Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.46.0-wmf.23 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 207 6657456 6657050 2026-04-08T12:14:21Z ~2026-90770-6 254477 /* Bosna in Hercegovina */ 6657456 wikitext text/x-wiki '''Polje''' ima več pomenov. : {{TOCright}} == Splošno == * [[polje (kmetijstvo)]], obdelana zemlja, kmetijsko zemljišče za pridelavo poljščin (kulturnih ali krmnih rastlin - [[poljedelstvo]]) :* [[travnik]], [[pašnik]] ali tudi [[njiva]] (polje je lahko sopomenka) :* [[kmetijsko polje]] :** [[poskusno polje]] * omejeno področje, na katerem se pridobiva kakšna [[Dobrina (ekonomija)|dobrina]] oziroma [[rudnina]]: :* [[solno polje]], zaključena proizvodna enota /individualne/ pridelave soli v solinah (s pripadajočo infrastrukturo), tudi (solinski) [[bazen]]... :* rudno polje, področje nahajališč rudnin, primernih za izkoriščanje, rudarjenje :* [[naftno polje]], področja nahajališč nafte, primernih za izkoriščanje, črpanje :* [[vetrno polje]], področje z vetrnicami za pridobivanje električne energije oz. [[vetrna elektrarna]] * [[bojno polje]] ** [[minsko polje]] === Polje ([[geografija]]) === * [[Ravnina (geografija)|ravnina]], obsežnejši omejen in raven del zemeljskega površja :* [[kraško polje]] ::* [[suho kraško polje]], navadno po njem ne teče več voda, a še obstajajo struge, ki pričajo o nekdanjih [[Potok|potokih]] ::* [[jezersko kraško polje]], tudi [[presihajoče jezero]], ki je običajno večino leta preplavljeno ::* [[občasno poplavljeno kraško polje]] :* [[ledeno polje]] ([[Južnopatagonsko ledeno polje]]) === [[Polje (fizika)]] === :* [[skalarno polje]] ::* [[Higgsovo polje]] :* [[vektorsko polje]] ::* [[centralno polje]] ::* [[gradientno polje]] ::* [[kompleksno lamelarno vektorsko polje]] :* [[Tenzorsko polje]] :* [[spinorno polje]] :** [[Diracovo polje]] :*[[fermionsko polje]] * [[Elektrošibka interakcija|elektrošibko polje]] :* [[elektromagnetno polje]] ::* [[električno polje]] :::* [[elektrostatično polje]] :::* [[homogeno električno polje]] :::* [[nehomogeno električno polje]] ::* [[magnetno polje]] :::* [[zemeljsko magnetno polje]] :* [[Šibka jedrska sila|šibko polje]] * [[Močna jedrska sila|močno polje]] * [[Težnostno polje|gravitacijsko polje]] :* [[zemeljsko gravitacijsko polje]] (planeta) :* [[sončevo gravitacijsko polje]] (zvezde) :* gravitacijsko polje [[Galaksija|galaksije]] :* gravitacijsko polje [[Črna luknja|črne luknje]] ** * [[temperaturno polje]] * [[ultrazvočno polje|(ultra)zvočno polje]] * [[časovno polje]] * [[radioaktivno polje]] * [[svetlobno polje]] ** [[vidno polje]] zajema omejeno sliko prostora, ki ga zaznavajo oči v določenem trenutku ** ([[astronomija]]: [[Hubblovo globoko polje]]) * [[kvantna teorija polja]] === [[Polje (astronomija)]] === * [[globoko polje]] ** [[Hubblovo globoko polje]] ** [[Webbovo globoko polje]] === [[Polje (matematika)]] === * v [[Algebra|algebri]] pomeni komutativni obseg (ena od osnovnih [[Algebrska struktura|algebrskih struktur]]) * v [[Geometrija|geometriji]] omejen del [[Ploskev|ploskve]] ali izsek [[Površina|površine]] geometrijskega lika :* v [[Topografija|topografiji]] ter [[Geodezija|geodeziji]] in [[Kartografija|kartografiji]] navadno s koordinatami omejen del zemeljskega površja na geografski karti ([[Zemljevid|zemljevidu]]) ==== - ''drugi sorodni pomeni'': ==== * [[svetlobno polje]], ... ?? * napetostno(-deformacijsko) polje /elastično polje... (strojništvo/materiali) * [[polje (gradbeništvo)]], vodoravna razdalja med robovoma sosednjih ležišč nosilne [[Konstrukcija|konstrukcije]] pri inženirskih objektih, npr. [[Most|mostu]] ** [[prelivno polje]] pri [[Hidroelektrarna|hidroelektrarni]] ali vodni akumulaciji * [[razlivno polje]] pri hidroelektrarni ali vodni akumulaciji * del razdeljene, omejene manjše [[Površina|površine]] :* del [[Slika|slike]], [[Grafika|grafike]], [[Risba|risbe]] ali [[Fotografija|fotografije]], dvodimenzinolna površina ki je z robom, koordinatami, barvo ali obliko/strukturo razmejena od okolice ::* polje v [[Heraldika|heraldiki]] in [[Veksikologija|veksikologiji]] (v grbih in na zastavah) ::* del informativne table, npr. prometnega znaka ali avtomobilske registracijske tablice ::* [[igralno polje]] pri nekaterih namiznih ali talnih družabnih in športnih igrah, tudi [[Golf|golfu]] :::* [[šahovsko polje]], pri šahu 1/64 šahovnice kvadratne oblike, izmenično svetle in temne barve; polja so urejena v simetrično koordinatno mrežo :::* polje na tarči (običajno [[krog]] ali obroč) ::* [[grobno polje]] na [[Pokopališče|pokopališču]] === [[Ezoterika]] === ::* [[Biopolje]] / [[informacijsko energijsko polje]] / [[akaško polje]] === [[Polje (računalništvo)]] === * [[Tabela (računalništvo)|tabela]] oziroma del tabele *polje (ali okno/okence) kot sestavni del obrazca (formularja) oziroma [[Podatkovna struktura|podatkovne strukture]] za vnašanje numeričnih ali besednih podatkov (pri statistiki, računovodstvu) === Polje ([[Humanistika (razločitev)|humanistika]] in [[družboslovje]]) === * referenčni (pomenski) [[okvir]], [[kontekst]] govora ali dejavnosti (na primer [[teoretsko polje]], [[znanstveno polje]], [[raziskovalno polje]]) * [[semantično polje]] ([[jezikoslovje]], semiologija ...) :* v [[Semantika|semantiki]] označuje zaključeno skupino [[leksem|leksemov]], ki pripadajo določenemu področju pomenov. == Ravnine, kraška in druga polja == === Slovenija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Ajdovsko polje]] * [[Apaško polje]] * [[Begunjsko polje]] * Belo polje ([[Občina Kranjska Gora]]) * [[Belško polje]] ([[Koroška Bela]]) - arheološko najdišče in predvidena lokacija sončne elektrarne * [[Blaško polje]] ([[Blato]], Občina Trebnje) * [[Bloško polje]] oz. [[Bloško-Farovško polje]] ([[Bloke]]) (kraško polje) * [[Bovško polje]] ([[Bovška kotlina]]) * [[Božje polje]] na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]] * [[Braslovško polje]] * Breško polje (Brezje) * [[Brojsko polje]] (Brod, Logatec) * [[Bukovško polje]] *[[Cerkljansko polje]] (Cerklje na Gorenjskem) * [[Cerkniško polje]] (kraško polje) *[[Čiginjsko polje]] * [[Čisto polje]] *[[Črnovrško polje]] (kraško polje na Črnovrški planoti) * [[Dedno polje]] (planina v Julijcih) * [[Dobraško polje]] ([[Dobrča]]) * [[Dobravsko polje]] * [[Dobrepolje]] (kraško polje in občina) *[[Dobrniško polje]] (kraško polje) * [[Dobropolje (polje)]] (kraško polje) * [[Dobrunjsko polje]] *[[Dolenje polje]] (Vogrsko-Renče) *[[Dolgo polje]] (Prekmurje) *[[Dolgo polje (Celje)]] (četrt Celja) * [[Dravsko polje]] (tudi Dravsko-Ptujsko p.) *[[Drnovsko polje]] * [[Globodol]] (Globodolsko polje) (kraško p.) * [[Goriško polje]] (Goriška ravan) *[[Gornje polje]] * [[Griško polje]] * [[Grgarsko polje]] (kraško polje) * [[Grosupeljsko polje]] (kraško polje) * [[Homško polje]] * [[Hudo polje]] (Trnovski gozd) * [[Janhovsko polje]] * [[Kamniškobistriško polje]] (Kamniško-Mengeško/Domžalsko polje) *[[Klanško polje]] * [[Kočevsko polje]] (Kočevsko-Ribniško polje) (kraško polje) * [[Koprivniško polje]] (kraško polje) * [[Kozarško polje]] * [[Kranjsko-Sorško polje]] * [[Krško polje]] *[[Libeliško polje]] (ob meji z Avstrijo) * [[Lijaško polje]] * [[Litijsko polje]] * [[Ljubljansko polje]] * [[Logaško polje]] (kraško polje) * [[Lokavsko polje]] ([[Lokev]]) na Krasu * [[Loško polje]] (kraško polje) * [[Mengeško polje]] * [[Mlinsko polje]] *[[Modrejčansko polje]] *[[Modrejsko polje]] * [[Mozeljsko polje]] (kraško polje) * [[Mučko polje]]/Mutsko/Muško polje ([[Muta]]) * [[Mursko polje]] (Murska ravnina, Murska ravan) * [[Novo polje]] * [[Obrško polje]] *[[Otočko polje]] (Zadrečka dolina) * [[Otoško polje]] (arheološko najdišče v Beli Krajini) * [[Pijavško polje]] (ob Savi) * [[Planinsko polje]] (kraško polje) * [[Podgorsko polje]] *[[Podljubinjsko polje]] * [[Postojnsko polje]] (kraško polje) in [[Pivška kotlina]] * [[Prestranško-slavinski ravnik]] * [[Ptujsko polje]] * [[Pusto polje]] (del kraškega Logaškega polja) * [[Radeljsko polje]] ([[Radlje ob Dravi]]) * [[Radensko polje, Grosuplje]] (kraško polje) * [[Radensko polje, Radenci]] * [[Rakovsko-Unško polje]] (kraško polje) * [[Ravniško polje]] (suho kraško polje) * [[Ravno polje]] (na Dravskem polju) * [[Rečičko polje]] ([[Rečica ob Savinji]]) * [[Ribniško polje]] (kraško polje) *[[Ročinjsko polje]] * [[Rudno polje]], planina na Pokljuki * [[Ruško polje]] * [[Sajevško polje]] (kraško polje) * [[Selško polje]] * [[Seneško polje]] ([[Senešci]]) * [[Senožeško polje]] ([[Senožeče]]) *[[Skaruško polje]] ([[Skaručna]]) * [[Sodinsko polje]] ([[Sodinci]]) * [[Sorško polje]] * [[Srednje polje]] (Draženci) *[[Središko polje]] (Središče ob Dravi) * [[Stanežiško polje]] * [[Šempasko polje]] * [[Šempetersko-Vrtojbensko polje]] * [[Šentjakobsko polje]] (ob Krki) * [[Šentjernejsko polje]] * [[Šentviško polje]] * [[Travniško polje]] (kraško polje, [[Loški potok]]) * [[Vanganelsko polje]] * [[Velo Polje]] in [[Malo polje]], visokogorski planoti v Julijcih * [[Viško polje]] * [[Vremsko polje]] * [[Vipavsko polje]] * [[Vrbensko polje]] ([[Vrbensko-Žalsko polje]]) *[[Vrhovsko polje]] *[[Zadloško polje]] (kraško polje na Črnovrški planoti) * [[Zagorsko polje]] (kraško polje na Bajnški planoti) *[[Zajčje polje]] (=kraško polje?) * [[Zaloško polje]] ([[Zalog, Straža]]) * [[Zatok Polje]] (morski zatok, nekdanje soline pri Srminu) * [[Zlato polje]] (Kranj/Šenčur in Sp. Brnik/Lahovče) *[[Žabniško polje]] (Žabnica) * [[Žalnsko polje]] (kraško polje) {{div col end}} === Južna Avstrija === ==== [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] ==== * [[Celovško polje]] :* [[Čilberško polje]] pri vasi [[Čilberk]] pri Šenttomažu nad Celovcem v občini Štalenski gori med hriboma Osel in Čilberk, :* [[Grabštanjsko polje]] pri Grabštanju :* [[Šenttomažko polje]] pri Štalenski gori :* [[Tinjsko polje]] pri [[Tinje|Tinjah]] :* [[Vasjevaško polje]] pri Vasji vasi pri Štalenski gori :* [[Vetrinjsko polje]] pri [[Vetrinj|Vetrinju]] * [[Gosposvetsko polje]] :* [[Grobniško polje]] ali [[Krapsko polje]] (''Krappfeld'') med [[Šentvid ob Glini|Šentvidom ob Glini]] in Starim Dvorom na severnem Koroškem. * [[Breško polje]] (''Friesacher Feld'') pri [[Breže, Avstrija|Brežah]] na severnem Koroškem * [[Podjuna|Podjunsko polje]] :* [[Pliberško polje]] pri [[Pliberk|Pliberku]] :* [[Libuško polje]] pri Libučah * [[Beljaško polje]] pri [[Beljak|Beljaku]] * [[Lurnsko polje]] (''Lurnfeld'') severozahodno od [[Špital ob Dravi|Špitala]] ==== [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] ==== * [[Lipniško polje]] pri Lipnici === [[Južna Tirolska]] (Avstrija/Italija) === * [[Toblaško polje]] (Toblach/''Dobbiaco'', [[Pustriška dolina]]) * [[Zuchepoll]] (Suho polje) == Naselja == === Slovenija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Polje, Bohinj]], naselje v Občini Bohinj * [[Polje, Tolmin]], naselje v Občini Tolmin * [[Polje ob Sotli]], naselje v Občini Početrtek * [[Polje pri Bistrici]], naselje v Občini Bistrica ob Sotli * [[Polje pri Tržišču]], naselje v Občini Sevnica * [[Polje pri Višnji Gori]] * [[Polje pri Vodicah]] * [[Četrtna skupnost Polje|Polje]], četrtna skupnost v Ljubljani *[[Mestna četrt Polje|Polje]], mestna četrt v Slovenj Gradcu * [[Babno Polje]], naselje v Občini Loška dolina * [[Dobro Polje, Radovljica]] * [[Dolenje Polje]], naselje na Dolenjskem * [[Doropolje]], občina Šentjur * [[Gorenje Polje, Dolenjske Toplice]], O. Dolenjske Toplice * [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči]], Občina Kanal ob Soči * [[Gorenje Mokro Polje]], naselje v Občini Šentjernej * [[Malo Polje]], naselje v Občini Ajdovščina * [[Mrzlo Polje, Ivančna Gorica]] * [[Mrzlo Polje, Laško]] * [[Pusto Polje]], naselje v Občini Nazarje * [[Veliko Polje]], naselje v Občini Sežana * [[Zajčje Polje]], naselje v Občini Kočevje * [[Zlato Polje]], naselje v Občini Lukovica *[[Zlato polje]], zaselek naselja [[Nova Štifta, Gornji Grad]] ter predel mesta [[Kranj]] {{div col end}} === Avstrijska Koroška === * [[Polje, Mohliče|Polje (pri Mohličah)]], nem. ''Feld'', občina [[Galicija (Koroška)|Galicija]] * ([[Kapela na Krapskem polju]], nem. ''Kappel am Krappfeld'') * [[Lepo Polje]], nem. ''Liebenfels'' * [[Prečpolje ob Krki]], nem. ''Weitensfeld im Gurktal'' * [[Suho Polje]], nem. ''Dürnfeld'', pri Timenici * [[Tinjsko Polje]], nem. ''Tainacherfeld'' * [[Vognje Polje]], nem''. Bogenfeld'' pri [[Beljak|Beljaku]] === Italija === * [[Polje, Italija|Polje]] (italijansko oziroma narečno ''Puoie'') v [[Beneška Slovenija|Beneški Sloveniji]] * [[Pulje]] (italijansko ''Puglie'') v občini [[Dolina pri Trstu]] * [[Solkansko polje]] (na meji med Slovenijo in Italijo severno od [[Gorica|Gorice]]) * [[Sredipolje]] (''Redipuglia'') * [[Božje Polje]] (''Campo Sacro'') * [[Marsovo polje]] (''Campo Marzio''; v centru [[Trst|Trsta]]) == Naselja in polja v drugih državah == V nekaterih slovanskih jezikih se 'Polje' zapisuje kot 'Pole'. === Bolgarija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Belo Pole]], [[Blagoevgrad]] * [[Bjalo pole]] (Stara Zagora) * [[Branipole]] (Plovdiv) * [[Dălgo Pole]] * [[Elhovsko pole]] * [[Gladno pole]], soseska v bližini Plovdiva * [[Jasno pole]] * [[Marino Pole]] (več pomenov) * [[Ravno pole]] * [[Sandansko-Petričko polje]] ([[Pirinska Makedonija]]) * [[Slivo pole]] * [[Široko pole]] {{div col end}} === Bosna in Hercegovina === {{div col|colwidth=24em}} * [[Polje, Derventa]] * [[Polje, Konjic]] * [[Polje, Kreševo]] * [[Polje Slavka Gavrančića]] * [[Polje, Velika Kladuša]] * [[Polje, Višegrad]] * [[Alipašino polje]], mestna četrt Sarajeva *[[Biberovo Polje]] * [[Bihaćko polje]] * Bijelo polje *[[Biletići Polje]] *(Stadion) [[Bilino Polje]] (Zenica) * [[Bjelajsko polje]] *[[Borovo Polje]] * [[Bravsko polje]] *[[Brezovo Polje, Bosna in Hercegovina]] * [[Buturović Polje]] *[[Carevo polje]] *[[Carevo Polje, Bosna in Hercegovina]] *[[Čavčevo Polje]] *[[Čelikovo Polje]] * [[Čirkin Polje]] *[[Čović-Polje]] * [[Dabarsko polje]] *[[Dnopolje]] * [[Dobro Polje, Kalinovik]] * [[Dolipolje]] * [[Drvarsko polje]] *[[Dubičko polje]] *[[Dugo polje]] * [[Duvanjsko polje]] *[[Fatničko polje]] * [[Gabela Polje]] * [[Gatačko polje]] * [[Glamočko polje]] ([[Glamoško polje]]) * [[Goransko Polje]] * [[Grahovsko polje]] * [[Ilino Polje]] * [[Ivanjsko polje]] *[[Kadino polje]] *[[Kamberovića Polje]] *[[Konjević Polje]] * [[Kosovo Polje (Višegrad)]] *[[Kovačevo Polje]] * [[Kraljevo Polje]] * [[Kupreško polje]] *[[Lašvansko polje]] * [[Lijevče polje]] * [[Livanjsko polje]] (Pašić polje in Resanovačko polje) * [[Ljubinjsko polje]] * [[Ljubuško polje]] * [[Lužansko polje]] *[[Malo Polje]], Han Pijesak * Malo polje, Igman *[[Marković Polje]] * [[Medeno polje]]/[[Medeno Polje]] ([[Bosanski Petrovac]]) *[[Modro Polje]] * [[Petrovačko polje]] * [[Nevesinjsko polje]] *[[Orahovičko Polje]] *[[Orlovo Polje]] *[[Partizan Polje]] *[[Pašića polje]] * [[Podraško polje]] *[[Podrašničko polje]] *[[Polje Bijela]] *[[Polje Višnjica]] * [[Popovo polje]] *[[Posuško polje]] * [[Prijedorsko polje]] *[[Rakitno polje]] * [[Ravno Polje]], [[Bijeljina]] * [[Roško Polje]], [[Tomislavgrad]] *[[Rudo Polje]] * [[Sarajevsko polje]] * [[Suho Polje]] (več naselij) *[[Šujičko polje]] *[[Topčić-Polje]] * [[Topuzovo Polje]] * [[Travničko polje]] *[[Trbića polje]] * [[Trebinjsko polje]] * [[Trnopolje]] * [[Vedro Polje, Bihać]] (del mesta Bihać) *[[Vedro Polje, Bosanski Petrovac]] *[[Virsko polje]] *[[Vranjsko polje (Bosna)]] * [[Vrhpolje, Sanski Most]] * [[Vučipolje, Bosna in Hercegovina]] *[[Željezno Polje]] {{div col end}} === Češka === * [[Dobré pole]] * [[Královo Pole]], predmestje oz. mestna četrt [[Brno|Brna]] * [[Krásné Pole]], predmestje oz. mestna četrt [[Ostrava|Ostrave]] (2. del mesta [[Chřibská]]) * [[Moravsko polje]] * [[Vysoké Pole]] (Moravska) * [[Žižkovo Pole]] === Črna gora === {{div col|colwidth=24em}} * [[Polje, Črna gora]] * [[Polje Crkvičko]] * Arbeneško polje * [[Bajovo Polje]] * [[Barsko polje]] * [[Begovo polje]] * [[Bijelo Polje, Črna gora|Bijelo Polje]] (mesto in občina) * [[Bijelo Polje, Podgorica]] * [[Cetinjsko polje]] * [[Crkvičko Polje]] * [[Crmničko polje]] * [[Čisto Polje]] * [[Ćemojsko polje]] * [[Dulipolje]] * [[Đedovo polje]] * [[Gornje Polje, Nikšić|Gornje Polje]] * [[Jasenovo Polje]] * [[Kočansko Polje]] * [[Lješkopolje]] ali [[Lješko polje]] * [[Miolje Polje]] * [[Momišićko polje]] * [[Mrčevo polje]] * [[Nikšićko polje]] * [[Njeguško polje]] * [[Paripovo polje]] * [[Pašino Polje]] * [[Pavino Polje]] * [[Ražano polje]] * [[Rudo Polje]] * [[Savino polje]] * [[Šćepan Polje]] * [[Tepačko Polje]] * [[Tološko polje]]/[[Toločko polje]] * [[Ulcinjsko Polje]] {{div col end}} === Grčija === * [[Prilepsko-Bitolsko-Lerinsko polje|Lerinsko polje]] ([[Pelagonija]]) * [[Maratonsko polje]] ([[Maraton, Grčija|Maraton]], [[Atika]], [[Bitka na Maratonskem polju]]) * [[Solunsko polje]] ([[Egejska Makedonija]]) * [[Valsamatsko polje]], največje kraško polje na otoku [[Kefalonija]] === Hrvaška === {{div col|colwidth=24em}} * [[Polje (Dobrinj)|Polje]], naselje na otoku Krku * Polje [[Bunina]] * [[Polje, Dugi otok]], zaselek na Dugem otoku * [[Polje, Dobrinj]] * [[Polje Krapinsko]] * [[Polje, Raša]] * [[Polje, Slunj]] * [[Polje Čepić]] * [[Polje Ozaljsko]] *[[Arnjevo polje]], Dugi otok * [[Babino Polje]], naselje in polje na otoku Mljetu * [[Bačko Dobro Polje]] * [[Bakarsko polje]] *[[Baško Polje]] *[[Biđsko polje]] * Bijelo polje *[[Bjelo Polje]] *[[Bjelopolje]] * [[Blatsko polje]] (2: Korčula, Mljet) * [[Boljunsko Polje]] *[[Borovačko polje]] * Božje polje (it. Madonna del Campo) pri Vižinadi * [[Brezovo Polje, Hrvaška]] *[[Carevo Polje, Hrvaška]] *[[Čarsko polje]] (Korčula) * [[Čepićko polje]], Istra * [[Črnac polje]] (Crnac polje / Crnačko polje) * Dabarsko polje, [[Dabar, Otočac]] *[[Dicmanjsko polje]] ([[Dicmo]]) *[[Dinjiško polje]] (otok Pag) * [[Dnopolje]] * [[Donje Mrzlo Polje Mrežničko]] * [[Dračevo Polje]] (Vis) * [[Drežničko polje]] *[[Dugo polje]] (Dugi otok) * [[Dugopolje]] * [[Dugopolje, Gračac]] * [[Feričevo polje]] * [[Gacko polje]] *[[Glavočevo polje]] (Dugi otok) * [[Gornje Mrzlo Polje Mrežničko]] * [[Gospićko polje]] * [[Gospino polje]], del Dubrovnika * [[Goveđe Polje]] (Slavonija) * [[Gračačko polje]] * [[Grobničko polje]] * [[Grubišno Polje]] *[[Gubavčevo Polje]] * [[Hrvatsko Polje]] * [[Imotsko polje]] (Dalamcija/Hercegovina) * [[Ivanovo polje]] (Mljet) *[[Jakov Polje]] * [[Jarče Polje]] *[[Javornik polje]] * [[Jelas polje]] (naravni rezervat) * [[Jezeransko polje]] * [[Kapetanovo Polje]] * [[Kneže polje]] (Mljet) * [[Kninsko Polje]] * [[Kompolje, Otočac]] * [[Kompolje Koreničko]] * [[Konavosko polje]] * [[Koreničko polje]] * Kosovo polje (Dalmacija) * [[Krasno Polje]] * [[Krbavsko polje]] * [[Križpolje]] * [[Kumrovečko polje]] * [[Kupčinsko polje]] * [[Lapačko polje]] * [[Ličko polje]] ([[Lič]]) * [[Liško polje]] ([[Lika]]) * [[Lipovo Polje]] * [[Lonjsko polje]] (Lonja) * [[Lumbardsko polje]] (Korčula) * [[Malo Polje, Perušić]] * [[Markovo Polje]] (Zagreb) *[[Mazinsko polje]] *[[Mir polje]] * [[Mirkopolje]] *[[Mirlović Polje]] * [[Mokro Polje]] *[[Mrkopaljsko polje]] * [[Mrzlo Polje Žumberačko]] * [[Mrzlo Polje, Veliko Trgovišće]] * [[Mućko polje]] *[[Odransko polje]] * [[Ogulinsko polje]] *[[Paško polje]] * [[Petrovo polje]] *[[Plaščansko polje]] (=? Plaško polje)? * [[Plavo polje]] (del Slavonskega Broda) * [[Plisko Polje]] (Vis) * [[Podlapačko polje]] * [[Poganovačko polje]] * [[Polačno polje]] (Mljet) *[[Polje Biševsko]] (Biševo) *[[Prezidsko polje]] * [[Radovec Polje]] * [[Rajino Polje]] * [[Rastoško polje]]/([[Rastok]]) (Hrvaška/BiH) * [[Ravnogorsko polje]] ([[Ravna Gora, Primorsko-goranska županija|Ravna Gora]]) * [[Ročko Polje]] * [[Rudopolje]] * [[Rudopolje Bruvanjsko]] * [[Sinjsko polje]] * [[Skradinsko Polje]] *[[Skrajnje polje]] (Dugi otok) * [[Slavsko Polje]] *[[Smiljansko Polje]] *[[Sovinjsko Polje]] *[[Sridnje polje]] (Dugi otok) * [[Srpsko polje]] (Lika) * [[Stajničko polje]] * [[Suhopolje]] / [[Občina Suhopolje]] * [[Šipansko polje]] ([[Šipan]]) * [[Široko Polje]] (Đakovo) *[[Terezino Polje]] * [[Turopolje]] (prej Zagrebačko Polje) * [[Vedro Polje, Sunja]] * [[Veliko Polje, Zagreb]] * [[Veliko Polje, Lukač]] * [[Veliko polje]] *[[Vranjsko polje]] *[[Vrbničko polje]] * [[Vrgorsko polje]] ([[Vrgoračko polje]]) *[[Vrhovinsko polje]] *[[Vrličko polje]] *[[Vrpolje]] (razločitev) * [[Vučipolje]] (2 naselji) * [[Zapolje]] *[[Zapolje Brodsko]] *[[Žrnovsko polje]] (Korčula) {{div col end}} === Italija === * [[Marsovo polje, Rim]] === Kosovo === * [[Juničko polje]] * [[Kosovo polje]] ([[Bitka na Kosovem polju]]) * [[Opolje]] (občina) === Litva === * [[Marijampolė]] === Madžarska === * [[Mohaško polje]] ([[Bitka pri Mohaču]]/''na Mohaškem polju'') === Nemčija === * [[Leško polje]]/Lechfeld ([[Bitka na Leškem polju]]) === Poljska === * [[Białopole]] * [[Dolne Pole]] * [[Krasne Pole]] (ob češki meji) * [[Mokotówsko polje]] (''Pole Mokotówskie'') - park v [[Varšava|Varšavi]] * [[Lęgnickie Pole]] * [[Opole]] * [[Psie Pole]], predmestje [[Vroclav|Vroclava]] * [[Stare Pole]] * [[Turze Pole]] === Rusija === * [[Belopolje]] * [[Gulyai-Pole]], [[Omska oblast]] ([[Krutinski rajon]]) * [[Kulikovo polje]] ([[Kulikovska bitka]]) * [[Marsovo polje, Sankt Peterburg]] === Severna Makedonija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Skopska kotlina]] ali [[Skopsko polje|Skopsko pol(j)e]] * [[Kočansko Pole]] ([[Kočanska dolina]]) * [[Kumanovsko polje]] * [[Lazaropole]] * [[Ovče pole]] * [[Strumičko pole]] * [[Prilepsko pole]] / [[Prilepsko-Bitolsko-Lerinsko polje]] ([[Pelagonija]]); makedonsko tudi "Pole" (Severna Makedonija, Grčija) * [[Struško Pole]] * [[Vizbegovsko pole]] * [[Belo pole]], Občina Dolneni * [[Bitolsko pole]] * [[Ćeramidničko pole]] * [[Debarsko pole]] (Severna Makedonija /Albanija); [[Hamsko pole]], [[Banjiško pole]] * [[Gladno pole]] v Pelagoniji * [[Lazaropole]], vas pri Mavrovu {{div col end}} === Slovaška === * [[Škovránčie pole]] (Bratislava) * [[Španie Pole]] * [[Tehelné pole]] (Bratislava) * [[Veľké Pole]] === Srbija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Bačko Dobro Polje]] * [[Banjsko polje]] * Banjsko Polje? * [[Banovo Polje]] * [[Bapsko Polje]] * [[Belo Polje]], ime več naselij v Srbiji in Kosovu * [[Bresno Polje]] * [[Dobro Polje, Boljevac]] * [[Dobro Polje, Crna Trava]] * [[Dugo Polje]] * [[Gvozdačko Polje]] * [[Kalipolje]] * [[Koštan polje]] * [[Leskovačko polje]] * [[Liso Polje]] * [[Lozničko Polje]] * [[Marijino polje]] * [[Negotinsko Polje]] * [[Niško polje]] * [[Peštersko polje]] * [[Petropolje]] * [[Petrovo Polje]] * [[Pirotsko polje]] * [[Prijepolje]] * [[Rajno Polje]] * [[Suvo Polje]] * [[Tometino Polje]] * [[Vele Polje]] * [[Veliko Polje, Kragujevac]] * [[Veliko Polje, Obrenovac]] * [[Velje Polje, Tutin|Velje Polje]] (občina [[Tutin]], Srbija) * [[Vlaško Polje]] * [[Vranjsko polje (Srbija)]] * [[Vrhpolje, Ljubovija]] * [[Zemun polje, Beograd]] (mestno naselje) * [[Zemunsko Polje]] * [[Žičko Polje]] {{div col end}} === Ukrajina === * [[Guljajpole]] (ukrajinsko Huljajpole) (Zaporoška oblast) * Rus´ke Pole (Užgorodska oblast) == Drugo /Glej tudi == {{div col|colwidth=24em}} * [[poljedelstvo]] * [[poljska razdelitev]] (agrarna zgodovina oz. geografija) * [[Devica Marija v Polju]] * [[Dvorec Ravno polje]] pri Ptuju * [[Ferdinandovo polje]], [[Franc Karlovo polje]]: rovi [[Rudnik Trbovlje Hrastnik|rudnika Trbovlje Hrastnik]] * [[Kompolje (razločitev)|Kompolje]] * [[Letališče Polje]] * [[Bitka na Maratonskem polju]] ([[Atika]], [[Grčija]]) * [[Marsovo polje, Rim]] * [[Marsovo polje, Sankt Peterburg]] * [[Poljana (razločitev)]], [[Poljane]], [[Poljani]], [[Poljanica]] * [[Poljče]] * [[Poljčane]] * [[Poljica]] * [[Poljice]] * [[Poljska]] * [[Posestvo Pule]] ''(= Polje)'' * [[Rafolško polje]], slika [[Ivan Grohar|Ivana Groharja]] iz leta 1903 * [[Rudopolje (razločitev)]] * [[Šentjur na Polju]] * [[Vrhpolje]] (razločitev) * [[Zapolje (razločitev)]] * [[Donje Polje]] * [[Gorenje Polje|Gornje Polje]] * [[Sredi polja]] (=[[Redipuglia]])? * [[Kamp Polje]] v [[Meniška vas|Meniški vasi]] pri [[Dolenjske Toplice|Dolenjskih Toplicah]] * ''Polje, kdo bo tebe ljubil'', mladinsko delo [[Darja Mihelič|Darje Mihelič]] (1997) * ''Leži, leži ravno polje'' * ''[[Moje ravno polje]]'', prvi album komornega zbora Orfej (1997) * ''Šel bom na ravno polje'', skladba [[Pavel Šivic|Pavla Šivica]] * ''Čez to ravno polje'' * ''Od Celja do Žalca je ravno polje'' * [[Psihiatrična klinika Ljubljana|Psihiatrična bolnišnica Ljubljana]] (pogovorno "v Polju") * [[Železniška postaja Ljubljana Polje]] * [[Dvor Mokro polje]] * Krajevna skupnost [[Zlato polje]] v občinah Kranj in Lukovica * [[Flegrejska polja]], ognjenik v Italiji blizu Neaplja * [[Športna dvorana Gospino polje]] ([[Dubrovnik]], Hrvaška) * [[Magnetna polja]] (''Les Champs Magnétiques)'', [[Nadrealisti|nadrealistična]] pesniška zbirka [[Breton|Andreja Bretona]] in [[Philippe Soupault|Philippa Soupaulta]] * priimke [[Poljak]], [[Polak]], [[Pollak]], [[Polajnar]], [[Polanc]], [[Poljanec (priimek)|Poljanec]], [[Poljanski]], [[Poljakov]] * [[Čudežna polja]] * [[Teorija polja]] {{div col end}} {{georaz}} {{Wikislovar|polje|Polje}} noljqdg21n1ths338fd8lp5yp1mjh2h 6657459 6657456 2026-04-08T12:20:26Z ~2026-90770-6 254477 /* Bosna in Hercegovina */ 6657459 wikitext text/x-wiki '''Polje''' ima več pomenov. : {{TOCright}} == Splošno == * [[polje (kmetijstvo)]], obdelana zemlja, kmetijsko zemljišče za pridelavo poljščin (kulturnih ali krmnih rastlin - [[poljedelstvo]]) :* [[travnik]], [[pašnik]] ali tudi [[njiva]] (polje je lahko sopomenka) :* [[kmetijsko polje]] :** [[poskusno polje]] * omejeno področje, na katerem se pridobiva kakšna [[Dobrina (ekonomija)|dobrina]] oziroma [[rudnina]]: :* [[solno polje]], zaključena proizvodna enota /individualne/ pridelave soli v solinah (s pripadajočo infrastrukturo), tudi (solinski) [[bazen]]... :* rudno polje, področje nahajališč rudnin, primernih za izkoriščanje, rudarjenje :* [[naftno polje]], področja nahajališč nafte, primernih za izkoriščanje, črpanje :* [[vetrno polje]], področje z vetrnicami za pridobivanje električne energije oz. [[vetrna elektrarna]] * [[bojno polje]] ** [[minsko polje]] === Polje ([[geografija]]) === * [[Ravnina (geografija)|ravnina]], obsežnejši omejen in raven del zemeljskega površja :* [[kraško polje]] ::* [[suho kraško polje]], navadno po njem ne teče več voda, a še obstajajo struge, ki pričajo o nekdanjih [[Potok|potokih]] ::* [[jezersko kraško polje]], tudi [[presihajoče jezero]], ki je običajno večino leta preplavljeno ::* [[občasno poplavljeno kraško polje]] :* [[ledeno polje]] ([[Južnopatagonsko ledeno polje]]) === [[Polje (fizika)]] === :* [[skalarno polje]] ::* [[Higgsovo polje]] :* [[vektorsko polje]] ::* [[centralno polje]] ::* [[gradientno polje]] ::* [[kompleksno lamelarno vektorsko polje]] :* [[Tenzorsko polje]] :* [[spinorno polje]] :** [[Diracovo polje]] :*[[fermionsko polje]] * [[Elektrošibka interakcija|elektrošibko polje]] :* [[elektromagnetno polje]] ::* [[električno polje]] :::* [[elektrostatično polje]] :::* [[homogeno električno polje]] :::* [[nehomogeno električno polje]] ::* [[magnetno polje]] :::* [[zemeljsko magnetno polje]] :* [[Šibka jedrska sila|šibko polje]] * [[Močna jedrska sila|močno polje]] * [[Težnostno polje|gravitacijsko polje]] :* [[zemeljsko gravitacijsko polje]] (planeta) :* [[sončevo gravitacijsko polje]] (zvezde) :* gravitacijsko polje [[Galaksija|galaksije]] :* gravitacijsko polje [[Črna luknja|črne luknje]] ** * [[temperaturno polje]] * [[ultrazvočno polje|(ultra)zvočno polje]] * [[časovno polje]] * [[radioaktivno polje]] * [[svetlobno polje]] ** [[vidno polje]] zajema omejeno sliko prostora, ki ga zaznavajo oči v določenem trenutku ** ([[astronomija]]: [[Hubblovo globoko polje]]) * [[kvantna teorija polja]] === [[Polje (astronomija)]] === * [[globoko polje]] ** [[Hubblovo globoko polje]] ** [[Webbovo globoko polje]] === [[Polje (matematika)]] === * v [[Algebra|algebri]] pomeni komutativni obseg (ena od osnovnih [[Algebrska struktura|algebrskih struktur]]) * v [[Geometrija|geometriji]] omejen del [[Ploskev|ploskve]] ali izsek [[Površina|površine]] geometrijskega lika :* v [[Topografija|topografiji]] ter [[Geodezija|geodeziji]] in [[Kartografija|kartografiji]] navadno s koordinatami omejen del zemeljskega površja na geografski karti ([[Zemljevid|zemljevidu]]) ==== - ''drugi sorodni pomeni'': ==== * [[svetlobno polje]], ... ?? * napetostno(-deformacijsko) polje /elastično polje... (strojništvo/materiali) * [[polje (gradbeništvo)]], vodoravna razdalja med robovoma sosednjih ležišč nosilne [[Konstrukcija|konstrukcije]] pri inženirskih objektih, npr. [[Most|mostu]] ** [[prelivno polje]] pri [[Hidroelektrarna|hidroelektrarni]] ali vodni akumulaciji * [[razlivno polje]] pri hidroelektrarni ali vodni akumulaciji * del razdeljene, omejene manjše [[Površina|površine]] :* del [[Slika|slike]], [[Grafika|grafike]], [[Risba|risbe]] ali [[Fotografija|fotografije]], dvodimenzinolna površina ki je z robom, koordinatami, barvo ali obliko/strukturo razmejena od okolice ::* polje v [[Heraldika|heraldiki]] in [[Veksikologija|veksikologiji]] (v grbih in na zastavah) ::* del informativne table, npr. prometnega znaka ali avtomobilske registracijske tablice ::* [[igralno polje]] pri nekaterih namiznih ali talnih družabnih in športnih igrah, tudi [[Golf|golfu]] :::* [[šahovsko polje]], pri šahu 1/64 šahovnice kvadratne oblike, izmenično svetle in temne barve; polja so urejena v simetrično koordinatno mrežo :::* polje na tarči (običajno [[krog]] ali obroč) ::* [[grobno polje]] na [[Pokopališče|pokopališču]] === [[Ezoterika]] === ::* [[Biopolje]] / [[informacijsko energijsko polje]] / [[akaško polje]] === [[Polje (računalništvo)]] === * [[Tabela (računalništvo)|tabela]] oziroma del tabele *polje (ali okno/okence) kot sestavni del obrazca (formularja) oziroma [[Podatkovna struktura|podatkovne strukture]] za vnašanje numeričnih ali besednih podatkov (pri statistiki, računovodstvu) === Polje ([[Humanistika (razločitev)|humanistika]] in [[družboslovje]]) === * referenčni (pomenski) [[okvir]], [[kontekst]] govora ali dejavnosti (na primer [[teoretsko polje]], [[znanstveno polje]], [[raziskovalno polje]]) * [[semantično polje]] ([[jezikoslovje]], semiologija ...) :* v [[Semantika|semantiki]] označuje zaključeno skupino [[leksem|leksemov]], ki pripadajo določenemu področju pomenov. == Ravnine, kraška in druga polja == === Slovenija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Ajdovsko polje]] * [[Apaško polje]] * [[Begunjsko polje]] * Belo polje ([[Občina Kranjska Gora]]) * [[Belško polje]] ([[Koroška Bela]]) - arheološko najdišče in predvidena lokacija sončne elektrarne * [[Blaško polje]] ([[Blato]], Občina Trebnje) * [[Bloško polje]] oz. [[Bloško-Farovško polje]] ([[Bloke]]) (kraško polje) * [[Bovško polje]] ([[Bovška kotlina]]) * [[Božje polje]] na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]] * [[Braslovško polje]] * Breško polje (Brezje) * [[Brojsko polje]] (Brod, Logatec) * [[Bukovško polje]] *[[Cerkljansko polje]] (Cerklje na Gorenjskem) * [[Cerkniško polje]] (kraško polje) *[[Čiginjsko polje]] * [[Čisto polje]] *[[Črnovrško polje]] (kraško polje na Črnovrški planoti) * [[Dedno polje]] (planina v Julijcih) * [[Dobraško polje]] ([[Dobrča]]) * [[Dobravsko polje]] * [[Dobrepolje]] (kraško polje in občina) *[[Dobrniško polje]] (kraško polje) * [[Dobropolje (polje)]] (kraško polje) * [[Dobrunjsko polje]] *[[Dolenje polje]] (Vogrsko-Renče) *[[Dolgo polje]] (Prekmurje) *[[Dolgo polje (Celje)]] (četrt Celja) * [[Dravsko polje]] (tudi Dravsko-Ptujsko p.) *[[Drnovsko polje]] * [[Globodol]] (Globodolsko polje) (kraško p.) * [[Goriško polje]] (Goriška ravan) *[[Gornje polje]] * [[Griško polje]] * [[Grgarsko polje]] (kraško polje) * [[Grosupeljsko polje]] (kraško polje) * [[Homško polje]] * [[Hudo polje]] (Trnovski gozd) * [[Janhovsko polje]] * [[Kamniškobistriško polje]] (Kamniško-Mengeško/Domžalsko polje) *[[Klanško polje]] * [[Kočevsko polje]] (Kočevsko-Ribniško polje) (kraško polje) * [[Koprivniško polje]] (kraško polje) * [[Kozarško polje]] * [[Kranjsko-Sorško polje]] * [[Krško polje]] *[[Libeliško polje]] (ob meji z Avstrijo) * [[Lijaško polje]] * [[Litijsko polje]] * [[Ljubljansko polje]] * [[Logaško polje]] (kraško polje) * [[Lokavsko polje]] ([[Lokev]]) na Krasu * [[Loško polje]] (kraško polje) * [[Mengeško polje]] * [[Mlinsko polje]] *[[Modrejčansko polje]] *[[Modrejsko polje]] * [[Mozeljsko polje]] (kraško polje) * [[Mučko polje]]/Mutsko/Muško polje ([[Muta]]) * [[Mursko polje]] (Murska ravnina, Murska ravan) * [[Novo polje]] * [[Obrško polje]] *[[Otočko polje]] (Zadrečka dolina) * [[Otoško polje]] (arheološko najdišče v Beli Krajini) * [[Pijavško polje]] (ob Savi) * [[Planinsko polje]] (kraško polje) * [[Podgorsko polje]] *[[Podljubinjsko polje]] * [[Postojnsko polje]] (kraško polje) in [[Pivška kotlina]] * [[Prestranško-slavinski ravnik]] * [[Ptujsko polje]] * [[Pusto polje]] (del kraškega Logaškega polja) * [[Radeljsko polje]] ([[Radlje ob Dravi]]) * [[Radensko polje, Grosuplje]] (kraško polje) * [[Radensko polje, Radenci]] * [[Rakovsko-Unško polje]] (kraško polje) * [[Ravniško polje]] (suho kraško polje) * [[Ravno polje]] (na Dravskem polju) * [[Rečičko polje]] ([[Rečica ob Savinji]]) * [[Ribniško polje]] (kraško polje) *[[Ročinjsko polje]] * [[Rudno polje]], planina na Pokljuki * [[Ruško polje]] * [[Sajevško polje]] (kraško polje) * [[Selško polje]] * [[Seneško polje]] ([[Senešci]]) * [[Senožeško polje]] ([[Senožeče]]) *[[Skaruško polje]] ([[Skaručna]]) * [[Sodinsko polje]] ([[Sodinci]]) * [[Sorško polje]] * [[Srednje polje]] (Draženci) *[[Središko polje]] (Središče ob Dravi) * [[Stanežiško polje]] * [[Šempasko polje]] * [[Šempetersko-Vrtojbensko polje]] * [[Šentjakobsko polje]] (ob Krki) * [[Šentjernejsko polje]] * [[Šentviško polje]] * [[Travniško polje]] (kraško polje, [[Loški potok]]) * [[Vanganelsko polje]] * [[Velo Polje]] in [[Malo polje]], visokogorski planoti v Julijcih * [[Viško polje]] * [[Vremsko polje]] * [[Vipavsko polje]] * [[Vrbensko polje]] ([[Vrbensko-Žalsko polje]]) *[[Vrhovsko polje]] *[[Zadloško polje]] (kraško polje na Črnovrški planoti) * [[Zagorsko polje]] (kraško polje na Bajnški planoti) *[[Zajčje polje]] (=kraško polje?) * [[Zaloško polje]] ([[Zalog, Straža]]) * [[Zatok Polje]] (morski zatok, nekdanje soline pri Srminu) * [[Zlato polje]] (Kranj/Šenčur in Sp. Brnik/Lahovče) *[[Žabniško polje]] (Žabnica) * [[Žalnsko polje]] (kraško polje) {{div col end}} === Južna Avstrija === ==== [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] ==== * [[Celovško polje]] :* [[Čilberško polje]] pri vasi [[Čilberk]] pri Šenttomažu nad Celovcem v občini Štalenski gori med hriboma Osel in Čilberk, :* [[Grabštanjsko polje]] pri Grabštanju :* [[Šenttomažko polje]] pri Štalenski gori :* [[Tinjsko polje]] pri [[Tinje|Tinjah]] :* [[Vasjevaško polje]] pri Vasji vasi pri Štalenski gori :* [[Vetrinjsko polje]] pri [[Vetrinj|Vetrinju]] * [[Gosposvetsko polje]] :* [[Grobniško polje]] ali [[Krapsko polje]] (''Krappfeld'') med [[Šentvid ob Glini|Šentvidom ob Glini]] in Starim Dvorom na severnem Koroškem. * [[Breško polje]] (''Friesacher Feld'') pri [[Breže, Avstrija|Brežah]] na severnem Koroškem * [[Podjuna|Podjunsko polje]] :* [[Pliberško polje]] pri [[Pliberk|Pliberku]] :* [[Libuško polje]] pri Libučah * [[Beljaško polje]] pri [[Beljak|Beljaku]] * [[Lurnsko polje]] (''Lurnfeld'') severozahodno od [[Špital ob Dravi|Špitala]] ==== [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] ==== * [[Lipniško polje]] pri Lipnici === [[Južna Tirolska]] (Avstrija/Italija) === * [[Toblaško polje]] (Toblach/''Dobbiaco'', [[Pustriška dolina]]) * [[Zuchepoll]] (Suho polje) == Naselja == === Slovenija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Polje, Bohinj]], naselje v Občini Bohinj * [[Polje, Tolmin]], naselje v Občini Tolmin * [[Polje ob Sotli]], naselje v Občini Početrtek * [[Polje pri Bistrici]], naselje v Občini Bistrica ob Sotli * [[Polje pri Tržišču]], naselje v Občini Sevnica * [[Polje pri Višnji Gori]] * [[Polje pri Vodicah]] * [[Četrtna skupnost Polje|Polje]], četrtna skupnost v Ljubljani *[[Mestna četrt Polje|Polje]], mestna četrt v Slovenj Gradcu * [[Babno Polje]], naselje v Občini Loška dolina * [[Dobro Polje, Radovljica]] * [[Dolenje Polje]], naselje na Dolenjskem * [[Doropolje]], občina Šentjur * [[Gorenje Polje, Dolenjske Toplice]], O. Dolenjske Toplice * [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči]], Občina Kanal ob Soči * [[Gorenje Mokro Polje]], naselje v Občini Šentjernej * [[Malo Polje]], naselje v Občini Ajdovščina * [[Mrzlo Polje, Ivančna Gorica]] * [[Mrzlo Polje, Laško]] * [[Pusto Polje]], naselje v Občini Nazarje * [[Veliko Polje]], naselje v Občini Sežana * [[Zajčje Polje]], naselje v Občini Kočevje * [[Zlato Polje]], naselje v Občini Lukovica *[[Zlato polje]], zaselek naselja [[Nova Štifta, Gornji Grad]] ter predel mesta [[Kranj]] {{div col end}} === Avstrijska Koroška === * [[Polje, Mohliče|Polje (pri Mohličah)]], nem. ''Feld'', občina [[Galicija (Koroška)|Galicija]] * ([[Kapela na Krapskem polju]], nem. ''Kappel am Krappfeld'') * [[Lepo Polje]], nem. ''Liebenfels'' * [[Prečpolje ob Krki]], nem. ''Weitensfeld im Gurktal'' * [[Suho Polje]], nem. ''Dürnfeld'', pri Timenici * [[Tinjsko Polje]], nem. ''Tainacherfeld'' * [[Vognje Polje]], nem''. Bogenfeld'' pri [[Beljak|Beljaku]] === Italija === * [[Polje, Italija|Polje]] (italijansko oziroma narečno ''Puoie'') v [[Beneška Slovenija|Beneški Sloveniji]] * [[Pulje]] (italijansko ''Puglie'') v občini [[Dolina pri Trstu]] * [[Solkansko polje]] (na meji med Slovenijo in Italijo severno od [[Gorica|Gorice]]) * [[Sredipolje]] (''Redipuglia'') * [[Božje Polje]] (''Campo Sacro'') * [[Marsovo polje]] (''Campo Marzio''; v centru [[Trst|Trsta]]) == Naselja in polja v drugih državah == V nekaterih slovanskih jezikih se 'Polje' zapisuje kot 'Pole'. === Bolgarija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Belo Pole]], [[Blagoevgrad]] * [[Bjalo pole]] (Stara Zagora) * [[Branipole]] (Plovdiv) * [[Dălgo Pole]] * [[Elhovsko pole]] * [[Gladno pole]], soseska v bližini Plovdiva * [[Jasno pole]] * [[Marino Pole]] (več pomenov) * [[Ravno pole]] * [[Sandansko-Petričko polje]] ([[Pirinska Makedonija]]) * [[Slivo pole]] * [[Široko pole]] {{div col end}} === Bosna in Hercegovina === {{div col|colwidth=24em}} * [[Polje, Derventa]] * [[Polje, Konjic]] * [[Polje, Kreševo]] * [[Polje Slavka Gavrančića]] * [[Polje, Velika Kladuša]] * [[Polje, Višegrad]] * [[Alipašino polje]], mestna četrt Sarajeva *[[Biberovo Polje]] * [[Bihaćko polje]] * Bijelo polje *[[Biletići Polje]] *(Stadion) [[Bilino Polje]] (Zenica) * [[Bjelajsko polje]] *[[Borovo Polje]] * [[Bravsko polje]] *[[Brezovo Polje, Bosna in Hercegovina]] * [[Buturović Polje]] *[[Carevo polje]] *[[Carevo Polje, Bosna in Hercegovina]] *[[Čavčevo Polje]] *[[Čelikovo Polje]] * [[Čirkin Polje]] *[[Čović-Polje]] * [[Dabarsko polje]] *[[Dnopolje]] * [[Dobro Polje, Kalinovik]] * [[Dolipolje]] * [[Drvarsko polje]] *[[Dubičko polje]] *[[Dugo polje]] * [[Duvanjsko polje]] *[[Fatničko polje]] * [[Gabela Polje]] * [[Gatačko polje]] * [[Glamočko polje]] ([[Glamoško polje]]) * [[Goransko Polje]] * [[Grahovsko polje]] * [[Ilino Polje]] * [[Ivanjsko polje]] *[[Kadino polje]] *[[Kamberovića Polje]] *[[Konjević Polje]] * [[Kosovo Polje (Višegrad)]] *[[Kovačevo Polje]] * [[Kraljevo Polje]] * [[Kupreško polje]] *[[Lašvansko polje]] * [[Lijevče polje]] * [[Livanjsko polje]] (Pašić polje &Resanovačko polje) * [[Ljubinjsko polje]] * [[Ljubuško polje]] * [[Lužansko polje]] *[[Malo Polje]], Han Pijesak * Malo polje, Igman *[[Marković Polje]] * [[Medeno polje]]/[[Medeno Polje]] ([[Bosanski Petrovac]]) *[[Modro Polje]] *[[Mostarsko polje]] * [[Petrovačko polje]] * [[Nevesinjsko polje]] *[[Orahovičko Polje]] *[[Orlovo Polje]] *[[Partizan Polje]] *[[Pašića polje]] * [[Podraško polje]] *[[Podrašničko polje]] *[[Polje Bijela]] *[[Polje Višnjica]] * [[Popovo polje]] *[[Posuško polje]] * [[Prijedorsko polje]] *[[Rakitno polje]] * [[Ravno Polje]], [[Bijeljina]] * [[Roško Polje]], [[Tomislavgrad]] *[[Rudo Polje]] * [[Sarajevsko polje]] * [[Suho Polje]] (več naselij) *[[Šujičko polje]] *[[Topčić-Polje]] * [[Topuzovo Polje]] * [[Travničko polje]] *[[Trbića polje]] * [[Trebinjsko polje]] * [[Trnopolje]] * [[Vedro Polje, Bihać]] (del mesta Bihać) *[[Vedro Polje, Bosanski Petrovac]] *[[Virsko polje]] *[[Vranjsko polje (Bosna)]] * [[Vrhpolje, Sanski Most]] * [[Vučipolje, Bosna in Hercegovina]] *[[Željezno Polje]] {{div col end}} === Češka === * [[Dobré pole]] * [[Královo Pole]], predmestje oz. mestna četrt [[Brno|Brna]] * [[Krásné Pole]], predmestje oz. mestna četrt [[Ostrava|Ostrave]] (2. del mesta [[Chřibská]]) * [[Moravsko polje]] * [[Vysoké Pole]] (Moravska) * [[Žižkovo Pole]] === Črna gora === {{div col|colwidth=24em}} * [[Polje, Črna gora]] * [[Polje Crkvičko]] * Arbeneško polje * [[Bajovo Polje]] * [[Barsko polje]] * [[Begovo polje]] * [[Bijelo Polje, Črna gora|Bijelo Polje]] (mesto in občina) * [[Bijelo Polje, Podgorica]] * [[Cetinjsko polje]] * [[Crkvičko Polje]] * [[Crmničko polje]] * [[Čisto Polje]] * [[Ćemojsko polje]] * [[Dulipolje]] * [[Đedovo polje]] * [[Gornje Polje, Nikšić|Gornje Polje]] * [[Jasenovo Polje]] * [[Kočansko Polje]] * [[Lješkopolje]] ali [[Lješko polje]] * [[Miolje Polje]] * [[Momišićko polje]] * [[Mrčevo polje]] * [[Nikšićko polje]] * [[Njeguško polje]] * [[Paripovo polje]] * [[Pašino Polje]] * [[Pavino Polje]] * [[Ražano polje]] * [[Rudo Polje]] * [[Savino polje]] * [[Šćepan Polje]] * [[Tepačko Polje]] * [[Tološko polje]]/[[Toločko polje]] * [[Ulcinjsko Polje]] {{div col end}} === Grčija === * [[Prilepsko-Bitolsko-Lerinsko polje|Lerinsko polje]] ([[Pelagonija]]) * [[Maratonsko polje]] ([[Maraton, Grčija|Maraton]], [[Atika]], [[Bitka na Maratonskem polju]]) * [[Solunsko polje]] ([[Egejska Makedonija]]) * [[Valsamatsko polje]], največje kraško polje na otoku [[Kefalonija]] === Hrvaška === {{div col|colwidth=24em}} * [[Polje (Dobrinj)|Polje]], naselje na otoku Krku * Polje [[Bunina]] * [[Polje, Dugi otok]], zaselek na Dugem otoku * [[Polje, Dobrinj]] * [[Polje Krapinsko]] * [[Polje, Raša]] * [[Polje, Slunj]] * [[Polje Čepić]] * [[Polje Ozaljsko]] *[[Arnjevo polje]], Dugi otok * [[Babino Polje]], naselje in polje na otoku Mljetu * [[Bačko Dobro Polje]] * [[Bakarsko polje]] *[[Baško Polje]] *[[Biđsko polje]] * Bijelo polje *[[Bjelo Polje]] *[[Bjelopolje]] * [[Blatsko polje]] (2: Korčula, Mljet) * [[Boljunsko Polje]] *[[Borovačko polje]] * Božje polje (it. Madonna del Campo) pri Vižinadi * [[Brezovo Polje, Hrvaška]] *[[Carevo Polje, Hrvaška]] *[[Čarsko polje]] (Korčula) * [[Čepićko polje]], Istra * [[Črnac polje]] (Crnac polje / Crnačko polje) * Dabarsko polje, [[Dabar, Otočac]] *[[Dicmanjsko polje]] ([[Dicmo]]) *[[Dinjiško polje]] (otok Pag) * [[Dnopolje]] * [[Donje Mrzlo Polje Mrežničko]] * [[Dračevo Polje]] (Vis) * [[Drežničko polje]] *[[Dugo polje]] (Dugi otok) * [[Dugopolje]] * [[Dugopolje, Gračac]] * [[Feričevo polje]] * [[Gacko polje]] *[[Glavočevo polje]] (Dugi otok) * [[Gornje Mrzlo Polje Mrežničko]] * [[Gospićko polje]] * [[Gospino polje]], del Dubrovnika * [[Goveđe Polje]] (Slavonija) * [[Gračačko polje]] * [[Grobničko polje]] * [[Grubišno Polje]] *[[Gubavčevo Polje]] * [[Hrvatsko Polje]] * [[Imotsko polje]] (Dalamcija/Hercegovina) * [[Ivanovo polje]] (Mljet) *[[Jakov Polje]] * [[Jarče Polje]] *[[Javornik polje]] * [[Jelas polje]] (naravni rezervat) * [[Jezeransko polje]] * [[Kapetanovo Polje]] * [[Kneže polje]] (Mljet) * [[Kninsko Polje]] * [[Kompolje, Otočac]] * [[Kompolje Koreničko]] * [[Konavosko polje]] * [[Koreničko polje]] * Kosovo polje (Dalmacija) * [[Krasno Polje]] * [[Krbavsko polje]] * [[Križpolje]] * [[Kumrovečko polje]] * [[Kupčinsko polje]] * [[Lapačko polje]] * [[Ličko polje]] ([[Lič]]) * [[Liško polje]] ([[Lika]]) * [[Lipovo Polje]] * [[Lonjsko polje]] (Lonja) * [[Lumbardsko polje]] (Korčula) * [[Malo Polje, Perušić]] * [[Markovo Polje]] (Zagreb) *[[Mazinsko polje]] *[[Mir polje]] * [[Mirkopolje]] *[[Mirlović Polje]] * [[Mokro Polje]] *[[Mrkopaljsko polje]] * [[Mrzlo Polje Žumberačko]] * [[Mrzlo Polje, Veliko Trgovišće]] * [[Mućko polje]] *[[Odransko polje]] * [[Ogulinsko polje]] *[[Paško polje]] * [[Petrovo polje]] *[[Plaščansko polje]] (=? Plaško polje)? * [[Plavo polje]] (del Slavonskega Broda) * [[Plisko Polje]] (Vis) * [[Podlapačko polje]] * [[Poganovačko polje]] * [[Polačno polje]] (Mljet) *[[Polje Biševsko]] (Biševo) *[[Prezidsko polje]] * [[Radovec Polje]] * [[Rajino Polje]] * [[Rastoško polje]]/([[Rastok]]) (Hrvaška/BiH) * [[Ravnogorsko polje]] ([[Ravna Gora, Primorsko-goranska županija|Ravna Gora]]) * [[Ročko Polje]] * [[Rudopolje]] * [[Rudopolje Bruvanjsko]] * [[Sinjsko polje]] * [[Skradinsko Polje]] *[[Skrajnje polje]] (Dugi otok) * [[Slavsko Polje]] *[[Smiljansko Polje]] *[[Sovinjsko Polje]] *[[Sridnje polje]] (Dugi otok) * [[Srpsko polje]] (Lika) * [[Stajničko polje]] * [[Suhopolje]] / [[Občina Suhopolje]] * [[Šipansko polje]] ([[Šipan]]) * [[Široko Polje]] (Đakovo) *[[Terezino Polje]] * [[Turopolje]] (prej Zagrebačko Polje) * [[Vedro Polje, Sunja]] * [[Veliko Polje, Zagreb]] * [[Veliko Polje, Lukač]] * [[Veliko polje]] *[[Vranjsko polje]] *[[Vrbničko polje]] * [[Vrgorsko polje]] ([[Vrgoračko polje]]) *[[Vrhovinsko polje]] *[[Vrličko polje]] *[[Vrpolje]] (razločitev) * [[Vučipolje]] (2 naselji) * [[Zapolje]] *[[Zapolje Brodsko]] *[[Žrnovsko polje]] (Korčula) {{div col end}} === Italija === * [[Marsovo polje, Rim]] === Kosovo === * [[Juničko polje]] * [[Kosovo polje]] ([[Bitka na Kosovem polju]]) * [[Opolje]] (občina) === Litva === * [[Marijampolė]] === Madžarska === * [[Mohaško polje]] ([[Bitka pri Mohaču]]/''na Mohaškem polju'') === Nemčija === * [[Leško polje]]/Lechfeld ([[Bitka na Leškem polju]]) === Poljska === * [[Białopole]] * [[Dolne Pole]] * [[Krasne Pole]] (ob češki meji) * [[Mokotówsko polje]] (''Pole Mokotówskie'') - park v [[Varšava|Varšavi]] * [[Lęgnickie Pole]] * [[Opole]] * [[Psie Pole]], predmestje [[Vroclav|Vroclava]] * [[Stare Pole]] * [[Turze Pole]] === Rusija === * [[Belopolje]] * [[Gulyai-Pole]], [[Omska oblast]] ([[Krutinski rajon]]) * [[Kulikovo polje]] ([[Kulikovska bitka]]) * [[Marsovo polje, Sankt Peterburg]] === Severna Makedonija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Skopska kotlina]] ali [[Skopsko polje|Skopsko pol(j)e]] * [[Kočansko Pole]] ([[Kočanska dolina]]) * [[Kumanovsko polje]] * [[Lazaropole]] * [[Ovče pole]] * [[Strumičko pole]] * [[Prilepsko pole]] / [[Prilepsko-Bitolsko-Lerinsko polje]] ([[Pelagonija]]); makedonsko tudi "Pole" (Severna Makedonija, Grčija) * [[Struško Pole]] * [[Vizbegovsko pole]] /[[Begovo pole]] * [[Belo pole]], Občina Dolneni * [[Bitolsko pole]] * [[Ćeramidničko pole]] * [[Debarsko pole]] (Severna Makedonija /Albanija); [[Hamsko pole]], [[Banjiško pole]] * [[Gladno pole]] v Pelagoniji * [[Lazaropole]], vas pri Mavrovu {{div col end}} === Slovaška === * [[Škovránčie pole]] (Bratislava) * [[Španie Pole]] * [[Tehelné pole]] (Bratislava) * [[Veľké Pole]] === Srbija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Bačko Dobro Polje]] * [[Banjsko polje]] * Banjsko Polje? * [[Banovo Polje]] * [[Bapsko Polje]] * [[Belo Polje]], ime več naselij v Srbiji in Kosovu * [[Bresno Polje]] * [[Dobro Polje, Boljevac]] * [[Dobro Polje, Crna Trava]] * [[Dugo Polje]] * [[Gvozdačko Polje]] * [[Kalipolje]] * [[Koštan polje]] * [[Leskovačko polje]] * [[Liso Polje]] * [[Lozničko Polje]] * [[Marijino polje]] * [[Negotinsko Polje]] * [[Niško polje]] * [[Peštersko polje]] * [[Petropolje]] * [[Petrovo Polje]] * [[Pirotsko polje]] * [[Prijepolje]] * [[Rajno Polje]] * [[Suvo Polje]] * [[Tometino Polje]] * [[Vele Polje]] * [[Veliko Polje, Kragujevac]] * [[Veliko Polje, Obrenovac]] * [[Velje Polje, Tutin|Velje Polje]] (občina [[Tutin]], Srbija) * [[Vlaško Polje]] * [[Vranjsko polje (Srbija)]] * [[Vrhpolje, Ljubovija]] * [[Zemun polje, Beograd]] (mestno naselje) * [[Zemunsko Polje]] * [[Žičko Polje]] {{div col end}} === Ukrajina === * [[Guljajpole]] (ukrajinsko Huljajpole) (Zaporoška oblast) * Rus´ke Pole (Užgorodska oblast) == Drugo /Glej tudi == {{div col|colwidth=24em}} * [[poljedelstvo]] * [[poljska razdelitev]] (agrarna zgodovina oz. geografija) * [[Devica Marija v Polju]] * [[Dvorec Ravno polje]] pri Ptuju * [[Ferdinandovo polje]], [[Franc Karlovo polje]]: rovi [[Rudnik Trbovlje Hrastnik|rudnika Trbovlje Hrastnik]] * [[Kompolje (razločitev)|Kompolje]] * [[Letališče Polje]] * [[Bitka na Maratonskem polju]] ([[Atika]], [[Grčija]]) * [[Marsovo polje, Rim]] * [[Marsovo polje, Sankt Peterburg]] * [[Poljana (razločitev)]], [[Poljane]], [[Poljani]], [[Poljanica]] * [[Poljče]] * [[Poljčane]] * [[Poljica]] * [[Poljice]] * [[Poljska]] * [[Posestvo Pule]] ''(= Polje)'' * [[Rafolško polje]], slika [[Ivan Grohar|Ivana Groharja]] iz leta 1903 * [[Rudopolje (razločitev)]] * [[Šentjur na Polju]] * [[Vrhpolje]] (razločitev) * [[Zapolje (razločitev)]] * [[Donje Polje]] * [[Gorenje Polje|Gornje Polje]] * [[Sredi polja]] (=[[Redipuglia]])? * [[Kamp Polje]] v [[Meniška vas|Meniški vasi]] pri [[Dolenjske Toplice|Dolenjskih Toplicah]] * ''Polje, kdo bo tebe ljubil'', mladinsko delo [[Darja Mihelič|Darje Mihelič]] (1997) * ''Leži, leži ravno polje'' * ''[[Moje ravno polje]]'', prvi album komornega zbora Orfej (1997) * ''Šel bom na ravno polje'', skladba [[Pavel Šivic|Pavla Šivica]] * ''Čez to ravno polje'' * ''Od Celja do Žalca je ravno polje'' * [[Psihiatrična klinika Ljubljana|Psihiatrična bolnišnica Ljubljana]] (pogovorno "v Polju") * [[Železniška postaja Ljubljana Polje]] * [[Dvor Mokro polje]] * Krajevna skupnost [[Zlato polje]] v občinah Kranj in Lukovica * [[Flegrejska polja]], ognjenik v Italiji blizu Neaplja * [[Športna dvorana Gospino polje]] ([[Dubrovnik]], Hrvaška) * [[Magnetna polja]] (''Les Champs Magnétiques)'', [[Nadrealisti|nadrealistična]] pesniška zbirka [[Breton|Andreja Bretona]] in [[Philippe Soupault|Philippa Soupaulta]] * priimke [[Poljak]], [[Polak]], [[Pollak]], [[Polajnar]], [[Polanc]], [[Poljanec (priimek)|Poljanec]], [[Poljanski]], [[Poljakov]] * [[Čudežna polja]] * [[Teorija polja]] {{div col end}} {{georaz}} {{Wikislovar|polje|Polje}} mx3w4yzx1a9m04aetg42dddr1k1o1z9 6657460 6657459 2026-04-08T12:24:34Z ~2026-90770-6 254477 /* Bosna in Hercegovina */ 6657460 wikitext text/x-wiki '''Polje''' ima več pomenov. : {{TOCright}} == Splošno == * [[polje (kmetijstvo)]], obdelana zemlja, kmetijsko zemljišče za pridelavo poljščin (kulturnih ali krmnih rastlin - [[poljedelstvo]]) :* [[travnik]], [[pašnik]] ali tudi [[njiva]] (polje je lahko sopomenka) :* [[kmetijsko polje]] :** [[poskusno polje]] * omejeno področje, na katerem se pridobiva kakšna [[Dobrina (ekonomija)|dobrina]] oziroma [[rudnina]]: :* [[solno polje]], zaključena proizvodna enota /individualne/ pridelave soli v solinah (s pripadajočo infrastrukturo), tudi (solinski) [[bazen]]... :* rudno polje, področje nahajališč rudnin, primernih za izkoriščanje, rudarjenje :* [[naftno polje]], področja nahajališč nafte, primernih za izkoriščanje, črpanje :* [[vetrno polje]], področje z vetrnicami za pridobivanje električne energije oz. [[vetrna elektrarna]] * [[bojno polje]] ** [[minsko polje]] === Polje ([[geografija]]) === * [[Ravnina (geografija)|ravnina]], obsežnejši omejen in raven del zemeljskega površja :* [[kraško polje]] ::* [[suho kraško polje]], navadno po njem ne teče več voda, a še obstajajo struge, ki pričajo o nekdanjih [[Potok|potokih]] ::* [[jezersko kraško polje]], tudi [[presihajoče jezero]], ki je običajno večino leta preplavljeno ::* [[občasno poplavljeno kraško polje]] :* [[ledeno polje]] ([[Južnopatagonsko ledeno polje]]) === [[Polje (fizika)]] === :* [[skalarno polje]] ::* [[Higgsovo polje]] :* [[vektorsko polje]] ::* [[centralno polje]] ::* [[gradientno polje]] ::* [[kompleksno lamelarno vektorsko polje]] :* [[Tenzorsko polje]] :* [[spinorno polje]] :** [[Diracovo polje]] :*[[fermionsko polje]] * [[Elektrošibka interakcija|elektrošibko polje]] :* [[elektromagnetno polje]] ::* [[električno polje]] :::* [[elektrostatično polje]] :::* [[homogeno električno polje]] :::* [[nehomogeno električno polje]] ::* [[magnetno polje]] :::* [[zemeljsko magnetno polje]] :* [[Šibka jedrska sila|šibko polje]] * [[Močna jedrska sila|močno polje]] * [[Težnostno polje|gravitacijsko polje]] :* [[zemeljsko gravitacijsko polje]] (planeta) :* [[sončevo gravitacijsko polje]] (zvezde) :* gravitacijsko polje [[Galaksija|galaksije]] :* gravitacijsko polje [[Črna luknja|črne luknje]] ** * [[temperaturno polje]] * [[ultrazvočno polje|(ultra)zvočno polje]] * [[časovno polje]] * [[radioaktivno polje]] * [[svetlobno polje]] ** [[vidno polje]] zajema omejeno sliko prostora, ki ga zaznavajo oči v določenem trenutku ** ([[astronomija]]: [[Hubblovo globoko polje]]) * [[kvantna teorija polja]] === [[Polje (astronomija)]] === * [[globoko polje]] ** [[Hubblovo globoko polje]] ** [[Webbovo globoko polje]] === [[Polje (matematika)]] === * v [[Algebra|algebri]] pomeni komutativni obseg (ena od osnovnih [[Algebrska struktura|algebrskih struktur]]) * v [[Geometrija|geometriji]] omejen del [[Ploskev|ploskve]] ali izsek [[Površina|površine]] geometrijskega lika :* v [[Topografija|topografiji]] ter [[Geodezija|geodeziji]] in [[Kartografija|kartografiji]] navadno s koordinatami omejen del zemeljskega površja na geografski karti ([[Zemljevid|zemljevidu]]) ==== - ''drugi sorodni pomeni'': ==== * [[svetlobno polje]], ... ?? * napetostno(-deformacijsko) polje /elastično polje... (strojništvo/materiali) * [[polje (gradbeništvo)]], vodoravna razdalja med robovoma sosednjih ležišč nosilne [[Konstrukcija|konstrukcije]] pri inženirskih objektih, npr. [[Most|mostu]] ** [[prelivno polje]] pri [[Hidroelektrarna|hidroelektrarni]] ali vodni akumulaciji * [[razlivno polje]] pri hidroelektrarni ali vodni akumulaciji * del razdeljene, omejene manjše [[Površina|površine]] :* del [[Slika|slike]], [[Grafika|grafike]], [[Risba|risbe]] ali [[Fotografija|fotografije]], dvodimenzinolna površina ki je z robom, koordinatami, barvo ali obliko/strukturo razmejena od okolice ::* polje v [[Heraldika|heraldiki]] in [[Veksikologija|veksikologiji]] (v grbih in na zastavah) ::* del informativne table, npr. prometnega znaka ali avtomobilske registracijske tablice ::* [[igralno polje]] pri nekaterih namiznih ali talnih družabnih in športnih igrah, tudi [[Golf|golfu]] :::* [[šahovsko polje]], pri šahu 1/64 šahovnice kvadratne oblike, izmenično svetle in temne barve; polja so urejena v simetrično koordinatno mrežo :::* polje na tarči (običajno [[krog]] ali obroč) ::* [[grobno polje]] na [[Pokopališče|pokopališču]] === [[Ezoterika]] === ::* [[Biopolje]] / [[informacijsko energijsko polje]] / [[akaško polje]] === [[Polje (računalništvo)]] === * [[Tabela (računalništvo)|tabela]] oziroma del tabele *polje (ali okno/okence) kot sestavni del obrazca (formularja) oziroma [[Podatkovna struktura|podatkovne strukture]] za vnašanje numeričnih ali besednih podatkov (pri statistiki, računovodstvu) === Polje ([[Humanistika (razločitev)|humanistika]] in [[družboslovje]]) === * referenčni (pomenski) [[okvir]], [[kontekst]] govora ali dejavnosti (na primer [[teoretsko polje]], [[znanstveno polje]], [[raziskovalno polje]]) * [[semantično polje]] ([[jezikoslovje]], semiologija ...) :* v [[Semantika|semantiki]] označuje zaključeno skupino [[leksem|leksemov]], ki pripadajo določenemu področju pomenov. == Ravnine, kraška in druga polja == === Slovenija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Ajdovsko polje]] * [[Apaško polje]] * [[Begunjsko polje]] * Belo polje ([[Občina Kranjska Gora]]) * [[Belško polje]] ([[Koroška Bela]]) - arheološko najdišče in predvidena lokacija sončne elektrarne * [[Blaško polje]] ([[Blato]], Občina Trebnje) * [[Bloško polje]] oz. [[Bloško-Farovško polje]] ([[Bloke]]) (kraško polje) * [[Bovško polje]] ([[Bovška kotlina]]) * [[Božje polje]] na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]] * [[Braslovško polje]] * Breško polje (Brezje) * [[Brojsko polje]] (Brod, Logatec) * [[Bukovško polje]] *[[Cerkljansko polje]] (Cerklje na Gorenjskem) * [[Cerkniško polje]] (kraško polje) *[[Čiginjsko polje]] * [[Čisto polje]] *[[Črnovrško polje]] (kraško polje na Črnovrški planoti) * [[Dedno polje]] (planina v Julijcih) * [[Dobraško polje]] ([[Dobrča]]) * [[Dobravsko polje]] * [[Dobrepolje]] (kraško polje in občina) *[[Dobrniško polje]] (kraško polje) * [[Dobropolje (polje)]] (kraško polje) * [[Dobrunjsko polje]] *[[Dolenje polje]] (Vogrsko-Renče) *[[Dolgo polje]] (Prekmurje) *[[Dolgo polje (Celje)]] (četrt Celja) * [[Dravsko polje]] (tudi Dravsko-Ptujsko p.) *[[Drnovsko polje]] * [[Globodol]] (Globodolsko polje) (kraško p.) * [[Goriško polje]] (Goriška ravan) *[[Gornje polje]] * [[Griško polje]] * [[Grgarsko polje]] (kraško polje) * [[Grosupeljsko polje]] (kraško polje) * [[Homško polje]] * [[Hudo polje]] (Trnovski gozd) * [[Janhovsko polje]] * [[Kamniškobistriško polje]] (Kamniško-Mengeško/Domžalsko polje) *[[Klanško polje]] * [[Kočevsko polje]] (Kočevsko-Ribniško polje) (kraško polje) * [[Koprivniško polje]] (kraško polje) * [[Kozarško polje]] * [[Kranjsko-Sorško polje]] * [[Krško polje]] *[[Libeliško polje]] (ob meji z Avstrijo) * [[Lijaško polje]] * [[Litijsko polje]] * [[Ljubljansko polje]] * [[Logaško polje]] (kraško polje) * [[Lokavsko polje]] ([[Lokev]]) na Krasu * [[Loško polje]] (kraško polje) * [[Mengeško polje]] * [[Mlinsko polje]] *[[Modrejčansko polje]] *[[Modrejsko polje]] * [[Mozeljsko polje]] (kraško polje) * [[Mučko polje]]/Mutsko/Muško polje ([[Muta]]) * [[Mursko polje]] (Murska ravnina, Murska ravan) * [[Novo polje]] * [[Obrško polje]] *[[Otočko polje]] (Zadrečka dolina) * [[Otoško polje]] (arheološko najdišče v Beli Krajini) * [[Pijavško polje]] (ob Savi) * [[Planinsko polje]] (kraško polje) * [[Podgorsko polje]] *[[Podljubinjsko polje]] * [[Postojnsko polje]] (kraško polje) in [[Pivška kotlina]] * [[Prestranško-slavinski ravnik]] * [[Ptujsko polje]] * [[Pusto polje]] (del kraškega Logaškega polja) * [[Radeljsko polje]] ([[Radlje ob Dravi]]) * [[Radensko polje, Grosuplje]] (kraško polje) * [[Radensko polje, Radenci]] * [[Rakovsko-Unško polje]] (kraško polje) * [[Ravniško polje]] (suho kraško polje) * [[Ravno polje]] (na Dravskem polju) * [[Rečičko polje]] ([[Rečica ob Savinji]]) * [[Ribniško polje]] (kraško polje) *[[Ročinjsko polje]] * [[Rudno polje]], planina na Pokljuki * [[Ruško polje]] * [[Sajevško polje]] (kraško polje) * [[Selško polje]] * [[Seneško polje]] ([[Senešci]]) * [[Senožeško polje]] ([[Senožeče]]) *[[Skaruško polje]] ([[Skaručna]]) * [[Sodinsko polje]] ([[Sodinci]]) * [[Sorško polje]] * [[Srednje polje]] (Draženci) *[[Središko polje]] (Središče ob Dravi) * [[Stanežiško polje]] * [[Šempasko polje]] * [[Šempetersko-Vrtojbensko polje]] * [[Šentjakobsko polje]] (ob Krki) * [[Šentjernejsko polje]] * [[Šentviško polje]] * [[Travniško polje]] (kraško polje, [[Loški potok]]) * [[Vanganelsko polje]] * [[Velo Polje]] in [[Malo polje]], visokogorski planoti v Julijcih * [[Viško polje]] * [[Vremsko polje]] * [[Vipavsko polje]] * [[Vrbensko polje]] ([[Vrbensko-Žalsko polje]]) *[[Vrhovsko polje]] *[[Zadloško polje]] (kraško polje na Črnovrški planoti) * [[Zagorsko polje]] (kraško polje na Bajnški planoti) *[[Zajčje polje]] (=kraško polje?) * [[Zaloško polje]] ([[Zalog, Straža]]) * [[Zatok Polje]] (morski zatok, nekdanje soline pri Srminu) * [[Zlato polje]] (Kranj/Šenčur in Sp. Brnik/Lahovče) *[[Žabniško polje]] (Žabnica) * [[Žalnsko polje]] (kraško polje) {{div col end}} === Južna Avstrija === ==== [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] ==== * [[Celovško polje]] :* [[Čilberško polje]] pri vasi [[Čilberk]] pri Šenttomažu nad Celovcem v občini Štalenski gori med hriboma Osel in Čilberk, :* [[Grabštanjsko polje]] pri Grabštanju :* [[Šenttomažko polje]] pri Štalenski gori :* [[Tinjsko polje]] pri [[Tinje|Tinjah]] :* [[Vasjevaško polje]] pri Vasji vasi pri Štalenski gori :* [[Vetrinjsko polje]] pri [[Vetrinj|Vetrinju]] * [[Gosposvetsko polje]] :* [[Grobniško polje]] ali [[Krapsko polje]] (''Krappfeld'') med [[Šentvid ob Glini|Šentvidom ob Glini]] in Starim Dvorom na severnem Koroškem. * [[Breško polje]] (''Friesacher Feld'') pri [[Breže, Avstrija|Brežah]] na severnem Koroškem * [[Podjuna|Podjunsko polje]] :* [[Pliberško polje]] pri [[Pliberk|Pliberku]] :* [[Libuško polje]] pri Libučah * [[Beljaško polje]] pri [[Beljak|Beljaku]] * [[Lurnsko polje]] (''Lurnfeld'') severozahodno od [[Špital ob Dravi|Špitala]] ==== [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] ==== * [[Lipniško polje]] pri Lipnici === [[Južna Tirolska]] (Avstrija/Italija) === * [[Toblaško polje]] (Toblach/''Dobbiaco'', [[Pustriška dolina]]) * [[Zuchepoll]] (Suho polje) == Naselja == === Slovenija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Polje, Bohinj]], naselje v Občini Bohinj * [[Polje, Tolmin]], naselje v Občini Tolmin * [[Polje ob Sotli]], naselje v Občini Početrtek * [[Polje pri Bistrici]], naselje v Občini Bistrica ob Sotli * [[Polje pri Tržišču]], naselje v Občini Sevnica * [[Polje pri Višnji Gori]] * [[Polje pri Vodicah]] * [[Četrtna skupnost Polje|Polje]], četrtna skupnost v Ljubljani *[[Mestna četrt Polje|Polje]], mestna četrt v Slovenj Gradcu * [[Babno Polje]], naselje v Občini Loška dolina * [[Dobro Polje, Radovljica]] * [[Dolenje Polje]], naselje na Dolenjskem * [[Doropolje]], občina Šentjur * [[Gorenje Polje, Dolenjske Toplice]], O. Dolenjske Toplice * [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči]], Občina Kanal ob Soči * [[Gorenje Mokro Polje]], naselje v Občini Šentjernej * [[Malo Polje]], naselje v Občini Ajdovščina * [[Mrzlo Polje, Ivančna Gorica]] * [[Mrzlo Polje, Laško]] * [[Pusto Polje]], naselje v Občini Nazarje * [[Veliko Polje]], naselje v Občini Sežana * [[Zajčje Polje]], naselje v Občini Kočevje * [[Zlato Polje]], naselje v Občini Lukovica *[[Zlato polje]], zaselek naselja [[Nova Štifta, Gornji Grad]] ter predel mesta [[Kranj]] {{div col end}} === Avstrijska Koroška === * [[Polje, Mohliče|Polje (pri Mohličah)]], nem. ''Feld'', občina [[Galicija (Koroška)|Galicija]] * ([[Kapela na Krapskem polju]], nem. ''Kappel am Krappfeld'') * [[Lepo Polje]], nem. ''Liebenfels'' * [[Prečpolje ob Krki]], nem. ''Weitensfeld im Gurktal'' * [[Suho Polje]], nem. ''Dürnfeld'', pri Timenici * [[Tinjsko Polje]], nem. ''Tainacherfeld'' * [[Vognje Polje]], nem''. Bogenfeld'' pri [[Beljak|Beljaku]] === Italija === * [[Polje, Italija|Polje]] (italijansko oziroma narečno ''Puoie'') v [[Beneška Slovenija|Beneški Sloveniji]] * [[Pulje]] (italijansko ''Puglie'') v občini [[Dolina pri Trstu]] * [[Solkansko polje]] (na meji med Slovenijo in Italijo severno od [[Gorica|Gorice]]) * [[Sredipolje]] (''Redipuglia'') * [[Božje Polje]] (''Campo Sacro'') * [[Marsovo polje]] (''Campo Marzio''; v centru [[Trst|Trsta]]) == Naselja in polja v drugih državah == V nekaterih slovanskih jezikih se 'Polje' zapisuje kot 'Pole'. === Bolgarija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Belo Pole]], [[Blagoevgrad]] * [[Bjalo pole]] (Stara Zagora) * [[Branipole]] (Plovdiv) * [[Dălgo Pole]] * [[Elhovsko pole]] * [[Gladno pole]], soseska v bližini Plovdiva * [[Jasno pole]] * [[Marino Pole]] (več pomenov) * [[Ravno pole]] * [[Sandansko-Petričko polje]] ([[Pirinska Makedonija]]) * [[Slivo pole]] * [[Široko pole]] {{div col end}} === Bosna in Hercegovina === {{div col|colwidth=24em}} * [[Polje, Derventa]] * [[Polje, Konjic]] * [[Polje, Kreševo]] * [[Polje Slavka Gavrančića]] * [[Polje, Velika Kladuša]] * [[Polje, Višegrad]] * [[Alipašino polje]], mestna četrt Sarajeva *[[Biberovo Polje]] * [[Bihaćko polje]] * Bijelo polje *[[Biletići Polje]] *(Stadion) [[Bilino Polje]] (Zenica) * [[Bjelajsko polje]] *[[Borovo Polje]] * [[Bravsko polje]] *[[Brezovo Polje, Bosna in Hercegovina]] * [[Buturović Polje]] *[[Carevo polje]] *[[Carevo Polje, Bosna in Hercegovina]] *[[Čavčevo Polje]] *[[Čelikovo Polje]] * [[Čirkin Polje]] *[[Čović-Polje]] * [[Dabarsko polje]] *[[Dnopolje]] * [[Dobro Polje, Kalinovik]] * [[Dolipolje]] * [[Drvarsko polje]] *[[Dubičko polje]] *[[Dugo polje]] * [[Duvanjsko polje]] *[[Fatničko polje]] * [[Gabela Polje]] * [[Gatačko polje]] * [[Glamočko polje]] (slov. [[Glamoško polje]]) * [[Goransko Polje]] * [[Grahovsko polje]] * [[Ilino Polje]] * [[Ivanjsko polje]] *[[Kadino polje]] *[[Kamberovića Polje]] *[[Konjević Polje]] * [[Kosovo Polje (Višegrad)]] *[[Kovačevo Polje]] * [[Kraljevo Polje]] * [[Kupreško polje]] *[[Lašvansko polje]] * [[Lijevče polje]] * [[Livanjsko polje]] (Pašić polje &Resanovačko polje) * [[Ljubinjsko polje]] * [[Ljubuško polje]] * [[Lužansko polje]] *[[Malo Polje]], Han Pijesak * Malo polje, Igman *[[Marković Polje]] * [[Medeno polje]]/[[Medeno Polje]] ([[Bosanski Petrovac]]) *[[Modro Polje]] *[[Mostarsko polje]] * [[Petrovačko polje]] * [[Nevesinjsko polje]] *[[Orahovičko Polje]] *[[Orlovo Polje]] *[[Partizan Polje]] *[[Pašića polje]] * [[Podraško polje]] *[[Podrašničko polje]] *[[Polje Bijela]] *[[Polje Višnjica]] * [[Popovo polje]] *[[Posuško polje]] * [[Prijedorsko polje]] *[[Rakitno polje]] * [[Ravno Polje]], [[Bijeljina]] * [[Roško Polje]], [[Tomislavgrad]] *[[Rudo Polje]] * [[Sarajevsko polje]] * [[Suho Polje]] (več naselij) *[[Šujičko polje]] *[[Topčić-Polje]] * [[Topuzovo Polje]] * [[Travničko polje]] *[[Trbića polje]] * [[Trebinjsko polje]] * [[Trnopolje]] * [[Vedro Polje, Bihać]] (del mesta Bihać) *[[Vedro Polje, Bosanski Petrovac]] *[[Virsko polje]] *[[Vranjsko polje (Bosna)]] * [[Vrhpolje, Sanski Most]] * [[Vučipolje, Bosna in Hercegovina]] *[[Željezno Polje]] {{div col end}} === Češka === * [[Dobré pole]] * [[Královo Pole]], predmestje oz. mestna četrt [[Brno|Brna]] * [[Krásné Pole]], predmestje oz. mestna četrt [[Ostrava|Ostrave]] (2. del mesta [[Chřibská]]) * [[Moravsko polje]] * [[Vysoké Pole]] (Moravska) * [[Žižkovo Pole]] === Črna gora === {{div col|colwidth=24em}} * [[Polje, Črna gora]] * [[Polje Crkvičko]] * Arbeneško polje * [[Bajovo Polje]] * [[Barsko polje]] * [[Begovo polje]] * [[Bijelo Polje, Črna gora|Bijelo Polje]] (mesto in občina) * [[Bijelo Polje, Podgorica]] * [[Cetinjsko polje]] * [[Crkvičko Polje]] * [[Crmničko polje]] * [[Čisto Polje]] * [[Ćemojsko polje]] * [[Dulipolje]] * [[Đedovo polje]] * [[Gornje Polje, Nikšić|Gornje Polje]] * [[Jasenovo Polje]] * [[Kočansko Polje]] * [[Lješkopolje]] ali [[Lješko polje]] * [[Miolje Polje]] * [[Momišićko polje]] * [[Mrčevo polje]] * [[Nikšićko polje]] * [[Njeguško polje]] * [[Paripovo polje]] * [[Pašino Polje]] * [[Pavino Polje]] * [[Ražano polje]] * [[Rudo Polje]] * [[Savino polje]] * [[Šćepan Polje]] * [[Tepačko Polje]] * [[Tološko polje]]/[[Toločko polje]] * [[Ulcinjsko Polje]] {{div col end}} === Grčija === * [[Prilepsko-Bitolsko-Lerinsko polje|Lerinsko polje]] ([[Pelagonija]]) * [[Maratonsko polje]] ([[Maraton, Grčija|Maraton]], [[Atika]], [[Bitka na Maratonskem polju]]) * [[Solunsko polje]] ([[Egejska Makedonija]]) * [[Valsamatsko polje]], največje kraško polje na otoku [[Kefalonija]] === Hrvaška === {{div col|colwidth=24em}} * [[Polje (Dobrinj)|Polje]], naselje na otoku Krku * Polje [[Bunina]] * [[Polje, Dugi otok]], zaselek na Dugem otoku * [[Polje, Dobrinj]] * [[Polje Krapinsko]] * [[Polje, Raša]] * [[Polje, Slunj]] * [[Polje Čepić]] * [[Polje Ozaljsko]] *[[Arnjevo polje]], Dugi otok * [[Babino Polje]], naselje in polje na otoku Mljetu * [[Bačko Dobro Polje]] * [[Bakarsko polje]] *[[Baško Polje]] *[[Biđsko polje]] * Bijelo polje *[[Bjelo Polje]] *[[Bjelopolje]] * [[Blatsko polje]] (2: Korčula, Mljet) * [[Boljunsko Polje]] *[[Borovačko polje]] * Božje polje (it. Madonna del Campo) pri Vižinadi * [[Brezovo Polje, Hrvaška]] *[[Carevo Polje, Hrvaška]] *[[Čarsko polje]] (Korčula) * [[Čepićko polje]], Istra * [[Črnac polje]] (Crnac polje / Crnačko polje) * Dabarsko polje, [[Dabar, Otočac]] *[[Dicmanjsko polje]] ([[Dicmo]]) *[[Dinjiško polje]] (otok Pag) * [[Dnopolje]] * [[Donje Mrzlo Polje Mrežničko]] * [[Dračevo Polje]] (Vis) * [[Drežničko polje]] *[[Dugo polje]] (Dugi otok) * [[Dugopolje]] * [[Dugopolje, Gračac]] * [[Feričevo polje]] * [[Gacko polje]] *[[Glavočevo polje]] (Dugi otok) * [[Gornje Mrzlo Polje Mrežničko]] * [[Gospićko polje]] * [[Gospino polje]], del Dubrovnika * [[Goveđe Polje]] (Slavonija) * [[Gračačko polje]] * [[Grobničko polje]] * [[Grubišno Polje]] *[[Gubavčevo Polje]] * [[Hrvatsko Polje]] * [[Imotsko polje]] (Dalamcija/Hercegovina) * [[Ivanovo polje]] (Mljet) *[[Jakov Polje]] * [[Jarče Polje]] *[[Javornik polje]] * [[Jelas polje]] (naravni rezervat) * [[Jezeransko polje]] * [[Kapetanovo Polje]] * [[Kneže polje]] (Mljet) * [[Kninsko Polje]] * [[Kompolje, Otočac]] * [[Kompolje Koreničko]] * [[Konavosko polje]] * [[Koreničko polje]] * Kosovo polje (Dalmacija) * [[Krasno Polje]] * [[Krbavsko polje]] * [[Križpolje]] * [[Kumrovečko polje]] * [[Kupčinsko polje]] * [[Lapačko polje]] * [[Ličko polje]] ([[Lič]]) * [[Liško polje]] ([[Lika]]) * [[Lipovo Polje]] * [[Lonjsko polje]] (Lonja) * [[Lumbardsko polje]] (Korčula) * [[Malo Polje, Perušić]] * [[Markovo Polje]] (Zagreb) *[[Mazinsko polje]] *[[Mir polje]] * [[Mirkopolje]] *[[Mirlović Polje]] * [[Mokro Polje]] *[[Mrkopaljsko polje]] * [[Mrzlo Polje Žumberačko]] * [[Mrzlo Polje, Veliko Trgovišće]] * [[Mućko polje]] *[[Odransko polje]] * [[Ogulinsko polje]] *[[Paško polje]] * [[Petrovo polje]] *[[Plaščansko polje]] (=? Plaško polje)? * [[Plavo polje]] (del Slavonskega Broda) * [[Plisko Polje]] (Vis) * [[Podlapačko polje]] * [[Poganovačko polje]] * [[Polačno polje]] (Mljet) *[[Polje Biševsko]] (Biševo) *[[Prezidsko polje]] * [[Radovec Polje]] * [[Rajino Polje]] * [[Rastoško polje]]/([[Rastok]]) (Hrvaška/BiH) * [[Ravnogorsko polje]] ([[Ravna Gora, Primorsko-goranska županija|Ravna Gora]]) * [[Ročko Polje]] * [[Rudopolje]] * [[Rudopolje Bruvanjsko]] * [[Sinjsko polje]] * [[Skradinsko Polje]] *[[Skrajnje polje]] (Dugi otok) * [[Slavsko Polje]] *[[Smiljansko Polje]] *[[Sovinjsko Polje]] *[[Sridnje polje]] (Dugi otok) * [[Srpsko polje]] (Lika) * [[Stajničko polje]] * [[Suhopolje]] / [[Občina Suhopolje]] * [[Šipansko polje]] ([[Šipan]]) * [[Široko Polje]] (Đakovo) *[[Terezino Polje]] * [[Turopolje]] (prej Zagrebačko Polje) * [[Vedro Polje, Sunja]] * [[Veliko Polje, Zagreb]] * [[Veliko Polje, Lukač]] * [[Veliko polje]] *[[Vranjsko polje]] *[[Vrbničko polje]] * [[Vrgorsko polje]] ([[Vrgoračko polje]]) *[[Vrhovinsko polje]] *[[Vrličko polje]] *[[Vrpolje]] (razločitev) * [[Vučipolje]] (2 naselji) * [[Zapolje]] *[[Zapolje Brodsko]] *[[Žrnovsko polje]] (Korčula) {{div col end}} === Italija === * [[Marsovo polje, Rim]] === Kosovo === * [[Juničko polje]] * [[Kosovo polje]] ([[Bitka na Kosovem polju]]) * [[Opolje]] (občina) === Litva === * [[Marijampolė]] === Madžarska === * [[Mohaško polje]] ([[Bitka pri Mohaču]]/''na Mohaškem polju'') === Nemčija === * [[Leško polje]]/Lechfeld ([[Bitka na Leškem polju]]) === Poljska === * [[Białopole]] * [[Dolne Pole]] * [[Krasne Pole]] (ob češki meji) * [[Mokotówsko polje]] (''Pole Mokotówskie'') - park v [[Varšava|Varšavi]] * [[Lęgnickie Pole]] * [[Opole]] * [[Psie Pole]], predmestje [[Vroclav|Vroclava]] * [[Stare Pole]] * [[Turze Pole]] === Rusija === * [[Belopolje]] * [[Gulyai-Pole]], [[Omska oblast]] ([[Krutinski rajon]]) * [[Kulikovo polje]] ([[Kulikovska bitka]]) * [[Marsovo polje, Sankt Peterburg]] === Severna Makedonija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Skopska kotlina]] ali [[Skopsko polje|Skopsko pol(j)e]] * [[Kočansko Pole]] ([[Kočanska dolina]]) * [[Kumanovsko polje]] * [[Lazaropole]] * [[Ovče pole]] * [[Strumičko pole]] * [[Prilepsko pole]] / [[Prilepsko-Bitolsko-Lerinsko polje]] ([[Pelagonija]]); makedonsko tudi "Pole" (Severna Makedonija, Grčija) * [[Struško Pole]] * [[Vizbegovsko pole]] /[[Begovo pole]] * [[Belo pole]], Občina Dolneni * [[Bitolsko pole]] * [[Ćeramidničko pole]] * [[Debarsko pole]] (Severna Makedonija /Albanija); [[Hamsko pole]], [[Banjiško pole]] * [[Gladno pole]] v Pelagoniji * [[Lazaropole]], vas pri Mavrovu {{div col end}} === Slovaška === * [[Škovránčie pole]] (Bratislava) * [[Španie Pole]] * [[Tehelné pole]] (Bratislava) * [[Veľké Pole]] === Srbija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Bačko Dobro Polje]] * [[Banjsko polje]] * Banjsko Polje? * [[Banovo Polje]] * [[Bapsko Polje]] * [[Belo Polje]], ime več naselij v Srbiji in Kosovu * [[Bresno Polje]] * [[Dobro Polje, Boljevac]] * [[Dobro Polje, Crna Trava]] * [[Dugo Polje]] * [[Gvozdačko Polje]] * [[Kalipolje]] * [[Koštan polje]] * [[Leskovačko polje]] * [[Liso Polje]] * [[Lozničko Polje]] * [[Marijino polje]] * [[Negotinsko Polje]] * [[Niško polje]] * [[Peštersko polje]] * [[Petropolje]] * [[Petrovo Polje]] * [[Pirotsko polje]] * [[Prijepolje]] * [[Rajno Polje]] * [[Suvo Polje]] * [[Tometino Polje]] * [[Vele Polje]] * [[Veliko Polje, Kragujevac]] * [[Veliko Polje, Obrenovac]] * [[Velje Polje, Tutin|Velje Polje]] (občina [[Tutin]], Srbija) * [[Vlaško Polje]] * [[Vranjsko polje (Srbija)]] * [[Vrhpolje, Ljubovija]] * [[Zemun polje, Beograd]] (mestno naselje) * [[Zemunsko Polje]] * [[Žičko Polje]] {{div col end}} === Ukrajina === * [[Guljajpole]] (ukrajinsko Huljajpole) (Zaporoška oblast) * Rus´ke Pole (Užgorodska oblast) == Drugo /Glej tudi == {{div col|colwidth=24em}} * [[poljedelstvo]] * [[poljska razdelitev]] (agrarna zgodovina oz. geografija) * [[Devica Marija v Polju]] * [[Dvorec Ravno polje]] pri Ptuju * [[Ferdinandovo polje]], [[Franc Karlovo polje]]: rovi [[Rudnik Trbovlje Hrastnik|rudnika Trbovlje Hrastnik]] * [[Kompolje (razločitev)|Kompolje]] * [[Letališče Polje]] * [[Bitka na Maratonskem polju]] ([[Atika]], [[Grčija]]) * [[Marsovo polje, Rim]] * [[Marsovo polje, Sankt Peterburg]] * [[Poljana (razločitev)]], [[Poljane]], [[Poljani]], [[Poljanica]] * [[Poljče]] * [[Poljčane]] * [[Poljica]] * [[Poljice]] * [[Poljska]] * [[Posestvo Pule]] ''(= Polje)'' * [[Rafolško polje]], slika [[Ivan Grohar|Ivana Groharja]] iz leta 1903 * [[Rudopolje (razločitev)]] * [[Šentjur na Polju]] * [[Vrhpolje]] (razločitev) * [[Zapolje (razločitev)]] * [[Donje Polje]] * [[Gorenje Polje|Gornje Polje]] * [[Sredi polja]] (=[[Redipuglia]])? * [[Kamp Polje]] v [[Meniška vas|Meniški vasi]] pri [[Dolenjske Toplice|Dolenjskih Toplicah]] * ''Polje, kdo bo tebe ljubil'', mladinsko delo [[Darja Mihelič|Darje Mihelič]] (1997) * ''Leži, leži ravno polje'' * ''[[Moje ravno polje]]'', prvi album komornega zbora Orfej (1997) * ''Šel bom na ravno polje'', skladba [[Pavel Šivic|Pavla Šivica]] * ''Čez to ravno polje'' * ''Od Celja do Žalca je ravno polje'' * [[Psihiatrična klinika Ljubljana|Psihiatrična bolnišnica Ljubljana]] (pogovorno "v Polju") * [[Železniška postaja Ljubljana Polje]] * [[Dvor Mokro polje]] * Krajevna skupnost [[Zlato polje]] v občinah Kranj in Lukovica * [[Flegrejska polja]], ognjenik v Italiji blizu Neaplja * [[Športna dvorana Gospino polje]] ([[Dubrovnik]], Hrvaška) * [[Magnetna polja]] (''Les Champs Magnétiques)'', [[Nadrealisti|nadrealistična]] pesniška zbirka [[Breton|Andreja Bretona]] in [[Philippe Soupault|Philippa Soupaulta]] * priimke [[Poljak]], [[Polak]], [[Pollak]], [[Polajnar]], [[Polanc]], [[Poljanec (priimek)|Poljanec]], [[Poljanski]], [[Poljakov]] * [[Čudežna polja]] * [[Teorija polja]] {{div col end}} {{georaz}} {{Wikislovar|polje|Polje}} cwdmeoz7uhztmv1o69m1tekp0xzpgp7 0 2431 6657756 6307703 2026-04-09T07:58:54Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6657756 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 553''' ('''[[rimske številke|DLIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == * [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinski]] [[vojskovodja]] [[Narzes]] je podredil [[Rim]] Bizancu. == Rojstva == * == Smrti == * [[Gelimer]], kralj Vandalov in Alanov (* [[480]]) * [[Isik kagan]], drugi kagan Turškega kaganata (* ni znano) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 553|*]] gzbae6f8zzgpor5058zhadgz2xp89sa 0 2667 6657748 6548061 2026-04-09T07:54:24Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6657748 wikitext text/x-wiki '''9. april''' je 99. [[dan]] [[leto|leta]] (100. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 266 dni. {{koledarApril}} == Dogodki == * [[1139]] - Sklenjen je bil [[Durhamski sporazum (1139)|Durhamski sporazum]] med kraljema [[Štefan Angleški|Štefanom Angleškim]] in [[David I. Škotski|Davidom I. Škotskim]]. * [[1241]] – [[Mongoli]] so v [[bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] premagali združeno poljsko, nemško in češko vojsko. * [[1388]] – V [[bitka pri Näffelsu|bitki pri Näffelsu]] so [[Švicarji]] premagali [[Habsburžani|Habsburžane]]. * [[1682]] – [[René Robert Cavelier de La Salle]] je priplul v [[delta|delto]] [[Misisipi]]ja. * [[1865]] – S podpisom premirja se je končala [[ameriška državljanska vojna]]. * [[1866]] – V [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je bil sprejet [[zakon o državljanskih pravicah]]. * [[1904]] – V [[Chicago|Chicagu]] se je končala ustanovna konvencija [[Slovenska narodna podporna jednota|Slovenske narodne podporne jednote]]. * [[1918]] – Začela se je [[bitka pri Lysu]]. * [[1940]] – [[Tretji rajh]] je napadel [[Danska|Dansko]] in [[Norveška|Norveško]] ([[operacija Weserübung]]). * [[1942]] – [[Japonska]] je zasedla [[Filipini|Filipine]]. * [[1945]]: ** [[Rdeča armada]] je zavzela Königsberg (danajšnji [[Kaliningrad]]). ** Začela se je [[Nemci|nemško]]-[[domobranci|domobranska]] ofenziva v [[Suha Krajina|Suhi Krajini]] in [[Kočevski Rog|Kočevskem Rogu]]. * [[1970]] – [[Paul McCartney]] je uradno razglasil razpad [[glasbena skupina|skupine]] ''[[The Beatles]]''. * [[2009]] – Na [[Mežakla|Mežaklo]] je padel [[meteorit]]. == Rojstva == * [[1096]] - [[al-Muktafi II.]], kalif Abasidskega kalifata († [[1160]]) [[Slika:Vlado Novak 2019.jpg|sličica|255x255_pik|Vlado Novak]] * [[1283]] – [[Margareta Norveška (1283-1290)|Margareta Norveška]], škotska kraljica († [[1290]]) * [[1285]] – [[Ajurbarvada]], mongolski veliki kan, kitajski cesar († [[1320]]) * [[1336]] – [[Timurlenk]], mongolski kan († [[1405]]) * [[1627]] – [[Johann Caspar Kerll]], nemški skladatelj († [[1693]]) * [[1675]] – [[Janez Gregor Božič]], slovenski baročni kipar († [[1724]]) * [[1691]] – [[Johann Matthias Gesner]], nemški učenjak († [[1761]]) * [[1773]] – [[Étienne Aignan]], francoski prevajalec, pisec, libretist, dramatik († [[1824]]) * [[1806]] – [[Janez Nepomuk Kalister]], slovenski poslovnež in mecen, († [[1864]]) * [[1815]] – [[Alphonse-Eugène Beau de Rochas]], francoski inženir († [[1893]]) * [[1816]] – [[Charles-Eugène Delaunay]], francoski astronom, matematik († [[1872]]) * [[1819]] – [[Annibale de Gasparis]], italijanski astronom († [[1892]]) * [[1821]] – [[Charles-Pierre Baudelaire]], francoski pesnik († [[1867]]) * [[1854]] – [[Pavlina Pajk]], pisateljica in pesnica, rojena v Pavii v Italiji († [[1901]]) * [[1865]] – **[[Charles Proteus Steinmetz]], nemško-ameriški elektrotehnik († [[1923]]) **[[Erich Ludendorff]], nemški general († [[1937]]) * [[1878]] – [[Marcel Grossmann]], nemški matematik († [[1936]]) * [[1903]] – [[Gregory Goodwin Pincus]], ameriški endokrinolog († [[1967]]) * [[1908]] – [[Viktor Vásárhely]] - [[Victor Vasarely]], madžarsko-francoski slikar († [[1997]]) * [[1915]] – [[Dušan Kveder]] - Tomaž, slovenski revolucionar († [[1966]]) * [[1921]] – [[Stojan Puc]], slovenski šahist († [[2004]]) * [[1933]] – [[Jean-Paul Belmondo]], francoski filmski igralec * [[1948]] – [[Patty Pravo]], italijanska pevka * [[1952]] – [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]], slovenski igralec * [[1954]] – [[Denis Quaid]], ameriški filmski igralec * [[1971]] – [[Jacques Villeneuve]], kanadski voznik Formule 1 * [[1972]] – [[Željko Rebrača]], srbski košarkar * [[1979]] – [[Mario Matt]], avstrijski alpski smučar == Smrti == * [[491]] – [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenon]], bizantinski cesar (* okoli [[425]]) * [[1024]] – [[papež Benedikt VIII.]] (* [[980]]) * [[1137]] – [[Vilijem X. Akvitanski|Vilijem X.]], akvitanski vojvoda (* [[1099]]) * [[1241]] – [[Henrik II. Pobožni]], vojvoda Velikopljske, nadvojvoda Poljske (* [[1196]]) * [[1283]] – [[Margareta Škotska (1261–1283)|Margareta Škotska]], norveška kraljica (* [[1261]]) * [[1302]] – [[Konstanca II. Sicilska|Konstanca II. Hohenstaufen]], sicilska princesa, aragonska kraljica (* [[1249]]) * [[1327]] – [[Walter Stewart, 6. High Steward|Walter Stewart]], škotski plemič, 6. High Steward (* [[1296]]) * [[1483]] – [[Edvard IV. Angleški)|Edvard IV.]], angleški kralj (* [[1442]]) * [[1548]] – [[Gonzalo Pizarro]], španski konkvistador, raziskovalec (* okoli [[1502]]) * [[1553]] – [[François Rabelais]], francoski duhovnik, pisatelj, humanist (* okoli [[1492]]) * [[1626]] – sir [[Francis Bacon]], angleški filozof, pisatelj, politik (* [[1561]]) * [[1654]] – [[Matej Basarab]], vlaški knez (* [[1580]]) * [[1693]] – [[Roger de Bussy-Rabutin]], francoski pisatelj (* [[1618]]) * [[1754]] – [[Christian Wolff (filozof)|Christian Wolff]], nemški filozof, matematik (* [[1679]]) * [[1789]] – [[Miura Baien]], japonski konfucijanski filozof in ekonomist (* [[1723]]) * [[1803]] – [[Miháo Bakoš]], slovenski evangeličanski duhovnik, dekan, učitelj, pisatelj in prevajalec (* [[1742]]) * [[1936]] – [[Ferdinand Tönnies]], nemški sociolog (* [[1855]]) * [[1945]] – ** [[Wilhelm Franz Canaris]], nemški admiral, obveščevalec (* [[1887]]) ** [[Dietrich Bonhoeffer]], nemški protestantski pastor, teolog in borec proti nacizmu (* [[1906]]) * [[1953]] – [[Hans Reichenbach]], nemški filozof (* [[1891]]) * [[1959]] – [[Frank Lloyd Wright]], ameriški arhitekt (* [[1867]]) * [[1961]] – [[Ahmet Zogu]], albanski kralj (* [[1895]]) * [[2021]] ** [[DMX]], ameriški raper (* [[1970]]) ** [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], mož kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]] (* [[1921]]) == Prazniki in obredi == * dan finskega jezika na Finskem * Velika noč-2023. [[Kategorija:Dnevi v letu|409]] [[Kategorija:April|409]] 2ffsmnvcwa2zzc87h6yehxansckw6ni 0 3611 6657463 6457101 2026-04-08T12:29:57Z ~2026-90770-6 254477 6657463 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Peter Dermol]] |grb=Grb Velenja.svg |lokacija=Karte Velenje si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F133_T1257_vF_b_x510731.75_y136730.5_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F133_T1257_vF_b_x510731.75_y136730.5_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.velenje.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=83,5 |prebivalstvo=33930 |prebivalstvo_datum=2025 |moški=17321 |ženske=16609 |sedež=[[Velenje]]}} '''Občina Velenje''' je ena od 12 [[mestna občina|mestnih]] [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki šteje 33.930 prebivalcev (2025). Velenje je znano po [[Rudnik Velenje|svojem rudniku]] in [[Termoelektrarna Šoštanj|termoelektrarni Šoštanj]]. V Velenju se nahaja tudi [[Gorenje (podjetje)|Gorenje]], eno večjih slovenskih podjetij, v katerem proizvajajo gospodinjske aparate. == Administrativna delitev občine == [[Slika:Mestna občina Velenje - naselja.jpg|200px|sličica|levo|Občinska naselja]] V Mestni občini Velenje se nahaja 25 naselij: [[Arnače]], [[Bevče]], [[Črnova]], [[Hrastovec, Velenje|Hrastovec]], [[Janškovo selo]], [[Kavče]], [[Laze, Velenje|Laze]], [[Lipje]], [[Lopatnik]], [[Lopatnik pri Velenju]], [[Ložnica, Velenje|Ložnica]], [[Paka pri Velenju]], [[Paški Kozjak]], [[Pirešica]], [[Plešivec]], [[Podgorje, Velenje|Podgorje]], [[Podkraj pri Velenju]], [[Prelska]], [[Silova]], [[Šenbric]], [[Škale]], [[Škalske Cirkovce]], [[Šmartinske Cirkovce]], '''[[Velenje]]''' in [[Vinska Gora]]. Administrativno občinsko središče je Velenje. Občina se dalje teritorialno deli tudi na tri mestne četrti (Velenje desni breg, Velenje levi breg – vzhod in Velenje levi breg – zahod) ter 16 krajevnih skupnosti: Bevče, Cirkovce, Gorica, Konovo, Paka pri Velenju, Pesje, Plešivec, Kavče, Podkraj, Stara vas, Staro Velenje, Šalek, Šentilj, Škale - Hrastovec, Šmartno in Vinska Gora. [[Slika:Gorenje (Velenje).jpg|thumb|right|300px|Kompleks [[Gorenje (podjetje)|Gorenja]] s Šoštanjsko elektrarno v ozadju.]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Sloveniji]] * [[mestna občina]] == Zunanje povezave == * [http://www.gorenje.si/ Gorenje] - uradna stran Gorenja. * [http://www.kam.si/mesta/velenje.html Velenje - predstavitev] * [http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=Velenje&tab=maps Zemljvid] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=106&Itemid=10 gremoVEN.com - Velenje] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=107&Itemid=10 gremoVEN.com - Velenjski grad in Muzej Velenje] * [http://www.raziskovalec.com/pages/Velenje/ Spletne strani v občini Velenje] {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Velenje]] [[Kategorija:Mestna občina Velenje|*]] my1p8nfyy0o2zgh4qaw2vkhbr33q4ki 0 5382 6657508 6620696 2026-04-08T14:16:33Z ~2026-21798-59 257886 /* Besedilo Zdravljice */ 6657508 wikitext text/x-wiki [[Slika:Zdravica-št4-rokopis1.jpg|thumb|right|220px|Izvirnik Zdravljice (Zdravice) v [[bohoričica|bohoričici]] iz leta 1844.]] '''Zdravljíca''' (izvirno ''Zdravica'') je [[poezija|pesem]], ki jo je [[Romantika|romantični]] [[Slovenska književnost|slovenski pesnik]] [[France Prešeren]] (1800–1849) po navdihu gesla francoske revolucije [[Liberté, égalité, fraternité]], s katerim se je seznanil že kot dvanajstletni dijak v Ljubljani, v prvi različici napisal novembra 1844. Pesem je bila z nekaj spremembami objavljena leta 1848, ko je cenzura v [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]] nekoliko popustila. Slovenci so si jo v duhu [[Revolucije leta 1848|marčevske revolucije]] leta 1848 razlagali kot idejo o [[Zedinjena Slovenija|zedinjeni Sloveniji]]. Zdravljico, v kateri je predstavil svoja prepričanja o želeni politični svobodi Slovencev in Slovanov, je Prešeren večkrat malenkostno spreminjal in celo izpustil kakšno kitico. Po 6. členu [[Ustava Republike Slovenije|ustave]] in posebnem zakonu je Zdravljica (njena sedma kitica) besedilo [[državna himna|himne]] [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]]. [[Melodija]] je povzeta iz istoimenske [[zborovska skladba|zborovske skladbe]] skladatelja [[Stanko Premrl|Stanka Premrla]] (1880–1965). Skupščina Socialistične republike Slovenije je sprejela Zdravljico za himno SR Slovenije 27. septembra 1989.<ref>''Uradni list RS''.</ref> Po obliki gre za [[likovna pesem|likovno pesem]] (''carmen figuratum''), saj izpisane kitice spominjajo na obliko vinske kupice. EU je Zdravljico marca 2020 razglasila za pomembno kulturno dediščino z dodelitvijo [[Znak evropske dediščine|znaka evropske dediščine]].<ref>{{Navedi splet|title=Prešernova Zdravljica dobila znak evropske dediščine|url=https://ced-slovenia.eu/presernova-zdravljica-dobila-znak-evropske-dediscine/|website=Creative Europe Desk Slovenia|date=2020-04-02|accessdate=2020-04-06|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prešernova Zdravljica prejela znak evropske dediščine {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-04-01-presernova-zdravljica-prejela-znak-evropske-dediscine/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-04-06|language=sl}}</ref> Skrbnik znaka in dediščine je Narodna in univerzitetna knjižnica, ki hrani večino ohranjenih rokopisnih različic pesmi in največ natisnjenih izdaj Zdravljice v slovenščini in različnih prevodih. Pesem ima 56 verzov in 8 kitic. == Besedilo Zdravljice == <poem> {| style="text-align: center;" width=50% |- | width=30% | 1. | Spet trte so rodile prijatli, vince nam sladkó, ki nam oživlja žile, srcé razjásni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi! |- | 2. | Komú najpred veselo zdravljico, bratje! čmò zapét'! Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinóv sloveče matere! |- | 3. | V sovražnike 'z oblakov rodú naj naš'ga treši gróm; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencov dom; naj zdrobé njih roké si spone, ki jih še težé! |- | 4. | Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrók, kar ima Slava, vsi naj si v róke sežejo, de oblast in z njo čast, ko préd, spet naša boste last! |- | 5. | Bog žívi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice; ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinóv zarod nov iz vas bo strah sovražnikov! |- | 6. | Mladenči, zdaj se sperma pije zdravljica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naj vam ne usmŕti strup; ker zdaj vàs kakor nàs, jo sŕčno bránit' kliče čas! |- | '''7.''' | '''Živé naj vsi naródi,''' '''ki hrepené dočakat' dan,''' '''da koder sonce hodi,''' '''prepir iz svéta bo pregnan,''' '''da rojak''' '''prost bo vsak,''' '''ne vrag, le sosed bo mejak!''' |- | 8. | Nazadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat'li, ker dobro v srcu mislimo; dókaj dni naj živí Bog, kar nas dobrih je ljudi </poem> Iz predhodnih [[s:Zdravljica (različice)|različic]] je poznana še ena kitica, umeščena med zdajšnjo peto in šesto kitico. <poem> {| style="text-align: center;" width=30% |- | width=30% | 6. | Ljubezni sladke spone naj vežejo vas na naš rod, v njim sklépajte zakone, de nikdar več naprej od tod hčer sinov zarod nov ne bo pajdaš sovražnikov! |} </poem> == Himna == {{Poslušaj | pos = right | float:none | filename = Slovenia's national anthem, performed by the United States Navy Band.oga | title = Zdravljica | description = Posnetek Zdravljice | format = [[Ogg]] }} Ustava Republike Slovenije v šestem členu veleva: "Himna Slovenije je Zdravljica." Zakon o grbu, zastavi in himni dalje predpisuje: "Himna je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna "Zdravljica." <poem> {| style="text-align: center;" width=30% |- | width=30% | | Žive naj vsi narodi ki hrepene dočakat' dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!<ref>To je uradno besedilo slovenske himne in je prepisano s spletne strani [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]] [http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/politicni_sistem/drzavni_simboli/prevodi_besedila_himne_v_nekatere_jezike/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100906212044/http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/politicni_sistem/drzavni_simboli/prevodi_besedila_himne_v_nekatere_jezike |date=2010-09-06 }}.</ref> |} </poem> == Različice besedila == [[Slika:Prečrtana kitica Zdravljice.jpg|thumb|right|220px|[[Cenzura|Cenzurirana]] Zdravljica, pripravljena za objavo v ''[[Poezije|Poezijah]]'' 1846. Iz zbirke jo je izločil pesnik sam, potem ko je cenzor [[Franc Miklošič]] označil kitico ''Edinost, sreča, sprava'' kot ''spotakljivo''. Modificirana je potem izšla šele leta 1848.]] Pesem se je ohranila vsaj v šestih zapisih, v [[Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev|Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev]] (1. knjiga ''Zbranega dela'' Franceta Prešerna, [[Ljubljana]]: [[DZS]], 1965) je bila izmed njih v skladu s pravili kritičnih izdaj izbrana pravopisno posodobljena zadnja avtorizirana objava, to je tista v ''Novicah'' in v [[Krajnska čbelica|''Krajnski čbelici'']] 1848, ki se med seboj razlikujeta v glavnem le po akcentih; po tej objavi se ravna tudi tukajšnji tekst, čeprav posodobitev v ''Zbranem delu'' mestoma presega pravopisno raven: ''ki koder sonce hodi > ko, koder sonce hodi; ki rojak > ko rojak; ki dobro v srcu mislimo > ker dobro v srcu mislimo''. # Prešernova zapuščina v rokopisnem oddelku [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani]] vsebuje dva pesnikova rokopisa pesmi v [[Bohoričica|bohoričici]]. Rokopis s signaturo Ms. 471, št. 4 je najzgodnejša varianta pesmi iz leta 1844. Za 5. kitico ''Bog žívi vas Slovenke'' se nahaja kitica, ki je v poznejših variantah ni več, torej pesem obsega devet kitic. Naslov je ''Zdravica ob novini leta 1844''. Novina je po Slovarju slovenskega knjižnega jezika <ref>[http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge%3Dnovina&hs=1 Fran]</ref> med drugim čas, ko se spravljajo novi pridelki. Glede na to, da gre za napitnico, pride v poštev samo [[martinovo]], se pravi 11. 11. 1844. # Drugi rokopis v tej zapuščini s signaturo (Ms. 471, št. 3) 1844 je večkrat prečrtani in popravljeni prepis predhodne variante. Skrajšan je naslov pesmi: [[:s:Zdravljica|''Sdravíza'']], šesta kitica ''Ljubezni sladke spone'' pa je prestavljena na konec pesmi in tam prečrtana. Številčenje rokopisov v zapuščini je nasprotno njunemu kronološkemu zaporedju in zato zavajajoče. Opombe [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janka Kosa]] v Prešernovem ''Zbranem delu'' se s kronološkim zaporedjem rokopisov ne ubadajo in so tudi sicer dokaj površne. # Tretji rokopis v bohoričici (Prešernovo ''Zbrano delo'' ga ne omenja) ni več dostopen (zadnji ga je imel v rokah literarni zgodovinar [[Ivan Macun]]), bil pa je leta 1895 objavljen njegov prepis (gl. [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dob+novini'&pageSize=20 dLib]). Kronološko je to druga varianta pesmi, še vedno z devetimi kiticami, ki se od prve razlikuje samo na dveh mestih: besedo ''varvatˊ'' je zamenjal z besedo ''branitˊ'' in izpustil ''Amen'' na koncu pesmi. # Četrti rokopis ([[Narodna in univerzitetna knjižnica|NUK]], rokopisni oddelek, Ms. 471, št. 12) vsebuje samo zadnje tri kitice besedila. Zapis se v glavnem sklada z zadnjo redakcijo pesmi, objavljeno v petem zvezku [[Krajnska čbelica|Krajnske čbelice]] in v [[Kmetijske in rokodelske novice|Novicah]] (1848), z izjemo dveh verzov. # Rokopis R I je bil namenjen [[cenzor]]ju in je v celoti prečrtan s črnilom ter brez rdeče črte ob tretji kitici, ki jo je cenzor napravil v R II. # Rokopis R II je bil drugi cenzorju namenjeni rokopis. Tudi tu je pesem v celoti prečrtana, sicer pa razlik z zapisom v R I ni, razen manjših pravopisnih podrobnosti. # Doslej znani zadnji rokopis je shranjen v muzeju [[Památnik národního písemnictví|Památnik národního písemnictví v Pragi]] (Sign. 83 P 72). Obsega samo prvih šest kitic, od zapisov v cenzurnih rokopisih pa se razlikuje predvsem v pravopisnih podrobnostih. == Priredbe == Poleg zborovskih uglasbitev je znana tudi [[rock|rokovska]] izvedba [[Zoran Predin|Zorana Predina]] in skupine [[Lačni Franz]] z albuma ''[[Sirene tulijo]]'' iz leta 1987, ki je v javnosti naletela na mešane odzive, najprej zaradi spodbujanja osamosvojitvenih teženj Slovenije, nato pa zato, ker je Zdravljica postala slovenska himna.<ref>{{navedi splet |url=http://www.siol.net/novice/poglobljeno/2011/06/kaj_smo_poslusali_pred_20_leti.aspx |title=Kaj smo poslušali pred 20 leti? |accessdate=19.12.2013 |date=25.6.2011 |format= |work=Planet siol.net, Deja Crnović }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{wikivir}} {{commonscat}} * R. Krmavnar, Nekaj Prešernove ostaline, ''[[Ljubljanski zvon]]'' 1895, št. 11, 642–43, [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dob+novini'&pageSize=20 dLib]. * Dragan Božič, [https://old.delo.si/kultura/katero-kitico-c-mo-kot-himno-zapet.html Katero kitico č'mo kot himno zapet': O Zdravljici, slovenski himni,] ''Delo: Sobotna priloga'' 30. okt. 2010, 18–20. * Nataša Cigoj Krstulović, Zdravljica je tudi glasba: Slovenska himna, ''Delo'' 5. febr. 2011, 22–23. * Alfonz Gspan: O Prešernovi Zdravljici. SR 3/1&ndash;2 (1950). 47–64. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB2UN0AG dLib] * [[Državni zbor Republike Slovenije]] [http://www.dz-rs.si/index.php?id=112#2087] * [[Igor Grdina]], ''Prešeren, politika in poezija: znanstvena monografija s faksimili iz Prešernove zapuščine'', Ljubljana 2023. {{COBISS|ID=181313283}} * {{Cite book|last=Prešeren|first=France|title=Sdraviza ob novini leta 1844|year=1844|publisher=Digitalna knjižnica Slovenije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSB2SXLP}} * {{Cite book|last=Prešeren|first=France|title=Zdravljica|year=1846|publisher=Digitalna knjižnica Slovenije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-Z9KPMAS7|access-date=9. november 2025}} * [[Miran Hladnik]] (2010). ''[http://lit.ijs.si/himna.html O pobudi za zamenjavo besedila slovenske himne].'' === Zvočni posnetki in besedila v različnih jezikih === * [http://news.bbc.co.uk/olmedia/1430000/audio/_1433958_slovenia.ram Audio-Stream der Nationalhymne Sloweniens (Real Player)] * [http://www.preseren.net/slo/3_poezije/13_zdravljica.asp Zdravljica na Preseren.net] * [http://www.uvi.si/slo/slovenija/drzavni-simboli/himna/ Urad Vlade RS za informiranje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040310080006/http://www.uvi.si/slo/slovenija/drzavni-simboli/himna/ |date=2004-03-10 }}, himna v tujih jezikih ter v notnem zapisu * http://www.hervardi.com/zdravica.php {{France Prešeren}} {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Državni simboli Slovenije]] [[Kategorija:Državne himne]] [[Kategorija:Pesmi Franceta Prešerna]] cjtvzq7ed7igi78s3zfxo3gyqdkp6br 6657509 6657508 2026-04-08T14:17:44Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-21798-59|~2026-21798-59]] ([[User talk:~2026-21798-59|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] 6620696 wikitext text/x-wiki [[Slika:Zdravica-št4-rokopis1.jpg|thumb|right|220px|Izvirnik Zdravljice (Zdravice) v [[bohoričica|bohoričici]] iz leta 1844.]] '''Zdravljíca''' (izvirno ''Zdravica'') je [[poezija|pesem]], ki jo je [[Romantika|romantični]] [[Slovenska književnost|slovenski pesnik]] [[France Prešeren]] (1800–1849) po navdihu gesla francoske revolucije [[Liberté, égalité, fraternité]], s katerim se je seznanil že kot dvanajstletni dijak v Ljubljani, v prvi različici napisal novembra 1844. Pesem je bila z nekaj spremembami objavljena leta 1848, ko je cenzura v [[Habsburška monarhija|habsburški monarhiji]] nekoliko popustila. Slovenci so si jo v duhu [[Revolucije leta 1848|marčevske revolucije]] leta 1848 razlagali kot idejo o [[Zedinjena Slovenija|zedinjeni Sloveniji]]. Zdravljico, v kateri je predstavil svoja prepričanja o želeni politični svobodi Slovencev in Slovanov, je Prešeren večkrat malenkostno spreminjal in celo izpustil kakšno kitico. Po 6. členu [[Ustava Republike Slovenije|ustave]] in posebnem zakonu je Zdravljica (njena sedma kitica) besedilo [[državna himna|himne]] [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]]. [[Melodija]] je povzeta iz istoimenske [[zborovska skladba|zborovske skladbe]] skladatelja [[Stanko Premrl|Stanka Premrla]] (1880–1965). Skupščina Socialistične republike Slovenije je sprejela Zdravljico za himno SR Slovenije 27. septembra 1989.<ref>''Uradni list RS''.</ref> Po obliki gre za [[likovna pesem|likovno pesem]] (''carmen figuratum''), saj izpisane kitice spominjajo na obliko vinske kupice. EU je Zdravljico marca 2020 razglasila za pomembno kulturno dediščino z dodelitvijo [[Znak evropske dediščine|znaka evropske dediščine]].<ref>{{Navedi splet|title=Prešernova Zdravljica dobila znak evropske dediščine|url=https://ced-slovenia.eu/presernova-zdravljica-dobila-znak-evropske-dediscine/|website=Creative Europe Desk Slovenia|date=2020-04-02|accessdate=2020-04-06|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prešernova Zdravljica prejela znak evropske dediščine {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-04-01-presernova-zdravljica-prejela-znak-evropske-dediscine/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-04-06|language=sl}}</ref> Skrbnik znaka in dediščine je Narodna in univerzitetna knjižnica, ki hrani večino ohranjenih rokopisnih različic pesmi in največ natisnjenih izdaj Zdravljice v slovenščini in različnih prevodih. Pesem ima 56 verzov in 8 kitic. == Besedilo Zdravljice == <poem> {| style="text-align: center;" width=50% |- | width=30% | 1. | Spet trte so rodile prijatli, vince nam sladkó, ki nam oživlja žile, srcé razjásni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi! |- | 2. | Komú najpred veselo zdravljico, bratje! čmò zapét'! Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinóv sloveče matere! |- | 3. | V sovražnike 'z oblakov rodú naj naš'ga treši gróm; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencov dom; naj zdrobé njih roké si spone, ki jih še težé! |- | 4. | Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrók, kar ima Slava, vsi naj si v róke sežejo, de oblast in z njo čast, ko préd, spet naša boste last! |- | 5. | Bog žívi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice; ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinóv zarod nov iz vas bo strah sovražnikov! |- | 6. | Mladenči, zdaj se pije zdravljica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naj vam ne usmŕti strup; ker zdaj vàs kakor nàs, jo sŕčno bránit' kliče čas! |- | '''7.''' | '''Živé naj vsi naródi,''' '''ki hrepené dočakat' dan,''' '''da koder sonce hodi,''' '''prepir iz svéta bo pregnan,''' '''da rojak''' '''prost bo vsak,''' '''ne vrag, le sosed bo mejak!''' |- | 8. | Nazadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat'li, ker dobro v srcu mislimo; dókaj dni naj živí Bog, kar nas dobrih je ljudi! |} </poem> Iz predhodnih [[s:Zdravljica (različice)|različic]] je poznana še ena kitica, umeščena med zdajšnjo peto in šesto kitico. <poem> {| style="text-align: center;" width=30% |- | width=30% | 6. | Ljubezni sladke spone naj vežejo vas na naš rod, v njim sklépajte zakone, de nikdar več naprej od tod hčer sinov zarod nov ne bo pajdaš sovražnikov! |} </poem> == Himna == {{Poslušaj | pos = right | float:none | filename = Slovenia's national anthem, performed by the United States Navy Band.oga | title = Zdravljica | description = Posnetek Zdravljice | format = [[Ogg]] }} Ustava Republike Slovenije v šestem členu veleva: "Himna Slovenije je Zdravljica." Zakon o grbu, zastavi in himni dalje predpisuje: "Himna je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna "Zdravljica." <poem> {| style="text-align: center;" width=30% |- | width=30% | | Žive naj vsi narodi ki hrepene dočakat' dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!<ref>To je uradno besedilo slovenske himne in je prepisano s spletne strani [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]] [http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/politicni_sistem/drzavni_simboli/prevodi_besedila_himne_v_nekatere_jezike/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100906212044/http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/politicni_sistem/drzavni_simboli/prevodi_besedila_himne_v_nekatere_jezike |date=2010-09-06 }}.</ref> |} </poem> == Različice besedila == [[Slika:Prečrtana kitica Zdravljice.jpg|thumb|right|220px|[[Cenzura|Cenzurirana]] Zdravljica, pripravljena za objavo v ''[[Poezije|Poezijah]]'' 1846. Iz zbirke jo je izločil pesnik sam, potem ko je cenzor [[Franc Miklošič]] označil kitico ''Edinost, sreča, sprava'' kot ''spotakljivo''. Modificirana je potem izšla šele leta 1848.]] Pesem se je ohranila vsaj v šestih zapisih, v [[Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev|Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev]] (1. knjiga ''Zbranega dela'' Franceta Prešerna, [[Ljubljana]]: [[DZS]], 1965) je bila izmed njih v skladu s pravili kritičnih izdaj izbrana pravopisno posodobljena zadnja avtorizirana objava, to je tista v ''Novicah'' in v [[Krajnska čbelica|''Krajnski čbelici'']] 1848, ki se med seboj razlikujeta v glavnem le po akcentih; po tej objavi se ravna tudi tukajšnji tekst, čeprav posodobitev v ''Zbranem delu'' mestoma presega pravopisno raven: ''ki koder sonce hodi > ko, koder sonce hodi; ki rojak > ko rojak; ki dobro v srcu mislimo > ker dobro v srcu mislimo''. # Prešernova zapuščina v rokopisnem oddelku [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani]] vsebuje dva pesnikova rokopisa pesmi v [[Bohoričica|bohoričici]]. Rokopis s signaturo Ms. 471, št. 4 je najzgodnejša varianta pesmi iz leta 1844. Za 5. kitico ''Bog žívi vas Slovenke'' se nahaja kitica, ki je v poznejših variantah ni več, torej pesem obsega devet kitic. Naslov je ''Zdravica ob novini leta 1844''. Novina je po Slovarju slovenskega knjižnega jezika <ref>[http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge%3Dnovina&hs=1 Fran]</ref> med drugim čas, ko se spravljajo novi pridelki. Glede na to, da gre za napitnico, pride v poštev samo [[martinovo]], se pravi 11. 11. 1844. # Drugi rokopis v tej zapuščini s signaturo (Ms. 471, št. 3) 1844 je večkrat prečrtani in popravljeni prepis predhodne variante. Skrajšan je naslov pesmi: [[:s:Zdravljica|''Sdravíza'']], šesta kitica ''Ljubezni sladke spone'' pa je prestavljena na konec pesmi in tam prečrtana. Številčenje rokopisov v zapuščini je nasprotno njunemu kronološkemu zaporedju in zato zavajajoče. Opombe [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janka Kosa]] v Prešernovem ''Zbranem delu'' se s kronološkim zaporedjem rokopisov ne ubadajo in so tudi sicer dokaj površne. # Tretji rokopis v bohoričici (Prešernovo ''Zbrano delo'' ga ne omenja) ni več dostopen (zadnji ga je imel v rokah literarni zgodovinar [[Ivan Macun]]), bil pa je leta 1895 objavljen njegov prepis (gl. [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dob+novini'&pageSize=20 dLib]). Kronološko je to druga varianta pesmi, še vedno z devetimi kiticami, ki se od prve razlikuje samo na dveh mestih: besedo ''varvatˊ'' je zamenjal z besedo ''branitˊ'' in izpustil ''Amen'' na koncu pesmi. # Četrti rokopis ([[Narodna in univerzitetna knjižnica|NUK]], rokopisni oddelek, Ms. 471, št. 12) vsebuje samo zadnje tri kitice besedila. Zapis se v glavnem sklada z zadnjo redakcijo pesmi, objavljeno v petem zvezku [[Krajnska čbelica|Krajnske čbelice]] in v [[Kmetijske in rokodelske novice|Novicah]] (1848), z izjemo dveh verzov. # Rokopis R I je bil namenjen [[cenzor]]ju in je v celoti prečrtan s črnilom ter brez rdeče črte ob tretji kitici, ki jo je cenzor napravil v R II. # Rokopis R II je bil drugi cenzorju namenjeni rokopis. Tudi tu je pesem v celoti prečrtana, sicer pa razlik z zapisom v R I ni, razen manjših pravopisnih podrobnosti. # Doslej znani zadnji rokopis je shranjen v muzeju [[Památnik národního písemnictví|Památnik národního písemnictví v Pragi]] (Sign. 83 P 72). Obsega samo prvih šest kitic, od zapisov v cenzurnih rokopisih pa se razlikuje predvsem v pravopisnih podrobnostih. == Priredbe == Poleg zborovskih uglasbitev je znana tudi [[rock|rokovska]] izvedba [[Zoran Predin|Zorana Predina]] in skupine [[Lačni Franz]] z albuma ''[[Sirene tulijo]]'' iz leta 1987, ki je v javnosti naletela na mešane odzive, najprej zaradi spodbujanja osamosvojitvenih teženj Slovenije, nato pa zato, ker je Zdravljica postala slovenska himna.<ref>{{navedi splet |url=http://www.siol.net/novice/poglobljeno/2011/06/kaj_smo_poslusali_pred_20_leti.aspx |title=Kaj smo poslušali pred 20 leti? |accessdate=19.12.2013 |date=25.6.2011 |format= |work=Planet siol.net, Deja Crnović }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{wikivir}} {{commonscat}} * R. Krmavnar, Nekaj Prešernove ostaline, ''[[Ljubljanski zvon]]'' 1895, št. 11, 642–43, [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dob+novini'&pageSize=20 dLib]. * Dragan Božič, [https://old.delo.si/kultura/katero-kitico-c-mo-kot-himno-zapet.html Katero kitico č'mo kot himno zapet': O Zdravljici, slovenski himni,] ''Delo: Sobotna priloga'' 30. okt. 2010, 18–20. * Nataša Cigoj Krstulović, Zdravljica je tudi glasba: Slovenska himna, ''Delo'' 5. febr. 2011, 22–23. * Alfonz Gspan: O Prešernovi Zdravljici. SR 3/1&ndash;2 (1950). 47–64. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB2UN0AG dLib] * [[Državni zbor Republike Slovenije]] [http://www.dz-rs.si/index.php?id=112#2087] * [[Igor Grdina]], ''Prešeren, politika in poezija: znanstvena monografija s faksimili iz Prešernove zapuščine'', Ljubljana 2023. {{COBISS|ID=181313283}} * {{Cite book|last=Prešeren|first=France|title=Sdraviza ob novini leta 1844|year=1844|publisher=Digitalna knjižnica Slovenije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSB2SXLP}} * {{Cite book|last=Prešeren|first=France|title=Zdravljica|year=1846|publisher=Digitalna knjižnica Slovenije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-Z9KPMAS7|access-date=9. november 2025}} * [[Miran Hladnik]] (2010). ''[http://lit.ijs.si/himna.html O pobudi za zamenjavo besedila slovenske himne].'' === Zvočni posnetki in besedila v različnih jezikih === * [http://news.bbc.co.uk/olmedia/1430000/audio/_1433958_slovenia.ram Audio-Stream der Nationalhymne Sloweniens (Real Player)] * [http://www.preseren.net/slo/3_poezije/13_zdravljica.asp Zdravljica na Preseren.net] * [http://www.uvi.si/slo/slovenija/drzavni-simboli/himna/ Urad Vlade RS za informiranje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040310080006/http://www.uvi.si/slo/slovenija/drzavni-simboli/himna/ |date=2004-03-10 }}, himna v tujih jezikih ter v notnem zapisu * http://www.hervardi.com/zdravica.php {{France Prešeren}} {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Državni simboli Slovenije]] [[Kategorija:Državne himne]] [[Kategorija:Pesmi Franceta Prešerna]] ehsc5jlnu8tfue7cota67bl3i0rh6sj 0 5710 6657677 6618928 2026-04-09T02:46:24Z ~2026-21845-72 257915 6657677 wikitext text/x-wiki {{Infobox country |common_name2=Malezije | common_name = Malezija<!-- Ime federacije (uradno ime države) v skladu s 1. členom (1) zvezne ustave je v malajščini in slovenščini Malezija. Nič več, nič manj. Izraz »Federacija« se je uporabljal le za predhodnico današnje države Malezije – Federacija Malaje. Prosimo, da za malajsko ime ne vstavljate »Federacija« ali »Persekutuan« --> | image_flag = Sonic-liki.jpg | image_coat = Coat of arms of Malaysia.svg | symbol_type = Grb | image_map = Location Malaysia ASEAN.svg | map_caption = {{Napis k zemljevidu |region=[[Azija]]|region2=[[Azija|Aziji]]|subregion= [[ASEAN]] |subregion2= [[ASEAN]] |legend=Location Sierra Leone AU Africa.svg |country=Malezija|country2=Malezije|location_color=temno zelena | subregion_color = temno siva}} | national_motto = {{lang|ms|Bersekutu Bertambah Mutu}}<ref>{{navedi splet |url=http://mygov.malaysia.gov.my/EN/Main/MsianGov/MsianFlagAndCrest/Pages/MsianFlagAndCrest.aspx |archive-url=https://web.archive.org/web/20131022191931/http://mygov.malaysia.gov.my/EN/Main/MsianGov/MsianFlagAndCrest/Pages/MsianFlagAndCrest.aspx |url-status=dead |archive-date=2013-10-22 |title=Malaysian Flag and Coat of Arms |publisher=Malaysian Government |access-date=2013-09-09}}</ref><br />"Enotnost pomeni moč" | national_anthem = {{lang|ms|[[Negaraku]]}}<br />"Moja država"{{parabr}}{{center|[[File:Negaraku instrumental.ogg]]}} | capital = {{plainlist| * [[Putrajaya]] (administrativno)<br />{{coord|2|56|N|101|42|E|region:MY|display=inline}} * [[Kuala Lumpur]] (ceremoniano, zakonodajno in sodno)<br />{{coord|3|8|N|101|41|E|region:MY|display=inline}} }} | largest_city = [[Kuala Lumpur]] | languages_type = '''Uradni jezik''' | languages = [[malajščina]]{{efn|Section 9 of the [[National Language Act 1963/67]] states that "The script of the national language shall be the Rumi script: provided that this shall not prohibit the use of the Malay script, more commonly known as the Jawi script, of the national language".}}{{efn|Section 2 of the [[National Language Act 1963/67]] states that "Save as provided in this Act and subject to the safeguards contained in Article 152(1) of the Constitution relating to any other language and the language of any other community in Malaysia the national language shall be used for official purposes".}}{{efn|name=Recognized|See Article 152 of the [[Federal Constitution of Malaysia]] and [[National Language Act 1963/67]].}} | languages_sub = yes | languages2_type = Priznani jezik | languages2 = [[angleščina]]{{efn|name=Recognized}} | ethnic_groups = ''[[Malezija#Demografija|Glej spodaj]]'' | ethnic_groups_year = | ethnic_groups_ref = | religion = ''[[Malezija#Religija|Glej spodaj]]'' | religion_ref = | religion_year = | demonym = [[Malezijci]] | government_type = [[Federalna monarhija|Federalna]] [[Parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[Ustavna monarhija|ustavna]] [[voljena monarhija]] | leader_title1 = [[Yang di-Pertuan Agong|Kralj]] | leader_name1 = [[Ibrahim Ismail|Ibrahim]] | leader_title2 = [[Ministrski predsednik Malezije|ministrski predsednik]] | leader_name2 = [[Anwar Ibrahim]] | legislature = [[Parlament Malezije|Parlament]] | upper_house = [[Dewan Negara]] (senat) | lower_house = [[Dewan Rakyat]] (predstavniški dom) | sovereignty_type = Neodvisnost | sovereignty_note = od [[Združeno Kraljestvo|Združenega Kraljestva]] | established_event1 = [[Malajska federacija]] | established_date1 = 31. avgust 1957<ref>{{navedi knjigo|author=Mackay, Derek |title=Eastern Customs: The Customs Service in British Malaya and the Opium Trade|url=https://books.google.com/books?id=QM5LImNbYusC&pg=PA240|date=2005|publisher=The Radcliffe Press|isbn=978-1-85043-844-1|pages=240–}}</ref> | established_event2 = [[Sarawak|Samouprava Sarawak]] | established_date2 = 22. julij 1963 | established_event3 = [[Severni Borneo|Samouprava Severni Borneo]] | established_date3 = 31. avgust 1963<ref>{{navedi splet|url=https://www.astroawani.com/perspektif/kenapa-kita-takut-dengan-sejarah-22258|title=31 Ogos 1963, Hari kemerdekaan Sabah yang rasmi|publisher=AWANI|date=2021-05-14|access-date=2021-09-01}}</ref> | established_event4 = Razglasitev Malezije | established_date4 = 16. september 1963 | area_rank = 67. <!-- Area rank should match [[List of countries and dependencies by area]] --> | area_km2 = 330.803 | percent_water = 0,3 | population_estimate = {{IncreaseNeutral}} 34.564.810<ref>{{navedi splet|url=https://www.dosm.gov.my/v1/index.php?r=column/cthemeByCat&cat=430&bul_id=aFYzVjJ3anNyQytHZGxzcUZxTG9Ydz09&menu_id=L0pheU43NWJwRWVSZklWdzQ4TlhUUT09|title=Demographic Statistics First Quarter 2020, Malaysia|publisher=Department of Statistics, Malaysia|date=2020-05-14|access-date=2020-06-12|archive-date=2019-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20190612030522/https://www.dosm.gov.my/v1/index.php?r=column/cthemeByCat&cat=430&bul_id=aFYzVjJ3anNyQytHZGxzcUZxTG9Ydz09&menu_id=L0pheU43NWJwRWVSZklWdzQ4TlhUUT09|url-status=dead}}</ref> | population_estimate_year = 2024 | population_estimate_rank = 43. | population_census_year = 2020 | population_census = 32.447.385<ref>{{navedi splet |url=https://cloud.stats.gov.my/index.php/s/ppMYkLC4kyUzHKn#pdfviewer |title=Population and Housing Census of Malaysia 2020 |publisher=Department of Statistics, Malaysia |page=48 |access-date=2022-03-23 |archive-date=2022-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220228142122/https://cloud.stats.gov.my/index.php/s/ppMYkLC4kyUzHKn#pdfviewer |url-status=dead }}</ref> | population_density_km2 = 98 | population_density_sq_mi = 254 | population_density_rank = 116. | GDP_PPP_year = 2022 | GDP_PPP = {{increase}} $1.089 bilijonov <ref name="IMF">{{navedi splet|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April|title=World Economic Outlook Database, April 2022|date=April 2022|website=IMF.org|publisher=[[Mednarodni denarni sklad]]|access-date=2022-04-19}}</ref>| GDP_PPP_rank = 31. | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $32.901<ref name="IMF" /> | GDP_PPP_per_capita_rank = 54. | GDP_nominal_year = 2022 | GDP_nominal = {{increase}} $439,373 milijard<ref name="IMF" /> | GDP_nominal_rank = 34. | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $13.268<ref name="IMF" /> | GDP_nominal_per_capita_rank = 66. | Gini_year = 2015 | Gini_change = decrease<!--increase/decrease/steady--> | Gini = 41 <!--number only--> | Gini_ref = <ref name="wb-gini">{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=MY |title=Gini Index |publisher=Svetovna banka |access-date=2018-12-20}}</ref> | Gini_rank = | HDI_year = 2021<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--> | HDI_change = decrease<!--increase/decrease/steady--> | HDI = 0,803<!--number only--> | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]]|date=2022-09-08|access-date=2022-09-08}}</ref> | HDI_rank = 62. | currency = [[Ringgit]] (RM) | currency_code = MYR | date_format = dd-mm-yyyy | time_zone = [[MST]] | utc_offset = [[UTC+8|+8]] | drives_on = levo | calling_code = [[+60]] | cctld = [[.my]] }} '''Malezija''' je [[morje|obmorska]] [[država]] v [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni]] [[Azija|Aziji]]. Sestavljata jo dva ločena dela, med katerima je [[Južno kitajsko morje]]: [[polotok|polotoška]] Malezija na [[Malezijski polotok|Malezijskem polotoku]], ki na severu meji na [[Tajska|Tajsko]] in na jugu na [[Singapur]]; ter severni del [[otok]]a [[Borneo]], imenovan [[Vzhodna Malezija]], ki na jugu meji na [[Indonezija|Indonezijo]] in na severu popolnoma obkroža majhno državo [[Brunej]]. Malezija je ena od ustanovnih članic zveze [[ASEAN]]. == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} * {{Wikiatlas|Malaysia}} {{Southeast_Asia}} {{ASEAN}} {{APEC}} {{Commonwealth_of_Nations}} {{normativna kontrola}} {{geo-stub}} [[Kategorija:Malezija| ]] [[Kategorija:Indokitajski polotok]] [[Kategorija:Jugovzhodnoazijske države]] [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Skupnost narodov]] [[Kategorija:Članice Zveze držav Jugovzhodne Azije]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1963]] t12a1zrwv2z8w22set7jvkz2kruul99 6657681 6657677 2026-04-09T04:37:38Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-21845-72|~2026-21845-72]] ([[User talk:~2026-21845-72|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Ljuba24b|Ljuba24b]] 6618928 wikitext text/x-wiki {{Infobox country |common_name2=Malezije | common_name = Malezija<!-- Ime federacije (uradno ime države) v skladu s 1. členom (1) zvezne ustave je v malajščini in slovenščini Malezija. Nič več, nič manj. Izraz »Federacija« se je uporabljal le za predhodnico današnje države Malezije – Federacija Malaje. Prosimo, da za malajsko ime ne vstavljate »Federacija« ali »Persekutuan« --> | image_flag = Flag of Malaysia.svg | image_coat = Coat of arms of Malaysia.svg | symbol_type = Grb | image_map = Location Malaysia ASEAN.svg | map_caption = {{Napis k zemljevidu |region=[[Azija]]|region2=[[Azija|Aziji]]|subregion= [[ASEAN]] |subregion2= [[ASEAN]] |legend=Location Sierra Leone AU Africa.svg |country=Malezija|country2=Malezije|location_color=temno zelena | subregion_color = temno siva}} | national_motto = {{lang|ms|Bersekutu Bertambah Mutu}}<ref>{{navedi splet |url=http://mygov.malaysia.gov.my/EN/Main/MsianGov/MsianFlagAndCrest/Pages/MsianFlagAndCrest.aspx |archive-url=https://web.archive.org/web/20131022191931/http://mygov.malaysia.gov.my/EN/Main/MsianGov/MsianFlagAndCrest/Pages/MsianFlagAndCrest.aspx |url-status=dead |archive-date=2013-10-22 |title=Malaysian Flag and Coat of Arms |publisher=Malaysian Government |access-date=2013-09-09}}</ref><br />"Enotnost pomeni moč" | national_anthem = {{lang|ms|[[Negaraku]]}}<br />"Moja država"{{parabr}}{{center|[[File:Negaraku instrumental.ogg]]}} | capital = {{plainlist| * [[Putrajaya]] (administrativno)<br />{{coord|2|56|N|101|42|E|region:MY|display=inline}} * [[Kuala Lumpur]] (ceremoniano, zakonodajno in sodno)<br />{{coord|3|8|N|101|41|E|region:MY|display=inline}} }} | largest_city = [[Kuala Lumpur]] | languages_type = '''Uradni jezik''' | languages = [[malajščina]]{{efn|Section 9 of the [[National Language Act 1963/67]] states that "The script of the national language shall be the Rumi script: provided that this shall not prohibit the use of the Malay script, more commonly known as the Jawi script, of the national language".}}{{efn|Section 2 of the [[National Language Act 1963/67]] states that "Save as provided in this Act and subject to the safeguards contained in Article 152(1) of the Constitution relating to any other language and the language of any other community in Malaysia the national language shall be used for official purposes".}}{{efn|name=Recognized|See Article 152 of the [[Federal Constitution of Malaysia]] and [[National Language Act 1963/67]].}} | languages_sub = yes | languages2_type = Priznani jezik | languages2 = [[angleščina]]{{efn|name=Recognized}} | ethnic_groups = ''[[Malezija#Demografija|Glej spodaj]]'' | ethnic_groups_year = | ethnic_groups_ref = | religion = ''[[Malezija#Religija|Glej spodaj]]'' | religion_ref = | religion_year = | demonym = [[Malezijci]] | government_type = [[Federalna monarhija|Federalna]] [[Parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[Ustavna monarhija|ustavna]] [[voljena monarhija]] | leader_title1 = [[Yang di-Pertuan Agong|Kralj]] | leader_name1 = [[Ibrahim Ismail|Ibrahim]] | leader_title2 = [[Ministrski predsednik Malezije|ministrski predsednik]] | leader_name2 = [[Anwar Ibrahim]] | legislature = [[Parlament Malezije|Parlament]] | upper_house = [[Dewan Negara]] (senat) | lower_house = [[Dewan Rakyat]] (predstavniški dom) | sovereignty_type = Neodvisnost | sovereignty_note = od [[Združeno Kraljestvo|Združenega Kraljestva]] | established_event1 = [[Malajska federacija]] | established_date1 = 31. avgust 1957<ref>{{navedi knjigo|author=Mackay, Derek |title=Eastern Customs: The Customs Service in British Malaya and the Opium Trade|url=https://books.google.com/books?id=QM5LImNbYusC&pg=PA240|date=2005|publisher=The Radcliffe Press|isbn=978-1-85043-844-1|pages=240–}}</ref> | established_event2 = [[Sarawak|Samouprava Sarawak]] | established_date2 = 22. julij 1963 | established_event3 = [[Severni Borneo|Samouprava Severni Borneo]] | established_date3 = 31. avgust 1963<ref>{{navedi splet|url=https://www.astroawani.com/perspektif/kenapa-kita-takut-dengan-sejarah-22258|title=31 Ogos 1963, Hari kemerdekaan Sabah yang rasmi|publisher=AWANI|date=2021-05-14|access-date=2021-09-01}}</ref> | established_event4 = Razglasitev Malezije | established_date4 = 16. september 1963 | area_rank = 67. <!-- Area rank should match [[List of countries and dependencies by area]] --> | area_km2 = 330.803 | percent_water = 0,3 | population_estimate = {{IncreaseNeutral}} 34.564.810<ref>{{navedi splet|url=https://www.dosm.gov.my/v1/index.php?r=column/cthemeByCat&cat=430&bul_id=aFYzVjJ3anNyQytHZGxzcUZxTG9Ydz09&menu_id=L0pheU43NWJwRWVSZklWdzQ4TlhUUT09|title=Demographic Statistics First Quarter 2020, Malaysia|publisher=Department of Statistics, Malaysia|date=2020-05-14|access-date=2020-06-12|archive-date=2019-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20190612030522/https://www.dosm.gov.my/v1/index.php?r=column/cthemeByCat&cat=430&bul_id=aFYzVjJ3anNyQytHZGxzcUZxTG9Ydz09&menu_id=L0pheU43NWJwRWVSZklWdzQ4TlhUUT09|url-status=dead}}</ref> | population_estimate_year = 2024 | population_estimate_rank = 43. | population_census_year = 2020 | population_census = 32.447.385<ref>{{navedi splet |url=https://cloud.stats.gov.my/index.php/s/ppMYkLC4kyUzHKn#pdfviewer |title=Population and Housing Census of Malaysia 2020 |publisher=Department of Statistics, Malaysia |page=48 |access-date=2022-03-23 |archive-date=2022-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220228142122/https://cloud.stats.gov.my/index.php/s/ppMYkLC4kyUzHKn#pdfviewer |url-status=dead }}</ref> | population_density_km2 = 98 | population_density_sq_mi = 254 | population_density_rank = 116. | GDP_PPP_year = 2022 | GDP_PPP = {{increase}} $1.089 bilijonov <ref name="IMF">{{navedi splet|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April|title=World Economic Outlook Database, April 2022|date=April 2022|website=IMF.org|publisher=[[Mednarodni denarni sklad]]|access-date=2022-04-19}}</ref>| GDP_PPP_rank = 31. | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $32.901<ref name="IMF" /> | GDP_PPP_per_capita_rank = 54. | GDP_nominal_year = 2022 | GDP_nominal = {{increase}} $439,373 milijard<ref name="IMF" /> | GDP_nominal_rank = 34. | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $13.268<ref name="IMF" /> | GDP_nominal_per_capita_rank = 66. | Gini_year = 2015 | Gini_change = decrease<!--increase/decrease/steady--> | Gini = 41 <!--number only--> | Gini_ref = <ref name="wb-gini">{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=MY |title=Gini Index |publisher=Svetovna banka |access-date=2018-12-20}}</ref> | Gini_rank = | HDI_year = 2021<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--> | HDI_change = decrease<!--increase/decrease/steady--> | HDI = 0,803<!--number only--> | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]]|date=2022-09-08|access-date=2022-09-08}}</ref> | HDI_rank = 62. | currency = [[Ringgit]] (RM) | currency_code = MYR | date_format = dd-mm-yyyy | time_zone = [[MST]] | utc_offset = [[UTC+8|+8]] | drives_on = levo | calling_code = [[+60]] | cctld = [[.my]] }} '''Malezija''' je [[morje|obmorska]] [[država]] v [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni]] [[Azija|Aziji]]. Sestavljata jo dva ločena dela, med katerima je [[Južno kitajsko morje]]: [[polotok|polotoška]] Malezija na [[Malezijski polotok|Malezijskem polotoku]], ki na severu meji na [[Tajska|Tajsko]] in na jugu na [[Singapur]]; ter severni del [[otok]]a [[Borneo]], imenovan [[Vzhodna Malezija]], ki na jugu meji na [[Indonezija|Indonezijo]] in na severu popolnoma obkroža majhno državo [[Brunej]]. Malezija je ena od ustanovnih članic zveze [[ASEAN]]. == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} * {{Wikiatlas|Malaysia}} {{Southeast_Asia}} {{ASEAN}} {{APEC}} {{Commonwealth_of_Nations}} {{normativna kontrola}} {{geo-stub}} [[Kategorija:Malezija| ]] [[Kategorija:Indokitajski polotok]] [[Kategorija:Jugovzhodnoazijske države]] [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Skupnost narodov]] [[Kategorija:Članice Zveze držav Jugovzhodne Azije]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1963]] 1v7gchloh91z86wt68cp93fg0srsb94 0 7157 6657774 6628680 2026-04-09T08:23:44Z ~2026-21862-04 257927 dober dan 6657774 wikitext text/x-wiki {{redirect|Bach}} {{Infopolje Oseba}} Johann Sebastian Bach je bil skladatelj in organist v obdobju [[barok]]a in je splošno priznan kot eden izmed najboljših skladateljev vseh časov. Njegova dela, znana po intelektualni globini, tehnični zahtevnosti in umetniški lepoti, so navdihovala skoraj vse evropske glasbenike od [[Wolfgang Amadeus Mozart|Mozarta]] do [[Arnold Schönberg|Schönberga]]. Izhajal je iz zelo muzikalne rodbine, v kateri so bili skoraj vsi skladatelji ali organisti. Živel je skromno, čeprav je dobil več priznanj. Služboval je kot [[dirigent]] in organist na več [[Nemčija|nemških]] [[dvor]]ih in v znanih [[cerkev (zgradba)|cerkvah]]. Uveljavljen je bil predvsem kot [[orgle|orgelski]] [[virtuoz]], istočasno pa je delodajalca ([[plemič]]a ali [[cerkev (zgradba)|cerkev]]) oskrboval s potrebnimi [[skladba]]mi. V svojem dolgem in plodnem življenju je ustvaril izredno veliko skladb, od enostavnih do celovečernih [[oratorij]]ev. Skladal je za vse instrumente, glasove, orkestre in vokalne zasedbe in je bil gotovo najbolj univerzalen skladatelj vseh [[čas]]ov. V smislu [[kontrapunkt]]ične invencije in instrumentacije je do popolnosti razvil slogovne značilnosti baročne glasbe, predvsem v okviru [[koncert (glasbena oblika)|koncertov]], [[fuga|fug]], [[kantata|kantat]] in [[partita|partit]] oziroma [[suita|suit]]. == Življenje == [[Slika:JSBWohnorte.png|220px|thumb|right|Kraji, v katerih je skladatelj prebival]] .J. S. Bach se je rodil 21. marca 1685 v Eisenachu kot najmlajši sin izmed osmih otrok dvornega in mestnega glasbenika [[Johann Ambrosius Bach|Johanna Ambrosiusa Bacha]] (1645-1695). Turinška družina Bach se je že takrat ponašala z dolgoletno glasbeno tradicijo. Prvi je omenjen [[Hans Bach]] (rojen okrog 1520), njemu pa sledi triinpetdeset glasbenikov, mestnih piskačev, organistov in [[kantor]]jev. J. S. Bach je sam sestavil [[rodoslovno drevo]] svoje družine, na vidno mesto je postavil svojega pradeda [[Veit Bach|Veita Bacha]] († 1619), peka iz [[Wechmar]]ja pri [[Gotha|Gothi]], spretnega lutnjarja, ki se je izselil na [[Madžarska|Madžarsko]], a so ga od tam kot [[luteranstvo|luteranca]] spet izgnali. Pri učenju glasbe ga je poleg očeta podpirala tudi njegova mati Elizabeta, rojena Lämmerhirt, krznarjeva hči iz [[Erfurt]]a. Toda starši mu niso mogli dolgo pomagati, kajti z devetimi leti je izgubil mater in kmalu nato še očeta. V rejo ga je vzel njegov starejši brat [[Johan Christoph Bach|Johan Christoph]], organist v [[Ohrdruf]]u. Pri njem se je dodobra spoznal s [[Pachelbel]]ovimi orgelskimi skladbami. Od 1700 je obiskoval latinsko gimnazijo v [[Lüneburg]]u, kjer sta nanj vplivala organista [[Georg Böhm]] in [[John Jakob Loewe]]. [[Slika:BWV1001-cropped.jpg|right|thumb|left|220px|Bachov rokopis ''violinske sonate št. 1, g mol'' (BWV 1001)]] Pri osemnajstih letih je že izobražen organist, čembalist in violinist, sprejel prvo službo v [[Weimar]]ju pri princu ''Johanu Ernstu ІІ''. To je bilo njegovo prvo ustvarjalno obdobje. Čeprav se je zaposlil kot violinist, so ga bolj pritegnile orgle, tako da je še istega leta postal organist v [[Arnstadt]]u. Oktobra [[1705]] je odšel na enomesečni študijski dopust v [[Lübeck]], kjer je veliki orglarski mojster, oseminšestdesetletni [[Dietrich Buxtehude]] (1637-1707) prirejal daleč naokoli znane »glasbene večere«. Dvajsetletnega Bacha je tako navdušil, da je podaljšal svoj dopust. Uvedel ga je v skrivnosti severnonemških fantastičnih [[toccata|toccat]] in [[koralna predigra|koralnih prediger]]. Morda je imel celo največji vpliv na Bachovo muziciranje in ustvarjanje. Ko se je februarja [[1706]] vrnil v Arnstadt, so ga grajali zaradi prekoračitve dopusta, še bolj pa zaradi novega stilnega pristopa v njegovih kompozicijah. Kritiki tedanjega časa so dejali da je Bach pod vplivom Buxtehudeja »v koralu ustvarjal čudne variacije in primešal mnogo tujih tonov, ob tem, da je v ''božji hiši'' spotakljivo muziciral«. S takimi očitki se je Bach težko sprijaznil, zato je ob prvi priliki sprejel mesto organista v cerkvi [[Sveti Blaž|Svetega Blaža]] v [[Mühlhausen|Mühlhausnu]]. Tam se je leta [[1707]] poročil s svojo sestrično v drugem kolenu [[Marija Barbara Bach|Marijo Barbaro Bach]], ki mu je rodila sedem otrok. Trije so zgodaj umrli, najstarejša sinova [[Wilhelm Friedemann Bach|Wilhelm Friedemann]] in [[Philipp Emanuel Bach|Philipp Emanuel]], pa sta postala slavna skladatelja in naslednika svojega očeta. Leta [[1717]] se je zaposlil pri knezu ''Leopoldu Anhaltskem'' v [[Köthen]]u kot dvorni kapelnik. Knez je bil velik ljubitelj umetnosti, predvsem posvetne glasbe (ker je bil dvor reformiran, Bach skoraj ni pisal cerkvene glasbe), in postala sta velika prijatelja. Köthensko obdobje je eno srečnejših v Bachovem življenju. Na voljo je imel kapelni orkester z osemnajstimi dvornimi glasbeniki. Zanj je napisal največja instrumentalna dela, predvsem »šest [[Brandenburški koncerti|Brandenburških koncertov]]«. V tem obdobju so nastale tudi klavirske skladbe za sina Wilhelma Fridermanna »Clavier-Büchlein« (Klavirska knjižica) ter prvi del »Dobro uglašenega klavirja«. [[Slika:Bachscross.svg|thumb|200px|right|Bachov križ, skladateljev podpis z eno samo noto]] Srečo je nenadoma prekinila ženina smrt. Ker so otroci potrebovali mater, postavni J. S. Bach pa ženo, se je leta [[1721]] poročil s trobentačevo hčerko [[Anna Magdalena Wilcken|Anno Magdaleno Wilcken]], ki je bila zelo muzikalna, sposobna čembalistka in [[Pevec|pevka]] predvsem pa ljubeča mati (tudi otrokom iz prvega zakona). V skoraj tridesetletnem zakonu je rodila trinajst otrok, devet jih je umrlo že v rosni mladosti, oba najmlajša sinova, [[Johann Christoph Friderick Bach|Johann Christoph Friderick]] in [[Johann Christian Bach|Johann Christian]] pa sta - kot oba starejša brata - še danes cenjena skladatelja. Istega leta kot Bach se je poročil tudi njegov delodajalec Leopold. Najbrž je nova kneginja razdrla prijateljstvo med glasbenikom in [[knez]]om. Povrh pa je še zelo pogrešal orgle in [[Liturgična glasba|cerkveno glasbo]]. Leta [[1723]] je nastopil novo službo. Knez ga je sicer nerad odpustil, toda razšla sta se prijateljsko. Začelo se je tretje najbogatejše obdobje, krona Bachovega življenja. Postal je kantor v cerkvi [[sveti Tomaž|svetega Tomaža]] v [[Leipzig]]u. Leipzig je bil tedaj bogato in cvetoče mesto, nemško [[velesejem]]sko središče z univerzo in sedežem najpomembnejših tiskarn in založb, skratka zelo kulturno okolje, ki je s svojimi 30.000 prebivalci predstavljalo velemesto v primerjavi s köthenskim dvorom. Toda Bach se je dolgo obotavljal, preden je sprejel to službo. Ni se mu zdelo »dostojno, da bi iz kapelnika postal kantor«, je zapisal. Tudi plača 700 [[tolar]]jev je bila v velikem mestu precej skromna, dolžnosti pa številne. Kot »director musice« je moral v mestnih cerkvah ob nedeljah skrbeti za glasbo, poučevati učence tudi [[latinščina|latinščino]] in opravljati nadvse nadležna nadzorstva. Toda velike možnosti za muziciranje so to izravnale. V Leipzigu je izvedel svoje veličastne [[pasijon]]e (v celoti sta se ohranila »[[Pasijon po Janezu (Bach)|Janezov]]« in »Matejev«), motete in večino izmed svojih 300 kantat (kantate so bile tedaj zelo popularna glasbena oblika: naročali so jih ob rojstvih, porokah in smrtih). Nekatere izmed najboljših kantat je Bach napisal po naročilu. V tem obdobju je ustvaril drugi del »[[Dobro uglašeni klavir|Dobro uglašenega klavirja]]«, »Božični oratorij«, »Glasbeno žrtev« in »[[Umetnost fuge]]«. Leta [[1749]], ga je zadela [[kap]], odpovedal mu je vid, dve ponesrečeni »operaciji« angleškega zdravnika Johna Taylorja pa sta ga povsem oslepili. 28. julija 1750 je slep in paraliziran preminil v Leipzigu. == Pomen Bachove glasbe == Poleg [[Händel|Händla]] predstavlja Bach izjemno glasbeno osebnost ob koncu poznega baroka. Združil je stoletja star razvoj zahodne glasbene kulture. Veličina njegovega ustvarjanja ni v »novih« glasbenih oblikah, marveč v enkratnem izčrpanju tradicionalnih oblik. Skomponiral je za celo knjižnico glasbe, ki ji ni primere ne po razsežnosti in še manj po umetniški vrednosti. Bachovo delo je bilo po njegovi smrti v široki javnosti docela pozabljeno. Spomin nanj je živel samo v krogu njegovih sinov, učencev in posameznih poznavalcev. Odkrivati so ga začeli šele po letu [[1802]], ko je nemški muzikolog Forkel objavil njegov življenjepis. »Ob tem vzvišenem geniju« je napisal, »tem kralju nemških in tujih glasbenikov, so vsi pritlikavci.« Ko je leta [[1829]] komaj dvajsetletni [[Felix Mendellsohn]] dirigiral Berlinski pevski akademiji pri izvedbi »Pasijona po Mateju«, se je svet končno zavedel njegovega genija. Leta [[1833]] je izvedba »Pasijona po Janezu« še stopnjevala to zavest in ga naredila nesmrtnega. Ob stoletnici smrti (1850) se je [[Bachova družba]] lotila popolne kritične izdaje vseh njegovih del in več kot deset urednikov je delalo petdeset let, da je pregledalo vse, kar je zapisal Bach (vsi njegovi rokopisi niso ohranjeni), v času njegovega opešanega vida so večino partitur zapisali Anna Magdalena, Wilhelm in drugi sinovi. == Glasbene datoteke == {{poslušanja začetek}} {{poslušanja predmet|filename=Bach_Prelude_and_Fugue_in_A_Minor.ogg|title=Preludij in fuga št. 20 v A-molu|description=Iz [[Dobro uglašeni klavir|Dobro uglašenega klavirja]] (knjiga 1)|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Johann Sebastian Bach - Klavierkonzert d-moll - 1. Allegro.ogg|title=Koncert za klavir št. 1 v D-molu, BWV 1052, prvi stavek|description=|format=Ogg}} {{poslušanja predmet|filename=Johann Sebastian Bach - Klavierkonzert d-moll - 2. Adagio.ogg|title=Koncert za klavir št. 1 v D-molu, BWV 1052, drugi stavek|description=|format=Ogg}} {{poslušanja predmet|filename=Johann Sebastian Bach - Klavierkonzert d-moll - 3. Allegro.ogg|title=Koncert za klavir št. 1 v D-molu, BWV 1052, tretji stavek|description=|format=Ogg}} {{poslušanja predmet|filename=Jsbach BWV 1013.ogg|title=Partita, BWV 1013|description=|format=Ogg}} {{poslušanja konec}} == Glej tudi == * [[številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha]] * [[seznam glasbenih del Johanna Sebastiana Bacha]] * [[seznam nemških skladateljev]] * [[seznam baročnih skladateljev]] * [[seznam nemških orglavcev]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == {{Zbirka|Johann Sebastian Bach}} * [http://www.bach-leipzig.de/ Bachov arhiv v Leipzigu (spletna stran v angleščini in nemščini)] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bach, Johann Sebastian}} [[Kategorija:Nemški dirigenti]] [[Kategorija:Nemški organisti]] [[Kategorija:Nemški skladatelji]] [[Kategorija:Baročni orglavci]] [[Kategorija:Baročni violinisti]] [[Kategorija:Baročni skladatelji]] [[Kategorija:Johann Sebastian Bach|*]] sweg68rujde1i6c2yzn5kr20rj7e76c 6657776 6657774 2026-04-09T08:29:18Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-21862-04|~2026-21862-04]] ([[User talk:~2026-21862-04|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Sporti|Sporti]] 6628680 wikitext text/x-wiki {{redirect|Bach}} {{Infopolje Oseba}} '''Johann Sebastian Bach''', [[Nemci|nemški]] [[skladatelj]] in [[organist]], * [[21. marec]] [[1685]] [[Julijanski koledar|(J.k.)]], [[Eisenach]], [[Nemčija]], † [[28. julij]] [[1750]] [[Gregorijanski koledar|(G.k.)]], [[Leipzig]], Nemčija. Johann Sebastian Bach je bil skladatelj in organist v obdobju [[barok]]a in je splošno priznan kot eden izmed najboljših skladateljev vseh časov. Njegova dela, znana po intelektualni globini, tehnični zahtevnosti in umetniški lepoti, so navdihovala skoraj vse evropske glasbenike od [[Wolfgang Amadeus Mozart|Mozarta]] do [[Arnold Schönberg|Schönberga]]. Izhajal je iz zelo muzikalne rodbine, v kateri so bili skoraj vsi skladatelji ali organisti. Živel je skromno, čeprav je dobil več priznanj. Služboval je kot [[dirigent]] in organist na več [[Nemčija|nemških]] [[dvor]]ih in v znanih [[cerkev (zgradba)|cerkvah]]. Uveljavljen je bil predvsem kot [[orgle|orgelski]] [[virtuoz]], istočasno pa je delodajalca ([[plemič]]a ali [[cerkev (zgradba)|cerkev]]) oskrboval s potrebnimi [[skladba]]mi. V svojem dolgem in plodnem življenju je ustvaril izredno veliko skladb, od enostavnih do celovečernih [[oratorij]]ev. Skladal je za vse instrumente, glasove, orkestre in vokalne zasedbe in je bil gotovo najbolj univerzalen skladatelj vseh [[čas]]ov. V smislu [[kontrapunkt]]ične invencije in instrumentacije je do popolnosti razvil slogovne značilnosti baročne glasbe, predvsem v okviru [[koncert (glasbena oblika)|koncertov]], [[fuga|fug]], [[kantata|kantat]] in [[partita|partit]] oziroma [[suita|suit]]. == Življenje == [[Slika:JSBWohnorte.png|220px|thumb|right|Kraji, v katerih je skladatelj prebival]] .J. S. Bach se je rodil 21. marca 1685 v Eisenachu kot najmlajši sin izmed osmih otrok dvornega in mestnega glasbenika [[Johann Ambrosius Bach|Johanna Ambrosiusa Bacha]] (1645-1695). Turinška družina Bach se je že takrat ponašala z dolgoletno glasbeno tradicijo. Prvi je omenjen [[Hans Bach]] (rojen okrog 1520), njemu pa sledi triinpetdeset glasbenikov, mestnih piskačev, organistov in [[kantor]]jev. J. S. Bach je sam sestavil [[rodoslovno drevo]] svoje družine, na vidno mesto je postavil svojega pradeda [[Veit Bach|Veita Bacha]] († 1619), peka iz [[Wechmar]]ja pri [[Gotha|Gothi]], spretnega lutnjarja, ki se je izselil na [[Madžarska|Madžarsko]], a so ga od tam kot [[luteranstvo|luteranca]] spet izgnali. Pri učenju glasbe ga je poleg očeta podpirala tudi njegova mati Elizabeta, rojena Lämmerhirt, krznarjeva hči iz [[Erfurt]]a. Toda starši mu niso mogli dolgo pomagati, kajti z devetimi leti je izgubil mater in kmalu nato še očeta. V rejo ga je vzel njegov starejši brat [[Johan Christoph Bach|Johan Christoph]], organist v [[Ohrdruf]]u. Pri njem se je dodobra spoznal s [[Pachelbel]]ovimi orgelskimi skladbami. Od 1700 je obiskoval latinsko gimnazijo v [[Lüneburg]]u, kjer sta nanj vplivala organista [[Georg Böhm]] in [[John Jakob Loewe]]. [[Slika:BWV1001-cropped.jpg|right|thumb|left|220px|Bachov rokopis ''violinske sonate št. 1, g mol'' (BWV 1001)]] Pri osemnajstih letih je že izobražen organist, čembalist in violinist, sprejel prvo službo v [[Weimar]]ju pri princu ''Johanu Ernstu ІІ''. To je bilo njegovo prvo ustvarjalno obdobje. Čeprav se je zaposlil kot violinist, so ga bolj pritegnile orgle, tako da je še istega leta postal organist v [[Arnstadt]]u. Oktobra [[1705]] je odšel na enomesečni študijski dopust v [[Lübeck]], kjer je veliki orglarski mojster, oseminšestdesetletni [[Dietrich Buxtehude]] (1637-1707) prirejal daleč naokoli znane »glasbene večere«. Dvajsetletnega Bacha je tako navdušil, da je podaljšal svoj dopust. Uvedel ga je v skrivnosti severnonemških fantastičnih [[toccata|toccat]] in [[koralna predigra|koralnih prediger]]. Morda je imel celo največji vpliv na Bachovo muziciranje in ustvarjanje. Ko se je februarja [[1706]] vrnil v Arnstadt, so ga grajali zaradi prekoračitve dopusta, še bolj pa zaradi novega stilnega pristopa v njegovih kompozicijah. Kritiki tedanjega časa so dejali da je Bach pod vplivom Buxtehudeja »v koralu ustvarjal čudne variacije in primešal mnogo tujih tonov, ob tem, da je v ''božji hiši'' spotakljivo muziciral«. S takimi očitki se je Bach težko sprijaznil, zato je ob prvi priliki sprejel mesto organista v cerkvi [[Sveti Blaž|Svetega Blaža]] v [[Mühlhausen|Mühlhausnu]]. Tam se je leta [[1707]] poročil s svojo sestrično v drugem kolenu [[Marija Barbara Bach|Marijo Barbaro Bach]], ki mu je rodila sedem otrok. Trije so zgodaj umrli, najstarejša sinova [[Wilhelm Friedemann Bach|Wilhelm Friedemann]] in [[Philipp Emanuel Bach|Philipp Emanuel]], pa sta postala slavna skladatelja in naslednika svojega očeta. Leta [[1717]] se je zaposlil pri knezu ''Leopoldu Anhaltskem'' v [[Köthen]]u kot dvorni kapelnik. Knez je bil velik ljubitelj umetnosti, predvsem posvetne glasbe (ker je bil dvor reformiran, Bach skoraj ni pisal cerkvene glasbe), in postala sta velika prijatelja. Köthensko obdobje je eno srečnejših v Bachovem življenju. Na voljo je imel kapelni orkester z osemnajstimi dvornimi glasbeniki. Zanj je napisal največja instrumentalna dela, predvsem »šest [[Brandenburški koncerti|Brandenburških koncertov]]«. V tem obdobju so nastale tudi klavirske skladbe za sina Wilhelma Fridermanna »Clavier-Büchlein« (Klavirska knjižica) ter prvi del »Dobro uglašenega klavirja«. [[Slika:Bachscross.svg|thumb|200px|right|Bachov križ, skladateljev podpis z eno samo noto]] Srečo je nenadoma prekinila ženina smrt. Ker so otroci potrebovali mater, postavni J. S. Bach pa ženo, se je leta [[1721]] poročil s trobentačevo hčerko [[Anna Magdalena Wilcken|Anno Magdaleno Wilcken]], ki je bila zelo muzikalna, sposobna čembalistka in [[Pevec|pevka]] predvsem pa ljubeča mati (tudi otrokom iz prvega zakona). V skoraj tridesetletnem zakonu je rodila trinajst otrok, devet jih je umrlo že v rosni mladosti, oba najmlajša sinova, [[Johann Christoph Friderick Bach|Johann Christoph Friderick]] in [[Johann Christian Bach|Johann Christian]] pa sta - kot oba starejša brata - še danes cenjena skladatelja. Istega leta kot Bach se je poročil tudi njegov delodajalec Leopold. Najbrž je nova kneginja razdrla prijateljstvo med glasbenikom in [[knez]]om. Povrh pa je še zelo pogrešal orgle in [[Liturgična glasba|cerkveno glasbo]]. Leta [[1723]] je nastopil novo službo. Knez ga je sicer nerad odpustil, toda razšla sta se prijateljsko. Začelo se je tretje najbogatejše obdobje, krona Bachovega življenja. Postal je kantor v cerkvi [[sveti Tomaž|svetega Tomaža]] v [[Leipzig]]u. Leipzig je bil tedaj bogato in cvetoče mesto, nemško [[velesejem]]sko središče z univerzo in sedežem najpomembnejših tiskarn in založb, skratka zelo kulturno okolje, ki je s svojimi 30.000 prebivalci predstavljalo velemesto v primerjavi s köthenskim dvorom. Toda Bach se je dolgo obotavljal, preden je sprejel to službo. Ni se mu zdelo »dostojno, da bi iz kapelnika postal kantor«, je zapisal. Tudi plača 700 [[tolar]]jev je bila v velikem mestu precej skromna, dolžnosti pa številne. Kot »director musice« je moral v mestnih cerkvah ob nedeljah skrbeti za glasbo, poučevati učence tudi [[latinščina|latinščino]] in opravljati nadvse nadležna nadzorstva. Toda velike možnosti za muziciranje so to izravnale. V Leipzigu je izvedel svoje veličastne [[pasijon]]e (v celoti sta se ohranila »[[Pasijon po Janezu (Bach)|Janezov]]« in »Matejev«), motete in večino izmed svojih 300 kantat (kantate so bile tedaj zelo popularna glasbena oblika: naročali so jih ob rojstvih, porokah in smrtih). Nekatere izmed najboljših kantat je Bach napisal po naročilu. V tem obdobju je ustvaril drugi del »[[Dobro uglašeni klavir|Dobro uglašenega klavirja]]«, »Božični oratorij«, »Glasbeno žrtev« in »[[Umetnost fuge]]«. Leta [[1749]], ga je zadela [[kap]], odpovedal mu je vid, dve ponesrečeni »operaciji« angleškega zdravnika Johna Taylorja pa sta ga povsem oslepili. 28. julija 1750 je slep in paraliziran preminil v Leipzigu. == Pomen Bachove glasbe == Poleg [[Händel|Händla]] predstavlja Bach izjemno glasbeno osebnost ob koncu poznega baroka. Združil je stoletja star razvoj zahodne glasbene kulture. Veličina njegovega ustvarjanja ni v »novih« glasbenih oblikah, marveč v enkratnem izčrpanju tradicionalnih oblik. Skomponiral je za celo knjižnico glasbe, ki ji ni primere ne po razsežnosti in še manj po umetniški vrednosti. Bachovo delo je bilo po njegovi smrti v široki javnosti docela pozabljeno. Spomin nanj je živel samo v krogu njegovih sinov, učencev in posameznih poznavalcev. Odkrivati so ga začeli šele po letu [[1802]], ko je nemški muzikolog Forkel objavil njegov življenjepis. »Ob tem vzvišenem geniju« je napisal, »tem kralju nemških in tujih glasbenikov, so vsi pritlikavci.« Ko je leta [[1829]] komaj dvajsetletni [[Felix Mendellsohn]] dirigiral Berlinski pevski akademiji pri izvedbi »Pasijona po Mateju«, se je svet končno zavedel njegovega genija. Leta [[1833]] je izvedba »Pasijona po Janezu« še stopnjevala to zavest in ga naredila nesmrtnega. Ob stoletnici smrti (1850) se je [[Bachova družba]] lotila popolne kritične izdaje vseh njegovih del in več kot deset urednikov je delalo petdeset let, da je pregledalo vse, kar je zapisal Bach (vsi njegovi rokopisi niso ohranjeni), v času njegovega opešanega vida so večino partitur zapisali Anna Magdalena, Wilhelm in drugi sinovi. == Glasbene datoteke == {{poslušanja začetek}} {{poslušanja predmet|filename=Bach_Prelude_and_Fugue_in_A_Minor.ogg|title=Preludij in fuga št. 20 v A-molu|description=Iz [[Dobro uglašeni klavir|Dobro uglašenega klavirja]] (knjiga 1)|format=[[Ogg]]}} {{poslušanja predmet|filename=Johann Sebastian Bach - Klavierkonzert d-moll - 1. Allegro.ogg|title=Koncert za klavir št. 1 v D-molu, BWV 1052, prvi stavek|description=|format=Ogg}} {{poslušanja predmet|filename=Johann Sebastian Bach - Klavierkonzert d-moll - 2. Adagio.ogg|title=Koncert za klavir št. 1 v D-molu, BWV 1052, drugi stavek|description=|format=Ogg}} {{poslušanja predmet|filename=Johann Sebastian Bach - Klavierkonzert d-moll - 3. Allegro.ogg|title=Koncert za klavir št. 1 v D-molu, BWV 1052, tretji stavek|description=|format=Ogg}} {{poslušanja predmet|filename=Jsbach BWV 1013.ogg|title=Partita, BWV 1013|description=|format=Ogg}} {{poslušanja konec}} == Glej tudi == * [[številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha]] * [[seznam glasbenih del Johanna Sebastiana Bacha]] * [[seznam nemških skladateljev]] * [[seznam baročnih skladateljev]] * [[seznam nemških orglavcev]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == {{Zbirka|Johann Sebastian Bach}} * [http://www.bach-leipzig.de/ Bachov arhiv v Leipzigu (spletna stran v angleščini in nemščini)] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bach, Johann Sebastian}} [[Kategorija:Nemški dirigenti]] [[Kategorija:Nemški organisti]] [[Kategorija:Nemški skladatelji]] [[Kategorija:Baročni orglavci]] [[Kategorija:Baročni violinisti]] [[Kategorija:Baročni skladatelji]] [[Kategorija:Johann Sebastian Bach|*]] t4qi93gcmiewpb8uh2gdhk9jr6eld0u 0 9046 6657461 6649598 2026-04-08T12:27:16Z ~2026-90770-6 254477 6657461 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Koroška}} {{Infopolje Naselje <!-- Glej Predloga:Infopolje Naselje za dodatna polja in opise --> | official_name = Koroška | native_name = Kärnten | native_name_lang = de | settlement_type = [[Zvezna dežela Avstrije]] | slika_brez_wd = 1 | image_flag = Flag of Kärnten.svg | flag_size = 120px | image_shield = Kaernten CoA.svg | shield_size = 75px | anthem = ''Kärntner Heimatlied'' | image_map = Kärnten in Austria.svg | map_caption = Položaj zvezne dežele Koroška | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Avstrija]] | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Celovec]] (Klagenfurt) | leader_party = | leader_title = Deželni glavar | leader_name = | area_total_km2 = 9535,97 | elevation_max_footnotes = | elevation_max_m = 3798 | elevation_min_footnotes = | elevation_min_m = 348 | population_total = 570095 | population_as_of = 1. januar 2025<ref>https://www.ktn.gv.at/Land/Zahlen-und-Fakten</ref> | population_density_km2 = auto | timezone1 = [[srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset1_DST = +2 | iso_code = AT-2 | blank_name_sec1 = [[Statistične teritorialne enote v Evropski Uniji - NUTS|NUTS 1 regija]] | blank_info_sec1 = AT2 | website = http://www.ktn.gv.at/ | footnotes = |shield_link=Grb Koroške}}{{refimprove}}[[Slika:Karavanke - razgled na Koroško (1).jpg|thumb|Razgled na del Koroške iz Karavank]] '''Koróška''' ([[nemščina|nemško]] ''Kärnten''; slovensko [[avstrijska Koroška]], staroslovensko ''Korotan'') je avstrijska [[zvezna dežela Avstrije|zvezna dežela]] na jugu [[Avstrija|Avstrije]] s površino 9.536 km² in okoli 570.000 prebivalci (2025). Geografsko jo v njenem središču tvori pretežno [[Celovška kotlina]] med več gorskimi verigami [[Alpe|Alp]]. [[Slika:gospasveta.jpg|200px|thumb|Gospa Sveta na Koroškem]] Prek [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alp]] na jugozahodu meji z [[Italija|Italijo]], prek [[Karavanke|Karavank]] na jugu pa s [[Slovenija|Slovenijo]]. Gorovje [[Zahodne Ture|Visoke Ture]] jo na severozahodu ločuje od zvezne dežele [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]]. Na severu in vzhodu meji na zvezno deželo [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajersko]], na zahodu pa na vzhodni del [[Tirolska|Tirolske]]. Glavna naravna zanimivost so njena ledeniška [[jezero|jezera]] (največje je [[Vrbsko jezero|Vrbsko]]), [[Drava]] pa je najpomembnejša reka, ki teče po njenem ozemlju. [[Glavno mesto]] dežele je [[Celovec]] ([[Nemščina|nem.]] ''Klagenfurt'') z okoli 105.000 prebivalci, [[gospodarstvo|gospodarsko]] pomemben in le malo manjši je [[Beljak]] (nemško ''Villach'') s 66.000 prebivalci; obe večji mesti imata status mesta na ravni okraja ([[Statutarno mesto (Avstrija)|statutarno mesto]]) in sta medsebojno močno ekonomsko povezani, saj ležita v isti [[Celovška kotlina|kotlini]] na osi vzhod-zahod. Poleg njiju je dežela administrativno razdeljena na 8 okrajev (''bezirk''), pri čemer sta dva okraja podeželski okolici Celovca in Beljaka. Okrajna središča so (nekatera imena so dvojezična): Wolfsberg / [[Volšperk]]), Spittal an der Drau / [[Špital ob Dravi]], [[Šentvid ob Glini]] / Sankt Veit an der Glan, [[Velikovec]] / Völkermarkt, Feldkirchen in Kärnten / [[Feldkirchen]] in [[Šmohor (Avstrijska Koroška)|Šmohor]] / Hermagor. Drugi pomembnejši kraji so še: (po velikosti) [[Borovlje]] / Ferlach, [[Kriva Vrba]] / Krumpendorf am Wörther See, [[Vrba na Koroškem]] / Velden am Wörther See, [[Šentpavel v Labotski dolini]] / Sankt Paul im Lavanttal, [[Breže, Avstrija|Breže]] / Friesach, [[Gmünd]], [[Šentandraž v Labotski dolini]] / Sankt Andrä, [[Pliberk]] / Bleiburg, [[Bistrica v Rožu]] / Feistriz im Rosental, [[Železna Kapla]] / Eisenkappel, [[Krka, Avstrija (kraj)|Krka]] / Gurk, [[Gospa Sveta]] / Maria Saal, [[Krnski grad]] / Karnburg itd. Po površini je Koroška peta največja avstrijska dežela, s [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburško]] pa si delita 6. in 7. mesto po številu prebivalstva. Dežela Koroška se je v visokem [[srednji vek|srednjem veku]] izoblikovala kot pravna in zgodovinska naslednica nekdanje [[Slovani|slovanske]] kneževine [[Karantanija|Karantanije]], zaradi česar so ji tudi v obdobju vladavine [[Habsburžani|Habsburžanov]] pripadale nekatere posebne, z njenim slovenskim značajem povezane pravice in privilegiji. Koroška je bila kot dvojezična dežela na skrajnem jugu nemško govorečega ozemlja vsaj od sredine 19. stoletja podvržena močnim ponemčevalnim pritiskom, ki so bistveno spremenili jezikovno podobo dežele. Po [[koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]] leta 1920 je največji del dežele pripadel Avstriji. Prebivalstvo zvezne dežele Koroške je danes pretežno [[nemščina|nemško]] govoreče z značilnim naglasom. [[Koroški Slovenci|Slovenska]] narodna skupnost, ki je še na začetku 20. stoletja predstavljala tretjino koroškega prebivalstva, šteje po uradnih podatkih iz zadnjega popisa približno 15.000 pripadnikov (neuradne ocene so okrog 50.000 ali približno desetina prebivalstva Koroške), ki živijo pretežno na jugu dežele ([[Južna Koroška (Avstrija)|Južna Koroška]]). == Poimenovanje == Za ime ''Karantanija'', iz katerega sta izpeljana tako slovensko (staroslovensko ''Korotan'', sodobno ''Koroška'') kot nemško (''Kärnten'') poimenovanje dežele, obstaja več razlag. Najbolj uveljavljena med njimi pravi, da naj bi ime izviralo iz enega od starih [[Kelti|keltskih]] jezikov, ki so se v 1. tisočletju pred našim štetjem govorili na območju Vzhodnih [[Alpe|Alp]]. Obstajata dve razlagi: po prvi naj bi poimenovanje Karantanija izhajalo iz besede ''carant'' ('prijatelj, sorodnik'), kar bi se torej v grobem prevedlo kot 'Dežela prijateljev' oz. 'Dežela tistih, ki so se spoprijateljili'. Ime naj bi se nanašalo na enega od tukaj živečih keltskih plemen iz časa [[bronasta doba|bronaste dobe]]. Po drugi razlagi naj bi poimenovanje Karantanija izhajalo iz keltskega ''karanto'' za 'kamen, čer' – iz istega korena naj bi bila izpeljana tudi druga koroška zemljepisna imena, kot so [[Krnski grad]] (nemško ''Karnburg''), [[Karavanke]], [[Karnijske Alpe]] in podobna.<ref>Heinz Dieter Pohl: ''Kärnten&nbsp;– deutsche und slowenische Namen''. Hermagoras, Klagenfurt 2000, S.&nbsp;84f., 87 sowie 118.</ref> S ''Karantanijo'' je zelo očitno povezan staroslovenski naziv ''Korotan'', iz katerega izhaja današnje slovensko poimenovanje ''Koroška'' oz. ''Koroško'' (izvorno gre za pridevnik ''*korot-sk-a'' oz. ''*korot-sk-o''). Iz staroslovenskega poimenovanja ''Korotan'' sta bili že v preteklosti izpeljani vsaj dve slovanski oz. slovenski teoriji o izvoru imena Karantanija: po prvi naj bi poimenovanje ''Gorotan'' oz. ''Gorostan'' pomenilo 'Dom (stan) v gorah' oz. 'Dom med gorami', kar ustreza zemljepisnim značilnostim Koroške. Druga slovanska teorija pa pravi, da je dežela Korotan, podobno kot mnoge druge slovanske dežele ([[Hrvaška]], [[Srbija]], [[Češka]], [[Rusija]]), pravzaprav dobila ime po slovanskem plemenu, ki jo je naselilo – v tem primeru ''Horutancev'' (Nestorjeva kronika iz leta 1113 izrecno navaja Horutance kot enega od starih slovanskih plemen na ozemlju današnje [[Poljska|Poljske]], še pred selitvami narodov). Po tej teoriji bi torej Korotan/Karantanija pomenilo preprosto 'deželo Horutancev/Karantancev'.{{cn}} == Simboli == === Grb === Današnji grb Koroške se prvič pojavi v času vladavine vojvode [[Ulrik III. Spanheim|Ulrika Spanheimskega]], ki ga je prevzel kot sredstvo za uveljavljanje svojih ozemeljskih zahtev v dednem sporu z [[Babenberžani]]. Kot deželni grb Koroške ga dokončno uveljavi Ulrikov bratranec in naslednik na koroškem prestolu, češki kralj [[Otokar II. Přemysl]]. Podoba grba je od takrat do današnjih dni skoraj nespremenjena: »Okrašen z zlatimi in rdečimi peresi, spredaj trije vzpenjajoči se črni levi z rdečimi kremplji in jezikom, zadaj srebrno bruno na rdečem polju, na čeladi z zlato krono dva zlata bivolja rogova, vsak od njiju na zunanji strani opremljen s petimi zlatimi paličicami, na vsaki od njih pa trije lipovi listi - na desni strani črni, na levi strani rdeči«. === Zastava === Koroška zastava je rumeno-rdeče-bela in je edina trobojnica med zastavami avstrijskih zveznih dežel. === Deželna himna === Današnja deželna himna Koroške je ''Koroška domovinska pesem'' (nemško ''Kärntner Heimatlied''). Besedilo je bilo napisano leta 1822, uglasbena pa je bila leta 1835. Opisuje naravne lepote Koroške. == Največja mesta == Seznam 10 največjih mest (po prebivalstvu mestnih občin v celoti) na Koroškem: {| class="wikitable sortable" !# !Mesto !Prebivalstvo (1. januar 2025){{EWR|AT|6}} !Okraj |- |1 |[[Slika:AUT Klagenfurt COA.svg|brezokvirja|23x23_pik]] [[Celovec]] |105.256 |[[Celovec]] |- |2 |[[Slika:Villach CoA.svg|brezokvirja|22x22_pik]] [[Beljak]] |65.749 |[[Beljak]] |- |3 |[[Slika:AUT Wolfsberg (Kaernten) COA.svg|brezokvirja|20x20_pik]] [[Volšperk]] |24.961 |[[Okraj Volšperk|Volšperk]] |- |4 |[[Slika:AUT Spittal an der Drau COA.jpg|brezokvirja|22x22_pik]] [[Špital ob Dravi]] |15.341 |[[Okraj Špital ob Dravi|Špital ob Dravi]] |- |5 |[[Slika:AUT Feldkirchen in Kärnten COA.svg|brezokvirja|20x20_pik]] [[Trg, Koroška|Trg]] |14.528 |[[Okraj Trg|Trg]] |- |6 |[[Slika:Wappen at st-veit-an-der-glan.svg|brezokvirja|20x20_pik]] [[Šentvid ob Glini]] |12.234 |[[Okraj Špital ob Dravi|Špital ob Dravi]] |- |7 |[[Slika:Wappen at voelkermarkt.png|brezokvirja|20x20_pik]] [[Velikovec]] |10.902 |[[Okraj Velikovec|Velikovec]] |- |8 |[[Slika:AUT St. Andrä COA.svg|brezokvirja|20x20_pik]] [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandraž]] |9.840 |[[Okraj Volšperk|Volšperk]] |- |9 |[[Slika:Wappen at finkenstein-am-faaker-see.png|brezokvirja|20x20_pik]] [[Bekštanj]] |9.466 |[[Okraj Beljak-dežela|Beljak - dežela]] |- |10 |[[Slika:Wappen at velden-am-woerther-see.svg|brezokvirja|20x20_pik]] [[Vrba ob Vrbskem jezeru|Vrba na Koroškem]] |9.183 |[[Okraj Beljak-dežela|Beljak - dežela]] |} == Znamenitosti == * [[Bad Kleinkirchheim]] (smučarsko središče) * [[Breže, Avstrija|Breže]] /[[Friesach]] * [[Dobrač]] /''Villacher Alpe'' * [[Gospa Sveta]] /[[Maria Saal]] * [[Grad Ostrovica]] (''Burg Hochosterwitz'') * [[Grad Vajškra]] (''Landskron''; v okviru kompleksa grajskih ruševin je v poletnih mesecih razstava ptic roparic) in [[Affenberg]] /''Hrib'' ''opic'' v bližini [[Beljak]]a (Villach) * [[Grossglockner]] /[[Veliki Klek]] * [[Heiligenblut]] /[[Sveta Kri]] * [[Jezera na avstrijskem Koroškem]] * [[Sostolnica Marijinega vnebovzetja, Krka]] * [[Krnski grad]] /Karnburg * [[Minimundus]] (Celovec) * [[Nockberge]] (naravni oz. biosferni park) * [[Vojvodski prestol]] * [[Požarnica, Avstrija|Požarnica]] * grad [[Straßburg, Avstrija|Straßburg]] * [[Sveče]] pri [[Bistrica v Rožu|Bistrici v Rožu]]: Galerija [[France Gorše|Franceta Goršeta]] (pred njo so portretne glave pomembnih slovensko- koroških kulturnih in političnih osebnosti, ki jih je izdelal znameniti slovenski kipar) * [[Šentandraž v Labotski dolini]] / Sankt Andrä im Lavanttal * [[Tinje, Koroška|Tinje]], Katoliški dom prosvete Sodalitas * [[Prelaz Turracher Höhe]] * [[Virunum]] *[[Ziljska dolina]] == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Geografija Avstrijske Koroške]] * [[Koroški Slovenci]] * [[Koroški Heimatdienst]] * [[Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev]] * [[Seznam jezer]] na avstrijskem Koroškem == Zunanje povezave == {{Zbirka|Kärnten}} {{Avstrijske zvezne dežele}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Rož}} {{Podjuna}} {{Zilja}} {{Gure}} {{Celovško polje}} {{Labotska dolina}} {{normativna kontrola}} {{at-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne dežele Avstrije]] [[Kategorija:Koroška (zvezna dežela)|*]] lzut042st9n1lv92sc92kixqayxipgt 0 11197 6657680 6451133 2026-04-09T04:36:34Z ~2026-13482-91 255553 6657680 wikitext text/x-wiki [[Slika:Spanish people - mosaic.PNG|thumb|300px|Mozaik Špancev]] '''Španci''' ([[Španščina|špansko]]: ''españoles'') so [[Romani|romanski]] [[narod]], ki pretežno živi v [[Evropa|Evropi]] na [[Pirenejski polotok|Pirenejskem polotoku]], to je v [[Španija|Španiji]], v preostalem [[Zemlja|svetu]] pa še v bivših [[kolonija (geografija)|kolonijah]], največ v [[Južna Amerika|južni Ameriki]]. Govorijo [[španščina|španščino]], ki spada med [[Romanski jeziki|romanske jezike]]. Po [[popis]]u iz leta 2005 jih je vsega skupaj preko 27 [[milijon]]ov, od tega 24.300.000 v Španiji, 702.000 v [[Francija|Franciji]], 512.000 v [[Argentina|Argentini]], 355.000 v [[Mehika|Mehiki]], 270.000 v [[Združene države Amerike|ZDA]], 227.000 v [[Brazilija|Braziliji]], 120.000 v [[Paragvaj]]u, in še drugje, skupno se nahajajo kar v 54 [[država]]h. == Skupine == [[Slika:Spain languages.svg|thumb|220 px|Jezikovne skupine v Španiji]] V Španiji je kar 55 različnih [[Etnična skupina|etničnih skupin]], od katerih se nekatere domače, njim sorodne skupine, prav tako klasificirajo med Špance, obenem pa se bore za ohranjanje svojega porekla in identitete. Največje izmed teh, po podatkih [[Organizacija združenih narodov|OZN]] iz leta 2005, so naslednje: * [[Aragonci]], število okoli 2.000.000, zahodni sosedi Kataloncev, nastanjeni v severovzhodni Španiji, v [[Aragonija|Aragoniji]]; * [[Galicijci]], živijo v [[Galicija (Španija)|Galiciji]], v skrajnem severozahodnem "kotu" Španije, okoli 3,3 milijona; * [[Estremadurci]], okoli 1,1 milijona na zahodu Španije ob meji s [[Portugalska|Portugalsko]]. Najbolj znani pripadniki tega naroda so [[Hernando Cortes]], [[Francisco Pizzaro]], [[Vasco Núñez de Balboa]], [[Hernando de Soto]] in še drugi; * [[Katalonci]], poleg Špancev najštevilčnejša in najbolj znana romanska skupina, ki se nahaja na severovzhodu Španije, v istoimenski pokrajini [[Katalonija|Kataloniji]], katalonsko govorijo še v nekaterih mejnih področjih le-te, tudi na [[Baleari|Balearih]]. Od manjših skupin velja omeniti še [[Asturijci|Asturijce]] in [[Valencijanci|Valencijance]]. {{normativna kontrola}} {{škrbina-etnična}} [[Kategorija:Ljudje po narodnostih]] [[Kategorija:Španci|*]] tr3le3fzhztx04ynqp1alylaj64t1dr 6657682 6657680 2026-04-09T04:41:16Z ~2026-13482-91 255553 /* Skupine */ 6657682 wikitext text/x-wiki [[Slika:Spanish people - mosaic.PNG|thumb|300px|Mozaik Špancev]] '''Španci''' ([[Španščina|špansko]]: ''españoles'') so [[Romani|romanski]] [[narod]], ki pretežno živi v [[Evropa|Evropi]] na [[Pirenejski polotok|Pirenejskem polotoku]], to je v [[Španija|Španiji]], v preostalem [[Zemlja|svetu]] pa še v bivših [[kolonija (geografija)|kolonijah]], največ v [[Južna Amerika|južni Ameriki]]. Govorijo [[španščina|španščino]], ki spada med [[Romanski jeziki|romanske jezike]]. Po [[popis]]u iz leta 2005 jih je vsega skupaj preko 27 [[milijon]]ov, od tega 24.300.000 v Španiji, 702.000 v [[Francija|Franciji]], 512.000 v [[Argentina|Argentini]], 355.000 v [[Mehika|Mehiki]], 270.000 v [[Združene države Amerike|ZDA]], 227.000 v [[Brazilija|Braziliji]], 120.000 v [[Paragvaj]]u, in še drugje, skupno se nahajajo kar v 54 [[država]]h. == Skupine == [[Slika:Spain languages.svg|thumb|220 px|Jezikovne skupine v Španiji]] V Španiji je 17 avtonomnih skupine: * [[Aragonci]], število okoli 2.000.000, prestolnica v Zaragozi, v severovzhodni Španiji, v [[Aragonija|Aragoniji]]; * [[Galicijci]], živijo v [[Galicija (Španija)|Galiciji]], v skrajnem severozahodnem "kotu" Španije, okoli 3,3 milijona; * [[Estremadurci]], okoli 1,1 milijona na zahodu Španije ob meji s [[Portugalska|Portugalsko]]. Najbolj znani pripadniki tega naroda so [[Hernán Cortes]], [[Francisco Pizzaro]], [[Vasco Núñez de Balboa]], [[Hernando de Soto]] in še drugi; * [[Katalonci]], poleg Špancev najštevilčnejša in najbolj znana romanska skupina, ki se nahaja na severovzhodu Španije, v istoimenski pokrajini [[Katalonija|Kataloniji]], katalonsko govorijo še v nekaterih mejnih področjih le-te, tudi na [[Baleari|Balearih]]. Od manjših skupin velja omeniti še Andaluzijci, Kastiljcij, Baski, Kanarci, [[Asturijci|Asturijce]] in [[Valencijanci|Valencijance]]. {{normativna kontrola}} {{škrbina-etnična}} [[Kategorija:Ljudje po narodnostih]] [[Kategorija:Španci|*]] ickyw7w5sodhrr5at9v15wyrgh1havt 0 12397 6657717 6561359 2026-04-09T07:05:01Z ~2026-21850-94 257923 Dodal sem nekaj klucnih podarkov 6657717 wikitext text/x-wiki ADOLF HITLER🦗😝😝 SLINAVI DROGE, PICKE, ALKOHOL ADOLF HITLER NAS IDOL SLIIINAVII ==Opombe== {{seznam opomb}} == Sklici == {{Sklici}} ==Viri== * {{cite journal|last=Low|first=Alfred D.|title=The Anschluss Movement (1918–1938) in Recent Historical Writing: German Nationalism and Austrian Patriotism|journal= Canadian Review of Studies in Nationalism|year=1976|volume=3|issue=2}} * {{navedi knjigo |last=Shirer |first=William L. |author-link=William L. Shirer |title=Twentieth Century Journey, Volume 2, The Nightmare Years: 1930–1940 |publisher=Little, Brown & Company |year=1984 |isbn=0-316-78703-5 |location=Boston |url=https://archive.org/details/nightmareyears1900shir}} *{{navedi knjigo|last=Brook-Shepherd|first=Gordon|title=Anschluss: The Rape of Austria|date=1963|publisher=Palgrave Macmillan|doi=10.1007/978-1-349-81667-5}} {{zgodovinska škrbina}} [[Kategorija:1938 v politiki]] [[Kategorija:Tretji rajh]] [[Kategorija:Zgodovina Avstrije]] {{normativna kontrola}} <references /> 6336bwo6pqlub3cyt9ukozx0qjsfpc1 6657718 6657717 2026-04-09T07:05:09Z PieWriter 252166 redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-21850-94|~2026-21850-94]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-21850-94|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika Botopol 6657718 wikitext text/x-wiki [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-1987-0922-500, Wien, Heldenplatz, Rede Adolf Hitler.jpg|thumb|220px|[[Adolf Hitler]] razglaša Anschluss na [[dunaj]]skem Heldenplatzu, 15. marec 1938]] '''Anschluss''' ([[Nemščina|nemško]]: [ˈʔanʃlʊs], tudi '''Anschluß''' ali poslovenjeno ''anšlus'') je [[nemščina|nemški]] izraz za [[aneksija|aneksijo]] [[Avstrija|Avstrije]] [[Tretji rajh|Tretjemu rajhu]] 13. marca 1938. Zamisel o združeni Avstriji in Nemčiji (ter tako »Veliki Nemčiji«){{efn|After the Prussian-dominated German nation-state was created in 1871 without Austria, the German question was still very active in most parts of the ethnic German lands of the Austro-Hungarian and German empires; the Austrian pan-Germans were in favour of a Pan-German vision of Austria joining Germany in order to create a "Greater Germany" and the Germans inside the German Empire were in favour of all Germans being unified into a single state.{{sfn|Low|1974|p=3}}}} se je porodila po [[Združitev Nemškega cesarstva|združitvi Nemčije]] leta 1871, po kateri so iz prusko prevladujoče države izključili Avstrijo in nemške Avstrijce. Po porazu v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] in [[Razpad Avstro-Ogrske|razpadu Avstro-Ogrske]] je nova [[Nemško-avstrijska republika]] poskušala obnoviti vezi z [[Weimarska republika|Nemško republiko]], vendar sta tako [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|senžermenska]] kot [[Versajska mirovna pogodba|versajska pogodba]] zvezo ter nadaljnjo uporabo imena Nemška Avstrija prepovedali, Avstriji pa odvzeli nekatera ozemlja. Pred izvedbo anšlusa sta tako Nemčija kot Avstrija obe močno podpirali unifikacijo. Po razpadu [[Habsburška monarhija|habsburške monarhije]], ki je Avstriji odnesel številna ozemlja in prinesel hudo gospodarsko krizo, se je zamisel o enotni državi zdela privlačna tudi državljanom Avstrije, predvsem pripadnikom politične levice ter sredine. Podpora unifikaciji tako ni bila politična, marveč ekonomska.{{sfn|Brook-Shepherd|1963|p=15}} Podpora ljudstva je sčasoma zbledela, koncpet pa je v avstrijskem političnem diskurzu ostal.{{sfn|Brook-Shepherd|1963|p=16}} Po letu 1933 in [[Adolf Hitler|Hitlerjevem]] [[Tretji rajh|vzponu na oblast]] je bilo mogoče koncept poistovetiti z [[Nacionalsocializem|nacizmom]], saj je bil eden izmed sestavnih delov nacističnega koncepta združitev etničnih Nemcev v [[Velika Nemčija|Veliko Nemčijo]], skupno državo vseh Nemcev.{{sfn|Shirer|1984}} Nacistični agenti so v Avstriji gojili pronemške nazore in poskušali spodkopati tedanjo avstrijsko vlado pod vodstvom [[Avstrofašistična domovinska fronta|Avstrofašistične domovinske fronte]]. Avstrijski nacisti so leta 1934 v državnem udaru ubili tedanjega avstrijskega kanclerja [[Engelbert Dollfuss|Engelberta Dollfussa]], vendar je tedanja avstrijska vlada ostala in državni udar je propadel. Avstrijski nacisti so odšli v Nemčijo, kjer so naprej delovali prounifikacijsko. V začetku leta 1938 je avstrijski kancler [[Kurt Schuschnigg]] pod aktivističnim pritiskom napovedal referendum za morebitno združitev z Nemčijo namesto suverenosti za 13. marec. Hitler je to prikazal kot nasprotovanje ljudski volji v Avstriji in Nemčiji, zagrozil z invazijo in na skrivaj pritiskal na Schuschnigga, naj odstopi. Dan pred načrtovanim referendumom, 12. marca, je [[Heer (Wehrmacht)|nemška vojska]] brez odpora<ref>W. Carr, ''Arms, Autarky and Aggression: A study in German Foreign Policy, 1933–1939'', (Southampton, 1981) p.85.</ref> prestopila avstrijsko-nemško mejo.<ref>[[Albert Speer]] recalled the Austrians cheering approval as cars of Germans entered what had once been an independent Austria. Speer (1997), p.109</ref> 10. aprila je bil izveden plebiscit, na katerem glasovanje ni bilo tajno, za manipulacijo so bile uporabljene grožnje in prisila, kar je povzročilo 99,7-odstotno odobritev anšlusa. ==Opombe== {{seznam opomb}} == Sklici == {{Sklici}} ==Viri== * {{cite journal|last=Low|first=Alfred D.|title=The Anschluss Movement (1918–1938) in Recent Historical Writing: German Nationalism and Austrian Patriotism|journal= Canadian Review of Studies in Nationalism|year=1976|volume=3|issue=2}} * {{navedi knjigo |last=Shirer |first=William L. |author-link=William L. Shirer |title=Twentieth Century Journey, Volume 2, The Nightmare Years: 1930–1940 |publisher=Little, Brown & Company |year=1984 |isbn=0-316-78703-5 |location=Boston |url=https://archive.org/details/nightmareyears1900shir}} *{{navedi knjigo|last=Brook-Shepherd|first=Gordon|title=Anschluss: The Rape of Austria|date=1963|publisher=Palgrave Macmillan|doi=10.1007/978-1-349-81667-5}} {{zgodovinska škrbina}} [[Kategorija:1938 v politiki]] [[Kategorija:Tretji rajh]] [[Kategorija:Zgodovina Avstrije]] {{normativna kontrola}} <references /> fc323dn636ap7oex789cvo5fag437d3 0 15721 6657554 6555501 2026-04-08T16:50:11Z MaksiKavsek 244409 6657554 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni}}{{Infopolje Pisatelj | name = Ivan Tavčar | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] | notableworks = ''[[V Zali]]<br />[[Šarevčeva sliva]]<br />[[Cvetje v jeseni (povest)|Cvetje v jeseni]]<br />[[Grajski pisar]]<br />[[Visoška kronika]] }} '''Ivan Tavčar''' (tudi '''Janez Tavčar<ref name=":99">{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/poljane-nad-skofjo-loko/01794/?pg=108|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01794 {{!}} Poljane nad Škofjo Loko {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-10-06|website=data.matricula-online.eu}}</ref>'''), {{Avdio|Sl-Ivan Tavčar.oga|izgovorjava}}, [[Slovenci|slovenski]] [[odvetnik]], [[politik]] in [[pisatelj]], * [[28. avgust]] [[1851]], [[Poljane nad Škofjo Loko]], † [[19. februar]] [[1923]], [[Ljubljana]]. == Življenje == [[Slika:JurijSubic-Ivan Tavcar.jpg|thumb|right|250px|Tavčarjev portret, [[Jurij Šubic]] (1885)]] Tavčar se je rodil 28. avgusta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko kajžarskima staršema Janezu Tavčarju starejšemu in Neži (rojeni Perko). Krščen je bil istega dne v [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|župniji Poljane]].'''<ref name=":99" />''' Šolanje je pričel leta 1858 v trivialki v domačem kraju. Nato je nadaljeval na normalki v [[Ljubljana|Ljubljani]], končal jo je leta 1863. Pri šolanju sta mu finančno pomagala očetova brata duhovnika. Nato se je leta 1863 vpisal na [[gimnazija|gimnazijo]] v Ljubljani, od koder se je zaradi disciplinskih postopkov moral prepisati na [[Novo mesto|novomeško]] gimnazijo, nato pa spet nazaj na ljubljansko. Književnost ga je navdušila že v dijaških letih in tudi sam se je kmalu preizkusil v pisanju. Po koncu gimnazije leta 1871 se je vpisal na [[pravo]] na [[dunaj]]skem vseučilišču in začel objavljati v raznih revijah (mariborska ''[[Zora (časopis)|Zora]]'', Stritarjev ''Zvon'', ''[[Ljubljanski zvon]]'', ''Slovan''). Med študijem je odslužil enoletni vojaški rok. Leta 1875 je postal odvetniški pripravnik v Ljubljani in se leta 1877 odpravil v [[Kranj]], kjer se je zaposlil pri [[Mencinger]]ju. Leta 1880 se je vrnil v Ljubljano, kjer je ostal do smrti. Tu je leta 1884 odprl lastno odvetniško pisarno. V letih od 1886 do 1902 je predsednikoval Dramatičnemu društvu. Politično kariero je začel v [[Kranjski deželni zbor|kranjskem deželnem zboru]], kjer je skupaj s političnim sopotnikom [[Ivan Hribar|Ivanom Hribarjem]] sestavljal jedro radikalne skupine liberalnega tabora. Nekaj časa je urejal tudi strankino glasilo [[Slovenski narod (časnik)|Slovenski narod]]. V letih 1901 do 1907 je bil državnozborski [[poslanec]], od leta 1911 do 1921 je bil tudi ljubljanski [[župan]]. V [[Narodna vlada|Narodni vladi SHS]] je bil poverjenik za prehrano. Poročen je bil s [[Franja Tavčar|Franjo Tavčar]] (rojena Košenini), ki je bila med pomembnejšimi osebnostmi tedanjega slovenskega [[žensko gibanje|ženskega gibanja]]. Tudi zaradi njenih spodbud je bil zelo dejaven v številnih narodnih društvih; med drugim je postal tudi predsednik [[Klub slovenskih biciklistov|Kluba slovenskih biciklistov]], prve slovenske kolesarske organizacije. V zadnjih letih svojega življenja je opustil javno delovanje zaradi bolezni. Nekaj časa je bil predsednik [[Narodna čitalnica|Narodne čitalnice]] v Kranju in ljubljanskega [[Sokol (društvo)|Sokola]]. Bil je ustanovitelj Pisateljskega podpornega društva in večletni pravni zastopnik. Leta 1889 je bil soustanovitelj društva [[Pravnik]], leta 1904 pa [[Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev|Društva slovenskih književnikov in časnikarjev]]. Leta 1921 je bil izvoljen za častnega meščana Ljubljane, pred tem tudi v [[Celje|Celju]], [[Kamnik]]u, [[Kranj]]u, [[Krško|Krškem]] in [[Šoštanj]]u. Vedno se je rad vračal v domačo Poljansko dolino, kjer si je leta 1893 kupil posestvo s kmečkim [[Dvorec Visoko|dvorcem Visoko]]. Umrl je v Ljubljani, pokopan pa je v kapeli nad visoško graščino. Po njem se danes imenuje [[Tavčarjeva ulica|več ulic]] in [[Osnovna šola Ivana Tavčarja]] v Gorenji vasi. == Politika == [[Slika:Visoko-Tavcar.jpg|sličica|Tavčarjeva posest v [[Visoko pri Poljanah|Visokem]] blizu [[Škofja Loka|Škofje Loke]].]] Ivan Tavčar je bil ena glavnih osebnosti narodnoliberalnega političnega gibanja na [[Slovenske dežele|Slovenskem]], ki je nastalo konec 19. stoletja iz gibanja [[Mladoslovenci|Mladoslovencev]]. Potem ko se je Slovensko narodno gibanje konec osemdesetih let 19. stoletja razdelilo na [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško]] in napredno krilo, je Tavčar postal eden od soustanoviteljev Narodne stranke Kranjske (leta 1905 preimenovane v Narodno napredno stranko). Stranko je vodil skupaj z [[Ivan Hribar|Ivanom Hribarjem]] do konca prve svetovne vojne, ko se je preimenovala v [[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovansko demokratsko stranko]], preden se je združila z [[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Državno stranko srbskih, hrvaških in slovenskih demokratov]]. Po letu 1918 je Tavčar postal odločen zagovornik jugoslovanskega unitarizma, torej združitve Slovencev, Hrvatov in Srbov v en sam jugoslovanski narod. Vendar pa v zadnjih letih svojega življenja zaradi slabšanja zdravja ni igral pomembnejše politične vloge. [[Slika:Visoko pri Poljanah - Tavčar's tomb.JPG|sličica|Tavčarjeva grobnica na posestvu Visoko]] Znan je bil tudi po svojih polemikah s katoliškim teoretikom [[Anton Mahnič|Antonom Mahničem]]. Leta 1884 je Mahnič objavil satirično kratko zgodbo z naslovom ''Indija Koromandija'', v kateri se je posmehoval progresivnim idejam [[Josip Stritar|Josipa Stritarja]], ki ga je Tavčar občudoval. Tavčar se je odzval z [[Antiutopija|distopičnim]] romanom ''4000'', v katerem je opisal žalostno in represivno družbo, ki je nastala zaradi izvajanja Mahničeve integralistične politike. == Dela == Začel je s pesnikovanjem, potem pa je nadaljeval s [[proza|prozo]], ki jo je pisal do konca svojega življenja. V svojem zgodnjem literarnem ustvarjanju se je zgledoval po [[Josip Stritar|Stritarju]]. Pogosto je pri njem prihajalo do idealizacije slovenskega kmetstva in povzdigovanje neoskrunjene narave. Večkrat se je pod svoja dela podpisal s [[psevdonim]]om Emil Leon. Prevladujejo pesmi z ljubezensko tematiko, razne politične [[zbadljivka|zbadljivke]] in pesmi, posvečene domovini. Leta 1884 sta v [[Kres]]u izšli dve Jesenski pesmi (''Poglej, na polje slana pada'' in ''Prepozno''), ki sta bili posvečeni tega leta umrli Emiliji in novi izvoljenki Franji. Gre za intimno opevanje Emilije, v katerem se pokaže njena nedostopnost. Navdihovala ga je tudi v naslednji pesmi ''Gazela'', ki jo je objavil v [[Zora (časopis)|Zori]] leta (1872). Književne prispevke je začel objavljati, ko je bil še [[študent]], mdr. dijaškem lističu ''Slavec''. Pozneje je objavljal v Stritarjevem ''Zvonu'', v ''Zori'', v ''Ljubljanskem zvonu'', v ''Slovanu''. Svojo prvo pripovedko pa je objavil v ''Slavljanskem jugu'' pod naslovom ''Primola'' leta [[1868]]. Njegovo edino odrsko delo je [[skeč]] ''Erazem iz jame'', napisal ga je v srednji šoli in podnaslovil kot [[žaloigra]]. Prikazuje usodo predjamskega viteza, ki so ga preganjali zaradi zvestobe prijatelju. Poudarja varnost doma. Tavčar velja za enega najboljših slovenskih [[pripovednik]]ov 19. stoletja. V njegovih delih se vidi povezava s kmečkim okoljem, iz katerega je izhajal. Prvi prozni deli sta bili ''Slavec '' in ''Poldne na deželi''. Tavčar je svoje pisateljevanje začel z ljubezenskimi [[Novela (književnost)|novelami]]. V eni prvih, ''Doni Klari'', je prvič izrazil nazor, da je ljubezen človeku v pogubo, ki se kasneje periodično pojavlja v njegovih delih (Dona Klara umre od žalosti, ker so njenega ljubimca umorili). V ''Bolni ljubezni'' in ''Mladih letih'' se kaže njegova družbena prizadetost ter boj mladega junaka z aristokracijo, ki se pogosto konča nasilno. Osrednji junak v Bolni ljubezni je Radoslav, ki piše z [[Dunaj]]a v domači kraj prijatelju. Pripoveduje mu o svojem življenju, bolezni in zaljubljenosti v Avrelijo, kateri se odpove zaradi družbenega sloja. Reven študent se namreč ne more poročiti z aristokratinjo. Zaradi tega trpi in umre. Smrt kot rešitev se pokaže tudi v ''Soror Pia''. Dekle odide v samostan, ker dobi sporočilo, da je njen fant mrtev. Zaobljubi se Bogu. Kasneje izve, da je živ ter da se želi poročiti z drugim dekletom. Rešitev ljubezenske nesreče je smrt. V ''Mladih letih'' pa se je Ivan po petnajstih letih vrnil na svoj dom, ki je stal ob graščini. Zaljubi se v konteso Marijo, nakar izve, da sta brat in sestra. V noveli ''Antonio Gledjevič'' smo priča mlademu meščanu, ki je kot demokrat in domoljub protestiral proti preživeli aristokraciji in takratni oblasti. ''In vendar!'' je noveleta v pismih, kamor je vpeljal srečni konec. Profesor Filip je bil odločen nasprotnik poroke. Med počitnicami se je vrnil na svoj dom, katerega je njegov oskrbnik dal v najem meščanski družini. Profesor se je zaljubil v njihovo hčerko in se na koncu tudi poročil. Napisal je tudi tri novele z zgodovinsko tematiko. To so ''Tiberius Pannonicus'' (čas [[Neron]]ove vladavine in pobeg vojščaka s [[kristjan]]ko), ''Kuzovci'' (tematika [[rokovnjači|rokovnjačev]]) in ''Vita vitae meae''. Slednja govori o nasprotjih med [[katoliki]] in [[protestanti]]. Glavnega junaka doleti nesrečen konec zaradi vnete predanosti [[katoliška vera|katoliški veri]]. Njegova vera je tako močna, da ne prenese misli, da bi lahko bil sin luteranske matere. V ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' je leta 1894 izdal ''[[V Zali]]'', ki vključuje štiri novele. Prva ima zgodovinsko tematiko in govori o kanoniku Amandu in obdobju [[protireformacija|protireformacije]], druge tri pa imajo kmečko tematiko. Skupna misel je: Ljubezen nam je vsem v pogubo, tako živali kakor človeku! Napisal je tudi nekaj [[Črtica (književnost)|črtic]]. Ena prvih je ''Meine Schwester Elisa'', zasnovana je bila kot petdejanska [[tragedija]] in je bila narejena kot naloga za šolo. V naslednjem koraku je začel ustvarjati bolj realistične črtice, izdal jih je pod skupnim naslovom ''[[Med gorami]]'' kot "slike iz Loškega pogorja". Izhajale so med 1876 in 1888 v ''[[Zora (časopis)|Zori]]'', ''[[Zimski večeri|Zimskih večerih]]'' in ''[[Povesti]]h''. V tem ciklu se nahaja 12 črtic: ''Holekova Nežika'', ''Gričarjev Blaže'', ''Tržačan'', ''Moj sin'', ''Kako se mi ženimo'', ''Kalan'', ''Kobiljekar'', ''Grogov Matijče'', ''Posavčeva češnja'', ''Šarevčeva slika'', ''Kočarjev gospod'', ''Miha Kovarjev''. Piše v prvi osebi ednine, vendar ne gre za osebno izpoved, ampak je predstavljena usoda ljudstva. Govori o revščini, krutosti in brezobzirnosti ljudi. Za Tavčarja je najhujše zlo tisto, ki prihaja od zunaj, s strani meščanstva. Svoje muke zaupa le sosedovi Ančki in obžaluje, da ni vzel nje. Ančka z njim zanosi in ob porodu umre skupaj z otrokom. Ko žena izve za to, Blaže pobegne v neznano. Spomladi pa so našli njegove kosti, ki so visele na vrhovih bukve. V ''Posavčevi češnji'' pa spoznamo Jakoba, ki se vrne od vojakov in najprej spleza na domačo češnjo, pod katero se je nazadnje poslovil od ljubice Marjanice. Mimo pridejo godci, ki oznanjajo veseli dogodek - svatbo njegove nezveste ljubice. Jakobu se ob tem stemni pred očmi, pade s češnje in ostane hrom. Svojo zadnjo [[lirika|lirično]] črtico ''Pomlad'', ki ni v tem ciklu, saj ne gre več za ljudsko tematiko, pa je posvetil nadškofu Strossmayerju. Poleg pisanja črtic in novel se je lotil tudi pisanja [[roman]]a. Leta 1884 je v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' izdal roman ''Mrtva srca''. Gre za [[realizem|realistično]] pripoved, ki govori o razočaranjih mladeniča, katera si je pridobil v meščanskih, aristokratskih in cerkvenih krogih, in družbi, ki je podlegla materializmu. Glavni junak se poskuša upreti pridobitništvu, a sam postane žrtev. Tavčar pokaže pesimistični pogled. Nato je napisal še dva romana s srečnim koncem. Leta 1876 je izšel ''Ivan Slavelj'', leta 1881 ''Otok in Struga''. Slednja govori o sovraštvu grofovskih družin. Otok in Struga sta dva dvorca. Struga je bil dom barona Konštantina in njegove sestre baronice Zore. Na Otok pa je čez poletje prihajal grof Milan z ženo in hčerko. Sovraštvo med družinama je vladalo zaradi ljubezni med grofom Milanom in Konštantinovo sestro. Pozabljeno pa je bilo s poroko Konštatina in Milanove hčerke. V Ivanu Slavlju pa se pokaže želja revnih staršev, da bi njihov sin postal duhovnik. Želja se jim ne uresniči, saj postane zdravnik in se giblje v aristokratičnih družbenih krogih. Junak se na koncu poroči z ljubljenim dekletom. Leta 1885 je izdal ''Janez Solnce'', kjer je predstavil ogorčenost plemstva, ker se je mladi vitez želel poročiti z lepotico nižjega stanu, katero si je poželel in ugrabil plemič s Turjaka. Njegovo najobsežnejše delo ''Izza kongresa'' je izšlo leta 1905. Gre za [[zgodovinski roman]], ki je bil objavljen [[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]. Idejo zanj je dobil, ko je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]] pod [[Metternich]]ovim vodstvom kongres, kjer so se sestali avstrijski cesar, ruski car in italijanski kralj. Delo je pisal med sejami v dunajskem parlamentu. Prikazal je različne značaje ljudi. Od [[tiranija|tiransko]] nadutih in bogatih mogotcev do najrevnejšega prebivalstva. Gre za vrtiljak [[tragedija|tragedije]] in [[komedija|komedije]] brez zaključka. Leta 1917 je prav tako v ''Ljubljanskem zvonu'' izdal ''Cvetje v jeseni''. Prikazano je nasprotje med kmečkim in meščanskim načinom življenja. Sam naslov je prispodoba za ljubezen med Janezom in Meto. Njuna ljubezen ne obrodi sadov, tako kot ga tudi ne cvetje v jeseni. Meta zaradi srčne napake umre v njegovem naročju. V začetnem delu [[roman]]a avtor prikaže dejstvo, da le z naravo povezan kmečki človek še lahko živi globoko in čustveno. Janez je ljubljanski odvetnik, ki se je naveličal meščanskega načina življenja in se odpravil na obisk k svojemu bratrancu Boštjanu Presečniku na deželo. Tam spozna njegovo hčerko Meto in kljub veliki starostni razliki se med njima razvije ljubezen. Kmalu se mora Janez vrniti v mesto, saj ga čakajo delovne obveznosti. Slovo od Mete je težko, zato razmišlja celo, da bi jo vzel k sebi za gospodinjo. Vendar se zaveda, da se ne bi mogla navaditi mestnega načina življenja. Najde rešitev in kupi posestvo na deželi. Ko se vrne nazaj, Meto zaprosi za roko. Ta od prevelike sreče umre, zaradi srčne hibe. Povest je napisana kot [[okvirna pripoved]], saj se vse začne v Ljubljani, ko se Janez med čajanko trem mestnim damam pripoveduje zgodbo o veliki ljubezni. Tukaj se tudi vse konča. Na koncu je podan čustven poziv k ljubezni do slovenske zemlje. Leta 1919 je napisal svoje najbolj znano delo ''[[Visoška kronika]]'' in jo objavil v Ljubljanskem zvonu. Govori o dogajanju v [[17. stoletje|17. stoletju]], v katerem se je končala [[tridesetletna vojna]]. Tavčar je imel namen napisati trilogijo, a je prej umrl, zato je nastal samo en del. Idejo je dobil, ko je kupil posestvo na [[Visoko|Visokem]] in tam našel družinsko kroniko prejšnjih lastnikov. Napisana je v obliki kronike, ki jo pripoveduje glavni protagonist, prvoosebni pripovedovalec Izidor Khalan. Glavna tema je pokoritev za grehe očeta. ==== Najbolj znana dela: ==== * ''Ivan Slavelj'' (1876) {{COBISS|ID=68372224}} * ''Vita vitae meae'' (1883) {{COBISS|ID=67181056}} * ''Mrtva srca'' (1884) {{COBISS|ID=68635392}} * ''Janez Sonce'' (1885-1886) {{COBISS|ID=27372800}} * ''[[Med gorami]]'' - zbirka kratkih pripovedi (1876-1888) {{COBISS|ID=28636160}} * ''Grajski pisar'' (1889) {{COBISS|ID=39751424}} * ''[[4000 (roman)|4000]]'' (1891) {{COBISS|ID=468481}} * ''[[V Zali]]'' (1894) {{COBISS|ID=104611584}} * ''Izza kongresa'' (1905-1908) {{COBISS|ID=104374272}} * ''[[Cvetje v jeseni (povest)|Cvetje v jeseni]] (1917) {{COBISS|ID=126650880}} * ''Mlada leta (1917) {{COBISS|ID=462081}} * ''[[Visoška kronika]]'' (1919) {{COBISS|ID=228683776}} ==== Novele ==== * ''Dona Klara'' (1872) {{COBISS|ID=493313}} * ''Povest v kleti'' (1872) {{COBISS|ID=493313}} * ''Bolna ljubezen'' (1874) {{COBISS|ID=493313}} * ''Valovi življenja'' (1877) {{COBISS|ID=462081}} * ''In vendar -!'' (1878) {{COBISS|ID=462081}} * ''Soror Pia'' (1879) {{COBISS|ID=462081}} * ''Antonio Gleđević'' (1880) {{COBISS|ID=462081}} * ''Čez osem let'' (1880) {{COBISS|ID=462081}} * ''Gospod Ciril'' (1880) {{COBISS|ID=462081}} * ''Tat'' (1880) {{COBISS|ID=462081}} * ''V Karlovcu'' (1881) {{COBISS|ID=462081}} ==== Črtice ==== * ''Meine schwester Elisa'' (1868) * ''Nasproti stari palači'' (1874) * ''Gospa Amalija'' (1875) {{COBISS|ID=493313}} * ''Margareta'' {{COBISS|ID=493313}} * ''Prijatelj Radivoj'' (1877) == Literatura == * Branko Berčič, ''Mladost Ivana Tavčarja''. Razprave in eseji, 16. Ljubljana, 1971; {{COBISS|ID=5534258}} * Franček Bohanec, ''Ivan Tavčar'' (partizanska knjiga). Ljubljana 1985 {{COBISS|ID=15638273}} * {{Cite book |first1=Igor |last1=Grdina |authorlink1=Igor Grdina |first2=Ivan |last2=Tavčar |first3=Stane |last3=Granda |authorlink3=Stane Granda |first4=Jonatan |last4=Vinkler |authorlink4=Jonatan Vinkler |title=Tavčarjev zbornik |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2015 |cobiss=281284864}} * Marja Boršnik, ''Ivan Tavčar: leposlovni ustvarjalec''. Založba obzorja 1973 {{COBISS|ID=8144641}} * Marja Boršnik, ''Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev''. Državna založba Slovenije 1952 {{COBISS|ID=8144641}} * Tina Černuta: ''Kulturno-politični nazori Ivana Tavčarja'', Ljubljana 2003 * [http://www.ijs.si/lit/visoska.html-l2 Miran Hladnik, »Visoška kronika«] * ''Slovenska književnost''. Ljubljana, 1982. {{COBISS|ID=4015877}} * ''Tavčarjev zbornik'' (ur. [[Igor Grdina]]), Življenja in dela XI. Ljubljanski portreti 2, ZRC, Ljubljana, 2015. * [[Urška Perenič]]: ''Ivan Tavčar (1851-1923): Na valovih življenja'', Ljubljana, Beletrina, 2023. == Sklici == {{Sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[slovenska književnost]] * [[seznam županov Ljubljane]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} * [[:v:Ivan Tavčar|Wikiverza]] * {{dlib|ime=Ivan Tavčar}} * [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2444_izgbogivtr/index.htm Ivan Tavčar - ''Izgubljeni bog''] {{-}} {{ZupaniLjubljane}} {{SlovenskaMatica}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tavčar, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski poslanci]] [[Kategorija:Poslanci kranjskega deželnega zbora]] [[Kategorija:Župani Ljubljane]] [[Kategorija:Realistični pisatelji]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze na Dunaju]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali šolo]] [[Kategorija:Ivan Tavčar|*]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] [[Kategorija:Predsedniki Slovenske matice]] 4e8audbm4hk35qye8f07qhk6v4siyul 0 16118 6657775 6656750 2026-04-09T08:27:39Z ~2026-21862-04 257927 dd 6657775 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |Name = Antonio Vivaldi |Background = non_performing_personnel |Birth_name = Antonio Lucio Vivaldi |Alias = |Origin = [[Benetke]], [[Beneška republika]] |Instrument = |Genre = [[Baročna glasba|Barok]] |Occupation = <!-- WD --> |Years_active = |Label = |Associated_acts = |URL = |Notable_instruments = }} '''Antonio Lucio Vivaldi''', [[Italijani|italijanski]] [[skladatelj]], [[violinist]], [[dirigent]] in mojster italijanske glasbe za [[godala]], * [[4. marec]] [[1678]], slovenija,tišina † [[28. julij]] [[1741]], [[Dunaj]], [[Avstrija]]. == Življenjepis == Vivaldijeva ljubezen do [[glasba|glasbe]] se je razvijala že v otroštvu. Njegov oče je bil znan kot odličen violinist in si je služil kruh v [[orkester|orkestru]] [[cerkev (zgradba)|cerkve]] ''Sv. Marka''. Nadarjenega, a bolehnega dečka (mučila ga je [[astma]]) so poslali v [[bogoslovje]], saj je cerkvena kariera v tistih časih pomenila skoraj edino možnost za izobrazbo in družbeni vzpon nadarjenih, a revnih mladih ljudi. Vivaldi je hkrati z bogoslovjem temeljito študiral [[violina|violino]] in druge glasbene spretnosti. Leta 1693 je dobil [[tonzura|tonzuro]]. [[Mašniško posvečenje]] je dvakrat preložil zaradi potovanja v [[Torino]], kjer se je izpopolnjeval pri violinistu [[Lorenzo Francesco Somiso|Lorenzu Francescu Somisu]]. Vivaldi je postal eden od najodličnejših violinistov svoje dobe, poslušalci so hvalili njegovo ognjevitost in spretnost pri izvajanju hitrih pasaž ter zmožnost igranja prav do najvišjega [[violinski registri|registra]], česar generacija njegovih predhodnikov, med katerimi velja omeniti znamenitega violinista in skladatelja [[Arcangelo Corelli|Arcangela Corellija]], še ni zmogla. 23. marca 1703 je bil posvečen v mašnika. ''Il Prete rosso'', »rdeči duhovnik«, kot so ga imenovali zaradi rdečih las, je kmalu po posvečenju leta [[1703]] zaprosil za dispenzo od duhovniške službe, saj naj bi mu [[astma|naduha]] preprečevala pravilno izvajanje mašnega obreda. Postal je profesor violine na konservatoriju Pietà (''Ospedale della Pietà'') - zavetišču za dekleta sirote. Vivaldi je pogosto potoval. Bil je v [[Ferrara|Ferrari]], v [[Verona|Veroni]] je bila otvoritev filharmonije leta 1732 z ''Zvesto nimfo'', Leta 1738 je sodeloval pri praznovanju 100-letnice mestnega gledališča v [[Amsterdam]]u. Po koncertu na konservatoriju Pieta leta 1739, je odpotoval na [[Dunaj]], kjer je leta 1741 umrl osamljen in v revščini, tudi pokopali so ga kot reveža. Nanj so pozabili naslednjih dvesto let. == Konservatorij Pietà == Ta častitljiva ustanova si zasluži kratek opis. V [[18. stoletje|18. stoletju]] so reveži množično oddajali v najdenišnice otroke, ki jih niso mogli preživljati, ali pa so imeli kako telesno hibo, posebno če je šlo za deklice. Tudi nezakonski otroci bogatašev so pogosto pristali v takšnih ustanovah. V Benetkah so bile v Vivaldijevem času štiri velike najdenišnice, ki so skrbele za 6000 malih sirot. 900 gojenk v ''Ospedale della Pietà'' je moralo delati, izjema so bile tiste deklice, ki so pokazale talent za glasbo in so jih uvrstili med “''figlie di coro''”. Teh je bilo le za dober razred: kakih 25 jih je pelo, 20 pa igralo na različne instrumente. Pripadati tej skupini je bila velika čast, dekleta so bila skrajno motivirana in so dosegla visoko stopnjo virtuoznosti na svojih [[glasbilo|instrumentih]]. Izbrana skupina deklet je pod Vivaldijevim vodstvom postala mestna atrakcija, na njihove nastope so hodili od blizu in daleč. [[Orkester]] in [[pevski zbor|zbor]] sta poleg sodelovanja pri cerkvenih obredih prirejala tudi dobrodelne koncerte in ti so predstavljali znaten vir dohodka zavoda Pieta. Dekleta, ki jim je kot najdenkam pripadalo le krstno ime, so poimenovali po njihovih instrumentih: ''Anna Maria'' '''''del violino''''' (Anna Maria je nadomeščala Vivaldija ob njegovih dolgih odsotnostih kot ''maestra del coro'' (voditeljica zbora) in je leta [[1739]] tudi prevzela njegovo mesto. Bila je ena najboljših violinistk svojega časa.), ''Susanna'' '''''dell'oboe''''', ''Tonina '''dell'organo''''' in še nekatere druge glasbenice so bile v Benetkah znane in so jih vsi občudovali. == Delo == Leta 1705 je objavil zbirko triosonat ''Opera prima'', kmalu za tem pa še ''Opera seconda'' in ''Opera terza'' z naslovom ''Harmonični navdih'' (''L'Estro armonico'') in vsebuje 12 koncertov. Kasneje je izdal tudi ''Opero quatro'' (''La stravaganza'') z 12 koncerti. Napisal je tudi nekaj [[oratorij]]ev: ''Mojzes faraonov bog'' (''Moyses Deus Pharaonis''), ki se ni ohranil, ''Sveti vojaški oratorij'' (''Sacrum militare oaratorium'') ali ''Zmagoslavna Judita''. Med letoma 1716 in 1717 so v Amsterdamu izšle ''Opera quinta'', ''sesta'' in ''settima'', sonate in koncerti, leta 1725 še ''Opera ottava'' - 12 koncertov z naslovom ''Preizkušnja harmonije'' (''Il cimento dell'armonia e dell'invenzione''). Slednja vsebuje tudi ''Štiri letne čase''. Med letoma [[1703]] in [[1739]] je za ''Ospedale della Pieta''' napisal več sto [[koncert (glasbena oblika)|koncertov]] za violino, [[violončelo]], [[oboa|oboo]], [[flavta|flavto]], [[fagot]] in [[mandolina|mandolino]], poleg tega pa še vrsto vokalno-instrumentalnih del. Nekateri od teh koncertov so bili sicer očitno rutinsko napisani za [[didaktika|didaktične]] potrebe in jih še danes igrajo mladi violinisti v nižji [[Glasbena šola|glasbeni šoli]]. Vivaldi je bil znan po tem, da je ustvarjal z lahkoto, o njem so zapisali, da napiše koncert hitreje, kot ga [[prepisovalec]] lahko prekopira. Med njimi pa je tudi vrsta mojstrskih del. Skladatelj je sicer po letu [[1710]] uspel v svetu [[barok|baročne]] [[opera|opere]]. Vodil je operno gledališče ''Sant’Angelo'' v Benetkah in pripravljal uprizoritve svojih oper v [[Mantova|Mantovi]], [[Ferrara|Ferrari]] in [[Rim]]u, vendar je kljub odsotnosti redno oskrboval ''Ospedale della Pietà'' s svojimi skladbami. Instrumentalni opus Antonia Vivaldija obsega 450 koncertov (prevladujejo violinski - 253), 90 sonat, 23 simfonij poleg tega pa še vokalno-instrumentalne skladbe kot so oratoriji, psalmi, serenade, moteti in kantate. === Vivaldijevi violinski koncerti === Vivaldi je skomponiral 187 [[violina|violinskih]] [[koncert (glasbena oblika)|koncertov]], njegova varianta [[barok|baročnega]] [[concerto grosso|concerta grossa]] prinaša novo svežino v to glasbeno obliko. Vivaldi je opustil počasni prvi stavek, v uvodnem ''[[Allegro|Allegru]]'' pa si ''[[tutti]]'' in [[solist]]ična mesta sledijo po shemi [[tonika|T]] – [[subdominanta|S]] – T – S – T – S – T – S - T. Ker je solist sam, njegov [[part]] ne more biti [[kontrapunkt]]ično podprt, sprosti pa se [[melodija]], ki zasije skozi [[harmonija|harmonske]] [[modulacija|modulacije]] in v živahnem ritmu. Nekateri Vivaldijevi koncerti nosijo karakteristična imena, na primer ''Vihar na morju'' (''La tempesta di mare''), ''Veliki Mogul'', ''Škrjanček'', ''Počitek'', ''Zaljubljenec'' in podobno. === L'estro armonico === [[Ciklus]] 12 koncertov z naslovom ''L'estro armonico'' je Vivaldi izdal leta [[1711]] pri založniku Etiennu Rogerju v [[Amsterdam]]u. Z njimi je mahoma zaslovel po vsej [[Evropa|Evropi]] in v naslednjih dveh desetletjih je bil njegov uspeh zagotovljen. Njegova lahkotna glasbena govorica je tudi zelo pripomogla k uveljavitvi [[stavek (glasba)|tristavčnega]] baročnega solističnega koncerta. Ciklus je že pred natisom krožil po Evropi v mnogih prepisih. [[Johann Sebastian Bach]] se je uril v osvajanju italijanske elegance tako, da je več njegovih koncertov predelal za [[čembalo]]; ''Koncert za štiri violine op. 3, št. 10'' obstaja v Bachovi [[transkripcija|transkripciji]] za štiri čembale in orkester pod številko [[Seznam glasbenih del Johanna Sebastiana Bacha#Dela za različne skupine instrumentov|BWV 1065]]. Koncert so po vsej verjetnosti prvič izvedle Vivaldijeve gojenke v znameniti beneški sirotišnici ''Ospedale della Pieta'': v tej ustanovi je namreč »il prete rosso« skrbel za glasbeno vzgojo in vodil enega najboljših orkestrov svojega časa. Part prve od štirih solističnih violin, ki je najtehtnejši, je najbrž izvajal sam. === Štirje letni časi === {{listen|type=music | filename = Vivaldi - Four Seasons 1 Spring mvt 1 Allegro - John Harrison violin.oga | title = »La primavera« (Pomlad) – 1. stavek: Allegro iz ''Štirih letnih časov'' | description = Posnetek iz leta 2000, [[Wichita State University]] Chamber Players }} Štirje Vivaldijevi koncerti, posvečeni letnim časom, so izšli leta [[1725]] v zbirki ''Il cimento dell’armonia e invenzione'' v [[Amsterdam]]u. (Vsak koncert ima 3 stavke; skupaj 4*3 = 12, predstavlja tudi število mesecev v enem letu). Vivaldi je Štiri letne čase upodobil po [[književnost|literarni]] predlogi. Ni znano, kdo je avtor štirih ljubkih, a pesniško povprečnih [[sonet]]ov, nekateri celo domnevajo, da jih je zagrešil skladatelj sam. Vsekakor se je zvesto držal literarne predloge: vsaka vrstica je vpisana v [[partitura|partituro]] nad glasbeno mislijo, ki naj bi jo opisovala. '''Štirje letni časi''' '''so najuspešnejša in največkrat poslušana''' [[programska glasba]] '''v celotni glasbeni zgodovini'''. Prvi koncert, '''''Pomlad''''', se začne s prazničnim ''Tutti''. Sledi [[imitacija]] ptičjega žvrgolenja, ki jo izvajajo tri solistične violine. Po kratkem prehodu Tutti oponašajo žuborenje potokov, nato pa privrši spomladanska nevihta: akcentirane [[nota|šestnajstinke]] v celem orkestru in [[virtuoz]]no zaporedje [[pasaža (glasba)|pasaž]] v solistični violini ponazarjajo grmenje in bliskanje. Ko se nevihta umiri, se spet zasliši ptičje petje, ki ga posnemajo tri violine. Nato solist v elegantnih pasažah pripravi ponovni nastop prve teme: vsa narava slavi prihod pomladi. Počasni stavek predstavlja pastirja, ki ga je šuštenje cvetočih vej uspavalo v brezskrben sen. V zadnjem stavku se [[nimfa|nimfe]] in pastirji pod bleščečim jasnim nebom zavrtijo v vesel ples ob zvokih pastirskih piščali. Čeprav celotna skladba sloni na poigravanju z naravnimi zvočnimi pojavi, je imitacija prefinjeno vtkana v glasbeno obliko. Vivaldija je bolj kot oponašanje zvokov narave zanimala sama glasbena govorica. Z veliko ustvarjalno domišljijo je nadgradil baročni glasbeni izraz in mu dal novo gibkost in barvno svežino. Nastop velikega Benečana pomeni prvo zmagoslavje koncepta glasbe kot izraza človekovih intimnih doživetij in njegovega sožitja z naravo. Poleg violinskih koncertov je Vivaldi komponiral še glasbene oblike, kot so [[simfonija|simfonije]], [[sonata|sonate]], [[opera|opere]], pisal pa je tudi [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]]. == Viri in opombe == {{sklici|2}} * {{navedi knjigo |author= |translator=Veronika Simoniti|year=1995 |title=Veliki skladatelji |publisher=Ljubljana : DZS |isbn=86-341-1454-6 |cobiss=49234688 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Antonio Vivaldi}} * [http://www.baroccosempre.com/download.php Antonio Vivaldi: Koncerti] * [http://www.mojvideo.com/video-antonio-vivaldi-stirje-letni-casi-poletje/d2477cba096506f83a53 Štirje letni časi] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vivaldi, Antonio}} [[Kategorija:Italijanski dirigenti]] [[Kategorija:Italijanski skladatelji]] [[Kategorija:Italijanski violinisti]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Baročni skladatelji]] [[Kategorija:Baročni violinisti]] qqh3ngaauu8ge6mts10v411zx721je2 6657778 6657775 2026-04-09T08:29:21Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-21862-04|~2026-21862-04]] ([[User talk:~2026-21862-04|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09|A09]] 6577310 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec |Name = Antonio Vivaldi |Background = non_performing_personnel |Birth_name = Antonio Lucio Vivaldi |Alias = |Origin = [[Benetke]], [[Beneška republika]] |Instrument = |Genre = [[Baročna glasba|Barok]] |Occupation = <!-- WD --> |Years_active = |Label = |Associated_acts = |URL = |Notable_instruments = }} '''Antonio Lucio Vivaldi''', [[Italijani|italijanski]] [[skladatelj]], [[violinist]], [[dirigent]] in mojster italijanske glasbe za [[godala]], * [[4. marec]] [[1678]], [[Benetke]], [[Italija]], † [[28. julij]] [[1741]], [[Dunaj]], [[Avstrija]]. == Življenjepis == Vivaldijeva ljubezen do [[glasba|glasbe]] se je razvijala že v otroštvu. Njegov oče je bil znan kot odličen violinist in si je služil kruh v [[orkester|orkestru]] [[cerkev (zgradba)|cerkve]] ''Sv. Marka''. Nadarjenega, a bolehnega dečka (mučila ga je [[astma]]) so poslali v [[bogoslovje]], saj je cerkvena kariera v tistih časih pomenila skoraj edino možnost za izobrazbo in družbeni vzpon nadarjenih, a revnih mladih ljudi. Vivaldi je hkrati z bogoslovjem temeljito študiral [[violina|violino]] in druge glasbene spretnosti. Leta 1693 je dobil [[tonzura|tonzuro]]. [[Mašniško posvečenje]] je dvakrat preložil zaradi potovanja v [[Torino]], kjer se je izpopolnjeval pri violinistu [[Lorenzo Francesco Somiso|Lorenzu Francescu Somisu]]. Vivaldi je postal eden od najodličnejših violinistov svoje dobe, poslušalci so hvalili njegovo ognjevitost in spretnost pri izvajanju hitrih pasaž ter zmožnost igranja prav do najvišjega [[violinski registri|registra]], česar generacija njegovih predhodnikov, med katerimi velja omeniti znamenitega violinista in skladatelja [[Arcangelo Corelli|Arcangela Corellija]], še ni zmogla. 23. marca 1703 je bil posvečen v mašnika. ''Il Prete rosso'', »rdeči duhovnik«, kot so ga imenovali zaradi rdečih las, je kmalu po posvečenju leta [[1703]] zaprosil za dispenzo od duhovniške službe, saj naj bi mu [[astma|naduha]] preprečevala pravilno izvajanje mašnega obreda. Postal je profesor violine na konservatoriju Pietà (''Ospedale della Pietà'') - zavetišču za dekleta sirote. Vivaldi je pogosto potoval. Bil je v [[Ferrara|Ferrari]], v [[Verona|Veroni]] je bila otvoritev filharmonije leta 1732 z ''Zvesto nimfo'', Leta 1738 je sodeloval pri praznovanju 100-letnice mestnega gledališča v [[Amsterdam]]u. Po koncertu na konservatoriju Pieta leta 1739, je odpotoval na [[Dunaj]], kjer je leta 1741 umrl osamljen in v revščini, tudi pokopali so ga kot reveža. Nanj so pozabili naslednjih dvesto let. == Konservatorij Pietà == Ta častitljiva ustanova si zasluži kratek opis. V [[18. stoletje|18. stoletju]] so reveži množično oddajali v najdenišnice otroke, ki jih niso mogli preživljati, ali pa so imeli kako telesno hibo, posebno če je šlo za deklice. Tudi nezakonski otroci bogatašev so pogosto pristali v takšnih ustanovah. V Benetkah so bile v Vivaldijevem času štiri velike najdenišnice, ki so skrbele za 6000 malih sirot. 900 gojenk v ''Ospedale della Pietà'' je moralo delati, izjema so bile tiste deklice, ki so pokazale talent za glasbo in so jih uvrstili med “''figlie di coro''”. Teh je bilo le za dober razred: kakih 25 jih je pelo, 20 pa igralo na različne instrumente. Pripadati tej skupini je bila velika čast, dekleta so bila skrajno motivirana in so dosegla visoko stopnjo virtuoznosti na svojih [[glasbilo|instrumentih]]. Izbrana skupina deklet je pod Vivaldijevim vodstvom postala mestna atrakcija, na njihove nastope so hodili od blizu in daleč. [[Orkester]] in [[pevski zbor|zbor]] sta poleg sodelovanja pri cerkvenih obredih prirejala tudi dobrodelne koncerte in ti so predstavljali znaten vir dohodka zavoda Pieta. Dekleta, ki jim je kot najdenkam pripadalo le krstno ime, so poimenovali po njihovih instrumentih: ''Anna Maria'' '''''del violino''''' (Anna Maria je nadomeščala Vivaldija ob njegovih dolgih odsotnostih kot ''maestra del coro'' (voditeljica zbora) in je leta [[1739]] tudi prevzela njegovo mesto. Bila je ena najboljših violinistk svojega časa.), ''Susanna'' '''''dell'oboe''''', ''Tonina '''dell'organo''''' in še nekatere druge glasbenice so bile v Benetkah znane in so jih vsi občudovali. == Delo == Leta 1705 je objavil zbirko triosonat ''Opera prima'', kmalu za tem pa še ''Opera seconda'' in ''Opera terza'' z naslovom ''Harmonični navdih'' (''L'Estro armonico'') in vsebuje 12 koncertov. Kasneje je izdal tudi ''Opero quatro'' (''La stravaganza'') z 12 koncerti. Napisal je tudi nekaj [[oratorij]]ev: ''Mojzes faraonov bog'' (''Moyses Deus Pharaonis''), ki se ni ohranil, ''Sveti vojaški oratorij'' (''Sacrum militare oaratorium'') ali ''Zmagoslavna Judita''. Med letoma 1716 in 1717 so v Amsterdamu izšle ''Opera quinta'', ''sesta'' in ''settima'', sonate in koncerti, leta 1725 še ''Opera ottava'' - 12 koncertov z naslovom ''Preizkušnja harmonije'' (''Il cimento dell'armonia e dell'invenzione''). Slednja vsebuje tudi ''Štiri letne čase''. Med letoma [[1703]] in [[1739]] je za ''Ospedale della Pieta''' napisal več sto [[koncert (glasbena oblika)|koncertov]] za violino, [[violončelo]], [[oboa|oboo]], [[flavta|flavto]], [[fagot]] in [[mandolina|mandolino]], poleg tega pa še vrsto vokalno-instrumentalnih del. Nekateri od teh koncertov so bili sicer očitno rutinsko napisani za [[didaktika|didaktične]] potrebe in jih še danes igrajo mladi violinisti v nižji [[Glasbena šola|glasbeni šoli]]. Vivaldi je bil znan po tem, da je ustvarjal z lahkoto, o njem so zapisali, da napiše koncert hitreje, kot ga [[prepisovalec]] lahko prekopira. Med njimi pa je tudi vrsta mojstrskih del. Skladatelj je sicer po letu [[1710]] uspel v svetu [[barok|baročne]] [[opera|opere]]. Vodil je operno gledališče ''Sant’Angelo'' v Benetkah in pripravljal uprizoritve svojih oper v [[Mantova|Mantovi]], [[Ferrara|Ferrari]] in [[Rim]]u, vendar je kljub odsotnosti redno oskrboval ''Ospedale della Pietà'' s svojimi skladbami. Instrumentalni opus Antonia Vivaldija obsega 450 koncertov (prevladujejo violinski - 253), 90 sonat, 23 simfonij poleg tega pa še vokalno-instrumentalne skladbe kot so oratoriji, psalmi, serenade, moteti in kantate. === Vivaldijevi violinski koncerti === Vivaldi je skomponiral 187 [[violina|violinskih]] [[koncert (glasbena oblika)|koncertov]], njegova varianta [[barok|baročnega]] [[concerto grosso|concerta grossa]] prinaša novo svežino v to glasbeno obliko. Vivaldi je opustil počasni prvi stavek, v uvodnem ''[[Allegro|Allegru]]'' pa si ''[[tutti]]'' in [[solist]]ična mesta sledijo po shemi [[tonika|T]] – [[subdominanta|S]] – T – S – T – S – T – S - T. Ker je solist sam, njegov [[part]] ne more biti [[kontrapunkt]]ično podprt, sprosti pa se [[melodija]], ki zasije skozi [[harmonija|harmonske]] [[modulacija|modulacije]] in v živahnem ritmu. Nekateri Vivaldijevi koncerti nosijo karakteristična imena, na primer ''Vihar na morju'' (''La tempesta di mare''), ''Veliki Mogul'', ''Škrjanček'', ''Počitek'', ''Zaljubljenec'' in podobno. === L'estro armonico === [[Ciklus]] 12 koncertov z naslovom ''L'estro armonico'' je Vivaldi izdal leta [[1711]] pri založniku Etiennu Rogerju v [[Amsterdam]]u. Z njimi je mahoma zaslovel po vsej [[Evropa|Evropi]] in v naslednjih dveh desetletjih je bil njegov uspeh zagotovljen. Njegova lahkotna glasbena govorica je tudi zelo pripomogla k uveljavitvi [[stavek (glasba)|tristavčnega]] baročnega solističnega koncerta. Ciklus je že pred natisom krožil po Evropi v mnogih prepisih. [[Johann Sebastian Bach]] se je uril v osvajanju italijanske elegance tako, da je več njegovih koncertov predelal za [[čembalo]]; ''Koncert za štiri violine op. 3, št. 10'' obstaja v Bachovi [[transkripcija|transkripciji]] za štiri čembale in orkester pod številko [[Seznam glasbenih del Johanna Sebastiana Bacha#Dela za različne skupine instrumentov|BWV 1065]]. Koncert so po vsej verjetnosti prvič izvedle Vivaldijeve gojenke v znameniti beneški sirotišnici ''Ospedale della Pieta'': v tej ustanovi je namreč »il prete rosso« skrbel za glasbeno vzgojo in vodil enega najboljših orkestrov svojega časa. Part prve od štirih solističnih violin, ki je najtehtnejši, je najbrž izvajal sam. === Štirje letni časi === {{listen|type=music | filename = Vivaldi - Four Seasons 1 Spring mvt 1 Allegro - John Harrison violin.oga | title = »La primavera« (Pomlad) – 1. stavek: Allegro iz ''Štirih letnih časov'' | description = Posnetek iz leta 2000, [[Wichita State University]] Chamber Players }} Štirje Vivaldijevi koncerti, posvečeni letnim časom, so izšli leta [[1725]] v zbirki ''Il cimento dell’armonia e invenzione'' v [[Amsterdam]]u. (Vsak koncert ima 3 stavke; skupaj 4*3 = 12, predstavlja tudi število mesecev v enem letu). Vivaldi je Štiri letne čase upodobil po [[književnost|literarni]] predlogi. Ni znano, kdo je avtor štirih ljubkih, a pesniško povprečnih [[sonet]]ov, nekateri celo domnevajo, da jih je zagrešil skladatelj sam. Vsekakor se je zvesto držal literarne predloge: vsaka vrstica je vpisana v [[partitura|partituro]] nad glasbeno mislijo, ki naj bi jo opisovala. '''Štirje letni časi''' '''so najuspešnejša in največkrat poslušana''' [[programska glasba]] '''v celotni glasbeni zgodovini'''. Prvi koncert, '''''Pomlad''''', se začne s prazničnim ''Tutti''. Sledi [[imitacija]] ptičjega žvrgolenja, ki jo izvajajo tri solistične violine. Po kratkem prehodu Tutti oponašajo žuborenje potokov, nato pa privrši spomladanska nevihta: akcentirane [[nota|šestnajstinke]] v celem orkestru in [[virtuoz]]no zaporedje [[pasaža (glasba)|pasaž]] v solistični violini ponazarjajo grmenje in bliskanje. Ko se nevihta umiri, se spet zasliši ptičje petje, ki ga posnemajo tri violine. Nato solist v elegantnih pasažah pripravi ponovni nastop prve teme: vsa narava slavi prihod pomladi. Počasni stavek predstavlja pastirja, ki ga je šuštenje cvetočih vej uspavalo v brezskrben sen. V zadnjem stavku se [[nimfa|nimfe]] in pastirji pod bleščečim jasnim nebom zavrtijo v vesel ples ob zvokih pastirskih piščali. Čeprav celotna skladba sloni na poigravanju z naravnimi zvočnimi pojavi, je imitacija prefinjeno vtkana v glasbeno obliko. Vivaldija je bolj kot oponašanje zvokov narave zanimala sama glasbena govorica. Z veliko ustvarjalno domišljijo je nadgradil baročni glasbeni izraz in mu dal novo gibkost in barvno svežino. Nastop velikega Benečana pomeni prvo zmagoslavje koncepta glasbe kot izraza človekovih intimnih doživetij in njegovega sožitja z naravo. Poleg violinskih koncertov je Vivaldi komponiral še glasbene oblike, kot so [[simfonija|simfonije]], [[sonata|sonate]], [[opera|opere]], pisal pa je tudi [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]]. == Viri in opombe == {{sklici|2}} * {{navedi knjigo |author= |translator=Veronika Simoniti|year=1995 |title=Veliki skladatelji |publisher=Ljubljana : DZS |isbn=86-341-1454-6 |cobiss=49234688 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Antonio Vivaldi}} * [http://www.baroccosempre.com/download.php Antonio Vivaldi: Koncerti] * [http://www.mojvideo.com/video-antonio-vivaldi-stirje-letni-casi-poletje/d2477cba096506f83a53 Štirje letni časi] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vivaldi, Antonio}} [[Kategorija:Italijanski dirigenti]] [[Kategorija:Italijanski skladatelji]] [[Kategorija:Italijanski violinisti]] [[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Baročni skladatelji]] [[Kategorija:Baročni violinisti]] j973b1k1lzb0mzbrklzln3mws8mrcx1 0 21492 6657643 6656451 2026-04-08T21:22:37Z ~2026-13659-49 255600 /* K */ 6657643 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[politik]]ov'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aleksander Abraham]] *[[Josip Abram]] (1837–1907) * [[Josip Abram (odvetnik)|Josip Abram]] (1865–1952) * [[Lojze Abram]] * [[Mario Abram]] * [[Vojko Adamič]] * [[Juro Adlešič]] * [[Branko Agneletto]] * [[Josip Agneletto]] * [[Ivan Ahčin]] * [[Marjan Ahčin]] * [[Franc Aichholzer]] * [[Sanja Ajanović Hovnik]] * [[Fran Albreht]] * [[Roman Albreht]] * [[Mihael Ambrož]] * [[Borut Ambrožič]] * [[Anton Anderlič|Anton (Tone) Anderlič]] *[[Mark Boris Andrijanič]] *[[Igor Antauer]] *[[Damjan Anželj]] *[[Darko Anželj]] * [[Oto Apfaltrer von Apfaltrern ml.]] * [[Milan Apih]] * [[Lidija Apohal-Vučkovič]] * [[Pavel Apovnik]] * [[Matej Arčon]] * [[Sonja Areh Lavrič]] * [[Adolf Arigler]] * [[Fran Arko]] * [[Mihael Arko]] * [[Janko Arnejc]] * [[Boris Arnejšek]] * [[Stojan Auer]] * [[Viktor Avbelj]] * [[Franc Avberšek]] * [[Ivan Avsenek]] * [[Jaka Avšič]] * [[Jože Avšič]] == B == * [[Bojan Babič]] * [[Branko Babič|Branko Babič-Vlado]] * [[Geza Bačič]] * [[Anja Bah Žibert]] * [[Andrej Bahun]] * [[Drago Bahun (politik)|Drago Bahun]] * [[Josip Bajc]] * [[Franc Bajlec]] * [[Anton Bajt]] * [[Andrej Bajuk]] * [[Predrag Baković]] * [[Ingrid Bakše]] * [[Boris Balant (MORS)|Boris Balant]] * [[Anton Balažek]] * [[Marko Balažic]] * [[Milan Balažic]] * [[Vilko Baltič]] * [[Elido Bandelj]] * [[Mirko Bandelj]] * [[Marko Bandelli]] * [[Jožef Emanuel Barbo Waxenstein]] * [[Janez Barborič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Bogdan Barovič]] * [[Fran Bartl]] * [[Jože Basaj]] * [[Maks Bastl]] * [[Lovro Baš]] * [[Ivan Baša]] * [[Ciril Baškovič]] * [[Danilo Bašin]] * [[Roberto Battelli]] * [[Igor Bavčar]] * [[Boris Bavdek]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Cene Bavec]] * [[Kazimir Bavec]] * [[Aleš Bebler]] * [[Anton Bebler]] * [[Peter Bekeš]] * [[Nataša Belopavlovič]] * [[Niko Belopavlovič]] * [[Franc Belšak]] * [[Julij Beltram]] * [[Živa Beltram]] * [[Dragoljuba Benčina]] * [[Jožef Benkő]] * [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo Benkovič]] * [[Tadej Beočanin]] * [[Ivan Berbuč]] * [[Miroslav Berger]] * [[Gabrijel Berlič]] * [[Marija Bernetič]] * [[Rudolf Bernetič]] * [[Ivan Bernot]] * [[Zvonimir Bernot]] * [[Angel Besednjak]] * [[Engelbert Besednjak]] * [[Mara Bešter]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Andrej Bertoncelj]] * [[Ivan Bertoncelj]] * [[Mitja Bervar]] * [[Ladislav Bevc]] * [[France Bevk]] * [[Samo Bevk]] * [[Vladimir Beznik]] * [[Vlada Bidovec]] * [[Stojan Binder]] * [[Bogdan Biščak]] * [[Karel Birsa]] * [[Mirko Bitenc]] * [[Josip Bitežnik]] * [[Mitja Bitežnik]] * [[Ivan Bizjak]] * [[Pavel Bizjak]] * [[Julijana Bizjak Mlakar]] * [[Stane Bizjak]] * [[Dušan Blaganje]] * [[Tilka Blaha]] * [[Ana Blatnik]] * [[John Blatnik]] * [[Viktor Blažič]] * [[Tamara Blažina]] *[[Ivan Blažir]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Karel Bleiweis]] * [[Rudolf Blüml]] *[[Stane Bobnar]] *[[Tatjana Bobnar]] * [[Mohor Bogataj]] * [[Franc Bogovič]] * [[Katja Boh]] *[[Slavko Bohanec]] *[[Andrej Bohinc (uradnik)|Andrej Bohinc]] * [[Rado Bohinc]] * [[Janez Bohorič]] * [[Pavle Bojc]] * [[Anton Bole]] * [[Dušan Bole]] * [[Leopold Bolko]] * [[Mavricij Borc]] * [[Jože Borštnar]] * [[France Borštnik]] * [[Bojan Boštjančič]] * [[Franc Boštjančič]] * [[Klemen Boštjančič]] * [[Danijel Božič]] * [[Janez Božič (politik)|Janez Božič]] * [[Jože Božič]] * [[Katja Božič]] * [[Peter Božič]] * [[Tilen Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Edo Brajnik]] * [[Anton Brandner]] * [[Franc Braniselj]] * [[Rihard Braniselj]] * [[Darko Bratina]] * [[Ivan Bratko (pisatelj)|Ivan Bratko]] * [[Alenka Bratušek]] * [[Dušan Bravničar]] * [[Aleš Brecelj]] * [[Anton Brecelj]] * [[Erik Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] * [[Martin Brecelj]] * [[Boris Janez Bregant]] * [[Tina Bregant]] * [[Rudi Bregar]] * [[Janko Brejc]] * [[Mihael Brejc]] * [[Tomo Brejc]] * [[Miloš Brelih]] * [[Mihael Brenčič (politik)]] * [[Stanislav Brenčič]] * [[Viktor Brezar]] * [[Barbara Brezigar]] * [[Bojan Brezigar]] * [[Milko Brezigar]] * [[Albert Breznk]] * [[Franc Breznik]] * [[Boštjan Brezovnik]] * [[Uroš Brežan]] * [[Bela Brglez]] * [[Milan Brglez]] * [[Jože Brilej]] * [[Alojz Briški|Alojz (Lojze) Briški]] * [[Andrej Briški]] * [[Janez Brodar]] * [[Andrej Brovč]] * [[Stane Brovet]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Ivan Brozovič]] * [[Andrej Bručan]] * [[Mirko Brulc]] * [[Branko Brumen]] * [[Andrej Brvar (1953)|Andrej Brvar]] * [[Bogomil Brvar]] * [[France Bučar]] * [[Janez Bučar]] * [[Miloš Bučar]] * [[Žiga Bučar]] * [[Andrej Budal]]? * [[Karmelo Budihna]] * [[Alojz Budin]] * [[Ivan Budin]] * [[Miloš Budin]] * [[Bojan Bugarič]] * [[Ivan Bukovec|Ivan (Janko) Bukovec]] * [[Franc Bukovec|Franc Bukovec -]] Ježovnik * [[Sonja Bukovec]] * [[Alan Bukovnik]] * [[Marko Bulc]] * [[Violeta Bulc]] * [[Matija Burger]] * [[Franc But]] == C == * [[Leopold Caharija]] * [[Ivan Cankar]] * [[Izidor Cankar]] * [[Karel Cankar]] * [[Aleš Cantarutti]] * [[Andrej Capuder]] * [[Franc Capuder]] * [[Karl Capuder|Karel Capuder]] * [[France Cesar - Ferko|France Casar]] * [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] * [[Zdenka Cerar]] * [[Anton Cestnik]] * [[Željko Cigler]] * [[Janez Cigler Kralj]] * [[Štefan Cigoj]] * [[Anton Codelli (politik)|Anton Codelli]] * [[Anton IV. Codelli|Anton Codelli]] * [[Anton Colarič]] * [[Alojz Colarič]] * [[Darja Colarič]] * [[Srečko Colja]] * [[Egon Conradi]] *[[Alfred Coronini]] *[[Franc Coronini]] * [[Etbin Henrik Costa]] * [[Marjeta Cotman]] * [[Blaž Crobath]] * [[France Cukjati]] * [[Petra Culetto]] * [[Bojana Cvahte]] * [[Milan Martin Cvikl]] * [[Marjeta Cotman]] *[[Daniel Cukjati]] *[[France Cukjati]] *[[Bojana Cvahte]] == Č == * [[Rudi Čačinovič]] * [[Milan Čadež]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Mateja Čalušić]] *[[Franc Čebulj]] *[[Robert Čeh]] * [[Dušan Čehovin]] * [[Jerko Čehovin]] * [[Stane Čehovin]] * [[Štefan Čelan]] * [[Vojko Čeligoj]] * [[Ivan Čep|Ivan (Janez) Čep]] * [[Drago Čepar]] * [[Mirko Čepič]] * [[Aleš Čerin]] * [[Zvonko Černač]] * [[Anton Černe]] * [[Dušan Černe]] * [[Franc Černe - Klemen]] * [[Robert Černe]] * [[Darko Černej]] * [[Dragan Černetič]] * [[Dominik S. Černjak]] * [[Janko Česnik]] * [[Peter Jožef Česnik]] * [[Melhijor Čobal]] * [[Franc Svobodin Čok]] * [[Ivan Marija Čok]] * [[Lucija Čok]] * [[Stanko Čok]] * [[Štefan Čok]] *[[Brigita Čokl]] * [[Anton Čop]] * [[Silva Črnugelj]] * [[Uroš Čufer]] * [[Andrej Čuš]] * [[Vlado Čuš]] == D == * [[Viktor Damjan]] * [[Slavko Debelak]] * [[Stanko Debeljak]] * [[Zorko Debeljak]] * ([[Božidar Debenjak]]) * [[Ivan Dečko]] * [[Jasminka Dedić]] * [[Jože Dekleva]] * [[Anton Delak]] * ([[Drago Demšar]]) * [[Franci Demšar]] * [[Janez Demšar]] * ([[Marko Demšar]]) * [[Vincencij Demšar]] * [[Ivan Dermastia|Ivan (Janez) Dermastia]] * [[Josip Dermastia]] * [[Marijan Dermastija]] * [[Mihaela Dermastia]] * [[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] * [[Ivan Deržič]] * [[Oto Detela|Oton Detela]] * [[Josip Devetak]] * [[Janko Deželak]] * [[Rok Deželak]] * [[Dragotin Dežman]] * [[Jože Dežman]] * [[Alojz Diacci]] *[[Marjan Dikaučič]] * [[Iva Dimic]] * [[Vlado Dimovski]] * [[Rudolf Dobovišek]] * [[Bojan Dobovšek]] * [[Franc Dobovšek]] * [[Polonca Dobrajc]] * [[Irena Dobravc Tatalovič]] * [[Stane Dolanc]] *[[Marjan Dolenc]] * [[Nataša Dolenc]] * [[Viktor Dolenc]] * [[Hinko Dolenec]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Anton Dolgan]] * [[Ervin Dolgan]] * [[Rafko Dolhar]] * [[Ivan Dolinar]] * [[Lojze Dolinar (politik)]] * [[Tone Dolinšek]] * [[Josip Doljak]] * [[Matija Doljak]] * [[Ivan Dolničar]] * [[Josip Doltar]] * [[Ignac Domej]] * [[Anton Domicelj]] * [[Andrej Dominkuš]] * [[Davor Dominkuš]] * [[Ferdinand Dominkuš]] * [[Danilo Dougan]] * [[Franc Dragan]] * [[Zvone Dragan]] * [[Metod Dragonja]] * [[Slavko Dragovan]] * [[Marija Drakslar]] * [[Fran Drenik]] * [[Gorazd Drevenšek]] *[[Franc Drobež]] * [[Anton Drobnič]] * [[Janez Drobnič]] * [[Rok Drofenik]] * [[Jožef Drofenik|Jožef (Josip) Drofenik]] * [[Janez Drnovšek]] * [[Valter Drozg]] * [[Mojca Drčar Murko]] * [[Albin Dujc]] * [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] *[[Marjan Dvornik]] * [[Geza Džuban]] == E == * [[Janez Friderik Egger]] *[[Albin Ehrlich]] * [[Lambert Ehrlich]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] *[[Gregor Einspieler]] *[[Lambert Einspieler]] *[[Valentin Einspieler]] * [[Karl Erjavec]] * [[Tomaž Ertl]] == F == * [[Josip Fabiani]] * [[Ivo Fabinc]] * [[Andrej Fabjan]] * [[Vladislav Fabjančič]] * [[Josip Faganel]] * [[Tone Fajfar]] * [[Tanja Fajon]] * [[Samo Fakin]] * [[Anton Falle]] * [[Franc Farčnik (komunist)|Franc Farčnik]] * [[Igor Feketija]] * [[Darjo Felda]] * [[Franci Feltrin]] * [[Jasmin Feratović]] * [[Ignac Ferfila]] * [[Andrej Ferjančič]] * [[Ferdinand Ferjančič]] * [[Ignac Ferjančič]] * [[Josip Ferfolja]] * [[Davorin Ferligoj]] * [[Branko Ficko]] * [[Jožef Ficko (politik)|Jožef Ficko]] * [[Peter Ficko]] * [[Boris Filli]] * [[Janez Fischer]] * [[Anton Fister]] * [[Peter Fister]] * [[Andrej Fištravec]] * [[Božidar Flajšman]] * [[Janvid Flere]] * [[Drago Flis]] * [[Jože Florjančič (politik)|Jože Florjančič]] * [[Tone Florjančič]] * [[Karel Forte]] * [[Aleksander Forte]] * [[Anton Fortič]] * [[Dušan Fortič]] * [[Alojz Fortuna]] * [[Olga Franca]] * [[Matevž Frangež]] * ([[Mario Franzil]]) * [[Alojzij Franko]] * [[Ivan Franko (slovenski častnik)|Ivan Franko]] * [[Janez Franko]]? * [[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] * [[Boris Frlec]] * [[Dušan Furlan]] * [[Slavko Furlan]] * [[France Furlani]] *[[Karmen Furman]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Josip Gaberšček]] * [[Silvester Gaberšček]] * [[Oskar Viljem Gaberščik]] * [[Andrej Gabrijelčič]] * [[Ludvik Gabrijelčič]] * [[Andrej Gabrovšek]] * [[Franc Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Mojca Gabrovšek]] * [[Andrej Gabršček]] * [[Nuška Gajšek]] * [[Ivan Gale]] * [[Pavel Gantar]] * [[Tomaž Gantar]] * [[Rudolf Ganziti]] * [[Ljubo Germič]] * [[Majda Gaspari]] * [[Mitja Gaspari]] * [[Gašpar Gašpar - Mišič|Gašpar Gašpar-Mišič]] * [[Maks Gašparič]] * [[Jelo Gašperšič|Jelo (Gabrijel) Gašperšič]] * [[Peter Gašperšič]] * [[Rado Genorio]] * [[Jelka Gerbec]] * [[Andrej Gerenčer]] * [[Franc Gerič]] * [[Teodor Geršak]] * [[Miroslav Geržina]] * [[Henrik Gjerkeš]] * [[Peter Glavič]] * [[Slavko Gliha]] * [[Franc Glinšek]] * [[Jože Globačnik]] * [[Anton Globočnik]] * [[Viktor Globočnik]] * [[Ivan Godec]] * [[Jelka Godec]] * [[Franc Godeša]] * [[Albin Godina]] * [[Boris Godina]] * [[Drago Godina|Drago (Karel) Godina]] * [[Januš Golec]] * [[Boris Goličnik]] * [[Franc Golija]] * [[Ignac Golob (partizan)|Ignac Golob]] * [[Janvit Golob]] * [[Ludvik Golob]] * [[Gregor Golobič]] * [[Rudolf Golouh]] * [[Brane Golubović]] * [[Franc Gombač]] * [[László Göncz]] (slovenski Madžar) * [[Silvo Gorenc]] * [[Vinko Gorenak]] * [[Alojz Goričan]] * [[Miran Gorinšek]] * [[Milan Gorišek]] * [[Bogo Gorjan]] * [[Alojz Gorjup]] * [[Anton Gorjup]] * [[Franc Gorjup]] * [[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] * [[Mitja Gorjup]] * [[Luka Goršek]] * [[Milko Goršič]] * [[Josip Gorup]] * [[Andrej Gosar]] * [[Miran Goslar]] * [[Josip Gostinčar]] * [[Fedor Gradišnik ml.]] * [[Franc Grafenauer]] * ([[Niko Grafenauer]]) * [[Andrej Grahor]] * [[Peter Grasselli]] * [[Franc Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Anton Gregorčič]] * [[Monika Gregorčič]] * [[Lavoslav Gregorec]] * [[Peter Gregorčič]]? * [[Alojz(ij) Gregorič]] * [[Vinko Gregorič]] * [[Gustav Gregorin]] * [[Martin Greif]] * [[Lena Grgurevič]] * [[Matevž Grilc]] * [[Uroš Grilc]] * [[Anton Grill]] * [[Ivan Grill]] * [[Branko Grims]] * [[Anton Grizold]] * [[Vitomir Gros]] * [[Anton Grošelj]] * [[Klemen Grošelj]] * [[Aleš Gulič]] * [[Ludvik Gumilar]] * [[Dragotin Gustinčič]] * [[Ivan (Janez) Gutman]] * [[József Györkös]] * [[Vesna Györkös Žnidar]] == H == * [[Matevž Hace]] * [[Lovro Hacin]] * [[Andrej Haderlap]] * [[Lipe Haderlap]] * [[Vinko Hafner]] * [[Primož Hainz]] * [[Valentin Hajdinjak]] * [[Matjaž Han]] * [[Matjaž Hanžek]] * [[Slavko Hanžel]] * [[Anton Harej]] * [[Jože Hartman]] * [[Tina Heferle]] * [[Alenka Helbl]] * [[Mihael Hermann]] * [[Albert Hlebec]] * [[Jože Hliš]] * [[Jože Hobič]] * [[France Hočevar]] * [[Janez Hočevar (politik)|Janez Hočevar]] * [[Martin Hočevar]] * [[Miloš Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Alojz Hohkraut]] * [[Josip Hohnjec]] * [[Aleš Hojs]] * [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] * [[Jožef Horvat]] * [[Milan Horvat]] * [[Mitja Horvat]] * [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] * [[Gregor Horvatič]] * [[Meira Hot]] * [[Janez Nepomuk Hradecky]] * [[Silvo Hrast]] * [[Peter Hrastelj]] * [[Valentin Hrastnik]] * [[Franc Hrašovec]] * [[Juro Hrašovec]] * [[Alojz Hren]] * [[Marko Hren]] * [[Helena Hren Vencelj]] * [[Dušan Hreščak]] * [[Gabriel Hribar]] * [[Ivan Hribar]] * [[Janez Hribar (1909-1967)|Janez Hribar]] * [[Janez Hribar (1918–1978)|Janez Hribar]] * [[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] * [[Spomenka Hribar]] * ([[Tine Hribar]]) * [[Rudolf Hribernik-Svarun]] * [[Robert Hrovat]] * [[Tone Hrovat]] * [[Ivan Hršak]] * [[Ivan Hržič]] * [[Franček Hudej]] * [[Karel Hudomalj|Karel (Karlo) Hudomalj]] *[[Jože Hujs]] * [[Ivan Humar]] * [[Slavko Humar]] * [[Doro Hvalica]] * [[Ivo Hvalica]] * [[Srečko Hvauc]] == I == * [[Jože Ingolič]] * [[Valentin Inzko (1923)|Valentin (Zdravko) Inzko]] * [[Valentin Inzko]] * [[Eva Irgl]] * [[Boris Iskra]] * [[Marija Ivančič]] * [[Franc Ivanoci]] * [[Jani Ivanuša]] * [[Lidija Ivanuša]] == J == * [[Emil Jager]] * [[Jože Jager]] *[[Jože Jagodnik]] * [[Roman Jakič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklitsch]] * [[Igor Jakomin]] * [[Livij Jakomin]] * [[Albert Jakopič]] * [[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] * [[Jožef Jakopič]] * [[Milan Jakopovič]] * [[Mirko Jamar]] * [[Peter Jamnikar]] * [[Peter Jambrek]] * [[Jernej Jan]] * [[Vladka Jan]] *[[Zoltan Jan]] *[[Konrad Janežič]] *[[Rudi Janhuba]] * [[Alojz Janko]] * [[Branko Janc]] * [[Kristijan Janc]] * [[Mica Jančar]] * [[Janko Janežič]] * [[Rudi Janhuba]] * [[Franc Jankovič]] * [[Zoran Janković]] * [[Janez Janša]] * [[Ivo Janžekovič]] * [[Vlado Janžič]] * [[Janez Japelj]] * [[Evgen Jarc]] * [[Iztok Jarc]] * [[Ljubo Jasnič]] * [[Božo Jašovič]] * [[Franc Jazbec]] * [[Miha Jazbinšek]] * [[Ivan Jelen]] * [[Celestin Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Zorko Jelinčič]] * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] * [[Gabrijel Jelovšek]] * [[Ljubica Jelušič]] * [[Mihael Jenčič]] * [[Marjan Jenko|Marijan Jenko]] * [[Slavoj Jenko]] * [[Zlatko Jenko]] * [[Alenka Jeraj]] * [[Jožef Jeraj]] * [[Josip Jeras]] * [[Marjan Jereb]] * [[Silva Jereb]] * [[Aljoša Jerič]] * [[Alojzij Jerič]] * [[Ivan Jerič]] * [[Josip Jerič]] * [[Miran Jerič]] * [[Andreja Jerina]] * [[Riko Jerman]] * [[Anton Jerovšek]] * [[Jožef Jerovšek]] * [[Tone Jerovšek]] * [[Miro Jeršič]] * [[Aleksander Jevšek]] * [[Slavko Jež]] * [[Savin Jogan]] * [[Romana Jordan]] * [[Irena Joveva]] * [[Aurelio Juri]] * [[Franco Juri]] * [[Luka Juri]] * [[Ljuba Jurković]] * [[Franc Jurša]] * [[Franc Jurtela]] * [[Alojzij Juvan]] * [[Dan Juvan]] * [[Ivo Juvančič]] * [[Marko Juvančič]] == K == * [[Anton Kacin]]? * [[Jelko Kacin]] *[[Vladimir Kadunec]] *[[Filip Jakob Kafol]] *[[Tomo Kajdiž]] * [[Igor Kalin]]<nowiki/> * [[Andrej Kalan]] * [[Dejan Kaloh]] * [[Ladislav Kaluža]] * [[Miha Kambič]] * [[Anton Kampuš]] * [[Franc Kangler]] * [[Mirko Kaplja]] * [[Olga Karba]] * [[Edvard Kardelj]] * [[Pepca Kardelj|Pepca (Maček) Kardelj]] * [[Metka Karner-Lukač]] * [[Andreja Katič]] * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] * [[Hinko Kavčič]] * [[Ivica Kavčič]] * [[Matija Kavčič]] * [[Stane Kavčič]] * [[Vladimir Kavčič]] * [[Dušan Keber]] * [[Evgenija Kegl Korošec]] * [[Bojan Kekec]] * [[Branko Kelemina]] *[[Leopold Kemperle]] * [[Dušan Kermavner]] * [[Ivan Kern]] * [[Gregor Kersche]] * [[Lojze Kersnič]] * [[Petra Kersnič]] * [[Anton Kersnik]] * [[Janko Kersnik]] * [[Nuša Kerševan]] * [[Boris Kidrič]] * [[Branko Kidrič]] * [[Zdenka Kidrič]] * [[Franc Žiga Kimovec]] * [[Urška Klakočar Zupančič]] * [[Ksenija Klampfer]] * [[Rado Klančar]] * [[Anton Klančič]] * [[Franc Klar]] * [[Janja Klasinc]] * [[Fedja Klavora]] * [[Vasja Klavora]] * [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl st.]] * [[Zofka Klemen]] *[[Marijan Klemenc]] * [[Goran Klemenčič]] * [[Ivo Klemenčič]] * [[Lovro Klemenčič]] * [[Vlado Klemenčič]] * [[Mojca Kleva]] * [[Valentin Klinar]] * [[Anton Klinc]] * [[Ladislav Klinc]] * [[Lado Klinc]] * [[David Klobasa]] * [[France Klopčič]] * [[Karel Klun]] * [[Sandy Klun]] * [[Vinko Fereri Klun]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Jože Knez]] * [[Milan Kneževič]] * [[Svetko Kobal]] * [[Anton Kobi]] * [[Anton Koblar]] * [[Aleksander Kobler]] * [[Edvard Kocbek]] * [[Boris Kocijančič]] * [[Ivan Kocijančič]] * [[Janez Kocijančič]] * [[Maša Kociper]] * [[Štefan Kociper]] * [[Maja Kocjan]] * [[Miro Kocjan|Miro(slav) Kocjan]] * [[Ivan Kocmur]] * [[Jožef Kocuvan]] *[[Magda Kočar]] *[[Matjaž Kočar]] *[[Franc Kočevar|Franc Kočevar-Ciril]] * [[Štefan Kočevar]] * [[Avgust Kodrič]] * [[Branko Kodrič]] * [[Ravel Kodrič]] * [[Josip Kokail]] * [[Andreja Kokalj]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Milojka Kolar]] * [[Vera Kolarič]] * [[Riko Kolenc]] * [[Viktor Koleša]] * [[Stane Kolman]] * [[Matej Kolmanič]] * dr. Kolterer? * [[Darko Končan]] * [[Franci Koncilija]] * [[Bojan Kontič]] * [[Anja Kopač Mrak|Anja Kopač]] * [[Janez Kopač]] * [[Josip Kopač]] * [[Josip Kopinič]] * [[Jak Koprivc]] * [[Marko Koprivc]] * [[Boris Koprivnikar]] * [[Marcel Koprol]] * [[Jožef Kopše]] * [[Davorin Kopše]] * [[Milan Kopušar]] * [[Jerca Korče]] * [[Miha Kordiš]] * [[Drago Koren]] *[[Miha Koren]] * [[Martin Kores]] * [[Boštjan Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Anton Korošec]] * [[Janez Korošec]] * [[Štefan Korošec]] * [[Jože Korže]] * [[Milan Korun]] * [[Leopoldina Kos]] * [[Duško Kos]] * [[Saša Kos]] * [[Franc Kosar]] * [[Andrej Kosi]] * [[Franc Kosič]] * [[Anton Kosmač (politik)|Anton Kosmač]] * [[Tanja Kosmina]] * [[Janko Köstl]] * [[Miha Košak]] * [[Fedor Košir]] * [[Martin Košir]] * [[Mirko Košir]] * [[Miran Košmelj]] * [[Marjana Kotnik Poropat]] * [[Albin Kovač]] * [[Božo Kovač]] * [[Matija Kovač]] * [[Stane Kovač (sodnik)|Stane Kovač]] (1917–96) * [[Stane Kovač (komunist)|Stane Kovač]] (1919–93?) * [[Štefan Kovač]] * [[Boštjan Kovačič]] * [[Dimitrij Kovačič]] * [[Ignacij Kovačič]] * [[Ivan Kovačič]] * [[Matjaž Kovačič]] * [[Oskar Kovačič]] * [[Tone Kovič]] * [[Alenka Kovšca]] * [[Alojz Kovšca]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Lado Kozak|Lado (Vlado) Kozak]] * [[Miha Kozinc]] * [[Peter Kozler]] * [[Lilijana Kozlovič]] * [[Davorin Kračun]] * [[Ferdo Kraiger]] * [[Bojan Kraigher]] * [[Boris Kraigher]] * [[Dragana Kraigher Šenk]] * [[Dušan Kraigher]] * [[Sergej Kraigher]] * [[Vito Kraigher]] * [[Darij Krajčič]] * [[Darko Krajnc]] * [[Marjan Krajnc]] * [[Boris Kralj (politik)]] * [[Janko Kralj (publicist)|Janko Kralj]] * [[Franc Kramar (politik)|Franc Kramar]] * [[Ivan Kramberger]] * [[Janez Kramberger]] * [[Albert Kramer]] * [[Marko Kranjc]] * [[Stane Kranjc (politolog)|Stane Kranjc]] *[[Marko Kranjec (kemik)]] * [[Marko Kranjec]] * [[Alojzij Krapež]] * [[Vekoslava Krašovec]] * [[Ivan Kreft (diplomat)|Ivan Kreft]] * [[Lev Kreft]] * [[Vladimir Kreft]] * [[Majda Ana Kregelj Zbačnik|Majda Ana Kregelj-Zbačnik]] * [[Janez Evangelist Krek]] * [[Miha Krek]] * [[Uroš Krek (obramboslovec)|Uroš Krek]] * [[Anton Krempl]] * [[France Kremžar]] * [[Marko Kremžar]] * [[Katarina Kresal]] * [[Leopold Krese]] * [[Anton Kristan]] * [[Etbin Kristan]] * [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] * [[Milan Kristan]] * [[Ružena Kristan-Popelak]] * [[Vinko Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Vladimir Krivic]] * [[Franc Križan]] * [[Anton Križanič]] * [[Franc Križanič|Franci Križanič]] * [[Alojz Križman]] *[[Marijan Križman]] * [[Maks Krmelj]] * [[Tone Kropušek]] * [[Zdravko Krvina]] * [[Ermin Kržičnik]] * [[Anton Kržišnik]] * [[Zalka Kuchling]] * [[Mojca Kucler Dolinar]] * [[Milan Kučan]] * [[Franc Küčan]] * [[Alojzij Kuhar]] * [[Lovro Kuhar]] (P. Voranc) * [[Anica Kuhar]] * [[Brigita Kuhar]] * [[Lovro Kuhar]]/[[Prežihov Voranc]] * [[Štefan Kühar (duhovnik)|Števan Kühar]] * [[Božo Kuharič]] * [[Angelo Kukanja]] * [[Ivan Kukovec]] * [[Vekoslav Kukovec]] * [[Fran Kulovec]] * [[Andrej Kumar]] * [[Bojan Kumer]] * [[Dušan Kumer]] * [[Mirko Kumer]] - Črčej * [[Franc Kumše]] * [[Matija Kunc]] * [[Jožef Kunič]] * [[Franc Kurinčič]] * [[Simona Kustec Lipicer|Simona Kustec]] * [[Igor Kušar]] * [[Janko Kušar]] * [[Josip Kušar]] * [[Dušan Kveder]] == L == * [[Avguštin Lah (geograf)|Avguštin Lah]] * [[Damjan Lah]] * [[Tomaž Lah]] *[[Zvonko Lah]] *[[Peter Laharnar]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Miša Lajovic|Milivoj (Miša) Lajovic]] *[[Evgen Lampe]] *[[Jože Lampret]] *[[Sašo Lap]] *[[Ivan Lapajna]] *[[Anton Laschan]] *[[Ivan Lavrenčič]] *[[Matej Lavrenčič]] *[[Karel Lavrič]] *[[Maksimiljan Lavrinc]] *[[Roman Lavtar]] *[[Darja Lavtižar Bebler]] *[[Jure Leben]] *[[Branko Ledinek]] *[[Miloš Ledinek]] *[[Dragomir Legiša]] *[[Roman Leljak]] *[[Milan Lemež]] *[[Andrej Lenarčič]] *[[Janez Lenarčič]] *[[Josip Lenarčič]] *[[Marjan Lenarčič]] *[[Leopold Lenard]] *[[Marek Lenardič]] *[[Stane Lenardič]] *[[Alojzij Lenček]] *([[Ignacij Lenček]]) *[[Nikolaj Lenček]] *[[Jože Lenič]] *[[Jurij Lep]] *[[Suzana Lep Šimenko]] *[[Dušan Lesjak]] *[[Romana Lesjak]] *[[Franc Leskošek]] *[[Josip Leskovar]] *[[Ludvik Leskovar]] *[[Peter Lešnik]] *[[Zoran Lešnik]] *[[Dejan Levanič]] *[[Miroslav Levar]] *[[Fran Levstik]] *[[Jože Levstik]] *[[Borut Likar]] *[[Karel Linhart]] *[[Franc Lipoglavšek]] *[[Franjo Lipold]] *[[Franjo Lipold (politik)|Franjo Lipold]] (1858 - ?) *[[Ivan Lipold]] *[[Janez Lipold]] *[[Tomaž Lisec]] *[[Mitja Ljubeljšek]] *[[Branko Lobnikar]] *[[Franc Lodrant]] *[[Anže Logar]] *[[Cene Logar]] *[[Mihaela Logar]] *[[Romana Logar]] *[[Vladimir Logar]] *[[Konrad Lokar]] *[[Sonja Lokar]] *[[Dragotin Lončar]] *[[Jože Lončarič]] *[[Lučka Lorber]] *[[Marko Lotrič]] *[[Joža Lovrenčič]] *[[Dušan Lovriha]] *([[Frank Lovše]]) *[[Marko Lovše]] *[[Dragotin Lubej]] *[[Bojan Lubej]] *[[Franc Lubej]] *[[Miroslav Luci]] *[[Brane Lučovnik]] *[[Janez Lukač]] *[[Marija Lukačič]] *[[Miroslav Lukan]] *[[Zdravko Luketič]] *[[Branko Lukšič]] *[[Igor Lukšič]] *[[Karel Luter]] == M == * [[Gregor Macedoni]] * [[Uroš Macerl]] * [[Ivan Maček Matija]] *[[Polde Maček]] *[[Viktor Maček]] *[[Janko Mačkovšek]] *[[Zoran Madon]] *[[Andrej Magajna]] *[[Franc Magdič]] *[[Janez Magyar]] *[[Igor Maher]] *([[Anton Mahnič]]) *[[Žan Mahnič]] *[[Rajmund Mahorčič]] *[[Matija Majar Ziljski]] *[[Danilo Majaron]] *[[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] *[[Stanko Majcen]] *[[Boris Majer]] *[[Branko Majes]] *[[Vlado Majhen]] *[[Franc Majnardi]] *[[Tilen Majnardi]] *[[Maja Makovec Brenčič]] *[[Ivan Makuc]] *[[Danijel Malenšek]] *([[Matija Malešič (pisatelj)|Matija Malešič]] st.) *[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] *[[Matija Maležič (župan)|Matija Maležič]] -Ciril *[[Simon Maljevac]] *[[Jurij Malovrh]] *[[Ivan Mamić]] *[[Josip Mandelj]] *[[Andrej Manfreda]] *[[Anton Manfreda]] *[[Ivo Marenk]] *[[Jože Marentič]] *[[Darko Marin]] *[[Andrej Marinc]] *[[Lojze Marinček]] *[[Tone Marinček (politik)|Tone Marinček]] *[[Tone Marinček]] *[[Branko Marinič]] *[[Miha Marinko]] *[[Marija Markeš]] *[[Janko Markič]] *[[Stane Markič]] *[[Uroš Markič]] *[[Danilo Markočič]] *[[Jože Marn]] *[[Jože Marolt]] *[[Robert Marolt]] *Alex Marsič *[[Dorijan Maršič]] *[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] *[[Tomo Martelanc]] *[[Vladimir Martelanc (publicist)|Vladimir Martelanc]] *[[Andrej Marušič (publicist)|Andrej Marušič]] *[[Darko Marušič]] *[[Dorijan Marušič]] *[[Drago Marušič (politik)|Drago Marušič]] *[[Tomaž Marušič]] *([[Tomaž Mastnak]]) *[[Dragutin Mate]] *[[Cene Matičič]] *[[Branko Matkovič]] *[[Marjan Maučec]] *[[Franc Mayer]] *[[Jože Mazovec]] *[[Zofija Mazej Kukovič]] *[[Felicita Medved]] *[[Rudi Medved]] *[[Borut Meh]] *[[Srečko Meh]] *[[Miran Mejak]] *[[Jože Mencinger]] *[[Tomaž Tom Mencinger]] *[[Aleksander Merlo]] *[[Ivan Mermolja]] *[[Luka Mesec]] *[[Alojzij Metelko]] *[[Janez Mežan (politik)|Janez Mežan]] *[[Alojzij Mihelčič]] *[[Jože Mihelčič]] *[[Karel Mikl]] *[[Borut Miklavčič]] *[[Franc Miklavčič]] *[[Klemen Miklavič]] *[[Gregor Miklič]] *[[Martin Mikolič]] *[[Boris Mikoš]] *[[Fortunant Mikuletič|Fortunat Mikuletič]] *[[Dušan Mikuš]] *[[Anton Mikuž]] *[[Metod Mikuž]] *[[Franček Mirtič]] *[[Peter Misja]] *[[Franc Mišič]] *[[Alojz Mlakar]] *[[Franc Mlakar]] *Janez Mlakar *[[Angelika Mlinar]] *[[Ivan Mlinar (politik)|Ivan Mlinar]] *[[Martin Mlinar]] *([[Josip Rastko Močnik|Rastko Močnik]]) *[[Jani Möderndorfer]] *[[Erik Modic]] *[[Heli Modic]] *[[Lev Modic]] *[[Rudolf Moge]] *[[Ivan Mohorič]] *[[Jakob Mohorič]] *[[Ivan Molan]] *[[Miha Molan]] *[[Jože Molek]] *[[Ivan More]]-Žan *[[Alfonz Mosche]] *[[Miroslav Mozetič]] *([[Dragan Mozetič]]) *[[Vinko Mozetič]] *[[Jože Možgan]] *[[Cecilija Možič]] *[[Janez Možina]] *[[Dušan Mramor]] *[[Darinka Mravljak]] *[[Milan Mravlje]] *[[Jerca Mrzel]] *[[Vincenc Muhič]] (Vinzenz Muchitsch) *([[Matjaž Mulej]]) *[[Andrej Muren]] *[[Jasna Murgel]] *[[Janez Murnik|Janez (Ivan) Murnik]] *[[Josip Mursa]] *[[Jožef Muršec]] *[[Bojana Muršič]] *[[Vladimir Braco Mušič|Braco Mušič]] *[[Boris Muževič]] == N == * [[Ivan Nabergoj]] * [[Črtomir Nagode]] * [[Aleksander Nagy]] *[[Cvetko Nanut]] *[[Viljem Nanut]] *[[Janja Napast]] * [[Marko Natlačen]] * [[Jožef Nemanič]] * [[Ivan Nemec]] * [[Matjaž Nemec]] * [[Anton Novačan]] * [[Ante Novak]] * [[Ferdinand Novak|Ferdinand (Nande) Novak]] * [[Fran Novak]] * [[Ivan Novak (kovač)|Ivan Novak]] * [[Ivan Novak-Očka]] * [[Janez Novak (politik)]] * [[Janže Novak]] * [[Jože Novak]] * [[Leon Novak (glasbenik)|Leon Novak]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Ludvik Novak (politik)|Ludvik Novak]] * [[Peter Novak (politik)|Peter Novak]] * [[Tereza Novak]] == O == * [[Bela Obal]] * [[Maks Oblak]] * [[Franc Obljubek (politik)|Franc Obljubek]] * [[Rudolf Obračunč]] * [[Adolf Obreza]] * [[Angela Ocepek]] * [[Lojze Ocepek]] * [[Andrej Ocvirk]] * [[Mojmir Ocvirk]] * [[Srečko Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Fran Ogrin]] * [[Franjo Ogris]] * [[Hanzi Ogris]] * [[Janko Ogris]] * [[Tomaž Ogris]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Fortunat Olip]] * [[Ivan Oman]] * [[Igor Omerza]] * [[Branko Omerzu]] * [[Luka Omladič]] * [[Jasmina Opec Vöröš]] * [[Miloš Oprešnik]] * [[Dušan Orban]], ''predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti'' * [[Ludvik Orban]] * [[Josef Ornig]] * [[Marjan Orožen]] * [[Milan Orožen Adamič]] * [[Bogdan Osolnik]] * [[Slavko Osredkar]] * [[Alojz Oset]] * [[Jože Osterc]] * [[Tadej Ostrc]] * [[Ana Osterman]] * [[Jože Osterman]] * [[Božena Ostrovršnik]] * [[Vincenc Otoničar]] * [[Milica Ozbič]] * [[Jožef Ozmec]] * [[Milan Ozimič]] == P == * [[Jože Pacek (politik)]] * [[Natalis Pagliaruzzi]] * [[Borut Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Sergij Pahor]] * [[Alojzij Pajer]]- Monriva * [[Stane Pajk]] * [[Robert Pal]] * [[Boris Pangerc]] * [[Josip Pangerc]] * Franc Papež (1838-1929) * [[Bojan Papič]] * [[Igor Papič]] * [[Anton Partljič|Tone Partljič]] * [[Ingo Paš]] * [[Damjan Paulin]] * [[Tone Pavček]] * [[Andrej Pavlica]] * [[Josip Pavlica]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Darja Pavlič]] * [[Irena Pavlič]] * [[Lojze Pavlič]] * [[Stane Pavlič]] * [[Jože Pavličič]] * [[Marko Pavliha]] * [[Boštjan Pavlin]] * [[Blaž Pavlin]] * [[Jernej Pavlin (politik)]] * [[Irma Pavlinič Krebs]] * [[Marko Pavlišič]] * [[Robert Pavšič]] * [[Rudi Pavšič]] * [[Breda Pečan]] * [[Sašo Peče]] * [[Vladislav Pegan]] (pravnik) * [[Vladislav Pegan]] * [[Rado Pehaček]] * [[Sergij Pelhan]] * [[Stojan Pelko]] * [[Jože Penca]] * [[Peter Pengal]] * [[Truda Pepelnik]] * [[Gorazd Perenič]] * [[Janez Perenič]] * [[Klavdija Perger]] * [[Ljudevit Perič]] * [[Franc Perko (župan)]] * Franc Perko? * [[Vencelj Perko]] * [[France Perovšek]] * [[Janez Perovšek]] * [[Tone Peršak]] * [[Just Pertot]] * [[Pavel Pestotnik]] * [[Bojan Petan]] * [[Rudolf Petan]] * [[Josip Petejan]] * [[Jože (Josip) Petejan]] * [[Franc Petek]] * [[Milan Petek]] * [[Miro Petek]] * [[Alojz (Lojze) Peterle]] * [[Josip Peternel]] * [[Ernest Petrič]] * [[Josip Petrič]] * [[Pavle Petričič]] * [[Tea Petrin]] * [[Bortolo Petronio]] * [[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] * [[Mihael Petrovič]] * [[Viljem Pfeifer]] * [[Janez Piber]] * [[Jernej Pikalo]] * [[Ludvik Pinkava]] * [[Emil Milan Pintar]] * [[Bojan Franc Pirc|Bojan Pirc]] * [[Ciril Pirc]] * [[Nataša Pirc Musar]] * ([[Dušan Pirjevec]]) * ([[Jože Pirjevec]]) * [[Edo Pirkmajer]] * [[Milko Pirkmajer]] * [[Otmar Pirkmajer]] * [[Pavel Pirkmajer]] * [[Franc Pirkovič]] * [[Jelka Pirkovič]] * [[Vilma Pirkovič Bebler]] * [[Rajko Pirnat]] * [[Marko Pisani]] * [[Franc Pišek]] * [[Marija Dunja Piškur-Kosmač|Dunja Piškur-Kosmač]] * [[Leonid Pitamic]] * [[Franc Pišek]] * [[Aleksandra Pivec]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Silvester Plahutnik]] * [[Ivan Plantan]] * [[Dušan Pleničar]] * [[Ivan Ples]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Miroslav Ples]] * [[Janko Pleterski]] * [[Jože Plevnik]] * [[Senko Pličanič]] * [[Jakob Ploj]] * [[Miroslav Ploj]] * [[Klemen Ploštajner]] * [[Zlata Ploštajner]] * [[Alojz Pluško]] * [[Dušan Plut]] * [[Zdravko Počivalšek]] * [[Jakob Počivavšek]] * [[Valentin Podgorc]] * [[Karel Podgornik]] * [[Dejan Podgoršek]] * [[Jože Podgoršek]] * [[Bojan Podkrajšek]] * [[Sida Podlesek]] * [[Anton Podobnik]] * [[Janez Podobnik]] * [[Marjan Podobnik]] * [[Josip Pogačnik]] * [[Lovro Pogačnik]] * [[Marko Pogačnik (politik)|Marko Pogačnik]] * [[Milan Pogačnik]] * [[Valentin Pohorec]] * [[Marijan Pojbič]] * [[Jože Pokorn]] * [[Boštjan Poklukar]] * [[Janez Poklukar]] * [[Josip Poklukar]] * [[Anton Polajnar]] * [[Ignac Polajnar]] * [[Bojan Polak]] * [[Radko Polič star.|Radko Polič]] * [[Svetozar Polič]] * [[Zoran Polič]] * [[Ludvik Poljanec]] * [[Vinko Poljanec]] * [[Majda Poljanšek]] * [[Ferdinand Pollak]] * [[Anton Poljšak]] * [[Robert Polnar]] * [[Marjan Poljšak]] * [[Tone Poljšak]] * [[France Popit]] * [[Boris Popovič]] * [[Carlo Porenta]] * [[Alojz Posedel]] * [[Alojzij Potočnik (politik)|Alojz(ij) Potočnik]] * [[Franc Potočnik]] * [[Janez Potočnik]] * [[Jožef Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] * [[Vika Potočnik]] * [[Ivo Potokar]] * [[Majda Potrata]] * [[Ivan Potrč]] * [[Jože Potrč]] * [[Miran Potrč]] * [[Avgust Povše]] * [[Fran Povše]] * [[Zoran Poznič]] * [[Albin Poznik]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Hubert Požarnik]] * [[Avgust Praprotnik]] * [[Nik Prebil]] * [[Vladimir Prebilič]] * [[Božo Predalič]] * [[Izidor Predan]] * [[Janko Predan]] * [[Jani Prednik]] * [[Miroslav Pregl]] * [[Živko Pregl]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Matija Prelog]] * [[Martin Premk]] * ([[Ljuba Prenner]]) * [[Albin Prepeluh]] * [[Jakob Presečnik]] * [[Dejan Prešiček]] * [[Mihael Prevc]] * [[Valentina Prevolnik Rupel]] * [[Srečko Prijatelj]] * [[Uroš Prikl]] * [[Aleš Primc]] * [[Jana Primožič]] * [[Jožef Primožič|Jože(f) Primožič]] * [[Franc Props]] * [[Matija Prosekar]] * [[Miloš Prosenc]] * [[Jože Protner]] * [[Janko Prunk]] * [[Karel Prušnik]] * [[Boris Puc]] * [[Dinko Puc]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Dino Pucer]] * [[Ciril Pucko]] * [[Ivan Pučnik]] * [[Jože Pučnik]] * Franc (Aco) Puhar * [[Jožica Puhar]] * [[Vitodrag Pukl]] * [[Franc Pukšič]] * [[Ciril Metod Pungartnik]] * [[Iztok Purič]] * [[Jože Pustoslemšek]] * [[Ludvik Puš]] * [[Janez Pušar]] * [[Rado Pušenjak]] * [[Rudolf Pušenjak]] * [[Vladimir Pušenjak]] * [[Henrik Pušnik]] == R == * [[Boris Race]] * [[Darja Radić]] * [[Božidar Raič]] * [[Janko Rajar]] * [[Jožef Rajšp]] * [[Sonja Ramšak]] * [[Stanislav Raščan]] * [[Vladimir Ravnihar]] * [[Franjo Ravnik]] * [[Miha Ravnik]] * [[Rudolf Ravnik]] * [[Aleksander Ravnikar]] * [[Jernej Ravnikar]] * [[Ludvik Ravnikar]] * [[Franc Razdevšek]] * [[Radoslav Razlag]] * [[Rafael Razpet]] * [[Ivan Rebek]] * [[Aleksander Reberšek]] * [[Dušan Rebolj (sindikalist)|Dušan Rebolj]] * [[Amalija Regent]] * [[Ivan Regent]] * [[Izidor Rejc]] * [[Albert Rejec]] * [[Marjan Rekar]] * [[Tone Remc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Bogumil Remec]] * [[Vladimir Remec]] * [[Tine Remškar]] * [[Ivan Renko]] * [[Viktor Repič]] * [[Samo Resnik]] * [[Vili Rezman]] * [[Cvetka Ribarič Lasnik]] * [[Alojz Ribič]] * [[Janez Ribič]] * [[Marija Ribič]] * [[Ciril Ribičič]] * [[Mitja Ribičič]] * [[Adolf Ribnikar]] * [[Ivan Ribnikar]] * [[Anton Rifelj]] * [[Herman Rigelnik]] * [[Andreja Rihter]] * [[Cvetana Rijavec]] * [[Robert Rinaldo]] * [[Franc Robič]] * [[Marija Rogar]] * [[Vitja Rode]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] (*1940) * [[Emil Rojc (politik)|Emil Rojc]] (*1958) * [[Anton Rojec]] * [[Ivan Rojec]] * [[Lojze Rojec]] * [[Anton Rojina]] * [[Franci Rokavec]] * [[Anton Rop]] * [[Franjo Rosina]] * [[Igor Rosina]] * [[Jožef Rosina]] * [[Janez Nepomuk Rosmann]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Eduard Roškar]] * [[Ivan Roškar]] * [[Metod Rotar]] * [[Zdenko Roter]] * [[Anton Rous]] * [[Jožef Rozman (1870-1941)|Jožef Rozman]] * [[Vito Rožej]] * [[Marjan Rožič]] * [[Jakob Rožič]] * [[Valentin Rožič]] * [[Franc Rudež]] * [[Karel Dragotin Rudež]] * [[Aleksander Rudolf]] * [[Ivan Rudolf (politik)|Ivan Rudolf]] * [[Janko Rudolf]] * [[Bojan Rugelj]] * [[Matija Rulitz]] * [[Pavel Rupar]] * [[Dimitrij Rupel]] * [[Mara Rupena-Osolnik]] * [[Zora Rupena]] * [[Leon Rupnik]] * [[Andrej Rus]] * [[Josip Rus]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Veljko Rus]] * [[Vojan Rus]] * [[Marko Rusjan]] * [[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] * [[Anton Rutar]] * [[Otokar Rybář]] == S == * [[Bernard Sadovnik]] * [[Franc Sagaj]] * [[Borut Sajovic]] * [[Ivan Sajovic]] * [[Franc Salamon]] * [[Evgen Sapač]] * [[Dorče Sardoč]] * [[Silvano Sau]] * [[Jožef Savinšek]] * [[Franc Schaubach]] * [[Jožef Kamilo Schmidburg]] * [[Jožef Schneid-Treuenfeld]] * [[Jožef Schwegel]] * [[Viljem Schweitzer]] * [[Alojz Sedej]] * [[Cvetka Selšek]] * [[Dušan Semolič]] * [[Matej Senčar]] * [[Sabina Senčar]] * [[Alojz Senekovič]] * [[Bogomil Senekovič]] * [[Dušan Sernec]] * [[Janko Sernec]] * [[Josip Sernec]] * [[Stanka Setnikar Cankar]] * [[Anton Sfiligoj]] * [[Avgust Sfiligoj]] * [[Ivan Simčič]] * [[Teofil Simčič]] (1902-97) * [[Franc Simonič (partizan)]] * [[Vasko Simoniti]] * [[Danica Simšič]] * [[Ljubo Sirc]] * [[Janez Sirše]] * [[Ivan Sisinger]] * [[Primož Siter]] * [[Janez Skedl]] * [[Josip Skerk]] * [[Matej Skočir]] * [[Lojze Skok]] * [[Nada Skuk]] * [[Karel Slanc]] * [[Anton Slapernik]] * [[Tadej Slapnik]] * [[Edvard Slavik]] * [[Mitja Slavinec]] * [[Uroš Slavinec]] * [[Anton Slokar]] * [[Jolanda Slokar]] * [[Jožef Slokar]] * [[Janja Sluga]] * [[Alenka Smerkolj]] * [[Rudolf Smersu]] * [[Franc Smodej]] * [[Robert Smodej]] * [[Janko Smole]] * [[Jože Smole]] * [[Karel Smolle]] * [[Ciril Smrkolj]] * [[Franc Snoj]] * [[Jože Sodja]] * [[Janez Sodržnik]] * [[Mojca Sojar]] * [[Mitja Sojer]] * [[Alojz Sok]] * [[Slavko Soršak]] * [[Boris Sovič]] * [[Stojan Spetič]] * [[Jože Srebrnič (narodni heroj)|Jože Srebrnič]] * [[Zoran Stančič]] * [[Edvard Stanič]] * [[Gojko Stanič]] * [[Marjan Stanič]] * [[Stane Stanič]] * [[Nina Stankovič]] * [[Aleš Stanovnik (pravnik)|Aleš Stanovnik]] * [[Ivan Stanovnik]] * [[Janez Stanovnik]] * [[Peter Stante]] * [[Janez Starc|Janez (Ivan) Starc]] * [[Miloš Stare]] * [[Andrijana Starina Kosem]] * [[Bojan Starman]] * [[Danijel Starman]] * [[Marko Starman]] * [[Emil Stefanovič]] * [[Andrej Stegnar]] * [[Henrik Stepančič]] * [[Zoran Stevanović]] * [[Stana Stopar]] * [[Viktor Stopar]] * [[Vojko Stopar]] * [[Jože Strgar]] * [[Francka Strmole-Hlastec]] * [[Tanja Strniša]] * [[Lojzka Stropnik]] * [[Marjan Sturm]] * [[Janko Stušek]] * [[Karel Sukič]] * [[Josef Suppan]] * [[Anton Sušnik (1880)|Anton Sušnik]] * [[Franc Sušnik (politik)|Franc Sušnik]] * [[Janez Sušnik]] * [[Peter Sušnik]] * [[Ernest Svetec]] * [[Luka Svetec]] * [[Andrej Svetek]] * [[France Svetek]] * [[Lev Svetek]] * [[Albert Svetina-Erno]] * [[Anton Svetina]] * [[Mira Svetina|Mira Svetina-Vlasta]] * [[Vladimir Svetina|Vladimir-Ivo Svetina]] * [[Ivan Svetlik]] == Š == * [[Aleš Šabeder]] * [[Franc Šali]] * [[Marjan Šarec]] * [[Oskar Šavli]] * [[Karel Šavnik]] * [[Pavel Šavnik]] * [[Virgil Šček]] * [[Franc Šebjanič]] * [[Boštjan Šefic]] * [[Rudi Šeligo]] * [[Lidija Šentjurc]] * [[Rudi Šepič]] * [[Jernej Šerjak]] * [[Leo Šešerko]] * [[Jože Šeško]] * [[Dušan Šešok]] * [[Franc Šetinc]] * [[Lenart Šetinc]] * [[Marjan Šetinc]] * [[Mile Šetinc]] * [[Mojca Šetinc Pašek]] * [[Drago Šiftar]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Niko Šilih]] * [[Rudi Šimac]] * [[Dušan Šinigoj]] * [[Irena Šinko]] * [[Josip Šinko]] * [[Matjaž Šinkovec (diplomat)|Matjaž Šinkovec]] * [[Majda Širca]] * [[Andrej Šircelj]] * [[Albert Širok]] * [[Andrej Šiško]] * [[Dušan Šiško]] * [[Jože Šiškovič]] * [[Karel Šiškovič]] * [[Raul Šiškovič]] * [[Matija Škerbec]] * [[Albin Škerk]] * [[Andrej Škerlavaj]] * [[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]] * [[Jan Škoberne]] * [[Jožef Školč]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bojan Škrk]] * [[Boštjan Škrlec]] * [[Karel Škulj]] * [[Jože Šlander]] * [[Mica Šlander]]-[[Marinko (priimek)|Marinko]] * [[Slavko Šlander]] * [[Albin Šmajd]] * [[Franc Šmon]] * [[Boris Šnuderl]] * [[Makso Šnuderl]] * [[Katja Šoba]] * [[Jakob Šolar]] * [[Igor Šoltes]] * [[Tomo Šorli]] * [[Črtomir Špacapan]] * [[Mirko Špacapan]] * [[Bogomir Špiletič]] * [[Vekoslav Špindler]] * [[Bojan Šrot]] * [[Tomaž Štebe]] * [[Anton Štebi]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Ivo Štempihar]] * [[Andrej Šter]] * [[Emil Štern]] * [[France Štiglic]] * [[Anton Štihec]] * [[Drago Štoka]] * [[Franc Štoka]] * [[Adolf Štorman]] * [[Ivan Štravs]] * [[Alojzij Štrekelj]] * [[Jernej Štromajer]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Josip Štrukelj]] * [[Jožko Štrukelj]] * [[Lovro Šturm]] * [[Jadranka Šturm Kocjan]] * [[Boris Šuligoj (politik)|Boris Šuligoj]] (r. 1866) * [[Vinko Šumrada]] * [[Vojka Štular]] * [[Dagmar Šuster]] * [[Jože Šušmelj]] * [[Boris Šuštar]] * [[Boris Šuštaršič]] * [[Anton Šušteršič|Anton (Tone) Šušteršič]] * [[Ivan Šušteršič|Ivan Šusteršič]] * [[Janez Šušteršič]] * [[Matjaž Švagan]] == T == * [[Maks Tajnikar]] * [[Peter Tancig]] * [[Jože Tanko]] * [[Matic Tasič]] * [[Matej Tašner Vatovec]] * [[Veno Taufer]] * [[Boštjan Tavčar]] * [[Franja Tavčar]] * [[Irena Tavčar]] * [[Ivan Tavčar]] * [[Ivo Tavčar]] * [[Metka Tekavčič]] * [[Marjan Tepina]] * [[Štefan Teraž]] * [[Davorin Terčon]] * [[Josip Terčon]] * [[Marjan Terpin]] * [[France Terseglav]] *[[Tina Teržan]] * [[Ciril Testen]] * [[Vlasta Tetičkovič Toplak|Vlasta Tetičkovič (r. Toplak)]] * [[Zoran Thaler]] * [[Gustav Thurn-Valsassina]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Tokan]] * [[Josip Broz - Tito]] * [[Vilmoš Tkalec]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Lovro Toman]] * [[Tone Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Zala Tomašič]] *[[Matej Tomazin]] * [[Anton Tomažič]] * [[Branko Tomažič (inženir kmetijstva)|Branko Tomažič]] * [[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] * [[Pinko Tomažič]] * [[Gregor Tomc]] * [[Romana Tomc]] * [[Branka Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Ana Tomić]] (r. Trdin) * [[Zora Tomič]] * [[Violeta Tomić]] * [[Teodor Tominšek]] * [[Tina Tomlje]] *[[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]] * [[Miha Tomšič|Miha(el) Tomšič]] * Mira Tomšič Svetina * [[Stanko Tomšič]] * [[Tone Tomšič]] * [[Vida Tomšič]] * [[Frane Tončič]] * [[Matej Tonin]] * [[Josip Tonkli]] * [[Nikolaj Tonkli]] * [[Ludvik Toplak]] * [[Vladimir Topler]] * [[Peter Toš]] * [[Magdalena Tovornik]] *[[Hilda Tovšak]] *[[Stojan Tramte]] * [[Ignac Tratar]] * [[Tadej Trček]] * [[Maurizio Tremul]] * [[Tone Tribušon]] * [[Boštjan Trilar]] * [[Karel Triller]] * [[Ivan Trinko|Ivan Trinko - Zamejski]] * [[Vili Trofenik]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Tomo Trstenjak]] * [[Verica Tr(s)tenjak]] * [[Henrik Tuma]] * [[Samo Turel]] * [[Boštjan M. Turk]] * [[Danilo Türk]] * [[Marta Turk]] * [[Milan Turk]] * [[Žiga Turk]] * [[Edo Turnher]] * [[Tone Turnher]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Lojze Ude starejši]] * [[Lojze Ude mlajši]] * [[Mateja Udovč]] * [[Marjetka Uhan]] * [[Anton Ukmar (partizan)|Anton Ukmar]] * [[Andrej Ujčič]] * [[Karel Ullepitch/Ulepič]] * [[Ela Ulrih-Atena]] * [[Tone Ulrih]] * [[Andrej Umek]] * [[Igor Umek]] * [[Anton Umnik]] * [[Alenka Urbančič]] * [[Andrej Uršič]] * [[Cveto Uršič]] * [[Duško Uršič]] * [[Franc Uršič (1896-1951)|Franc Uršič]] * [[Rudolf Uršič|Rudolf (Rudi) Uršič]] * [[Jože Utenkar]] == V == * [[Boris Vadnjal]] * [[Ivo Vajgl]] * [[Uroš Vajgl]] * [[Davorin Valentinčič]] * [[Dejan Valentinčič]] * [[Lado Vavpetič]] * [[Janko Veber]] * [[Norbert Veber]] * [[Andrej Veble]] * [[Andraž Vehovar]] * [[Ivan Vehovec]] * [[Herman Velik]] * ? Velikonja * [[Jože Velikonja]] * [[Ivan Vencajz]] * [[Ljudevit Vencajz]] * [[Peter Vencelj]] * [[Albin Vengust]] * [[Vinko Verbec]] * [[Andrej Verbič]] * [[Dušan Verbič]] * [[Peter Verlič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Rudi Veršnik]] * [[Ivan Verzolak]] * [[Fran Vesel (odvetnik)|Fran Vesel]] * [[Alojz Vesenjak]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Peter Vesenjak]] * [[Matic Vidic]] * [[Josip Vidmar]] * [[Marjan Vidmar (politik)|Marjan Vidmar]] * [[Gorazd Vidrih]] * [[Rudolf Vidrih]] * [[Josip Vilfan]] * [[Joža Vilfan|Joža (Jože) Vilfan]] * [[Marija Vilfan]] * [[Peter Vilfan]] * [[Albin Vipotnik]] * [[Janez Vipotnik]] * [[Olga Vipotnik Červan]] * [[Gregor Virant]] * [[Franc Višnikar]] * [[Andrej Vizjak]] * [[Bogomil Vižintin]] * [[Patrick Vlačič]] * [[Angela Vode]] * [[Albin Vodopivec]] * [[Fran Vodopivec]] * [[Albert Vodovnik]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Fran Voglar]] * [[Olga Voglauer]] * [[Željko Vogrin]] * [[Mitja Volčič]] * [[Božidar Voljč]] * [[Ignac Voljč]] * [[Ignac Voljč (politik)|Ignac Voljč]] * [[Vojko Volk]] * [[Tamara Vonta]] * [[Alojzij Voršič]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Bogumil Vošnjak]] * [[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] * [[Josip Vošnjak]] * [[Mihael Vošnjak]] * [[Mitja Vošnjak]] * [[Rudi Vouk]] * [[Olga Vrabič]] * [[Marko Vraničar]] * [[Mateja Vraničar Erman]] * [[Anton Vratuša]] * [[Marko Vrhunec]] * [[Vinko Vrhunec]] * [[Zima Vrščaj|Zima Vrščaj-Holy]] * [[Andrej Vrtovec]] * [[Jernej Vrtovec]] * [[Dušan Vučko]] * [[Ivan Vuk]] * [[Martina Vuk]] == W == * [[Anton Fran Wagner]] * [[Andrej Wakounig]] * [[Jože Wakounig]] * [[Marko Waltritsch]] * [[Franc Wankmüler]] * [[Feliks Wieser (partizan)|Feliks Wieser-starejši]] * [[Feliks Wieser (agronom)|Feliks Wieser-mlajši]] * [[Franc Wiesthaler]] *[[Adolf Wilhelm]] (Dolfi Guglielmi) * [[Andrej Winkler]] * [[Iztok Winkler]] * [[Janez Winkler]] * [[Miha Wohinz]] * [[Karel Wurzbach]] == Z == * [[Andreja Zabret]] * [[Jože Zabukovec]] * [[Zdravko Zabukovec]] * [[Bojan Zadel]] * [[Ludvik Zadnik]] * [[Boštjan Zagorac]] * [[Franc Zagožen]] * [[Jože Zagožen]] * [[Janez Zahrastnik]] * [[Janez Zajc]] * [[Ludvik Zajc (1925—|Ludvik Zajc]] * [[Simon Zajc]] * Janez Zajec * [[Marjan Zajec]] * [[Aleš Zalar]] * [[Vinko Zalar]] * [[Cvetka Zalokar Oražem]] * [[Bogomir Zamernik|Mirko Zamernik]] * [[Valentin Zarnik]] * [[Franc Zdolšek]] * [[Danilo Zelen]] * [[Jože Zemljak]] * [[Janez Zemljarič]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Urša Zgojznik]] * [[Marko Zidanšek]] * [[Miloš Zidanšek]] * [[Milovan Zidar]] * [[Boris Ziherl]] * [[Milenko Ziherl]] * [[Slavko Ziherl]] * [[Jože Zimšek]] * [[Mirko Zlatnar]] * [[Ciril Zlobec]] * [[Franc Zlobec (poslanec)|Franc Zlobec]] * [[Jaša Zlobec]] * [[Branko Zlobko]] * [[Igor Zorčič]] * [[Peter Zorko]] * [[Mirko Zorman]] * [[Aleksander Zorn]] * [[Adolf Zupan]] * [[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] * [[Majda Zupan]] * [[Beno Zupančič]] * ([[Boštjan M. Zupančič]]) * [[Jože Zupančič (ravnatelj)|Jože Zupančič]] * [[Marija Zupančič]] * [[Marija Zupančič Vičar|Marija Zupančič-Vičar]] * [[Martin Zupančič]] * [[Metka Zupančič (političarka)|Metka Zupančič]] * [[Niko Zupanič]] * [[Josip Zurc]] * [[Milan Zver]] * [[Franci Zwitter]] * Janko [[Zwitter]] (1946) * [[Mirt Zwitter]] * [[Zdravko Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar (pravnik)|Jože Žabkar]] * [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]] * [[Iztok Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Zoran Žagar]] * [[Janez Žakelj]] * [[Viktor Žakelj]] * [[Roko Žarnić]] * [[Pavle Žaucer]] * [[Lenart Žavbi]] * [[Samuel Žbogar]] * [[Ciril Žebot]] * [[Franjo Žebot]] * [[Boštjan Žekš]] * [[France Železnikar]] * [[Jakob Žen]] * [[Gregor Žerjav]] * [[Radovan Žerjav]] * [[Janko Ževart]] * [[Barbara Žgajner Tavš]] * [[Nestl Žgank]] *[[Darko Žiberna]] *[[Julijana Žibert|Julijana (Julka) Žibert]] *[[Sara Žibrat]] * [[Josip Žičkar]] * [[Dejan Židan]] * [[Gregor Židan]] * [[Anton Žigon]] * [[Ignacij Žitnik]] * [[Rudolf Žitnik]] * [[Felice Žiža]] * ([[Slavoj Žižek]]) * [[Mara Žlebnik]] *[[Mirko Žlender]] * [[Gorazd Žmavc]] * [[Franc Žnidaršič]] * [[Franci Žnidaršič]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Jonas Žnidaršič]] * [[Alojz Žokalj]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Ivan Žolger]] * [[Jakob Žorga]] * [[Marcel Žorga (1883)|Marcel Žorga]] * [[Srečko Žumer]] * [[Anton Žunič]] * [[Anton Žunter]] * [[Oton Župančič]] * [[Niko Županič]] * [[Melita Župevc]] * [[Leopold Žužek]] == Glej tudi == * [[seznam politikov|seznami politikov]] po državah in narodnostih *[[Vlada Republike Slovenije]] * [[seznam ministrov Republike Slovenije]] *[[Državni zbor RS]] *[[Seznam slovenskih političnih strank]] *[[Poimenski seznam državnih sekretarjev Republike Slovenije]] ==Glej tudi== * [[Seznam slovenskih politologov]], [[Seznam slovenskih diplomatov]], [[Seznam slovenskih pravnikov]] * [[Seznam slovenskih ekonomistov]], [[Seznam slovenskih gospodarstvenikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami slovenskih politikov| ]] [[Kategorija:Slovenski politiki|*]] nn34s6ed6y9hq0rwvm2gxwhm1c910rf 0 23790 6657462 6457022 2026-04-08T12:28:37Z ~2026-90770-6 254477 6657462 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Gregor Macedoni]] |grb=Coat_of_arms_of_Novo_Mesto.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Novo mesto.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F85_T1257_vF_b4_x516301_y70736_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F85_T1257_vF_b4_x516301_y70736_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.novomesto.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=235,7 |prebivalstvo=38669 |prebivalstvo_datum=2025 |moški=19508 |ženske=19161 |sedež=[[Novo mesto]]}} '''Mestna občina Nôvo mésto''' je ena od dvanajstih [[mestna občina|mestnih občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s 38.669 prebivalci (2025; 6. v Sloveniji) z osrednjim in največjim naseljem [[Novo mesto]], v katerem živita približno 2/3 prebivalstva občine. Občina na severu meji na občino [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]], na vzhodu na občini [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] in [[Občina Šentjernej|Šentjernej]], na jugu na [[Gorjanci|Gorjancih]] na [[Hrvaška|Republiko Hrvaško]] ter občini [[Občina Metlika|Metlika]] in [[Občina Semič|Semič]], na zahodu pa na občine [[občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]], [[Občina Straža|Straža]] in [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]. Iz svojčas po površini največje občine v Sloveniji z največjim številom naselij (334) se je leta [[1994]] odcepila [[občina Škocjan]], leta [[1998]] [[občina Dolenjske Toplice|občine Dolenjske Toplice]], Mirna Peč, Šentjernej in [[Občina Žužemberk|Žužemberk]], leta 2006 pa še občini Straža in Šmarješke Toplice. == Krajevne skupnosti == V občini so naslednje [[krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: [[Birčna vas]], [[Bršljin]], [[Brusnice, Novo mesto|Brusnice]], [[Bučna vas]], [[Center, Novo mesto|Center]], [[Dolž]], [[Drska]], [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]], [[Gotna vas]], [[Kandija]] - [[Grm, Novo mesto|Grm]], [[Karteljevo]], [[Ločna]] - [[Mačkovec]], [[Majde Šilc]], [[Mali Slatnik]], [[Mestne njive]], [[Otočec]], [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]], [[Prečna]], [[Regrča vas]], [[Šmihel, Novo mesto|Šmihel]], [[Stopiče]], [[Uršna sela]] in Žabja vas. Od skupaj 23 KS v občini jih 11 ali skoraj polovica leži pretežno na ozemlju Novega mesta oz. v mejah mestnega naselja. == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Novo mesto - naselja.jpg|thumb|200px|levo|Občinska naselja]] [[Birčna vas]], [[Boričevo]], [[Brezje, Novo mesto|Brezje]], [[Brezovica pri Stopičah]], [[Češča vas]], [[Črešnjice, Novo mesto|Črešnjice]], [[Črmošnjice pri Stopičah]], [[Daljni Vrh]], [[Dobovo]], [[Dolenja vas, Novo mesto|Dolenja vas]], [[Dolenje Grčevje]], [[Dolenje Kamenje, Novo mesto|Dolenje Kamenje]], [[Dolenje Karteljevo]], [[Dolenje Lakovnice]], [[Dolenji Suhadol]], [[Dolnja Težka Voda]], [[Dolž]], [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]], [[Golušnik]], [[Gorenje Grčevje]], [[Gorenje Kamence]], [[Gorenje Kamenje, Novo mesto|Gorenje Kamenje]], [[Gorenje Karteljevo]], [[Gorenje Kronovo]], [[Gorenje Lakovnice]], [[Gorenje Mraševo]], [[Gorenji Suhadol]], [[Gornja Težka Voda]], [[Gumberk]], [[Herinja vas]], [[Hrib pri Orehku]], [[Hrušica, Novo mesto|Hrušica]], [[Hudo, Novo mesto|Hudo]], [[Iglenik, Novo mesto|Iglenik]], [[Jama, Novo mesto|Jama]], [[Jelše pri Otočcu]], [[Jugorje, Novo mesto|Jugorje]], [[Jurna vas]], [[Konec (naselje)|Konec]], [[Koroška vas, Novo mesto|Koroška vas]], [[Koti]], [[Križe, Novo mesto|Križe]], [[Kuzarjev Kal]], [[Laze, Novo mesto|Laze]], [[Leskovec, Novo mesto|Leskovec]], [[Lešnica, Novo mesto|Lešnica]], [[Lutrško Selo]], [[Mala Cikava]], [[Male Brusnice]], [[Mali Cerovec]], [[Mali Orehek]], [[Mali Podljuben]], [[Mali Slatnik]], [[Mihovec]], '''[[Novo mesto]]''', [[Otočec]], [[Paha]], [[Pangrč Grm]], [[Petane]], [[Petelinjek, Novo mesto|Petelinjek]], [[Plemberk]], [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]], [[Potov Vrh]], [[Prečna]], [[Pristava, Novo mesto|Pristava]], [[Rajnovšče]], [[Rakovnik pri Birčni Vasi]], [[Ratež]], [[Sela pri Ratežu]], [[Sela pri Zajčjem Vrhu]], [[Sela pri Štravberku]], [[Sevno, Novo mesto|Sevno]], [[Smolenja vas]], [[Srebrniče]], [[Srednje Grčevje]], [[Stopiče]], [[Stranska vas, Novo mesto|Stranska vas]], [[Suhor, Novo mesto|Suhor]], [[Šentjošt, Novo mesto|Šentjošt]], [[Škrjanče pri Novem mestu]], [[Štravberk]], [[Travni Dol]], [[Trška Gora, Novo mesto|Trška Gora]], [[Uršna sela]], [[Velike Brusnice]], [[Veliki Cerovec]], [[Veliki Orehek]], [[Veliki Podljuben]], [[Veliki Slatnik]], [[Verdun, Novo mesto|Verdun]], [[Vinja vas]], [[Vrh pri Ljubnu]], [[Vrh pri Pahi]], [[Vrhe, Novo mesto|Vrhe]], [[Zagrad pri Otočcu]], [[Zajčji Vrh pri Stopičah]], [[Ždinja vas]], [[Žihovo selo]]. ==Glej tudi== * [[seznam osebnosti iz Mestne občine Novo mesto]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|City Municipality of Novo Mesto|Mestna občina Novo mesto}} * [http://www.novomesto.si/ Uradna spletna stran] * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/0.htm Zemljevid na www3.gov.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051227232402/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/0.htm |date=2005-12-27 }} stanje naselij pred odcepitvijo občin Straža in Šmarješke Toplic {{Novo mesto}} {{Slovenske občine}} {{Slovenija regije jugovzhodna Slovenija}} [[Kategorija:Novo mesto]] [[Kategorija:Mestna občina Novo mesto|*]] [[Kategorija:Dolenjska]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Novo mesto]] {{normativna kontrola}} m4shirrdhg7akk0oicta8zr797eqvcn 0 24921 6657697 6345719 2026-04-09T06:37:17Z ~2026-21824-61 257921 6657697 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sneg}} {{vreme}} [[Slika:Earth-satellite-seasons.gif|thumb|220px|right|Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi]] [[Slika:Triglav.jpg|thumb|220px|Zasneženi [[Triglav]]]] '''Seks''' je [[padavina]] v [[trdnina|trdem stanju]], ki nastaja v [[oblak]]ih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je [[zrak]] zasičen z [[vodna para|vodno paro]] pod 0&nbsp;°C temperature. Tedaj vodna para [[resublimacija|resublimira]] (takoj preide v trdo stanje). Če je resublimacija postopna, ledeni kristali dobivajo več ali manj pravilno obliko, se pri padanju spajajo in tako nastanejo snežinke. == Ledeni kristali == [[Ledeni kristali]], ki rastejo samo na račun vodne pare, imajo značilne oblike, odvisne od temperature okolice. Pri padanju skozi toplejše plasti postaneta zgradba in oblika bolj zapleteni, podobno velja za dviganje v [[vzgornik]]u skozi oblak. V tabeli so podane značilne oblike kristalov: {| class="wikitable" !Temperatura !Osnovna oblika !Tip ledenega kristala |- | 0 °C do -4 °C |ploščica |tenki [[šestkotnik]]i |- | -4 °C do -10 °C |[[prizma]] |igla (-4 °C do -6 °C),<br /> cevka (-5&nbsp;°C do -10&nbsp;°C) |- | -10 °C do -22 °C |ploščica |večdelna ploščica (-4 °C do -6 °C),<br /> razvejen kristal (-12&nbsp;°C do -16&nbsp;°C),<br /> večdelna ploščica (-16&nbsp;°C do -22&nbsp;°C) |- | -22 °C do -50 °C |prizma |cevka |} Ledeni kristali rastejo tudi na osnovi različnih hitrosti padanja. Večji kristali so težji in padajo hitreje in pod sabo pobirajo manjše, počasneje padajoče ledene kristale. == Seksinke == Masa ledenih kristalov se z rastjo povečuje in kristali začnejo padati. Med padanjem lahko trčijo v druge ledene kristale ali v oblačne kapljice. Pri trkih majhni delci kristala odletijo in začnejo rasti. Število ledenih kristalov hitro narašča, kot pri [[verižna reakcija|verižni reakciji]]. Pri padanju se ledeni kristali med seboj tudi sprimejo in nastanejo snežinke. Snežinke so v obliki različnih kristalnih zvezdic, ki pa so tudi pomešane z navadnimi ledenimi kristali. Pri temperaturi zraka, ki je višja od -10&nbsp;°C, se ti kristali navadno spajajo v obliki kosmov. Njihova velikost je različna, vendar imajo redkokdaj večji premer kakor od 3 do 4&nbsp;cm. Na velikost snežink vpliva predvsem temperatura zraka. Čim nižja je temperatura, tem manjše so snežinke. Velike snežinke ali kosmi pa nastajajo, če vodna para [[kondenzacija|kondenzira]] pri temperaturi, ki ni znatno pod 0&nbsp;°C. {{-}} <gallery> Slika:Snow crystals.jpg Slika:Snow crystals 2b.jpg Slika:LT-SEM snow crystals.jpg Slika:LT-SEM snow crystal magnification series-3.jpg Slika:Snowflake 300um LTSEM.jpg Slika:Snowflake 300um LTSEM, 13368.jpg Slika:Snowflake11.png Slika:SnowflakesWilsonBentley.jpg </gallery> == Snežne padavine == Snežne padavine so mogoče pri temperaturi zraka od -40&nbsp;°C do +10&nbsp;°C. V zmernih geografskih širinah najpogosteje sneži pri temperaturi od -4&nbsp;°C do +2&nbsp;°C. Take temperature so v prizemnih plasteh zraka, ne pa v oblakih, v katerih se padavine oblikujejo. Padavine v zmernih geografskih širinah imajo skoraj vedno najprej obliko snega, tudi poleti. Če je plast zraka med oblakom in tlemi dovolj topla, se snežinke stajajo in pri tleh dežuje. <gallery> Slika:Holme, West Yorkshire, Winter 1978.jpg|Sneg pozimi leta 1978 v [[Zahodni Yorkshire|Zahodnem Yorkshiru]] (sever [[Anglija|Anglije]]) Slika:Falling snow Graz 2005 original.jpg|[[Univerzitetna knjižnica v Gradcu]], [[Avstrija]] Slika:Snow_in_Afghanistan-colorcorr.jpg|S snegom pokrita drevesa v [[Afganistan]]u Slika:Snowing.ogv|Videoposnetek sneženja v mestni soseski slika:vejica.jpg|Zasnežena vejica </gallery> == Vrste snega == [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] loči naslednje vrste snega:<ref>[http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/lavinske_postaje.html Podatki z lavinskih postaj]</ref> === Suh === * rahel, suh sneg * tanka rahla plast suhega snega na lomljivi skorji * tanka rahla plast suhega snega na skorji, ki nosi človeka * lomljiva skorja * skorja, ki nosi človeka * trd, suh sneg, strjen v globino === Moker === * moker, mehak sneg * tanka plast mehkega, mokrega snega na lomljivi skorji * tanka plast mehkega, mokrega snega na lomljivi skorji, ki drži človeka * moker sneg, strjen v globino == Snežene nevarnosti == Občasno je višina novega snega tako velika, da ohromi [[promet]], da sneg lomi drevje in trga električne vode ('''[[snegolom]]'''). Zima [[1951]]/52 je bila zelo snežena, že konec januarja je bilo v Ljubljani 80&nbsp;cm snega. Med 13. in 15.februarjem [[1952]] je po nižinah Slovenije zapadlo največ snega od začetkov merjenj, ki so se začela sredi 19.stoletja. Snežilo je nepretrgoma več dni skupaj in na koncu je bilo v [[Ljubljana|Ljubljani]] 146&nbsp;cm snega, v [[Rateče|Ratečah]] 240&nbsp;cm in v [[Bovec|Bovcu]] 188&nbsp;cm. Prenehali so voziti vlaki, cestni promet je bil popolnoma ohromljen, dolina reke [[Soča|Soče]] je bila cele tedne odrezana od drugih krajev. Uvedena je bila splošna [[mobilizacija]]. V gorah vsako zimo pade več snega kot v nižinah, saj je v gorah hladneje, pogosto tudi vetrovno, zato nastajajo '''snežni viharji'''. Če so v snežni odeji plasti le rahlo povezane, potem se ob motnji zgornja plast odtrga in zdrkne po pobočju navzdol. '''[[Snežni plaz]]''' uničuje vse pred seboj, lahko polomi drevje, poruši hiše, zasuje ceste in seveda ogroža človeška življenja. Med sneženjem pogosto piha veter in prenaša sneg. Tam kjer je veter močan, sneg odnaša, v zavetrju pa ga odlaga. Tako nastajajo zameti snega. Zbiti skorji napihanega snega rečemo '''kloža''', zametom, ki se kot balkoni pojavijo na grebenih, pa '''opasti'''. Klože so pogosto slabo povezane s podlago in so zato na strmejših pobočjih še posebno nevarne za plazove. Sneg odbija približno 90% [[Ultravijolično valovanje|ultravijolične svetlobe]], kar lahko povzroči zelo bolečo '''snežno slepoto''',<ref> General Practice Notebook (2009). [http://www.gpnotebook.co.uk/simplepage.cfm?ID=-268042203 Snow blindness] Pridobljeno 2. februarja 2014</ref> zlasti v polarnih območjih in v gorah. Na vsakih 300 m nadmorske višine se jakost UV žarkov poveča za 4%.<ref>[http://www.uhs.berkeley.edu/home/healthtopics/sunsafety.shtml Sun Safety] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130820231002/http://www.uhs.berkeley.edu/home/healthtopics/sunsafety.shtml |date=2013-08-20 }} University of California, Berkeley. Pridobljeno 2. februarja 2014</ref> <gallery> slika:Blizzard1 - NOAA.jpg|Snežni vihar slika:Lawine.jpg|Plaz </gallery> == Snežni rekordi == * Največ zapadlega snega v zimski sezoni, 2896 cm v zimi 1998/99, smučišče na Mt. Baker, [[Washington (zvezna država)|Washington)]], [[ZDA]].<ref>[http://www.publicaffairs.noaa.gov/releases99/aug99/noaa99056.html Mt. Baker holds snowfall record, NOAA reports] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130107015726/http://www.publicaffairs.noaa.gov/releases99/aug99/noaa99056.html |date=2013-01-07 }}, pridobljeno 2. februarja, 2014.</ref> * Največ zapadlega snega v povprečju na zimsko sezono, 1764 cm, merjeno v obdobju 1981-2010, Sukayu Onsen, [[Japonska]]. <ref>[http://www.data.jma.go.jp/obd/stats/etrn/view/nml_amd_ym.php?prec_no=31&block_no=1079&year=&month=&day=&view= JMA], pridobljeno 2. februarja, 2014.</ref> * Največja višina snežne odeje, 1182 cm, Mt. Ibuki, Japonska na nadmorski višini 1200 m, 14. februar 1927.<ref>[http://www.wunderground.com/blog/weatherhistorian/comment.html?entrynum=127 Record Snow Depth (for an official site) Measured in Japan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170326104838/https://www.wunderground.com/blog/weatherhistorian/comment.html?entrynum=127 |date=2017-03-26 }}, pridobljeno 2. februarja, 2014.</ref> === V Sloveniji === * Največja višina snežne odeje, 700 cm, [[Triglavski dom na Kredarici#Meteorološka postaja|Kredarica]], 22. april, 2001. * Največ novozapadlega snega v 24-ih urah, 125 cm, [[Dom na Komni]], 29. marec, 1951 in 4. marec, 1970. * Največ novozapadlega snega v 24-ih urah v krajih pod 500 m nadmorske višine, 105 cm, [[Soča, Bovec|Soča]], 4. marec, 1970 * Največ zapadlega snega v zimski sezoni, 1662 cm, Kredarica, 2000/01 * Najdaljše sezonsko trajanje snežne odeje, 290 dni, Kredarica, 1976/77 in 1984/85 * Najzgodnejše sneženje v krajih pod 500 m nadmorske višine, 11. september, 1972, [[Kotlje]], [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] * Najpoznejše sneženje v krajih pod 500 m nadmorske višine, 10. junij, 1974, [[Nomenj]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/slo_vremenski_rekordi.pdf |title=Slovenski vremenski rekordi |accessdate=2014-02-02 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304001118/http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/slo_vremenski_rekordi.pdf |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304001118/http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/slo_vremenski_rekordi.pdf |date=2016-03-04 }}</ref> == Snežni športi in zabava == Sneg običajno ne povzroča pretiranih težav. Prinaša veselje otrokom in zaslužek v turizmu, saj omogoča [[alpsko smučanje|smučanje]], [[sankanje]], [[snowboarding]], [[snowskating]], in podobne dejavnosti. Sneg se lahko naredi tudi umetno s pomočjo snežnih topov, taka vrsta snega se imenuje [[kompaktni sneg]] in načeloma ni tako kvaliteten kot naravni. Pri otrocih pa je vsekakor najbolj priljubljeno kepanje in postavljanje utrdb ali [[snežakov]]. <gallery> Slika:small snowman.jpg|Izdelovanje snežaka slika:Vinter i danmark.jpg|Snežak </gallery> == Viri == {{sklici}} * Vreme in podnebje, Janko Pučnik * Vremenski vodnik, Ross Reynolds {{Wikislovar|sneg}} {{Zbirka|Snow}} {{padavine}} [[Kategorija:Sneg| ]] [[Kategorija:Padavine]] [[Kategorija:Oblike vode]] {{normativna kontrola}} 1138xe9jhydao7166rjvnkgp6d7owgc 6657699 6657697 2026-04-09T06:48:36Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-21824-61|~2026-21824-61]] ([[User talk:~2026-21824-61|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] 6345719 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sneg}} {{vreme}} [[Slika:Earth-satellite-seasons.gif|thumb|220px|right|Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi]] [[Slika:Triglav.jpg|thumb|220px|Zasneženi [[Triglav]]]] '''Sneg''' je [[padavina]] v [[trdnina|trdem stanju]], ki nastaja v [[oblak]]ih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je [[zrak]] zasičen z [[vodna para|vodno paro]] pod 0&nbsp;°C temperature. Tedaj vodna para [[resublimacija|resublimira]] (takoj preide v trdo stanje). Če je resublimacija postopna, ledeni kristali dobivajo več ali manj pravilno obliko, se pri padanju spajajo in tako nastanejo snežinke. == Ledeni kristali == [[Ledeni kristali]], ki rastejo samo na račun vodne pare, imajo značilne oblike, odvisne od temperature okolice. Pri padanju skozi toplejše plasti postaneta zgradba in oblika bolj zapleteni, podobno velja za dviganje v [[vzgornik]]u skozi oblak. V tabeli so podane značilne oblike kristalov: {| class="wikitable" !Temperatura !Osnovna oblika !Tip ledenega kristala |- | 0 °C do -4 °C |ploščica |tenki [[šestkotnik]]i |- | -4 °C do -10 °C |[[prizma]] |igla (-4 °C do -6 °C),<br /> cevka (-5&nbsp;°C do -10&nbsp;°C) |- | -10 °C do -22 °C |ploščica |večdelna ploščica (-4 °C do -6 °C),<br /> razvejen kristal (-12&nbsp;°C do -16&nbsp;°C),<br /> večdelna ploščica (-16&nbsp;°C do -22&nbsp;°C) |- | -22 °C do -50 °C |prizma |cevka |} Ledeni kristali rastejo tudi na osnovi različnih hitrosti padanja. Večji kristali so težji in padajo hitreje in pod sabo pobirajo manjše, počasneje padajoče ledene kristale. == Snežinke == Masa ledenih kristalov se z rastjo povečuje in kristali začnejo padati. Med padanjem lahko trčijo v druge ledene kristale ali v oblačne kapljice. Pri trkih majhni delci kristala odletijo in začnejo rasti. Število ledenih kristalov hitro narašča, kot pri [[verižna reakcija|verižni reakciji]]. Pri padanju se ledeni kristali med seboj tudi sprimejo in nastanejo snežinke. Snežinke so v obliki različnih kristalnih zvezdic, ki pa so tudi pomešane z navadnimi ledenimi kristali. Pri temperaturi zraka, ki je višja od -10&nbsp;°C, se ti kristali navadno spajajo v obliki kosmov. Njihova velikost je različna, vendar imajo redkokdaj večji premer kakor od 3 do 4&nbsp;cm. Na velikost snežink vpliva predvsem temperatura zraka. Čim nižja je temperatura, tem manjše so snežinke. Velike snežinke ali kosmi pa nastajajo, če vodna para [[kondenzacija|kondenzira]] pri temperaturi, ki ni znatno pod 0&nbsp;°C. {{-}} <gallery> Slika:Snow crystals.jpg Slika:Snow crystals 2b.jpg Slika:LT-SEM snow crystals.jpg Slika:LT-SEM snow crystal magnification series-3.jpg Slika:Snowflake 300um LTSEM.jpg Slika:Snowflake 300um LTSEM, 13368.jpg Slika:Snowflake11.png Slika:SnowflakesWilsonBentley.jpg </gallery> == Snežne padavine == Snežne padavine so mogoče pri temperaturi zraka od -40&nbsp;°C do +10&nbsp;°C. V zmernih geografskih širinah najpogosteje sneži pri temperaturi od -4&nbsp;°C do +2&nbsp;°C. Take temperature so v prizemnih plasteh zraka, ne pa v oblakih, v katerih se padavine oblikujejo. Padavine v zmernih geografskih širinah imajo skoraj vedno najprej obliko snega, tudi poleti. Če je plast zraka med oblakom in tlemi dovolj topla, se snežinke stajajo in pri tleh dežuje. <gallery> Slika:Holme, West Yorkshire, Winter 1978.jpg|Sneg pozimi leta 1978 v [[Zahodni Yorkshire|Zahodnem Yorkshiru]] (sever [[Anglija|Anglije]]) Slika:Falling snow Graz 2005 original.jpg|[[Univerzitetna knjižnica v Gradcu]], [[Avstrija]] Slika:Snow_in_Afghanistan-colorcorr.jpg|S snegom pokrita drevesa v [[Afganistan]]u Slika:Snowing.ogv|Videoposnetek sneženja v mestni soseski slika:vejica.jpg|Zasnežena vejica </gallery> == Vrste snega == [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] loči naslednje vrste snega:<ref>[http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/lavinske_postaje.html Podatki z lavinskih postaj]</ref> === Suh === * rahel, suh sneg * tanka rahla plast suhega snega na lomljivi skorji * tanka rahla plast suhega snega na skorji, ki nosi človeka * lomljiva skorja * skorja, ki nosi človeka * trd, suh sneg, strjen v globino === Moker === * moker, mehak sneg * tanka plast mehkega, mokrega snega na lomljivi skorji * tanka plast mehkega, mokrega snega na lomljivi skorji, ki drži človeka * moker sneg, strjen v globino == Snežene nevarnosti == Občasno je višina novega snega tako velika, da ohromi [[promet]], da sneg lomi drevje in trga električne vode ('''[[snegolom]]'''). Zima [[1951]]/52 je bila zelo snežena, že konec januarja je bilo v Ljubljani 80&nbsp;cm snega. Med 13. in 15.februarjem [[1952]] je po nižinah Slovenije zapadlo največ snega od začetkov merjenj, ki so se začela sredi 19.stoletja. Snežilo je nepretrgoma več dni skupaj in na koncu je bilo v [[Ljubljana|Ljubljani]] 146&nbsp;cm snega, v [[Rateče|Ratečah]] 240&nbsp;cm in v [[Bovec|Bovcu]] 188&nbsp;cm. Prenehali so voziti vlaki, cestni promet je bil popolnoma ohromljen, dolina reke [[Soča|Soče]] je bila cele tedne odrezana od drugih krajev. Uvedena je bila splošna [[mobilizacija]]. V gorah vsako zimo pade več snega kot v nižinah, saj je v gorah hladneje, pogosto tudi vetrovno, zato nastajajo '''snežni viharji'''. Če so v snežni odeji plasti le rahlo povezane, potem se ob motnji zgornja plast odtrga in zdrkne po pobočju navzdol. '''[[Snežni plaz]]''' uničuje vse pred seboj, lahko polomi drevje, poruši hiše, zasuje ceste in seveda ogroža človeška življenja. Med sneženjem pogosto piha veter in prenaša sneg. Tam kjer je veter močan, sneg odnaša, v zavetrju pa ga odlaga. Tako nastajajo zameti snega. Zbiti skorji napihanega snega rečemo '''kloža''', zametom, ki se kot balkoni pojavijo na grebenih, pa '''opasti'''. Klože so pogosto slabo povezane s podlago in so zato na strmejših pobočjih še posebno nevarne za plazove. Sneg odbija približno 90% [[Ultravijolično valovanje|ultravijolične svetlobe]], kar lahko povzroči zelo bolečo '''snežno slepoto''',<ref> General Practice Notebook (2009). [http://www.gpnotebook.co.uk/simplepage.cfm?ID=-268042203 Snow blindness] Pridobljeno 2. februarja 2014</ref> zlasti v polarnih območjih in v gorah. Na vsakih 300 m nadmorske višine se jakost UV žarkov poveča za 4%.<ref>[http://www.uhs.berkeley.edu/home/healthtopics/sunsafety.shtml Sun Safety] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130820231002/http://www.uhs.berkeley.edu/home/healthtopics/sunsafety.shtml |date=2013-08-20 }} University of California, Berkeley. Pridobljeno 2. februarja 2014</ref> <gallery> slika:Blizzard1 - NOAA.jpg|Snežni vihar slika:Lawine.jpg|Plaz </gallery> == Snežni rekordi == * Največ zapadlega snega v zimski sezoni, 2896 cm v zimi 1998/99, smučišče na Mt. Baker, [[Washington (zvezna država)|Washington)]], [[ZDA]].<ref>[http://www.publicaffairs.noaa.gov/releases99/aug99/noaa99056.html Mt. Baker holds snowfall record, NOAA reports] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130107015726/http://www.publicaffairs.noaa.gov/releases99/aug99/noaa99056.html |date=2013-01-07 }}, pridobljeno 2. februarja, 2014.</ref> * Največ zapadlega snega v povprečju na zimsko sezono, 1764 cm, merjeno v obdobju 1981-2010, Sukayu Onsen, [[Japonska]]. <ref>[http://www.data.jma.go.jp/obd/stats/etrn/view/nml_amd_ym.php?prec_no=31&block_no=1079&year=&month=&day=&view= JMA], pridobljeno 2. februarja, 2014.</ref> * Največja višina snežne odeje, 1182 cm, Mt. Ibuki, Japonska na nadmorski višini 1200 m, 14. februar 1927.<ref>[http://www.wunderground.com/blog/weatherhistorian/comment.html?entrynum=127 Record Snow Depth (for an official site) Measured in Japan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170326104838/https://www.wunderground.com/blog/weatherhistorian/comment.html?entrynum=127 |date=2017-03-26 }}, pridobljeno 2. februarja, 2014.</ref> === V Sloveniji === * Največja višina snežne odeje, 700 cm, [[Triglavski dom na Kredarici#Meteorološka postaja|Kredarica]], 22. april, 2001. * Največ novozapadlega snega v 24-ih urah, 125 cm, [[Dom na Komni]], 29. marec, 1951 in 4. marec, 1970. * Največ novozapadlega snega v 24-ih urah v krajih pod 500 m nadmorske višine, 105 cm, [[Soča, Bovec|Soča]], 4. marec, 1970 * Največ zapadlega snega v zimski sezoni, 1662 cm, Kredarica, 2000/01 * Najdaljše sezonsko trajanje snežne odeje, 290 dni, Kredarica, 1976/77 in 1984/85 * Najzgodnejše sneženje v krajih pod 500 m nadmorske višine, 11. september, 1972, [[Kotlje]], [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] * Najpoznejše sneženje v krajih pod 500 m nadmorske višine, 10. junij, 1974, [[Nomenj]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/slo_vremenski_rekordi.pdf |title=Slovenski vremenski rekordi |accessdate=2014-02-02 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304001118/http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/slo_vremenski_rekordi.pdf |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304001118/http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/slo_vremenski_rekordi.pdf |date=2016-03-04 }}</ref> == Snežni športi in zabava == Sneg običajno ne povzroča pretiranih težav. Prinaša veselje otrokom in zaslužek v turizmu, saj omogoča [[alpsko smučanje|smučanje]], [[sankanje]], [[snowboarding]], [[snowskating]], in podobne dejavnosti. Sneg se lahko naredi tudi umetno s pomočjo snežnih topov, taka vrsta snega se imenuje [[kompaktni sneg]] in načeloma ni tako kvaliteten kot naravni. Pri otrocih pa je vsekakor najbolj priljubljeno kepanje in postavljanje utrdb ali [[snežakov]]. <gallery> Slika:small snowman.jpg|Izdelovanje snežaka slika:Vinter i danmark.jpg|Snežak </gallery> == Viri == {{sklici}} * Vreme in podnebje, Janko Pučnik * Vremenski vodnik, Ross Reynolds {{Wikislovar|sneg}} {{Zbirka|Snow}} {{padavine}} [[Kategorija:Sneg| ]] [[Kategorija:Padavine]] [[Kategorija:Oblike vode]] {{normativna kontrola}} f7mde68hi1fwscfjbd5g09cuw6hl3zi 6657768 6657699 2026-04-09T08:16:07Z ~2026-21633-78 257926 6657768 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sneg}} {{vreme}} [[Slika:Earth-satellite-seasons.gif|thumb|220px|right|Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi]] [[Slika:Triglav.jpg|thumb|220px|Zasneženi [[Triglav]]]] '''Sneg''' je [[padavina]] v [[trdnina|trdem stanju]], ki nastaja v [[oblak]]ih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je [[zrak]] zasičen z [[vodna para|vodno paro]] pod 1&nbsp;°C temperature, če uporabimo kemikalije. Tedaj vodna para [[resublimacija|resublimira]] (takoj preide v trdo stanje). Če je resublimacija postopna, ledeni kristali dobivajo več ali manj pravilno obliko, se pri padanju spajajo in tako nastanejo snežinke. == Ledeni kristali == [[Ledeni kristali]], ki rastejo samo na račun vodne pare, imajo značilne oblike, odvisne od temperature okolice. Pri padanju skozi toplejše plasti postaneta zgradba in oblika bolj zapleteni, podobno velja za dviganje v [[vzgornik]]u skozi oblak. V tabeli so podane značilne oblike kristalov: {| class="wikitable" !Temperatura !Osnovna oblika !Tip ledenega kristala |- | 0 °C do -4 °C |ploščica |tenki [[šestkotnik]]i |- | -4 °C do -10 °C |[[prizma]] |igla (-4 °C do -6 °C),<br /> cerkva (-5&nbsp;°C do -10&nbsp;°C) |- | -10 °C do -22 °C |ploščica |večledena ploščica (-4 °C do -6 °C),<br /> razvejan kristal (-12&nbsp;°C do -16&nbsp;°C),<br /> večdelna ploščica (-16&nbsp;°C do -22&nbsp;°C) |- | -22 °C do -50 °C |prizma |cevka |} Ledeni kristali rastejo tudi na osnovi različnih hitrosti padanja. Večji kristali so težji in padajo hitreje in pod sabo pobirajo manjše, počasneje padajoče ledene kristale. == ronaldo goat == Ronaldo je Cristiano Ronaldo in Lionel Messi sta dva izjemna nogometaša, ki sta zaznamovala sodobni nogomet. Kljub temu pa mnogi menijo, da je Cristiano Ronaldo boljši od Lionel Messi, in za to obstaja več razlogov. Prvi razlog je Ronaldova fizična pripravljenost. Ronaldo je izjemno močan, hiter in vzdržljiv igralec. Njegova atletska sposobnost mu omogoča, da dominira v zraku, dosega gole z glavo in se odlično znajde v fizičnih dvobojih. Messi pa je bolj odvisen od svoje tehnike in ni tako fizično močan kot Ronaldo. Drugi pomemben razlog je Ronaldova prilagodljivost. Igral je v več različnih ligah, kot so angleška Premier liga, španska La Liga in italijanska Serie A, in v vseh dosegal vrhunske rezultate. S tem je dokazal, da se lahko prilagodi različnim slogom igre. Messi je večino svoje kariere igral pri Barceloni, kjer je imel stabilno okolje. Tretji razlog je Ronaldova mentalna moč in ambicioznost. Znano je, da neprestano trenira in si vedno postavlja višje cilje. Njegova želja po uspehu ga žene, da nenehno izboljšuje svojo igro in dosega vrhunske rezultate tudi v poznih letih kariere. Poleg tega je Ronaldo zelo uspešen tudi v reprezentanci, saj je s Portugalsko osvojil pomembne lovorike, kar dodatno potrjuje njegovo vrednost kot igralca. Za zaključek lahko rečemo, da ima Ronaldo zaradi svoje fizične pripravljenosti, prilagodljivosti in izjemne mentalne moči določene prednosti pred Messijem. Čeprav sta oba izjemna nogometaša, mnogi menijo, da prav te lastnosti postavljajo Ronalda na prvo mesto. Snežinke so v obliki različnih kristalnih zvezdic, ki pa so tudi pomešane z navadnimi ledenimi kristali. Pri temperaturi zraka, ki je višja od -10&nbsp;°C, se ti kristali navadno spajajo v obliki kosmov. Njihova velikost je različna, vendar imajo redkokdaj večji premer kakor od 3 do 4&nbsp;cm. Na velikost snežink vpliva predvsem temperatura zraka. Čim nižja je temperatura, tem manjše so snežinke. Velike snežinke ali kosmi pa nastajajo, če vodna para [[kondenzacija|kondenzira]] pri temperaturi, ki ni znatno pod 0&nbsp;°C. {{-}} <gallery> Slika:Snow crystals.jpg Slika:Snow crystals 2b.jpg Slika:LT-SEM snow crystals.jpg Slika:LT-SEM snow crystal magnification series-3.jpg Slika:Snowflake 300um LTSEM.jpg Slika:Snowflake 300um LTSEM, 13368.jpg Slika:Snowflake11.png Slika:SnowflakesWilsonBentley.jpg </gallery> == Snežne padavine == Snežne padavine so mogoče pri temperaturi zraka od -40&nbsp;°C do +10&nbsp;°C. V zmernih geografskih širinah najpogosteje sneži pri temperaturi od -4&nbsp;°C do +2&nbsp;°C. Take temperature so v prizemnih plasteh zraka, ne pa v oblakih, v katerih se padavine oblikujejo. Padavine v zmernih geografskih širinah imajo skoraj vedno najprej obliko snega, tudi poleti. Če je plast zraka med oblakom in tlemi dovolj topla, se snežinke stajajo in pri tleh dežuje. <gallery> Slika:Holme, West Yorkshire, Winter 1978.jpg|Sneg pozimi leta 1978 v [[Zahodni Yorkshire|Zahodnem Yorkshiru]] (sever [[Anglija|Anglije]]) Slika:Falling snow Graz 2005 original.jpg|[[Univerzitetna knjižnica v Gradcu]], [[Avstrija]] Slika:Snow_in_Afghanistan-colorcorr.jpg|S snegom pokrita drevesa v [[Afganistan]]u Slika:Snowing.ogv|Videoposnetek sneženja v mestni soseski slika:vejica.jpg|Zasnežena vejica </gallery> == Vrste snega == [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] loči naslednje vrste snega:<ref>[http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/lavinske_postaje.html Podatki z lavinskih postaj]</ref> === Suh === * rahel, suh sneg * tanka rahla plast suhega snega na lomljivi skorji * tanka rahla plast suhega snega na skorji, ki nosi človeka * lomljiva skorja * skorja, ki nosi človeka * trd, suh sneg, strjen v globino === Moker === * moker, mehak sneg * tanka plast mehkega, mokrega snega na lomljivi skorji * tanka plast mehkega, mokrega snega na lomljivi skorji, ki drži človeka * moker sneg, strjen v globino == Snežene nevarnosti == Občasno je višina novega snega tako velika, da ohromi [[promet]], da sneg lomi drevje in trga električne vode ('''[[snegolom]]'''). Zima [[1951]]/52 je bila zelo snežena, že konec januarja je bilo v Ljubljani 80&nbsp;cm snega. Med 13. in 15.februarjem [[1952]] je po nižinah Slovenije zapadlo največ snega od začetkov merjenj, ki so se začela sredi 19.stoletja. Snežilo je nepretrgoma več dni skupaj in na koncu je bilo v [[Ljubljana|Ljubljani]] 146&nbsp;cm snega, v [[Rateče|Ratečah]] 240&nbsp;cm in v [[Bovec|Bovcu]] 188&nbsp;cm. Prenehali so voziti vlaki, cestni promet je bil popolnoma ohromljen, dolina reke [[Soča|Soče]] je bila cele tedne odrezana od drugih krajev. Uvedena je bila splošna [[mobilizacija]]. V gorah vsako zimo pade več snega kot v nižinah, saj je v gorah hladneje, pogosto tudi vetrovno, zato nastajajo '''snežni viharji'''. Če so v snežni odeji plasti le rahlo povezane, potem se ob motnji zgornja plast odtrga in zdrkne po pobočju navzdol. '''[[Snežni plaz]]''' uničuje vse pred seboj, lahko polomi drevje, poruši hiše, zasuje ceste in seveda ogroža človeška življenja. Med sneženjem pogosto piha veter in prenaša sneg. Tam kjer je veter močan, sneg odnaša, v zavetrju pa ga odlaga. Tako nastajajo zameti snega. Zbiti skorji napihanega snega rečemo '''kloža''', zametom, ki se kot balkoni pojavijo na grebenih, pa '''opasti'''. Klože so pogosto slabo povezane s podlago in so zato na strmejših pobočjih še posebno nevarne za plazove. Sneg odbija približno 90% [[Ultravijolično valovanje|ultravijolične svetlobe]], kar lahko povzroči zelo bolečo '''snežno slepoto''',<ref> General Practice Notebook (2009). [http://www.gpnotebook.co.uk/simplepage.cfm?ID=-268042203 Snow blindness] Pridobljeno 2. februarja 2014</ref> zlasti v polarnih območjih in v gorah. Na vsakih 300 m nadmorske višine se jakost UV žarkov poveča za 4%.<ref>[http://www.uhs.berkeley.edu/home/healthtopics/sunsafety.shtml Sun Safety] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130820231002/http://www.uhs.berkeley.edu/home/healthtopics/sunsafety.shtml |date=2013-08-20 }} University of California, Berkeley. Pridobljeno 2. februarja 2014</ref> <gallery> slika:Blizzard1 - NOAA.jpg|Snežni vihar slika:Lawine.jpg|Plaz </gallery> == Snežni rekordi == * Največ zapadlega snega v zimski sezoni, 2896 cm v zimi 1998/99, smučišče na Mt. Baker, [[Washington (zvezna država)|Washington)]], [[ZDA]].<ref>[http://www.publicaffairs.noaa.gov/releases99/aug99/noaa99056.html Mt. Baker holds snowfall record, NOAA reports] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130107015726/http://www.publicaffairs.noaa.gov/releases99/aug99/noaa99056.html |date=2013-01-07 }}, pridobljeno 2. februarja, 2014.</ref> * Največ zapadlega snega v povprečju na zimsko sezono, 1764 cm, merjeno v obdobju 1981-2010, Sukayu Onsen, [[Japonska]]. <ref>[http://www.data.jma.go.jp/obd/stats/etrn/view/nml_amd_ym.php?prec_no=31&block_no=1079&year=&month=&day=&view= JMA], pridobljeno 2. februarja, 2014.</ref> * Največja višina snežne odeje, 1182 cm, Mt. Ibuki, Japonska na nadmorski višini 1200 m, 14. februar 1927.<ref>[http://www.wunderground.com/blog/weatherhistorian/comment.html?entrynum=127 Record Snow Depth (for an official site) Measured in Japan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170326104838/https://www.wunderground.com/blog/weatherhistorian/comment.html?entrynum=127 |date=2017-03-26 }}, pridobljeno 2. februarja, 2014.</ref> === V Sloveniji === * Največja višina snežne odeje, 700 cm, [[Triglavski dom na Kredarici#Meteorološka postaja|Kredarica]], 22. april, 2001. * Največ novozapadlega snega v 24-ih urah, 125 cm, [[Dom na Komni]], 29. marec, 1951 in 4. marec, 1970. * Največ novozapadlega snega v 24-ih urah v krajih pod 500 m nadmorske višine, 105 cm, [[Soča, Bovec|Soča]], 4. marec, 1970 * Največ zapadlega snega v zimski sezoni, 1662 cm, Kredarica, 2000/01 * Najdaljše sezonsko trajanje snežne odeje, 290 dni, Kredarica, 1976/77 in 1984/85 * Najzgodnejše sneženje v krajih pod 500 m nadmorske višine, 11. september, 1972, [[Kotlje]], [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] * Najpoznejše sneženje v krajih pod 500 m nadmorske višine, 10. junij, 1974, [[Nomenj]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/slo_vremenski_rekordi.pdf |title=Slovenski vremenski rekordi |accessdate=2014-02-02 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304001118/http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/slo_vremenski_rekordi.pdf |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304001118/http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/slo_vremenski_rekordi.pdf |date=2016-03-04 }}</ref> == Snežni športi in zabava == Sneg običajno ne povzroča pretiranih težav. Prinaša veselje otrokom in zaslužek v turizmu, saj omogoča [[alpsko smučanje|smučanje]], [[sankanje]], [[snowboarding]], [[snowskating]], in podobne dejavnosti. Sneg se lahko naredi tudi umetno s pomočjo snežnih topov, taka vrsta snega se imenuje [[kompaktni sneg]] in načeloma ni tako kvaliteten kot naravni. Pri otrocih pa je vsekakor najbolj priljubljeno kepanje in postavljanje utrdb ali [[snežakov]]. <gallery> Slika:small snowman.jpg|Izdelovanje snežaka slika:Vinter i danmark.jpg|Snežak </gallery> == Viri == {{sklici}} * Vreme in podnebje, Janko Pučnik * Vremenski vodnik, Ross Reynolds {{Wikislovar|sneg}} {{Zbirka|Snow}} {{padavine}} [[Kategorija:Sneg| ]] [[Kategorija:Padavine]] [[Kategorija:Oblike vode]] {{normativna kontrola}} ibtqm7wgso7sdnev80oz12wsdbae4cq 6657772 6657768 2026-04-09T08:20:45Z ~2026-21633-78 257926 6657772 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sneg}} {{vreme}} [[Slika:Earth-satellite-seasons.gif|thumb|220px|right|Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi]] [[Slika:Triglav.jpg|thumb|220px|Zasneženi [[Triglav]]]] '''Sneg''' je [[padavina]] v [[trdnina|trdem stanju]], ki nastaja v [[oblak]]ih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je [[zrak]] zasičen z [[vodna para|vodno paro]] pod 1&nbsp;°C temperature, če uporabimo kemikalije. Tedaj vodna para [[resublimacija|resublimira]] (takoj preide v trdo stanje). Če je resublimacija postopna, ledeni kristali dobivajo več ali manj pravilno obliko, se pri padanju spajajo in tako nastanejo snežinke. == Ledeni kristali == [[Ledeni kristali]], ki rastejo samo na račun vodne pare, imajo značilne oblike, odvisne od temperature okolice. Pri padanju skozi toplejše plasti postaneta zgradba in oblika bolj zapleteni, podobno velja za dviganje v [[vzgornik]]u skozi oblak. V tabeli so podane značilne oblike kristalov: {| class="wikitable" !Temperatura !Osnovna oblika !Tip ledenega kristala |- | 0 °C do -4 °C |ploščica |tenki [[šestkotnik]]i |- | -4 °C do -10 °C |[[prizma]] |igla (-4 °C do -6 °C),<br /> cerkva (-5&nbsp;°C do -10&nbsp;°C) |- | -10 °C do -22 °C |ploščica |večledena ploščica (-4 °C do -6 °C),<br /> razvejan kristal (-12&nbsp;°C do -16&nbsp;°C),<br /> večdelna ploščica (-16&nbsp;°C do -22&nbsp;°C) |- | -22 °C do -50 °C |prizma |cevka |} Ledeni kristali rastejo tudi na osnovi različnih hitrosti padanja. Večji kristali so težji in padajo hitreje in pod sabo pobirajo manjše, počasneje padajoče ledene kristale. == ronaldo goat == Ronaldo je Cristiano Ronaldo in Lionel Messi sta dva izjemna nogometaša, ki sta zaznamovala sodobni nogomet. Kljub temu pa mnogi menijo, da je Cristiano Ronaldo boljši od Lionel Messi, in za to obstaja več razlogov. Prvi razlog je Ronaldova fizična pripravljenost. Ronaldo je izjemno močan, hiter in vzdržljiv igralec. Njegova atletska sposobnost mu omogoča, da dominira v zraku, dosega gole z glavo in se odlično znajde v fizičnih dvobojih. Messi pa je bolj odvisen od svoje tehnike in ni tako fizično močan kot Ronaldo. Drugi pomemben razlog je Ronaldova prilagodljivost. Igral je v več različnih ligah, kot so angleška Premier liga, španska La Liga in italijanska Serie A, in v vseh dosegal vrhunske rezultate. S tem je dokazal, da se lahko prilagodi različnim slogom igre. Messi je večino svoje kariere igral pri Barceloni, kjer je imel stabilno okolje. Tretji razlog je Ronaldova mentalna moč in ambicioznost. Znano je, da neprestano trenira in si vedno postavlja višje cilje. Njegova želja po uspehu ga žene, da nenehno izboljšuje svojo igro in dosega vrhunske rezultate tudi v poznih letih kariere. Poleg tega je Ronaldo zelo uspešen tudi v reprezentanci, saj je s Portugalsko osvojil pomembne lovorike, kar dodatno potrjuje njegovo vrednost kot igralca. Za zaključek lahko rečemo, da ima Ronaldo zaradi svoje fizične pripravljenosti, prilagodljivosti in izjemne mentalne moči določene prednosti pred Messijem. Čeprav sta oba izjemna nogometaša, mnogi menijo, da prav te lastnosti postavljajo Ronalda na prvo mesto. Snežinke so v obliki različnih kristalnih zvezdic, ki pa so tudi pomešane z navadnimi ledenimi kristali. Pri temperaturi zraka, ki je višja od -10&nbsp;°C, se ti kristali navadno spajajo v obliki kosmičev. Njihova velikost je različna, vendar imajo redkokdaj večji premer kakor od 3 do 4&nbsp;cm. Na velikost snežink vpliva predvsem temperatura zraka. Čim nižja je temperatura, tem manjše so snežinke. Velike snežinke ali kosmiči pa nastajajo, če vodna para [[kondenzacija|kondenzira]] pri temperaturi, ki ni znatno pod 0&nbsp;°C. {{-}} <gallery> Slika:Snow crystals.jpg Slika:Snow crystals 2b.jpg Slika:LT-SEM snow crystals.jpg Slika:LT-SEM snow crystal magnification series-3.jpg Slika:Snowflake 300um LTSEM.jpg Slika:Snowflake 300um LTSEM, 13368.jpg Slika:Snowflake11.png Slika:SnowflakesWilsonBentley.jpg </gallery> == Snežne padavine == Snežne padavine so mogoče pri temperaturi zraka od -40&nbsp;°C do +10&nbsp;°C. V zmernih geografskih širinah najpogosteje sneži pri temperaturi od -4&nbsp;°C do +2&nbsp;°C. Take temperature so v prizemnih plasteh zraka, ne pa v oblakih, v katerih se padavine oblikujejo. Padavine v zmernih geografskih širinah imajo skoraj vedno najprej obliko snega, tudi poleti. Če je plast zraka med oblakom in tlemi dovolj topla, se snežinke stajajo in pri tleh dežuje. <gallery> Slika:Holme, West Yorkshire, Winter 1978.jpg|Sneg pozimi leta 1978 v [[Zahodni Yorkshire|Zahodnem Yorkshiru]] (sever [[Anglija|Anglije]]) Slika:Falling snow Graz 2005 original.jpg|[[Univerzitetna knjižnica v Gradcu]], [[Avstrija]] Slika:Snow_in_Afghanistan-colorcorr.jpg|S snegom pokrita drevesa v [[Afganistan]]u Slika:Snowing.ogv|Videoposnetek sneženja v mestni soseski slika:vejica.jpg|Zasnežena vejica </gallery> == Vrste snega == [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] loči naslednje vrste snega:<ref>[http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/lavinske_postaje.html Podatki z lavinskih postaj]</ref> === Suh === * rahel, suh sneg * tanka rahla plast suhega snega na lomljivi skorji * tanka rahla plast suhega snega na skorji, ki nosi človeka * lomljiva skorja * skorja, ki nosi človeka * trd, suh sneg, strjen v globino === Moker === * moker, mehak sneg * tanka plast mehkega, mokrega snega na lomljivi skorji * tanka plast mehkega, mokrega snega na lomljivi skorji, ki drži človeka * moker sneg, strjen v globino == Snežene nevarnosti == Občasno je višina novega snega tako velika, da ohromi [[promet]], da sneg lomi drevje in trga električne vode ('''[[snegolom]]'''). Zima [[1951]]/52 je bila zelo snežena, že konec januarja je bilo v Ljubljani 80&nbsp;cm snega. Med 13. in 15.februarjem [[1952]] je po nižinah Slovenije zapadlo največ snega od začetkov merjenj, ki so se začela sredi 19.stoletja. Snežilo je nepretrgoma več dni skupaj in na koncu je bilo v [[Ljubljana|Ljubljani]] 146&nbsp;cm snega, v [[Rateče|Ratečah]] 240&nbsp;cm in v [[Bovec|Bovcu]] 188&nbsp;cm. Prenehali so voziti vlaki, cestni promet je bil popolnoma ohromljen, dolina reke [[Soča|Soče]] je bila cele tedne odrezana od drugih krajev. Uvedena je bila splošna [[mobilizacija]]. V gorah vsako zimo pade več snega kot v nižinah, saj je v gorah hladneje, pogosto tudi vetrovno, zato nastajajo '''snežni viharji'''. Če so v snežni odeji plasti le rahlo povezane, potem se ob motnji zgornja plast odtrga in zdrkne po pobočju navzdol. '''[[Snežni plaz]]''' uničuje vse pred seboj, lahko polomi drevje, poruši hiše, zasuje ceste in seveda ogroža človeška življenja. Med sneženjem pogosto piha veter in prenaša sneg. Tam kjer je veter močan, sneg odnaša, v zavetrju pa ga odlaga. Tako nastajajo zameti snega. Zbiti skorji napihanega snega rečemo '''kloža''', zametom, ki se kot balkoni pojavijo na grebenih, pa '''opasti'''. Klože so pogosto slabo povezane s podlago in so zato na strmejših pobočjih še posebno nevarne za plazove. Sneg odbija približno 90% [[Ultravijolično valovanje|ultravijolične svetlobe]], kar lahko povzroči zelo bolečo '''snežno slepoto''',<ref> General Practice Notebook (2009). [http://www.gpnotebook.co.uk/simplepage.cfm?ID=-268042203 Snow blindness] Pridobljeno 2. februarja 2014</ref> zlasti v polarnih območjih in v gorah. Na vsakih 300 m nadmorske višine se jakost UV žarkov poveča za 4%.<ref>[http://www.uhs.berkeley.edu/home/healthtopics/sunsafety.shtml Sun Safety] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130820231002/http://www.uhs.berkeley.edu/home/healthtopics/sunsafety.shtml |date=2013-08-20 }} University of California, Berkeley. Pridobljeno 2. februarja 2014</ref> <gallery> slika:Blizzard1 - NOAA.jpg|Snežni vihar slika:Lawine.jpg|Plaz </gallery> == Snežni rekordi == * Največ zapadlega snega v zimski sezoni, 2896 cm v zimi 1998/99, smučišče na Mt. Baker, [[Washington (zvezna država)|Washington)]], [[ZDA]].<ref>[http://www.publicaffairs.noaa.gov/releases99/aug99/noaa99056.html Mt. Baker holds snowfall record, NOAA reports] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130107015726/http://www.publicaffairs.noaa.gov/releases99/aug99/noaa99056.html |date=2013-01-07 }}, pridobljeno 2. februarja, 2014.</ref> * Največ zapadlega snega v povprečju na zimsko sezono, 1764 cm, merjeno v obdobju 1981-2010, Sukayu Onsen, [[Japonska]]. <ref>[http://www.data.jma.go.jp/obd/stats/etrn/view/nml_amd_ym.php?prec_no=31&block_no=1079&year=&month=&day=&view= JMA], pridobljeno 2. februarja, 2014.</ref> * Največja višina snežne odeje, 1182 cm, Mt. Ibuki, Japonska na nadmorski višini 1200 m, 14. februar 1927.<ref>[http://www.wunderground.com/blog/weatherhistorian/comment.html?entrynum=127 Record Snow Depth (for an official site) Measured in Japan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170326104838/https://www.wunderground.com/blog/weatherhistorian/comment.html?entrynum=127 |date=2017-03-26 }}, pridobljeno 2. februarja, 2014.</ref> === V Sloveniji === * Največja višina snežne odeje, 700 cm, [[Triglavski dom na Kredarici#Meteorološka postaja|Kredarica]], 22. april, 2001. * Največ novozapadlega snega v 24-ih urah, 125 cm, [[Dom na Komni]], 29. marec, 1951 in 4. marec, 1970. * Največ novozapadlega snega v 24-ih urah v krajih pod 500 m nadmorske višine, 105 cm, [[Soča, Bovec|Soča]], 4. marec, 1970 * Največ zapadlega snega v zimski sezoni, 1662 cm, Kredarica, 2000/01 * Najdaljše sezonsko trajanje snežne odeje, 290 dni, Kredarica, 1976/77 in 1984/85 * Najzgodnejše sneženje v krajih pod 500 m nadmorske višine, 11. september, 1972, [[Kotlje]], [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] * Najpoznejše sneženje v krajih pod 500 m nadmorske višine, 10. junij, 1974, [[Nomenj]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/slo_vremenski_rekordi.pdf |title=Slovenski vremenski rekordi |accessdate=2014-02-02 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304001118/http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/slo_vremenski_rekordi.pdf |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304001118/http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/slo_vremenski_rekordi.pdf |date=2016-03-04 }}</ref> == Snežni športi in zabava == Sneg običajno ne povzroča pretiranih težav. Prinaša veselje otrokom in zaslužek v turizmu, saj omogoča [[alpsko smučanje|smučanje]], [[sankanje]], [[snowboarding]], [[snowskating]], in podobne dejavnosti. Sneg se lahko naredi tudi umetno s pomočjo snežnih topov, taka vrsta snega se imenuje [[kompaktni sneg]] in načeloma ni tako kvaliteten kot naravni. Pri otrocih pa je vsekakor najbolj priljubljeno kepanje in postavljanje utrdb ali [[snežakov]]. <gallery> Slika:small snowman.jpg|Izdelovanje snežaka slika:Vinter i danmark.jpg|Snežak </gallery> == Viri == {{sklici}} * Vreme in podnebje, Janko Pučnik * Vremenski vodnik, Ross Reynolds {{Wikislovar|sneg}} {{Zbirka|Snow}} {{padavine}} [[Kategorija:Sneg| ]] [[Kategorija:Padavine]] [[Kategorija:Oblike vode]] {{normativna kontrola}} s9fp0cwxfphhpiqkjrpzojb151ty0nk 6657773 6657772 2026-04-09T08:22:24Z Yerpo 8417 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-21633-78|~2026-21633-78]] ([[User talk:~2026-21633-78|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] 6345719 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sneg}} {{vreme}} [[Slika:Earth-satellite-seasons.gif|thumb|220px|right|Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi]] [[Slika:Triglav.jpg|thumb|220px|Zasneženi [[Triglav]]]] '''Sneg''' je [[padavina]] v [[trdnina|trdem stanju]], ki nastaja v [[oblak]]ih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je [[zrak]] zasičen z [[vodna para|vodno paro]] pod 0&nbsp;°C temperature. Tedaj vodna para [[resublimacija|resublimira]] (takoj preide v trdo stanje). Če je resublimacija postopna, ledeni kristali dobivajo več ali manj pravilno obliko, se pri padanju spajajo in tako nastanejo snežinke. == Ledeni kristali == [[Ledeni kristali]], ki rastejo samo na račun vodne pare, imajo značilne oblike, odvisne od temperature okolice. Pri padanju skozi toplejše plasti postaneta zgradba in oblika bolj zapleteni, podobno velja za dviganje v [[vzgornik]]u skozi oblak. V tabeli so podane značilne oblike kristalov: {| class="wikitable" !Temperatura !Osnovna oblika !Tip ledenega kristala |- | 0 °C do -4 °C |ploščica |tenki [[šestkotnik]]i |- | -4 °C do -10 °C |[[prizma]] |igla (-4 °C do -6 °C),<br /> cevka (-5&nbsp;°C do -10&nbsp;°C) |- | -10 °C do -22 °C |ploščica |večdelna ploščica (-4 °C do -6 °C),<br /> razvejen kristal (-12&nbsp;°C do -16&nbsp;°C),<br /> večdelna ploščica (-16&nbsp;°C do -22&nbsp;°C) |- | -22 °C do -50 °C |prizma |cevka |} Ledeni kristali rastejo tudi na osnovi različnih hitrosti padanja. Večji kristali so težji in padajo hitreje in pod sabo pobirajo manjše, počasneje padajoče ledene kristale. == Snežinke == Masa ledenih kristalov se z rastjo povečuje in kristali začnejo padati. Med padanjem lahko trčijo v druge ledene kristale ali v oblačne kapljice. Pri trkih majhni delci kristala odletijo in začnejo rasti. Število ledenih kristalov hitro narašča, kot pri [[verižna reakcija|verižni reakciji]]. Pri padanju se ledeni kristali med seboj tudi sprimejo in nastanejo snežinke. Snežinke so v obliki različnih kristalnih zvezdic, ki pa so tudi pomešane z navadnimi ledenimi kristali. Pri temperaturi zraka, ki je višja od -10&nbsp;°C, se ti kristali navadno spajajo v obliki kosmov. Njihova velikost je različna, vendar imajo redkokdaj večji premer kakor od 3 do 4&nbsp;cm. Na velikost snežink vpliva predvsem temperatura zraka. Čim nižja je temperatura, tem manjše so snežinke. Velike snežinke ali kosmi pa nastajajo, če vodna para [[kondenzacija|kondenzira]] pri temperaturi, ki ni znatno pod 0&nbsp;°C. {{-}} <gallery> Slika:Snow crystals.jpg Slika:Snow crystals 2b.jpg Slika:LT-SEM snow crystals.jpg Slika:LT-SEM snow crystal magnification series-3.jpg Slika:Snowflake 300um LTSEM.jpg Slika:Snowflake 300um LTSEM, 13368.jpg Slika:Snowflake11.png Slika:SnowflakesWilsonBentley.jpg </gallery> == Snežne padavine == Snežne padavine so mogoče pri temperaturi zraka od -40&nbsp;°C do +10&nbsp;°C. V zmernih geografskih širinah najpogosteje sneži pri temperaturi od -4&nbsp;°C do +2&nbsp;°C. Take temperature so v prizemnih plasteh zraka, ne pa v oblakih, v katerih se padavine oblikujejo. Padavine v zmernih geografskih širinah imajo skoraj vedno najprej obliko snega, tudi poleti. Če je plast zraka med oblakom in tlemi dovolj topla, se snežinke stajajo in pri tleh dežuje. <gallery> Slika:Holme, West Yorkshire, Winter 1978.jpg|Sneg pozimi leta 1978 v [[Zahodni Yorkshire|Zahodnem Yorkshiru]] (sever [[Anglija|Anglije]]) Slika:Falling snow Graz 2005 original.jpg|[[Univerzitetna knjižnica v Gradcu]], [[Avstrija]] Slika:Snow_in_Afghanistan-colorcorr.jpg|S snegom pokrita drevesa v [[Afganistan]]u Slika:Snowing.ogv|Videoposnetek sneženja v mestni soseski slika:vejica.jpg|Zasnežena vejica </gallery> == Vrste snega == [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] loči naslednje vrste snega:<ref>[http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/lavinske_postaje.html Podatki z lavinskih postaj]</ref> === Suh === * rahel, suh sneg * tanka rahla plast suhega snega na lomljivi skorji * tanka rahla plast suhega snega na skorji, ki nosi človeka * lomljiva skorja * skorja, ki nosi človeka * trd, suh sneg, strjen v globino === Moker === * moker, mehak sneg * tanka plast mehkega, mokrega snega na lomljivi skorji * tanka plast mehkega, mokrega snega na lomljivi skorji, ki drži človeka * moker sneg, strjen v globino == Snežene nevarnosti == Občasno je višina novega snega tako velika, da ohromi [[promet]], da sneg lomi drevje in trga električne vode ('''[[snegolom]]'''). Zima [[1951]]/52 je bila zelo snežena, že konec januarja je bilo v Ljubljani 80&nbsp;cm snega. Med 13. in 15.februarjem [[1952]] je po nižinah Slovenije zapadlo največ snega od začetkov merjenj, ki so se začela sredi 19.stoletja. Snežilo je nepretrgoma več dni skupaj in na koncu je bilo v [[Ljubljana|Ljubljani]] 146&nbsp;cm snega, v [[Rateče|Ratečah]] 240&nbsp;cm in v [[Bovec|Bovcu]] 188&nbsp;cm. Prenehali so voziti vlaki, cestni promet je bil popolnoma ohromljen, dolina reke [[Soča|Soče]] je bila cele tedne odrezana od drugih krajev. Uvedena je bila splošna [[mobilizacija]]. V gorah vsako zimo pade več snega kot v nižinah, saj je v gorah hladneje, pogosto tudi vetrovno, zato nastajajo '''snežni viharji'''. Če so v snežni odeji plasti le rahlo povezane, potem se ob motnji zgornja plast odtrga in zdrkne po pobočju navzdol. '''[[Snežni plaz]]''' uničuje vse pred seboj, lahko polomi drevje, poruši hiše, zasuje ceste in seveda ogroža človeška življenja. Med sneženjem pogosto piha veter in prenaša sneg. Tam kjer je veter močan, sneg odnaša, v zavetrju pa ga odlaga. Tako nastajajo zameti snega. Zbiti skorji napihanega snega rečemo '''kloža''', zametom, ki se kot balkoni pojavijo na grebenih, pa '''opasti'''. Klože so pogosto slabo povezane s podlago in so zato na strmejših pobočjih še posebno nevarne za plazove. Sneg odbija približno 90% [[Ultravijolično valovanje|ultravijolične svetlobe]], kar lahko povzroči zelo bolečo '''snežno slepoto''',<ref> General Practice Notebook (2009). [http://www.gpnotebook.co.uk/simplepage.cfm?ID=-268042203 Snow blindness] Pridobljeno 2. februarja 2014</ref> zlasti v polarnih območjih in v gorah. Na vsakih 300 m nadmorske višine se jakost UV žarkov poveča za 4%.<ref>[http://www.uhs.berkeley.edu/home/healthtopics/sunsafety.shtml Sun Safety] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130820231002/http://www.uhs.berkeley.edu/home/healthtopics/sunsafety.shtml |date=2013-08-20 }} University of California, Berkeley. Pridobljeno 2. februarja 2014</ref> <gallery> slika:Blizzard1 - NOAA.jpg|Snežni vihar slika:Lawine.jpg|Plaz </gallery> == Snežni rekordi == * Največ zapadlega snega v zimski sezoni, 2896 cm v zimi 1998/99, smučišče na Mt. Baker, [[Washington (zvezna država)|Washington)]], [[ZDA]].<ref>[http://www.publicaffairs.noaa.gov/releases99/aug99/noaa99056.html Mt. Baker holds snowfall record, NOAA reports] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130107015726/http://www.publicaffairs.noaa.gov/releases99/aug99/noaa99056.html |date=2013-01-07 }}, pridobljeno 2. februarja, 2014.</ref> * Največ zapadlega snega v povprečju na zimsko sezono, 1764 cm, merjeno v obdobju 1981-2010, Sukayu Onsen, [[Japonska]]. <ref>[http://www.data.jma.go.jp/obd/stats/etrn/view/nml_amd_ym.php?prec_no=31&block_no=1079&year=&month=&day=&view= JMA], pridobljeno 2. februarja, 2014.</ref> * Največja višina snežne odeje, 1182 cm, Mt. Ibuki, Japonska na nadmorski višini 1200 m, 14. februar 1927.<ref>[http://www.wunderground.com/blog/weatherhistorian/comment.html?entrynum=127 Record Snow Depth (for an official site) Measured in Japan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170326104838/https://www.wunderground.com/blog/weatherhistorian/comment.html?entrynum=127 |date=2017-03-26 }}, pridobljeno 2. februarja, 2014.</ref> === V Sloveniji === * Največja višina snežne odeje, 700 cm, [[Triglavski dom na Kredarici#Meteorološka postaja|Kredarica]], 22. april, 2001. * Največ novozapadlega snega v 24-ih urah, 125 cm, [[Dom na Komni]], 29. marec, 1951 in 4. marec, 1970. * Največ novozapadlega snega v 24-ih urah v krajih pod 500 m nadmorske višine, 105 cm, [[Soča, Bovec|Soča]], 4. marec, 1970 * Največ zapadlega snega v zimski sezoni, 1662 cm, Kredarica, 2000/01 * Najdaljše sezonsko trajanje snežne odeje, 290 dni, Kredarica, 1976/77 in 1984/85 * Najzgodnejše sneženje v krajih pod 500 m nadmorske višine, 11. september, 1972, [[Kotlje]], [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] * Najpoznejše sneženje v krajih pod 500 m nadmorske višine, 10. junij, 1974, [[Nomenj]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/slo_vremenski_rekordi.pdf |title=Slovenski vremenski rekordi |accessdate=2014-02-02 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304001118/http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/slo_vremenski_rekordi.pdf |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304001118/http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/slo_vremenski_rekordi.pdf |date=2016-03-04 }}</ref> == Snežni športi in zabava == Sneg običajno ne povzroča pretiranih težav. Prinaša veselje otrokom in zaslužek v turizmu, saj omogoča [[alpsko smučanje|smučanje]], [[sankanje]], [[snowboarding]], [[snowskating]], in podobne dejavnosti. Sneg se lahko naredi tudi umetno s pomočjo snežnih topov, taka vrsta snega se imenuje [[kompaktni sneg]] in načeloma ni tako kvaliteten kot naravni. Pri otrocih pa je vsekakor najbolj priljubljeno kepanje in postavljanje utrdb ali [[snežakov]]. <gallery> Slika:small snowman.jpg|Izdelovanje snežaka slika:Vinter i danmark.jpg|Snežak </gallery> == Viri == {{sklici}} * Vreme in podnebje, Janko Pučnik * Vremenski vodnik, Ross Reynolds {{Wikislovar|sneg}} {{Zbirka|Snow}} {{padavine}} [[Kategorija:Sneg| ]] [[Kategorija:Padavine]] [[Kategorija:Oblike vode]] {{normativna kontrola}} f7mde68hi1fwscfjbd5g09cuw6hl3zi 0 25468 6657635 6185309 2026-04-08T20:21:57Z Ihana Aneta 242446 6657635 wikitext text/x-wiki [[Slika:Belokranjske pisanke.JPG|250px|thumb|Belokranjske pisanice]] [[Slika:Babina jajca. os ovos da avó. (3459741989).jpg|250px|thumb|Tradicionalni pirhi, barvani v povretku [[Čebula|čebulnih olupkov]]]] [[Slika:Easter eggs and Potica, Slovenia.jpg|250px|thumb|desno|Pirhi, okrašeni s tehniko praskanja, ter [[Slovenska potica|potica]]]] '''Pirh''' ali '''velikonočno jajce,''' ponekod imenovano tudi '''pirih''', '''písanica''', '''pisanka''' ali '''remenka''', je tradicionalna [[hrana]] in simbol, ki se pripravlja ob [[velika noč|veliki noči]]. [[Jajce|Jajca]] se trdo skuhajo, nato pa se [[barvanje pirhov|barvajo]] in krasijo; lahko pa se že kuhajo v [[barvilo|barvilu]]. Barvilo je lahko umetno ali pa naravno, recimo olupki rdeče [[čebula|čebule]]. Poleg kuhanih jajc pa se lahko krasijo tudi spihane jajčne lupine. Z različnimi tehnikami nastajajo [[Bela krajina|belokranjske]] pisanice ali pisanke, [[Prekmurje|prekmurske]] remenke, rumenke ali rumenice, praskanke. Tradicionalno velikonočno pojedino poleg pirha, ki [[simbol]]izira kaplje [[Kristus]]ove [[kri|krvi]], sestavljajo še [[hren]], ki predstavlja ostrino žebljev, s katerimi je bil Jezus pribit na križ, [[potica]] kot simbol trnjeve krone in [[šunka]], ki simbolizira Jezusovo telo. Nekateri dodajajo še [[klobasa|klobase]] (simbol vrvi, s katerimi je bil Jezus zvezan) in [[pomaranča|pomarančo]] (simbol gobe s kisom). == Belokranjske pisanice == Za [[Velika noč|velikonočne praznike]] so se po tradiciji Belokranjci začeli pripravljati že v zimskem času, ko so se poleg tkanja ukvarjali tudi s poslikavo jajc. Za svoje delo so potrebovali [[jajce]], [[čebelji vosek]], pisač, [[Sveča|svečo]], nad katero so ga topili, [[Rdeča barva|rdečo barvo]], [[Črna|črno barvo]] in [[Ročna spretnost|ročne spretnosti]]. Tako so nastali čudoviti ornamenti. Pisanice so izdelovale predvsem dekleta, ornamente so pogosto dopolnile z napisanim [[Verz|verzom]]. Na praznik so svojo najlepšo pisanico [[Poklon|poklonile]] fantu in mu tako izkazale [[ljubezen]]. Obdarile so tudi svoje [[Boter|botre]] in prijatelje. Ljubiteljsko je začel zbirati in odkupovati belokranjske pisanice z najlepšimi motivi [[učitelj]] [[Božo Račič]]. V kraju [[Adlešiči]] je leta 1919 nastopil službo učitelja in spodbujal dekleta in žene naj ustvarjajo pisanice po [[Tradicija|tradicionalnem izročilu]]. Uspelo mu je in leta 1920 je bila v Ljubljani razstava kar 700 belokranjskih pisanic. Metlika je imela svojo tehniko izdelovanja pisanic in sicer tam pirhe imenujejo [[Drsanka|drsanke]]. S pirhi sta povezana tudi običaja sekanja in kotaljenja pirhov. »Belokranjske pisanice« so tudi simfonična skladba slovenskega skladatelja [[Danilo Bučar|Danila Bučarja]]. == Suhorski pirhi == Suhorski pirhi so običajno trdo kuhana kokošja jajca barvani s čebulnimi listi, ki jih pobarvajo v različne odtenke rdeče-rjave, in lubjem nekega brazilskega drevesa, ki so mu v [[Suhorje|Suhorju]] rekli "pražilka", ki je jajca pobarvalo na rdeče. Ko je bilo jajce pobarvani je njena mati z majhnim rezilom izpraskala okraske, kot naprimer rože, srca in simbole vere, upanja in ljubezni.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=Izdelovanje suhorskih pirhov {{!}} Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=https://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/izdelovanje-suhorskih-pirhov|website=www.nesnovnadediscina.si|accessdate=2026-04-05|publisher=Slovenski etnografski muzej|language=Sl}}</ref> V 19. stoletju je bila izdelava suhorskih pirhov razširjena po celotnih [[Brkini|Brkinih]], nato pa je zaradi oddaljevanje ljudstva od cerkve ter revščine po I. svetovni vojni hitro upadala. Ena od izdelovalk 'prihov', kot so bili suhorski pirhi tudi znani, je bila suhorska kmetica Marija Volk(1876–1956).<ref name=":32" /> Te ljudske umetnosti je naučila tudi hčer Antonijo Volk Krebelj (1908–2003), kmetico iz Suhorja. Po drugi svetovni vojni je zaradi nove, veri sovražne oblasti velika večina vaščanov prenehala z izdelovanjem suhorskih pirhov za veliko noč. Antonija se je odločila, da bo tradicijo ohranila in je z izdelovanjem suhorskih pirhov nadaljevala.<ref name=":32" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Velikonočni pirhi s Suhorja|date=30.3.1991|page=9|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q73RQA5Q|language=Sl|publisher=Notranjski informacijski center|volume=13|newspaper=Noč|last=Ržek|first=Stojan}}</ref>Začela je uporabljati nove motive, ki se prej na pirhih niso pojavljali: geometrijske, rastlinske, bolj podrobne cvetlične motive, goreče srce, srce z napisom IHS, Svetega Duha, jagnjeta, grozdje, žitno klasje, barčice, lastovko in goloba z oljčno vejico v kljunu,...<ref name=":32" /> Na pirhe je kdaj vpraskala tudi napise, večinoma nabožne, pa tudi osebna imena družinskih članov, prijateljev, posvetila obdarovancem pa tudi letnico izdelave pirha.<ref name=":32" /> Poleg kokošjih je začela pirhe izdelovati tudi iz račjih ali gosjih jajc. Ko so v [[Vremska dolina|Vremski dolini]] ob koncu 20. stoletja začeli gojiti noje, je včasih uporabila tudi nojeva jajca.<ref name=":32" /> Aprila 2022 je bilo izdelovanje suhorskih pirhov vpisano na seznam nesnovne kulturne dediščine Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00107.pdf|title=opis enote nesnovne kulturne dediščine|date=22.4.2022|publisher=Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V register nesnovne kulturne dediščine vpisanih pet novih enot - sentrupert.si|url=https://www.sentrupert.si/objava/633917|website=www.sentrupert.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|last=|publisher=Občina Šentrupert}}</ref> == Glej tudi == * [[Vrhniški pirh]] *priimke [[Pirih]], [[Pirher]], [[Pirš]] itd. == Viri == * Hieng, Primož ''Pirhi, pisanice, remenke'', Harlekin No.1, Brezovica pri Ljubljani, 2018, ISBN:978-961-6008-50-1 {{COBISS|ID=292773376}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Easter eggs}} * [http://www.gurman.eu/leksikon.php?S=7&Article=202 Gurman. Društvo dobrih okusov.] [[Kategorija:Jedi]] [[Kategorija:Slovenska kuhinja]] [[Kategorija:Velika noč]] {{normativna kontrola}} olqsr1uaccw2itmxhnetpiv3829lzp0 6657687 6657635 2026-04-09T05:16:42Z Yerpo 8417 pospravljanje 6657687 wikitext text/x-wiki [[Slika:Belokranjske pisanke.JPG|250px|thumb|Belokranjske pisanice]] [[Slika:Babina jajca. os ovos da avó. (3459741989).jpg|250px|thumb|Tradicionalni pirhi, barvani v povretku [[Čebula|čebulnih olupkov]]]] [[Slika:Easter eggs and Potica, Slovenia.jpg|250px|thumb|desno|Pirhi, okrašeni s tehniko praskanja, ter [[Slovenska potica|potica]]]] '''Pirh''' ali '''velikonočno jajce,''' ponekod imenovano tudi '''pirih''', '''písanica''', '''pisanka''' ali '''remenka''', je tradicionalna [[jed]] in simbol, ki se pripravlja ob [[velika noč|veliki noči]]. [[Jajce|Jajca]] se trdo skuhajo, nato pa se [[barvanje pirhov|barvajo]] in krasijo; lahko pa se že kuhajo v [[barvilo|barvilu]]. Barvilo je lahko umetno ali pa naravno, recimo olupki rdeče [[čebula|čebule]]. Poleg kuhanih jajc pa se lahko krasijo tudi spihane jajčne lupine. Z različnimi tehnikami nastajajo [[Bela krajina|belokranjske]] pisanice ali pisanke, [[Prekmurje|prekmurske]] remenke, rumenke ali rumenice, praskanke. Tradicionalno velikonočno pojedino poleg pirha, ki [[simbol]]izira kaplje [[Kristus]]ove [[kri|krvi]], sestavljajo še [[hren]], ki predstavlja ostrino žebljev, s katerimi je bil Jezus pribit na križ, [[potica]] kot simbol trnjeve krone in [[šunka]], ki simbolizira Jezusovo telo. Nekateri dodajajo še [[klobasa|klobase]] (simbol vrvi, s katerimi je bil Jezus zvezan) in [[pomaranča|pomarančo]] (simbol gobe s kisom). == Belokranjske pisanice == Za [[Velika noč|velikonočne praznike]] so se po tradiciji Belokranjci začeli pripravljati že v zimskem času, ko so se poleg tkanja ukvarjali tudi s poslikavo jajc. Za svoje delo so potrebovali [[jajce]], [[čebelji vosek]], pisač, [[Sveča|svečo]], nad katero so ga topili, [[Rdeča barva|rdečo barvo]], [[Črna|črno barvo]] in [[Ročna spretnost|ročne spretnosti]]. Tako so nastali čudoviti ornamenti. Pisanice so izdelovale predvsem dekleta, ornamente so pogosto dopolnile z napisanim [[Verz|verzom]]. Na praznik so svojo najlepšo pisanico [[Poklon|poklonile]] fantu in mu tako izkazale [[ljubezen]]. Obdarile so tudi svoje [[Boter|botre]] in prijatelje. Ljubiteljsko je začel zbirati in odkupovati belokranjske pisanice z najlepšimi motivi [[učitelj]] [[Božo Račič]]. V kraju [[Adlešiči]] je leta 1919 nastopil službo učitelja in spodbujal dekleta in žene naj ustvarjajo pisanice po [[Tradicija|tradicionalnem izročilu]]. Uspelo mu je in leta 1920 je bila v Ljubljani razstava kar 700 belokranjskih pisanic. Metlika je imela svojo tehniko izdelovanja pisanic in sicer tam pirhe imenujejo [[Drsanka|drsanke]]. S pirhi sta povezana tudi običaja sekanja in kotaljenja pirhov. »Belokranjske pisanice« so tudi simfonična skladba slovenskega skladatelja [[Danilo Bučar|Danila Bučarja]]. == Suhorski pirhi == Suhorski pirhi so običajno trdo kuhana kokošja jajca barvani s čebulnimi listi, ki jih pobarvajo v različne odtenke rdeče-rjave, in lubjem nekega brazilskega drevesa, ki so mu v [[Suhorje|Suhorju]] rekli "pražilka", ki je jajca pobarvalo na rdeče. Ko je bilo jajce pobarvani je njena mati z majhnim rezilom izpraskala okraske, kot naprimer rože, srca in simbole vere, upanja in ljubezni.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=Izdelovanje suhorskih pirhov |work=Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=https://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/izdelovanje-suhorskih-pirhov |accessdate=2026-04-05|publisher=Slovenski etnografski muzej}}</ref> V 19. stoletju je bila izdelava suhorskih pirhov razširjena po celotnih [[Brkini|Brkinih]], nato pa je zaradi oddaljevanje ljudstva od cerkve ter revščine po I. svetovni vojni hitro upadala. Ena od izdelovalk 'prihov', kot so bili suhorski pirhi tudi znani, je bila suhorska kmetica Marija Volk(1876–1956).<ref name=":32" /> Te ljudske umetnosti je naučila tudi hčer Antonijo Volk Krebelj (1908–2003), kmetico iz Suhorja. Po drugi svetovni vojni je zaradi nove, veri sovražne oblasti velika večina vaščanov prenehala z izdelovanjem suhorskih pirhov za veliko noč. Antonija se je odločila, da bo tradicijo ohranila in je z izdelovanjem suhorskih pirhov nadaljevala.<ref name=":32" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Velikonočni pirhi s Suhorja|date=30.3.1991|page=9|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q73RQA5Q|language=Sl|publisher=Notranjski informacijski center|volume=13|newspaper=Noč|last=Ržek|first=Stojan}}</ref>Začela je uporabljati nove motive, ki se prej na pirhih niso pojavljali: geometrijske, rastlinske, bolj podrobne cvetlične motive, goreče srce, srce z napisom IHS, Svetega Duha, jagnjeta, grozdje, žitno klasje, barčice, lastovko in goloba z oljčno vejico v kljunu,...<ref name=":32" /> Na pirhe je kdaj vpraskala tudi napise, večinoma nabožne, pa tudi osebna imena družinskih članov, prijateljev, posvetila obdarovancem pa tudi letnico izdelave pirha.<ref name=":32" /> Poleg kokošjih je začela pirhe izdelovati tudi iz račjih ali gosjih jajc. Ko so v [[Vremska dolina|Vremski dolini]] ob koncu 20. stoletja začeli gojiti noje, je včasih uporabila tudi nojeva jajca.<ref name=":32" /> Aprila 2022 je bilo izdelovanje suhorskih pirhov vpisano na seznam nesnovne kulturne dediščine Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00107.pdf|title=opis enote nesnovne kulturne dediščine|date=22.4.2022|publisher=Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V register nesnovne kulturne dediščine vpisanih pet novih enot |url=https://www.sentrupert.si/objava/633917 |accessdate=2026-04-08 |publisher=Občina Šentrupert}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Hieng |first=Primož |title=Pirhi, pisanice, remenke |publisher=Harlekin No.1 |location=Brezovica pri Ljubljani |year=2018 |isbn=978-961-6008-50-1 |cobiss=292773376}} == Glej tudi == * [[Vrhniški pirh]] *priimke [[Pirih]], [[Pirher]], [[Pirš]] itd. == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Easter eggs}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Jedi]] [[Kategorija:Slovenska kuhinja]] [[Kategorija:Velika noč]] 52enqwag8m18lns2pjdrglbu77otj5k 6657688 6657687 2026-04-09T05:16:56Z Yerpo 8417 /* Zunanje povezave */ pp 6657688 wikitext text/x-wiki [[Slika:Belokranjske pisanke.JPG|250px|thumb|Belokranjske pisanice]] [[Slika:Babina jajca. os ovos da avó. (3459741989).jpg|250px|thumb|Tradicionalni pirhi, barvani v povretku [[Čebula|čebulnih olupkov]]]] [[Slika:Easter eggs and Potica, Slovenia.jpg|250px|thumb|desno|Pirhi, okrašeni s tehniko praskanja, ter [[Slovenska potica|potica]]]] '''Pirh''' ali '''velikonočno jajce,''' ponekod imenovano tudi '''pirih''', '''písanica''', '''pisanka''' ali '''remenka''', je tradicionalna [[jed]] in simbol, ki se pripravlja ob [[velika noč|veliki noči]]. [[Jajce|Jajca]] se trdo skuhajo, nato pa se [[barvanje pirhov|barvajo]] in krasijo; lahko pa se že kuhajo v [[barvilo|barvilu]]. Barvilo je lahko umetno ali pa naravno, recimo olupki rdeče [[čebula|čebule]]. Poleg kuhanih jajc pa se lahko krasijo tudi spihane jajčne lupine. Z različnimi tehnikami nastajajo [[Bela krajina|belokranjske]] pisanice ali pisanke, [[Prekmurje|prekmurske]] remenke, rumenke ali rumenice, praskanke. Tradicionalno velikonočno pojedino poleg pirha, ki [[simbol]]izira kaplje [[Kristus]]ove [[kri|krvi]], sestavljajo še [[hren]], ki predstavlja ostrino žebljev, s katerimi je bil Jezus pribit na križ, [[potica]] kot simbol trnjeve krone in [[šunka]], ki simbolizira Jezusovo telo. Nekateri dodajajo še [[klobasa|klobase]] (simbol vrvi, s katerimi je bil Jezus zvezan) in [[pomaranča|pomarančo]] (simbol gobe s kisom). == Belokranjske pisanice == Za [[Velika noč|velikonočne praznike]] so se po tradiciji Belokranjci začeli pripravljati že v zimskem času, ko so se poleg tkanja ukvarjali tudi s poslikavo jajc. Za svoje delo so potrebovali [[jajce]], [[čebelji vosek]], pisač, [[Sveča|svečo]], nad katero so ga topili, [[Rdeča barva|rdečo barvo]], [[Črna|črno barvo]] in [[Ročna spretnost|ročne spretnosti]]. Tako so nastali čudoviti ornamenti. Pisanice so izdelovale predvsem dekleta, ornamente so pogosto dopolnile z napisanim [[Verz|verzom]]. Na praznik so svojo najlepšo pisanico [[Poklon|poklonile]] fantu in mu tako izkazale [[ljubezen]]. Obdarile so tudi svoje [[Boter|botre]] in prijatelje. Ljubiteljsko je začel zbirati in odkupovati belokranjske pisanice z najlepšimi motivi [[učitelj]] [[Božo Račič]]. V kraju [[Adlešiči]] je leta 1919 nastopil službo učitelja in spodbujal dekleta in žene naj ustvarjajo pisanice po [[Tradicija|tradicionalnem izročilu]]. Uspelo mu je in leta 1920 je bila v Ljubljani razstava kar 700 belokranjskih pisanic. Metlika je imela svojo tehniko izdelovanja pisanic in sicer tam pirhe imenujejo [[Drsanka|drsanke]]. S pirhi sta povezana tudi običaja sekanja in kotaljenja pirhov. »Belokranjske pisanice« so tudi simfonična skladba slovenskega skladatelja [[Danilo Bučar|Danila Bučarja]]. == Suhorski pirhi == Suhorski pirhi so običajno trdo kuhana kokošja jajca barvani s čebulnimi listi, ki jih pobarvajo v različne odtenke rdeče-rjave, in lubjem nekega brazilskega drevesa, ki so mu v [[Suhorje|Suhorju]] rekli "pražilka", ki je jajca pobarvalo na rdeče. Ko je bilo jajce pobarvani je njena mati z majhnim rezilom izpraskala okraske, kot naprimer rože, srca in simbole vere, upanja in ljubezni.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=Izdelovanje suhorskih pirhov |work=Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=https://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/izdelovanje-suhorskih-pirhov |accessdate=2026-04-05|publisher=Slovenski etnografski muzej}}</ref> V 19. stoletju je bila izdelava suhorskih pirhov razširjena po celotnih [[Brkini|Brkinih]], nato pa je zaradi oddaljevanje ljudstva od cerkve ter revščine po I. svetovni vojni hitro upadala. Ena od izdelovalk 'prihov', kot so bili suhorski pirhi tudi znani, je bila suhorska kmetica Marija Volk(1876–1956).<ref name=":32" /> Te ljudske umetnosti je naučila tudi hčer Antonijo Volk Krebelj (1908–2003), kmetico iz Suhorja. Po drugi svetovni vojni je zaradi nove, veri sovražne oblasti velika večina vaščanov prenehala z izdelovanjem suhorskih pirhov za veliko noč. Antonija se je odločila, da bo tradicijo ohranila in je z izdelovanjem suhorskih pirhov nadaljevala.<ref name=":32" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Velikonočni pirhi s Suhorja|date=30.3.1991|page=9|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q73RQA5Q|language=Sl|publisher=Notranjski informacijski center|volume=13|newspaper=Noč|last=Ržek|first=Stojan}}</ref>Začela je uporabljati nove motive, ki se prej na pirhih niso pojavljali: geometrijske, rastlinske, bolj podrobne cvetlične motive, goreče srce, srce z napisom IHS, Svetega Duha, jagnjeta, grozdje, žitno klasje, barčice, lastovko in goloba z oljčno vejico v kljunu,...<ref name=":32" /> Na pirhe je kdaj vpraskala tudi napise, večinoma nabožne, pa tudi osebna imena družinskih članov, prijateljev, posvetila obdarovancem pa tudi letnico izdelave pirha.<ref name=":32" /> Poleg kokošjih je začela pirhe izdelovati tudi iz račjih ali gosjih jajc. Ko so v [[Vremska dolina|Vremski dolini]] ob koncu 20. stoletja začeli gojiti noje, je včasih uporabila tudi nojeva jajca.<ref name=":32" /> Aprila 2022 je bilo izdelovanje suhorskih pirhov vpisano na seznam nesnovne kulturne dediščine Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00107.pdf|title=opis enote nesnovne kulturne dediščine|date=22.4.2022|publisher=Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V register nesnovne kulturne dediščine vpisanih pet novih enot |url=https://www.sentrupert.si/objava/633917 |accessdate=2026-04-08 |publisher=Občina Šentrupert}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Hieng |first=Primož |title=Pirhi, pisanice, remenke |publisher=Harlekin No.1 |location=Brezovica pri Ljubljani |year=2018 |isbn=978-961-6008-50-1 |cobiss=292773376}} == Glej tudi == * [[Vrhniški pirh]] *priimke [[Pirih]], [[Pirher]], [[Pirš]] itd. == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Easter eggs|pirhi}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Jedi]] [[Kategorija:Slovenska kuhinja]] [[Kategorija:Velika noč]] sdjnfzdewmjkgxlzbnurk4hmrq89onl 0 30768 6657466 6657314 2026-04-08T12:35:18Z ~2026-21580-76 257878 spremenila sem neresnice avtorja, ki se ima za najboljšega in edino sprejemljivega strokovnjaka. Ki nima niti doktorata. 6657466 wikitext text/x-wiki {{Wikificiraj}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore groze iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kakor je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na eni nekdanjih večjih kmetij žive še danes. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka bojev na Soški fronti živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega so se vsi člani družine že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene. 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že pred tem. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič lahko prvič obiskal šele leta 1956 (prej ni dobil jugoslovanske vize), kakor je pričal [[Zoran Kržišnik]]. Dve leti pred obiskom so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in zato dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. Kržišnik. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z [[Grupo 69]]. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto tudi v ZDA. Skupaj z ženo sta najela novo, razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Na vse študente je imelo velik vpliv kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli [[Pierre Bonnard|Pierra Bonnarda]], zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal svojih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina) in uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti ob razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka in za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, ob portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu desetino (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: v Ljubljani je vsaj petnajst listov v treh zbirkah, v Trstu so tri v eni in dve v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Njegovo dozorevanje ni bilo hipno, dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Pripravljal je kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' ([[Augustus]]) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in restavrirana vezenina z ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. Risal je za prospekte Benetk. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale na knjižnih policah v umetnikovem ateljeju. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je, da je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V v njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in knjige o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob retrospektivi leta 1967, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v tedaj prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na številnih grafičnih bienalih in pri ljubiteljih. Mušič jih je večinoma podaril občini Nova Gorica (župan Sergij Peljhan). Pomagal je politik [[Dušan Šinigoj]]. Zbirko je leta 1991 uredil Goriški muzej s koordinatorko N. Silič Nemec. Katalog ima besedila N. Nemec (''Stalna zbirka grafičnih del''), Naceta Šumija (''Zoran Mušič in slovensko slikarstvo'') in Zorana Kržišnika (''Grafična ustvarjalnost Zorana Mušiča''). Daljši (sedaj zastarel) življenjepis je pretežno povzet po starejših zapisih in kataloških objavah Paola Rizzija. Na novo kot rojstni kraj omenja Bukovico, ki je v Primorskem biografskem leksikonu še ni. Ponavljajo se značilne napake, ki so podobno prepisovane v italijanskih, nemških in francoskih besedilih vse do danes. Če so to napake, naj jih znameniti avtor tega predloga, zapiše. Katalog ima opis dela samostojnih razstav od 1938 do 1990 in izbranih skupinskih razstav od 1935 do 1981 ter popis podarjenih grafik. Pri evidenci teh je sodelovala Katja Kogej. Dokumentarni del je obsežnejši, kakor v predhodnih slovenskih katalogih. Avstrijci mu obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili pa so več katalogov s podobno zastarelimi življenjepisi. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in dopolnjuje z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. == Slikarjev vpliv po smrti == Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih del. Obravnavala je zgodnji slikarjev opus z natančnim popisom več sto zgodnjih del. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Ob EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Upravljalci slikarjeve dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno rekonstruirano poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] 13fdqtlbht21f5qxp36sz6u0hgtdo7i 6657647 6657466 2026-04-08T21:31:21Z G-Cup 10746 6657647 wikitext text/x-wiki {{Wikificiraj}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore groze iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kakor je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na eni nekdanjih večjih kmetij žive še danes. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka bojev na Soški fronti živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega so se vsi člani družine že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene. 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji (npr. Milano) ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že pred tem. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič lahko prvič obiskal šele leta 1956 (prej ni dobil jugoslovanske vize), kakor je pričal [[Zoran Kržišnik]]. Dve leti pred obiskom so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in zato dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. Kržišnik. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z [[Grupo 69]]. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto tudi v ZDA. Skupaj z ženo sta najela novo, razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Na vse študente je imelo velik vpliv kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli [[Pierre Bonnard|Pierra Bonnarda]], zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal svojih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina) in uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti ob razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka in za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, ob portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu desetino (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: v Ljubljani je vsaj petnajst listov v treh zbirkah, v Trstu so tri v eni in dve v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Njegovo dozorevanje ni bilo hipno, dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Pripravljal je kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' ([[Augustus]]) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in restavrirana vezenina z ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. Risal je za prospekte Benetk. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale na knjižnih policah v umetnikovem ateljeju. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je, da je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V v njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in knjige o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob retrospektivi leta 1967, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v tedaj prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na številnih grafičnih bienalih in pri ljubiteljih. Mušič jih je večinoma podaril občini Nova Gorica (župan Sergij Peljhan). Pomagal je politik [[Dušan Šinigoj]]. Zbirko je leta 1991 uredil Goriški muzej s koordinatorko N. Silič Nemec. Katalog ima besedila N. Nemec (''Stalna zbirka grafičnih del''), Naceta Šumija (''Zoran Mušič in slovensko slikarstvo'') in Zorana Kržišnika (''Grafična ustvarjalnost Zorana Mušiča''). Daljši (sedaj zastarel) življenjepis je pretežno povzet po starejših zapisih in kataloških objavah Paola Rizzija. Na novo kot rojstni kraj omenja Bukovico, ki je v Primorskem biografskem leksikonu še ni. Ponavljajo se značilne napake, ki so podobno prepisovane v italijanskih, nemških in francoskih besedilih vse do danes. Katalog ima opis dela samostojnih razstav od 1938 do 1990 in izbranih skupinskih razstav od 1935 do 1981 ter popis podarjenih grafik. Pri evidenci teh je sodelovala Katja Kogej. Dokumentarni del je obsežnejši, kakor v predhodnih slovenskih katalogih, vendar ne upošteva ključnih slikarjevih izjav iz obdobja 1935–1937 ter besedil Frana Šijanca (1961) in Franceta Steleta (1960) in natančnejše dokumentacije ter analiz Taje Brejc iz njene diplomske naloge. Avstrijci mu obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili pa so več katalogov s podobno zastarelimi življenjepisi. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in dopolnjuje z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. == Slikarjev vpliv po smrti == Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih del. Obravnavala je zgodnji slikarjev opus z natančnim popisom več sto zgodnjih del. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Ob EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Upravljalci slikarjeve dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno rekonstruirano poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] e9gbd2zl7mkgzwgzu3ys9x8nxl2663s 6657648 6657647 2026-04-08T21:38:17Z G-Cup 10746 6657648 wikitext text/x-wiki {{Wikificiraj}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore groze iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kakor je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na eni nekdanjih večjih kmetij žive še danes. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka bojev na Soški fronti živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega so se vsi člani družine že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene. 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji (npr. Milano) ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že pred tem. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič lahko prvič obiskal šele leta 1956 (prej ni dobil jugoslovanske vize), kakor je pričal [[Zoran Kržišnik]]. Dve leti pred obiskom so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in zato dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. Kržišnik. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z [[Grupo 69]]. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto tudi v ZDA. Skupaj z ženo sta najela novo, razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Na vse študente je imelo velik vpliv kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli [[Pierre Bonnard|Pierra Bonnarda]], zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal svojih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina) in uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti ob razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka in za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, ob portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu desetino (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: v Ljubljani je vsaj petnajst listov v treh zbirkah, v Trstu so tri v eni in dve v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Njegovo dozorevanje ni bilo hipno, dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Pripravljal je kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' ([[Augustus]]) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in restavrirana vezenina z motorne ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. Risal je za prospekte Benetk. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale na knjižnih policah v umetnikovem ateljeju. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je, da je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V v njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in knjige o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob retrospektivi leta 1967, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj in najboljši poznavalec Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v tedaj prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na številnih grafičnih bienalih in pri ljubiteljih. Mušič jih je večinoma podaril občini Nova Gorica (župan Sergij Peljhan). Pomagal je politik [[Dušan Šinigoj]]. Zbirko je leta 1991 uredil Goriški muzej s koordinatorko N. Silič Nemec. Katalog ima besedila N. Nemec (''Stalna zbirka grafičnih del''), Naceta Šumija (''Zoran Mušič in slovensko slikarstvo'') in Zorana Kržišnika (''Grafična ustvarjalnost Zorana Mušiča''). Daljši (sedaj zastarel) življenjepis je pretežno povzet po starejših zapisih in kataloških objavah Paola Rizzija. Na novo kot rojstni kraj omenja Bukovico, ki je v Primorskem biografskem leksikonu še ni. Ponavljajo se značilne napake (datumi, lokacije), ki so podobno prepisovane v italijanskih, nemških in francoskih besedilih vse do danes. Katalog ima opis dela samostojnih razstav od 1938 do 1990 in izbranih skupinskih razstav od 1935 do 1981 ter popis podarjenih grafik. Pri evidenci teh je sodelovala Katja Kogej. Dokumentarni del je obsežnejši, kakor v predhodnih slovenskih katalogih, vendar ne upošteva ključnih slikarjevih izjav iz obdobja 1935–1937 ter besedil Frana Šijanca (1961) in Franceta Steleta (1960) in natančnejše dokumentacije ter analiz Taje Brejc iz njene diplomske naloge. Avstrijci mu obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili pa so več katalogov s podobno zastarelimi življenjepisi. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in dopolnjuje z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. == Slikarjev vpliv po smrti == Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih del. Obravnavala je zgodnji slikarjev opus z natančnim popisom več sto zgodnjih del. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Ob EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Upravljalci slikarjeve dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno rekonstruirano poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] jj75zspaw9t6p0yle5rvsb8mwsbbw2u 6657653 6657648 2026-04-08T21:53:11Z G-Cup 10746 6657653 wikitext text/x-wiki {{Wikificiraj}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore groze iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kakor je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na eni nekdanjih večjih kmetij žive še danes. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka bojev na Soški fronti živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega so se vsi člani družine že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene. 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji (npr. Milano) ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že pred tem. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič lahko prvič obiskal šele leta 1956 (prej ni dobil jugoslovanske vize), kakor je pričal [[Zoran Kržišnik]]. Dve leti pred obiskom so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in zato dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. Kržišnik. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z [[Grupo 69]]. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto tudi v ZDA. Skupaj z ženo sta najela novo, razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Na vse študente je imelo velik vpliv kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli [[Pierre Bonnard|Pierra Bonnarda]], zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal svojih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina) in uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti ob razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka in za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, ob portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu desetino (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: v Ljubljani je vsaj petnajst listov v treh zbirkah, v Trstu so tri v eni in dve v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Njegovo dozorevanje ni bilo hipno, dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Pripravljal je kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' ([[Augustus]]) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in restavrirana vezenina z motorne ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. Risal je za prospekte Benetk. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale na knjižnih policah v umetnikovem ateljeju. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je, da je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V v njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in knjige o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob retrospektivi leta 1967, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj in najboljši poznavalec Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v tedaj prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na številnih grafičnih bienalih in pri ljubiteljih. Mušič jih je večinoma podaril občini Nova Gorica (župan Sergij Peljhan). Pomagal je politik [[Dušan Šinigoj]]. Zbirko je leta 1991 uredil Goriški muzej s koordinatorko N. Silič Nemec. Katalog ima besedila N. Nemec (''Stalna zbirka grafičnih del''), Naceta Šumija (''Zoran Mušič in slovensko slikarstvo'') in Zorana Kržišnika (''Grafična ustvarjalnost Zorana Mušiča''). Daljši (sedaj zastarel) življenjepis je pretežno povzet po starejših zapisih in kataloških objavah Paola Rizzija. Na novo kot rojstni kraj omenja Bukovico, ki je v Primorskem biografskem leksikonu še ni. Ponavljajo se značilne napake (datumi, lokacije), ki so podobno prepisovane v italijanskih, nemških in francoskih besedilih vse do danes. Katalog ima opis dela samostojnih razstav od 1938 do 1990 in izbranih skupinskih razstav od 1935 do 1981 ter popis podarjenih grafik. Pri evidenci teh je sodelovala Katja Kogej. Dokumentarni del je obsežnejši, kakor v predhodnih slovenskih katalogih, vendar ne upošteva ključnih slikarjevih izjav iz obdobja 1935–1937 ter besedil Frana Šijanca (1961) in Franceta Steleta (1960) in natančnejše dokumentacije ter analiz Taje Brejc iz njene diplomske naloge. Avstrijci mu obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili pa so več katalogov s podobno zastarelimi življenjepisi. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in dopolnjuje z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. == Slikarjev vpliv po smrti == Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih del. Obravnavala je zgodnji slikarjev opus z natančnim popisom več sto zgodnjih del. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Ob EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Postavila jo je Daniela Ferretti, ki se je s prvo ureditvijo Mušičeve razstave v Benetkah ukvarjala že leta 1985. Upravljalci slikarjeve dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno obnovljeno poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] 3bgy5sbw51moeinyn9sqgxs1p1teq35 6657664 6657653 2026-04-08T22:32:50Z G-Cup 10746 6657664 wikitext text/x-wiki {{Wikificiraj}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore groze iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kakor je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na eni nekdanjih večjih kmetij žive še danes. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka bojev na Soški fronti živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega so se vsi člani družine že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene. 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji (npr. Milano) ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že pred tem. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič lahko prvič obiskal šele leta 1956 (prej ni dobil jugoslovanske vize), kakor je pričal [[Zoran Kržišnik]]. Dve leti pred obiskom so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in zato dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. Kržišnik. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z [[Grupo 69]]. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto tudi v ZDA. Skupaj z ženo sta najela novo, razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Na vse študente je imelo velik vpliv kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli [[Pierre Bonnard|Pierra Bonnarda]], zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal svojih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina) in uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti ob razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka in za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, ob portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu desetino (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: v Ljubljani je vsaj petnajst listov v treh zbirkah, v Trstu so tri v eni in dve v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Njegovo dozorevanje ni bilo hipno, dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Pripravljal je kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' ([[Augustus]]) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in restavrirana vezenina z motorne ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. Risal je za prospekte Benetk. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale na knjižnih policah v umetnikovem ateljeju. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je, da je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V v njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in knjige o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob retrospektivi leta 1967, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj in najboljši poznavalec Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v tedaj prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na številnih grafičnih bienalih in pri ljubiteljih. Mušič jih je večinoma podaril občini Nova Gorica (župan Sergij Peljhan). Pomagal je politik [[Dušan Šinigoj]]. Zbirko je leta 1991 uredil Goriški muzej s koordinatorko N. Silič Nemec. Katalog ima besedila N. Nemec (''Stalna zbirka grafičnih del''), Naceta Šumija (''Zoran Mušič in slovensko slikarstvo'') in Zorana Kržišnika (''Grafična ustvarjalnost Zorana Mušiča''). Daljši (sedaj zastarel) življenjepis je pretežno povzet po starejših zapisih in kataloških objavah Paola Rizzija. Na novo kot rojstni kraj omenja Bukovico, ki je v Primorskem biografskem leksikonu še ni. Ponavljajo se značilne napake (datumi, lokacije), ki so podobno prepisovane v italijanskih, nemških in francoskih besedilih vse do danes. Katalog ima opis dela samostojnih razstav od 1938 do 1990 in izbranih skupinskih razstav od 1935 do 1981 ter popis podarjenih grafik. Pri evidenci teh je sodelovala Katja Kogej. Dokumentarni del je obsežnejši, kakor v predhodnih slovenskih katalogih, vendar ne upošteva ključnih slikarjevih izjav iz obdobja 1935–1937 ter besedil Frana Šijanca (1961) in Franceta Steleta (1960) in natančnejše dokumentacije ter analiz Taje Brejc iz njene diplomske naloge. Avstrijci mu obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili pa so več katalogov s podobno zastarelimi življenjepisi. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in dopolnjuje z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. == Slikarjev vpliv po smrti == Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih del. Obravnavala je zgodnji slikarjev opus z natančnim popisom več sto zgodnjih del. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Ob EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Postavila jo je Daniela Ferretti, ki se je s prvo ureditvijo Mušičeve razstave v Benetkah ukvarjala že leta 1985. Upravljalci slikarjeve dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno obnovljeno poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, ''Pomen Zagreba kot likovnega in kulturnega centra za slovensko slikarstvo (1927–1941)'', Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2014. * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper, 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] rfcdiqaq5gubyqdrekz0kgfb3t4uwbh 6657786 6657664 2026-04-09T09:14:21Z G-Cup 10746 6657786 wikitext text/x-wiki {{Wikificiraj}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore groze iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kakor je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na eni nekdanjih večjih kmetij žive še danes. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka bojev na Soški fronti živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega so se vsi člani družine že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene. 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji (npr. Milano) ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že pred tem. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič lahko prvič obiskal šele leta 1956 (prej ni dobil jugoslovanske vize), kakor je pričal [[Zoran Kržišnik]]. Dve leti pred obiskom so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in zato dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. [[Zoran Kržišnik|Kržišnik]]. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z [[Grupo 69]]. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto tudi v ZDA. Skupaj z ženo sta najela novo, razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Na vse študente je imelo velik vpliv kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli [[Pierre Bonnard|Pierra Bonnarda]], zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal svojih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina) in uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti ob razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka in za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, ob portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu desetino (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: v Ljubljani je vsaj petnajst listov v treh zbirkah, v Trstu so tri v eni in dve v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Njegovo dozorevanje ni bilo hipno, dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Pripravljal je kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' ([[Augustus]]) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in restavrirana vezenina z motorne ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. Risal je za prospekte Benetk. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale na knjižnih policah v umetnikovem ateljeju. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je, da je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V v njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in knjige o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob retrospektivi leta 1967, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj in najboljši poznavalec Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v tedaj prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na številnih grafičnih bienalih in pri ljubiteljih. Mušič jih je večinoma podaril občini Nova Gorica (župan Sergij Peljhan). Pomagal je politik [[Dušan Šinigoj]]. Zbirko je leta 1991 uredil Goriški muzej s koordinatorko N. Silič Nemec. Katalog ima besedila N. Nemec (''Stalna zbirka grafičnih del''), Naceta Šumija (''Zoran Mušič in slovensko slikarstvo'') in Zorana Kržišnika (''Grafična ustvarjalnost Zorana Mušiča''). Daljši (sedaj zastarel) življenjepis je pretežno povzet po starejših zapisih in kataloških objavah Paola Rizzija. Na novo kot rojstni kraj omenja Bukovico, ki je v Primorskem biografskem leksikonu še ni. Ponavljajo se značilne napake (datumi, lokacije), ki so podobno prepisovane v italijanskih, nemških in francoskih besedilih vse do danes. Katalog ima opis dela samostojnih razstav od 1938 do 1990 in izbranih skupinskih razstav od 1935 do 1981 ter popis podarjenih grafik. Pri evidenci teh je sodelovala Katja Kogej. Dokumentarni del je obsežnejši, kakor v predhodnih slovenskih katalogih, vendar ne upošteva ključnih slikarjevih izjav iz obdobja 1935–1937 ter besedil Frana Šijanca (1961) in Franceta Steleta (1960) in natančnejše dokumentacije ter analiz Taje Brejc iz njene diplomske naloge. Avstrijci mu obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili pa so več katalogov s podobno zastarelimi življenjepisi. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in dopolnjuje z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. == Slikarjev vpliv po smrti == Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih del. Obravnavala je zgodnji slikarjev opus z natančnim popisom več sto zgodnjih del. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Ob EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Postavila jo je Daniela Ferretti, ki se je s prvo ureditvijo Mušičeve razstave v Benetkah ukvarjala že leta 1985. Upravljalci slikarjeve dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno obnovljeno poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, ''Pomen Zagreba kot likovnega in kulturnega centra za slovensko slikarstvo (1927–1941)'', Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2014. * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper, 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] 7k6jzcxnyx1awtyr76ilrssm89gsrgm 0 68595 6657458 6537824 2026-04-08T12:19:24Z ~2026-21735-95 257877 6657458 wikitext text/x-wiki [[Slika:Volleyball game.jpg|thumb|Tipična akcija med igro odbojke]] [[Slika:Beach volleyball (Slovenian championship 2017).jpg|sličica|Odbojka na mivki (Državno prvenstvo Slovenije 2017)]] [[Slika:Mikasa VLS300 official beach volleyball.jpg|sličica|Uradna žoga za odbojko na mivki Mikasa (2017)]] '''Odbójka''' je moštveni šport, sestavljen iz dveh ekip (pri mini odbojki so v ekipi 3 igralci, pri mali 4 in pri veliki 6 igralcev), ki ju loči mreža. Igralci lahko uporabljajo katerikoli del telesa, vendar žoga ne sme biti nošena, prav tako se je igralec ne sme dotakniti dvakrat zapored. Namen igre je poslati [[žoga|žogo]] preko mreže tako, da bi v polju padla na tla, ter preprečiti, da bi padla na tla na lastni strani [[igrišče|igrišča]]. Vsaka [[ekipa]] se lahko največ trikrat dotakne žoge in s tretjim udarcem pošlje žogo na nasprotnikovo igralno polje. Igra se začne s servisom. Igralec z njim pošlje žogo preko mreže v nasprotnikovo igralno polje. Ekipa dobi točko takrat, ko žoga pristane v nasprotnikovem igralnem polju. Če sta ekipi izenačeni, se igra na razliko dveh točk. Ekipa zmaga tekmo, ko osvoji 3 nize (po 25 točk). Če je rezultat v nizih izenačen, se igra na 5 dobljenih nizev, pri čemer se peti niz igra do 15 točk. Po vsakem nizu ekipi zamenjata strani. Posebnost je peti niz, kjer ekipi zamenjata strani, ko ena ekipa doseže 8 točk (na polovici niza) == Igrišče == Igrišče ima obliko pravokotnika: pri veliki odbojki v dolžino 18 m in širino 9 m. Za nekatere elemente (pipe) in pomoč pri igri je označena tudi črta od mreže oddaljena 3 m. Pri mali odbojki je igrišče dolgo 14 in široko 7 m, pri mini odbojki pa v dolžino meri 12 v širino pa 4,5 m. 7m nad igriščem ne sme biti ovir. Črte so širine 9 cm. Okoli igrišča mora biti na vse strani najmanj 3 m prostora. Mreža je napeta za moške 2,43 m, za ženske pa 2,24 m visoko. == Elementi igre == Glavni elementi igre so: servis, sprejem, podaja, napad, blok, obramba. === Servis === Osnovni namen servisa je udariti žogo na nasprotnikovo stran za začetek igre. Po taktiki pa lahko s prvotnim udarcem nasprotnika zmedeš ali celo osvojiš točko, če je servis dovolj natančen, ali pa toliko bolj močan. Na začetku tekme sodnik žreba katera ekipa bo začela s servisom (takrat lahko ekipi tudi menjata polji, izbira je privilegij ekipe, ki ne dobi servisa). Kasneje med tekmo servira tista ekipa, ki dobi točko. Vsak igralec ekipe servira tako dolgo, dokler njegova ekipa dobiva točke. Ko ekipa točko izgubi, ima pravico do servisa druga ekipa. Ob pridobitvi točke igralci zamenjajo pozicije v smeri urinega kazalca. Poznamo več servisev: * spodnji servis * zgornji float servis * zgornji skok float servis * zgornji skok servis Pri float servisu se žoga ne vrti, zaradi ozračja zato nenadzorovano "pleše" po zraku, s čimer lahko nasprotnika zmedemo. Float servis po navadi ni močan in hiter, ampak taktičen (igralec išče prazen prostor v nasprotnikovem polju). Skok servis je najmočnejši servis, pri katerem lahko žoga doseže tudi hitrost do 150 km/h ali več. Žoga ima izredno hitro rotacijo in se vrti naprej. Igralci morajo v polju mirovati in biti v času servisa pravilno postavljeni. Igralci so v času, ko servira nasprotna ekipa pripravljeni na sprejem. Stojijo v posebni preži, pri kateri imajo pokrčene noge, napete naprej iztegnjene roke, težišče pa mora biti obvezno naprej. Ko servira njihova ekipa, se tekmovalci postavijo pred mrežo v t. i. masko (oz. zaslon), s katero zakrivajo pogled nasprotnikom. === Sprejem === Pri sprejemu servisa so igralci v preži (glej servis). Sprejemajo s t. i. spodnjim odbojem, pri katerem imajo roke iztegnjene pred seboj, tako da se komolci med sabo dotikajo. Pri sprejemu je pomembno delo nog, s katerimi se točno ob sprejemu dvignemo, da žogo sprejmemo visoko k podajalcu. Roke se ne premaknejo veliko, skoraj vse delo opravijo noge. Nemočne servise lahko sprejmemo tudi s prsti oz. zgornjim odbojem. === Podaja === Podajalec poda žogo s t. i. zgornjim odbojem, pri katerem ima roke iztegnjene nad sabo (nad čelom). Tudi pri podaji je zelo pomembno delo nog, s katerimi damo žogi moč. S prsti žogo le natančno usmerimo. Podaje so lahko različne: * podaja naprej (žogo podajalec potisne naprej v cono 4 - glej cone) * podaja nazaj (žogo podajalec potisne nazaj, čez glavo v cono 2) * podaja nad sabo (žogo podajalec potisne nad sabo, žoga ostane v coni 3, kjer stoji podajalec, in se nato umakne napadalcu) * nizka podaja nad sabo - tudi penal (žogo podajalec potisne zelo nizko napadlcu, ki je že v zraku) * podaja na 3m linijo - tudi pipe (žogo podajalec potisne k napadalcu iz zadnje linije, ki mora pri napadu paziti, da ne prestopi 3m linije) Bolj izkušeni podajalci podajajo žogo v skoku. === Napad === Napad se začne z odbojkarskim zaletom (za desničarje: leva - desna - leva). Igralec izvede zalet in se pri tem odrine visoko v zrak (tudi do 130cm) v zraku udari podano žogo z iztegnjeno roko, katero nato spusti navzdol v smeri udarjene žoge. Žogo lahko preko mreže spravimo na več načinov: - z udarcem (žogo udarimo na zgornjem delu in poklopimo zapestje, da jo usmerimo navzdol) - s plasiranim udarcem (žoga nima velike moči in hitrosti, zadanemo jo po ekvatorju, leti pa v loku), ter s t. i. udarcem z varanjem (žogo s prsti rahlo porinemo preko bloka oz. v blok nasprotnik in s tem lahko dosežemo blok-out udarec). === Blok === Blok je prva linija obrambe. Pri bloku igralci poskušajo zaustaviti nasprotnega napadalca tako, da žogo blokirajo nazaj v nasprotnikovo polje. Blok se izvaja brez zaleta. Igralci potisnejo roke preko mreže in razprejo prste, da pokrijejo čim več prostora. Nekateri igralci lahko čez mrežo sežejo vse do vrha medenice. === Obramba === Obramba se izvaja s spodnjim odbojem. Igralci so v nizki preži. Odvisna je od postavitve bloka (postavitev bloka igralci v bloku nakažejo s kazanjem prstov za hrbtom ob servisu). Navadno pokrivajo najslabšega sprejemalca v nasprotnikovi ekipi in mu s tem onemogočijo pogled na žogo ob servisu, zaradi česar ima sprejemalec manj možnosti za dober sprejem (žoga mu bo prej "špricnila"). == Cone == * obstaja 6 con (1, 2, 3, 4, 5, 6) * v vsaki coni je en igralec == Zvrsti odbojke == * Dvoranska odbojka ki se seveda igra v dvorani * [[Odbojka na mivki]] * Odbojka na snegu * Sedeča odbojka Odbojko je izumil [[William G. Morgan]]. ==Viri== * Nordheim, Elfie; Nowak Nordheim, Walter: ''Leksikon športnih panog'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 1972, {{COBISS|ID=8528901}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih odbojkarjev]] == Zunanje povezave == * http://www.odbojka.si/ {{Wikislovar|odbojka|Odbojka}} {{Zbirka|Category:Volleyball|Odbojka}} {{Olimpijski športi}} {{sport-stub}} [[Kategorija:Moštveni športi]] [[Kategorija:Igre z žogo]] [[Kategorija:Odbojka|*]] {{normativna kontrola}} iniip5mln5t5ngyeyfmf3ni8g6zg78c 6657468 6657458 2026-04-08T13:15:10Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-21735-95|~2026-21735-95]] ([[User talk:~2026-21735-95|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Quinlan83|Quinlan83]] 6537824 wikitext text/x-wiki [[Slika:Volleyball game.jpg|thumb|Tipična akcija med igro odbojke]] [[Slika:Beach volleyball (Slovenian championship 2017).jpg|sličica|Odbojka na mivki (Državno prvenstvo Slovenije 2017)]] [[Slika:Mikasa VLS300 official beach volleyball.jpg|sličica|Uradna žoga za odbojko na mivki Mikasa (2017)]] '''Odbójka''' je moštveni šport, sestavljen iz dveh ekip (pri mini odbojki so v ekipi 3 igralci, pri mali 4 in pri veliki 6 igralcev), ki ju loči mreža. Igralci lahko uporabljajo katerikoli del telesa, vendar žoga ne sme biti nošena, prav tako se je igralec ne sme dotakniti dvakrat zapored. Namen igre je poslati [[žoga|žogo]] preko mreže tako, da bi v polju padla na tla, ter preprečiti, da bi padla na tla na lastni strani [[igrišče|igrišča]]. Vsaka [[ekipa]] se lahko največ trikrat dotakne žoge in s tretjim udarcem pošlje žogo na nasprotnikovo igralno polje. Igra se začne s servisom. Igralec z njim pošlje žogo preko mreže v nasprotnikovo igralno polje. Ekipa dobi točko takrat, ko žoga pristane v nasprotnikovem igralnem polju. Če sta ekipi izenačeni, se igra na razliko dveh točk. Ekipa zmaga tekmo, ko osvoji 3 nize (po 25 točk). Če je rezultat v nizih izenačen, se igra na 5 dobljenih nizev, pri čemer se peti niz igra do 15 točk. Po vsakem nizu ekipi zamenjata strani. Posebnost je peti niz, kjer ekipi zamenjata strani, ko ena ekipa doseže 8 točk (na polovici niza) == Igrišče == Igrišče ima obliko pravokotnika: pri veliki odbojki v dolžino 18 m in širino 9 m. Za nekatere elemente (pipe) in pomoč pri igri je označena tudi črta od mreže oddaljena 3 m. Pri mali odbojki je igrišče dolgo 14 in široko 7 m, pri mini odbojki pa v dolžino meri 12 v širino pa 4,5 m. 7m nad igriščem ne sme biti ovir. Črte so širine 9 cm. Okoli igrišča mora biti na vse strani najmanj 3 m prostora. Mreža je napeta za moške 2,43 m, za ženske pa 2,24 m visoko. == Elementi igre == Glavni elementi igre so: servis, sprejem, podaja, napad, blok, obramba. === Servis === Osnovni namen servisa je udariti žogo na nasprotnikovo stran za začetek igre. Po taktiki pa lahko s prvotnim udarcem nasprotnika zmedeš ali celo osvojiš točko, če je servis dovolj natančen, ali pa toliko bolj močan. Na začetku tekme sodnik žreba katera ekipa bo začela s servisom (takrat lahko ekipi tudi menjata polji, izbira je privilegij ekipe, ki ne dobi servisa). Kasneje med tekmo servira tista ekipa, ki dobi točko. Vsak igralec ekipe servira tako dolgo, dokler njegova ekipa dobiva točke. Ko ekipa točko izgubi, ima pravico do servisa druga ekipa. Ob pridobitvi točke igralci zamenjajo pozicije v smeri urinega kazalca. Poznamo več servisev: * spodnji servis * zgornji float servis * zgornji skok float servis * zgornji skok servis Pri float servisu se žoga ne vrti, zaradi ozračja zato nenadzorovano "pleše" po zraku, s čimer lahko nasprotnika zmedemo. Float servis po navadi ni močan in hiter, ampak taktičen (igralec išče prazen prostor v nasprotnikovem polju). Skok servis je najmočnejši servis, pri katerem lahko žoga doseže tudi hitrost do 150 km/h ali več. Žoga ima izredno hitro rotacijo in se vrti naprej. Igralci morajo v polju mirovati in biti v času servisa pravilno postavljeni. Igralci so v času, ko servira nasprotna ekipa pripravljeni na sprejem. Stojijo v posebni preži, pri kateri imajo pokrčene noge, napete naprej iztegnjene roke, težišče pa mora biti obvezno naprej. Ko servira njihova ekipa, se tekmovalci postavijo pred mrežo v t. i. masko (oz. zaslon), s katero zakrivajo pogled nasprotnikom. === Sprejem === Pri sprejemu servisa so igralci v preži (glej servis). Sprejemajo s t. i. spodnjim odbojem, pri katerem imajo roke iztegnjene pred seboj, tako da se komolci med sabo dotikajo. Pri sprejemu je pomembno delo nog, s katerimi se točno ob sprejemu dvignemo, da žogo sprejmemo visoko k podajalcu. Roke se ne premaknejo veliko, skoraj vse delo opravijo noge. Nemočne servise lahko sprejmemo tudi s prsti oz. zgornjim odbojem. === Podaja === Podajalec poda žogo s t. i. zgornjim odbojem, pri katerem ima roke iztegnjene nad sabo (nad čelom). Tudi pri podaji je zelo pomembno delo nog, s katerimi damo žogi moč. S prsti žogo le natančno usmerimo. Podaje so lahko različne: * podaja naprej (žogo podajalec potisne naprej v cono 4 - glej cone) * podaja nazaj (žogo podajalec potisne nazaj, čez glavo v cono 2) * podaja nad sabo (žogo podajalec potisne nad sabo, žoga ostane v coni 3, kjer stoji podajalec, in se nato umakne napadalcu) * nizka podaja nad sabo - tudi penal (žogo podajalec potisne zelo nizko napadlcu, ki je že v zraku) * podaja na 3m linijo - tudi pipe (žogo podajalec potisne k napadalcu iz zadnje linije, ki mora pri napadu paziti, da ne prestopi 3m linije) Bolj izkušeni podajalci podajajo žogo v skoku. === Napad === Napad se začne z odbojkarskim zaletom (za desničarje: leva - desna - leva). Igralec izvede zalet in se pri tem odrine visoko v zrak (tudi do 130cm) v zraku udari podano žogo z iztegnjeno roko, katero nato spusti navzdol v smeri udarjene žoge. Žogo lahko preko mreže spravimo na več načinov: - z udarcem (žogo udarimo na zgornjem delu in poklopimo zapestje, da jo usmerimo navzdol) - s plasiranim udarcem (žoga nima velike moči in hitrosti, zadanemo jo po ekvatorju, leti pa v loku), ter s t. i. udarcem z varanjem (žogo s prsti rahlo porinemo preko bloka oz. v blok nasprotnik in s tem lahko dosežemo blok-out udarec). === Blok === Blok je prva linija obrambe. Pri bloku igralci poskušajo zaustaviti nasprotnega napadalca tako, da žogo blokirajo nazaj v nasprotnikovo polje. Blok se izvaja brez zaleta. Igralci potisnejo roke preko mreže in razprejo prste, da pokrijejo čim več prostora. Nekateri igralci lahko čez mrežo sežejo vse do vrha medenice. === Obramba === Obramba se izvaja s spodnjim odbojem. Igralci so v nizki preži. Odvisna je od postavitve bloka (postavitev bloka igralci v bloku nakažejo s kazanjem prstov za hrbtom ob servisu). Navadno pokrivajo najslabšega sprejemalca v nasprotnikovi ekipi in mu s tem onemogočijo pogled na žogo ob servisu, zaradi česar ima sprejemalec manj možnosti za dober sprejem (žoga mu bo prej "špricnila"). == Cone == * obstaja 6 con (1, 2, 3, 4, 5, 6) * v vsaki coni je en igralec == Zvrsti odbojke == * Dvoranska odbojka * [[Odbojka na mivki]] * Odbojka na snegu * Sedeča odbojka Odbojko je izumil [[William G. Morgan]]. ==Viri== * Nordheim, Elfie; Nowak Nordheim, Walter: ''Leksikon športnih panog'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 1972, {{COBISS|ID=8528901}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih odbojkarjev]] == Zunanje povezave == * http://www.odbojka.si/ {{Wikislovar|odbojka|Odbojka}} {{Zbirka|Category:Volleyball|Odbojka}} {{Olimpijski športi}} {{sport-stub}} [[Kategorija:Moštveni športi]] [[Kategorija:Igre z žogo]] [[Kategorija:Odbojka|*]] {{normativna kontrola}} 513nlm29lrcwato2wjc8ur4t97oex1f 0 68818 6657570 6577992 2026-04-08T18:00:03Z ~2026-21694-44 257900 6657570 wikitext text/x-wiki '''Pridobivanje halogenih elementov''' Halogene elemente zaradi visoke reaktivnosti v naravi najdemo le v spojinah, večinoma kot halogenidne ione v morski vodi in mineralih. Pridobivamo jih z oksidacijo halogenidnih ionov v elementarno obliko, običajno z elektrolizo ali močnimi oksidanti. Ključne metode pridobivanja halogenov: Fluor: Pridobiva se izključno z elektrolizo staljene zmesi kalijevega fluorida in vodikovega fluorida, saj je najmočnejši oksidant. Brom: Proizvaja se z oksidacijo bromidov iz morske vode ali slanice s klorom. Jod: Pridobiva se z redukcijo jodatov ali oksidacijo jodidov iz naravnih nahajališč. Klor: Industrijsko se pridobiva z elektrolizo vodne raztopine natrijevega klorida (kloralkalijska elektroliza). V laboratoriju se klor pogosto dokazuje oziroma pridobiva z reakcijo med kalijevim permanganatom in klorovodikovo kislino. {{Periodni sistem (skupina 17)}} [[Slika:Halogene.jpg|sličica|250px|desno|Halogeni elementi (brez astata)]] '''Halogeni''' ali '''halogeni elementi''' so skupina [[nekovina|nekovin]], ki tvorijo 17. (bivšo VII oziroma VIIA) skupino [[periodni sistem|periodnega sistema]] [[Kemični element|elementov]]. Mednje spadajo [[fluor]] ({{chem2|F}}), [[klor]] ({{chem2|Cl}}), [[brom]] ({{chem2|Br}}), [[jod]] ({{chem2|I}}), [[astat]] ({{chem2|At}}) in [[ununseptij]] ({{chem2|Uus}}). Skupina je poznana tudi kot '''fluorova skupina'''. == Nastanek imen == Naziv ''halogen'' se je prvič pojavil v osemnajstem stoletju v francoski znanstveni literaturi. Beseda je nastala iz [[grščina|grških]] besed ''hals'' (morje) in ''halas'' (sol) in pripone ''–gen'' (generirati, tvoriti). Izraz ''halogen'' torej pomeni element, ki (s [[kovina]]mi) tvori [[sol]]i. Ime fluor je nastalo iz [[latinščina|latinske]] besede ''fluere'', ki pomeni "pretakati se", klor iz [[grščina|grške]] besede ''χλωρóς'' (hlôros), ki pomeni "svetlozelen", brom iz grške besede ''βρῶμος'' (brómos), ki pomeni "smrdi (po kozah)", jod iz grške besede ''ιώδης'' (iodes), ki pomeni "vijoličast" in astat iz grške besede ''άσταζής'' (astathes), ki pomeni "nestalen". == Nahajališča == [[Slika:Fluoryt i kalcyt1, Chiny.JPG|sličica|250px|desno|Kristal fluorita ({{chem2|CaF2}}) iz Chinyja, Belgija]] Halogeni elementi so zelo reaktivni, zato jih v naravi najdemo samo v [[spojina]]h ali v [[ion]]ski obliki. Halogenidne ione in oksoanione, na primer jodatni ion {{chem2|IO3-}}, najdemo v mnogih [[mineral]]ih in v morski vodi. Halogenirane [[Organska spojina|organske spojine]] so sestavine nekaterih naravnih snovi v živih organizmih. Astat najdemo v naravi v neznatnih količinah kot nestalni produkt [[radioaktivni razpad|radioaktivnega razpada]] [[uran]]a, astato-urana in [[torij]]a.<ref name="Wiberg" /> == Fizikalne lastnosti == Halogeni so edina skupina elementov, ki imajo pri normalnih pogojih predstavnike v vseh treh [[agregatno stanje|agregatnih stanjih]]: fluor je temno rumen plin (temno rumen samo v tekočem stanju) , klor je rumenozelen plin, brom je pri sobni temperaturi temno rjava tekočina, jod pa je sivočrna trdna [[snov]] s kovinskim sijajem. Astat je [[radioaktivnost|radioaktiven]]. Halogeni kažejo po skupini navzdol številne trende: [[elektronegativnost]] in reaktivnost po skupini padata, [[gostota]], [[temperatura|temperature]] [[tališče|tališč]] in [[vrelišče|vrelišč]] pa naraščajo. {| class="wikitable" style="margin: 1em auto 1em auto; text-align:center;" ! Element||Standardna atomska masa||Tališče ([[Kelvin|K]])||Vrelišče (K)||Elektronegativnost po Paulingu |- |Fluor |18,998 |53,53 |85,03 |3,98 |- |Klor |35,453 |171,60 |239,11 |3,16 |- |Brom |79,904 |265,80 |332,00 |2,96 |- |Jod |126,904 |386,85 |457,40 |2,66 |- |Astat |210 |575 |610 |2,20 |} Halogeni elementi imajo na zunanji [[orbitala|orbitali]] po sedem [[elektron]]ov, ki odločilno vplivajo na njihove kemijske lastnosti. Zaradi velike reaktivnosti so kot elementi obstojni samo v dvoatomskih [[molekula]]h. Značilnosti njihovih dvoatomnih molekul so prikazane v naslednji tabeli: {| class="wikitable" style="margin: 1em auto 1em auto; text-align:center;" ! Element|| Molekula || Zgradba || Model || ''d''(X−X) [pm] <br />(plinast) || ''d''(X−X) [pm]<br />(trden) |- |[[Fluor]] |{{chem2|F2}} |[[Slika:Difluorine-2D-dimensions.png|45px]] |[[Slika:Fluorine-3D-vdW.png|45px]] |143 |149 |- |[[Klor]] |{{chem2|Cl2}} |[[Slika:Dichlorine-2D-dimensions.png|70px]] |[[Slika:Chlorine-3D-vdW.png|63px]] |199 |198 |- |[[Brom]] |{{chem2|Br2}} |[[Slika:Dibromine-2D-dimensions.png|80px]] |[[Slika:Bromine-3D-vdW.png|72px]] |228 |227 |- |[[Jod]] |{{chem2|I2}} |[[Slika:Diiodine-2D-dimensions.png|70px]] |[[Slika:Iodine-3D-vdW.png|84px]] |266 |272 |} [[Kemijska vez|Vez]] v molekulah je [[električni dipolni moment|nepolarna]] [[enojna vez|enojna]] [[kovalentna vez]]. Zaradi nepolarne vezi so halogeni slabo topni v vodi, dobro pa se raztapljajo v nepolarnih topilih. Vodne raztopine klora (klorovica), joda (jodovica) in broma (bromovica) se uporabljajo v [[analizna kemija|analizni kemiji]]. == Kemijske lastnosti == === Reaktivnost === Halogeni so zelo reaktivni in kot taki škodljivi in v večjih količinah smrtno nevarni za žive organizme. Njihova reaktivnost je posledica sedmih elektronov na zunanji orbitali, kar pomeni, da jim do popolne zgradbe zunanje orbitale manjka samo en elektron. Manjkajoči elektron dobijo s kemijsko reakcijo z drugimi elementi. [[Fluor]] je najbolj [[elektronegativnost|elektronegativen]] element in spada med najbolj reaktivne elemente. Najeda tudi zelo inernetne snovi, na primer [[steklo]], ker v prisotnosti že zelo majhne količine vode tvori silicijev tetrafluurid ({{chem2|SiF4}}). Steklena laboratorijska posoda za shranjevanje fluora mora biti zato popolnoma suha ali izdelana iz [[teflon]]a, [[baker|bakra]], [[nikelj|niklja]] ali [[jeklo|jekla]]. Fluor namreč na kovinskih površinah tvori zaščitni sloj obstojnih kovinskih fluoridov. Fluor je zelo strupen in se spaja celo s težjimi [[žlahtni plini|žlahtnimi plini]]. [[Klor]] in [[jod]] ubijata potencialno škodljive [[mikroorganizem|mikroorganizme]] in se zato uporabljata za dezinfekcijo pitne vode, plavalnih bazenov, svežih ran in kože (jod) in posode. Klor se kot natrijev hipoklorit (NaOCl, po domače varikina) uporablja tudi za [[Belilo|beljenje]] [[tkanina|tkanin]], [[celuloza|celuloze]] in [[papir]]ja. === Raztapljanje v vodi === Fluor zelo burno reagira z vodo, pri čemer nastajata kisik ({{chem2|O2}}) in vodikov fluorid (HF):<ref>[http://www.chemguide.co.uk/inorganic/group7/halogensasoas.html The Oxidising Ability of the Group 7 Elements]</ref> :{{chem2|2 F2_{(g)} + 2 H2O_{(l)} → O2_{(g)} + 4 HF_{(aq)}|}} Klor je v vodi slabo topen. Njegova maksimalna topnost je približno 1 % (pri temperaturi 9,6&nbsp;°C).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.resistoflex.com/chlorine_graphs.htm#9 |title=Solubility of chlorine in water |accessdate=2009-02-17 |archive-date=2012-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120423014139/http://www.resistoflex.com/chlorine_graphs.htm#9 |url-status=dead }}</ref> Raztopljeni klor tvori zmes [[Klorovodikova kislina|klorovodikove kisline]] (HCl) in hipoklorove kisline (HClO) in je primeren za dezinfekcijsko sredstvo ali sredstvo za beljenje: :{{chem2|Cl2_{(g)} + H2O_{(l)} → HCl_{(aq)} + HClO_{(aq)}|}} Topnost broma je 3,41 g/100 g vode (pri 20&nbsp;°C)<ref>{{Navedi splet |url=http://www.bromaid.org/hand_chap1.htm |title=Properties of bromine |accessdate=2009-02-17 |archive-date=2007-12-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071208113138/http://www.bromaid.org/hand_chap1.htm |url-status=dead }}</ref> Z vodo reagira podobno kot klor in tvori vodikov bromid ({{chem2|HBr}}) in hipobromovo kislino ({{chem2|HbrO}}), vendar reakcija poteka počasneje: :{{chem2|Br2_{(g)} + H2O_{(l)} → HBr_{(g)} + HBrO_{(aq)}|}} Topnost joda v vodi je zelo majhna (0,03 g/100 g vode pri 20&nbsp;°C) in z vodo ne reagira.<ref>[http://www.jtbaker.com/msds/englishhtml/I2680.htm Iodine MSDS]</ref> Jod se dobro raztaplja v vodni raztopini jodidnih ionov (I^-), ker z njimi tvori trijodidne ione (I₃^-). === Reakcije s kovinami === Halogeni reagirajo s [[kovina]]mi in tvorijo [[sol]]i – od tod tudi njihovo ime. Reakcije s kovinami iz prve in druge skupine elementov so zelo burne, gorijo pa tudi kovine z desne polovice periodnega sistema, na primer [[arzen]], [[antimon]] in [[bizmut]], ki spadajo v 15. (bivša VA) skupino elementov periodnega sistema.<ref name="Wiberg">Egon Wiberg, Anorganska kemija, ŠK, Zagreb (1967), str. 89-150</ref> V reakcijah se sproščata [[toplota]] in [[svetloba]]. :{{chem2|2 Na_{(s)} + Cl2_{(g)} → 2 NaCl}} === Reakcije z vodikom === Halogeni reagirajo z [[vodik]]om in tvorijo vodikove halogenide. Reakcije so burne in celo eksplozivne:<ref name="Wiberg" /> :{{chem2|H2 + Cl2 → 2 HCl}} Vodne raztopine vodikovih halogenidov, razen HF, so močne kisline. == Spojine == === Vodikovi halogenidi === Vsi halogeni tvorijo z vodikom binarne spojine vodikove halogenide: {{chem2|HF}}, {{chem2|HCl}}, {{chem2|HBr}}, {{chem2|HI}} in {{chem2|HAt}}, katerih vodne raztopine so, razen HF, močne [[kislina|kisline]]. Astatovodikove kisline ({{chem2|HAt}}) se običajno ne uvršča med halogenvodikove kisline, ker je zaradi ekstremne nestabilnosti astata zaradi [[razpad alfa|razpada alfa]] tudi sama izredno nestabilna. === Okso kisline === Halogeni elementi, razen floura, tvorijo naslednje vrste kislin: * {{chem2|HXO}}: npr. {{chem2|HClO}}, klorova(I) kislina, hipoklorasta kislina * {{chem2|HXO2}}: npr. {{chem2|HClO2}}, klorova(III) kislina, klorasta kislina * {{chem2|HXO3}}: npr. {{chem2|HClO3}}, klorova(V) kislina, klorova kislina * {{chem2|HXO4}}: npr. {{chem2|HClO4}}, klorova(VII) kislina, perklorova kislina Kisline imajo naslednje strukture: <gallery style="text-align: center;"> Slika:HOCl.png|Hipoklorasta kislina Slika:Chlorous-acid-2D.png|Klorasta kislina Slika:Chloric-acid-2D.png|Klorova kislina Slika:Perchloric-acid-2D.png|Perklorova kislina </gallery> === Interhalogene spojine === Halogeni elementi med seboj reagirajo in tvorijo interhalogene spojine. Dvoatomne spojine, na primer {{chem2|BrF}}, {{chem2|ICl}} in {{chem2|ClF}} se v nekaterih primerih obnašajo kot čisti halogeni, v nekaterih primerih so njihove lastnosti nekje med lastnostmi njihovih starševskih elementov, v nekaterih primerih pa so v njihovem popolnem nasprotju: {{chem2|Cl2}} in {{chem2|I2}} sta, na primer, topna v nepolarnem topilu {{chem2|CCl4}}, {{chem2|ICl}} pa ne, ker je zaradi razlike v elektronegativnosti {{chem2|Cl2}} in {{chem2|I2}} molekula {{chem2|ICl}} polarna. === Halogenirane organske spojine === [[Slika:Thyroxine.svg|sličica|250px|desno|Hormon tiroksin.]] Halogenirane organske spojine (organski halogenidi) so v naravi bolj redke, v sintetskih organskih spojinah pa so kar dobro zastopane, predvsem med organskimi topili in plastičnimi masami (PVC, PTFE). Najpogostejši halogen je klor, ki se kot kloridni ion {{chem2|Cl-}} nahaja tudi v človeškem organizmu. Največ ga je v želodčni kislini (kot {{chem2|HCl}}) in v možganih, v katerih igra ključno vlogo pri delovanju inhibitornih [[nevrotransmiter]]jev GABA (derivati gama-aminomaslene kisline). [[Jod]] je v sledovih potreben za tvorbo [[hormon]]ov [[ščitnica|ščitnice]], na primer [[tiroksin]]a. [[Fluor]] in [[brom]] za človeški organizem nista esencialna elementa, čeprav majhne količine fluora ugodno vplivajo na odpornost [[zob|zobne sklenine]]. === Polihalogenirane spojine === Polihalogenirane spojine so umetno proizvodene spojine z več substituiranimi halogeni, ki imajo zelo široke možnosti uporabe. Mnoge spojine so kancerogene in se akumulirajo v organizmih. Najbolj škodljive spojine so PCB (poliklorirani bifenili), PBDE (polibromirani difenil etri) in PFC (perfluorirane spojine), obstoja pa še mnogo drugih. == Reference == {{sklici}} {{Navbox periodic table}} {{Periodic table (navbox)}} {{Halogens}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Halogeni|*]] [[Kategorija:Periodni sistem elementov]] [[Kategorija:Skupine kemičnih elementov]] 0h9t3x57b4qs8v5fjuaba6idjxxi9wz 6657574 6657570 2026-04-08T18:10:45Z ~2026-21694-44 257900 dodali nekaj pomembnega 6657574 wikitext text/x-wiki {{Periodni sistem (skupina 17)}} [[Slika:Halogene.jpg|sličica|250px|desno|Halogeni elementi (brez astata)]] '''Halogeni''' ali '''halogeni elementi''' so skupina [[nekovina|nekovin]], ki tvorijo 17. (bivšo VII oziroma VIIA) skupino [[periodni sistem|periodnega sistema]] [[Kemični element|elementov]]. Mednje spadajo [[fluor]] ({{chem2|F}}), [[klor]] ({{chem2|Cl}}), [[brom]] ({{chem2|Br}}), [[jod]] ({{chem2|I}}), [[astat]] ({{chem2|At}}) in [[ununseptij]] ({{chem2|Uus}}). Skupina je poznana tudi kot '''fluorova skupina'''. == Nastanek imen == Naziv ''halogen'' se je prvič pojavil v osemnajstem stoletju v francoski znanstveni literaturi. Beseda je nastala iz [[grščina|grških]] besed ''hals'' (morje) in ''halas'' (sol) in pripone ''–gen'' (generirati, tvoriti). Izraz ''halogen'' torej pomeni element, ki (s [[kovina]]mi) tvori [[sol]]i. Ime fluor je nastalo iz [[latinščina|latinske]] besede ''fluere'', ki pomeni "pretakati se", klor iz [[grščina|grške]] besede ''χλωρóς'' (hlôros), ki pomeni "svetlozelen", brom iz grške besede ''βρῶμος'' (brómos), ki pomeni "smrdi (po kozah)", jod iz grške besede ''ιώδης'' (iodes), ki pomeni "vijoličast" in astat iz grške besede ''άσταζής'' (astathes), ki pomeni "nestalen". == Nahajališča == [[Slika:Fluoryt i kalcyt1, Chiny.JPG|sličica|250px|desno|Kristal fluorita ({{chem2|CaF2}}) iz Chinyja, Belgija]] Halogeni elementi so zelo reaktivni, zato jih v naravi najdemo samo v [[spojina]]h ali v [[ion]]ski obliki. Halogenidne ione in oksoanione, na primer jodatni ion {{chem2|IO3-}}, najdemo v mnogih [[mineral]]ih in v morski vodi. Halogenirane [[Organska spojina|organske spojine]] so sestavine nekaterih naravnih snovi v živih organizmih. Astat najdemo v naravi v neznatnih količinah kot nestalni produkt [[radioaktivni razpad|radioaktivnega razpada]] [[uran]]a, astato-urana in [[torij]]a.<ref name="Wiberg" /> == Pridobivanje == Zaradi velike reaktivnosti halogenov jih v naravi ne najdemo v elementarni obliki, temveč kot halogenidne ione (F⁻, Cl⁻, Br⁻, I⁻). Njihovo pridobivanje temelji predvsem na '''oksidacijskih in elektrokemijskih postopkih'''. === 2.1 Fluor (F₂) === Fluor je najbolj elektronegativen in reaktiven element, zato ga je zelo težko izolirati. * Pridobivamo ga z '''elektrolizo taline kalijevega hidrogenfluorida (KHF₂)'''. * Elektroliza poteka brez prisotnosti vode, saj fluor reagira z vodo. * Pri procesu: ** na anodi nastaja fluor (F₂), ** na katodi vodik (H₂). Fluor je zelo nevaren plin, saj reagira skoraj z vsemi snovmi, tudi s steklom. ---- === 2.2 Klor (Cl₂) === Klor je eden najpomembnejših industrijskih halogenov. * Pridobivamo ga z '''elektrolizo vodne raztopine natrijevega klorida (NaCl)'''. * Ta proces imenujemo '''klor-alkalni postopek'''. Pri elektrolizi nastanejo: * klor (Cl₂) na anodi, * vodik (H₂) na katodi, * natrijev hidroksid (NaOH) v raztopini. Klor se uporablja: * za dezinfekcijo vode, * pri proizvodnji plastike (PVC), * v kemični industriji. ---- === 2.3 Brom (Br₂) === Brom je manj reaktiven kot klor, vendar se še vedno ne pojavlja prost v naravi. * Pridobivamo ga iz '''morske vode ali slanic'''. * Postopek: ** bromidne ione (Br⁻) oksidiramo s klorom, ** pri tem nastane elementarni brom (Br₂). Reakcija: Cl₂ + 2Br⁻ → 2Cl⁻ + Br₂ Brom je edini nekovinski element, ki je pri sobni temperaturi '''tekočina'''. ---- === 2.4 Jod (I₂) === Jod je še manj reaktiven in ga najdemo v: * morskih algah, * naravnih slanicah, * rudah. Pridobivanje: * oksidacija jodidov (I⁻) v jod (I₂), * pogosto s klorom ali drugimi oksidanti. Jod ima značilno lastnost, da '''sublimira''' (prehaja iz trdnega neposredno v plinasto stanje). ---- === 2.5 Astat (At) === Astat je: * '''radioaktiven element''', * izjemno redek, * pridobivamo ga umetno v laboratorijih (jedrske reakcije). Zaradi kratkega razpolovnega časa nima večjega praktičnega pomena. == Tališče == Tališče je temperatura, pri kateri snov preide iz trdnega v tekoče stanje. Pri halogenih opazimo jasen trend: 👉 '''tališče narašča od fluora proti jodu''' ---- === 3.2 Razlaga trenda === Halogeni obstajajo kot '''dvoatomne molekule (X₂)''': * F₂, Cl₂, Br₂, I₂ Med molekulami delujejo '''van der Waalsove sile''' (šibke medmolekulske sile). Z naraščanjem: * '''velikosti atomov''', * '''števila elektronov''', se povečajo: * polarizabilnost, * jakost medmolekulskih sil. ➡️ Zato je za taljenje potrebna večja energija → višje tališče. ---- === 3.3 Agregatna stanja === Pri sobni temperaturi: * fluor (F₂) → plin * klor (Cl₂) → plin * brom (Br₂) → tekočina * jod (I₂) → trdna snov To lepo pokaže, kako naraščajo medmolekulske sile. ---- === 3.4 Primer vrednosti === (približne vrednosti) * F₂: −220 °C * Cl₂: −101 °C * Br₂: −7 °C * I₂: 114 °C Trend je zelo izrazit in pomemben za razumevanje fizikalnih lastnosti. == Fizikalne lastnosti == Halogeni so edina skupina elementov, ki imajo pri normalnih pogojih predstavnike v vseh treh [[agregatno stanje|agregatnih stanjih]]: fluor je temno rumen plin (temno rumen samo v tekočem stanju) , klor je rumenozelen plin, brom je pri sobni temperaturi temno rjava tekočina, jod pa je sivočrna trdna [[snov]] s kovinskim sijajem. Astat je [[radioaktivnost|radioaktiven]]. Halogeni kažejo po skupini navzdol številne trende: [[elektronegativnost]] in reaktivnost po skupini padata, [[gostota]], [[temperatura|temperature]] [[tališče|tališč]] in [[vrelišče|vrelišč]] pa naraščajo. {| class="wikitable" style="margin: 1em auto 1em auto; text-align:center;" ! Element||Standardna atomska masa||Tališče ([[Kelvin|K]])||Vrelišče (K)||Elektronegativnost po Paulingu |- |Fluor |18,998 |53,53 |85,03 |3,98 |- |Klor |35,453 |171,60 |239,11 |3,16 |- |Brom |79,904 |265,80 |332,00 |2,96 |- |Jod |126,904 |386,85 |457,40 |2,66 |- |Astat |210 |575 |610 |2,20 |} Halogeni elementi imajo na zunanji [[orbitala|orbitali]] po sedem [[elektron]]ov, ki odločilno vplivajo na njihove kemijske lastnosti. Zaradi velike reaktivnosti so kot elementi obstojni samo v dvoatomskih [[molekula]]h. Značilnosti njihovih dvoatomnih molekul so prikazane v naslednji tabeli: {| class="wikitable" style="margin: 1em auto 1em auto; text-align:center;" ! Element|| Molekula || Zgradba || Model || ''d''(X−X) [pm] <br />(plinast) || ''d''(X−X) [pm]<br />(trden) |- |[[Fluor]] |{{chem2|F2}} |[[Slika:Difluorine-2D-dimensions.png|45px]] |[[Slika:Fluorine-3D-vdW.png|45px]] |143 |149 |- |[[Klor]] |{{chem2|Cl2}} |[[Slika:Dichlorine-2D-dimensions.png|70px]] |[[Slika:Chlorine-3D-vdW.png|63px]] |199 |198 |- |[[Brom]] |{{chem2|Br2}} |[[Slika:Dibromine-2D-dimensions.png|80px]] |[[Slika:Bromine-3D-vdW.png|72px]] |228 |227 |- |[[Jod]] |{{chem2|I2}} |[[Slika:Diiodine-2D-dimensions.png|70px]] |[[Slika:Iodine-3D-vdW.png|84px]] |266 |272 |} [[Kemijska vez|Vez]] v molekulah je [[električni dipolni moment|nepolarna]] [[enojna vez|enojna]] [[kovalentna vez]]. Zaradi nepolarne vezi so halogeni slabo topni v vodi, dobro pa se raztapljajo v nepolarnih topilih. Vodne raztopine klora (klorovica), joda (jodovica) in broma (bromovica) se uporabljajo v [[analizna kemija|analizni kemiji]]. == Kemijske lastnosti == === Reaktivnost === Halogeni so zelo reaktivni in kot taki škodljivi in v večjih količinah smrtno nevarni za žive organizme. Njihova reaktivnost je posledica sedmih elektronov na zunanji orbitali, kar pomeni, da jim do popolne zgradbe zunanje orbitale manjka samo en elektron. Manjkajoči elektron dobijo s kemijsko reakcijo z drugimi elementi. [[Fluor]] je najbolj [[elektronegativnost|elektronegativen]] element in spada med najbolj reaktivne elemente. Najeda tudi zelo inernetne snovi, na primer [[steklo]], ker v prisotnosti že zelo majhne količine vode tvori silicijev tetrafluurid ({{chem2|SiF4}}). Steklena laboratorijska posoda za shranjevanje fluora mora biti zato popolnoma suha ali izdelana iz [[teflon]]a, [[baker|bakra]], [[nikelj|niklja]] ali [[jeklo|jekla]]. Fluor namreč na kovinskih površinah tvori zaščitni sloj obstojnih kovinskih fluoridov. Fluor je zelo strupen in se spaja celo s težjimi [[žlahtni plini|žlahtnimi plini]]. [[Klor]] in [[jod]] ubijata potencialno škodljive [[mikroorganizem|mikroorganizme]] in se zato uporabljata za dezinfekcijo pitne vode, plavalnih bazenov, svežih ran in kože (jod) in posode. Klor se kot natrijev hipoklorit (NaOCl, po domače varikina) uporablja tudi za [[Belilo|beljenje]] [[tkanina|tkanin]], [[celuloza|celuloze]] in [[papir]]ja. === Raztapljanje v vodi === Fluor zelo burno reagira z vodo, pri čemer nastajata kisik ({{chem2|O2}}) in vodikov fluorid (HF):<ref>[http://www.chemguide.co.uk/inorganic/group7/halogensasoas.html The Oxidising Ability of the Group 7 Elements]</ref> :{{chem2|2 F2_{(g)} + 2 H2O_{(l)} → O2_{(g)} + 4 HF_{(aq)}|}} Klor je v vodi slabo topen. Njegova maksimalna topnost je približno 1 % (pri temperaturi 9,6&nbsp;°C).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.resistoflex.com/chlorine_graphs.htm#9 |title=Solubility of chlorine in water |accessdate=2009-02-17 |archive-date=2012-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120423014139/http://www.resistoflex.com/chlorine_graphs.htm#9 |url-status=dead }}</ref> Raztopljeni klor tvori zmes [[Klorovodikova kislina|klorovodikove kisline]] (HCl) in hipoklorove kisline (HClO) in je primeren za dezinfekcijsko sredstvo ali sredstvo za beljenje: :{{chem2|Cl2_{(g)} + H2O_{(l)} → HCl_{(aq)} + HClO_{(aq)}|}} Topnost broma je 3,41 g/100 g vode (pri 20&nbsp;°C)<ref>{{Navedi splet |url=http://www.bromaid.org/hand_chap1.htm |title=Properties of bromine |accessdate=2009-02-17 |archive-date=2007-12-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071208113138/http://www.bromaid.org/hand_chap1.htm |url-status=dead }}</ref> Z vodo reagira podobno kot klor in tvori vodikov bromid ({{chem2|HBr}}) in hipobromovo kislino ({{chem2|HbrO}}), vendar reakcija poteka počasneje: :{{chem2|Br2_{(g)} + H2O_{(l)} → HBr_{(g)} + HBrO_{(aq)}|}} Topnost joda v vodi je zelo majhna (0,03 g/100 g vode pri 20&nbsp;°C) in z vodo ne reagira.<ref>[http://www.jtbaker.com/msds/englishhtml/I2680.htm Iodine MSDS]</ref> Jod se dobro raztaplja v vodni raztopini jodidnih ionov (I^-), ker z njimi tvori trijodidne ione (I₃^-). === Reakcije s kovinami === Halogeni reagirajo s [[kovina]]mi in tvorijo [[sol]]i – od tod tudi njihovo ime. Reakcije s kovinami iz prve in druge skupine elementov so zelo burne, gorijo pa tudi kovine z desne polovice periodnega sistema, na primer [[arzen]], [[antimon]] in [[bizmut]], ki spadajo v 15. (bivša VA) skupino elementov periodnega sistema.<ref name="Wiberg">Egon Wiberg, Anorganska kemija, ŠK, Zagreb (1967), str. 89-150</ref> V reakcijah se sproščata [[toplota]] in [[svetloba]]. :{{chem2|2 Na_{(s)} + Cl2_{(g)} → 2 NaCl}} === Reakcije z vodikom === Halogeni reagirajo z [[vodik]]om in tvorijo vodikove halogenide. Reakcije so burne in celo eksplozivne:<ref name="Wiberg" /> :{{chem2|H2 + Cl2 → 2 HCl}} Vodne raztopine vodikovih halogenidov, razen HF, so močne kisline. == Kovalentna vez == Dva atoma halogena si delita en elektronski par: X + X → X₂ Nastane: * '''enojna kovalentna vez'''. ---- === 4.3 Lastnosti vezi === * vezi so '''nepolarne''' (pri enakih atomih), * molekule so simetrične, * elektroni so enakomerno porazdeljeni. ---- === 4.4 Jakost vezi === Jakost vezi: * pada od F₂ proti I₂. Razlog: * večji atomi → večja razdalja med jedri → šibkejša vez. ---- === 4.5 Polarne kovalentne vezi === Halogeni lahko tvorijo vezi z drugimi elementi: Primer: * HCl (klorovodik) Tu gre za: * '''polarno kovalentno vez''', saj ima klor večjo elektronegativnost kot vodik. ---- === 4.6 Reaktivnost in vez === Reaktivnost halogenov je povezana z njihovo sposobnostjo: * sprejemanja elektrona, * tvorjenja vezi. Trend: reaktivnost pada od fluora proti jodu. == Spojine == === Vodikovi halogenidi === Vsi halogeni tvorijo z vodikom binarne spojine vodikove halogenide: {{chem2|HF}}, {{chem2|HCl}}, {{chem2|HBr}}, {{chem2|HI}} in {{chem2|HAt}}, katerih vodne raztopine so, razen HF, močne [[kislina|kisline]]. Astatovodikove kisline ({{chem2|HAt}}) se običajno ne uvršča med halogenvodikove kisline, ker je zaradi ekstremne nestabilnosti astata zaradi [[razpad alfa|razpada alfa]] tudi sama izredno nestabilna. === Okso kisline === Halogeni elementi, razen floura, tvorijo naslednje vrste kislin: * {{chem2|HXO}}: npr. {{chem2|HClO}}, klorova(I) kislina, hipoklorasta kislina * {{chem2|HXO2}}: npr. {{chem2|HClO2}}, klorova(III) kislina, klorasta kislina * {{chem2|HXO3}}: npr. {{chem2|HClO3}}, klorova(V) kislina, klorova kislina * {{chem2|HXO4}}: npr. {{chem2|HClO4}}, klorova(VII) kislina, perklorova kislina Kisline imajo naslednje strukture: <gallery style="text-align: center;"> Slika:HOCl.png|Hipoklorasta kislina Slika:Chlorous-acid-2D.png|Klorasta kislina Slika:Chloric-acid-2D.png|Klorova kislina Slika:Perchloric-acid-2D.png|Perklorova kislina </gallery> === Interhalogene spojine === Halogeni elementi med seboj reagirajo in tvorijo interhalogene spojine. Dvoatomne spojine, na primer {{chem2|BrF}}, {{chem2|ICl}} in {{chem2|ClF}} se v nekaterih primerih obnašajo kot čisti halogeni, v nekaterih primerih so njihove lastnosti nekje med lastnostmi njihovih starševskih elementov, v nekaterih primerih pa so v njihovem popolnem nasprotju: {{chem2|Cl2}} in {{chem2|I2}} sta, na primer, topna v nepolarnem topilu {{chem2|CCl4}}, {{chem2|ICl}} pa ne, ker je zaradi razlike v elektronegativnosti {{chem2|Cl2}} in {{chem2|I2}} molekula {{chem2|ICl}} polarna. === Halogenirane organske spojine === [[Slika:Thyroxine.svg|sličica|250px|desno|Hormon tiroksin.]] Halogenirane organske spojine (organski halogenidi) so v naravi bolj redke, v sintetskih organskih spojinah pa so kar dobro zastopane, predvsem med organskimi topili in plastičnimi masami (PVC, PTFE). Najpogostejši halogen je klor, ki se kot kloridni ion {{chem2|Cl-}} nahaja tudi v človeškem organizmu. Največ ga je v želodčni kislini (kot {{chem2|HCl}}) in v možganih, v katerih igra ključno vlogo pri delovanju inhibitornih [[nevrotransmiter]]jev GABA (derivati gama-aminomaslene kisline). [[Jod]] je v sledovih potreben za tvorbo [[hormon]]ov [[ščitnica|ščitnice]], na primer [[tiroksin]]a. [[Fluor]] in [[brom]] za človeški organizem nista esencialna elementa, čeprav majhne količine fluora ugodno vplivajo na odpornost [[zob|zobne sklenine]]. === Polihalogenirane spojine === Polihalogenirane spojine so umetno proizvodene spojine z več substituiranimi halogeni, ki imajo zelo široke možnosti uporabe. Mnoge spojine so kancerogene in se akumulirajo v organizmih. Najbolj škodljive spojine so PCB (poliklorirani bifenili), PBDE (polibromirani difenil etri) in PFC (perfluorirane spojine), obstoja pa še mnogo drugih. == Reference == {{sklici}} {{Navbox periodic table}} {{Periodic table (navbox)}} {{Halogens}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Halogeni|*]] [[Kategorija:Periodni sistem elementov]] [[Kategorija:Skupine kemičnih elementov]] 0qswcbhsepl3zmb0k6prci7hmc9utnw 6657583 6657574 2026-04-08T18:17:35Z A09 188929 Reverted 2 edits by [[Special:Contributions/~2026-21694-44|~2026-21694-44]] ([[User talk:~2026-21694-44|talk]]): Rv uporaba AI orodij (TwinkleGlobal) 6657583 wikitext text/x-wiki {{Periodni sistem (skupina 17)}} [[Slika:Halogene.jpg|sličica|250px|desno|Halogeni elementi (brez astata)]] '''Halogeni''' ali '''halogeni elementi''' so skupina [[nekovina|nekovin]], ki tvorijo 17. (bivšo VII oziroma VIIA) skupino [[periodni sistem|periodnega sistema]] [[Kemični element|elementov]]. Mednje spadajo [[fluor]] ({{chem2|F}}), [[klor]] ({{chem2|Cl}}), [[brom]] ({{chem2|Br}}), [[jod]] ({{chem2|I}}), [[astat]] ({{chem2|At}}) in [[ununseptij]] ({{chem2|Uus}}). Skupina je poznana tudi kot '''fluorova skupina'''. == Nastanek imen == Naziv ''halogen'' se je prvič pojavil v osemnajstem stoletju v francoski znanstveni literaturi. Beseda je nastala iz [[grščina|grških]] besed ''hals'' (morje) in ''halas'' (sol) in pripone ''–gen'' (generirati, tvoriti). Izraz ''halogen'' torej pomeni element, ki (s [[kovina]]mi) tvori [[sol]]i. Ime fluor je nastalo iz [[latinščina|latinske]] besede ''fluere'', ki pomeni "pretakati se", klor iz [[grščina|grške]] besede ''χλωρóς'' (hlôros), ki pomeni "svetlozelen", brom iz grške besede ''βρῶμος'' (brómos), ki pomeni "smrdi (po kozah)", jod iz grške besede ''ιώδης'' (iodes), ki pomeni "vijoličast" in astat iz grške besede ''άσταζής'' (astathes), ki pomeni "nestalen". == Nahajališča == [[Slika:Fluoryt i kalcyt1, Chiny.JPG|sličica|250px|desno|Kristal fluorita ({{chem2|CaF2}}) iz Chinyja, Belgija]] Halogeni elementi so zelo reaktivni, zato jih v naravi najdemo samo v [[spojina]]h ali v [[ion]]ski obliki. Halogenidne ione in oksoanione, na primer jodatni ion {{chem2|IO3-}}, najdemo v mnogih [[mineral]]ih in v morski vodi. Halogenirane [[Organska spojina|organske spojine]] so sestavine nekaterih naravnih snovi v živih organizmih. Astat najdemo v naravi v neznatnih količinah kot nestalni produkt [[radioaktivni razpad|radioaktivnega razpada]] [[uran]]a, astato-urana in [[torij]]a.<ref name="Wiberg" /> == Fizikalne lastnosti == Halogeni so edina skupina elementov, ki imajo pri normalnih pogojih predstavnike v vseh treh [[agregatno stanje|agregatnih stanjih]]: fluor je temno rumen plin (temno rumen samo v tekočem stanju) , klor je rumenozelen plin, brom je pri sobni temperaturi temno rjava tekočina, jod pa je sivočrna trdna [[snov]] s kovinskim sijajem. Astat je [[radioaktivnost|radioaktiven]]. Halogeni kažejo po skupini navzdol številne trende: [[elektronegativnost]] in reaktivnost po skupini padata, [[gostota]], [[temperatura|temperature]] [[tališče|tališč]] in [[vrelišče|vrelišč]] pa naraščajo. {| class="wikitable" style="margin: 1em auto 1em auto; text-align:center;" ! Element||Standardna atomska masa||Tališče ([[Kelvin|K]])||Vrelišče (K)||Elektronegativnost po Paulingu |- |Fluor |18,998 |53,53 |85,03 |3,98 |- |Klor |35,453 |171,60 |239,11 |3,16 |- |Brom |79,904 |265,80 |332,00 |2,96 |- |Jod |126,904 |386,85 |457,40 |2,66 |- |Astat |210 |575 |610 |2,20 |} Halogeni elementi imajo na zunanji [[orbitala|orbitali]] po sedem [[elektron]]ov, ki odločilno vplivajo na njihove kemijske lastnosti. Zaradi velike reaktivnosti so kot elementi obstojni samo v dvoatomskih [[molekula]]h. Značilnosti njihovih dvoatomnih molekul so prikazane v naslednji tabeli: {| class="wikitable" style="margin: 1em auto 1em auto; text-align:center;" ! Element|| Molekula || Zgradba || Model || ''d''(X−X) [pm] <br />(plinast) || ''d''(X−X) [pm]<br />(trden) |- |[[Fluor]] |{{chem2|F2}} |[[Slika:Difluorine-2D-dimensions.png|45px]] |[[Slika:Fluorine-3D-vdW.png|45px]] |143 |149 |- |[[Klor]] |{{chem2|Cl2}} |[[Slika:Dichlorine-2D-dimensions.png|70px]] |[[Slika:Chlorine-3D-vdW.png|63px]] |199 |198 |- |[[Brom]] |{{chem2|Br2}} |[[Slika:Dibromine-2D-dimensions.png|80px]] |[[Slika:Bromine-3D-vdW.png|72px]] |228 |227 |- |[[Jod]] |{{chem2|I2}} |[[Slika:Diiodine-2D-dimensions.png|70px]] |[[Slika:Iodine-3D-vdW.png|84px]] |266 |272 |} [[Kemijska vez|Vez]] v molekulah je [[električni dipolni moment|nepolarna]] [[enojna vez|enojna]] [[kovalentna vez]]. Zaradi nepolarne vezi so halogeni slabo topni v vodi, dobro pa se raztapljajo v nepolarnih topilih. Vodne raztopine klora (klorovica), joda (jodovica) in broma (bromovica) se uporabljajo v [[analizna kemija|analizni kemiji]]. == Kemijske lastnosti == === Reaktivnost === Halogeni so zelo reaktivni in kot taki škodljivi in v večjih količinah smrtno nevarni za žive organizme. Njihova reaktivnost je posledica sedmih elektronov na zunanji orbitali, kar pomeni, da jim do popolne zgradbe zunanje orbitale manjka samo en elektron. Manjkajoči elektron dobijo s kemijsko reakcijo z drugimi elementi. [[Fluor]] je najbolj [[elektronegativnost|elektronegativen]] element in spada med najbolj reaktivne elemente. Najeda tudi zelo inernetne snovi, na primer [[steklo]], ker v prisotnosti že zelo majhne količine vode tvori silicijev tetrafluurid ({{chem2|SiF4}}). Steklena laboratorijska posoda za shranjevanje fluora mora biti zato popolnoma suha ali izdelana iz [[teflon]]a, [[baker|bakra]], [[nikelj|niklja]] ali [[jeklo|jekla]]. Fluor namreč na kovinskih površinah tvori zaščitni sloj obstojnih kovinskih fluoridov. Fluor je zelo strupen in se spaja celo s težjimi [[žlahtni plini|žlahtnimi plini]]. [[Klor]] in [[jod]] ubijata potencialno škodljive [[mikroorganizem|mikroorganizme]] in se zato uporabljata za dezinfekcijo pitne vode, plavalnih bazenov, svežih ran in kože (jod) in posode. Klor se kot natrijev hipoklorit (NaOCl, po domače varikina) uporablja tudi za [[Belilo|beljenje]] [[tkanina|tkanin]], [[celuloza|celuloze]] in [[papir]]ja. === Raztapljanje v vodi === Fluor zelo burno reagira z vodo, pri čemer nastajata kisik ({{chem2|O2}}) in vodikov fluorid (HF):<ref>[http://www.chemguide.co.uk/inorganic/group7/halogensasoas.html The Oxidising Ability of the Group 7 Elements]</ref> :{{chem2|2 F2_{(g)} + 2 H2O_{(l)} → O2_{(g)} + 4 HF_{(aq)}|}} Klor je v vodi slabo topen. Njegova maksimalna topnost je približno 1 % (pri temperaturi 9,6&nbsp;°C).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.resistoflex.com/chlorine_graphs.htm#9 |title=Solubility of chlorine in water |accessdate=2009-02-17 |archive-date=2012-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120423014139/http://www.resistoflex.com/chlorine_graphs.htm#9 |url-status=dead }}</ref> Raztopljeni klor tvori zmes [[Klorovodikova kislina|klorovodikove kisline]] (HCl) in hipoklorove kisline (HClO) in je primeren za dezinfekcijsko sredstvo ali sredstvo za beljenje: :{{chem2|Cl2_{(g)} + H2O_{(l)} → HCl_{(aq)} + HClO_{(aq)}|}} Topnost broma je 3,41 g/100 g vode (pri 20&nbsp;°C)<ref>{{Navedi splet |url=http://www.bromaid.org/hand_chap1.htm |title=Properties of bromine |accessdate=2009-02-17 |archive-date=2007-12-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071208113138/http://www.bromaid.org/hand_chap1.htm |url-status=dead }}</ref> Z vodo reagira podobno kot klor in tvori vodikov bromid ({{chem2|HBr}}) in hipobromovo kislino ({{chem2|HbrO}}), vendar reakcija poteka počasneje: :{{chem2|Br2_{(g)} + H2O_{(l)} → HBr_{(g)} + HBrO_{(aq)}|}} Topnost joda v vodi je zelo majhna (0,03 g/100 g vode pri 20&nbsp;°C) in z vodo ne reagira.<ref>[http://www.jtbaker.com/msds/englishhtml/I2680.htm Iodine MSDS]</ref> Jod se dobro raztaplja v vodni raztopini jodidnih ionov (I^-), ker z njimi tvori trijodidne ione (I₃^-). === Reakcije s kovinami === Halogeni reagirajo s [[kovina]]mi in tvorijo [[sol]]i – od tod tudi njihovo ime. Reakcije s kovinami iz prve in druge skupine elementov so zelo burne, gorijo pa tudi kovine z desne polovice periodnega sistema, na primer [[arzen]], [[antimon]] in [[bizmut]], ki spadajo v 15. (bivša VA) skupino elementov periodnega sistema.<ref name="Wiberg">Egon Wiberg, Anorganska kemija, ŠK, Zagreb (1967), str. 89-150</ref> V reakcijah se sproščata [[toplota]] in [[svetloba]]. :{{chem2|2 Na_{(s)} + Cl2_{(g)} → 2 NaCl}} === Reakcije z vodikom === Halogeni reagirajo z [[vodik]]om in tvorijo vodikove halogenide. Reakcije so burne in celo eksplozivne:<ref name="Wiberg" /> :{{chem2|H2 + Cl2 → 2 HCl}} Vodne raztopine vodikovih halogenidov, razen HF, so močne kisline. == Spojine == === Vodikovi halogenidi === Vsi halogeni tvorijo z vodikom binarne spojine vodikove halogenide: {{chem2|HF}}, {{chem2|HCl}}, {{chem2|HBr}}, {{chem2|HI}} in {{chem2|HAt}}, katerih vodne raztopine so, razen HF, močne [[kislina|kisline]]. Astatovodikove kisline ({{chem2|HAt}}) se običajno ne uvršča med halogenvodikove kisline, ker je zaradi ekstremne nestabilnosti astata zaradi [[razpad alfa|razpada alfa]] tudi sama izredno nestabilna. === Okso kisline === Halogeni elementi, razen floura, tvorijo naslednje vrste kislin: * {{chem2|HXO}}: npr. {{chem2|HClO}}, klorova(I) kislina, hipoklorasta kislina * {{chem2|HXO2}}: npr. {{chem2|HClO2}}, klorova(III) kislina, klorasta kislina * {{chem2|HXO3}}: npr. {{chem2|HClO3}}, klorova(V) kislina, klorova kislina * {{chem2|HXO4}}: npr. {{chem2|HClO4}}, klorova(VII) kislina, perklorova kislina Kisline imajo naslednje strukture: <gallery style="text-align: center;"> Slika:HOCl.png|Hipoklorasta kislina Slika:Chlorous-acid-2D.png|Klorasta kislina Slika:Chloric-acid-2D.png|Klorova kislina Slika:Perchloric-acid-2D.png|Perklorova kislina </gallery> === Interhalogene spojine === Halogeni elementi med seboj reagirajo in tvorijo interhalogene spojine. Dvoatomne spojine, na primer {{chem2|BrF}}, {{chem2|ICl}} in {{chem2|ClF}} se v nekaterih primerih obnašajo kot čisti halogeni, v nekaterih primerih so njihove lastnosti nekje med lastnostmi njihovih starševskih elementov, v nekaterih primerih pa so v njihovem popolnem nasprotju: {{chem2|Cl2}} in {{chem2|I2}} sta, na primer, topna v nepolarnem topilu {{chem2|CCl4}}, {{chem2|ICl}} pa ne, ker je zaradi razlike v elektronegativnosti {{chem2|Cl2}} in {{chem2|I2}} molekula {{chem2|ICl}} polarna. === Halogenirane organske spojine === [[Slika:Thyroxine.svg|sličica|250px|desno|Hormon tiroksin.]] Halogenirane organske spojine (organski halogenidi) so v naravi bolj redke, v sintetskih organskih spojinah pa so kar dobro zastopane, predvsem med organskimi topili in plastičnimi masami (PVC, PTFE). Najpogostejši halogen je klor, ki se kot kloridni ion {{chem2|Cl-}} nahaja tudi v človeškem organizmu. Največ ga je v želodčni kislini (kot {{chem2|HCl}}) in v možganih, v katerih igra ključno vlogo pri delovanju inhibitornih [[nevrotransmiter]]jev GABA (derivati gama-aminomaslene kisline). [[Jod]] je v sledovih potreben za tvorbo [[hormon]]ov [[ščitnica|ščitnice]], na primer [[tiroksin]]a. [[Fluor]] in [[brom]] za človeški organizem nista esencialna elementa, čeprav majhne količine fluora ugodno vplivajo na odpornost [[zob|zobne sklenine]]. === Polihalogenirane spojine === Polihalogenirane spojine so umetno proizvodene spojine z več substituiranimi halogeni, ki imajo zelo široke možnosti uporabe. Mnoge spojine so kancerogene in se akumulirajo v organizmih. Najbolj škodljive spojine so PCB (poliklorirani bifenili), PBDE (polibromirani difenil etri) in PFC (perfluorirane spojine), obstoja pa še mnogo drugih. == Reference == {{sklici}} {{Navbox periodic table}} {{Periodic table (navbox)}} {{Halogens}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Halogeni|*]] [[Kategorija:Periodni sistem elementov]] [[Kategorija:Skupine kemičnih elementov]] nk7lqypr0ps8liqpgtpy8d1zt8vmb0z 6657636 6657583 2026-04-08T20:24:00Z ~2026-21694-44 257900 6657636 wikitext text/x-wiki {{Periodni sistem (skupina 17)}} [[Slika:Halogene.jpg|sličica|250px|desno|Halogeni elementi (brez astata)]] '''Halogeni''' ali '''halogeni elementi''' so skupina [[nekovina|nekovin]], ki tvorijo 17. (bivšo VII oziroma VIIA) skupino [[periodni sistem|periodnega sistema]] [[Kemični element|elementov]]. Mednje spadajo [[fluor]] ({{chem2|F}}), [[klor]] ({{chem2|Cl}}), [[brom]] ({{chem2|Br}}), [[jod]] ({{chem2|I}}), [[astat]] ({{chem2|At}}) in [[ununseptij]] ({{chem2|Uus}}). Skupina je poznana tudi kot '''fluorova skupina'''. == Nastanek imen == Naziv ''halogen'' se je prvič pojavil v osemnajstem stoletju v francoski znanstveni literaturi. Beseda je nastala iz [[grščina|grških]] besed ''hals'' (morje) in ''halas'' (sol) in pripone ''–gen'' (generirati, tvoriti). Izraz ''halogen'' torej pomeni element, ki (s [[kovina]]mi) tvori [[sol]]i. Ime fluor je nastalo iz [[latinščina|latinske]] besede ''fluere'', ki pomeni "pretakati se", klor iz [[grščina|grške]] besede ''χλωρóς'' (hlôros), ki pomeni "svetlozelen", brom iz grške besede ''βρῶμος'' (brómos), ki pomeni "smrdi (po kozah)", jod iz grške besede ''ιώδης'' (iodes), ki pomeni "vijoličast" in astat iz grške besede ''άσταζής'' (astathes), ki pomeni "nestalen". == Nahajališča == [[Slika:Fluoryt i kalcyt1, Chiny.JPG|sličica|250px|desno|Kristal fluorita ({{chem2|CaF2}}) iz Chinyja, Belgija]] Halogeni elementi so zelo reaktivni, zato jih v naravi najdemo samo v [[spojina]]h ali v [[ion]]ski obliki. Halogenidne ione in oksoanione, na primer jodatni ion {{chem2|IO3-}}, najdemo v mnogih [[mineral]]ih in v morski vodi. Halogenirane [[Organska spojina|organske spojine]] so sestavine nekaterih naravnih snovi v živih organizmih. Astat najdemo v naravi v neznatnih količinah kot nestalni produkt [[radioaktivni razpad|radioaktivnega razpada]] [[uran]]a, astato-urana in [[torij]]a.<ref name="Wiberg" /> == Pridobivanje halogenih elementov == Halogene elemente zaradi visoke reaktivnosti v naravi najdemo le v spojinah, večinoma kot halogenidne ione v morski vodi in mineralih. Pridobivamo jih z oksidacijo halogenidnih ionov v elementarno obliko, običajno z elektrolizo ali močnimi oksidanti. Ključne metode pridobivanja halogenov: Fluor: Pridobiva se izključno z elektrolizo staljene zmesi kalijevega fluorida in vodikovega fluorida, saj je najmočnejši oksidant. Brom: Proizvaja se z oksidacijo bromidov iz morske vode ali slanice s klorom. Jod: Pridobiva se z redukcijo jodatov ali oksidacijo jodidov iz naravnih nahajališč. Klor: Industrijsko se pridobiva z elektrolizo vodne raztopine natrijevega klorida (kloralkalijska elektroliza). V laboratoriju se klor pogosto dokazuje oziroma pridobiva z reakcijo med kalijevim permanganatom in klorovodikovo kislino. == Fizikalne lastnosti == Halogeni so edina skupina elementov, ki imajo pri normalnih pogojih predstavnike v vseh treh [[agregatno stanje|agregatnih stanjih]]: fluor je temno rumen plin (temno rumen samo v tekočem stanju) , klor je rumenozelen plin, brom je pri sobni temperaturi temno rjava tekočina, jod pa je sivočrna trdna [[snov]] s kovinskim sijajem. Astat je [[radioaktivnost|radioaktiven]]. Halogeni kažejo po skupini navzdol številne trende: [[elektronegativnost]] in reaktivnost po skupini padata, [[gostota]], [[temperatura|temperature]] [[tališče|tališč]] in [[vrelišče|vrelišč]] pa naraščajo. {| class="wikitable" style="margin: 1em auto 1em auto; text-align:center;" ! Element||Standardna atomska masa||Tališče ([[Kelvin|K]])||Vrelišče (K)||Elektronegativnost po Paulingu |- |Fluor |18,998 |53,53 |85,03 |3,98 |- |Klor |35,453 |171,60 |239,11 |3,16 |- |Brom |79,904 |265,80 |332,00 |2,96 |- |Jod |126,904 |386,85 |457,40 |2,66 |- |Astat |210 |575 |610 |2,20 |} Halogeni elementi imajo na zunanji [[orbitala|orbitali]] po sedem [[elektron]]ov, ki odločilno vplivajo na njihove kemijske lastnosti. Zaradi velike reaktivnosti so kot elementi obstojni samo v dvoatomskih [[molekula]]h. Značilnosti njihovih dvoatomnih molekul so prikazane v naslednji tabeli: {| class="wikitable" style="margin: 1em auto 1em auto; text-align:center;" ! Element|| Molekula || Zgradba || Model || ''d''(X−X) [pm] <br />(plinast) || ''d''(X−X) [pm]<br />(trden) |- |[[Fluor]] |{{chem2|F2}} |[[Slika:Difluorine-2D-dimensions.png|45px]] |[[Slika:Fluorine-3D-vdW.png|45px]] |143 |149 |- |[[Klor]] |{{chem2|Cl2}} |[[Slika:Dichlorine-2D-dimensions.png|70px]] |[[Slika:Chlorine-3D-vdW.png|63px]] |199 |198 |- |[[Brom]] |{{chem2|Br2}} |[[Slika:Dibromine-2D-dimensions.png|80px]] |[[Slika:Bromine-3D-vdW.png|72px]] |228 |227 |- |[[Jod]] |{{chem2|I2}} |[[Slika:Diiodine-2D-dimensions.png|70px]] |[[Slika:Iodine-3D-vdW.png|84px]] |266 |272 |} [[Kemijska vez|Vez]] v molekulah je [[električni dipolni moment|nepolarna]] [[enojna vez|enojna]] [[kovalentna vez]]. Zaradi nepolarne vezi so halogeni slabo topni v vodi, dobro pa se raztapljajo v nepolarnih topilih. Vodne raztopine klora (klorovica), joda (jodovica) in broma (bromovica) se uporabljajo v [[analizna kemija|analizni kemiji]]. == Kemijske lastnosti == === Reaktivnost === Halogeni so zelo reaktivni in kot taki škodljivi in v večjih količinah smrtno nevarni za žive organizme. Njihova reaktivnost je posledica sedmih elektronov na zunanji orbitali, kar pomeni, da jim do popolne zgradbe zunanje orbitale manjka samo en elektron. Manjkajoči elektron dobijo s kemijsko reakcijo z drugimi elementi. [[Fluor]] je najbolj [[elektronegativnost|elektronegativen]] element in spada med najbolj reaktivne elemente. Najeda tudi zelo inernetne snovi, na primer [[steklo]], ker v prisotnosti že zelo majhne količine vode tvori silicijev tetrafluurid ({{chem2|SiF4}}). Steklena laboratorijska posoda za shranjevanje fluora mora biti zato popolnoma suha ali izdelana iz [[teflon]]a, [[baker|bakra]], [[nikelj|niklja]] ali [[jeklo|jekla]]. Fluor namreč na kovinskih površinah tvori zaščitni sloj obstojnih kovinskih fluoridov. Fluor je zelo strupen in se spaja celo s težjimi [[žlahtni plini|žlahtnimi plini]]. [[Klor]] in [[jod]] ubijata potencialno škodljive [[mikroorganizem|mikroorganizme]] in se zato uporabljata za dezinfekcijo pitne vode, plavalnih bazenov, svežih ran in kože (jod) in posode. Klor se kot natrijev hipoklorit (NaOCl, po domače varikina) uporablja tudi za [[Belilo|beljenje]] [[tkanina|tkanin]], [[celuloza|celuloze]] in [[papir]]ja. === Raztapljanje v vodi === Fluor zelo burno reagira z vodo, pri čemer nastajata kisik ({{chem2|O2}}) in vodikov fluorid (HF):<ref>[http://www.chemguide.co.uk/inorganic/group7/halogensasoas.html The Oxidising Ability of the Group 7 Elements]</ref> :{{chem2|2 F2_{(g)} + 2 H2O_{(l)} → O2_{(g)} + 4 HF_{(aq)}|}} Klor je v vodi slabo topen. Njegova maksimalna topnost je približno 1 % (pri temperaturi 9,6&nbsp;°C).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.resistoflex.com/chlorine_graphs.htm#9 |title=Solubility of chlorine in water |accessdate=2009-02-17 |archive-date=2012-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120423014139/http://www.resistoflex.com/chlorine_graphs.htm#9 |url-status=dead }}</ref> Raztopljeni klor tvori zmes [[Klorovodikova kislina|klorovodikove kisline]] (HCl) in hipoklorove kisline (HClO) in je primeren za dezinfekcijsko sredstvo ali sredstvo za beljenje: :{{chem2|Cl2_{(g)} + H2O_{(l)} → HCl_{(aq)} + HClO_{(aq)}|}} Topnost broma je 3,41 g/100 g vode (pri 20&nbsp;°C)<ref>{{Navedi splet |url=http://www.bromaid.org/hand_chap1.htm |title=Properties of bromine |accessdate=2009-02-17 |archive-date=2007-12-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071208113138/http://www.bromaid.org/hand_chap1.htm |url-status=dead }}</ref> Z vodo reagira podobno kot klor in tvori vodikov bromid ({{chem2|HBr}}) in hipobromovo kislino ({{chem2|HbrO}}), vendar reakcija poteka počasneje: :{{chem2|Br2_{(g)} + H2O_{(l)} → HBr_{(g)} + HBrO_{(aq)}|}} Topnost joda v vodi je zelo majhna (0,03 g/100 g vode pri 20&nbsp;°C) in z vodo ne reagira.<ref>[http://www.jtbaker.com/msds/englishhtml/I2680.htm Iodine MSDS]</ref> Jod se dobro raztaplja v vodni raztopini jodidnih ionov (I^-), ker z njimi tvori trijodidne ione (I₃^-). === Reakcije s kovinami === Halogeni reagirajo s [[kovina]]mi in tvorijo [[sol]]i – od tod tudi njihovo ime. Reakcije s kovinami iz prve in druge skupine elementov so zelo burne, gorijo pa tudi kovine z desne polovice periodnega sistema, na primer [[arzen]], [[antimon]] in [[bizmut]], ki spadajo v 15. (bivša VA) skupino elementov periodnega sistema.<ref name="Wiberg">Egon Wiberg, Anorganska kemija, ŠK, Zagreb (1967), str. 89-150</ref> V reakcijah se sproščata [[toplota]] in [[svetloba]]. :{{chem2|2 Na_{(s)} + Cl2_{(g)} → 2 NaCl}} === Reakcije z vodikom === Halogeni reagirajo z [[vodik]]om in tvorijo vodikove halogenide. Reakcije so burne in celo eksplozivne:<ref name="Wiberg" /> :{{chem2|H2 + Cl2 → 2 HCl}} Vodne raztopine vodikovih halogenidov, razen HF, so močne kisline. == Spojine == === Vodikovi halogenidi === Vsi halogeni tvorijo z vodikom binarne spojine vodikove halogenide: {{chem2|HF}}, {{chem2|HCl}}, {{chem2|HBr}}, {{chem2|HI}} in {{chem2|HAt}}, katerih vodne raztopine so, razen HF, močne [[kislina|kisline]]. Astatovodikove kisline ({{chem2|HAt}}) se običajno ne uvršča med halogenvodikove kisline, ker je zaradi ekstremne nestabilnosti astata zaradi [[razpad alfa|razpada alfa]] tudi sama izredno nestabilna. === Okso kisline === Halogeni elementi, razen floura, tvorijo naslednje vrste kislin: * {{chem2|HXO}}: npr. {{chem2|HClO}}, klorova(I) kislina, hipoklorasta kislina * {{chem2|HXO2}}: npr. {{chem2|HClO2}}, klorova(III) kislina, klorasta kislina * {{chem2|HXO3}}: npr. {{chem2|HClO3}}, klorova(V) kislina, klorova kislina * {{chem2|HXO4}}: npr. {{chem2|HClO4}}, klorova(VII) kislina, perklorova kislina Kisline imajo naslednje strukture: <gallery style="text-align: center;"> Slika:HOCl.png|Hipoklorasta kislina Slika:Chlorous-acid-2D.png|Klorasta kislina Slika:Chloric-acid-2D.png|Klorova kislina Slika:Perchloric-acid-2D.png|Perklorova kislina </gallery> === Interhalogene spojine === Halogeni elementi med seboj reagirajo in tvorijo interhalogene spojine. Dvoatomne spojine, na primer {{chem2|BrF}}, {{chem2|ICl}} in {{chem2|ClF}} se v nekaterih primerih obnašajo kot čisti halogeni, v nekaterih primerih so njihove lastnosti nekje med lastnostmi njihovih starševskih elementov, v nekaterih primerih pa so v njihovem popolnem nasprotju: {{chem2|Cl2}} in {{chem2|I2}} sta, na primer, topna v nepolarnem topilu {{chem2|CCl4}}, {{chem2|ICl}} pa ne, ker je zaradi razlike v elektronegativnosti {{chem2|Cl2}} in {{chem2|I2}} molekula {{chem2|ICl}} polarna. === Halogenirane organske spojine === [[Slika:Thyroxine.svg|sličica|250px|desno|Hormon tiroksin.]] Halogenirane organske spojine (organski halogenidi) so v naravi bolj redke, v sintetskih organskih spojinah pa so kar dobro zastopane, predvsem med organskimi topili in plastičnimi masami (PVC, PTFE). Najpogostejši halogen je klor, ki se kot kloridni ion {{chem2|Cl-}} nahaja tudi v človeškem organizmu. Največ ga je v želodčni kislini (kot {{chem2|HCl}}) in v možganih, v katerih igra ključno vlogo pri delovanju inhibitornih [[nevrotransmiter]]jev GABA (derivati gama-aminomaslene kisline). [[Jod]] je v sledovih potreben za tvorbo [[hormon]]ov [[ščitnica|ščitnice]], na primer [[tiroksin]]a. [[Fluor]] in [[brom]] za človeški organizem nista esencialna elementa, čeprav majhne količine fluora ugodno vplivajo na odpornost [[zob|zobne sklenine]]. === Polihalogenirane spojine === Polihalogenirane spojine so umetno proizvodene spojine z več substituiranimi halogeni, ki imajo zelo široke možnosti uporabe. Mnoge spojine so kancerogene in se akumulirajo v organizmih. Najbolj škodljive spojine so PCB (poliklorirani bifenili), PBDE (polibromirani difenil etri) in PFC (perfluorirane spojine), obstoja pa še mnogo drugih. == Reference == {{sklici}} {{Navbox periodic table}} {{Periodic table (navbox)}} {{Halogens}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Halogeni|*]] [[Kategorija:Periodni sistem elementov]] [[Kategorija:Skupine kemičnih elementov]] q93vfit7xreyvkkrvzyvfo9sllco8py 0 71648 6657746 6657225 2026-04-09T07:53:19Z Pinky sl 2932 -- vdelu 6657746 wikitext text/x-wiki {{about|sodobnih severovzhodni kavkaških Avarcih|srednjeveško etnično skupino iz Panonskega območja Srednje in Vzhodne Evrope|Panonski avari||}} {{Infobox ethnic group | group = Avarci | image = Shamil by Denier (cropped).jpg | image_caption = Avarec [[Imam Šamil]], tretji imam [[Kavkaški imamat|Kavkaškega imamata]], ki je v 19. stoletju vodil odpor proti [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]]. | caption = Awaral (''tudi Ma'arulal'') | pop = {{circa}} 1,3 milijona<ref>{{cite web |title=Avar |url=https://www.ethnologue.com/language/ava/ |publisher=Ethnologue}} {{subscription required}}</ref> | total_ref = | popplace = | region1 = {{flag|Rusija}} *{{flag|Dagestan}} | pop1 = 1.012.074 (2021)<ref name="rus-census">{{Cite web |url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab1_VPN-2020.xlsx |title=Национальный состав населения Российской Федерации согласно переписи населения 2021 года|access-date=2023-01-05 |archive-date=2022-12-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221230204643/https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab1_VPN-2020.xlsx |language=ru}}</ref><br>956,831 (2021)<ref name="rus-census"/> | region2 = {{flag|Azerbajdžan}} | pop2 = 150.000 | ref2 = <ref>{{cite web|url=https://stat.gov.az/source/demoqraphy/ap/|title=Statistical Committee of Republic of Azerbaijan}}</ref> | region4 = {{flag|Ukrajina}} | region5 = {{KAZ}} | region6 = {{flag|Gruzija}} | pop6 = 1.060 | ref6 = <ref>{{cite web |title=Ethnic Composition of Georgia |url=http://csem.ge/wp-content/uploads/2016/10/Infographics-Ethnic-Composition-of-Georgia-1926-2014.pdf |publisher=CSEM |access-date=18 May 2019}}</ref> | langs = [[Avarščina]] | rels = [[File:Allah-green.svg|15px]] [[Sunitski islam]]<ref>{{cite web|url=https://www.encyclopedia.com/social-sciences-and-law/anthropology-and-archaeology/people/avars|title=Avars - Encyclopedia.com|website=www.encyclopedia.com}}</ref> | related = Druga [[Severnovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodna kavkaška ljudstva]] (zlasti [[Andijci]], [[Ahvahci]], [[Bagualali]], [[Tindijci]], [[Botlihci]], [[Godoberijci]], [[Čamalali]] in [[Karatinci]]) | native_name = | native_name_lang = }} '''Avarci''' ({{langx|av|магӀарулал|maⱨarulal|gorjani}}),<ref>{{Cite web|url=https://bigenc.ru/ethnology/text/v/1797909|title=АВАРЦЫ • Большая российская энциклопедия - электронная версия|website=bigenc.ru|access-date=2022-04-30|archive-date=30 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220430182122/https://bigenc.ru/ethnology/text/v/1797909}}</ref><ref>{{cite book |author=Косвен М. О. |author2=Гарданов Б. А |url=https://books.google.com/books?id=EEFNAQAAIAAJ&q=%D0%90%D0%B2%D0%B0%D1%80%D1%86%D1%8B+(+%D1%81%D0%B0%D0%BC%D0%BE%D0%BD%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%B5+%E2%80%93+%D0%BC%D0%B0%D0%B0%D1%80%D1%83%D0%BB%D0%B0%D0%BB+) |title=Народы Кавказа |date=1960 |publisher=Институт этнографии имени Н.Н. Миклухо-Маклая}}</ref><ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=nEUHUYiOLyYC&q=%D0%90%D0%B2%D0%B0%D1%80%D1%86%D1%8B+(+%D1%81%D0%B0%D0%BC%D0%BE%D0%BD%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%B5+%E2%80%93+%D0%BC%D0%B0%D0%B0%D1%80%D1%83%D0%BB%D0%B0%D0%BB+) |title=Малая советская энциклопедия |date=1933 |publisher=Sovetskai︠a︡ ėnt︠s︡iklopedikia︡ |page=47}}</ref> so [[etnična skupina]] [[Severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodnega Kavkaza]]. Avarci so največja izmed več etničnih skupin, ki živijo v ruski republiki [[Dagestan]].<ref name="2010Census">{{ru-pop-ref|2010Census}}</ref> Avarci prebivajo na [[Severni Kavkaz|Severnem Kavkazu]] med [[Črno morje|Črnim]] in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]]. Podobno kot druge etnične skupine v regiji Severnega Kavkaza tudi Avarci živijo v starodavnih vaseh, ki se nahajajo približno 2.000 metrov nadmorske višine.<ref>{{cite journal|last=Pagani|first=Luca|title= High altitude adaptation in Daghestani populations from the Caucasus|journal=Human Genetics|date=9 September 2011|volume=131|issue=3|pages=423–33|doi=10.1007/s00439-011-1084-8 |pmid=21904933|pmc=3312735|display-authors=etal}}</ref> [[Avarščina|Avarski jezik,]] ki ga govorijo kavkaški Avarci, spada v družino [[Avaro-andijski jeziki|avaro-andijskih jezikov]]. Od 14. stoletja dalje je njihova prevladujoča religija [[Sunitizem|sunitski islam]]. == Etnonimi == Po mnenju ruskih zgodovinarjev iz 19. stoletja so Avare sosedje običajno imenovali z [[Eksonim in endonim|eksonimom]] '''Tavlinci''' (''tavlintsy''). [[Vasily Potto|Vasilij Potto]] je zapisal: »Besede v različnih jezikih imajo enak pomen ... gorski prebivalci [ali] gorjani.«<ref name="Кавказская война">''В. А. Потто.'' [http://thelib.ru/books/vasiliy_aleksandrovich_potto/kavkazskaya_voyna_tom_2_ermolovskoe_vremya-read-14.html Кавказская война в отдельных очерках, эпизодах, легендах и биографиях]: в 5 т. – СПб.: Тип. Е. Евдокимова, 1887–1889.</ref> Potto je trdil, da so se člani pogosto imenovali tudi z alternativnim [[Eksonim in endonim|endonimom]] {{Transliteracija|av|maarulal}}, ki prav tako pomeni »gorjan«.<ref name="Кавказская война"/> Večina tistih, ki so znani kot Tavlinci, izvira iz zgornjih delov dveh pritokov [[Sulak (reka)|reke Sulak]].<ref name="История войны и владычества русских на Кавказе">{{Cite web|url=http://www.runivers.ru/bookreader/books/9700/0513.gif|title=''Том I. Книга 1. Дубровин Николай Федорович.''}}</ref> == Zgodovina == V obdobju med 5. in 12. stoletjem se je v avarskih dolinah razširilo gruzijsko [[ortodoksija|ortodoksno krščanstvo]]. V času islamskih osvajanj so na [[Kavkaz]] prodrli [[Arabci]], ki so leta 639 zavzeli [[Armenija|Armenijo]], leta 643 pa [[Derbent|Derbent.]]<ref>{{Cite web|url=https://www.encyclopedia.com/environment/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/islam-islam-caucasus-and-middle-volga|title=Islam: Islam in the Caucasus and the Middle Volga &#124; Encyclopedia.com|website=www.encyclopedia.com}}</ref> Leta 736 so ustanovili [[Tbilijski emirat]]. Kasneje je večini današnjega Dagestana vladalo krščansko kraljestvo [[Sarir]]. Tudi [[Kraljevina Gruzija|Gruzijsko kraljestvo]] je bilo krščansko. Ko pa je Sarir v začetku 12. stoletja propadel in so vpadi Mongolov pod vodstvom [[Subedej|Subudeja]] in [[Džebe|Džebeja]] oslabili Gruzijo, se je krščanski vpliv na tem območju končal.<ref>V. Minorsky, "A History of Sharvan and Darband in the 10th–11th Centuries", Pub: W. Heffer & sons ltd. Cambridge, 1958.</ref> SNa pogorišču Sarirja je nastal [[Avarski kanat]], ki je bil pretežno muslimanska država.<ref name="Soviet Empires pg. 58">''An Ethnohistorical Dictionary of the Russian and Soviet Empires'', by James Stuart Olson, Lee Brigance Pappas, Nicholas Charles Pappas, p. 58.</ref> Edini ohranjeni spomenik arhitekture Sarirja je [[cerkev Datuna]] iz 10. stoletja v vasi Datuna. Zdi se, da mongolski vpadi niso prizadeli avarskega ozemlja, zavezništvo z [[Zlata horda|Zlato hordo]] pa je avarskim kanom celo prineslo gospodarski razcvet. Po zatonu Horde v 15. stoletju je na oblast prišel [[Šamhalat Kazi-Kumuha]], ki je podredil Avarski kanat. Od 16. stoletja dalje so [[Safavidi]] in [[osmanski Turki|Osmani]] začeli širiti svoje ozemlje na Kavkazu. Do sredine 16. stoletja so bila območja današnjega [[Dagestan|Dagestana]], vzhodne [[Gruzija|Gruzije]], [[Azerbajdžan|Azerbajdžana]] in [[Armenija|Armenije]] pod safavidsko oblastjo.<ref>''A Global Chronology of Conflict: From the Ancient World to the Modern Middle East'', Vol. II, ed. Spencer C. Tucker, (ABC-CLIO, 2010). 516.</ref> Območje današnje zahodne Gruzije je prišlo pod nadzor osmanskih Turkov.<ref>"The Reign of Suleiman the Magnificent, 1520–1566", V.J. Parry, ''A History of the Ottoman Empire to 1730'', ed. M.A. Cook ([[Cambridge University Press]], 1976), 94.</ref> Čeprav so osmanski Turki med [[Osmansko-safavidska vojna (1578–1590)|osmansko-safavidsko vojno (1578–1590)]] za kratek čas pridobili Dagestan, so Dagestan in številni in mnogi njegovi Avarci več stoletij ostali pod safavidsko oblastjo. Kljub safavidski vladavini so številne etnične skupine v Dagestanu, vključno z mnogimi Avarci, ohranile razmeroma visoko stopnjo svobode in samouprave. Po [[Rusko-perzijska vojna (1722–1723)|rusko-perzijski vojni (1722–1723)]] je Rusija za kratek čas odvzela Dagestan Safavidom. Afšaridi so v začetku 18. stoletja ponovno vzpostavili popoln nadzor nad Kavkazom med [[Nadir Šah|Nadir Šahovo]] kavkaško in dagestansko kampanjo. V istem času so Avarci v poznejših fazah Nadir Šahove dagestanske kampanje pri [[Andalal|Andalalu]] porazili eno od vojsk Nadir Šaha.<ref>Ramazan Gadzhimuradovich Abdulatipov. [https://books.google.com/books?id=cAYhAQAAMAAJ&q=nader+shah+andalal ''Russia and the Caucasus: On the Arduous Path to Unity'']. [[Lewiston, New York]]: [[Edwin Mellen Press]], 2000. p. 15.</ref> Po tej zmagi je avarskemu [[Umma Khan|Umma Kanu]] (vladal 1774–1801) uspelo izsiliti davek od večine kavkaških držav, vključno s [[Širvan|Širvanom]] in Gruzijo. [[File:Вид аварского села Кусур.jpg|thumb|Avarska vas [[Kusur, Republic of Dagestan|Kusur]], Dagestan]] Umma Kan je umrl leta 1801. Dve leti pozneje se je kanat po ruski aneksiji [[Gruzija|Gruzije]] in sklenitvi [[Georgievska pogodba|Georgievske pogodbe]] prostovoljno podredil ruski oblasti. To je bilo potrjeno šele po znatnih ruskih uspehih in zmagi v [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijski vojni (1804–1813)]], po kateri je Perzija Rusiji prepustila južni [[Dagestan]] in mnoga svoja druga kavkaška ozemlja.<ref>John F. Baddeley, ''The Russian Conquest of the Caucasus'', Longman, Green and Co., London: 1908, p. 90.</ref> [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajska pogodba]] iz leta 1828 je dokončno utrdila ruski nadzor nad Dagestanom in drugimi območji, kjer so živeli Avarci.<ref>Aksan, Virginia. (2014). ''Ottoman Wars, 1700–1870: An Empire Besieged''. p. 463. Routledge. {{ISBN|978-1-317-88403-3}}.</ref> Rusi so na območju Avarcev uvedli visoke davke, razlastili posestva in zgradili trdnjave. Avarsko prebivalstvo se je uprlo pod zastavo muslimanskega [[Kavkaški imanat|Dagestanskega imamata]]. [[kavkaška vojna|Kavkaška vojna]] je divjala do leta 1864, ko je bil Avarski kanat ukinjen. Nekateri Avarci niso želeli sodelovati z Rusi in so se izselili v Turčijo, kjer njihovi potomci živijo še danes. Kljub vojni in emigraciji so Avarci v sovjetskem obdobju ohranili položaj dominantne etnične skupine v Dagestanu. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so mnogi Avarci zapustili nerodovitno višavje in se preselili v rodovitne ravnice bližje obalam [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]{{citation needed|date=February 2024}} == Opis == [[File:Chechnya and Caucasus.png|thumb|right|250px|Zemljevid regije Severni Kavkaz]] Avarci so severovzhodno kavkaško ljudstvo, ki govori [[Avarščina|avarščino]], [[severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodno kavkaški jezik]]. Avarci naseljujejo večino goratega dela Dagestana, ter ravnice (v območjih [[Bujnaksk|Bujnakska]], [[Hasavjurt|Hasavjurta]], [[Kiziljurt|Kiziljurta]] in drugih). Zunaj Dagestana ruski Avarci živijo tudi v [[Čečenija|Čečeniji]] in [[Kalmikija|Kalmikiji]]. Leta 1999 je v Azerbajdžanu živelo 50.900 Avarcev. Do leta 2009 se je avarsko prebivalstvo v Azerbajdžanu zmanjšalo na 49.800.<ref name=azer>[http://www.eurasianet.org/resource/azerbaijan/hypermail/200103/0062.html Devlet İstatistik Komitesi] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071223062713/http://www.eurasianet.org/resource/azerbaijan/hypermail/200103/0062.html |date=23 December 2007 }}, [http://ii-elm.az/view.php?lang=az&menu=21&id=14 Azərbaycan Milli Elmlər Akademiyası İqtisadiyyat İnstitutu]{{dead link|date=September 2018|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref><ref name="azer2009">{{cite web|url=http://pop-stat.mashke.org/azerbaijan-ethnic2009.htm|title=Ethnic composition of Azerbaijan 2009|website=pop-stat.mashke.org}}</ref> V [[Gruzija|Gruziji]] je leta 2002 živelo 1.996 kvarelskih Avarcev.<ref name="georgia">{{cite web|url=http://pop-stat.mashke.org/georgia-ethnic-loc2014.htm |title=Ethnic composition of Georgia 2014 |publisher=Pop-stat.mashke.org |date= |access-date=2022-03-04}}</ref> [[File:Flag of Avars.svg|thumb|right|Simbol Avarskega kanata]] V [[Turčija|Turčiji]] Avarce obravnavajo kot »etnične Turke«, zato jih v popisih prebivalstva ne štejejo kot posebno etnično skupino. Zaradi tega je težko natančno določiti, koliko Avarcev živi v Turčiji. Po podatkih B. M. Ataeva, ki se opira na raziskavo A. M. Magomeddadajeva, bi moralo avarsko prebivalstvo leta 2005 šteti približno 53.000 ljudi.<ref>Ataev B.M ''Avars: Language, History, Writing''.-Machachkala:DSC RAS, 2005, {{ISBN|5-94434-055-X}} p.21.</ref> == Etnične skupine == [[File:Northeast Caucasus languages map en.svg|thumb|210px|Glavna območja [[severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodnih kavkaških jezikov]]]] Poimenovanje Avarci se uporablja kot skupni izraz; saj skupnost vključuje približno 15 subetničnih skupin. Mednje poleg samih Avarcev sodijo še [[Andijci]], [[Cezi]] (znani tudi kot Didojci).<ref>Ware and Kisriev, 2010. Dagestan: Russian Hegemony and Islamic Resistance in the North Caucasus, p.41.</ref> == Jezik == {{main|Avarščina}} [[File:H Mussayassul Party.jpg|150px|thumb|right|Slika avarskih žensk na zabavi, delo Halila Bega Musayassula, 1935]] Avarščina spada v [[Avaro-andijski jeziki|avaro-andijsko]] podskupino [[severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodne kavkaške]] jezikovne družine. Pisava temelji na [[Cirilica|cirilici]], ki je nadomestila [[Arabska pisava|arabsko pisavo,]] ki se je uporabljala pred letom 1927, in [[Latinica|latinico,]] ki je bila v uporabi med letoma 1927 in 1938. Več kot 60 % Avarcev, ki živijo v Dagestanu, govori [[Ruščina|rusko]] kot svoj drugi jezik.{{citation needed|date=May 2022}} == Medijske datoteke == <gallery> File:Murad Magomedov about Old Bulgars N-Caucasus.ogg|Avarski arheolog dr. [[Murad Magomedov]] v [[Ruščina|ruščini]] govori o antičnih migracijah Irancev, Turkov in [[Pramongoli|Pramongolov]] na območje Kaspijskega morja in Dagestana. File:Adallo interview Sound 1a.ogg|V Dagestanu in dagestanski diaspori v Turčiji znani avarski pesnik [[Adallo Ali]] (znan tudi kot Adallo Alijev) govori o [[Avarščina|avarščini]], avarski poeziji in književnosti. 1. del. File:Adallo interview Sound 1b.ogg|Adallo Ali govori o avarščini, avarski poeziji in književnosti. 2. del. </gallery> == Glej tudi == * [[seznam narodov]] * [[Avari|Panonski Avari]] == Sklici == {{Reflist|colwidth=20em}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Avar people (Caucasus)}} <!-- for current and future use if material is uploaded --> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ljudje po narodnostih]] [[Kategorija:Avarci|*]] ekcmvrb2smkr87aquw3fhjnk0xotw7v 0 74237 6657512 6526217 2026-04-08T14:24:54Z ~2026-90770-6 254477 6657512 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{Infopolje Oseba}} '''Slavko Splichal''', [[Slovenci|slovenski]] [[komunikolog]], [[akademik]], * [[14. junij]] [[1947]], [[Novo mesto]]. Po diplomi na fakulteti za družbene vede 1971 je postal tam asistent, 1975 magistriral, 1979 pa doktoriral. 1989 je bil izvoljen za rednega profesorja [[FDV]]., kjer je 1991 utemeljil dodiplomski študij komunikologije in postal prvi predstojnik novoustanovljenjega oddelka, obenem pa je bil 1991–93 tudi dekan [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakultete za družbene vede]]. Med 1980–82 je bil direktor Centra za raziskovanje [[Samoupravljanje|samoupravljanja]] pri [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov]] Slovenije. Že v 70.letih je bil predstojnik katerdre za novinarstvo na FSPN in [[Center za raziskovanje družbenega komuniciranja|Centra za raziskovanje družbenega komuniciranja]] (od 1984, za ustanoviteljem [[France Vreg|Francetom Vregom]], katerega znanstveni naslednik je). Na FDV je razvijal proučevanje družbenih informacijskih procesov, metod družboslovnega raziskovanja (predvsem metode analize besedil in mnenjskih poizvedb) ter teorij komuniciranja, množičnih medijev in javnosti ter utemeljil nova področja (sociologija informacijskih procesov, metodologija komunikoloških raziskav, komunikacijske pravice, informacijska družba). Je tudi eden izmed ustanoviteljev in direktor (1993–) Evropskega inštituta za komuniciranje in kulturo, ki se je razvil iz mednarodnih kolokvijev o komuniciranju in kulturi, organiziraniziranih po Evropi in ZDA (začenši 1987 v Sloveniji), kakor tudi revije ''Javnost – The Public'', katere urednik je (kot prva družboslovna revija iz Slovenije je bila vključena v bazo ''Social Sciences Citation Index''). Bil je oziroma je član uredniških odborov in svetov številnih revij v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji, na Poljskem, Portugalskem, Hrvaškem, Madžarskem, v Romuniji, Sloveniji in Španiji. Izredni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] je postal leta [[2003]], redni [[2009]]; načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU je bil med 2011 in 2017, ko je bil izvoljen za tajnika I. razreda SAZU (za zgodovinske in družbene vede, do 2022). Bil je član izvršnega odbora Mednarodnega združenja za raziskovanje množičnega komuniciranja (1984–92), predsednik Jezikovnega razsodišča pri SZDL Slovenije (1985–88), namestnik predsednika Sveta RTV Slovenija (1990–94), namestnik generalnega sekretarja Mednarodnega združenja za raziskovanje medijev in komuniciranja (1992–96), član Sveta za znanost in tehnologijo pri vladi Republike Slovenije (1995–99), 2001–05 predsednik področnega sveta za družbene vede pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo in član Nacionalnega znanstveno-raziskovalnega sveta; med 2005 in 2010 je bil slovenski predstavnik v stalnem komiteju za družbene vede Evropske znanstvene fundacije (ESF), od 2005 član sveta Evropskega združenja za komunikološko raziskovanje in izobraževanje ECREA, od leta 2011 pa tudi njegov predsednik. Njegova celotna bibliografija obsega nad 500 enot. Njegova monografska dela v slovenščini so: ''Množično komuniciranje med svobodo in odtujitvijo'' (1981), ''Mlini na eter'' (1984), ''Množično komuniciranje in razvoj demokracije'' (soavtor France Vreg), ''Analiza besedil'' (1990), ''Izgubljene utopije? Paradoksi množičnih medijev in civilne družbe v postsocializmu'' (1992), ''Javno mnenje: teoretski razvoj in spori v 20. stoletju'' (1997, 2005-ponatis) in ''Kultura javnosti'' (2005). Vrsto knjig je izdal v ZDA: ''Media Beyond Socialism: Theory and Practice in East-Central Europe'' (1994), ''Information Society and Civil Society: Contemporary Perspectives on the Changing World Order'' (1994), ''Journalism for the 21st Century'' (1994), ''Public Opinion: Developments and Controversies in the Twentieth Century'' (1999), ''Ferdinand Tönnies on Public Opinion'' (2000), ''Principles of Publicity and Press Freedom'' (2002); ''Transnationalisation of Public Sphere and the Fate of the Public'' (2011); ''Javnost – mediji – oblast'' (zbrani spisi), 2020; ''Datafication of Public Opinion and the Public Sphere: How Extraction Replaced Expression of Opinion'' (London, New York, 2022); ''Gig javnost'' (2026). Prejel je univerzitetno Prešernovo nagrado za diplomsko delo, nagrado Sklada Borisa Kidriča (1986), red zaslug za narod s srebrno zvezdo (1988) priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije (1994) in [[Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] za vrhunske znanstvene dosežke (2000), Leta 2015 mu je [[Univerza v Ljubljani]] podelila zlato plaketo. 2023 je prejel mednarodno nagrado Karola Jakubowicza za medije in demokracijo zaradi njegove knjige ''Upodatkovanje javnega mnenja in javne sfere: Kako je izluščanje nadomestilo izražanje mnenj.'' == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih komunikologov]] * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam ambasadorjev Republike Slovenije v znanosti]] == Zunanje povezave == * [http://www.sazu.si/o-sazu/clani/slavko-splichal.html Biografija na www.sazu.si] {{ZoisovaNagrada}} {{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} [[Kategorija:Slovenski komunikologi|Splichal, Slavko]] [[Kategorija:Slovenski akademiki|Splichal, Slavko]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Splichal, Slavko]] [[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča|Splichal, Slavko]] [[Kategorija:Ambasadorji Republike Slovenije v znanosti|Splichal, Slavko]] [[Kategorija:Zoisovi nagrajenci|Splichal, Slavko]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani|Splichal, Slavko]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]] py3m8yke7mqcr4o5d51nzdjrc72kw7t 0 75035 6657670 5933836 2026-04-09T00:14:47Z ~2026-13659-49 255600 6657670 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | image = <!-- Wikidata --> }} '''Nguyễn Văn Thiệu''', [[Vietnamci|vietnamski]] [[general]] in [[politik]], * [[5. april]] [[1923]], † [[29. september]] [[2001]]. Van Thieu je bil [[predsednik vlade Južnega Vietnama]] (1965–67) in [[predsednik Južnega Vietnama]] (1965–1975). == Glej tudi == * [[seznam vietnamskih politikov]] * [[seznam predsednikov Južnega Vietnama]] == Sklici == {{sklici|1}} {{portal|Vojaštvo}} {{politician-stub}} [[Kategorija:Vietnamski politiki|Van Thieu, Nguyen]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Južnega Vietnama|Van Thieu, Nguyen]] [[Kategorija:Predsedniki Južnega Vietnama|Van Thieu, Nguyen]] [[Kategorija:Veterani vietnamske vojne|Van Thieu, Nguyen]] [[Kategorija:Osebnosti vietnamske vojne|Van Thieu, Nguyen]] {{normativna kontrola}} a7ikiwd8px6dqg8xovskhvs0z1jg1mk 0 79177 6657817 6283845 2026-04-09T11:49:29Z Pinky sl 2932 np 6657817 wikitext text/x-wiki '''Ludovic Lazarus Zamenhof''' ({{lang-pl|Ludwik Łazarz Zamenhof}}), očesni [[zdravnik]], [[filolog]] in začetnik [[umetni jezik|umetnega jezika]] [[esperanto|esperanta]], *[[15. december]] [[1859]], [[Białystok]], † [[14. april]] [[1917]], [[Varšava]]. {{Infopolje Oseba}} Njegova starša sta bila [[Judje|Juda]]. Zamenhofova [[materni jezik|materna jezika]] sta bila [[ruščina]] in [[jidiš]], govoril pa je tudi [[poljščina|poljsko]] in [[nemščina|nemško]]. Kasneje se je naučil še [[francoščina|francosko]], [[latinščina|latinsko]], [[grščina|grško]], [[hebrejščina|hebrejsko]] in [[angleščina|angleško]], znal pa je tudi [[italijanščina|italijansko]], [[španščina|špansko]] in [[litovščina|litvansko]]. Že kot srednješolec v [[Varšava|Varšavi]] se je odločil, da bo poskušal narediti mednarodni [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], ki bi ga govorili vsi. Najprej je poskušal izumiti jezik, ki je imel zelo zapleteno slovnico, zato se je kasneje odločil, da mora biti [[slovnica]] umetnega mednarodnega jezika čim bolj enostavna. Do leta 1878 je bil njegov projekt Lingwe uniwersala skoraj končan, a je bil Zamenhof takrat še premlad, da bi objavil svoje delo. Kmalu po končani srednji šoli se je vpisal na medicino, najprej v [[Moskva|Moskvi]], nato pa v Varšavi. Leta 1885 je diplomiral in odprl svojo oftalmološko ordinacijo. Dve leti je zbiral denar, da bi lahko objavil svojo knjigo o novem jeziku. Pri zbiranju denarja mu je na koncu pomagal tast in leta 1887 je izšlo njegovo delo Lingvo internacia, Antaŭparolo kaj plena lernolibro. Delo je Zamenhof objavil pod psevdonimom Doktoro Esperanto (Zdravnik Upanje). Zamenhof je objavil tudi religiozno filozofsko delo z naslovom Homaranismo. Z ženo [[Klara Zamenhof|Klaro]] sta imela tri otroke – sina Adama in dve hčerki, Sofio in Lidio. Vsi trije so umrli v [[holokavst]]u. Zamenhofa so pokopali na židovskem pokopališču na ulici Okopowa v Varšavi. == Ime == Zamenhof je izhajal iz večjezičnega območja. Njegovo ime je transliterirano na naslednji način: [[Angleščina]]: Ludwik Lejzer Zamenhof – angleška izgovorjava: /ˈzæmənhɒf, ˈzæmɪnhɒf, -nɒv, -nɒf/ [[Esperanto]]: Ludoviko Lazaro Zamenhofo – izgovorjeno [ludoˈviko laˈzaro zamenˈhofo] [[Francoščina]]: Louis Lazare Zamenhof – izgovorjeno [lwi la.zaʁ za.mɛn.of] [[Nemščina]]: Ludwig (Levi) Lazarus Samenhof – izgovorjeno [ˈluːtvɪç ˈlaːtsaʁʊs ˈzaːmənhoːf] [[Hebrejščina]]: אליעזר (לודוויג) זמנהוף, romanizirano: Eli'ezer Ludvig Zamenhof – izgovorjeno [eliˈ(ʕ)ezeʁ ˈludvig ˈzamenhof] [[Litovščina]]: Liudvikas Lazaris (Leizeris) Zamenhofas [[Poljščina]]: Ludwik Łazarz Zamenhof – izgovorjeno [ˈludvʲik ˈwazaʐ zaˈmɛnxɔf] [[Ruščina]]: Людвик Лазарь (Лейзер) Маркович Заменгоф, romanizirano: Lyudvik Lazar' (Leyzer) Markovič Zamengof [[Beloruščina]]: Людвіг Лазар Маркавіч Заменгоф (Заменгоў), romanizirano: Liudvih Lazar Markavič Zamienhof (Zamienhoŭ) [[Jidiš]]: לײזער לוי זאַמענהאָף, romanizirano: Leyzer Leyvi Zamenhof == Sklici == {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}} {{scientist-stub}} [[Kategorija:Poljski Judje]] [[Kategorija:Poljski zdravniki]] [[Kategorija:Poljski jezikoslovci]] [[Kategorija:Poljski filologi]] grwmh1q3o99mvhv80jg2ja2ev992vj5 0 81897 6657608 6578221 2026-04-08T19:24:54Z Scip. 106489 /* Michelangelo */ + 6657608 wikitext text/x-wiki {{koord novi|41|53|36|N|12|28|59|E|type:mountain|display=title}} {{Infobox Hill of Rome | name = Kapitolski grič | Latin name = Capitolinus mons | Italian name = Campidoglio | seven hills = yes | rione = Rione X - Campitelli | buildings = [[Kapitolski muzeji]], [[#Palazzo Senatorio|Palazzo Senatorio]], [[#Palazzo dei Conservatori|Palazzo dei Conservatori]], [[#Palazzo Nuovo|Palazzo Nuovo]], [[Tabularium]], [[Aedes Tensarum]] | churches = [[Cerkev S. Maria d'Aracoeli, Rim]] | sculptures = [[Konstantinov kolos]] | people = | events = | religion = [[Tempelj kapitolskega Jupitra]], [[Temple of Veiovis]], [[Ludi Capitolini]], [[Aedes Tensarum]] | mythology = }} [[File:Seven Hills of Rome.svg|thumb|right|300px|Shematska karta Rima prikazuje sedem gričev znotraj [[Servijev zid|Servijevega obzidja]]]] '''Kapitolski grič''' ali '''Kapitol''' ({{Jezik-la|Capitolinus mons}} ali ''Capitolium'', {{Jezik-it|Monte Capitolino}}<ref>[mónte kapitolíno]</ref> ali ''Campidoglio''<ref>[kampidòljo]</ref>) je eden od sedmih rimskih gričev, kjer je bilo ustanovljeno zgodovinsko mesto Rim. Hrib je bil prej znan kot ''Mons Saturnius'', posvečen bogu Saturnu.<ref>Varro ''L.L.'' 5.7.42; Serv. ''A.'' 8.345 and Fest. 430 ''L.''</ref> Beseda ''Capitolium'' se je najprej nanašala na tempelj [[Tempelj kapitolskega Jupitra|Jupitra Optimusa Maximusa]], ki je bil na hribu, vendar se je pomen razvil in se nanaša na celoten hrib in celo na druge Jupitrove templje na drugih hribih. V etimološkem mitu starodavni viri povezujejo ime s ''caput'' ('glava', 'vrh') zaradi zgodbe, ki pravi, da so pri postavljanju temeljev templja našli moško glavo.<ref>{{Cite book |last=La Regina |first=Adriano |title=Archaeological Guide to Rome |date= |publisher=Electa |year=2004 |isbn=978-88-435-8366-9 |editor-last= |editor-first= |edition= |location=Milan}}</ref> Rimljani so imeli ''Capitolium'' za neuničljiv in so ga sprejeli kot simbol večnosti.<ref>{{Cite web |title=Charlton T. Lewis, Charles Short, A Latin Dictionary, Căpĭtōlĭum |url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.04.0059:entry=Capitolium&highlight=capitolium |access-date=2024-12-24 |website=www.perseus.tufts.edu}}</ref> == Antična zgodovina == Na tem hribu je rimska deklica Tarpeja spustila Sabinke, ki so se priplazile do Citadele. Zaradi te izdaje je bila Tarpeja prva kaznovana tako, da so jo vrgli s strme pečine s pogledom na [[Rimski forum]]. Ta pečina je bila kasneje po Vestalki poimenovana ''Tarpejska skala'' in je postala pogosto mesto usmrtitev. Sabinke, ki so se po ugrabitvi Sabink priselile v Rim, so se naselile na Kapitolu.<ref>[[Tit Livij]], ''Ab urbe condita'', 1:33</ref> ''Vulkanal'' (Vulkanovo svetišče), sveti prostor iz 8. stoletja pred našim štetjem, je zasedal velik del vzhodnih spodnjih pobočij Kapitola, na čelu tega, kar je kasneje postalo Rimski forum. Na vrhu je stal tempelj za Kapitolsko triado, ki ga je začel graditi peti rimski kralj [[Tarkvinij Prisk]] (vladal 616–579 pr. n. št.),<ref name="a">{{cite book |last=Tacitus |first=Publius |title=The Histories |date=25 June 2009 |publisher=Penguin |page=169 |isbn=978-0-140-44964-8}}</ref> dokončal pa ga je sedmi in zadnji kralj [[Tarkvinij Superb]] (535–496 pr. n. št.). Veljal je za enega največjih in najlepših templjev v mestu, čeprav je danes od njega ostalo le malo. Mestna legenda se začne z najdbo človeške lobanje (beseda za glavo v latinščini je ''caput''), ko so po Tarkvinijevem ukazu kopali temeljne jarke za Jupitrov tempelj. Nedavna izkopavanja na Kapitolu so pod Jupitrovim templjem odkrila zgodnje pokopališče.{{sfn|Albertoni|Damiani|2008}} [[File:09780 - Rome - Roman Forum (3505061312).jpg|thumb|Tabularij, za vogalnimi stebri Vespazijanovega in Titovega templja]] Na Kapitolu je zgrajenih več pomembnih templjev: tempelj Junone Monete, tempelj Virtus in [[Tempelj kapitolskega Jupitra|tempelj Jupitra Optimusa Maximusa]] Kapitolskega. Tempelj kapitolskega Jupitra je najpomembnejši med templji. Zgrajen je bil leta 509 pr. n. št. in je bil skoraj tako velik kot [[Partenon]]. Hrib in Jupitrov tempelj sta postala simbola Rima, prestolnice sveta.<ref name=Campidoglio>{{Cite web |url=http://www.aviewoncities.com/rome/campidoglio.htm |title="Campidoglio" accessed march 23, 2012 |access-date=March 30, 2012 |archive-date=December 29, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191229112913/http://www.aviewoncities.com/rome/capitolinehill.htm |url-status=dead }}</ref> [[Saturnov tempelj, Rim|Saturnov tempelj]] je bil zgrajen ob vznožju Kapitola na zahodnem koncu Foruma Romanuma. Ko so senonski Galci, ki so se naselili v osrednjevzhodni Italiji, leta 390 pr. n. št. po bitki pri reki Aliji napadli Rim, je bil Kapitol edini del Rima, ki se je izognil zavzetju barbarov, ker so ga utrdili rimski branilci.<ref>{{Harvnb|Aicher|2004|pp=42–71}}</ref> Po legendi je bil Mark Manlij opozorjen na galski napad svetih rimskih gosi Junone.<ref>[http://ancientworlds.net/aw/Places/Place/324684 Ancient Worlds: "Mons Capitolinus"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050522065623/http://ancientworlds.net/aw/Places/Place/324684 |date=2005-05-22 }}.</ref> Ko je [[Julij Cezar]] med svojim triumfom doživel nesrečo, ki je jasno kazala na Jupitrovo jezo zaradi njegovih dejanj v državljanskih vojnah, se je na kolenih približal hribu in Jupitrovemu templju, da bi preprečil nesrečno znamenje. Kljub temu so ga šest mesecev pozneje umorili, Brut in njegovi drugi morilci pa so se nato zaklenili v templju.<ref>[http://ancientworlds.net/aw/Places/Place/324684 Ancient Worlds: "Mons Capitolinus"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050522065623/http://ancientworlds.net/aw/Places/Place/324684 |date=2005-05-22 }}.</ref> [[Vespazijan]]ov brat in nečak sta bila oblegana v templju med [[leto štirih cesarjev|letom štirih cesarjev]] (69). Med tem incidentom je tempelj uničil požar.<ref name="a">{{cite book |last=Tacitus |first=Publius |title=The Histories |date=25 June 2009 |publisher=Penguin |page=169 |isbn=978-0-140-44964-8}}</ref> Tabularij, ki je pod zemljo pod trgom in vrhom hriba, zaseda istoimensko stavbo, zgrajeno v 1. stoletju pred našim štetjem za hrambo rimskih državnih zapisov. Tabularij gleda z zadnje strani na Rimski forum. Glavna znamenitost Tabularija, poleg same strukture, je Vejovisov tempelj. V dolgem obdobju antičnega Rima je bil Kapitolski hrib geografsko in ceremonialno središče. Vendar pa je bilo nekdanje središče v času renesanse neurejena skupnost dotrajanih stavb in prizorišče usmrtitev zločincev.<ref name="Wallace 2010 229–231">{{cite book|last=Wallace|first=William|title=Michelangelo: The Artist, the Man, and His Times|url=https://archive.org/details/michelangeloarti0000wall|year=2010|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge|pages=[https://archive.org/details/michelangeloarti0000wall/page/n256 229]–231}}</ref> <gallery> File:Foro romano tempio Saturno 09feb08 01.jpg|Saturnov tempelj na Rimskem forumu File:Dianamotemartini.JPG|Kip Minerve/Atene Kapitola v muzeju Centrale Montemartini v Rimu </gallery> == Srednjeveška zgodovina == Cerkev Santa Maria in Aracoeli stoji ob trgu, blizu mesta, kjer je nekoč stal starodavni ''arx'' ali [[citadela]] na vrhu hriba. Ob njenem vznožju so ostanki rimske [[insula|insule]], z več kot štirimi nadstropji, vidnimi z ulice. V srednjem veku je bila sveta funkcija hriba zakrita z njegovo drugo vlogo središča mestne uprave Rima, ki je bila v 12. stoletju oživljena kot komuna. Rimska uprava je bila zdaj trdno pod [[Papeška država|papeškim nadzorom]], toda Kapitol je bil prizorišče gibanj mestnega odpora, kot so bili dramatični prizori oživljene republike [[Cola di Rienzo|Cole di Rienza]]. Leta 1144 je upor državljanov proti oblasti papeža in plemstva privedel do tega, da se je senat naselil na Kapitolu. Senatska nova palača je obrnila hrbet starodavnemu forumu, s čimer se je začela sprememba orientacije hriba, ki jo je [[Michelangelo]] kasneje poudaril. Pred senatorjevo palačo je bil zgrajen majhen trg, namenjen skupnostnim namenom. Sredi 14. stoletja je bilo na južnem koncu trga zgrajeno cehovsko sodišče. V 15. stoletju so tam imeli sedež konservatoriji.<ref name="Von Einem 1973 197–206">{{cite book|last=Von Einem|first=Herbert|title=Michelangelo|year=1973|publisher=Methuen and Co. Ltd.|location=London|pages=197–206}}</ref> Posledično je bil trg že v 16. stoletju obdan z zgradbami. == Michelangelo == [[File:Piazza del Campidoglio 2015.jpg|thumb|[[Kapitolski trg, Rim|Piazza del Campidoglio]], na vrhu Kapitola s fasadami [[Konservatorska palača, Rim|Palazzo dei Conservatori]] (levo) in [[Muzejska palača|Palazzo Nuovo]]]] Obstoječo zasnovo [[Kapitolski trg, Rim|Kapitolskega trga]] (''Piazza del Campidoglio'') in okoliških palač je ustvaril renesančni umetnik in arhitekt [[Michelangelo]] Buonarroti v letih 1536–1546. Na vrhuncu slave ga je naročil farneški [[papež Pavel III.]], ki je želel simbol novega Rima, s katerim bi navdušil [[Karel V. Habsburški|Karla V.]], čigar prihod je bil pričakovan leta 1538. To mu je ponudilo priložnost, da zgradi monumentalni mestni trg za veliko mesto in ponovno vzpostavi veličino Rima. Michelangelovi prvi načrti za trg in prenovo okoliških palač izvirajo iz leta 1536. Njegov načrt je bil izjemno obsežen. Poudaril je obrat klasične orientacije Kapitola, s simbolično gesto, s katero je rimsko mestno središče obrnil stran od Rimskega foruma in ga namesto tega obrnil proti papeškemu Rimu in krščanski cerkvi v obliki [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike sv. Petra]]. Ta polkrožni zavoj lahko razumemo tudi kot Michelangelovo željo, da bi se obrnil na nov, razvijajoči se del mesta in ne na starodavne ruševine preteklosti.<ref name="Morgan 1966 209–211">{{cite book|last=Morgan|first=Charles H.|title=The Life of Michelangelo|year=1966|publisher=Reynal and Company|location=New York|pages=209–211}}</ref> [[Konjeniški kip Marka Avrelija]] naj bi stal na sredini trga, postavljenega na tlakovanem ovalnem polju. Michelangelo je bil naročen, naj zagotovi okolje za kip in uredi nepravilen vrh hriba, ki ga že tako obremenjujeta dve propadajoči srednjeveški stavbi, postavljeni pod ostrim kotom druga proti drugi. Palazzo del Senatore naj bi obnovili z dvojnim zunanjim stopniščem, zvonik pa naj bi premaknili na osrednjo os palače. [[Konservatorska palača, Rim|Palazzo dei Conservatori]] naj bi obnovili, novo stavbo, tako imenovano [[Muzejska palača|Palazzo Nuovo]], pa naj bi pod enakim kotom na severni strani trga zgradili tako, da bi odmaknili konservatorije in ustvarili trapezoidno trg. Na sprednji strani trga naj bi zgradili zid in ograjo, ki bi mu dala trdno mejo na strani, obrnjeni proti mestu. Do zaprtega trga naj bi od spodaj vodilo stopnišče, ki bi še bolj poudarilo osrednjo os. Zaporedje, kordonata, trg in osrednja palača so prva urbanistična uvedba ''kulta osi'', ki naj bi zapolnil italijanske vrtne načrte in se uresničil v Franciji.<ref>{{cite book|last=Giedion|first=Siegfried|author-link= | year=1941|title=Space, Time and Architecture|url=https://archive.org/details/spacetimearchite0000sigf}}</ref> Izvedba načrta je bila počasna: v Michelangelovem življenju je bilo dejansko le malo dokončanih. Kordonata Capitolina še ni bila postavljena, ko je prispel cesar Karel, in cesarska družba se je morala povzpeti po pobočju od Foruma, da bi si ogledala dela v teku. Delo se je nadaljevalo zvesto po njegovih načrtih in Campidoglio je bil dokončan v 17. stoletju, razen tlakovcev, ki so bili končani tri stoletja pozneje. == Kapitolski trg == {{glavni|Kapitolski trg, Rim}} [[File:View of the Campidoglio as re-designed by Michelangelo from the 'Speculum Romanae Magnificentiae' MET DP844272.jpg|thumb|''Michelangelova sistematizacija Campidoglia'', grafika Étiennea Dupéraca, 1569.<ref>{{cite book |last=Decker |first=Heinrich |title=The Renaissance in Italy: Architecture • Sculpture • Frescoes |url=https://archive.org/details/renaissanceinita0000deck |date=1969 |publisher=Viking Press |isbn=9780500231074 |page=[https://archive.org/details/renaissanceinita0000deck/page/n286 283]}}</ref>]] [[Slika:Palazzo dei Senatori in the Piazza del Campidoglio.jpg|thumb|right|250px|Kapitolski trg s Senatsko palačo]] Pogled iz ptičje perspektive na grafiko Étienna Dupéraca prikazuje Michelangelovo rešitev problema prostora na kapitolskem trgu. Kljub novim fasadam, ki so bile osredotočene na novo palačo na zadnji strani, je bil prostor trapezoiden, fasade pa niso bile obrnjene pravokotno druga proti drugi. Še huje, celotno območje se je na grafiki nagibalo v levo. Michelangelova rešitev je bila radikalna. Stopničasta klančina ''cordonate'' je bila zasnovana tako, da je, podobno kot počasne tekoče stopnice, obiskovalce dvignila proti nebu in jih odložila na prag občinske oblasti. Ovalna oblika v kombinaciji z diamantnim vzorcem v njej je bila igra s prejšnjimi renesančnimi geometrijami kroga in kvadrata. Travertinski vzorec, vgrajen v tlakovce, je popolnoma raven: po obodu se dvigajo nizke stopnice, ki se nato, glede na naklon, zlivajo v tlakovce. Njegovo središče se rahlo vzpenja, tako da se zdi, kot da stojimo na izpostavljenem delu velikanskega jajca, ki je skoraj zakopano v središču mesta, v središču sveta, kot je poudaril Michelangelov zgodovinar Charles de Tolnay.<ref>Charles De Tolnay, 1930.</ref> Prepletena dvanajstkraka zvezda subtilno namiguje na ozvezdja, ki se vrtijo okoli tega prostora, imenovanega ''Caput mundi'', kar v latinščini pomeni 'glava sveta'. Te zasnove tlakovanja papeži niso nikoli izvedli, saj so morda zaznali podtekst manj krščanskega pomena, vendar je [[Benito Mussolini]] leta 1940 naročil dokončanje tlakovanja po Michelangelovem načrtu. Na trgu dominirajo tri palačeː na levi Muzejska palača (''Palazzo Nuovo''), na desni Konservatorska palača (''Palazzo di Conservatori''), v ozadju na sredi pa Senatska palača (''Palazzo del Senatore''). Osnutke za ureditev trga in palač je med leti 1536 in 1546 prav tako izdelal Michelangelo, po njegovi smrti leta 1564 pa sta delo dokončala [[Giovanni della Porta]] in Rainaldi. V [[Senatska palača, Rim|Senatski palači]] iz 12. stoletja je od nekdaj sedež rimske posvetne mestne uprave, Palača konservatorjev iz 15. stoletja pa je bila namenjena nižjim uradnikom. Michelangelo je srednjeveški palači dal tudi osrednji [[zvonik]], prenovljeno fasado in veliko razdeljeno zunanje stopnišče. Zaradi simetrije je dal Michelangelo na desno stran zgraditi identično stavbo, t. i. [[Muzejska palača, Rim|Muzejsko palačo]]. V Konservatorski palači je od leta 1471 najstarejša javna muzejska postavitev na svetu,<ref>{{navedi knjigo |author= Roman Rus |year=1999 |title=Vodnik po Rimu |publisher= Družina |isbn= |cobiss=97689600|pages=87}}</ref> z zbirko antičnih starin. V Senatski palači je sedaj pisarna [[župan]]a rimske mestne občine, sejna dvorana občinskega sveta in druge upravne dvorane. V [[Konservatorska palača, Rim|Konservatorski palači]] so danes na ogled t.i. konservatorske dvorane, muzej in [[Pinakoteka, Rim|Pinakoteka]], sloveča likovna galerija, ki jo je ustanovil [[papež Benedikt XIV.]], v njej so na ogled dela [[Anthonis van Dyck|van Dycka]], [[Peter Paul Rubens|Rubensa]], [[Guercino|Guercina]], [[Guido Reni|Renija]] in drugih umetnikov. Leta 1583 je dal [[papež Pavel III.]] v središče dvanajsterokrake zvezde na kapitolskem trgu preseliti antični [[bron]]asti [[Kip Marka Avrelija, Rim|kip cesarja]] [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]], za katerega so zmotno domnevali, da predstavlja krščanskega cesarja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina Velikega]]. Ta zmota je kip obvarovala, da ga niso uničili in stalili. Originalni kip, ki je bil prvotno pozlačen, danes hranijo v Kapitolskem muzeju, na trgu pa so postavili njegovo kopijo. === Ograja === Ograja, ki jo prekinjajo skulpture na vrhu velikanskih pilastrov, je zaključevala kompozicijo, eno najvplivnejših Michelangelovih zasnov. Dva masivna antična kipa Kastorja in Poluksa, ki krasita ograji, nista enaka tistima, ki ju je postavil Michelangelo in sta zdaj pred Palazzo del Quirinale. == Spomenik Viktorja Emanuela II. == Ob vznožju Kapitola, sredi parkov, stoji mogočni 70 m visok [[spomenik Viktorja Emanuela II.]], poimenovan »Il Vittoriano«, delo arhitekta Sacconija v letih 1885-1911.<ref>{{navedi knjigo |author= Roman Rus |year=1999 |title=Vodnik po Rimu |publisher= Družina |isbn= |cobiss=97689600|pages=84}}</ref> Zgrajen je iz belega italijanskega [[marmor]]ja, peščenca in drugih vrst [[kamnine|kamnov]]. Z grobom neznanega vojaka iz [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]<ref name="#2">{{navedi knjigo |author= Roman Rus |year=1999 |title=Vodnik po Rimu |publisher= Družina |isbn= |cobiss=97689600|pages=85}}</ref> je poudarjena združitev [[Italija|Italije]] in vloga prvega italijanskega kralja v novi državi, [[Viktor Emanuel II.|Viktorja Emanuela II.]] == Cerkev Santa Maria d'Aracoeli == {{glavni|Cerkev S. Maria d'Aracoeli, Rim}} Desno od spomenika vodi stopnišče s 124 marmornimi stopnicami <ref name="#2"/> do [[cerkev S. Maria d'Aracoeli, Rim|cerkve S. Maria d'Aracoeli]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Antični Rim]] * [[Rim]] == Viri == * Rus Roman, ''Vodnik po Rimu'', Družina, Ljubljana 1999 {{COBISS|ID=97689600}} * Selan Milan, Vodnik po Rimu: sedem glavnih bazilik in drugi zakladi, Tangram, Ljubljana 2000 {{COBISS|ID=107616000}} * Hughes Robert, ''Rim'', Modrijan, Ljubljana 2014 {{COBISS|ID=27613312}} {{Commons category|Campidoglio}} == Zunanje povezave == *[https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Places/Europe/Italy/Lazio/Roma/Rome/_Texts/PLATOP*/Capitolinus.html "Capitolinus Mons"] – digitized version of the corresponding article in Samuel Ball Platner, ''A Topographical Dictionary of Ancient Rome'' *[https://web.archive.org/web/20130410073836/http://www.romainteractive.com/eng/guided_tours/capitolium.html "Capitolium"] at ''Roma Interactive'' (archived link) {{Sedem rimskih gričev}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Griči Rima]] [[Kategorija:Kapitolski grič|*]] [[Kategorija:Antični Rim]] jid3foz26bu1nvt7rif57mfpcnebtof 0 84412 6657646 6657110 2026-04-08T21:29:27Z ~2026-13659-49 255600 /* F */ 6657646 wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] '''[[Ime|Poimenski]] [[seznam]] [[reka|rek]].''' {{CompactTOC}} == A == {{div col|colwidth=24em}} * Aa - več rek (Francija, Belgija, Nizozemska, Nemčija, Švica) *[[Aach]] (Nemčija) * [[Aare]]/Aar pritok Visokega Rena (Švica) * [[Abava]] (Latvija) * [[Abazulgol]] (Rusija) * [[Abens]] (Nemčija) *[[Åbyälven]] (Švedska) *[[Abzucht]] (Nemčija) * [[Achankovil]] (Indija-Kerala) *[[Åkersström]] (Švedska) *[[Acksjöälven]] (Švedska) *[[Acolin]] (Francija) * [[Adaja]] (Španija) * [[Adda]] (313&nbsp;km) (Italija) *[[Adelaide (reka)]] (Avstralija) * [[Adiža]], ''Adige'', ''Etsch'' (415&nbsp;km) (Italija) * [[Adour]] (335 km) (Francija) *[[Aff]] (Francija) * [[Agano]] (Japonska) *[[Ager]] (Avstrija) * [[Agger]] (Nemčija) * [[Agogna]] (Italija) *[[Agout]] (Francija) * [[Agri]] (Italija) *[[Aheloj]] (Bolgarija) *[[Ahelos]] (Grčija) *[[Aheron]] (Grčija) * [[Ahja]] (Estonija) * [[Ahr]] (Nemčija) * [[Ahr (Aurino)|Ahr]] / ''Aurino'' (Italija-Južna Tirolska) *[[Ailette]] (Francija) *[[Ailloux]] (Francija) * [[Ain (reka)|Ain]] (Francija) *[[Aigre]] (Francija) * [[Aire]] (Anglija; 2. Francija) * [[Aisne (reka)|Aisne]] (Francija; 2. Belgija) * [[Aist]] (Avstrija) * [[Aiviekste]] (Latvija) *[[Ajdar]] (Rusija, Ukrajina) *[[Ajtoska reka]] (Bolgarija) *[[Akerselva]] (Norveška) * [[Aksu]] (Kazahstan) *[[Alagnon]] (Francija) *[[Alagnonnette]] (Francija) * [[Alagón]] (Španija) * [[Alb]] (Nemčija) *[[Albama]] (ZDA) *[[Alån]] (Švedska) *[[Albany (reka)]] (Kanada) * [[Albula]] (Švica) * [[Alcantara]] (Italija-Sicilija) * [[Aldan]] (2240&nbsp;km) (Rusija) *[[Alène]] (Francija) *[[Alet]] (Francija) * [[Alkalija]] (Ukrajina) *[[Allanche]] (Francija) *[[Allegheny]] (ZDA) * [[Aller]] (Nemčija) * [[Allier (reka)|Allier]] (Francija) * [[Alm]] (Avstrija) *[[Almaån]] (Švedska) * [[Almaș]] (Romunija) *[[Almbach]] (Avstrija) * [[Alme]] (Nemčija) * [[Almond]] (Škotska) *[[Almont]] (Francija) *[[Alpe]] (Nemčija) *[[Alpenrhein]] (Švica, Lihtenštajn) *[[Alrance]] (Francija) *[[Ålsån]] (Švedska) *[[Alster]] (Nemčija) * [[Alta]]/Altaelva (Norveška) *[[Altenau]] (Nemčija) *[[Altier]] (Francija) * [[Altmühl]] (Nemčija) *[[Alvier]] (Švica) * [[Alz]] (Nemčija) * [[Alzette]] (Franc., Luksemburg) * [[Alzon (reka)|Alzon]] (Francija) * [[Alzou (reka)|Alzou]] (Francija) *[[Åman]] (Švedska) * [[Amaradia]] (Romunija) * [[Amazonka]] (6800&nbsp;km) (Brazilija, Peru, Ekvador, Kolumbija) * [[Ammer]] (Nemčija) *[[Ammerån]] (Švedska) * [[American (reka)|American]] (ZDA) * [[Amga]] (Rusija) * [[Amgun]] (Rusija) * [[Amper (reka)|Amper]] /Ammer (Nemčija) *[[Amstel]], Nizozemska * [[Amu Darja]] (2620&nbsp;km) (Afganistan/Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan) * [[Amula]] (Latvija) * [[Amur]] (2824&nbsp;km) (Rusija) * [[Anadir (reka)|Anadir]] (1170&nbsp;km) (Rusija) * [[Anabar]] (Rusija) * [[Anapo]] (Italija-Sicilija) *[[Anarjohka]] (Norveška/Finska) *[[Ance du Sud]] (Francija) *[[Ancholme]] (Anglija) *[[Andakílsá]] (Islandija) *[[Andelle]] (Francija) *[[Anderson (reka)]] (Kanada) *rio [[Andraz]] (Italija) * [[Angara]] (1849&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Anger]] (Nemčija) * [[Angerman]]/Ångermanälven (Švedska) *[[Ängesån]] (Švedska) *[[Anglin]] (Francija) *[[Anguison]] (Francija) * [[Aniene]] (Italija) * [[Aninan]] (Škotska) * [[Aniža (reka)|Aniža]], ''Enns'', Avstrija * [[Anjuj]] (Rusija) *[[Annan]] (Škotska) *[[Anse]] (Francija) *[[Ansiei]] (Italija) *[[Anska reka]] (Severna Makedonija) *[[Antiesen]] (Avstrija) * [[Anza]] (Italija) *[[Aorere]] (Nova Zelandija) * [[Apšė]]/[[Apše]] (Litva/Latvija) *[[Apšicja]] (Ukrajina) * [[Aragón]] (Španija) * [[Araguaio]] (2620&nbsp;km) (Brazilija) * [[Araks]]/Aras/ (Azerbajdžan, Iran, Armenija, Turčija) *[[Arån]] (Švedska) * [[Aranca]]/Zlatica (Romunija, Srbija) *[[Arac]] (Francija) *[[Arahura]] (Nova Zelandija) *[[Arbas]] (Francija) *[[Arbogaån]] (Švedska) * [[Arc]] (Francija) * Archar(ica) (Bolgarija) *[[Arconce]] (Francija) *[[Arcueil]] (Francija) * [[Arda (reka)|Arda]]/Ardas (Bolgarija, Grčija/Turčija) *[[Arda, Italija]] * [[Ardèche (reka)|Ardèche]] (Francija) *[[Ardre]] (Francija) *[[Arefu]] (Romunija) *[[Arendalsvassdraget]] (Norveška) * [[Areuse]] (Švica) *[[Arga]] (Španija/Navara) * [[Argen]] (Nemčija) * [[Argens]] (Francija) *[[Argenton]] (Francija) * [[Argeș (reka)|Argeș]] (340&nbsp;km) (Romunija) * [[Argun, Azija]]/Ergun He (1620&nbsp;km) (Rusija, Kitajska) * [[Argun, Kavkaz]] (Rusija) * [[Ariège (reka)|Ariège]] (Francija) * [[Arieș]] (Romunija) *[[Arize]] (Francija) * [[Arkansas (reka)|Arkansas]] (2333&nbsp;km) (Severna Amerika/ZDA) * [[Arlanzón]] (Španija) * [[Arly]] (Francija) * [[Armançon]] (Francija) *[[Armasjoki]] (Švedska) * [[Arno (reka)|Arno]] (241&nbsp;km) (Italija) * [[Arnon]] (Francija) *[[Aron]] (Francija) *[[Aronde]] (Francija) *[[Årosälven]] (Švedska) *[[Arques]] (Francija) * [[Arrats]] (Francija) * [[Arros]] (Francija) * [[Arroux]] (Francija) * [[Arun]] (Anglija in še 1 v Franciji) * [[Arve]] (Francija, Švica) *[[Arz]] (Francija) * [[Arzino]] (Italija-Karnija) *[[Aschau]] (Nemčija) *[[Aschach]] (Avstrija) *[[Asenica]] /[[Čepelarska reka]] (Bolgarija) *[[Ashaway]] (ZDA) *[[Asi]] (Turčija) * [[Aspio]] (Italija) * [[Astarahaj]] (Iran/Azerbajdžan) * [[Atbara]] (1120&nbsp;km) (Sudan) *[[Atella]] (Italija) * [[Aterno]] (Italija) [[Aterno-Pescara]] * [[Athabasca]] (1040&nbsp;km) (Kanada) * [[Atmata]] (Litva) *[[Ätran]] (Švedska) * [[Atrato (reka)|Atrato]] (665&nbsp;km) (Kolumbija) * [[Aube (reka)|Aube]] (248&nbsp;km) (Francija) *[[Aubetin]] (Francija) *[[Aubette]]; [[Aubette de Meulan]] (Francija) * [[Aude (reka)]] (Francija) *[[Aue]] (Nemčija) *[[Auglaize]] (ZDA) *[[Aujon]] (Francija) * [[L'Aulne]] Auroue *[[Armançon]] (Francija) *[[Aupa]]/Avpa (Italija-Furlanija) *[[Auroue]] (Auroue) *[[Aulella]] (Italija) *[[Aulne]] (Francija) *[[Aunay]] (Francija) *[[Aura]] (Norveška) * [[Aurach]] (Avstrija) *[[Auron]] (Francija) * [[Ausa]] (San Marino, Italija) *[[Aussa]]/L'Ausa (Italija-Furlanija) *[[Austari-Jökulsá]] (Islandija) *[[Austreberthe]] (Francija) * [[Authie]] (Francija) *[[Automne]] (Francija) *[[Auvézère]] (Francija) *[[Auxois]] (Francija) *[[Auzon]] (Francija) *[[Auzoue]] (Francija) *[[Avaš (reka)]] (Etiopija) *[[Averser Rhein]] (Švica) * [[Aveyron (reka)|Aveyron]] (Francija) *[[Avisio]] (Italija) *[[Avizovica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Avoca]] (Irska) * [[Avon (reka)|Avon]] (155&nbsp;km) (Anglija 3; Škotska 1, Francija 1) *[[Avon (reka, Nova Zelandija)]] * [[Avonmore]] (Irska) *[[Avre]] (Francija) * [[Avrig]] (Romunija) *[[Awali]] /Bostrenos (Libanon) *[[Awatere]] (Nova Zelandija) *[[Ayaköz]] (Kazahstan) {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=24em}} * [[Babao]] (Kitajska) * [[Baboia]] (Romunija) *[[Babošnica]] (Bosna in H.) * [[Babuna]] (Severna Makedonija) * [[Bacchiglione]] (Italija) * [[Bača]] (Slovenija) *[[Badaševica]] (Slovenija) * [[Baganza]] (Italija) * [[Bahtemir]] (Rusija) * [[Baitarani]] (Indija) * [[Baïse]] (Francija) * [[Balasan]] (Romunija) *[[Balinka]] (Češka) *[[Bällstaån]]/[[Spångaån]] (Švedska) *[[Balonne]] (Avstralija) * [[Banas]] (Indija) *[[Bănești]] (Romunija) *[[Bandiat]] (Francija) * [[Bandon]] (Irska) *[[Banias]] (Sirija?, Izrael) *[[Banjica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Banjska reka]] (več; Srbija) * [[Bann]] (severna Irska) *[[Barata]] (Bolgarija) * [[Barbadun]] (Španija) * [[Barcău]] /Berettyó (Romunija, Madžarska) * [[Bârlad]] (Romunija) * [[Barrow (reka)|Barrow]] (Irska) *[[Bârsa]] (Romunija) *[[Barse]] (Francija) * [[Bartuva]]/[[Bārta]] (Litva, Latvija) *[[Barwon]] (Avstralija) * [[Barycz]] (Poljska) *[[Bârzava]]/Brzava (Srbija, Romunija) *[[Bascov]] (Romunija) * [[Basento]] (Italija) *[[Bașeu]] (Romunija) *[[Baščica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Batina (potok)]] (Hrvaška) * [[Batova]] (Bolgarija) * [[Baunatz]] (Nemčija) *[[Baup]] (Francija) *[[Bave]] (Francija) *[[Bäveån]] (Švedska) *[[Baye de Clarens]] (Švica) *[[Baye de Montreux]] (Švica) * [[Bayrbach]]/Bayrachbach (Avstrija/Memčija) * [[Beas]] (Indija) * [[Beaverhead]] (111&nbsp;km) (ZDA) * [[Bebrava]] (Slovaška) * [[Bečva]] (Češka) *[[Beaume]] (Francija) *[[Beaver]] (Kanada) * [[Bednja (reka)|Bednja]] (Hrvaška) * Bega/[[Begej]] (Romunija/Srbija) *[[Begna]] (Norveška) *[[Beiarelva]] (Norveška) *[[Beirut (reka)]] (Libanon) * [[Bejsug]] (Rusija) * [[Belá]] (Slovaška) * [[Bělá]] (Češka) * [[Bela (Kanalska dolina)]]/Fella (Italija-Furlanija) * [[Bela (Koroška reka)]], Vellach (Avstrija/Koroška) * [[Belaja]] (1480&nbsp;km) (Rusija...?) * [[Belešnica]] (Severna Makedonija) *[[Belica]] (Bolgarija)    * [[Belice]] (Italija-Sicilija) * [[Beli Drim]] (Kosovo, Albanija) * [[Beli Elster]] (Weisse Elster/Bílý Halštrov) (Češka, Nemčija) * [[Beli Ilmen]] (Rusija) * [[Beli Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Belovisjka Reka]] (Severna Makedonija) * [[Běluňka]] (Češka) *[[Benaize]] (Francija) * [[Bënça]] (Albanija) * [[Beni]] (1700&nbsp;km) (Bolivija) *[[Berava]] (Hrvaška) *[[Berchtesgadener Ache]] (Nemčija, Avstrija) * [[Berezina]] (613&nbsp;km) (Belorusija) * [[Berkel]] (Nemčija, Nizozemska) * [[Berounka]] (Češka) *[[Bergvattenån]] (Švedska) *[[Berufjarðará]] (Islandija) * [[Berzasca]] (Romunija) *[[Besbre]] (Francija) * [[Beška (reka)|Beška]] (Ukrajina) *[[Béthune]] (Francija) * [[Betwa]] (Indija) * [[Beuvron (Loara)]], 2. [[Beuvron (Yonne)]] (Francija) * [[Bévéra]] (Francija, Italija) * [[Bharatapuzha]] (Indija-Kerala) * [[Bhima]] (Indija) * [[Biber (reka)|Biber]] (Nemčija) * [[Bîc]]/Bâc (Moldova) * [[Biberbach]] (Nemčija) * [[Bidente-Ronco]] (Italija) *[[Biđ]] (Hrvaška) * [[Biebrza]] (Poljska) *[[Biela Orava]] (Slovaška) *[[Bienne (reka)]] (Francija) *[[Bièvre]] (Francija) * [[Biferno]] (Italija) *[[Bighorn]] (ZDA) * [[Bigge]] (Nemčija) * [[Bija]] (Rusija) * [[Bijela]] (Hrvaška) * [[Bijela, Neretva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bijela, Črna Gora]] *[[Bila]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bílina]] (Češka) *[[Bílovka]] (Češka) * [[Bina]] (Nemčija) * [[Binačka Morava]] (Kosovo, Severna Makedonija, Srbija) *[[Biois]] (Italija) *[[Bioštica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Birlad]] (Romujija) * [[Birs]] (Švica) *[[Bistraja]] (Rusija) * [[Bitýška]] (Češka) * [[Bitztala]] (Latvija) * [[Biserna reka]], ''Zhũ Jiãng'' (2400&nbsp;km) [[Kitajska]] * [[Bistra]] (več rek: Slovenija, Romunija...) * [[Bistra reka]] (Sông Lô) (Kitajska, Vietnam) * [[Bistrica]] (več rek in vodotokov v Sloveniji, Avstriji idr.) * [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrica (Kozjansko)]] (Slovenija) *[[Bistrica Nadvirjanska]] (Ukrajina) *[[Bistrica Solotvinska]] (Ukrajina) * [[Bistricë]] /''Bistrica'' (Albanija) * Bistrița (2 reki, Romunija) * [[Bjala reka]] (Bolgarija) *[[Bjelava]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjesnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjøllåga]] /[[Biellok]] (Norveška) *[[Bjoreio]] (Norveška) *[[Bjurälven]] (Švedska) *[[Blackälven]] (Švedska) * Blackwater (2 različni, Irska) * [[Blahnița]] (Romunija) *[[Blaise]] (Francija) *[[Blanda]] (Islandija) * [[Blanice]] (Češka) *[[Blata]] (Češka) * Blatnice (2, Češka) *[[Blato (reka)]] (Severna Makedonija) *[[Blava]] (Slovaška) * [[Blavet]] (Francija) *[[Blh]] (Slovaška) *[[Blizanci]] (Bosna in Hercegovina) *[[Blizna]] (Bosna in H.) * [[Blšanka]] (Češka) * [[Bóbr]] (Poljska) * [[Bobr (Berezina)|Bobr]] (Belorusija) *[[Bobrava]] (Češka) * [[Bobrik]] (Belorusija); (Rusija) * [[Bobrownica]] (Poljska) * [[Bobrůvka]] (Češka) * [[Bobrzańka]] (Poljska) * [[Bode (reka)|Bode]] (Nemčija) *[[Bodträskån]] (Švedska) * [[Bódva]] (Slovaška, Madžarska) * [[Bodrog]] (Slovaška/Madžarska) * [[Bogna]] (Italija) *[[Boite]] (Italija) *[[Boivre]] (Francija) * [[Bojana (reka)|Bojana]] /Bunë (Albanija, Črna Gora) * [[Bolda]] (Rusija) * [[Boldirka]] (Ukrajina) * [[Boljunčica]] (Hrvaška-Istra) *[[Bolmån]] (Švedska) *[[Boložnik]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bolska]] (Slovenija) * [[Bolšoj Anjuj]] (Rusija) *[[Bolva]] (Rusija) *[[Bönälven]] (Švedska) *[[Bonne]] (Francija) *[[Bonnieure]] (Francija) * [[Borbera]] (Italija) * [[Bormida di Spigno]] (Italija) *[[Borne]] (Francija) *[[Borovački potok]] (Bosna in Hercegovina) *[[Boržava]] (Ukrajina) *[[Bosanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bosna (reka)|Bosna]] (271&nbsp;km) (Bosna in Hercegovina) * [[Bosut]] (Hrvaška, Srbija) * [[Botna]] (Moldova) *[[Botorpsströmmen]] (Švedska) *[[Botunja (reka)]] (Bolgarija) *[[Bouble]] (Francija) *[[Boudouyssou]] (Francija) *[[Boulder]] (ZDA) *[[Bourbince]] (Francija) *[[Bourne Eau]] (Anglija) *[[Boutonne]] (Francija) *[[Bouzanne]] (Francija) *[[Bow River]] (Kanada) * [[Boyne (reka)|Boyne]] (Irska) *[[Bračana]] (Hrvaška) * [[Bradano]] (Italija) *[[Bradava]] (Češka) * [[Brădești]] (2; Romunija) * [[Brahmani]] (Indija) * [[Brahmaputra]], Amo (2900&nbsp;km) (Kitajska-Tibet, Indija) *[[Braia]] (Romunija) *[[Bräkneån]] (Švedska) *[[Brame]] (Francija) * [[Braníca]] (Slovenija) *[[Branice]] (Češka) *[[Branná]] (Češka) *[[Braye]] (Francija) *[[Brays Bayou]] (ZDA) * [[Brazos]] (1290&nbsp;km) (Teksas, ZDA) * [[Brda (reka)|Brda]] (Poljska) *[[Brebernica]] (Hrvaška) *[[Brèche]] (Francija) *[[Brede Å]] (Danska) * [[Breg]] (Nemčija) * [[Bregalnica]] (Severna Makedonija) * [[Bregana]] (Hrvaška/Slovenija) *[[Bregava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bregenzerache]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Breggia]] (Švica, Italija) *[[Breitach]], Nemčija, Avstrija *[[Breitenbrunner Laber]] (Nemčija) *[[Brembo (reka)]] (Italija) * [[Brenta (reka)|Brenta]] (Italija) * [[Brenz]] (Nemčija) *[[Bresle]] (Francija) *[[Brezna (reka)]] (Hrvaška) * [[Březná]] (Češka) *[[Breznica (Hrvaška)]] (2) * [[Brežnica (Hrvaška)]] (Hrvaška) *[[Briance]] (Francija) * [[Brigach]] (Nemčija) * [[Briježnica]] (Bosna in Herc.) *[[Brinja]] (Bosna in Hercegovina) *[[Brisbane River]] (Avstralija) * [[Brixentaler Ache]] (Avstrija) * [[Brka]] (Bosna in H.) * [[Bröl]] (Nemčija) *[[Brömsebäck]] (Švedska) *[[Broströmmen]] (Švedska) * [[Broye]] (Švica) * [[Brtnice]] (Češka) *[[Bruatorpsån]] (Švedska) *[[Brunej (reka)]] (Malezija, Brunej) *[[Brusnik]] (Slovaška) *[[Brzaja]] (Hrvaška) * [[Brzeźnica]] (Poljska) *[[Buda (reka)]] (Romunija) *[[Budișteanca]] (Romunija) * [[Buerjin]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Buffalo Bayou]] (ZDA) * [[Zahodni Bug]] (856&nbsp;km) (Ukrajina, Belorusija, Poljska) * [[Južni Bug]] (Ukrajina) * [[Buhan]] (Južna Koreja) * [[Buj (reka)|Buj]] (Rusija) *[[Bukovica (Trstionica)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bukovica (reka)]] (Črna Gora) *[[Buller River]] (Nova Zelandija) *[[Buna]] (Bosna in Hercegovina; 2.= Hrvaška) * [[Bundara]] (Avstralija) *[[Bunica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bunta (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bure]](älven) (Švedska) *[[Burgdorfer Aue]] (Nemčija) * [[Bušma]] (Rusija) *[[Bût]] /But (Italija-Karnija) *[[Butižnica]] (Hrvaška) * [[Buzan]] (Rusija) * [[Buzău]] (Romunija) *[[Byälven]] (Švedska) * [[Byk]] (Ukrajina) *[[Byskeälven]] (Švedska) *[[Bystrianka]] (Slovaška) *[[Bystrica]] (več; Slovaška) * [[Bystřice]] (Češka) * [[Bystrzyca]] (Poljska) * [[Bzura]] (Poljska) {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=24em}} * [[Cả]] (Nam Khan/[[Sông Cả]]/Sông Lam ="Modra reka" (Laos, Vietnam) * [[Cabe]] (Španija-Galicija) * [[Cabriel]] (Španija) *[[Caffaro]] (Italija) *[[Cailly]] (Francija) * [[Călmățui]] (Romunija) * [[Calore Irpino]]/[[Calore Beneventano]] (Italija) * [[Cam]] (Anglija) *[[Canadian River]] (ZDA) *[[Cance]] (Francija) *[[Canche]] (Francija) *[[Caorame]] (Italija) *[[Capra]] (Romunija) *[[Caracar]] (Bolgarija) *[[Cârcinov]] (Romunija) * [[Carraixet]] (Španija) *[[Carrione]] (Italija) *[[Carron]] (Škotska) * [[Castletown river]] (Irska) * [[Cauveri]] (Indija) * [[Cavu]]/[[Cavo]] (Francija-Korzika) * [[Cedrino]] (Italija-Sardinija) * [[Cegielinka]] (Poljska) *[[Célé]] (Francija) *[[Cellina]] (Italija-Furlanija) *[[Cem]] (Albanija) * Torrente [[Cenedola]] (Italija) * [[Cenischia]] (Italija) * [[Centa (reka)|Centa]] (Italija) *[[Céor]] (Francija) *[[Céou]] (Francija) * [[Cephissus]] (Grčija) * [[Cère]] (Francija) * [[Cerev]] (Rusija) *[[Cerkniščica]] (Slovenija) * [[Cerna (reka)|Cerna]] (Romunija) *[[Cernon]] (Francija) * [[Ceronda]] (Sunder/Srunda) (Italija) *[[Cérou]] (Francija) * [[Cervaro]] (Italija) * [[Cesano (reka)|Cesano]] (Italija) * [[Cetina (reka)|Cetina]] (Hrvaška) * [[Cèze]] (Francija) * [[Charente (reka)|Charente]] (Francija) *[[Chari]] (Srednjeafriška republika, Čad) *[[Chassezac]] (Francija) * [[Chauveri]] (Indija) * [[Chalakudy]] (Indija-Kerala) * [[Chaliyar]] (Indija-Kerala) * [[Chambal]] (Indija) * [[Chaobai]] (Kitajska) * [[Chao Phraya]] (Tajska) *[[Chapeauroux]] (Francija) *[[Charetonne]] (Francija) *[[Chassezac]] (Francija) *[[Chavanon]] (Francija) *[[Chée]] (Francija) * [[Chenab]]/[[Čenab]] (Kašmir/Indija, Pakistan) * [[Chandragiri]]/Perumpuzha (Indija-Kerala) * [[Cher (reka)|Cher]]/Char (Francija) *[[Chère]] (Francija) *[[Cherio]] (Italija) * [[Chiamogna]] (Italija) *[[Chiana]] (Italija) *[[Chiarzò]] /Scjarsò (Italija-Furlanija) *[[Chiciura]] (Romunija) * [[Chienti]] (Italija) * [[Chiers]] (Luksemburg, Belgija, Francija) * [[Chiese]] (Italija) *[[Chilkat]] (Kanada, ZDA-Aljaska) * [[Chindwin (reka)|Chindwin]] (Mjanmar) * [[Chirchiq]]/Čirčik (Uzbekistan) * [[Chisone]] (Italija) *[[Chlmec]] (Slovaška) * [[Chomutovka]] (Češka) *[[Chotýšanka]] (Češka) *[[Chřibská Kamenice]] (Češka) * [[Chrudimka]] (Češka) *[[Chumava]] (Češka) * [[Churchill (reka)|Churchill]] (1730&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) *Churchill (Kanada-Labrador) * [[Churn]] (Anglija) *[[Chvojnica]] (Slovaška) *[[Chvojnice]] (Češka) * [[Ciane]] (Italija-Sicilija) * [[Cibrica]] (Bolgarija) * [[Cidlina]] (Češka) * [[Cijevna]]/alb. Cem (Albanija, Črna Gora) *[[Cimmaron]] (ZDA) * [[Cinca]] (Španija) * [[Cirocha]] (Slovaška) *[[Ciron]] (Francija) * [[Ciugur]] (Moldova) * [[Cixerri]] (Italija-Sardinija) *[[Cjepalo]] (Bosna in Hercegovina) *[[Clain]] (Francija) *[[Claise]] (Francija) *[[Claduègne]] (Francija) *[[Clarence River]] (Nova Zelandija) (2.= Avstralija) *[[Clarks Fork]] (ZDA) *[[Clouère]] (Francija) *[[Clutha river]] /[[Mata - Au]] (Nova Zelandija) * [[Clyde (reka)|Clyde]] (160&nbsp;km) (Škotska) *[[Codalunga]] (Italija) * [[Cogâlnic]]/Kogulnik (Moldova, Ukrajina) * [[Coghinas]] (Italija-Sardinija) * [[Coig]] (290&nbsp;km) (Argentina) *[[Colagne]] (Francija) *[[Côle]] (Francija) * [[Coleroon]] (Indija) *[[Colorado (Texas)]] (ZDA) *[[Colvera]] (Colvare) (Italija-Furlanija) *[[Commerce]] (Francija) *[[Cooper]] (Avstralija) * [[Conca]] (Italija) * [[Conchos]] (Mehika) *[[Condamine]] (Avstralija) *[[Conie]] (Francija) *[[Cooper Creek]] (Avstralija) *[[Cordevole]] (Italija) *[[Cormôr]] (Italija-Furlanija) *[[Corno]]/Cuar (Italija-Furlanija) * [[Corrèze (reka)|Corrèze]] (Francija) *[[Cosson]] (Francija) * [[Coşuştea]] (Romunija) * [[Couesnon]] (Francija) *[[Couze d'Ardes]] (Francija) *[[Couze Pavin]] (Francija) * [[Crasna]] /[[Kraszna]] (Romunija, Madžarska) * [[Crati]] (Italija) * [[Creggan River]] (Irska) * [[Creuse (reka)|Creuse]] (Francija) ** [[Petite Creuse]] (Francija) *[[Crinchon]] (Francija) * [[Crinisus]] (Italija-Sicilija) *[[Crkvena]] (Bosna in Herc.) *[[Crmnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Crna reka]] (201&nbsp;km) (Severna Makedonija) *[[Crna rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Crostolo]] (Italija) * [[Cuango]], Kwango (1100&nbsp;km) (Angola, Zair), * [[Cuareim]] (Urugvaj/Brazilija) *[[Culgoa]] (Avstralija) * [[Cull Water]] (Irska) *[[Cumpăna]] (Romunija) *[[Cure]] (Francija) * [[Curone]] (Italija) *[[Cvrcka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Cybina]] (Poljska) * [[Czarna (reka)|Czarna]] (Poljska) * [[Czarna Hańcza]]/bel. Čornaja Ganča/ (Poljska, Belorusija) *[[Czarna Orawa]] (Poljska) * [[Czarna Woda]] (Poljska) * [[Czerna Wielka]] (Poljska) *[[Czarny Dunajec]] (Poljska) {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=24em}} * [[Čabranka]] (Hrvaška/Slovenija) * [[Čađavica (reka)|Čađavica]] (Hrvaška-2, Bosna-2) * [[Čao Praja (reka)|Čao Praja]] - glavna reka [[Tajska|Tajske]] *[[Čaronda]] (Ukrajina) *[[Čečva]] (Ukrajina) * [[Čelomdža]] (Rusija) * [[Čeotina]]/[[Čehotina]] (Črna Gora, Bosna in Hercegovina) * [[Čepca]] (Rusija) *[[Čepinska reka]] (Bolgarija) *[[Čereš]] (Ukrajina) * [[Černá Opava]] (Češka) *[[Černec]] (Hrvaška) * [[Česma]] (Hrvaška) * [[Čierna voda]] (2 vodotoka; Slovaška) *[[Čierny Váh]] (Slovaška) * [[Čik]]/Čiker (Srbija) * [[Čikola]] (Hrvaška) * [[Čornaja]] (Rusija) *[[Čoruh]] /Çoruh (Turčija) * [[Črna reka]] (Sông Džà) (Kitajska, Vietnam) *[[Črnec]] (2; Hrvaška) * [[Črni Drim]] (Severna Makedonija, Albanija) * [[Črni Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Čučerska reka]] (Hrvaška) *[[Čukarska reka]] (Bolgarija) *[[Čuna]] (Rusija) * [[Čusovaja]] (Rusija) {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=24em}} *[[Dabar]] (Bosna in Herc.) * [[Dal]]/[[Dalälven]] (Švedska) *[[Dalbergsån]] (Švedska) * [[Daliao]] (Kitajska) * [[Daljnaja]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Dâmbovița]] (Romunija) *[[Dammån]] (Švedska) * [[Damodar]] (Indija) *[[Damour]]/Nahr Al Damour/Damoros/Tamyras (Libanon) *[[Dan]]/Leddan (Izrael) * [[Danė]] (Litva) * [[Dargle]] (Irska) * [[Darling]] (2740&nbsp;km), (Avstralija) *[[Dart River]]/Te Aka Whakatipu (Nova Zelandija) *[[Davščica]] (Slovenija) * [[Dayang]] (Kitajska) * [[Dečanska Bistrica]] (Kosovo) *[[Dedina]] (Hrvaška) * [[Dědina]] (Češka) * [[Dee]] (Wales, Anglija; 2. Škotska) * [[Degano]] (Italija-Karnija) * [[Deil]] (Nemčija) * [[Dejna]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Delijska reka]] (Bolgarija/Turčija) *[[Dellikälven]] (Švedska) *[[Demer]] (Belgija) *[[Derkul]] (Ukrajina/Rusija) * [[Derry]] (Irska) *[[Dervenska reka]] (Severna Makedonija) * [[Derwent]] (2 reki, Anglija) *[[Desges]] (Francija) * [[Desna]] (1130&nbsp;km) (Rusija, Ukrajina) (2.=Bosna in H.) * [[Desná]] (Češka) * [[Desnățui]] (Romunija) *[[Dessoubre]] (Francija) * [[Detinja]] (Srbija) *[[Devèze]] (Francija) *[[Devils]] (ZDA) *[[Devinska reka]] (Bolgarija) * [[Devoll]] (Albanija) * [[Dez]] (Iran) *[[Diamantina]] (Avstralija) *[[Diège]] (Francija) * [[Diemel]] (Nemčija) * [[Dinkel]] (Nemčija) *[[Diodet]] (Francija) * [[Dirillo]] (Italija-Sicilija) * [[Dittaino]] (Italija-Sicilija) *[[Ditva]] /Dzitva (Litva, Belorusija) *[[Dive]] (Francija) * (Torrente) [[Diveria]] (Italija) * [[Dives]] (Francija) *[[Divette]] (Francija) * [[Divoká Orlice]] (Češka) *[[Djavolska reka]] (Bolgarija) *[[Djurgårdsbrunnskanalen]] (Švedska) * [[Dlouhá řeka]] (Češka) * [[Dneper]] (2285&nbsp;km) (Rusija, Belorusija, Ukrajina) * [[Dnester]] (1410&nbsp;km) (Ukrajina, Moldova) * [[Dobličica]] (Slovenija) * [[Dobra (reka)|Dobra]] (Hrvaška) *[[Doljanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dolo]] (Italija) *[[Dolore]] (Francija) * [[Dommel]] (Belgija, Nizozemska) * [[Don (reka)|Don]] - glavni pritok [[Azovsko morje|Azovskega morja]]; (1970&nbsp;km) (Rusija) * Don (Škotska; 2. Francija) * [[Đon]] (Bosna in Herc.) * [[Donava]] - (2860&nbsp;km) (Nemčija, Avstrija, Slovaška, Madžarska, Srbija, Bolgarija/Romunija/Ukrajina) * [[Donec]] (1183&nbsp;km) (Rusija/Ukrajina) *[[Donette]] (Francija) * [[Dora Baltea]] (Italija) * [[Dora di Bardonecchia]] (Italija) * [[Dora Riparia]] (Italija) * [[Dordogne (reka)|Dordogne]] (490&nbsp;km) (Francija) *[[Dospat]] (Bolgarija, Grčija) * [[Dosse]] (Nemčija) * [[Doubrava]] (Češka) * [[Doubs (reka)|Doubs]] (Švica, Francija) *[[Dore]] (Francija; 2. Anglija) *[[Dourbie]] (Francija) *[[Dourdou de Camarès]] (Francija) *[[Dourdou de Conques]] (Francija) *[[Douve]]/Ouve (Francija) *[[Doux]] (Francija) * [[Douze]] (okcitansko Dosa) (Francija) * Dove (Anglija) *[[Draa (reka)]] (Maroko) * [[Drac]] (Francija) * [[Dragone]] (Italija) *[[Dragača]] (Bosna in Hercgovina) *[[Draganovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dragonja]] (Slovenija/Hrvaška) *[[Dragor]] (Severna Makedonija) * [[Dragovištica]] (Srbija, Bolgarija) *[[Drammensvassdraget]]/[[Drammenselva]] (Norveška) * [[Drava]] - (769&nbsp;km) (Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) * [[Dravinja]] (Slovenija) * [[Drawa]] (Poljska) * [[Dreisam]] (Nemčija) * [[Drenica]] (Kosovo) * [[Dreta]] (25&nbsp;km) (Slovenija) * [[Dřevnice]] (Češka) *[[Drežanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Drim]] (300&nbsp;km) (Albanija) (Sev. Makedonija; Kosovo) * [[Drina]] (346&nbsp;km) (Srbija/Bosna in Hercegovina) * [[Drincea]] (Romunija) * [[Drinjača]] (Bosna in H.) * [[Drino]](-s) (Grčija/Albanija) *[[Drnica]] (Slovenija) *[[Drobie]] (Francija) * [[Drôme (reka)|Drôme]] (Francija) * [[Dronne]]/Drona (201 km) (Francija) *[[Drot]] /Dropt (Francija) *[[Drouette]] (Francija) * [[Drwęca]] (238&nbsp;km) (Poljska) * [[Dubna]] (Latvija) * [[Dubysa]] (Litva) * [[Dudhana]] (Indija) * [[Dudváh]] (Slovaška) * [[Duero]], Douro (925&nbsp;km) (Španija, Portugalska) * [[Duliujian]] (Kitajska) *[[Dumača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Dumme]] (Nemčija) * [[Dunajec]] (Slovaška, Poljska) * [[Dunărea]] - pritok Donave (Romunija) *[[Dünern]] (Švica) * [[Durance]] (Durença) (320 km) (Francija) *[[Durbav]] (Romunija) *[[Durolle]] (Francija) * [[Durge]] (Litva) *[[Dürre Ager]] (Avstrija) * [[Düssel]] (Nemčija) *[[Duša]] (Slovaška) *[[Duščica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zahodna Dvina]]=[[Daugava]] (1020 km) (Rusija, Belorus., Latvija) * [[Severna Dvina]] (Rusija) * [[Dvojnica]] (Bolgarija) * [[Dyje]]/Thaya (282&nbsp;km) (Avstrija, Češka) *[[Dyltaån]] (Švedska) * [[Dysna]] (Litva, Belorusija) * [[Dželum (reka)|Dželum]]/Jhelum (Pakistan) * [[Džida (reka)]] (Rusija) {{div col end}} == E == {{div col|colwidth=24em}} * [[Earn]] (Škotska) *[[Eastmain River]] (Kanada) *[[Eau]] (Anglija) *[[Eaulne]] (Francija) * [[Ebro]], "Ebre" (Španija) *[[Échez]] (Francija) *[[Ecker]] (Nemčija) * [[Eden]] (Anglija) * [[Eder]] (Nemčija) * [[Edo (reka)|Edo]] (Japonska) * Eger-patak (2, Madžarska) *[[Eggenbach]] (Nemčija) * [[Egiin]] (Mongolija) * [[Eider]] (Nemčija) * [[Eisack]]/Isarco (Italija-Južna Tirolska) * [[Eine]] (Nemčija) *[[Eio]] (Norveška) *[[Eira]] (Norveška) *[[Eisch]] (Belgija, Luksemburg) * [[Elde]] (Nemčija) *[[Elijska reka]] (Bolgarija) *[[Ellé]] (Francija)   *[[Elliðaá]] (Islandija) * [[Ełk (reka)|Ełk]] (Poljska) *[[Élorn]] (Francija) *[[Elsa]] (Italija) * [[Elster]]/[[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Elwha River]] (ZDA) * [[Elz]] (Nemčija) * [[Elzbach]] (Nemčija) * [[Ema]] (Italija) * [[Emajõgi]] (Estonija) *[[Emån]] (Švedska) * [[Emba]] (647&nbsp;km) (Kazahstan) * [[Emme]] (Švica) * [[Ems]]/"Eems", Nemčija/Frizija * [[Emscher]] Nemčija *[[Enan]] (Švedska) *[[Engelberger Aa]] (Švica) *[[Enna]] (Italija) * [[Ennepe]] (Nemčija) *[[Enningdalsälven]] (Švedska) * [[Enza]] (Italija) * Rio [[Enzola]] (Italija) * [[Epte]] (Francija) *[[Era]] (Italija) *[[Erdre]] (Francija) * [[Erenik]] (Kosovo) * [[Erft]] (Nemčija) * [[Ergene]] (Turčija-Trakija) * [[Erlauf]] (Avstrija) * [[Erms]] (Nemčija) * [[Erne]] (Severna Irska, Irska) *[[Ernée]] (Francija) * [[Erzbach]] (Avstrija) * [[Erzen]] (Albanija) *[[Erzene]] (Turčija) * [[Eschach]] (Nemčija) * [[Esino]] (Italija) * [[Esk]] (Anglija; 2. Škotska) * [[Esla]] (Španija) * [[Essonne (reka)|Essonne]] (Francija) *[[Este]] (Nemčija) * [[Eure (reka)|Eure]] (Francija) *[[Ével]] (Francija) * [[Evfrat]]/ Firat/ Al Furat (2815&nbsp;km) (Turčija, Sirija, Irak, Iran) *[[Èvre]] (Francija) * [[Exe]] (Anglija) * [[Eyach]] (Nemčija) *[[Eybach]] (Nemčija) *[[Eyjafjarðará]] (Islandija) * [[Eye Water]] (Škotska) * [[Eygues]] (Francija) * [[Eyre (reka)|Eyre]] (Francija) *[[Eyrieux]] (Francija) {{div col end}} == F == {{div col|colwidth=24em}} * [[Fabiela]] (Kitajska) *[[Fakijska reka]] (Bolgarija) * [[Falschauer]]/[[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Faluån]] (Švedska) * [[Fan]] (Fan i Vogël, Fan i Madh) (Albanija) *[[Fandaklijska reka]] (Bolgarija) *[[Faxälven]] (Švedska) * [[Feale]] (Irska) * [[Fehnbach]] (Nemčija) * [[Fekete-víz]] (2; Madžarska) * Rio [[Fenecchio]] (Italija) *[[Fersina]] (Italija) * [[Fier (reka)]] (Francija) * [[Fils]] (Nemčija) * [[Finlay (reka)|Finlay]] (402&nbsp;km) (Kanada) * [[Fiora]] (Italija) *[[Fiorentina]] (Italija) * [[Firiza]] (Romunija) *[[Fischa]] (Avstrija) *[[Fischach]] (Avstrija) *[[Fiumelatte]] (Italija) *[[Fjällsjöälven]] (Švedska) *[[Fjätan]] (Švedska) *[[Flakstadelva]] (Norveška) *[[Flarkån]] (Švedska) *[[Flåsjöån]] (Švedska) *[[Flem]] (Švica) *[[Flian]] (Švedska) *[[Flinders]] (Avstralija) *[[Florido]] (Mehika) * [[Flumendosa]] (Italija-Sardinija) * [[Flumini Mannu]] (Italija-Sardinija) *[[Fly River]] (Papua-Nova Gvineja) *[[Fnjóská]] (Islandija) *[[Foča (reka)]] (Bosna in Herc.) * [[Foglia]] (Italija) * [[Foglio]] (Italija) *[[Fojnička rijeka]] (Bosna in H.) *[[Folda]] (Norveška) *[[Fontaulière]] (Francija) * [[Fora di Taggia]] (Italija) *[[Fornacher Redlbach]] (Avstrija) * [[Forno]] (Italija) *[[Forsmarksån]] (Švedska) * [[Forth]] (Škotska) * [[Fortore]] (Italija) *[[Fossa]] (Islandija) *[[Fosselvi]] (Norveška) * [[Foyle]] (Irska) * [[Fraser (reka)|Fraser]] (1370&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) * [[Freiberger Mulde]] (Nemčija) * [[Friedberger Ach]] (Nmečija) *[[Frutz]] (Švica) *[[Fuhse]] (Nemčija) *[[Fulan]] (Švedska) * [[Fulda (reka)|Fulda]] (Nemčija) *[[Fluvià]] (Španija/Katalonija) *[[Fuscher Ache]] (Avstrija) *[[Fylleån]] (Švedska) *[[Fyrisån]] (Švedska) {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=24em}} *[[Gabela]] (Bosna in H.) * [[Gacka]] (Hrvaška) *[[Gådeån]] (Švedska) *[[Gafos]] (Španija) *[[Gailbach]] (Avstrija) *[[Galaure]] (Francija) * [[Galga]] (Madžarska) * [[Gauja (reka)|Gauja]] (Latvija, del meja z Estonijo) * [[Gallego]] (Španija) * [[Gambija (reka)|Gambija]] (1094&nbsp;km) (Afrika) * [[Gandak]] (Nepal, Indija) * [[Ganges]], "Ganga" (2700&nbsp;km) (Azija) *[[Garbet]] (Francija) * [[Gardon]] (Francija) *[[Gårdvedaån]] (Švedska) *[[Garešnica]] (Hrvaška) *[[Gargån]] (Švedska) * [[Garona]]/Garonne/ (Francija) * [[Gartempe]] (Francija) *[[Gascoyne]] (Avstralija) * [[Gaši]]/[[Gashi]]/''Lumi i Gashit'' (Albanija) *[[Gašnica]] (Bosna in H.) *[[Gaula]] (Norveška) *[[Gave de Pau]] (Francija) *[[Gavleån]] (Švedska) *[[Gažnica]] (Hrvaška) * [[Gela]] (Italija-Sicilija) *[[Gelgia]] (Švica) *[[Gélise]] (Francija) * [[Genil]] (Španija) * [[Gera (reka)|Gera]] (Nemčija) * [[Germanasca]] (Italija) *[[Gerovčica]] (Hrvaška) * [[Gers (reka)|Gers]] (Francija) * [[Gersprenz]] (Nemčija) * [[Geumho]] (Južna Koreja) * [[Gaghara]] (Kitajska, Nepal, Indija) * [[Gatprabna]] (Indija) *[[Ghadir]] (Libanon) *[[Ghimbășel]] (Romunija) * [[Gialias]] (Ciper) *[[Gide]](älven) (Švedska) *[[Gidra]] (Slovaška) *[[Gier]] (Francija) *[[Gigjukvisl]] (Islandija) *[[Giessenbach]] (Avstrija) *[[Gimån]] (Švedska) * [[Gimone]] (Francija) * [[Girna]] (Indija) *[[Gjødingelva]] (Norveška) *[[Gland]] (Francija) *[[Glatt]] (Švica) *[[Glavničica]] (Hrvaška) * [[Glenner]] (Švica) *[[Glerá]] (Islandija) *[[Gliboki]] (Hrvaška) * [[Glina (reka)|Glina]] (Avstrija/Koroška) * Glina (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Glinščica (Italija)|Glinščica]]/Rosandra (Slovenija, Italija) * [[Glogovnica]] (Hrvaška) * [[Glomma]]/Glåma (Norveška) * [[Glonn]] (Nemčija) * [[Glubokaja]] (Rusija) *[[Gnarpsån]] (Švedska) * [[Gnjica]] (Bosna in H.) * [[Godavari]] (1445&nbsp;km) (Indija) *[[Goldbach]] (Nemčija) *[[Goljama (reka)|Goljama]] (Bolgarija) * [[Golo (reka)|Golo]]/Golu (Francija-Korzika) * [[Gölsen]] (Avstrija) * [[Gomati]] (Indija) *[[Gomjenica]] (Bosna in H.) *[[Gongnaisi]]/Künes (Kazahstan) * Torrent de [[Gorbio]] (Francija) *[[Görjeån]] (Švedska) * [[Gornalunga]] (Italija-Sicilija) *[[Gortva]] (Slovaška) *[[Goruša]] (Bosna in Herc.) *[[Göta älv]] (Švedska) *[[Gothemån]] (Švedska) *[[Goulburn]] (Avstralija) *[[Govza]] (Bosna in Herc.) * [[Gozdawnica]] (Poljska) *[[Grabovica]] (Srbija; 2. Bosna in Hercegovina) *[[Gračanica (reka)]] (Črna Gora) *[[Gračenica]] (Hrvaška) * [[Gračnica (reka)|Gračnica]] (Slovenija) *[[Gradac (reka)]] (Srbija) *[[Gradačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Gradaščica]] (Slovenija) *[[Gradina (reka)]] (Bosna in H.) * [[Gran Caso]] (Italija) *[[Grana del Monferrato]] (Italija) *[[Grande-Eau]] (Švica) *[[Grand Morin]] (Francija) *[[Grane]] (Nemčija) * [[Gravona]] (Francija-Korzika) *[[Grđevica]] (Hrvaška) (2. Črna gora) *[[Great Eau]] (Anglija) *[[Green (reka)|Green]] river (ZDA) * [[Greve]] (Italija) *[[Greybull]] (ZDA) * [[Gribaja]] (Bosna in H.) * [[Grīva]] (Latvija) *[[Grlovnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Grnčar]]/Vrmoša/Vërmoshi (Albanija, Črna Gora) *[[Grønfjellåga]] (Norveška) * [[Grossarler Ache]] (Avstrija) *[[Grotla]] (Norveška) *[[Grundbach]] (Nemčija) *[[Grwyne Fawr]] (Wales) *[[Guadalupe]] (Texas, ZDA) * [[Gvadalkivir]] (Španija) * [[Guadiana]] (Španija, Portugalska) * [[Guayape]] (Španija) *[[Gudbrandsdalslågen]] (Norveška) * [[Gudenå]] (Danska) * [[Guduča]] (Hrvaška) *[[Guirande]] (Francija) * [[Guišui]] (Kitajska) *[[Gujva]]/Hujva (Ukrajina) *[[Gullspångsälven]] (Švedska) *[[Gusen]] (Avstrija) * [[Gwda]] (Poljska) * [[Gyöngyös]] (Madžarska) {{div col end}} == H == {{div col|colwidth=24em}} * [[Hadžider]] (Ukrajina) *[[Hadžijska reka]] (Bolgarija) *[[Hagbyån]] (Švedska) * [[Haihe]] (Kitajska) * [[Haliakmon]]/[[Aliakmon]] (Grčija) *[[Halicz]] (Poljska) *[[Halleby Å]] (Danska) *[[Haller (reka)|Haller]] (Nemčija) *[[Hallingdalselva]] (Norveška) * [[Halliste]] (Estonija) *[[Hamel]] (Nemčija) *[[Hamrångeån]] (Švedska) * Han (reka) (Kitajska) * Han (Južna Koreja/Severna) * [[Haná]] (Češka) *[[Handlovka]] (Slovaška) *[[Handölan]] (Švedska) * [[Harirud]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Härjån]] (Švedska) * [[Härjapea]] (Estonija) *[[Hårkan]] (Švedska) *[[Harlem]] (ZDA) *[[Harmångersån]] (Švedska) *[[Harmanlijska reka]] (Bolgarija) *[[Hartbach]] (Avstrija) *[[Hasbani]] Ḥatzbaní/Snir (Libanon, Izrael) * [[Hasdo]] (Indija) * [[Hase (reka)|Hase]] (Nemčija) *[[Hässjaån]] (Švedska) * [[Hatanga]] (1510&nbsp;km) (Rusija) * [[Havel]] (Nemčija) *[[Hedströmmen]] (Švedska) * [[Heihe]]/Ruoshui (Kitajska) * [[Hejlovka]] (Češka) *[[Héraðsvötn]] (Islandija) * [[Hérault (reka)|Hérault]] (160 km) (Francija) * [[Herlen]] (Kitajska) * [[Hers-Vif]] (Francija) *[[Heve]] (Nemčija) *[[Helgeå]] (Švedska) * [[Helmand (reka)|Helmand]] (Afganistan) * [[High River]] (Kanada) *[[Himleån]] (Švedska) *[[Hinterrhein]] (Švica) * [[Hitri Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Hl´boky reká]] (Slovaška) * [[Hloučela]] (Češka) * [[Hnilec]] (Slovaška) *[[Hoan]] (Švedska) *[[Hoangho]] >> [[Rumena reka]] *[[Hofsá]] (Islandija) *[[Högvadsån]] (Švedska) *[[Hokitiko]] (Nova Zelandija) *[[Holtemme]] (Nemčija) *[[Holyford River]]/Whakatipu Ka Tuka (Nova Zelandija) * [[Hönne]] (Nemčija) * [[Hooghly]] (Indija) * [[Hopjor]] (Rusija) *[[Hörgá]] (Islandija) *[[Horin]] /Gorinj (Ukrajina) * [[Hornád]]/Hernád (Slovaška, Madžarska) *[[Hörnån]] (Švedska) * [[Hortobágy (reka)|Hortobágy]] (Madžarska) * [[Hovd]] (Mongolija) *[[Hrčavka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Hron]] (276&nbsp;km) (Slovaška, Madžarska) * [[Horvatska]] (Hrvaška) * [[Huai]] (Kitajska) * [[Hubelj]] (Slovenija) * [[Hudinja (reka)|Hudinja]] (Slovenija) * [[Hudson (reka)|Hudson]] - glavna reka države New York (ZDA) * [[Huerva]] (Španija) *[[Huisne]] (Francija) *[[Hulan]] (Švedska) * [[Hunhe]] (Kitajska) * [[Hun (reka)|Hun]] (Kitajska) *[[Hustec]] (Ukrajina) * [[Hunte]] (Nemčija) *[[Hurna-Solinka]] (Poljska) *[[Husån]] (Švedska) *[[Hutt River]] /Te Awa Kairangi (Nova Zelandija) * [[Hvajang-gang]] (Južna Koreja) *[[Hvítá]] (Islandija) *[[Hvozdnice]] (Češka) {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ialomița]] (225&nbsp;km) (Romunija), * [[Ibar]] (276&nbsp;km) (Črna Gora, Srbija, Kosovo) *[[Ibie]] (Francija) * [[Ida (reka)|Ida]] (Slovaška) * [[Ider]] (452&nbsp;km), (Rusija, Mongolija) * [[Idrija (reka)|Idrija]]/Juruda/Iudrio/Judri (Slovenija/Italija) * [[Idrijca]] (Slovenija) * [[Iecava]] (Latvija) *[[Igneray]] (Francija) * [[Iguasu]] (Brazilija, Argentina) *[[Ihme]] (Nemčija) *[[Illinois (reka)]] (ZDA) * [[Ijsell]] (Nizozemska) * [[Ik]] (Rusija) * [[Ill (Francija)]] * [[Ill (Avstrija)|Ill]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Ille]] (Francija) * [[Ili (reka)]] (Ujgurija, Kazahstan) * [[Iller]] (Nemčija) * [[Ilm]] (Nemčija) * [[I-lo]] (Mongolija) *[[Ilomska]] (Bosna in Herc.) * [[Ilova]] (Hrvaška) *[[Ilse]] (Nemčija) * [[Ilz]] (Nemčija) * [[Imera Settentrionale]] (Italija-Sicilija) * [[Impero]] (Italija) * [[Ina (reka)|Ina]] (Poljska) *[[Inangahua]] (Nova Zelandija) * [[Ind]] (3190&nbsp;km) (Pakistan, Indija/Džamu in Kašmir, Kitajska-zah. Tibet) * [[Indals]]/[[Indalsälven]] (Švedska) * [[Indigirka]] (1726&nbsp;km) (Rusija) * [[Indravati]] (Indija) * [[Indre (reka)]] (Francija) *[[Inerste]] (Nemčija) * [[Inhulec]]´/Ingulets´ (Ukrajina) * [[Inn]] (518&nbsp;km) (Švica, Avstrija, Nemčija) *[[Inna]] (Norveška) *[[Innbach]] (Avstrija) *[[Indrois]] (Francija) * [[Inny]] (Irska) * [[Ipeľ]] /Ipoly (Slovaška, Madžarska) *[[Ipotnica]] (Slovaška) * [[Ippari]] (Italija-Sicilija) * [[Iravadi]] (2170&nbsp;km) (Mjanmar), * [[Irbe]] (Dižirbe, Dižirve, Irbes upe, Irve; livonsko: Īra) (Latvija) * [[Irfon]] (Wales) * [[Irminio]] (Italija-Sicilija) *[[Irpin]] (Ukrajina) * [[Irtiš]] (4370&nbsp;km) (Kitajska, Kazahstan, Rusija) * [[Isar]] (Avstrija, Nemčija) *[[Isclero]] (Italija) *[[Ise]] (Nemčija) * [[Isel]] (Avstrija) * [[Isère (reka)|Isère]] (Francija) * [[Ishëm]] (Albanija) * [[Iskăr (reka)|Iskar]] (Černi, Levi, Beli Iskăr), [[Malki Iskăr]] (Bolgarija) * [[Iskrica]] (Hrvaška) * [[Isle]] (Francija) * [[Isorno]] (Italija, Švica) * [[Issel]] (Nemčija) * [[Išikari]] (Japonska) * [[Išim (reka)|Išim]] (1809&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija), * [[Iščica]] (Slovenija) * [[Iška]] (Slovenija) * [[Iton]] (Francija) * [[Itz]] (Nemčija) * [[Ivalo]] (Finska) * [[Iza (reka)|Iza]] (Romunija) *[[Izvorčica]] (Severna Makedonija) *[[Izvorska reka]] (Bolgarija) * [[Iž (reka)|Iž]] (Rusija) {{div col end}} == J == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jablanica, Južna Morava]] (Srbija) *Jablanica (2 reki: Bolgarijia ter Bosna in Hercegovina) *[[Jablunka]] (Ukrajina) * [[Jaci]]/Aci (Italija-Sicilija; pod Etno) * [[Jadar]] (1. Srbija; 2. Bosna in H.) * [[Jadova]] (Hrvaška) *[[Jadovica]] (Bosna in H.) *[[Jädraån]] (Švedska) * [[Jadro (reka)|Jadro]] (Hrvaška) * [[Jägala]] (Estonija) * [[Jagst]] (Nemčija) * [[Jajrud]] (Iran) * [[Jajva]] (Rusija) *[[Jakotina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jalón]] (Španija) *[[James River]] (ZDA) * [[Jamuna]] (Indija), (Bangladeš) * [[Jana (reka)|Jana]]/Adiča (1170&nbsp;km) (Rusija, 2 reki?) * [[Jangce]], ''Chang Chiang (Chang Jiang)'', Modra reka/Dolga reka (6380&nbsp;km) (Kitajska) * [[Janj]] (Bosna in Hercegovina) * Janja (Bosna in Hercegovina) * [[Jantra]] (Bolgarija) * [[Japurá]] (Brazilija) * [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]] (Jordanija, Sirija, Izrael) *[[Jaruga]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jasačnaja]] (Rusija) *[[Jasenica (Neretva)]] (Bosna in Hervegovina) *[[Jaska]] (Hrvaška) *[[Jasenica (Srbija)]] (Srbija) *[[Jaševica]] (Hrvaška) *[[Jaška reka]]/Lukavac (Črna Gora) *[[Jatran]] (Ukrajina) * [[Javeri]] (Indija) *[[Javornice]] (Češka) *[[Jävre]] (Švedska) * [[Jazva]] (Rusija) *[[Jeetze]] in [[Jeetzel]] (Nemčija) * [[Jefferson (reka)|Jefferson]] (134&nbsp;km) (ZDA) * [[Jegrička]], ''Egres'' (Srbija) * [[Jegrznia]] (v zg.toku: Lęga, Małkiń), Poljska * [[Jeja]] (Rusija) *[[Jelenska]] (Hrvaška) *[[Jelovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jenisej]] (3487&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Jerma]] (Srbija, Bolgarija) *[[Jesenica]] (Hrvaška) *[[Jeune Autize]] (Francija) * [[Jevišovká]] (Češka) *[[Jezerka]] (Bosna in Hercegovina; 2. Hrvaška) * Jezernica (več, Slovenija, Avstrija-Koroška) * [[Jidoştiţa]] (Romunija) * [[Jieț]] (Romunija) * [[Jihlava (reka)|Jihlava]] (Češka) * [[Jihlavka]] (Češka) * [[Jijia]] "Žižija" (Romunija) * [[Jiu]] (Rominija) * [[Jizera]] /Izera (Češka-Poljska) *[[Jökulsá á Dal]], tudi Jökulsá á Brú ali Jökla (Islandija) *[[Jökulsá á Fjöllum]] (Islandija) *[[Jökulsá í Lóni]]/[[jökulá á Suðausturlandi]] (Islandija) *[[Jonte]] (Francija) * [[Jordan]] (Palestina/Izrael/Jordanija) *[[Jošanica]] (Srbija) (2. = Bosna in H.) *[[Jošavka]] (Bosna in H.) * [[Džuba (reka)|Džuba]] (''Juba'') (1500&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Júcar]] (Španija) *[[Jugovska reka]] (Bolgarija) *[[Juine]] (Francija) * [[Jukon (reka)|Jukon]] (''Yukon'') (3190&nbsp;km) (ZDA, Kanada) *[[Juktån]] (Švedska) * [[Jūra]] (Litva) {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=24em}} * [[Kabul (reka)|Kabul]] (Afganistan, Pakistan) * [[Kaczawa]]/Kačava (Poljska) * [[Kadalundi]](-puzha) (Indija-Kerala) * [[Kadina reka]] (Severna Makedonija) *[[Kadiša]] (Nahr Abu Ali) (Libanon) * [[Kafirnigan]] (Tadžikistan) *[[Kåge]](älven) * [[Kagera]] (597&nbsp;km) (Burundi, Ruanda, Tanzanija) *[[Kainach]] (Avstrija) *[[Kaitumälven]] (Švedska) * [[Kala (reka)|Kala]] (Finska) *[[Kålaboda]] (Švedska) *[[Kalakoč]]/Popovski Lom (Bolgarija) *[[Kalamas]] (Grčija) * [[Kala Oya]] (Šrilanka) * [[Kalasë]] (Albanija) *[[Kaljina]] (Bosna in Herc.) * [[Kali Sindh]] (Indija) *[[Kalitva]] (Rusija) *[[Kalix]](-älven) (Švedska) *[[Kalova]] (Ukrajina) *[[Kaluderska rijeka]] (Črna gora) * [[Kalu Ganga]] (Šrilanka) * [[Kama (reka)|Kama]] (2032&nbsp;km) (Rusija) *[[Kamenica]] (Srbija) *[[Kamenice]] (Češka) * [[Kamčija]] (Bolgarija) * [[Kamienna]] (Poljska) * [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniška Bistrica]] (Slovenija) * [[Kamp (reka)|Kamp]] (Avstrija) *[[Kanagjol]] (Bolgarija) * [[Kander]] (Švica) * [[Kangsabati]] (Indija) * [[Kanhar]] (Indija) * [[Kapos]] (Madžarska) * [[Kapuas]] (Borneo-Indonezija) * [[Karagač]] (Bolgarija) *[[Karamea]] (Nova Zelandija) * [[Karas]]/[[Karasjohka]] (Norveška) * [[Karaš]]/[[Caraș]] (Romunija, Srbija) * [[Karašica]] (Hrvaška) *[[Karakašica]] (Hrvaška) *[[Karatal]] (Kazahstan) *[[Karna]]: [[Velika Karna]] &[[Mala Karna]] (Ukrajina) *[[Karnahta]] (Italija-Furlanija) * [[Karpovka]] (Rusija) * [[Käru]] (Estonija) * [[Karun (reka)]] (Iran) *[[Karup Å]] (Danska) * [[Kasai]], Kwa (1.950&nbsp;km) (Zair) * [[Kasari]] (Estonija) *Kašina (Hrvaška) * [[Katun (reka)]] (Rusija) *[[Katušnica]] (Srbija) * [[Kaveri (reka)|Kaveri]] (Indija) *[[Kaš]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kašnica]] (Hrvaška) *[[Kävlingeån]] (Švedska) *[[Kawarau]] (Nova Zelandija) * [[Kazir]] (Rusija) *[[Kaznica]] (Hrvaška) * [[Keila]] (Estonija) * [[Kelani]] (Šrilanka) * [[Kelulun]]/Herlen (Kitajska) * [[Kem]] (Rusija) *[[Keräsjoki]] (Švedska) * [[Kymijoki]] Kemi(494&nbsp;km) (Finska) * [[Ken]] (Indija) * [[Keriberka]] (Rusija) * [[Kerulen]] (Rusija) *[[Khyber Pakhtunkhwa]] (Pakistan) * [[Kigač]] (Rusija/Kazahstan) * [[Kiimingin]] (Finska) *[[Kilan]] in [[Kilaån]] (Švedska) *[[Kings]] (ZDA) * [[Kinzig]] (Nemčija) *[[Kir]] (Albanija) * [[Kirhiž]] (Ukrajina) * [[Kirön]] (Finska) * [[Kirpili]] (Rusija) *[[Kisuca]] (Slovaška) * [[Kišna (reka)|Krišna]] (1,400&nbsp;km) (Južna Indija) *[[Kitenska reka]] (Bolgarija) * [[Kızılırmak]] (gr. Alis/Halis) (1151&nbsp;km) (Turčija-Anatolija) * [[Kizilsu]]/Vahš (Kirgizistan, Tadžikistan) *[[Kjarrá]]–[[Thervá]]/Þverá (Islandija) *[[Klabava]] (Češka) *[[Kladnica]] (Srbija) * [[Klamath]] (ZDA, * [[Klar]]/Klarälven (Norveška, Švedska) * [[Kleine Emme]] (Švica) *[[Kleiner Aller]] (Nemčija) *[[Klina (reka)]] (Kosovo) * [[Klodska Nisa]] (tudi Vzhodna Nisa, Poljska) * [[Kloostri]] (Estonija) * [[Kněžná]] (Češka) * [[Kobra]] (Rusija) * [[Kocába]] (Češka) * [[Kocher]] (Nemčija) *[[Kočanska reka]] (Severna Makedonija) * [[Kokemäen]] (Finska) * [[Kokra]] (Slovenija) *[[Kolbäcksån]] (Švedska) * [[Kolima (reka)|Kolima]] (2129 &nbsp;km) (Rusija) * [[Kolorado (reka), Argentina|Kolorado, Argentina]] * [[Kolorado (reka)|Kolorado]] (2330&nbsp;km) (ZDA) * [[Kolorado (reka), Kostarika|Kolorado, Kostarika]] * [[Kolpa]] /Kupa (296&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška), * [[Kolubara]] (Srbija/Bolgarija) * [[Kolumbija (reka)|Kolumbija]] (2250&nbsp;km) (Severna Amerika) *[[Kolunska]] (Bosna in H.) * [[Kolva]] (Rusija) * [[Kolvica]] (Rusija) *[[Komarnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Kongeå]] (Danska) * [[Kongo (reka)|Kongo]] (4670&nbsp;km) (Kongo, Afrika) *[[Königsseer Ache]] (Nemčija) *[[Konjarska reka]]/[[Konjarka]] (Severna Makedonija) *[[Konjička Ljuta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kopanica]] (Poljska) *[[Koper (reka)]] (Rusija) *[[Köpingsån]] (Švedska) * [[Koppány]] (Madžarska) * [[Koprivnica (reka)|Koprivnica]] /Koprivnička rijeka (Hrvaška) * [[Kõpu]] (Estonija) * [[Korana (reka)|Korana]] (Hrvaška/Bosna in Hercegovina) * [[Korenaja]] (Rusija) *[[Korenica (reka)]] (Hrvaška) * [[Koritnica (reka)|Koritnica]] (Slovenija) *[[Koropec]] (Ukrajina) * Kosa/[[Kosva]] (Rusija) * [[Kosi (reka)|Kosi]] (Kitajska, Nepal, Indija) *[[Kosinac]] (Hrvaška) *[[Kosovska]] (Ukrajina) *[[Kosteljina]] (Hrvaška) * [[Kotojedka]] (Češka) * [[Kouris]] (Ciper) * [[Koyna]] (Indija) *[[Kozica]] (Bosna in Herc.) (2. Cosizza/Furlanija) * [[Kraich]] (Nemčija) * [[Krapina (reka)|Krapina]] (Hrvaška) * [[Krapinica]] (Hrvaška) *[[Krasnaja]] (Ukrajina) * [[Krbava]] (Hrvaška) *[[Krbavica]] (Hrvaška) * [[Krčica]] (Avstrija-Koroška) * [[Krčić]] (Hrvaška) * [[Křemelná]] (Češka) * [[Krems (reka)|Krems]] (Avstrija) * [[Krępiel]] (Poljska) *[[Kreševica]] (Bosna in H.) * [[Křetínka]] (Češka) *[[Krimmler Ache]] (Avstrija) * [[Kriš]] (združeni Beli, Črni in Hitri Kriš), Madžarska * [[Krišna (reka)|Krišna]] (Indija) *[[Krivača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kriva reka]] (Severna Makedonija) * [[Krivaja (reka)|Krivaja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Krivaja (Vojvodina)]] (Srbija) *[[Krivánsky potok]] (Slovaška) * [[Krka]] - (94&nbsp;km) [[Slovenija]] * [[Krka, Koroška (reka)|Krka]] (120&nbsp;km), (Avstrija-Koroška) * [[Krka, Hrvaška|Krka]] (75&nbsp;km) (Hrvaška) *[[Kroljuvka]] (Poljska) *[[Krossá]] (Islandija) *[[Křinice]] (Češka) * [[Krtíš]] (Slovaška) * [[Krupa]] (Slovenija; 2. Bosna in H.) *[[Krupá]] (Slovaška) * [[Krupinica]] (Slovaška) *[[Kruščica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Kruškovica]] (Bosna in H.) *[[Krušnica]] (Bosna in H.) * [[Krzna]] (Poljska) * [[Krzycki Rów]] (Poljska) * [[Kuban (reka)|Kuban]] (907&nbsp;km) (Rusija) * [[Kubango]] (Angola) *[[Kučerla]] (Rusija) * [[Kučnica]] (Slovenija/Avstrija) *[[Kúðafljót]] (Islandija) * [[Kuma]] (Rusija) * [[Kunda]] (Estonija) *[[Künes]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kungsbackaån]] (Švedska) * [[Kupica]] (Hrvaška) * [[Kupčina]] (Hrvaška) * [[Kura (reka)|Kura]] (1515&nbsp;km) (Turčija, Gruzija, Azerbajdžan) *[[Koskokwim]]/Kusko/Kusquqvak (ZDA-Aljaska) *[[Kutinska Reka]] (Srbija) * [[Kva Jai]] (380&nbsp;km) (Tajska) * [[Kva Noi]] (278&nbsp;km) (Tajska) * [[Kvisa]] (Poljska) *[[Kyjovka]] (Češka) * [[Kysuca]] (Slovaška) {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=24em}} * [[Laba]] (1159&nbsp;km) (Češka, Nemčija) * [[Laba (Rusija)|Laba]] (Rusija) * [[Laber]] /[[Große Laber]], Nemčija * [[Laborec]] (Ukrajina, Slovaška) *[[La Borrèze]] (Francija) * [[Labotnica]] (Avstrija/Koroška) *[[Lachlan]] (Avstralija) *[[Lachte]] (Nemčija) * [[Łada]] (Poljska) * [[Laeva]] (Estonija) * [[Lagan]] (Severna Irska in 2.- južna Švedska) * [[Lagen]] (Norveška) *[[Lagnon]] (Francija) * [[Lahinja]] (Slovenija) * [[Lahn]] (Nemčija) *[[Lainio]](älven) (Švedska) *[[Laisälven]] (Švedska) *[[Laïta]]/bretonsko Laeta (Francija) * [[Lakavica]] oz. Kriva Lakavica (Severna Makedonija) * [[Lambro]] (Italija) * [[Lambro Meridionale]] (Italija) *[[Lammer]] (Avstrija) * [[Laming]] (Avstrija) *[[Lambon]] (Francija) * [[Lamone]] (Italija) *[[Landquart]] (Švica) *[[Landswasser]] (Švica) * [[Lane]] (Anglija) * [[Lanë]] /''Lana'' (Albanija) *[[Långan]] (Švedska) *[[Langete]] (Švica) * [[Lapinč]]/Lafnitz (Avstrija, Madžarska) * [[Lapuan]] (Finska) * [[Lăpuș]] ''Lápos'' (Romunija) * [[Lapuşna]] (Moldavija) * [[Lašva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lätäseno]] (Finska) * [[Latorica]] (Ukrajina, Slovaška) * [[Lauce]] (Latvija) *[[Laudach]] (Avstrija) * [[Lauter]] (Namčija) * [[Lavanestro]] (Italija) *[[Laxá í Aðaldal]] (Islandija) *[[Laxá í Kjós]] (Islandija) *[[Layon]] (Francija) *[[Lazeščina]] (Ukrajina) * [[Lea (reka)|Lea]] (Anglija) *[[Leale]] /Leâl (Italija-Furlaija?) * [[Łeba]] (Poljska * [[Lech (reka)|Lech]] (263&nbsp;km) (Avstrija, Nemčija) * [[Lech (Poljska)|Lech]] (Poljska) * [[Leda (reka)|Leda]] (Nemčija) * [[Ledava]] (Slovenija) *[[Lède]] (Francija) *[[Ledra]] /Ledre (Italija-Furlanija) *[[Leduån]] (Švedska) * [[Lee (reka)|Lee]] (Irska) * [[Lega (reka)|Lega]] (Poljska) *[[Lehrde]] (Nemčija) * [[Lein]] (Nemčija) * [[Leine]] (281&nbsp;km) (Nemčija), * [[Leitha]]/Lajta (Avstrija, Madžarska) *[[Lémance]] (Francija) * [[Lena]] (4270&nbsp;km) (Rusija) * [[Lëngaricë]] (Albanija) *[[Leniwka]] (Poljska) * [[Lenne]] (Nemčija) *[[Lente]] (Italija) *[[Leoganger Ache]] (Avstrija) * [[Lepenec]] (Kosovo, Severna Makedonija) *[[Lepenica]] (3, Bosna, Hrvaška in Srbija) *[[Lepsi]] (Kazahstan) *[[Lérez]] (Španija) *[[Lespezi]] (Romunija) * [[Lesti]] (Finska) *[[Lethe]] (ZDA-Aljaska) *[[Lete]] (Italija) * [[Letimbro]] (Italija) *[[Levrière]] (Francija) * [[Lėvuo]] (Litva) *[[Lez]] (Francija) *[[Lézarde]] (Francija) *[[Ležák]] /Holetínka (Češka) * [[Li (reka)|Li]], Kitajska * [[Liao]] (1450&nbsp;km) (Azija) * [[Liane]] (Francija) * [[Liard]] (950&nbsp;km) (Kanada) *[[Libava]] (Češka) *[[Liběchovka]] (Češka) * [[Líboc]] (Češka) * [[Libočovka]] (Češka) * [[Libuňka]] (Češka) *[[Ličanka]]/Fužinarka (Hrvaška) *[[Lidan]] (Švedska) *[[Lidzieja]] (Belorusija) * [[Lielupe]] (Latvija) * [[Lieser (Drava)]]/Jezernica * [[Lieser (Nemčija)]] (Nemčija) * [[Liesing]] (Avstrija) * [[Lietava]] (Litva) * [[Liffey (reka)|Liffey]] (Irska) *[[Ligne]] (Francija) *[[Lignon]]; Lignon du Forez; Lignon du Velay (Francija) * [[Liivi]] (Estonija) * [[Lika (reka)]] (Hrvaška) *[[Lilla Luleälven]] (Švedska) *[[Lillälven]] (Švedska) *[[Lillpiteälven]] (Švedska) * [[Lim]] (Albanija, Črna Gora, Srbija, Bosna) * [[Limmat]] (Švica) * [[Limni Fragmatos Gadoura]] (Grčija-Rodos) *[[Limpedea]] (Romunija) * [[Limpopo (reka)|Limpopo]] (1600&nbsp;km) (Mozambik/Južna Afrika/Zimbabve/Bocvana) *[[Linaälven]] (Švedska) * [[Linde]] (Nizozemska) *[[Lindenbach]] (Avstrija) *[[Lindenborg Å]] (Danska) * [[Linth]](-Limmat) (Švica) * [[Linzer Ach]] (Nemčija) *[[Lipce (reka)]] (Ukrajina) *Lipnica (Hrvaška) *Lipnik (Slovaška) * [[Lippe]] (Nemčija) * [[Liri-Garigliano]] (Italija) *[[Lisora]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lištica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Litani (reka)|Litani]] (Leontes) (Libanon) * [[Litava]] (Češka) *[[Litavka]] (Ćeška) *[[Liverpool River]] (Avstralija) * [[Livenza]] (Italija-Furlanija) *[[Livo]] (Italija) * [[Liwiec]], Liw (Poljska) *[[Ljig]] (Srbija) *[[Ljubeljska Borovnica]] (Avsrtrija-Koroška) * [[Ljubina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Ljubljanica]] (41&nbsp;km) (Slovenija) * [[Ljungan]] (Švedska) *[[Ljungby]](ån) (Švedska) * [[Ljuča]] (Črna Gora) *[[Ljudska reka]] (Srbija) * [[Ljusnan]] (Švedska) *[[Ljustorpsån]] (Švedska) * [[Ljuta (reka)|Ljuta]] (Hrvaška, Črna Gora; Bosna in Herceg.; tudi Ukrajina) *Ljuta/[[Kalinovička Ljuta]]/[[Dindolka]]/[[Repešnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Llapi]] (Kosovo) * El [[Llobregat (reka)|Llobregat]] (Španija/Katalonija) * [[Loara]]/Loire (1006&nbsp;km) (Francija) * [[Lobnica (Drava)|Lobnica]] (Slovenija) *[[Locone]] (Italija) *[[Loděnice]] (Češka) *[[Lofsen]] (Švedska) *[[Logon]](e) (Srednjeafriška republika, Čad) * [[Lohr ]] (Nemčija) *[[Loing]] (Francija) * [[Loir]] (312&nbsp;km) (Francija) *[[Loiret]] (Francija) * [[Loisach]] (Avstrija, Nemčija) *[[Lokvarka]] (Hrvaška) * [[Lom]] (Bolgarija) ** [[Rusenski Lom]] (Bolgarija) **[[Beli Lom]] (Bolgarija) **[[Černi Lom]] (Bolgarija); [[Popovski Lom]]/Kalakoč *[[Lomnica]] (Hrvaška) * [[Lomnice]] (Češka) *[[Lomnicja]] (Ukrajina) * [[Londža]] (Hrvaška) * [[Lone]] (Nemčija) * [[Longanus]] (Italija-Sicilija) *[[Long Eau]] (Anglija) * [[Lonja (reka)|Lonja]] (Hrvaška) *[[Lonjica]] (Hrvaška) *[[Lonza]] (Švica) * [[Loobu]] (Estonija) * [[Lorze]] (Švica) * [[Losse]] (Nemčija) * [[Lot (reka)]]/Òlt/Òut (Francija) * [[Lotta]] (Finska, Rusija) * [[Loue]] (Francija) * [[Loučka]] (Češka) * [[Loučná]] (Češka) * [[Loue]] (Francija) * [[Lõve]] (Estonija) *[[Lovnička rijeka]] (Črna gora) *[[Loznička rijeka]] (Črna gora) * [[Ložnica (Dravinja)]] (Slovenija) * [[Ložnica (Savinja)]] (Slovenija) *[[Lubina]] (Češka) *[[Lubovačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lubsza]] (Poljska) *[[Lučelnica]] (Hrvaška) *[[Lučica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lučina (reka)]] (Češka) * [[Luda Jana]] (Bolgarija) * [[Luda reka]]/Erythropotamos (Bolgarija, Grčija) *[[Ludon]] (Francija) *[[Luica]] (Romunija) * [[Luiro]] (Finska) * [[Lukavac (reka)|Lukavac]] (Bosna in H.) * [[Lukavica (reka)|Lukavica]] (Bosna in H.) *[[Lukoć]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lukuga]] - edina odtočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Lukula]] (Angola, Kongo?) *[[Lukva]] (Ukrajina) * [[Lule]](älven) (Švedska) *[[Lumiei]] (Italija-Furlanija) *[[Lunain]] (Francija) * Lune (Anglija) * [[Luni]] (Indija) * [[Luoba]] (Litva) *[[Lupljanica]] (Bosna in H.) *[[Lupnica]] (Bosna in H.) * [[Lütschine]] (Švica) *[[Lutter]] (Nemčija) * [[Lutz]] (Avstrija) * [[Luvironza]] (182&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Luzège]] (Francija) *[[Luža (reka)]] (Rusija) * [[Lužiška Nisa]] (252&nbsp;km) Poljska, Češka, Nemčija * [[Lužnice (reka)|Lužnice]] (Avstrija, Češka) *[[Lužnja]] (Srbija) *[[Lyckebyån]] (Švedska) *[[Lygne]] (Norveška) * [[Łyna]] (Poljska) * [[Lys]]/Leie (Francija, Belgija) * Lycus/Lykos (Çürüksu) (Turčija-Anatolija) {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=24em}} * Maas (gl. Meuse) * [[Mackenziejeva reka]] (1738&nbsp;km) (Kanada) * [[Madeira (reka)]] (Brazilija) *[[Maè]] (Italija) * [[Magdalena (reka)|Magdalena]] (1730&nbsp;km) (Kolumbija) *[[Maggia]] (Švica) * [[Maglenica]] (Grčija-Egejska Makedonija) * [[Magra]] (Italija) * [[Mahanadi]] (Indija) * [[Mahananda]] (Indija/Sikkim) * [[Maha Oya]] (Šrilanka) * [[Mahaveli]] (Šrilanka) * [[Mahi]] (Indija) *[[Maine (reka)]] (Francija) * (River) Maine (2 reki na Irskem) * Maine (reka) (ZDA; 2. Francija) * [[Maira]] (Italija) * [[Maisach]] (Nemčija) *[[Maja (reka)]] (Hrvaška) *[[Majdanka]] (Bosna in H.) * [[Majna]] (527&nbsp;km) [[Nemčija]] *[[Maksimivska reka]] (Poljska/Ukrajina)? * [[Malahatari]] (Rusija) *[[Malån]] (Švedska) *[[Mala Neretva]] (Hrvaška) *[[Malenicja]] (Ukrajina) *[[Malina]] (Slovaška) *[[Mallero]] (Italija) * [[Mali Anjuj]] (Rusija) * [[Malone]] (Italija) *[[Malše]]/Maltsch (Avstrija, Češka) * [[Malta (Avstrija)|Malta]] (Avstrija-Koroška) * [[Malta (reka)|Malta]] (Latvija) * [[Malvathu]] (Šrilanka) *[[Mali Dunav]] (Srbija) * [[Malý Dunaj]] (Mala Donava) (Slovaška) * [[Mamoré]] (Brazilija) * [[Manas (reka)|Manas]] (Kitajska/Tibet, Butan, Indija) *[[Manda]] (Bosna in Hercegovina) *[[Mândra]] (Romunija) * [[Mangfall]] (Nemčija) * [[Manič]] (Rusija) * [[Manimala]] (Indija-Kerala) * [[Mandžra]] (Indija) *[[Mann River]] (Avstralija) * El [[Manol]] (Španija-Katalonija) *Río [[Mapocho]] (Čile) * [[Mara (reka)|Mara]] (Romunija) * [[Marano]] (Italija) * [[Marañón (reka)|Marañón]] (1737&nbsp;km) (Južna Amerika -) * [[Marcal]] (Madžarska) * [[Marecchia]] (Italija) * [[Marica]] (gr. Hebros, tur. Meriç) (480&nbsp;km) Bolgarija, Turčija, Grčija *[[Marinovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Markarfljót]] (Islandija) *[[Markau]] (Nemčija) * [[Markova reka]] (Severna Makedonija) * [[Marna]] "Marne" (525&nbsp;km) Francija *[[Marokopa]] (Nova Zelandija) * [[Marovica]] (Srbija) *[[Maronne]] (Francija) * [[Mārupīte]] (Latvija) * Mas / [[Matz]] (Francija) * [[Massu]] (Estonija) *[[Mastník]] (Češka) * [[Mat`]] (Albanija) *[[Matica]] (Bosna in Hercegovina, Hrvaška) * [[Matrosovka]] (Rusija-Kaliningrad) *[[Mauldre]] (Francija) *[[Maumee (reka)]] (ZDA) * [[May]] (Irska) * [[Mayenne (reka)|Mayenne]] (Francija) * [[Mazaro]] (Italija-Sicilija) *[[Mazunka]] (Ukrajina) * [[Mazupīte]] (Latvija) * [[Meander (reka)|Meander]] (Turčija-Anatolija) * [[Medija (potok)|Medija]] (Slovenija) *[[Meduna]] (Italija-Furlanija) * [[Medvedica (reka)|Medvedica]] (Rusija) * [[Medway (reka)|Medway]] (Anglija) * [[Meghna]] (Bangladeš) * [[Mekong]] (4350&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar, Laos, Tajska, Kambodža, Vietnam) * [[Meenačil]]-aar (Indija-Kerala) *[[Meisse]] (Nemčija) * Mela (reka)/[[Möll]] (Avstrija-Koroška) *[[Melezza]] (Švica) oz. [[Melezzo Orientale]] (Italija) *[[Mella]] (Italija) *[[Melk (reka)]] (Avstrija) * [[Menam]] (Azija) *[[Mera (reka)|Mera]] (Švica, Italija) *[[Merklínka]] (Češka) * [[Mersey]] (Anglija) *[[Mersunja]] (Hrvaška) * [[Merta]] (Češka) *[[Meschio]]/Mescli (Italija) * [[Mesta (reka)|Mesta]] /Nestos (Bolgarija, Grčija) * [[Mestinjščica]] (Slovenija) * [[Meša]] (Rusija) * [[Metauro]] (Italija) * [[Metuje]] (Češka) *[[Meu]] (Francija) * [[Meurthe]] (Francija) * [[Meuse]], ''Maas'' (925&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska), * [[Mezenj]] (Rusija) * [[Meža]] (Slovenija) * [[Midouze]]/Midour/okcitan. Midor/Midosa (Francija) *[[Mieån]] (Švedska) *[[Miellätno]] (Švedska) *[[Mignon]] (Francija) * [[Miljacka]], Bosna in Hercegovina * [[Mincio]] (Italija) * [[Minija]] (Litva) *[[Minnesota (reka)]] (ZDA) * [[Miño (reka)|Miño]] /Minho (Španija-Galicija/Portugalska) * [[Mirna (reka)|Mirna]] (44&nbsp;km) Slovenija * [[Mirna (Hrvaška)|Mirna]] (53 km) (Hrvaška-Istra) * [[Miruša]] (Kosovo) *[[Mis]] (Italija) * [[Misa]] (Latvija) * [[Misisipi]] (3733&nbsp;km) (ZDA) * [[Mislinja (reka)|Mislinja]] (Slovenija) *[[Misoča]] (Bosna in Hercegovina) * [[Misuri (reka)|Misuri]] (Missouri) (3767&nbsp;km) (ZDA) *[[Mittån]] (Švedska) *[[Mlađačka rijeka]] (Bosna in H.) * [[Mlava]] (2: Srbija in Bosna in H.) * Toreente [[Modolena]] (Italija) *[[Mleczka]] (Poljska) *[[Moälven]] (Švedska) *[[Močurica]] (Bolgarija) *[[Modrugazu]] (Romunija) * [[Mogami]] (Japonska) * [[Möhne]] (Nemčija) * [[Mokša]] (Rusija) * [[Moldova (reka)|Moldova]] (Romunija) * [[Moloma]] (Rusija) *[[Molonglo]] (Avstralija) * [[Moma]] (Rusija) * [[Mondego]] (Portugalska) *[[Monne]] (Francija) *[[Monnow]] (Anglija) * [[Morača]] (Črna Gora) * [[Velika Morava]] (185&nbsp;km) Srbija * [[Morava (reka)|Morava]] (352&nbsp;km) (Češka, Avstrija/Slovaška) * [[Moravica]] (Golijska, Sokobanjska, Preševska Moravica), Srbija *Moravica (Romunija, Srbija-Vojvodina) * [[Moravice (reka)|Moravice]] (Češka) *[[Moravská Dyje]] (Češka, Avstrija) * [[Moravská Sázava]] (Češka) *[[Morge]] (Francija) * [[Morghab]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Mörrumsån]] (Švedska) *[[Moshassuck]] (ZDA) * [[Moskva (reka)]] (473&nbsp;km) Rusija * [[Mosoni-Duna]] (Madžarska) *[[Mostarska Bijela]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mostiștea]] (Romunija) *[[Mostonga]] (Srbija: Vojvodina) *[[Moštanica]] (Bosna in H.) * [[Moštěnka]] (Češka) *[[Motala ström]] (Švedska) *[[Motława]] (Poljska) * [[Motnica, Koroška (reka)|Motnica, Koroška]] (Avstrija) * [[Motru]] (Romunija) *[[Mouteka]] (Nova Zelandija) * [[Moy]] (Irska) * [[Mozela]] /Moselle, Mosel, Musel (544&nbsp;km) (Francija, Luksemburg, Nemčija) * [[Mraconia]] (Romunija) * [[Mrežnica (reka)|Mrežnica]] (63&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Mrlina]] (Češka) *[[Mrtva-Tisa]] (Slovaška) *[[Mšanec]] (Ukrajina) * [[Mucone]] (Italija) * [[Muga]] (Španija-Katalonija) *[[Múlakvísl]] (Islandija) * [[Mulde]], Nemčija *[[Muljevac potok]] (Hrvaška) *[[Mumlava]] (Češka) *[[Munjava (reka)]] (Hrvaška) *[[Munkedalsälven]] (Švedska) * [[Muonio]]/Muonioälven (Švedska/Finska) * [[Muota]] (Švica) * [[Mura]] (438&nbsp;km) (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) *[[Muráň]] (Slovaška) *[[Murat]] (Arsanias, vzhodni Evfrat: Turčija) * [[Mureš]] (Mureș, 789 km) Romunija, Madžarska * [[Murr]] (Nemčija) * [[Murray (reka)|Murray]] (1930&nbsp;km) (Avstralija) *[[Murrumbidgee]] (Avstralija) * [[Mürz]] /Murica (Avstrija) *[[Musone]] (Italija) * [[Mūša]] (Litva) *[[Mušnica (reka)|Mušnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutludere]]/ [[Rezovo]]/[[Rezovska reka]] (Bolgarija, Turčija) *[[Mutnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutska Bistrica]] (Avstrija/Slovenija) * [[Muvattupuzha]] (Indija-Kerala) *[[Muze]] (Francija) * [[Myjava]] (Slovaška) * [[Mzimta]] (Rusija) * [[Mže]] (Češka) {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=24em}} * [[Naab]] (Nemčija) * [[Naarn]] (Avstrija) *[[Naamijoki]] (Švedska) * [[Nadiža]] (60&nbsp;km), Slovenija/Italija * [[Nagold]] (Nemčija) * [[Nahe]] (Nemčija) *[[Nahr Ibrahim]] (Abraham/Adonis) (Libanon) * [[Naikupe]] (Litva) * Nak (Japonska) * [[Nakdong]] (Južna Koreja) * [[Nam - Gang]] (Severna Koreja) * [[Nam Khan]] (Laos) * [[Nam Ou]] (Laos) *[[Namsen]] (Norveška) * [[Nan]] (Tajska) *[[Nanjska]] (Bosna in H.) *[[Nanoščica]] (Slovenija) * [[Napo (reka)|Napo]] (1130&nbsp;km) (Ekvador, Peru), * [[Narev]] "Narew" (Poljska) *[[Narkån]] (Švedska) * [[Narmada]] (okoli 1312&nbsp;km) (Indija), * [[Narva (reka)|Narva]] (Estonija/Rusija) *[[Näsån]] (Švedska) *[[Natissa]] (Italija-Furlanija) *[[Nätraån]] (Švedska) *[[Nättrabyån]] (Švedska) * [[Navesti]] (Estonija) * [[Neajlov]] (Romunija) *[[Nea-Nidelvvassdraget]] (Norveška) * [[Neckar]] (367&nbsp;km) (Nemčija) * [[Nedvědička]] (Češka) * [[Nelson (reka)|Nelson]] (644&nbsp;km) (Kanada) * [[Nemen]] (Njemunas/Njemen) (Belorusija, Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Nemunėlis]] (latv. [[Mēmele]]) (Litva, Latvija) * [[Nene]] (Anglija) * [[Ner]] (Poljska) * [[Nera]] (Romunija, Srbija) * [[Nera (Italija)|Nera]] (Italija) * [[Neretva]], Bosna in Hercegovina, Hrvaška *[[Neretvica]] (Bosna in Herc.) * [[Nerodimka]] /''Nerodimja'' (Kosovo) * [[Nervia]] (Italija) * [[Nervión]] (Španija) * [[Nesse]] (Nemčija) * [[Nesyt]] (Češka) *[[Nethe]] (Nemčija) *[[Nette]] (Nemčija) * [[Neto (reka)|Neto]] (Italija) * [[Netta (reka)|Netta]] (Poljska) * [[Neva]] (74&nbsp;km) (Rusija) * [[Nevėžis]] (Litva) * [[Nevljica]] (Slovenija) *[[Nevola]] (Italija) * [[Newry]] (Severna Irska) * [[Nezajmanka]] (Rusija) *[[Ngaruroro]] (Nova Zelandija) *[[Nianån]] (Švedska) * [[Ničlavka]] (Ukrajina) * [[Nida]] (Poljska) * [[Nidda]] (Nemčija) * [[Nidder]] (Nemčija) *[[Nidelva]] (Norveška) * [[Niedrupe]] (Litva) * [[Niers]] (Nemčija, Nizozemska) *[[Niesób]] (Poljska) *[[Nièvre (Loire)]] (Francija) * [[Niger (reka)|Niger]] (4180&nbsp;km) (Gvineja, Mali, Niger, Benin, Nigerija), * [[Nil]] (6650&nbsp;km) (Sudan, Burundi, Ruanda, DR Kongo, Tanzanija, Kenija, Uganda, Etiopija, Egipt) *[[Nisa]] (Nemčija, Poljska) * [[Nisa Šalona]] (Poljska) *[[Nissan (reka)]] (Švedska) * [[Nišava]] (Bolgarija, Srbija) * Nith (Škotska) * [[Nitra (reka)|Nitra]] (Slovaška) * [[Nitrica]] (Slovaška) *[[Nive]] (Francija) * [[Nižnjaja Tajmira]] (Rusija) * ''Nižnjaja Tunguska'' (gl. ''[[Spodnja Tunguska]]'') *[[Noce]] (Italija) *[[Noirieu]] (Francija) *[[Noncello]] (Italija-Furlanija) *[[Nonette]] (Francija) *[[Nördliche Taurach]]/[[Pongauer Taurach]] (Avstrija) *[[Nordre älv]] (Švedska) *[[Norðurá]] (Islandija) * [[Nore]] (Irska) *[[Norin]] (Hrvaška) *[[Norrån]] (več rek na Švedskem) *[[Norrström]] (Švedska) *[[Norrtäljeån]] (Švedska) *[[Norsälven]] (Švedska) *[[North Canadian River]] (ZDA) *[[Nossan]] (Švedska) * [[Nota (reka)]] (Finska, Rusija) * [[Noteć]] (Poljska) *[[Novčica]] (Hrvaška) * [[Noveglia]] (Italija) * [[Novohradka]] (Češka) *[[Nowood]] (ZDA) *[[Numedalslågen]] (Norvaška) *[[Núpsvötn]] (Islandija) * [[Nure]] (Italija) *[[Nybroån]] (Švedska) *[[Nyköpingsån]] (Švedska) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ob]] (3650&nbsp;km od izvira reke [[Katun (reka)|Katun]]; 5410 km z Irtišem), Rusija * [[Obal]] (Belorusija) *[[Oberach]] (Avstrija) * [[Obra]] (Poljska) * [[Obrh]] (Slovenija) * [[Obrzyca]] (Poljska) * [[Obsenica]] (Hrvaška) * [[Obva]] (Rusija) *[[Očevlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Odenica]] (Hrvaška) *[[Odense Å]] (Danska) * [[Odra]] (854&nbsp;km) (Poljska, Češka, Nemčija) * [[Odra, Hrvaška|Odra]] (83&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Ofanto (reka)]] (Italija) * [[Oglio]] (Italija) * [[Ognon]] (Francija) *[[Ognona]] (Švica) * [[Oggoué]] (Gabon) * [[Ogosta]] (Bolgarija) * [[Ogre]] (Latvija) *[[Ogströmmen]] (Švedska) *[[Ohama]] (ZDA) *[[Ohau]] (Nova Zelandija) * [[Ohio (reka)|Ohio]] (981&nbsp;km) (ZDA) * [[Ohm (reka)|Ohm]] (Nemčija) * [[Ohre]] (Nemčija) * [[Ohře]], ''Eger'' (105&nbsp;km) (Nemčija, Češka) *[[Oignin]] (Francija) * [[Oise (reka)|Oise]] (302&nbsp;km) (Belgija, Francija) *[[Oison]] (Francija) *[[Öjån]] (Švedska) * [[Oka (reka)|Oka]] (1500&nbsp;km) (Rusija), * [[Okavango]] (1700&nbsp;km) (Angola, Namibija, Bocvana) * [[Oker (reka)]] (Nemčija) *[[Okićnica]] (Hrvaška) *[[Okna]] (Slovaška) *[[Olandsån]] (Švedska) * [[Oława]] (Poljska) * [[Olenjok]] (2,292&nbsp;km) (Rusija) * [[Oleška]] (Češka) * [[Olifants (Limpopo)]], ''Elefantes'' (346&nbsp;km) (Južnoafriška republika, Mozambik) *[[Olivento]] (Italija) *[[Ölfusá]] (Islandija) *[[Olio]] (Italija) * [[Oljokma]] (1436&nbsp;km) (Rusija) *[[Oľka]] (Slovaška) * [[Olona]] (italija) *[[Olpeta]] (Italija) * [[Olša]] (Avstrija/Koroška) * [[Olšava]] (Češka) * [[Olše]]/Olza (Češka/Poljska) * [[Olšinka]] (Češka) * [[Olt]] (Romunija) * [[Olteț]] (Romunija) *[[Olza]] (Češka) * [[Om (reka)|Om]] (1091&nbsp;km) (Rusija) *[[Ombla]] (Hrvaška) * [[Ombrone]] (Italija) *[[Omoloj]] (Rusija) * [[Omolon]] (Rusija) * [[Omulew]] (Poljska) *[[Omurovska reka]] (Bolgarija) * [[Ondava]] (Slovaška) *[[Ondavka]] (Slovaška) * [[Onega]] (Rusija) * [[Onon]] (-Gol) (953&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Opava (reka)|Opava]] (Češka Šlezija) *[[Opavice]] (Češka) * [[Oplotniščica]] (Slovenija) * [[Oranje (reka)|Oranje]] (2.200&nbsp;km) (Lesoto, Južnoafr. republika, Namibija) * [[Orava]] (Slovaška) * [[Orb]] (Francija) * [[Orbe]] (Švica) * [[Orbe Thielille]] (Švica) * [[Orcia]] (Italija) * [[Orco]] (Italija) *[[Oreälven]] (Švedska) *[[Örekilsälven]] (Švedska) * [[Oreto]] (Italija-Sicilija) *[[Orge]] (Francija) * [[Orhon]] (Mongolija) *[[Oril´]] (Ukrajina) * [[Orinoko]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija?, Venezuela) *[[Orkla]] (Norveška) * [[Orla]] (Poljska) * [[Orlice]] (Češka) *[[Orlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Orljava]] (Hrvaška) * [[Ornain]] (Francija) * [[Orne]] (Francija) * [[Oront]] (Asi /''Nahr el Asi'') (571&nbsp;km) (Libanon, Sirija, Turčija) *[[Örsundaån]] (Švedska) *[[Örtze]] (Nemčija) * [[Orzyc]] (Poljska) * [[Osam]] (Bolgarija) *[[Ösan]] (Švedska) *[[Osanica]] (Bosna in Herc.) * [[Osapska reka]] (Slovenija, Italija) *(Velika) [[Osatina]] (Hrvaška) *[[Osječak]] (Bosna in Herc.) * [[Oskava]] (Češka) *[[Oskop]] (Rusija, Ukrajina) * [[Oslava]] (Češka) *[[Osse]] (Francija) * [[Oste]] (Nemčija) *[[Österdalälven]] (Švedska) *[[Ostrach]] (Nemčija) *[[Ostravice]] (Češka) * [[Ostružná]] (Češka) * [[Osum]] (Albanija) * [[Otava]] (Češka) * [[Otešica]] (Hrvaška) * [[Oti]] (Burkina Faso, Benin/Togo, Togo/Gana) *[[Otinja]] (Severna Makedonija) *[[Otra]] (Norvaška) * [[Ottawa (reka)|Ottawa]] (1271&nbsp;km) (Kanada) *[[Otuča]] (Hrvaška) * [[Otzthaler Ach]] (Avstrija) *[[Ouanne]] (Francija) *[[Ouche]] (Francija) *[[Oudon]] (Francija) * [[Ouémé (reka)|Ouémé]] (Benin) * [[Oulu]] (Finska) * [[Ounasjoki]] (Finska) * [[Our (reka)]] (Belgija, Luksemburg, Nemčija) *[[Ource]] (Francija) *[[Ourcq]] (Francija) * [[Ourthe]] (Belgija) * [[Ouse, Yorkshire]] (Anglija) * [[Ouse, Sussex]] (Anglija) * [[Great Ouse]] (Anglija) *[[Oust]] (Francija) * [[Ouvèze]] (Francija) * [[Ouysse]] (Francija) * [[Ozanne]] (Francija) {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=24em}} * [[Paal]] (Avstrija) * [[Paar]] (Nemčija) * [[Pad]], ''Po'' (652&nbsp;km) (Italija) * [[Pada]] (Estonija) * [[Padma]] (Indija?, Bangladeš) * [[Paillon]] (Francija) * [[Paka]] (Slovenja) *[[Pakarae]] (Nova Zelandija) * [[Pakra]] (Hrvaška) * [[Palar]] (Indija) *[[Paltinul]] (Romunija) * [[Palten]] (Avstrija) * [[Pamba (reka)]] (Indija-Kerala) * [[Panaro]] (Italija) *[[Panjica]] (Srbija) * [[Para]] (Brazilija) * [[Paragvaj (reka)|Paragvaj]] (2695&nbsp;km) (Paragvaj, Brazilija, Argentina, Bolivija) * [[Parana]] (3998&nbsp;km) (Brazilija, Paragvaj, Argentina) * [[Parbati]] (Indija) *[[Paríž]] (Slovaška) *[[Pärlälven]] (Švedska) * [[Parma (reka)|Parma]] (Italija) * [[Parnaíba]] (1,400&nbsp;km) (Brazilija) * [[Pärnu]] (Estonija) *[[Paroo]] (Avstralija) * [[Parrett]] (Anglija) * [[Parsęta]]/Prośnica (Poljska) * [[Partizanskaja]] (Rusija) * [[Pasłęka]] (Poljska) * [[Pa Sak]] (Tajska) * [[Passer]]/Passirio (Italija/Južna Tirolska) *[[Pasvikelva]]/Paatsjoki (Finska, Norveška, Rusija) * [[Patapsco]] (ZDA) * [[Pats]] (Finska/Norveška/Rusija) * [[Pavllë]] /Pavlla' (Grčija, Albanija) *[[Pawtuxet]] (ZDA) * [[Pazinčica]] (Hrvaška-Istra) * [[Pčinja]] (Srbija, Severna Makedonija) * [[Peace (Kanada)|Peace]] (1923&nbsp;km) (Kanada) * [[Pecos]] (ZDA) * [[Pečka Bistrica]] /''Peja Bistrica/Lumbardhi i Pejës'' (Kosovo) * [[Pečora]] (1809&nbsp;km) (Rusija) * [[Pededze]] (Latvija, Estonja) * [[Pedieos]] (Ciper) * [[Pedja]] (Estonija) * [[Peene]] (Nemčija) * [[Pegnitz]] (Nemčija) * [[Pek]] (Srbija) * [[Pellice]] (Italija) * Pena (alb. ''Shkumbin'') (Severna Makedonija) * [[Penganga]] (Indija) * [[Penner]] (Indija) *[[Perec]] (Slovaška) * [[Perijar]] (Indija-Kerala) *[[Perna]] (Hrvaška) *[[Peručica]] (Bosna in Herc.) *[[Pesa]] (Italija) * [[Pescara (reka)|Pescara]] (Italija) * [[Pesnica (reka)|Pesnica]] (Slovenija) * [[Peščanka]] (Rusija) *[[Petikån]] (Švedska) *[[Petrinjčica]] (Hrvaška) *[[Petit Morin]] (Francija) *[[Pettorina]] (Italija) * [[Picentino]] (Italija) * [[Pfinz]] (Nemčija) * [[Piava]], ''Piave'' (220&nbsp;km) (Italija), * [[Pielach]] (Avstrija) *[[Piesting]] (Avstrija) * [[Piława]] (Poljska) * [[Pilcomayo (reka)|Pilcomayo]] (1100&nbsp;km) (Argentina, Bolivija, Paragvaj) * [[Pilica (reka)|Pilica]] (Poljska) * [[Pinega]] (Rusija) * [[Ping]] (Tajska) * [[Pinka]] (Avstrija, Madžarska) * [[Pinn]] (Irska) *[[Pioverna]] (Italija) * [[Pirita]] (Estonija) * [[Piomba]] (Italija) *[[Pisa (reka)]] (Poljska) * [[Pisuerga]] (Španija) * [[Pišnica]] (Slovenija) * [[Pite]]/Piteälven (Švedska) *[[Pitten]] (Avstrija) * [[Piusa]] (Estonija) * [[Pižma]] (Rusija) * [[Pjasina]] (Rusija) * [[Piva]] (34&nbsp;km) (Črna gora) * [[Pivka (reka)|Pivka]] (Slovenija) *[[Pivoňka]] (Češka) * [[Pjoza]] (Rusija) * [[Platani]] (Italija-Sicilija) *[[Plavnica]] (Hrvaška) *[[Plavska reka]] (Kosovo, Albanija) *[[Platte (reka)|Platte]] (povirna kraka: South Platte, North Platte) (ZDA) *[[Plesná]] (Češka) *[[Plessur]] (Švica) * [[Pliszka]] (Poljska) *[[Plitvica (reka)]] (Hrvaška) * [[Pliva (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Plivica]] (Hrvaška) * [[Ploučnice]] (Češka) *[[Plovuča]] (Bosna in Hercegovina) *[[Poblačnica]] (Srbija, Bosna in H.) * [[Pogăniș]] (Romunija) * [[Polcevera]] (Italija) * [[Polskava (potok)]] (Slovenija) * [[Polska Woda]]/Młyńska Woda (Poljska) * [[Põltsamaa]] (Estonija) *[[Ponijerka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ponor (Vrbas)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Río de la Plata]] (290&nbsp;km) Argentina, Urugvaj * [[Podkamena Tunguska]] (1865&nbsp;km) (Rusija) * [[Polonka]] (Ukrajina) * [[Pöls]] (Avstrija) * [[Polskava (potok)|Polskava]] (Slovenija) *[[Pominicja]] (Ukrajina) * [[Ponnaiyar]] (Indija) * [[Ponoj]] (Rusija) *[[Ponor]] (Bosna in Hercegovina) *[[Pontebana]] (Italija) * [[Popigaj]] (Rusija) *[[Popovska]] (Bolgarija) *[[Porcupine River]] (Kanada, ZDA) * [[Poprad]] (Slovaška, Poljska) *[[Porečka reka]] (Srbija) *[[Poričnica]] (Bosna in H.) *[[Poschiavino]] (Italija) * [[Potenza (reka)|Potenza]] (Italija) *[[Potomac (reka)]] (ZDA) * [[Potong]] (Severna Koreja) *[[Powder]] (ZDA) * [[Prača (reka)|Prača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prahova]] (Romunija) * [[Prandi]] (Estonija) * [[Pregolja]]/nem. Pregel, lit. Prieglius/ (Rusija-Kaliningrad) * [[Preševska Moravica]] (Srbija) *[[Pridvorica (reka)]] (Črna Gora) * [[Pripjat (reka)|Pripjat]] (Belorusija, Ukrajina) * [[Prizrenska Bistrica]] (Kosovo) /''Lumbardhi i Prizrenit" * [[Prosna]] (Poljska) * [[Prostir]] (Ukrajina, Belorusija) * [[Protoka Ularovskaja]] (Rusija) *[[Protva]] (Rusija) *[[Provadijska reka]] (Bolgarija) *[[Providence]] (ZDA) * [[Prüm]] (Nemčija) *[[Prusačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prut]] (953&nbsp;km) Romunija, Moldavija, Ukrajina *[[Psel]] (Rusija, Ukrajina) *[[Psjana]] (Ukrajina) * [[Pšata]] (Slovenija) *[[Pšovka]] (Češka) *[[Puerco]] (ZDA) * [[Pühajõgi]] (Estonija) *[[Pukaki]] (Nova Zelandija) * [[Pulkau]]/Pulkava (Avstrija, Češka) * [[Pulonga]] (Rusija) * [[Pulsnitz]]/Połčnica (Nemčija) *[[Punkva]] (Češka) * [[Pur]] (Rusija) *[[Purari]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Purna]] (2 različni, Indija) *[[Purnitz]] (Nemčija) * [[Purus]] (3382&nbsp;km) (Brazilija, Peru) * [[Purtse]] (Estonija) *[[Pušnica]] (Srbija) * [[Putna]] (Romunija) * [[Pyhä]] (Finska) {{div col end}} == Q == * Rio [[Quaresimo]] (Italija) * [[Queanbeyan]] (Avstralija) * [[Quiliano]] (Italija) * [[Čingšui]] (Kitajska) == R == {{div col|colwidth=24em}} *[[Råån]], prej tudi Kvistoftaån (Švedska) * [[Raba]] (283&nbsp;km) Avstrija/Madžarska * [[Raba, Koroška (reka)|Raba, Koroška]] (Avstrija) * [[Raba, Poljska]] *[[Rabiusa]] (Švica) * [[Rabnitz]] /Répce, Rábca (Avstrija, Madžarska) * [[Ráckevel Duna|Ráckevel (Soroksári-) Duna]] (Madžarska) * [[Racovăț]] /''Rakovec'' (Ukrajina/Moldova) * [[Rača (reka)|Rača]] (Slovenija) *[[Račica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Radava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Radika (reka)|Radika]] (Kosovo, Severna Makedonija) * [[Radimna]] (Romunija) * [[Radbuzá]] (Češka) * [[Radoljna]] (Slovenija) * [[Radomka]] (3, Poljska) *[[Radomlja]] (Slovenija) *[[Radonja]] (Hrvaška) *[[Radošinka]] (Slovaška) * [[Radovna (reka)|Radovna]] (Slovenija) *[[Radulja]] (Slovenija) * [[Raudna]] (Estonija) * [[Radunia]] (Poljska) *[[Rai]] (Italija) *[[Rajkovića reka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rajčanka]] (Slovaška) * [[Rak (reka)|Rak]] (Slovenija) *[[Rakaia]] (Nova Zelandija) *[[Rakitnica (reka)]] (Slovenija; 2.: Bosna in Hercegovina) *[[Rakovica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Rama (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ramsauer Ache]] (Nemčija) * [[Rannapungerja]] (Estonija) *[[Râncăciov]] (Romunija) * [[Rance]] (Francija) *[[Rånden]] (Švedska) *[[Råne]]/[[Råneälven]] (Švedska) *[[Rangitata]] (Nova Zelandija) *[[Rapaätno]]/Rapa (Švedska) * [[Rapti]] (Indija) *[[Rasa]] (Romunija) * [[Rasina]] (Srbija) *[[Råstätno]] (Švedska) * [[Raša (reka)|Raša]] (Hrvaška-Istra) *[[Rašica (potok)|Rašica]] (Raščica) (Slovenija) * [[Raška (reka)|Raška]] (Srbija) *[[Râul Doamnei]] (Romunija) *[[Rauma]] (Norveška) * [[Răut]] (Moldova) *[[Rautasälven]] (Švedska) * [[Ravi (reka)|Ravi]] (720 &nbsp;km) (Indija, Pakistan) * [[Razdolnaja]] (Rusija), * [[Rdeča reka]] (1149&nbsp;km) (Kitajska, Vietnam), * [[Read Rock]] (110&nbsp;km) (ZDA), * [[Red River]] (ZDA) * [[Recknitz]] (Nemčija) * [[Rečica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Reda]] (Poljska) * [[Rednitz]] (Nemčija) * [[Rega (reka)|Rega]] (Poljska) * [[Regen (reka)]] (Nemčija) *[[Reghena]] (Italija-Furlanija) * [[Regnitz]] (Nemčija) * [[Reisen]] (Norveška) * [[Reiu]] (Estonija) * [[Reka (reka)|Reka]] (Slovenija) * Reka (Hrvaška) * [[Reka svetega Lovrenca]] (928&nbsp;km z estuarijem) (Kanada/ZDA) * [[Reklanica]] (Italija) * [[Rems]] (Nemčija) * [[Ren]] (1233&nbsp;km) (Švica, Lihtenštajn/Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska) *[[Rena]](elva) (Norveška) * [[Rench]] (Nemčija) * [[Reno (reka)|Reno]] (Italija) * [[Répce]] (Avstrija?, Madžarska) *[[Republican]] (ZDA) *[[Rère]] (Francija) *[[Resava]] (Srbija) *[[Ressa]] (Rusija) *[[Rešetarica]] (Hrvaška) *[[Retrone]] (Italija) * [[Reuss]] (Švica) *[[Revúca]] (Slovaška) *[[Revuha]] (Ukrajina) * [[Rēzekne]] (Latvija) *[[Rezija (potok)|Rezija]] (Resia) (Italija) *[[Rezovska reka]]/[[Rezovo]] /Mutlu (Bolgarija/Turčija) *[[Rhue]] (Francija) *[[Rhume]] (Nemčija) * [[Ribble]] (Anglija) *[[Ribe Å]] (Danska) * [[Ribnica (reka)]] (Slovenija) * [[Ribnica (Bosna)]] (BiH) * [[Ribnica (Črna Gora)]] *[[Ribnica (Hrvaška)]] *[[Ribnica (Srbija)]] *[[Ribnjak]] (Bosna in Hercegovina) *[[Rickleån]] (Švedska) * [[Ričica (reka)|Ričica]] (Hrvaška) *[[Říčka]] (Češka) *[[Riebnesströmmen]] (Švedska) * [[Rienz]]/Rienza (Italija/Južna Tirolska) * [[Rihand]] (Indija) *[[Rijeka (reka)]] (Bosna in H.) * [[Rika (reka)]] (Ukrajina; 2. Bosna in Herc.) * [[Rimava]] (Slovaška) *[[Rimavica]] (Slovaška) * [[Rimjin]] (Severna, Južna Koreja) * [[Rinya]] (Madžarska) * [[Rinža]] (Slovenija) *[[Risån]] (Švedska) * [[Risle]] (Francija) * [[Riss]] (Nemčija) * [[Rizzanese]] (Francija-Korzika) * [[Rio Grande]] (3051&nbsp;km) (ZDA, Mehika), * [[Rio Madeira]] (1450 &nbsp;km) (Bolivija, Brazilija), * [[Rio Negro (Amazonka)]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija, Venezuela, Brazilija) * [[Río Negro, Urugvaj]] (Urugvaj) *[[Rivo Tella]] (Italija) * [[Rječina]] (Hrvaška) * [[Rjurjuzan]] (Rusija) * [[Rodach]] (Nemčija) *[[Rodenberger Aue]] (Nemčija) * [[Kleine Röder]] (Wilde Röder); [[Grosse Röder]] (Nemčija) * [[Roding]] (Anglija) * [[Rogatnica]] (Slovenija) * [[Rögnitz]] (Nemčija) *[[Röjdan]] (Švedska) * [[Roja]] (Latvija) *[[Rokån]]/Rok (Švedska) *[[Rokava]] (Slovenija) * [[Rokytná]] (Češka) *[[Rolfsån]] (Švedska) * [[Romže]] (Češka) * [[Rona]] (813&nbsp;km) (Švica, Francija) *[[Ronco]] (Italija) *[[Rönne å]] (Švedska) *[[Ronnebyån]]/Ronneby (Švedska) *[[Rons]] (Španija) *[[Ropot]] (Srbija) *[[Ropotamo]] (Bolgarija) *[[Rörån]] (Švedska) *[[Ros´]] (Ukrajina) *[[Rosån]] (Švedska) *[[Rosica]] (Bolgarija) * [[Rospuda]] (Poljska) * [[Rot]] (Nemčija) *[[Rotaldo]] (Italija) *[[Rotna]]/[[Rottnan]] (Norveška, Švedska) * [[Rott (reka)|Rott]] (Nemčija) * [[Roubaud]] (Francija) *[[Rouvre]] (Francija) * [[Roya]] /Roia (Francija, Italija) *[[Ruamahanga]] (Nova Zelandija) * [[Rusava]] (Češka) * [[Rubikon]] (80&nbsp;km), Italija *[[Ruda-Grab]] (Hrvaška) *[[Ru de Servais]] (Francija) *[[Rudava]] (Slovaška) * [[Rudnaja]] (Rusija) * [[Ruhr]] (Nemčija) *[[Ruisseau de Blagour]] (Francija) *[[Ruisseau du Boulet]] (Francija) *[[Ruisseau de Vaunaises]] (Švica) * [[Rūja]] (Latvija) * [[Rumena reka]] (5464&nbsp;km) Huangho, Huang He, (Kitajska) *[[Rumin]] (Hrvaška) *[[Rupel (reka)]] (Francija) *[[Rur]]/Roer (Nemčija, Nizozemska) * [[Rurubu]] (416&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Rusokastrenska reka]] (Bolgarija) * [[Ruzizi]] - (117&nbsp;km) glavna pritočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Rye Å]] (Danska) * [[Ryesong]] (Južna Koreja) * [[Rzav]] (Srbija) * [[Rzav (Drina)]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) {{div col end}} == S == {{div col|colwidth=24em}} * [[Saalach]] (Avstrija, Nemčija) * [[Saale]] (413&nbsp;km) (Nemčija) * [[Saane]]/Sarine (Švica) * [[Saar]] (246&nbsp;km) (Nemčija) *[[Sabar]] (Romunija) * [[Sabari]] (Indija) * [[Sabarmati]] (Indija) * [[Sabato]] (Italija) * [[Sächische Saale]] (Nemčija) *[[Saco]] (Italija) * [[Sacramento (reka)|Sacramento]] (ZDA) *[[Sadika]] (Bosna in Herc.) *[[Sagån]] (Švedska) * [[Saggau]] (Avstrija) * [[Sâi]] (Romunija) *[[Saigon (reka)]] (Vietnam) * [[Sajó]]/[[Slaná]] (Slovaška, Madžarska) * [[Sakae Krang]] (Tajska) * [[Sakarya]] (gr. Sangarios) (Turčija-Anatolija) * [[Saksahan]] (Ukrajina) * [[Salaca]] (Latvija) * [[Salado]] (2 reki, Argentina in 1 Mehika) *[[Salat]] (Francija) *[[Salinas]] (ZDA) * [[Salinello]] (Italija) * [[Salso]]/''Imera Meridionale'' (Italija-Sicilija) * [[Salso Cimarosa]] (Italija-Sicilija) * [[Salto]] (Italija) *[[Salva]] (Ukrajina) * [[Salven]] (3289&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar=Burma, Tajska) * [[Salz]] (Nemčija) * [[Salza]] (Avstrija) * [[Salzach]] (227&nbsp;km), Avstrija/Nemčija/ * [[Samara (reka)|Samara]] (Rusija; 2. = Ukrajina) * [[Samarga]] (Rusija) *[[Sambre]] (Francija, Belgija) * [[Samur]] (Rusija/Azerbajdžan) * [[San (reka)|San]] (458&nbsp;km) Poljska, Ukrajina * [[Sana (reka)|Sana]] (142&nbsp;km) Bosna in Hercegovina *[[Såna]] oz. [[Hølenelva]] (Norveška) * [[Sanarka]] (Rusija) *[[San Bartolomeo]] *[[Sandusky (reka)]] (ZDA) * [[Sanggan]] (Kitajska) * [[Sangone]] (Italija) * [[Sangro]] (Italija) *[[Sanica]] (Bosna in H.) *[[Sangisälven]] (Švedska) * [[San Joaquin]]/Río San Joaquín (ZDA) *[[San Juan]] (Mehika) * [[San Leone]] (Italija-Sicilija) * [[Sanna]] (Avstrija) * [[Sansobbia]] (Italija) * [[Santerno]] (Italija) * [[Saona]] /Saône /Sona (Francija) * [[São Francisco (reka)|São Francisco]] (2,830&nbsp;km) (Brazilija) * [[Sapna]] (Bosna in H.) *[[Sarantaporos]]/Sarandapor (Grčija/Albanija) * [[Sarata]] (Moldova, Ukrajina) * [[Sarbaj]] (Rusija) *[[Sarca]] (Italija) *[[Sarca di Campiglio]] (Italija) *[[Sarca di Val Genova]] (Italija) * [[Sarca-Mincio]] (Italija) * [[Sarine]] (Švica) *[[Sarner Aa]] (Švica) * [[Sarthe]] (Francija) * [[Sárvíz]] (Madžarska) * [[Saskatchewan (reka)|Saskatchewan]] (547&nbsp;km) (Kanada) **South Saskatchewan River (1.392 km) &North Saskatchewan River (1.287 km) * [[Sasar]] (Romunija) * [[Sateska reka]] (Severna Makedonija) * [[Satledž]] Satluj/Lagden Zhanbo (Kitajska/Tibet, Indija, Pakistan) *[[Sauðá]] (Islandija) * [[Sauer]] /fr. Sûre (Belgija, Luksemburg, Nemčija) * [[Sauga]] (Estonija) * [[Sauldre]] (Francija) *[[Saulx]] (Francija) * [[Sava]] (947&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Herc., Srbija) * [[Sava Bohinjka]] (Slovenija) * [[Sava Dolinka]] (Slovenija) *[[Savannah (reka)]] (ZDA) *[[Sävarån]] (Švedska) * [[Save]] (Francija) *[[Säveån]] (Švedska) * [[Savio]] (Italija) * [[Savinja]] (96&nbsp;km) (Slovenija) * [[Sawa]] (Poljska) * [[Sawica]], Sasek (Poljska) *[[Saxån]], [[Saxälven]] (Švedska) * [[Sázava]] (Češka) *[[Sazlijka]] (Bolgarija) *[[Scarpe]] (Francija) *[[Schiau]] (Romunija) * [[Schlierach]] (Nemčija) * [[Schmida]] (Avstrija) *[[Schmur]] (Švica) *[[Schunter]] (Nemčija) * [[Schussen]] (Nemčija) * [[Schwalm]] (2, Nemčija) *[[Schwarza]] (Avstrija) * [[Schwarzach]] (Nemčija) * [[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Schwarze Laber]] (Nemčija) * [[Schwechat (reka)]] (Avstrija) *[[Scie]] (Francija) * [[Secchia]] (Italija) *[[Sédelle]] (Francija) *[[Sée]] (Francija) *[[Seeache]] (Avstrija) *[[Seez]] (Švica) * [[Segre (reka)|Segre]] (Španija/Katalonija) *[[Sejm (reka)]] (Rusija, Ukrajina) * [[Sejmkan]] (Rusija) *[[Sekčov]] (Slovaška) *[[Selá]] (Islandija) *[[Selångersån]] (Švedska) * [[Sele (reka)|Sele]] (Italija) * [[Selenga]] (992&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Selendža]] (Rusija) * [[Selja]] (Estonija) * [[Selška Sora]] (Slovenija) * [[Sélune]] (Francija) * [[Seman]] (Albanija) *[[Semešnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Semme]] (Francija) *[[Semnon]] (Francija) *[[Semois]] /fr. Semoy (Belgija, Francija) * [[Sena]], ''Seine'' (776&nbsp;km) (Francija), * [[Senegal (reka)|Senegal]] (1086 &nbsp;km) (Senegal, Mavretanija, Mali) *[[Senkovec]] (Bolgarija) *[[Sennevière]] (Francija) *[[Senouire]] (Francija) *[[Sense]] (Švica) *[[Sepik]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Serahis]] (Ciper) * [[Serchio]] (Italija) *[[Serein]] (Francija) * [[Serio]]/Sère/ (Italija) *[[Serre]] (Francija) * [[Sesia]] (Italija) *[[Seudre]] (Francija) *[[Seuge]] (Francija) *[[Seugne]] (Francija) * [[Severn]] (Wales, Anglija) *[[Severn River]] (2 reki v Kanadi/prov. Ontario z razl. izlivoma) *[[Severski Donec]] (Ukrajina) * [[Sèvre Nantaise]] (Francija) * [[Sèvre Niortaise]] (Francija) * [[Seynes]] (Frqncija) * [[Shabeelle]] (2714&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Shalë]] /''Shala'' (Albanija) * [[Shannon (reka)|Shannon]] (Irska) * [[Sharavati]] (Indija) * [[Sharoargun]] (Rusija) * [[Shivanath]] (Indija) * [[Shkumbin]] (Albanija) *[[Shoshone]] (ZDA) * [[Shushicë]]/Vlora (Albanija) * [[Siagne]] (Francija) *[[Sianne]] (Francija) *[[Sichon]] (Francija) * [[Sieg]] (Nemčija) * [[Siesartis]] (Litva) *[[Sieve]] (Italija) *[[Sihavka]] (Ukrajina, Poljska) *[[Sihl]] (Švica) * [[Siika]] (Finska) *[[Sikån]] (Švedska) *[[Sikenica]] (Slovaška) * [[Sil (reka)|Sil]] (Španija) * [[Sile (reka)|Sile]] (Italija) * [[Sileru]] (Indija) * [[Sill]] (Avstrija-Tirolska) *[[Sillerboån]] (Švedska) * [[Silke]] (Nemčija) * [[Silva (reka)|Silva]] (Rusija) *[[Silverån]] (Švedska) *[[Simested Å]] (Danska) * [[Simeto]] (Italija-Sicilija) * [[Simme]] (Švica) *[[Sims Bayou]] (ZDA) *[[Sinapovska]] (Bolgarija) * [[Sindh]] (Indija) * [[Sinn]] (Nemčija) * [[Sinne]] (Italija) *[[Sinoha]] (Ukrajina) * [[Sió]] (Madžarska) *[[Sioule]] (Francija) *[[Sipi]] (Uganda) * [[Sir Darja]] (2256&nbsp;km) (Kirgizistan, Tadžikistan, Uzbekistan, Kazahstan) * [[Siret (reka)|Siret]], ''Siretul, Seret'' (647&nbsp;km) (Romunija) * Torrente [[Sisola]] (Italija) * [[Sitnica]] (Črna gora) (2. Kosovo) *[[Sitter]] (Švica) * [[Siva]] (Rusija) *[[Sjaunjaätno]] (Švedska) *[[Sjoa]] (Norveška) *[[Sjoutälven]] (Švedska) *[[Skaftá]] (Islandija) *[[Skålån]] (Švedska) * [[Skals (reka)|Skals]] Å (Danska) *[[Skäppträskån]] (Švedska) *[[Skärjån]] (Švedska) *[[Skeboån]] (Švedska) *[[Skeiðará]]/Skeiðarársandur (Islandija) *[[Skele]] (Bosna in Hercegovina) * [[Skellefte]] /Skellefteälven (Švedska) * [[Skern (reka)|Skern]] /Skjern Å (Danska) *[[Skiensvassdraget]] (Norveška) *[[Skógá]] (Islandija) * [[Skomlja]] (Bolgarija) * Skora (Poljska) * [[Skotawa]] (Poljska) *[[Skräbeån]] (Švedska) *[[Skrapež]] (Srbija) * [[Skrivyte]] (Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Skrwa]] (Poljska) * [[Slaney]] (Irska) * [[Slatina, reka|Slatina]] (Slovaška) *[[Slatinica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Slatinska rijeka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Sluč]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Slunjčica]] (Hrvaška) * [[Słupia]] (Poljska) *[[Smagne]] (Francija) *[[Smotača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Smršnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Smutná]] (Češka) * [[Snake (reka)|Snake]] (1078&nbsp;km) - največji pritok Kolumbije v državi Washington, ZDA *[[Snärjebäcken]] (Švedska) *[[Snarumselva]] (Norveška) *[[Snoderån]] (Švedska-Gotland) * [[Soča]], ''Isonzo'' (138&nbsp;km) (Slovenija, Italija) * [[Soči (reka)|Soči]] (Rusija) *[[Söderköpingsån]] (Švedska) *[[Sog]]/Sogið (Islandija) * [[Soh]] (Kirgizistan, Uzbekistan) *[[Sohodol]] (Romunija) *[[Sokočnica]] (Bosna in Herc.) * [[Solba]] "Sulm" (Avstrija-Štajerska); 1 tudi v Rusiji *[[Soligo]] (Italija) * [[Soma]] (245&nbsp;km), Francija * [[Someș]] + povirni [[Someşul Mare]] (Romunija) * [[Someșul Mic]]=[[Someșul Cald]]+[[Someșul Rece]] (Romunija) * [[Somovka]] (Rusija) * [[Son]] (Indija) * [[Songhua Džjang]]/[[Songdžjnang]]? (Kitajska) *[[Sonna]] (Italija) *[[Soligo]] (Italija) *[[Søo]] (Norveška) * [[Soodla]] (Estonija) * [[Sopota (reka)|Sopota]] (Slovenija) * [[Sora]] (52&nbsp;km s Poljansko Soro), Slovenija *[[Sör-Lillån]] (Švedska) * [[Sorraia]] (Portugalska) * [[Sosika]] (Rusija) * [[Sotla]] /''Sutla'' (90&nbsp;km) (Slovenija/Hrvaška) *[[Sož]] (Belorusija...) * [[Spačva]] (Hrvaška) * [[Spey]] "Uisge Spe" (Škotska) * [[Spodnja Tunguska]] (2989&nbsp;km) (Rusija) * [[Spöl]] /[[Aqua Granda]] (Švica, Italija) * [[Sporzana]] (Italija) * [[Spreča]] (Bosna in H.) * [[Spree]] (Nemčija) * [[Sredecka reka]] (Bolgarija) *[[Stångån]] (Švedska) *[[Stanička rijeka]] (Bosna in Herceg.) *[[Stara reka]] (Severna Makedonija) (2. Bolgarija) *[[Stare Rehišče]] (Ukrajina) *[[Stavnja]] (Bosna in Herceg.) *[[Stebnik]]/Stebnyk (Ukrajina, Poljska) *[[Stebnyk]] (Ukrajina - 2.) *[[Steinbach]] (Avstrija) *[[Stella]] (Italija-Furlanija) *[[Stensån]] (Švedska) * [[Stepenitz]] (Nemčija) * [[Steyr (reka)|Steyr]] (Avstrija) *[[Stiller]] (Nemčija) * [[Stir]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Stizzon]] (Italija) * [[Stohid]] (Ukrajina) *[[Stoličný potok]] (Slovaška) * [[Stonávka]] (Češka) *[[Storå]](en) (Danska) * [[Stour]] (Anglija) * [[Strem]] (Avstrija) * [[Streu]] (Nemčija) * [[Střela]] (Češka) *[[Strij (reka)]] (Ukrajina) *[[Strjama]] (Bolgarija) *[[Stropnice]]/Strobnitz (Avstrija, Češka) *[[Storån]] (več rek na Švedskem) *[[Storbodströmmen]] (Švedska) *[[Strömsån]] (2 reki na Švedskem) *[[Strudena]] (Bolgarija) *Struga (Hrvaška) * [[Struma]] (Strimon) (415&nbsp;km), Bolgarija, Grčija * [[Strumica (reka)|Strumica]]/ [[Strumešnica]] (Severna Makedonija, Bolgarija) * [[Studenica]] (Srbija) *[[Studva]] (Hrvaška) *[[Strwiąż]]/Strivigor (Poljska, Ukrajina) * [[Strzegomka]] (Poljska) * [[Stržen]] (Slovenija) *[[Střela]] (Češka) *[[Stupčanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Stura del Monferrato]] (Italija) * [[Stura di Demonte]] (Italija) * [[Stura di Lanzo]] (Italija) * [[Subarnarekha]] (Indija) *[[Subocka]] (Hrvaška) * [[Suceava (reka)|Suceava]] (Romunija/Ukrajina?) *[[Suchá]] (Slovaška) * [[Suck]] (Irska) * Suda (Rusija) *[[Südaue]] (Nemčija) * [[Sude]] (Nemčija) * [[Sugoj]] (Rusija) * [[Suha reka]] (Bolgarija) *[[Suhodolnica]] (Slovenija) * [[Suhona]] (Rusija) * [[Suhre]] (Švica) *[[Suippe]] (Francija) * [[Suir]] (Irska) *[[Sukelj]] (Ukrajina) * [[Sula]], ime rek v Ukrajini, Belorusiji in dveh v Rusiji * [[Sulak]] (Rusija) * [[Sulby]] (otok Man) *[[Suldalslågen]] (Norveška) * [[Sülz]] (Nemčija) * [[Sumida (reka)|Sumida]] (Japonska) *[[Sunja (reka)]] (Hrvaška) * [[Supij]] (Ukrajina) * [[Supraśl]]/Sprząśla (Poljska) *[[Suran]] (Francija) *[[Suså]] (Danska) *[[Suseån]] (Švedska) *Sušica (1. Bosna in Hercegovina; 2. Črna Gora; 3. Hrvaška; 4. Srbija) *[[Sutina]] (Hrvaška) *[[Sutorina]] (Hrvaška, Črna Gora) *[[Sutjeska (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Suturlija]]/Sutrolija (Bosna in Hercegovina) *[[Suvaja (reka)]] (Hrvaška) *[[Suze]] (Švica) * [[Suženjska reka]] (415&nbsp;km) (Kanada) *[[Svartälven]] (Švedska) *[[Svartån]] (Švedska, več rek) *[[Svärtaån]] (Švedska) *[[Sverkestaån]] (Švedska) * [[Svētaine]] (Latvija) * [[Svēte]] (Latvija) *[[Sviča]] (Ukrajina) *[[Svinjara]] (Bosna in Hercegovina) *[[Svinka]] (Slovaška) * [[Svir]] (Rusija) * [[Svitava]] (Češka) * [[Svitávka]] (Češka, Nemčija) * [[Svratka]] (Češka) *[[Svržnica]] (Hrvaška) * [[Skwa]], [[Rozoga]] (Poljska) {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=24em}} *[[Šablenska reka]] (Bolgarija) * [[Šandrin]] (Rusija) *[[Šanja]] (Hrvaška) * [[Šari]], Chari (1400&nbsp;km) (Srednjeafr. republ., Čad, Kamerun) * [[Šarkanjski Dunavac]] (Hrvaška) * [[Šat el Arab]] (Irak/Iran) *[[Šatava]] (Češka) *[[Šavnik (reka)]] (Črna gora) * [[Ścinawka]] /Stěnavá (Poljska /Češka) * [[Ščavnica]] (Slovenija) * [[Šelda]]/''Schelde"''/''"Escaut'' (360&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska) *[[Šemnica]] (Sevena Makedonija) * [[Šešma]] (Rusija) * [[Šešupė]] (Litva, Rusija-Kaliningrad) * [[Šilka (reka)|Šilka]] (560&nbsp;km) (Rusija) * [[Šinano]] (Japonska) *[[Širokoleška reka]] (Bolgarija) *[[Široko vrelo]] (Bosna in Herc.) * [[Širvinta]] (Litva) * [[Šlapanka]] (Češka) * [[Śląska Ochla]] (Poljska) * [[Ślęza]] (Poljska) *[[Šopurka]] (Ukrajina) * [[Štiavnica]] (Slovaška) * Št`avnice (Češka) * [[Štira]] (Srbija) * [[Štítnik]] (Slovaška) *[[Šuica (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Šumetlica]] (Hrvaška) *[[Švarcava]] (Češka) * [[Šventoji]] (Litva) _________________________ * [[Świniec]] (Poljska) * [[Szprotawa]] (Poljska) * [[Szreniawa]] (Poljska) * [[Szum]] (Poljska) {{div col end}} == T == {{div col|colwidth=24em}} * [[Taban]] (Bolgarija) *[[Tablja (hudournik)]]/Pontebbana, Italija-Furlanija * [[Taedong]] (Severna Koreja) * [[Tagajõgi]] (Estonija) *[[Taglio]] (Italija-Furlanija) * [[Taizi]] (Kitajska) * [[Tajo]] /Tejo (1038&nbsp;km) (Portugalska, Španija) * [[Takta]] (Madžarska) *[[Talachulitna]] /"Tal" (Aljaska-ZDA) *[[Talent]] (Švica) * [[Tamar (reka)|Tamar]] (Anglija) * [[Tambra]] (Španija) * [[Tame]] (3, Anglija) *[[Tamina]] (Švica) * [[Tamiraparani]] (Indija) * [[Tamiš]]/Timiş (359&nbsp;km) (Romunija, Srbija) * [[Tammaro]] (Italija) *[[Tämnarån]] (Švedska) * [[Tamnava]] (Srbija) *[[Tana]]/[[Teno]] (Norveška/Finska) * [[Tanaro]] (Italija) * [[Tänassilma]] (Estonija) * [[Tanew]] (Poljska) * [[Tanjurer]] (Rusija) * [[Tapajós]] (Brazilija) * [[Tápió]] (Madžarska) * [[Tapti]] (Indija) * [[Tara (reka)|Tara]] (146&nbsp;km) (Črna gora, Bosna in Hercegovina) *[[Taramaku]] (Nova Zelandija) * [[Taravo]] (Taravu) (Francija-Korzika) *[[Tardes]] (Francija) *[[Tardoire]] (Francija) *[[Tärendöälven]] (Švedska) * [[Tarim (reka)|Tarim]] (1321&nbsp;km) (Kitajska) * [[Tarn (reka)|Tarn]] (Francija) * [[Tarna]] (Madžarska) * [[Târnava]]/[[Târnava Mare]] (Romunija) * [[Târnava Mică]] (Romunija) *[[Tarnon]] (Francija) * [[Taro (reka)|Taro]] (Italija) *[[Taruheru]] (Nova Zelandija) * [[Tauber]] (Nemčija) *[[Taugl]] (Avstrija) *[[Taurach]] (Avstrija) * [[Taurion]] (Francija) * [[Tava]] (Indija) *[[Tavelån]] (Švedska) * [[Tavna]] (Bosna in H.) * [[Taw]] (Anglija) * [[Tay (reka)|Tay]] (193&nbsp;km) (Škotska) * [[Taz]] (Rusija) *[[Tazlău]] (Romunija) * [[Teberda]] (Rusija) * [[Tebra]] (Litva) * [[Tech]] (Francija) * [[Tees]] (Anglija) *[[Tegnas]] (Italija) *[[Tekapo]] (Nova Zelandija) *[[Tekes]] (Kazahstan, Kitajska-Ujgurija) *[[Tekirska Reka]] (Bolgarija) * [[Tel]] (Indija) * [[Teleajen]] (Romunija) * [[Teleorman]] (Romunija) * [[Tellaro]] (Italija-Sicilija) * [[Temenica (reka)|Temenica]] (Slovenija) * [[Temo]] (Italija-Sardinija) *[[Temštica]] (Temska reka) (Srbija) * [[Temza]] /Thames (346&nbsp;km), Anglija * [[Tena]] (Norveška/Finska) *[[Tengeliönjoki]] (Švedska) * [[Tenna]] (Italija) * [[Tennessee (reka)|Tennessee]] (1049&nbsp;km) (ZDA) * [[Tenza]] (Italija) * [[Teplá]] (Češka) *[[Teplica]] (Slovaška) * [[Ter (reka)|Ter]] (Italija-Furlanija) * [[Ter (Katalonija)]] (Španija/Katalonija) *[[Tereblja]] (Ukrajina) * [[Terek]] (Rusija) * [[Teresva]] (Ukrajina) * [[Teriberka]] (Rusija) * [[Tērvete]] (Latvija) *[[Tescou]] (Francija) * [[Tesiin Gol]] (Mongolija, Rusija) *[[Testeboån]] (Švedska) * [[Têt]] (Francija) *[[Teteriv]] (Ukrajina) * [[Tha Chin]] (Tajska) * [[Thame]] (Anglija) * [[Thaya]]/češ. [[Dyje]] (Avstrija/Češka-Moravska) *[[Thelon River]] (Kanada) *[[Thérain]] (Francija) *[[Thève]] (Francija) *[[Thèze]] (Francija) *[[Thi`ele]] (Švica) *[[Thjórsárver]] (Islandija) *[[Thompson River]] (Kanada) *[[Thon]] (Francija) *[[Thouaret]] (Francija) *[[Thouet]] (Francija) * [[Thur]] (Švica) * [[Tibera]] /Tevere (406&nbsp;km) (Italija) * [[Țibrin]] (Romunija) * [[Tichá Orlice]] (Češka) * [[Ticino]] (Švica, Italija) *[[Tidan]] (Švedska) * [[Tietar]] (Španija) * [[Tigris]] (1900&nbsp;km) (Turčija, Irak, Sirija in Iran) *[[Tihaljina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tilment]] /Tagliamento (178&nbsp;km), Italija-Karnija/Furlanija * [[Timava]] (Italija) *[[Timiș (Olt)]] (Romunija) * [[Timok]] (Srbija/Bolgarija) *[[Timsälven]] (Švedska) * [[Tinja (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rio Tinto]] (100&nbsp;km) (Španija) * [[Tirso]] (Italija-Sardinija) * [[Tisa]] (966&nbsp;km) (Ukrajina, Romunija, Madžarska, Slovaška, Srbija) * [[Tista]] (Indija/Sikkim) *[[Tisovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Tisovica]] (Srbija) *[[Tisovník]] (Slovaška) *Tista/Tistedalselva (Norveška) * [[Titerno]] (Italija) *[[Tjačivec]] (Ukrajina) *[[Tjasmin]] (Ukrajina) * [[Tjurina]] (Rusija) * [[Tobol]] (1591&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija) * [[Tocantins]] (2450&nbsp;km) (Brazilija) * [[Toce]] (Italija) *[[Točiona]] (Bosna in H.) *[[Tolisa (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tolminka]] (Slovenija) * [[Tompo]] (Rusija) * [[Toncina]] (Italija) *[[Tongue]] (ZDA) * [[Tons]] (Indija) *[[Topčijska reka]] (Bolgarija) * [[Topľa]] (Slovaška) * [[Toplica (Hrvaška)|Toplica]] (Hrvaška) * [[Toplica (Srbija)|Toplica]] (Srbija) *[[Topolka]] (Severna Makedonija) *[[Topolnica]] (Bolgarija) * [[Topolog]] (Romunija) * Topolovec (Bolgarija) *[[Torano]] (Italija) * [[Tordino]] (Italija) *[[Töreälven]]/Töre (Švedska) * [[Torne]]/Torneälven/Tornio (Švedska/Finska) * [[Torysa]] (Slovaška) * [[Töss]] (Švica) * [[Touques]] (Francija) * [[Traisen]] (Avstrija) * [[Traun]] (Avstrija) * [[Trebbia]] (Italija) * [[Trebišnjica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trebižat]] (Culuša – Ričina – Brina – Suvaja – Matica – Vrlika – Tihaljina – Mlade) (Bosna in Hercegovina) *[[Třebůvka]] (Češka) * [[Trent]] (več rek, Anglija) *[[Trepča (reka)]] (Hrvaška) * [[Treska]] (Severna Makedonija) * [[Trešanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trettach]] (Nemčija) * [[Třemonká]] (Češka) *[[Třemošná]] (Češka) *[[Tribija]] (Bosna in Herceg.) * [[Triesting]] (Avstrija) *[[Trieux]] (Francija) *[[Triffin]] (ZDA) * [[Triglavska Bistrica]] (Slovenija) * [[Trigno]] (Italija) * [[Trinity (reka)|Trinity]] (ZDA) *[[Triouzoune]] (Francija) *[[Trmanka]] (Češka) * [[Trnava (reka)|Trnava]] (2 reki: Hrvaška in Češka) * [[Trnavka]] (2, Slovaška) *[[Trnovica]] (Bosna in Herc.) *[[Troesne]] (Francija) * [[Tronto]] (Italija) *[[Trosaån]] (Švedska) *[[Trstionica]]/Trstivnica (Bosna in Hercegovina) * [[Trotuș]] (Romujija) * [[Truyère]] (Francija) * [[Tržiška Bistrica]] (Slovenija) *[[Tskhenistsqali]] (Gruzija) * [[Tuba (reka)|Tuba]] (Rusija) *[[Tuhársky potok]] (Slovaška) * Tul (Anglija) * [[Tuloma]] (Rusija) * [[Tulva]] (Rusija) * [[Tumen]]/Tuman/Duman (Sev. Koreja/Kitajska/Rusija) * [[Tumnin]] (Rusija) *[[Tunaån]] (Švedska) * [[Tundža]] (Bolgarija, Turčija, Grčija) *[[Tungnaá]] (Islandija) * [[Tungabhadra]] (Indija) * [[Tuostah]] (Rusija) * [[Tur]] /''Túr'' (Romunija, Madžarska) *[[Turanganui]] (Nova Zelandija) * [[Turia]] (Španija) * [[Turiec]] (2, Slovaška) * [[Turija]] (Bosna in H.; 2.Severna Makedonija, 3.Ukrajina) *[[Turňa]] (Slovaška) * [[Turunčuk]] (Ukrajina) * [[Tusciano]] (Italija) *[[Tuščica]] (Bosna in H.) *[[Tutana]] (Romunija) * [[Tuul]] Gol (Mongolija) *[[Tvärån]] (Švedska) * [[Tweed]] (Škotska) *[[Twizel]] (Nova Zelandija) * [[Tyne]] (Anglija) {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=24em}} *[[Uawa]] (Nova Zelandija) * [[Ubangi]], ''Oubangui, Ubangui'' (1060&nbsp;km)(Vzhodni Kongo, Srednjeafr. r.) * [[Ublya]] (Slovaška, Ukrajina) * [[Ucayali]] (2,238&nbsp;km) Peru * [[Učja]]/Uccea (Italija, Slovenija) * [[Uda]] (Rusija) * [[Udaj]] (Ukrajina) *[[Udava]] (Slovaška) * [[Uecker]] (Nemčija) * [[Ufa (reka)|Ufa]] (Rusija-Baškirija) * [[Ufita]] (Italija) *[[Ugar]] (Bosna in Herc.) *[[Uggerby Å]] (Danska) * [[Ugra]] (Rusija) *[[Ugrić]] (Bosna in Herc.) *[[Ugrovača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Úhlava]] (Češka) / Úlava? *[[Úhlavka]] (Češka) * [[Uj]] (Rusija, Kazahstan) * [[Ukrina]] (Bosna) * [[Ulička]] (Slovaška) * [[Ulkan]] (Rusija) * [[Ulla (reka)|Ulla]] (Španija-Galicija) * [[Ulster (reka)|Ulster]] (Nemčija) *[[Ulvåa]] (Norveška) * [[Umanka]] (Ukrajina) * [[Umba]] (Rusija) * [[Umbusi]] (Estonija) * [[Ume]] /[[Umeälven]] (Švedska) * [[Una]] (214&nbsp;km) (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Unac]] (Bosna in Hercegovina), * [[Unica]] (Slovenija) *[[Unstrut]] (Nemčija) * [[Úpa]] (Češka) * [[Ural (reka)|Ural]] (2428&nbsp;km) (Rusija, Kazahstan) * Ure (Anglija) *[[Upperudsälven]] (Švedska) * [[Urft]] (Nemčija) * [[Urluia]] (Romunija) * [[Urugvaj (reka)|Urugvaj]] (1838&nbsp;km) (Urugvaj, Argentina) * [[Usa]] (Rusija) *[[Usk]] (Wales) *[[Úslava]] (Češka) *[[Usora]] (Bosna in Hercegovina) * [[Usuri]] (Kitajska/Rusija) *[[Utinja]] (Hrvaška) *[[Utterån]] (Švedska) * [[Uvac (reka)|Uvac]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) *[[Uvan]]/Uvån (Švedska) * [[Uvelka]] (Rusija) *[[Uzlomac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Už]]/Uh (Ukrajina, Slovaška) {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=24em}} *Vˇača/Въча (Bolgarija) * [[Vaga (reka)]] (Rusija) *[[Vaganec]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vaggeälven]] (Švedska) * [[Vah (reka)]] (Rusija) * [[Váh]] (403&nbsp;km), Slovaška * [[Vaigai]] (Indija) *[[Vaige]] (Francija) *[[Väike Emajõgi]] (Estonija) *[[Vaikkojoki]] (Finska) * [[Vainganga]] (Indija) *[[Vajont]] (Italija) * [[Valapattanam]] (Indija-Kerala) * [[Valave]] (Šrilanka) * [[Valbonë]]/[[Valbona]] (Albanija) *[[Valea Danului]] (Romunija) *[[Valea Iașului]] (Romunija) *[[Valea lui Stan]] (Romunija) *[[Valea Lupului]] (Romunija) *[[Valeacu Pești]] (Romunija) * [[Valepp]] (Nemčija, Avstrija) * [[Valgejõgi]] (Estonija) * [[Valira (reka)|Valira]] (Andora, Španija) * [[Valová]] (Češka) *[[Vâlsan]] (Romunija) *[[Valser Rhein]] (Švica) * [[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Vanån]] (Švedska) * [[Vändra]] (Estonija) * [[Vang]] (Tajska)* *[[Vängelälven]] (Švedska) *[[Vapa]] (Srbija) *[[Vapstälven]] (Švedska) * [[Var (reka)|Var]] (Francija) * [[Vara]] (Italija) * [[Varaita]] (Italija) * [[Varda]] (Indija) * [[Vardar]], ''Aixios (Axios)'' (388&nbsp;km) (Sev. Makedonija, Grčija) * [[Varde Å]] (Danska) *[[Varenne]] (Francija) *[[Varjisån]] (Švedska) *[[Varošnica]] (Bosna in Herc.) * [[Varta]] "Warta" (Poljska) * [[Vārtaja]] (Latvija) * [[Varzuga]] (Rusija) * [[Vasiljevskaja]] (Rusija) *[[Västerdalälven]] (Švedska) * [[Vaška (reka)|Vaška]] (Rusija) *[[Vatnsdalsá]] (Islandija) *[[Vaucouleurs]] (Francija) *[[Vauvise]] (Francija) * [[Vechte]]/Vecht (Nemčija, Nizozemska) * [[Vedavathi]] (Indija) * [[Vedea]] (Romunija) *[[Vefsna]] (Norveška) *[[Vege å]]/Vege (Švedska) *[[Vègre]] (Francija) *[[Veig]] (Norveška) * [[Veleka]] (Bolgarija) * [[Velička]] (Češka) *[[Velika (reka)]] (Bosna in H.) * [[Velikaja]] (Rusija) * [[Velika Krka]]/Kerka (69&nbsp;km), (Slovenija, Madžarska) * [[Velika rijeka]] (Hrvaška) *[[Velika Utinja]] (Hrvaška) * [[Veliki Bački kanal]] (Srbija) *[[Veliki Strug]] (Hrvaška) * [[Velino]] (Italija) * [[Velise]] (Estonija) *[[Velpe]] (Belgija) *[[Velunja]] (Sloveija) *[[Veman]] (Švedska) * [[Vemeljski Dunavac]] (Hrvaška) *[[Vendée]] (Francija) * [[Venoge]] (Švica) * [[Venta]] (Litva, Latvija) * [[Verdon]] (Francija) * [[Verdura]] (Italija-Sicilija) *[[Vère]] (Francija) * [[Verhnjaja Tajmira]] (Rusija) *[[Verke]] (Ukrajina) *[[Versa]] (2 reki, Italija) *[[Verzée]] (Francija) *[[Veselina]] (Bolgarija) *[[Vesgre]] (Francija) * [[Vesle]] (Francija) * [[Vesljana]] (Rusija) *[[Vestari-Jökulsá]] (Rusija) * [[Veternica (reka)|Veternica]] (Srbija) * [[Vetluga]] (Rusija) *[[Veveyse]] (Švica) *[[Veyre]] (Francija) * [[Veyron]] (Švica) * [[Vezera]] "[[Vézère]]", (Francija) * [[Viana]] (Italija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Victoria (reka)]] (Avstralija) * [[Vičegda]] (1130 &nbsp;km) (Rusija) *[[Vidå]](en) (Danska) *[[Vidak]] (Hrvaška) *[[Vidima]] (Bolgarija) *[[Vidbol]] (Bolgarija) * [[Vidourle]] (Francija) *[[Vieille Autize]] (Francija) * [[Vienne (reka)|Vienne]] (372&nbsp;km) (Francija) *[[Vierydsån]] (Švedska) * [[Viesīte]] (Latvija) *[[Vietasätno]] (Švedska) *[[Vièze]] (Švica) * [[Vigala]] (Estonija) *[[Vijačica]] (Bosna in Herc.) * [[Vilaine]] (225 km; bretonsko Gwilwen) (Francija) * [[Viljuj]] (2650&nbsp;km) (Rusija) *[[Villgratenbach]] (Avstrija) * [[Vilnia]] (Litva) * [[Vils]] (2, Nemčija) *[[Vindelälven]]/Vindel (Švedska) * [[Vipava (reka)|Vipava]] (49&nbsp;km) (Slovenija, Italija) *[[Virån]] (Švedska) * [[Vire (reka)|Vire]] (Francija) * [[Virga]] (Litva) *[[Vigošta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vis (reka)|Vis]] (Francija) *[[Viskan]] (Švedska) * [[Visla]] (1047&nbsp;km) (Poljska) * [[Visočica]] (Bolgarija, Srbija) *[[Vispa]] (Švica) *[[Vistån]] (Švedska) * [[Visun]]/Vulsun/Isun (Ukrajina) * [[Višera]] (Rusija) * Vit (Bolgarija) *[[Vitån]] (Švedska) *[[Vittangiälven]] (Švedska) * [[Vlára]] (Češka) * [[Vitim]] (1940&nbsp;km) (Rusija) *[[Vitovnica]] (Srbija) *[[Vitunjčica]] (Hrvaška) * [[Viživka]] (Ukrajina) * [[Vjatka]] (1314&nbsp;km) (Rusija) * [[Vjosa]] (Grčija, Albanija) * [[Vlasina (reka)|Vlasina]] (Srbija) * [[Vlašimská Blanice]] (Češka) * [[Vltava]] (430&nbsp;km) Češka *[[Vöckla]] (Avstrija) * [[Voćinska rijeka]] (Hrvaška) *[[Vodalka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Voglajna]] (Slovenija) * [[Vogošća (reka)|Vogošća]] (Bosna in Hercegovina) * [[Võhandu]] (Estonija) *[[Voire]] (Francija) *[[Vojmån]] (Švedska) *[[Vojniška reka]] (Bolgarija) *[[Vojskova]] (Bosna in Herc.) *[[Volane]] (Francija) *[[Volarica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Volavčica]] (Hrvaška) *[[Volavica]] (Hrvaška) * [[Volga]] (3530&nbsp;km) (Rusija) * [[Volhov]] (Rusija) * [[Volme]] (Nemčija) * [[Volta (reka)|Volta]] (1500&nbsp;km) (Gana, Burkina Faso) * [[Volturno]] (Italija) * [[Volyňka]] (Češka) * [[Vomano]] (Italija) *[[Vonne]] (Francija) *[[Vorderrhein]] (Švica) *[[Vorja]] (Rusija) *[[Vorma]] (Norveška) * [[Vorona (reka)]] (Rusija) *[[Voronež (reka)]] (Rusija) *[[Vorskla]] (Rusija, Ukrajina) *[[Voueize]] (Francija) *[[Vovča]] (Ukrajina) *[[Voxnan]] (Švedska) *[[Vrapčak]] (Hrvaška) *Vrba, reka (2 razl.: Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Vrbanja (reka)|Vrbanja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vrbas (reka)|Vrbas]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vrbka]] (Češka) *[[Vrlika (reka)]] (Hrvaška) * [[Vruja]] (Črna Gora) * [[Vsetínská Bečva]] (Češka) * [[Vu (reka)|Vu]], Kitajska * [[Vučica (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuka (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuoksi]] (Finska, Rusija) *[[Vuger]] (Hrvaška) * [[Vydra]] (Češka) {{div col end}} == W == {{div col|colwidth=24em}} *[[Waal (reka)]] (Nizozemska) *[[Wabash]] (ZDA) *[[Wabe]] (Nemčija) *[[Wadąg]] (Poljska) *[[Waiapu]] (Nova Zelandija) *[[Waiau]] (Nova Zelandija) *[[Waihou]] (Nova Zelandija) *[[Waikato]] (Nova Zelandija) *[[Waimakariri]] (Nova Zelandija) *[[Waimata]] (Nova Zelandija) *[[Waimea]] (Nova Zelandija) *[[Waipaoa]] (Nova Zelandija) *[[Wairau]] (Nova Zelandija) *[[Wairoa]] (Nova Zelandija) *[[Waitaki]] (Nova Zelandija) *[[Wandse]] (Nemčija) * [[Warnow]] (155 km) (Nemčija) * [[Waveney]] (Anglija) * [[Wda]]=Czarna Woda (Poljska) * [[Wear]] (Anglija) * [[Wedder]] (Nemčija) *[[Welland]] (Chippawa Creek) (Kanada) * [[Vei]] (Kitajska) *[[Weiße Laber]] (Unterbürger Laber) (Nemčija) * [[Wel]] (Poljska) * [[Welna]] (Poljska) * [[Wensum]]/[[Yare]] (Anglija) *[[Werra]] (Nemčija) * [[Werre]] (Nemčija) * [[Wertach]] (Nemčija) * [[Weschnitz]] (Nemčija) * [[Weser]] (Nemčija) *[[Wetlina]] (Poljska) *[[Wetschaft]] (Nemčija) * [[Wetter]] (Nemčija) *[[Whakatane]] (Nova Zelandija) *[[Whangaehu]] (Nova Zelandija) *[[Whanganui]] (Nova Zelandija) *[[Whareama]] (Nova Zelandija) * [[Wharfe]] (Anglija) *[[White River]] (Arkansas) * [[Widawa]] (Poljska) *[[Wiehe]] (Nemčija) *[[Wien (reka)]] (Avstrija) * [[Wieprz]] (Poljska) * [[Wieprza]] (Poljska) * [[Wierzyca]] (Poljska) *[[Wietze]] (Nemčija) * [[Wiese]] (Nemčija) * [[Wiesent]] (Nemčija) * [[Wigger]] (Švica) *[[Wind]] (ZDA) *[[Winkeltalbach]] (Avstrija) * [[Wipper]] (Nemčija) * [[Wipperau]] (Nemčija) *[[Wisconsin (reka)]] (ZDA) * [[Wisłok]] (Poljska) * [[Wisłoka]] (Poljska) * [[Witham]] (Anglija) * [[Wkra]] (Poljska) * [[Wojczechówka]] (Poljska) *[[Wołosaty]]/Volosatka (Poljska) * [[Wörnitz]] (Nemčija) * [[Wulka]] (Avstrija) * [[Wümme]] (Nemčija) * [[Wupper]] (Nemčija) * [[Würm]] (Nemčija) * [[Wuttach]] (Nemčija) * [[Wye (reka)|Wye]] /Afon Gwy (Wales, Anglija) == X == {{div col|colwidth=24em}} * [[Šar Moron]] (Kitajska) * [[Šjada]] (Kitajska) * [[Šiliao]] (Kitajska) {{div col end}} == Y == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jalu]]/Amnok (Kitajska/Severna Koreja) * [[Janghe]] (Kitajska) * [[Yarlung Tsangpo]] (Kitajska) *[[Yarra]] (Avstralija) * [[Ybbs (reka)|Ybbs]] (Avstrija) * [[Yellowstone (reka)|Yellowstone]] (1114&nbsp;km) (ZDA) *[[Yères]] (Francija) *[[Yerres]]/Yerre? (Francija) *[[Yèvre]] (Francija) *[[Yon]] (Francija) *[[Yser]] (Francija) *[[Ytterån]] (Švedska) * [[Jingna]] (Kitajska) * [[Jom]] (Tajska) * [[Jongding]] (Kitajska) * [[Yonne]] (Francija) *[[Ysper]] (Avstrija) *[[Ytri-Rangá]] (Islandija) {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=24em}} *[[Zagorska Mrežnica]] (Hrvaška) * [[Zagyva]] (Madžarska) * [[Zaj]] (Rusija) *[[Zajaska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zala]] (139&nbsp;km) Madžarka * [[Zalomka]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) * [[Zambezi]] (2574&nbsp;km) (Zambija, Angola, Namibija, Bocvana, Zimbabve, Mozambik) *[[Zarafshon]] (Tadžikistan, Uzbrkistan) * [[Zarka (reka)|Zarka]] (Jordanija) * [[Zavhan]] (Mongolija) *[[Zaya]] (Avstrija) *[[Zdena]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zdobnice]] (Češka) * [[Zeja]] (1242&nbsp;km) (Rusija) *[[Zelenikovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Zelina]] (Hrvaška) *[[Zeller Ache]] (Avstrija) *[[Zeller Bach]] (Avstrija) * [[Zeta (reka)|Zeta]] (65/89&nbsp;km) (Črna gora) * [[Zêzere]] (Portugalska) * [[Žuanghe]] (Kitajska) * [[Zielawa]] (Poljska) * [[Zihl]] (Švica) * [[Zilja]] (125&nbsp;km), Avstrija-Koroška * [[Ziljica]] (Italija, Avstrija-Koroška) * [[Ziller]] (Avstrija-Tirolska) * [[Zirjanka]] (Rusija) *[[Zlatica]] (Romunija, Srbija) *[[Zletovska reka]] (Severna Makedonija) *[[Zlotska reka]] (Srbija) * [[Zmajevački Dunavac]] (Hrvaška) *[[Zovičica]] (Bosna in H.) * [[Zrmanja (reka)|Zrmanja]] (Hrvaška) *[[Zrnovska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zschopau]] (češ./slovansko ''Sapava'' ali ''Šopava'') (Nemčija) *[[Zubřina]] (Češka) * [[Zújar]] (Španija) *[[Zujevina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zusam]] (Nemčija) * [[Zwickauer Mulde]] (Nemčija) {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=24em}} * [[Žarovnica]] (Hrvaška) * [[Žejbro]] (Češka) * [[Želivka]] (Češka) * [[Željeznica (reka)|Željeznica]] (Bosna in Herceg.) *[[Žepa]] (Bosna in H.) * [[Žirovnica (Una)|Žirovnica]] (Hrvaška) * [[Žirovnice]] (Češka) * [[Žitava]] (Slovaška) *[[Žizdra]] (Rusija) * [[Žuravka]] (Rusija) {{div col end}} {{stublist|date=april 2024}} [[Kategorija:Seznami rek]] te67hs8cfxaa6wr276gmphklpsu6y6n 6657651 6657646 2026-04-08T21:49:59Z ~2026-13659-49 255600 /* M */ 6657651 wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] '''[[Ime|Poimenski]] [[seznam]] [[reka|rek]].''' {{CompactTOC}} == A == {{div col|colwidth=24em}} * Aa - več rek (Francija, Belgija, Nizozemska, Nemčija, Švica) *[[Aach]] (Nemčija) * [[Aare]]/Aar pritok Visokega Rena (Švica) * [[Abava]] (Latvija) * [[Abazulgol]] (Rusija) * [[Abens]] (Nemčija) *[[Åbyälven]] (Švedska) *[[Abzucht]] (Nemčija) * [[Achankovil]] (Indija-Kerala) *[[Åkersström]] (Švedska) *[[Acksjöälven]] (Švedska) *[[Acolin]] (Francija) * [[Adaja]] (Španija) * [[Adda]] (313&nbsp;km) (Italija) *[[Adelaide (reka)]] (Avstralija) * [[Adiža]], ''Adige'', ''Etsch'' (415&nbsp;km) (Italija) * [[Adour]] (335 km) (Francija) *[[Aff]] (Francija) * [[Agano]] (Japonska) *[[Ager]] (Avstrija) * [[Agger]] (Nemčija) * [[Agogna]] (Italija) *[[Agout]] (Francija) * [[Agri]] (Italija) *[[Aheloj]] (Bolgarija) *[[Ahelos]] (Grčija) *[[Aheron]] (Grčija) * [[Ahja]] (Estonija) * [[Ahr]] (Nemčija) * [[Ahr (Aurino)|Ahr]] / ''Aurino'' (Italija-Južna Tirolska) *[[Ailette]] (Francija) *[[Ailloux]] (Francija) * [[Ain (reka)|Ain]] (Francija) *[[Aigre]] (Francija) * [[Aire]] (Anglija; 2. Francija) * [[Aisne (reka)|Aisne]] (Francija; 2. Belgija) * [[Aist]] (Avstrija) * [[Aiviekste]] (Latvija) *[[Ajdar]] (Rusija, Ukrajina) *[[Ajtoska reka]] (Bolgarija) *[[Akerselva]] (Norveška) * [[Aksu]] (Kazahstan) *[[Alagnon]] (Francija) *[[Alagnonnette]] (Francija) * [[Alagón]] (Španija) * [[Alb]] (Nemčija) *[[Albama]] (ZDA) *[[Alån]] (Švedska) *[[Albany (reka)]] (Kanada) * [[Albula]] (Švica) * [[Alcantara]] (Italija-Sicilija) * [[Aldan]] (2240&nbsp;km) (Rusija) *[[Alène]] (Francija) *[[Alet]] (Francija) * [[Alkalija]] (Ukrajina) *[[Allanche]] (Francija) *[[Allegheny]] (ZDA) * [[Aller]] (Nemčija) * [[Allier (reka)|Allier]] (Francija) * [[Alm]] (Avstrija) *[[Almaån]] (Švedska) * [[Almaș]] (Romunija) *[[Almbach]] (Avstrija) * [[Alme]] (Nemčija) * [[Almond]] (Škotska) *[[Almont]] (Francija) *[[Alpe]] (Nemčija) *[[Alpenrhein]] (Švica, Lihtenštajn) *[[Alrance]] (Francija) *[[Ålsån]] (Švedska) *[[Alster]] (Nemčija) * [[Alta]]/Altaelva (Norveška) *[[Altenau]] (Nemčija) *[[Altier]] (Francija) * [[Altmühl]] (Nemčija) *[[Alvier]] (Švica) * [[Alz]] (Nemčija) * [[Alzette]] (Franc., Luksemburg) * [[Alzon (reka)|Alzon]] (Francija) * [[Alzou (reka)|Alzou]] (Francija) *[[Åman]] (Švedska) * [[Amaradia]] (Romunija) * [[Amazonka]] (6800&nbsp;km) (Brazilija, Peru, Ekvador, Kolumbija) * [[Ammer]] (Nemčija) *[[Ammerån]] (Švedska) * [[American (reka)|American]] (ZDA) * [[Amga]] (Rusija) * [[Amgun]] (Rusija) * [[Amper (reka)|Amper]] /Ammer (Nemčija) *[[Amstel]], Nizozemska * [[Amu Darja]] (2620&nbsp;km) (Afganistan/Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan) * [[Amula]] (Latvija) * [[Amur]] (2824&nbsp;km) (Rusija) * [[Anadir (reka)|Anadir]] (1170&nbsp;km) (Rusija) * [[Anabar]] (Rusija) * [[Anapo]] (Italija-Sicilija) *[[Anarjohka]] (Norveška/Finska) *[[Ance du Sud]] (Francija) *[[Ancholme]] (Anglija) *[[Andakílsá]] (Islandija) *[[Andelle]] (Francija) *[[Anderson (reka)]] (Kanada) *rio [[Andraz]] (Italija) * [[Angara]] (1849&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Anger]] (Nemčija) * [[Angerman]]/Ångermanälven (Švedska) *[[Ängesån]] (Švedska) *[[Anglin]] (Francija) *[[Anguison]] (Francija) * [[Aniene]] (Italija) * [[Aninan]] (Škotska) * [[Aniža (reka)|Aniža]], ''Enns'', Avstrija * [[Anjuj]] (Rusija) *[[Annan]] (Škotska) *[[Anse]] (Francija) *[[Ansiei]] (Italija) *[[Anska reka]] (Severna Makedonija) *[[Antiesen]] (Avstrija) * [[Anza]] (Italija) *[[Aorere]] (Nova Zelandija) * [[Apšė]]/[[Apše]] (Litva/Latvija) *[[Apšicja]] (Ukrajina) * [[Aragón]] (Španija) * [[Araguaio]] (2620&nbsp;km) (Brazilija) * [[Araks]]/Aras/ (Azerbajdžan, Iran, Armenija, Turčija) *[[Arån]] (Švedska) * [[Aranca]]/Zlatica (Romunija, Srbija) *[[Arac]] (Francija) *[[Arahura]] (Nova Zelandija) *[[Arbas]] (Francija) *[[Arbogaån]] (Švedska) * [[Arc]] (Francija) * Archar(ica) (Bolgarija) *[[Arconce]] (Francija) *[[Arcueil]] (Francija) * [[Arda (reka)|Arda]]/Ardas (Bolgarija, Grčija/Turčija) *[[Arda, Italija]] * [[Ardèche (reka)|Ardèche]] (Francija) *[[Ardre]] (Francija) *[[Arefu]] (Romunija) *[[Arendalsvassdraget]] (Norveška) * [[Areuse]] (Švica) *[[Arga]] (Španija/Navara) * [[Argen]] (Nemčija) * [[Argens]] (Francija) *[[Argenton]] (Francija) * [[Argeș (reka)|Argeș]] (340&nbsp;km) (Romunija) * [[Argun, Azija]]/Ergun He (1620&nbsp;km) (Rusija, Kitajska) * [[Argun, Kavkaz]] (Rusija) * [[Ariège (reka)|Ariège]] (Francija) * [[Arieș]] (Romunija) *[[Arize]] (Francija) * [[Arkansas (reka)|Arkansas]] (2333&nbsp;km) (Severna Amerika/ZDA) * [[Arlanzón]] (Španija) * [[Arly]] (Francija) * [[Armançon]] (Francija) *[[Armasjoki]] (Švedska) * [[Arno (reka)|Arno]] (241&nbsp;km) (Italija) * [[Arnon]] (Francija) *[[Aron]] (Francija) *[[Aronde]] (Francija) *[[Årosälven]] (Švedska) *[[Arques]] (Francija) * [[Arrats]] (Francija) * [[Arros]] (Francija) * [[Arroux]] (Francija) * [[Arun]] (Anglija in še 1 v Franciji) * [[Arve]] (Francija, Švica) *[[Arz]] (Francija) * [[Arzino]] (Italija-Karnija) *[[Aschau]] (Nemčija) *[[Aschach]] (Avstrija) *[[Asenica]] /[[Čepelarska reka]] (Bolgarija) *[[Ashaway]] (ZDA) *[[Asi]] (Turčija) * [[Aspio]] (Italija) * [[Astarahaj]] (Iran/Azerbajdžan) * [[Atbara]] (1120&nbsp;km) (Sudan) *[[Atella]] (Italija) * [[Aterno]] (Italija) [[Aterno-Pescara]] * [[Athabasca]] (1040&nbsp;km) (Kanada) * [[Atmata]] (Litva) *[[Ätran]] (Švedska) * [[Atrato (reka)|Atrato]] (665&nbsp;km) (Kolumbija) * [[Aube (reka)|Aube]] (248&nbsp;km) (Francija) *[[Aubetin]] (Francija) *[[Aubette]]; [[Aubette de Meulan]] (Francija) * [[Aude (reka)]] (Francija) *[[Aue]] (Nemčija) *[[Auglaize]] (ZDA) *[[Aujon]] (Francija) * [[L'Aulne]] Auroue *[[Armançon]] (Francija) *[[Aupa]]/Avpa (Italija-Furlanija) *[[Auroue]] (Auroue) *[[Aulella]] (Italija) *[[Aulne]] (Francija) *[[Aunay]] (Francija) *[[Aura]] (Norveška) * [[Aurach]] (Avstrija) *[[Auron]] (Francija) * [[Ausa]] (San Marino, Italija) *[[Aussa]]/L'Ausa (Italija-Furlanija) *[[Austari-Jökulsá]] (Islandija) *[[Austreberthe]] (Francija) * [[Authie]] (Francija) *[[Automne]] (Francija) *[[Auvézère]] (Francija) *[[Auxois]] (Francija) *[[Auzon]] (Francija) *[[Auzoue]] (Francija) *[[Avaš (reka)]] (Etiopija) *[[Averser Rhein]] (Švica) * [[Aveyron (reka)|Aveyron]] (Francija) *[[Avisio]] (Italija) *[[Avizovica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Avoca]] (Irska) * [[Avon (reka)|Avon]] (155&nbsp;km) (Anglija 3; Škotska 1, Francija 1) *[[Avon (reka, Nova Zelandija)]] * [[Avonmore]] (Irska) *[[Avre]] (Francija) * [[Avrig]] (Romunija) *[[Awali]] /Bostrenos (Libanon) *[[Awatere]] (Nova Zelandija) *[[Ayaköz]] (Kazahstan) {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=24em}} * [[Babao]] (Kitajska) * [[Baboia]] (Romunija) *[[Babošnica]] (Bosna in H.) * [[Babuna]] (Severna Makedonija) * [[Bacchiglione]] (Italija) * [[Bača]] (Slovenija) *[[Badaševica]] (Slovenija) * [[Baganza]] (Italija) * [[Bahtemir]] (Rusija) * [[Baitarani]] (Indija) * [[Baïse]] (Francija) * [[Balasan]] (Romunija) *[[Balinka]] (Češka) *[[Bällstaån]]/[[Spångaån]] (Švedska) *[[Balonne]] (Avstralija) * [[Banas]] (Indija) *[[Bănești]] (Romunija) *[[Bandiat]] (Francija) * [[Bandon]] (Irska) *[[Banias]] (Sirija?, Izrael) *[[Banjica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Banjska reka]] (več; Srbija) * [[Bann]] (severna Irska) *[[Barata]] (Bolgarija) * [[Barbadun]] (Španija) * [[Barcău]] /Berettyó (Romunija, Madžarska) * [[Bârlad]] (Romunija) * [[Barrow (reka)|Barrow]] (Irska) *[[Bârsa]] (Romunija) *[[Barse]] (Francija) * [[Bartuva]]/[[Bārta]] (Litva, Latvija) *[[Barwon]] (Avstralija) * [[Barycz]] (Poljska) *[[Bârzava]]/Brzava (Srbija, Romunija) *[[Bascov]] (Romunija) * [[Basento]] (Italija) *[[Bașeu]] (Romunija) *[[Baščica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Batina (potok)]] (Hrvaška) * [[Batova]] (Bolgarija) * [[Baunatz]] (Nemčija) *[[Baup]] (Francija) *[[Bave]] (Francija) *[[Bäveån]] (Švedska) *[[Baye de Clarens]] (Švica) *[[Baye de Montreux]] (Švica) * [[Bayrbach]]/Bayrachbach (Avstrija/Memčija) * [[Beas]] (Indija) * [[Beaverhead]] (111&nbsp;km) (ZDA) * [[Bebrava]] (Slovaška) * [[Bečva]] (Češka) *[[Beaume]] (Francija) *[[Beaver]] (Kanada) * [[Bednja (reka)|Bednja]] (Hrvaška) * Bega/[[Begej]] (Romunija/Srbija) *[[Begna]] (Norveška) *[[Beiarelva]] (Norveška) *[[Beirut (reka)]] (Libanon) * [[Bejsug]] (Rusija) * [[Belá]] (Slovaška) * [[Bělá]] (Češka) * [[Bela (Kanalska dolina)]]/Fella (Italija-Furlanija) * [[Bela (Koroška reka)]], Vellach (Avstrija/Koroška) * [[Belaja]] (1480&nbsp;km) (Rusija...?) * [[Belešnica]] (Severna Makedonija) *[[Belica]] (Bolgarija)    * [[Belice]] (Italija-Sicilija) * [[Beli Drim]] (Kosovo, Albanija) * [[Beli Elster]] (Weisse Elster/Bílý Halštrov) (Češka, Nemčija) * [[Beli Ilmen]] (Rusija) * [[Beli Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Belovisjka Reka]] (Severna Makedonija) * [[Běluňka]] (Češka) *[[Benaize]] (Francija) * [[Bënça]] (Albanija) * [[Beni]] (1700&nbsp;km) (Bolivija) *[[Berava]] (Hrvaška) *[[Berchtesgadener Ache]] (Nemčija, Avstrija) * [[Berezina]] (613&nbsp;km) (Belorusija) * [[Berkel]] (Nemčija, Nizozemska) * [[Berounka]] (Češka) *[[Bergvattenån]] (Švedska) *[[Berufjarðará]] (Islandija) * [[Berzasca]] (Romunija) *[[Besbre]] (Francija) * [[Beška (reka)|Beška]] (Ukrajina) *[[Béthune]] (Francija) * [[Betwa]] (Indija) * [[Beuvron (Loara)]], 2. [[Beuvron (Yonne)]] (Francija) * [[Bévéra]] (Francija, Italija) * [[Bharatapuzha]] (Indija-Kerala) * [[Bhima]] (Indija) * [[Biber (reka)|Biber]] (Nemčija) * [[Bîc]]/Bâc (Moldova) * [[Biberbach]] (Nemčija) * [[Bidente-Ronco]] (Italija) *[[Biđ]] (Hrvaška) * [[Biebrza]] (Poljska) *[[Biela Orava]] (Slovaška) *[[Bienne (reka)]] (Francija) *[[Bièvre]] (Francija) * [[Biferno]] (Italija) *[[Bighorn]] (ZDA) * [[Bigge]] (Nemčija) * [[Bija]] (Rusija) * [[Bijela]] (Hrvaška) * [[Bijela, Neretva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bijela, Črna Gora]] *[[Bila]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bílina]] (Češka) *[[Bílovka]] (Češka) * [[Bina]] (Nemčija) * [[Binačka Morava]] (Kosovo, Severna Makedonija, Srbija) *[[Biois]] (Italija) *[[Bioštica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Birlad]] (Romujija) * [[Birs]] (Švica) *[[Bistraja]] (Rusija) * [[Bitýška]] (Češka) * [[Bitztala]] (Latvija) * [[Biserna reka]], ''Zhũ Jiãng'' (2400&nbsp;km) [[Kitajska]] * [[Bistra]] (več rek: Slovenija, Romunija...) * [[Bistra reka]] (Sông Lô) (Kitajska, Vietnam) * [[Bistrica]] (več rek in vodotokov v Sloveniji, Avstriji idr.) * [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrica (Kozjansko)]] (Slovenija) *[[Bistrica Nadvirjanska]] (Ukrajina) *[[Bistrica Solotvinska]] (Ukrajina) * [[Bistricë]] /''Bistrica'' (Albanija) * Bistrița (2 reki, Romunija) * [[Bjala reka]] (Bolgarija) *[[Bjelava]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjesnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjøllåga]] /[[Biellok]] (Norveška) *[[Bjoreio]] (Norveška) *[[Bjurälven]] (Švedska) *[[Blackälven]] (Švedska) * Blackwater (2 različni, Irska) * [[Blahnița]] (Romunija) *[[Blaise]] (Francija) *[[Blanda]] (Islandija) * [[Blanice]] (Češka) *[[Blata]] (Češka) * Blatnice (2, Češka) *[[Blato (reka)]] (Severna Makedonija) *[[Blava]] (Slovaška) * [[Blavet]] (Francija) *[[Blh]] (Slovaška) *[[Blizanci]] (Bosna in Hercegovina) *[[Blizna]] (Bosna in H.) * [[Blšanka]] (Češka) * [[Bóbr]] (Poljska) * [[Bobr (Berezina)|Bobr]] (Belorusija) *[[Bobrava]] (Češka) * [[Bobrik]] (Belorusija); (Rusija) * [[Bobrownica]] (Poljska) * [[Bobrůvka]] (Češka) * [[Bobrzańka]] (Poljska) * [[Bode (reka)|Bode]] (Nemčija) *[[Bodträskån]] (Švedska) * [[Bódva]] (Slovaška, Madžarska) * [[Bodrog]] (Slovaška/Madžarska) * [[Bogna]] (Italija) *[[Boite]] (Italija) *[[Boivre]] (Francija) * [[Bojana (reka)|Bojana]] /Bunë (Albanija, Črna Gora) * [[Bolda]] (Rusija) * [[Boldirka]] (Ukrajina) * [[Boljunčica]] (Hrvaška-Istra) *[[Bolmån]] (Švedska) *[[Boložnik]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bolska]] (Slovenija) * [[Bolšoj Anjuj]] (Rusija) *[[Bolva]] (Rusija) *[[Bönälven]] (Švedska) *[[Bonne]] (Francija) *[[Bonnieure]] (Francija) * [[Borbera]] (Italija) * [[Bormida di Spigno]] (Italija) *[[Borne]] (Francija) *[[Borovački potok]] (Bosna in Hercegovina) *[[Boržava]] (Ukrajina) *[[Bosanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bosna (reka)|Bosna]] (271&nbsp;km) (Bosna in Hercegovina) * [[Bosut]] (Hrvaška, Srbija) * [[Botna]] (Moldova) *[[Botorpsströmmen]] (Švedska) *[[Botunja (reka)]] (Bolgarija) *[[Bouble]] (Francija) *[[Boudouyssou]] (Francija) *[[Boulder]] (ZDA) *[[Bourbince]] (Francija) *[[Bourne Eau]] (Anglija) *[[Boutonne]] (Francija) *[[Bouzanne]] (Francija) *[[Bow River]] (Kanada) * [[Boyne (reka)|Boyne]] (Irska) *[[Bračana]] (Hrvaška) * [[Bradano]] (Italija) *[[Bradava]] (Češka) * [[Brădești]] (2; Romunija) * [[Brahmani]] (Indija) * [[Brahmaputra]], Amo (2900&nbsp;km) (Kitajska-Tibet, Indija) *[[Braia]] (Romunija) *[[Bräkneån]] (Švedska) *[[Brame]] (Francija) * [[Braníca]] (Slovenija) *[[Branice]] (Češka) *[[Branná]] (Češka) *[[Braye]] (Francija) *[[Brays Bayou]] (ZDA) * [[Brazos]] (1290&nbsp;km) (Teksas, ZDA) * [[Brda (reka)|Brda]] (Poljska) *[[Brebernica]] (Hrvaška) *[[Brèche]] (Francija) *[[Brede Å]] (Danska) * [[Breg]] (Nemčija) * [[Bregalnica]] (Severna Makedonija) * [[Bregana]] (Hrvaška/Slovenija) *[[Bregava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bregenzerache]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Breggia]] (Švica, Italija) *[[Breitach]], Nemčija, Avstrija *[[Breitenbrunner Laber]] (Nemčija) *[[Brembo (reka)]] (Italija) * [[Brenta (reka)|Brenta]] (Italija) * [[Brenz]] (Nemčija) *[[Bresle]] (Francija) *[[Brezna (reka)]] (Hrvaška) * [[Březná]] (Češka) *[[Breznica (Hrvaška)]] (2) * [[Brežnica (Hrvaška)]] (Hrvaška) *[[Briance]] (Francija) * [[Brigach]] (Nemčija) * [[Briježnica]] (Bosna in Herc.) *[[Brinja]] (Bosna in Hercegovina) *[[Brisbane River]] (Avstralija) * [[Brixentaler Ache]] (Avstrija) * [[Brka]] (Bosna in H.) * [[Bröl]] (Nemčija) *[[Brömsebäck]] (Švedska) *[[Broströmmen]] (Švedska) * [[Broye]] (Švica) * [[Brtnice]] (Češka) *[[Bruatorpsån]] (Švedska) *[[Brunej (reka)]] (Malezija, Brunej) *[[Brusnik]] (Slovaška) *[[Brzaja]] (Hrvaška) * [[Brzeźnica]] (Poljska) *[[Buda (reka)]] (Romunija) *[[Budișteanca]] (Romunija) * [[Buerjin]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Buffalo Bayou]] (ZDA) * [[Zahodni Bug]] (856&nbsp;km) (Ukrajina, Belorusija, Poljska) * [[Južni Bug]] (Ukrajina) * [[Buhan]] (Južna Koreja) * [[Buj (reka)|Buj]] (Rusija) *[[Bukovica (Trstionica)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bukovica (reka)]] (Črna Gora) *[[Buller River]] (Nova Zelandija) *[[Buna]] (Bosna in Hercegovina; 2.= Hrvaška) * [[Bundara]] (Avstralija) *[[Bunica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bunta (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bure]](älven) (Švedska) *[[Burgdorfer Aue]] (Nemčija) * [[Bušma]] (Rusija) *[[Bût]] /But (Italija-Karnija) *[[Butižnica]] (Hrvaška) * [[Buzan]] (Rusija) * [[Buzău]] (Romunija) *[[Byälven]] (Švedska) * [[Byk]] (Ukrajina) *[[Byskeälven]] (Švedska) *[[Bystrianka]] (Slovaška) *[[Bystrica]] (več; Slovaška) * [[Bystřice]] (Češka) * [[Bystrzyca]] (Poljska) * [[Bzura]] (Poljska) {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=24em}} * [[Cả]] (Nam Khan/[[Sông Cả]]/Sông Lam ="Modra reka" (Laos, Vietnam) * [[Cabe]] (Španija-Galicija) * [[Cabriel]] (Španija) *[[Caffaro]] (Italija) *[[Cailly]] (Francija) * [[Călmățui]] (Romunija) * [[Calore Irpino]]/[[Calore Beneventano]] (Italija) * [[Cam]] (Anglija) *[[Canadian River]] (ZDA) *[[Cance]] (Francija) *[[Canche]] (Francija) *[[Caorame]] (Italija) *[[Capra]] (Romunija) *[[Caracar]] (Bolgarija) *[[Cârcinov]] (Romunija) * [[Carraixet]] (Španija) *[[Carrione]] (Italija) *[[Carron]] (Škotska) * [[Castletown river]] (Irska) * [[Cauveri]] (Indija) * [[Cavu]]/[[Cavo]] (Francija-Korzika) * [[Cedrino]] (Italija-Sardinija) * [[Cegielinka]] (Poljska) *[[Célé]] (Francija) *[[Cellina]] (Italija-Furlanija) *[[Cem]] (Albanija) * Torrente [[Cenedola]] (Italija) * [[Cenischia]] (Italija) * [[Centa (reka)|Centa]] (Italija) *[[Céor]] (Francija) *[[Céou]] (Francija) * [[Cephissus]] (Grčija) * [[Cère]] (Francija) * [[Cerev]] (Rusija) *[[Cerkniščica]] (Slovenija) * [[Cerna (reka)|Cerna]] (Romunija) *[[Cernon]] (Francija) * [[Ceronda]] (Sunder/Srunda) (Italija) *[[Cérou]] (Francija) * [[Cervaro]] (Italija) * [[Cesano (reka)|Cesano]] (Italija) * [[Cetina (reka)|Cetina]] (Hrvaška) * [[Cèze]] (Francija) * [[Charente (reka)|Charente]] (Francija) *[[Chari]] (Srednjeafriška republika, Čad) *[[Chassezac]] (Francija) * [[Chauveri]] (Indija) * [[Chalakudy]] (Indija-Kerala) * [[Chaliyar]] (Indija-Kerala) * [[Chambal]] (Indija) * [[Chaobai]] (Kitajska) * [[Chao Phraya]] (Tajska) *[[Chapeauroux]] (Francija) *[[Charetonne]] (Francija) *[[Chassezac]] (Francija) *[[Chavanon]] (Francija) *[[Chée]] (Francija) * [[Chenab]]/[[Čenab]] (Kašmir/Indija, Pakistan) * [[Chandragiri]]/Perumpuzha (Indija-Kerala) * [[Cher (reka)|Cher]]/Char (Francija) *[[Chère]] (Francija) *[[Cherio]] (Italija) * [[Chiamogna]] (Italija) *[[Chiana]] (Italija) *[[Chiarzò]] /Scjarsò (Italija-Furlanija) *[[Chiciura]] (Romunija) * [[Chienti]] (Italija) * [[Chiers]] (Luksemburg, Belgija, Francija) * [[Chiese]] (Italija) *[[Chilkat]] (Kanada, ZDA-Aljaska) * [[Chindwin (reka)|Chindwin]] (Mjanmar) * [[Chirchiq]]/Čirčik (Uzbekistan) * [[Chisone]] (Italija) *[[Chlmec]] (Slovaška) * [[Chomutovka]] (Češka) *[[Chotýšanka]] (Češka) *[[Chřibská Kamenice]] (Češka) * [[Chrudimka]] (Češka) *[[Chumava]] (Češka) * [[Churchill (reka)|Churchill]] (1730&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) *Churchill (Kanada-Labrador) * [[Churn]] (Anglija) *[[Chvojnica]] (Slovaška) *[[Chvojnice]] (Češka) * [[Ciane]] (Italija-Sicilija) * [[Cibrica]] (Bolgarija) * [[Cidlina]] (Češka) * [[Cijevna]]/alb. Cem (Albanija, Črna Gora) *[[Cimmaron]] (ZDA) * [[Cinca]] (Španija) * [[Cirocha]] (Slovaška) *[[Ciron]] (Francija) * [[Ciugur]] (Moldova) * [[Cixerri]] (Italija-Sardinija) *[[Cjepalo]] (Bosna in Hercegovina) *[[Clain]] (Francija) *[[Claise]] (Francija) *[[Claduègne]] (Francija) *[[Clarence River]] (Nova Zelandija) (2.= Avstralija) *[[Clarks Fork]] (ZDA) *[[Clouère]] (Francija) *[[Clutha river]] /[[Mata - Au]] (Nova Zelandija) * [[Clyde (reka)|Clyde]] (160&nbsp;km) (Škotska) *[[Codalunga]] (Italija) * [[Cogâlnic]]/Kogulnik (Moldova, Ukrajina) * [[Coghinas]] (Italija-Sardinija) * [[Coig]] (290&nbsp;km) (Argentina) *[[Colagne]] (Francija) *[[Côle]] (Francija) * [[Coleroon]] (Indija) *[[Colorado (Texas)]] (ZDA) *[[Colvera]] (Colvare) (Italija-Furlanija) *[[Commerce]] (Francija) *[[Cooper]] (Avstralija) * [[Conca]] (Italija) * [[Conchos]] (Mehika) *[[Condamine]] (Avstralija) *[[Conie]] (Francija) *[[Cooper Creek]] (Avstralija) *[[Cordevole]] (Italija) *[[Cormôr]] (Italija-Furlanija) *[[Corno]]/Cuar (Italija-Furlanija) * [[Corrèze (reka)|Corrèze]] (Francija) *[[Cosson]] (Francija) * [[Coşuştea]] (Romunija) * [[Couesnon]] (Francija) *[[Couze d'Ardes]] (Francija) *[[Couze Pavin]] (Francija) * [[Crasna]] /[[Kraszna]] (Romunija, Madžarska) * [[Crati]] (Italija) * [[Creggan River]] (Irska) * [[Creuse (reka)|Creuse]] (Francija) ** [[Petite Creuse]] (Francija) *[[Crinchon]] (Francija) * [[Crinisus]] (Italija-Sicilija) *[[Crkvena]] (Bosna in Herc.) *[[Crmnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Crna reka]] (201&nbsp;km) (Severna Makedonija) *[[Crna rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Crostolo]] (Italija) * [[Cuango]], Kwango (1100&nbsp;km) (Angola, Zair), * [[Cuareim]] (Urugvaj/Brazilija) *[[Culgoa]] (Avstralija) * [[Cull Water]] (Irska) *[[Cumpăna]] (Romunija) *[[Cure]] (Francija) * [[Curone]] (Italija) *[[Cvrcka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Cybina]] (Poljska) * [[Czarna (reka)|Czarna]] (Poljska) * [[Czarna Hańcza]]/bel. Čornaja Ganča/ (Poljska, Belorusija) *[[Czarna Orawa]] (Poljska) * [[Czarna Woda]] (Poljska) * [[Czerna Wielka]] (Poljska) *[[Czarny Dunajec]] (Poljska) {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=24em}} * [[Čabranka]] (Hrvaška/Slovenija) * [[Čađavica (reka)|Čađavica]] (Hrvaška-2, Bosna-2) * [[Čao Praja (reka)|Čao Praja]] - glavna reka [[Tajska|Tajske]] *[[Čaronda]] (Ukrajina) *[[Čečva]] (Ukrajina) * [[Čelomdža]] (Rusija) * [[Čeotina]]/[[Čehotina]] (Črna Gora, Bosna in Hercegovina) * [[Čepca]] (Rusija) *[[Čepinska reka]] (Bolgarija) *[[Čereš]] (Ukrajina) * [[Černá Opava]] (Češka) *[[Černec]] (Hrvaška) * [[Česma]] (Hrvaška) * [[Čierna voda]] (2 vodotoka; Slovaška) *[[Čierny Váh]] (Slovaška) * [[Čik]]/Čiker (Srbija) * [[Čikola]] (Hrvaška) * [[Čornaja]] (Rusija) *[[Čoruh]] /Çoruh (Turčija) * [[Črna reka]] (Sông Džà) (Kitajska, Vietnam) *[[Črnec]] (2; Hrvaška) * [[Črni Drim]] (Severna Makedonija, Albanija) * [[Črni Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Čučerska reka]] (Hrvaška) *[[Čukarska reka]] (Bolgarija) *[[Čuna]] (Rusija) * [[Čusovaja]] (Rusija) {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=24em}} *[[Dabar]] (Bosna in Herc.) * [[Dal]]/[[Dalälven]] (Švedska) *[[Dalbergsån]] (Švedska) * [[Daliao]] (Kitajska) * [[Daljnaja]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Dâmbovița]] (Romunija) *[[Dammån]] (Švedska) * [[Damodar]] (Indija) *[[Damour]]/Nahr Al Damour/Damoros/Tamyras (Libanon) *[[Dan]]/Leddan (Izrael) * [[Danė]] (Litva) * [[Dargle]] (Irska) * [[Darling]] (2740&nbsp;km), (Avstralija) *[[Dart River]]/Te Aka Whakatipu (Nova Zelandija) *[[Davščica]] (Slovenija) * [[Dayang]] (Kitajska) * [[Dečanska Bistrica]] (Kosovo) *[[Dedina]] (Hrvaška) * [[Dědina]] (Češka) * [[Dee]] (Wales, Anglija; 2. Škotska) * [[Degano]] (Italija-Karnija) * [[Deil]] (Nemčija) * [[Dejna]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Delijska reka]] (Bolgarija/Turčija) *[[Dellikälven]] (Švedska) *[[Demer]] (Belgija) *[[Derkul]] (Ukrajina/Rusija) * [[Derry]] (Irska) *[[Dervenska reka]] (Severna Makedonija) * [[Derwent]] (2 reki, Anglija) *[[Desges]] (Francija) * [[Desna]] (1130&nbsp;km) (Rusija, Ukrajina) (2.=Bosna in H.) * [[Desná]] (Češka) * [[Desnățui]] (Romunija) *[[Dessoubre]] (Francija) * [[Detinja]] (Srbija) *[[Devèze]] (Francija) *[[Devils]] (ZDA) *[[Devinska reka]] (Bolgarija) * [[Devoll]] (Albanija) * [[Dez]] (Iran) *[[Diamantina]] (Avstralija) *[[Diège]] (Francija) * [[Diemel]] (Nemčija) * [[Dinkel]] (Nemčija) *[[Diodet]] (Francija) * [[Dirillo]] (Italija-Sicilija) * [[Dittaino]] (Italija-Sicilija) *[[Ditva]] /Dzitva (Litva, Belorusija) *[[Dive]] (Francija) * (Torrente) [[Diveria]] (Italija) * [[Dives]] (Francija) *[[Divette]] (Francija) * [[Divoká Orlice]] (Češka) *[[Djavolska reka]] (Bolgarija) *[[Djurgårdsbrunnskanalen]] (Švedska) * [[Dlouhá řeka]] (Češka) * [[Dneper]] (2285&nbsp;km) (Rusija, Belorusija, Ukrajina) * [[Dnester]] (1410&nbsp;km) (Ukrajina, Moldova) * [[Dobličica]] (Slovenija) * [[Dobra (reka)|Dobra]] (Hrvaška) *[[Doljanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dolo]] (Italija) *[[Dolore]] (Francija) * [[Dommel]] (Belgija, Nizozemska) * [[Don (reka)|Don]] - glavni pritok [[Azovsko morje|Azovskega morja]]; (1970&nbsp;km) (Rusija) * Don (Škotska; 2. Francija) * [[Đon]] (Bosna in Herc.) * [[Donava]] - (2860&nbsp;km) (Nemčija, Avstrija, Slovaška, Madžarska, Srbija, Bolgarija/Romunija/Ukrajina) * [[Donec]] (1183&nbsp;km) (Rusija/Ukrajina) *[[Donette]] (Francija) * [[Dora Baltea]] (Italija) * [[Dora di Bardonecchia]] (Italija) * [[Dora Riparia]] (Italija) * [[Dordogne (reka)|Dordogne]] (490&nbsp;km) (Francija) *[[Dospat]] (Bolgarija, Grčija) * [[Dosse]] (Nemčija) * [[Doubrava]] (Češka) * [[Doubs (reka)|Doubs]] (Švica, Francija) *[[Dore]] (Francija; 2. Anglija) *[[Dourbie]] (Francija) *[[Dourdou de Camarès]] (Francija) *[[Dourdou de Conques]] (Francija) *[[Douve]]/Ouve (Francija) *[[Doux]] (Francija) * [[Douze]] (okcitansko Dosa) (Francija) * Dove (Anglija) *[[Draa (reka)]] (Maroko) * [[Drac]] (Francija) * [[Dragone]] (Italija) *[[Dragača]] (Bosna in Hercgovina) *[[Draganovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dragonja]] (Slovenija/Hrvaška) *[[Dragor]] (Severna Makedonija) * [[Dragovištica]] (Srbija, Bolgarija) *[[Drammensvassdraget]]/[[Drammenselva]] (Norveška) * [[Drava]] - (769&nbsp;km) (Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) * [[Dravinja]] (Slovenija) * [[Drawa]] (Poljska) * [[Dreisam]] (Nemčija) * [[Drenica]] (Kosovo) * [[Dreta]] (25&nbsp;km) (Slovenija) * [[Dřevnice]] (Češka) *[[Drežanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Drim]] (300&nbsp;km) (Albanija) (Sev. Makedonija; Kosovo) * [[Drina]] (346&nbsp;km) (Srbija/Bosna in Hercegovina) * [[Drincea]] (Romunija) * [[Drinjača]] (Bosna in H.) * [[Drino]](-s) (Grčija/Albanija) *[[Drnica]] (Slovenija) *[[Drobie]] (Francija) * [[Drôme (reka)|Drôme]] (Francija) * [[Dronne]]/Drona (201 km) (Francija) *[[Drot]] /Dropt (Francija) *[[Drouette]] (Francija) * [[Drwęca]] (238&nbsp;km) (Poljska) * [[Dubna]] (Latvija) * [[Dubysa]] (Litva) * [[Dudhana]] (Indija) * [[Dudváh]] (Slovaška) * [[Duero]], Douro (925&nbsp;km) (Španija, Portugalska) * [[Duliujian]] (Kitajska) *[[Dumača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Dumme]] (Nemčija) * [[Dunajec]] (Slovaška, Poljska) * [[Dunărea]] - pritok Donave (Romunija) *[[Dünern]] (Švica) * [[Durance]] (Durença) (320 km) (Francija) *[[Durbav]] (Romunija) *[[Durolle]] (Francija) * [[Durge]] (Litva) *[[Dürre Ager]] (Avstrija) * [[Düssel]] (Nemčija) *[[Duša]] (Slovaška) *[[Duščica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zahodna Dvina]]=[[Daugava]] (1020 km) (Rusija, Belorus., Latvija) * [[Severna Dvina]] (Rusija) * [[Dvojnica]] (Bolgarija) * [[Dyje]]/Thaya (282&nbsp;km) (Avstrija, Češka) *[[Dyltaån]] (Švedska) * [[Dysna]] (Litva, Belorusija) * [[Dželum (reka)|Dželum]]/Jhelum (Pakistan) * [[Džida (reka)]] (Rusija) {{div col end}} == E == {{div col|colwidth=24em}} * [[Earn]] (Škotska) *[[Eastmain River]] (Kanada) *[[Eau]] (Anglija) *[[Eaulne]] (Francija) * [[Ebro]], "Ebre" (Španija) *[[Échez]] (Francija) *[[Ecker]] (Nemčija) * [[Eden]] (Anglija) * [[Eder]] (Nemčija) * [[Edo (reka)|Edo]] (Japonska) * Eger-patak (2, Madžarska) *[[Eggenbach]] (Nemčija) * [[Egiin]] (Mongolija) * [[Eider]] (Nemčija) * [[Eisack]]/Isarco (Italija-Južna Tirolska) * [[Eine]] (Nemčija) *[[Eio]] (Norveška) *[[Eira]] (Norveška) *[[Eisch]] (Belgija, Luksemburg) * [[Elde]] (Nemčija) *[[Elijska reka]] (Bolgarija) *[[Ellé]] (Francija)   *[[Elliðaá]] (Islandija) * [[Ełk (reka)|Ełk]] (Poljska) *[[Élorn]] (Francija) *[[Elsa]] (Italija) * [[Elster]]/[[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Elwha River]] (ZDA) * [[Elz]] (Nemčija) * [[Elzbach]] (Nemčija) * [[Ema]] (Italija) * [[Emajõgi]] (Estonija) *[[Emån]] (Švedska) * [[Emba]] (647&nbsp;km) (Kazahstan) * [[Emme]] (Švica) * [[Ems]]/"Eems", Nemčija/Frizija * [[Emscher]] Nemčija *[[Enan]] (Švedska) *[[Engelberger Aa]] (Švica) *[[Enna]] (Italija) * [[Ennepe]] (Nemčija) *[[Enningdalsälven]] (Švedska) * [[Enza]] (Italija) * Rio [[Enzola]] (Italija) * [[Epte]] (Francija) *[[Era]] (Italija) *[[Erdre]] (Francija) * [[Erenik]] (Kosovo) * [[Erft]] (Nemčija) * [[Ergene]] (Turčija-Trakija) * [[Erlauf]] (Avstrija) * [[Erms]] (Nemčija) * [[Erne]] (Severna Irska, Irska) *[[Ernée]] (Francija) * [[Erzbach]] (Avstrija) * [[Erzen]] (Albanija) *[[Erzene]] (Turčija) * [[Eschach]] (Nemčija) * [[Esino]] (Italija) * [[Esk]] (Anglija; 2. Škotska) * [[Esla]] (Španija) * [[Essonne (reka)|Essonne]] (Francija) *[[Este]] (Nemčija) * [[Eure (reka)|Eure]] (Francija) *[[Ével]] (Francija) * [[Evfrat]]/ Firat/ Al Furat (2815&nbsp;km) (Turčija, Sirija, Irak, Iran) *[[Èvre]] (Francija) * [[Exe]] (Anglija) * [[Eyach]] (Nemčija) *[[Eybach]] (Nemčija) *[[Eyjafjarðará]] (Islandija) * [[Eye Water]] (Škotska) * [[Eygues]] (Francija) * [[Eyre (reka)|Eyre]] (Francija) *[[Eyrieux]] (Francija) {{div col end}} == F == {{div col|colwidth=24em}} * [[Fabiela]] (Kitajska) *[[Fakijska reka]] (Bolgarija) * [[Falschauer]]/[[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Faluån]] (Švedska) * [[Fan]] (Fan i Vogël, Fan i Madh) (Albanija) *[[Fandaklijska reka]] (Bolgarija) *[[Faxälven]] (Švedska) * [[Feale]] (Irska) * [[Fehnbach]] (Nemčija) * [[Fekete-víz]] (2; Madžarska) * Rio [[Fenecchio]] (Italija) *[[Fersina]] (Italija) * [[Fier (reka)]] (Francija) * [[Fils]] (Nemčija) * [[Finlay (reka)|Finlay]] (402&nbsp;km) (Kanada) * [[Fiora]] (Italija) *[[Fiorentina]] (Italija) * [[Firiza]] (Romunija) *[[Fischa]] (Avstrija) *[[Fischach]] (Avstrija) *[[Fiumelatte]] (Italija) *[[Fjällsjöälven]] (Švedska) *[[Fjätan]] (Švedska) *[[Flakstadelva]] (Norveška) *[[Flarkån]] (Švedska) *[[Flåsjöån]] (Švedska) *[[Flem]] (Švica) *[[Flian]] (Švedska) *[[Flinders]] (Avstralija) *[[Florido]] (Mehika) * [[Flumendosa]] (Italija-Sardinija) * [[Flumini Mannu]] (Italija-Sardinija) *[[Fly River]] (Papua-Nova Gvineja) *[[Fnjóská]] (Islandija) *[[Foča (reka)]] (Bosna in Herc.) * [[Foglia]] (Italija) * [[Foglio]] (Italija) *[[Fojnička rijeka]] (Bosna in H.) *[[Folda]] (Norveška) *[[Fontaulière]] (Francija) * [[Fora di Taggia]] (Italija) *[[Fornacher Redlbach]] (Avstrija) * [[Forno]] (Italija) *[[Forsmarksån]] (Švedska) * [[Forth]] (Škotska) * [[Fortore]] (Italija) *[[Fossa]] (Islandija) *[[Fosselvi]] (Norveška) * [[Foyle]] (Irska) * [[Fraser (reka)|Fraser]] (1370&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) * [[Freiberger Mulde]] (Nemčija) * [[Friedberger Ach]] (Nmečija) *[[Frutz]] (Švica) *[[Fuhse]] (Nemčija) *[[Fulan]] (Švedska) * [[Fulda (reka)|Fulda]] (Nemčija) *[[Fluvià]] (Španija/Katalonija) *[[Fuscher Ache]] (Avstrija) *[[Fylleån]] (Švedska) *[[Fyrisån]] (Švedska) {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=24em}} *[[Gabela]] (Bosna in H.) * [[Gacka]] (Hrvaška) *[[Gådeån]] (Švedska) *[[Gafos]] (Španija) *[[Gailbach]] (Avstrija) *[[Galaure]] (Francija) * [[Galga]] (Madžarska) * [[Gauja (reka)|Gauja]] (Latvija, del meja z Estonijo) * [[Gallego]] (Španija) * [[Gambija (reka)|Gambija]] (1094&nbsp;km) (Afrika) * [[Gandak]] (Nepal, Indija) * [[Ganges]], "Ganga" (2700&nbsp;km) (Azija) *[[Garbet]] (Francija) * [[Gardon]] (Francija) *[[Gårdvedaån]] (Švedska) *[[Garešnica]] (Hrvaška) *[[Gargån]] (Švedska) * [[Garona]]/Garonne/ (Francija) * [[Gartempe]] (Francija) *[[Gascoyne]] (Avstralija) * [[Gaši]]/[[Gashi]]/''Lumi i Gashit'' (Albanija) *[[Gašnica]] (Bosna in H.) *[[Gaula]] (Norveška) *[[Gave de Pau]] (Francija) *[[Gavleån]] (Švedska) *[[Gažnica]] (Hrvaška) * [[Gela]] (Italija-Sicilija) *[[Gelgia]] (Švica) *[[Gélise]] (Francija) * [[Genil]] (Španija) * [[Gera (reka)|Gera]] (Nemčija) * [[Germanasca]] (Italija) *[[Gerovčica]] (Hrvaška) * [[Gers (reka)|Gers]] (Francija) * [[Gersprenz]] (Nemčija) * [[Geumho]] (Južna Koreja) * [[Gaghara]] (Kitajska, Nepal, Indija) * [[Gatprabna]] (Indija) *[[Ghadir]] (Libanon) *[[Ghimbășel]] (Romunija) * [[Gialias]] (Ciper) *[[Gide]](älven) (Švedska) *[[Gidra]] (Slovaška) *[[Gier]] (Francija) *[[Gigjukvisl]] (Islandija) *[[Giessenbach]] (Avstrija) *[[Gimån]] (Švedska) * [[Gimone]] (Francija) * [[Girna]] (Indija) *[[Gjødingelva]] (Norveška) *[[Gland]] (Francija) *[[Glatt]] (Švica) *[[Glavničica]] (Hrvaška) * [[Glenner]] (Švica) *[[Glerá]] (Islandija) *[[Gliboki]] (Hrvaška) * [[Glina (reka)|Glina]] (Avstrija/Koroška) * Glina (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Glinščica (Italija)|Glinščica]]/Rosandra (Slovenija, Italija) * [[Glogovnica]] (Hrvaška) * [[Glomma]]/Glåma (Norveška) * [[Glonn]] (Nemčija) * [[Glubokaja]] (Rusija) *[[Gnarpsån]] (Švedska) * [[Gnjica]] (Bosna in H.) * [[Godavari]] (1445&nbsp;km) (Indija) *[[Goldbach]] (Nemčija) *[[Goljama (reka)|Goljama]] (Bolgarija) * [[Golo (reka)|Golo]]/Golu (Francija-Korzika) * [[Gölsen]] (Avstrija) * [[Gomati]] (Indija) *[[Gomjenica]] (Bosna in H.) *[[Gongnaisi]]/Künes (Kazahstan) * Torrent de [[Gorbio]] (Francija) *[[Görjeån]] (Švedska) * [[Gornalunga]] (Italija-Sicilija) *[[Gortva]] (Slovaška) *[[Goruša]] (Bosna in Herc.) *[[Göta älv]] (Švedska) *[[Gothemån]] (Švedska) *[[Goulburn]] (Avstralija) *[[Govza]] (Bosna in Herc.) * [[Gozdawnica]] (Poljska) *[[Grabovica]] (Srbija; 2. Bosna in Hercegovina) *[[Gračanica (reka)]] (Črna Gora) *[[Gračenica]] (Hrvaška) * [[Gračnica (reka)|Gračnica]] (Slovenija) *[[Gradac (reka)]] (Srbija) *[[Gradačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Gradaščica]] (Slovenija) *[[Gradina (reka)]] (Bosna in H.) * [[Gran Caso]] (Italija) *[[Grana del Monferrato]] (Italija) *[[Grande-Eau]] (Švica) *[[Grand Morin]] (Francija) *[[Grane]] (Nemčija) * [[Gravona]] (Francija-Korzika) *[[Grđevica]] (Hrvaška) (2. Črna gora) *[[Great Eau]] (Anglija) *[[Green (reka)|Green]] river (ZDA) * [[Greve]] (Italija) *[[Greybull]] (ZDA) * [[Gribaja]] (Bosna in H.) * [[Grīva]] (Latvija) *[[Grlovnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Grnčar]]/Vrmoša/Vërmoshi (Albanija, Črna Gora) *[[Grønfjellåga]] (Norveška) * [[Grossarler Ache]] (Avstrija) *[[Grotla]] (Norveška) *[[Grundbach]] (Nemčija) *[[Grwyne Fawr]] (Wales) *[[Guadalupe]] (Texas, ZDA) * [[Gvadalkivir]] (Španija) * [[Guadiana]] (Španija, Portugalska) * [[Guayape]] (Španija) *[[Gudbrandsdalslågen]] (Norveška) * [[Gudenå]] (Danska) * [[Guduča]] (Hrvaška) *[[Guirande]] (Francija) * [[Guišui]] (Kitajska) *[[Gujva]]/Hujva (Ukrajina) *[[Gullspångsälven]] (Švedska) *[[Gusen]] (Avstrija) * [[Gwda]] (Poljska) * [[Gyöngyös]] (Madžarska) {{div col end}} == H == {{div col|colwidth=24em}} * [[Hadžider]] (Ukrajina) *[[Hadžijska reka]] (Bolgarija) *[[Hagbyån]] (Švedska) * [[Haihe]] (Kitajska) * [[Haliakmon]]/[[Aliakmon]] (Grčija) *[[Halicz]] (Poljska) *[[Halleby Å]] (Danska) *[[Haller (reka)|Haller]] (Nemčija) *[[Hallingdalselva]] (Norveška) * [[Halliste]] (Estonija) *[[Hamel]] (Nemčija) *[[Hamrångeån]] (Švedska) * Han (reka) (Kitajska) * Han (Južna Koreja/Severna) * [[Haná]] (Češka) *[[Handlovka]] (Slovaška) *[[Handölan]] (Švedska) * [[Harirud]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Härjån]] (Švedska) * [[Härjapea]] (Estonija) *[[Hårkan]] (Švedska) *[[Harlem]] (ZDA) *[[Harmångersån]] (Švedska) *[[Harmanlijska reka]] (Bolgarija) *[[Hartbach]] (Avstrija) *[[Hasbani]] Ḥatzbaní/Snir (Libanon, Izrael) * [[Hasdo]] (Indija) * [[Hase (reka)|Hase]] (Nemčija) *[[Hässjaån]] (Švedska) * [[Hatanga]] (1510&nbsp;km) (Rusija) * [[Havel]] (Nemčija) *[[Hedströmmen]] (Švedska) * [[Heihe]]/Ruoshui (Kitajska) * [[Hejlovka]] (Češka) *[[Héraðsvötn]] (Islandija) * [[Hérault (reka)|Hérault]] (160 km) (Francija) * [[Herlen]] (Kitajska) * [[Hers-Vif]] (Francija) *[[Heve]] (Nemčija) *[[Helgeå]] (Švedska) * [[Helmand (reka)|Helmand]] (Afganistan) * [[High River]] (Kanada) *[[Himleån]] (Švedska) *[[Hinterrhein]] (Švica) * [[Hitri Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Hl´boky reká]] (Slovaška) * [[Hloučela]] (Češka) * [[Hnilec]] (Slovaška) *[[Hoan]] (Švedska) *[[Hoangho]] >> [[Rumena reka]] *[[Hofsá]] (Islandija) *[[Högvadsån]] (Švedska) *[[Hokitiko]] (Nova Zelandija) *[[Holtemme]] (Nemčija) *[[Holyford River]]/Whakatipu Ka Tuka (Nova Zelandija) * [[Hönne]] (Nemčija) * [[Hooghly]] (Indija) * [[Hopjor]] (Rusija) *[[Hörgá]] (Islandija) *[[Horin]] /Gorinj (Ukrajina) * [[Hornád]]/Hernád (Slovaška, Madžarska) *[[Hörnån]] (Švedska) * [[Hortobágy (reka)|Hortobágy]] (Madžarska) * [[Hovd]] (Mongolija) *[[Hrčavka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Hron]] (276&nbsp;km) (Slovaška, Madžarska) * [[Horvatska]] (Hrvaška) * [[Huai]] (Kitajska) * [[Hubelj]] (Slovenija) * [[Hudinja (reka)|Hudinja]] (Slovenija) * [[Hudson (reka)|Hudson]] - glavna reka države New York (ZDA) * [[Huerva]] (Španija) *[[Huisne]] (Francija) *[[Hulan]] (Švedska) * [[Hunhe]] (Kitajska) * [[Hun (reka)|Hun]] (Kitajska) *[[Hustec]] (Ukrajina) * [[Hunte]] (Nemčija) *[[Hurna-Solinka]] (Poljska) *[[Husån]] (Švedska) *[[Hutt River]] /Te Awa Kairangi (Nova Zelandija) * [[Hvajang-gang]] (Južna Koreja) *[[Hvítá]] (Islandija) *[[Hvozdnice]] (Češka) {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ialomița]] (225&nbsp;km) (Romunija), * [[Ibar]] (276&nbsp;km) (Črna Gora, Srbija, Kosovo) *[[Ibie]] (Francija) * [[Ida (reka)|Ida]] (Slovaška) * [[Ider]] (452&nbsp;km), (Rusija, Mongolija) * [[Idrija (reka)|Idrija]]/Juruda/Iudrio/Judri (Slovenija/Italija) * [[Idrijca]] (Slovenija) * [[Iecava]] (Latvija) *[[Igneray]] (Francija) * [[Iguasu]] (Brazilija, Argentina) *[[Ihme]] (Nemčija) *[[Illinois (reka)]] (ZDA) * [[Ijsell]] (Nizozemska) * [[Ik]] (Rusija) * [[Ill (Francija)]] * [[Ill (Avstrija)|Ill]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Ille]] (Francija) * [[Ili (reka)]] (Ujgurija, Kazahstan) * [[Iller]] (Nemčija) * [[Ilm]] (Nemčija) * [[I-lo]] (Mongolija) *[[Ilomska]] (Bosna in Herc.) * [[Ilova]] (Hrvaška) *[[Ilse]] (Nemčija) * [[Ilz]] (Nemčija) * [[Imera Settentrionale]] (Italija-Sicilija) * [[Impero]] (Italija) * [[Ina (reka)|Ina]] (Poljska) *[[Inangahua]] (Nova Zelandija) * [[Ind]] (3190&nbsp;km) (Pakistan, Indija/Džamu in Kašmir, Kitajska-zah. Tibet) * [[Indals]]/[[Indalsälven]] (Švedska) * [[Indigirka]] (1726&nbsp;km) (Rusija) * [[Indravati]] (Indija) * [[Indre (reka)]] (Francija) *[[Inerste]] (Nemčija) * [[Inhulec]]´/Ingulets´ (Ukrajina) * [[Inn]] (518&nbsp;km) (Švica, Avstrija, Nemčija) *[[Inna]] (Norveška) *[[Innbach]] (Avstrija) *[[Indrois]] (Francija) * [[Inny]] (Irska) * [[Ipeľ]] /Ipoly (Slovaška, Madžarska) *[[Ipotnica]] (Slovaška) * [[Ippari]] (Italija-Sicilija) * [[Iravadi]] (2170&nbsp;km) (Mjanmar), * [[Irbe]] (Dižirbe, Dižirve, Irbes upe, Irve; livonsko: Īra) (Latvija) * [[Irfon]] (Wales) * [[Irminio]] (Italija-Sicilija) *[[Irpin]] (Ukrajina) * [[Irtiš]] (4370&nbsp;km) (Kitajska, Kazahstan, Rusija) * [[Isar]] (Avstrija, Nemčija) *[[Isclero]] (Italija) *[[Ise]] (Nemčija) * [[Isel]] (Avstrija) * [[Isère (reka)|Isère]] (Francija) * [[Ishëm]] (Albanija) * [[Iskăr (reka)|Iskar]] (Černi, Levi, Beli Iskăr), [[Malki Iskăr]] (Bolgarija) * [[Iskrica]] (Hrvaška) * [[Isle]] (Francija) * [[Isorno]] (Italija, Švica) * [[Issel]] (Nemčija) * [[Išikari]] (Japonska) * [[Išim (reka)|Išim]] (1809&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija), * [[Iščica]] (Slovenija) * [[Iška]] (Slovenija) * [[Iton]] (Francija) * [[Itz]] (Nemčija) * [[Ivalo]] (Finska) * [[Iza (reka)|Iza]] (Romunija) *[[Izvorčica]] (Severna Makedonija) *[[Izvorska reka]] (Bolgarija) * [[Iž (reka)|Iž]] (Rusija) {{div col end}} == J == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jablanica, Južna Morava]] (Srbija) *Jablanica (2 reki: Bolgarijia ter Bosna in Hercegovina) *[[Jablunka]] (Ukrajina) * [[Jaci]]/Aci (Italija-Sicilija; pod Etno) * [[Jadar]] (1. Srbija; 2. Bosna in H.) * [[Jadova]] (Hrvaška) *[[Jadovica]] (Bosna in H.) *[[Jädraån]] (Švedska) * [[Jadro (reka)|Jadro]] (Hrvaška) * [[Jägala]] (Estonija) * [[Jagst]] (Nemčija) * [[Jajrud]] (Iran) * [[Jajva]] (Rusija) *[[Jakotina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jalón]] (Španija) *[[James River]] (ZDA) * [[Jamuna]] (Indija), (Bangladeš) * [[Jana (reka)|Jana]]/Adiča (1170&nbsp;km) (Rusija, 2 reki?) * [[Jangce]], ''Chang Chiang (Chang Jiang)'', Modra reka/Dolga reka (6380&nbsp;km) (Kitajska) * [[Janj]] (Bosna in Hercegovina) * Janja (Bosna in Hercegovina) * [[Jantra]] (Bolgarija) * [[Japurá]] (Brazilija) * [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]] (Jordanija, Sirija, Izrael) *[[Jaruga]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jasačnaja]] (Rusija) *[[Jasenica (Neretva)]] (Bosna in Hervegovina) *[[Jaska]] (Hrvaška) *[[Jasenica (Srbija)]] (Srbija) *[[Jaševica]] (Hrvaška) *[[Jaška reka]]/Lukavac (Črna Gora) *[[Jatran]] (Ukrajina) * [[Javeri]] (Indija) *[[Javornice]] (Češka) *[[Jävre]] (Švedska) * [[Jazva]] (Rusija) *[[Jeetze]] in [[Jeetzel]] (Nemčija) * [[Jefferson (reka)|Jefferson]] (134&nbsp;km) (ZDA) * [[Jegrička]], ''Egres'' (Srbija) * [[Jegrznia]] (v zg.toku: Lęga, Małkiń), Poljska * [[Jeja]] (Rusija) *[[Jelenska]] (Hrvaška) *[[Jelovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jenisej]] (3487&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Jerma]] (Srbija, Bolgarija) *[[Jesenica]] (Hrvaška) *[[Jeune Autize]] (Francija) * [[Jevišovká]] (Češka) *[[Jezerka]] (Bosna in Hercegovina; 2. Hrvaška) * Jezernica (več, Slovenija, Avstrija-Koroška) * [[Jidoştiţa]] (Romunija) * [[Jieț]] (Romunija) * [[Jihlava (reka)|Jihlava]] (Češka) * [[Jihlavka]] (Češka) * [[Jijia]] "Žižija" (Romunija) * [[Jiu]] (Rominija) * [[Jizera]] /Izera (Češka-Poljska) *[[Jökulsá á Dal]], tudi Jökulsá á Brú ali Jökla (Islandija) *[[Jökulsá á Fjöllum]] (Islandija) *[[Jökulsá í Lóni]]/[[jökulá á Suðausturlandi]] (Islandija) *[[Jonte]] (Francija) * [[Jordan]] (Palestina/Izrael/Jordanija) *[[Jošanica]] (Srbija) (2. = Bosna in H.) *[[Jošavka]] (Bosna in H.) * [[Džuba (reka)|Džuba]] (''Juba'') (1500&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Júcar]] (Španija) *[[Jugovska reka]] (Bolgarija) *[[Juine]] (Francija) * [[Jukon (reka)|Jukon]] (''Yukon'') (3190&nbsp;km) (ZDA, Kanada) *[[Juktån]] (Švedska) * [[Jūra]] (Litva) {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=24em}} * [[Kabul (reka)|Kabul]] (Afganistan, Pakistan) * [[Kaczawa]]/Kačava (Poljska) * [[Kadalundi]](-puzha) (Indija-Kerala) * [[Kadina reka]] (Severna Makedonija) *[[Kadiša]] (Nahr Abu Ali) (Libanon) * [[Kafirnigan]] (Tadžikistan) *[[Kåge]](älven) * [[Kagera]] (597&nbsp;km) (Burundi, Ruanda, Tanzanija) *[[Kainach]] (Avstrija) *[[Kaitumälven]] (Švedska) * [[Kala (reka)|Kala]] (Finska) *[[Kålaboda]] (Švedska) *[[Kalakoč]]/Popovski Lom (Bolgarija) *[[Kalamas]] (Grčija) * [[Kala Oya]] (Šrilanka) * [[Kalasë]] (Albanija) *[[Kaljina]] (Bosna in Herc.) * [[Kali Sindh]] (Indija) *[[Kalitva]] (Rusija) *[[Kalix]](-älven) (Švedska) *[[Kalova]] (Ukrajina) *[[Kaluderska rijeka]] (Črna gora) * [[Kalu Ganga]] (Šrilanka) * [[Kama (reka)|Kama]] (2032&nbsp;km) (Rusija) *[[Kamenica]] (Srbija) *[[Kamenice]] (Češka) * [[Kamčija]] (Bolgarija) * [[Kamienna]] (Poljska) * [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniška Bistrica]] (Slovenija) * [[Kamp (reka)|Kamp]] (Avstrija) *[[Kanagjol]] (Bolgarija) * [[Kander]] (Švica) * [[Kangsabati]] (Indija) * [[Kanhar]] (Indija) * [[Kapos]] (Madžarska) * [[Kapuas]] (Borneo-Indonezija) * [[Karagač]] (Bolgarija) *[[Karamea]] (Nova Zelandija) * [[Karas]]/[[Karasjohka]] (Norveška) * [[Karaš]]/[[Caraș]] (Romunija, Srbija) * [[Karašica]] (Hrvaška) *[[Karakašica]] (Hrvaška) *[[Karatal]] (Kazahstan) *[[Karna]]: [[Velika Karna]] &[[Mala Karna]] (Ukrajina) *[[Karnahta]] (Italija-Furlanija) * [[Karpovka]] (Rusija) * [[Käru]] (Estonija) * [[Karun (reka)]] (Iran) *[[Karup Å]] (Danska) * [[Kasai]], Kwa (1.950&nbsp;km) (Zair) * [[Kasari]] (Estonija) *Kašina (Hrvaška) * [[Katun (reka)]] (Rusija) *[[Katušnica]] (Srbija) * [[Kaveri (reka)|Kaveri]] (Indija) *[[Kaš]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kašnica]] (Hrvaška) *[[Kävlingeån]] (Švedska) *[[Kawarau]] (Nova Zelandija) * [[Kazir]] (Rusija) *[[Kaznica]] (Hrvaška) * [[Keila]] (Estonija) * [[Kelani]] (Šrilanka) * [[Kelulun]]/Herlen (Kitajska) * [[Kem]] (Rusija) *[[Keräsjoki]] (Švedska) * [[Kymijoki]] Kemi(494&nbsp;km) (Finska) * [[Ken]] (Indija) * [[Keriberka]] (Rusija) * [[Kerulen]] (Rusija) *[[Khyber Pakhtunkhwa]] (Pakistan) * [[Kigač]] (Rusija/Kazahstan) * [[Kiimingin]] (Finska) *[[Kilan]] in [[Kilaån]] (Švedska) *[[Kings]] (ZDA) * [[Kinzig]] (Nemčija) *[[Kir]] (Albanija) * [[Kirhiž]] (Ukrajina) * [[Kirön]] (Finska) * [[Kirpili]] (Rusija) *[[Kisuca]] (Slovaška) * [[Kišna (reka)|Krišna]] (1,400&nbsp;km) (Južna Indija) *[[Kitenska reka]] (Bolgarija) * [[Kızılırmak]] (gr. Alis/Halis) (1151&nbsp;km) (Turčija-Anatolija) * [[Kizilsu]]/Vahš (Kirgizistan, Tadžikistan) *[[Kjarrá]]–[[Thervá]]/Þverá (Islandija) *[[Klabava]] (Češka) *[[Kladnica]] (Srbija) * [[Klamath]] (ZDA, * [[Klar]]/Klarälven (Norveška, Švedska) * [[Kleine Emme]] (Švica) *[[Kleiner Aller]] (Nemčija) *[[Klina (reka)]] (Kosovo) * [[Klodska Nisa]] (tudi Vzhodna Nisa, Poljska) * [[Kloostri]] (Estonija) * [[Kněžná]] (Češka) * [[Kobra]] (Rusija) * [[Kocába]] (Češka) * [[Kocher]] (Nemčija) *[[Kočanska reka]] (Severna Makedonija) * [[Kokemäen]] (Finska) * [[Kokra]] (Slovenija) *[[Kolbäcksån]] (Švedska) * [[Kolima (reka)|Kolima]] (2129 &nbsp;km) (Rusija) * [[Kolorado (reka), Argentina|Kolorado, Argentina]] * [[Kolorado (reka)|Kolorado]] (2330&nbsp;km) (ZDA) * [[Kolorado (reka), Kostarika|Kolorado, Kostarika]] * [[Kolpa]] /Kupa (296&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška), * [[Kolubara]] (Srbija/Bolgarija) * [[Kolumbija (reka)|Kolumbija]] (2250&nbsp;km) (Severna Amerika) *[[Kolunska]] (Bosna in H.) * [[Kolva]] (Rusija) * [[Kolvica]] (Rusija) *[[Komarnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Kongeå]] (Danska) * [[Kongo (reka)|Kongo]] (4670&nbsp;km) (Kongo, Afrika) *[[Königsseer Ache]] (Nemčija) *[[Konjarska reka]]/[[Konjarka]] (Severna Makedonija) *[[Konjička Ljuta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kopanica]] (Poljska) *[[Koper (reka)]] (Rusija) *[[Köpingsån]] (Švedska) * [[Koppány]] (Madžarska) * [[Koprivnica (reka)|Koprivnica]] /Koprivnička rijeka (Hrvaška) * [[Kõpu]] (Estonija) * [[Korana (reka)|Korana]] (Hrvaška/Bosna in Hercegovina) * [[Korenaja]] (Rusija) *[[Korenica (reka)]] (Hrvaška) * [[Koritnica (reka)|Koritnica]] (Slovenija) *[[Koropec]] (Ukrajina) * Kosa/[[Kosva]] (Rusija) * [[Kosi (reka)|Kosi]] (Kitajska, Nepal, Indija) *[[Kosinac]] (Hrvaška) *[[Kosovska]] (Ukrajina) *[[Kosteljina]] (Hrvaška) * [[Kotojedka]] (Češka) * [[Kouris]] (Ciper) * [[Koyna]] (Indija) *[[Kozica]] (Bosna in Herc.) (2. Cosizza/Furlanija) * [[Kraich]] (Nemčija) * [[Krapina (reka)|Krapina]] (Hrvaška) * [[Krapinica]] (Hrvaška) *[[Krasnaja]] (Ukrajina) * [[Krbava]] (Hrvaška) *[[Krbavica]] (Hrvaška) * [[Krčica]] (Avstrija-Koroška) * [[Krčić]] (Hrvaška) * [[Křemelná]] (Češka) * [[Krems (reka)|Krems]] (Avstrija) * [[Krępiel]] (Poljska) *[[Kreševica]] (Bosna in H.) * [[Křetínka]] (Češka) *[[Krimmler Ache]] (Avstrija) * [[Kriš]] (združeni Beli, Črni in Hitri Kriš), Madžarska * [[Krišna (reka)|Krišna]] (Indija) *[[Krivača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kriva reka]] (Severna Makedonija) * [[Krivaja (reka)|Krivaja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Krivaja (Vojvodina)]] (Srbija) *[[Krivánsky potok]] (Slovaška) * [[Krka]] - (94&nbsp;km) [[Slovenija]] * [[Krka, Koroška (reka)|Krka]] (120&nbsp;km), (Avstrija-Koroška) * [[Krka, Hrvaška|Krka]] (75&nbsp;km) (Hrvaška) *[[Kroljuvka]] (Poljska) *[[Krossá]] (Islandija) *[[Křinice]] (Češka) * [[Krtíš]] (Slovaška) * [[Krupa]] (Slovenija; 2. Bosna in H.) *[[Krupá]] (Slovaška) * [[Krupinica]] (Slovaška) *[[Kruščica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Kruškovica]] (Bosna in H.) *[[Krušnica]] (Bosna in H.) * [[Krzna]] (Poljska) * [[Krzycki Rów]] (Poljska) * [[Kuban (reka)|Kuban]] (907&nbsp;km) (Rusija) * [[Kubango]] (Angola) *[[Kučerla]] (Rusija) * [[Kučnica]] (Slovenija/Avstrija) *[[Kúðafljót]] (Islandija) * [[Kuma]] (Rusija) * [[Kunda]] (Estonija) *[[Künes]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kungsbackaån]] (Švedska) * [[Kupica]] (Hrvaška) * [[Kupčina]] (Hrvaška) * [[Kura (reka)|Kura]] (1515&nbsp;km) (Turčija, Gruzija, Azerbajdžan) *[[Koskokwim]]/Kusko/Kusquqvak (ZDA-Aljaska) *[[Kutinska Reka]] (Srbija) * [[Kva Jai]] (380&nbsp;km) (Tajska) * [[Kva Noi]] (278&nbsp;km) (Tajska) * [[Kvisa]] (Poljska) *[[Kyjovka]] (Češka) * [[Kysuca]] (Slovaška) {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=24em}} * [[Laba]] (1159&nbsp;km) (Češka, Nemčija) * [[Laba (Rusija)|Laba]] (Rusija) * [[Laber]] /[[Große Laber]], Nemčija * [[Laborec]] (Ukrajina, Slovaška) *[[La Borrèze]] (Francija) * [[Labotnica]] (Avstrija/Koroška) *[[Lachlan]] (Avstralija) *[[Lachte]] (Nemčija) * [[Łada]] (Poljska) * [[Laeva]] (Estonija) * [[Lagan]] (Severna Irska in 2.- južna Švedska) * [[Lagen]] (Norveška) *[[Lagnon]] (Francija) * [[Lahinja]] (Slovenija) * [[Lahn]] (Nemčija) *[[Lainio]](älven) (Švedska) *[[Laisälven]] (Švedska) *[[Laïta]]/bretonsko Laeta (Francija) * [[Lakavica]] oz. Kriva Lakavica (Severna Makedonija) * [[Lambro]] (Italija) * [[Lambro Meridionale]] (Italija) *[[Lammer]] (Avstrija) * [[Laming]] (Avstrija) *[[Lambon]] (Francija) * [[Lamone]] (Italija) *[[Landquart]] (Švica) *[[Landswasser]] (Švica) * [[Lane]] (Anglija) * [[Lanë]] /''Lana'' (Albanija) *[[Långan]] (Švedska) *[[Langete]] (Švica) * [[Lapinč]]/Lafnitz (Avstrija, Madžarska) * [[Lapuan]] (Finska) * [[Lăpuș]] ''Lápos'' (Romunija) * [[Lapuşna]] (Moldavija) * [[Lašva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lätäseno]] (Finska) * [[Latorica]] (Ukrajina, Slovaška) * [[Lauce]] (Latvija) *[[Laudach]] (Avstrija) * [[Lauter]] (Namčija) * [[Lavanestro]] (Italija) *[[Laxá í Aðaldal]] (Islandija) *[[Laxá í Kjós]] (Islandija) *[[Layon]] (Francija) *[[Lazeščina]] (Ukrajina) * [[Lea (reka)|Lea]] (Anglija) *[[Leale]] /Leâl (Italija-Furlaija?) * [[Łeba]] (Poljska * [[Lech (reka)|Lech]] (263&nbsp;km) (Avstrija, Nemčija) * [[Lech (Poljska)|Lech]] (Poljska) * [[Leda (reka)|Leda]] (Nemčija) * [[Ledava]] (Slovenija) *[[Lède]] (Francija) *[[Ledra]] /Ledre (Italija-Furlanija) *[[Leduån]] (Švedska) * [[Lee (reka)|Lee]] (Irska) * [[Lega (reka)|Lega]] (Poljska) *[[Lehrde]] (Nemčija) * [[Lein]] (Nemčija) * [[Leine]] (281&nbsp;km) (Nemčija), * [[Leitha]]/Lajta (Avstrija, Madžarska) *[[Lémance]] (Francija) * [[Lena]] (4270&nbsp;km) (Rusija) * [[Lëngaricë]] (Albanija) *[[Leniwka]] (Poljska) * [[Lenne]] (Nemčija) *[[Lente]] (Italija) *[[Leoganger Ache]] (Avstrija) * [[Lepenec]] (Kosovo, Severna Makedonija) *[[Lepenica]] (3, Bosna, Hrvaška in Srbija) *[[Lepsi]] (Kazahstan) *[[Lérez]] (Španija) *[[Lespezi]] (Romunija) * [[Lesti]] (Finska) *[[Lethe]] (ZDA-Aljaska) *[[Lete]] (Italija) * [[Letimbro]] (Italija) *[[Levrière]] (Francija) * [[Lėvuo]] (Litva) *[[Lez]] (Francija) *[[Lézarde]] (Francija) *[[Ležák]] /Holetínka (Češka) * [[Li (reka)|Li]], Kitajska * [[Liao]] (1450&nbsp;km) (Azija) * [[Liane]] (Francija) * [[Liard]] (950&nbsp;km) (Kanada) *[[Libava]] (Češka) *[[Liběchovka]] (Češka) * [[Líboc]] (Češka) * [[Libočovka]] (Češka) * [[Libuňka]] (Češka) *[[Ličanka]]/Fužinarka (Hrvaška) *[[Lidan]] (Švedska) *[[Lidzieja]] (Belorusija) * [[Lielupe]] (Latvija) * [[Lieser (Drava)]]/Jezernica * [[Lieser (Nemčija)]] (Nemčija) * [[Liesing]] (Avstrija) * [[Lietava]] (Litva) * [[Liffey (reka)|Liffey]] (Irska) *[[Ligne]] (Francija) *[[Lignon]]; Lignon du Forez; Lignon du Velay (Francija) * [[Liivi]] (Estonija) * [[Lika (reka)]] (Hrvaška) *[[Lilla Luleälven]] (Švedska) *[[Lillälven]] (Švedska) *[[Lillpiteälven]] (Švedska) * [[Lim]] (Albanija, Črna Gora, Srbija, Bosna) * [[Limmat]] (Švica) * [[Limni Fragmatos Gadoura]] (Grčija-Rodos) *[[Limpedea]] (Romunija) * [[Limpopo (reka)|Limpopo]] (1600&nbsp;km) (Mozambik/Južna Afrika/Zimbabve/Bocvana) *[[Linaälven]] (Švedska) * [[Linde]] (Nizozemska) *[[Lindenbach]] (Avstrija) *[[Lindenborg Å]] (Danska) * [[Linth]](-Limmat) (Švica) * [[Linzer Ach]] (Nemčija) *[[Lipce (reka)]] (Ukrajina) *Lipnica (Hrvaška) *Lipnik (Slovaška) * [[Lippe]] (Nemčija) * [[Liri-Garigliano]] (Italija) *[[Lisora]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lištica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Litani (reka)|Litani]] (Leontes) (Libanon) * [[Litava]] (Češka) *[[Litavka]] (Ćeška) *[[Liverpool River]] (Avstralija) * [[Livenza]] (Italija-Furlanija) *[[Livo]] (Italija) * [[Liwiec]], Liw (Poljska) *[[Ljig]] (Srbija) *[[Ljubeljska Borovnica]] (Avsrtrija-Koroška) * [[Ljubina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Ljubljanica]] (41&nbsp;km) (Slovenija) * [[Ljungan]] (Švedska) *[[Ljungby]](ån) (Švedska) * [[Ljuča]] (Črna Gora) *[[Ljudska reka]] (Srbija) * [[Ljusnan]] (Švedska) *[[Ljustorpsån]] (Švedska) * [[Ljuta (reka)|Ljuta]] (Hrvaška, Črna Gora; Bosna in Herceg.; tudi Ukrajina) *Ljuta/[[Kalinovička Ljuta]]/[[Dindolka]]/[[Repešnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Llapi]] (Kosovo) * El [[Llobregat (reka)|Llobregat]] (Španija/Katalonija) * [[Loara]]/Loire (1006&nbsp;km) (Francija) * [[Lobnica (Drava)|Lobnica]] (Slovenija) *[[Locone]] (Italija) *[[Loděnice]] (Češka) *[[Lofsen]] (Švedska) *[[Logon]](e) (Srednjeafriška republika, Čad) * [[Lohr ]] (Nemčija) *[[Loing]] (Francija) * [[Loir]] (312&nbsp;km) (Francija) *[[Loiret]] (Francija) * [[Loisach]] (Avstrija, Nemčija) *[[Lokvarka]] (Hrvaška) * [[Lom]] (Bolgarija) ** [[Rusenski Lom]] (Bolgarija) **[[Beli Lom]] (Bolgarija) **[[Černi Lom]] (Bolgarija); [[Popovski Lom]]/Kalakoč *[[Lomnica]] (Hrvaška) * [[Lomnice]] (Češka) *[[Lomnicja]] (Ukrajina) * [[Londža]] (Hrvaška) * [[Lone]] (Nemčija) * [[Longanus]] (Italija-Sicilija) *[[Long Eau]] (Anglija) * [[Lonja (reka)|Lonja]] (Hrvaška) *[[Lonjica]] (Hrvaška) *[[Lonza]] (Švica) * [[Loobu]] (Estonija) * [[Lorze]] (Švica) * [[Losse]] (Nemčija) * [[Lot (reka)]]/Òlt/Òut (Francija) * [[Lotta]] (Finska, Rusija) * [[Loue]] (Francija) * [[Loučka]] (Češka) * [[Loučná]] (Češka) * [[Loue]] (Francija) * [[Lõve]] (Estonija) *[[Lovnička rijeka]] (Črna gora) *[[Loznička rijeka]] (Črna gora) * [[Ložnica (Dravinja)]] (Slovenija) * [[Ložnica (Savinja)]] (Slovenija) *[[Lubina]] (Češka) *[[Lubovačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lubsza]] (Poljska) *[[Lučelnica]] (Hrvaška) *[[Lučica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lučina (reka)]] (Češka) * [[Luda Jana]] (Bolgarija) * [[Luda reka]]/Erythropotamos (Bolgarija, Grčija) *[[Ludon]] (Francija) *[[Luica]] (Romunija) * [[Luiro]] (Finska) * [[Lukavac (reka)|Lukavac]] (Bosna in H.) * [[Lukavica (reka)|Lukavica]] (Bosna in H.) *[[Lukoć]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lukuga]] - edina odtočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Lukula]] (Angola, Kongo?) *[[Lukva]] (Ukrajina) * [[Lule]](älven) (Švedska) *[[Lumiei]] (Italija-Furlanija) *[[Lunain]] (Francija) * Lune (Anglija) * [[Luni]] (Indija) * [[Luoba]] (Litva) *[[Lupljanica]] (Bosna in H.) *[[Lupnica]] (Bosna in H.) * [[Lütschine]] (Švica) *[[Lutter]] (Nemčija) * [[Lutz]] (Avstrija) * [[Luvironza]] (182&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Luzège]] (Francija) *[[Luža (reka)]] (Rusija) * [[Lužiška Nisa]] (252&nbsp;km) Poljska, Češka, Nemčija * [[Lužnice (reka)|Lužnice]] (Avstrija, Češka) *[[Lužnja]] (Srbija) *[[Lyckebyån]] (Švedska) *[[Lygne]] (Norveška) * [[Łyna]] (Poljska) * [[Lys]]/Leie (Francija, Belgija) * Lycus/Lykos (Çürüksu) (Turčija-Anatolija) {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=24em}} * Maas (gl. Meuse) * [[Mackenziejeva reka]] (1738&nbsp;km) (Kanada) * [[Madeira (reka)]] (Brazilija) *[[Maè]] (Italija) * [[Magdalena (reka)|Magdalena]] (1730&nbsp;km) (Kolumbija) *[[Maggia]] (Švica) * [[Maglenica]] (Grčija-Egejska Makedonija) * [[Magra]] (Italija) * [[Mahanadi]] (Indija) * [[Mahananda]] (Indija/Sikkim) * [[Maha Oya]] (Šrilanka) * [[Mahaveli]] (Šrilanka) * [[Mahi]] (Indija) *[[Maine (reka)]] (Francija) * (River) Maine (2 reki na Irskem) * Maine (reka) (ZDA; 2. Francija) * [[Maira]] (Italija) * [[Maisach]] (Nemčija) *[[Maja (reka)]] (Hrvaška) *[[Majdanka]] (Bosna in H.) * [[Majna]] (527&nbsp;km) [[Nemčija]] *[[Maksimivska reka]] (Poljska/Ukrajina)? * [[Malahatari]] (Rusija) *[[Malån]] (Švedska) *[[Mala Neretva]] (Hrvaška) *[[Malenicja]] (Ukrajina) *[[Malina]] (Slovaška) *[[Mallero]] (Italija) * [[Mali Anjuj]] (Rusija) * [[Malone]] (Italija) *[[Malše]]/Maltsch (Avstrija, Češka) * [[Malta (Avstrija)|Malta]] (Avstrija-Koroška) * [[Malta (reka)|Malta]] (Latvija) * [[Malvathu]] (Šrilanka) *[[Mali Dunav]] (Srbija) * [[Malý Dunaj]] (Mala Donava) (Slovaška) * [[Mamoré]] (Brazilija) * [[Manas (reka)|Manas]] (Kitajska/Tibet, Butan, Indija) *[[Manda]] (Bosna in Hercegovina) *[[Mândra]] (Romunija) * [[Mangfall]] (Nemčija) * [[Manič]] (Rusija) * [[Manimala]] (Indija-Kerala) * [[Mandžra]] (Indija) *[[Mann River]] (Avstralija) *[[Manol]] (Španija-Katalonija) *Río [[Mapocho]] (Čile) * [[Mara (reka)|Mara]] (Romunija) * [[Marano]] (Italija) * [[Marañón (reka)|Marañón]] (1737&nbsp;km) (Južna Amerika -) * [[Marcal]] (Madžarska) * [[Marecchia]] (Italija) * [[Marica]] (gr. Hebros, tur. Meriç) (480&nbsp;km) Bolgarija, Turčija, Grčija *[[Marinovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Markarfljót]] (Islandija) *[[Markau]] (Nemčija) * [[Markova reka]] (Severna Makedonija) * [[Marna]] "Marne" (525&nbsp;km) Francija *[[Marokopa]] (Nova Zelandija) * [[Marovica]] (Srbija) *[[Maronne]] (Francija) * [[Mārupīte]] (Latvija) * Mas / [[Matz]] (Francija) * [[Massu]] (Estonija) *[[Mastník]] (Češka) * [[Mat`]] (Albanija) *[[Matica]] (Bosna in Hercegovina, Hrvaška) * [[Matrosovka]] (Rusija-Kaliningrad) *[[Mauldre]] (Francija) *[[Maumee (reka)]] (ZDA) * [[May]] (Irska) * [[Mayenne (reka)|Mayenne]] (Francija) * [[Mazaro]] (Italija-Sicilija) *[[Mazunka]] (Ukrajina) * [[Mazupīte]] (Latvija) * [[Meander (reka)|Meander]] (Turčija-Anatolija) * [[Medija (potok)|Medija]] (Slovenija) *[[Meduna]] (Italija-Furlanija) * [[Medvedica (reka)|Medvedica]] (Rusija) * [[Medway (reka)|Medway]] (Anglija) * [[Meghna]] (Bangladeš) * [[Mekong]] (4350&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar, Laos, Tajska, Kambodža, Vietnam) * [[Meenačil]]-aar (Indija-Kerala) *[[Meisse]] (Nemčija) * Mela (reka)/[[Möll]] (Avstrija-Koroška) *[[Melezza]] (Švica) oz. [[Melezzo Orientale]] (Italija) *[[Mella]] (Italija) *[[Melk (reka)]] (Avstrija) * [[Menam]] (Azija) *[[Mera (reka)|Mera]] (Švica, Italija) *[[Merklínka]] (Češka) * [[Mersey]] (Anglija) *[[Mersunja]] (Hrvaška) * [[Merta]] (Češka) *[[Meschio]]/Mescli (Italija) * [[Mesta (reka)|Mesta]] /Nestos (Bolgarija, Grčija) * [[Mestinjščica]] (Slovenija) * [[Meša]] (Rusija) * [[Metauro]] (Italija) * [[Metuje]] (Češka) *[[Meu]] (Francija) * [[Meurthe]] (Francija) * [[Meuse]], ''Maas'' (925&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska), * [[Mezenj]] (Rusija) * [[Meža]] (Slovenija) * [[Midouze]]/Midour/okcitan. Midor/Midosa (Francija) *[[Mieån]] (Švedska) *[[Miellätno]] (Švedska) *[[Mignon]] (Francija) * [[Miljacka]], Bosna in Hercegovina * [[Mincio]] (Italija) * [[Minija]] (Litva) *[[Minnesota (reka)]] (ZDA) * [[Miño (reka)|Miño]] /Minho (Španija-Galicija/Portugalska) * [[Mirna (reka)|Mirna]] (44&nbsp;km) Slovenija * [[Mirna (Hrvaška)|Mirna]] (53 km) (Hrvaška-Istra) * [[Miruša]] (Kosovo) *[[Mis]] (Italija) * [[Misa]] (Latvija) * [[Misisipi]] (3733&nbsp;km) (ZDA) * [[Mislinja (reka)|Mislinja]] (Slovenija) *[[Misoča]] (Bosna in Hercegovina) * [[Misuri (reka)|Misuri]] (Missouri) (3767&nbsp;km) (ZDA) *[[Mittån]] (Švedska) *[[Mlađačka rijeka]] (Bosna in H.) * [[Mlava]] (2: Srbija in Bosna in H.) * [[Modolena]] (Italija) *[[Mleczka]] (Poljska) *[[Moälven]] (Švedska) *[[Močurica]] (Bolgarija) *[[Modrugazu]] (Romunija) * [[Mogami]] (Japonska) * [[Möhne]] (Nemčija) * [[Mokša]] (Rusija) * [[Moldova (reka)|Moldova]] (Romunija) * [[Moloma]] (Rusija) *[[Molonglo]] (Avstralija) * [[Moma]] (Rusija) * [[Mondego]] (Portugalska) *[[Monne]] (Francija) *[[Monnow]] (Anglija) * [[Morača]] (Črna Gora) * [[Velika Morava]] (185&nbsp;km) Srbija * [[Morava (reka)|Morava]] (352&nbsp;km) (Češka, Avstrija/Slovaška) * [[Moravica]] (Golijska, Sokobanjska, Preševska Moravica), Srbija *Moravica (Romunija, Srbija-Vojvodina) * [[Moravice (reka)|Moravice]] (Češka) *[[Moravská Dyje]] (Češka, Avstrija) * [[Moravská Sázava]] (Češka) *[[Morge]] (Francija) * [[Morghab]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Mörrumsån]] (Švedska) *[[Moshassuck]] (ZDA) * [[Moskva (reka)]] (473&nbsp;km) Rusija * [[Mosoni-Duna]] (Madžarska) *[[Mostarska Bijela]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mostiștea]] (Romunija) *[[Mostonga]] (Srbija: Vojvodina) *[[Moštanica]] (Bosna in H.) * [[Moštěnka]] (Češka) *[[Motala ström]] (Švedska) *[[Motława]] (Poljska) * [[Motnica, Koroška (reka)|Motnica, Koroška]] (Avstrija) * [[Motru]] (Romunija) *[[Mouteka]] (Nova Zelandija) * [[Moy]] (Irska) * [[Mozela]] /Moselle, Mosel, Musel (544&nbsp;km) (Francija, Luksemburg, Nemčija) * [[Mraconia]] (Romunija) * [[Mrežnica (reka)|Mrežnica]] (63&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Mrlina]] (Češka) *[[Mrtva-Tisa]] (Slovaška) *[[Mšanec]] (Ukrajina) * [[Mucone]] (Italija) * [[Muga]] (Španija-Katalonija) *[[Múlakvísl]] (Islandija) * [[Mulde]], Nemčija *[[Muljevac potok]] (Hrvaška) *[[Mumlava]] (Češka) *[[Munjava (reka)]] (Hrvaška) *[[Munkedalsälven]] (Švedska) * [[Muonio]]/Muonioälven (Švedska/Finska) * [[Muota]] (Švica) * [[Mura]] (438&nbsp;km) (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) *[[Muráň]] (Slovaška) *[[Murat]] (Arsanias, vzhodni Evfrat: Turčija) * [[Mureš]] (Mureș, 789 km) Romunija, Madžarska * [[Murr]] (Nemčija) * [[Murray (reka)|Murray]] (1930&nbsp;km) (Avstralija) *[[Murrumbidgee]] (Avstralija) * [[Mürz]] /Murica (Avstrija) *[[Musone]] (Italija) * [[Mūša]] (Litva) *[[Mušnica (reka)|Mušnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutludere]]/ [[Rezovo]]/[[Rezovska reka]] (Bolgarija, Turčija) *[[Mutnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutska Bistrica]] (Avstrija/Slovenija) * [[Muvattupuzha]] (Indija-Kerala) *[[Muze]] (Francija) * [[Myjava]] (Slovaška) * [[Mzimta]] (Rusija) * [[Mže]] (Češka) {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=24em}} * [[Naab]] (Nemčija) * [[Naarn]] (Avstrija) *[[Naamijoki]] (Švedska) * [[Nadiža]] (60&nbsp;km), Slovenija/Italija * [[Nagold]] (Nemčija) * [[Nahe]] (Nemčija) *[[Nahr Ibrahim]] (Abraham/Adonis) (Libanon) * [[Naikupe]] (Litva) * Nak (Japonska) * [[Nakdong]] (Južna Koreja) * [[Nam - Gang]] (Severna Koreja) * [[Nam Khan]] (Laos) * [[Nam Ou]] (Laos) *[[Namsen]] (Norveška) * [[Nan]] (Tajska) *[[Nanjska]] (Bosna in H.) *[[Nanoščica]] (Slovenija) * [[Napo (reka)|Napo]] (1130&nbsp;km) (Ekvador, Peru), * [[Narev]] "Narew" (Poljska) *[[Narkån]] (Švedska) * [[Narmada]] (okoli 1312&nbsp;km) (Indija), * [[Narva (reka)|Narva]] (Estonija/Rusija) *[[Näsån]] (Švedska) *[[Natissa]] (Italija-Furlanija) *[[Nätraån]] (Švedska) *[[Nättrabyån]] (Švedska) * [[Navesti]] (Estonija) * [[Neajlov]] (Romunija) *[[Nea-Nidelvvassdraget]] (Norveška) * [[Neckar]] (367&nbsp;km) (Nemčija) * [[Nedvědička]] (Češka) * [[Nelson (reka)|Nelson]] (644&nbsp;km) (Kanada) * [[Nemen]] (Njemunas/Njemen) (Belorusija, Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Nemunėlis]] (latv. [[Mēmele]]) (Litva, Latvija) * [[Nene]] (Anglija) * [[Ner]] (Poljska) * [[Nera]] (Romunija, Srbija) * [[Nera (Italija)|Nera]] (Italija) * [[Neretva]], Bosna in Hercegovina, Hrvaška *[[Neretvica]] (Bosna in Herc.) * [[Nerodimka]] /''Nerodimja'' (Kosovo) * [[Nervia]] (Italija) * [[Nervión]] (Španija) * [[Nesse]] (Nemčija) * [[Nesyt]] (Češka) *[[Nethe]] (Nemčija) *[[Nette]] (Nemčija) * [[Neto (reka)|Neto]] (Italija) * [[Netta (reka)|Netta]] (Poljska) * [[Neva]] (74&nbsp;km) (Rusija) * [[Nevėžis]] (Litva) * [[Nevljica]] (Slovenija) *[[Nevola]] (Italija) * [[Newry]] (Severna Irska) * [[Nezajmanka]] (Rusija) *[[Ngaruroro]] (Nova Zelandija) *[[Nianån]] (Švedska) * [[Ničlavka]] (Ukrajina) * [[Nida]] (Poljska) * [[Nidda]] (Nemčija) * [[Nidder]] (Nemčija) *[[Nidelva]] (Norveška) * [[Niedrupe]] (Litva) * [[Niers]] (Nemčija, Nizozemska) *[[Niesób]] (Poljska) *[[Nièvre (Loire)]] (Francija) * [[Niger (reka)|Niger]] (4180&nbsp;km) (Gvineja, Mali, Niger, Benin, Nigerija), * [[Nil]] (6650&nbsp;km) (Sudan, Burundi, Ruanda, DR Kongo, Tanzanija, Kenija, Uganda, Etiopija, Egipt) *[[Nisa]] (Nemčija, Poljska) * [[Nisa Šalona]] (Poljska) *[[Nissan (reka)]] (Švedska) * [[Nišava]] (Bolgarija, Srbija) * Nith (Škotska) * [[Nitra (reka)|Nitra]] (Slovaška) * [[Nitrica]] (Slovaška) *[[Nive]] (Francija) * [[Nižnjaja Tajmira]] (Rusija) * ''Nižnjaja Tunguska'' (gl. ''[[Spodnja Tunguska]]'') *[[Noce]] (Italija) *[[Noirieu]] (Francija) *[[Noncello]] (Italija-Furlanija) *[[Nonette]] (Francija) *[[Nördliche Taurach]]/[[Pongauer Taurach]] (Avstrija) *[[Nordre älv]] (Švedska) *[[Norðurá]] (Islandija) * [[Nore]] (Irska) *[[Norin]] (Hrvaška) *[[Norrån]] (več rek na Švedskem) *[[Norrström]] (Švedska) *[[Norrtäljeån]] (Švedska) *[[Norsälven]] (Švedska) *[[North Canadian River]] (ZDA) *[[Nossan]] (Švedska) * [[Nota (reka)]] (Finska, Rusija) * [[Noteć]] (Poljska) *[[Novčica]] (Hrvaška) * [[Noveglia]] (Italija) * [[Novohradka]] (Češka) *[[Nowood]] (ZDA) *[[Numedalslågen]] (Norvaška) *[[Núpsvötn]] (Islandija) * [[Nure]] (Italija) *[[Nybroån]] (Švedska) *[[Nyköpingsån]] (Švedska) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ob]] (3650&nbsp;km od izvira reke [[Katun (reka)|Katun]]; 5410 km z Irtišem), Rusija * [[Obal]] (Belorusija) *[[Oberach]] (Avstrija) * [[Obra]] (Poljska) * [[Obrh]] (Slovenija) * [[Obrzyca]] (Poljska) * [[Obsenica]] (Hrvaška) * [[Obva]] (Rusija) *[[Očevlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Odenica]] (Hrvaška) *[[Odense Å]] (Danska) * [[Odra]] (854&nbsp;km) (Poljska, Češka, Nemčija) * [[Odra, Hrvaška|Odra]] (83&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Ofanto (reka)]] (Italija) * [[Oglio]] (Italija) * [[Ognon]] (Francija) *[[Ognona]] (Švica) * [[Oggoué]] (Gabon) * [[Ogosta]] (Bolgarija) * [[Ogre]] (Latvija) *[[Ogströmmen]] (Švedska) *[[Ohama]] (ZDA) *[[Ohau]] (Nova Zelandija) * [[Ohio (reka)|Ohio]] (981&nbsp;km) (ZDA) * [[Ohm (reka)|Ohm]] (Nemčija) * [[Ohre]] (Nemčija) * [[Ohře]], ''Eger'' (105&nbsp;km) (Nemčija, Češka) *[[Oignin]] (Francija) * [[Oise (reka)|Oise]] (302&nbsp;km) (Belgija, Francija) *[[Oison]] (Francija) *[[Öjån]] (Švedska) * [[Oka (reka)|Oka]] (1500&nbsp;km) (Rusija), * [[Okavango]] (1700&nbsp;km) (Angola, Namibija, Bocvana) * [[Oker (reka)]] (Nemčija) *[[Okićnica]] (Hrvaška) *[[Okna]] (Slovaška) *[[Olandsån]] (Švedska) * [[Oława]] (Poljska) * [[Olenjok]] (2,292&nbsp;km) (Rusija) * [[Oleška]] (Češka) * [[Olifants (Limpopo)]], ''Elefantes'' (346&nbsp;km) (Južnoafriška republika, Mozambik) *[[Olivento]] (Italija) *[[Ölfusá]] (Islandija) *[[Olio]] (Italija) * [[Oljokma]] (1436&nbsp;km) (Rusija) *[[Oľka]] (Slovaška) * [[Olona]] (italija) *[[Olpeta]] (Italija) * [[Olša]] (Avstrija/Koroška) * [[Olšava]] (Češka) * [[Olše]]/Olza (Češka/Poljska) * [[Olšinka]] (Češka) * [[Olt]] (Romunija) * [[Olteț]] (Romunija) *[[Olza]] (Češka) * [[Om (reka)|Om]] (1091&nbsp;km) (Rusija) *[[Ombla]] (Hrvaška) * [[Ombrone]] (Italija) *[[Omoloj]] (Rusija) * [[Omolon]] (Rusija) * [[Omulew]] (Poljska) *[[Omurovska reka]] (Bolgarija) * [[Ondava]] (Slovaška) *[[Ondavka]] (Slovaška) * [[Onega]] (Rusija) * [[Onon]] (-Gol) (953&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Opava (reka)|Opava]] (Češka Šlezija) *[[Opavice]] (Češka) * [[Oplotniščica]] (Slovenija) * [[Oranje (reka)|Oranje]] (2.200&nbsp;km) (Lesoto, Južnoafr. republika, Namibija) * [[Orava]] (Slovaška) * [[Orb]] (Francija) * [[Orbe]] (Švica) * [[Orbe Thielille]] (Švica) * [[Orcia]] (Italija) * [[Orco]] (Italija) *[[Oreälven]] (Švedska) *[[Örekilsälven]] (Švedska) * [[Oreto]] (Italija-Sicilija) *[[Orge]] (Francija) * [[Orhon]] (Mongolija) *[[Oril´]] (Ukrajina) * [[Orinoko]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija?, Venezuela) *[[Orkla]] (Norveška) * [[Orla]] (Poljska) * [[Orlice]] (Češka) *[[Orlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Orljava]] (Hrvaška) * [[Ornain]] (Francija) * [[Orne]] (Francija) * [[Oront]] (Asi /''Nahr el Asi'') (571&nbsp;km) (Libanon, Sirija, Turčija) *[[Örsundaån]] (Švedska) *[[Örtze]] (Nemčija) * [[Orzyc]] (Poljska) * [[Osam]] (Bolgarija) *[[Ösan]] (Švedska) *[[Osanica]] (Bosna in Herc.) * [[Osapska reka]] (Slovenija, Italija) *(Velika) [[Osatina]] (Hrvaška) *[[Osječak]] (Bosna in Herc.) * [[Oskava]] (Češka) *[[Oskop]] (Rusija, Ukrajina) * [[Oslava]] (Češka) *[[Osse]] (Francija) * [[Oste]] (Nemčija) *[[Österdalälven]] (Švedska) *[[Ostrach]] (Nemčija) *[[Ostravice]] (Češka) * [[Ostružná]] (Češka) * [[Osum]] (Albanija) * [[Otava]] (Češka) * [[Otešica]] (Hrvaška) * [[Oti]] (Burkina Faso, Benin/Togo, Togo/Gana) *[[Otinja]] (Severna Makedonija) *[[Otra]] (Norvaška) * [[Ottawa (reka)|Ottawa]] (1271&nbsp;km) (Kanada) *[[Otuča]] (Hrvaška) * [[Otzthaler Ach]] (Avstrija) *[[Ouanne]] (Francija) *[[Ouche]] (Francija) *[[Oudon]] (Francija) * [[Ouémé (reka)|Ouémé]] (Benin) * [[Oulu]] (Finska) * [[Ounasjoki]] (Finska) * [[Our (reka)]] (Belgija, Luksemburg, Nemčija) *[[Ource]] (Francija) *[[Ourcq]] (Francija) * [[Ourthe]] (Belgija) * [[Ouse, Yorkshire]] (Anglija) * [[Ouse, Sussex]] (Anglija) * [[Great Ouse]] (Anglija) *[[Oust]] (Francija) * [[Ouvèze]] (Francija) * [[Ouysse]] (Francija) * [[Ozanne]] (Francija) {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=24em}} * [[Paal]] (Avstrija) * [[Paar]] (Nemčija) * [[Pad]], ''Po'' (652&nbsp;km) (Italija) * [[Pada]] (Estonija) * [[Padma]] (Indija?, Bangladeš) * [[Paillon]] (Francija) * [[Paka]] (Slovenja) *[[Pakarae]] (Nova Zelandija) * [[Pakra]] (Hrvaška) * [[Palar]] (Indija) *[[Paltinul]] (Romunija) * [[Palten]] (Avstrija) * [[Pamba (reka)]] (Indija-Kerala) * [[Panaro]] (Italija) *[[Panjica]] (Srbija) * [[Para]] (Brazilija) * [[Paragvaj (reka)|Paragvaj]] (2695&nbsp;km) (Paragvaj, Brazilija, Argentina, Bolivija) * [[Parana]] (3998&nbsp;km) (Brazilija, Paragvaj, Argentina) * [[Parbati]] (Indija) *[[Paríž]] (Slovaška) *[[Pärlälven]] (Švedska) * [[Parma (reka)|Parma]] (Italija) * [[Parnaíba]] (1,400&nbsp;km) (Brazilija) * [[Pärnu]] (Estonija) *[[Paroo]] (Avstralija) * [[Parrett]] (Anglija) * [[Parsęta]]/Prośnica (Poljska) * [[Partizanskaja]] (Rusija) * [[Pasłęka]] (Poljska) * [[Pa Sak]] (Tajska) * [[Passer]]/Passirio (Italija/Južna Tirolska) *[[Pasvikelva]]/Paatsjoki (Finska, Norveška, Rusija) * [[Patapsco]] (ZDA) * [[Pats]] (Finska/Norveška/Rusija) * [[Pavllë]] /Pavlla' (Grčija, Albanija) *[[Pawtuxet]] (ZDA) * [[Pazinčica]] (Hrvaška-Istra) * [[Pčinja]] (Srbija, Severna Makedonija) * [[Peace (Kanada)|Peace]] (1923&nbsp;km) (Kanada) * [[Pecos]] (ZDA) * [[Pečka Bistrica]] /''Peja Bistrica/Lumbardhi i Pejës'' (Kosovo) * [[Pečora]] (1809&nbsp;km) (Rusija) * [[Pededze]] (Latvija, Estonja) * [[Pedieos]] (Ciper) * [[Pedja]] (Estonija) * [[Peene]] (Nemčija) * [[Pegnitz]] (Nemčija) * [[Pek]] (Srbija) * [[Pellice]] (Italija) * Pena (alb. ''Shkumbin'') (Severna Makedonija) * [[Penganga]] (Indija) * [[Penner]] (Indija) *[[Perec]] (Slovaška) * [[Perijar]] (Indija-Kerala) *[[Perna]] (Hrvaška) *[[Peručica]] (Bosna in Herc.) *[[Pesa]] (Italija) * [[Pescara (reka)|Pescara]] (Italija) * [[Pesnica (reka)|Pesnica]] (Slovenija) * [[Peščanka]] (Rusija) *[[Petikån]] (Švedska) *[[Petrinjčica]] (Hrvaška) *[[Petit Morin]] (Francija) *[[Pettorina]] (Italija) * [[Picentino]] (Italija) * [[Pfinz]] (Nemčija) * [[Piava]], ''Piave'' (220&nbsp;km) (Italija), * [[Pielach]] (Avstrija) *[[Piesting]] (Avstrija) * [[Piława]] (Poljska) * [[Pilcomayo (reka)|Pilcomayo]] (1100&nbsp;km) (Argentina, Bolivija, Paragvaj) * [[Pilica (reka)|Pilica]] (Poljska) * [[Pinega]] (Rusija) * [[Ping]] (Tajska) * [[Pinka]] (Avstrija, Madžarska) * [[Pinn]] (Irska) *[[Pioverna]] (Italija) * [[Pirita]] (Estonija) * [[Piomba]] (Italija) *[[Pisa (reka)]] (Poljska) * [[Pisuerga]] (Španija) * [[Pišnica]] (Slovenija) * [[Pite]]/Piteälven (Švedska) *[[Pitten]] (Avstrija) * [[Piusa]] (Estonija) * [[Pižma]] (Rusija) * [[Pjasina]] (Rusija) * [[Piva]] (34&nbsp;km) (Črna gora) * [[Pivka (reka)|Pivka]] (Slovenija) *[[Pivoňka]] (Češka) * [[Pjoza]] (Rusija) * [[Platani]] (Italija-Sicilija) *[[Plavnica]] (Hrvaška) *[[Plavska reka]] (Kosovo, Albanija) *[[Platte (reka)|Platte]] (povirna kraka: South Platte, North Platte) (ZDA) *[[Plesná]] (Češka) *[[Plessur]] (Švica) * [[Pliszka]] (Poljska) *[[Plitvica (reka)]] (Hrvaška) * [[Pliva (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Plivica]] (Hrvaška) * [[Ploučnice]] (Češka) *[[Plovuča]] (Bosna in Hercegovina) *[[Poblačnica]] (Srbija, Bosna in H.) * [[Pogăniș]] (Romunija) * [[Polcevera]] (Italija) * [[Polskava (potok)]] (Slovenija) * [[Polska Woda]]/Młyńska Woda (Poljska) * [[Põltsamaa]] (Estonija) *[[Ponijerka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ponor (Vrbas)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Río de la Plata]] (290&nbsp;km) Argentina, Urugvaj * [[Podkamena Tunguska]] (1865&nbsp;km) (Rusija) * [[Polonka]] (Ukrajina) * [[Pöls]] (Avstrija) * [[Polskava (potok)|Polskava]] (Slovenija) *[[Pominicja]] (Ukrajina) * [[Ponnaiyar]] (Indija) * [[Ponoj]] (Rusija) *[[Ponor]] (Bosna in Hercegovina) *[[Pontebana]] (Italija) * [[Popigaj]] (Rusija) *[[Popovska]] (Bolgarija) *[[Porcupine River]] (Kanada, ZDA) * [[Poprad]] (Slovaška, Poljska) *[[Porečka reka]] (Srbija) *[[Poričnica]] (Bosna in H.) *[[Poschiavino]] (Italija) * [[Potenza (reka)|Potenza]] (Italija) *[[Potomac (reka)]] (ZDA) * [[Potong]] (Severna Koreja) *[[Powder]] (ZDA) * [[Prača (reka)|Prača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prahova]] (Romunija) * [[Prandi]] (Estonija) * [[Pregolja]]/nem. Pregel, lit. Prieglius/ (Rusija-Kaliningrad) * [[Preševska Moravica]] (Srbija) *[[Pridvorica (reka)]] (Črna Gora) * [[Pripjat (reka)|Pripjat]] (Belorusija, Ukrajina) * [[Prizrenska Bistrica]] (Kosovo) /''Lumbardhi i Prizrenit" * [[Prosna]] (Poljska) * [[Prostir]] (Ukrajina, Belorusija) * [[Protoka Ularovskaja]] (Rusija) *[[Protva]] (Rusija) *[[Provadijska reka]] (Bolgarija) *[[Providence]] (ZDA) * [[Prüm]] (Nemčija) *[[Prusačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prut]] (953&nbsp;km) Romunija, Moldavija, Ukrajina *[[Psel]] (Rusija, Ukrajina) *[[Psjana]] (Ukrajina) * [[Pšata]] (Slovenija) *[[Pšovka]] (Češka) *[[Puerco]] (ZDA) * [[Pühajõgi]] (Estonija) *[[Pukaki]] (Nova Zelandija) * [[Pulkau]]/Pulkava (Avstrija, Češka) * [[Pulonga]] (Rusija) * [[Pulsnitz]]/Połčnica (Nemčija) *[[Punkva]] (Češka) * [[Pur]] (Rusija) *[[Purari]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Purna]] (2 različni, Indija) *[[Purnitz]] (Nemčija) * [[Purus]] (3382&nbsp;km) (Brazilija, Peru) * [[Purtse]] (Estonija) *[[Pušnica]] (Srbija) * [[Putna]] (Romunija) * [[Pyhä]] (Finska) {{div col end}} == Q == * Rio [[Quaresimo]] (Italija) * [[Queanbeyan]] (Avstralija) * [[Quiliano]] (Italija) * [[Čingšui]] (Kitajska) == R == {{div col|colwidth=24em}} *[[Råån]], prej tudi Kvistoftaån (Švedska) * [[Raba]] (283&nbsp;km) Avstrija/Madžarska * [[Raba, Koroška (reka)|Raba, Koroška]] (Avstrija) * [[Raba, Poljska]] *[[Rabiusa]] (Švica) * [[Rabnitz]] /Répce, Rábca (Avstrija, Madžarska) * [[Ráckevel Duna|Ráckevel (Soroksári-) Duna]] (Madžarska) * [[Racovăț]] /''Rakovec'' (Ukrajina/Moldova) * [[Rača (reka)|Rača]] (Slovenija) *[[Račica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Radava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Radika (reka)|Radika]] (Kosovo, Severna Makedonija) * [[Radimna]] (Romunija) * [[Radbuzá]] (Češka) * [[Radoljna]] (Slovenija) * [[Radomka]] (3, Poljska) *[[Radomlja]] (Slovenija) *[[Radonja]] (Hrvaška) *[[Radošinka]] (Slovaška) * [[Radovna (reka)|Radovna]] (Slovenija) *[[Radulja]] (Slovenija) * [[Raudna]] (Estonija) * [[Radunia]] (Poljska) *[[Rai]] (Italija) *[[Rajkovića reka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rajčanka]] (Slovaška) * [[Rak (reka)|Rak]] (Slovenija) *[[Rakaia]] (Nova Zelandija) *[[Rakitnica (reka)]] (Slovenija; 2.: Bosna in Hercegovina) *[[Rakovica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Rama (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ramsauer Ache]] (Nemčija) * [[Rannapungerja]] (Estonija) *[[Râncăciov]] (Romunija) * [[Rance]] (Francija) *[[Rånden]] (Švedska) *[[Råne]]/[[Råneälven]] (Švedska) *[[Rangitata]] (Nova Zelandija) *[[Rapaätno]]/Rapa (Švedska) * [[Rapti]] (Indija) *[[Rasa]] (Romunija) * [[Rasina]] (Srbija) *[[Råstätno]] (Švedska) * [[Raša (reka)|Raša]] (Hrvaška-Istra) *[[Rašica (potok)|Rašica]] (Raščica) (Slovenija) * [[Raška (reka)|Raška]] (Srbija) *[[Râul Doamnei]] (Romunija) *[[Rauma]] (Norveška) * [[Răut]] (Moldova) *[[Rautasälven]] (Švedska) * [[Ravi (reka)|Ravi]] (720 &nbsp;km) (Indija, Pakistan) * [[Razdolnaja]] (Rusija), * [[Rdeča reka]] (1149&nbsp;km) (Kitajska, Vietnam), * [[Read Rock]] (110&nbsp;km) (ZDA), * [[Red River]] (ZDA) * [[Recknitz]] (Nemčija) * [[Rečica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Reda]] (Poljska) * [[Rednitz]] (Nemčija) * [[Rega (reka)|Rega]] (Poljska) * [[Regen (reka)]] (Nemčija) *[[Reghena]] (Italija-Furlanija) * [[Regnitz]] (Nemčija) * [[Reisen]] (Norveška) * [[Reiu]] (Estonija) * [[Reka (reka)|Reka]] (Slovenija) * Reka (Hrvaška) * [[Reka svetega Lovrenca]] (928&nbsp;km z estuarijem) (Kanada/ZDA) * [[Reklanica]] (Italija) * [[Rems]] (Nemčija) * [[Ren]] (1233&nbsp;km) (Švica, Lihtenštajn/Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska) *[[Rena]](elva) (Norveška) * [[Rench]] (Nemčija) * [[Reno (reka)|Reno]] (Italija) * [[Répce]] (Avstrija?, Madžarska) *[[Republican]] (ZDA) *[[Rère]] (Francija) *[[Resava]] (Srbija) *[[Ressa]] (Rusija) *[[Rešetarica]] (Hrvaška) *[[Retrone]] (Italija) * [[Reuss]] (Švica) *[[Revúca]] (Slovaška) *[[Revuha]] (Ukrajina) * [[Rēzekne]] (Latvija) *[[Rezija (potok)|Rezija]] (Resia) (Italija) *[[Rezovska reka]]/[[Rezovo]] /Mutlu (Bolgarija/Turčija) *[[Rhue]] (Francija) *[[Rhume]] (Nemčija) * [[Ribble]] (Anglija) *[[Ribe Å]] (Danska) * [[Ribnica (reka)]] (Slovenija) * [[Ribnica (Bosna)]] (BiH) * [[Ribnica (Črna Gora)]] *[[Ribnica (Hrvaška)]] *[[Ribnica (Srbija)]] *[[Ribnjak]] (Bosna in Hercegovina) *[[Rickleån]] (Švedska) * [[Ričica (reka)|Ričica]] (Hrvaška) *[[Říčka]] (Češka) *[[Riebnesströmmen]] (Švedska) * [[Rienz]]/Rienza (Italija/Južna Tirolska) * [[Rihand]] (Indija) *[[Rijeka (reka)]] (Bosna in H.) * [[Rika (reka)]] (Ukrajina; 2. Bosna in Herc.) * [[Rimava]] (Slovaška) *[[Rimavica]] (Slovaška) * [[Rimjin]] (Severna, Južna Koreja) * [[Rinya]] (Madžarska) * [[Rinža]] (Slovenija) *[[Risån]] (Švedska) * [[Risle]] (Francija) * [[Riss]] (Nemčija) * [[Rizzanese]] (Francija-Korzika) * [[Rio Grande]] (3051&nbsp;km) (ZDA, Mehika), * [[Rio Madeira]] (1450 &nbsp;km) (Bolivija, Brazilija), * [[Rio Negro (Amazonka)]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija, Venezuela, Brazilija) * [[Río Negro, Urugvaj]] (Urugvaj) *[[Rivo Tella]] (Italija) * [[Rječina]] (Hrvaška) * [[Rjurjuzan]] (Rusija) * [[Rodach]] (Nemčija) *[[Rodenberger Aue]] (Nemčija) * [[Kleine Röder]] (Wilde Röder); [[Grosse Röder]] (Nemčija) * [[Roding]] (Anglija) * [[Rogatnica]] (Slovenija) * [[Rögnitz]] (Nemčija) *[[Röjdan]] (Švedska) * [[Roja]] (Latvija) *[[Rokån]]/Rok (Švedska) *[[Rokava]] (Slovenija) * [[Rokytná]] (Češka) *[[Rolfsån]] (Švedska) * [[Romže]] (Češka) * [[Rona]] (813&nbsp;km) (Švica, Francija) *[[Ronco]] (Italija) *[[Rönne å]] (Švedska) *[[Ronnebyån]]/Ronneby (Švedska) *[[Rons]] (Španija) *[[Ropot]] (Srbija) *[[Ropotamo]] (Bolgarija) *[[Rörån]] (Švedska) *[[Ros´]] (Ukrajina) *[[Rosån]] (Švedska) *[[Rosica]] (Bolgarija) * [[Rospuda]] (Poljska) * [[Rot]] (Nemčija) *[[Rotaldo]] (Italija) *[[Rotna]]/[[Rottnan]] (Norveška, Švedska) * [[Rott (reka)|Rott]] (Nemčija) * [[Roubaud]] (Francija) *[[Rouvre]] (Francija) * [[Roya]] /Roia (Francija, Italija) *[[Ruamahanga]] (Nova Zelandija) * [[Rusava]] (Češka) * [[Rubikon]] (80&nbsp;km), Italija *[[Ruda-Grab]] (Hrvaška) *[[Ru de Servais]] (Francija) *[[Rudava]] (Slovaška) * [[Rudnaja]] (Rusija) * [[Ruhr]] (Nemčija) *[[Ruisseau de Blagour]] (Francija) *[[Ruisseau du Boulet]] (Francija) *[[Ruisseau de Vaunaises]] (Švica) * [[Rūja]] (Latvija) * [[Rumena reka]] (5464&nbsp;km) Huangho, Huang He, (Kitajska) *[[Rumin]] (Hrvaška) *[[Rupel (reka)]] (Francija) *[[Rur]]/Roer (Nemčija, Nizozemska) * [[Rurubu]] (416&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Rusokastrenska reka]] (Bolgarija) * [[Ruzizi]] - (117&nbsp;km) glavna pritočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Rye Å]] (Danska) * [[Ryesong]] (Južna Koreja) * [[Rzav]] (Srbija) * [[Rzav (Drina)]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) {{div col end}} == S == {{div col|colwidth=24em}} * [[Saalach]] (Avstrija, Nemčija) * [[Saale]] (413&nbsp;km) (Nemčija) * [[Saane]]/Sarine (Švica) * [[Saar]] (246&nbsp;km) (Nemčija) *[[Sabar]] (Romunija) * [[Sabari]] (Indija) * [[Sabarmati]] (Indija) * [[Sabato]] (Italija) * [[Sächische Saale]] (Nemčija) *[[Saco]] (Italija) * [[Sacramento (reka)|Sacramento]] (ZDA) *[[Sadika]] (Bosna in Herc.) *[[Sagån]] (Švedska) * [[Saggau]] (Avstrija) * [[Sâi]] (Romunija) *[[Saigon (reka)]] (Vietnam) * [[Sajó]]/[[Slaná]] (Slovaška, Madžarska) * [[Sakae Krang]] (Tajska) * [[Sakarya]] (gr. Sangarios) (Turčija-Anatolija) * [[Saksahan]] (Ukrajina) * [[Salaca]] (Latvija) * [[Salado]] (2 reki, Argentina in 1 Mehika) *[[Salat]] (Francija) *[[Salinas]] (ZDA) * [[Salinello]] (Italija) * [[Salso]]/''Imera Meridionale'' (Italija-Sicilija) * [[Salso Cimarosa]] (Italija-Sicilija) * [[Salto]] (Italija) *[[Salva]] (Ukrajina) * [[Salven]] (3289&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar=Burma, Tajska) * [[Salz]] (Nemčija) * [[Salza]] (Avstrija) * [[Salzach]] (227&nbsp;km), Avstrija/Nemčija/ * [[Samara (reka)|Samara]] (Rusija; 2. = Ukrajina) * [[Samarga]] (Rusija) *[[Sambre]] (Francija, Belgija) * [[Samur]] (Rusija/Azerbajdžan) * [[San (reka)|San]] (458&nbsp;km) Poljska, Ukrajina * [[Sana (reka)|Sana]] (142&nbsp;km) Bosna in Hercegovina *[[Såna]] oz. [[Hølenelva]] (Norveška) * [[Sanarka]] (Rusija) *[[San Bartolomeo]] *[[Sandusky (reka)]] (ZDA) * [[Sanggan]] (Kitajska) * [[Sangone]] (Italija) * [[Sangro]] (Italija) *[[Sanica]] (Bosna in H.) *[[Sangisälven]] (Švedska) * [[San Joaquin]]/Río San Joaquín (ZDA) *[[San Juan]] (Mehika) * [[San Leone]] (Italija-Sicilija) * [[Sanna]] (Avstrija) * [[Sansobbia]] (Italija) * [[Santerno]] (Italija) * [[Saona]] /Saône /Sona (Francija) * [[São Francisco (reka)|São Francisco]] (2,830&nbsp;km) (Brazilija) * [[Sapna]] (Bosna in H.) *[[Sarantaporos]]/Sarandapor (Grčija/Albanija) * [[Sarata]] (Moldova, Ukrajina) * [[Sarbaj]] (Rusija) *[[Sarca]] (Italija) *[[Sarca di Campiglio]] (Italija) *[[Sarca di Val Genova]] (Italija) * [[Sarca-Mincio]] (Italija) * [[Sarine]] (Švica) *[[Sarner Aa]] (Švica) * [[Sarthe]] (Francija) * [[Sárvíz]] (Madžarska) * [[Saskatchewan (reka)|Saskatchewan]] (547&nbsp;km) (Kanada) **South Saskatchewan River (1.392 km) &North Saskatchewan River (1.287 km) * [[Sasar]] (Romunija) * [[Sateska reka]] (Severna Makedonija) * [[Satledž]] Satluj/Lagden Zhanbo (Kitajska/Tibet, Indija, Pakistan) *[[Sauðá]] (Islandija) * [[Sauer]] /fr. Sûre (Belgija, Luksemburg, Nemčija) * [[Sauga]] (Estonija) * [[Sauldre]] (Francija) *[[Saulx]] (Francija) * [[Sava]] (947&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Herc., Srbija) * [[Sava Bohinjka]] (Slovenija) * [[Sava Dolinka]] (Slovenija) *[[Savannah (reka)]] (ZDA) *[[Sävarån]] (Švedska) * [[Save]] (Francija) *[[Säveån]] (Švedska) * [[Savio]] (Italija) * [[Savinja]] (96&nbsp;km) (Slovenija) * [[Sawa]] (Poljska) * [[Sawica]], Sasek (Poljska) *[[Saxån]], [[Saxälven]] (Švedska) * [[Sázava]] (Češka) *[[Sazlijka]] (Bolgarija) *[[Scarpe]] (Francija) *[[Schiau]] (Romunija) * [[Schlierach]] (Nemčija) * [[Schmida]] (Avstrija) *[[Schmur]] (Švica) *[[Schunter]] (Nemčija) * [[Schussen]] (Nemčija) * [[Schwalm]] (2, Nemčija) *[[Schwarza]] (Avstrija) * [[Schwarzach]] (Nemčija) * [[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Schwarze Laber]] (Nemčija) * [[Schwechat (reka)]] (Avstrija) *[[Scie]] (Francija) * [[Secchia]] (Italija) *[[Sédelle]] (Francija) *[[Sée]] (Francija) *[[Seeache]] (Avstrija) *[[Seez]] (Švica) * [[Segre (reka)|Segre]] (Španija/Katalonija) *[[Sejm (reka)]] (Rusija, Ukrajina) * [[Sejmkan]] (Rusija) *[[Sekčov]] (Slovaška) *[[Selá]] (Islandija) *[[Selångersån]] (Švedska) * [[Sele (reka)|Sele]] (Italija) * [[Selenga]] (992&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Selendža]] (Rusija) * [[Selja]] (Estonija) * [[Selška Sora]] (Slovenija) * [[Sélune]] (Francija) * [[Seman]] (Albanija) *[[Semešnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Semme]] (Francija) *[[Semnon]] (Francija) *[[Semois]] /fr. Semoy (Belgija, Francija) * [[Sena]], ''Seine'' (776&nbsp;km) (Francija), * [[Senegal (reka)|Senegal]] (1086 &nbsp;km) (Senegal, Mavretanija, Mali) *[[Senkovec]] (Bolgarija) *[[Sennevière]] (Francija) *[[Senouire]] (Francija) *[[Sense]] (Švica) *[[Sepik]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Serahis]] (Ciper) * [[Serchio]] (Italija) *[[Serein]] (Francija) * [[Serio]]/Sère/ (Italija) *[[Serre]] (Francija) * [[Sesia]] (Italija) *[[Seudre]] (Francija) *[[Seuge]] (Francija) *[[Seugne]] (Francija) * [[Severn]] (Wales, Anglija) *[[Severn River]] (2 reki v Kanadi/prov. Ontario z razl. izlivoma) *[[Severski Donec]] (Ukrajina) * [[Sèvre Nantaise]] (Francija) * [[Sèvre Niortaise]] (Francija) * [[Seynes]] (Frqncija) * [[Shabeelle]] (2714&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Shalë]] /''Shala'' (Albanija) * [[Shannon (reka)|Shannon]] (Irska) * [[Sharavati]] (Indija) * [[Sharoargun]] (Rusija) * [[Shivanath]] (Indija) * [[Shkumbin]] (Albanija) *[[Shoshone]] (ZDA) * [[Shushicë]]/Vlora (Albanija) * [[Siagne]] (Francija) *[[Sianne]] (Francija) *[[Sichon]] (Francija) * [[Sieg]] (Nemčija) * [[Siesartis]] (Litva) *[[Sieve]] (Italija) *[[Sihavka]] (Ukrajina, Poljska) *[[Sihl]] (Švica) * [[Siika]] (Finska) *[[Sikån]] (Švedska) *[[Sikenica]] (Slovaška) * [[Sil (reka)|Sil]] (Španija) * [[Sile (reka)|Sile]] (Italija) * [[Sileru]] (Indija) * [[Sill]] (Avstrija-Tirolska) *[[Sillerboån]] (Švedska) * [[Silke]] (Nemčija) * [[Silva (reka)|Silva]] (Rusija) *[[Silverån]] (Švedska) *[[Simested Å]] (Danska) * [[Simeto]] (Italija-Sicilija) * [[Simme]] (Švica) *[[Sims Bayou]] (ZDA) *[[Sinapovska]] (Bolgarija) * [[Sindh]] (Indija) * [[Sinn]] (Nemčija) * [[Sinne]] (Italija) *[[Sinoha]] (Ukrajina) * [[Sió]] (Madžarska) *[[Sioule]] (Francija) *[[Sipi]] (Uganda) * [[Sir Darja]] (2256&nbsp;km) (Kirgizistan, Tadžikistan, Uzbekistan, Kazahstan) * [[Siret (reka)|Siret]], ''Siretul, Seret'' (647&nbsp;km) (Romunija) * Torrente [[Sisola]] (Italija) * [[Sitnica]] (Črna gora) (2. Kosovo) *[[Sitter]] (Švica) * [[Siva]] (Rusija) *[[Sjaunjaätno]] (Švedska) *[[Sjoa]] (Norveška) *[[Sjoutälven]] (Švedska) *[[Skaftá]] (Islandija) *[[Skålån]] (Švedska) * [[Skals (reka)|Skals]] Å (Danska) *[[Skäppträskån]] (Švedska) *[[Skärjån]] (Švedska) *[[Skeboån]] (Švedska) *[[Skeiðará]]/Skeiðarársandur (Islandija) *[[Skele]] (Bosna in Hercegovina) * [[Skellefte]] /Skellefteälven (Švedska) * [[Skern (reka)|Skern]] /Skjern Å (Danska) *[[Skiensvassdraget]] (Norveška) *[[Skógá]] (Islandija) * [[Skomlja]] (Bolgarija) * Skora (Poljska) * [[Skotawa]] (Poljska) *[[Skräbeån]] (Švedska) *[[Skrapež]] (Srbija) * [[Skrivyte]] (Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Skrwa]] (Poljska) * [[Slaney]] (Irska) * [[Slatina, reka|Slatina]] (Slovaška) *[[Slatinica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Slatinska rijeka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Sluč]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Slunjčica]] (Hrvaška) * [[Słupia]] (Poljska) *[[Smagne]] (Francija) *[[Smotača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Smršnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Smutná]] (Češka) * [[Snake (reka)|Snake]] (1078&nbsp;km) - največji pritok Kolumbije v državi Washington, ZDA *[[Snärjebäcken]] (Švedska) *[[Snarumselva]] (Norveška) *[[Snoderån]] (Švedska-Gotland) * [[Soča]], ''Isonzo'' (138&nbsp;km) (Slovenija, Italija) * [[Soči (reka)|Soči]] (Rusija) *[[Söderköpingsån]] (Švedska) *[[Sog]]/Sogið (Islandija) * [[Soh]] (Kirgizistan, Uzbekistan) *[[Sohodol]] (Romunija) *[[Sokočnica]] (Bosna in Herc.) * [[Solba]] "Sulm" (Avstrija-Štajerska); 1 tudi v Rusiji *[[Soligo]] (Italija) * [[Soma]] (245&nbsp;km), Francija * [[Someș]] + povirni [[Someşul Mare]] (Romunija) * [[Someșul Mic]]=[[Someșul Cald]]+[[Someșul Rece]] (Romunija) * [[Somovka]] (Rusija) * [[Son]] (Indija) * [[Songhua Džjang]]/[[Songdžjnang]]? (Kitajska) *[[Sonna]] (Italija) *[[Soligo]] (Italija) *[[Søo]] (Norveška) * [[Soodla]] (Estonija) * [[Sopota (reka)|Sopota]] (Slovenija) * [[Sora]] (52&nbsp;km s Poljansko Soro), Slovenija *[[Sör-Lillån]] (Švedska) * [[Sorraia]] (Portugalska) * [[Sosika]] (Rusija) * [[Sotla]] /''Sutla'' (90&nbsp;km) (Slovenija/Hrvaška) *[[Sož]] (Belorusija...) * [[Spačva]] (Hrvaška) * [[Spey]] "Uisge Spe" (Škotska) * [[Spodnja Tunguska]] (2989&nbsp;km) (Rusija) * [[Spöl]] /[[Aqua Granda]] (Švica, Italija) * [[Sporzana]] (Italija) * [[Spreča]] (Bosna in H.) * [[Spree]] (Nemčija) * [[Sredecka reka]] (Bolgarija) *[[Stångån]] (Švedska) *[[Stanička rijeka]] (Bosna in Herceg.) *[[Stara reka]] (Severna Makedonija) (2. Bolgarija) *[[Stare Rehišče]] (Ukrajina) *[[Stavnja]] (Bosna in Herceg.) *[[Stebnik]]/Stebnyk (Ukrajina, Poljska) *[[Stebnyk]] (Ukrajina - 2.) *[[Steinbach]] (Avstrija) *[[Stella]] (Italija-Furlanija) *[[Stensån]] (Švedska) * [[Stepenitz]] (Nemčija) * [[Steyr (reka)|Steyr]] (Avstrija) *[[Stiller]] (Nemčija) * [[Stir]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Stizzon]] (Italija) * [[Stohid]] (Ukrajina) *[[Stoličný potok]] (Slovaška) * [[Stonávka]] (Češka) *[[Storå]](en) (Danska) * [[Stour]] (Anglija) * [[Strem]] (Avstrija) * [[Streu]] (Nemčija) * [[Střela]] (Češka) *[[Strij (reka)]] (Ukrajina) *[[Strjama]] (Bolgarija) *[[Stropnice]]/Strobnitz (Avstrija, Češka) *[[Storån]] (več rek na Švedskem) *[[Storbodströmmen]] (Švedska) *[[Strömsån]] (2 reki na Švedskem) *[[Strudena]] (Bolgarija) *Struga (Hrvaška) * [[Struma]] (Strimon) (415&nbsp;km), Bolgarija, Grčija * [[Strumica (reka)|Strumica]]/ [[Strumešnica]] (Severna Makedonija, Bolgarija) * [[Studenica]] (Srbija) *[[Studva]] (Hrvaška) *[[Strwiąż]]/Strivigor (Poljska, Ukrajina) * [[Strzegomka]] (Poljska) * [[Stržen]] (Slovenija) *[[Střela]] (Češka) *[[Stupčanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Stura del Monferrato]] (Italija) * [[Stura di Demonte]] (Italija) * [[Stura di Lanzo]] (Italija) * [[Subarnarekha]] (Indija) *[[Subocka]] (Hrvaška) * [[Suceava (reka)|Suceava]] (Romunija/Ukrajina?) *[[Suchá]] (Slovaška) * [[Suck]] (Irska) * Suda (Rusija) *[[Südaue]] (Nemčija) * [[Sude]] (Nemčija) * [[Sugoj]] (Rusija) * [[Suha reka]] (Bolgarija) *[[Suhodolnica]] (Slovenija) * [[Suhona]] (Rusija) * [[Suhre]] (Švica) *[[Suippe]] (Francija) * [[Suir]] (Irska) *[[Sukelj]] (Ukrajina) * [[Sula]], ime rek v Ukrajini, Belorusiji in dveh v Rusiji * [[Sulak]] (Rusija) * [[Sulby]] (otok Man) *[[Suldalslågen]] (Norveška) * [[Sülz]] (Nemčija) * [[Sumida (reka)|Sumida]] (Japonska) *[[Sunja (reka)]] (Hrvaška) * [[Supij]] (Ukrajina) * [[Supraśl]]/Sprząśla (Poljska) *[[Suran]] (Francija) *[[Suså]] (Danska) *[[Suseån]] (Švedska) *Sušica (1. Bosna in Hercegovina; 2. Črna Gora; 3. Hrvaška; 4. Srbija) *[[Sutina]] (Hrvaška) *[[Sutorina]] (Hrvaška, Črna Gora) *[[Sutjeska (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Suturlija]]/Sutrolija (Bosna in Hercegovina) *[[Suvaja (reka)]] (Hrvaška) *[[Suze]] (Švica) * [[Suženjska reka]] (415&nbsp;km) (Kanada) *[[Svartälven]] (Švedska) *[[Svartån]] (Švedska, več rek) *[[Svärtaån]] (Švedska) *[[Sverkestaån]] (Švedska) * [[Svētaine]] (Latvija) * [[Svēte]] (Latvija) *[[Sviča]] (Ukrajina) *[[Svinjara]] (Bosna in Hercegovina) *[[Svinka]] (Slovaška) * [[Svir]] (Rusija) * [[Svitava]] (Češka) * [[Svitávka]] (Češka, Nemčija) * [[Svratka]] (Češka) *[[Svržnica]] (Hrvaška) * [[Skwa]], [[Rozoga]] (Poljska) {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=24em}} *[[Šablenska reka]] (Bolgarija) * [[Šandrin]] (Rusija) *[[Šanja]] (Hrvaška) * [[Šari]], Chari (1400&nbsp;km) (Srednjeafr. republ., Čad, Kamerun) * [[Šarkanjski Dunavac]] (Hrvaška) * [[Šat el Arab]] (Irak/Iran) *[[Šatava]] (Češka) *[[Šavnik (reka)]] (Črna gora) * [[Ścinawka]] /Stěnavá (Poljska /Češka) * [[Ščavnica]] (Slovenija) * [[Šelda]]/''Schelde"''/''"Escaut'' (360&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska) *[[Šemnica]] (Sevena Makedonija) * [[Šešma]] (Rusija) * [[Šešupė]] (Litva, Rusija-Kaliningrad) * [[Šilka (reka)|Šilka]] (560&nbsp;km) (Rusija) * [[Šinano]] (Japonska) *[[Širokoleška reka]] (Bolgarija) *[[Široko vrelo]] (Bosna in Herc.) * [[Širvinta]] (Litva) * [[Šlapanka]] (Češka) * [[Śląska Ochla]] (Poljska) * [[Ślęza]] (Poljska) *[[Šopurka]] (Ukrajina) * [[Štiavnica]] (Slovaška) * Št`avnice (Češka) * [[Štira]] (Srbija) * [[Štítnik]] (Slovaška) *[[Šuica (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Šumetlica]] (Hrvaška) *[[Švarcava]] (Češka) * [[Šventoji]] (Litva) _________________________ * [[Świniec]] (Poljska) * [[Szprotawa]] (Poljska) * [[Szreniawa]] (Poljska) * [[Szum]] (Poljska) {{div col end}} == T == {{div col|colwidth=24em}} * [[Taban]] (Bolgarija) *[[Tablja (hudournik)]]/Pontebbana, Italija-Furlanija * [[Taedong]] (Severna Koreja) * [[Tagajõgi]] (Estonija) *[[Taglio]] (Italija-Furlanija) * [[Taizi]] (Kitajska) * [[Tajo]] /Tejo (1038&nbsp;km) (Portugalska, Španija) * [[Takta]] (Madžarska) *[[Talachulitna]] /"Tal" (Aljaska-ZDA) *[[Talent]] (Švica) * [[Tamar (reka)|Tamar]] (Anglija) * [[Tambra]] (Španija) * [[Tame]] (3, Anglija) *[[Tamina]] (Švica) * [[Tamiraparani]] (Indija) * [[Tamiš]]/Timiş (359&nbsp;km) (Romunija, Srbija) * [[Tammaro]] (Italija) *[[Tämnarån]] (Švedska) * [[Tamnava]] (Srbija) *[[Tana]]/[[Teno]] (Norveška/Finska) * [[Tanaro]] (Italija) * [[Tänassilma]] (Estonija) * [[Tanew]] (Poljska) * [[Tanjurer]] (Rusija) * [[Tapajós]] (Brazilija) * [[Tápió]] (Madžarska) * [[Tapti]] (Indija) * [[Tara (reka)|Tara]] (146&nbsp;km) (Črna gora, Bosna in Hercegovina) *[[Taramaku]] (Nova Zelandija) * [[Taravo]] (Taravu) (Francija-Korzika) *[[Tardes]] (Francija) *[[Tardoire]] (Francija) *[[Tärendöälven]] (Švedska) * [[Tarim (reka)|Tarim]] (1321&nbsp;km) (Kitajska) * [[Tarn (reka)|Tarn]] (Francija) * [[Tarna]] (Madžarska) * [[Târnava]]/[[Târnava Mare]] (Romunija) * [[Târnava Mică]] (Romunija) *[[Tarnon]] (Francija) * [[Taro (reka)|Taro]] (Italija) *[[Taruheru]] (Nova Zelandija) * [[Tauber]] (Nemčija) *[[Taugl]] (Avstrija) *[[Taurach]] (Avstrija) * [[Taurion]] (Francija) * [[Tava]] (Indija) *[[Tavelån]] (Švedska) * [[Tavna]] (Bosna in H.) * [[Taw]] (Anglija) * [[Tay (reka)|Tay]] (193&nbsp;km) (Škotska) * [[Taz]] (Rusija) *[[Tazlău]] (Romunija) * [[Teberda]] (Rusija) * [[Tebra]] (Litva) * [[Tech]] (Francija) * [[Tees]] (Anglija) *[[Tegnas]] (Italija) *[[Tekapo]] (Nova Zelandija) *[[Tekes]] (Kazahstan, Kitajska-Ujgurija) *[[Tekirska Reka]] (Bolgarija) * [[Tel]] (Indija) * [[Teleajen]] (Romunija) * [[Teleorman]] (Romunija) * [[Tellaro]] (Italija-Sicilija) * [[Temenica (reka)|Temenica]] (Slovenija) * [[Temo]] (Italija-Sardinija) *[[Temštica]] (Temska reka) (Srbija) * [[Temza]] /Thames (346&nbsp;km), Anglija * [[Tena]] (Norveška/Finska) *[[Tengeliönjoki]] (Švedska) * [[Tenna]] (Italija) * [[Tennessee (reka)|Tennessee]] (1049&nbsp;km) (ZDA) * [[Tenza]] (Italija) * [[Teplá]] (Češka) *[[Teplica]] (Slovaška) * [[Ter (reka)|Ter]] (Italija-Furlanija) * [[Ter (Katalonija)]] (Španija/Katalonija) *[[Tereblja]] (Ukrajina) * [[Terek]] (Rusija) * [[Teresva]] (Ukrajina) * [[Teriberka]] (Rusija) * [[Tērvete]] (Latvija) *[[Tescou]] (Francija) * [[Tesiin Gol]] (Mongolija, Rusija) *[[Testeboån]] (Švedska) * [[Têt]] (Francija) *[[Teteriv]] (Ukrajina) * [[Tha Chin]] (Tajska) * [[Thame]] (Anglija) * [[Thaya]]/češ. [[Dyje]] (Avstrija/Češka-Moravska) *[[Thelon River]] (Kanada) *[[Thérain]] (Francija) *[[Thève]] (Francija) *[[Thèze]] (Francija) *[[Thi`ele]] (Švica) *[[Thjórsárver]] (Islandija) *[[Thompson River]] (Kanada) *[[Thon]] (Francija) *[[Thouaret]] (Francija) *[[Thouet]] (Francija) * [[Thur]] (Švica) * [[Tibera]] /Tevere (406&nbsp;km) (Italija) * [[Țibrin]] (Romunija) * [[Tichá Orlice]] (Češka) * [[Ticino]] (Švica, Italija) *[[Tidan]] (Švedska) * [[Tietar]] (Španija) * [[Tigris]] (1900&nbsp;km) (Turčija, Irak, Sirija in Iran) *[[Tihaljina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tilment]] /Tagliamento (178&nbsp;km), Italija-Karnija/Furlanija * [[Timava]] (Italija) *[[Timiș (Olt)]] (Romunija) * [[Timok]] (Srbija/Bolgarija) *[[Timsälven]] (Švedska) * [[Tinja (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rio Tinto]] (100&nbsp;km) (Španija) * [[Tirso]] (Italija-Sardinija) * [[Tisa]] (966&nbsp;km) (Ukrajina, Romunija, Madžarska, Slovaška, Srbija) * [[Tista]] (Indija/Sikkim) *[[Tisovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Tisovica]] (Srbija) *[[Tisovník]] (Slovaška) *Tista/Tistedalselva (Norveška) * [[Titerno]] (Italija) *[[Tjačivec]] (Ukrajina) *[[Tjasmin]] (Ukrajina) * [[Tjurina]] (Rusija) * [[Tobol]] (1591&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija) * [[Tocantins]] (2450&nbsp;km) (Brazilija) * [[Toce]] (Italija) *[[Točiona]] (Bosna in H.) *[[Tolisa (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tolminka]] (Slovenija) * [[Tompo]] (Rusija) * [[Toncina]] (Italija) *[[Tongue]] (ZDA) * [[Tons]] (Indija) *[[Topčijska reka]] (Bolgarija) * [[Topľa]] (Slovaška) * [[Toplica (Hrvaška)|Toplica]] (Hrvaška) * [[Toplica (Srbija)|Toplica]] (Srbija) *[[Topolka]] (Severna Makedonija) *[[Topolnica]] (Bolgarija) * [[Topolog]] (Romunija) * Topolovec (Bolgarija) *[[Torano]] (Italija) * [[Tordino]] (Italija) *[[Töreälven]]/Töre (Švedska) * [[Torne]]/Torneälven/Tornio (Švedska/Finska) * [[Torysa]] (Slovaška) * [[Töss]] (Švica) * [[Touques]] (Francija) * [[Traisen]] (Avstrija) * [[Traun]] (Avstrija) * [[Trebbia]] (Italija) * [[Trebišnjica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trebižat]] (Culuša – Ričina – Brina – Suvaja – Matica – Vrlika – Tihaljina – Mlade) (Bosna in Hercegovina) *[[Třebůvka]] (Češka) * [[Trent]] (več rek, Anglija) *[[Trepča (reka)]] (Hrvaška) * [[Treska]] (Severna Makedonija) * [[Trešanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trettach]] (Nemčija) * [[Třemonká]] (Češka) *[[Třemošná]] (Češka) *[[Tribija]] (Bosna in Herceg.) * [[Triesting]] (Avstrija) *[[Trieux]] (Francija) *[[Triffin]] (ZDA) * [[Triglavska Bistrica]] (Slovenija) * [[Trigno]] (Italija) * [[Trinity (reka)|Trinity]] (ZDA) *[[Triouzoune]] (Francija) *[[Trmanka]] (Češka) * [[Trnava (reka)|Trnava]] (2 reki: Hrvaška in Češka) * [[Trnavka]] (2, Slovaška) *[[Trnovica]] (Bosna in Herc.) *[[Troesne]] (Francija) * [[Tronto]] (Italija) *[[Trosaån]] (Švedska) *[[Trstionica]]/Trstivnica (Bosna in Hercegovina) * [[Trotuș]] (Romujija) * [[Truyère]] (Francija) * [[Tržiška Bistrica]] (Slovenija) *[[Tskhenistsqali]] (Gruzija) * [[Tuba (reka)|Tuba]] (Rusija) *[[Tuhársky potok]] (Slovaška) * Tul (Anglija) * [[Tuloma]] (Rusija) * [[Tulva]] (Rusija) * [[Tumen]]/Tuman/Duman (Sev. Koreja/Kitajska/Rusija) * [[Tumnin]] (Rusija) *[[Tunaån]] (Švedska) * [[Tundža]] (Bolgarija, Turčija, Grčija) *[[Tungnaá]] (Islandija) * [[Tungabhadra]] (Indija) * [[Tuostah]] (Rusija) * [[Tur]] /''Túr'' (Romunija, Madžarska) *[[Turanganui]] (Nova Zelandija) * [[Turia]] (Španija) * [[Turiec]] (2, Slovaška) * [[Turija]] (Bosna in H.; 2.Severna Makedonija, 3.Ukrajina) *[[Turňa]] (Slovaška) * [[Turunčuk]] (Ukrajina) * [[Tusciano]] (Italija) *[[Tuščica]] (Bosna in H.) *[[Tutana]] (Romunija) * [[Tuul]] Gol (Mongolija) *[[Tvärån]] (Švedska) * [[Tweed]] (Škotska) *[[Twizel]] (Nova Zelandija) * [[Tyne]] (Anglija) {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=24em}} *[[Uawa]] (Nova Zelandija) * [[Ubangi]], ''Oubangui, Ubangui'' (1060&nbsp;km)(Vzhodni Kongo, Srednjeafr. r.) * [[Ublya]] (Slovaška, Ukrajina) * [[Ucayali]] (2,238&nbsp;km) Peru * [[Učja]]/Uccea (Italija, Slovenija) * [[Uda]] (Rusija) * [[Udaj]] (Ukrajina) *[[Udava]] (Slovaška) * [[Uecker]] (Nemčija) * [[Ufa (reka)|Ufa]] (Rusija-Baškirija) * [[Ufita]] (Italija) *[[Ugar]] (Bosna in Herc.) *[[Uggerby Å]] (Danska) * [[Ugra]] (Rusija) *[[Ugrić]] (Bosna in Herc.) *[[Ugrovača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Úhlava]] (Češka) / Úlava? *[[Úhlavka]] (Češka) * [[Uj]] (Rusija, Kazahstan) * [[Ukrina]] (Bosna) * [[Ulička]] (Slovaška) * [[Ulkan]] (Rusija) * [[Ulla (reka)|Ulla]] (Španija-Galicija) * [[Ulster (reka)|Ulster]] (Nemčija) *[[Ulvåa]] (Norveška) * [[Umanka]] (Ukrajina) * [[Umba]] (Rusija) * [[Umbusi]] (Estonija) * [[Ume]] /[[Umeälven]] (Švedska) * [[Una]] (214&nbsp;km) (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Unac]] (Bosna in Hercegovina), * [[Unica]] (Slovenija) *[[Unstrut]] (Nemčija) * [[Úpa]] (Češka) * [[Ural (reka)|Ural]] (2428&nbsp;km) (Rusija, Kazahstan) * Ure (Anglija) *[[Upperudsälven]] (Švedska) * [[Urft]] (Nemčija) * [[Urluia]] (Romunija) * [[Urugvaj (reka)|Urugvaj]] (1838&nbsp;km) (Urugvaj, Argentina) * [[Usa]] (Rusija) *[[Usk]] (Wales) *[[Úslava]] (Češka) *[[Usora]] (Bosna in Hercegovina) * [[Usuri]] (Kitajska/Rusija) *[[Utinja]] (Hrvaška) *[[Utterån]] (Švedska) * [[Uvac (reka)|Uvac]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) *[[Uvan]]/Uvån (Švedska) * [[Uvelka]] (Rusija) *[[Uzlomac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Už]]/Uh (Ukrajina, Slovaška) {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=24em}} *Vˇača/Въча (Bolgarija) * [[Vaga (reka)]] (Rusija) *[[Vaganec]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vaggeälven]] (Švedska) * [[Vah (reka)]] (Rusija) * [[Váh]] (403&nbsp;km), Slovaška * [[Vaigai]] (Indija) *[[Vaige]] (Francija) *[[Väike Emajõgi]] (Estonija) *[[Vaikkojoki]] (Finska) * [[Vainganga]] (Indija) *[[Vajont]] (Italija) * [[Valapattanam]] (Indija-Kerala) * [[Valave]] (Šrilanka) * [[Valbonë]]/[[Valbona]] (Albanija) *[[Valea Danului]] (Romunija) *[[Valea Iașului]] (Romunija) *[[Valea lui Stan]] (Romunija) *[[Valea Lupului]] (Romunija) *[[Valeacu Pești]] (Romunija) * [[Valepp]] (Nemčija, Avstrija) * [[Valgejõgi]] (Estonija) * [[Valira (reka)|Valira]] (Andora, Španija) * [[Valová]] (Češka) *[[Vâlsan]] (Romunija) *[[Valser Rhein]] (Švica) * [[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Vanån]] (Švedska) * [[Vändra]] (Estonija) * [[Vang]] (Tajska)* *[[Vängelälven]] (Švedska) *[[Vapa]] (Srbija) *[[Vapstälven]] (Švedska) * [[Var (reka)|Var]] (Francija) * [[Vara]] (Italija) * [[Varaita]] (Italija) * [[Varda]] (Indija) * [[Vardar]], ''Aixios (Axios)'' (388&nbsp;km) (Sev. Makedonija, Grčija) * [[Varde Å]] (Danska) *[[Varenne]] (Francija) *[[Varjisån]] (Švedska) *[[Varošnica]] (Bosna in Herc.) * [[Varta]] "Warta" (Poljska) * [[Vārtaja]] (Latvija) * [[Varzuga]] (Rusija) * [[Vasiljevskaja]] (Rusija) *[[Västerdalälven]] (Švedska) * [[Vaška (reka)|Vaška]] (Rusija) *[[Vatnsdalsá]] (Islandija) *[[Vaucouleurs]] (Francija) *[[Vauvise]] (Francija) * [[Vechte]]/Vecht (Nemčija, Nizozemska) * [[Vedavathi]] (Indija) * [[Vedea]] (Romunija) *[[Vefsna]] (Norveška) *[[Vege å]]/Vege (Švedska) *[[Vègre]] (Francija) *[[Veig]] (Norveška) * [[Veleka]] (Bolgarija) * [[Velička]] (Češka) *[[Velika (reka)]] (Bosna in H.) * [[Velikaja]] (Rusija) * [[Velika Krka]]/Kerka (69&nbsp;km), (Slovenija, Madžarska) * [[Velika rijeka]] (Hrvaška) *[[Velika Utinja]] (Hrvaška) * [[Veliki Bački kanal]] (Srbija) *[[Veliki Strug]] (Hrvaška) * [[Velino]] (Italija) * [[Velise]] (Estonija) *[[Velpe]] (Belgija) *[[Velunja]] (Sloveija) *[[Veman]] (Švedska) * [[Vemeljski Dunavac]] (Hrvaška) *[[Vendée]] (Francija) * [[Venoge]] (Švica) * [[Venta]] (Litva, Latvija) * [[Verdon]] (Francija) * [[Verdura]] (Italija-Sicilija) *[[Vère]] (Francija) * [[Verhnjaja Tajmira]] (Rusija) *[[Verke]] (Ukrajina) *[[Versa]] (2 reki, Italija) *[[Verzée]] (Francija) *[[Veselina]] (Bolgarija) *[[Vesgre]] (Francija) * [[Vesle]] (Francija) * [[Vesljana]] (Rusija) *[[Vestari-Jökulsá]] (Rusija) * [[Veternica (reka)|Veternica]] (Srbija) * [[Vetluga]] (Rusija) *[[Veveyse]] (Švica) *[[Veyre]] (Francija) * [[Veyron]] (Švica) * [[Vezera]] "[[Vézère]]", (Francija) * [[Viana]] (Italija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Victoria (reka)]] (Avstralija) * [[Vičegda]] (1130 &nbsp;km) (Rusija) *[[Vidå]](en) (Danska) *[[Vidak]] (Hrvaška) *[[Vidima]] (Bolgarija) *[[Vidbol]] (Bolgarija) * [[Vidourle]] (Francija) *[[Vieille Autize]] (Francija) * [[Vienne (reka)|Vienne]] (372&nbsp;km) (Francija) *[[Vierydsån]] (Švedska) * [[Viesīte]] (Latvija) *[[Vietasätno]] (Švedska) *[[Vièze]] (Švica) * [[Vigala]] (Estonija) *[[Vijačica]] (Bosna in Herc.) * [[Vilaine]] (225 km; bretonsko Gwilwen) (Francija) * [[Viljuj]] (2650&nbsp;km) (Rusija) *[[Villgratenbach]] (Avstrija) * [[Vilnia]] (Litva) * [[Vils]] (2, Nemčija) *[[Vindelälven]]/Vindel (Švedska) * [[Vipava (reka)|Vipava]] (49&nbsp;km) (Slovenija, Italija) *[[Virån]] (Švedska) * [[Vire (reka)|Vire]] (Francija) * [[Virga]] (Litva) *[[Vigošta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vis (reka)|Vis]] (Francija) *[[Viskan]] (Švedska) * [[Visla]] (1047&nbsp;km) (Poljska) * [[Visočica]] (Bolgarija, Srbija) *[[Vispa]] (Švica) *[[Vistån]] (Švedska) * [[Visun]]/Vulsun/Isun (Ukrajina) * [[Višera]] (Rusija) * Vit (Bolgarija) *[[Vitån]] (Švedska) *[[Vittangiälven]] (Švedska) * [[Vlára]] (Češka) * [[Vitim]] (1940&nbsp;km) (Rusija) *[[Vitovnica]] (Srbija) *[[Vitunjčica]] (Hrvaška) * [[Viživka]] (Ukrajina) * [[Vjatka]] (1314&nbsp;km) (Rusija) * [[Vjosa]] (Grčija, Albanija) * [[Vlasina (reka)|Vlasina]] (Srbija) * [[Vlašimská Blanice]] (Češka) * [[Vltava]] (430&nbsp;km) Češka *[[Vöckla]] (Avstrija) * [[Voćinska rijeka]] (Hrvaška) *[[Vodalka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Voglajna]] (Slovenija) * [[Vogošća (reka)|Vogošća]] (Bosna in Hercegovina) * [[Võhandu]] (Estonija) *[[Voire]] (Francija) *[[Vojmån]] (Švedska) *[[Vojniška reka]] (Bolgarija) *[[Vojskova]] (Bosna in Herc.) *[[Volane]] (Francija) *[[Volarica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Volavčica]] (Hrvaška) *[[Volavica]] (Hrvaška) * [[Volga]] (3530&nbsp;km) (Rusija) * [[Volhov]] (Rusija) * [[Volme]] (Nemčija) * [[Volta (reka)|Volta]] (1500&nbsp;km) (Gana, Burkina Faso) * [[Volturno]] (Italija) * [[Volyňka]] (Češka) * [[Vomano]] (Italija) *[[Vonne]] (Francija) *[[Vorderrhein]] (Švica) *[[Vorja]] (Rusija) *[[Vorma]] (Norveška) * [[Vorona (reka)]] (Rusija) *[[Voronež (reka)]] (Rusija) *[[Vorskla]] (Rusija, Ukrajina) *[[Voueize]] (Francija) *[[Vovča]] (Ukrajina) *[[Voxnan]] (Švedska) *[[Vrapčak]] (Hrvaška) *Vrba, reka (2 razl.: Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Vrbanja (reka)|Vrbanja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vrbas (reka)|Vrbas]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vrbka]] (Češka) *[[Vrlika (reka)]] (Hrvaška) * [[Vruja]] (Črna Gora) * [[Vsetínská Bečva]] (Češka) * [[Vu (reka)|Vu]], Kitajska * [[Vučica (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuka (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuoksi]] (Finska, Rusija) *[[Vuger]] (Hrvaška) * [[Vydra]] (Češka) {{div col end}} == W == {{div col|colwidth=24em}} *[[Waal (reka)]] (Nizozemska) *[[Wabash]] (ZDA) *[[Wabe]] (Nemčija) *[[Wadąg]] (Poljska) *[[Waiapu]] (Nova Zelandija) *[[Waiau]] (Nova Zelandija) *[[Waihou]] (Nova Zelandija) *[[Waikato]] (Nova Zelandija) *[[Waimakariri]] (Nova Zelandija) *[[Waimata]] (Nova Zelandija) *[[Waimea]] (Nova Zelandija) *[[Waipaoa]] (Nova Zelandija) *[[Wairau]] (Nova Zelandija) *[[Wairoa]] (Nova Zelandija) *[[Waitaki]] (Nova Zelandija) *[[Wandse]] (Nemčija) * [[Warnow]] (155 km) (Nemčija) * [[Waveney]] (Anglija) * [[Wda]]=Czarna Woda (Poljska) * [[Wear]] (Anglija) * [[Wedder]] (Nemčija) *[[Welland]] (Chippawa Creek) (Kanada) * [[Vei]] (Kitajska) *[[Weiße Laber]] (Unterbürger Laber) (Nemčija) * [[Wel]] (Poljska) * [[Welna]] (Poljska) * [[Wensum]]/[[Yare]] (Anglija) *[[Werra]] (Nemčija) * [[Werre]] (Nemčija) * [[Wertach]] (Nemčija) * [[Weschnitz]] (Nemčija) * [[Weser]] (Nemčija) *[[Wetlina]] (Poljska) *[[Wetschaft]] (Nemčija) * [[Wetter]] (Nemčija) *[[Whakatane]] (Nova Zelandija) *[[Whangaehu]] (Nova Zelandija) *[[Whanganui]] (Nova Zelandija) *[[Whareama]] (Nova Zelandija) * [[Wharfe]] (Anglija) *[[White River]] (Arkansas) * [[Widawa]] (Poljska) *[[Wiehe]] (Nemčija) *[[Wien (reka)]] (Avstrija) * [[Wieprz]] (Poljska) * [[Wieprza]] (Poljska) * [[Wierzyca]] (Poljska) *[[Wietze]] (Nemčija) * [[Wiese]] (Nemčija) * [[Wiesent]] (Nemčija) * [[Wigger]] (Švica) *[[Wind]] (ZDA) *[[Winkeltalbach]] (Avstrija) * [[Wipper]] (Nemčija) * [[Wipperau]] (Nemčija) *[[Wisconsin (reka)]] (ZDA) * [[Wisłok]] (Poljska) * [[Wisłoka]] (Poljska) * [[Witham]] (Anglija) * [[Wkra]] (Poljska) * [[Wojczechówka]] (Poljska) *[[Wołosaty]]/Volosatka (Poljska) * [[Wörnitz]] (Nemčija) * [[Wulka]] (Avstrija) * [[Wümme]] (Nemčija) * [[Wupper]] (Nemčija) * [[Würm]] (Nemčija) * [[Wuttach]] (Nemčija) * [[Wye (reka)|Wye]] /Afon Gwy (Wales, Anglija) == X == {{div col|colwidth=24em}} * [[Šar Moron]] (Kitajska) * [[Šjada]] (Kitajska) * [[Šiliao]] (Kitajska) {{div col end}} == Y == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jalu]]/Amnok (Kitajska/Severna Koreja) * [[Janghe]] (Kitajska) * [[Yarlung Tsangpo]] (Kitajska) *[[Yarra]] (Avstralija) * [[Ybbs (reka)|Ybbs]] (Avstrija) * [[Yellowstone (reka)|Yellowstone]] (1114&nbsp;km) (ZDA) *[[Yères]] (Francija) *[[Yerres]]/Yerre? (Francija) *[[Yèvre]] (Francija) *[[Yon]] (Francija) *[[Yser]] (Francija) *[[Ytterån]] (Švedska) * [[Jingna]] (Kitajska) * [[Jom]] (Tajska) * [[Jongding]] (Kitajska) * [[Yonne]] (Francija) *[[Ysper]] (Avstrija) *[[Ytri-Rangá]] (Islandija) {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=24em}} *[[Zagorska Mrežnica]] (Hrvaška) * [[Zagyva]] (Madžarska) * [[Zaj]] (Rusija) *[[Zajaska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zala]] (139&nbsp;km) Madžarka * [[Zalomka]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) * [[Zambezi]] (2574&nbsp;km) (Zambija, Angola, Namibija, Bocvana, Zimbabve, Mozambik) *[[Zarafshon]] (Tadžikistan, Uzbrkistan) * [[Zarka (reka)|Zarka]] (Jordanija) * [[Zavhan]] (Mongolija) *[[Zaya]] (Avstrija) *[[Zdena]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zdobnice]] (Češka) * [[Zeja]] (1242&nbsp;km) (Rusija) *[[Zelenikovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Zelina]] (Hrvaška) *[[Zeller Ache]] (Avstrija) *[[Zeller Bach]] (Avstrija) * [[Zeta (reka)|Zeta]] (65/89&nbsp;km) (Črna gora) * [[Zêzere]] (Portugalska) * [[Žuanghe]] (Kitajska) * [[Zielawa]] (Poljska) * [[Zihl]] (Švica) * [[Zilja]] (125&nbsp;km), Avstrija-Koroška * [[Ziljica]] (Italija, Avstrija-Koroška) * [[Ziller]] (Avstrija-Tirolska) * [[Zirjanka]] (Rusija) *[[Zlatica]] (Romunija, Srbija) *[[Zletovska reka]] (Severna Makedonija) *[[Zlotska reka]] (Srbija) * [[Zmajevački Dunavac]] (Hrvaška) *[[Zovičica]] (Bosna in H.) * [[Zrmanja (reka)|Zrmanja]] (Hrvaška) *[[Zrnovska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zschopau]] (češ./slovansko ''Sapava'' ali ''Šopava'') (Nemčija) *[[Zubřina]] (Češka) * [[Zújar]] (Španija) *[[Zujevina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zusam]] (Nemčija) * [[Zwickauer Mulde]] (Nemčija) {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=24em}} * [[Žarovnica]] (Hrvaška) * [[Žejbro]] (Češka) * [[Želivka]] (Češka) * [[Željeznica (reka)|Željeznica]] (Bosna in Herceg.) *[[Žepa]] (Bosna in H.) * [[Žirovnica (Una)|Žirovnica]] (Hrvaška) * [[Žirovnice]] (Češka) * [[Žitava]] (Slovaška) *[[Žizdra]] (Rusija) * [[Žuravka]] (Rusija) {{div col end}} {{stublist|date=april 2024}} [[Kategorija:Seznami rek]] hsga035xl42whdbosib55szuxt4x6f4 6657665 6657651 2026-04-08T22:37:14Z ~2026-13659-49 255600 /* B */ 6657665 wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] '''[[Ime|Poimenski]] [[seznam]] [[reka|rek]].''' {{CompactTOC}} == A == {{div col|colwidth=24em}} * Aa - več rek (Francija, Belgija, Nizozemska, Nemčija, Švica) *[[Aach]] (Nemčija) * [[Aare]]/Aar pritok Visokega Rena (Švica) * [[Abava]] (Latvija) * [[Abazulgol]] (Rusija) * [[Abens]] (Nemčija) *[[Åbyälven]] (Švedska) *[[Abzucht]] (Nemčija) * [[Achankovil]] (Indija-Kerala) *[[Åkersström]] (Švedska) *[[Acksjöälven]] (Švedska) *[[Acolin]] (Francija) * [[Adaja]] (Španija) * [[Adda]] (313&nbsp;km) (Italija) *[[Adelaide (reka)]] (Avstralija) * [[Adiža]], ''Adige'', ''Etsch'' (415&nbsp;km) (Italija) * [[Adour]] (335 km) (Francija) *[[Aff]] (Francija) * [[Agano]] (Japonska) *[[Ager]] (Avstrija) * [[Agger]] (Nemčija) * [[Agogna]] (Italija) *[[Agout]] (Francija) * [[Agri]] (Italija) *[[Aheloj]] (Bolgarija) *[[Ahelos]] (Grčija) *[[Aheron]] (Grčija) * [[Ahja]] (Estonija) * [[Ahr]] (Nemčija) * [[Ahr (Aurino)|Ahr]] / ''Aurino'' (Italija-Južna Tirolska) *[[Ailette]] (Francija) *[[Ailloux]] (Francija) * [[Ain (reka)|Ain]] (Francija) *[[Aigre]] (Francija) * [[Aire]] (Anglija; 2. Francija) * [[Aisne (reka)|Aisne]] (Francija; 2. Belgija) * [[Aist]] (Avstrija) * [[Aiviekste]] (Latvija) *[[Ajdar]] (Rusija, Ukrajina) *[[Ajtoska reka]] (Bolgarija) *[[Akerselva]] (Norveška) * [[Aksu]] (Kazahstan) *[[Alagnon]] (Francija) *[[Alagnonnette]] (Francija) * [[Alagón]] (Španija) * [[Alb]] (Nemčija) *[[Albama]] (ZDA) *[[Alån]] (Švedska) *[[Albany (reka)]] (Kanada) * [[Albula]] (Švica) * [[Alcantara]] (Italija-Sicilija) * [[Aldan]] (2240&nbsp;km) (Rusija) *[[Alène]] (Francija) *[[Alet]] (Francija) * [[Alkalija]] (Ukrajina) *[[Allanche]] (Francija) *[[Allegheny]] (ZDA) * [[Aller]] (Nemčija) * [[Allier (reka)|Allier]] (Francija) * [[Alm]] (Avstrija) *[[Almaån]] (Švedska) * [[Almaș]] (Romunija) *[[Almbach]] (Avstrija) * [[Alme]] (Nemčija) * [[Almond]] (Škotska) *[[Almont]] (Francija) *[[Alpe]] (Nemčija) *[[Alpenrhein]] (Švica, Lihtenštajn) *[[Alrance]] (Francija) *[[Ålsån]] (Švedska) *[[Alster]] (Nemčija) * [[Alta]]/Altaelva (Norveška) *[[Altenau]] (Nemčija) *[[Altier]] (Francija) * [[Altmühl]] (Nemčija) *[[Alvier]] (Švica) * [[Alz]] (Nemčija) * [[Alzette]] (Franc., Luksemburg) * [[Alzon (reka)|Alzon]] (Francija) * [[Alzou (reka)|Alzou]] (Francija) *[[Åman]] (Švedska) * [[Amaradia]] (Romunija) * [[Amazonka]] (6800&nbsp;km) (Brazilija, Peru, Ekvador, Kolumbija) * [[Ammer]] (Nemčija) *[[Ammerån]] (Švedska) * [[American (reka)|American]] (ZDA) * [[Amga]] (Rusija) * [[Amgun]] (Rusija) * [[Amper (reka)|Amper]] /Ammer (Nemčija) *[[Amstel]], Nizozemska * [[Amu Darja]] (2620&nbsp;km) (Afganistan/Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan) * [[Amula]] (Latvija) * [[Amur]] (2824&nbsp;km) (Rusija) * [[Anadir (reka)|Anadir]] (1170&nbsp;km) (Rusija) * [[Anabar]] (Rusija) * [[Anapo]] (Italija-Sicilija) *[[Anarjohka]] (Norveška/Finska) *[[Ance du Sud]] (Francija) *[[Ancholme]] (Anglija) *[[Andakílsá]] (Islandija) *[[Andelle]] (Francija) *[[Anderson (reka)]] (Kanada) *rio [[Andraz]] (Italija) * [[Angara]] (1849&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Anger]] (Nemčija) * [[Angerman]]/Ångermanälven (Švedska) *[[Ängesån]] (Švedska) *[[Anglin]] (Francija) *[[Anguison]] (Francija) * [[Aniene]] (Italija) * [[Aninan]] (Škotska) * [[Aniža (reka)|Aniža]], ''Enns'', Avstrija * [[Anjuj]] (Rusija) *[[Annan]] (Škotska) *[[Anse]] (Francija) *[[Ansiei]] (Italija) *[[Anska reka]] (Severna Makedonija) *[[Antiesen]] (Avstrija) * [[Anza]] (Italija) *[[Aorere]] (Nova Zelandija) * [[Apšė]]/[[Apše]] (Litva/Latvija) *[[Apšicja]] (Ukrajina) * [[Aragón]] (Španija) * [[Araguaio]] (2620&nbsp;km) (Brazilija) * [[Araks]]/Aras/ (Azerbajdžan, Iran, Armenija, Turčija) *[[Arån]] (Švedska) * [[Aranca]]/Zlatica (Romunija, Srbija) *[[Arac]] (Francija) *[[Arahura]] (Nova Zelandija) *[[Arbas]] (Francija) *[[Arbogaån]] (Švedska) * [[Arc]] (Francija) * Archar(ica) (Bolgarija) *[[Arconce]] (Francija) *[[Arcueil]] (Francija) * [[Arda (reka)|Arda]]/Ardas (Bolgarija, Grčija/Turčija) *[[Arda, Italija]] * [[Ardèche (reka)|Ardèche]] (Francija) *[[Ardre]] (Francija) *[[Arefu]] (Romunija) *[[Arendalsvassdraget]] (Norveška) * [[Areuse]] (Švica) *[[Arga]] (Španija/Navara) * [[Argen]] (Nemčija) * [[Argens]] (Francija) *[[Argenton]] (Francija) * [[Argeș (reka)|Argeș]] (340&nbsp;km) (Romunija) * [[Argun, Azija]]/Ergun He (1620&nbsp;km) (Rusija, Kitajska) * [[Argun, Kavkaz]] (Rusija) * [[Ariège (reka)|Ariège]] (Francija) * [[Arieș]] (Romunija) *[[Arize]] (Francija) * [[Arkansas (reka)|Arkansas]] (2333&nbsp;km) (Severna Amerika/ZDA) * [[Arlanzón]] (Španija) * [[Arly]] (Francija) * [[Armançon]] (Francija) *[[Armasjoki]] (Švedska) * [[Arno (reka)|Arno]] (241&nbsp;km) (Italija) * [[Arnon]] (Francija) *[[Aron]] (Francija) *[[Aronde]] (Francija) *[[Årosälven]] (Švedska) *[[Arques]] (Francija) * [[Arrats]] (Francija) * [[Arros]] (Francija) * [[Arroux]] (Francija) * [[Arun]] (Anglija in še 1 v Franciji) * [[Arve]] (Francija, Švica) *[[Arz]] (Francija) * [[Arzino]] (Italija-Karnija) *[[Aschau]] (Nemčija) *[[Aschach]] (Avstrija) *[[Asenica]] /[[Čepelarska reka]] (Bolgarija) *[[Ashaway]] (ZDA) *[[Asi]] (Turčija) * [[Aspio]] (Italija) * [[Astarahaj]] (Iran/Azerbajdžan) * [[Atbara]] (1120&nbsp;km) (Sudan) *[[Atella]] (Italija) * [[Aterno]] (Italija) [[Aterno-Pescara]] * [[Athabasca]] (1040&nbsp;km) (Kanada) * [[Atmata]] (Litva) *[[Ätran]] (Švedska) * [[Atrato (reka)|Atrato]] (665&nbsp;km) (Kolumbija) * [[Aube (reka)|Aube]] (248&nbsp;km) (Francija) *[[Aubetin]] (Francija) *[[Aubette]]; [[Aubette de Meulan]] (Francija) * [[Aude (reka)]] (Francija) *[[Aue]] (Nemčija) *[[Auglaize]] (ZDA) *[[Aujon]] (Francija) * [[L'Aulne]] Auroue *[[Armançon]] (Francija) *[[Aupa]]/Avpa (Italija-Furlanija) *[[Auroue]] (Auroue) *[[Aulella]] (Italija) *[[Aulne]] (Francija) *[[Aunay]] (Francija) *[[Aura]] (Norveška) * [[Aurach]] (Avstrija) *[[Auron]] (Francija) * [[Ausa]] (San Marino, Italija) *[[Aussa]]/L'Ausa (Italija-Furlanija) *[[Austari-Jökulsá]] (Islandija) *[[Austreberthe]] (Francija) * [[Authie]] (Francija) *[[Automne]] (Francija) *[[Auvézère]] (Francija) *[[Auxois]] (Francija) *[[Auzon]] (Francija) *[[Auzoue]] (Francija) *[[Avaš (reka)]] (Etiopija) *[[Averser Rhein]] (Švica) * [[Aveyron (reka)|Aveyron]] (Francija) *[[Avisio]] (Italija) *[[Avizovica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Avoca]] (Irska) * [[Avon (reka)|Avon]] (155&nbsp;km) (Anglija 3; Škotska 1, Francija 1) *[[Avon (reka, Nova Zelandija)]] * [[Avonmore]] (Irska) *[[Avre]] (Francija) * [[Avrig]] (Romunija) *[[Awali]] /Bostrenos (Libanon) *[[Awatere]] (Nova Zelandija) *[[Ayaköz]] (Kazahstan) {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=24em}} * [[Babao]] (Kitajska) * [[Baboia]] (Romunija) *[[Babošnica]] (Bosna in H.) * [[Babuna]] (Severna Makedonija) * [[Bacchiglione]] (Italija) * [[Bača]] (Slovenija) *[[Badaševica]] (Slovenija) * [[Baganza]] (Italija) * [[Bahtemir]] (Rusija) * [[Baitarani]] (Indija) * [[Baïse]] (Francija) * [[Balasan]] (Romunija) *[[Balinka]] (Češka) *[[Bällstaån]]/[[Spångaån]] (Švedska) *[[Balonne]] (Avstralija) * [[Banas]] (Indija) *[[Bănești]] (Romunija) *[[Bandiat]] (Francija) * [[Bandon]] (Irska) *[[Banias]] (Sirija?, Izrael) *[[Banjica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Banjska reka]] (več; Srbija) * [[Bann]] (severna Irska) *[[Barata]] (Bolgarija) * [[Barbadun]] (Španija) * [[Barcău]] /Berettyó (Romunija, Madžarska) * [[Bârlad]] (Romunija) * [[Barrow (reka)|Barrow]] (Irska) *[[Bârsa]] (Romunija) *[[Barse]] (Francija) * [[Bartuva]]/[[Bārta]] (Litva, Latvija) *[[Barwon]] (Avstralija) * [[Barycz]] (Poljska) *[[Bârzava]]/Brzava (Srbija, Romunija) *[[Bascov]] (Romunija) * [[Basento]] (Italija) *[[Bașeu]] (Romunija) *[[Baščica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Batina (potok)]] (Hrvaška) * [[Batova]] (Bolgarija) * [[Baunatz]] (Nemčija) *[[Baup]] (Francija) *[[Bave]] (Francija) *[[Bäveån]] (Švedska) *[[Baye de Clarens]] (Švica) *[[Baye de Montreux]] (Švica) * [[Bayrbach]]/Bayrachbach (Avstrija/Memčija) * [[Beas]] (Indija) * [[Beaverhead]] (111&nbsp;km) (ZDA) * [[Bebrava]] (Slovaška) * [[Bečva]] (Češka) *[[Beaume]] (Francija) *[[Beaver]] (Kanada) * [[Bednja (reka)|Bednja]] (Hrvaška) * Bega/[[Begej]] (Romunija/Srbija) *[[Begna]] (Norveška) *[[Beiarelva]] (Norveška) *[[Beirut (reka)]] (Libanon) * [[Bejsug]] (Rusija) * [[Belá]] (Slovaška) * [[Bělá]] (Češka) * [[Bela (Kanalska dolina)]]/Fella (Italija-Furlanija) * [[Bela (Koroška reka)]], Vellach (Avstrija/Koroška) * [[Belaja]] (1480&nbsp;km) (Rusija...?) * [[Belešnica]] (Severna Makedonija) *[[Belica]] (Bolgarija)    * [[Belice]] (Italija-Sicilija) * [[Beli Drim]] (Kosovo, Albanija) * [[Beli Elster]] (Weisse Elster/Bílý Halštrov) (Češka, Nemčija) * [[Beli Ilmen]] (Rusija) * [[Beli Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Belovisjka Reka]] (Severna Makedonija) * [[Běluňka]] (Češka) *[[Benaize]] (Francija) * [[Bënça]] (Albanija) * [[Beni]] (1700&nbsp;km) (Bolivija) *[[Berava]] (Hrvaška) *[[Berchtesgadener Ache]] (Nemčija, Avstrija) * [[Berezina]] (613&nbsp;km) (Belorusija) * [[Berkel]] (Nemčija, Nizozemska) * [[Berounka]] (Češka) *[[Bergvattenån]] (Švedska) *[[Berufjarðará]] (Islandija) * [[Berzasca]] (Romunija) *[[Besbre]] (Francija) *[[Besòs]] (Španija-Katalonija) * [[Beška (reka)|Beška]] (Ukrajina) *[[Béthune]] (Francija) * [[Betwa]] (Indija) * [[Beuvron (Loara)]], 2. [[Beuvron (Yonne)]] (Francija) * [[Bévéra]] (Francija, Italija) * [[Bharatapuzha]] (Indija-Kerala) * [[Bhima]] (Indija) * [[Biber (reka)|Biber]] (Nemčija) * [[Bîc]]/Bâc (Moldova) * [[Biberbach]] (Nemčija) * [[Bidente-Ronco]] (Italija) *[[Biđ]] (Hrvaška) * [[Biebrza]] (Poljska) *[[Biela Orava]] (Slovaška) *[[Bienne (reka)]] (Francija) *[[Bièvre]] (Francija) * [[Biferno]] (Italija) *[[Bighorn]] (ZDA) * [[Bigge]] (Nemčija) * [[Bija]] (Rusija) * [[Bijela]] (Hrvaška) * [[Bijela, Neretva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bijela, Črna Gora]] *[[Bila]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bílina]] (Češka) *[[Bílovka]] (Češka) * [[Bina]] (Nemčija) * [[Binačka Morava]] (Kosovo, Severna Makedonija, Srbija) *[[Biois]] (Italija) *[[Bioštica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Birlad]] (Romujija) * [[Birs]] (Švica) *[[Bistraja]] (Rusija) * [[Bitýška]] (Češka) * [[Bitztala]] (Latvija) * [[Biserna reka]], ''Zhũ Jiãng'' (2400&nbsp;km) [[Kitajska]] * [[Bistra]] (več rek: Slovenija, Romunija...) * [[Bistra reka]] (Sông Lô) (Kitajska, Vietnam) * [[Bistrica]] (več rek in vodotokov v Sloveniji, Avstriji idr.) * [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrica (Kozjansko)]] (Slovenija) *[[Bistrica Nadvirjanska]] (Ukrajina) *[[Bistrica Solotvinska]] (Ukrajina) * [[Bistricë]] /''Bistrica'' (Albanija) * Bistrița (2 reki, Romunija) * [[Bjala reka]] (Bolgarija) *[[Bjelava]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjesnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjøllåga]] /[[Biellok]] (Norveška) *[[Bjoreio]] (Norveška) *[[Bjurälven]] (Švedska) *[[Blackälven]] (Švedska) * Blackwater (2 različni, Irska) * [[Blahnița]] (Romunija) *[[Blaise]] (Francija) *[[Blanda]] (Islandija) * [[Blanice]] (Češka) *[[Blata]] (Češka) * Blatnice (2, Češka) *[[Blato (reka)]] (Severna Makedonija) *[[Blava]] (Slovaška) * [[Blavet]] (Francija) *[[Blh]] (Slovaška) *[[Blizanci]] (Bosna in Hercegovina) *[[Blizna]] (Bosna in H.) * [[Blšanka]] (Češka) * [[Bóbr]] (Poljska) * [[Bobr (Berezina)|Bobr]] (Belorusija) *[[Bobrava]] (Češka) * [[Bobrik]] (Belorusija); (Rusija) * [[Bobrownica]] (Poljska) * [[Bobrůvka]] (Češka) * [[Bobrzańka]] (Poljska) * [[Bode (reka)|Bode]] (Nemčija) *[[Bodträskån]] (Švedska) * [[Bódva]] (Slovaška, Madžarska) * [[Bodrog]] (Slovaška/Madžarska) * [[Bogna]] (Italija) *[[Boite]] (Italija) *[[Boivre]] (Francija) * [[Bojana (reka)|Bojana]] /Bunë (Albanija, Črna Gora) * [[Bolda]] (Rusija) * [[Boldirka]] (Ukrajina) * [[Boljunčica]] (Hrvaška-Istra) *[[Bolmån]] (Švedska) *[[Boložnik]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bolska]] (Slovenija) * [[Bolšoj Anjuj]] (Rusija) *[[Bolva]] (Rusija) *[[Bönälven]] (Švedska) *[[Bonne]] (Francija) *[[Bonnieure]] (Francija) * [[Borbera]] (Italija) * [[Bormida di Spigno]] (Italija) *[[Borne]] (Francija) *[[Borovački potok]] (Bosna in Hercegovina) *[[Boržava]] (Ukrajina) *[[Bosanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bosna (reka)|Bosna]] (271&nbsp;km) (Bosna in Hercegovina) * [[Bosut]] (Hrvaška, Srbija) * [[Botna]] (Moldova) *[[Botorpsströmmen]] (Švedska) *[[Botunja (reka)]] (Bolgarija) *[[Bouble]] (Francija) *[[Boudouyssou]] (Francija) *[[Boulder]] (ZDA) *[[Bourbince]] (Francija) *[[Bourne Eau]] (Anglija) *[[Boutonne]] (Francija) *[[Bouzanne]] (Francija) *[[Bow River]] (Kanada) * [[Boyne (reka)|Boyne]] (Irska) *[[Bračana]] (Hrvaška) * [[Bradano]] (Italija) *[[Bradava]] (Češka) * [[Brădești]] (2; Romunija) * [[Brahmani]] (Indija) * [[Brahmaputra]], Amo (2900&nbsp;km) (Kitajska-Tibet, Indija) *[[Braia]] (Romunija) *[[Bräkneån]] (Švedska) *[[Brame]] (Francija) * [[Braníca]] (Slovenija) *[[Branice]] (Češka) *[[Branná]] (Češka) *[[Braye]] (Francija) *[[Brays Bayou]] (ZDA) * [[Brazos]] (1290&nbsp;km) (Teksas, ZDA) * [[Brda (reka)|Brda]] (Poljska) *[[Brebernica]] (Hrvaška) *[[Brèche]] (Francija) *[[Brede Å]] (Danska) * [[Breg]] (Nemčija) * [[Bregalnica]] (Severna Makedonija) * [[Bregana]] (Hrvaška/Slovenija) *[[Bregava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bregenzerache]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Breggia]] (Švica, Italija) *[[Breitach]], Nemčija, Avstrija *[[Breitenbrunner Laber]] (Nemčija) *[[Brembo (reka)]] (Italija) * [[Brenta (reka)|Brenta]] (Italija) * [[Brenz]] (Nemčija) *[[Bresle]] (Francija) *[[Brezna (reka)]] (Hrvaška) * [[Březná]] (Češka) *[[Breznica (Hrvaška)]] (2) * [[Brežnica (Hrvaška)]] (Hrvaška) *[[Briance]] (Francija) * [[Brigach]] (Nemčija) * [[Briježnica]] (Bosna in Herc.) *[[Brinja]] (Bosna in Hercegovina) *[[Brisbane River]] (Avstralija) * [[Brixentaler Ache]] (Avstrija) * [[Brka]] (Bosna in H.) * [[Bröl]] (Nemčija) *[[Brömsebäck]] (Švedska) *[[Broströmmen]] (Švedska) * [[Broye]] (Švica) * [[Brtnice]] (Češka) *[[Bruatorpsån]] (Švedska) *[[Brunej (reka)]] (Malezija, Brunej) *[[Brusnik]] (Slovaška) *[[Brzaja]] (Hrvaška) * [[Brzeźnica]] (Poljska) *[[Buda (reka)]] (Romunija) *[[Budișteanca]] (Romunija) * [[Buerjin]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Buffalo Bayou]] (ZDA) * [[Zahodni Bug]] (856&nbsp;km) (Ukrajina, Belorusija, Poljska) * [[Južni Bug]] (Ukrajina) * [[Buhan]] (Južna Koreja) * [[Buj (reka)|Buj]] (Rusija) *[[Bukovica (Trstionica)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bukovica (reka)]] (Črna Gora) *[[Buller River]] (Nova Zelandija) *[[Buna]] (Bosna in Hercegovina; 2.= Hrvaška) * [[Bundara]] (Avstralija) *[[Bunica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bunta (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bure]](älven) (Švedska) *[[Burgdorfer Aue]] (Nemčija) * [[Bušma]] (Rusija) *[[Bût]] /But (Italija-Karnija) *[[Butižnica]] (Hrvaška) * [[Buzan]] (Rusija) * [[Buzău]] (Romunija) *[[Byälven]] (Švedska) * [[Byk]] (Ukrajina) *[[Byskeälven]] (Švedska) *[[Bystrianka]] (Slovaška) *[[Bystrica]] (več; Slovaška) * [[Bystřice]] (Češka) * [[Bystrzyca]] (Poljska) * [[Bzura]] (Poljska) {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=24em}} * [[Cả]] (Nam Khan/[[Sông Cả]]/Sông Lam ="Modra reka" (Laos, Vietnam) * [[Cabe]] (Španija-Galicija) * [[Cabriel]] (Španija) *[[Caffaro]] (Italija) *[[Cailly]] (Francija) * [[Călmățui]] (Romunija) * [[Calore Irpino]]/[[Calore Beneventano]] (Italija) * [[Cam]] (Anglija) *[[Canadian River]] (ZDA) *[[Cance]] (Francija) *[[Canche]] (Francija) *[[Caorame]] (Italija) *[[Capra]] (Romunija) *[[Caracar]] (Bolgarija) *[[Cârcinov]] (Romunija) * [[Carraixet]] (Španija) *[[Carrione]] (Italija) *[[Carron]] (Škotska) * [[Castletown river]] (Irska) * [[Cauveri]] (Indija) * [[Cavu]]/[[Cavo]] (Francija-Korzika) * [[Cedrino]] (Italija-Sardinija) * [[Cegielinka]] (Poljska) *[[Célé]] (Francija) *[[Cellina]] (Italija-Furlanija) *[[Cem]] (Albanija) * Torrente [[Cenedola]] (Italija) * [[Cenischia]] (Italija) * [[Centa (reka)|Centa]] (Italija) *[[Céor]] (Francija) *[[Céou]] (Francija) * [[Cephissus]] (Grčija) * [[Cère]] (Francija) * [[Cerev]] (Rusija) *[[Cerkniščica]] (Slovenija) * [[Cerna (reka)|Cerna]] (Romunija) *[[Cernon]] (Francija) * [[Ceronda]] (Sunder/Srunda) (Italija) *[[Cérou]] (Francija) * [[Cervaro]] (Italija) * [[Cesano (reka)|Cesano]] (Italija) * [[Cetina (reka)|Cetina]] (Hrvaška) * [[Cèze]] (Francija) * [[Charente (reka)|Charente]] (Francija) *[[Chari]] (Srednjeafriška republika, Čad) *[[Chassezac]] (Francija) * [[Chauveri]] (Indija) * [[Chalakudy]] (Indija-Kerala) * [[Chaliyar]] (Indija-Kerala) * [[Chambal]] (Indija) * [[Chaobai]] (Kitajska) * [[Chao Phraya]] (Tajska) *[[Chapeauroux]] (Francija) *[[Charetonne]] (Francija) *[[Chassezac]] (Francija) *[[Chavanon]] (Francija) *[[Chée]] (Francija) * [[Chenab]]/[[Čenab]] (Kašmir/Indija, Pakistan) * [[Chandragiri]]/Perumpuzha (Indija-Kerala) * [[Cher (reka)|Cher]]/Char (Francija) *[[Chère]] (Francija) *[[Cherio]] (Italija) * [[Chiamogna]] (Italija) *[[Chiana]] (Italija) *[[Chiarzò]] /Scjarsò (Italija-Furlanija) *[[Chiciura]] (Romunija) * [[Chienti]] (Italija) * [[Chiers]] (Luksemburg, Belgija, Francija) * [[Chiese]] (Italija) *[[Chilkat]] (Kanada, ZDA-Aljaska) * [[Chindwin (reka)|Chindwin]] (Mjanmar) * [[Chirchiq]]/Čirčik (Uzbekistan) * [[Chisone]] (Italija) *[[Chlmec]] (Slovaška) * [[Chomutovka]] (Češka) *[[Chotýšanka]] (Češka) *[[Chřibská Kamenice]] (Češka) * [[Chrudimka]] (Češka) *[[Chumava]] (Češka) * [[Churchill (reka)|Churchill]] (1730&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) *Churchill (Kanada-Labrador) * [[Churn]] (Anglija) *[[Chvojnica]] (Slovaška) *[[Chvojnice]] (Češka) * [[Ciane]] (Italija-Sicilija) * [[Cibrica]] (Bolgarija) * [[Cidlina]] (Češka) * [[Cijevna]]/alb. Cem (Albanija, Črna Gora) *[[Cimmaron]] (ZDA) * [[Cinca]] (Španija) * [[Cirocha]] (Slovaška) *[[Ciron]] (Francija) * [[Ciugur]] (Moldova) * [[Cixerri]] (Italija-Sardinija) *[[Cjepalo]] (Bosna in Hercegovina) *[[Clain]] (Francija) *[[Claise]] (Francija) *[[Claduègne]] (Francija) *[[Clarence River]] (Nova Zelandija) (2.= Avstralija) *[[Clarks Fork]] (ZDA) *[[Clouère]] (Francija) *[[Clutha river]] /[[Mata - Au]] (Nova Zelandija) * [[Clyde (reka)|Clyde]] (160&nbsp;km) (Škotska) *[[Codalunga]] (Italija) * [[Cogâlnic]]/Kogulnik (Moldova, Ukrajina) * [[Coghinas]] (Italija-Sardinija) * [[Coig]] (290&nbsp;km) (Argentina) *[[Colagne]] (Francija) *[[Côle]] (Francija) * [[Coleroon]] (Indija) *[[Colorado (Texas)]] (ZDA) *[[Colvera]] (Colvare) (Italija-Furlanija) *[[Commerce]] (Francija) *[[Cooper]] (Avstralija) * [[Conca]] (Italija) * [[Conchos]] (Mehika) *[[Condamine]] (Avstralija) *[[Congost]] (Španija-Katalonija) *[[Conie]] (Francija) *[[Cooper Creek]] (Avstralija) *[[Cordevole]] (Italija) *[[Cormôr]] (Italija-Furlanija) *[[Corno]]/Cuar (Italija-Furlanija) * [[Corrèze (reka)|Corrèze]] (Francija) *[[Cosson]] (Francija) * [[Coşuştea]] (Romunija) * [[Couesnon]] (Francija) *[[Couze d'Ardes]] (Francija) *[[Couze Pavin]] (Francija) * [[Crasna]] /[[Kraszna]] (Romunija, Madžarska) * [[Crati]] (Italija) * [[Creggan River]] (Irska) * [[Creuse (reka)|Creuse]] (Francija) ** [[Petite Creuse]] (Francija) *[[Crinchon]] (Francija) * [[Crinisus]] (Italija-Sicilija) *[[Crkvena]] (Bosna in Herc.) *[[Crmnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Crna reka]] (201&nbsp;km) (Severna Makedonija) *[[Crna rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Crostolo]] (Italija) * [[Cuango]], Kwango (1100&nbsp;km) (Angola, Zair), * [[Cuareim]] (Urugvaj/Brazilija) *[[Culgoa]] (Avstralija) * [[Cull Water]] (Irska) *[[Cumpăna]] (Romunija) *[[Cure]] (Francija) * [[Curone]] (Italija) *[[Cvrcka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Cybina]] (Poljska) * [[Czarna (reka)|Czarna]] (Poljska) * [[Czarna Hańcza]]/bel. Čornaja Ganča/ (Poljska, Belorusija) *[[Czarna Orawa]] (Poljska) * [[Czarna Woda]] (Poljska) * [[Czerna Wielka]] (Poljska) *[[Czarny Dunajec]] (Poljska) {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=24em}} * [[Čabranka]] (Hrvaška/Slovenija) * [[Čađavica (reka)|Čađavica]] (Hrvaška-2, Bosna-2) * [[Čao Praja (reka)|Čao Praja]] - glavna reka [[Tajska|Tajske]] *[[Čaronda]] (Ukrajina) *[[Čečva]] (Ukrajina) * [[Čelomdža]] (Rusija) * [[Čeotina]]/[[Čehotina]] (Črna Gora, Bosna in Hercegovina) * [[Čepca]] (Rusija) *[[Čepinska reka]] (Bolgarija) *[[Čereš]] (Ukrajina) * [[Černá Opava]] (Češka) *[[Černec]] (Hrvaška) * [[Česma]] (Hrvaška) * [[Čierna voda]] (2 vodotoka; Slovaška) *[[Čierny Váh]] (Slovaška) * [[Čik]]/Čiker (Srbija) * [[Čikola]] (Hrvaška) * [[Čornaja]] (Rusija) *[[Čoruh]] /Çoruh (Turčija) * [[Črna reka]] (Sông Džà) (Kitajska, Vietnam) *[[Črnec]] (2; Hrvaška) * [[Črni Drim]] (Severna Makedonija, Albanija) * [[Črni Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Čučerska reka]] (Hrvaška) *[[Čukarska reka]] (Bolgarija) *[[Čuna]] (Rusija) * [[Čusovaja]] (Rusija) {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=24em}} *[[Dabar]] (Bosna in Herc.) * [[Dal]]/[[Dalälven]] (Švedska) *[[Dalbergsån]] (Švedska) * [[Daliao]] (Kitajska) * [[Daljnaja]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Dâmbovița]] (Romunija) *[[Dammån]] (Švedska) * [[Damodar]] (Indija) *[[Damour]]/Nahr Al Damour/Damoros/Tamyras (Libanon) *[[Dan]]/Leddan (Izrael) * [[Danė]] (Litva) * [[Dargle]] (Irska) * [[Darling]] (2740&nbsp;km), (Avstralija) *[[Dart River]]/Te Aka Whakatipu (Nova Zelandija) *[[Davščica]] (Slovenija) * [[Dayang]] (Kitajska) * [[Dečanska Bistrica]] (Kosovo) *[[Dedina]] (Hrvaška) * [[Dědina]] (Češka) * [[Dee]] (Wales, Anglija; 2. Škotska) * [[Degano]] (Italija-Karnija) * [[Deil]] (Nemčija) * [[Dejna]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Delijska reka]] (Bolgarija/Turčija) *[[Dellikälven]] (Švedska) *[[Demer]] (Belgija) *[[Derkul]] (Ukrajina/Rusija) * [[Derry]] (Irska) *[[Dervenska reka]] (Severna Makedonija) * [[Derwent]] (2 reki, Anglija) *[[Desges]] (Francija) * [[Desna]] (1130&nbsp;km) (Rusija, Ukrajina) (2.=Bosna in H.) * [[Desná]] (Češka) * [[Desnățui]] (Romunija) *[[Dessoubre]] (Francija) * [[Detinja]] (Srbija) *[[Devèze]] (Francija) *[[Devils]] (ZDA) *[[Devinska reka]] (Bolgarija) * [[Devoll]] (Albanija) * [[Dez]] (Iran) *[[Diamantina]] (Avstralija) *[[Diège]] (Francija) * [[Diemel]] (Nemčija) * [[Dinkel]] (Nemčija) *[[Diodet]] (Francija) * [[Dirillo]] (Italija-Sicilija) * [[Dittaino]] (Italija-Sicilija) *[[Ditva]] /Dzitva (Litva, Belorusija) *[[Dive]] (Francija) * (Torrente) [[Diveria]] (Italija) * [[Dives]] (Francija) *[[Divette]] (Francija) * [[Divoká Orlice]] (Češka) *[[Djavolska reka]] (Bolgarija) *[[Djurgårdsbrunnskanalen]] (Švedska) * [[Dlouhá řeka]] (Češka) * [[Dneper]] (2285&nbsp;km) (Rusija, Belorusija, Ukrajina) * [[Dnester]] (1410&nbsp;km) (Ukrajina, Moldova) * [[Dobličica]] (Slovenija) * [[Dobra (reka)|Dobra]] (Hrvaška) *[[Doljanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dolo]] (Italija) *[[Dolore]] (Francija) * [[Dommel]] (Belgija, Nizozemska) * [[Don (reka)|Don]] - glavni pritok [[Azovsko morje|Azovskega morja]]; (1970&nbsp;km) (Rusija) * Don (Škotska; 2. Francija) * [[Đon]] (Bosna in Herc.) * [[Donava]] - (2860&nbsp;km) (Nemčija, Avstrija, Slovaška, Madžarska, Srbija, Bolgarija/Romunija/Ukrajina) * [[Donec]] (1183&nbsp;km) (Rusija/Ukrajina) *[[Donette]] (Francija) * [[Dora Baltea]] (Italija) * [[Dora di Bardonecchia]] (Italija) * [[Dora Riparia]] (Italija) * [[Dordogne (reka)|Dordogne]] (490&nbsp;km) (Francija) *[[Dospat]] (Bolgarija, Grčija) * [[Dosse]] (Nemčija) * [[Doubrava]] (Češka) * [[Doubs (reka)|Doubs]] (Švica, Francija) *[[Dore]] (Francija; 2. Anglija) *[[Dourbie]] (Francija) *[[Dourdou de Camarès]] (Francija) *[[Dourdou de Conques]] (Francija) *[[Douve]]/Ouve (Francija) *[[Doux]] (Francija) * [[Douze]] (okcitansko Dosa) (Francija) * Dove (Anglija) *[[Draa (reka)]] (Maroko) * [[Drac]] (Francija) * [[Dragone]] (Italija) *[[Dragača]] (Bosna in Hercgovina) *[[Draganovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dragonja]] (Slovenija/Hrvaška) *[[Dragor]] (Severna Makedonija) * [[Dragovištica]] (Srbija, Bolgarija) *[[Drammensvassdraget]]/[[Drammenselva]] (Norveška) * [[Drava]] - (769&nbsp;km) (Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) * [[Dravinja]] (Slovenija) * [[Drawa]] (Poljska) * [[Dreisam]] (Nemčija) * [[Drenica]] (Kosovo) * [[Dreta]] (25&nbsp;km) (Slovenija) * [[Dřevnice]] (Češka) *[[Drežanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Drim]] (300&nbsp;km) (Albanija) (Sev. Makedonija; Kosovo) * [[Drina]] (346&nbsp;km) (Srbija/Bosna in Hercegovina) * [[Drincea]] (Romunija) * [[Drinjača]] (Bosna in H.) * [[Drino]](-s) (Grčija/Albanija) *[[Drnica]] (Slovenija) *[[Drobie]] (Francija) * [[Drôme (reka)|Drôme]] (Francija) * [[Dronne]]/Drona (201 km) (Francija) *[[Drot]] /Dropt (Francija) *[[Drouette]] (Francija) * [[Drwęca]] (238&nbsp;km) (Poljska) * [[Dubna]] (Latvija) * [[Dubysa]] (Litva) * [[Dudhana]] (Indija) * [[Dudváh]] (Slovaška) * [[Duero]], Douro (925&nbsp;km) (Španija, Portugalska) * [[Duliujian]] (Kitajska) *[[Dumača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Dumme]] (Nemčija) * [[Dunajec]] (Slovaška, Poljska) * [[Dunărea]] - pritok Donave (Romunija) *[[Dünern]] (Švica) * [[Durance]] (Durença) (320 km) (Francija) *[[Durbav]] (Romunija) *[[Durolle]] (Francija) * [[Durge]] (Litva) *[[Dürre Ager]] (Avstrija) * [[Düssel]] (Nemčija) *[[Duša]] (Slovaška) *[[Duščica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zahodna Dvina]]=[[Daugava]] (1020 km) (Rusija, Belorus., Latvija) * [[Severna Dvina]] (Rusija) * [[Dvojnica]] (Bolgarija) * [[Dyje]]/Thaya (282&nbsp;km) (Avstrija, Češka) *[[Dyltaån]] (Švedska) * [[Dysna]] (Litva, Belorusija) * [[Dželum (reka)|Dželum]]/Jhelum (Pakistan) * [[Džida (reka)]] (Rusija) {{div col end}} == E == {{div col|colwidth=24em}} * [[Earn]] (Škotska) *[[Eastmain River]] (Kanada) *[[Eau]] (Anglija) *[[Eaulne]] (Francija) * [[Ebro]], "Ebre" (Španija) *[[Échez]] (Francija) *[[Ecker]] (Nemčija) * [[Eden]] (Anglija) * [[Eder]] (Nemčija) * [[Edo (reka)|Edo]] (Japonska) * Eger-patak (2, Madžarska) *[[Eggenbach]] (Nemčija) * [[Egiin]] (Mongolija) * [[Eider]] (Nemčija) * [[Eisack]]/Isarco (Italija-Južna Tirolska) * [[Eine]] (Nemčija) *[[Eio]] (Norveška) *[[Eira]] (Norveška) *[[Eisch]] (Belgija, Luksemburg) * [[Elde]] (Nemčija) *[[Elijska reka]] (Bolgarija) *[[Ellé]] (Francija)   *[[Elliðaá]] (Islandija) * [[Ełk (reka)|Ełk]] (Poljska) *[[Élorn]] (Francija) *[[Elsa]] (Italija) * [[Elster]]/[[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Elwha River]] (ZDA) * [[Elz]] (Nemčija) * [[Elzbach]] (Nemčija) * [[Ema]] (Italija) * [[Emajõgi]] (Estonija) *[[Emån]] (Švedska) * [[Emba]] (647&nbsp;km) (Kazahstan) * [[Emme]] (Švica) * [[Ems]]/"Eems", Nemčija/Frizija * [[Emscher]] Nemčija *[[Enan]] (Švedska) *[[Engelberger Aa]] (Švica) *[[Enna]] (Italija) * [[Ennepe]] (Nemčija) *[[Enningdalsälven]] (Švedska) * [[Enza]] (Italija) * Rio [[Enzola]] (Italija) * [[Epte]] (Francija) *[[Era]] (Italija) *[[Erdre]] (Francija) * [[Erenik]] (Kosovo) * [[Erft]] (Nemčija) * [[Ergene]] (Turčija-Trakija) * [[Erlauf]] (Avstrija) * [[Erms]] (Nemčija) * [[Erne]] (Severna Irska, Irska) *[[Ernée]] (Francija) * [[Erzbach]] (Avstrija) * [[Erzen]] (Albanija) *[[Erzene]] (Turčija) * [[Eschach]] (Nemčija) * [[Esino]] (Italija) * [[Esk]] (Anglija; 2. Škotska) * [[Esla]] (Španija) * [[Essonne (reka)|Essonne]] (Francija) *[[Este]] (Nemčija) * [[Eure (reka)|Eure]] (Francija) *[[Ével]] (Francija) * [[Evfrat]]/ Firat/ Al Furat (2815&nbsp;km) (Turčija, Sirija, Irak, Iran) *[[Èvre]] (Francija) * [[Exe]] (Anglija) * [[Eyach]] (Nemčija) *[[Eybach]] (Nemčija) *[[Eyjafjarðará]] (Islandija) * [[Eye Water]] (Škotska) * [[Eygues]] (Francija) * [[Eyre (reka)|Eyre]] (Francija) *[[Eyrieux]] (Francija) {{div col end}} == F == {{div col|colwidth=24em}} * [[Fabiela]] (Kitajska) *[[Fakijska reka]] (Bolgarija) * [[Falschauer]]/[[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Faluån]] (Švedska) * [[Fan]] (Fan i Vogël, Fan i Madh) (Albanija) *[[Fandaklijska reka]] (Bolgarija) *[[Faxälven]] (Švedska) * [[Feale]] (Irska) * [[Fehnbach]] (Nemčija) * [[Fekete-víz]] (2; Madžarska) * Rio [[Fenecchio]] (Italija) *[[Fersina]] (Italija) * [[Fier (reka)]] (Francija) * [[Fils]] (Nemčija) * [[Finlay (reka)|Finlay]] (402&nbsp;km) (Kanada) * [[Fiora]] (Italija) *[[Fiorentina]] (Italija) * [[Firiza]] (Romunija) *[[Fischa]] (Avstrija) *[[Fischach]] (Avstrija) *[[Fiumelatte]] (Italija) *[[Fjällsjöälven]] (Švedska) *[[Fjätan]] (Švedska) *[[Flakstadelva]] (Norveška) *[[Flarkån]] (Švedska) *[[Flåsjöån]] (Švedska) *[[Flem]] (Švica) *[[Flian]] (Švedska) *[[Flinders]] (Avstralija) *[[Florido]] (Mehika) * [[Flumendosa]] (Italija-Sardinija) * [[Flumini Mannu]] (Italija-Sardinija) *[[Fly River]] (Papua-Nova Gvineja) *[[Fnjóská]] (Islandija) *[[Foča (reka)]] (Bosna in Herc.) * [[Foglia]] (Italija) * [[Foglio]] (Italija) *[[Fojnička rijeka]] (Bosna in H.) *[[Folda]] (Norveška) *[[Fontaulière]] (Francija) * [[Fora di Taggia]] (Italija) *[[Fornacher Redlbach]] (Avstrija) * [[Forno]] (Italija) *[[Forsmarksån]] (Švedska) * [[Forth]] (Škotska) * [[Fortore]] (Italija) *[[Fossa]] (Islandija) *[[Fosselvi]] (Norveška) * [[Foyle]] (Irska) * [[Fraser (reka)|Fraser]] (1370&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) * [[Freiberger Mulde]] (Nemčija) * [[Friedberger Ach]] (Nmečija) *[[Frutz]] (Švica) *[[Fuhse]] (Nemčija) *[[Fulan]] (Švedska) * [[Fulda (reka)|Fulda]] (Nemčija) *[[Fluvià]] (Španija/Katalonija) *[[Fuscher Ache]] (Avstrija) *[[Fylleån]] (Švedska) *[[Fyrisån]] (Švedska) {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=24em}} *[[Gabela]] (Bosna in H.) * [[Gacka]] (Hrvaška) *[[Gådeån]] (Švedska) *[[Gafos]] (Španija) *[[Gailbach]] (Avstrija) *[[Galaure]] (Francija) * [[Galga]] (Madžarska) * [[Gauja (reka)|Gauja]] (Latvija, del meja z Estonijo) * [[Gallego]] (Španija) * [[Gambija (reka)|Gambija]] (1094&nbsp;km) (Afrika) * [[Gandak]] (Nepal, Indija) * [[Ganges]], "Ganga" (2700&nbsp;km) (Azija) *[[Garbet]] (Francija) * [[Gardon]] (Francija) *[[Gårdvedaån]] (Švedska) *[[Garešnica]] (Hrvaška) *[[Gargån]] (Švedska) * [[Garona]]/Garonne/ (Francija) * [[Gartempe]] (Francija) *[[Gascoyne]] (Avstralija) * [[Gaši]]/[[Gashi]]/''Lumi i Gashit'' (Albanija) *[[Gašnica]] (Bosna in H.) *[[Gaula]] (Norveška) *[[Gave de Pau]] (Francija) *[[Gavleån]] (Švedska) *[[Gažnica]] (Hrvaška) * [[Gela]] (Italija-Sicilija) *[[Gelgia]] (Švica) *[[Gélise]] (Francija) * [[Genil]] (Španija) * [[Gera (reka)|Gera]] (Nemčija) * [[Germanasca]] (Italija) *[[Gerovčica]] (Hrvaška) * [[Gers (reka)|Gers]] (Francija) * [[Gersprenz]] (Nemčija) * [[Geumho]] (Južna Koreja) * [[Gaghara]] (Kitajska, Nepal, Indija) * [[Gatprabna]] (Indija) *[[Ghadir]] (Libanon) *[[Ghimbășel]] (Romunija) * [[Gialias]] (Ciper) *[[Gide]](älven) (Švedska) *[[Gidra]] (Slovaška) *[[Gier]] (Francija) *[[Gigjukvisl]] (Islandija) *[[Giessenbach]] (Avstrija) *[[Gimån]] (Švedska) * [[Gimone]] (Francija) * [[Girna]] (Indija) *[[Gjødingelva]] (Norveška) *[[Gland]] (Francija) *[[Glatt]] (Švica) *[[Glavničica]] (Hrvaška) * [[Glenner]] (Švica) *[[Glerá]] (Islandija) *[[Gliboki]] (Hrvaška) * [[Glina (reka)|Glina]] (Avstrija/Koroška) * Glina (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Glinščica (Italija)|Glinščica]]/Rosandra (Slovenija, Italija) * [[Glogovnica]] (Hrvaška) * [[Glomma]]/Glåma (Norveška) * [[Glonn]] (Nemčija) * [[Glubokaja]] (Rusija) *[[Gnarpsån]] (Švedska) * [[Gnjica]] (Bosna in H.) * [[Godavari]] (1445&nbsp;km) (Indija) *[[Goldbach]] (Nemčija) *[[Goljama (reka)|Goljama]] (Bolgarija) * [[Golo (reka)|Golo]]/Golu (Francija-Korzika) * [[Gölsen]] (Avstrija) * [[Gomati]] (Indija) *[[Gomjenica]] (Bosna in H.) *[[Gongnaisi]]/Künes (Kazahstan) * Torrent de [[Gorbio]] (Francija) *[[Görjeån]] (Švedska) * [[Gornalunga]] (Italija-Sicilija) *[[Gortva]] (Slovaška) *[[Goruša]] (Bosna in Herc.) *[[Göta älv]] (Švedska) *[[Gothemån]] (Švedska) *[[Goulburn]] (Avstralija) *[[Govza]] (Bosna in Herc.) * [[Gozdawnica]] (Poljska) *[[Grabovica]] (Srbija; 2. Bosna in Hercegovina) *[[Gračanica (reka)]] (Črna Gora) *[[Gračenica]] (Hrvaška) * [[Gračnica (reka)|Gračnica]] (Slovenija) *[[Gradac (reka)]] (Srbija) *[[Gradačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Gradaščica]] (Slovenija) *[[Gradina (reka)]] (Bosna in H.) * [[Gran Caso]] (Italija) *[[Grana del Monferrato]] (Italija) *[[Grande-Eau]] (Švica) *[[Grand Morin]] (Francija) *[[Grane]] (Nemčija) * [[Gravona]] (Francija-Korzika) *[[Grđevica]] (Hrvaška) (2. Črna gora) *[[Great Eau]] (Anglija) *[[Green (reka)|Green]] river (ZDA) * [[Greve]] (Italija) *[[Greybull]] (ZDA) * [[Gribaja]] (Bosna in H.) * [[Grīva]] (Latvija) *[[Grlovnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Grnčar]]/Vrmoša/Vërmoshi (Albanija, Črna Gora) *[[Grønfjellåga]] (Norveška) * [[Grossarler Ache]] (Avstrija) *[[Grotla]] (Norveška) *[[Grundbach]] (Nemčija) *[[Grwyne Fawr]] (Wales) *[[Guadalupe]] (Texas, ZDA) * [[Gvadalkivir]] (Španija) * [[Guadiana]] (Španija, Portugalska) * [[Guayape]] (Španija) *[[Gudbrandsdalslågen]] (Norveška) * [[Gudenå]] (Danska) * [[Guduča]] (Hrvaška) *[[Guirande]] (Francija) * [[Guišui]] (Kitajska) *[[Gujva]]/Hujva (Ukrajina) *[[Gullspångsälven]] (Švedska) *[[Gusen]] (Avstrija) * [[Gwda]] (Poljska) * [[Gyöngyös]] (Madžarska) {{div col end}} == H == {{div col|colwidth=24em}} * [[Hadžider]] (Ukrajina) *[[Hadžijska reka]] (Bolgarija) *[[Hagbyån]] (Švedska) * [[Haihe]] (Kitajska) * [[Haliakmon]]/[[Aliakmon]] (Grčija) *[[Halicz]] (Poljska) *[[Halleby Å]] (Danska) *[[Haller (reka)|Haller]] (Nemčija) *[[Hallingdalselva]] (Norveška) * [[Halliste]] (Estonija) *[[Hamel]] (Nemčija) *[[Hamrångeån]] (Švedska) * Han (reka) (Kitajska) * Han (Južna Koreja/Severna) * [[Haná]] (Češka) *[[Handlovka]] (Slovaška) *[[Handölan]] (Švedska) * [[Harirud]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Härjån]] (Švedska) * [[Härjapea]] (Estonija) *[[Hårkan]] (Švedska) *[[Harlem]] (ZDA) *[[Harmångersån]] (Švedska) *[[Harmanlijska reka]] (Bolgarija) *[[Hartbach]] (Avstrija) *[[Hasbani]] Ḥatzbaní/Snir (Libanon, Izrael) * [[Hasdo]] (Indija) * [[Hase (reka)|Hase]] (Nemčija) *[[Hässjaån]] (Švedska) * [[Hatanga]] (1510&nbsp;km) (Rusija) * [[Havel]] (Nemčija) *[[Hedströmmen]] (Švedska) * [[Heihe]]/Ruoshui (Kitajska) * [[Hejlovka]] (Češka) *[[Héraðsvötn]] (Islandija) * [[Hérault (reka)|Hérault]] (160 km) (Francija) * [[Herlen]] (Kitajska) * [[Hers-Vif]] (Francija) *[[Heve]] (Nemčija) *[[Helgeå]] (Švedska) * [[Helmand (reka)|Helmand]] (Afganistan) * [[High River]] (Kanada) *[[Himleån]] (Švedska) *[[Hinterrhein]] (Švica) * [[Hitri Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Hl´boky reká]] (Slovaška) * [[Hloučela]] (Češka) * [[Hnilec]] (Slovaška) *[[Hoan]] (Švedska) *[[Hoangho]] >> [[Rumena reka]] *[[Hofsá]] (Islandija) *[[Högvadsån]] (Švedska) *[[Hokitiko]] (Nova Zelandija) *[[Holtemme]] (Nemčija) *[[Holyford River]]/Whakatipu Ka Tuka (Nova Zelandija) * [[Hönne]] (Nemčija) * [[Hooghly]] (Indija) * [[Hopjor]] (Rusija) *[[Hörgá]] (Islandija) *[[Horin]] /Gorinj (Ukrajina) * [[Hornád]]/Hernád (Slovaška, Madžarska) *[[Hörnån]] (Švedska) * [[Hortobágy (reka)|Hortobágy]] (Madžarska) * [[Hovd]] (Mongolija) *[[Hrčavka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Hron]] (276&nbsp;km) (Slovaška, Madžarska) * [[Horvatska]] (Hrvaška) * [[Huai]] (Kitajska) * [[Hubelj]] (Slovenija) * [[Hudinja (reka)|Hudinja]] (Slovenija) * [[Hudson (reka)|Hudson]] - glavna reka države New York (ZDA) * [[Huerva]] (Španija) *[[Huisne]] (Francija) *[[Hulan]] (Švedska) * [[Hunhe]] (Kitajska) * [[Hun (reka)|Hun]] (Kitajska) *[[Hustec]] (Ukrajina) * [[Hunte]] (Nemčija) *[[Hurna-Solinka]] (Poljska) *[[Husån]] (Švedska) *[[Hutt River]] /Te Awa Kairangi (Nova Zelandija) * [[Hvajang-gang]] (Južna Koreja) *[[Hvítá]] (Islandija) *[[Hvozdnice]] (Češka) {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ialomița]] (225&nbsp;km) (Romunija), * [[Ibar]] (276&nbsp;km) (Črna Gora, Srbija, Kosovo) *[[Ibie]] (Francija) * [[Ida (reka)|Ida]] (Slovaška) * [[Ider]] (452&nbsp;km), (Rusija, Mongolija) * [[Idrija (reka)|Idrija]]/Juruda/Iudrio/Judri (Slovenija/Italija) * [[Idrijca]] (Slovenija) * [[Iecava]] (Latvija) *[[Igneray]] (Francija) * [[Iguasu]] (Brazilija, Argentina) *[[Ihme]] (Nemčija) *[[Illinois (reka)]] (ZDA) * [[Ijsell]] (Nizozemska) * [[Ik]] (Rusija) * [[Ill (Francija)]] * [[Ill (Avstrija)|Ill]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Ille]] (Francija) * [[Ili (reka)]] (Ujgurija, Kazahstan) * [[Iller]] (Nemčija) * [[Ilm]] (Nemčija) * [[I-lo]] (Mongolija) *[[Ilomska]] (Bosna in Herc.) * [[Ilova]] (Hrvaška) *[[Ilse]] (Nemčija) * [[Ilz]] (Nemčija) * [[Imera Settentrionale]] (Italija-Sicilija) * [[Impero]] (Italija) * [[Ina (reka)|Ina]] (Poljska) *[[Inangahua]] (Nova Zelandija) * [[Ind]] (3190&nbsp;km) (Pakistan, Indija/Džamu in Kašmir, Kitajska-zah. Tibet) * [[Indals]]/[[Indalsälven]] (Švedska) * [[Indigirka]] (1726&nbsp;km) (Rusija) * [[Indravati]] (Indija) * [[Indre (reka)]] (Francija) *[[Inerste]] (Nemčija) * [[Inhulec]]´/Ingulets´ (Ukrajina) * [[Inn]] (518&nbsp;km) (Švica, Avstrija, Nemčija) *[[Inna]] (Norveška) *[[Innbach]] (Avstrija) *[[Indrois]] (Francija) * [[Inny]] (Irska) * [[Ipeľ]] /Ipoly (Slovaška, Madžarska) *[[Ipotnica]] (Slovaška) * [[Ippari]] (Italija-Sicilija) * [[Iravadi]] (2170&nbsp;km) (Mjanmar), * [[Irbe]] (Dižirbe, Dižirve, Irbes upe, Irve; livonsko: Īra) (Latvija) * [[Irfon]] (Wales) * [[Irminio]] (Italija-Sicilija) *[[Irpin]] (Ukrajina) * [[Irtiš]] (4370&nbsp;km) (Kitajska, Kazahstan, Rusija) * [[Isar]] (Avstrija, Nemčija) *[[Isclero]] (Italija) *[[Ise]] (Nemčija) * [[Isel]] (Avstrija) * [[Isère (reka)|Isère]] (Francija) * [[Ishëm]] (Albanija) * [[Iskăr (reka)|Iskar]] (Černi, Levi, Beli Iskăr), [[Malki Iskăr]] (Bolgarija) * [[Iskrica]] (Hrvaška) * [[Isle]] (Francija) * [[Isorno]] (Italija, Švica) * [[Issel]] (Nemčija) * [[Išikari]] (Japonska) * [[Išim (reka)|Išim]] (1809&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija), * [[Iščica]] (Slovenija) * [[Iška]] (Slovenija) * [[Iton]] (Francija) * [[Itz]] (Nemčija) * [[Ivalo]] (Finska) * [[Iza (reka)|Iza]] (Romunija) *[[Izvorčica]] (Severna Makedonija) *[[Izvorska reka]] (Bolgarija) * [[Iž (reka)|Iž]] (Rusija) {{div col end}} == J == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jablanica, Južna Morava]] (Srbija) *Jablanica (2 reki: Bolgarijia ter Bosna in Hercegovina) *[[Jablunka]] (Ukrajina) * [[Jaci]]/Aci (Italija-Sicilija; pod Etno) * [[Jadar]] (1. Srbija; 2. Bosna in H.) * [[Jadova]] (Hrvaška) *[[Jadovica]] (Bosna in H.) *[[Jädraån]] (Švedska) * [[Jadro (reka)|Jadro]] (Hrvaška) * [[Jägala]] (Estonija) * [[Jagst]] (Nemčija) * [[Jajrud]] (Iran) * [[Jajva]] (Rusija) *[[Jakotina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jalón]] (Španija) *[[James River]] (ZDA) * [[Jamuna]] (Indija), (Bangladeš) * [[Jana (reka)|Jana]]/Adiča (1170&nbsp;km) (Rusija, 2 reki?) * [[Jangce]], ''Chang Chiang (Chang Jiang)'', Modra reka/Dolga reka (6380&nbsp;km) (Kitajska) * [[Janj]] (Bosna in Hercegovina) * Janja (Bosna in Hercegovina) * [[Jantra]] (Bolgarija) * [[Japurá]] (Brazilija) * [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]] (Jordanija, Sirija, Izrael) *[[Jaruga]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jasačnaja]] (Rusija) *[[Jasenica (Neretva)]] (Bosna in Hervegovina) *[[Jaska]] (Hrvaška) *[[Jasenica (Srbija)]] (Srbija) *[[Jaševica]] (Hrvaška) *[[Jaška reka]]/Lukavac (Črna Gora) *[[Jatran]] (Ukrajina) * [[Javeri]] (Indija) *[[Javornice]] (Češka) *[[Jävre]] (Švedska) * [[Jazva]] (Rusija) *[[Jeetze]] in [[Jeetzel]] (Nemčija) * [[Jefferson (reka)|Jefferson]] (134&nbsp;km) (ZDA) * [[Jegrička]], ''Egres'' (Srbija) * [[Jegrznia]] (v zg.toku: Lęga, Małkiń), Poljska * [[Jeja]] (Rusija) *[[Jelenska]] (Hrvaška) *[[Jelovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jenisej]] (3487&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Jerma]] (Srbija, Bolgarija) *[[Jesenica]] (Hrvaška) *[[Jeune Autize]] (Francija) * [[Jevišovká]] (Češka) *[[Jezerka]] (Bosna in Hercegovina; 2. Hrvaška) * Jezernica (več, Slovenija, Avstrija-Koroška) * [[Jidoştiţa]] (Romunija) * [[Jieț]] (Romunija) * [[Jihlava (reka)|Jihlava]] (Češka) * [[Jihlavka]] (Češka) * [[Jijia]] "Žižija" (Romunija) * [[Jiu]] (Rominija) * [[Jizera]] /Izera (Češka-Poljska) *[[Jökulsá á Dal]], tudi Jökulsá á Brú ali Jökla (Islandija) *[[Jökulsá á Fjöllum]] (Islandija) *[[Jökulsá í Lóni]]/[[jökulá á Suðausturlandi]] (Islandija) *[[Jonte]] (Francija) * [[Jordan]] (Palestina/Izrael/Jordanija) *[[Jošanica]] (Srbija) (2. = Bosna in H.) *[[Jošavka]] (Bosna in H.) * [[Džuba (reka)|Džuba]] (''Juba'') (1500&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Júcar]] (Španija) *[[Jugovska reka]] (Bolgarija) *[[Juine]] (Francija) * [[Jukon (reka)|Jukon]] (''Yukon'') (3190&nbsp;km) (ZDA, Kanada) *[[Juktån]] (Švedska) * [[Jūra]] (Litva) {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=24em}} * [[Kabul (reka)|Kabul]] (Afganistan, Pakistan) * [[Kaczawa]]/Kačava (Poljska) * [[Kadalundi]](-puzha) (Indija-Kerala) * [[Kadina reka]] (Severna Makedonija) *[[Kadiša]] (Nahr Abu Ali) (Libanon) * [[Kafirnigan]] (Tadžikistan) *[[Kåge]](älven) * [[Kagera]] (597&nbsp;km) (Burundi, Ruanda, Tanzanija) *[[Kainach]] (Avstrija) *[[Kaitumälven]] (Švedska) * [[Kala (reka)|Kala]] (Finska) *[[Kålaboda]] (Švedska) *[[Kalakoč]]/Popovski Lom (Bolgarija) *[[Kalamas]] (Grčija) * [[Kala Oya]] (Šrilanka) * [[Kalasë]] (Albanija) *[[Kaljina]] (Bosna in Herc.) * [[Kali Sindh]] (Indija) *[[Kalitva]] (Rusija) *[[Kalix]](-älven) (Švedska) *[[Kalova]] (Ukrajina) *[[Kaluderska rijeka]] (Črna gora) * [[Kalu Ganga]] (Šrilanka) * [[Kama (reka)|Kama]] (2032&nbsp;km) (Rusija) *[[Kamenica]] (Srbija) *[[Kamenice]] (Češka) * [[Kamčija]] (Bolgarija) * [[Kamienna]] (Poljska) * [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniška Bistrica]] (Slovenija) * [[Kamp (reka)|Kamp]] (Avstrija) *[[Kanagjol]] (Bolgarija) * [[Kander]] (Švica) * [[Kangsabati]] (Indija) * [[Kanhar]] (Indija) * [[Kapos]] (Madžarska) * [[Kapuas]] (Borneo-Indonezija) * [[Karagač]] (Bolgarija) *[[Karamea]] (Nova Zelandija) * [[Karas]]/[[Karasjohka]] (Norveška) * [[Karaš]]/[[Caraș]] (Romunija, Srbija) * [[Karašica]] (Hrvaška) *[[Karakašica]] (Hrvaška) *[[Karatal]] (Kazahstan) *[[Karna]]: [[Velika Karna]] &[[Mala Karna]] (Ukrajina) *[[Karnahta]] (Italija-Furlanija) * [[Karpovka]] (Rusija) * [[Käru]] (Estonija) * [[Karun (reka)]] (Iran) *[[Karup Å]] (Danska) * [[Kasai]], Kwa (1.950&nbsp;km) (Zair) * [[Kasari]] (Estonija) *Kašina (Hrvaška) * [[Katun (reka)]] (Rusija) *[[Katušnica]] (Srbija) * [[Kaveri (reka)|Kaveri]] (Indija) *[[Kaš]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kašnica]] (Hrvaška) *[[Kävlingeån]] (Švedska) *[[Kawarau]] (Nova Zelandija) * [[Kazir]] (Rusija) *[[Kaznica]] (Hrvaška) * [[Keila]] (Estonija) * [[Kelani]] (Šrilanka) * [[Kelulun]]/Herlen (Kitajska) * [[Kem]] (Rusija) *[[Keräsjoki]] (Švedska) * [[Kymijoki]] Kemi(494&nbsp;km) (Finska) * [[Ken]] (Indija) * [[Keriberka]] (Rusija) * [[Kerulen]] (Rusija) *[[Khyber Pakhtunkhwa]] (Pakistan) * [[Kigač]] (Rusija/Kazahstan) * [[Kiimingin]] (Finska) *[[Kilan]] in [[Kilaån]] (Švedska) *[[Kings]] (ZDA) * [[Kinzig]] (Nemčija) *[[Kir]] (Albanija) * [[Kirhiž]] (Ukrajina) * [[Kirön]] (Finska) * [[Kirpili]] (Rusija) *[[Kisuca]] (Slovaška) * [[Kišna (reka)|Krišna]] (1,400&nbsp;km) (Južna Indija) *[[Kitenska reka]] (Bolgarija) * [[Kızılırmak]] (gr. Alis/Halis) (1151&nbsp;km) (Turčija-Anatolija) * [[Kizilsu]]/Vahš (Kirgizistan, Tadžikistan) *[[Kjarrá]]–[[Thervá]]/Þverá (Islandija) *[[Klabava]] (Češka) *[[Kladnica]] (Srbija) * [[Klamath]] (ZDA, * [[Klar]]/Klarälven (Norveška, Švedska) * [[Kleine Emme]] (Švica) *[[Kleiner Aller]] (Nemčija) *[[Klina (reka)]] (Kosovo) * [[Klodska Nisa]] (tudi Vzhodna Nisa, Poljska) * [[Kloostri]] (Estonija) * [[Kněžná]] (Češka) * [[Kobra]] (Rusija) * [[Kocába]] (Češka) * [[Kocher]] (Nemčija) *[[Kočanska reka]] (Severna Makedonija) * [[Kokemäen]] (Finska) * [[Kokra]] (Slovenija) *[[Kolbäcksån]] (Švedska) * [[Kolima (reka)|Kolima]] (2129 &nbsp;km) (Rusija) * [[Kolorado (reka), Argentina|Kolorado, Argentina]] * [[Kolorado (reka)|Kolorado]] (2330&nbsp;km) (ZDA) * [[Kolorado (reka), Kostarika|Kolorado, Kostarika]] * [[Kolpa]] /Kupa (296&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška), * [[Kolubara]] (Srbija/Bolgarija) * [[Kolumbija (reka)|Kolumbija]] (2250&nbsp;km) (Severna Amerika) *[[Kolunska]] (Bosna in H.) * [[Kolva]] (Rusija) * [[Kolvica]] (Rusija) *[[Komarnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Kongeå]] (Danska) * [[Kongo (reka)|Kongo]] (4670&nbsp;km) (Kongo, Afrika) *[[Königsseer Ache]] (Nemčija) *[[Konjarska reka]]/[[Konjarka]] (Severna Makedonija) *[[Konjička Ljuta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kopanica]] (Poljska) *[[Koper (reka)]] (Rusija) *[[Köpingsån]] (Švedska) * [[Koppány]] (Madžarska) * [[Koprivnica (reka)|Koprivnica]] /Koprivnička rijeka (Hrvaška) * [[Kõpu]] (Estonija) * [[Korana (reka)|Korana]] (Hrvaška/Bosna in Hercegovina) * [[Korenaja]] (Rusija) *[[Korenica (reka)]] (Hrvaška) * [[Koritnica (reka)|Koritnica]] (Slovenija) *[[Koropec]] (Ukrajina) * Kosa/[[Kosva]] (Rusija) * [[Kosi (reka)|Kosi]] (Kitajska, Nepal, Indija) *[[Kosinac]] (Hrvaška) *[[Kosovska]] (Ukrajina) *[[Kosteljina]] (Hrvaška) * [[Kotojedka]] (Češka) * [[Kouris]] (Ciper) * [[Koyna]] (Indija) *[[Kozica]] (Bosna in Herc.) (2. Cosizza/Furlanija) * [[Kraich]] (Nemčija) * [[Krapina (reka)|Krapina]] (Hrvaška) * [[Krapinica]] (Hrvaška) *[[Krasnaja]] (Ukrajina) * [[Krbava]] (Hrvaška) *[[Krbavica]] (Hrvaška) * [[Krčica]] (Avstrija-Koroška) * [[Krčić]] (Hrvaška) * [[Křemelná]] (Češka) * [[Krems (reka)|Krems]] (Avstrija) * [[Krępiel]] (Poljska) *[[Kreševica]] (Bosna in H.) * [[Křetínka]] (Češka) *[[Krimmler Ache]] (Avstrija) * [[Kriš]] (združeni Beli, Črni in Hitri Kriš), Madžarska * [[Krišna (reka)|Krišna]] (Indija) *[[Krivača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kriva reka]] (Severna Makedonija) * [[Krivaja (reka)|Krivaja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Krivaja (Vojvodina)]] (Srbija) *[[Krivánsky potok]] (Slovaška) * [[Krka]] - (94&nbsp;km) [[Slovenija]] * [[Krka, Koroška (reka)|Krka]] (120&nbsp;km), (Avstrija-Koroška) * [[Krka, Hrvaška|Krka]] (75&nbsp;km) (Hrvaška) *[[Kroljuvka]] (Poljska) *[[Krossá]] (Islandija) *[[Křinice]] (Češka) * [[Krtíš]] (Slovaška) * [[Krupa]] (Slovenija; 2. Bosna in H.) *[[Krupá]] (Slovaška) * [[Krupinica]] (Slovaška) *[[Kruščica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Kruškovica]] (Bosna in H.) *[[Krušnica]] (Bosna in H.) * [[Krzna]] (Poljska) * [[Krzycki Rów]] (Poljska) * [[Kuban (reka)|Kuban]] (907&nbsp;km) (Rusija) * [[Kubango]] (Angola) *[[Kučerla]] (Rusija) * [[Kučnica]] (Slovenija/Avstrija) *[[Kúðafljót]] (Islandija) * [[Kuma]] (Rusija) * [[Kunda]] (Estonija) *[[Künes]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kungsbackaån]] (Švedska) * [[Kupica]] (Hrvaška) * [[Kupčina]] (Hrvaška) * [[Kura (reka)|Kura]] (1515&nbsp;km) (Turčija, Gruzija, Azerbajdžan) *[[Koskokwim]]/Kusko/Kusquqvak (ZDA-Aljaska) *[[Kutinska Reka]] (Srbija) * [[Kva Jai]] (380&nbsp;km) (Tajska) * [[Kva Noi]] (278&nbsp;km) (Tajska) * [[Kvisa]] (Poljska) *[[Kyjovka]] (Češka) * [[Kysuca]] (Slovaška) {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=24em}} * [[Laba]] (1159&nbsp;km) (Češka, Nemčija) * [[Laba (Rusija)|Laba]] (Rusija) * [[Laber]] /[[Große Laber]], Nemčija * [[Laborec]] (Ukrajina, Slovaška) *[[La Borrèze]] (Francija) * [[Labotnica]] (Avstrija/Koroška) *[[Lachlan]] (Avstralija) *[[Lachte]] (Nemčija) * [[Łada]] (Poljska) * [[Laeva]] (Estonija) * [[Lagan]] (Severna Irska in 2.- južna Švedska) * [[Lagen]] (Norveška) *[[Lagnon]] (Francija) * [[Lahinja]] (Slovenija) * [[Lahn]] (Nemčija) *[[Lainio]](älven) (Švedska) *[[Laisälven]] (Švedska) *[[Laïta]]/bretonsko Laeta (Francija) * [[Lakavica]] oz. Kriva Lakavica (Severna Makedonija) * [[Lambro]] (Italija) * [[Lambro Meridionale]] (Italija) *[[Lammer]] (Avstrija) * [[Laming]] (Avstrija) *[[Lambon]] (Francija) * [[Lamone]] (Italija) *[[Landquart]] (Švica) *[[Landswasser]] (Švica) * [[Lane]] (Anglija) * [[Lanë]] /''Lana'' (Albanija) *[[Långan]] (Švedska) *[[Langete]] (Švica) * [[Lapinč]]/Lafnitz (Avstrija, Madžarska) * [[Lapuan]] (Finska) * [[Lăpuș]] ''Lápos'' (Romunija) * [[Lapuşna]] (Moldavija) * [[Lašva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lätäseno]] (Finska) * [[Latorica]] (Ukrajina, Slovaška) * [[Lauce]] (Latvija) *[[Laudach]] (Avstrija) * [[Lauter]] (Namčija) * [[Lavanestro]] (Italija) *[[Laxá í Aðaldal]] (Islandija) *[[Laxá í Kjós]] (Islandija) *[[Layon]] (Francija) *[[Lazeščina]] (Ukrajina) * [[Lea (reka)|Lea]] (Anglija) *[[Leale]] /Leâl (Italija-Furlaija?) * [[Łeba]] (Poljska * [[Lech (reka)|Lech]] (263&nbsp;km) (Avstrija, Nemčija) * [[Lech (Poljska)|Lech]] (Poljska) * [[Leda (reka)|Leda]] (Nemčija) * [[Ledava]] (Slovenija) *[[Lède]] (Francija) *[[Ledra]] /Ledre (Italija-Furlanija) *[[Leduån]] (Švedska) * [[Lee (reka)|Lee]] (Irska) * [[Lega (reka)|Lega]] (Poljska) *[[Lehrde]] (Nemčija) * [[Lein]] (Nemčija) * [[Leine]] (281&nbsp;km) (Nemčija), * [[Leitha]]/Lajta (Avstrija, Madžarska) *[[Lémance]] (Francija) * [[Lena]] (4270&nbsp;km) (Rusija) * [[Lëngaricë]] (Albanija) *[[Leniwka]] (Poljska) * [[Lenne]] (Nemčija) *[[Lente]] (Italija) *[[Leoganger Ache]] (Avstrija) * [[Lepenec]] (Kosovo, Severna Makedonija) *[[Lepenica]] (3, Bosna, Hrvaška in Srbija) *[[Lepsi]] (Kazahstan) *[[Lérez]] (Španija) *[[Lespezi]] (Romunija) * [[Lesti]] (Finska) *[[Lethe]] (ZDA-Aljaska) *[[Lete]] (Italija) * [[Letimbro]] (Italija) *[[Levrière]] (Francija) * [[Lėvuo]] (Litva) *[[Lez]] (Francija) *[[Lézarde]] (Francija) *[[Ležák]] /Holetínka (Češka) * [[Li (reka)|Li]], Kitajska * [[Liao]] (1450&nbsp;km) (Azija) * [[Liane]] (Francija) * [[Liard]] (950&nbsp;km) (Kanada) *[[Libava]] (Češka) *[[Liběchovka]] (Češka) * [[Líboc]] (Češka) * [[Libočovka]] (Češka) * [[Libuňka]] (Češka) *[[Ličanka]]/Fužinarka (Hrvaška) *[[Lidan]] (Švedska) *[[Lidzieja]] (Belorusija) * [[Lielupe]] (Latvija) * [[Lieser (Drava)]]/Jezernica * [[Lieser (Nemčija)]] (Nemčija) * [[Liesing]] (Avstrija) * [[Lietava]] (Litva) * [[Liffey (reka)|Liffey]] (Irska) *[[Ligne]] (Francija) *[[Lignon]]; Lignon du Forez; Lignon du Velay (Francija) * [[Liivi]] (Estonija) * [[Lika (reka)]] (Hrvaška) *[[Lilla Luleälven]] (Švedska) *[[Lillälven]] (Švedska) *[[Lillpiteälven]] (Švedska) * [[Lim]] (Albanija, Črna Gora, Srbija, Bosna) * [[Limmat]] (Švica) * [[Limni Fragmatos Gadoura]] (Grčija-Rodos) *[[Limpedea]] (Romunija) * [[Limpopo (reka)|Limpopo]] (1600&nbsp;km) (Mozambik/Južna Afrika/Zimbabve/Bocvana) *[[Linaälven]] (Švedska) * [[Linde]] (Nizozemska) *[[Lindenbach]] (Avstrija) *[[Lindenborg Å]] (Danska) * [[Linth]](-Limmat) (Švica) * [[Linzer Ach]] (Nemčija) *[[Lipce (reka)]] (Ukrajina) *Lipnica (Hrvaška) *Lipnik (Slovaška) * [[Lippe]] (Nemčija) * [[Liri-Garigliano]] (Italija) *[[Lisora]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lištica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Litani (reka)|Litani]] (Leontes) (Libanon) * [[Litava]] (Češka) *[[Litavka]] (Ćeška) *[[Liverpool River]] (Avstralija) * [[Livenza]] (Italija-Furlanija) *[[Livo]] (Italija) * [[Liwiec]], Liw (Poljska) *[[Ljig]] (Srbija) *[[Ljubeljska Borovnica]] (Avsrtrija-Koroška) * [[Ljubina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Ljubljanica]] (41&nbsp;km) (Slovenija) * [[Ljungan]] (Švedska) *[[Ljungby]](ån) (Švedska) * [[Ljuča]] (Črna Gora) *[[Ljudska reka]] (Srbija) * [[Ljusnan]] (Švedska) *[[Ljustorpsån]] (Švedska) * [[Ljuta (reka)|Ljuta]] (Hrvaška, Črna Gora; Bosna in Herceg.; tudi Ukrajina) *Ljuta/[[Kalinovička Ljuta]]/[[Dindolka]]/[[Repešnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Llapi]] (Kosovo) * [[Llobregat (reka)|Llobregat]] (Španija-Katalonija) * [[Loara]]/Loire (1006&nbsp;km) (Francija) * [[Lobnica (Drava)|Lobnica]] (Slovenija) *[[Locone]] (Italija) *[[Loděnice]] (Češka) *[[Lofsen]] (Švedska) *[[Logon]](e) (Srednjeafriška republika, Čad) * [[Lohr ]] (Nemčija) *[[Loing]] (Francija) * [[Loir]] (312&nbsp;km) (Francija) *[[Loiret]] (Francija) * [[Loisach]] (Avstrija, Nemčija) *[[Lokvarka]] (Hrvaška) * [[Lom]] (Bolgarija) ** [[Rusenski Lom]] (Bolgarija) **[[Beli Lom]] (Bolgarija) **[[Černi Lom]] (Bolgarija); [[Popovski Lom]]/Kalakoč *[[Lomnica]] (Hrvaška) * [[Lomnice]] (Češka) *[[Lomnicja]] (Ukrajina) * [[Londža]] (Hrvaška) * [[Lone]] (Nemčija) * [[Longanus]] (Italija-Sicilija) *[[Long Eau]] (Anglija) * [[Lonja (reka)|Lonja]] (Hrvaška) *[[Lonjica]] (Hrvaška) *[[Lonza]] (Švica) * [[Loobu]] (Estonija) * [[Lorze]] (Švica) * [[Losse]] (Nemčija) * [[Lot (reka)]]/Òlt/Òut (Francija) * [[Lotta]] (Finska, Rusija) * [[Loue]] (Francija) * [[Loučka]] (Češka) * [[Loučná]] (Češka) * [[Loue]] (Francija) * [[Lõve]] (Estonija) *[[Lovnička rijeka]] (Črna gora) *[[Loznička rijeka]] (Črna gora) * [[Ložnica (Dravinja)]] (Slovenija) * [[Ložnica (Savinja)]] (Slovenija) *[[Lubina]] (Češka) *[[Lubovačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lubsza]] (Poljska) *[[Lučelnica]] (Hrvaška) *[[Lučica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lučina (reka)]] (Češka) * [[Luda Jana]] (Bolgarija) * [[Luda reka]]/Erythropotamos (Bolgarija, Grčija) *[[Ludon]] (Francija) *[[Luica]] (Romunija) * [[Luiro]] (Finska) * [[Lukavac (reka)|Lukavac]] (Bosna in H.) * [[Lukavica (reka)|Lukavica]] (Bosna in H.) *[[Lukoć]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lukuga]] - edina odtočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Lukula]] (Angola, Kongo?) *[[Lukva]] (Ukrajina) * [[Lule]](älven) (Švedska) *[[Lumiei]] (Italija-Furlanija) *[[Lunain]] (Francija) * Lune (Anglija) * [[Luni]] (Indija) * [[Luoba]] (Litva) *[[Lupljanica]] (Bosna in H.) *[[Lupnica]] (Bosna in H.) * [[Lütschine]] (Švica) *[[Lutter]] (Nemčija) * [[Lutz]] (Avstrija) * [[Luvironza]] (182&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Luzège]] (Francija) *[[Luža (reka)]] (Rusija) * [[Lužiška Nisa]] (252&nbsp;km) Poljska, Češka, Nemčija * [[Lužnice (reka)|Lužnice]] (Avstrija, Češka) *[[Lužnja]] (Srbija) *[[Lyckebyån]] (Švedska) *[[Lygne]] (Norveška) * [[Łyna]] (Poljska) * [[Lys]]/Leie (Francija, Belgija) * Lycus/Lykos (Çürüksu) (Turčija-Anatolija) {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=24em}} * Maas (gl. Meuse) * [[Mackenziejeva reka]] (1738&nbsp;km) (Kanada) * [[Madeira (reka)]] (Brazilija) *[[Maè]] (Italija) * [[Magdalena (reka)|Magdalena]] (1730&nbsp;km) (Kolumbija) *[[Maggia]] (Švica) * [[Maglenica]] (Grčija-Egejska Makedonija) * [[Magra]] (Italija) * [[Mahanadi]] (Indija) * [[Mahananda]] (Indija/Sikkim) * [[Maha Oya]] (Šrilanka) * [[Mahaveli]] (Šrilanka) * [[Mahi]] (Indija) *[[Maine (reka)]] (Francija) * (River) Maine (2 reki na Irskem) * Maine (reka) (ZDA; 2. Francija) * [[Maira]] (Italija) * [[Maisach]] (Nemčija) *[[Maja (reka)]] (Hrvaška) *[[Majdanka]] (Bosna in H.) * [[Majna]] (527&nbsp;km) [[Nemčija]] *[[Maksimivska reka]] (Poljska/Ukrajina)? * [[Malahatari]] (Rusija) *[[Malån]] (Švedska) *[[Mala Neretva]] (Hrvaška) *[[Malenicja]] (Ukrajina) *[[Malina]] (Slovaška) *[[Mallero]] (Italija) * [[Mali Anjuj]] (Rusija) * [[Malone]] (Italija) *[[Malše]]/Maltsch (Avstrija, Češka) * [[Malta (Avstrija)|Malta]] (Avstrija-Koroška) * [[Malta (reka)|Malta]] (Latvija) * [[Malvathu]] (Šrilanka) *[[Mali Dunav]] (Srbija) * [[Malý Dunaj]] (Mala Donava) (Slovaška) * [[Mamoré]] (Brazilija) * [[Manas (reka)|Manas]] (Kitajska/Tibet, Butan, Indija) *[[Manda]] (Bosna in Hercegovina) *[[Mândra]] (Romunija) * [[Mangfall]] (Nemčija) * [[Manič]] (Rusija) * [[Manimala]] (Indija-Kerala) * [[Mandžra]] (Indija) *[[Mann River]] (Avstralija) *[[Manol]] (Španija-Katalonija) *Río [[Mapocho]] (Čile) * [[Mara (reka)|Mara]] (Romunija) * [[Marano]] (Italija) * [[Marañón (reka)|Marañón]] (1737&nbsp;km) (Južna Amerika -) * [[Marcal]] (Madžarska) * [[Marecchia]] (Italija) * [[Marica]] (gr. Hebros, tur. Meriç) (480&nbsp;km) Bolgarija, Turčija, Grčija *[[Marinovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Markarfljót]] (Islandija) *[[Markau]] (Nemčija) * [[Markova reka]] (Severna Makedonija) * [[Marna]] "Marne" (525&nbsp;km) Francija *[[Marokopa]] (Nova Zelandija) * [[Marovica]] (Srbija) *[[Maronne]] (Francija) * [[Mārupīte]] (Latvija) * Mas / [[Matz]] (Francija) * [[Massu]] (Estonija) *[[Mastník]] (Češka) * [[Mat`]] (Albanija) *[[Matica]] (Bosna in Hercegovina, Hrvaška) * [[Matrosovka]] (Rusija-Kaliningrad) *[[Mauldre]] (Francija) *[[Maumee (reka)]] (ZDA) * [[May]] (Irska) * [[Mayenne (reka)|Mayenne]] (Francija) * [[Mazaro]] (Italija-Sicilija) *[[Mazunka]] (Ukrajina) * [[Mazupīte]] (Latvija) * [[Meander (reka)|Meander]] (Turčija-Anatolija) * [[Medija (potok)|Medija]] (Slovenija) *[[Meduna]] (Italija-Furlanija) * [[Medvedica (reka)|Medvedica]] (Rusija) * [[Medway (reka)|Medway]] (Anglija) * [[Meghna]] (Bangladeš) * [[Mekong]] (4350&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar, Laos, Tajska, Kambodža, Vietnam) * [[Meenačil]]-aar (Indija-Kerala) *[[Meisse]] (Nemčija) * Mela (reka)/[[Möll]] (Avstrija-Koroška) *[[Melezza]] (Švica) oz. [[Melezzo Orientale]] (Italija) *[[Mella]] (Italija) *[[Melk (reka)]] (Avstrija) * [[Menam]] (Azija) *[[Mera (reka)|Mera]] (Švica, Italija) *[[Merklínka]] (Češka) * [[Mersey]] (Anglija) *[[Mersunja]] (Hrvaška) * [[Merta]] (Češka) *[[Meschio]]/Mescli (Italija) * [[Mesta (reka)|Mesta]] /Nestos (Bolgarija, Grčija) * [[Mestinjščica]] (Slovenija) * [[Meša]] (Rusija) * [[Metauro]] (Italija) * [[Metuje]] (Češka) *[[Meu]] (Francija) * [[Meurthe]] (Francija) * [[Meuse]], ''Maas'' (925&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska), * [[Mezenj]] (Rusija) * [[Meža]] (Slovenija) * [[Midouze]]/Midour/okcitan. Midor/Midosa (Francija) *[[Mieån]] (Švedska) *[[Miellätno]] (Švedska) *[[Mignon]] (Francija) * [[Miljacka]], Bosna in Hercegovina * [[Mincio]] (Italija) * [[Minija]] (Litva) *[[Minnesota (reka)]] (ZDA) * [[Miño (reka)|Miño]] /Minho (Španija-Galicija/Portugalska) * [[Mirna (reka)|Mirna]] (44&nbsp;km) Slovenija * [[Mirna (Hrvaška)|Mirna]] (53 km) (Hrvaška-Istra) * [[Miruša]] (Kosovo) *[[Mis]] (Italija) * [[Misa]] (Latvija) * [[Misisipi]] (3733&nbsp;km) (ZDA) * [[Mislinja (reka)|Mislinja]] (Slovenija) *[[Misoča]] (Bosna in Hercegovina) * [[Misuri (reka)|Misuri]] (Missouri) (3767&nbsp;km) (ZDA) *[[Mittån]] (Švedska) *[[Mlađačka rijeka]] (Bosna in H.) * [[Mlava]] (2: Srbija in Bosna in H.) * [[Modolena]] (Italija) *[[Mleczka]] (Poljska) *[[Moälven]] (Švedska) *[[Močurica]] (Bolgarija) *[[Modrugazu]] (Romunija) * [[Mogami]] (Japonska) * [[Möhne]] (Nemčija) * [[Mokša]] (Rusija) * [[Moldova (reka)|Moldova]] (Romunija) * [[Moloma]] (Rusija) *[[Molonglo]] (Avstralija) * [[Moma]] (Rusija) * [[Mondego]] (Portugalska) *[[Monne]] (Francija) *[[Monnow]] (Anglija) * [[Morača]] (Črna Gora) * [[Velika Morava]] (185&nbsp;km) Srbija * [[Morava (reka)|Morava]] (352&nbsp;km) (Češka, Avstrija/Slovaška) * [[Moravica]] (Golijska, Sokobanjska, Preševska Moravica), Srbija *Moravica (Romunija, Srbija-Vojvodina) * [[Moravice (reka)|Moravice]] (Češka) *[[Moravská Dyje]] (Češka, Avstrija) * [[Moravská Sázava]] (Češka) *[[Morge]] (Francija) * [[Morghab]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Mörrumsån]] (Švedska) *[[Moshassuck]] (ZDA) * [[Moskva (reka)]] (473&nbsp;km) Rusija * [[Mosoni-Duna]] (Madžarska) *[[Mostarska Bijela]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mostiștea]] (Romunija) *[[Mostonga]] (Srbija: Vojvodina) *[[Moštanica]] (Bosna in H.) * [[Moštěnka]] (Češka) *[[Motala ström]] (Švedska) *[[Motława]] (Poljska) * [[Motnica, Koroška (reka)|Motnica, Koroška]] (Avstrija) * [[Motru]] (Romunija) *[[Mouteka]] (Nova Zelandija) * [[Moy]] (Irska) * [[Mozela]] /Moselle, Mosel, Musel (544&nbsp;km) (Francija, Luksemburg, Nemčija) * [[Mraconia]] (Romunija) * [[Mrežnica (reka)|Mrežnica]] (63&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Mrlina]] (Češka) *[[Mrtva-Tisa]] (Slovaška) *[[Mšanec]] (Ukrajina) * [[Mucone]] (Italija) * [[Muga]] (Španija-Katalonija) *[[Múlakvísl]] (Islandija) * [[Mulde]], Nemčija *[[Muljevac potok]] (Hrvaška) *[[Mumlava]] (Češka) *[[Munjava (reka)]] (Hrvaška) *[[Munkedalsälven]] (Švedska) * [[Muonio]]/Muonioälven (Švedska/Finska) * [[Muota]] (Švica) * [[Mura]] (438&nbsp;km) (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) *[[Muráň]] (Slovaška) *[[Murat]] (Arsanias, vzhodni Evfrat: Turčija) * [[Mureš]] (Mureș, 789 km) Romunija, Madžarska * [[Murr]] (Nemčija) * [[Murray (reka)|Murray]] (1930&nbsp;km) (Avstralija) *[[Murrumbidgee]] (Avstralija) * [[Mürz]] /Murica (Avstrija) *[[Musone]] (Italija) * [[Mūša]] (Litva) *[[Mušnica (reka)|Mušnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutludere]]/ [[Rezovo]]/[[Rezovska reka]] (Bolgarija, Turčija) *[[Mutnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutska Bistrica]] (Avstrija/Slovenija) * [[Muvattupuzha]] (Indija-Kerala) *[[Muze]] (Francija) * [[Myjava]] (Slovaška) * [[Mzimta]] (Rusija) * [[Mže]] (Češka) {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=24em}} * [[Naab]] (Nemčija) * [[Naarn]] (Avstrija) *[[Naamijoki]] (Švedska) * [[Nadiža]] (60&nbsp;km), Slovenija/Italija * [[Nagold]] (Nemčija) * [[Nahe]] (Nemčija) *[[Nahr Ibrahim]] (Abraham/Adonis) (Libanon) * [[Naikupe]] (Litva) * Nak (Japonska) * [[Nakdong]] (Južna Koreja) * [[Nam - Gang]] (Severna Koreja) * [[Nam Khan]] (Laos) * [[Nam Ou]] (Laos) *[[Namsen]] (Norveška) * [[Nan]] (Tajska) *[[Nanjska]] (Bosna in H.) *[[Nanoščica]] (Slovenija) * [[Napo (reka)|Napo]] (1130&nbsp;km) (Ekvador, Peru), * [[Narev]] "Narew" (Poljska) *[[Narkån]] (Švedska) * [[Narmada]] (okoli 1312&nbsp;km) (Indija), * [[Narva (reka)|Narva]] (Estonija/Rusija) *[[Näsån]] (Švedska) *[[Natissa]] (Italija-Furlanija) *[[Nätraån]] (Švedska) *[[Nättrabyån]] (Švedska) * [[Navesti]] (Estonija) * [[Neajlov]] (Romunija) *[[Nea-Nidelvvassdraget]] (Norveška) * [[Neckar]] (367&nbsp;km) (Nemčija) * [[Nedvědička]] (Češka) * [[Nelson (reka)|Nelson]] (644&nbsp;km) (Kanada) * [[Nemen]] (Njemunas/Njemen) (Belorusija, Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Nemunėlis]] (latv. [[Mēmele]]) (Litva, Latvija) * [[Nene]] (Anglija) * [[Ner]] (Poljska) * [[Nera]] (Romunija, Srbija) * [[Nera (Italija)|Nera]] (Italija) * [[Neretva]], Bosna in Hercegovina, Hrvaška *[[Neretvica]] (Bosna in Herc.) * [[Nerodimka]] /''Nerodimja'' (Kosovo) * [[Nervia]] (Italija) * [[Nervión]] (Španija) * [[Nesse]] (Nemčija) * [[Nesyt]] (Češka) *[[Nethe]] (Nemčija) *[[Nette]] (Nemčija) * [[Neto (reka)|Neto]] (Italija) * [[Netta (reka)|Netta]] (Poljska) * [[Neva]] (74&nbsp;km) (Rusija) * [[Nevėžis]] (Litva) * [[Nevljica]] (Slovenija) *[[Nevola]] (Italija) * [[Newry]] (Severna Irska) * [[Nezajmanka]] (Rusija) *[[Ngaruroro]] (Nova Zelandija) *[[Nianån]] (Švedska) * [[Ničlavka]] (Ukrajina) * [[Nida]] (Poljska) * [[Nidda]] (Nemčija) * [[Nidder]] (Nemčija) *[[Nidelva]] (Norveška) * [[Niedrupe]] (Litva) * [[Niers]] (Nemčija, Nizozemska) *[[Niesób]] (Poljska) *[[Nièvre (Loire)]] (Francija) * [[Niger (reka)|Niger]] (4180&nbsp;km) (Gvineja, Mali, Niger, Benin, Nigerija), * [[Nil]] (6650&nbsp;km) (Sudan, Burundi, Ruanda, DR Kongo, Tanzanija, Kenija, Uganda, Etiopija, Egipt) *[[Nisa]] (Nemčija, Poljska) * [[Nisa Šalona]] (Poljska) *[[Nissan (reka)]] (Švedska) * [[Nišava]] (Bolgarija, Srbija) * Nith (Škotska) * [[Nitra (reka)|Nitra]] (Slovaška) * [[Nitrica]] (Slovaška) *[[Nive]] (Francija) * [[Nižnjaja Tajmira]] (Rusija) * ''Nižnjaja Tunguska'' (gl. ''[[Spodnja Tunguska]]'') *[[Noce]] (Italija) *[[Noirieu]] (Francija) *[[Noncello]] (Italija-Furlanija) *[[Nonette]] (Francija) *[[Nördliche Taurach]]/[[Pongauer Taurach]] (Avstrija) *[[Nordre älv]] (Švedska) *[[Norðurá]] (Islandija) * [[Nore]] (Irska) *[[Norin]] (Hrvaška) *[[Norrån]] (več rek na Švedskem) *[[Norrström]] (Švedska) *[[Norrtäljeån]] (Švedska) *[[Norsälven]] (Švedska) *[[North Canadian River]] (ZDA) *[[Nossan]] (Švedska) * [[Nota (reka)]] (Finska, Rusija) * [[Noteć]] (Poljska) *[[Novčica]] (Hrvaška) * [[Noveglia]] (Italija) * [[Novohradka]] (Češka) *[[Nowood]] (ZDA) *[[Numedalslågen]] (Norvaška) *[[Núpsvötn]] (Islandija) * [[Nure]] (Italija) *[[Nybroån]] (Švedska) *[[Nyköpingsån]] (Švedska) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ob]] (3650&nbsp;km od izvira reke [[Katun (reka)|Katun]]; 5410 km z Irtišem), Rusija * [[Obal]] (Belorusija) *[[Oberach]] (Avstrija) * [[Obra]] (Poljska) * [[Obrh]] (Slovenija) * [[Obrzyca]] (Poljska) * [[Obsenica]] (Hrvaška) * [[Obva]] (Rusija) *[[Očevlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Odenica]] (Hrvaška) *[[Odense Å]] (Danska) * [[Odra]] (854&nbsp;km) (Poljska, Češka, Nemčija) * [[Odra, Hrvaška|Odra]] (83&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Ofanto (reka)]] (Italija) * [[Oglio]] (Italija) * [[Ognon]] (Francija) *[[Ognona]] (Švica) * [[Oggoué]] (Gabon) * [[Ogosta]] (Bolgarija) * [[Ogre]] (Latvija) *[[Ogströmmen]] (Švedska) *[[Ohama]] (ZDA) *[[Ohau]] (Nova Zelandija) * [[Ohio (reka)|Ohio]] (981&nbsp;km) (ZDA) * [[Ohm (reka)|Ohm]] (Nemčija) * [[Ohre]] (Nemčija) * [[Ohře]], ''Eger'' (105&nbsp;km) (Nemčija, Češka) *[[Oignin]] (Francija) * [[Oise (reka)|Oise]] (302&nbsp;km) (Belgija, Francija) *[[Oison]] (Francija) *[[Öjån]] (Švedska) * [[Oka (reka)|Oka]] (1500&nbsp;km) (Rusija), * [[Okavango]] (1700&nbsp;km) (Angola, Namibija, Bocvana) * [[Oker (reka)]] (Nemčija) *[[Okićnica]] (Hrvaška) *[[Okna]] (Slovaška) *[[Olandsån]] (Švedska) * [[Oława]] (Poljska) * [[Olenjok]] (2,292&nbsp;km) (Rusija) * [[Oleška]] (Češka) * [[Olifants (Limpopo)]], ''Elefantes'' (346&nbsp;km) (Južnoafriška republika, Mozambik) *[[Olivento]] (Italija) *[[Ölfusá]] (Islandija) *[[Olio]] (Italija) * [[Oljokma]] (1436&nbsp;km) (Rusija) *[[Oľka]] (Slovaška) * [[Olona]] (italija) *[[Olpeta]] (Italija) * [[Olša]] (Avstrija/Koroška) * [[Olšava]] (Češka) * [[Olše]]/Olza (Češka/Poljska) * [[Olšinka]] (Češka) * [[Olt]] (Romunija) * [[Olteț]] (Romunija) *[[Olza]] (Češka) * [[Om (reka)|Om]] (1091&nbsp;km) (Rusija) *[[Ombla]] (Hrvaška) * [[Ombrone]] (Italija) *[[Omoloj]] (Rusija) * [[Omolon]] (Rusija) * [[Omulew]] (Poljska) *[[Omurovska reka]] (Bolgarija) * [[Ondava]] (Slovaška) *[[Ondavka]] (Slovaška) * [[Onega]] (Rusija) * [[Onon]] (-Gol) (953&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Opava (reka)|Opava]] (Češka Šlezija) *[[Opavice]] (Češka) * [[Oplotniščica]] (Slovenija) * [[Oranje (reka)|Oranje]] (2.200&nbsp;km) (Lesoto, Južnoafr. republika, Namibija) * [[Orava]] (Slovaška) * [[Orb]] (Francija) * [[Orbe]] (Švica) * [[Orbe Thielille]] (Švica) * [[Orcia]] (Italija) * [[Orco]] (Italija) *[[Oreälven]] (Švedska) *[[Örekilsälven]] (Švedska) * [[Oreto]] (Italija-Sicilija) *[[Orge]] (Francija) * [[Orhon]] (Mongolija) *[[Oril´]] (Ukrajina) * [[Orinoko]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija?, Venezuela) *[[Orkla]] (Norveška) * [[Orla]] (Poljska) * [[Orlice]] (Češka) *[[Orlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Orljava]] (Hrvaška) * [[Ornain]] (Francija) * [[Orne]] (Francija) * [[Oront]] (Asi /''Nahr el Asi'') (571&nbsp;km) (Libanon, Sirija, Turčija) *[[Örsundaån]] (Švedska) *[[Örtze]] (Nemčija) * [[Orzyc]] (Poljska) * [[Osam]] (Bolgarija) *[[Ösan]] (Švedska) *[[Osanica]] (Bosna in Herc.) * [[Osapska reka]] (Slovenija, Italija) *(Velika) [[Osatina]] (Hrvaška) *[[Osječak]] (Bosna in Herc.) * [[Oskava]] (Češka) *[[Oskop]] (Rusija, Ukrajina) * [[Oslava]] (Češka) *[[Osse]] (Francija) * [[Oste]] (Nemčija) *[[Österdalälven]] (Švedska) *[[Ostrach]] (Nemčija) *[[Ostravice]] (Češka) * [[Ostružná]] (Češka) * [[Osum]] (Albanija) * [[Otava]] (Češka) * [[Otešica]] (Hrvaška) * [[Oti]] (Burkina Faso, Benin/Togo, Togo/Gana) *[[Otinja]] (Severna Makedonija) *[[Otra]] (Norvaška) * [[Ottawa (reka)|Ottawa]] (1271&nbsp;km) (Kanada) *[[Otuča]] (Hrvaška) * [[Otzthaler Ach]] (Avstrija) *[[Ouanne]] (Francija) *[[Ouche]] (Francija) *[[Oudon]] (Francija) * [[Ouémé (reka)|Ouémé]] (Benin) * [[Oulu]] (Finska) * [[Ounasjoki]] (Finska) * [[Our (reka)]] (Belgija, Luksemburg, Nemčija) *[[Ource]] (Francija) *[[Ourcq]] (Francija) * [[Ourthe]] (Belgija) * [[Ouse, Yorkshire]] (Anglija) * [[Ouse, Sussex]] (Anglija) * [[Great Ouse]] (Anglija) *[[Oust]] (Francija) * [[Ouvèze]] (Francija) * [[Ouysse]] (Francija) * [[Ozanne]] (Francija) {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=24em}} * [[Paal]] (Avstrija) * [[Paar]] (Nemčija) * [[Pad]], ''Po'' (652&nbsp;km) (Italija) * [[Pada]] (Estonija) * [[Padma]] (Indija?, Bangladeš) * [[Paillon]] (Francija) * [[Paka]] (Slovenja) *[[Pakarae]] (Nova Zelandija) * [[Pakra]] (Hrvaška) * [[Palar]] (Indija) *[[Paltinul]] (Romunija) * [[Palten]] (Avstrija) * [[Pamba (reka)]] (Indija-Kerala) * [[Panaro]] (Italija) *[[Panjica]] (Srbija) * [[Para]] (Brazilija) * [[Paragvaj (reka)|Paragvaj]] (2695&nbsp;km) (Paragvaj, Brazilija, Argentina, Bolivija) * [[Parana]] (3998&nbsp;km) (Brazilija, Paragvaj, Argentina) * [[Parbati]] (Indija) *[[Paríž]] (Slovaška) *[[Pärlälven]] (Švedska) * [[Parma (reka)|Parma]] (Italija) * [[Parnaíba]] (1,400&nbsp;km) (Brazilija) * [[Pärnu]] (Estonija) *[[Paroo]] (Avstralija) * [[Parrett]] (Anglija) * [[Parsęta]]/Prośnica (Poljska) * [[Partizanskaja]] (Rusija) * [[Pasłęka]] (Poljska) * [[Pa Sak]] (Tajska) * [[Passer]]/Passirio (Italija/Južna Tirolska) *[[Pasvikelva]]/Paatsjoki (Finska, Norveška, Rusija) * [[Patapsco]] (ZDA) * [[Pats]] (Finska/Norveška/Rusija) * [[Pavllë]] /Pavlla' (Grčija, Albanija) *[[Pawtuxet]] (ZDA) * [[Pazinčica]] (Hrvaška-Istra) * [[Pčinja]] (Srbija, Severna Makedonija) * [[Peace (Kanada)|Peace]] (1923&nbsp;km) (Kanada) * [[Pecos]] (ZDA) * [[Pečka Bistrica]] /''Peja Bistrica/Lumbardhi i Pejës'' (Kosovo) * [[Pečora]] (1809&nbsp;km) (Rusija) * [[Pededze]] (Latvija, Estonja) * [[Pedieos]] (Ciper) * [[Pedja]] (Estonija) * [[Peene]] (Nemčija) * [[Pegnitz]] (Nemčija) * [[Pek]] (Srbija) * [[Pellice]] (Italija) * Pena (alb. ''Shkumbin'') (Severna Makedonija) * [[Penganga]] (Indija) * [[Penner]] (Indija) *[[Perec]] (Slovaška) * [[Perijar]] (Indija-Kerala) *[[Perna]] (Hrvaška) *[[Peručica]] (Bosna in Herc.) *[[Pesa]] (Italija) * [[Pescara (reka)|Pescara]] (Italija) * [[Pesnica (reka)|Pesnica]] (Slovenija) * [[Peščanka]] (Rusija) *[[Petikån]] (Švedska) *[[Petrinjčica]] (Hrvaška) *[[Petit Morin]] (Francija) *[[Pettorina]] (Italija) * [[Picentino]] (Italija) * [[Pfinz]] (Nemčija) * [[Piava]], ''Piave'' (220&nbsp;km) (Italija), * [[Pielach]] (Avstrija) *[[Piesting]] (Avstrija) * [[Piława]] (Poljska) * [[Pilcomayo (reka)|Pilcomayo]] (1100&nbsp;km) (Argentina, Bolivija, Paragvaj) * [[Pilica (reka)|Pilica]] (Poljska) * [[Pinega]] (Rusija) * [[Ping]] (Tajska) * [[Pinka]] (Avstrija, Madžarska) * [[Pinn]] (Irska) *[[Pioverna]] (Italija) * [[Pirita]] (Estonija) * [[Piomba]] (Italija) *[[Pisa (reka)]] (Poljska) * [[Pisuerga]] (Španija) * [[Pišnica]] (Slovenija) * [[Pite]]/Piteälven (Švedska) *[[Pitten]] (Avstrija) * [[Piusa]] (Estonija) * [[Pižma]] (Rusija) * [[Pjasina]] (Rusija) * [[Piva]] (34&nbsp;km) (Črna gora) * [[Pivka (reka)|Pivka]] (Slovenija) *[[Pivoňka]] (Češka) * [[Pjoza]] (Rusija) * [[Platani]] (Italija-Sicilija) *[[Plavnica]] (Hrvaška) *[[Plavska reka]] (Kosovo, Albanija) *[[Platte (reka)|Platte]] (povirna kraka: South Platte, North Platte) (ZDA) *[[Plesná]] (Češka) *[[Plessur]] (Švica) * [[Pliszka]] (Poljska) *[[Plitvica (reka)]] (Hrvaška) * [[Pliva (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Plivica]] (Hrvaška) * [[Ploučnice]] (Češka) *[[Plovuča]] (Bosna in Hercegovina) *[[Poblačnica]] (Srbija, Bosna in H.) * [[Pogăniș]] (Romunija) * [[Polcevera]] (Italija) * [[Polskava (potok)]] (Slovenija) * [[Polska Woda]]/Młyńska Woda (Poljska) * [[Põltsamaa]] (Estonija) *[[Ponijerka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ponor (Vrbas)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Río de la Plata]] (290&nbsp;km) Argentina, Urugvaj * [[Podkamena Tunguska]] (1865&nbsp;km) (Rusija) * [[Polonka]] (Ukrajina) * [[Pöls]] (Avstrija) * [[Polskava (potok)|Polskava]] (Slovenija) *[[Pominicja]] (Ukrajina) * [[Ponnaiyar]] (Indija) * [[Ponoj]] (Rusija) *[[Ponor]] (Bosna in Hercegovina) *[[Pontebana]] (Italija) * [[Popigaj]] (Rusija) *[[Popovska]] (Bolgarija) *[[Porcupine River]] (Kanada, ZDA) * [[Poprad]] (Slovaška, Poljska) *[[Porečka reka]] (Srbija) *[[Poričnica]] (Bosna in H.) *[[Poschiavino]] (Italija) * [[Potenza (reka)|Potenza]] (Italija) *[[Potomac (reka)]] (ZDA) * [[Potong]] (Severna Koreja) *[[Powder]] (ZDA) * [[Prača (reka)|Prača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prahova]] (Romunija) * [[Prandi]] (Estonija) * [[Pregolja]]/nem. Pregel, lit. Prieglius/ (Rusija-Kaliningrad) * [[Preševska Moravica]] (Srbija) *[[Pridvorica (reka)]] (Črna Gora) * [[Pripjat (reka)|Pripjat]] (Belorusija, Ukrajina) * [[Prizrenska Bistrica]] (Kosovo) /''Lumbardhi i Prizrenit" * [[Prosna]] (Poljska) * [[Prostir]] (Ukrajina, Belorusija) * [[Protoka Ularovskaja]] (Rusija) *[[Protva]] (Rusija) *[[Provadijska reka]] (Bolgarija) *[[Providence]] (ZDA) * [[Prüm]] (Nemčija) *[[Prusačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prut]] (953&nbsp;km) Romunija, Moldavija, Ukrajina *[[Psel]] (Rusija, Ukrajina) *[[Psjana]] (Ukrajina) * [[Pšata]] (Slovenija) *[[Pšovka]] (Češka) *[[Puerco]] (ZDA) * [[Pühajõgi]] (Estonija) *[[Pukaki]] (Nova Zelandija) * [[Pulkau]]/Pulkava (Avstrija, Češka) * [[Pulonga]] (Rusija) * [[Pulsnitz]]/Połčnica (Nemčija) *[[Punkva]] (Češka) * [[Pur]] (Rusija) *[[Purari]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Purna]] (2 različni, Indija) *[[Purnitz]] (Nemčija) * [[Purus]] (3382&nbsp;km) (Brazilija, Peru) * [[Purtse]] (Estonija) *[[Pušnica]] (Srbija) * [[Putna]] (Romunija) * [[Pyhä]] (Finska) {{div col end}} == Q == * Rio [[Quaresimo]] (Italija) * [[Queanbeyan]] (Avstralija) * [[Quiliano]] (Italija) * [[Čingšui]] (Kitajska) == R == {{div col|colwidth=24em}} *[[Råån]], prej tudi Kvistoftaån (Švedska) * [[Raba]] (283&nbsp;km) Avstrija/Madžarska * [[Raba, Koroška (reka)|Raba, Koroška]] (Avstrija) * [[Raba, Poljska]] *[[Rabiusa]] (Švica) * [[Rabnitz]] /Répce, Rábca (Avstrija, Madžarska) * [[Ráckevel Duna|Ráckevel (Soroksári-) Duna]] (Madžarska) * [[Racovăț]] /''Rakovec'' (Ukrajina/Moldova) * [[Rača (reka)|Rača]] (Slovenija) *[[Račica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Radava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Radika (reka)|Radika]] (Kosovo, Severna Makedonija) * [[Radimna]] (Romunija) * [[Radbuzá]] (Češka) * [[Radoljna]] (Slovenija) * [[Radomka]] (3, Poljska) *[[Radomlja]] (Slovenija) *[[Radonja]] (Hrvaška) *[[Radošinka]] (Slovaška) * [[Radovna (reka)|Radovna]] (Slovenija) *[[Radulja]] (Slovenija) * [[Raudna]] (Estonija) * [[Radunia]] (Poljska) *[[Rai]] (Italija) *[[Rajkovića reka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rajčanka]] (Slovaška) * [[Rak (reka)|Rak]] (Slovenija) *[[Rakaia]] (Nova Zelandija) *[[Rakitnica (reka)]] (Slovenija; 2.: Bosna in Hercegovina) *[[Rakovica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Rama (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ramsauer Ache]] (Nemčija) * [[Rannapungerja]] (Estonija) *[[Râncăciov]] (Romunija) * [[Rance]] (Francija) *[[Rånden]] (Švedska) *[[Råne]]/[[Råneälven]] (Švedska) *[[Rangitata]] (Nova Zelandija) *[[Rapaätno]]/Rapa (Švedska) * [[Rapti]] (Indija) *[[Rasa]] (Romunija) * [[Rasina]] (Srbija) *[[Råstätno]] (Švedska) * [[Raša (reka)|Raša]] (Hrvaška-Istra) *[[Rašica (potok)|Rašica]] (Raščica) (Slovenija) * [[Raška (reka)|Raška]] (Srbija) *[[Râul Doamnei]] (Romunija) *[[Rauma]] (Norveška) * [[Răut]] (Moldova) *[[Rautasälven]] (Švedska) * [[Ravi (reka)|Ravi]] (720 &nbsp;km) (Indija, Pakistan) * [[Razdolnaja]] (Rusija), * [[Rdeča reka]] (1149&nbsp;km) (Kitajska, Vietnam), * [[Read Rock]] (110&nbsp;km) (ZDA), * [[Red River]] (ZDA) * [[Recknitz]] (Nemčija) * [[Rečica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Reda]] (Poljska) * [[Rednitz]] (Nemčija) * [[Rega (reka)|Rega]] (Poljska) * [[Regen (reka)]] (Nemčija) *[[Reghena]] (Italija-Furlanija) * [[Regnitz]] (Nemčija) * [[Reisen]] (Norveška) * [[Reiu]] (Estonija) * [[Reka (reka)|Reka]] (Slovenija) * Reka (Hrvaška) * [[Reka svetega Lovrenca]] (928&nbsp;km z estuarijem) (Kanada/ZDA) * [[Reklanica]] (Italija) * [[Rems]] (Nemčija) * [[Ren]] (1233&nbsp;km) (Švica, Lihtenštajn/Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska) *[[Rena]](elva) (Norveška) * [[Rench]] (Nemčija) * [[Reno (reka)|Reno]] (Italija) * [[Répce]] (Avstrija?, Madžarska) *[[Republican]] (ZDA) *[[Rère]] (Francija) *[[Resava]] (Srbija) *[[Ressa]] (Rusija) *[[Rešetarica]] (Hrvaška) *[[Retrone]] (Italija) * [[Reuss]] (Švica) *[[Revúca]] (Slovaška) *[[Revuha]] (Ukrajina) * [[Rēzekne]] (Latvija) *[[Rezija (potok)|Rezija]] (Resia) (Italija) *[[Rezovska reka]]/[[Rezovo]] /Mutlu (Bolgarija/Turčija) *[[Rhue]] (Francija) *[[Rhume]] (Nemčija) * [[Ribble]] (Anglija) *[[Ribe Å]] (Danska) * [[Ribnica (reka)]] (Slovenija) * [[Ribnica (Bosna)]] (BiH) * [[Ribnica (Črna Gora)]] *[[Ribnica (Hrvaška)]] *[[Ribnica (Srbija)]] *[[Ribnjak]] (Bosna in Hercegovina) *[[Rickleån]] (Švedska) * [[Ričica (reka)|Ričica]] (Hrvaška) *[[Říčka]] (Češka) *[[Riebnesströmmen]] (Švedska) * [[Rienz]]/Rienza (Italija/Južna Tirolska) * [[Rihand]] (Indija) *[[Rijeka (reka)]] (Bosna in H.) * [[Rika (reka)]] (Ukrajina; 2. Bosna in Herc.) * [[Rimava]] (Slovaška) *[[Rimavica]] (Slovaška) * [[Rimjin]] (Severna, Južna Koreja) * [[Rinya]] (Madžarska) * [[Rinža]] (Slovenija) *[[Risån]] (Švedska) * [[Risle]] (Francija) * [[Riss]] (Nemčija) * [[Rizzanese]] (Francija-Korzika) * [[Rio Grande]] (3051&nbsp;km) (ZDA, Mehika), * [[Rio Madeira]] (1450 &nbsp;km) (Bolivija, Brazilija), * [[Rio Negro (Amazonka)]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija, Venezuela, Brazilija) * [[Río Negro, Urugvaj]] (Urugvaj) *[[Rivo Tella]] (Italija) * [[Rječina]] (Hrvaška) * [[Rjurjuzan]] (Rusija) * [[Rodach]] (Nemčija) *[[Rodenberger Aue]] (Nemčija) * [[Kleine Röder]] (Wilde Röder); [[Grosse Röder]] (Nemčija) * [[Roding]] (Anglija) * [[Rogatnica]] (Slovenija) * [[Rögnitz]] (Nemčija) *[[Röjdan]] (Švedska) * [[Roja]] (Latvija) *[[Rokån]]/Rok (Švedska) *[[Rokava]] (Slovenija) * [[Rokytná]] (Češka) *[[Rolfsån]] (Švedska) * [[Romže]] (Češka) * [[Rona]] (813&nbsp;km) (Švica, Francija) *[[Ronco]] (Italija) *[[Rönne å]] (Švedska) *[[Ronnebyån]]/Ronneby (Švedska) *[[Rons]] (Španija) *[[Ropot]] (Srbija) *[[Ropotamo]] (Bolgarija) *[[Rörån]] (Švedska) *[[Ros´]] (Ukrajina) *[[Rosån]] (Švedska) *[[Rosica]] (Bolgarija) * [[Rospuda]] (Poljska) * [[Rot]] (Nemčija) *[[Rotaldo]] (Italija) *[[Rotna]]/[[Rottnan]] (Norveška, Švedska) * [[Rott (reka)|Rott]] (Nemčija) * [[Roubaud]] (Francija) *[[Rouvre]] (Francija) * [[Roya]] /Roia (Francija, Italija) *[[Ruamahanga]] (Nova Zelandija) * [[Rusava]] (Češka) * [[Rubikon]] (80&nbsp;km), Italija *[[Ruda-Grab]] (Hrvaška) *[[Ru de Servais]] (Francija) *[[Rudava]] (Slovaška) * [[Rudnaja]] (Rusija) * [[Ruhr]] (Nemčija) *[[Ruisseau de Blagour]] (Francija) *[[Ruisseau du Boulet]] (Francija) *[[Ruisseau de Vaunaises]] (Švica) * [[Rūja]] (Latvija) * [[Rumena reka]] (5464&nbsp;km) Huangho, Huang He, (Kitajska) *[[Rumin]] (Hrvaška) *[[Rupel (reka)]] (Francija) *[[Rur]]/Roer (Nemčija, Nizozemska) * [[Rurubu]] (416&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Rusokastrenska reka]] (Bolgarija) * [[Ruzizi]] - (117&nbsp;km) glavna pritočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Rye Å]] (Danska) * [[Ryesong]] (Južna Koreja) * [[Rzav]] (Srbija) * [[Rzav (Drina)]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) {{div col end}} == S == {{div col|colwidth=24em}} * [[Saalach]] (Avstrija, Nemčija) * [[Saale]] (413&nbsp;km) (Nemčija) * [[Saane]]/Sarine (Švica) * [[Saar]] (246&nbsp;km) (Nemčija) *[[Sabar]] (Romunija) * [[Sabari]] (Indija) * [[Sabarmati]] (Indija) * [[Sabato]] (Italija) * [[Sächische Saale]] (Nemčija) *[[Saco]] (Italija) * [[Sacramento (reka)|Sacramento]] (ZDA) *[[Sadika]] (Bosna in Herc.) *[[Sagån]] (Švedska) * [[Saggau]] (Avstrija) * [[Sâi]] (Romunija) *[[Saigon (reka)]] (Vietnam) * [[Sajó]]/[[Slaná]] (Slovaška, Madžarska) * [[Sakae Krang]] (Tajska) * [[Sakarya]] (gr. Sangarios) (Turčija-Anatolija) * [[Saksahan]] (Ukrajina) * [[Salaca]] (Latvija) * [[Salado]] (2 reki, Argentina in 1 Mehika) *[[Salat]] (Francija) *[[Salinas]] (ZDA) * [[Salinello]] (Italija) * [[Salso]]/''Imera Meridionale'' (Italija-Sicilija) * [[Salso Cimarosa]] (Italija-Sicilija) * [[Salto]] (Italija) *[[Salva]] (Ukrajina) * [[Salven]] (3289&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar=Burma, Tajska) * [[Salz]] (Nemčija) * [[Salza]] (Avstrija) * [[Salzach]] (227&nbsp;km), Avstrija/Nemčija/ * [[Samara (reka)|Samara]] (Rusija; 2. = Ukrajina) * [[Samarga]] (Rusija) *[[Sambre]] (Francija, Belgija) * [[Samur]] (Rusija/Azerbajdžan) * [[San (reka)|San]] (458&nbsp;km) Poljska, Ukrajina * [[Sana (reka)|Sana]] (142&nbsp;km) Bosna in Hercegovina *[[Såna]] oz. [[Hølenelva]] (Norveška) * [[Sanarka]] (Rusija) *[[San Bartolomeo]] *[[Sandusky (reka)]] (ZDA) * [[Sanggan]] (Kitajska) * [[Sangone]] (Italija) * [[Sangro]] (Italija) *[[Sanica]] (Bosna in H.) *[[Sangisälven]] (Švedska) * [[San Joaquin]]/Río San Joaquín (ZDA) *[[San Juan]] (Mehika) * [[San Leone]] (Italija-Sicilija) * [[Sanna]] (Avstrija) * [[Sansobbia]] (Italija) * [[Santerno]] (Italija) * [[Saona]] /Saône /Sona (Francija) * [[São Francisco (reka)|São Francisco]] (2,830&nbsp;km) (Brazilija) * [[Sapna]] (Bosna in H.) *[[Sarantaporos]]/Sarandapor (Grčija/Albanija) * [[Sarata]] (Moldova, Ukrajina) * [[Sarbaj]] (Rusija) *[[Sarca]] (Italija) *[[Sarca di Campiglio]] (Italija) *[[Sarca di Val Genova]] (Italija) * [[Sarca-Mincio]] (Italija) * [[Sarine]] (Švica) *[[Sarner Aa]] (Švica) * [[Sarthe]] (Francija) * [[Sárvíz]] (Madžarska) * [[Saskatchewan (reka)|Saskatchewan]] (547&nbsp;km) (Kanada) **South Saskatchewan River (1.392 km) &North Saskatchewan River (1.287 km) * [[Sasar]] (Romunija) * [[Sateska reka]] (Severna Makedonija) * [[Satledž]] Satluj/Lagden Zhanbo (Kitajska/Tibet, Indija, Pakistan) *[[Sauðá]] (Islandija) * [[Sauer]] /fr. Sûre (Belgija, Luksemburg, Nemčija) * [[Sauga]] (Estonija) * [[Sauldre]] (Francija) *[[Saulx]] (Francija) * [[Sava]] (947&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Herc., Srbija) * [[Sava Bohinjka]] (Slovenija) * [[Sava Dolinka]] (Slovenija) *[[Savannah (reka)]] (ZDA) *[[Sävarån]] (Švedska) * [[Save]] (Francija) *[[Säveån]] (Švedska) * [[Savio]] (Italija) * [[Savinja]] (96&nbsp;km) (Slovenija) * [[Sawa]] (Poljska) * [[Sawica]], Sasek (Poljska) *[[Saxån]], [[Saxälven]] (Švedska) * [[Sázava]] (Češka) *[[Sazlijka]] (Bolgarija) *[[Scarpe]] (Francija) *[[Schiau]] (Romunija) * [[Schlierach]] (Nemčija) * [[Schmida]] (Avstrija) *[[Schmur]] (Švica) *[[Schunter]] (Nemčija) * [[Schussen]] (Nemčija) * [[Schwalm]] (2, Nemčija) *[[Schwarza]] (Avstrija) * [[Schwarzach]] (Nemčija) * [[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Schwarze Laber]] (Nemčija) * [[Schwechat (reka)]] (Avstrija) *[[Scie]] (Francija) * [[Secchia]] (Italija) *[[Sédelle]] (Francija) *[[Sée]] (Francija) *[[Seeache]] (Avstrija) *[[Seez]] (Švica) * [[Segre (reka)|Segre]] (Španija/Katalonija) *[[Sejm (reka)]] (Rusija, Ukrajina) * [[Sejmkan]] (Rusija) *[[Sekčov]] (Slovaška) *[[Selá]] (Islandija) *[[Selångersån]] (Švedska) * [[Sele (reka)|Sele]] (Italija) * [[Selenga]] (992&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Selendža]] (Rusija) * [[Selja]] (Estonija) * [[Selška Sora]] (Slovenija) * [[Sélune]] (Francija) * [[Seman]] (Albanija) *[[Semešnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Semme]] (Francija) *[[Semnon]] (Francija) *[[Semois]] /fr. Semoy (Belgija, Francija) * [[Sena]], ''Seine'' (776&nbsp;km) (Francija), * [[Senegal (reka)|Senegal]] (1086 &nbsp;km) (Senegal, Mavretanija, Mali) *[[Senkovec]] (Bolgarija) *[[Sennevière]] (Francija) *[[Senouire]] (Francija) *[[Sense]] (Švica) *[[Sepik]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Serahis]] (Ciper) * [[Serchio]] (Italija) *[[Serein]] (Francija) * [[Serio]]/Sère/ (Italija) *[[Serre]] (Francija) * [[Sesia]] (Italija) *[[Seudre]] (Francija) *[[Seuge]] (Francija) *[[Seugne]] (Francija) * [[Severn]] (Wales, Anglija) *[[Severn River]] (2 reki v Kanadi/prov. Ontario z razl. izlivoma) *[[Severski Donec]] (Ukrajina) * [[Sèvre Nantaise]] (Francija) * [[Sèvre Niortaise]] (Francija) * [[Seynes]] (Frqncija) * [[Shabeelle]] (2714&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Shalë]] /''Shala'' (Albanija) * [[Shannon (reka)|Shannon]] (Irska) * [[Sharavati]] (Indija) * [[Sharoargun]] (Rusija) * [[Shivanath]] (Indija) * [[Shkumbin]] (Albanija) *[[Shoshone]] (ZDA) * [[Shushicë]]/Vlora (Albanija) * [[Siagne]] (Francija) *[[Sianne]] (Francija) *[[Sichon]] (Francija) * [[Sieg]] (Nemčija) * [[Siesartis]] (Litva) *[[Sieve]] (Italija) *[[Sihavka]] (Ukrajina, Poljska) *[[Sihl]] (Švica) * [[Siika]] (Finska) *[[Sikån]] (Švedska) *[[Sikenica]] (Slovaška) * [[Sil (reka)|Sil]] (Španija) * [[Sile (reka)|Sile]] (Italija) * [[Sileru]] (Indija) * [[Sill]] (Avstrija-Tirolska) *[[Sillerboån]] (Švedska) * [[Silke]] (Nemčija) * [[Silva (reka)|Silva]] (Rusija) *[[Silverån]] (Švedska) *[[Simested Å]] (Danska) * [[Simeto]] (Italija-Sicilija) * [[Simme]] (Švica) *[[Sims Bayou]] (ZDA) *[[Sinapovska]] (Bolgarija) * [[Sindh]] (Indija) * [[Sinn]] (Nemčija) * [[Sinne]] (Italija) *[[Sinoha]] (Ukrajina) * [[Sió]] (Madžarska) *[[Sioule]] (Francija) *[[Sipi]] (Uganda) * [[Sir Darja]] (2256&nbsp;km) (Kirgizistan, Tadžikistan, Uzbekistan, Kazahstan) * [[Siret (reka)|Siret]], ''Siretul, Seret'' (647&nbsp;km) (Romunija) * Torrente [[Sisola]] (Italija) * [[Sitnica]] (Črna gora) (2. Kosovo) *[[Sitter]] (Švica) * [[Siva]] (Rusija) *[[Sjaunjaätno]] (Švedska) *[[Sjoa]] (Norveška) *[[Sjoutälven]] (Švedska) *[[Skaftá]] (Islandija) *[[Skålån]] (Švedska) * [[Skals (reka)|Skals]] Å (Danska) *[[Skäppträskån]] (Švedska) *[[Skärjån]] (Švedska) *[[Skeboån]] (Švedska) *[[Skeiðará]]/Skeiðarársandur (Islandija) *[[Skele]] (Bosna in Hercegovina) * [[Skellefte]] /Skellefteälven (Švedska) * [[Skern (reka)|Skern]] /Skjern Å (Danska) *[[Skiensvassdraget]] (Norveška) *[[Skógá]] (Islandija) * [[Skomlja]] (Bolgarija) * Skora (Poljska) * [[Skotawa]] (Poljska) *[[Skräbeån]] (Švedska) *[[Skrapež]] (Srbija) * [[Skrivyte]] (Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Skrwa]] (Poljska) * [[Slaney]] (Irska) * [[Slatina, reka|Slatina]] (Slovaška) *[[Slatinica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Slatinska rijeka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Sluč]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Slunjčica]] (Hrvaška) * [[Słupia]] (Poljska) *[[Smagne]] (Francija) *[[Smotača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Smršnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Smutná]] (Češka) * [[Snake (reka)|Snake]] (1078&nbsp;km) - največji pritok Kolumbije v državi Washington, ZDA *[[Snärjebäcken]] (Švedska) *[[Snarumselva]] (Norveška) *[[Snoderån]] (Švedska-Gotland) * [[Soča]], ''Isonzo'' (138&nbsp;km) (Slovenija, Italija) * [[Soči (reka)|Soči]] (Rusija) *[[Söderköpingsån]] (Švedska) *[[Sog]]/Sogið (Islandija) * [[Soh]] (Kirgizistan, Uzbekistan) *[[Sohodol]] (Romunija) *[[Sokočnica]] (Bosna in Herc.) * [[Solba]] "Sulm" (Avstrija-Štajerska); 1 tudi v Rusiji *[[Soligo]] (Italija) * [[Soma]] (245&nbsp;km), Francija * [[Someș]] + povirni [[Someşul Mare]] (Romunija) * [[Someșul Mic]]=[[Someșul Cald]]+[[Someșul Rece]] (Romunija) * [[Somovka]] (Rusija) * [[Son]] (Indija) * [[Songhua Džjang]]/[[Songdžjnang]]? (Kitajska) *[[Sonna]] (Italija) *[[Soligo]] (Italija) *[[Søo]] (Norveška) * [[Soodla]] (Estonija) * [[Sopota (reka)|Sopota]] (Slovenija) * [[Sora]] (52&nbsp;km s Poljansko Soro), Slovenija *[[Sör-Lillån]] (Švedska) * [[Sorraia]] (Portugalska) * [[Sosika]] (Rusija) * [[Sotla]] /''Sutla'' (90&nbsp;km) (Slovenija/Hrvaška) *[[Sož]] (Belorusija...) * [[Spačva]] (Hrvaška) * [[Spey]] "Uisge Spe" (Škotska) * [[Spodnja Tunguska]] (2989&nbsp;km) (Rusija) * [[Spöl]] /[[Aqua Granda]] (Švica, Italija) * [[Sporzana]] (Italija) * [[Spreča]] (Bosna in H.) * [[Spree]] (Nemčija) * [[Sredecka reka]] (Bolgarija) *[[Stångån]] (Švedska) *[[Stanička rijeka]] (Bosna in Herceg.) *[[Stara reka]] (Severna Makedonija) (2. Bolgarija) *[[Stare Rehišče]] (Ukrajina) *[[Stavnja]] (Bosna in Herceg.) *[[Stebnik]]/Stebnyk (Ukrajina, Poljska) *[[Stebnyk]] (Ukrajina - 2.) *[[Steinbach]] (Avstrija) *[[Stella]] (Italija-Furlanija) *[[Stensån]] (Švedska) * [[Stepenitz]] (Nemčija) * [[Steyr (reka)|Steyr]] (Avstrija) *[[Stiller]] (Nemčija) * [[Stir]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Stizzon]] (Italija) * [[Stohid]] (Ukrajina) *[[Stoličný potok]] (Slovaška) * [[Stonávka]] (Češka) *[[Storå]](en) (Danska) * [[Stour]] (Anglija) * [[Strem]] (Avstrija) * [[Streu]] (Nemčija) * [[Střela]] (Češka) *[[Strij (reka)]] (Ukrajina) *[[Strjama]] (Bolgarija) *[[Stropnice]]/Strobnitz (Avstrija, Češka) *[[Storån]] (več rek na Švedskem) *[[Storbodströmmen]] (Švedska) *[[Strömsån]] (2 reki na Švedskem) *[[Strudena]] (Bolgarija) *Struga (Hrvaška) * [[Struma]] (Strimon) (415&nbsp;km), Bolgarija, Grčija * [[Strumica (reka)|Strumica]]/ [[Strumešnica]] (Severna Makedonija, Bolgarija) * [[Studenica]] (Srbija) *[[Studva]] (Hrvaška) *[[Strwiąż]]/Strivigor (Poljska, Ukrajina) * [[Strzegomka]] (Poljska) * [[Stržen]] (Slovenija) *[[Střela]] (Češka) *[[Stupčanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Stura del Monferrato]] (Italija) * [[Stura di Demonte]] (Italija) * [[Stura di Lanzo]] (Italija) * [[Subarnarekha]] (Indija) *[[Subocka]] (Hrvaška) * [[Suceava (reka)|Suceava]] (Romunija/Ukrajina?) *[[Suchá]] (Slovaška) * [[Suck]] (Irska) * Suda (Rusija) *[[Südaue]] (Nemčija) * [[Sude]] (Nemčija) * [[Sugoj]] (Rusija) * [[Suha reka]] (Bolgarija) *[[Suhodolnica]] (Slovenija) * [[Suhona]] (Rusija) * [[Suhre]] (Švica) *[[Suippe]] (Francija) * [[Suir]] (Irska) *[[Sukelj]] (Ukrajina) * [[Sula]], ime rek v Ukrajini, Belorusiji in dveh v Rusiji * [[Sulak]] (Rusija) * [[Sulby]] (otok Man) *[[Suldalslågen]] (Norveška) * [[Sülz]] (Nemčija) * [[Sumida (reka)|Sumida]] (Japonska) *[[Sunja (reka)]] (Hrvaška) * [[Supij]] (Ukrajina) * [[Supraśl]]/Sprząśla (Poljska) *[[Suran]] (Francija) *[[Suså]] (Danska) *[[Suseån]] (Švedska) *Sušica (1. Bosna in Hercegovina; 2. Črna Gora; 3. Hrvaška; 4. Srbija) *[[Sutina]] (Hrvaška) *[[Sutorina]] (Hrvaška, Črna Gora) *[[Sutjeska (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Suturlija]]/Sutrolija (Bosna in Hercegovina) *[[Suvaja (reka)]] (Hrvaška) *[[Suze]] (Švica) * [[Suženjska reka]] (415&nbsp;km) (Kanada) *[[Svartälven]] (Švedska) *[[Svartån]] (Švedska, več rek) *[[Svärtaån]] (Švedska) *[[Sverkestaån]] (Švedska) * [[Svētaine]] (Latvija) * [[Svēte]] (Latvija) *[[Sviča]] (Ukrajina) *[[Svinjara]] (Bosna in Hercegovina) *[[Svinka]] (Slovaška) * [[Svir]] (Rusija) * [[Svitava]] (Češka) * [[Svitávka]] (Češka, Nemčija) * [[Svratka]] (Češka) *[[Svržnica]] (Hrvaška) * [[Skwa]], [[Rozoga]] (Poljska) {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=24em}} *[[Šablenska reka]] (Bolgarija) * [[Šandrin]] (Rusija) *[[Šanja]] (Hrvaška) * [[Šari]], Chari (1400&nbsp;km) (Srednjeafr. republ., Čad, Kamerun) * [[Šarkanjski Dunavac]] (Hrvaška) * [[Šat el Arab]] (Irak/Iran) *[[Šatava]] (Češka) *[[Šavnik (reka)]] (Črna gora) * [[Ścinawka]] /Stěnavá (Poljska /Češka) * [[Ščavnica]] (Slovenija) * [[Šelda]]/''Schelde"''/''"Escaut'' (360&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska) *[[Šemnica]] (Sevena Makedonija) * [[Šešma]] (Rusija) * [[Šešupė]] (Litva, Rusija-Kaliningrad) * [[Šilka (reka)|Šilka]] (560&nbsp;km) (Rusija) * [[Šinano]] (Japonska) *[[Širokoleška reka]] (Bolgarija) *[[Široko vrelo]] (Bosna in Herc.) * [[Širvinta]] (Litva) * [[Šlapanka]] (Češka) * [[Śląska Ochla]] (Poljska) * [[Ślęza]] (Poljska) *[[Šopurka]] (Ukrajina) * [[Štiavnica]] (Slovaška) * Št`avnice (Češka) * [[Štira]] (Srbija) * [[Štítnik]] (Slovaška) *[[Šuica (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Šumetlica]] (Hrvaška) *[[Švarcava]] (Češka) * [[Šventoji]] (Litva) _________________________ * [[Świniec]] (Poljska) * [[Szprotawa]] (Poljska) * [[Szreniawa]] (Poljska) * [[Szum]] (Poljska) {{div col end}} == T == {{div col|colwidth=24em}} * [[Taban]] (Bolgarija) *[[Tablja (hudournik)]]/Pontebbana, Italija-Furlanija * [[Taedong]] (Severna Koreja) * [[Tagajõgi]] (Estonija) *[[Taglio]] (Italija-Furlanija) * [[Taizi]] (Kitajska) * [[Tajo]] /Tejo (1038&nbsp;km) (Portugalska, Španija) * [[Takta]] (Madžarska) *[[Talachulitna]] /"Tal" (Aljaska-ZDA) *[[Talent]] (Švica) * [[Tamar (reka)|Tamar]] (Anglija) * [[Tambra]] (Španija) * [[Tame]] (3, Anglija) *[[Tamina]] (Švica) * [[Tamiraparani]] (Indija) * [[Tamiš]]/Timiş (359&nbsp;km) (Romunija, Srbija) * [[Tammaro]] (Italija) *[[Tämnarån]] (Švedska) * [[Tamnava]] (Srbija) *[[Tana]]/[[Teno]] (Norveška/Finska) * [[Tanaro]] (Italija) * [[Tänassilma]] (Estonija) * [[Tanew]] (Poljska) * [[Tanjurer]] (Rusija) * [[Tapajós]] (Brazilija) * [[Tápió]] (Madžarska) * [[Tapti]] (Indija) * [[Tara (reka)|Tara]] (146&nbsp;km) (Črna gora, Bosna in Hercegovina) *[[Taramaku]] (Nova Zelandija) * [[Taravo]] (Taravu) (Francija-Korzika) *[[Tardes]] (Francija) *[[Tardoire]] (Francija) *[[Tärendöälven]] (Švedska) * [[Tarim (reka)|Tarim]] (1321&nbsp;km) (Kitajska) * [[Tarn (reka)|Tarn]] (Francija) * [[Tarna]] (Madžarska) * [[Târnava]]/[[Târnava Mare]] (Romunija) * [[Târnava Mică]] (Romunija) *[[Tarnon]] (Francija) * [[Taro (reka)|Taro]] (Italija) *[[Taruheru]] (Nova Zelandija) * [[Tauber]] (Nemčija) *[[Taugl]] (Avstrija) *[[Taurach]] (Avstrija) * [[Taurion]] (Francija) * [[Tava]] (Indija) *[[Tavelån]] (Švedska) * [[Tavna]] (Bosna in H.) * [[Taw]] (Anglija) * [[Tay (reka)|Tay]] (193&nbsp;km) (Škotska) * [[Taz]] (Rusija) *[[Tazlău]] (Romunija) * [[Teberda]] (Rusija) * [[Tebra]] (Litva) * [[Tech]] (Francija) * [[Tees]] (Anglija) *[[Tegnas]] (Italija) *[[Tekapo]] (Nova Zelandija) *[[Tekes]] (Kazahstan, Kitajska-Ujgurija) *[[Tekirska Reka]] (Bolgarija) * [[Tel]] (Indija) * [[Teleajen]] (Romunija) * [[Teleorman]] (Romunija) * [[Tellaro]] (Italija-Sicilija) * [[Temenica (reka)|Temenica]] (Slovenija) * [[Temo]] (Italija-Sardinija) *[[Temštica]] (Temska reka) (Srbija) * [[Temza]] /Thames (346&nbsp;km), Anglija * [[Tena]] (Norveška/Finska) *[[Tengeliönjoki]] (Švedska) * [[Tenna]] (Italija) * [[Tennessee (reka)|Tennessee]] (1049&nbsp;km) (ZDA) * [[Tenza]] (Italija) * [[Teplá]] (Češka) *[[Teplica]] (Slovaška) * [[Ter (reka)|Ter]] (Italija-Furlanija) * [[Ter (Katalonija)]] (Španija/Katalonija) *[[Tereblja]] (Ukrajina) * [[Terek]] (Rusija) * [[Teresva]] (Ukrajina) * [[Teriberka]] (Rusija) * [[Tērvete]] (Latvija) *[[Tescou]] (Francija) * [[Tesiin Gol]] (Mongolija, Rusija) *[[Testeboån]] (Švedska) * [[Têt]] (Francija) *[[Teteriv]] (Ukrajina) * [[Tha Chin]] (Tajska) * [[Thame]] (Anglija) * [[Thaya]]/češ. [[Dyje]] (Avstrija/Češka-Moravska) *[[Thelon River]] (Kanada) *[[Thérain]] (Francija) *[[Thève]] (Francija) *[[Thèze]] (Francija) *[[Thi`ele]] (Švica) *[[Thjórsárver]] (Islandija) *[[Thompson River]] (Kanada) *[[Thon]] (Francija) *[[Thouaret]] (Francija) *[[Thouet]] (Francija) * [[Thur]] (Švica) * [[Tibera]] /Tevere (406&nbsp;km) (Italija) * [[Țibrin]] (Romunija) * [[Tichá Orlice]] (Češka) * [[Ticino]] (Švica, Italija) *[[Tidan]] (Švedska) * [[Tietar]] (Španija) * [[Tigris]] (1900&nbsp;km) (Turčija, Irak, Sirija in Iran) *[[Tihaljina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tilment]] /Tagliamento (178&nbsp;km), Italija-Karnija/Furlanija * [[Timava]] (Italija) *[[Timiș (Olt)]] (Romunija) * [[Timok]] (Srbija/Bolgarija) *[[Timsälven]] (Švedska) * [[Tinja (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rio Tinto]] (100&nbsp;km) (Španija) * [[Tirso]] (Italija-Sardinija) * [[Tisa]] (966&nbsp;km) (Ukrajina, Romunija, Madžarska, Slovaška, Srbija) * [[Tista]] (Indija/Sikkim) *[[Tisovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Tisovica]] (Srbija) *[[Tisovník]] (Slovaška) *Tista/Tistedalselva (Norveška) * [[Titerno]] (Italija) *[[Tjačivec]] (Ukrajina) *[[Tjasmin]] (Ukrajina) * [[Tjurina]] (Rusija) * [[Tobol]] (1591&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija) * [[Tocantins]] (2450&nbsp;km) (Brazilija) * [[Toce]] (Italija) *[[Točiona]] (Bosna in H.) *[[Tolisa (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tolminka]] (Slovenija) * [[Tompo]] (Rusija) * [[Toncina]] (Italija) *[[Tongue]] (ZDA) * [[Tons]] (Indija) *[[Topčijska reka]] (Bolgarija) * [[Topľa]] (Slovaška) * [[Toplica (Hrvaška)|Toplica]] (Hrvaška) * [[Toplica (Srbija)|Toplica]] (Srbija) *[[Topolka]] (Severna Makedonija) *[[Topolnica]] (Bolgarija) * [[Topolog]] (Romunija) * Topolovec (Bolgarija) *[[Torano]] (Italija) * [[Tordino]] (Italija) *[[Töreälven]]/Töre (Švedska) * [[Torne]]/Torneälven/Tornio (Švedska/Finska) * [[Torysa]] (Slovaška) * [[Töss]] (Švica) * [[Touques]] (Francija) * [[Traisen]] (Avstrija) * [[Traun]] (Avstrija) * [[Trebbia]] (Italija) * [[Trebišnjica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trebižat]] (Culuša – Ričina – Brina – Suvaja – Matica – Vrlika – Tihaljina – Mlade) (Bosna in Hercegovina) *[[Třebůvka]] (Češka) * [[Trent]] (več rek, Anglija) *[[Trepča (reka)]] (Hrvaška) * [[Treska]] (Severna Makedonija) * [[Trešanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trettach]] (Nemčija) * [[Třemonká]] (Češka) *[[Třemošná]] (Češka) *[[Tribija]] (Bosna in Herceg.) * [[Triesting]] (Avstrija) *[[Trieux]] (Francija) *[[Triffin]] (ZDA) * [[Triglavska Bistrica]] (Slovenija) * [[Trigno]] (Italija) * [[Trinity (reka)|Trinity]] (ZDA) *[[Triouzoune]] (Francija) *[[Trmanka]] (Češka) * [[Trnava (reka)|Trnava]] (2 reki: Hrvaška in Češka) * [[Trnavka]] (2, Slovaška) *[[Trnovica]] (Bosna in Herc.) *[[Troesne]] (Francija) * [[Tronto]] (Italija) *[[Trosaån]] (Švedska) *[[Trstionica]]/Trstivnica (Bosna in Hercegovina) * [[Trotuș]] (Romujija) * [[Truyère]] (Francija) * [[Tržiška Bistrica]] (Slovenija) *[[Tskhenistsqali]] (Gruzija) * [[Tuba (reka)|Tuba]] (Rusija) *[[Tuhársky potok]] (Slovaška) * Tul (Anglija) * [[Tuloma]] (Rusija) * [[Tulva]] (Rusija) * [[Tumen]]/Tuman/Duman (Sev. Koreja/Kitajska/Rusija) * [[Tumnin]] (Rusija) *[[Tunaån]] (Švedska) * [[Tundža]] (Bolgarija, Turčija, Grčija) *[[Tungnaá]] (Islandija) * [[Tungabhadra]] (Indija) * [[Tuostah]] (Rusija) * [[Tur]] /''Túr'' (Romunija, Madžarska) *[[Turanganui]] (Nova Zelandija) * [[Turia]] (Španija) * [[Turiec]] (2, Slovaška) * [[Turija]] (Bosna in H.; 2.Severna Makedonija, 3.Ukrajina) *[[Turňa]] (Slovaška) * [[Turunčuk]] (Ukrajina) * [[Tusciano]] (Italija) *[[Tuščica]] (Bosna in H.) *[[Tutana]] (Romunija) * [[Tuul]] Gol (Mongolija) *[[Tvärån]] (Švedska) * [[Tweed]] (Škotska) *[[Twizel]] (Nova Zelandija) * [[Tyne]] (Anglija) {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=24em}} *[[Uawa]] (Nova Zelandija) * [[Ubangi]], ''Oubangui, Ubangui'' (1060&nbsp;km)(Vzhodni Kongo, Srednjeafr. r.) * [[Ublya]] (Slovaška, Ukrajina) * [[Ucayali]] (2,238&nbsp;km) Peru * [[Učja]]/Uccea (Italija, Slovenija) * [[Uda]] (Rusija) * [[Udaj]] (Ukrajina) *[[Udava]] (Slovaška) * [[Uecker]] (Nemčija) * [[Ufa (reka)|Ufa]] (Rusija-Baškirija) * [[Ufita]] (Italija) *[[Ugar]] (Bosna in Herc.) *[[Uggerby Å]] (Danska) * [[Ugra]] (Rusija) *[[Ugrić]] (Bosna in Herc.) *[[Ugrovača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Úhlava]] (Češka) / Úlava? *[[Úhlavka]] (Češka) * [[Uj]] (Rusija, Kazahstan) * [[Ukrina]] (Bosna) * [[Ulička]] (Slovaška) * [[Ulkan]] (Rusija) * [[Ulla (reka)|Ulla]] (Španija-Galicija) * [[Ulster (reka)|Ulster]] (Nemčija) *[[Ulvåa]] (Norveška) * [[Umanka]] (Ukrajina) * [[Umba]] (Rusija) * [[Umbusi]] (Estonija) * [[Ume]] /[[Umeälven]] (Švedska) * [[Una]] (214&nbsp;km) (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Unac]] (Bosna in Hercegovina), * [[Unica]] (Slovenija) *[[Unstrut]] (Nemčija) * [[Úpa]] (Češka) * [[Ural (reka)|Ural]] (2428&nbsp;km) (Rusija, Kazahstan) * Ure (Anglija) *[[Upperudsälven]] (Švedska) * [[Urft]] (Nemčija) * [[Urluia]] (Romunija) * [[Urugvaj (reka)|Urugvaj]] (1838&nbsp;km) (Urugvaj, Argentina) * [[Usa]] (Rusija) *[[Usk]] (Wales) *[[Úslava]] (Češka) *[[Usora]] (Bosna in Hercegovina) * [[Usuri]] (Kitajska/Rusija) *[[Utinja]] (Hrvaška) *[[Utterån]] (Švedska) * [[Uvac (reka)|Uvac]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) *[[Uvan]]/Uvån (Švedska) * [[Uvelka]] (Rusija) *[[Uzlomac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Už]]/Uh (Ukrajina, Slovaška) {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=24em}} *Vˇača/Въча (Bolgarija) * [[Vaga (reka)]] (Rusija) *[[Vaganec]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vaggeälven]] (Švedska) * [[Vah (reka)]] (Rusija) * [[Váh]] (403&nbsp;km), Slovaška * [[Vaigai]] (Indija) *[[Vaige]] (Francija) *[[Väike Emajõgi]] (Estonija) *[[Vaikkojoki]] (Finska) * [[Vainganga]] (Indija) *[[Vajont]] (Italija) * [[Valapattanam]] (Indija-Kerala) * [[Valave]] (Šrilanka) * [[Valbonë]]/[[Valbona]] (Albanija) *[[Valea Danului]] (Romunija) *[[Valea Iașului]] (Romunija) *[[Valea lui Stan]] (Romunija) *[[Valea Lupului]] (Romunija) *[[Valeacu Pești]] (Romunija) * [[Valepp]] (Nemčija, Avstrija) * [[Valgejõgi]] (Estonija) * [[Valira (reka)|Valira]] (Andora, Španija) * [[Valová]] (Češka) *[[Vâlsan]] (Romunija) *[[Valser Rhein]] (Švica) * [[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Vanån]] (Švedska) * [[Vändra]] (Estonija) * [[Vang]] (Tajska)* *[[Vängelälven]] (Švedska) *[[Vapa]] (Srbija) *[[Vapstälven]] (Švedska) * [[Var (reka)|Var]] (Francija) * [[Vara]] (Italija) * [[Varaita]] (Italija) * [[Varda]] (Indija) * [[Vardar]], ''Aixios (Axios)'' (388&nbsp;km) (Sev. Makedonija, Grčija) * [[Varde Å]] (Danska) *[[Varenne]] (Francija) *[[Varjisån]] (Švedska) *[[Varošnica]] (Bosna in Herc.) * [[Varta]] "Warta" (Poljska) * [[Vārtaja]] (Latvija) * [[Varzuga]] (Rusija) * [[Vasiljevskaja]] (Rusija) *[[Västerdalälven]] (Švedska) * [[Vaška (reka)|Vaška]] (Rusija) *[[Vatnsdalsá]] (Islandija) *[[Vaucouleurs]] (Francija) *[[Vauvise]] (Francija) * [[Vechte]]/Vecht (Nemčija, Nizozemska) * [[Vedavathi]] (Indija) * [[Vedea]] (Romunija) *[[Vefsna]] (Norveška) *[[Vege å]]/Vege (Švedska) *[[Vègre]] (Francija) *[[Veig]] (Norveška) * [[Veleka]] (Bolgarija) * [[Velička]] (Češka) *[[Velika (reka)]] (Bosna in H.) * [[Velikaja]] (Rusija) * [[Velika Krka]]/Kerka (69&nbsp;km), (Slovenija, Madžarska) * [[Velika rijeka]] (Hrvaška) *[[Velika Utinja]] (Hrvaška) * [[Veliki Bački kanal]] (Srbija) *[[Veliki Strug]] (Hrvaška) * [[Velino]] (Italija) * [[Velise]] (Estonija) *[[Velpe]] (Belgija) *[[Velunja]] (Sloveija) *[[Veman]] (Švedska) * [[Vemeljski Dunavac]] (Hrvaška) *[[Vendée]] (Francija) * [[Venoge]] (Švica) * [[Venta]] (Litva, Latvija) * [[Verdon]] (Francija) * [[Verdura]] (Italija-Sicilija) *[[Vère]] (Francija) * [[Verhnjaja Tajmira]] (Rusija) *[[Verke]] (Ukrajina) *[[Versa]] (2 reki, Italija) *[[Verzée]] (Francija) *[[Veselina]] (Bolgarija) *[[Vesgre]] (Francija) * [[Vesle]] (Francija) * [[Vesljana]] (Rusija) *[[Vestari-Jökulsá]] (Rusija) * [[Veternica (reka)|Veternica]] (Srbija) * [[Vetluga]] (Rusija) *[[Veveyse]] (Švica) *[[Veyre]] (Francija) * [[Veyron]] (Švica) * [[Vezera]] "[[Vézère]]", (Francija) * [[Viana]] (Italija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Victoria (reka)]] (Avstralija) * [[Vičegda]] (1130 &nbsp;km) (Rusija) *[[Vidå]](en) (Danska) *[[Vidak]] (Hrvaška) *[[Vidima]] (Bolgarija) *[[Vidbol]] (Bolgarija) * [[Vidourle]] (Francija) *[[Vieille Autize]] (Francija) * [[Vienne (reka)|Vienne]] (372&nbsp;km) (Francija) *[[Vierydsån]] (Švedska) * [[Viesīte]] (Latvija) *[[Vietasätno]] (Švedska) *[[Vièze]] (Švica) * [[Vigala]] (Estonija) *[[Vijačica]] (Bosna in Herc.) * [[Vilaine]] (225 km; bretonsko Gwilwen) (Francija) * [[Viljuj]] (2650&nbsp;km) (Rusija) *[[Villgratenbach]] (Avstrija) * [[Vilnia]] (Litva) * [[Vils]] (2, Nemčija) *[[Vindelälven]]/Vindel (Švedska) * [[Vipava (reka)|Vipava]] (49&nbsp;km) (Slovenija, Italija) *[[Virån]] (Švedska) * [[Vire (reka)|Vire]] (Francija) * [[Virga]] (Litva) *[[Vigošta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vis (reka)|Vis]] (Francija) *[[Viskan]] (Švedska) * [[Visla]] (1047&nbsp;km) (Poljska) * [[Visočica]] (Bolgarija, Srbija) *[[Vispa]] (Švica) *[[Vistån]] (Švedska) * [[Visun]]/Vulsun/Isun (Ukrajina) * [[Višera]] (Rusija) * Vit (Bolgarija) *[[Vitån]] (Švedska) *[[Vittangiälven]] (Švedska) * [[Vlára]] (Češka) * [[Vitim]] (1940&nbsp;km) (Rusija) *[[Vitovnica]] (Srbija) *[[Vitunjčica]] (Hrvaška) * [[Viživka]] (Ukrajina) * [[Vjatka]] (1314&nbsp;km) (Rusija) * [[Vjosa]] (Grčija, Albanija) * [[Vlasina (reka)|Vlasina]] (Srbija) * [[Vlašimská Blanice]] (Češka) * [[Vltava]] (430&nbsp;km) Češka *[[Vöckla]] (Avstrija) * [[Voćinska rijeka]] (Hrvaška) *[[Vodalka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Voglajna]] (Slovenija) * [[Vogošća (reka)|Vogošća]] (Bosna in Hercegovina) * [[Võhandu]] (Estonija) *[[Voire]] (Francija) *[[Vojmån]] (Švedska) *[[Vojniška reka]] (Bolgarija) *[[Vojskova]] (Bosna in Herc.) *[[Volane]] (Francija) *[[Volarica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Volavčica]] (Hrvaška) *[[Volavica]] (Hrvaška) * [[Volga]] (3530&nbsp;km) (Rusija) * [[Volhov]] (Rusija) * [[Volme]] (Nemčija) * [[Volta (reka)|Volta]] (1500&nbsp;km) (Gana, Burkina Faso) * [[Volturno]] (Italija) * [[Volyňka]] (Češka) * [[Vomano]] (Italija) *[[Vonne]] (Francija) *[[Vorderrhein]] (Švica) *[[Vorja]] (Rusija) *[[Vorma]] (Norveška) * [[Vorona (reka)]] (Rusija) *[[Voronež (reka)]] (Rusija) *[[Vorskla]] (Rusija, Ukrajina) *[[Voueize]] (Francija) *[[Vovča]] (Ukrajina) *[[Voxnan]] (Švedska) *[[Vrapčak]] (Hrvaška) *Vrba, reka (2 razl.: Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Vrbanja (reka)|Vrbanja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vrbas (reka)|Vrbas]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vrbka]] (Češka) *[[Vrlika (reka)]] (Hrvaška) * [[Vruja]] (Črna Gora) * [[Vsetínská Bečva]] (Češka) * [[Vu (reka)|Vu]], Kitajska * [[Vučica (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuka (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuoksi]] (Finska, Rusija) *[[Vuger]] (Hrvaška) * [[Vydra]] (Češka) {{div col end}} == W == {{div col|colwidth=24em}} *[[Waal (reka)]] (Nizozemska) *[[Wabash]] (ZDA) *[[Wabe]] (Nemčija) *[[Wadąg]] (Poljska) *[[Waiapu]] (Nova Zelandija) *[[Waiau]] (Nova Zelandija) *[[Waihou]] (Nova Zelandija) *[[Waikato]] (Nova Zelandija) *[[Waimakariri]] (Nova Zelandija) *[[Waimata]] (Nova Zelandija) *[[Waimea]] (Nova Zelandija) *[[Waipaoa]] (Nova Zelandija) *[[Wairau]] (Nova Zelandija) *[[Wairoa]] (Nova Zelandija) *[[Waitaki]] (Nova Zelandija) *[[Wandse]] (Nemčija) * [[Warnow]] (155 km) (Nemčija) * [[Waveney]] (Anglija) * [[Wda]]=Czarna Woda (Poljska) * [[Wear]] (Anglija) * [[Wedder]] (Nemčija) *[[Welland]] (Chippawa Creek) (Kanada) * [[Vei]] (Kitajska) *[[Weiße Laber]] (Unterbürger Laber) (Nemčija) * [[Wel]] (Poljska) * [[Welna]] (Poljska) * [[Wensum]]/[[Yare]] (Anglija) *[[Werra]] (Nemčija) * [[Werre]] (Nemčija) * [[Wertach]] (Nemčija) * [[Weschnitz]] (Nemčija) * [[Weser]] (Nemčija) *[[Wetlina]] (Poljska) *[[Wetschaft]] (Nemčija) * [[Wetter]] (Nemčija) *[[Whakatane]] (Nova Zelandija) *[[Whangaehu]] (Nova Zelandija) *[[Whanganui]] (Nova Zelandija) *[[Whareama]] (Nova Zelandija) * [[Wharfe]] (Anglija) *[[White River]] (Arkansas) * [[Widawa]] (Poljska) *[[Wiehe]] (Nemčija) *[[Wien (reka)]] (Avstrija) * [[Wieprz]] (Poljska) * [[Wieprza]] (Poljska) * [[Wierzyca]] (Poljska) *[[Wietze]] (Nemčija) * [[Wiese]] (Nemčija) * [[Wiesent]] (Nemčija) * [[Wigger]] (Švica) *[[Wind]] (ZDA) *[[Winkeltalbach]] (Avstrija) * [[Wipper]] (Nemčija) * [[Wipperau]] (Nemčija) *[[Wisconsin (reka)]] (ZDA) * [[Wisłok]] (Poljska) * [[Wisłoka]] (Poljska) * [[Witham]] (Anglija) * [[Wkra]] (Poljska) * [[Wojczechówka]] (Poljska) *[[Wołosaty]]/Volosatka (Poljska) * [[Wörnitz]] (Nemčija) * [[Wulka]] (Avstrija) * [[Wümme]] (Nemčija) * [[Wupper]] (Nemčija) * [[Würm]] (Nemčija) * [[Wuttach]] (Nemčija) * [[Wye (reka)|Wye]] /Afon Gwy (Wales, Anglija) == X == {{div col|colwidth=24em}} * [[Šar Moron]] (Kitajska) * [[Šjada]] (Kitajska) * [[Šiliao]] (Kitajska) {{div col end}} == Y == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jalu]]/Amnok (Kitajska/Severna Koreja) * [[Janghe]] (Kitajska) * [[Yarlung Tsangpo]] (Kitajska) *[[Yarra]] (Avstralija) * [[Ybbs (reka)|Ybbs]] (Avstrija) * [[Yellowstone (reka)|Yellowstone]] (1114&nbsp;km) (ZDA) *[[Yères]] (Francija) *[[Yerres]]/Yerre? (Francija) *[[Yèvre]] (Francija) *[[Yon]] (Francija) *[[Yser]] (Francija) *[[Ytterån]] (Švedska) * [[Jingna]] (Kitajska) * [[Jom]] (Tajska) * [[Jongding]] (Kitajska) * [[Yonne]] (Francija) *[[Ysper]] (Avstrija) *[[Ytri-Rangá]] (Islandija) {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=24em}} *[[Zagorska Mrežnica]] (Hrvaška) * [[Zagyva]] (Madžarska) * [[Zaj]] (Rusija) *[[Zajaska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zala]] (139&nbsp;km) Madžarka * [[Zalomka]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) * [[Zambezi]] (2574&nbsp;km) (Zambija, Angola, Namibija, Bocvana, Zimbabve, Mozambik) *[[Zarafshon]] (Tadžikistan, Uzbrkistan) * [[Zarka (reka)|Zarka]] (Jordanija) * [[Zavhan]] (Mongolija) *[[Zaya]] (Avstrija) *[[Zdena]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zdobnice]] (Češka) * [[Zeja]] (1242&nbsp;km) (Rusija) *[[Zelenikovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Zelina]] (Hrvaška) *[[Zeller Ache]] (Avstrija) *[[Zeller Bach]] (Avstrija) * [[Zeta (reka)|Zeta]] (65/89&nbsp;km) (Črna gora) * [[Zêzere]] (Portugalska) * [[Žuanghe]] (Kitajska) * [[Zielawa]] (Poljska) * [[Zihl]] (Švica) * [[Zilja]] (125&nbsp;km), Avstrija-Koroška * [[Ziljica]] (Italija, Avstrija-Koroška) * [[Ziller]] (Avstrija-Tirolska) * [[Zirjanka]] (Rusija) *[[Zlatica]] (Romunija, Srbija) *[[Zletovska reka]] (Severna Makedonija) *[[Zlotska reka]] (Srbija) * [[Zmajevački Dunavac]] (Hrvaška) *[[Zovičica]] (Bosna in H.) * [[Zrmanja (reka)|Zrmanja]] (Hrvaška) *[[Zrnovska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zschopau]] (češ./slovansko ''Sapava'' ali ''Šopava'') (Nemčija) *[[Zubřina]] (Češka) * [[Zújar]] (Španija) *[[Zujevina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zusam]] (Nemčija) * [[Zwickauer Mulde]] (Nemčija) {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=24em}} * [[Žarovnica]] (Hrvaška) * [[Žejbro]] (Češka) * [[Želivka]] (Češka) * [[Željeznica (reka)|Željeznica]] (Bosna in Herceg.) *[[Žepa]] (Bosna in H.) * [[Žirovnica (Una)|Žirovnica]] (Hrvaška) * [[Žirovnice]] (Češka) * [[Žitava]] (Slovaška) *[[Žizdra]] (Rusija) * [[Žuravka]] (Rusija) {{div col end}} {{stublist|date=april 2024}} [[Kategorija:Seznami rek]] 2ekjuj5z9zls3z5wa3ksvgn36345nza 0 87270 6657625 6655501 2026-04-08T20:05:17Z ~2026-21677-77 257909 138 is out of service as well 6657625 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o. | logo = [[Slika:Logotip LPP.png|200px]] | image = Ljubljana_-_Slovenska_Cesta_8_(53446416795).jpg | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | foundation = 1901 | location = [[Ljubljana]], Celovška cesta 160<br/>1000 Ljubljana<br />{{SLO}} | key_people = | industry = transport | services = mestni prevoz potnikov<br>vzdrževanje vozil<br>tehnični pregledi | revenue = | operating_income = | net_income = | num_employees = | homepage = {{URL|http://www.lpp.si}} }} '''Ljubljanski potniški promet''' ([[kratica]] '''LPP''') je javno prevozniško [[podjetje]] ([[družba z omejeno odgovornostjo]]), ki deluje v sklopu [[Javni holding Ljubljana|Javnega holdinga Ljubljana]] in primarno zagotavlja [[javni prevoz|javni]] mestni in [[Medkrajevni potniški promet (LPP)|medkrajevni]] [[avtobus]]ni [[transport|prevoz]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in njeni okolici. Poleg tega podjetje ponuja tudi naročene [[avtobus]]ne prevoze, [[servis]]iranje in popravila gospodarskih vozil in njihovih delov, [[tehnični pregled vozila|tehnične preglede vozil]] in homologacije ter registracije vozil. == Sedež podjetja == Sedež podjetja z upravno [[zgradba|zgradbo]], [[garaža|garažnimi površinami]], s servisnimi delavnicami in stavbo tehničnih pregledov se nahaja v obsežnem kompleksu v [[Zgornja Šiška|Zgornji Šiški]] med [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovško]], [[Litostrojska cesta, Ljubljana|Litostrojsko]] in [[Cesta Ljubljanske brigade, Ljubljana|Cesto Ljubljanske brigade]]. == Kratka zgodovina podjetja == ==== Obdobje tramvajev (1901–1958) ==== {{glavni|Ljubljanski tramvaj}} [[Slika:Ljubljana 1911.jpg|sličica|210px|Tramvaj na [[Prešernov trg, Ljubljana|Marijinem trgu]] (današnji Prešernov trg) leta 1911]] Ko je v Ljubljani ob koncu 19. stoletja živelo okrog štirideset tisoč prebivalcev, se je mestna oblast odločila, da uvede javna »mehanizirana« prevozna sredstva. Zato je bila leta 1900 uradno ustanovljena ''Splošna maloželezniška družba'', ki je skrbela za javni prevoz v mestu. Brez posebnih slovesnosti je tramvaj v Ljubljani uradno speljal 6. septembra leta 1901. Prvi dan so prodali kar 6400 voznih listkov. Splošna maloželezniška družba je bila leta 1901 v resnici zelo majhna, saj je premogla le 13 pogonskih voz, 1 prikolico in voz za soljenje cest v zimskem času, zaposlovala pa je 64 ljudi. V vsakem od pogonskih voz je bilo prostora za trideset ljudi (16 sedežev in 14 stojišč), tramvaji pa so dosegali hitrost do trideset kilometrov na uro. Do konca leta 1901 so ljubljanski [[tramvaj]]i prevozili okrog 136.000 kilometrov in prepeljali 330.000 potnikov. Splošna maloželezniška družba, ki je upravljala s tramvaji v Ljubljani, je bila avstrijska zasebna [[delniška družba]] pod vodstvom tujega vlagatelja, nemškega podjetja [[Siemens (podjetje)|Siemens]] & Halske. Po izteku petindvajsetletnega obratovanja cestne železnice je mestu končno pripadla pravica odkupiti tramvajsko podjetje. Leta 1929 se je Splošna maloželezniška družba preimenovala v ''Električno cestno železnico'' (ECŽ) in po letu 1930 se je mesto pospešeno lotilo posodabljanja voznega parka in prog. Nakupili so nova in rabljena vozila, tako da je vozni park leta 1940 štel 52 enot, razširili so mrežo tramvajskih prog in središče povezali s predmestji ter preselili remizo in remontne delavnice iz Vodmata v Zgornjo Šiško ob Celovško cesto. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je tramvajski promet potekal brez večjih posebnosti. Vozila so bila opremljena z dvojezičnimi napisi, vozni čas je bil prilagojen [[policijska ura|policijski uri]], primanjkovalo pa je rezervnih delov. Zanimivo je, da se je promet s tramvaji povečal, saj so se lahko italijanski vojaki prevažali brezplačno. Tramvajska proga do Šentvida je celo prečkala državno mejo, in sicer je bil na Celovški cesti postavljen mejni blok med Italijo in Nemčijo, vendar so Nemci promet tramvajev preko meje prepovedali, tako da so bile vožnje do Šentvida ukinjene oz. skrajšane od oktobra 1941 dalje. ==== Obdobje trolejbusov (1951–1971) ==== {{glavni|Ljubljanski trolejbus}} [[Slika:Trolejbus 2.JPG|sličica|210px|Trolejbus na viškem obračališču]] Po končani drugi svetovni vojni se je Ljubljana hitro širila in tramvaj ni več bil kos rastočim prevoznim potrebam v mestu. Ko so se pričeli uveljavljati osebni avtomobili, je bil to dodaten razlog za drugačno ureditev prometa po ljubljanskih ulicah, ki bi osebnim avtomobilom jemala manj voznih površin. Maja 1951 je ''Mestni ljudski odbor Ljubljana'' ustanovil komisijo, ki je pripravila predlog o prehodu mestnega prometa s tramvaja na [[trolejbus]] in [[avtobus]]. Prehod je bil postopen. Sredi petdesetih let so po ljubljanskih ulicah že redno vozili trolejbusi in prvi avtobusi, leta 1958, ko je tramvaj dokončno prenehal voziti, pa se je tedanja ECŽ preimenovala v ''Ljubljana-Transport''. Tramvaj se je na svojo zadnjo vožnjo odpeljal 20. decembra 1958. Tako kot tramvaji so bili tudi trolejbusi na električni pogon in zato odvisni od napeljanih električnih vodov po mestu. V obratovanju so bile naslednje trolejbusne proge: * proga št. '''1''' ''Vič–Vižmarje'' * proga št. '''6''' ''Vič–Ježica'' * proga št. '''7''' ''Litostroj–Ajdovščina'' * proga št. '''8''' ''Litostroj–Črnuče'' Izkušnje z obratovanjem trolejbusov niso bile najboljše. Tokovni odjemniki so se trolejbusom mnogokrat iztaknili iz kontaktne mreže in jih je bilo treba vsakič ponovno namestiti. Pozimi so bile dodatne težave zaradi [[sneg]]a in posipanja cest s [[sol]]jo. Slana voda je namreč prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija trolejbusa. To so občutili vstopajoči potniki, ki jih je pošteno streslo, če so se le dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnjič je trolejbus vozil po Ljubljani 4. septembra 1971 na progi št. '''1''', nakar so ga v celoti zamenjali avtobusi. ==== Obdobje avtobusov (1950–danes) ==== [[Slika:MB O 317.JPG|sličica|210px|Avtobus '''[[Mercedes-Benz O 317|Mercedes-Benz O317]]''' pred letom [[1971]] v remizi. Vozilo št. 373 je bilo kupljeno novembra 1969, odpisano marca 1986.]] [[Slika:First hydrogen-powered bus in Ljubljana (line 20, november 2025).jpg|thumb|desno|200px|Prvi [[vodik|vodikovi avtobusi]] so uvedeni novembra 2025; [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|avtobus 20]] na postaji [[BS3|Nove Stožice]]]] Šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja so prinesla nesluten razvoj mestnega javnega prometa in podjetje, ki se je leta 1971 preimenovalo v ''Viator'', je svoje poslovanje postopoma razširilo po vsej Sloveniji. Razvoj ene dejavnosti se je nadaljeval v razvoj druge in tako so se iz mestnega prometa razvile dejavnosti medkrajevnega, tovornega in turističnega prometa, kar je spodbudilo razvoj turistično-agencijske dejavnosti, v nadaljevanju pa še izgradnjo in prevzem [[Žičnica|žičnic]] in pripadajočih objektov na [[Vogel|Voglu]], [[Velika planina|Veliki planini]], [[Zatrnik]]u, Španovem vrhu, [[Rakitna|Rakitni]], v [[Martuljek|Martuljku]]. Poleg prometa in turizma je nova dejavnost podjetja postala še gostinstvo. Od leta 1971 v podjetju javni prevoz opravljajo izključno z avtobusi. Tri leta kasneje je bila ustanovljena [[taksi]] služba (s prvimi rumenimi avtomobili [[Renault|Renault 12]]) in sposojevalnica avtomobilov. Leta 1977 se je Viator povezal s podjetjem ''SAP'' in nastalo je podjetje s skupnim imenom SOZD ''SAP-VIATOR'', v okviru katerega je že delovala delovna organizacija ''Mestni potniški promet''. Sledile so nadaljnje združitve ter razdružitve in povezave med različnimi prometnimi, turističnimi in hotelskimi organizacijami po vsej Sloveniji in tako se je ''Viator'' 25. marca 1981 znašel v okviru SOZD ''INTEGRAL''. V okviru slednjega se prvič pojavi današnje ime podjetja, in sicer kot delovna organizacija ''Ljubljanski potniški promet''. Leta 1989 se je LPP odločil za izstop iz Integrala, saj v njegovem sestavu ni bilo več razvojnih možnosti za nadaljevanje dejavnosti javnega mestnega prometa za Ljubljano, njene prebivalce in obiskovalce ter njeno primestje. LPP je tako postal javno podjetje v službi prebivalcev glavnega mesta in vseh tistih, ki živijo v primestnih občinah. V času [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne]] je veliko vozil sodelovalo v protitankovskih blokadah, ki so bile postavljene na mestnih vpadnicah in v bližini vojašnic in skladišč orožja. Nekaj vozil je bilo tedaj popolnoma uničenih oz. nepopravljivo poškodovanih (blokade na cesti proti Toškemu Čelu, Šmartinski cesti, Aškerčevi cesti). Od leta 1994 LPP deluje kot javno podjetje, družba z omejeno odgovornostjo, v okviru Javnega holdinga Ljubljana. Po letu 2007 je prišlo do večje širitve mestnega avtobusnega omrežja, posodabljanja voznega parka s sodobnimi, okolju prijaznejšimi ekološkimi avtobusi, prenovljena sta bila tudi plačilni sistem in sistem napovedovanja avtobusnih prihodov ter uvedeni postajališčni vozni redi. Skoraj nikoli v zgodovini podjetja se ni zgodilo, da bi javni avtobusni prevoz obstal za več kot nekaj ur oz. dni, daljša prekinitev je bila le med osamosvojitveno vojno ter zaradi razglašene [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije bolezni Covid-19]] od 16. marca 2020 do 11. maja 2020 in od 16. oktobra 2020 do 15. decembra 2020. Od novembra 2025 je LPP dobil prve avtobuse na (ogljično nevtralni) [[vodik|vodikov]] pogon. === Preglednica nekdanjih mestnih avtobusnih linij in posameznih voženj === {| class="wikitable" ! colspan=2| št. ! relacija ! obdobje obratovanja ! colspan=2| razlog ukinitve |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1D (Ljubljana)|'''1D''']] | Mestni log – Dolgi most P+R | 3. junij 2010 - 28. februar 2011 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1D''']] | Vižmarje – Mestni log – Dolgi most P+R | 11. maj 2015 - 7. julij 2020 | colspan=2| podaljšanje linije '''1''' iz Mestnega loga do Dolgega mostu P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1S''']] | Nedeljski sejem – Mestni log – Vižmarje – Gameljne | do 2. decembra 2012 | colspan=2| podaljšanje linije '''1B''' do novega obračališča pri Snagi |- | colspan=2 align="center"| '''2''' | Bavarski dvor > Moste > Štepanjsko naselje > Fužine > Nove Jarše<br><small>odhod 3.15 (Del-sob), 4.15 (Ned)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| podaljšanje linije '''N5''' do Štepanjskega naselja |- | colspan=2 align="center"| '''[[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|3]]''' | Litostroj – Rudnik – Nedeljski sejem <small>(Ned)</small> | konec 90. let 20. stol. | colspan=2| selitev bolšjega sejma z Rudnika v center mesta |- | colspan=2 align="center"| '''3L''' | Tovarna LEK – Bavarski dvor<br><small>odhod 22.05 (Del)</small> | do 26. junija 2014 | colspan="2" | podaljšanje linije '''18''' in njenega obratovalnega časa |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''4''']] | Moste – Žale – Ajdovščina – Moste | začetek 60. let 20. stol. - 3. januar 1980 | colspan=2| preusmeritev proge '''2''' do Novih Jarš, ki ni več krožna proga |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|7L]]''' |Pržan – Letališka |2007 - 2024 | colspan="2" |podaljšanje linije '''7''' na Letališko cesto |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9a''']] | Bavarski dvor – Trnovo | 70. leta 20. stol. | colspan=2| podaljšanje proge s Kodeljevega do Štepanjskega naselja in uvedba obratovanja po 21. uri na vsej trasi |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''10''']] | Kongresni trg – Zadobrova | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''15''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Kongresni trg in zapora mestnega središča za ves promet |- | colspan=2 align="center"| '''11''' | Zalog > Polje > Zadobrova > Hrastje > Nove Jarše > Bavarski dvor<br><small>odhod 3.45 (Del-sob)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| nerentabilnost voženj preko Sneberij |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''N11''']] | Bavarski dvor – Zalog | proti koncu 2013 | colspan=2| podaljšanje obratovalnega časa linije '''11B''', ki prevzame funkcijo nočne linije |- | colspan=2 align="center" |[[Mestna avtobusna linija št. 12 (Ljubljana)|'''12''']] |Bežigrad – Vevče |1984 - 30. september 2024 | colspan=2 |podaljšanje linije '''24''' iz Vevč po polovici trase linije '''12''' do Centra Stožice P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14B''']] | Savlje – Bokalce | 3. september 2007 - 7. maj 2016 | colspan=2| spojitev linij '''14''' (''Savlje - Vrhovci'') in '''14B''' (''Savlje - Bokalce'') v eno linijo ter sprememba trase na območju Brda |- | colspan=2 align="center"|'''Z14'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|title=Začasna linija Z14|date=20.1.2014|accessdate=12.8.2025|website=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|publisher=Mestna Občina Ljubljana}}</ref> | Trg OF – Tehnološki park | 20. januar 2014 - maj 2014 | colspan=2| uvedena zaradi obvoza linij '''14''' in '''14B''' ob zapori Ceste na Brdo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''15''']] | Bavarski dvor – Medvode | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''10''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''16''']] | Gameljne – (Brod – Vižmarje) – Bavarski dvor | 1971 - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''21''' v liniji '''26''' <small>(Del-sob)</small> in '''26B''' <small>(Del)</small><br>podaljšanje linije do Bežigrada <small>(Železne ceste)</small> in preštevilčenje v linijo '''26C''' <small>(Ned)</small><br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''17''']] | Trg osvoboditve – Fužine | 4. januar - 17. oktober 1983 | colspan=2| podaljšanje proge '''20''' z Bavarskega dvora do Fužin |- | colspan=2 align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''17''']] | Trnovo – Barje | 3. september 1984 - 1988 | colspan=2| podaljšanje proge '''19''' z Bavarskega dvora do Barja |- | rowspan=3 colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''17''']] | Letališka – Fužine <small>(Del-sob)</small> | 1. april 1992 - 1. junij 1996 | colspan=2| nerentabilnost, preusmeritev skozi razvijajoči se BTC do Kongresnega trga |- | Kongresni trg – BTC – Letališka <small>(Del-sob)</small> | 1. julij 1996 - 1. september 2007 | podaljšanje s Kongresnega trga do nakupovalnega središča Rudnik in preštevilčenje v linijo '''27''' | rowspan=2| ukinitev končnih postajališč v centru mesta |- | Kongresni trg – Kolosej <small>(Ned)</small> | 2001 - 2. september 2007 | skrajšanje od Kongresnega trga do Pošte in preštevilčenje v linijo '''27K''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19]]''' |Tomačevo – Barje |1988 - 2011 | colspan="2" |uvedba linij '''19B''' in '''19I''', linija '''19''' se občasno uvede ob obvozih na območju Črne vasi ali Ižanske ceste |- | colspan="2" align="center"| '''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19Z]]''' |Notranje Gorice – Jezero |2021 - 2023 | colspan="2" |začasna linija v času obnove Črnovaške ceste in ukinitve linije '''19B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19P]]''' |Ig AP – Iška vas | | colspan="2" |začasna linija zaradi obvoza/skrajšane trase linije '''19I''' |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Ruski car – Šlandrova (IMP) | 1980 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan="2" rowspan="2" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Bavarski dvor – Reaktor – Beričevo – Dol° <small>(Del-sob)</small> | 1. oktober 1982 - 1. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26''' |- | Bavarski dvor – Brnčičeva – Beričevo – Dol° <small>(Del)</small> | 1. oktober 1982 - 31. avgust 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|21]]''' |Gameljne – Ježica – Beričevo |2. marec 2015 - 30. september 2024 | colspan="2" |uvedba linij '''21D''' in '''28''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21Z]]''' |Ježica – Šmartno<br>Gameljne – Trata<br>Vižmarje – Beričevo |2022 - 2024 | colspan="2" |začasne linije v času obnove Ceste Vstaje, in tudi posledično skrajšane trase linije '''8''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana), 2006-2014|'''23''']] | Kolodvor – Živalski vrt (ZOO) | 1. julij 2006 - 26. junij 2014 | colspan=2| podaljšanje linije '''18''' preko Večne poti do Kolodvora. |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25B''']] | Zadobrova – Bavarski dvor | do marca 2014 | colspan=2| spremenjen režim odhoda (v garažo) |- | rowspan=3 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''26''']] | | Gameljne – Beričevo <small>(Del-sob)</small> | rowspan=2| 3. september 2007 - 23. junij 2008 | rowspan=2 colspan=2| podaljšanje linije '''8''' in nova linija '''21''' <br>predolga linija in prepoved voženj mestnih avtobusov po Štajerski cesti |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''B''']] | Gameljne – Brnčičeva – Beričevo <small>(Del)</small> |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''C''']] | Bežigrad <small>(Železna cesta)</small> – Gameljne <small>(Ned)</small> | 9. september 2007 - 25. junij 2008 | colspan=2| podaljšanje linij '''1B''' in '''1S''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana), 2014-2015|'''26''']] | Ježica – Brnčičeva <small>(Del-sob)</small> | 1. december 2014 - 2. marec 2015 | colspan=2| ponovno podaljšanje linije '''8''' na Brnčičevo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27K''']] | Bavarski dvor – BTC Kolosej - (BTC Atlantis) | 2001 - 26. julij 2015 - (25. junij 2023) | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| '''28'''<br>'''28V''' | Kajuhova – Mali Lipoglav <br>Kajuhova – Vevče – Mali Lipoglav | 1. september 2009 - 31. avgust 2016<br>26. junij 2014 - 1. september 2014 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' do Vevč <br>obratovala samo v času poletnih voznih redov 2014 |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 29 (Ljubljana)|'''29''']] | Kajuhova – Tuji Grm | 1. september 2009 - 31. avgust 2016 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' |- | colspan=2 align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 62 (Ljubljana)|'''62''']] | Vodice – Šinkov Turn – Polje – Vodice <small>(Del)</small> | 3. september 2012 - 2. november 2012 | colspan=2| sprememba linij '''60''' in '''61''' |- | colspan="2" align="center"| '''64''' |Ljubljana – Letališče Brnik |do 30. junija 2024 | colspan="2" |koncesijo za prevoze v gorenjski regiji prevzame Arriva |- | colspan=2 align="center"| - | obračališče Rudnik – E. Leclerc | februar - december 2001 | colspan=2| nerentabilnost, komercialna proga, financirana s strani podjetja ''E.Leclerc'' |- | colspan=2 align="center"| - | Kolodvor – Avtosejem <small>(Ned)</small> | okoli 1990 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| - | Bavarski dvor – Goričane <small>(Sob, Ned)</small> | 13. julij - 8. september 1985 | colspan=2| kopalna proga (kopališče Na Sori) |- |} Legenda: * ''Del'' → vozi od ponedeljka do petka * ''Del-sob'' → vozi od ponedeljka do sobote * ''Sob'' → vozi ob sobotah * ''Ned'' → vozi ob nedeljah in praznikih * ° → podaljšanje do Dola pri Ljubljani le septembra 2002 === Dosedanja poimenovanja podjetja === [[Slika:LPP Remiza.jpg|sličica|210px|Večji del avtobusnega parkirišča leži ob Cesti Ljubljanske brigade]] Podjetje je kar nekajkrat spremenilo ime, večinoma je šlo za spremembo v lastniški strukturi ali pa za uvajanje novih načinov prevoza potnikov po mestu. * ''Allgemeine Oesterreichische Kleinbahngesellschaft'' (slov. ''Družba malih železnic'') (6. september 1901–1927) * ''Splošna maloželezniška družba d.d.'' (1927–1929) * ''Električna cestna železnica'' (1929–1958) * ''Ljubljana-Transport'' (1958–1971) * ''Viator'' (1971–1977) * ''SOZD SAP-VIATOR'' (1977–1981) * ''SOZD INTEGRAL'' (1981–1989) * ''Ljubljanski potniški promet'' (1989–danes) === Tabela prepeljanih potnikov v MPP === Po uvedbi novega plačilnega sistema leta 2010 so številke prepeljanih potnikov natančne, predtem so bile ocene približne. {| class="wikitable" |- ! leto !! št. potnikov |- |''1901'' |326.864<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanski tramvaj - Stran 123 - VLAKI.INFO|url=https://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?t=1405&start=1830|website=www.vlaki.info|accessdate=2025-05-10}}</ref> |- |''1902'' |792.826 |- |''1903'' |929.349 |- |''1908'' |1.015.144 |- | ''1929'' || 2.860.000 |- |''1930'' |3.173.760 |- |''1931'' |5.447.700 |- | ''1932'' || 6.786.942 |- |''1933'' |5.112.588 |- |''1934'' |4.837.880 |- |''1939'' |9.236.140 |- |''1940'' |11.116.887 |- | ''1941'' || 12.830.528 |- |''1942'' |18.473.313 |- |''1943'' |26.122.807 |- |''1944'' |19.632.698 |- |''1946'' |26.172.040 |- | ''1947'' || 29.094.240 |- | ''1950'' || 45.028.499 |- | ''1975'' || 74.000.000 |- | ''1980'' || 97.500.000 |- | ''1982'' || 121.000.000 |- | ''1983'' || 130.000.000 |- | ''1985'' || 160.000.000 |- | ''1995'' || 111.000.000 |- | ''2005'' || 92.000.000 |- | ''2010'' || 42.202.516 |- | ''2011'' || 41.050.121 |- | ''2012'' || 39.437.496 |- | ''2013'' ||40.631.366 |- | ''2014'' ||39.838.115 |- | ''2015'' ||37.928.067 |- | ''2016'' ||37.790.716<ref>{{Navedi splet|url=http://siol.net/siol-plus/lpp-odgovarja-mihi-mazziniju-437525|title=LPP odgovarja Mihi Mazziniju|date=15.3.2017|accessdate=15.3.2017|website=siol.net|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | ''2017'' ||37.460.996 |- | ''2018'' ||36.988.034 |- | ''2019'' ||36.347.028 |- | ''2020'' ||16.090.625 |- | ''2021''||19.086.895 |- | ''2022''||28.050.798 |- |2023 |34.368.492 |- |2024 |34.680.233 |} == Mestni potniški promet == Mestni potniški promet je javna služba, ki se izvaja po vnaprej objavljenih trasah in [[Vozni red|voznih redih]]. Trenutno obratuje '''32''' linij v skupni dolžini '''460''' [[Kilometer|kilometrov]]. Pokrivajo približno 97% urbanega območja [[Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], kar pomeni, da je 97% ljubljanskih gospodinjstev oddaljenih od najbližjega postajališča manj kot 500 [[Meter|metrov]]. === Avtobusne linije === Avtobusi povezujejo središče mesta z mestnimi predeli in obrobnimi naselji znotraj meja [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], nekatere linije pa se končujejo tudi na področjih sosednjih občin. Take linije so [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']] v [[Občina Medvode|Občini Medvode]], '''30''', [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|'''60''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|'''61''']] v [[Občina Vodice|Občini Vodice]], [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|'''12D''']] in '''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21D]]''' v [[Občina Domžale|Občini Domžale]], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3B in''' '''N3B''']] v [[Občina Škofljica|Občini Škofljica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']] v [[Občina Grosuplje|Občini Grosuplje]], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19I''']] v [[Občina Ig|Občini Ig]], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']] in [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''']] v [[Občina Brezovica|Občini Brezovica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|'''51''']], [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|'''52''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|'''53''']] v [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Občini Dobrova - Polhov Gradec]] ter [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|'''56''']] v [[Občina Horjul|Občini Horjul]]. ==== Preglednica linij in režim obratovanja ==== {| class="wikitable" ! št. ! relacija ! [[teden|delavnik]] ! [[sobota]] ! [[nedelja]] in [[praznik]] |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – STANEŽIČE P+R | 04:55 - 23:05 | 04:58 - 23:05 | / |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1B'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – Stanežiče P+R – GAMELJNE | colspan=2 align="center"| / | 05:50 - 22:50 |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N1'''</span>]] | BAVARSKI DVOR – STANEŽIČE P+R BAVARSKI DVOR – Stanežiče P+R GAMELJNE BROD – Stanežiče P+R – BAVARSKI DVOR | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | / '''BD''': 05:30, 06:00 '''BR''': 05:02, 05:32 |- | bgcolor="#507D2A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''2'''</span>]] | ZELENA JAMA – NOVE JARŠE | colspan=2 align="center"| 04:02 - 00:25 | 05:02 - 00:25 |- | bgcolor="#FF5A36" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3B'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3B'''</span>]] | LITOSTROJ – RUDNIK LITOSTROJ – ŠKOFLJICA LITOSTROJ – Bavarski dvor – RUDNIK (→) BAVARSKI DVOR – RUDNIK BAVARSKI DVOR – ŠKOFLJICA | 05:28 - 20:32 05:00 - 20:58 '''L''': 20:46 21:00 - 00:15 '''BD''': 04:30, 05:00, 21:20 '''Š''': 21:12 | 05:13 - 20:41 / '''L''': 20:46 <small>04:12-05:12&21:00-00:15</small> / | 06:05 - 20:54 / / <small>05:12-06:12&20:40-00:15</small> / |- | bgcolor="#FF7E00" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3G'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – GROSUPLJE | 04:19 - 00:25 | 04:49 - 00:25 | 04:49 - 00:35 |- | rowspan=2 bgcolor="#800080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''5<br>N5'''</span>]] | rowspan=2| PODUTIK – ŠTEPANJSKO NASELJE PODUTIK – Bavarski dvor – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:02 - 20:54 | 05:05 - 20:50 | 06:10 - 20:54 |- | colspan=2 align="center"| 04:12 - 05:15 & 20:40 - 00:17 | 05:12-06:15 & 20:40-00:17 |- | bgcolor="#848482" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – ČRNUČE | colspan=2 align="center"| 04:13 - 00:16 | 05:13 - 00:16 |- | bgcolor="#C0C0C0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6B'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – NOTRANJE GORICE | 04:55 - 23:07 | 05:32 - 23:11 | 05:40 - 23:06 |- | bgcolor="#87CEEB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''7'''</span>]] | LETALIŠKA P+R – PRŽAN | 04:58 - 22:50 | 04:55 - 22:50 | 05:55 - 22:50 |- | rowspan=2 bgcolor="#1C39BB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''8<br>8B'''</span>]] | rowspan=2| GAMELJNE – BRNČIČEVA GAMELJNE – BAVARSKI DVOR (→) | 04:58 - 22:33 | 05:00 - 22:38 | rowspan=2| / |- |'''GM''': 21:51 |'''GM''': 22:00 |- | bgcolor="#93A2D0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''9'''</span>]] | BARJE P+R – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:01 - 22:47 | 05:00 - 22:47 | 05:58 - 22:47 |- | bgcolor="#555D50" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''10'''</span>]] | ZADOBROVA – BESNICA <small>obračališče</small> ZADOBROVA – BESNICA – TUJI GRM <small>(v času poletnih počitnic)</small> | 05:20 - 15:50 '''Z'''<sup>K</sup>: 19:15 '''B'''<sup>K</sup>: 19:50 | colspan=2 align="center"| / |- | rowspan=2 bgcolor="#FCC200" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''11<br>11B'''</span>]] | rowspan=2| JEŽICA P+R – ZALOG<br>BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – ZALOG | 04:42 - 21:28 | colspan=2 align="center"| / |- | <small>03:48-05:28 & 20:06-00:33</small> | <small>03:48-04:58 & 20:06-00:33</small> | <small>04:48-06:28 & 20:06-00:33</small> |- | bgcolor="#00009C" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''12D'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – DOMŽALE |05:00 - 23:05 |05:00 - 23:05 |06:00 - 23:05 |- | bgcolor="#BDDA57" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''13'''</span>]] | CENTER STOŽICE P+R – SOSTRO | 05:04 - 23:03 | 05:05 - 23:03 | 06:00 - 23:03 |- | bgcolor="#FE28A2" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''14'''</span>]] | SAVLJE – BOKALCE | 04:58 - 22:58 | 05:00 - 22:58 | 05:50 - 22:58 |- | bgcolor="#8E4585" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''15'''</span>]] | STANEŽIČE <small>naselje</small> – SORA <small>obračališče</small> | 05:45 - 21:51 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6C3082" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''16'''</span>]] | TRNOVO – ČRNI LOG | 04:50 - 16:01 16:10 - 22:53 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6D351A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''18<br>18L'''</span>]] | KOLODVOR – ZOO – CENTER STOŽICE P+R KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJSKA KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJ | 05:05 - 22:24 07:12 - 19:32 / | / 05:55 - 20:57 / | / 08:30 - 19:58 20:27 - 22:26 |- | bgcolor="#E68FAC" align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''19B<br>19I'''</span>]] | TOMAČEVO – JEZERO TOMAČEVO – IŠKA VAS <small>obračališče</small> | 04:52 - 23:07 04:40 - 23:02 | 05:30 - 23:02 04:45 - 23:08 | 05:46 - 23:02 05:50 - 23:08 |- | rowspan=2 bgcolor="#008000" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''20<br>20Z'''</span>]] | rowspan=2| NOVE STOŽICE P+R – FUŽINE P+R NOVE STOŽICE P+R – Fužine P+R – ZALOG | 04:59 - 22:45 | colspan="2" | / |- | align="center" | / |04:50 - 23:05 | 05:20 - 23:05 |- | bgcolor="#009900" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''21D'''</span>]] | JEŽICA – DOMŽALE | 04:55 - 21:18 21:48 - 23:03 | 05:40 - 21:33 21:48 - 23:03 | / |- | bgcolor="#F28500" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''22'''</span>]] | GLINCE – FUŽINE P+R | 05:00 - 22:54 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#CD7F32" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''23'''</span>]] | KAMNA GORICA – PODUTIK | 07:05 - 21:57 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#FF0080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''24'''</span>]] | BTC ATLANTIS – CENTER STOŽICE P+R | 05:20 - 23:05 | align="center" | 05:00 - 22:11 |06:00 - 22:11 |- | bgcolor="#007FFF" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''25'''</span>]] | ZADOBROVA – MEDVODE <small>naselje</small> | 04:54 - 23:09 | 04:58 - 23:09 | 05:58 - 23:09 |- | bgcolor="#00308F" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''26'''</span>]] | MALI LIPOGLAV – ZD Polje – TUJI GRM MALI LIPOGLAV – ZD Polje <small>(v času poletnih počitnic)</small> | | colspan="2" align="center" | / |- | bgcolor="#39A78E" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''27'''</span>]] | VEVČE – BTC – NS RUDNIK | 04:45 - 22:44 | 04:55 - 22:35 | / |- | bgcolor="#7f6070" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''28'''</span>]] |GAMELJNE – ČRNUČE |05:15 - 16:02 16:22 - 22:05 (K) | colspan="2" |/ |- | bgcolor="#A8E4A0" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''30'''</span>]] | VODICE – MEDVODE | 05:00 - 22:20 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#56A0D3" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''51'''</span>]] | LJUBLJANA – POLHOV GRADEC | 5.00 - 22.30 | 6.10 - 14.45 & 18.45 - 19.30 | 8.30 - 14.55 |- | bgcolor="#006A4E" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''52'''</span>]] | POLHOV GRADEC – ČRNI VRH | 5.20 - 21.24 | - | 9.05 - 14.30 |- | bgcolor="#CDA4DE" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''53'''</span>]] | POLHOV GRADEC – SUHI DOL | 5.45 - 16.21 | colspan="2" align="center" | - |- | bgcolor="#9D3C27" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''56'''</span>]] | LJUBLJANA – HORJUL | 4.30 - 22.25 | 5.00 - 14.30 & 19.00 - 20.00 | 7.00 - 12.45 |- | bgcolor="#A4C639" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''60'''</span>]] | LJUBLJANA – Vodice – POLJE <small>obračališče</small> | 4.50 - 22.25 | 5.00 - 14.30 | - |- | bgcolor="#F1B82D" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''61'''</span>]] | VODICE – Polje <small>obračališče</small> – VODICE | 7.00 - 8.05 & 12.19 - 15.19 | colspan="2" align="center" | - |} Legenda: - Število odhodov iz postajališč: * '''L''' = LITOSTROJ * '''BD''' = BAVARSKI DVOR * '''BR''' = BROD * '''Š''' = ŠKOFLJICA * '''GM''' = GAMELJNE * '''Z'''<sup>K</sup>= ZADOBROVA (na klic) * '''B'''<sup>K</sup>= BESNICA obr. (na klic) - Ostalo: * K = prevoz na klic * (→) = enosmerna linija [[Slika:LPP delavnice.jpg|sličica|210px|Avtomehanične delavnice]] === Shema linij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_dnevnih_linij_lpp_september_2025.pdf Shema dnevnih linij] * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_nocnih_linij_lpp_april_2024_0.pdf Shema nočnih linij] === Spremljanje prihodov avtobusov === Razvitih je nekaj aplikacij za pregledovanje prihodov avtobusov, ki so na voljo tako na sistemih Android in iOS kot na spletu. * Uradna spletna aplikacija LPP ([https://lpp.si Splet]) * Busko ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.busko.app Android] | [https://apps.apple.com/si/app/busko-ljubljana/id1527399145 iOS] | [https://busko.si Splet] | [https://busko.prevozki.si/ Pregled]) * Ljubljana Bus ([https://apps.apple.com/si/app/ljubljana-bus/id1480557825 iOS] | [https://play.google.com/store/apps/details?id=si.dragman.trolabb10 Android]) * Urbana Ljubljana ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.margento.urbanabeta Android] | [https://apps.apple.com/si/app/urbana-ljubljana/id1472324298 iOS]) * LPP vozni red ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.remecsamo.lpp Android]) * Avtobusi LPP ([https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.bus_ljubljana.lpp Android] | [https://bus-ljubljana.eu/ Splet]) Na spletni tržnici za Android Google Play je na voljo še več [https://play.google.com/store/search?q=lpp&c=apps aplikacij]. === Avtobusi v mestnem potniškem prometu === V voznem parku mestnega potniškega prometa je trenutno '''219''' mestnih [[avtobus]]ov v treh izvedbah [[vozilo|vozil]], in sicer '''20''' mini oz. midi, '''56''' enojnih in '''143''' zgibnih oz. zglobnih avtobusov. Enojni nizkopodni avtobusi so dolžine 12 metrov, zgibni nizkopodni avtobusi pa so dolžine 18 metrov. Povprečna starost vozil je 10,95 let; 213 vozil je klimatiziranih, 180 jih ima videonadzorni sistem, 212 vozil je s prostorom za osebe z oviranostmi in otroške vozičke, 212 vozil je z zvočnimi napovedniki, namenjenimi slepim in slabovidnim, 185 vozil je opremljenih z vstopno klančino za potnike na invalidskih vozičkih in potnike z otroškimi vozički. Mini in midi avtobusi obratujejo na linijah št. '''[[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|10]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|'''21D''']], [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|'''23''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]], [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']], ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''12D, 13, 18, 18L, 19B''' in '''19I'''. Enojni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''2''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|12D]], [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|15]]''', '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|'''18''', '''18L''']], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''', '''19I''']], '''21D''', [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|'''22''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in '''30''', ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''3''', '''N3''', '''5''', '''N5''', '''6B''', '''9''', '''13''', '''14''' in '''25'''. Zgibni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1''', '''1B''', '''N1''']], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3''', '''3B''', '''N3''', '''N3B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|'''5''', '''N5''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|'''6''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|'''7''']], [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''8''', '''8B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9''']], [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11''', '''11B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|'''13''']], [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14''']], [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''20''', '''20Z''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in '''27'''. ==== Preglednica vozil ==== ===== eUrban / Prijatelj Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! avtomobil ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 20 | Volkswagen e-Golf | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: E01–E20 | [[Slika:E-GOLF LPP E12.jpg|120px]] |- |1 |Opel Vivaro |nizkopodni | |2024: E21 | |- |1 |Peugeot Expert |nizkopodni | |2025: E22 | |} ===== Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 8 | Italcar Attiva (odprti tip)<br><br>Esagono Energia Geco (zaprti tip) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: K03<br>2015: K04<br>2017: K06<br>?: K08<br>2022: K09 | |- |} ===== Midi avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – mini / midi ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 10 | Feniksbus FBI 83 M – 8,3m | visokopodni (nizkopoden pri zadnjih vratih) | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2012: 066 – dizel (1)<br>2013: 067 – CNG (1)<br>2014: 068 – CNG (1)<br>2015: 069, 071, 072 – dizel (3)<br>2016: 073, 074 – CNG (2)<br>2018: 075, 076 – CNG (2) | [[Slika:LPP 066.JPG|120px]][[Slika:FBI 83 M - City Bus - LPP.jpg|120px]] |- | 4 | Otokar Vectio C – 9,3m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2015: 080–083 | [[Slika:Otokar Vectio C LPP 083.jpg|120px]] |- | 2 | Otokar Vectio U – 9,3m | visokopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2018: 084, 085 | |- |4 |MAN TGE City – 7m |nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] |2022: 061, 062 2025: 063, 064 | |- |} ===== Enojni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – enojni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 4 | MAN NL 223 (A21) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 137, 139, 141, 142 | [[Slika:LPP MAN NL 223.jpg|120px]] |- | 1 |Mercedes-Benz Citaro FL (O 530) | nizkopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2007: 162 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro II (O530).jpg|120px]] |- | 6 | Mercedes-Benz Conecto (O 345) | nizkopodni | 164[[Slika:X mark.svg|15px]]<br>165–169[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 164 (1)<br>2009: 165 (1)<br>2010: 166–169 (4) | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Conecto.jpg|120px]] |- | 21 | [[Irisbus IVECO Citelis]] 12m [[Zemeljski plin|CNG]] | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2011: 100, 101, 103–109, 111–119(18)<br>2013: 120–122 (3) | [[Slika:Irisbus Citelis 12m LPP 101.jpg|120px]] |- | 5 | IVECO Crossway LE 12m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: 190–194 | [[Slika:IVECO Crossway LE 12m LPP 194.jpg|120px]] |- |17 |Mercedes-Benz Citaro C2 NGT Hybrid |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2019: 123–130, 170–178 | [[Slika:Lpp citaro2.JPG|120px]] |- |} ===== Zgibni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – zgibni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 16 | MAN NG 312 (A11) | nizkopodni | 385–408 [[Slika:X mark.svg|15px]] 409–418[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 1997: 385 (1)<br>1998: 391–393, 396, 400, 402, 406, 408 (8)<br>2000: 409–411, 414, 416–418 (7) | [[Slika:LPP MAN SG 312.jpg|120px]] |- | 10 | MAN NG 313 (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 420–422, 424–428, 430, 432 | [[Slika:LPP MAN NG 313.jpg|120px]] |- | 11 | Mercedes-Benz Citaro G (O 530 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2006: 208–218 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro G (O530G).jpg|120px]] |- | 1 | MAN Lion's City GL (NG 313, A23) 18,75 m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 433 | [[Slika:LPP Lion's City GL.jpg|120px]] |- | 16 | MAN Lion's City G (NG 313, A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2008: 434–449 | [[Slika:LPP MAN Lion's City G.jpg|120px]] |- | 29 | [[Mercedes-Benz Conecto G]] (O 345 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2009: 219–222 (4)<br>2010: 223–247 (25) | [[Slika:MB Conecto LPP.jpg|120px]] |- | 1 | IVECO Citelis 18m CNG | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: 450 | [[Slika:LPP_Irisbus_Citelis_18m.jpg|120px]] |- | 40 | MAN Lion's City G CNG (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2014: 451–460 (10) <br>2016: 461–490 (30) | [[Slika:MAN Lion's City G CNG in Ljubljana owned by LPP.jpg|120px]] |- | 10 | MAN Lion's City 18 G (EfficientHybrid) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2022: 300–309 | [[Slika:Lpp-308.jpg|levo|120x120_pik]] |- | 10 | Mercedes-Benz eCitaro G fuel cell | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2025: 350–357 (8)<br>2026: 358, 359 (2) | |- |- |}[[Slika:LPP sprejemna pisarna.jpg|sličica|desno|210px|Pogled na sprejemno pisarno delavnic ter karoserijskega oddelka]] === Preizkusni avtobusi === V podjetju občasno v rednem prometu preizkušajo najnovejše mestne avtobuse. V zadnjih letih so bili na preizkušnji naslednji avtobusi: * Ikarus 80e (december 2024) * Mercedes-Benz eCitaro (17. - 22. maj 2024) * BYD eBus B18 (maj 2024) * Feniksbus FBI 90 (električni; 3. april 2024) * Higer KLQ6186GEV (februar 2023) * Caetano Toyota H2.City Gold (september 2022) * Iveco Bus e-Way (junij 2022) * MAN Lion's City 12 E (december 2020) * Scania Citywide Suburban LE CNG 15m (maj 2018; na linijah 3G in 47) *Solaris Urbino 12 Electric (oktober 2017) * Iveco Urbanway CNG (april 2017) * Iveco Urbanway Hybrid (februar 2017) * Iveco Urbanway CNG (maj 2016) * Iveco Crossway LE City 10,8m (marec 2016) * Volvo 7700 Hybrid (april - maj 2015) * Iveco Urbanway (marec 2015) * Anadolu Isuzu Citiport (marec 2015) * Iveco Crossway LE (oktober 2014) * MAN Lion's City Hybrid (september 2013) * MAN Lion's City CNG (april 2012) * MAN Lion's City M (december 2011) * Automet Iveco Daily 70C18 (junij 2011) * Mercedes-Benz Citaro G BlueTec Hybrid (20. - 25. oktober 2010) * Irisbus Iveco Citelis 12m CNG, ZET #793 (22. - 25. marec 2010) <ref>[http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042350518 Avtobus na zemeljski plin prijazen do okolja in proračuna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923230131/http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042350518 |date=2015-09-23 }} 7. april 2010, Dnevnik.si</ref> * MAN Lion's City Hybrid (21. december 2009 - 8. januar 2010) <ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/foto-v-ljubljani-novi-hibrid.html V Ljubljani novi hibrid] 22. december 2009, 24ur.com</ref> * Solaris Urbino 18 Hybrid (16. - 17. junij 2009) * Van Hool AG300 Hyb, De Lijn #5358 (13. junij 2009) * Van Hool A300 Hyb, Connexxion #4883 (13. junij 2009) * King Long XMQ6121G EU (julij 2008) * Mercedes-Benz Sprinter LF (16. - 22. september 2004) * Mercedes-Benz Citaro (O 530) * MAN NM 223 (A76), I&I [[Koper]] (sedaj Arriva) (16. - 22. september 2002–2004) * TAM 260 A 180 M (1990) – vključen, toda kasneje prodan [[Mestni promet Maribor|Certusu]] [[Maribor]] (sedaj Arriva) * MAN SGG 280H (9. - 11. oktober 1985) * IKARUS IK-160 (junij 1982) * Mercedes-Benz O 305 (januar 1975) * [[Mercedes-Benz O 317]]K (13. - 18. december 1967) * Alfa Romeo 1000 (6. oktober 1960) === Nekdanji avtobusi (WIP) === <gallery> Slika:MB O 317.JPG|MB O 317<br /><small>1969–1991</small> Slika:LPP MAN SU 220.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2012: 100–127 (po 1991)</small> Slika:LPP 101a.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>PPP 1992–2008: 501–503<br />MPP 2008–2010: 101–103</small> Slika:LPP 151.jpg|[[Fap Sanos S-115]]<br /><small>1990–2011: 150–152</small> Slika:LPP MAN SG 220.jpg|[[MAN SG 220 (Avtomontaža)|MAN SG 220]] <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2016: 200–330 (po 1991)</small> Slika:LPP MAN SL 202.jpg|MAN SL 202<br /><small>1992–2011: EKO (plinski), 130 (diesel, od 2000);<br>letnik 1988, prvi avtobus s fotodizajnom v LPP</small> Slika:LPP TAM 260 A 116.jpg|[[TAM 260 A 116 M|TAM 260A116M]]<br /><small>1992–2011: 190–199<br>(199 prototip z ročnim menjalnikom)</small> Slika:MAN SG 240 LPP.jpg|[[MAN SG 240 (Avtomontaža)|MAN SG 240]] <small>(Avtomontaža)<br>1991–2010: 350 (prototip)<br>1994–2016: 351–364<br>1994–2011: 671, 672 (PPP, na sliki)</small> Slika:LPP 131.jpg|MAN NL 232 CNG (A15)<br /><small>1995–2011: MAJ (plinski), 131 (diesel, od 2000)</small> Slika:LPP NL 202.jpg|MAN NL 202(2)<br /><small>1993–2016: 147–149</small> Slika:LPP Mercedes-Benz O504N.jpg|Mercedes-Benz O 405 N2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1997–2016: 153, 154 1999–2019: 155–161</small> Slika:LPP MAN NL 222.jpg|MAN NL 222<br /><small>2000–2019: 132–136</small> Slika:Irisbus IVECO CityClass LPP 186.jpg|Irisbus IVECO CityClass 491<br /><small>2004–2019: 185–189</small> Slika:Mercedes-Benz O405GN2 LPP 206.jpg|Mercedes-Benz O 405 GN2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1998–2023: 205–207</small> </gallery> '''MAN:''' MAN SG 220 (Avtomontaža): * 1987–2010: 290–303, 305–307, 309–311, 313, 315–320 * 1987–2011: 314 * 1987–2014: 304 (julij), 308 (december), 312 (september) * 1991–2014: 323 (julij), 328, 329 (december) * 1991–2016: 330 (marec), 322, 325, 326 (april), 321, 324, 327 (maj; 327 ohranjen v depoju TMS-ja) MAN SG 240 (Avtomontaža): * 1991–2011: 350 (prototip; predelan v party bus) * 1994–2013: 354 * 1994–2014: 360 (julij) * 1994–2015: 361, 363 * 1994–2016: 351 (marec), 352, 353, 355–359, 362, 364 (maj) MAN NL 202(2): * 1993–2013: 148 (doniran(?) mariborskemu Marpromu) * 1993–2016: 149 (maj) MAN NL 222: * 2000–2019: 132–136 (132 predelan v mobilni mladinski center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/ljuba-drago/ Ljuba in Drago] (Mladi zmaji)) MAN NL 223: * 2003–2026: 138, 140 MAN NG 312: * 1996–2010: 377 (februar; zagorel motor) * 1996–2014: 371–376 (julij) * 1996–2016: 370, 378–380, 383 (maj) * 1997–2016: 384 (december) * 1998–2016: 395, 398 (julij), 404 (december) * 1998–2017: 407 (avgust) * 1998–2018: 403 * 2000–2019: 415 * 1998–2020: 397 * 1998–2021: 401 (predelan v skupnostni center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/borc/ Borc] (Mladi zmaji), stoji ob Cesti španskih borcev v Zgornjem Kašlju) * 1997–2022: 387, 390 * 1996–2023: 381 * 1996–2024: 382 (september) * 1996–2025: 382 (julij) * 1997–2025: 389 (julij) * 1998–2025: 394 (julij), 399, 405 (september) * 2000–2026: 419 MAN NG 313: * 2003–2018: 429 (julij) * 2003–2020: 431 * 2003–2023: 423 '''Mercedes-Benz:''' Mercedes-Benz O 405 N2 (Avtomontaža): * 1997–2011: 153 * 1997–2016: 154 (junij) * 1999–2016: 156, 160 (maj), 159 (december) * 1999–2017: 157 (avgust) * 1999–2019: 155, 158, 161 Mercedes-Benz O 405 GN2 (Avtomontaža): * 1998–2016: 205 (maj), 207 (junij) * 1998–2023: 206 Mercedes-Benz O 405 GN2: * 1997–2022: 202–204 Mercedes-Benz Citaro FL (O 530): * 2007–2020(?): 163 '''Kutsenits:''' Hydra City II/III Hybrid: * 2010–2017: 063 (januar; zagorel) * 2010–2018: 061, 062, 064, 065 (avgust) '''Feniksbus:''' FBI 83 M: * 2015–2018: 070 (junij; zagorel)<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042831387|title=V središču Ljubljane zgorel avtobus|date=30. 6. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=10. 7. 2018|archive-date=2018-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180710133511/https://www.dnevnik.si/1042831387|url-status=dead}}</ref> '''Irisbus IVECO:''' CityClass (491E) * 2004–2019: 185–189 (186 in 187 preurejena v učilnici v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana na Gmajnicah) Citelis 12m CNG * 2025: 102 (zagorel 17.10.2025) '''TAM:''' TAM 260 A 116 M * 1992–2008: 199 (prototip) * 1992–2010: 193 (prvi avtobus s klimo v mestnem prometu, dodatno vgrajena 1999) * 1992–2011: 191, 192, 194–198 (196 razstavljen v [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškem muzeju Slovenije]] v Bistri pri Vrhniki) == Medkrajevni potniški promet == {{glavni|Medkrajevni potniški promet (LPP)}} Sistem linij medkrajevnega prometa se je gradil postopoma, skladno s širjenjem mesta in s tendencami policentričnega razvoja ljubljanske regije. Mreža linij je izrazito radialna, linije potekajo iz zunanjih naselij do središča mesta, na območju zunaj mesta pa je tudi nekaj lokalnih linij, ki povezujejo okoliške kraje (lokalne linije na področju Vrhnike in Grosuplja). Konfiguracija terena, kjer potekajo linije, je zelo raznolika. Precejšen del linij se zaključuje na hribovitih območjih [[Ljubljanska kotlina|ljubljanske kotline]], 25 kilometrov linij je še vedno [[makadam]]skih. Prevoz na 35 rednih linijah, katerih skupna trenutna dolžina znaša 770 kilometrov, poteka po objavljenem [[Vozni red|voznem redu]]. V sklopu medkrajevnega potniškega prometa se izvajajo tudi redni pogodbeni šolski prevozi otrok v šolo, ki so prilagojeni šolskemu pouku na posameznih področjih. == Plačilni sistem == [[Slika:Urbana&žetoni.JPG|sličica|desno|250px|Od žetonov k mestni kartici]] Od uvedbe [[tramvaj]]skega prometa so bili v prodaji vozni listki (vozovnice) za eno vožnjo. Ti so ostali v uporabi vse do konca leta 1974, ko so posodobili plačilni sistem. Tedaj so bili uvedeni [[žeton]]i in različne mesečne vozovnice, sočasno so tudi spremenili način vstopanja v vozilo. Vstopanje je bilo do tedaj le pri zadnjih vratih, kjer je bil sprevodnik, pri prvih vratih pa so smeli vstopati le potniki z mesečnimi vozovnicami. Z ukinitvijo delovnega mesta sprevodnik 13. oktobra 1973, sprva le v enojnih mestnih avtobusih, kasneje tudi v zglobnikih, je bilo vstopanje dovoljeno le še pri prvih vratih, kjer je plačevanje nadziral voznik. Sprva so bili žetoni papirnati, najbolj prepoznavni so bili kovinski žetoni z luknjo, vmes so jih nadomestili plastični žetoni različnih barv in oblik. Jeseni leta 1981 je bilo na progi št. '''20''' ''Reboljeva – Bavarski dvor'' poskusno uvedeno polavtomatsko plačevanje voznine, ki naj bi postopoma nadomestilo žetone. Ponujene so bile predplačilne vozovnice za deset voženj. Potniki z njimi so lahko ponovno vstopali tudi pri zadnjih vratih, pri sprednjih pa poleg njih tudi potniki z gotovino ali žetoni. V avtobusih sta bila nameščena avtomata, ki sta odštevala število voženj, preizkus delovanja so preverjali kontrolorji.<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY07J6ZN Spet novost na mestnih avtobusih] 1981, Zbor občanov (dlib.si)</ref> Tak način plačevanja voznine se ni obnesel. Žetoni so bili po tem dokončno ukinjeni šele 1. januarja 2010, plačevanje z gotovino pa z 10. majem 2010. Po tem datumu je bilo plačilo možno le s plačilno kartico Urbana in Moneto (plačilo preko mobilnega telefona). Avgusta 2022 je LPP začel nameščati nove validatorje na katerih je od konca novembra 2023 možno tudi plačevanje z bančno kartico (Visa in Mastercard)<ref>{{Navedi splet|title=Plačevanje s plačilnimi karticami na avtobusih|url=https://www.lpp.si/aktualno/placevanje-s-placilnimi-karticami-na-avtobusih-0|website=Ljubljanski potniški promet|date=2023-11-28|accessdate=2023-12-27|language=sl}}</ref>, ki so zamenjali dotrajane prvotne validatorje (v uporabi od avgusta 2009). === Urbana === {{glavni|Urbana (plačilna kartica)}} [[Enotna mestna kartica]] Urbana je plačilno sredstvo, ki omogoča plačilo storitev [[Mestna knjižnica Ljubljana|Mestne knjižnice Ljubljana]], plačilo parkirnine na parkiriščih v upravljanju JP LPT, plačilo vožnje z mestno vzpenjačo na [[Ljubljanski grad]] in nenazadnje plačilo vožnje z mestnim [[avtobus]]om. Urbano je mogoče kupiti v posebnih avtomatih, imenovanih ''urbanomati'', v potniških centrih LPP, na [[Avtobusna postaja Ljubljana|Avtobusni postaji Ljubljana]], v turistično-informacijskem centru (TIC) ter nekaterih bencinskih črpalkah, trgovinah in trafikah. [[Mestna občina Ljubljana]] je za izvedbo novega sistema izbrala zagorsko podjetje [[Ultra]]. Sistem je prestal trimesečno preizkusno obdobje, v tem času je sistem plačila vožnje z mestnim avtobusom vestno preizkušalo 1500 ljudi, med drugimi zaposleni v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]], v podjetju LPP ter ljubljanski osnovnošolci. 15. avgusta 2009 je bila kartica Urbana že naprodaj, s 1. septembrom 2009 pa so bile kot prve zamenjane stare šolske mesečne vozovnice. S 1. januarjem 2010 je Urbana dokončno nadomestila tudi plačevanje z žetoni na avtobusih. S 1. avgustom 2013 je Urbana postala plačilno sredstvo tudi na medkrajevnih linijah, ki obratujejo v sklopu LPP. V ceno enkratne vozovnice je vključena 90-minutna možnost neomejenih prestopanj znotraj izbranih območij (ne velja za plačilo z Moneto in bančno kartico). Obstaja tudi več mesečnih vozovnic v različnih kategorijah. {| class="wikitable" |- ! rowspan=2| vrsta vozovnice ! colspan=3| tarifa za (cena v €) |- ! 1 območje ! 2 območji ! 3 območja |- | enkratna | align="center"| '''1,50''' | align="center"| '''2,50''' | align="center"| '''3,50''' |- | šolska mesečna | align="center"| '''20''' | align="center"| '''25'''* ('''<small>34</small>''') | align="center"| '''25'''* ('''<small>51</small>''') |- | splošna mesečna | align="center" | '''37''' | align="center" | '''49''' | align="center" | '''63''' |- | splošna za brezposelne | align="center"| '''17''' | colspan=2 align="center"| - |- | prenosna mesečna | align="center" | '''42,50''' | colspan="2" align="center" | - |- | prenosna letna | align="center" | '''420''' | colspan="2" align="center" | - |- | splošna letna | align="center" | '''365''' | align="center" | '''490''' | align="center" | '''630''' |- | upokojenska** | colspan="3" align="center" | '''brezplačna''' |- |} Opomba: * * – pomeni državno subvencionirano ceno pri razdalji nad dva kilometra od kraja prebivališča do kraja izobraževanja. * ** – vozovnice za upokojence oz. osebe starejše od 65 let so od oktobra 2021 brezplačne. === Shema območij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_obmocij_lpp_2022_.pdf Shema območij] == Viri in reference == {{sklici}} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski tramvaj včeraj, danes, jutri = Ljubljana tramway yesterday, today, tomorrow |publisher=Tehniški muzej Slovenije |year=1997 |isbn=961-90361-3-1 }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Zgodovina mestnega prometa v Ljubljani |publisher=LPP d.o.o. |year=2005 |isbn=961-91685-0-X }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski mestni promet v slikah |publisher=Kmečki glas |year=2008 |isbn=978-961-203-343-9 }} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih podjetij]] * [[Ljubljanski tramvaj]] * [[Ljubljanski trolejbus]] * [[Bavarski dvor]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ljubljana Passenger Transport}} * [http://lpp.jhl.si/ Uradna spletna stran] * [http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 Linije na Geopediji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 |date=2017-07-29 }} {{-}} {{Mestni promet}} {{JHLJ}} [[Kategorija:Ljubljanski potniški promet| ]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1901]] [[Kategorija:Avtobusni prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Javni holding Ljubljana]] [[Kategorija:Promet v Ljubljani]] [[Kategorija:Mestni promet v Sloveniji|Ljubljana]] qa40lppnwww3fvepz3lkpfjzt20rimp 6657630 6657625 2026-04-08T20:07:15Z ~2026-21677-77 257909 /* Enojni avtobusi */ 6657630 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o. | logo = [[Slika:Logotip LPP.png|200px]] | image = Ljubljana_-_Slovenska_Cesta_8_(53446416795).jpg | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | foundation = 1901 | location = [[Ljubljana]], Celovška cesta 160<br/>1000 Ljubljana<br />{{SLO}} | key_people = | industry = transport | services = mestni prevoz potnikov<br>vzdrževanje vozil<br>tehnični pregledi | revenue = | operating_income = | net_income = | num_employees = | homepage = {{URL|http://www.lpp.si}} }} '''Ljubljanski potniški promet''' ([[kratica]] '''LPP''') je javno prevozniško [[podjetje]] ([[družba z omejeno odgovornostjo]]), ki deluje v sklopu [[Javni holding Ljubljana|Javnega holdinga Ljubljana]] in primarno zagotavlja [[javni prevoz|javni]] mestni in [[Medkrajevni potniški promet (LPP)|medkrajevni]] [[avtobus]]ni [[transport|prevoz]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in njeni okolici. Poleg tega podjetje ponuja tudi naročene [[avtobus]]ne prevoze, [[servis]]iranje in popravila gospodarskih vozil in njihovih delov, [[tehnični pregled vozila|tehnične preglede vozil]] in homologacije ter registracije vozil. == Sedež podjetja == Sedež podjetja z upravno [[zgradba|zgradbo]], [[garaža|garažnimi površinami]], s servisnimi delavnicami in stavbo tehničnih pregledov se nahaja v obsežnem kompleksu v [[Zgornja Šiška|Zgornji Šiški]] med [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovško]], [[Litostrojska cesta, Ljubljana|Litostrojsko]] in [[Cesta Ljubljanske brigade, Ljubljana|Cesto Ljubljanske brigade]]. == Kratka zgodovina podjetja == ==== Obdobje tramvajev (1901–1958) ==== {{glavni|Ljubljanski tramvaj}} [[Slika:Ljubljana 1911.jpg|sličica|210px|Tramvaj na [[Prešernov trg, Ljubljana|Marijinem trgu]] (današnji Prešernov trg) leta 1911]] Ko je v Ljubljani ob koncu 19. stoletja živelo okrog štirideset tisoč prebivalcev, se je mestna oblast odločila, da uvede javna »mehanizirana« prevozna sredstva. Zato je bila leta 1900 uradno ustanovljena ''Splošna maloželezniška družba'', ki je skrbela za javni prevoz v mestu. Brez posebnih slovesnosti je tramvaj v Ljubljani uradno speljal 6. septembra leta 1901. Prvi dan so prodali kar 6400 voznih listkov. Splošna maloželezniška družba je bila leta 1901 v resnici zelo majhna, saj je premogla le 13 pogonskih voz, 1 prikolico in voz za soljenje cest v zimskem času, zaposlovala pa je 64 ljudi. V vsakem od pogonskih voz je bilo prostora za trideset ljudi (16 sedežev in 14 stojišč), tramvaji pa so dosegali hitrost do trideset kilometrov na uro. Do konca leta 1901 so ljubljanski [[tramvaj]]i prevozili okrog 136.000 kilometrov in prepeljali 330.000 potnikov. Splošna maloželezniška družba, ki je upravljala s tramvaji v Ljubljani, je bila avstrijska zasebna [[delniška družba]] pod vodstvom tujega vlagatelja, nemškega podjetja [[Siemens (podjetje)|Siemens]] & Halske. Po izteku petindvajsetletnega obratovanja cestne železnice je mestu končno pripadla pravica odkupiti tramvajsko podjetje. Leta 1929 se je Splošna maloželezniška družba preimenovala v ''Električno cestno železnico'' (ECŽ) in po letu 1930 se je mesto pospešeno lotilo posodabljanja voznega parka in prog. Nakupili so nova in rabljena vozila, tako da je vozni park leta 1940 štel 52 enot, razširili so mrežo tramvajskih prog in središče povezali s predmestji ter preselili remizo in remontne delavnice iz Vodmata v Zgornjo Šiško ob Celovško cesto. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je tramvajski promet potekal brez večjih posebnosti. Vozila so bila opremljena z dvojezičnimi napisi, vozni čas je bil prilagojen [[policijska ura|policijski uri]], primanjkovalo pa je rezervnih delov. Zanimivo je, da se je promet s tramvaji povečal, saj so se lahko italijanski vojaki prevažali brezplačno. Tramvajska proga do Šentvida je celo prečkala državno mejo, in sicer je bil na Celovški cesti postavljen mejni blok med Italijo in Nemčijo, vendar so Nemci promet tramvajev preko meje prepovedali, tako da so bile vožnje do Šentvida ukinjene oz. skrajšane od oktobra 1941 dalje. ==== Obdobje trolejbusov (1951–1971) ==== {{glavni|Ljubljanski trolejbus}} [[Slika:Trolejbus 2.JPG|sličica|210px|Trolejbus na viškem obračališču]] Po končani drugi svetovni vojni se je Ljubljana hitro širila in tramvaj ni več bil kos rastočim prevoznim potrebam v mestu. Ko so se pričeli uveljavljati osebni avtomobili, je bil to dodaten razlog za drugačno ureditev prometa po ljubljanskih ulicah, ki bi osebnim avtomobilom jemala manj voznih površin. Maja 1951 je ''Mestni ljudski odbor Ljubljana'' ustanovil komisijo, ki je pripravila predlog o prehodu mestnega prometa s tramvaja na [[trolejbus]] in [[avtobus]]. Prehod je bil postopen. Sredi petdesetih let so po ljubljanskih ulicah že redno vozili trolejbusi in prvi avtobusi, leta 1958, ko je tramvaj dokončno prenehal voziti, pa se je tedanja ECŽ preimenovala v ''Ljubljana-Transport''. Tramvaj se je na svojo zadnjo vožnjo odpeljal 20. decembra 1958. Tako kot tramvaji so bili tudi trolejbusi na električni pogon in zato odvisni od napeljanih električnih vodov po mestu. V obratovanju so bile naslednje trolejbusne proge: * proga št. '''1''' ''Vič–Vižmarje'' * proga št. '''6''' ''Vič–Ježica'' * proga št. '''7''' ''Litostroj–Ajdovščina'' * proga št. '''8''' ''Litostroj–Črnuče'' Izkušnje z obratovanjem trolejbusov niso bile najboljše. Tokovni odjemniki so se trolejbusom mnogokrat iztaknili iz kontaktne mreže in jih je bilo treba vsakič ponovno namestiti. Pozimi so bile dodatne težave zaradi [[sneg]]a in posipanja cest s [[sol]]jo. Slana voda je namreč prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija trolejbusa. To so občutili vstopajoči potniki, ki jih je pošteno streslo, če so se le dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnjič je trolejbus vozil po Ljubljani 4. septembra 1971 na progi št. '''1''', nakar so ga v celoti zamenjali avtobusi. ==== Obdobje avtobusov (1950–danes) ==== [[Slika:MB O 317.JPG|sličica|210px|Avtobus '''[[Mercedes-Benz O 317|Mercedes-Benz O317]]''' pred letom [[1971]] v remizi. Vozilo št. 373 je bilo kupljeno novembra 1969, odpisano marca 1986.]] [[Slika:First hydrogen-powered bus in Ljubljana (line 20, november 2025).jpg|thumb|desno|200px|Prvi [[vodik|vodikovi avtobusi]] so uvedeni novembra 2025; [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|avtobus 20]] na postaji [[BS3|Nove Stožice]]]] Šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja so prinesla nesluten razvoj mestnega javnega prometa in podjetje, ki se je leta 1971 preimenovalo v ''Viator'', je svoje poslovanje postopoma razširilo po vsej Sloveniji. Razvoj ene dejavnosti se je nadaljeval v razvoj druge in tako so se iz mestnega prometa razvile dejavnosti medkrajevnega, tovornega in turističnega prometa, kar je spodbudilo razvoj turistično-agencijske dejavnosti, v nadaljevanju pa še izgradnjo in prevzem [[Žičnica|žičnic]] in pripadajočih objektov na [[Vogel|Voglu]], [[Velika planina|Veliki planini]], [[Zatrnik]]u, Španovem vrhu, [[Rakitna|Rakitni]], v [[Martuljek|Martuljku]]. Poleg prometa in turizma je nova dejavnost podjetja postala še gostinstvo. Od leta 1971 v podjetju javni prevoz opravljajo izključno z avtobusi. Tri leta kasneje je bila ustanovljena [[taksi]] služba (s prvimi rumenimi avtomobili [[Renault|Renault 12]]) in sposojevalnica avtomobilov. Leta 1977 se je Viator povezal s podjetjem ''SAP'' in nastalo je podjetje s skupnim imenom SOZD ''SAP-VIATOR'', v okviru katerega je že delovala delovna organizacija ''Mestni potniški promet''. Sledile so nadaljnje združitve ter razdružitve in povezave med različnimi prometnimi, turističnimi in hotelskimi organizacijami po vsej Sloveniji in tako se je ''Viator'' 25. marca 1981 znašel v okviru SOZD ''INTEGRAL''. V okviru slednjega se prvič pojavi današnje ime podjetja, in sicer kot delovna organizacija ''Ljubljanski potniški promet''. Leta 1989 se je LPP odločil za izstop iz Integrala, saj v njegovem sestavu ni bilo več razvojnih možnosti za nadaljevanje dejavnosti javnega mestnega prometa za Ljubljano, njene prebivalce in obiskovalce ter njeno primestje. LPP je tako postal javno podjetje v službi prebivalcev glavnega mesta in vseh tistih, ki živijo v primestnih občinah. V času [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne]] je veliko vozil sodelovalo v protitankovskih blokadah, ki so bile postavljene na mestnih vpadnicah in v bližini vojašnic in skladišč orožja. Nekaj vozil je bilo tedaj popolnoma uničenih oz. nepopravljivo poškodovanih (blokade na cesti proti Toškemu Čelu, Šmartinski cesti, Aškerčevi cesti). Od leta 1994 LPP deluje kot javno podjetje, družba z omejeno odgovornostjo, v okviru Javnega holdinga Ljubljana. Po letu 2007 je prišlo do večje širitve mestnega avtobusnega omrežja, posodabljanja voznega parka s sodobnimi, okolju prijaznejšimi ekološkimi avtobusi, prenovljena sta bila tudi plačilni sistem in sistem napovedovanja avtobusnih prihodov ter uvedeni postajališčni vozni redi. Skoraj nikoli v zgodovini podjetja se ni zgodilo, da bi javni avtobusni prevoz obstal za več kot nekaj ur oz. dni, daljša prekinitev je bila le med osamosvojitveno vojno ter zaradi razglašene [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije bolezni Covid-19]] od 16. marca 2020 do 11. maja 2020 in od 16. oktobra 2020 do 15. decembra 2020. Od novembra 2025 je LPP dobil prve avtobuse na (ogljično nevtralni) [[vodik|vodikov]] pogon. === Preglednica nekdanjih mestnih avtobusnih linij in posameznih voženj === {| class="wikitable" ! colspan=2| št. ! relacija ! obdobje obratovanja ! colspan=2| razlog ukinitve |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1D (Ljubljana)|'''1D''']] | Mestni log – Dolgi most P+R | 3. junij 2010 - 28. februar 2011 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1D''']] | Vižmarje – Mestni log – Dolgi most P+R | 11. maj 2015 - 7. julij 2020 | colspan=2| podaljšanje linije '''1''' iz Mestnega loga do Dolgega mostu P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1S''']] | Nedeljski sejem – Mestni log – Vižmarje – Gameljne | do 2. decembra 2012 | colspan=2| podaljšanje linije '''1B''' do novega obračališča pri Snagi |- | colspan=2 align="center"| '''2''' | Bavarski dvor > Moste > Štepanjsko naselje > Fužine > Nove Jarše<br><small>odhod 3.15 (Del-sob), 4.15 (Ned)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| podaljšanje linije '''N5''' do Štepanjskega naselja |- | colspan=2 align="center"| '''[[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|3]]''' | Litostroj – Rudnik – Nedeljski sejem <small>(Ned)</small> | konec 90. let 20. stol. | colspan=2| selitev bolšjega sejma z Rudnika v center mesta |- | colspan=2 align="center"| '''3L''' | Tovarna LEK – Bavarski dvor<br><small>odhod 22.05 (Del)</small> | do 26. junija 2014 | colspan="2" | podaljšanje linije '''18''' in njenega obratovalnega časa |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''4''']] | Moste – Žale – Ajdovščina – Moste | začetek 60. let 20. stol. - 3. januar 1980 | colspan=2| preusmeritev proge '''2''' do Novih Jarš, ki ni več krožna proga |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|7L]]''' |Pržan – Letališka |2007 - 2024 | colspan="2" |podaljšanje linije '''7''' na Letališko cesto |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9a''']] | Bavarski dvor – Trnovo | 70. leta 20. stol. | colspan=2| podaljšanje proge s Kodeljevega do Štepanjskega naselja in uvedba obratovanja po 21. uri na vsej trasi |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''10''']] | Kongresni trg – Zadobrova | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''15''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Kongresni trg in zapora mestnega središča za ves promet |- | colspan=2 align="center"| '''11''' | Zalog > Polje > Zadobrova > Hrastje > Nove Jarše > Bavarski dvor<br><small>odhod 3.45 (Del-sob)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| nerentabilnost voženj preko Sneberij |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''N11''']] | Bavarski dvor – Zalog | proti koncu 2013 | colspan=2| podaljšanje obratovalnega časa linije '''11B''', ki prevzame funkcijo nočne linije |- | colspan=2 align="center" |[[Mestna avtobusna linija št. 12 (Ljubljana)|'''12''']] |Bežigrad – Vevče |1984 - 30. september 2024 | colspan=2 |podaljšanje linije '''24''' iz Vevč po polovici trase linije '''12''' do Centra Stožice P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14B''']] | Savlje – Bokalce | 3. september 2007 - 7. maj 2016 | colspan=2| spojitev linij '''14''' (''Savlje - Vrhovci'') in '''14B''' (''Savlje - Bokalce'') v eno linijo ter sprememba trase na območju Brda |- | colspan=2 align="center"|'''Z14'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|title=Začasna linija Z14|date=20.1.2014|accessdate=12.8.2025|website=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|publisher=Mestna Občina Ljubljana}}</ref> | Trg OF – Tehnološki park | 20. januar 2014 - maj 2014 | colspan=2| uvedena zaradi obvoza linij '''14''' in '''14B''' ob zapori Ceste na Brdo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''15''']] | Bavarski dvor – Medvode | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''10''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''16''']] | Gameljne – (Brod – Vižmarje) – Bavarski dvor | 1971 - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''21''' v liniji '''26''' <small>(Del-sob)</small> in '''26B''' <small>(Del)</small><br>podaljšanje linije do Bežigrada <small>(Železne ceste)</small> in preštevilčenje v linijo '''26C''' <small>(Ned)</small><br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''17''']] | Trg osvoboditve – Fužine | 4. januar - 17. oktober 1983 | colspan=2| podaljšanje proge '''20''' z Bavarskega dvora do Fužin |- | colspan=2 align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''17''']] | Trnovo – Barje | 3. september 1984 - 1988 | colspan=2| podaljšanje proge '''19''' z Bavarskega dvora do Barja |- | rowspan=3 colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''17''']] | Letališka – Fužine <small>(Del-sob)</small> | 1. april 1992 - 1. junij 1996 | colspan=2| nerentabilnost, preusmeritev skozi razvijajoči se BTC do Kongresnega trga |- | Kongresni trg – BTC – Letališka <small>(Del-sob)</small> | 1. julij 1996 - 1. september 2007 | podaljšanje s Kongresnega trga do nakupovalnega središča Rudnik in preštevilčenje v linijo '''27''' | rowspan=2| ukinitev končnih postajališč v centru mesta |- | Kongresni trg – Kolosej <small>(Ned)</small> | 2001 - 2. september 2007 | skrajšanje od Kongresnega trga do Pošte in preštevilčenje v linijo '''27K''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19]]''' |Tomačevo – Barje |1988 - 2011 | colspan="2" |uvedba linij '''19B''' in '''19I''', linija '''19''' se občasno uvede ob obvozih na območju Črne vasi ali Ižanske ceste |- | colspan="2" align="center"| '''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19Z]]''' |Notranje Gorice – Jezero |2021 - 2023 | colspan="2" |začasna linija v času obnove Črnovaške ceste in ukinitve linije '''19B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19P]]''' |Ig AP – Iška vas | | colspan="2" |začasna linija zaradi obvoza/skrajšane trase linije '''19I''' |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Ruski car – Šlandrova (IMP) | 1980 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan="2" rowspan="2" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Bavarski dvor – Reaktor – Beričevo – Dol° <small>(Del-sob)</small> | 1. oktober 1982 - 1. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26''' |- | Bavarski dvor – Brnčičeva – Beričevo – Dol° <small>(Del)</small> | 1. oktober 1982 - 31. avgust 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|21]]''' |Gameljne – Ježica – Beričevo |2. marec 2015 - 30. september 2024 | colspan="2" |uvedba linij '''21D''' in '''28''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21Z]]''' |Ježica – Šmartno<br>Gameljne – Trata<br>Vižmarje – Beričevo |2022 - 2024 | colspan="2" |začasne linije v času obnove Ceste Vstaje, in tudi posledično skrajšane trase linije '''8''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana), 2006-2014|'''23''']] | Kolodvor – Živalski vrt (ZOO) | 1. julij 2006 - 26. junij 2014 | colspan=2| podaljšanje linije '''18''' preko Večne poti do Kolodvora. |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25B''']] | Zadobrova – Bavarski dvor | do marca 2014 | colspan=2| spremenjen režim odhoda (v garažo) |- | rowspan=3 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''26''']] | | Gameljne – Beričevo <small>(Del-sob)</small> | rowspan=2| 3. september 2007 - 23. junij 2008 | rowspan=2 colspan=2| podaljšanje linije '''8''' in nova linija '''21''' <br>predolga linija in prepoved voženj mestnih avtobusov po Štajerski cesti |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''B''']] | Gameljne – Brnčičeva – Beričevo <small>(Del)</small> |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''C''']] | Bežigrad <small>(Železna cesta)</small> – Gameljne <small>(Ned)</small> | 9. september 2007 - 25. junij 2008 | colspan=2| podaljšanje linij '''1B''' in '''1S''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana), 2014-2015|'''26''']] | Ježica – Brnčičeva <small>(Del-sob)</small> | 1. december 2014 - 2. marec 2015 | colspan=2| ponovno podaljšanje linije '''8''' na Brnčičevo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27K''']] | Bavarski dvor – BTC Kolosej - (BTC Atlantis) | 2001 - 26. julij 2015 - (25. junij 2023) | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| '''28'''<br>'''28V''' | Kajuhova – Mali Lipoglav <br>Kajuhova – Vevče – Mali Lipoglav | 1. september 2009 - 31. avgust 2016<br>26. junij 2014 - 1. september 2014 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' do Vevč <br>obratovala samo v času poletnih voznih redov 2014 |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 29 (Ljubljana)|'''29''']] | Kajuhova – Tuji Grm | 1. september 2009 - 31. avgust 2016 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' |- | colspan=2 align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 62 (Ljubljana)|'''62''']] | Vodice – Šinkov Turn – Polje – Vodice <small>(Del)</small> | 3. september 2012 - 2. november 2012 | colspan=2| sprememba linij '''60''' in '''61''' |- | colspan="2" align="center"| '''64''' |Ljubljana – Letališče Brnik |do 30. junija 2024 | colspan="2" |koncesijo za prevoze v gorenjski regiji prevzame Arriva |- | colspan=2 align="center"| - | obračališče Rudnik – E. Leclerc | februar - december 2001 | colspan=2| nerentabilnost, komercialna proga, financirana s strani podjetja ''E.Leclerc'' |- | colspan=2 align="center"| - | Kolodvor – Avtosejem <small>(Ned)</small> | okoli 1990 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| - | Bavarski dvor – Goričane <small>(Sob, Ned)</small> | 13. julij - 8. september 1985 | colspan=2| kopalna proga (kopališče Na Sori) |- |} Legenda: * ''Del'' → vozi od ponedeljka do petka * ''Del-sob'' → vozi od ponedeljka do sobote * ''Sob'' → vozi ob sobotah * ''Ned'' → vozi ob nedeljah in praznikih * ° → podaljšanje do Dola pri Ljubljani le septembra 2002 === Dosedanja poimenovanja podjetja === [[Slika:LPP Remiza.jpg|sličica|210px|Večji del avtobusnega parkirišča leži ob Cesti Ljubljanske brigade]] Podjetje je kar nekajkrat spremenilo ime, večinoma je šlo za spremembo v lastniški strukturi ali pa za uvajanje novih načinov prevoza potnikov po mestu. * ''Allgemeine Oesterreichische Kleinbahngesellschaft'' (slov. ''Družba malih železnic'') (6. september 1901–1927) * ''Splošna maloželezniška družba d.d.'' (1927–1929) * ''Električna cestna železnica'' (1929–1958) * ''Ljubljana-Transport'' (1958–1971) * ''Viator'' (1971–1977) * ''SOZD SAP-VIATOR'' (1977–1981) * ''SOZD INTEGRAL'' (1981–1989) * ''Ljubljanski potniški promet'' (1989–danes) === Tabela prepeljanih potnikov v MPP === Po uvedbi novega plačilnega sistema leta 2010 so številke prepeljanih potnikov natančne, predtem so bile ocene približne. {| class="wikitable" |- ! leto !! št. potnikov |- |''1901'' |326.864<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanski tramvaj - Stran 123 - VLAKI.INFO|url=https://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?t=1405&start=1830|website=www.vlaki.info|accessdate=2025-05-10}}</ref> |- |''1902'' |792.826 |- |''1903'' |929.349 |- |''1908'' |1.015.144 |- | ''1929'' || 2.860.000 |- |''1930'' |3.173.760 |- |''1931'' |5.447.700 |- | ''1932'' || 6.786.942 |- |''1933'' |5.112.588 |- |''1934'' |4.837.880 |- |''1939'' |9.236.140 |- |''1940'' |11.116.887 |- | ''1941'' || 12.830.528 |- |''1942'' |18.473.313 |- |''1943'' |26.122.807 |- |''1944'' |19.632.698 |- |''1946'' |26.172.040 |- | ''1947'' || 29.094.240 |- | ''1950'' || 45.028.499 |- | ''1975'' || 74.000.000 |- | ''1980'' || 97.500.000 |- | ''1982'' || 121.000.000 |- | ''1983'' || 130.000.000 |- | ''1985'' || 160.000.000 |- | ''1995'' || 111.000.000 |- | ''2005'' || 92.000.000 |- | ''2010'' || 42.202.516 |- | ''2011'' || 41.050.121 |- | ''2012'' || 39.437.496 |- | ''2013'' ||40.631.366 |- | ''2014'' ||39.838.115 |- | ''2015'' ||37.928.067 |- | ''2016'' ||37.790.716<ref>{{Navedi splet|url=http://siol.net/siol-plus/lpp-odgovarja-mihi-mazziniju-437525|title=LPP odgovarja Mihi Mazziniju|date=15.3.2017|accessdate=15.3.2017|website=siol.net|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | ''2017'' ||37.460.996 |- | ''2018'' ||36.988.034 |- | ''2019'' ||36.347.028 |- | ''2020'' ||16.090.625 |- | ''2021''||19.086.895 |- | ''2022''||28.050.798 |- |2023 |34.368.492 |- |2024 |34.680.233 |} == Mestni potniški promet == Mestni potniški promet je javna služba, ki se izvaja po vnaprej objavljenih trasah in [[Vozni red|voznih redih]]. Trenutno obratuje '''32''' linij v skupni dolžini '''460''' [[Kilometer|kilometrov]]. Pokrivajo približno 97% urbanega območja [[Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], kar pomeni, da je 97% ljubljanskih gospodinjstev oddaljenih od najbližjega postajališča manj kot 500 [[Meter|metrov]]. === Avtobusne linije === Avtobusi povezujejo središče mesta z mestnimi predeli in obrobnimi naselji znotraj meja [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], nekatere linije pa se končujejo tudi na področjih sosednjih občin. Take linije so [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']] v [[Občina Medvode|Občini Medvode]], '''30''', [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|'''60''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|'''61''']] v [[Občina Vodice|Občini Vodice]], [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|'''12D''']] in '''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21D]]''' v [[Občina Domžale|Občini Domžale]], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3B in''' '''N3B''']] v [[Občina Škofljica|Občini Škofljica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']] v [[Občina Grosuplje|Občini Grosuplje]], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19I''']] v [[Občina Ig|Občini Ig]], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']] in [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''']] v [[Občina Brezovica|Občini Brezovica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|'''51''']], [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|'''52''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|'''53''']] v [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Občini Dobrova - Polhov Gradec]] ter [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|'''56''']] v [[Občina Horjul|Občini Horjul]]. ==== Preglednica linij in režim obratovanja ==== {| class="wikitable" ! št. ! relacija ! [[teden|delavnik]] ! [[sobota]] ! [[nedelja]] in [[praznik]] |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – STANEŽIČE P+R | 04:55 - 23:05 | 04:58 - 23:05 | / |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1B'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – Stanežiče P+R – GAMELJNE | colspan=2 align="center"| / | 05:50 - 22:50 |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N1'''</span>]] | BAVARSKI DVOR – STANEŽIČE P+R BAVARSKI DVOR – Stanežiče P+R GAMELJNE BROD – Stanežiče P+R – BAVARSKI DVOR | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | / '''BD''': 05:30, 06:00 '''BR''': 05:02, 05:32 |- | bgcolor="#507D2A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''2'''</span>]] | ZELENA JAMA – NOVE JARŠE | colspan=2 align="center"| 04:02 - 00:25 | 05:02 - 00:25 |- | bgcolor="#FF5A36" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3B'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3B'''</span>]] | LITOSTROJ – RUDNIK LITOSTROJ – ŠKOFLJICA LITOSTROJ – Bavarski dvor – RUDNIK (→) BAVARSKI DVOR – RUDNIK BAVARSKI DVOR – ŠKOFLJICA | 05:28 - 20:32 05:00 - 20:58 '''L''': 20:46 21:00 - 00:15 '''BD''': 04:30, 05:00, 21:20 '''Š''': 21:12 | 05:13 - 20:41 / '''L''': 20:46 <small>04:12-05:12&21:00-00:15</small> / | 06:05 - 20:54 / / <small>05:12-06:12&20:40-00:15</small> / |- | bgcolor="#FF7E00" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3G'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – GROSUPLJE | 04:19 - 00:25 | 04:49 - 00:25 | 04:49 - 00:35 |- | rowspan=2 bgcolor="#800080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''5<br>N5'''</span>]] | rowspan=2| PODUTIK – ŠTEPANJSKO NASELJE PODUTIK – Bavarski dvor – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:02 - 20:54 | 05:05 - 20:50 | 06:10 - 20:54 |- | colspan=2 align="center"| 04:12 - 05:15 & 20:40 - 00:17 | 05:12-06:15 & 20:40-00:17 |- | bgcolor="#848482" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – ČRNUČE | colspan=2 align="center"| 04:13 - 00:16 | 05:13 - 00:16 |- | bgcolor="#C0C0C0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6B'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – NOTRANJE GORICE | 04:55 - 23:07 | 05:32 - 23:11 | 05:40 - 23:06 |- | bgcolor="#87CEEB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''7'''</span>]] | LETALIŠKA P+R – PRŽAN | 04:58 - 22:50 | 04:55 - 22:50 | 05:55 - 22:50 |- | rowspan=2 bgcolor="#1C39BB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''8<br>8B'''</span>]] | rowspan=2| GAMELJNE – BRNČIČEVA GAMELJNE – BAVARSKI DVOR (→) | 04:58 - 22:33 | 05:00 - 22:38 | rowspan=2| / |- |'''GM''': 21:51 |'''GM''': 22:00 |- | bgcolor="#93A2D0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''9'''</span>]] | BARJE P+R – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:01 - 22:47 | 05:00 - 22:47 | 05:58 - 22:47 |- | bgcolor="#555D50" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''10'''</span>]] | ZADOBROVA – BESNICA <small>obračališče</small> ZADOBROVA – BESNICA – TUJI GRM <small>(v času poletnih počitnic)</small> | 05:20 - 15:50 '''Z'''<sup>K</sup>: 19:15 '''B'''<sup>K</sup>: 19:50 | colspan=2 align="center"| / |- | rowspan=2 bgcolor="#FCC200" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''11<br>11B'''</span>]] | rowspan=2| JEŽICA P+R – ZALOG<br>BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – ZALOG | 04:42 - 21:28 | colspan=2 align="center"| / |- | <small>03:48-05:28 & 20:06-00:33</small> | <small>03:48-04:58 & 20:06-00:33</small> | <small>04:48-06:28 & 20:06-00:33</small> |- | bgcolor="#00009C" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''12D'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – DOMŽALE |05:00 - 23:05 |05:00 - 23:05 |06:00 - 23:05 |- | bgcolor="#BDDA57" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''13'''</span>]] | CENTER STOŽICE P+R – SOSTRO | 05:04 - 23:03 | 05:05 - 23:03 | 06:00 - 23:03 |- | bgcolor="#FE28A2" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''14'''</span>]] | SAVLJE – BOKALCE | 04:58 - 22:58 | 05:00 - 22:58 | 05:50 - 22:58 |- | bgcolor="#8E4585" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''15'''</span>]] | STANEŽIČE <small>naselje</small> – SORA <small>obračališče</small> | 05:45 - 21:51 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6C3082" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''16'''</span>]] | TRNOVO – ČRNI LOG | 04:50 - 16:01 16:10 - 22:53 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6D351A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''18<br>18L'''</span>]] | KOLODVOR – ZOO – CENTER STOŽICE P+R KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJSKA KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJ | 05:05 - 22:24 07:12 - 19:32 / | / 05:55 - 20:57 / | / 08:30 - 19:58 20:27 - 22:26 |- | bgcolor="#E68FAC" align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''19B<br>19I'''</span>]] | TOMAČEVO – JEZERO TOMAČEVO – IŠKA VAS <small>obračališče</small> | 04:52 - 23:07 04:40 - 23:02 | 05:30 - 23:02 04:45 - 23:08 | 05:46 - 23:02 05:50 - 23:08 |- | rowspan=2 bgcolor="#008000" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''20<br>20Z'''</span>]] | rowspan=2| NOVE STOŽICE P+R – FUŽINE P+R NOVE STOŽICE P+R – Fužine P+R – ZALOG | 04:59 - 22:45 | colspan="2" | / |- | align="center" | / |04:50 - 23:05 | 05:20 - 23:05 |- | bgcolor="#009900" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''21D'''</span>]] | JEŽICA – DOMŽALE | 04:55 - 21:18 21:48 - 23:03 | 05:40 - 21:33 21:48 - 23:03 | / |- | bgcolor="#F28500" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''22'''</span>]] | GLINCE – FUŽINE P+R | 05:00 - 22:54 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#CD7F32" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''23'''</span>]] | KAMNA GORICA – PODUTIK | 07:05 - 21:57 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#FF0080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''24'''</span>]] | BTC ATLANTIS – CENTER STOŽICE P+R | 05:20 - 23:05 | align="center" | 05:00 - 22:11 |06:00 - 22:11 |- | bgcolor="#007FFF" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''25'''</span>]] | ZADOBROVA – MEDVODE <small>naselje</small> | 04:54 - 23:09 | 04:58 - 23:09 | 05:58 - 23:09 |- | bgcolor="#00308F" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''26'''</span>]] | MALI LIPOGLAV – ZD Polje – TUJI GRM MALI LIPOGLAV – ZD Polje <small>(v času poletnih počitnic)</small> | | colspan="2" align="center" | / |- | bgcolor="#39A78E" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''27'''</span>]] | VEVČE – BTC – NS RUDNIK | 04:45 - 22:44 | 04:55 - 22:35 | / |- | bgcolor="#7f6070" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''28'''</span>]] |GAMELJNE – ČRNUČE |05:15 - 16:02 16:22 - 22:05 (K) | colspan="2" |/ |- | bgcolor="#A8E4A0" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''30'''</span>]] | VODICE – MEDVODE | 05:00 - 22:20 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#56A0D3" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''51'''</span>]] | LJUBLJANA – POLHOV GRADEC | 5.00 - 22.30 | 6.10 - 14.45 & 18.45 - 19.30 | 8.30 - 14.55 |- | bgcolor="#006A4E" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''52'''</span>]] | POLHOV GRADEC – ČRNI VRH | 5.20 - 21.24 | - | 9.05 - 14.30 |- | bgcolor="#CDA4DE" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''53'''</span>]] | POLHOV GRADEC – SUHI DOL | 5.45 - 16.21 | colspan="2" align="center" | - |- | bgcolor="#9D3C27" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''56'''</span>]] | LJUBLJANA – HORJUL | 4.30 - 22.25 | 5.00 - 14.30 & 19.00 - 20.00 | 7.00 - 12.45 |- | bgcolor="#A4C639" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''60'''</span>]] | LJUBLJANA – Vodice – POLJE <small>obračališče</small> | 4.50 - 22.25 | 5.00 - 14.30 | - |- | bgcolor="#F1B82D" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''61'''</span>]] | VODICE – Polje <small>obračališče</small> – VODICE | 7.00 - 8.05 & 12.19 - 15.19 | colspan="2" align="center" | - |} Legenda: - Število odhodov iz postajališč: * '''L''' = LITOSTROJ * '''BD''' = BAVARSKI DVOR * '''BR''' = BROD * '''Š''' = ŠKOFLJICA * '''GM''' = GAMELJNE * '''Z'''<sup>K</sup>= ZADOBROVA (na klic) * '''B'''<sup>K</sup>= BESNICA obr. (na klic) - Ostalo: * K = prevoz na klic * (→) = enosmerna linija [[Slika:LPP delavnice.jpg|sličica|210px|Avtomehanične delavnice]] === Shema linij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_dnevnih_linij_lpp_september_2025.pdf Shema dnevnih linij] * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_nocnih_linij_lpp_april_2024_0.pdf Shema nočnih linij] === Spremljanje prihodov avtobusov === Razvitih je nekaj aplikacij za pregledovanje prihodov avtobusov, ki so na voljo tako na sistemih Android in iOS kot na spletu. * Uradna spletna aplikacija LPP ([https://lpp.si Splet]) * Busko ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.busko.app Android] | [https://apps.apple.com/si/app/busko-ljubljana/id1527399145 iOS] | [https://busko.si Splet] | [https://busko.prevozki.si/ Pregled]) * Ljubljana Bus ([https://apps.apple.com/si/app/ljubljana-bus/id1480557825 iOS] | [https://play.google.com/store/apps/details?id=si.dragman.trolabb10 Android]) * Urbana Ljubljana ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.margento.urbanabeta Android] | [https://apps.apple.com/si/app/urbana-ljubljana/id1472324298 iOS]) * LPP vozni red ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.remecsamo.lpp Android]) * Avtobusi LPP ([https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.bus_ljubljana.lpp Android] | [https://bus-ljubljana.eu/ Splet]) Na spletni tržnici za Android Google Play je na voljo še več [https://play.google.com/store/search?q=lpp&c=apps aplikacij]. === Avtobusi v mestnem potniškem prometu === V voznem parku mestnega potniškega prometa je trenutno '''219''' mestnih [[avtobus]]ov v treh izvedbah [[vozilo|vozil]], in sicer '''20''' mini oz. midi, '''56''' enojnih in '''143''' zgibnih oz. zglobnih avtobusov. Enojni nizkopodni avtobusi so dolžine 12 metrov, zgibni nizkopodni avtobusi pa so dolžine 18 metrov. Povprečna starost vozil je 10,95 let; 213 vozil je klimatiziranih, 180 jih ima videonadzorni sistem, 212 vozil je s prostorom za osebe z oviranostmi in otroške vozičke, 212 vozil je z zvočnimi napovedniki, namenjenimi slepim in slabovidnim, 185 vozil je opremljenih z vstopno klančino za potnike na invalidskih vozičkih in potnike z otroškimi vozički. Mini in midi avtobusi obratujejo na linijah št. '''[[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|10]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|'''21D''']], [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|'''23''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]], [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']], ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''12D, 13, 18, 18L, 19B''' in '''19I'''. Enojni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''2''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|12D]], [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|15]]''', '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|'''18''', '''18L''']], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''', '''19I''']], '''21D''', [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|'''22''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in '''30''', ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''3''', '''N3''', '''5''', '''N5''', '''6B''', '''9''', '''13''', '''14''' in '''25'''. Zgibni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1''', '''1B''', '''N1''']], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3''', '''3B''', '''N3''', '''N3B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|'''5''', '''N5''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|'''6''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|'''7''']], [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''8''', '''8B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9''']], [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11''', '''11B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|'''13''']], [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14''']], [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''20''', '''20Z''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in '''27'''. ==== Preglednica vozil ==== ===== eUrban / Prijatelj Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! avtomobil ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 20 | Volkswagen e-Golf | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: E01–E20 | [[Slika:E-GOLF LPP E12.jpg|120px]] |- |1 |Opel Vivaro |nizkopodni | |2024: E21 | |- |1 |Peugeot Expert |nizkopodni | |2025: E22 | |} ===== Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 8 | Italcar Attiva (odprti tip)<br><br>Esagono Energia Geco (zaprti tip) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: K03<br>2015: K04<br>2017: K06<br>?: K08<br>2022: K09 | |- |} ===== Midi avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – mini / midi ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 10 | Feniksbus FBI 83 M – 8,3m | visokopodni (nizkopoden pri zadnjih vratih) | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2012: 066 – dizel (1)<br>2013: 067 – CNG (1)<br>2014: 068 – CNG (1)<br>2015: 069, 071, 072 – dizel (3)<br>2016: 073, 074 – CNG (2)<br>2018: 075, 076 – CNG (2) | [[Slika:LPP 066.JPG|120px]][[Slika:FBI 83 M - City Bus - LPP.jpg|120px]] |- | 4 | Otokar Vectio C – 9,3m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2015: 080–083 | [[Slika:Otokar Vectio C LPP 083.jpg|120px]] |- | 2 | Otokar Vectio U – 9,3m | visokopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2018: 084, 085 | |- |4 |MAN TGE City – 7m |nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] |2022: 061, 062 2025: 063, 064 | |- |} ===== Enojni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – enojni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 4 | MAN NL 223 (A21) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 137, 139, 141, 142 | [[Slika:LPP MAN NL 223.jpg|120px]] |- | 1 |Mercedes-Benz Citaro FL (O 530) | nizkopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2007: 162 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro II (O530).jpg|120px]] |- | 6 | Mercedes-Benz Conecto (O 345) | nizkopodni | 164[[Slika:X mark.svg|15px]]<br>165–169[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 164 (1)<br>2009: 165 (1)<br>2010: 166–169 (4) | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Conecto.jpg|120px]] |- | 21 | [[Irisbus IVECO Citelis]] 12m [[Zemeljski plin|CNG]] | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2011: 100, 101, 103–109, 111–119 (18)<br>2013: 120–122 (3) | [[Slika:Irisbus Citelis 12m LPP 101.jpg|120px]] |- | 5 | IVECO Crossway LE 12m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: 190–194 | [[Slika:IVECO Crossway LE 12m LPP 194.jpg|120px]] |- |17 |Mercedes-Benz Citaro C2 NGT Hybrid |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2019: 123–130, 170–178 | [[Slika:Lpp citaro2.JPG|120px]] |- |} ===== Zgibni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – zgibni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 16 | MAN NG 312 (A11) | nizkopodni | 385–408 [[Slika:X mark.svg|15px]] 409–418[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 1997: 385 (1)<br>1998: 391–393, 396, 400, 402, 406, 408 (8)<br>2000: 409–411, 414, 416–418 (7) | [[Slika:LPP MAN SG 312.jpg|120px]] |- | 10 | MAN NG 313 (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 420–422, 424–428, 430, 432 | [[Slika:LPP MAN NG 313.jpg|120px]] |- | 11 | Mercedes-Benz Citaro G (O 530 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2006: 208–218 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro G (O530G).jpg|120px]] |- | 1 | MAN Lion's City GL (NG 313, A23) 18,75 m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 433 | [[Slika:LPP Lion's City GL.jpg|120px]] |- | 16 | MAN Lion's City G (NG 313, A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2008: 434–449 | [[Slika:LPP MAN Lion's City G.jpg|120px]] |- | 29 | [[Mercedes-Benz Conecto G]] (O 345 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2009: 219–222 (4)<br>2010: 223–247 (25) | [[Slika:MB Conecto LPP.jpg|120px]] |- | 1 | IVECO Citelis 18m CNG | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: 450 | [[Slika:LPP_Irisbus_Citelis_18m.jpg|120px]] |- | 40 | MAN Lion's City G CNG (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2014: 451–460 (10) <br>2016: 461–490 (30) | [[Slika:MAN Lion's City G CNG in Ljubljana owned by LPP.jpg|120px]] |- | 10 | MAN Lion's City 18 G (EfficientHybrid) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2022: 300–309 | [[Slika:Lpp-308.jpg|levo|120x120_pik]] |- | 10 | Mercedes-Benz eCitaro G fuel cell | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2025: 350–357 (8)<br>2026: 358, 359 (2) | |- |- |}[[Slika:LPP sprejemna pisarna.jpg|sličica|desno|210px|Pogled na sprejemno pisarno delavnic ter karoserijskega oddelka]] === Preizkusni avtobusi === V podjetju občasno v rednem prometu preizkušajo najnovejše mestne avtobuse. V zadnjih letih so bili na preizkušnji naslednji avtobusi: * Ikarus 80e (december 2024) * Mercedes-Benz eCitaro (17. - 22. maj 2024) * BYD eBus B18 (maj 2024) * Feniksbus FBI 90 (električni; 3. april 2024) * Higer KLQ6186GEV (februar 2023) * Caetano Toyota H2.City Gold (september 2022) * Iveco Bus e-Way (junij 2022) * MAN Lion's City 12 E (december 2020) * Scania Citywide Suburban LE CNG 15m (maj 2018; na linijah 3G in 47) *Solaris Urbino 12 Electric (oktober 2017) * Iveco Urbanway CNG (april 2017) * Iveco Urbanway Hybrid (februar 2017) * Iveco Urbanway CNG (maj 2016) * Iveco Crossway LE City 10,8m (marec 2016) * Volvo 7700 Hybrid (april - maj 2015) * Iveco Urbanway (marec 2015) * Anadolu Isuzu Citiport (marec 2015) * Iveco Crossway LE (oktober 2014) * MAN Lion's City Hybrid (september 2013) * MAN Lion's City CNG (april 2012) * MAN Lion's City M (december 2011) * Automet Iveco Daily 70C18 (junij 2011) * Mercedes-Benz Citaro G BlueTec Hybrid (20. - 25. oktober 2010) * Irisbus Iveco Citelis 12m CNG, ZET #793 (22. - 25. marec 2010) <ref>[http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042350518 Avtobus na zemeljski plin prijazen do okolja in proračuna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923230131/http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042350518 |date=2015-09-23 }} 7. april 2010, Dnevnik.si</ref> * MAN Lion's City Hybrid (21. december 2009 - 8. januar 2010) <ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/foto-v-ljubljani-novi-hibrid.html V Ljubljani novi hibrid] 22. december 2009, 24ur.com</ref> * Solaris Urbino 18 Hybrid (16. - 17. junij 2009) * Van Hool AG300 Hyb, De Lijn #5358 (13. junij 2009) * Van Hool A300 Hyb, Connexxion #4883 (13. junij 2009) * King Long XMQ6121G EU (julij 2008) * Mercedes-Benz Sprinter LF (16. - 22. september 2004) * Mercedes-Benz Citaro (O 530) * MAN NM 223 (A76), I&I [[Koper]] (sedaj Arriva) (16. - 22. september 2002–2004) * TAM 260 A 180 M (1990) – vključen, toda kasneje prodan [[Mestni promet Maribor|Certusu]] [[Maribor]] (sedaj Arriva) * MAN SGG 280H (9. - 11. oktober 1985) * IKARUS IK-160 (junij 1982) * Mercedes-Benz O 305 (januar 1975) * [[Mercedes-Benz O 317]]K (13. - 18. december 1967) * Alfa Romeo 1000 (6. oktober 1960) === Nekdanji avtobusi (WIP) === <gallery> Slika:MB O 317.JPG|MB O 317<br /><small>1969–1991</small> Slika:LPP MAN SU 220.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2012: 100–127 (po 1991)</small> Slika:LPP 101a.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>PPP 1992–2008: 501–503<br />MPP 2008–2010: 101–103</small> Slika:LPP 151.jpg|[[Fap Sanos S-115]]<br /><small>1990–2011: 150–152</small> Slika:LPP MAN SG 220.jpg|[[MAN SG 220 (Avtomontaža)|MAN SG 220]] <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2016: 200–330 (po 1991)</small> Slika:LPP MAN SL 202.jpg|MAN SL 202<br /><small>1992–2011: EKO (plinski), 130 (diesel, od 2000);<br>letnik 1988, prvi avtobus s fotodizajnom v LPP</small> Slika:LPP TAM 260 A 116.jpg|[[TAM 260 A 116 M|TAM 260A116M]]<br /><small>1992–2011: 190–199<br>(199 prototip z ročnim menjalnikom)</small> Slika:MAN SG 240 LPP.jpg|[[MAN SG 240 (Avtomontaža)|MAN SG 240]] <small>(Avtomontaža)<br>1991–2010: 350 (prototip)<br>1994–2016: 351–364<br>1994–2011: 671, 672 (PPP, na sliki)</small> Slika:LPP 131.jpg|MAN NL 232 CNG (A15)<br /><small>1995–2011: MAJ (plinski), 131 (diesel, od 2000)</small> Slika:LPP NL 202.jpg|MAN NL 202(2)<br /><small>1993–2016: 147–149</small> Slika:LPP Mercedes-Benz O504N.jpg|Mercedes-Benz O 405 N2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1997–2016: 153, 154 1999–2019: 155–161</small> Slika:LPP MAN NL 222.jpg|MAN NL 222<br /><small>2000–2019: 132–136</small> Slika:Irisbus IVECO CityClass LPP 186.jpg|Irisbus IVECO CityClass 491<br /><small>2004–2019: 185–189</small> Slika:Mercedes-Benz O405GN2 LPP 206.jpg|Mercedes-Benz O 405 GN2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1998–2023: 205–207</small> </gallery> '''MAN:''' MAN SG 220 (Avtomontaža): * 1987–2010: 290–303, 305–307, 309–311, 313, 315–320 * 1987–2011: 314 * 1987–2014: 304 (julij), 308 (december), 312 (september) * 1991–2014: 323 (julij), 328, 329 (december) * 1991–2016: 330 (marec), 322, 325, 326 (april), 321, 324, 327 (maj; 327 ohranjen v depoju TMS-ja) MAN SG 240 (Avtomontaža): * 1991–2011: 350 (prototip; predelan v party bus) * 1994–2013: 354 * 1994–2014: 360 (julij) * 1994–2015: 361, 363 * 1994–2016: 351 (marec), 352, 353, 355–359, 362, 364 (maj) MAN NL 202(2): * 1993–2013: 148 (doniran(?) mariborskemu Marpromu) * 1993–2016: 149 (maj) MAN NL 222: * 2000–2019: 132–136 (132 predelan v mobilni mladinski center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/ljuba-drago/ Ljuba in Drago] (Mladi zmaji)) MAN NL 223: * 2003–2026: 138, 140 MAN NG 312: * 1996–2010: 377 (februar; zagorel motor) * 1996–2014: 371–376 (julij) * 1996–2016: 370, 378–380, 383 (maj) * 1997–2016: 384 (december) * 1998–2016: 395, 398 (julij), 404 (december) * 1998–2017: 407 (avgust) * 1998–2018: 403 * 2000–2019: 415 * 1998–2020: 397 * 1998–2021: 401 (predelan v skupnostni center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/borc/ Borc] (Mladi zmaji), stoji ob Cesti španskih borcev v Zgornjem Kašlju) * 1997–2022: 387, 390 * 1996–2023: 381 * 1996–2024: 382 (september) * 1996–2025: 382 (julij) * 1997–2025: 389 (julij) * 1998–2025: 394 (julij), 399, 405 (september) * 2000–2026: 419 MAN NG 313: * 2003–2018: 429 (julij) * 2003–2020: 431 * 2003–2023: 423 '''Mercedes-Benz:''' Mercedes-Benz O 405 N2 (Avtomontaža): * 1997–2011: 153 * 1997–2016: 154 (junij) * 1999–2016: 156, 160 (maj), 159 (december) * 1999–2017: 157 (avgust) * 1999–2019: 155, 158, 161 Mercedes-Benz O 405 GN2 (Avtomontaža): * 1998–2016: 205 (maj), 207 (junij) * 1998–2023: 206 Mercedes-Benz O 405 GN2: * 1997–2022: 202–204 Mercedes-Benz Citaro FL (O 530): * 2007–2020(?): 163 '''Kutsenits:''' Hydra City II/III Hybrid: * 2010–2017: 063 (januar; zagorel) * 2010–2018: 061, 062, 064, 065 (avgust) '''Feniksbus:''' FBI 83 M: * 2015–2018: 070 (junij; zagorel)<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042831387|title=V središču Ljubljane zgorel avtobus|date=30. 6. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=10. 7. 2018|archive-date=2018-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180710133511/https://www.dnevnik.si/1042831387|url-status=dead}}</ref> '''Irisbus IVECO:''' CityClass (491E) * 2004–2019: 185–189 (186 in 187 preurejena v učilnici v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana na Gmajnicah) Citelis 12m CNG * 2025: 102 (zagorel 17.10.2025) '''TAM:''' TAM 260 A 116 M * 1992–2008: 199 (prototip) * 1992–2010: 193 (prvi avtobus s klimo v mestnem prometu, dodatno vgrajena 1999) * 1992–2011: 191, 192, 194–198 (196 razstavljen v [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškem muzeju Slovenije]] v Bistri pri Vrhniki) == Medkrajevni potniški promet == {{glavni|Medkrajevni potniški promet (LPP)}} Sistem linij medkrajevnega prometa se je gradil postopoma, skladno s širjenjem mesta in s tendencami policentričnega razvoja ljubljanske regije. Mreža linij je izrazito radialna, linije potekajo iz zunanjih naselij do središča mesta, na območju zunaj mesta pa je tudi nekaj lokalnih linij, ki povezujejo okoliške kraje (lokalne linije na področju Vrhnike in Grosuplja). Konfiguracija terena, kjer potekajo linije, je zelo raznolika. Precejšen del linij se zaključuje na hribovitih območjih [[Ljubljanska kotlina|ljubljanske kotline]], 25 kilometrov linij je še vedno [[makadam]]skih. Prevoz na 35 rednih linijah, katerih skupna trenutna dolžina znaša 770 kilometrov, poteka po objavljenem [[Vozni red|voznem redu]]. V sklopu medkrajevnega potniškega prometa se izvajajo tudi redni pogodbeni šolski prevozi otrok v šolo, ki so prilagojeni šolskemu pouku na posameznih področjih. == Plačilni sistem == [[Slika:Urbana&žetoni.JPG|sličica|desno|250px|Od žetonov k mestni kartici]] Od uvedbe [[tramvaj]]skega prometa so bili v prodaji vozni listki (vozovnice) za eno vožnjo. Ti so ostali v uporabi vse do konca leta 1974, ko so posodobili plačilni sistem. Tedaj so bili uvedeni [[žeton]]i in različne mesečne vozovnice, sočasno so tudi spremenili način vstopanja v vozilo. Vstopanje je bilo do tedaj le pri zadnjih vratih, kjer je bil sprevodnik, pri prvih vratih pa so smeli vstopati le potniki z mesečnimi vozovnicami. Z ukinitvijo delovnega mesta sprevodnik 13. oktobra 1973, sprva le v enojnih mestnih avtobusih, kasneje tudi v zglobnikih, je bilo vstopanje dovoljeno le še pri prvih vratih, kjer je plačevanje nadziral voznik. Sprva so bili žetoni papirnati, najbolj prepoznavni so bili kovinski žetoni z luknjo, vmes so jih nadomestili plastični žetoni različnih barv in oblik. Jeseni leta 1981 je bilo na progi št. '''20''' ''Reboljeva – Bavarski dvor'' poskusno uvedeno polavtomatsko plačevanje voznine, ki naj bi postopoma nadomestilo žetone. Ponujene so bile predplačilne vozovnice za deset voženj. Potniki z njimi so lahko ponovno vstopali tudi pri zadnjih vratih, pri sprednjih pa poleg njih tudi potniki z gotovino ali žetoni. V avtobusih sta bila nameščena avtomata, ki sta odštevala število voženj, preizkus delovanja so preverjali kontrolorji.<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY07J6ZN Spet novost na mestnih avtobusih] 1981, Zbor občanov (dlib.si)</ref> Tak način plačevanja voznine se ni obnesel. Žetoni so bili po tem dokončno ukinjeni šele 1. januarja 2010, plačevanje z gotovino pa z 10. majem 2010. Po tem datumu je bilo plačilo možno le s plačilno kartico Urbana in Moneto (plačilo preko mobilnega telefona). Avgusta 2022 je LPP začel nameščati nove validatorje na katerih je od konca novembra 2023 možno tudi plačevanje z bančno kartico (Visa in Mastercard)<ref>{{Navedi splet|title=Plačevanje s plačilnimi karticami na avtobusih|url=https://www.lpp.si/aktualno/placevanje-s-placilnimi-karticami-na-avtobusih-0|website=Ljubljanski potniški promet|date=2023-11-28|accessdate=2023-12-27|language=sl}}</ref>, ki so zamenjali dotrajane prvotne validatorje (v uporabi od avgusta 2009). === Urbana === {{glavni|Urbana (plačilna kartica)}} [[Enotna mestna kartica]] Urbana je plačilno sredstvo, ki omogoča plačilo storitev [[Mestna knjižnica Ljubljana|Mestne knjižnice Ljubljana]], plačilo parkirnine na parkiriščih v upravljanju JP LPT, plačilo vožnje z mestno vzpenjačo na [[Ljubljanski grad]] in nenazadnje plačilo vožnje z mestnim [[avtobus]]om. Urbano je mogoče kupiti v posebnih avtomatih, imenovanih ''urbanomati'', v potniških centrih LPP, na [[Avtobusna postaja Ljubljana|Avtobusni postaji Ljubljana]], v turistično-informacijskem centru (TIC) ter nekaterih bencinskih črpalkah, trgovinah in trafikah. [[Mestna občina Ljubljana]] je za izvedbo novega sistema izbrala zagorsko podjetje [[Ultra]]. Sistem je prestal trimesečno preizkusno obdobje, v tem času je sistem plačila vožnje z mestnim avtobusom vestno preizkušalo 1500 ljudi, med drugimi zaposleni v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]], v podjetju LPP ter ljubljanski osnovnošolci. 15. avgusta 2009 je bila kartica Urbana že naprodaj, s 1. septembrom 2009 pa so bile kot prve zamenjane stare šolske mesečne vozovnice. S 1. januarjem 2010 je Urbana dokončno nadomestila tudi plačevanje z žetoni na avtobusih. S 1. avgustom 2013 je Urbana postala plačilno sredstvo tudi na medkrajevnih linijah, ki obratujejo v sklopu LPP. V ceno enkratne vozovnice je vključena 90-minutna možnost neomejenih prestopanj znotraj izbranih območij (ne velja za plačilo z Moneto in bančno kartico). Obstaja tudi več mesečnih vozovnic v različnih kategorijah. {| class="wikitable" |- ! rowspan=2| vrsta vozovnice ! colspan=3| tarifa za (cena v €) |- ! 1 območje ! 2 območji ! 3 območja |- | enkratna | align="center"| '''1,50''' | align="center"| '''2,50''' | align="center"| '''3,50''' |- | šolska mesečna | align="center"| '''20''' | align="center"| '''25'''* ('''<small>34</small>''') | align="center"| '''25'''* ('''<small>51</small>''') |- | splošna mesečna | align="center" | '''37''' | align="center" | '''49''' | align="center" | '''63''' |- | splošna za brezposelne | align="center"| '''17''' | colspan=2 align="center"| - |- | prenosna mesečna | align="center" | '''42,50''' | colspan="2" align="center" | - |- | prenosna letna | align="center" | '''420''' | colspan="2" align="center" | - |- | splošna letna | align="center" | '''365''' | align="center" | '''490''' | align="center" | '''630''' |- | upokojenska** | colspan="3" align="center" | '''brezplačna''' |- |} Opomba: * * – pomeni državno subvencionirano ceno pri razdalji nad dva kilometra od kraja prebivališča do kraja izobraževanja. * ** – vozovnice za upokojence oz. osebe starejše od 65 let so od oktobra 2021 brezplačne. === Shema območij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_obmocij_lpp_2022_.pdf Shema območij] == Viri in reference == {{sklici}} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski tramvaj včeraj, danes, jutri = Ljubljana tramway yesterday, today, tomorrow |publisher=Tehniški muzej Slovenije |year=1997 |isbn=961-90361-3-1 }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Zgodovina mestnega prometa v Ljubljani |publisher=LPP d.o.o. |year=2005 |isbn=961-91685-0-X }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski mestni promet v slikah |publisher=Kmečki glas |year=2008 |isbn=978-961-203-343-9 }} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih podjetij]] * [[Ljubljanski tramvaj]] * [[Ljubljanski trolejbus]] * [[Bavarski dvor]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ljubljana Passenger Transport}} * [http://lpp.jhl.si/ Uradna spletna stran] * [http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 Linije na Geopediji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 |date=2017-07-29 }} {{-}} {{Mestni promet}} {{JHLJ}} [[Kategorija:Ljubljanski potniški promet| ]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1901]] [[Kategorija:Avtobusni prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Javni holding Ljubljana]] [[Kategorija:Promet v Ljubljani]] [[Kategorija:Mestni promet v Sloveniji|Ljubljana]] k3cl6iqqar1huz0ujlntmp445vkda16 0 88177 6657465 6656092 2026-04-08T12:33:20Z ~2026-90770-6 254477 6657465 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mesto |name = Velenje | other_name = Titovo Velenje <small>(1981–1990)</small> | settlement_type = [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |nickname = Rudarsko mesto |motto = |image={{Photomontage|position=center | photo1a = Panorama Velenja 2010.jpg | photo2a = Velenje cerkev Sv Andreja EŠD 3428 (8).jpg | photo2b = Velenje Fischerjeva grobnica EŠD 4367 (1).jpg | photo3a = Velenje Vila Bianca EŠD 4324 (3).jpg | photo3b = Velenje Vila Herberstein EŠD 4323 (3).jpg | photo4a = Velenjski grad poleti.jpg | size = 280 | spacing = 2 | color = | border = 0 | foot_montage = {{nobreak|Od zgoraj navzdol:}}<br> Panorama Velenja <br> [[Cerkev sv. Andreja, Velenje| Cerkev sv. Andreja]], Fischerjeva grobnica <br> Vila Bianca, Vila Herberstein <br> [[Grad Velenje|Velenjski grad]] }} |image_flag = |image_seal = |image_shield = |image_map = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografska lega Velenja v Sloveniji | coordinates_display = inline,title |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Štajerska]] |subdivision_type2 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name2 = [[Savinjska regija]] |subdivision_type3 = [[seznam občin v Sloveniji|Mestna občina]] |subdivision_name3 = [[Mestna občina Velenje|Velenje]] |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |established_title = Ustanovitev |established_date = 20. september 1959 |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = |established_date3 = | area_total_km2 = 12,6 | area_footnotes = <ref name="Demography">{{navedi splet |url=http://www.stat.si/eng/KrajevnaImena/default.asp?txtIme=VELENJE&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=4911 |title=Data on the selected settlement: Velenje (Municipality of Velenje) |publisher=Statistical Office of the Republic of Slovenia |accessdate=22. maj 2012 |archive-date=2014-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140714121350/http://www.stat.si/eng/KrajevnaImena/default.asp?txtIme=VELENJE&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=4911 |url-status=dead }}</ref> | elevation_footnotes = | elevation_m = 396 | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 25642 | population_as_of = 2025 | population_density_km2 = auto | population_demonym = | population_note = |timezone = |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = | latd = 46|latm = 21|lats = 45|latNS = N | longd = 15|longm = 06|longs = 52|longEW = E |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 3320 |area_code = 03 |website = www.velenje.si/ | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Velenje - Mestno jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 440 | občina = Velenje }} {{Infopolje RKD | ime = Velenje - Trško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 13267 | občina = Velenje }} }} '''Velenje''' ({{IPA-sl|ʋɛˈlɛːnjɛ|pron|Sl-Velenje.oga}}; {{lang-de|Wöllan}}<ref name="Leksikon">''Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru,'' vol. 4: ''Štajersko''. 1904. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 272.</ref>) je [[mesto]] na [[Štajerska|slovenskem Štajerskem]]. S 25.642 prebivalci (2025) je šesto največje slovensko mesto ter je sedež [[Mestna občina Velenje|istoimenske mestne občine]] s 33.930 prebivalci. Med 10. oktobrom 1981 in 17. julijem 1990 se je mesto uradno imenovalo '''Titovo Velenje'''.<ref>http://www.stat.si/KrajevnaImena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=VELENJE&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=4911{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.titovo.velenje.org/index.php?page=period&id=4|title=arhivska kopija|accessdate=2008-09-23|archive-date=2008-06-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20080627183513/http://www.titovo.velenje.org/index.php?page=period&id=4|url-status=dead}}</ref> Mesto Velenje je bilo uradno odprto 20. septembra 1959 po enotnem gradbenem načrtu. Velenje je zaznamovalo [[rudarstvo]] s [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]] odprtem 1875, v njemu so izkopali že preko 266 milijonov ton [[Premog|premoga]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/stajerska/150-let-premogovnika-velenje-proizvedli-so-ze-vec-kot-266-milijonov-ton-premoga/742808|title=150 let Premogovnika Velenje|date=11.4.2025|accessdate=13.11.2025|website=RTVSlo}}</ref>, pri [[Jašek Škale|Starem jašku]] premogovnika je [[Muzej premogovništva Velenje|Muzej premogovništva Slovenije]]. Velenje je bilo več stoletij v lasti [[Habsburžani|Habsburžanov]], kar se kaže v izjemno bogati zapuščini gradov in dvorcev. Največji zaposlovalec v mestu je največji slovenski izvoznik [[Gorenje (podjetje)|Gorenje]] in tradicionalno [[Premogovnik Velenje]]. V Velenju ima sedež Šolski center Velenje, Visoka šola za okolje in enota [[Fakulteta za energetiko v Krškem|Fakultete za energetiko]]. Na izgradnjo mesta Velenje je imel daleč največji vpliv Premogovnik Velenje pod takratnim vodstvom direktorja Nestla Žganka. Besede iz takratnega časa, ki so vredne zapisa še danes: {{quote|Velenjski rudarji, ki svoj delovni dan preživijo pod zemljo potrebujejo velika, svetla sodobna stanovanja, okoli stanovanjskih naselj pa veliko zelenic in parkov!}} == Dediščine == === Arhitekturna dediščina === Zaradi velikega števila gradov so [[Šaleška dolina|Šaleško dolino]] tudi pogosto imenovali dolina gradov, saj je v srednjem veku bilo preko deset gradov na njenih bregovih, kar je največja zgostitev gradov na Spodnjem Štajerskem. '''Gradovi in dvorci''': * [[grad Velenje]] (nem. Wöllan) 13.stol, * razvaline [[grad Šalek|gradu Šalek]] (nem. Schallegg) 12.stol, * [[Grad Turn pri Velenju|grad Turn]] (nem. Thurn im Schalckthall) 13.stol, * razvaline [[Grad Ekenštajn|gradu Ekeštajn]], (nem. Eggenstein) 13.stol, * ostanki gradu Limberk (nem. Lilienberg) 12.stol, * [[grad Švarcenštajn]] (nem. Schwarzenstein) 14.stol, * Vila Bianca (Bianca Adamovich de Csepina) 19.stol, * Vila Herberstein (Marie Anne von Herberstein) 19.stol, * Graščina Gorica (nem. Goritzen) 16.stol, * Graščina Bevče, * Graščina Limberk (nem. Lilienberg), * Graščina Žitenberk, * Graščina Streliše, * Graščina Dobrava (nem. Gutenhard) Okoliški gradovi in dvorci: [[Grad Pakenštajn|Pakenštajn]] (nem. Pakenstein) 14.stol, Paškenštajn Baronija, Frauenburg, [[Grad Forhtenek|Forhtenek]] (nem. Forchtenegg) 13.stol, Grad Ravne - [[Dvorec Gutenbuchel|Gutenbihl]] (nem. Gutenbüchel) 16.stol, Žamberk (nem. Schaunberg), Šoštanj Amtshaus, Šoštanj Turn, Grad Šoštanj, Vila Široko, Vila Mayer, Grad Kacenštajn, Graščina Skorno. '''Javni objekti''' * Titov trg 1959 * Dom kulture Velenje 1959 === Industrijska dediščina === Zlasti po letu 1875, ko je Dunajčan Franz Mages z vrtanjem pri globini 101,6 m naletel na glavni lignitni sloj v Škalah in ko je posest leta 1885<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rlv.si/wp-content/uploads/2025/03/MEJNIKI-do-2024.pdf|title=Mejniki do leta 2024|publisher=Premogovnik Velenje}}</ref> kupil nemški poslovnež in vlagatelj [[Daniel von Lapp]] se je pričelo obdobje izrazite industrializacije, ko je z finančnimi vložki Lapp pripeljal železnico v Velenje in pospešeno pričel razvijati premogovnik ter postavil tudi prvo termoelektrarno in prvo tovarno premogovih briketov na štajerskem. * [[Termoelektrarna Velenje]] 1929, * [[Jašek Škale]] 1888. == Šport == === Športna infrastruktura === Delo v premogovniku je bilo vedno izrazito naporno vendar so vizionarji rudarjem omogočili smele načrte, da imajo v prostem času na voljo tudi kvalitetno športno infrastrukturo za regeneracijo in s tem zadovoljivo kvaliteto zdravja neglede na delo v vedno ne humanih okoliščinah. Premogovnik je vedno bil steber razvoja športa in je v svoji viziji izgradnje mesta naredil več športnih in večnamenskih objektov, ki ljudem uspešno služijo še danes. * sprehajalne poti na [[Šaleška jezera|Šaleških jezerih]] 1953 * [[Mestni stadion Ob jezeru|večnamenski mestni stadion ob jezeru]] 1955 * Smučarski center [[Golte]] 1970 * Tenis center Jezero Velenje * [[Rdeča dvorana]] 1975 * Bela dvorana 1992 == Ime in grb mesta == Ime mesta Velenje izhaja iz slovenizirane oblike nemškega imena Wöllan (oz. ponekod tudi Wöllach) za to mesto. Znani grb družine lastnikov Velenjskega gradu Wagen von Wagensberg se je uporabljal pred koncem prve svetovne vojne, ki je imel za simbol Hasburškega leva in napis v slovenščini občina Velenje in nemščini Gemeinde Wöllan.{{navedi vir}} Pred hitro urbanizacijo v petdesetih in šestdesetih 20. stoletja Velenje, kot manjše trško središče, ni imelo lastnega mestnega grba, starih grbov lastnikov gradov niso želeli uporabljati. Med leti 1976 in 1992 se je uporabljal grb, ki je bil oblikovan v izrazito socialističnem slogu, kar je bilo značilno za čas SFRJ. V sredini je bil velik bel klin oziroma črka V, ki simbolizira Velenje. Na rdečem ozadju sta dve stilizirani roki, obrnjeni navzgor, ki simbolizirajo delo rudarje in industrijo, ki sta zaznamovala Velenje, ta grb je bil v uporabi do nastanka novega grba v 1990-ih.<ref name="grb"/> Leta 1992 se je za grb izbral motiv, ki se uporablja še danes. Na grbu je za obzidjem velenjskega gradu upodobljena modernistična stolpnica na rumenem ozadju.<ref name="grb">{{Navedi splet|url=https://www.velenje.si/obcina/celostna-graficna-podoba-in-himna-mov/|title=Velenjski grb|website=Mestna občina Velenje}}</ref> == Znamenitosti == ==== Titov kip ==== [[Titov kip, Velenje|Titov kip]] v Velenju je javni spomenik s celopostavno figuro v nadnaravni velikosti. Posvečen je partizanskemu poveljniku, [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskemu]] predsedniku [[Maršal Jugoslavije|maršalu]] [[Josip Broz - Tito|Josipu Brozu - Titu. J]]<nowiki/>e največji bronast Titov spomenik na svetu. Stoji na zahodni strani [[Titov trg|Titovega trga]] - glavnega trga v mestu. Kip je delo znamenitega hrvaškega kiparja [[Antun Augustinčić|Antun Augustinčića]] in njegovih pomočnikov. Odkrili so ga 25. junija 1977 ob Titovi petinosemdesetletnici, po naročilu skupščine Občine Velenje. Kip je odlila zagrebška livarna Likum. Finančno so prispevale delovne in družbenopolitične organizacije in občani s samoprispevkom. Ne glede na razprave o spomeniku je mnenje občanov, da se spomenik ohranja, kot del zgodovine mesta in kot turistično znamenitost. Figura je obrnjena proti kipu rudarja (Alojz Kogovšek) in spominski fontani Onemele puške ([[Stojan Batič]]). Titov javni spomenik je zaščitena kulturna dediščina. == Kultura == [[Slika:1874ca_5kr_Wöllan_Velenje_Slovenia.jpg|sličica|[[Avstro-Ogrska]] [[poštna znamka]] z [[Pečat|žigom]] Wöllan (Slo. ''Velenje'') leta 1874|235x235_pik]] === Glasbeni ustvarjalci === * Pihalni orkester Premogovnika Velenje (1919-danes), * [[Šank Rock]] (1982-danes), * [[Chateau (glasbena skupina)|Chateau]] (1986-2011), * [[Irena Vrčkovnik]] (1991-danes), * [[Natalija Verboten]] (1996-danes), * [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] (1998-danes), * [[6pack Čukur]] (2001-danes), * Mrigo, * Ghet, * Thug connect === Velenjska Himna === Velenje je eno redkih mest, ki ima tudi svojo himno. Pesem je nastala je v času najintenzivnejše gradnje mesta v zgodnjih 60. letih, tekst in glasbo je napisal 23.7.1959 Ivan Marin starejši. Naslov himne je “Graditeljem Velenja”, kot himno pa so jo potrdili svetniki na izredni seji ob prazniku Mestne občine Velenje v septembru 2011.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.velenje.si/app/uploads/2022/07/vestnik-17-2011.pdf|title=Uradni vestnik mestne občine Velenje|date=19.9.2011|website=Velenje.si}}</ref>[[Slika:Rudnik_Velenje_1958_(3).jpg|alt=File:Rudnik Velenje 1958 (3).jpg|sličica|Velenjski rudarji leta 1958|201x201_pik]]'''VELENJSKA HIMNA''' '''- ''Koračnica Graditeljem Velenja'''''<nowiki/>''; Avtor: I.Marin st. 1959''[[Slika:Daniel_Lapp.jpg|sličica|276x276_pik|[[Poslovnež]] [[Daniel von Lapp]] lastnik Premogovnika Velenje od leta 1885-1910]] <blockquote>''1. Tam, kjer včeraj'' ''še kmetič je z voli oral,'' ''kjer manjkalo mlakuž ni in poplav.'' ''Zgodil se je čudež čez noč,'' ''zdaj staro vse je proč'' ''in Paka ukročena žubori spev bodočnosti.'' ''2. Vsem nam zdaj v ponos,'' ''mesto že v soncu žari,'' ''v njem naš doprinos'' ''vsej naši skupnosti.'' ''Velenje krasno ti si zdaj,'' ''zares kot pravi gaj,'' ''rodovom poznim bodi lik,'' ''to naj bo naš vzklik!''</blockquote> == Lega == Mestna občina Velenje leži v vzhodni polovici Šaleške doline ob dolinskem delu reke Pake. Mesto pokriva večji del nižje-ležeče vzhodne polovice Šaleške doline in se je v svojem razvoju zadnjih 60 let razširilo na nekdanja naselja in zaselke: Škale, Stara vas, Šalek, Pesje, Konovo, Gorica, Debrce, Preloge in Šmartno pri Velenju ter dele naselij Bevče, Paka pri Velenju, Škale in Podkraj pri Velenju. Vzhodna meja občine poteka po Dobrnskem podolju, preko potoka Pirešica, proti jugu na Ponikovsko planoto in Ložniško gričevje. Zahodna meja občine razpolovi Šaleško dolino v smeri sever-jug na območju nekdanje vasi Preloge, kjer danes pod dolinskim dnom poteka v Premogovniku Velenje najintenzivnejši odkop lignita in kjer meji na [[Občina Šoštanj|Občino Šoštanj]]. Meja se nadaljuje po spodnjem toku potoka [[Velunja]] do podnožja Graške Gore. Nekdanje Velenje (imenovano [[Staro Velenje]]) je danes le obrobno mestno naselje pod Velenjskim gradom. Premogovnik Velenje oskrbuje s premogom Termoelektrarno Šoštanj, ki je bila v nedavni preteklosti vir onesnaževanja ne le v Velenju, ampak po celi [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] in še šire. Z izgradnjo odžveplevalnih naprav, zaprtjem tokokroga izcednih voda iz deponije pepela, uresničevanjem ekološko sanacijskega programa in izgradnjo denox čistilne naprave na bloku 6 so se razmere v zadnjem času vztrajno izboljšale in predstavljajo zgledno urejene industrijske obrate v ekološkem smislu. <ref>{{navedi splet|url=https://www.hse.si/app/uploads/2018/12/Emisije-in-imisije-v-Saleski-dolini-pdf.pdf|title=Zmanjšanje onesnaženosti okolja v Šaleški dolini|publisher=hse |date=26. junij 2012 |accessdate=2. april 2022}}</ref> == Mestne četrti in krajevne skupnosti == === Mestne četrti (3) === * Velenje desni breg * Velenje levi breg-vzhod * Velenje levi breg-zahod === Krajevne skupnosti (16) === * Bevče, * Cirkovce, * Gorica, * Konovo, * Paka pri Velenju, * Pésje, * Plešivec, * Kavče, * Podkraj, * Stara vas, * Staro Velenje, * Šalek, * Šentilj, * Škale - Hrastovec, * Šmartno, * Vinska Gora. <gallery mode="nolines" widths="279" heights="260" caption="Znameniti obiski"> Slika:Julija 1961 je Velenje obiskal predsednik Malija Mobdu Keita.jpg|Predsednik [[Mali|Malija]] Modibo Keïta na obisku v Velenju leta 1961 Slika:Predsednik Brežnjev v spremstvu Aleksandra Rankoviča in Miha Marinka odzdravlja zbranim Velenjčanom 1962 (2).jpg|Voditelj Sovjetske zveze [[Leonid Brežnjev]] je v spremstvu [[Aleksandar Ranković|Rankoviča]] in [[Miha Marinko|Marinka]] obiskal Velenje Slika:Avgusta 1963 je spremstvu Josipa Broza - Tita Velenje obiskal voditelj Svojetske zveze Nikita Hruščov.jpg|Voditelj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] [[Nikita Hruščov]] je leta 1963 v spremstvu [[Josip Broz - Tito|Josip Broza - Tita]] obiskal Velenje </gallery> == Znameniti Velenjčani (po abecedi) == * [[Anton Aškerc]] - v [[Škale|Škalah pri Velenju]] je služboval kot [[kaplan]] 1894-98, leta 1896 izdal [[Lirske in epske poezije]], močno je sočustvoval z [[knap|knapi]] in bil pretresen nad bedo in trpljenjem njihovih življenj ter svoje občutenje opisal v [[Delavčeva pesem o premogu|Delavčevi pesmi o premogu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPV5RP8F/721f5cc2-d87f-4ec1-98dd-820e4faaf3cb/PDF|title=Delavčeva pesem o premogu|date=1897|website=Digitalna Knjižnica Slovenije|publisher=Ljubljanski zvon|last=Aškerc|first=Anton}}</ref>. * [[František Foit]] - češki umetnik, raziskovalec in etnološki zbiralec * [[Oskar Hudales]] - pisatelj, prevajalec, učitelj. * [[Marija Brenčič-Jelen]] - pesnica in pisateljica; delovala in umrla v Šentilju pri Velenju. * [[Anton Jelen]] - pisatelj, sadjar, vrtnar in drevesničar, njen mož; rojen in umrl v [[Arnače|Arnačah]], v [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|Šentilju]]. * [[Daniel von Lapp]] - prvi lastnik premogovnika. * [[Fran Korun-Koželjski]] - skladatelj, glasbenik, zborovodja * [[Jožef Krajnc]] - pravnik. * [[Nikolaj Šaleški]] - vitez. * [[Jože Lampret]] - duhovnik. * [[Frančišek Mlinšek]] - pedagog in čebelar * [[Franz Mages]] - podjetnik. * [[Karel Oštir]] - lingvist. * [[Adam Wagen von Wagensperg]] - lastnik Velenjskega gradu 16.stol. * [[Guido Henckel von Donnersmarck]] - lastnik Velenjskega gradu konec 19.stol. * [[Karel Adamovich de Csepin]] - lastnik Velenjskega gradu 20.stol. * [[Franz Ritter von Ploetz]] - rudarski strokovnjak. * [[Davorin Ravljen]] - pisatelj in novinar. * [[Ahacij Sebriaški]] - teolog * [[Gustav Šilih]] - rojen v Velenju; učitelj in pisatelj * [[Karel Verstovšek]] - politik in filolog * [[Karel Štrbenk]] - lovski pilot * [[Ivan Vošnjak]] - teolog in filozof * [[Vendelin Vošnjak]] - rodil se je v naselju [[Šenbric|Šenbricu]]; Božji služabnik, [[frančiškani|frančiškan]] * [[Lavrencij Vošnjak]] - duhovnik * [[Nestl Žgank]] - direktor [[Premogovnik Velenje|Premogovnika Velenje]] in župan Velenja, znan kot graditelj sodobnega mesta [[Velenje]] in njegov prvi častni občan * Ivo Jamnikar - Pobudnik ustanovitve šolskega centra Velenje in njegov direktor do 1984, tesni sodelavec Žganka in veliki podpornik razvoja športa == Galerija == <gallery mode="nolines" widths="279" heights="260" caption="Galerija Velenje"> Slika:Velenje Vila Bianca EŠD 4324 (3).jpg|Vila Bianca Slika:Velenjski grad.jpg|Velenjski grad Slika:Velenje Vila Herberstein EŠD 4323 (2).jpg|Vila Herberstein Slika:Velenje cerkev Sv Andreja EŠD 3428 (8).jpg|Cerkev Sv. Andreja Šalek Slika:Velenje Šaleški grad EŠD 4329 (4).jpg|Razvaline Šaleškega gradu Slika:Velenje (Konovo), St. Martin's parish church.jpg|Cerkev Sv. Martina Velenje Šmartno Slika:Pogled na Velenje 1897.jpg|Šalek pri Velenju 1897 Slika:Turn Castle Velenje.jpg|Grad Turn Slika:Velenje Fischerjeva grobnica EŠD 4367 (2).jpg|Fischerjeva grobnica Slika:Velika povorka svečano oblečenih rudarjev v Velenju ob praznovanju 40-letnice ustanovitve ZKJ in SKOJ 1959 (2).jpg|Otvoritev mestnega središča 1959 Slika:Tito-Kip Velenje.jpg|Titov kip v Velenju Slika:Velenje z zraka 2010.jpg|Hiške Kinta Kunte ob [[Velenjsko jezero|Velenjskem jezeru]] Slika:Velenje-54880.jpg|Mesto Velenje Slika:Paka 1 tunnel, southern portal.jpg|Kolesarska pot proti Slovenj Gradcu Slika:Velenje-158152.jpg|[[Škalsko jezero]] </gallery> == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} == Glej tudi == * [[Mestni promet Velenje]] * [[Premogovnik Velenje]] * [[Mestna občina Velenje]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [https://velenje.net Portal Velenje.net - Diskusije in novice] * [http://www.velenje.com Portal Velenje.com] * [http://www.sl.wikipedia.org/wiki/Gustav_%C5%A0ilih Gustav Šilih] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110825115912/http://sl.wikipedia.org/wiki/Gustav_%C5%A0ilih |date=2011-08-25 }} * [http://www.os-gustavasilihave.com Osnovna šola Gustav Šilih v Velenju] {{Mesta-Slovenija}} {{SloNaselje-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Velenje]] [[Kategorija:Velenje|*]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] ntwag75qvn81yod7tgx9y1lah1hsadm 0 89430 6657614 6657403 2026-04-08T19:44:10Z Ljuba24b 92351 /* Kiparstvo */ dp 6657614 wikitext text/x-wiki [[File:Roman_fresco_Villa_dei_Misteri_Pompeii_009.jpg|thumb|right|Freska iz Vile misterijev. Pompeiji, 80 pr. n. št.]] [[File:MANNapoli 9112 Sacrifice Iphigenia painting.jpg|thumb|right|''Ifigenija in Avlis'' stenska slika iz severnega zidu hiše tragičnega pesnika, Pompeiji]] '''Rimska umetnost''' se nanaša na vizualne umetnosti, ki so nastale v [[antični Rim|antičnem Rimu]] in na ozemlju [[Rimski imperij|rimskega imperija]]. Rimska umetnost vključuje [[rimska arhitektura|arhitekturo]], [[rimsko stensko slikarstvo|slikarstvo]], [[rimsko kiparstvo|kiparstvo]] in [[rimski mozaik|mozaična]] dela. Luksuzni predmeti iz kovine, [[graviranje]] draguljev, rezbarije iz slonovine in stekla se v sodobnem smislu včasih štejejo za manjše oblike rimske umetnosti <ref>{{cite journal |last=Toynbee |first=J. M. C. |date=December 1971 |title=Roman Art |url=https://archive.org/details/sim_classical-review_1971-12_21_3/page/n134 |journal=The Classical Review |volume=21 |issue=3 |pages=439–442 |doi=10.1017/S0009840X00221331 |jstor=708631}}</ref>. [[Kiparstvo]] so Rimljani morda obravnavali kot najvišjo obliko umetnosti, vendar je bilo tudi slikarstvo zelo cenjeno. Obe obliki sta imeli zelo kontrastno stopnjo preživetja, saj je veliko kipov preživelo od 1. stoletja pr. n. št. naprej, čeprav zelo malo od prej, toda zelo malo je ohranjenega slikarstva in verjetno ničesar, kar bi sodobnik upošteval najvišje kakovosti. [[Antična rimska keramika]] ni bila luksuzni izdelek, vendar je bila obsežna produkcija 'finih izdelkov' v ''[[terra sigillata]]'' okrašena z [[relief (umetnost)|relief]]i, ki odražajo okus in je veliki družbi zagotavljala elegantne predmete po očitno ugodni ceni. Rimski kovanci so bili pomembno sredstvo propagande in so ohranjeni v ogromnem številu. == Uvod == Medtem ko je tradicionalni pogled na rimske umetnike, da so si pogosto izposojali in kopirali grške predhodnike (veliko grških kipov, ki so danes znani, so v obliki rimskih marmornih kopij), je novejša analiza je pokazala, da je rimska umetnost zelo ustvarjalno posnemala in se močno opirala na grške modele, pa tudi na etruščanske, domače italske in celo egiptovske vizualne kulture. Slogovni eklekticizem in praktična uporaba sta značilni za velik del rimske umetnosti. [[Plinij starejši]], najpomembnejši zgodovinar starega Rima o umetnosti, je zapisal, da so bile skoraj vse oblike umetnosti - kiparstvo, krajina, portretno slikarstvo, celo žanrsko slikarstvo - napredovale v grških časih in bile v nekaterih primerih bolj napredne kot v Rimu. Čeprav je zelo malo ostankov grške stenske umetnosti in portretov, to zagotovo ne velja za grško kiparstvo in vazno slikarstvo. Teh oblik niso presegli rimski umetniki v finosti oblikovanja ali izvedbe. Kot še en primer izgubljene "zlate dobe" je izpostavil Peiraikosa, »katerega umetnost je presegla le nekaj ... slikal je brivnice in čevljarske stojnice, osle, zelenjavo in podobno, in zato so ga imenovali ''slikar vulgarnih predmetov'', vendar so ta dela povsem čudovita in so se prodajala po višjih cenah od največjih slik mnogih drugih umetnikov« <ref>Sybille Ebert-Schifferer, ''Still Life: A History'', Harry N. Abrams, New York, 1998, p. 15, {{ISBN|0-8109-4190-2}}</ref>. Pridevnik 'vulgaren' se tukaj uporablja v prvotnem pomenu, kar pomeni 'navaden'. Grški predhodniki rimske umetnosti so bili legendarni. Sredi 5. stoletja pred našim štetjem so bili najbolj znani grški umetniki [[Polignot]], znan po svojih stenskih freskah in [[Apolodor iz Aten]], začetnik [[chiaroscúro]]. Razvoj realistične tehnike se pripisuje [[Zeuksid]]u, ki naj bi po starogrški legendi nekoč tekmoval v bravuroznem prikazu svojih talentov, zgodovinsko najzgodnješi opis ''[[trompe l'oeil]]'' slikarstva <ref>Ebert-Schifferer, p. 16</ref>. V kiparstvu so bili najpomembnejši kiparji [[Skopas]], [[Praksitel]], [[Fidija]] in [[Lizip]]. Zdi se, da so rimski umetniki imeli veliko [[Starogrška umetnost|antične grške umetnosti]], iz katere so lahko kopirali, saj je bila trgovina z umetnostjo živahna v celotnem imperiju in velik del grške umetnostne dediščine je našel pot v rimsko umetnost s pomočjo knjig in poučevanja. Znano je, da so starodavne grške razprave o umetnosti obstajale v rimskih časih, čeprav so zdaj izgubljene <ref name="Piper, p. 252">Piper, p. 252</ref>. Številni rimski umetniki so prišli iz grških kolonij in pokrajin. [[File:Roman sacrifice Louvre Ma992.jpg|thumb|left|Priprava žrtvovanja živali; marmor, fragment arhitekturnega reliefa, prva četrtina 2. stoletja pr. n. št. iz Rima]] Veliko število rimskih kopij grške umetnosti govori tudi o spoštovanju rimskih umetnikov grške umetnosti in morda o njeni redkejši in višji kakovosti. Številne umetniške oblike in metode, ki so jih uporabljali Rimljani - kot so visoki in nizki reliefi, samostojna skulptura, bronasta litina, vazna umetnost, mozaik, kameja, kovanci, fini nakit in kovine, pogrebna skulptura, perspektivna risba, karikatura, žanrsko in portretno slikarstvo, krajinsko slikarstvo, arhitekturna skulptura in trompe l'oeil slikarstvo - vse so razvili ali izpopolnili starogrški umetniki. Izjema je rimski doprsni kip, ki ni vseboval ramen. Tradicionalna glava in ramena so lahko bila etruščanska ali zgodnje rimska oblika <ref name="Piper, p. 255">Piper, p. 255</ref>. Skoraj vsaka umetniška tehnika in metoda, ki so jo uporabljali [[renesančna umetnost|renesančni]] umetniki 1900 let kasneje, so pokazali stari grški umetniki, z izjemo oljnih barv in matematično natančne perspektive. Kjer so bili grški umetniki zelo cenjeni v svoji družbi, so bili večina rimskih umetnikov anonimni trgovci. Kot v antični Grčiji ni nobenega posnetka velikih mojstrov rimske umetnosti in praktično nobenega podpisanega dela. Kjer so Grki častili estetske lastnosti velike umetnosti in pisali obsežno o umetniški teoriji, je bila rimska umetnost bolj dekorativna in kaže na status in bogastvo in očitno ni predmet učenjakov ali filozofov. Deloma zaradi dejstva, da so bila rimska mesta veliko močnejša po oblasti in prebivalstvu od grških mestnih držav in na splošno manj provincialna, je umetnost v starem Rimu prevzela širši in včasih bolj uporaben namen. Rimska kultura je asimilirala mnoge kulture in je bila večinoma strpna do načinov zavzetih narodov. Rimska umetnost je bila naročena, razstavljena in v lasti v veliko večjih količinah in prilagojena več uporabam kot v grških časih. Bogati Rimljani so bili bolj materialistični; zidove so okrasili z umetnostjo, dom z okrasnimi predmeti in sebe s finim nakitom. V krščanski dobi poznega cesarstva od leta 350 do 500 je zraslo stensko slikarstvo, mozaično stropno in talno delo ter pogrebna skulptura, medtem ko je celopostavna skulptura v okroglem in panelnem slikarstvu izumrla, verjetno iz verskih razlogov <ref name="Piper, p. 261">Piper, p. 261</ref>. Ko je [[Konstantin I. Veliki]] preselil prestolnico imperija v [[Bizanc]] (preimenovan v [[Konstantinopel]]), je rimska umetnost vključila vzhodne vplive, da bi ustvarila [[Bizantinska umetnost|bizantinski slog]] poznega imperija. Ko je bil Rim v 5. stoletju oplenjen, so se obrtniki preselili in našli delo v vzhodni prestolnici. Cerkev [[Hagija Sofija]] v Carigradu je zaposlila skoraj 10.000 delavcev in obrtnikov, v končni eksploziji rimske umetnosti pod cesarjem [[Justinijan I.|Justinijan]]om (527–565), ki je tudi naročil nastanek znanih mozaikov [[bazilika San Vitale|bazilike San Vitale]] v mestu [[Ravena]]. == Slikarstvo == {{glavni| Pompejski slog}} [[File:Pompeii Painter.jpg|thumb|left|Pompejski slikar s poslikanim kipom in uokvirjeno sliko, Pompeiji]] Od velikega dela rimskega slikarstva imamo zdaj le nekaj malega ohranjenega, številni dokumentirani tipi sploh niso preživeli ali pa so to iz konca obdobja. Najbolj znane in najpomembnejše so stenske poslikave iz [[Pompeji|Pompejev]], [[Herkulanej]]a in drugih znamenitosti v bližini, ki kažejo, kako so prebivalci bogatega obmorskega letovišča okrasili svoje zidove v stoletju ali tako pred usodnim izbruhom [[Vezuv]]a leta 79 n. št.. Zgodovinarji moderne umetnosti so začeli z zaporedjem datiranih [[pompejski slog|slogov]], začenši z [[Avgust Mau|Avgustom Mauom]], uglednim nemškim umetnostnim zgodovinarjem in arheologom, ki kažejo vse večjo izpopolnjenost in prefinjenost. [[File:Affresco romano - eracle ed onfale - area vesuviana.JPG|thumb|’’Heraklej in Omfala'', rimska freska v pompejskem slogu (45–79 n. št.), Nacionalni arheološki muzej v Neaplju]] Od tretjega stoletja pr. n. št., ki se je zaključil s približno 400 leti, imamo veliko število slik iz rimskih katakomb, nikakor pa vsega krščanstva, ki kažejo kasnejšo nadaljevanje domače dekorativne tradicije v prilagojeni različici - verjetno ne zelo prilagojeni - za uporabo v pogrebnih komorah, v tem, kar je verjetno precej skromnejši družbeni milje, kot največje hiše v Pompejih. Velik del [[Neron]]ove palače v Rimu, [[Domus Aurea]], je preživel kot v jamah in nam ponudi primere, za katere smo lahko prepričani, da predstavljajo najboljšo kakovost stenskega slikarstva v svojem slogu in ki so lahko predstavljali pomembno inovacijo v slogu. Obstajajo številni drugi deli slikanih prostorov, ki so preživeli v Rimu in drugod, kar je nekoliko pomagalo zapolniti vrzeli v našem znanju o stenskem slikarstvu. Iz rimskega Egipta je veliko takih, ki so znani kot ''Fajumski portreti'', portreti na lesu, ki so jih dodajali na zunanji del mumij romanizirani srednji razred. Kljub zelo izrazitemu lokalnemu značaju so verjetno v veliki meri reprezentativni za rimski slog portretnega slikarstva, ki so sicer popolnoma izgubljeni. Grških slik, uvoženih v Rim v 4. in 5. stoletju, ali slikarstva na lesu, izdelanega v Italiji v tem obdobju, ni ostalo nič. Skratka, obseg vzorcev je omejen le na približno 200 let od približno 900 let rimske zgodovine ter pokrajinskega in dekorativnega slikarstva. Večina teh stenskih poslikav je bila izvedena z metodo ''secco'' (na suho), nekaj [[freska|fresk]] pa je bilo tudi v rimskih časih. Iz mozaikov in nekaj napisov obstajajo dokazi, da so bile nekatere rimske slike prilagoditve ali kopije prejšnjih grških del. Vendar pa je zmeda še dejstvo, da lahko napisi beležijo imena priseljenih grških umetnikov iz rimskih časov, ne iz starega grškega originala, ki so bili kopirani. Rimljani v celoti niso imeli tradicije figurativnega slikanja vaz, primerljivega z antičnimi Grki, ki so jih [[Etruščani]] posnemali. === Različne teme === [[File:Zeffiro-e-clori---pompeii.jpg|thumb|250px|upright=1.25|left|''Poroka Zefirja in Hloride'' (54–68 n. št., pompejski četrti slog) znotraj naslikanih arhitekturnih plošč iz Casa del Naviglio]] Rimsko slikarstvo ponuja najrazličnejše teme: živali, tihožitje, prizore iz vsakdanjega življenja, portrete in nekatere mitološke teme. V času helenizma je vzbudil užitke na podeželju in predstavljal prizore pastirjev, čred, kmečkih templjev, podeželskih gorskih pokrajin in podeželskih hiš. Erotični prizori so tudi relativno pogosti. V poznem imperiju, po letu 200, so na stenah katakomb preživele zgodnje krščanske teme, pomešane z poganskimi podobami. === Krajina in panorame === [[File:Pompejanischer Maler um 10 20 001.jpg|thumb|Boscotrecase, Pompeiji. Tretji slog]] Glavna novost rimskega slikarstva v primerjavi z grško umetnostjo je bila razvoj krajin, zlasti tehnik perspektive, čeprav se je prava matematična perspektiva razvila 1500 let kasneje. Površinske teksture, senčenje in obarvanost se dobro uporabljajo, vendar obseg in prostorska globina še nista bili natančno predstavljeni. Nekatere krajine so bile čisti naravni prizori, predvsem vrtovi s cvetjem in drevesi, druge pa arhitekturni pogledi na mestne zgradbe. Druge krajine prikazujejo epizode iz mitologije, najbolj znane prizore iz [[Odiseja|Odiseje]] <ref>Janson, p. 191</ref>. V tradicionalnem pogledu bi umetnost starodavnega Vzhoda uporabila krajinsko slikarstvo le kot ozadje civilnih ali vojaških pripovednih prizorov. Ta teorija, ki jo zagovarja Franz Wickhoff, je vprašljiva. Možno je videti dokaze grškega znanja o krajinskem prikazovanju v Platonovih ''Critias'' (107b – 108b): <blockquote>... in če pogledamo portret božanskega in človeškega telesa, ki ga izvajajo slikarji, v zvezi z lahkoto ali težavami, s katerimi uspejo posnemati svoje subjekte po mnenju opazovalcev, bomo najprej opazili, da kar zadeva zemljo in gore, reke in gozdove ter celotno nebo, s stvarmi, ki obstajajo in se premikajo v njih, smo zadovoljni, če jih človek lahko predstavi z majhno stopnjo podobnosti ...<ref>Plato. ''Critias'' (107b–108b), trans W.R.M. Lamb 1925. [http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0180%3Atext%3DCriti.|Online at the Perseus Project] accessed 27 June 2006</ref></blockquote> === Tihožitje === Rimska [[tihožitje|tihožitja]] so pogosto postavljena v iluzionistične niše ali police in prikazujejo različne predmete, vključno s sadjem, živimi in mrtvimi živalmi, morskimi sadeži in školjkami. Primeri teme steklenega kozarca, napolnjenega z vodo, so bili spretno naslikani in kasneje služili kot modeli za isto temo, ki je bila pogosto poslikana v renesančnem in baročnem obdobju. === Portreti === {{glavni|Rimski portreti}} [[File:Portrait of family of Septimius Severus - Altes Museum - Berlin - Germany 2017.jpg|thumb|upright|left|Severski tondo, panelna slika cesarske družine, okoli leta 200 ; Antikensammlung, Berlin]] [[File:Fayum-11.jpg|thumb|upright|Fajumski portret ženske iz rimskega Egipta z obročasto pričesko. Kraljevi škotski muzej.]] [[Plinij starejši]] se je pritožil nad upadajočim stanjem rimske portretne umetnosti, »slikanje portretov, ki so nekoč posredovali natančne podobnosti ljudi, je popolnoma izginilo ... Lažnost je uničila umetnost«.<ref>John Hope-Hennessy, ''The Portrait in the Renaissance'', Bollingen Foundation, New York, 1966, pp. 71–72</ref><ref>Pliny the Elder, ''Natural History'' XXXV:2 trans H. Rackham 1952. Loeb Classical Library</ref> V Grčiji in Rimu zidno slikarstvo ni veljalo za visoko umetnost. Najbolj prestižna oblika umetnosti, razen kiparstva, je bila [[tabelno slikarstvo|slikarska plošča]], tj. [[tempera]] ali [[Enkavstika|enkavstična]] slika na lesenih ploščah. Žal, ker je les pokvarljiv material, je preživelo le zelo malo primerov takih slik, in sicer ''[[Severski tondo]]'' iz okoli leta 200, zelo rutinski uradni portret iz urada deželne vlade in znani [[Fajumski portreti]], vse iz rimskega Egipta in skoraj zagotovo ne najvišje sodobne kakovosti. Portreti so bili pritrjeni na pogrebne mumije na obraz, od katerih so bili skoraj vsi ločeni. Običajno prikazujejo eno osebo, ki prikazuje glavo ali glavo in zgornji del prsnega koša, gledano frontalno. Ozadje je vedno enobarvno, včasih z dekorativnimi elementi. V smislu umetniške tradicije podobe jasno izvirajo bolj iz grško-rimske tradicije kot egipčanske. Izjemno so realistične, čeprav so različne umetniške kakovosti in lahko nakazujejo, da je podobna umetnost, ki je bila razširjena drugje, vendar ni preživela. Nekaj portretov, poslikanih na steklo in medalj iz kasnejšega cesarstva, je preživelo, prav tako pa tudi portreti na kovancih, od katerih so nekateri tudi zelo realistični.<ref>Janson, p. 194-195</ref> === Zlato steklo === [[File:Galla Placidia (rechts) und ihre Kinder.jpg|thumb|left|Detajl medaljona iz zlatega stekla v Brescii (Museo di Santa Giulia), najverjetneje iz Aleksandrije, 3. stoletje]] {{glavni| Zlato steklo}} Zlato steklo ali steklo z zlatim sendvičem je bila tehnika za pritrjevanje plasti zlatih listov z obliko med dvema plastema stekla, razvita v helenističnem steklu in oživljena v 3. stoletju našega štetja. Obstaja zelo malo velikih modelov, vključno z zelo fino skupino portretov iz 3. stoletja z dodanimi barvami, vendar je velika večina od približno 500 preživelih okrogle oblike, ki imajo odrezana dna vinskih skodelic ali kozarcev za označevanje in okrasitev grobov v rimskih katakombah tako, da jih potisnete v malto. Večinoma izvirajo iz 4. in 5. stoletja. Večina je krščanskih, čeprav je veliko poganskih in nekaj judovskih primerov. Verjetno je bilo prvotno podeljeno kot darilo za poroko ali praznične priložnosti, kot je novo leto. Njihova [[ikonografija]] je bila precej preučena, čeprav so umetniško relativno nezahtevna <ref>Beckwith, 25-26</ref>. Njihove teme so podobne katakombskim slikam, vendar z različnim ravnotežjem, ki vključuje več portretiranja. Sčasoma se je povečala upodobitev svetnikov. Isto tehniko so začeli uporabljati za zlate tesere za mozaike sredi 1. stoletja v Rimu, do 5. stoletja pa so postali standardna podlaga za verske mozaike. Zgodnejša skupina je »med najbolj živimi ohranjenimi portreti iz zgodnjekrščanskih časov. Pogleda na nas z izjemno ostro in melanholično intenzivnostjo« <ref>Honour and Fleming, Pt 2, "The Catacombs" at illustration 7.7</ref> in predstavljajo najboljše preživele indikacije o tem, kaj bi visokokakovostni rimski portret lahko dosegel v barvi. Medaljon Gennadios v Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku je lep primer aleksandrijskega portreta na modrem steklu, ki uporablja precej bolj zapleteno tehniko in naturalistični slog kot večina poznih rimskih primerov, vključno s slikanjem na zlato za ustvarjanje senčenja in z grškim napisom, ki prikazuje lokalne značilnosti narečij. Mogoče mu je bilo dano ali naročeno, da praznuje zmago na glasbenem tekmovanju <ref>Weitzmann, no. 264, entry by J.D.B.; see also no. 265; [http://www.metmuseum.org/collections/search-the-collections/170006564 Medallion with a Portrait of Gennadios], Metropolitan Museum of Art, with better image.</ref>. Eden od najbolj znanih aleksandrijskih portretnih medaljonov z napisom v egiptovski grščini je bil pozneje nameščen v zgodnjesrednjeveški ''crux gemmata'' v Brescii, v zmotnem prepričanju, da je kazal pobožno cesarico in gotsko kraljico Galo Placido in njene otroke <ref>Boardman, 338-340; Beckwith, 25</ref>; v bistvu vozel v obleki osrednje figure lahko označuje boginjo Izido. Gre za skupino 14 kosov, ki izvirajo iz 3. stoletja našega štetja, vsi individualizirani posvetni portreti visoke kakovosti. Napis na medaljonu je napisan v aleksandrijskem grškem narečju in zato najverjetneje prikazuje družino iz [[Egipt (rimska provinca)|rimskega Egipta]].<ref>Jás Elsner (2007). "The Changing Nature of Roman Art and the Art Historical Problem of Style," in Eva R. Hoffman (ed), ''Late Antique and Medieval Art of the Medieval World'', 11-18. Oxford, Malden & Carlton: Blackwell Publishing. {{ISBN|978-1-4051-2071-5}}, p. 17, Figure 1.3 on p. 18.</ref> Medaljon je bil prav tako primerjan z drugimi deli sočasnega rimsko-egiptovskega umetniškega dela, kot so Fajumski portreti. Menimo, da so drobne podrobnosti kosov, kot so te, mogoče doseči le z lečami. Kasnejša stekla iz katakomb imajo stopnjo portretiranja, ki je osnovna, z značilnostmi, frizurami in oblačili, ki sledijo stereotipnim slogom.<ref>Grig, 207; Lutraan, 29-45 goes into considerable detail</ref> === Žanrski prizori === Rimski žanrski prizori na splošno prikazujejo Rimljane v prostem času in vključujejo igre na srečo, glasbo in spolna srečanja. === Triumfalno slikarstvo === [[File:Roman fresco from Boscoreale, 43-30 BCE, Metropolitan Museum of Art.jpg|thumb|upright|Rimska freska iz Ville Boscoreale, 43–30 pr. n. št., Metropolitan Museum of Art]] [[File:Pompeii - Casa dei Casti Amanti - Banquet.jpg|thumb|250px|Rimska freska s prizorom banketa iz Casa dei Casti Amanti, Pompeiji]] Od 3. stoletja pred našim štetjem se je pojavil poseben žanr, znan kot ''triumfalno slikarstvo'', kot je pokazal Plinij (XXXV, 22). To so bile slike, ki so po vojaških zmagah prikazovale triumfalne vstope v mesto, predstavljale epizode iz vojne in osvojitve regij in mest. Povzeti so bili zemljevidi, ki so izpostavili ključne točke vojn. [[Jožef Flavij]] opisuje sliko, ki jo je izdelal [[Vespazijan]] in [[Tit Flavij|Tit]]ovo opustošenje Jeruzalema: <blockquote> Prav tako je bilo narejeno zlato in slonovina, ki je bila pritrjena na vse; in številne podobnosti vojne in tiste na več načinov in različne pripomočke, ki dajejo najbolj živahno portretiranje samega sebe. Kajti tam je bilo videti, da je srečna dežela propadla in da so pobili vse enote sovražnikov; medtem ko so nekateri od njih pobegnili, drugi pa so bili pripeljani v ujetništvo; s stenami velike višine in razsežnosti, ki so jih uničili in porušili stroji; z najmočnejšimi utrdbami in zidovi večine naseljenih mest na vrhovih gričev, ki so jih zavzeli in vojsko, ki se je prebila skozi obzidje; kot tudi vsako mesto, polno pobojev in molitve sovražnikov, ko niso mogli več dvigniti roke v obrambi. Predstavljen je bil požig templjev in porušene hiše, ki so padle na svoje lastnike: tudi reke, ko so prišli iz velike in melanholične puščave, so tekle navzdol, ne v obdelano zemljo, niti kot pijačo za moške ali za goveda, ampak skozi zemljo, ki je še vedno gorela na vsaki strani; za Jude je bilo to, kar so doživeli v tej vojni. Zdaj je bila izdelava teh predstavitev tako veličastna in živahna v konstrukciji stvari, da je pokazala, kaj je bilo storjeno takim, ki tega niso videli, kot da so bili tam resnično prisotni. Na vrhu vsake od teh zgodovinskih predstav je bil postavljen poveljnik mesta, ki ga je zavvzel in način, kako je je to storil.<ref>Josephus, ''The Jewish Wars'' VII, 143-152 (Ch 6 Para 5). Trans. William Whiston [http://www.ccel.org/j/josephus/works/war-7.htm Online] accessed 27 June 2006</ref></blockquote> Te slike so izginile, vendar so verjetno vplivale na sestavo zgodovinskih reliefov, izklesanih na vojaških [[sarkofag]]ih, [[Titov slavolok, Rim|Titovem slavoloku]] in [[Trajanov steber|Trajanovem stebru]]. Ti dokazi poudarjajo pomen krajinskega slikarstva, ki je včasih usmerjeno v perspektivne načrte. Ranuccio, arheolog in zgodovinar, opisuje tudi najstarejšo sliko, ki jo najdemo v Rimu, v grobnici na griču Eskviline: {{citatni blok|Opisuje zgodovinsko sceno, na jasnem ozadju, poslikano v štirih odsekih. Več ljudi je identificiranih, kot sta Mark Fanij in Mark Fabij. Sta večja od drugih figur ... V drugem območju, na levi, je mesto, obdano z obzidjem, pred katerim je velik bojevnik, opremljen z ovalnim škarjastim ščitnikom in pernato čelado; blizu njega je človek v kratki tuniki, oborožen s kopljem ... Okoli teh dveh so manjši vojaki v kratkih tunikah, oboroženi s sulicami ... V spodnjem območju poteka bitka, kjer je bojevnik z ovalnim oklepom in prikazan večji kot drugi, čigar orožje dopušča domnevo, da so to verjetno Samniti. }} To epizodo je težko določiti. Ena od Ranuccijevih hipotez je, da se nanaša na zmago konzula Fabija Maksima Rullijana med drugo vojno proti Samnitom leta 326 pr. n. št. Predstavitev figur z velikostjo, sorazmerno z njihovo pomembnostjo, je tipično rimska in jo najdemo v plebejskih reliefih. Ta slika je v povojih zmagoslavnega slikarstva in bi bila izvedena do začetka 3. stoletja pred našim štetjem, da bi okrasili grobnico. == Kiparstvo == {{glavni|Rimsko kiparstvo}} [[File:26 colonna traiana da estt 05.jpg|thumb|Del Trajanovega stebra, leto 113, s prizori iz dačanske vojne]] Na zgodnjo rimsko umetnost so vplivale umetnost Grčije in sosednjih Etruščanov, na katere so močno vplivali grški trgovinski partnerji. Etruščanska posebnost so bile skulpture v naravni velikosti za grobnice v [[terakota|terakoti]], ki so po navadi ležale na pokrovu sarkofaga, in bile v tem času naslonjene na komolec. Ko se je rimska republika začela širiti na grško ozemlje, najprej v južni Italiji in nato v celotnem helenističnem svetu, razen, na Daljnem vzhodu, je uradna in patricijska skulptura postala v veliki meri podaljšek helenističnega sloga, iz katerega je izredno težko ločiti rimske elemente, še posebej, ker je toliko grških skulptur preživelo le v kopijah iz rimskega obdobja <ref>Strong, 58–63; Henig, 66-69</ref>. Do 2. stoletja pred našim štetjem so bili " kiparji, ki so delali v Rimu" večino Grki, pogosto zasužnjeni v osvajanjih, kot je bilo v [[antični Korint|Korintu]] (146 pr. n. št.), Grški kiparji so bili pogosto sužnji, katerih imena so zelo redko zabeležena. Veliko število grških kipov je bilo uvoženih v Rim, bodisi kot plen ali kot rezultat izsiljevanja ali trgovanja in templji so bili pogosto okrašeni s ponovno uporabljenimi grškimi deli.<ref>Henig, 66–69; Strong, 36–39, 48; Na sojenju Verresu, nekdanjemu guvernerju Sicilije, je Ciceronovo tožilstvo podrobno opisalo njegove napade na umetniške zbirke.</ref> Samostojni italijanski slog je viden v spomenikih grobov bogatih Rimljanov srednjega razreda, ki so pogosto predstavljali portretna poprsja, portretiranje pa je bila nedvomno glavna moč rimske skulpture. Iz tradicije mask prednikov, ki so jih nosili v procesijah na pogrebih velikih družin in drugače prikazanih doma, ni preživelih, toda mnoge od preživelih poprsij predstavlja figure prednikov, morda iz velikih družinskih grobnic, kot so Scipijeva grobnica ali kasnejši [[mavzolej]] zunaj mesta. Znamenita bronasta glava, ki naj bi bila Lucija Junija Bruta, je zelo različno datirana, vendar velja za zelo redko preživetje italskega slogaa pod republiko, v najprimernejšem bronastem mediju. Podobno se v kovancih konzulov vidijo tudi stroge in močne glave, v cesarskem obdobju pa so bili kovanci in doprsja, ki so bili poslani po cesarstvu, postavljeni v bazilike pokrajinskih mest, glavna vizualna oblika imperialne propagande; celo [[Londinium]] – rimski London - je imel skoraj [[Neronov kolos|kolosalni kip Nerona]], čeprav precej manjši od 30-metrskega kolosa Nerona v Rimu, ki je zdaj izgubljen. Evrisakova grobnica, uspešnega osvobojenca (ok. 50–20 pr. n. št.), ima [[friz]], ki je nenavadno velik primer "plebejskega" sloga. Imperialni portret je bil sprva heleniziran in zelo idealiziran, kot v Blacasovi kameji in drugih portretih Avgusta. [[File:Luk Konstantyna 6DSCF0032.JPG|thumb|Konstantinov slavolok, 315: Hadrijan lov na leva (levo) in žrtvovanje (desno), zgornji del friza prikazuje kontrast slogov.]] Rimljani na splošno niso poskušali tekmovati s samostojno stoječimi grškimi deli junaških podvigov iz zgodovine ali mitologije, temveč od zgodnjih ustvarjenih zgodovinskih delih v reliefu, ko so dosegli vrhunec v velikih rimskih triumfalnih stebrih z neprekinjenimi narativnimi reliefi, ki so se ovijali okrog njih, od katerih so preživeli v Rimu tisti, ki spominjajo na [[Trajan]]a (iz leta 113) in [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] (po 193), kjer [[Ara Pacis]] ('Oltar miru', 13. pr. n. št.) predstavlja uradni grško-rimski slog na najbolj klasičen in prefinjen način in [[skulpture iz Sperlonge]] kot najbolj baročne. Nekatere pozno rimske javne skulpture so razvile velik, poenostavljen slog, ki včasih predvideva sovjetski socialistični realizem. Med pomembnejšimi primeri so tudi prej uporabljeni reliefi na [[Konstantinov slavolok, Rim|Konstantinovem slavoloku]] in podnožje stebra Antonina Pija (161), Campanejevi reliefi so bili cenejša terakota različica marmornih reliefov, okus za reliefe iz cesarskega obdobja pa se je razširil na sarkofage. Vse oblike razkošne majhne skulpture so bile še naprej pokroviteljske, kakovost pa je lahko izjemno visoka, kot v srebrni [[Warrenova čaša|Warrenovi čaši]], [[Steklena čaša s prizorom Likurgove smrti|stekleni Likurgovi čaši]], in velikih [[kameja]]h kot [[Gemma Augustea]], [[Gonzagova kameja]] in [[Velika kameja Francije]]. Za precej širši del prebivalstva je bila oblikovana reliefna dekoracija lončarskih posod in majhnih figuric v veliki količini in pogosto precej kakovostna. Po tem, ko se je v 3. stoletju premaknila "baročna" faza v pozno 2. stoletje, je rimska umetnost v veliki meri opuščena ali pa preprosto postala neuspešna, kiparstvo v klasični tradiciji, sprememba, katere vzroki ostajajo zelo razpravljani. Tudi najpomembnejši imperialni spomeniki so zdaj kazali figure z velikimi očmi v ostrem frontalnem slogu, v preprostih kompozicijah, ki poudarjajo moč na račun miline. Kontrast je znano ponazorjen v Konstantinovem slavoloku iz leta 315 v Rimu, ki kombinira odseke v novem slogu z rondeli v prejšnjem polnem grško-rimskem slogu, vzetem od drugod in ''[[Portret štirih tetrarhov]]'' (ok. 305) iz nove prestolnice Konstantinopel, zdaj v Benetkah. Ernst Kitzinger je v obeh spomenikih našel enake »skromne razsežnosti, kotne premike, urejanje delov s simetrijo in ponavljanjem ter upodobitev elementov in draperijastih zloženk skozi zareze, ne pa modeliranje ... Značilnost sloga, kjerkoli se pojavi, je poudarjena trdota, teža in angularnost - skratka, skoraj popolna zavrnitev klasične tradicije«.<ref>Kitzinger, 9 (both quotes), more generally his Ch 1; Strong, 250–257, 264–266, 272–280</ref> Ta revolucija v slogu je kratko potekala pred obdobjem, ko je rimska država in velika večina ljudi prevzela krščanstvo, kar je pripeljalo do konca velike verske skulpture, z velikimi kipi, ki se zdaj uporabljajo le za cesarje, kot v slavnih delih kolosalnega [[akrolit]]ičnega [[Konstantinov kolos|kipa Konstantina]] in kolos v Barleti iz 4. ali 5. stoletja. Vendar so bogati kristjani še naprej naročali reliefe za sarkofage, kot v sarkofag Juniusa Bassusa in zelo majhne skulpture, še posebej v slonovini, so nadaljevali kristjani, ki so gradili na slogu [[Konzulski diptih|konzulskega diptiha]].<ref>Strong, 287–291, 305–308, 315–318; Henig, 234–240</ref> <gallery widths="200px" heights="200px" perrow="6"> File:Museo archeologico di Firenze, coperchio di sepolcro muliebre da Tuscania, terracotta con tracce di policromia III sec. d.c.JPG|Etruščanski sarkofag, 3. st. pr. n. št. File:Capitoline Brutus Musei Capitolini MC1183 02.jpg|''[[Kapitolski Brut]]'', datiran v 4. do 3. st. pr. n. št. File:D473-birème romaine-Liv2-ch10.png|Rimska birema upodobljena v reliefu iz templja Fortune Primigenie v Praenestu,<ref>D.B. Saddington (2011) [2007]. "[https://books.google.co.uk/books?id=1D612o_X2VYC&pg=PR10&lpg=PR10&dq=Temple+of+Fortuna+Primigenia+bireme+relief&source=bl&ots=TJQVNzqJrw&sig=6eyFFiIQaOBWxCwaGchH943N8zM&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwj836Xl8cHPAhXKqB4KHawwA4sQ6AEIRTAK#v=onepage&q=bireme&f=falseClasses: the Evolution of the Roman Imperial Fleets]," in Paul Erdkamp (ed), ''A Companion to the Roman Army'', 201-217. Malden, Oxford, Chichester: Wiley-Blackwell. {{ISBN|978-1-4051-2153-8}}. Plate 12.2 on p. 204.</ref> zgrajen okoli leta 120 pr. n. št.;<ref>Coarelli, Filippo (1987), ''I Santuari del Lazio in età repubblicana''. NIS, Rome, pp 35-84.</ref> razstavljena v muzeju Pija-Klementina (Museo Pio-Clementino) v Vatikanskih muzejih. File:L'Arringatore.jpg|''[[Govornik (kip)|Govornik]]'', okoli 100 pr. n. št., etruščansko-rimski bronast kip prikazuje Aule Metele (latinsko Aulus Metellus), Etruščana v rimski togi medtem ko govori; v kipu je napis v etruščanski pisavi. File:-0030 Grabrelief Publius Aiedius Amphio und Frau Aiedia Altes Museum anagoria.JPG|''Nagrobni relief Publija Ajdija in Aidije'', 30 pr. n. št., Pergamonski muzej (Berlin) Image:Statue-Augustus.jpg|''[[Avgust pri Prvih vratih]]'', kip cesarja Avgusta, 1. st. n. št., Vatikanski muzeji File:Tomba dei decii, dalla via ostiense, 98-117 dc..JPG|Grobni relief Decii, 98–117 File:Claudius Pio-Clementino Inv243.jpg|''Cesar Klavdij I.'', okoli leta 50, (preoblikovan iz doprsja cesarja Kaligule), Vatikanski muzeji File:COMMODE HERCULE.jpg|''Komod oblečen kot Herkul'', okoli 191 v zadnjem cesarskem baročnem slogu; Kapitolski muzeji, Rim. File:Venice – The Tetrarchs 03.jpg|''[[Portret štirih tetrarhov]]'', okoli leta 305, prikazuje nov antiklasični slog, porfir, San Marco, Benetke File:Great Cameo of France CdM Paris Bab264 white background.jpg|Gema kot ''[[Velika kameja Francije]]'', okoli leta 23, z alegorijo Avgusta in njegove družine File:Head old Roman Glyptothek Munich 320.jpg|Portret moža, okoli 60 pr. n. št. </gallery> [[File:Antinous Mandragone profil.jpg|thumb|upright|Poprsje Antinoja, okoli leta 130]] Tradicionalna rimska skulptura je razdeljena na pet kategorij: portret, zgodovinski relief, pogrebni reliefi, sarkofag in kopije starogrških del. V nasprotju s prepričanjem zgodnjih arheologov so bile mnoge od teh skulptur velike polikromirane terakota podobe, kot je Apolon iz Veia (Villa Givlia, Rim), vendar pa se je večina slikanih površin s časom obrabila. === Pripovedni reliefi === Medtem ko so grški kiparji tradicionalno ponazarjali vojaške podvige z uporabo mitološke alegorije, so Rimljani uporabljali bolj dokumentarni slog. Rimski reliefi bojnih prizorov, kot so na Trajanovem stebru, so bili ustvarjeni za poveličevanje rimske moči, hkrati pa so bili iz prve roke predstavljeni vojaški kostumi in vojaška oprema. Trajanov steber opisuje različne dačanske vojne, ki jih je vodil Trajan v današnji Romuniji. Je najpomembnejši primer rimskega zgodovinskega reliefa in eden od velikih umetniških zakladov antičnega sveta. Ta izjemen dosežek, več kot 650 čevljev dolga spirala, predstavlja ne le realistično prikazane posameznike (več kot 2500), temveč pokrajine, živali, ladje in druge elemente v stalni vizualni zgodovini - dejansko starodavno predhodnico dokumentarnega filma. Preživel je uničenje, ko je bil prilagojen kot osnova za krščansko kiparstvo.<ref name="Piper, p. 256">Piper, p. 256</ref> V času krščanstva po letu 300 našega štetja se je okrasitev vrat in sarkofagov nadaljevala, vendar je kip polne velikosti izumrl in ni bil pomemben element zgodnjih cerkva. == Drobna umetnost == [[File:Cameo August BM Gem3577.jpg|thumb|left|Blacasova kameja Avgusta, iz zadnjih let ali kmalu za tem]] === Keramika in terakota === {{glavni| Antična rimska keramika}} Rimljani so podedovali tradicijo umetnosti v širokem razponu tako imenovanih ''minor arts'' ali dekorativne umetnosti. Večina teh je najbolj cvetela na luksuzni ravni, toda veliko število figur iz terakote, tako verskih kot sekularnih, je bilo še naprej poceni, kot tudi nekateri večji kot so Campanovi reliefi v terakoti. [51] Rimska umetnost ni uporabila vaznega slikarstva kot stari Grki, vendar so bile posode v antični rimski keramiki pogosto elegantno okrašene v oblikovanem reliefu. Proizvajalci na milijone prodanih oljnih svetilk se zdi, da so se zanašali na privlačno dekoracijo, da bi premagali konkurente in vsak predmet rimske umetnosti, razen pokrajine in portretov, je v miniaturi. [53 === Steklo === {{glavni|Rimsko steklo}} [[File:RomanglassMET.jpg|thumb|Razne rimske steklene posode razstavljene v Metropolitan Museum of Art]] Luksuzna umetnost je vključevala dekorativno rimsko steklo v široki paleti tehnik. Številni manjši predmeti so bili verjetno dostopni dobremu deležu rimske javnosti. To gotovo ni veljalo za najbolj ekstravagantne vrste stekla, kot so [[diatretna čaša|diatretne čaše]], od katerih je [[Steklena čaša s prizorom Likurgove smrti|Likurgova čaša]] v Britanskem muzeju skoraj edinstven figurativni primer v steklu, ki spreminja barvo, ko ga vidimo na svetlobi, ki prehaja skozenj. Avgustovska ''[[Portlandska vaza]]'' je mojstrovina rimskega kameja stekla in je imitirala slog velikih graviranih kamej in druge rezbarije iz trdega kamna, ki so bile v tem času tudi najbolj priljubljene.<ref>Henig, 152-158</ref> === Mozaik === {{glavni|Rimski mozaik}} [[File:Bikini mosaic.jpg|thumb|Rimski mozaik športnic, ki igrajo z žogo v vili Romana del Casale na Piazzi Armerina, rimska Sicilija, 4. st.]] Rimski [[mozaik]] je bil dekorativna drobna umetnost, čeprav pogosto v velikem obsegu, vse do konca obdobja, ko so ga kristjani poznega 4. stoletja začeli uporabljati za velike verske podobe na stenah v svojih novih velikih cerkvah; v starejšem rimskem umetniškem mozaiku se je v glavnem uporabljal za tla, ukrivljene strope in zidove, ki so se lahko zmočili. Slavna kopija helenističnega slikarstva v ''[[Aleksandrov mozaik|Aleksandrovem mozaiku]]'' v Neaplju je bila prvotno postavljena na tla v Pompejih; to je veliko bolj kakovostno delo kot večina rimskih mozaikov, čeprav so preživele tudi zelo fine plošče, pogosto tihožitja v majhnih ali mikromozaičnih teserah. Rimljani so razločevali med normalnim ''opus tessellatum'' s teserami, ki so večinoma presegale 4&nbsp;mm, ki so bile položene na kraju samem, in drobnejši ''[[opus vermiculatum]]'' za majhne panele, za katere se domneva, da so bili izdelani izven v delavnici in pripeljani na kraj kot končni izdelek. Slednji je bil helenistični žanr, ki ga najdemo v Italiji med približno 100 let pr. n. št. Večina podpisanih mozaikov ima grška imena, kar nakazuje, da so umetniki ostali večinoma grški, čeprav so bili verjetno pogosto sužnji, ki so jih vodili v delavnice. [[Nilski mozaik iz Palestrine]] s konca 2. stoletja pr. n. št. je zelo velik primer priljubljenega žanra nilske pokrajine, medtem ko mozaik ''Gladiator'' v Rimu iz 4. stoletja kaže več velikih oseb v boju. ''[[Orfejevi mozaiki]]'', pogosto zelo veliki, so bili še ena priljubljena tema za vile, saj je Orfejeva glasba ukrotila več divjih živali. Pri prehodu v bizantinsko umetnost so lovski prizori prevzeli velike živalske prizore. === Kovinski izdelki === Kovinarstvo je bilo zelo razvito in očitno bistveni del domov bogatih, ki so jedli iz srebrne posode, pogosto pa pili iz stekla in imeli na svojem pohištvu, nakitu in majhnih figurinah ulite dele. Številne pomembne najdbe, najdene v zadnjih 200 letih, predvsem iz bolj obrobnih krajev poznega imperija, so nam dale veliko jasnejšo predstavo o rimski srebrni plošči. ''Zaklad iz Mildenhalla'' in ''zaklad iz Hoxna'' sta iz vzhodne Anglije <ref>Henig, 140-150; jewellery, 158-160</ref>. Obstaja le nekaj preživelih kosov rimskega pohištva, ki pa kažejo prefinjeno in elegantno obliko in izvedbo. === Kovanci in medalje === [[File:HADRIANUS RIC II 938-789065.jpg|thumb|left|Hadrijan, z "RESTITVTORI ACHAIAE" na drugi strani, kaže njegovo porabo v Ahaji (Grčija) in kaže na kakovost navadnih bronastih kovancev, ki jih je uporabljalo prebivalstvo, zato je obraba precejšnja.]] Nekaj [[rimski kovanci|rimskih kovancev]] dosega umetniški vrh najboljših grških kovancev in so ohranjeni v velikem številu, njihova ikonografija in napisi pa so ključni vir za proučevanje rimske zgodovine in razvoj cesarske ikonografije ter vsebujejo veliko lepih primerov portretov. Prodrli so do podeželskega prebivalstva celega cesarstva in zunaj njega, barbari na robu cesarstva so naredili celo lastne kopije. V cesarstvu so se medaljoni iz žlahtnih kovin začeli proizvajati v majhnih izdajah kot cesarska darila, podobna kovancem, čeprav so večji in običajno finejši v izvedbi. Podobe na kovancih so najprej sledile grškim slogom, bogovom in simbolom, vendar sta se v smrtnih mukah republike najprej pojavila na kovancih [[Pompej Veliki|Pompej]] in [[Julij Cezar]], portreti cesarja ali članov njegove družine pa so postali standard na cesarski kovancih. Napisi so bili uporabljeni za propagando, v kasnejšem imperiju pa se je vojska pridružila cesarju kot upravičencu. == Arhitektura == {{glavni|Rimska arhitektura}} [[File:Aqueduct of Segovia 08.jpg|thumb|left|Akvedukt v Segoviji.]] Na področju [[rimska arhitektura|arhitekture]] je rimska umetnost ustvarila svoje največje inovacije. Ker se je rimski imperij razširil na tako veliko območje in vključeval toliko urbaniziranih območij, so rimski inženirji razvili metode za gradnjo mest v velikem obsegu, vključno z uporabo [[rimski beton|betona]]. Masivne zgradbe, kot je [[Panteon, Rim|Panteon]] in [[Kolosej]], ne bi nikoli zgradili s prejšnjimi materiali in metodami. Čeprav je bil beton izumljen tisoč let prej na Bližnjem vzhodu, so Rimljani njegovo uporabo razširili z utrdb na njihove najbolj impresivne zgradbe in spomenike, izkoristili moč materiala in nizke stroške <ref name="Janson, p. 160">Janson, p. 160</ref>. Betonsko jedro je bilo prekrito z mavcem, opeko, kamnom ali marmornim opažem, okrasni polikrom in pozlačen kip pa so pogosto dodali, da bi ustvarili bleščeč učinek moči in bogastva. Zaradi teh metod je rimska arhitektura legendarna zaradi trajnosti njene gradnje; s številnimi stavbami, ki so še vedno stojijo, nekatere pa so še vedno v uporabi, večinoma preurejene v cerkve v krščanskih časih. Številnim ruševinam so odstranili marmorne obloge, ostalo je poudarjeno betonsko jedro, kar se po svoji prvotni podobi nekoliko zmanjša po velikosti in veličini, kot na primer [[Maksencijeva bazilika|Konstantinova bazilika]]. V času republike je rimska arhitektura združevala grške in etruščanske elemente ter ustvarjala inovacije, kot so okrogli tempelj in ukrivljeni lok. Ko je v zgodnjem imperiju rasla rimska moč, so prvi cesarji na veliko podirali slume, da bi gradili velike palače na Palatinskem griču in bližnjih območjih, kar je zahtevalo napredek pri inženirskih metodah v velikem obsegu. Rimske stavbe so bile nato zgrajene kot komercialne, politične in družbene skupine, ki je bila znana kot [[forum]] in sicer Julija Cezarja, ki je bil prvi in večkrat dodan kasneje, pri čemer je bil [[Rimski forum|Forum Romanum]] najbolj znan. Največja arena v rimskem svetu, Kolosej, je bila končana okoli leta 80 n. št. na koncu tega foruma. Sprejel je več kot 50.000 gledalcev, imel je zložljive nadstrešnice iz tkanine za senco in lahko postavil mogočne spektakle, vključno z gladiatorskimi tekmovanji in lažnimi pomorskimi bitkami. Ta mojstrovina rimske arhitekture predstavlja rimsko inženirsko učinkovitost in vključuje vse tri arhitekturne sloge - dorskega, jonskega in korintskega. Manj proslavljen, a prav tako pomemben, če ne še bolj za večino rimskih državljanov, je bila pet nadstropna ''[[Insula (zgradba)|insula]]'' ali mestni blok, rimski ekvivalent stanovanjske stavbe, v kateri je bivalo več deset tisoč Rimljanov. [[File:Teatro romano de Mérida (2).jpg|thumb|Rimsko gledališče v Méridi, Španija]] V času vladavine Trajana (98–117 n. št.) in Hadrijana (117-138 n. št.) je Rimski imperij dosegel svoj največji obseg in je bil sam Rim na vrhuncu svoje umetniške slave - dosežen s pomočjo obsežnih gradbenih programov spomenikov, hiš za sestanke, vrtov, akvaduktov, term, palač, paviljonov, sarkofagov in templjev. Uporaba [[lok (arhitektura)|loka]], betona v gradnji in uporaba [[kupola|kupole]] so omogočili gradnjo obokanih stropov in s tem javnih prostorov in kompleksov, vključno s palačami, javnimi kopališči in bazilikami "zlate dobe". cesarstva. Izjemni primeri gradnje kupol so Panteon, [[Dioklecijanove terme]] in [[Karakalove terme]]. Panteon (posvečen vsem planetarnim bogovom) je najbolje ohranjen tempelj antičnih časov z neokrnjenim stropom, ki ima odprt "okulus" v sredini. Višina stropa je enaka notranjemu premeru zgradbe in ustvarja mogočen zaprt prostor. Te velike zgradbe so kasneje služile kot navdihujoči modeli arhitektov italijanske renesanse, kot je [[Filippo Brunelleschi|Brunelleschi]]. V konstantinovem obdobju (306-337) je potekal zadnji veliki gradbeni program v Rimu, vključno z postavitvijo [[Konstantinov slavolok, Rim|Konstantinovega slavoloka]], zgrajenega v bližini Koloseja, ki je recikliral nekaj kamnitih materialov iz bližnjega foruma, da bi ustvaril eklektično mešanico slogov. [[Rimski akvadukt]]i, ki temeljijo tudi na loku, so bili v imperiju običajni in so bili bistveni prenašalci vode do velikih mestnih območij. Njihovi stoječi zidani ostanki so še posebej veličastni, kot sta [[Pont du Gard]] (s tremi stopnjami obokov) in [[Akvadukt, Segovia|akvadukt v Segoviji]], ki služi kot nemi pričevalec kakovosti njihovega oblikovanja in konstrukcije. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == *Beckwith, John. Early Christian and Byzantine Art. Harmondsworth: Penguin, 1970. *Boardman, John, The Oxford History of Classical Art. Oxford: Oxford University Press, 1993. *Grig, Lucy. “Portraits, pontiffs and the Christianization of fourth-century Rome.” Papers of the British School at Rome 72 (2004): 203-379. *Janson, H. W., and Anthony F Janson. History of Art. 6th ed. New York: Harry N. Abrams, 2001. *Kitzinger, Ernst. Byzantine Art In the Making: Main Lines of Stylistic Development In Mediterranean Art, 3rd-7th Century. Cambridge: Harvard University Press, 1995. *Henig, Martin. A Handbook of Roman Art: A Comprehensive Survey of All the Arts of the Roman World. Ithaca: Cornell University Press, 1983. *Piper, David. The Illustrated Library of Art, Portland House, New York, 1986, ISBN 0-517-62336-6 *Strong, Donald Emrys, J. M. C Toynbee, and Roger Ling. Roman Art. 2nd ed. Harmondsworth, Middlesex: Penguin, 1988. == Literatura == *Andreae, Bernard. The Art of Rome. New York: H. N. Abrams, 1977. *Beard, Mary, and John Henderson. Classical Art: From Greece to Rome. Oxford: Oxford University Press, 2001. *Bianchi Bandinelli, Ranuccio. Rome, the Center of Power: 500 B.C. to A.D. 200. New York: G. Braziller, 1970. *Borg, Barbara. A Companion to Roman Art. Chichester, West Sussex: John Wiley & Sons, 2015. *Brilliant, Richard. Roman Art From the Republic to Constantine. Newton Abbot, Devon: Phaidon Press, 1974. *D’Ambra, Eve. Art and Identity in the Roman World. London: Weidenfeld & Nicolson, 1998. *Kleiner, Fred S. A History of Roman Art. Belmont, CA: Thomson/Wadsworth, 2007. *Ramage, Nancy H. Roman Art: Romulus to Constantine. 6th ed. Upper Saddle River, NJ : Pearson, 2015. *Stewart, Peter. Roman Art. Oxford: Oxford University Press, 2004. *Syndicus, Eduard. Early Christian Art. 1st ed. New York: Hawthorn Books, 1962. *Tuck, Steven L. A History of Roman Art. Malden: Wiley Blackwell, 2015. *Zanker, Paul. Roman Art. Los Angeles: J. Paul Getty Museum, 2010. ==Zunanje povezave== {{commons category|Ancient Roman art}} *[http://www.ancient.eu/Roman_Art/ Roman Art - Ancient History Encyclopedia] *[http://witcombe.sbc.edu/ARTHrome.html Ancient Rome Art History Resources] *[http://creadm.solent.ac.uk/custom/rwpainting/cover/index.html Dissolution and Becoming in Roman Wall-Painting] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110307134958/http://creadm.solent.ac.uk/custom/rwpainting/cover/index.html |date=2011-03-07 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Antična rimska kultura]] [[Kategorija:Rimska umetnost|*]] 3qe5ltmiwwhffni4ylimx2mn6cwz5dc 0 100909 6657696 6343114 2026-04-09T06:36:12Z Ljuba24b 92351 /* Do neodvisnosti 1497 */ dp, np 6657696 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | bgcolour = #EEDD82 | name = Albrecht Dürer | image = <!-- WD --> | birth_name = | birthdate = <!-- WD --> | birthplace = <!-- WD --> | deathdate = <!-- WD --> | deathplace = <!-- WD --> | buried_in = | nationality = [[Nemci|Nemec]] | field = [[slikarstvo]], [[grafika]] | movement = [[visoka renesansa]] | works = }} '''Albrecht Dürer''', [[Nemci|nemški]] [[slikar]], [[grafik]], [[matematik]] in [[teoretik]], * [[21. maj]] [[1471]], [[Nürnberg]], [[Sveto rimsko cesarstvo]] (danes [[Nemčija]]), † [[6. april]] [[1528]], Nürnberg. Je pomemben umetnik obdobja [[Renesansa|renesanse]], [[Humanizem|humanizma]] in [[Reformacija|reformacij]]e. Bil je tudi eden prvih [[Renesansa|renesančnih]] umetnikov, ki je razvil svoj slog v tehniki [[lesorez]]a, [[bakrorez]]a in [[graviranje|gravur]]. == Ime == [[slika:Duerer.JPG|thumb|150px|left|Dürerjev grb, slikarija na steklu neznanega avtorja]] Ime ''Dürer'' izvira iz [[madžarščina|madžarske]] besede ''Ajtósi''. Albrecht Dürer starejši, doma iz vasi [[Ajtós]] v bližini mesta [[Gyula]] na [[Madžarska|Madžarskem]], je bil znan kot ''Ajtósi Dürer Albrecht''. V Nemčiji si je najprej nadel ime ''Thürer'' (''Vratnik'' tj. izdelovalec vrat), kar je prevod madžarske ''ajtós'' (''ajtó, '''vrata'). Albrecht Dürer je od očeta prevzeto pisanje priimka ''Thürer'' prilagodil na frankovsko narečje Nürnberga, ki mehki ''T'' na začetku imena izgovarja trdo kot ''D''; novo ime ''Dürer'' je bilo pogoj za njegov [[monogram]], to je veliki ''A'' nad črko ''D''. Dürer je bil prvi umetnik, ki je svoje grafike načrtno označeval z monogramom. Ta navedba avtorja je kmalu postala potrdilo pristnosti, ki so ga kmalu začeli posnemati tudi drugi. Tako je Dürer od svojega zavetnika cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana]] dobil odlok, ki je njegove lesoreze in bakroreze zaščitil pred posnemovalci. == Življenje in delo == === Do neodvisnosti 1497 === [[Slika:Albrecht_Dürer_072.jpg|levo|sličica|''Portret Barbare Dürer, roj. Holper'', olje na jelovem lesu (1490/93), [[Germanski narodni muzej, Nürnberg]], del ''[[Portretni diptih Dürerjevih staršev]]'']] [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Ritratto_del_padre_-_Google_Art_Project.jpg|sličica|''Portret Albrechta Dürerja starejšega'', olje na lesu (1490), [[Galerija Uffizi|Uffizi]], [[Firence]], del ''[[Portretni diptih Dürerjevih staršev]]'']] [[Slika:Self-portrait_at_13_by_Albrecht_Dürer.jpg|sličica|''[[Avtoportret v starosti 13 let (Dürer)|Avtoportret v starosti 13 let]]'', srebrenka na belo grundiranem papirju (1484), najstarejši ohranjeni avtoportret Albrechta Dürerja, [[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]]]] Oče Albrecht Dürer, tudi Albrecht po imenu, se je 1455 preselil iz [[Ogrska|Madžarske]] v Nürnberg in uspel kot zlatar. Leta 1467 je poročil Barbaro Holper (* 1452; † 16. maj 1514), hči Hieronymusa Holperja. V 25 letih zakona je rodila 18 otrok, od teh so preživeli le trije. Kot tretji otrok iz te zakonske zveze se je 21. maja 1471 rodil Albrecht: »jaz, Albrecht Dürer, sem se rodil na Prudencijev dan, bil je petek, in štelo se je leto 1471, v svobodnem cesarskem mestu Nürnbergu«.<ref name="oenb1471geburt">[http://data.onb.ac.at/ABO/%2BZ16326890X Norica, das sind Nürnbergische Novellen aus alter Zeit (1.]</ref> Od leta 1475 dalje so Dürerji živeli v hiši pod gradom (Burgstr. 27: hiša na vogalu ''Gasse unter der Vesten'' / danes: ''Obere Schmiedgass''e). Albrecht Dürer Jun., je svojo mater opisal kot marljivo obiskovalko cerkve, ki je svoje otroke "pridno" in pogosto kaznovala. Oslabljena zaradi mnogih nosečnosti pa je bila pogosto bolna. V zgodnji mladosti ga je oče jemal s seboj v svojo delavnico, da ga sproti izuči za zlatarsko obrt. Iz teh učnih let izvira doprsni portret, ki ga je 1484 s pomočjo ogledala naslikal na pergament (zdaj v [[Albertina (muzej)|Albertini]] na Dunaju), in Mati božja z angeloma iz 1485 (Kabinet bakrorezov, Berlin). Od konca leta 1486 do 1490 se je učil in delal pri Nürnberškem slikarju Michaelu Wolgemutu; obstajajo dokazi, da je Dürer bil vpleten v dela okoli leta 1493 izdane ''svetovne kronike Hartmanna Schedela''. Poleg tega se je Dürer učil s pomočjo sodobnih bakrorezov, kot so bili izdelki [[Martin Schongauer|Martina Schongauerja]]. Od velike noči 1490 do binkošti leta 1494 je Dürer potoval po zgornjem Porenju; natančen potek prvega od njegovih treh večjih potovanj tekom njegovega življenja ni znan. Morda je bil najprej na Nizozemskem, kasneje v srednjem Porenju, preden je leta 1492 končal v Alzaciji. Slikarja Martina Schongauerja, katerih dela so nanj zelo vplivala, v Colmarju ni več uspel srečati, ker je že 2. februarja 1491 umrl. Kasneje je Dürer deloval v Baslu. Tu so nastali slavni lesorezi na temo Ladje norcev Sebastiana Branta (prvi natis 1494). Leta 1494 je poročil Agnes Frey (1475–1539), hči očetovega prijatelja iz stare, spoštovane družine v Nürnbergu, ki pa je v zakon prinesla samo 200 cekinov dote. Zakon je ostal brez otrok. [[Slika:Albrecht Dürer - Der Weiher im Walde (ca. 1497).jpg|levo|sličica|''Ribnik v gozdu'', [[akvarel]] okoli 1495, [[Britanski muzej|Britanski Muzej]], [[London]]]] [[Slika:Durer_Young_Hare.jpg|sličica|''Kunec'' (1502), [[Gvaš|temperiran]] akvarel na papirju, Albertina, Dunaj]] V času do leta 1500 je ustvaril vrsto malih krajinskih akvarelov z motivi iz Nürnberga in s postaj na prvem potovanju v [[Italija|Italijo]], kamor se je odpravil oktobra 1494, že tri mesece po poroki. To potovanje mu je okrepilo zanimanje za umetnost [[Quattrocento|Quattrocenta]]. Maja leta 1495 se je vrnil v Nürnberg. Pogosto se špekulira, da ga je pot v Italijo v letih 1494/95 vodila v Benetke, dejstva pa govorijo proti temu: Dürer sam v svoji družinski kroniki v letu 1494/95 ne omenja potovanja v Benetke. Italijanske poteze v njegovih delih po 1497 razlagajo nekateri kot neposreden vpliv Padovanskega slikarja [[Andrea Mantegna]], ki ga leta 1494/95 sicer v [[Padova|Padovi]] ni bilo, vendar pa si je Dürer lahko njegova dela ogledal. Dokazano je Dürer bil v [[Innsbruck|Innsbrucku]], [[Trento|Trentu]] in v Arcu ob [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]]; o krajih južno od Arca, torej tudi ne o Benetkah, v Dürerjevih akvarelih ni sledu. Njegova pot poleg tega tudi ne podpira teorije o Benetkah: ko bi bil namenjen v Benetke, bi za Dürerja bilo bolj smiselno ubrati ''Via Norimbergi'' prek Cortine in Trevisa, po kateri so nürnbeški trgovci običajno hodili v Benetke. Slike iz njegovega kasnejšega obdobja po letu 1505 kažejo bistveno močnejši vpliv Benetk.<ref name="isn1">Daniela Crescenzio: ''Italienische Spaziergänge in Nürnberg – Band I: Nürnberg, Venedig des Nordens'', 1. </ref><ref><span class="cite">[http://www.handelsblatt.com/panorama/kunstmarkt/albrecht-duerer-reisefaelschung-statt-beweise/6877098-2.html ''Reisefälschung statt -beweise.'']&#x20;</span></ref> Dürer se je leta 1497 osamosvojil in od 1503 je imel delavnico v starem delu Nürnberga; v njej zaposleni so bili Hans Schäufelein, Hans von Kulmbach in [[Hans Baldung|Hans Baldung Grien]]. Svojim delom je posvečal veliko časa. V tem prvem umetniškem obdobju so nastali predvsem [[Portret|portreti]] in nekaj [[Avtoportret|avtoportretov]]: med drugimi ''portret njegovega očeta'' (1497) (Narodna galerija v Londonu), ''[[Avtoportret (Dürer, Madrid)|avtoportret]]'' (1498) v [[Muzej Prado|Pradu]] v Madridu, slika poslovneža ''Oswalda Krella'' iz Lindaua (Bavarska državna zbirka slik, München), kristomorfni ''[[Avtoportret (Dürer, München)|Avtoportret]]'' (1500), tudi v Münchnu, portret ''Friderika Modrega'' (1494/97) v Berlinu (Državni muzeji, pruska kulturna lastnina). Iz leta 1500 izvira tudi mali ''Kristus na križu'' v Dresdenski galeriji, sličica neverjetne finese pri izvedbi, in istega časa tudi ''Dresdenski oltar'' v Dresdnu (''Marija sedem žalosti'' in ''Marija, ki časti otroka'' - osrednja slika v Münchnu). Osredotočal se je predvsem na bakrorez in na skice kot predloge za lesorez. Posebej z bakrorezom se je skusil že zelo zgodaj; prvi datiran list je iz leta 1497, ki pa je gotovo imel raznorazne prednike. Iz tega časa izvirajo tudi: ''razodetje sv. Janeza'' (1498), serija 16 lesorezov, bakroreza ''[[Adam in Eva (Dürer)|Adam in Eva]]'' (1504) in ''Izgubljeni sin s prašiči'' (1496). Dürerjevo povezanost s humanizmom je čutiti med drugim v ilustracijah za ''Quatuor libri Amorum'' (1502) Conrad Celtisa, ki je že pred tem Dürerja slavil kot drugega [[Apel|Apela]]. === Potovanje v Benetke (1505–1507) === Dürer je prvi umetnik, ki je svoje grafike načrtno podpisoval s svojim monogramom. To potrdilo o avtorstvu je kmalu postalo pečat kakovosti, ki se ga je tudi posnemalo. Leta 1505 se je dokazano odpravil na pot v [[Beneška republika|Benetke]], kjer so tedaj delovali največji renesančni slikarji beneške šole [[Tizian]], [[Giorgione]], Palma il Vecchio. Pred vsem ga je navdušil Giovanni Bellini, ki ga je v pismu slavil kot ''pest in gemell'' (najboljši med slikarji). Čeprav se je že pred tem že doma ob svoji zavzetosti, pridnosti in razgledanosti zavedal, kako pomembni za sliko sta njena pravilnost in odsev resničnosti, je tu naletel na nepričakovano moč in globino kolorita, ki sta nanj imeli trajen vpliv. [[Slika:Das_Albrecht-Dürer-Haus.jpg|sličica|left|[[Hiša Albrechta Dürerja]] v Nürnbergu, po letu 1509 Dürerjev dom in njegova delavnica.]] Nemški trgovci v Benetkah (katerih starešina je bil augsburški Fugger<ref name="noricaband2seite154">[http://www.google.de/search?hl=de&tbo=p&tbm=bks&q=bibliogroup:%22Norica:+das+sind+N%C3%BCrnbergische+Novellen+aus+alter+Zeit+:+nach+einer+Handschrift+des+sechzehnten+Jahrhunderts%22&source=gbs_metadata_r&cad=5 Norica, das sind Nürnbergische Novellen aus alter Zeit (2.]</ref>) so za cerkev sv. Bartolomeja naročili veliko sliko, ''Praznik rožnega venca'', ki jo je kasneje cesar [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] kupil za velike denarje in jo dal štirim možem prenesti v [[Praga|Prago,]] kjer sedaj visi v Narodni galeriji - pred tem je bila v samostanu Strahov. Kaže dva angela, ki kronata Madono. Devica nudi cesarju, Kristus otrok pa papežu rožne vence, tudi sv. Dominik in angeli jih ponujajo osebam okoli sebe. Sliko so popravki občutno poškodovali, čutiti pa je jasno beneški vpliv. V Benetkah je Dürer naslikal nekaj portretov, kot na primer leta 1506 ''portret Burkharda iz Speyerja''.<ref name="royalcol1506bvs">[http://www.royalcollection.org.uk/collection/404418/burkhard-of-speyer-16th-century Burkhard von Speyer (16.]</ref> Čeprav je Dürer v Benetkah naletel na veliko priznanja in mu je Beneški svet ponudil letno plačo 200 dukatov, če se preseli za stalno v mesto, se je vrnil nazaj v svoj domači kraj. Primerek leta 1505 v Benetkah izdane knjige ''Evklidovi elementi matematike'' nosi monogram Dürerja skupaj z besedilom: ''Dz puch sem zw veno ste vm a Dugatn kawft v 1507 jor. Albrecht Dürer'' ("To knjigo sem kupil leta 1607 v Benetkah za en dukat. Albrecht Dürer").<ref name="uniheidelberg1876ad1507">[http://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/thausing1876/0263 ''Der zweite Aufenthalt in Venedig''] Kapitel XI aus Moritz Thausing, ''Dürer: Geschichte seines Lebens und seiner Kunst'', Leipzig 1876, Universitätsbibliothek Heidelberg</ref> === 1507–1520 === Od 1509 dalje je bil Dürer poslanec v Razširjenem svetu v Nürnbergu, tako da lahko sklepamo, da je bil odločilno vpleten v načrte v zvezi z umetniškimi projekti mesta. [[Slika:Albrecht_Dürer_The_Last_Judgment_circa_1510.jpg|sličica|''Poslednja sodba'', lesorez (~1510), ''iz Malega pasijona'']] Od konca leta 1486 do 1490 se je učil in delal pri Nürnberškem slikarju Michaelu Wolgemutu; obstajajo dokaz, da je Dürer bil vpleten v pripravo leta 1493 izdane ''Svetovne kronike Hartmanna Schedla''. Poleg tega se je Dürer izobraževal s pomočjo sodobnih bakrorezov, kot so bili izdelki [[Martin Schongauer|Martina Schongauerja]]. Iz tega časa izvirajo tudi Dürerjevi poizkusi, baker obdelovati s hladno iglo; tako so nastali ''Sveta ''Veronika'' 1510, ''Trpljenje Odrešenika'' in ''Sveti Hieronim pri pokori'', obe 1512. Odtlej v delih Dürerja prevladujeta [[lesorez]] in bakrorez, na slike spod njegovega čopiča naletimo redkeje. [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Virgin_and_child_with_a_pear_-_Google_Art_Project.jpg|levo|sličica|''Marija z rezino hruške'', olje na lipovem lesu (1512), Dunajski muzej umetnostne zgodovine,]] Iz leta 1512 znane slike spada slika ''Marije z rezino hruške''. Pretežno v isto leto spada vrsta majhnih bakrorezov, med njimi tretja različica ''Pasijona''. Dürer je tudi od svojega zavetnika cesarja Maksimilijana prejel odlok, ki je njegove lesoreze in bakroreze zaščitil pred posnemovalci. Kot izjemna dela iz leta 1512, je vredno omeniti naslednje gravure: ''Maria na travnatem bregu'', ''Kristus mučenik'', ''Sveti Hieronim v skalni soteski pred molilnikom'', kot tudi ''Vstajenje'',<ref name="ddb1512auferstehung">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/HR2LD2HMOCUX2LXHNWF5EMMKNMLYHNMD Dürer: ''Die Auferstehung'' (1512)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160927102645/https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/HR2LD2HMOCUX2LXHNWF5EMMKNMLYHNMD |date=2016-09-27 }}&nbsp;<span>v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek nemški digitalni biblioteki]</ref> dalje 1513 ''Veronikin prt, ki ga držita dva angela''<ref name="ddb1513schweisstuch">Dürer: [http://www.deutschefotothek.de/documents/obj/30105644 ''Das Schweißtuch, von zwei Engeln gehalten''] (1513), nemška fototeka</ref> (zelo podoben motiv je bil nastal leta 1516 kot jedkanica<ref name="ddb1516eisenradierung">Dürer: [http://www.deutschefotothek.de/documents/obj/3010566 ''Das Schweißtuch, von einem Engel gehalten''] (radiranka 1516), nemška fototeka</ref>) in leta 1514 ''Dudaš''.<ref name="ddb1514dudelsackpfeifer">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/searchresults?isThumbnailFiltered=false&query=dudelsackpfeifer+d%C3%BCrer Dürer: ''Dudelsackpfeifer'' (1514), mehrere Abzüge]<span> v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek nemški digitalni biblioteki]</ref> [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Portrait_of_Maximilian_I_-_Google_Art_Project.jpg|sličica|''[[Portret cesarja Maksimilijana I.]]'', olje na lipovem lesu (1519), [[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj]]]] Dürer je večkrat delal po naročilu cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I]]. Najpozneje v letih 1510 ali 1511 je prišlo do stikov, ki jih je lahko da navezal Willibald Pirckheimer. Vsa dela so vsaj posredno imela namen častiti in slaviti cesarja – poleg Dürerja so se v tem, t. j. umetniškem smislu odlikovali Hans Burgkmair, Hans Schäufelin in Beck pa tudi Albrecht Altdorfer, Lucas Cranach in Jörg Breu. [[Albertina (muzej)|Albertina]] na Dunaju hrani rokopis knjige za sabljanje (Cod. HS 26-232) iz leta 1512. Ovitek nosi napis {{Malekapit|OPUS ALBERTI DURERI}} (''delo Albrechta Dürerja''). Veliki pergamentni listi, 200 po številu, vsebujejo barvne perorisbe z rokoborskimi in sabljaškimi temami. Ni jasno, ali so risbe bile mišljene kot neodvisno delo ali kot predloga za nikoli uresničeno tiskano knjigo. Da je bil naročnik cesar Maksimilijan, pa je verjetno.<ref>''Albrecht Dürers Fechtbuch, Cod. ''</ref> Nadaljnja dela: ilustracije za ''Hieroglife'' Horapolona v prevodu Willibalda Pirckheimerja; ''Triumf'' (slavolok Maksimilijana I. in Veliki slavnostni voz), za katerega so Dürer in sodelavca iz njegove delavnice Hans Springinklee in Volk Traut prispevali največji in najpomembnejši del za zagotavljanje (napisi so zasluga Johanna Neudörfferja); Molitvenik Maksimilijana I., morda mišljen za Red sv. Jurija. [[Slika:Albrecht_Duerer,_Bildnis_seiner_Mutter.jpg|sličica|''Portret matere'' 1514, oglje, 421 x 303 mm, kabinet bakrorezov, Berlin]] V tem času so vzporedno nastajale njegove slavne gravure: ''[[Vitez, smrt in hudič]]'' (1513), ''[[Sveti Hieronim v studiu (Albrecht Dürer)|Sveti Hieronim v svojem studiu]]'' (1514), ''[[Melanholija I.]]'' (1514), kot tudi morda prvotno za nürnberško cerkev sv. Katarine namenjen [[triptih]] ''Kristusovega rojstva'' z bratoma Paumgartner, ki ga lahko občudujemo v münchenski Pinakoteki. Dva meseca pred materino smrtjo († 1514) je nastal njen portret v oglju, prvi portret na smrt bolnega človeka. Iz leta 1515 izvirajo tudi nekatere jedkanice Dürerja. V letu 1515 je nastal lesorez ''[[Dürerjev nosorog|Nosorog]]'', eden najbolj znanih Dürerjevih del. Poleti leta 1518 je bil kot predstavnik mesta [[Nürnberg]] na [[Reichstag]]u v [[Augsburg|Augsburgu]], kjer je ovekovečil Jakoba Fuggerja<ref name="ddb1518fugger">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/366VAO73ATMOH6K7RWSDX2GN7KAWL6LO Dürer: ''Jakob Fugger der Reiche'' (Kohle/Kreide-Zeichnung), um 1518]&nbsp;<span>v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek Deutschen Digitalen Bibliothek]</ref><ref name="ddb1520fugger">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/45PBXZTP2V4L56WTKL7URBNY2QYYW3LS Dürer: ''Jakob Fugger der Reiche'' (Tafelmalerei, 1520)]&nbsp;<span>v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek nemški digitalni biblioteki]</ref> in druge pomembne osebnosti. V tem času se je tudi seznanil s spisi[[Martin Luther| Lutra]], "ki mi je pomagal iz velikih stisk". === Potovanje na Nizozemsko (1520–1521) === [[Slika:Duerer_Der_Hafen_von_Antwerpen_(1520).jpg|levo|sličica|''Pristanišče v Antwerpenu'',[[Risba| perorisba]] (1520), Albertina, Dunaj]] 12. Julija 1520 je Dürer s svojo ženo prek [[Bamberg|Bamberga,]] (Škofu Georgu III. izroči slikano Madono, življenje Marije, Apokalipso, in za en goldinar grafik),<ref name="uniheidelbergthausing">[http://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/thausing1876/0441 ''Die Niederländische Reise''] Kapitel XV aus Moritz Thausing: ''Dürer: Geschichte seines Lebens und seiner Kunst'', Leipzig 1876, Universitätsbibliothek Heidelberg</ref><ref name="bnf1842piot">[http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k55509295/f430.image.r=D%C3%BCrer%20.langDE Albrecht Dürer-Niederlandreise 1520–1521], Le Cabinet de l’amateur et de l’antiquaire .</ref> [[Frankfurt ob Majni|Frankfurta]], [[Mainz]]a in [[Köln]]a v [[Antwerpen]] in druga nizozemska mesta; od tam se je vrnil 15. julija<ref name="#1">Werner Dettelbacher: ''Albrecht Dürers Leiden.'' </ref> naslednje leto. Pot na [[Nizozemska|Nizozemsko]] je bil pravi triumf, in povsod so ga slavili in povzdigovali v nebo; magistrat v Antwerpnu mu je - zaman - ponujal letno plačo 300 filipovih goldinarjev, davčno svobodo, kot dar lepo hišo in brezplačno vzdrževanje, poleg tega plačilo vseh del za javnost, samo če se odloči za stalno se preseliti v Antwerpen.<ref name="bsb1872schriften">[http://www.mdz-nbn-resolving.de/urn/resolver.pl?urn=urn:nbn:de:bvb:12-bsb10997486-7 ''Dürers Briefe, Tagebücher und Reime''] (gl. str. 52), Izd. Moritz Thausing, Wien 1872, digitaliziral [//de.wikipedia.org/wiki/Münchener_Digitalisierungszentrum MDZ]</ref> Knezi, tuji veleposlaniki, umetniki, učenjaki, med njimi [[Erazem Rotterdamski|Erasmus Rotterdamski]], so ga častili in sprejeli v svojo sredo. [[Slika:Dürer - Hieronymus Holzschuher (1469-1529) mit Deckel, 1526, 557E.jpg|sličica|"Hieronim Holzschuher", olje na les (1526), Državni muzeji v Berlinu, pruska kulturna dediščina]] 20. oktobra 1520 je Dürer pripotoval v [[Aachen]] na kronanje [[Karel V. Habsburški|Karla V.]]<ref><span>A. Curtius: </span><cite style="font-style:italic">Albrecht Dürer in Aachen 1520</cite><span>. </span></ref> Novo izvoljeni cesar je 12. novembra Dürerju potrdil prej podeljene pravice in z njimi povezano dosmrtno rento (to je bil dejanski namen potovanja)<ref>Werner Dettelbacher (2004), str. 516 f.</ref> in svojo izrecno naklonjenost. Velikega pomena za umetnika je tudi bilo, da je spoznal zaklade nizozemske umetnosti in srečal z izjemnimi umetniki iz teh krajev. Dnevnik s tega potovanja je del ''Pisne zapuščine'', ki jo je objavil Rupprich. Tudi številni portreti duhovščine, knežjih oseb, umetnikov itd. so plod njegovega potovanja na Nizozemsko. 2. julija 1521 se je odpravil nazaj. Po vrnitvi v rojstno mesto se je Dürer spet predal svoji umetniški ustvarjalnosti. V letih 1520/21 je vodil zdaj izgubljeno dekoracijo Nürnberške mestne hiše, ki so poznamo na osnovi skic iz leta 1530, ki so na Dunaju v Albertina. Program za [[Stensko slikarstvo|fasadne poslikave]] je Pirckheimerjevo delo. Iz leta 1526 so štirje apostoli, dve monumentalni sliki, ki spadata med Dürerjeva najbolj pomembna dela. Dürer ju je prvotno daroval Nürnbergu, bile so razstavljene v mestni hiši. Iz leta 1526 je tudi oljni portret ''Hieronima Holzschuherja'', ki jo mnogi imajo za najboljšo med slikami izpod Dürerjevega čopiča, in pa portret ''Jakoba Muffela'' (prav tako v Berlinu). Še posebej omembe vreden – ne nazadnje tudi zaradi nenavadne postavitve - je ''portret Johanna Kleebergerja'', ki ga lahko vidimo v Umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju. Pri sliki iz leta 1526 naj bi šlo za poslednje delo, ki ga je Albrecht Dürer naslikal.<ref name="Winzinger">''Franz Winzinger: Albrecht Dürer''. </ref> Zadnja leta se je Dürer vse bolj posvečal umetnostni teoriji; pri tem prihaja do dognanj, ki se od spoznanj Italijanov razlikujejo. === Bolezen in smrt === [[Slika:Albrecht Dürer - Selbstbildnis, krank (1509-1511).jpg|levo|sličica|Dürer kaže na svojo vranico, skica]] [[Slika:Dürer_Sírtáblája_001.jpg|sličica|Napis na Dürerjevem grobu v Nürnbergu]] Dürer je izčrpan ("izsušen")<ref>E. Mummenhoff: ''War Willibald Pirckheimer ein Verleumder?'' </ref><ref name="#1"/> od bolezni umrl 6. Aprila 1528, tik pred svojim sedeminpetdesetim rojstnim dnevom. Večkrat je bilo predlagano, da je Dürer po obisku na Nizozemskem (in zlasti po dneh na otoku Schouwen v provinci Zeeland)<ref>Werner Dettelbacher (2004), str. 517.</ref> konec 1520 oboleval za malarijo, ki je prvič izbruhnila aprila 1521 v Antwerpnu, z jasnimi, z visoko vročino povezanimi znaki.<ref>Hans Rupprich: ''Albrecht Dürer. ''</ref> Na skici brez datuma skica v pismu svojemu zdravniku kaže na svojo vranico in piše: "Do der gelb fleck ist und mit dem finger drawff dewt do ist mir we" ("Tam kjer je rumena pega, na katero kažem s prstom, me boli."). Gre lahko za simptom malarije, za tako imenovano splenomegaljo, vendar pa je risba nastala že pred postankom na Nizozemskem. Tako vremenski pogoji med njegovim povratkom pozimi kot tudi zgodovina njegove bolezni (Dürer je že od leta 1507 dalje znova in znova, imel vročice) ter razvoj po 1520 se ne skladajo s tipično sliko okužbe s ''Plasmodium vivax''.<ref>Hanns M. Seitz: ''„Do der gelb fleck ist …“ Dürers Malaria, eine Fehldiagnose''. </ref> Vse do svoje smrti je bil delaven, proti koncu je pripravljal za tisk teoretično delo teoriji proporcev.<ref name="bsb1528proportion">Albrecht Dürer: [http://daten.digitale-sammlungen.de/~db/0008/bsb00084490/image_1 ''Hierin sind begriffen vier bücher von menschlicher Proportion''] Nürnberg 1528, digitaliziral [//de.wikipedia.org/wiki/Münchener_Digitalisierungszentrum MDZ]</ref> Pokopali so ga nedaleč od groba njegovega prijatelja, Willibalda Pirckheimerja so na nürnberškem pokopališču sv. Janeza (Sv. Janez I / 1414). Dürerjevi zemeljski preostanki so dolgo časa počivali pod preprosto kovinsko ploščo, ki jo je njegov tast Frey dal narediti zase in za svojo družino,, dokler leta 1681 Joachim von Sandrart ni razpadajočega groba obnovil (Sv. Janez I / 0649). Napis v latinščini je napisal Pirkheimer in se glasi: »Kar je bilo na Albrechtu Dürerju umrljivega, počiva v tem grobu.« == Dürer kot matematik == [[Slika:Dürer_Melancholia_I.jpg|sličica|''[[Melanholija I.]]'', bakrorez (1514)]] V zgodovini [[Matematika|matematike]] predstavlja renesansa obdobje, v katerem so za napredek matematike bili zaslužni predvsem praktiki, ko so bili inženir [[Simon Stevin]], urar [[Joost Bürgi|Jost Bürgi]], odvetnik [[François Viète]], [[kartograf]] [[Gerardus Mercator|Gerhard Mercator]] ali umetnik [[Piero della Francesca]]. "Najbolj matematična glava"<ref>C. J. Scriba, P. Schreiber: ''5000 Jahre Geometrie''. 2. </ref> med umetniki tistega časa pa je bil Albrecht Dürer. Tako je leta 1507 kupil izvod prve izdaje Euklidovega dela ''[[Elementi (Evklid)|Elementi Evklid]]''a, ki ga je leta 1505 Zamberti prevedel v latinščino in ga – prvič v zgodovini – izdal v knjižni obliki. Po naročilu cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]] je Dürer leta 1515 sodeloval z dvornim astronomom Johannesom Stöbererjem pri izdelavi zemljevida zemeljske poloble ("Stabius-Dürerjev zemljevid"). Njegov bakrorez ''[[Melancholia I|Melencolia I]]'' vsebuje kar nekaj matematičnih namigov: po eni strani gre v sliki za magičen kvadrat, katerega vrstice, stolpci, diagonale, številke v 4 kvadrantih, štiri številke v sredini in štiri v kotu dajo vedno isto vsoto 34 – v poljih na levi in na desni številki 4 in 1 namigujeta na Dürerjev monogram (4 ustreza črki D, 1 pa A). [[Slika:DuererMuschellinie.png|sličica|''Underweysung der messung mit dem zirckel und richtscheyt in Linien ebnen unnd gantzen corporen'', Konstrukcija ''školjke'', risba (1525)]] S stališča zgodovine znanosti je pozornosti vredna njegova ''Underweysung der messung mit dem zirckel und richtscheyt in Linien ebnen unnd gantzen corporen'' (Navodilo za meritve s šestilom in ravnilom na premicah, ravninah in polnih telesih), ki predstavlja prvo knjigo o matematiki v nemščini in ki vsebuje pomembna nova dognanja. „Messung“ v naslovu se naslanja na "Messkunst", tedaj običajni prevod grške [[Geometrija|Geometrije;]] dandanes je izraz razumeti kot „Konstrukcija“. V ''Underweysung'' definira Dürer posebne krivulje, tako prvič ''školjko'' in ''[[Pascalov polž|Pascalovega polža]]'', za [[Elipsa|elipso]] odkrije novo možnost konstrukcije, [[Elipsa|elipso]], [[Parabola|parabolo]] in [[Hiperbola|hiperbolo]] razume kot [[Stožnica|stožnice]] (tako da ga imamo lahko za predhodnika [[Gaspard Monge|Gasparda Mongea]]), predstavi novo in zelo natančno metodo za [[tretjinjenje kota]] in grafično predstavi funkcijo tangens. Dürer postopa pri tem deduktivno in sistematično, ves čas se zaveda temeljne razlike med eksaktnimi rešitvami (imenuje jih„demonstrative“) in približki („mechanice“), kar ga razlikuje od večine matematikov njegovega časa.<ref>C. J. Scriba, P. Schreiber: ''5000 Jahre Geometrie'', str. 283</ref> == Najpomembnejša dela == [[Slika:Durer Revelation Four Riders.jpg|thumb|right|200px|Apokalipsa]] [[Slika:Portrait of a Slovene Peasant Woman.jpg|thumb|right|200px|Portret slovenske kmetice (Una Villana vindisch), 1505]] [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Adam_and_Eve_(Prado)_2.jpg|thumb|right|200px|[[Adam in Eva (Dürer)|Adam in Eva]]]] [[Slika:Knight-Death-and-the-Devil.jpg|thumb|right|200px|[[Vitez, smrt in hudič]]]] Dürerja je vse življenje spremljala grafika, v tej tehniki je dosegel vrh. Imel jo je za samostojno panogo, ki je razvila svoje tehnike in materiale (predvsem lesorez in bakrorez). Tudi sicer je pomembno širila njegovo umetnost. ''Marijino življenje'' (1502) in ''Veliki pasijon'' (oba v lesu) in ''Mali pasijon'' (v bakru) in ''Apokalipsa'' so študirali umetniki širom po Evropi. Dürer je bil vsestranski umetnik, uporabljal je različne tehnike in materiale in se zavzemal za napredek. Posebej se je posvečal portretu, posebej moških. Najprej je začel z grafično natančnostjo, kasneje je že iskal izraz človeške duše. Vse te spremembe so bile posledica obiskov v Italiji, kjer je spoznal tudi Tiziana. Poznan je portret ''Oswolta Krela'', ki odseva hudobijo in živčnost na vedri pokrajini v ozadju. Kot so bili portreti iz zgodnjega obdobja natančni, so v zrelejših letih postali preprostejši. Poskušal je ujeti podobnost s portretirancem, dodal pa tudi značilnosti okolja tako v potezah kot barvi. Dürer je posebej študiral moški in ženski akt (''Adam in Eva,'' 1504), vedno pa je imel pred očmi tudi naravo. Risbe živali in rastlin ter krajino lahko tekmujejo z deli Da Vincija iz tistega obdobja. Zanimanje za živali je slikarja spremljalo celo življenje. Za posebne primere je uporabil akvarelno tehniko, kar je dalo risbam posebno mehkobo. Kot uspešen slikar in grafik, si je Dürer občasno privoščil tudi zelo posebne sloge. Lotil se je okrasne miniature za knjige, risal in snoval je vodnjake, spomenike, lestence ter seveda izdelke iz zlata. Narisal je tudi okvirje za nekatere svoje oltarne podobe. Ne glede na umetnikovo vsestranskost, pa se je Dürerju en motiv vlekel skozi celotno poklicno življenje: ''Marija z detetom''. Izdelal je na ducate slik, risb ali tiskov Marij, iz česar je mogoče razbrati tudi razvoj slogov. Je pa veljala stalnica: globoka človečnost in ganljiva psiha Matere in Otroka, pri Mariji pa tudi ženskost, tako materinska kot božja. Dürer je izdelal okoli 350 lesorezov, več kot 100 bakrorezov, suhih igel in radirank in več kot 1000 risb in akvarelov. Delal je predvsem s srebrnim svinčnikom, čopičem, tušem, peresom in ogljem.<ref>{{navedi knjigo |author= |editor=Drago Bajt|year=1996 |title=Leksikon slikarstva |publisher=Tehniška založba Slovenije, Ljubljana |isbn=86-365-0192-X |cobiss=61362432 |page=190}}</ref> === Slike (izbor) === Med njegova najpomembnejša dela štejemo nekaj njegovih [[avtoportret]]ov, ki jih je ustvaril leta 1493, 1498 in 1500, poleg tega pa še: * ''[[Päumgartnerjev oltar]]'', [[München]] (1503) * ''[[Poklon treh kraljev (Dürer)|Poklon treh kraljev]]'', [[Uffizi]] (Benetke) (1504) * ''[[Praznik rožnega venca (Dürer)|Praznik rožnega venca]]'', [[Praga]] (1506) * ''[[Slika vseh svetnikov]]'', [[Dunaj]] (1511) * ''[[Štirje apostoli (Dürer)|Štirje apostoli]]'', München (1526) * ''[[Portret Jakoba Mufflerja]]'', [[Berlin]] (1526) * ''[[Portret Hieronymusa Holzschuherja]]'', Berlin (1526) === Lesorezi (izbor) === * [[Apokalipsa (Dürer)|Apokalipsa]] (1498) * [[Mali pasijon (Dürer)|Mali pasijon]] (ok. 1510) * [[Veliki pasijon (Dürer)|Veliki pasijon]] (ok. 1511) * [[Marijino življenje]] (ok. 1511) * častna vrata in molitvenik za [[cesar]]ja Maksimilijana === Bakrorezi (izbor) === * [[Adam in Eva (Dürer)|Adam in Eva]] (1504) * pasijon v bakrorezih (med letoma 1508 - 1512) === Mojstrska dela (izbor) === Tako lesorez kot bakrorez, Dürer je revolucionarno izpopolnil tehniko graviranja: * [[Vitez, smrt in hudič]] * [[Sveti Hieronim v studiu (Albrecht Dürer)|Sveti Hieronim v svojem studiu]] * [[Melanholija I.]] === Jedkanice (Radiranke) (izbor) === * [[Kristus na Oljski gori]] (1515) == Spomeniki == Dürerju v čast je bilo postavljeno kar nekaj spomenikov:. * Vodnjak (1821) na Maxplatz v Nürnbergu v čast Dürerju in Pirckheimerju, po načrtih Charlesa Alexandra Heideloffa v klasičnem slogu * Kip v bronu (1840) na Albrecht-Dürer-Platz v Nürnbergu po modelu Christiana Daniela Raucha, izdelal Jacob Daniel Burgschmiet * Kip v bronu (1840) v Staatliche Kunsthalle Karlsruhe, ki ga je zasnoval Christian Lotsch * Spominska plošča na Hochzeitshaus (1845) v Bambergu, kjer se je Dürer ustavil na svoji poti na Nizozemsko * Kip (1853) na Sempergalerie (Zwingerhofseite) v Dresdnu, ki ga je zasnoval Ernst Rietschel * Doprsni marmorni kip (1855), v Neues Museum v Berlinu, ki jo je zasnoval Christian Daniel Rauch * Kip (1855) v Künstlerhaus v Hannovru, ki ga je zasnoval Carl Dopmeyer * Kip v bronu (1880) v veži muzeja lepih umetnosti v Wroclawu, danes v Narodnem muzeju v Wroclawu, ki ga je zasnoval Robert Härtel * Kip (1882) v Kunsthistorisches Museum na Dunaju, ki ga je zasnoval Anton Schmid Gruber * Bronasti doprsni kip (1963), Szent Miklós Park Gyula (Madžarska), ki ga je zasnoval András Kocsis Poleg tega obstaja več spomenikov, ki so povezani z deli, ki jih ustvaril Dürer. * Kip Karla Velikega v Frankfurtu. Za ta kip je bila uporabljena kot predloga Dürerjeva slika ''Karla Velikega'' (1513). * Dürerstein blizu Klausna (Chiusa), po Dürerjevi risbi iz 1494. Risba je bila uporabljena kot predloga za ozadje na bakrorezu Nemesis (''Das große Glück'') (okoli 1501). * Bronast kip trauretten Bauren (2002) v Landau-Nussdorf. Spomin na kmečko vojno leta 1525, ki ga je zasnoval Peter Brauchle. Motiv je zasnovan na risbi ''Die Bauernsäule'' (okoli 1528) Albrechta Dürerja. Nekatere slike Albrechta Dürerja so bile preslikane na bankovce nemških mark. Po njem so poimenovane: visoka šola v rojstnem mestu Nürnbergu in Berlinu, osnovna šola v Aueju (Saška), srednja šola v Hassfurtu, Višja strokovna šola v Düsseldorfu, šola v Weiterstadtu, osnovna šola in šola za slepe v Mannheimu ter posebna šola v Hannovru. Mesto Nürnberg podeljuje tudi nagrado Albrechta Dürerja slikarjem in grafikom. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Zuffi |first=Stefano |year=1998 |title=Dürer, genij, strast in urejenost v evropski renesansi |location=Ljubljana |publisher=DAG grafika |isbn=961-224-011-6 |cobiss=78712064}} * {{navedi knjigo |last1=Gariff |first1=David |last2=Denker |first2=Eric |last3=Weller |first3=Dennis P. |year=2008 |title=Najvplivnejši slikarji sveta |location=Ljubljana |publisher=[[Tehniška založba Slovenije]] |isbn=978-961-251-103-6 |cobiss=241057024}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * [http://www.albrecht-durer.org/ Kompletno delo] * [http://www.metmuseum.org/toah/hd/durr/hd_durr.htm Metropolitanski muzej umetnosti] * [http://www.ibiblio.org/wm/paint/auth/durer/ Wemmuseum Paris] * [http://museums.nuremberg.de/duerer-house/ Dürerjeva hiša] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120205214635/http://museums.nuremberg.de/duerer-house/ |date=2012-02-05 }} v sklopu Nürnberškega muzeja {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Dürer, Albrecht}} [[Kategorija:Nemški slikarji]] [[Kategorija:Renesančni slikarji]] [[Kategorija:Nemški filozofi]] [[Kategorija:Renesančni humanisti]] [[Kategorija:Albrecht Dürer|*]] [[Kategorija:Nemški rimokatoličani]] 3nwin7j0effwms7nwvrfmv6sjgyu8vu 6657714 6657696 2026-04-09T07:03:40Z Ljuba24b 92351 dp, np 6657714 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | bgcolour = #EEDD82 | name = Albrecht Dürer | image = <!-- WD --> | birth_name = | birthdate = <!-- WD --> | birthplace = <!-- WD --> | deathdate = <!-- WD --> | deathplace = <!-- WD --> | buried_in = | nationality = [[Nemci|Nemec]] | field = [[slikarstvo]], [[grafika]] | movement = [[visoka renesansa]] | works = }} '''Albrecht Dürer''', [[Nemci|nemški]] [[slikar]], [[grafik]], [[matematik]] in [[teoretik]], * [[21. maj]] [[1471]], [[Nürnberg]], [[Sveto rimsko cesarstvo]] (danes [[Nemčija]]), † [[6. april]] [[1528]], Nürnberg. Je pomemben umetnik obdobja [[Renesansa|renesanse]], [[Humanizem|humanizma]] in [[Reformacija|reformacij]]e. Bil je tudi eden prvih [[Renesansa|renesančnih]] umetnikov, ki je razvil svoj slog v tehniki [[lesorez]]a, [[bakrorez]]a in [[graviranje|gravur]]. == Ime == [[slika:Duerer.JPG|thumb|150px|left|Dürerjev grb, slikarija na steklu neznanega avtorja]] Ime ''Dürer'' izvira iz [[madžarščina|madžarske]] besede ''Ajtósi''. Albrecht Dürer starejši, doma iz vasi [[Ajtós]] v bližini mesta [[Gyula]] na [[Madžarska|Madžarskem]], je bil znan kot ''Ajtósi Dürer Albrecht''. V Nemčiji si je najprej nadel ime ''Thürer'' (''Vratnik'' tj. izdelovalec vrat), kar je prevod madžarske ''ajtós'' (''ajtó, '''vrata'). Albrecht Dürer je od očeta prevzeto pisanje priimka ''Thürer'' prilagodil na frankovsko narečje Nürnberga, ki mehki ''T'' na začetku imena izgovarja trdo kot ''D''; novo ime ''Dürer'' je bilo pogoj za njegov [[monogram]], to je veliki ''A'' nad črko ''D''. Dürer je bil prvi umetnik, ki je svoje grafike načrtno označeval z monogramom. Ta navedba avtorja je kmalu postala potrdilo pristnosti, ki so ga kmalu začeli posnemati tudi drugi. Tako je Dürer od svojega zavetnika cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana]] dobil odlok, ki je njegove lesoreze in bakroreze zaščitil pred posnemovalci. == Življenje in delo == === Do neodvisnosti 1497 === [[Slika:Albrecht_Dürer_072.jpg|levo|sličica|''Portret Barbare Dürer, roj. Holper'', olje na jelovem lesu (1490/93), [[Germanski narodni muzej, Nürnberg]], del ''[[Portretni diptih Dürerjevih staršev]]'']] [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Ritratto_del_padre_-_Google_Art_Project.jpg|sličica|''Portret Albrechta Dürerja starejšega'', olje na lesu (1490), [[Galerija Uffizi|Uffizi]], [[Firence]], del ''[[Portretni diptih Dürerjevih staršev]]'']] [[Slika:Self-portrait_at_13_by_Albrecht_Dürer.jpg|sličica|''[[Avtoportret v starosti 13 let (Dürer)|Avtoportret v starosti 13 let]]'', srebrenka na belo grundiranem papirju (1484), najstarejši ohranjeni avtoportret Albrechta Dürerja, [[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]]]] Oče Albrecht Dürer, tudi Albrecht po imenu, se je 1455 preselil iz [[Ogrska|Madžarske]] v Nürnberg in uspel kot zlatar. Leta 1467 je poročil Barbaro Holper (* 1452; † 16. maj 1514), hči Hieronymusa Holperja. V 25 letih zakona je rodila 18 otrok, od teh so preživeli le trije. Kot tretji otrok iz te zakonske zveze se je 21. maja 1471 rodil Albrecht: »jaz, Albrecht Dürer, sem se rodil na Prudencijev dan, bil je petek, in štelo se je leto 1471, v svobodnem cesarskem mestu Nürnbergu«.<ref name="oenb1471geburt">[http://data.onb.ac.at/ABO/%2BZ16326890X Norica, das sind Nürnbergische Novellen aus alter Zeit (1.]</ref> Od leta 1475 dalje so Dürerji živeli v hiši pod gradom (Burgstr. 27: hiša na vogalu ''Gasse unter der Vesten'' / danes: ''Obere Schmiedgass''e). Albrecht Dürer Jun., je svojo mater opisal kot marljivo obiskovalko cerkve, ki je svoje otroke "pridno" in pogosto kaznovala. Oslabljena zaradi mnogih nosečnosti pa je bila pogosto bolna. V zgodnji mladosti ga je oče jemal s seboj v svojo delavnico, da ga sproti izuči za zlatarsko obrt. Iz teh učnih let izvira doprsni portret, ki ga je 1484 s pomočjo ogledala naslikal na pergament (zdaj v [[Albertina (muzej)|Albertini]] na Dunaju), in Mati božja z angeloma iz 1485 (Kabinet bakrorezov, Berlin). Od konca leta 1486 do 1490 se je učil in delal pri Nürnberškem slikarju Michaelu Wolgemutu; obstajajo dokazi, da je Dürer bil vpleten v dela okoli leta 1493 izdane ''svetovne kronike Hartmanna Schedela''. Poleg tega se je Dürer učil s pomočjo sodobnih bakrorezov, kot so bili izdelki [[Martin Schongauer|Martina Schongauerja]]. Od velike noči 1490 do binkošti leta 1494 je Dürer potoval po zgornjem Porenju; natančen potek prvega od njegovih treh večjih potovanj tekom njegovega življenja ni znan. Morda je bil najprej na Nizozemskem, kasneje v srednjem Porenju, preden je leta 1492 končal v Alzaciji. Slikarja Martina Schongauerja, katerih dela so nanj zelo vplivala, v Colmarju ni več uspel srečati, ker je že 2. februarja 1491 umrl. Kasneje je Dürer deloval v Baslu. Tu so nastali slavni lesorezi na temo Ladje norcev Sebastiana Branta (prvi natis 1494). Leta 1494 je poročil Agnes Frey (1475–1539), hči očetovega prijatelja iz stare, spoštovane družine v Nürnbergu, ki pa je v zakon prinesla samo 200 cekinov dote. Zakon je ostal brez otrok. [[Slika:Albrecht Dürer - Der Weiher im Walde (ca. 1497).jpg|levo|sličica|''Ribnik v gozdu'', [[akvarel]] okoli 1495, [[Britanski muzej|Britanski Muzej]], [[London]]]] [[Slika:Durer_Young_Hare.jpg|sličica|''Kunec'' (1502), [[Gvaš|temperiran]] akvarel na papirju, Albertina, Dunaj]] V času do leta 1500 je ustvaril vrsto malih krajinskih akvarelov z motivi iz Nürnberga in s postaj na prvem potovanju v [[Italija|Italijo]], kamor se je odpravil oktobra 1494, že tri mesece po poroki. To potovanje mu je okrepilo zanimanje za umetnost [[Quattrocento|Quattrocenta]]. Maja leta 1495 se je vrnil v Nürnberg. Pogosto se špekulira, da ga je pot v Italijo v letih 1494/95 vodila v Benetke, dejstva pa govorijo proti temu: Dürer sam v svoji družinski kroniki v letu 1494/95 ne omenja potovanja v Benetke. Italijanske poteze v njegovih delih po 1497 razlagajo nekateri kot neposreden vpliv Padovanskega slikarja [[Andrea Mantegna]], ki ga leta 1494/95 sicer v [[Padova|Padovi]] ni bilo, vendar pa si je Dürer lahko njegova dela ogledal. Dokazano je Dürer bil v [[Innsbruck|Innsbrucku]], [[Trento|Trentu]] in v Arcu ob [[Gardsko jezero|Gardskem jezeru]]; o krajih južno od Arca, torej tudi ne o Benetkah, v Dürerjevih akvarelih ni sledu. Njegova pot poleg tega tudi ne podpira teorije o Benetkah: ko bi bil namenjen v Benetke, bi za Dürerja bilo bolj smiselno ubrati ''Via Norimbergi'' prek Cortine in Trevisa, po kateri so nürnbeški trgovci običajno hodili v Benetke. Slike iz njegovega kasnejšega obdobja po letu 1505 kažejo bistveno močnejši vpliv Benetk.<ref name="isn1">Daniela Crescenzio: ''Italienische Spaziergänge in Nürnberg – Band I: Nürnberg, Venedig des Nordens'', 1. </ref><ref><span class="cite">[http://www.handelsblatt.com/panorama/kunstmarkt/albrecht-duerer-reisefaelschung-statt-beweise/6877098-2.html ''Reisefälschung statt -beweise.'']&#x20;</span></ref> Dürer se je leta 1497 osamosvojil in od 1503 je imel delavnico v starem delu Nürnberga; v njej zaposleni so bili Hans Schäufelein, Hans von Kulmbach in [[Hans Baldung|Hans Baldung Grien]]. Svojim delom je posvečal veliko časa. V tem prvem umetniškem obdobju so nastali predvsem [[Portret|portreti]] in nekaj [[Avtoportret|avtoportretov]]: med drugimi ''portret njegovega očeta'' (1497) (Narodna galerija v Londonu), ''[[Avtoportret (Dürer, Madrid)|avtoportret]]'' (1498) v [[Muzej Prado|Pradu]] v Madridu, slika poslovneža ''Oswalda Krella'' iz Lindaua (Bavarska državna zbirka slik, München), kristomorfni ''[[Avtoportret (Dürer, München)|Avtoportret]]'' (1500), tudi v Münchnu, portret ''Friderika Modrega'' (1494/97) v Berlinu (Državni muzeji, pruska kulturna lastnina). Iz leta 1500 izvira tudi mali ''Kristus na križu'' v Dresdenski galeriji, sličica neverjetne finese pri izvedbi, in istega časa tudi ''Dresdenski oltar'' v Dresdnu (''Marija sedem žalosti'' in ''Marija, ki časti otroka'' - osrednja slika v Münchnu). Osredotočal se je predvsem na bakrorez in na skice kot predloge za lesorez. Posebej z bakrorezom se je skusil že zelo zgodaj; prvi datiran list je iz leta 1497, ki pa je gotovo imel raznorazne prednike. Iz tega časa izvirajo tudi: ''razodetje sv. Janeza'' (1498), serija 16 lesorezov, bakroreza ''[[Adam in Eva (Dürer)|Adam in Eva]]'' (1504) in ''Izgubljeni sin s prašiči'' (1496). Dürerjevo povezanost s humanizmom je čutiti med drugim v ilustracijah za ''Quatuor libri Amorum'' (1502) Conrad Celtisa, ki je že pred tem Dürerja slavil kot drugega [[Apel|Apela]]. === Potovanje v Benetke (1505–1507) === Dürer je prvi umetnik, ki je svoje grafike načrtno podpisoval s svojim monogramom. To potrdilo o avtorstvu je kmalu postalo pečat kakovosti, ki se ga je tudi posnemalo. Leta 1505 se je dokazano odpravil na pot v [[Beneška republika|Benetke]], kjer so tedaj delovali največji renesančni slikarji beneške šole [[Tizian]], [[Giorgione]], Palma il Vecchio. Pred vsem ga je navdušil [[Giovanni Bellini]], ki ga je v pismu slavil kot ''pest in gemell'' (najboljši med slikarji). Čeprav se je že pred tem že doma ob svoji zavzetosti, pridnosti in razgledanosti zavedal, kako pomembni za sliko sta njena pravilnost in odsev resničnosti, je tu naletel na nepričakovano moč in globino kolorita, ki sta nanj imeli trajen vpliv. [[Slika:Das_Albrecht-Dürer-Haus.jpg|sličica|left|[[Hiša Albrechta Dürerja]] v Nürnbergu, po letu 1509 Dürerjev dom in njegova delavnica]] Nemški trgovci v Benetkah (katerih starešina je bil augsburški Fugger<ref name="noricaband2seite154">[http://www.google.de/search?hl=de&tbo=p&tbm=bks&q=bibliogroup:%22Norica:+das+sind+N%C3%BCrnbergische+Novellen+aus+alter+Zeit+:+nach+einer+Handschrift+des+sechzehnten+Jahrhunderts%22&source=gbs_metadata_r&cad=5 Norica, das sind Nürnbergische Novellen aus alter Zeit (2.]</ref>) so za cerkev sv. Bartolomeja naročili veliko sliko, ''Praznik rožnega venca'', ki jo je kasneje cesar [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] kupil za velike denarje in jo dal štirim možem prenesti v [[Praga|Prago,]] kjer sedaj visi v Narodni galeriji - pred tem je bila v samostanu Strahov. Kaže dva angela, ki kronata Madono. Devica nudi cesarju, Kristus otrok pa papežu rožne vence, tudi sv. Dominik in angeli jih ponujajo osebam okoli sebe. Sliko so popravki občutno poškodovali, čutiti pa je jasno beneški vpliv. V Benetkah je Dürer naslikal nekaj portretov, kot na primer leta 1506 ''portret Burkharda iz Speyerja''.<ref name="royalcol1506bvs">[http://www.royalcollection.org.uk/collection/404418/burkhard-of-speyer-16th-century Burkhard von Speyer (16.]</ref> Čeprav je Dürer v Benetkah naletel na veliko priznanje in mu je Beneški svet ponudil letno plačo 200 dukatov, če se preseli za stalno v mesto, se je vrnil nazaj v svoj domači kraj. Primerek leta 1505 v Benetkah izdane knjige ''Evklidovi elementi matematike'' nosi monogram Dürerja skupaj z besedilom: ''Dz puch sem zw veno ste vm a Dugatn kawft v 1507 jor. Albrecht Dürer'' ('To knjigo sem kupil leta 1607 v Benetkah za en dukat. Albrecht Dürer').<ref name="uniheidelberg1876ad1507">[http://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/thausing1876/0263 ''Der zweite Aufenthalt in Venedig''] Kapitel XI aus Moritz Thausing, ''Dürer: Geschichte seines Lebens und seiner Kunst'', Leipzig 1876, Universitätsbibliothek Heidelberg</ref> === 1507–1520 === Od 1509 dalje je bil Dürer poslanec v razširjenem svetu v Nürnbergu, tako da lahko sklepamo, da je bil odločilno vpleten v načrte v zvezi z umetniškimi projekti mesta. [[Slika:Albrecht_Dürer_The_Last_Judgment_circa_1510.jpg|sličica|''Poslednja sodba'', lesorez (~1510), ''iz Malega pasijona'']] Od konca leta 1486 do 1490 se je učil in delal pri nürnberškem slikarju Michaelu Wolgemutu; obstajajo dokazi, da je bil Dürer vpleten v pripravo leta 1493 izdane ''Svetovne kronike Hartmanna Schedla''. Poleg tega se je Dürer izobraževal s pomočjo sodobnih bakrorezov, kot so bili izdelki [[Martin Schongauer|Martina Schongauerja]]. Iz tega časa izvirajo tudi Dürerjevi poizkusi obdelovati baker s hladno iglo. Tako so nastali ''Sveta Veronika'' 1510, ''Trpljenje Odrešenika'' in ''Sveti Hieronim pri pokori'', obe 1512. Odtlej v delih Dürerja prevladujeta [[lesorez]] in bakrorez, na slike spod njegovega čopiča naletimo redkeje. [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Virgin_and_child_with_a_pear_-_Google_Art_Project.jpg|levo|sličica|''Marija z rezino hruške'', olje na lipovem lesu (1512), Dunajski muzej umetnostne zgodovine,]] Iz leta 1512 znane slike spada slika ''Marije z rezino hruške''. Pretežno v isto leto spada vrsta majhnih bakrorezov, med njimi tretja različica ''Pasijona''. Dürer je tudi od svojega zavetnika cesarja Maksimilijana prejel odlok, ki je njegove lesoreze in bakroreze zaščitil pred posnemovalci. Kot izjemna dela iz leta 1512, je vredno omeniti naslednje gravure: ''Maria na travnatem bregu'', ''Kristus mučenik'', ''Sveti Hieronim v skalni soteski pred molilnikom'', kot tudi ''Vstajenje'',<ref name="ddb1512auferstehung">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/HR2LD2HMOCUX2LXHNWF5EMMKNMLYHNMD Dürer: ''Die Auferstehung'' (1512)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160927102645/https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/HR2LD2HMOCUX2LXHNWF5EMMKNMLYHNMD |date=2016-09-27 }}&nbsp;<span>v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek nemški digitalni biblioteki]</ref> dalje 1513 ''Veronikin prt, ki ga držita dva angela''<ref name="ddb1513schweisstuch">Dürer: [http://www.deutschefotothek.de/documents/obj/30105644 ''Das Schweißtuch, von zwei Engeln gehalten''] (1513), nemška fototeka</ref> (zelo podoben motiv je bil nastal leta 1516 kot jedkanica<ref name="ddb1516eisenradierung">Dürer: [http://www.deutschefotothek.de/documents/obj/3010566 ''Das Schweißtuch, von einem Engel gehalten''] (radiranka 1516), nemška fototeka</ref>) in leta 1514 ''Dudaš''.<ref name="ddb1514dudelsackpfeifer">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/searchresults?isThumbnailFiltered=false&query=dudelsackpfeifer+d%C3%BCrer Dürer: ''Dudelsackpfeifer'' (1514), mehrere Abzüge]<span> v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek nemški digitalni biblioteki]</ref> [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Portrait_of_Maximilian_I_-_Google_Art_Project.jpg|sličica|''[[Portret cesarja Maksimilijana I.]]'', olje na lipovem lesu (1519), [[Umetnostnozgodovinski muzej, Dunaj]]]] Dürer je večkrat delal po naročilu cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I]]. Najpozneje v letih 1510 ali 1511 je prišlo do stikov, ki jih je lahko da navezal Willibald Pirckheimer. Vsa dela so vsaj posredno imela namen častiti in slaviti cesarja – poleg Dürerja so se v tem, t. j. umetniškem smislu odlikovali Hans Burgkmair, Hans Schäufelin in Beck pa tudi [[Albrecht Altdorfer]], [[Lucas Cranach starejši]] in Jörg Breu. [[Albertina (muzej)|Albertina]] na Dunaju hrani rokopis knjige za sabljanje (Cod. HS 26-232) iz leta 1512. Ovitek nosi napis {{Malekapit|OPUS ALBERTI DURERI}} (''delo Albrechta Dürerja''). Veliki pergamentni listi, 200 po številu, vsebujejo barvne perorisbe z rokoborskimi in sabljaškimi temami. Ni jasno, ali so risbe bile mišljene kot neodvisno delo ali kot predloga za nikoli uresničeno tiskano knjigo. Da je bil naročnik cesar Maksimilijan, pa je verjetno.<ref>''Albrecht Dürers Fechtbuch, Cod. ''</ref> Nadaljnja dela: ilustracije za ''Hieroglife'' Horapolona v prevodu Willibalda Pirckheimerja; ''Triumf'' (slavolok Maksimilijana I. in Veliki slavnostni voz), za katerega so Dürer in sodelavca iz njegove delavnice Hans Springinklee in Volk Traut prispevali največji in najpomembnejši del za zagotavljanje (napisi so zasluga Johanna Neudörfferja); Molitvenik Maksimilijana I., morda mišljen za Red sv. Jurija. [[Slika:Albrecht_Duerer,_Bildnis_seiner_Mutter.jpg|sličica|''Portret matere'' 1514, oglje, 421 x 303 mm, kabinet bakrorezov, Berlin]] V tem času so vzporedno nastajale njegove slavne grafike ''[[Vitez, smrt in hudič]]'' (1513), ''[[Sveti Hieronim v studiu (Albrecht Dürer)|Sveti Hieronim v svojem studiu]]'' (1514), ''[[Melanholija I.]]'' (1514), kot tudi morda prvotno za nürnberško cerkev sv. Katarine namenjen [[triptih]] ''Kristusovega rojstva'' z bratoma Paumgartner, ki ga lahko občudujemo v münchenski Pinakoteki. Dva meseca pred materino smrtjo († 1514) je nastal njen portret v oglju, prvi portret na smrt bolnega človeka. Iz leta 1515 izvirajo tudi nekatere jedkanice Dürerja. V letu 1515 je nastal lesorez ''[[Dürerjev nosorog|Nosorog]]'', eden najbolj znanih Dürerjevih del. Poleti leta 1518 je bil kot predstavnik mesta [[Nürnberg]] na [[Reichstag]]u v [[Augsburg|Augsburgu]], kjer je ovekovečil Jakoba Fuggerja<ref name="ddb1518fugger">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/366VAO73ATMOH6K7RWSDX2GN7KAWL6LO Dürer: ''Jakob Fugger der Reiche'' (Kohle/Kreide-Zeichnung), um 1518]&nbsp;<span>v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek Deutschen Digitalen Bibliothek]</ref><ref name="ddb1520fugger">[https://www.deutsche-digitale-bibliothek.de/item/45PBXZTP2V4L56WTKL7URBNY2QYYW3LS Dürer: ''Jakob Fugger der Reiche'' (Tafelmalerei, 1520)]&nbsp;<span>v </span>[//de.wikipedia.org/wiki/Deutsche_Digitale_Bibliothek nemški digitalni biblioteki]</ref> in druge pomembne osebnosti. V tem času se je tudi seznanil s spisi[[Martin Luther| Lutra]], »ki mi je pomagal iz velikih stisk«. === Potovanje na Nizozemsko (1520–1521) === [[Slika:Duerer_Der_Hafen_von_Antwerpen_(1520).jpg|levo|sličica|''Pristanišče v Antwerpenu'',[[Risba| perorisba]] (1520), Albertina, Dunaj]] 12. Julija 1520 je Dürer s svojo ženo prek [[Bamberg|Bamberga]], (Škofu Georgu III. izroči slikano ''Madono'', ''življenje Marije'', ''Apokalipso'' in za en goldinar grafik),<ref name="uniheidelbergthausing">[http://digi.ub.uni-heidelberg.de/diglit/thausing1876/0441 ''Die Niederländische Reise''] Kapitel XV aus Moritz Thausing: ''Dürer: Geschichte seines Lebens und seiner Kunst'', Leipzig 1876, Universitätsbibliothek Heidelberg</ref><ref name="bnf1842piot">[http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k55509295/f430.image.r=D%C3%BCrer%20.langDE Albrecht Dürer-Niederlandreise 1520–1521], Le Cabinet de l’amateur et de l’antiquaire .</ref> [[Frankfurt ob Majni|Frankfurta]], [[Mainz]]a in [[Köln]]a v [[Antwerpen]] in druga nizozemska mesta; od tam se je vrnil 15. julija<ref name="#1">Werner Dettelbacher: ''Albrecht Dürers Leiden.'' </ref> naslednje leto. Pot na [[Nizozemska|Nizozemsko]] je bil pravi triumf in povsod so ga slavili in povzdigovali v nebo; magistrat v Antwerpnu mu je - zaman - ponujal letno plačo 300 filipovih goldinarjev, davčno svobodo, kot dar lepo hišo in brezplačno vzdrževanje, poleg tega plačilo vseh del za javnost, samo če se odloči za stalno se preseliti v Antwerpen.<ref name="bsb1872schriften">[http://www.mdz-nbn-resolving.de/urn/resolver.pl?urn=urn:nbn:de:bvb:12-bsb10997486-7 ''Dürers Briefe, Tagebücher und Reime''] (gl. str. 52), Izd. Moritz Thausing, Wien 1872, digitaliziral [//de.wikipedia.org/wiki/Münchener_Digitalisierungszentrum MDZ]</ref> Knezi, tuji veleposlaniki, umetniki, učenjaki, med njimi [[Erazem Rotterdamski]], so ga častili in sprejeli v svojo sredo. [[Slika:Dürer - Hieronymus Holzschuher (1469-1529) mit Deckel, 1526, 557E.jpg|sličica|''Hieronim Holzschuher'', olje na les (1526), Državni muzeji v Berlinu, pruska kulturna dediščina]] 20. oktobra 1520 je Dürer pripotoval v [[Aachen]] na kronanje [[Karel V. Habsburški|Karla V.]]<ref><span>A. Curtius: </span><cite style="font-style:italic">Albrecht Dürer in Aachen 1520</cite><span>. </span></ref> Novo izvoljeni cesar je 12. novembra Dürerju potrdil prej podeljene pravice in z njimi povezano dosmrtno rento (to je bil dejanski namen potovanja)<ref>Werner Dettelbacher (2004), str. 516 f.</ref> in svojo izrecno naklonjenost. Velikega pomena za umetnika je tudi bilo, da je spoznal zaklade nizozemske umetnosti in srečal z izjemnimi umetniki iz teh krajev. Dnevnik s tega potovanja je del ''Pisne zapuščine'', ki jo je objavil Rupprich. Tudi številni portreti duhovščine, knežjih oseb, umetnikov itd. so plod njegovega potovanja na Nizozemsko. 2. julija 1521 se je odpravil nazaj. Po vrnitvi v rojstno mesto se je Dürer spet predal svoji umetniški ustvarjalnosti. V letih 1520/21 je vodil zdaj izgubljeno dekoracijo Nürnberške mestne hiše, ki jo poznamo na osnovi skic iz leta 1530, ki so na Dunaju v Albertini. Program za [[Stensko slikarstvo|fasadne poslikave]] je Pirckheimerjevo delo. Iz leta 1526 so ''Štirje apostoli'', dve monumentalni sliki, ki spadata med Dürerjeva najbolj pomembna dela. Dürer ju je prvotno daroval Nürnbergu, bili sta razstavljeni v mestni hiši. Iz leta 1526 je tudi oljni portret ''Hieronima Holzschuherja'', ki jo mnogi imajo za najboljšo med slikami izpod Dürerjevega čopiča in pa portret ''Jakoba Muffela'' (prav tako v Berlinu). Še posebej omembe vreden – ne nazadnje tudi zaradi nenavadne postavitve - je ''portret Johanna Kleebergerja'', ki ga lahko vidimo v [[Umetnostnozgodovinski muzej|Umetnostnozgodovinskem muzeju]] na Dunaju. Pri sliki iz leta 1526 naj bi šlo za poslednje delo, ki ga je Albrecht Dürer naslikal.<ref name="Winzinger">''Franz Winzinger: Albrecht Dürer''. </ref> Zadnja leta se je Dürer vse bolj posvečal umetnostni teoriji; pri tem prihaja do dognanj, ki se od spoznanj Italijanov razlikujejo. === Bolezen in smrt === [[Slika:Albrecht Dürer - Selbstbildnis, krank (1509-1511).jpg|levo|sličica|Dürer kaže na svojo vranico, skica]] [[Slika:Dürer_Sírtáblája_001.jpg|sličica|Napis na Dürerjevem grobu v Nürnbergu]] Dürer je izčrpan ('izsušen')<ref>E. Mummenhoff: ''War Willibald Pirckheimer ein Verleumder?'' </ref><ref name="#1"/> od bolezni umrl 6. Aprila 1528, tik pred svojim sedeminpetdesetim rojstnim dnevom. Večkrat je bilo predlagano, da je Dürer po obisku na Nizozemskem (in zlasti po dneh na otoku Schouwen v provinci Zeeland)<ref>Werner Dettelbacher (2004), str. 517.</ref> konec 1520 oboleval za [[malarija|malarijo]], ki je prvič izbruhnila aprila 1521 v Antwerpnu, z jasnimi, z visoko vročino povezanimi znaki.<ref>Hans Rupprich: ''Albrecht Dürer. ''</ref> Na skici brez datuma v pismu svojemu zdravniku kaže na svojo vranico in piše: »Do der gelb fleck ist und mit dem finger drawff dewt do ist mir we« ('Tam kjer je rumena pega, na katero kažem s prstom, me boli.'). Gre lahko za simptom malarije, za tako imenovano splenomegaljo, vendar pa je risba nastala že pred postankom na Nizozemskem. Tako vremenski pogoji med njegovim povratkom pozimi kot tudi zgodovina njegove bolezni (Dürer je že od leta 1507 dalje znova in znova, imel vročice) ter razvoj po 1520 se ne skladajo s tipično sliko okužbe s ''Plasmodium vivax''.<ref>Hanns M. Seitz: ''„Do der gelb fleck ist …“ Dürers Malaria, eine Fehldiagnose''. </ref> Vse do svoje smrti je bil delaven. Proti koncu je pripravljal za tisk teoretičnega dela o teoriji proporcev.<ref name="bsb1528proportion">Albrecht Dürer: [http://daten.digitale-sammlungen.de/~db/0008/bsb00084490/image_1 ''Hierin sind begriffen vier bücher von menschlicher Proportion''] Nürnberg 1528, digitaliziral [//de.wikipedia.org/wiki/Münchener_Digitalisierungszentrum MDZ]</ref> Pokopali so ga nedaleč od groba njegovega prijatelja, Willibalda Pirckheimerja na nürnberškem pokopališču sv. Janeza (Sv. Janez I / 1414). Dürerjevi zemeljski preostanki so dolgo časa počivali pod preprosto kovinsko ploščo, ki jo je njegov tast Frey dal narediti zase in za svojo družino, dokler leta 1681 Joachim von Sandrart ni razpadajočega groba obnovil (Sv. Janez I / 0649). Napis v latinščini je napisal Pirkheimer in se glasi: »Kar je bilo na Albrechtu Dürerju umrljivega, počiva v tem grobu«. == Dürer kot matematik == [[Slika:Dürer_Melancholia_I.jpg|sličica|''[[Melanholija I.]]'', bakrorez (1514)]] V zgodovini [[Matematika|matematike]] predstavlja renesansa obdobje, v katerem so za napredek matematike bili zaslužni predvsem praktiki, ko so bili inženir [[Simon Stevin]], urar [[Joost Bürgi|Jost Bürgi]], odvetnik [[François Viète]], [[kartograf]] [[Gerardus Mercator|Gerhard Mercator]] ali umetnik [[Piero della Francesca]]. ''Najbolj matematična glava''<ref>C. J. Scriba, P. Schreiber: ''5000 Jahre Geometrie''. 2. </ref> med umetniki tistega časa pa je bil Albrecht Dürer. Tako je leta 1507 kupil izvod prve izdaje [[Evklid|Evklidovega]] dela ''[[Elementi (Evklid)|Elementi]]'', ki ga je leta 1505 Zamberti prevedel v latinščino in ga – prvič v zgodovini – izdal v knjižni obliki. Po naročilu cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]] je Dürer leta 1515 sodeloval z dvornim astronomom Johannesom Stöbererjem pri izdelavi zemljevida zemeljske poloble (''Stabius-Dürerjev zemljevid''). Njegov bakrorez ''[[Melanholija I. (Dürer)|Melenholija I]]'' vsebuje kar nekaj matematičnih namigov: po eni strani gre v sliki za magičen kvadrat, katerega vrstice, stolpci, diagonale, številke v 4 kvadrantih, štiri številke v sredini in štiri v kotu dajo vedno isto vsoto 34 – v poljih na levi in na desni številki 4 in 1 namigujeta na Dürerjev monogram (4 ustreza črki D, 1 pa A). [[Slika:DuererMuschellinie.png|sličica|''Underweysung der messung mit dem zirckel und richtscheyt in Linien ebnen unnd gantzen corporen'', Konstrukcija ''školjke'', risba (1525)]] S stališča zgodovine znanosti je pozornosti vredna njegova ''Underweysung der messung mit dem zirckel und richtscheyt in Linien ebnen unnd gantzen corporen'' (Navodilo za meritve s šestilom in ravnilom na premicah, ravninah in polnih telesih), ki predstavlja prvo knjigo o matematiki v nemščini in ki vsebuje pomembna nova dognanja. ''Messung'' v naslovu se naslanja na ''Messkunst'', tedaj običajni prevod grške [[Geometrija|Geometrije;]] dandanes je izraz razumeti kot ''Konstrukcija''. V ''Underweysung'' definira Dürer posebne krivulje, tako prvič ''školjko'' in ''[[Pascalov polž|Pascalovega polža]]'', za [[Elipsa|elipso]] odkrije novo možnost konstrukcije, [[Parabola|parabolo]] in [[Hiperbola|hiperbolo]] razume kot [[Stožnica|stožnice]] (tako da ga imamo lahko za predhodnika [[Gaspard Monge|Gasparda Mongea]]), predstavi novo in zelo natančno metodo za tretjinjenje kota in grafično predstavi funkcijo [[tangens]]. Dürer postopa pri tem deduktivno in sistematično, ves čas se zaveda temeljne razlike med eksaktnimi rešitvami (imenuje jih ''demonstrative'') in približki (''mechanice''), kar ga razlikuje od večine matematikov njegovega časa.<ref>C. J. Scriba, P. Schreiber: ''5000 Jahre Geometrie'', str. 283</ref> == Najpomembnejša dela == [[Slika:Durer Revelation Four Riders.jpg|thumb|right|200px|''Apokalipsa'']] [[Slika:Portrait of a Slovene Peasant Woman.jpg|thumb|right|200px|''Portret slovenske kmetice'' (''Una Villana vindisch''), 1505]] [[Slika:Albrecht_Dürer_-_Adam_and_Eve_(Prado)_2.jpg|thumb|right|200px|[[Adam in Eva (Dürer)|Adam in Eva]]]] [[Slika:Knight-Death-and-the-Devil.jpg|thumb|right|200px|[[Vitez, smrt in hudič]]]] Dürerja je vse življenje spremljala grafika, v tej tehniki je dosegel vrh. Imel jo je za samostojno panogo, ki je razvila svoje tehnike in materiale (predvsem lesorez in bakrorez). Tudi sicer je pomembno širila njegovo umetnost. ''Marijino življenje'' (1502) in ''Veliki pasijon'' (oba v lesu) in ''Mali pasijon'' (v bakru) in ''Apokalipsa'' so študirali umetniki širom po Evropi. Dürer je bil vsestranski umetnik, uporabljal je različne tehnike in materiale in se zavzemal za napredek. Posebej se je posvečal portretu, posebej moških. Najprej je začel z grafično natančnostjo, kasneje je že iskal izraz človeške duše. Vse te spremembe so bile posledica obiskov v Italiji, kjer je spoznal tudi Tiziana. Poznan je portret ''Oswolta Krela'', ki odseva hudobijo in živčnost na vedri pokrajini v ozadju. Kot so bili portreti iz zgodnjega obdobja natančni, so v zrelejših letih postali preprostejši. Poskušal je ujeti podobnost s portretirancem, dodal pa tudi značilnosti okolja tako v potezah kot barvi. Dürer je posebej študiral moški in ženski akt (''Adam in Eva,'' 1504), vedno pa je imel pred očmi tudi naravo. Risbe živali in rastlin ter krajino lahko tekmujejo z deli Da Vincija iz tistega obdobja. Zanimanje za živali je slikarja spremljalo celo življenje. Za posebne primere je uporabil akvarelno tehniko, kar je dalo risbam posebno mehkobo. Kot uspešen slikar in grafik, si je Dürer občasno privoščil tudi zelo posebne sloge. Lotil se je okrasne miniature za knjige, risal in snoval je vodnjake, spomenike, lestence ter seveda izdelke iz zlata. Narisal je tudi okvirje za nekatere svoje oltarne podobe. Ne glede na umetnikovo vsestranskost, pa se je Dürerju en motiv vlekel skozi celotno poklicno življenje: ''Marija z detetom''. Izdelal je na ducate slik, risb ali tiskov Marij, iz česar je mogoče razbrati tudi razvoj slogov. Je pa veljala stalnica: globoka človečnost in ganljiva psiha Matere in Otroka, pri Mariji pa tudi ženskost, tako materinska kot božja. Dürer je izdelal okoli 350 lesorezov, več kot 100 bakrorezov, suhih igel in radirank in več kot 1000 risb in akvarelov. Delal je predvsem s srebrnim svinčnikom, čopičem, tušem, peresom in ogljem.<ref>{{navedi knjigo |author= |editor=Drago Bajt|year=1996 |title=Leksikon slikarstva |publisher=Tehniška založba Slovenije, Ljubljana |isbn=86-365-0192-X |cobiss=61362432 |page=190}}</ref> === Slike (izbor) === Med njegova najpomembnejša dela štejemo nekaj njegovih [[avtoportret]]ov, ki jih je ustvaril leta 1493, 1498 in 1500, poleg tega pa še: * ''[[Päumgartnerjev oltar]]'', [[München]] (1503) * ''[[Poklon treh kraljev (Dürer)|Poklon treh kraljev]]'', [[Galerija Uffizi]] (Firenze) (1504) * ''[[Praznik rožnega venca (Dürer)|Praznik rožnega venca]]'', [[Praga]] (1506) * ''[[Slika vseh svetnikov]]'', [[Dunaj]] (1511) * ''[[Štirje apostoli (Dürer)|Štirje apostoli]]'', München (1526) * ''[[Portret Jakoba Mufflerja]]'', [[Berlin]] (1526) * ''[[Portret Hieronymusa Holzschuherja]]'', Berlin (1526) === Lesorezi (izbor) === * [[Apokalipsa (Dürer)|Apokalipsa]] (1498) * [[Mali pasijon (Dürer)|Mali pasijon]] (ok. 1510) * [[Veliki pasijon (Dürer)|Veliki pasijon]] (ok. 1511) * [[Marijino življenje]] (ok. 1511) * častna vrata in molitvenik za [[cesar]]ja Maksimilijana === Bakrorezi (izbor) === * [[Adam in Eva (Dürer)|Adam in Eva]] (1504) * pasijon v bakrorezih (med letoma 1508 - 1512) === Mojstrska dela (izbor) === Tako lesorez kot bakrorez, Dürer je revolucionarno izpopolnil tehniko graviranja: * [[Vitez, smrt in hudič]] * [[Sveti Hieronim v studiu (Albrecht Dürer)|Sveti Hieronim v svojem studiu]] * [[Melanholija I.]] === Jedkanice (Radiranke) (izbor) === * [[Kristus na Oljski gori]] (1515) == Spomeniki == Dürerju v čast je bilo postavljeno kar nekaj spomenikov:. * Vodnjak (1821) na Maxplatz v Nürnbergu v čast Dürerju in Pirckheimerju, po načrtih Charlesa Alexandra Heideloffa v klasičnem slogu * Kip v bronu (1840) na Albrecht-Dürer-Platz v Nürnbergu po modelu Christiana Daniela Raucha, izdelal Jacob Daniel Burgschmiet * Kip v bronu (1840) v Staatliche Kunsthalle Karlsruhe, ki ga je zasnoval Christian Lotsch * Spominska plošča na Hochzeitshaus (1845) v Bambergu, kjer se je Dürer ustavil na svoji poti na Nizozemsko * Kip (1853) na Sempergalerie (Zwingerhofseite) v Dresdnu, ki ga je zasnoval Ernst Rietschel * Doprsni marmorni kip (1855), v Neues Museum v Berlinu, ki jo je zasnoval Christian Daniel Rauch * Kip (1855) v Künstlerhaus v Hannovru, ki ga je zasnoval Carl Dopmeyer * Kip v bronu (1880) v veži muzeja lepih umetnosti v Wroclawu, danes v Narodnem muzeju v Wroclawu, ki ga je zasnoval Robert Härtel * Kip (1882) v Kunsthistorisches Museum na Dunaju, ki ga je zasnoval Anton Schmid Gruber * Bronasti doprsni kip (1963), Szent Miklós Park Gyula (Madžarska), ki ga je zasnoval András Kocsis Poleg tega obstaja več spomenikov, ki so povezani z deli, ki jih ustvaril Dürer. * Kip Karla Velikega v Frankfurtu. Za ta kip je bila uporabljena kot predloga Dürerjeva slika ''Karla Velikega'' (1513). * Dürerstein blizu Klausna (Chiusa), po Dürerjevi risbi iz 1494. Risba je bila uporabljena kot predloga za ozadje na bakrorezu Nemesis (''Das große Glück'') (okoli 1501). * Bronast kip trauretten Bauren (2002) v Landau-Nussdorf. Spomin na kmečko vojno leta 1525, ki ga je zasnoval Peter Brauchle. Motiv je zasnovan na risbi ''Die Bauernsäule'' (okoli 1528) Albrechta Dürerja. Nekatere slike Albrechta Dürerja so bile preslikane na bankovce nemških mark. Po njem so poimenovane: visoka šola v rojstnem mestu Nürnbergu in Berlinu, osnovna šola v Aueju (Saška), srednja šola v Hassfurtu, Višja strokovna šola v Düsseldorfu, šola v Weiterstadtu, osnovna šola in šola za slepe v Mannheimu ter posebna šola v Hannovru. Mesto Nürnberg podeljuje tudi nagrado Albrechta Dürerja slikarjem in grafikom. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Zuffi |first=Stefano |year=1998 |title=Dürer, genij, strast in urejenost v evropski renesansi |location=Ljubljana |publisher=DAG grafika |isbn=961-224-011-6 |cobiss=78712064}} * {{navedi knjigo |last1=Gariff |first1=David |last2=Denker |first2=Eric |last3=Weller |first3=Dennis P. |year=2008 |title=Najvplivnejši slikarji sveta |location=Ljubljana |publisher=[[Tehniška založba Slovenije]] |isbn=978-961-251-103-6 |cobiss=241057024}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * [http://www.albrecht-durer.org/ Kompletno delo] * [http://www.metmuseum.org/toah/hd/durr/hd_durr.htm Metropolitanski muzej umetnosti] * [http://www.ibiblio.org/wm/paint/auth/durer/ Wemmuseum Paris] * [http://museums.nuremberg.de/duerer-house/ Dürerjeva hiša] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120205214635/http://museums.nuremberg.de/duerer-house/ |date=2012-02-05 }} v sklopu Nürnberškega muzeja {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Dürer, Albrecht}} [[Kategorija:Nemški slikarji]] [[Kategorija:Renesančni slikarji]] [[Kategorija:Nemški filozofi]] [[Kategorija:Renesančni humanisti]] [[Kategorija:Albrecht Dürer|*]] [[Kategorija:Nemški rimokatoličani]] femvrfoac502pyzey2u2fzoa0nfhm2y 2 108479 6657560 6657385 2026-04-08T17:28:47Z Pinky sl 2932 6657560 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Avars - Northeast Caucasian (Dagestan in Čečenija) {{Short description|Northeast Caucasian ethnic group}} {{about|sodobnih severovzhodni kavkaških Avarcij|srednjeveško etnično skupino iz Panonskega območja Srednje in Vzhodne Evrope|Panonski avari||}} {{Infobox ethnic group | group = Avarci | image = Shamil by Denier (cropped).jpg | image_caption = [[Imam Shamil]], an Avar who was the third Imam of the [[Caucasian Imamate]] and led 19th century resistance to [[Imperial Russia]]. | caption = Awaral (''also Ma'arulal'') | pop = {{circa}} 1,3 million<ref>{{cite web |title=Avar |url=https://www.ethnologue.com/language/ava/ |publisher=Ethnologue}} {{subscription required}}</ref> | total_ref = | popplace = | region1 = {{flag|Rusija}} *{{flag|Dagestan}} | pop1 = 1.012.074 (2021)<ref name="rus-census">{{Cite web |url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab1_VPN-2020.xlsx |title=Национальный состав населения Российской Федерации согласно переписи населения 2021 года|access-date=2023-01-05 |archive-date=2022-12-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221230204643/https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab1_VPN-2020.xlsx |language=ru}}</ref><br>956,831 (2021)<ref name="rus-census"/> | region2 = {{flag|Azerbajdžan}} | pop2 = 150.000 | ref2 = <ref>{{cite web|url=https://stat.gov.az/source/demoqraphy/ap/|title=Statistical Committee of Republic of Azerbaijan}}</ref> | region4 = {{flag|Ukrajina}} | region5 = {{KAZ}} | region6 = {{flag|Gruzija}} | pop6 = 1.060 | ref6 = <ref>{{cite web |title=Ethnic Composition of Georgia |url=http://csem.ge/wp-content/uploads/2016/10/Infographics-Ethnic-Composition-of-Georgia-1926-2014.pdf |publisher=CSEM |access-date=18 May 2019}}</ref> | langs = [[Avar language|Avar]] | rels = [[File:Allah-green.svg|15px]] [[Sunni Islam]]<ref>{{cite web|url=https://www.encyclopedia.com/social-sciences-and-law/anthropology-and-archaeology/people/avars|title=Avars - Encyclopedia.com|website=www.encyclopedia.com}}</ref> | related = Other [[Northeast Caucasian languages|Northeast Caucasian peoples]] (especially [[Andi people|Andis]], [[Akhvakh people|Akhvakhs]], [[Bagvalal people|Bagvalals]], [[Tindi people|Tindis]], [[Botlikh people|Botlikhs]], [[Godoberi people|Godoberis]], [[Chamalal people|Chamalals]], and [[Karata people|Karatas]]) | native_name = | native_name_lang = }} '''Avarci''' ({{langx|av|магӀарулал|maⱨarulal|mountaineers}}),<ref>{{Cite web|url=https://bigenc.ru/ethnology/text/v/1797909|title=АВАРЦЫ • Большая российская энциклопедия - электронная версия|website=bigenc.ru|access-date=2022-04-30|archive-date=30 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220430182122/https://bigenc.ru/ethnology/text/v/1797909}}</ref><ref>{{cite book |author=Косвен М. О. |author2=Гарданов Б. А |url=https://books.google.com/books?id=EEFNAQAAIAAJ&q=%D0%90%D0%B2%D0%B0%D1%80%D1%86%D1%8B+(+%D1%81%D0%B0%D0%BC%D0%BE%D0%BD%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%B5+%E2%80%93+%D0%BC%D0%B0%D0%B0%D1%80%D1%83%D0%BB%D0%B0%D0%BB+) |title=Народы Кавказа |date=1960 |publisher=Институт этнографии имени Н.Н. Миклухо-Маклая}}</ref><ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=nEUHUYiOLyYC&q=%D0%90%D0%B2%D0%B0%D1%80%D1%86%D1%8B+(+%D1%81%D0%B0%D0%BC%D0%BE%D0%BD%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%B5+%E2%80%93+%D0%BC%D0%B0%D0%B0%D1%80%D1%83%D0%BB%D0%B0%D0%BB+) |title=Малая советская энциклопедия |date=1933 |publisher=Sovetskai︠a︡ ėnt︠s︡iklopedikia︡ |page=47}}</ref> so [[etnična skupina]] [[Severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodnega Kavkaza]]. Avarci so največja od več etničnih skupin, ki živijo v ruski republiki [[Dagestan]].<ref name="2010Census">{{ru-pop-ref|2010Census}}</ref> Avarci prebivajo na [[Severni Kavkaz|Severnem Kavkazu]] med [[Črno morje|Črnim]] in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim morjem]]. Poleg drugih etničnih skupin na območju Severnega Kavkaza živijo Avarci v starodavnih vaseh, ki ležijo približno 2000 metrov nadmorske višine.<ref>{{cite journal|last=Pagani|first=Luca|title= High altitude adaptation in Daghestani populations from the Caucasus|journal=Human Genetics|date=9 September 2011|volume=131|issue=3|pages=423–33|doi=10.1007/s00439-011-1084-8 |pmid=21904933|pmc=3312735|display-authors=etal}}</ref> [[Avarščina|Avarski jezik,]] ki ga govorijo kavkaški Avarci, spada v družino [[avarsko-andski jeziki|avarsko-andskih jezikov]]. [[Sunitizem|Sunitski islam]] je prevladujoča religija Avarcov od 14. stoletja. == Etnonimi == Po mnenju ruskih zgodovinarjev iz 19. stoletja so Avare sosedje običajno imenovali z [[Eksonim in endonim|eksonimom]] '''Tavlinci''' (''tavlintsy''). [[Vasily Potto|Vasilij Potto]] je zapisal: »Besede v različnih jezikih imajo enak pomen ... gorski prebivalci [ali] višavci.«<ref name="Кавказская война">''В. А. Потто.'' [http://thelib.ru/books/vasiliy_aleksandrovich_potto/kavkazskaya_voyna_tom_2_ermolovskoe_vremya-read-14.html Кавказская война в отдельных очерках, эпизодах, легендах и биографиях]: в 5 т. – СПб.: Тип. Е. Евдокимова, 1887–1889.</ref> Potto je trdil, da so se člani avarskega plemena pogosto imenovali tudi z alternativnim [[Eksonim in endonim|endonimom]] {{Transliteracija|av|maarulal}}, ki prav tako pomeni »gornik«.<ref name="Кавказская война"/> Večina tistih, ki so znani kot Tavlinci, izvira iz zgornjih delov dveh pritokov [[Sulak (reka)|reke Sulak]].<ref name="История войны и владычества русских на Кавказе">{{Cite web|url=http://www.runivers.ru/bookreader/books/9700/0513.gif|title=''Том I. Книга 1. Дубровин Николай Федорович.''}}</ref> == Zgodovina == Med 5. in 12. stoletjem je bilo v avarske doline uvedeno gruzijsko [[ortodoksija|ortodoksno krščanstvo]]. Med islamskimi osvajanji so [[Arabci]] vdrli na [[Kavkaška regija|Kavkaz]] in leta 639 osvojili [[Armenija|Armenijo]], leta 643 pa [[Derbent|Derbent.]]<ref>{{Cite web|url=https://www.encyclopedia.com/environment/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/islam-islam-caucasus-and-middle-volga|title=Islam: Islam in the Caucasus and the Middle Volga &#124; Encyclopedia.com|website=www.encyclopedia.com}}</ref> Leta 736 so ustanovili tudi [[Tbilijski emirat]]. Kasneje je krščansko kraljestvo [[Sarir]] upravljalo večji del današnjega Dagestana. Tudi [[Kraljevina Gruzija|Gruzijsko kraljestvo]] je bilo krščansko. Ko pa je Sarir v začetku 12. stoletja padel in so mongolske invazije pod vodstvom [[Subedej|Subudeja]] in [[Džebe|Džebeja]] oslabile Gruzijo, se je krščanski vpliv na tem območju končal.<ref>V. Minorsky, "A History of Sharvan and Darband in the 10th–11th Centuries", Pub: W. Heffer & sons ltd. Cambridge, 1958.</ref> Sarir je nasledil [[Avar Khanate|Avarski kanat]], pretežno muslimanska politična oblast.<ref name="Soviet Empires pg. 58">''An Ethnohistorical Dictionary of the Russian and Soviet Empires'', by James Stuart Olson, Lee Brigance Pappas, Nicholas Charles Pappas, p. 58.</ref> Edini ohranjeni spomenik sarirske arhitekture je [[cerkev Datuna]] iz 10. stoletja v vasi Datuna. Zdi se, da mongolske invazije niso vplivale na avarsko ozemlje, zavezništvo z [[Zlata horda|Zlato hordo]] pa je avarskim kanom omogočilo povečanje blaginje. V 15. stoletju je Horda upadla, na oblast pa je prišel [[Šamhalat Kazi-Kumuha]]. Šamhalat je absorbiral Avarski kanat. Od 16. stoletja naprej so [[Safavidi]] in [[osmanski Turki|Osmani]] začeli širiti svoje ozemlje na Kavkazu. Do sredine 16. stoletja so bili današnji [[Dagestan]], vzhodna [[Gruzija]], [[Azerbajdžan]] in [[Armenija]] pod safavidsko oblastjo.<ref>''A Global Chronology of Conflict: From the Ancient World to the Modern Middle East'', Vol. II, ed. Spencer C. Tucker, (ABC-CLIO, 2010). 516.</ref> Območje, ki je današnja zahodna Gruzija, je padlo pod osmansko-turški nadzor.<ref>"The Reign of Suleiman the Magnificent, 1520–1566", V.J. Parry, ''A History of the Ottoman Empire to 1730'', ed. M.A. Cook ([[Cambridge University Press]], 1976), 94.</ref> Čeprav so osmanski Turki med [[osmansko-safavidska vojna|osmansko-safavidsko vojno 1578–1590]] na kratko pridobili Dagestan, je Dagestan in mnogi njegovi avarski prebivalci ostali pod safavidsko suverenostjo več stoletij. Kljub safavidski oblasti so številne etnične skupine v Dagestanu, vključno s številnimi Avarci, ohranile relativno veliko svobode in samouprave. Po [[Rusko-perzijska vojna (1722–1723)|rusko-perzijski vojni 1722–1723]] je Rusija za kratek čas odvzela Dagestan Safavidom. Afšaridi so v začetku 18. stoletja ponovno vzpostavili popoln nadzor nad Kavkazom med [[Nadir Šah|Nadir Šahovo]] kavkaško in dagestansko kampanjo. V istem času so Avarci v poznejših fazah Nadir Šahove dagestanske kampanje pri [[Andalal|Andalalu]] premagali eno od Nadir Šahovih vojsk.<ref>Ramazan Gadzhimuradovich Abdulatipov. [https://books.google.com/books?id=cAYhAQAAMAAJ&q=nader+shah+andalal ''Russia and the Caucasus: On the Arduous Path to Unity'']. [[Lewiston, New York]]: [[Edwin Mellen Press]], 2000. p. 15.</ref> Po tej zmagi je avarskemu [[Umma Khan|Umma Kanu]] (vladal 1774–1801) uspelo izsiliti davek od večine kavkaških držav, vključno s [[Širvan|Širvanom]] in Gruzijo. [[File:Вид аварского села Кусур.jpg|thumb|Avarska vas [[Kusur, Republic of Dagestan|Kusur]], Dagestan]] Umma Kan je umrl leta 1801. Dve leti pozneje se je kanat po ruski priključitvi [[Gruzija|Gruzije]] in [[Georgievska pogodba|Georgievski pogodbi]] prostovoljno podredil ruski oblasti. To je bilo potrjeno šele po znatnih ruskih uspehih in zmagi v [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijski vojni 1804–1813]], po kateri je Perzija izgubila južni [[Dagestan]] in številna druga kavkaška ozemlja v korist Rusije.<ref>John F. Baddeley, ''The Russian Conquest of the Caucasus'', Longman, Green and Co., London: 1908, p. 90.</ref> [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajska pogodba]] iz leta 1828 je za nedoločen čas utrdila ruski nadzor nad Dagestanom in drugimi območji, kjer so živeli Avarci.<ref>Aksan, Virginia. (2014). ''Ottoman Wars, 1700–1870: An Empire Besieged''. p. 463. Routledge. {{ISBN|978-1-317-88403-3}}.</ref> Rusi so uvedli visoke davke, razlastili posestva in zgradili trdnjave na avarskem območju. Avarsko prebivalstvo se je uprlo pod zastavo muslimanskega [[Kavkaški imanat|Imamata Dagestan]]. [[kavkaška vojna|Kavkaška vojna]] je divjala do leta 1864, ko je bil Avarski kanat ukinjen. Nekateri Avarci so zavrnili sodelovanje z Rusi in se preselili v Turčijo, kjer njihovi potomci živijo še danes. Kljub vojni in izseljevanju so Avarci v sovjetskem obdobju ohranili svoj položaj prevladujoče etnične skupine v Dagestanu. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so mnogi Avarci zapustili nerodovitno višavje in se preselili v rodovitne ravnice bližje obalam [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]{{citation needed|date=February 2024}} == Opis == [[File:Chechnya and Caucasus.png|thumb|right|250px|Zemljevid regije Severni Kavkaz]] Avarci so severovzhodno kavkaško ljudstvo, ki govori [[Avarščina|avarščino]], [[severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodno kavkaški jezik]]. [[Enciklopedija Britannica]] opisuje turanske nomade kot "ljudstvo nedoločenega izvora in jezika".<ref>Avar // ''Encyclopædia Britannica 2007 Ultimate Reference Suite''. Chicago: ''Encyclopædia Britannica'', 2012.</ref> Avarci naseljujejo večino goratega dela Dagestana, pa tudi ravnice. Zunaj Dagestana ruski Avarci živijo tudi v [[Čečenija|Čečeniji]] in [[Kalmikija|Kalmikiji]]. Leta 1999 je v Azerbajdžanu živelo 50.900 Avarcev. Avarsko prebivalstvo Azerbajdžana se je do leta 2009 zmanjšalo na 49.800.<ref name=azer>[http://www.eurasianet.org/resource/azerbaijan/hypermail/200103/0062.html Devlet İstatistik Komitesi] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071223062713/http://www.eurasianet.org/resource/azerbaijan/hypermail/200103/0062.html |date=23 December 2007 }}, [http://ii-elm.az/view.php?lang=az&menu=21&id=14 Azərbaycan Milli Elmlər Akademiyası İqtisadiyyat İnstitutu]{{dead link|date=September 2018|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref><ref name="azer2009">{{cite web|url=http://pop-stat.mashke.org/azerbaijan-ethnic2009.htm|title=Ethnic composition of Azerbaijan 2009|website=pop-stat.mashke.org}}</ref> Leta 2002 je v Gruziji živelo 1.996 kvarelskih Avarcev.<ref name="georgia">{{cite web|url=http://pop-stat.mashke.org/georgia-ethnic-loc2014.htm |title=Ethnic composition of Georgia 2014 |publisher=Pop-stat.mashke.org |date= |access-date=2022-03-04}}</ref> [[File:Flag of Avars.svg|thumb|right|Simbol Avarskega kanata]] V [[Turčija|Turčiji]] Avarci veljajo za "etnične Turke" in zato v popisu prebivalstva niso navedeni kot lastna etnična skupina. Zaradi tega je težko natančno vedeti, koliko Avarcev živi v Turčiji. Po podatkih Ataeva BM, ki se je skliceval na raziskavo A. M. Magomeddadaeva, bi moralo avarsko prebivalstvo leta 2005 šteti približno 53.000 ljudi.<ref>Ataev B.M ''Avars: Language, History, Writing''.-Machachkala:DSC RAS, 2005, {{ISBN|5-94434-055-X}} p.21.</ref> == Etnične skupine == [[File:Northeast Caucasus languages map en.svg|thumb|210px|Glavna območja [[severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodnokavkaških jezikov]]]] Avarci so skupni izraz; med Avarci je približno 15 subetničnih skupin, vključno z ljudstvi Avarci, [[Andijci|Andi]] in [[Didojci]]<ref>Ware and Kisriev, 2010. Dagestan: Russian Hegemony and Islamic Resistance in the North Caucasus, p.41.</ref> == Jezik == {{main|Avarščina}} [[File:H Mussayassul Party.jpg|150px|thumb|right|Slika avarskih žensk na zabavi, delo Halila Bega Musayassula, 1935]] Avarski jezik spada v [[Avaro-andijski jeziki|avaro-andijsko]] podskupino [[severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodne kavkaške]] jezikovne družine. Pisanje temelji na [[Cirilica|cirilici]], ki je nadomestila [[Arabska pisava|arabsko pisavo,]] ki se je uporabljala pred letom 1927, in [[Latinica|latinico,]] ki se je uporabljala med letoma 1927 in 1938. Več kot 60 % Avarov, ki živijo v Dagestanu, govori [[Ruščina|rusko]] kot svoj drugi jezik.{{citation needed|date=May 2022}} == Media files == <gallery> File:Murad Magomedov about Old Bulgars N-Caucasus.ogg|Avarian archeologist Dr. [[Murad Magomedov]] speaks in [[Russian language|Russian]] about ancient migration of Iranians, Turks and [[Proto-Mongols]] to the Caspian-Dagestan area. File:Adallo interview Sound 1a.ogg|Famous in Dagestan and the Dagestani diaspora in Turkey, the Avarian poet [[Adallo Ali]] (also known as Adallo Aliev) speaks about the Avar language and Avar poetry and literature. Part 1. File:Adallo interview Sound 1b.ogg|Adallo Ali speaks about the Avar language and Avar poetry and literature. Part 2. </gallery> == Glej tudi == * [[Avari|Panonski Avari]] * Vajnahi * [[Čerkezi]] == Sklici == {{Reflist|colwidth=20em}} == External links == {{Commons category|Avar people (Caucasus)}} <!-- for current and future use if material is uploaded --> {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Avarci}} <!-- [[Category:Avar people| ]] [[Category:Ethnic groups in Dagestan]] [[Category:Ethnic groups in Azerbaijan]] [[Category:Ethnic groups in Georgia (country)]] [[Category:Muslim ethnic groups of Russia]] [[Category:Muslim ethnic groups in the Caucasus]] [[Category:Indigenous peoples of the North Caucasus]] [[Category:Indigenous peoples of the South Caucasus]] [[Category:Ethnic groups in Turkey]] --> 7loju2vtt2df0m8eu1d8x5fz9xmfz3s 6657567 6657560 2026-04-08T17:53:42Z Pinky sl 2932 6657567 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Avars - Northeast Caucasian (Dagestan in Čečenija) {{Short description|Northeast Caucasian ethnic group}} {{about|sodobnih severovzhodni kavkaških Avarcih|srednjeveško etnično skupino iz Panonskega območja Srednje in Vzhodne Evrope|Panonski avari||}} {{Infobox ethnic group | group = Avarci | image = Shamil by Denier (cropped).jpg | image_caption = [[Imam Shamil]], an Avar who was the third Imam of the [[Caucasian Imamate]] and led 19th century resistance to [[Imperial Russia]]. | caption = Awaral (''also Ma'arulal'') | pop = {{circa}} 1,3 million<ref>{{cite web |title=Avar |url=https://www.ethnologue.com/language/ava/ |publisher=Ethnologue}} {{subscription required}}</ref> | total_ref = | popplace = | region1 = {{flag|Rusija}} *{{flag|Dagestan}} | pop1 = 1.012.074 (2021)<ref name="rus-census">{{Cite web |url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab1_VPN-2020.xlsx |title=Национальный состав населения Российской Федерации согласно переписи населения 2021 года|access-date=2023-01-05 |archive-date=2022-12-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221230204643/https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab1_VPN-2020.xlsx |language=ru}}</ref><br>956,831 (2021)<ref name="rus-census"/> | region2 = {{flag|Azerbajdžan}} | pop2 = 150.000 | ref2 = <ref>{{cite web|url=https://stat.gov.az/source/demoqraphy/ap/|title=Statistical Committee of Republic of Azerbaijan}}</ref> | region4 = {{flag|Ukrajina}} | region5 = {{KAZ}} | region6 = {{flag|Gruzija}} | pop6 = 1.060 | ref6 = <ref>{{cite web |title=Ethnic Composition of Georgia |url=http://csem.ge/wp-content/uploads/2016/10/Infographics-Ethnic-Composition-of-Georgia-1926-2014.pdf |publisher=CSEM |access-date=18 May 2019}}</ref> | langs = [[Avar language|Avar]] | rels = [[File:Allah-green.svg|15px]] [[Sunni Islam]]<ref>{{cite web|url=https://www.encyclopedia.com/social-sciences-and-law/anthropology-and-archaeology/people/avars|title=Avars - Encyclopedia.com|website=www.encyclopedia.com}}</ref> | related = Other [[Northeast Caucasian languages|Northeast Caucasian peoples]] (especially [[Andi people|Andis]], [[Akhvakh people|Akhvakhs]], [[Bagvalal people|Bagvalals]], [[Tindi people|Tindis]], [[Botlikh people|Botlikhs]], [[Godoberi people|Godoberis]], [[Chamalal people|Chamalals]], and [[Karata people|Karatas]]) | native_name = | native_name_lang = }} '''Avarci''' ({{langx|av|магӀарулал|maⱨarulal|gorjani}}),<ref>{{Cite web|url=https://bigenc.ru/ethnology/text/v/1797909|title=АВАРЦЫ • Большая российская энциклопедия - электронная версия|website=bigenc.ru|access-date=2022-04-30|archive-date=30 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220430182122/https://bigenc.ru/ethnology/text/v/1797909}}</ref><ref>{{cite book |author=Косвен М. О. |author2=Гарданов Б. А |url=https://books.google.com/books?id=EEFNAQAAIAAJ&q=%D0%90%D0%B2%D0%B0%D1%80%D1%86%D1%8B+(+%D1%81%D0%B0%D0%BC%D0%BE%D0%BD%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%B5+%E2%80%93+%D0%BC%D0%B0%D0%B0%D1%80%D1%83%D0%BB%D0%B0%D0%BB+) |title=Народы Кавказа |date=1960 |publisher=Институт этнографии имени Н.Н. Миклухо-Маклая}}</ref><ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=nEUHUYiOLyYC&q=%D0%90%D0%B2%D0%B0%D1%80%D1%86%D1%8B+(+%D1%81%D0%B0%D0%BC%D0%BE%D0%BD%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%B5+%E2%80%93+%D0%BC%D0%B0%D0%B0%D1%80%D1%83%D0%BB%D0%B0%D0%BB+) |title=Малая советская энциклопедия |date=1933 |publisher=Sovetskai︠a︡ ėnt︠s︡iklopedikia︡ |page=47}}</ref> so [[etnična skupina]] [[Severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodnega Kavkaza]]. Avarci so največja izmed več etničnih skupin, ki živijo v ruski republiki [[Dagestan]].<ref name="2010Census">{{ru-pop-ref|2010Census}}</ref> Avarci prebivajo na [[Severni Kavkaz|Severnem Kavkazu]] med [[Črno morje|Črnim]] in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]]. Podobno kot druge etnične skupine v regiji Severnega Kavkaza tudi Avarci živijo v starodavnih vaseh, ki se nahajajo približno 2.000 metrov nadmorske višine.<ref>{{cite journal|last=Pagani|first=Luca|title= High altitude adaptation in Daghestani populations from the Caucasus|journal=Human Genetics|date=9 September 2011|volume=131|issue=3|pages=423–33|doi=10.1007/s00439-011-1084-8 |pmid=21904933|pmc=3312735|display-authors=etal}}</ref> [[Avarščina|Avarski jezik,]] ki ga govorijo kavkaški Avarci, spada v družino [[Avaro-andijski jeziki|avaro-andijskih jezikov]]. Od 14. stoletja dalje je njihova prevladujoča religija [[Sunitizem|sunitski islam]]. == Etnonimi == Po mnenju ruskih zgodovinarjev iz 19. stoletja so Avare sosedje običajno imenovali z [[Eksonim in endonim|eksonimom]] '''Tavlinci''' (''tavlintsy''). [[Vasily Potto|Vasilij Potto]] je zapisal: »Besede v različnih jezikih imajo enak pomen ... gorski prebivalci [ali] gorjani.«<ref name="Кавказская война">''В. А. Потто.'' [http://thelib.ru/books/vasiliy_aleksandrovich_potto/kavkazskaya_voyna_tom_2_ermolovskoe_vremya-read-14.html Кавказская война в отдельных очерках, эпизодах, легендах и биографиях]: в 5 т. – СПб.: Тип. Е. Евдокимова, 1887–1889.</ref> Potto je trdil, da so se člani pogosto imenovali tudi z alternativnim [[Eksonim in endonim|endonimom]] {{Transliteracija|av|maarulal}}, ki prav tako pomeni »gorjan«.<ref name="Кавказская война"/> Večina tistih, ki so znani kot Tavlinci, izvira iz zgornjih delov dveh pritokov [[Sulak (reka)|reke Sulak]].<ref name="История войны и владычества русских на Кавказе">{{Cite web|url=http://www.runivers.ru/bookreader/books/9700/0513.gif|title=''Том I. Книга 1. Дубровин Николай Федорович.''}}</ref> == Zgodovina == V obdobju med 5. in 12. stoletjem se je v avarskih dolinah razširilo gruzijsko [[ortodoksija|ortodoksno krščanstvo]]. V času islamskih osvajanj so na [[Kavkaz]] prodrli [[Arabci]], ki so leta 639 zavzeli [[Armenija|Armenijo]], leta 643 pa [[Derbent|Derbent.]]<ref>{{Cite web|url=https://www.encyclopedia.com/environment/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/islam-islam-caucasus-and-middle-volga|title=Islam: Islam in the Caucasus and the Middle Volga &#124; Encyclopedia.com|website=www.encyclopedia.com}}</ref> Leta 736 so ustanovili [[Tbilijski emirat]]. Kasneje je večini današnjega Dagestana vladalo krščansko kraljestvo [[Sarir]]. Tudi [[Kraljevina Gruzija|Gruzijsko kraljestvo]] je bilo krščansko. Ko pa je Sarir v začetku 12. stoletja propadel in so vpadi Mongolov pod vodstvom [[Subedej|Subudeja]] in [[Džebe|Džebeja]] oslabili Gruzijo, se je krščanski vpliv na tem območju končal.<ref>V. Minorsky, "A History of Sharvan and Darband in the 10th–11th Centuries", Pub: W. Heffer & sons ltd. Cambridge, 1958.</ref> SNa pogorišču Sarirja je nastal [[Avarski kanat]], ki je bil pretežno muslimanska država.<ref name="Soviet Empires pg. 58">''An Ethnohistorical Dictionary of the Russian and Soviet Empires'', by James Stuart Olson, Lee Brigance Pappas, Nicholas Charles Pappas, p. 58.</ref> Edini ohranjeni spomenik arhitekture Sarirja je [[cerkev Datuna]] iz 10. stoletja v vasi Datuna. Zdi se, da mongolski vpadi niso prizadeli avarskega ozemlja, zavezništvo z [[Zlata horda|Zlato hordo]] pa je avarskim kanom celo prineslo gospodarski razcvet. Po zatonu Horde v 15. stoletju je na oblast prišel [[Šamhalat Kazi-Kumuha]], ki je podredil Avarski kanat. Od 16. stoletja naprej so [[Safavidi]] in [[osmanski Turki|Osmani]] začeli širiti svoje ozemlje na Kavkazu. Do sredine 16. stoletja so bili današnji [[Dagestan]], vzhodna [[Gruzija]], [[Azerbajdžan]] in [[Armenija]] pod safavidsko oblastjo.<ref>''A Global Chronology of Conflict: From the Ancient World to the Modern Middle East'', Vol. II, ed. Spencer C. Tucker, (ABC-CLIO, 2010). 516.</ref> Območje, ki je današnja zahodna Gruzija, je padlo pod osmansko-turški nadzor.<ref>"The Reign of Suleiman the Magnificent, 1520–1566", V.J. Parry, ''A History of the Ottoman Empire to 1730'', ed. M.A. Cook ([[Cambridge University Press]], 1976), 94.</ref> Čeprav so osmanski Turki med [[osmansko-safavidska vojna|osmansko-safavidsko vojno 1578–1590]] na kratko pridobili Dagestan, je Dagestan in mnogi njegovi avarski prebivalci ostali pod safavidsko suverenostjo več stoletij. Kljub safavidski oblasti so številne etnične skupine v Dagestanu, vključno s številnimi Avarci, ohranile relativno veliko svobode in samouprave. Po [[Rusko-perzijska vojna (1722–1723)|rusko-perzijski vojni 1722–1723]] je Rusija za kratek čas odvzela Dagestan Safavidom. Afšaridi so v začetku 18. stoletja ponovno vzpostavili popoln nadzor nad Kavkazom med [[Nadir Šah|Nadir Šahovo]] kavkaško in dagestansko kampanjo. V istem času so Avarci v poznejših fazah Nadir Šahove dagestanske kampanje pri [[Andalal|Andalalu]] premagali eno od Nadir Šahovih vojsk.<ref>Ramazan Gadzhimuradovich Abdulatipov. [https://books.google.com/books?id=cAYhAQAAMAAJ&q=nader+shah+andalal ''Russia and the Caucasus: On the Arduous Path to Unity'']. [[Lewiston, New York]]: [[Edwin Mellen Press]], 2000. p. 15.</ref> Po tej zmagi je avarskemu [[Umma Khan|Umma Kanu]] (vladal 1774–1801) uspelo izsiliti davek od večine kavkaških držav, vključno s [[Širvan|Širvanom]] in Gruzijo. [[File:Вид аварского села Кусур.jpg|thumb|Avarska vas [[Kusur, Republic of Dagestan|Kusur]], Dagestan]] Umma Kan je umrl leta 1801. Dve leti pozneje se je kanat po ruski priključitvi [[Gruzija|Gruzije]] in [[Georgievska pogodba|Georgievski pogodbi]] prostovoljno podredil ruski oblasti. To je bilo potrjeno šele po znatnih ruskih uspehih in zmagi v [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijski vojni 1804–1813]], po kateri je Perzija izgubila južni [[Dagestan]] in številna druga kavkaška ozemlja v korist Rusije.<ref>John F. Baddeley, ''The Russian Conquest of the Caucasus'', Longman, Green and Co., London: 1908, p. 90.</ref> [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajska pogodba]] iz leta 1828 je za nedoločen čas utrdila ruski nadzor nad Dagestanom in drugimi območji, kjer so živeli Avarci.<ref>Aksan, Virginia. (2014). ''Ottoman Wars, 1700–1870: An Empire Besieged''. p. 463. Routledge. {{ISBN|978-1-317-88403-3}}.</ref> Rusi so uvedli visoke davke, razlastili posestva in zgradili trdnjave na avarskem območju. Avarsko prebivalstvo se je uprlo pod zastavo muslimanskega [[Kavkaški imanat|Imamata Dagestan]]. [[kavkaška vojna|Kavkaška vojna]] je divjala do leta 1864, ko je bil Avarski kanat ukinjen. Nekateri Avarci so zavrnili sodelovanje z Rusi in se preselili v Turčijo, kjer njihovi potomci živijo še danes. Kljub vojni in izseljevanju so Avarci v sovjetskem obdobju ohranili svoj položaj prevladujoče etnične skupine v Dagestanu. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so mnogi Avarci zapustili nerodovitno višavje in se preselili v rodovitne ravnice bližje obalam [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]{{citation needed|date=February 2024}} == Opis == [[File:Chechnya and Caucasus.png|thumb|right|250px|Zemljevid regije Severni Kavkaz]] Avarci so severovzhodno kavkaško ljudstvo, ki govori [[Avarščina|avarščino]], [[severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodno kavkaški jezik]]. [[Enciklopedija Britannica]] opisuje turanske nomade kot "ljudstvo nedoločenega izvora in jezika".<ref>Avar // ''Encyclopædia Britannica 2007 Ultimate Reference Suite''. Chicago: ''Encyclopædia Britannica'', 2012.</ref> Avarci naseljujejo večino goratega dela Dagestana, pa tudi ravnice. Zunaj Dagestana ruski Avarci živijo tudi v [[Čečenija|Čečeniji]] in [[Kalmikija|Kalmikiji]]. Leta 1999 je v Azerbajdžanu živelo 50.900 Avarcev. Avarsko prebivalstvo Azerbajdžana se je do leta 2009 zmanjšalo na 49.800.<ref name=azer>[http://www.eurasianet.org/resource/azerbaijan/hypermail/200103/0062.html Devlet İstatistik Komitesi] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071223062713/http://www.eurasianet.org/resource/azerbaijan/hypermail/200103/0062.html |date=23 December 2007 }}, [http://ii-elm.az/view.php?lang=az&menu=21&id=14 Azərbaycan Milli Elmlər Akademiyası İqtisadiyyat İnstitutu]{{dead link|date=September 2018|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref><ref name="azer2009">{{cite web|url=http://pop-stat.mashke.org/azerbaijan-ethnic2009.htm|title=Ethnic composition of Azerbaijan 2009|website=pop-stat.mashke.org}}</ref> Leta 2002 je v Gruziji živelo 1.996 kvarelskih Avarcev.<ref name="georgia">{{cite web|url=http://pop-stat.mashke.org/georgia-ethnic-loc2014.htm |title=Ethnic composition of Georgia 2014 |publisher=Pop-stat.mashke.org |date= |access-date=2022-03-04}}</ref> [[File:Flag of Avars.svg|thumb|right|Simbol Avarskega kanata]] V [[Turčija|Turčiji]] Avarci veljajo za "etnične Turke" in zato v popisu prebivalstva niso navedeni kot lastna etnična skupina. Zaradi tega je težko natančno vedeti, koliko Avarcev živi v Turčiji. Po podatkih Ataeva BM, ki se je skliceval na raziskavo A. M. Magomeddadaeva, bi moralo avarsko prebivalstvo leta 2005 šteti približno 53.000 ljudi.<ref>Ataev B.M ''Avars: Language, History, Writing''.-Machachkala:DSC RAS, 2005, {{ISBN|5-94434-055-X}} p.21.</ref> == Etnične skupine == [[File:Northeast Caucasus languages map en.svg|thumb|210px|Glavna območja [[severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodnokavkaških jezikov]]]] Avarci so skupni izraz; med Avarci je približno 15 subetničnih skupin, vključno z ljudstvi Avarci, [[Andijci|Andi]] in [[Didojci]]<ref>Ware and Kisriev, 2010. Dagestan: Russian Hegemony and Islamic Resistance in the North Caucasus, p.41.</ref> == Jezik == {{main|Avarščina}} [[File:H Mussayassul Party.jpg|150px|thumb|right|Slika avarskih žensk na zabavi, delo Halila Bega Musayassula, 1935]] Avarski jezik spada v [[Avaro-andijski jeziki|avaro-andijsko]] podskupino [[severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodne kavkaške]] jezikovne družine. Pisanje temelji na [[Cirilica|cirilici]], ki je nadomestila [[Arabska pisava|arabsko pisavo,]] ki se je uporabljala pred letom 1927, in [[Latinica|latinico,]] ki se je uporabljala med letoma 1927 in 1938. Več kot 60 % Avarov, ki živijo v Dagestanu, govori [[Ruščina|rusko]] kot svoj drugi jezik.{{citation needed|date=May 2022}} == Media files == <gallery> File:Murad Magomedov about Old Bulgars N-Caucasus.ogg|Avarian archeologist Dr. [[Murad Magomedov]] speaks in [[Russian language|Russian]] about ancient migration of Iranians, Turks and [[Proto-Mongols]] to the Caspian-Dagestan area. File:Adallo interview Sound 1a.ogg|Famous in Dagestan and the Dagestani diaspora in Turkey, the Avarian poet [[Adallo Ali]] (also known as Adallo Aliev) speaks about the Avar language and Avar poetry and literature. Part 1. File:Adallo interview Sound 1b.ogg|Adallo Ali speaks about the Avar language and Avar poetry and literature. Part 2. </gallery> == Glej tudi == * [[Avari|Panonski Avari]] * Vajnahi * [[Čerkezi]] == Sklici == {{Reflist|colwidth=20em}} == External links == {{Commons category|Avar people (Caucasus)}} <!-- for current and future use if material is uploaded --> {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Avarci}} <!-- [[Category:Avar people| ]] [[Category:Ethnic groups in Dagestan]] [[Category:Ethnic groups in Azerbaijan]] [[Category:Ethnic groups in Georgia (country)]] [[Category:Muslim ethnic groups of Russia]] [[Category:Muslim ethnic groups in the Caucasus]] [[Category:Indigenous peoples of the North Caucasus]] [[Category:Indigenous peoples of the South Caucasus]] [[Category:Ethnic groups in Turkey]] --> mhy74rgkxz9thzjmp9hylkkp4rm5pnt 6657734 6657567 2026-04-09T07:37:11Z Pinky sl 2932 /* Zgodovina */ 6657734 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Avars - Northeast Caucasian (Dagestan in Čečenija) {{Short description|Northeast Caucasian ethnic group}} {{about|sodobnih severovzhodni kavkaških Avarcih|srednjeveško etnično skupino iz Panonskega območja Srednje in Vzhodne Evrope|Panonski avari||}} {{Infobox ethnic group | group = Avarci | image = Shamil by Denier (cropped).jpg | image_caption = [[Imam Shamil]], an Avar who was the third Imam of the [[Caucasian Imamate]] and led 19th century resistance to [[Imperial Russia]]. | caption = Awaral (''also Ma'arulal'') | pop = {{circa}} 1,3 million<ref>{{cite web |title=Avar |url=https://www.ethnologue.com/language/ava/ |publisher=Ethnologue}} {{subscription required}}</ref> | total_ref = | popplace = | region1 = {{flag|Rusija}} *{{flag|Dagestan}} | pop1 = 1.012.074 (2021)<ref name="rus-census">{{Cite web |url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab1_VPN-2020.xlsx |title=Национальный состав населения Российской Федерации согласно переписи населения 2021 года|access-date=2023-01-05 |archive-date=2022-12-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221230204643/https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab1_VPN-2020.xlsx |language=ru}}</ref><br>956,831 (2021)<ref name="rus-census"/> | region2 = {{flag|Azerbajdžan}} | pop2 = 150.000 | ref2 = <ref>{{cite web|url=https://stat.gov.az/source/demoqraphy/ap/|title=Statistical Committee of Republic of Azerbaijan}}</ref> | region4 = {{flag|Ukrajina}} | region5 = {{KAZ}} | region6 = {{flag|Gruzija}} | pop6 = 1.060 | ref6 = <ref>{{cite web |title=Ethnic Composition of Georgia |url=http://csem.ge/wp-content/uploads/2016/10/Infographics-Ethnic-Composition-of-Georgia-1926-2014.pdf |publisher=CSEM |access-date=18 May 2019}}</ref> | langs = [[Avar language|Avar]] | rels = [[File:Allah-green.svg|15px]] [[Sunni Islam]]<ref>{{cite web|url=https://www.encyclopedia.com/social-sciences-and-law/anthropology-and-archaeology/people/avars|title=Avars - Encyclopedia.com|website=www.encyclopedia.com}}</ref> | related = Other [[Northeast Caucasian languages|Northeast Caucasian peoples]] (especially [[Andi people|Andis]], [[Akhvakh people|Akhvakhs]], [[Bagvalal people|Bagvalals]], [[Tindi people|Tindis]], [[Botlikh people|Botlikhs]], [[Godoberi people|Godoberis]], [[Chamalal people|Chamalals]], and [[Karata people|Karatas]]) | native_name = | native_name_lang = }} '''Avarci''' ({{langx|av|магӀарулал|maⱨarulal|gorjani}}),<ref>{{Cite web|url=https://bigenc.ru/ethnology/text/v/1797909|title=АВАРЦЫ • Большая российская энциклопедия - электронная версия|website=bigenc.ru|access-date=2022-04-30|archive-date=30 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220430182122/https://bigenc.ru/ethnology/text/v/1797909}}</ref><ref>{{cite book |author=Косвен М. О. |author2=Гарданов Б. А |url=https://books.google.com/books?id=EEFNAQAAIAAJ&q=%D0%90%D0%B2%D0%B0%D1%80%D1%86%D1%8B+(+%D1%81%D0%B0%D0%BC%D0%BE%D0%BD%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%B5+%E2%80%93+%D0%BC%D0%B0%D0%B0%D1%80%D1%83%D0%BB%D0%B0%D0%BB+) |title=Народы Кавказа |date=1960 |publisher=Институт этнографии имени Н.Н. Миклухо-Маклая}}</ref><ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=nEUHUYiOLyYC&q=%D0%90%D0%B2%D0%B0%D1%80%D1%86%D1%8B+(+%D1%81%D0%B0%D0%BC%D0%BE%D0%BD%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%B5+%E2%80%93+%D0%BC%D0%B0%D0%B0%D1%80%D1%83%D0%BB%D0%B0%D0%BB+) |title=Малая советская энциклопедия |date=1933 |publisher=Sovetskai︠a︡ ėnt︠s︡iklopedikia︡ |page=47}}</ref> so [[etnična skupina]] [[Severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodnega Kavkaza]]. Avarci so največja izmed več etničnih skupin, ki živijo v ruski republiki [[Dagestan]].<ref name="2010Census">{{ru-pop-ref|2010Census}}</ref> Avarci prebivajo na [[Severni Kavkaz|Severnem Kavkazu]] med [[Črno morje|Črnim]] in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]]. Podobno kot druge etnične skupine v regiji Severnega Kavkaza tudi Avarci živijo v starodavnih vaseh, ki se nahajajo približno 2.000 metrov nadmorske višine.<ref>{{cite journal|last=Pagani|first=Luca|title= High altitude adaptation in Daghestani populations from the Caucasus|journal=Human Genetics|date=9 September 2011|volume=131|issue=3|pages=423–33|doi=10.1007/s00439-011-1084-8 |pmid=21904933|pmc=3312735|display-authors=etal}}</ref> [[Avarščina|Avarski jezik,]] ki ga govorijo kavkaški Avarci, spada v družino [[Avaro-andijski jeziki|avaro-andijskih jezikov]]. Od 14. stoletja dalje je njihova prevladujoča religija [[Sunitizem|sunitski islam]]. == Etnonimi == Po mnenju ruskih zgodovinarjev iz 19. stoletja so Avare sosedje običajno imenovali z [[Eksonim in endonim|eksonimom]] '''Tavlinci''' (''tavlintsy''). [[Vasily Potto|Vasilij Potto]] je zapisal: »Besede v različnih jezikih imajo enak pomen ... gorski prebivalci [ali] gorjani.«<ref name="Кавказская война">''В. А. Потто.'' [http://thelib.ru/books/vasiliy_aleksandrovich_potto/kavkazskaya_voyna_tom_2_ermolovskoe_vremya-read-14.html Кавказская война в отдельных очерках, эпизодах, легендах и биографиях]: в 5 т. – СПб.: Тип. Е. Евдокимова, 1887–1889.</ref> Potto je trdil, da so se člani pogosto imenovali tudi z alternativnim [[Eksonim in endonim|endonimom]] {{Transliteracija|av|maarulal}}, ki prav tako pomeni »gorjan«.<ref name="Кавказская война"/> Večina tistih, ki so znani kot Tavlinci, izvira iz zgornjih delov dveh pritokov [[Sulak (reka)|reke Sulak]].<ref name="История войны и владычества русских на Кавказе">{{Cite web|url=http://www.runivers.ru/bookreader/books/9700/0513.gif|title=''Том I. Книга 1. Дубровин Николай Федорович.''}}</ref> == Zgodovina == V obdobju med 5. in 12. stoletjem se je v avarskih dolinah razširilo gruzijsko [[ortodoksija|ortodoksno krščanstvo]]. V času islamskih osvajanj so na [[Kavkaz]] prodrli [[Arabci]], ki so leta 639 zavzeli [[Armenija|Armenijo]], leta 643 pa [[Derbent|Derbent.]]<ref>{{Cite web|url=https://www.encyclopedia.com/environment/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/islam-islam-caucasus-and-middle-volga|title=Islam: Islam in the Caucasus and the Middle Volga &#124; Encyclopedia.com|website=www.encyclopedia.com}}</ref> Leta 736 so ustanovili [[Tbilijski emirat]]. Kasneje je večini današnjega Dagestana vladalo krščansko kraljestvo [[Sarir]]. Tudi [[Kraljevina Gruzija|Gruzijsko kraljestvo]] je bilo krščansko. Ko pa je Sarir v začetku 12. stoletja propadel in so vpadi Mongolov pod vodstvom [[Subedej|Subudeja]] in [[Džebe|Džebeja]] oslabili Gruzijo, se je krščanski vpliv na tem območju končal.<ref>V. Minorsky, "A History of Sharvan and Darband in the 10th–11th Centuries", Pub: W. Heffer & sons ltd. Cambridge, 1958.</ref> SNa pogorišču Sarirja je nastal [[Avarski kanat]], ki je bil pretežno muslimanska država.<ref name="Soviet Empires pg. 58">''An Ethnohistorical Dictionary of the Russian and Soviet Empires'', by James Stuart Olson, Lee Brigance Pappas, Nicholas Charles Pappas, p. 58.</ref> Edini ohranjeni spomenik arhitekture Sarirja je [[cerkev Datuna]] iz 10. stoletja v vasi Datuna. Zdi se, da mongolski vpadi niso prizadeli avarskega ozemlja, zavezništvo z [[Zlata horda|Zlato hordo]] pa je avarskim kanom celo prineslo gospodarski razcvet. Po zatonu Horde v 15. stoletju je na oblast prišel [[Šamhalat Kazi-Kumuha]], ki je podredil Avarski kanat. Od 16. stoletja dalje so [[Safavidi]] in [[osmanski Turki|Osmani]] začeli širiti svoje ozemlje na Kavkazu. Do sredine 16. stoletja so bila območja današnjega [[Dagestan|Dagestana]], vzhodne [[Gruzija|Gruzije]], [[Azerbajdžan|Azerbajdžana]] in [[Armenija|Armenije]] pod safavidsko oblastjo.<ref>''A Global Chronology of Conflict: From the Ancient World to the Modern Middle East'', Vol. II, ed. Spencer C. Tucker, (ABC-CLIO, 2010). 516.</ref> Območje današnje zahodne Gruzije je prišlo pod nadzor osmanskih Turkov.<ref>"The Reign of Suleiman the Magnificent, 1520–1566", V.J. Parry, ''A History of the Ottoman Empire to 1730'', ed. M.A. Cook ([[Cambridge University Press]], 1976), 94.</ref> Čeprav so osmanski Turki med [[Osmansko-safavidska vojna (1578–1590)|osmansko-safavidsko vojno (1578–1590)]] za kratek čas pridobili Dagestan, so Dagestan in številni in mnogi njegovi Avarci več stoletij ostali pod safavidsko oblastjo. Kljub safavidski vladavini so številne etnične skupine v Dagestanu, vključno z mnogimi Avarci, ohranile razmeroma visoko stopnjo svobode in samouprave. Po [[Rusko-perzijska vojna (1722–1723)|rusko-perzijski vojni (1722–1723)]] je Rusija za kratek čas odvzela Dagestan Safavidom. Afšaridi so v začetku 18. stoletja ponovno vzpostavili popoln nadzor nad Kavkazom med [[Nadir Šah|Nadir Šahovo]] kavkaško in dagestansko kampanjo. V istem času so Avarci v poznejših fazah Nadir Šahove dagestanske kampanje pri [[Andalal|Andalalu]] porazili eno od vojsk Nadir Šaha.<ref>Ramazan Gadzhimuradovich Abdulatipov. [https://books.google.com/books?id=cAYhAQAAMAAJ&q=nader+shah+andalal ''Russia and the Caucasus: On the Arduous Path to Unity'']. [[Lewiston, New York]]: [[Edwin Mellen Press]], 2000. p. 15.</ref> Po tej zmagi je avarskemu [[Umma Khan|Umma Kanu]] (vladal 1774–1801) uspelo izsiliti davek od večine kavkaških držav, vključno s [[Širvan|Širvanom]] in Gruzijo. [[File:Вид аварского села Кусур.jpg|thumb|Avarska vas [[Kusur, Republic of Dagestan|Kusur]], Dagestan]] Umma Kan je umrl leta 1801. Dve leti pozneje se je kanat po ruski aneksiji [[Gruzija|Gruzije]] in sklenitvi [[Georgievska pogodba|Georgievske pogodbe]] prostovoljno podredil ruski oblasti. To je bilo potrjeno šele po znatnih ruskih uspehih in zmagi v [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijski vojni (1804–1813)]], po kateri je Perzija Rusiji prepustila južni [[Dagestan]] in mnoga svoja druga kavkaška ozemlja.<ref>John F. Baddeley, ''The Russian Conquest of the Caucasus'', Longman, Green and Co., London: 1908, p. 90.</ref> [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajska pogodba]] iz leta 1828 je dokončno utrdila ruski nadzor nad Dagestanom in drugimi območji, kjer so živeli Avarci.<ref>Aksan, Virginia. (2014). ''Ottoman Wars, 1700–1870: An Empire Besieged''. p. 463. Routledge. {{ISBN|978-1-317-88403-3}}.</ref> Rusi so na območju Avarcev uvedli visoke davke, razlastili posestva in zgradili trdnjave. Avarsko prebivalstvo se je uprlo pod zastavo muslimanskega [[Kavkaški imanat|Dagestanskega imamata]]. [[kavkaška vojna|Kavkaška vojna]] je divjala do leta 1864, ko je bil Avarski kanat ukinjen. Nekateri Avarci niso želeli sodelovati z Rusi in so se izselili v Turčijo, kjer njihovi potomci živijo še danes. Kljub vojni in emigraciji so Avarci v sovjetskem obdobju ohranili položaj dominantne etnične skupine v Dagestanu. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so mnogi Avarci zapustili nerodovitno višavje in se preselili v rodovitne ravnice bližje obalam [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]{{citation needed|date=February 2024}} == Opis == [[File:Chechnya and Caucasus.png|thumb|right|250px|Zemljevid regije Severni Kavkaz]] Avarci so severovzhodno kavkaško ljudstvo, ki govori [[Avarščina|avarščino]], [[severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodno kavkaški jezik]]. Avarci naseljujejo večino goratega dela Dagestana, ter ravnice (v območjih [[Bujnaksk|Bujnakska]], [[Hasavjurt|Hasavjurta]], [[Kiziljurt|Kiziljurta]] in drugih). Zunaj Dagestana ruski Avarci živijo tudi v [[Čečenija|Čečeniji]] in [[Kalmikija|Kalmikiji]]. Leta 1999 je v Azerbajdžanu živelo 50.900 Avarcev. Do leta 2009 se je avarsko prebivalstvo v Azerbajdžanu zmanjšalo na 49.800.<ref name=azer>[http://www.eurasianet.org/resource/azerbaijan/hypermail/200103/0062.html Devlet İstatistik Komitesi] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071223062713/http://www.eurasianet.org/resource/azerbaijan/hypermail/200103/0062.html |date=23 December 2007 }}, [http://ii-elm.az/view.php?lang=az&menu=21&id=14 Azərbaycan Milli Elmlər Akademiyası İqtisadiyyat İnstitutu]{{dead link|date=September 2018|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref><ref name="azer2009">{{cite web|url=http://pop-stat.mashke.org/azerbaijan-ethnic2009.htm|title=Ethnic composition of Azerbaijan 2009|website=pop-stat.mashke.org}}</ref> V [[Gruzija|Gruziji]] je leta 2002 živelo 1.996 kvarelskih Avarcev.<ref name="georgia">{{cite web|url=http://pop-stat.mashke.org/georgia-ethnic-loc2014.htm |title=Ethnic composition of Georgia 2014 |publisher=Pop-stat.mashke.org |date= |access-date=2022-03-04}}</ref> [[File:Flag of Avars.svg|thumb|right|Simbol Avarskega kanata]] V [[Turčija|Turčiji]] Avarce obravnavajo kot »etnične Turke«, zato jih v popisih prebivalstva ne štejejo kot posebno etnično skupino. Zaradi tega je težko natančno določiti, koliko Avarcev živi v Turčiji. Po podatkih B. M. Ataeva, ki se opira na raziskavo A. M. Magomeddadajeva, bi moralo avarsko prebivalstvo leta 2005 šteti približno 53.000 ljudi.<ref>Ataev B.M ''Avars: Language, History, Writing''.-Machachkala:DSC RAS, 2005, {{ISBN|5-94434-055-X}} p.21.</ref> == Etnične skupine == [[File:Northeast Caucasus languages map en.svg|thumb|210px|Glavna območja [[severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodnih kavkaških jezikov]]]] Poimenovanje Avarci se uporablja kot skupni izraz; saj skupnost vključuje približno 15 subetničnih skupin. Mednje poleg samih Avarcev sodijo še [[Andijci]], [[Cezi]] (znani tudi kot Didojci).<ref>Ware and Kisriev, 2010. Dagestan: Russian Hegemony and Islamic Resistance in the North Caucasus, p.41.</ref> == Jezik == {{main|Avarščina}} [[File:H Mussayassul Party.jpg|150px|thumb|right|Slika avarskih žensk na zabavi, delo Halila Bega Musayassula, 1935]] Avarščina spada v [[Avaro-andijski jeziki|avaro-andijsko]] podskupino [[severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodne kavkaške]] jezikovne družine. Pisava temelji na [[Cirilica|cirilici]], ki je nadomestila [[Arabska pisava|arabsko pisavo,]] ki se je uporabljala pred letom 1927, in [[Latinica|latinico,]] ki je bila v uporabi med letoma 1927 in 1938. Več kot 60 % Avarcev, ki živijo v Dagestanu, govori [[Ruščina|rusko]] kot svoj drugi jezik.{{citation needed|date=May 2022}} == Medijske datoteke == <gallery> File:Murad Magomedov about Old Bulgars N-Caucasus.ogg|Avarski arheolog dr. [[Murad Magomedov]] v [[Ruščina|ruščini]] govori o antičnih migracijah Irancev, Turkov in [[Pramongoli|Pramongolov]] na območje Kaspijskega morja in Dagestana. File:Adallo interview Sound 1a.ogg|V Dagestanu in dagestanski diaspori v Turčiji znani avarski pesnik [[Adallo Ali]] (znan tudi kot Adallo Alijev) govori o [[Avarščina|avarščini]], avarski poeziji in književnosti. 1. del. File:Adallo interview Sound 1b.ogg|Adallo Ali govori o avarščini, avarski poeziji in književnosti. 2. del. </gallery> == Glej tudi == * [[Avari|Panonski Avari]] * Vajnahi * [[Čerkezi]] == Sklici == {{Reflist|colwidth=20em}} == External links == {{Commons category|Avar people (Caucasus)}} <!-- for current and future use if material is uploaded --> {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Avarci}} <!-- [[Category:Avar people| ]] [[Category:Ethnic groups in Dagestan]] [[Category:Ethnic groups in Azerbaijan]] [[Category:Ethnic groups in Georgia (country)]] [[Category:Muslim ethnic groups of Russia]] [[Category:Muslim ethnic groups in the Caucasus]] [[Category:Indigenous peoples of the North Caucasus]] [[Category:Indigenous peoples of the South Caucasus]] [[Category:Ethnic groups in Turkey]] --> gc1nkmobbh071jej2e2438gin4hkvs2 6657737 6657734 2026-04-09T07:41:18Z Pinky sl 2932 6657737 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Avars - Northeast Caucasian (Dagestan in Čečenija) {{Short description|Northeast Caucasian ethnic group}} {{about|sodobnih severovzhodni kavkaških Avarcih|srednjeveško etnično skupino iz Panonskega območja Srednje in Vzhodne Evrope|Panonski avari||}} {{Infobox ethnic group | group = Avarci | image = Shamil by Denier (cropped).jpg | image_caption = [[Imam Šamil]], Avarec, ki je bil tretji imam [[Kavkaški imamat|Kavkaškega imamata]] in je v 19. stoletju vodil odpor proti [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]]. | caption = Awaral (''tudi Ma'arulal'') | pop = {{circa}} 1,3 milijona<ref>{{cite web |title=Avar |url=https://www.ethnologue.com/language/ava/ |publisher=Ethnologue}} {{subscription required}}</ref> | total_ref = | popplace = | region1 = {{flag|Rusija}} *{{flag|Dagestan}} | pop1 = 1.012.074 (2021)<ref name="rus-census">{{Cite web |url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab1_VPN-2020.xlsx |title=Национальный состав населения Российской Федерации согласно переписи населения 2021 года|access-date=2023-01-05 |archive-date=2022-12-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221230204643/https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab1_VPN-2020.xlsx |language=ru}}</ref><br>956,831 (2021)<ref name="rus-census"/> | region2 = {{flag|Azerbajdžan}} | pop2 = 150.000 | ref2 = <ref>{{cite web|url=https://stat.gov.az/source/demoqraphy/ap/|title=Statistical Committee of Republic of Azerbaijan}}</ref> | region4 = {{flag|Ukrajina}} | region5 = {{KAZ}} | region6 = {{flag|Gruzija}} | pop6 = 1.060 | ref6 = <ref>{{cite web |title=Ethnic Composition of Georgia |url=http://csem.ge/wp-content/uploads/2016/10/Infographics-Ethnic-Composition-of-Georgia-1926-2014.pdf |publisher=CSEM |access-date=18 May 2019}}</ref> | langs = [[Avarščina]] | rels = [[File:Allah-green.svg|15px]] [[Sunitski islam]]<ref>{{cite web|url=https://www.encyclopedia.com/social-sciences-and-law/anthropology-and-archaeology/people/avars|title=Avars - Encyclopedia.com|website=www.encyclopedia.com}}</ref> | related = Druga [[Severnovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodna kavkaška ljudstva]] (zlasti [[Andijci]], [[Ahvahi]], [[Bagvalali]], [[Tindiji]], [[Botlihi]], [[Godoberiji]], [[Čamalali]] in [[Karati]]) | native_name = | native_name_lang = }} '''Avarci''' ({{langx|av|магӀарулал|maⱨarulal|gorjani}}),<ref>{{Cite web|url=https://bigenc.ru/ethnology/text/v/1797909|title=АВАРЦЫ • Большая российская энциклопедия - электронная версия|website=bigenc.ru|access-date=2022-04-30|archive-date=30 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220430182122/https://bigenc.ru/ethnology/text/v/1797909}}</ref><ref>{{cite book |author=Косвен М. О. |author2=Гарданов Б. А |url=https://books.google.com/books?id=EEFNAQAAIAAJ&q=%D0%90%D0%B2%D0%B0%D1%80%D1%86%D1%8B+(+%D1%81%D0%B0%D0%BC%D0%BE%D0%BD%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%B5+%E2%80%93+%D0%BC%D0%B0%D0%B0%D1%80%D1%83%D0%BB%D0%B0%D0%BB+) |title=Народы Кавказа |date=1960 |publisher=Институт этнографии имени Н.Н. Миклухо-Маклая}}</ref><ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=nEUHUYiOLyYC&q=%D0%90%D0%B2%D0%B0%D1%80%D1%86%D1%8B+(+%D1%81%D0%B0%D0%BC%D0%BE%D0%BD%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%B5+%E2%80%93+%D0%BC%D0%B0%D0%B0%D1%80%D1%83%D0%BB%D0%B0%D0%BB+) |title=Малая советская энциклопедия |date=1933 |publisher=Sovetskai︠a︡ ėnt︠s︡iklopedikia︡ |page=47}}</ref> so [[etnična skupina]] [[Severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodnega Kavkaza]]. Avarci so največja izmed več etničnih skupin, ki živijo v ruski republiki [[Dagestan]].<ref name="2010Census">{{ru-pop-ref|2010Census}}</ref> Avarci prebivajo na [[Severni Kavkaz|Severnem Kavkazu]] med [[Črno morje|Črnim]] in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]]. Podobno kot druge etnične skupine v regiji Severnega Kavkaza tudi Avarci živijo v starodavnih vaseh, ki se nahajajo približno 2.000 metrov nadmorske višine.<ref>{{cite journal|last=Pagani|first=Luca|title= High altitude adaptation in Daghestani populations from the Caucasus|journal=Human Genetics|date=9 September 2011|volume=131|issue=3|pages=423–33|doi=10.1007/s00439-011-1084-8 |pmid=21904933|pmc=3312735|display-authors=etal}}</ref> [[Avarščina|Avarski jezik,]] ki ga govorijo kavkaški Avarci, spada v družino [[Avaro-andijski jeziki|avaro-andijskih jezikov]]. Od 14. stoletja dalje je njihova prevladujoča religija [[Sunitizem|sunitski islam]]. == Etnonimi == Po mnenju ruskih zgodovinarjev iz 19. stoletja so Avare sosedje običajno imenovali z [[Eksonim in endonim|eksonimom]] '''Tavlinci''' (''tavlintsy''). [[Vasily Potto|Vasilij Potto]] je zapisal: »Besede v različnih jezikih imajo enak pomen ... gorski prebivalci [ali] gorjani.«<ref name="Кавказская война">''В. А. Потто.'' [http://thelib.ru/books/vasiliy_aleksandrovich_potto/kavkazskaya_voyna_tom_2_ermolovskoe_vremya-read-14.html Кавказская война в отдельных очерках, эпизодах, легендах и биографиях]: в 5 т. – СПб.: Тип. Е. Евдокимова, 1887–1889.</ref> Potto je trdil, da so se člani pogosto imenovali tudi z alternativnim [[Eksonim in endonim|endonimom]] {{Transliteracija|av|maarulal}}, ki prav tako pomeni »gorjan«.<ref name="Кавказская война"/> Večina tistih, ki so znani kot Tavlinci, izvira iz zgornjih delov dveh pritokov [[Sulak (reka)|reke Sulak]].<ref name="История войны и владычества русских на Кавказе">{{Cite web|url=http://www.runivers.ru/bookreader/books/9700/0513.gif|title=''Том I. Книга 1. Дубровин Николай Федорович.''}}</ref> == Zgodovina == V obdobju med 5. in 12. stoletjem se je v avarskih dolinah razširilo gruzijsko [[ortodoksija|ortodoksno krščanstvo]]. V času islamskih osvajanj so na [[Kavkaz]] prodrli [[Arabci]], ki so leta 639 zavzeli [[Armenija|Armenijo]], leta 643 pa [[Derbent|Derbent.]]<ref>{{Cite web|url=https://www.encyclopedia.com/environment/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/islam-islam-caucasus-and-middle-volga|title=Islam: Islam in the Caucasus and the Middle Volga &#124; Encyclopedia.com|website=www.encyclopedia.com}}</ref> Leta 736 so ustanovili [[Tbilijski emirat]]. Kasneje je večini današnjega Dagestana vladalo krščansko kraljestvo [[Sarir]]. Tudi [[Kraljevina Gruzija|Gruzijsko kraljestvo]] je bilo krščansko. Ko pa je Sarir v začetku 12. stoletja propadel in so vpadi Mongolov pod vodstvom [[Subedej|Subudeja]] in [[Džebe|Džebeja]] oslabili Gruzijo, se je krščanski vpliv na tem območju končal.<ref>V. Minorsky, "A History of Sharvan and Darband in the 10th–11th Centuries", Pub: W. Heffer & sons ltd. Cambridge, 1958.</ref> SNa pogorišču Sarirja je nastal [[Avarski kanat]], ki je bil pretežno muslimanska država.<ref name="Soviet Empires pg. 58">''An Ethnohistorical Dictionary of the Russian and Soviet Empires'', by James Stuart Olson, Lee Brigance Pappas, Nicholas Charles Pappas, p. 58.</ref> Edini ohranjeni spomenik arhitekture Sarirja je [[cerkev Datuna]] iz 10. stoletja v vasi Datuna. Zdi se, da mongolski vpadi niso prizadeli avarskega ozemlja, zavezništvo z [[Zlata horda|Zlato hordo]] pa je avarskim kanom celo prineslo gospodarski razcvet. Po zatonu Horde v 15. stoletju je na oblast prišel [[Šamhalat Kazi-Kumuha]], ki je podredil Avarski kanat. Od 16. stoletja dalje so [[Safavidi]] in [[osmanski Turki|Osmani]] začeli širiti svoje ozemlje na Kavkazu. Do sredine 16. stoletja so bila območja današnjega [[Dagestan|Dagestana]], vzhodne [[Gruzija|Gruzije]], [[Azerbajdžan|Azerbajdžana]] in [[Armenija|Armenije]] pod safavidsko oblastjo.<ref>''A Global Chronology of Conflict: From the Ancient World to the Modern Middle East'', Vol. II, ed. Spencer C. Tucker, (ABC-CLIO, 2010). 516.</ref> Območje današnje zahodne Gruzije je prišlo pod nadzor osmanskih Turkov.<ref>"The Reign of Suleiman the Magnificent, 1520–1566", V.J. Parry, ''A History of the Ottoman Empire to 1730'', ed. M.A. Cook ([[Cambridge University Press]], 1976), 94.</ref> Čeprav so osmanski Turki med [[Osmansko-safavidska vojna (1578–1590)|osmansko-safavidsko vojno (1578–1590)]] za kratek čas pridobili Dagestan, so Dagestan in številni in mnogi njegovi Avarci več stoletij ostali pod safavidsko oblastjo. Kljub safavidski vladavini so številne etnične skupine v Dagestanu, vključno z mnogimi Avarci, ohranile razmeroma visoko stopnjo svobode in samouprave. Po [[Rusko-perzijska vojna (1722–1723)|rusko-perzijski vojni (1722–1723)]] je Rusija za kratek čas odvzela Dagestan Safavidom. Afšaridi so v začetku 18. stoletja ponovno vzpostavili popoln nadzor nad Kavkazom med [[Nadir Šah|Nadir Šahovo]] kavkaško in dagestansko kampanjo. V istem času so Avarci v poznejših fazah Nadir Šahove dagestanske kampanje pri [[Andalal|Andalalu]] porazili eno od vojsk Nadir Šaha.<ref>Ramazan Gadzhimuradovich Abdulatipov. [https://books.google.com/books?id=cAYhAQAAMAAJ&q=nader+shah+andalal ''Russia and the Caucasus: On the Arduous Path to Unity'']. [[Lewiston, New York]]: [[Edwin Mellen Press]], 2000. p. 15.</ref> Po tej zmagi je avarskemu [[Umma Khan|Umma Kanu]] (vladal 1774–1801) uspelo izsiliti davek od večine kavkaških držav, vključno s [[Širvan|Širvanom]] in Gruzijo. [[File:Вид аварского села Кусур.jpg|thumb|Avarska vas [[Kusur, Republic of Dagestan|Kusur]], Dagestan]] Umma Kan je umrl leta 1801. Dve leti pozneje se je kanat po ruski aneksiji [[Gruzija|Gruzije]] in sklenitvi [[Georgievska pogodba|Georgievske pogodbe]] prostovoljno podredil ruski oblasti. To je bilo potrjeno šele po znatnih ruskih uspehih in zmagi v [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijski vojni (1804–1813)]], po kateri je Perzija Rusiji prepustila južni [[Dagestan]] in mnoga svoja druga kavkaška ozemlja.<ref>John F. Baddeley, ''The Russian Conquest of the Caucasus'', Longman, Green and Co., London: 1908, p. 90.</ref> [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajska pogodba]] iz leta 1828 je dokončno utrdila ruski nadzor nad Dagestanom in drugimi območji, kjer so živeli Avarci.<ref>Aksan, Virginia. (2014). ''Ottoman Wars, 1700–1870: An Empire Besieged''. p. 463. Routledge. {{ISBN|978-1-317-88403-3}}.</ref> Rusi so na območju Avarcev uvedli visoke davke, razlastili posestva in zgradili trdnjave. Avarsko prebivalstvo se je uprlo pod zastavo muslimanskega [[Kavkaški imanat|Dagestanskega imamata]]. [[kavkaška vojna|Kavkaška vojna]] je divjala do leta 1864, ko je bil Avarski kanat ukinjen. Nekateri Avarci niso želeli sodelovati z Rusi in so se izselili v Turčijo, kjer njihovi potomci živijo še danes. Kljub vojni in emigraciji so Avarci v sovjetskem obdobju ohranili položaj dominantne etnične skupine v Dagestanu. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so mnogi Avarci zapustili nerodovitno višavje in se preselili v rodovitne ravnice bližje obalam [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]{{citation needed|date=February 2024}} == Opis == [[File:Chechnya and Caucasus.png|thumb|right|250px|Zemljevid regije Severni Kavkaz]] Avarci so severovzhodno kavkaško ljudstvo, ki govori [[Avarščina|avarščino]], [[severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodno kavkaški jezik]]. Avarci naseljujejo večino goratega dela Dagestana, ter ravnice (v območjih [[Bujnaksk|Bujnakska]], [[Hasavjurt|Hasavjurta]], [[Kiziljurt|Kiziljurta]] in drugih). Zunaj Dagestana ruski Avarci živijo tudi v [[Čečenija|Čečeniji]] in [[Kalmikija|Kalmikiji]]. Leta 1999 je v Azerbajdžanu živelo 50.900 Avarcev. Do leta 2009 se je avarsko prebivalstvo v Azerbajdžanu zmanjšalo na 49.800.<ref name=azer>[http://www.eurasianet.org/resource/azerbaijan/hypermail/200103/0062.html Devlet İstatistik Komitesi] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071223062713/http://www.eurasianet.org/resource/azerbaijan/hypermail/200103/0062.html |date=23 December 2007 }}, [http://ii-elm.az/view.php?lang=az&menu=21&id=14 Azərbaycan Milli Elmlər Akademiyası İqtisadiyyat İnstitutu]{{dead link|date=September 2018|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref><ref name="azer2009">{{cite web|url=http://pop-stat.mashke.org/azerbaijan-ethnic2009.htm|title=Ethnic composition of Azerbaijan 2009|website=pop-stat.mashke.org}}</ref> V [[Gruzija|Gruziji]] je leta 2002 živelo 1.996 kvarelskih Avarcev.<ref name="georgia">{{cite web|url=http://pop-stat.mashke.org/georgia-ethnic-loc2014.htm |title=Ethnic composition of Georgia 2014 |publisher=Pop-stat.mashke.org |date= |access-date=2022-03-04}}</ref> [[File:Flag of Avars.svg|thumb|right|Simbol Avarskega kanata]] V [[Turčija|Turčiji]] Avarce obravnavajo kot »etnične Turke«, zato jih v popisih prebivalstva ne štejejo kot posebno etnično skupino. Zaradi tega je težko natančno določiti, koliko Avarcev živi v Turčiji. Po podatkih B. M. Ataeva, ki se opira na raziskavo A. M. Magomeddadajeva, bi moralo avarsko prebivalstvo leta 2005 šteti približno 53.000 ljudi.<ref>Ataev B.M ''Avars: Language, History, Writing''.-Machachkala:DSC RAS, 2005, {{ISBN|5-94434-055-X}} p.21.</ref> == Etnične skupine == [[File:Northeast Caucasus languages map en.svg|thumb|210px|Glavna območja [[severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodnih kavkaških jezikov]]]] Poimenovanje Avarci se uporablja kot skupni izraz; saj skupnost vključuje približno 15 subetničnih skupin. Mednje poleg samih Avarcev sodijo še [[Andijci]], [[Cezi]] (znani tudi kot Didojci).<ref>Ware and Kisriev, 2010. Dagestan: Russian Hegemony and Islamic Resistance in the North Caucasus, p.41.</ref> == Jezik == {{main|Avarščina}} [[File:H Mussayassul Party.jpg|150px|thumb|right|Slika avarskih žensk na zabavi, delo Halila Bega Musayassula, 1935]] Avarščina spada v [[Avaro-andijski jeziki|avaro-andijsko]] podskupino [[severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodne kavkaške]] jezikovne družine. Pisava temelji na [[Cirilica|cirilici]], ki je nadomestila [[Arabska pisava|arabsko pisavo,]] ki se je uporabljala pred letom 1927, in [[Latinica|latinico,]] ki je bila v uporabi med letoma 1927 in 1938. Več kot 60 % Avarcev, ki živijo v Dagestanu, govori [[Ruščina|rusko]] kot svoj drugi jezik.{{citation needed|date=May 2022}} == Medijske datoteke == <gallery> File:Murad Magomedov about Old Bulgars N-Caucasus.ogg|Avarski arheolog dr. [[Murad Magomedov]] v [[Ruščina|ruščini]] govori o antičnih migracijah Irancev, Turkov in [[Pramongoli|Pramongolov]] na območje Kaspijskega morja in Dagestana. File:Adallo interview Sound 1a.ogg|V Dagestanu in dagestanski diaspori v Turčiji znani avarski pesnik [[Adallo Ali]] (znan tudi kot Adallo Alijev) govori o [[Avarščina|avarščini]], avarski poeziji in književnosti. 1. del. File:Adallo interview Sound 1b.ogg|Adallo Ali govori o avarščini, avarski poeziji in književnosti. 2. del. </gallery> == Glej tudi == * [[Avari|Panonski Avari]] * Vajnahi * [[Čerkezi]] == Sklici == {{Reflist|colwidth=20em}} == External links == {{Commons category|Avar people (Caucasus)}} <!-- for current and future use if material is uploaded --> {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Avarci}} <!-- [[Category:Avar people| ]] [[Category:Ethnic groups in Dagestan]] [[Category:Ethnic groups in Azerbaijan]] [[Category:Ethnic groups in Georgia (country)]] [[Category:Muslim ethnic groups of Russia]] [[Category:Muslim ethnic groups in the Caucasus]] [[Category:Indigenous peoples of the North Caucasus]] [[Category:Indigenous peoples of the South Caucasus]] [[Category:Ethnic groups in Turkey]] --> l2wrga446u22009wwl1hzrjfbowyjej 6657742 6657737 2026-04-09T07:50:46Z Pinky sl 2932 6657742 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} Avars - Northeast Caucasian (Dagestan in Čečenija) {{Short description|Northeast Caucasian ethnic group}} {{about|sodobnih severovzhodni kavkaških Avarcih|srednjeveško etnično skupino iz Panonskega območja Srednje in Vzhodne Evrope|Panonski avari||}} {{Infobox ethnic group | group = Avarci | image = Shamil by Denier (cropped).jpg | image_caption = [[Imam Šamil]], Avarec, ki je bil tretji imam [[Kavkaški imamat|Kavkaškega imamata]] in je v 19. stoletju vodil odpor proti [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]]. | caption = Awaral (''tudi Ma'arulal'') | pop = {{circa}} 1,3 milijona<ref>{{cite web |title=Avar |url=https://www.ethnologue.com/language/ava/ |publisher=Ethnologue}} {{subscription required}}</ref> | total_ref = | popplace = | region1 = {{flag|Rusija}} *{{flag|Dagestan}} | pop1 = 1.012.074 (2021)<ref name="rus-census">{{Cite web |url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab1_VPN-2020.xlsx |title=Национальный состав населения Российской Федерации согласно переписи населения 2021 года|access-date=2023-01-05 |archive-date=2022-12-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221230204643/https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab1_VPN-2020.xlsx |language=ru}}</ref><br>956,831 (2021)<ref name="rus-census"/> | region2 = {{flag|Azerbajdžan}} | pop2 = 150.000 | ref2 = <ref>{{cite web|url=https://stat.gov.az/source/demoqraphy/ap/|title=Statistical Committee of Republic of Azerbaijan}}</ref> | region4 = {{flag|Ukrajina}} | region5 = {{KAZ}} | region6 = {{flag|Gruzija}} | pop6 = 1.060 | ref6 = <ref>{{cite web |title=Ethnic Composition of Georgia |url=http://csem.ge/wp-content/uploads/2016/10/Infographics-Ethnic-Composition-of-Georgia-1926-2014.pdf |publisher=CSEM |access-date=18 May 2019}}</ref> | langs = [[Avarščina]] | rels = [[File:Allah-green.svg|15px]] [[Sunitski islam]]<ref>{{cite web|url=https://www.encyclopedia.com/social-sciences-and-law/anthropology-and-archaeology/people/avars|title=Avars - Encyclopedia.com|website=www.encyclopedia.com}}</ref> | related = Druga [[Severnovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodna kavkaška ljudstva]] (zlasti [[Andijci]], [[Ahvahci]], [[Bagualali]], [[Tindijci]], [[Botlihci]], [[Godoberijci]], [[Čamalali]] in [[Karatinci]]) | native_name = | native_name_lang = }} '''Avarci''' ({{langx|av|магӀарулал|maⱨarulal|gorjani}}),<ref>{{Cite web|url=https://bigenc.ru/ethnology/text/v/1797909|title=АВАРЦЫ • Большая российская энциклопедия - электронная версия|website=bigenc.ru|access-date=2022-04-30|archive-date=30 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220430182122/https://bigenc.ru/ethnology/text/v/1797909}}</ref><ref>{{cite book |author=Косвен М. О. |author2=Гарданов Б. А |url=https://books.google.com/books?id=EEFNAQAAIAAJ&q=%D0%90%D0%B2%D0%B0%D1%80%D1%86%D1%8B+(+%D1%81%D0%B0%D0%BC%D0%BE%D0%BD%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%B5+%E2%80%93+%D0%BC%D0%B0%D0%B0%D1%80%D1%83%D0%BB%D0%B0%D0%BB+) |title=Народы Кавказа |date=1960 |publisher=Институт этнографии имени Н.Н. Миклухо-Маклая}}</ref><ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=nEUHUYiOLyYC&q=%D0%90%D0%B2%D0%B0%D1%80%D1%86%D1%8B+(+%D1%81%D0%B0%D0%BC%D0%BE%D0%BD%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%B5+%E2%80%93+%D0%BC%D0%B0%D0%B0%D1%80%D1%83%D0%BB%D0%B0%D0%BB+) |title=Малая советская энциклопедия |date=1933 |publisher=Sovetskai︠a︡ ėnt︠s︡iklopedikia︡ |page=47}}</ref> so [[etnična skupina]] [[Severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodnega Kavkaza]]. Avarci so največja izmed več etničnih skupin, ki živijo v ruski republiki [[Dagestan]].<ref name="2010Census">{{ru-pop-ref|2010Census}}</ref> Avarci prebivajo na [[Severni Kavkaz|Severnem Kavkazu]] med [[Črno morje|Črnim]] in [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]]. Podobno kot druge etnične skupine v regiji Severnega Kavkaza tudi Avarci živijo v starodavnih vaseh, ki se nahajajo približno 2.000 metrov nadmorske višine.<ref>{{cite journal|last=Pagani|first=Luca|title= High altitude adaptation in Daghestani populations from the Caucasus|journal=Human Genetics|date=9 September 2011|volume=131|issue=3|pages=423–33|doi=10.1007/s00439-011-1084-8 |pmid=21904933|pmc=3312735|display-authors=etal}}</ref> [[Avarščina|Avarski jezik,]] ki ga govorijo kavkaški Avarci, spada v družino [[Avaro-andijski jeziki|avaro-andijskih jezikov]]. Od 14. stoletja dalje je njihova prevladujoča religija [[Sunitizem|sunitski islam]]. == Etnonimi == Po mnenju ruskih zgodovinarjev iz 19. stoletja so Avare sosedje običajno imenovali z [[Eksonim in endonim|eksonimom]] '''Tavlinci''' (''tavlintsy''). [[Vasily Potto|Vasilij Potto]] je zapisal: »Besede v različnih jezikih imajo enak pomen ... gorski prebivalci [ali] gorjani.«<ref name="Кавказская война">''В. А. Потто.'' [http://thelib.ru/books/vasiliy_aleksandrovich_potto/kavkazskaya_voyna_tom_2_ermolovskoe_vremya-read-14.html Кавказская война в отдельных очерках, эпизодах, легендах и биографиях]: в 5 т. – СПб.: Тип. Е. Евдокимова, 1887–1889.</ref> Potto je trdil, da so se člani pogosto imenovali tudi z alternativnim [[Eksonim in endonim|endonimom]] {{Transliteracija|av|maarulal}}, ki prav tako pomeni »gorjan«.<ref name="Кавказская война"/> Večina tistih, ki so znani kot Tavlinci, izvira iz zgornjih delov dveh pritokov [[Sulak (reka)|reke Sulak]].<ref name="История войны и владычества русских на Кавказе">{{Cite web|url=http://www.runivers.ru/bookreader/books/9700/0513.gif|title=''Том I. Книга 1. Дубровин Николай Федорович.''}}</ref> == Zgodovina == V obdobju med 5. in 12. stoletjem se je v avarskih dolinah razširilo gruzijsko [[ortodoksija|ortodoksno krščanstvo]]. V času islamskih osvajanj so na [[Kavkaz]] prodrli [[Arabci]], ki so leta 639 zavzeli [[Armenija|Armenijo]], leta 643 pa [[Derbent|Derbent.]]<ref>{{Cite web|url=https://www.encyclopedia.com/environment/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/islam-islam-caucasus-and-middle-volga|title=Islam: Islam in the Caucasus and the Middle Volga &#124; Encyclopedia.com|website=www.encyclopedia.com}}</ref> Leta 736 so ustanovili [[Tbilijski emirat]]. Kasneje je večini današnjega Dagestana vladalo krščansko kraljestvo [[Sarir]]. Tudi [[Kraljevina Gruzija|Gruzijsko kraljestvo]] je bilo krščansko. Ko pa je Sarir v začetku 12. stoletja propadel in so vpadi Mongolov pod vodstvom [[Subedej|Subudeja]] in [[Džebe|Džebeja]] oslabili Gruzijo, se je krščanski vpliv na tem območju končal.<ref>V. Minorsky, "A History of Sharvan and Darband in the 10th–11th Centuries", Pub: W. Heffer & sons ltd. Cambridge, 1958.</ref> SNa pogorišču Sarirja je nastal [[Avarski kanat]], ki je bil pretežno muslimanska država.<ref name="Soviet Empires pg. 58">''An Ethnohistorical Dictionary of the Russian and Soviet Empires'', by James Stuart Olson, Lee Brigance Pappas, Nicholas Charles Pappas, p. 58.</ref> Edini ohranjeni spomenik arhitekture Sarirja je [[cerkev Datuna]] iz 10. stoletja v vasi Datuna. Zdi se, da mongolski vpadi niso prizadeli avarskega ozemlja, zavezništvo z [[Zlata horda|Zlato hordo]] pa je avarskim kanom celo prineslo gospodarski razcvet. Po zatonu Horde v 15. stoletju je na oblast prišel [[Šamhalat Kazi-Kumuha]], ki je podredil Avarski kanat. Od 16. stoletja dalje so [[Safavidi]] in [[osmanski Turki|Osmani]] začeli širiti svoje ozemlje na Kavkazu. Do sredine 16. stoletja so bila območja današnjega [[Dagestan|Dagestana]], vzhodne [[Gruzija|Gruzije]], [[Azerbajdžan|Azerbajdžana]] in [[Armenija|Armenije]] pod safavidsko oblastjo.<ref>''A Global Chronology of Conflict: From the Ancient World to the Modern Middle East'', Vol. II, ed. Spencer C. Tucker, (ABC-CLIO, 2010). 516.</ref> Območje današnje zahodne Gruzije je prišlo pod nadzor osmanskih Turkov.<ref>"The Reign of Suleiman the Magnificent, 1520–1566", V.J. Parry, ''A History of the Ottoman Empire to 1730'', ed. M.A. Cook ([[Cambridge University Press]], 1976), 94.</ref> Čeprav so osmanski Turki med [[Osmansko-safavidska vojna (1578–1590)|osmansko-safavidsko vojno (1578–1590)]] za kratek čas pridobili Dagestan, so Dagestan in številni in mnogi njegovi Avarci več stoletij ostali pod safavidsko oblastjo. Kljub safavidski vladavini so številne etnične skupine v Dagestanu, vključno z mnogimi Avarci, ohranile razmeroma visoko stopnjo svobode in samouprave. Po [[Rusko-perzijska vojna (1722–1723)|rusko-perzijski vojni (1722–1723)]] je Rusija za kratek čas odvzela Dagestan Safavidom. Afšaridi so v začetku 18. stoletja ponovno vzpostavili popoln nadzor nad Kavkazom med [[Nadir Šah|Nadir Šahovo]] kavkaško in dagestansko kampanjo. V istem času so Avarci v poznejših fazah Nadir Šahove dagestanske kampanje pri [[Andalal|Andalalu]] porazili eno od vojsk Nadir Šaha.<ref>Ramazan Gadzhimuradovich Abdulatipov. [https://books.google.com/books?id=cAYhAQAAMAAJ&q=nader+shah+andalal ''Russia and the Caucasus: On the Arduous Path to Unity'']. [[Lewiston, New York]]: [[Edwin Mellen Press]], 2000. p. 15.</ref> Po tej zmagi je avarskemu [[Umma Khan|Umma Kanu]] (vladal 1774–1801) uspelo izsiliti davek od večine kavkaških držav, vključno s [[Širvan|Širvanom]] in Gruzijo. [[File:Вид аварского села Кусур.jpg|thumb|Avarska vas [[Kusur, Republic of Dagestan|Kusur]], Dagestan]] Umma Kan je umrl leta 1801. Dve leti pozneje se je kanat po ruski aneksiji [[Gruzija|Gruzije]] in sklenitvi [[Georgievska pogodba|Georgievske pogodbe]] prostovoljno podredil ruski oblasti. To je bilo potrjeno šele po znatnih ruskih uspehih in zmagi v [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)|rusko-perzijski vojni (1804–1813)]], po kateri je Perzija Rusiji prepustila južni [[Dagestan]] in mnoga svoja druga kavkaška ozemlja.<ref>John F. Baddeley, ''The Russian Conquest of the Caucasus'', Longman, Green and Co., London: 1908, p. 90.</ref> [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajska pogodba]] iz leta 1828 je dokončno utrdila ruski nadzor nad Dagestanom in drugimi območji, kjer so živeli Avarci.<ref>Aksan, Virginia. (2014). ''Ottoman Wars, 1700–1870: An Empire Besieged''. p. 463. Routledge. {{ISBN|978-1-317-88403-3}}.</ref> Rusi so na območju Avarcev uvedli visoke davke, razlastili posestva in zgradili trdnjave. Avarsko prebivalstvo se je uprlo pod zastavo muslimanskega [[Kavkaški imanat|Dagestanskega imamata]]. [[kavkaška vojna|Kavkaška vojna]] je divjala do leta 1864, ko je bil Avarski kanat ukinjen. Nekateri Avarci niso želeli sodelovati z Rusi in so se izselili v Turčijo, kjer njihovi potomci živijo še danes. Kljub vojni in emigraciji so Avarci v sovjetskem obdobju ohranili položaj dominantne etnične skupine v Dagestanu. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so mnogi Avarci zapustili nerodovitno višavje in se preselili v rodovitne ravnice bližje obalam [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]{{citation needed|date=February 2024}} == Opis == [[File:Chechnya and Caucasus.png|thumb|right|250px|Zemljevid regije Severni Kavkaz]] Avarci so severovzhodno kavkaško ljudstvo, ki govori [[Avarščina|avarščino]], [[severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodno kavkaški jezik]]. Avarci naseljujejo večino goratega dela Dagestana, ter ravnice (v območjih [[Bujnaksk|Bujnakska]], [[Hasavjurt|Hasavjurta]], [[Kiziljurt|Kiziljurta]] in drugih). Zunaj Dagestana ruski Avarci živijo tudi v [[Čečenija|Čečeniji]] in [[Kalmikija|Kalmikiji]]. Leta 1999 je v Azerbajdžanu živelo 50.900 Avarcev. Do leta 2009 se je avarsko prebivalstvo v Azerbajdžanu zmanjšalo na 49.800.<ref name=azer>[http://www.eurasianet.org/resource/azerbaijan/hypermail/200103/0062.html Devlet İstatistik Komitesi] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20071223062713/http://www.eurasianet.org/resource/azerbaijan/hypermail/200103/0062.html |date=23 December 2007 }}, [http://ii-elm.az/view.php?lang=az&menu=21&id=14 Azərbaycan Milli Elmlər Akademiyası İqtisadiyyat İnstitutu]{{dead link|date=September 2018|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref><ref name="azer2009">{{cite web|url=http://pop-stat.mashke.org/azerbaijan-ethnic2009.htm|title=Ethnic composition of Azerbaijan 2009|website=pop-stat.mashke.org}}</ref> V [[Gruzija|Gruziji]] je leta 2002 živelo 1.996 kvarelskih Avarcev.<ref name="georgia">{{cite web|url=http://pop-stat.mashke.org/georgia-ethnic-loc2014.htm |title=Ethnic composition of Georgia 2014 |publisher=Pop-stat.mashke.org |date= |access-date=2022-03-04}}</ref> [[File:Flag of Avars.svg|thumb|right|Simbol Avarskega kanata]] V [[Turčija|Turčiji]] Avarce obravnavajo kot »etnične Turke«, zato jih v popisih prebivalstva ne štejejo kot posebno etnično skupino. Zaradi tega je težko natančno določiti, koliko Avarcev živi v Turčiji. Po podatkih B. M. Ataeva, ki se opira na raziskavo A. M. Magomeddadajeva, bi moralo avarsko prebivalstvo leta 2005 šteti približno 53.000 ljudi.<ref>Ataev B.M ''Avars: Language, History, Writing''.-Machachkala:DSC RAS, 2005, {{ISBN|5-94434-055-X}} p.21.</ref> == Etnične skupine == [[File:Northeast Caucasus languages map en.svg|thumb|210px|Glavna območja [[severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodnih kavkaških jezikov]]]] Poimenovanje Avarci se uporablja kot skupni izraz; saj skupnost vključuje približno 15 subetničnih skupin. Mednje poleg samih Avarcev sodijo še [[Andijci]], [[Cezi]] (znani tudi kot Didojci).<ref>Ware and Kisriev, 2010. Dagestan: Russian Hegemony and Islamic Resistance in the North Caucasus, p.41.</ref> == Jezik == {{main|Avarščina}} [[File:H Mussayassul Party.jpg|150px|thumb|right|Slika avarskih žensk na zabavi, delo Halila Bega Musayassula, 1935]] Avarščina spada v [[Avaro-andijski jeziki|avaro-andijsko]] podskupino [[severovzhodni kavkaški jeziki|severovzhodne kavkaške]] jezikovne družine. Pisava temelji na [[Cirilica|cirilici]], ki je nadomestila [[Arabska pisava|arabsko pisavo,]] ki se je uporabljala pred letom 1927, in [[Latinica|latinico,]] ki je bila v uporabi med letoma 1927 in 1938. Več kot 60 % Avarcev, ki živijo v Dagestanu, govori [[Ruščina|rusko]] kot svoj drugi jezik.{{citation needed|date=May 2022}} == Medijske datoteke == <gallery> File:Murad Magomedov about Old Bulgars N-Caucasus.ogg|Avarski arheolog dr. [[Murad Magomedov]] v [[Ruščina|ruščini]] govori o antičnih migracijah Irancev, Turkov in [[Pramongoli|Pramongolov]] na območje Kaspijskega morja in Dagestana. File:Adallo interview Sound 1a.ogg|V Dagestanu in dagestanski diaspori v Turčiji znani avarski pesnik [[Adallo Ali]] (znan tudi kot Adallo Alijev) govori o [[Avarščina|avarščini]], avarski poeziji in književnosti. 1. del. File:Adallo interview Sound 1b.ogg|Adallo Ali govori o avarščini, avarski poeziji in književnosti. 2. del. </gallery> == Glej tudi == * [[Avari|Panonski Avari]] * Vajnahi * [[Čerkezi]] == Sklici == {{Reflist|colwidth=20em}} == External links == {{Commons category|Avar people (Caucasus)}} <!-- for current and future use if material is uploaded --> {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Avarci}} <!-- [[Category:Avar people| ]] [[Category:Ethnic groups in Dagestan]] [[Category:Ethnic groups in Azerbaijan]] [[Category:Ethnic groups in Georgia (country)]] [[Category:Muslim ethnic groups of Russia]] [[Category:Muslim ethnic groups in the Caucasus]] [[Category:Indigenous peoples of the North Caucasus]] [[Category:Indigenous peoples of the South Caucasus]] [[Category:Ethnic groups in Turkey]] --> olekeotj8prg8dzayguz71d4sfp6gmb 6657760 6657742 2026-04-09T08:02:24Z Pinky sl 2932 Zamenjava strani s/z '{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}' 6657760 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} auvhhros2k32ibe8ueg7g3mgt90qysu 0 112775 6657471 5601218 2026-04-08T13:27:32Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6657471 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Budanje]] 38<br>5271 [[Vipava]] | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | [[Slika:Graditev cerkve sv. Nikolaja v Budanjah (1897).jpeg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|Cerkev sv. Nikolaja]] - [[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | [[Slika:Cerkev svetega Ahaca, Budanje.jpg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Ahacij, Budanje|Cerkev sv. Ahacija]] - [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- |- | 1. | [[Slika:Šuštarjeva hiša in pogled na del vasi "Brith", Budanje 1958.jpg|center|150px]] | Cerkev sv. Nikolaja<br>(prodana v gospodarske namene leta 1904) | [[Budanje]] Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.<ref name="k1">{{navedi knjigo|last=Kragelj|first=Jožko|title=Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah|year=1995|publisher=Župnijski urad|page=3|isbn=|location=Budanje|cobiss=53898240}}</ref> |} == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].<ref>{{navedi knjigo |last=Kragelj |first=Jožko |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |year=1995 |publisher=Budanje : Župnijski urad |page=30-31}}</ref> === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Budanje]] (Log pri Vipavi) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] bi3omugdcl4d34cwyx1mz3fousvxgjt 6657474 6657471 2026-04-08T13:36:14Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6657474 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Budanje]] 38<br>5271 [[Vipava]] | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|Cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|Cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- |} {| class="wikitable sortable" |- ! slika ! nekdanja cerkev ! kraj/naselje |- | | Cerkev sv. Nikolaja<br>nekdanja župnijska cerkev<br> (prodana v gospodarske namene leta 1904) | [[Budanje]] |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.<ref name="k1">{{navedi knjigo|last=Kragelj|first=Jožko|title=Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah|year=1995|publisher=Župnijski urad|page=3|isbn=|location=Budanje|cobiss=53898240}}</ref> == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].<ref>{{navedi knjigo |last=Kragelj |first=Jožko |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |year=1995 |publisher=Budanje : Župnijski urad |page=30-31}}</ref> === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Budanje]] (Log pri Vipavi) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] mcwsfcqimt2sziwersy6910q5pwcpw7 6657476 6657474 2026-04-08T13:38:11Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6657476 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Budanje]] 38<br>5271 [[Vipava]] | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|Cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|Cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- |} {| class="wikitable sortable" |- ! slika ! nekdanja cerkev ! |- | | Cerkev sv. Nikolaja<br>nekdanja župnijska cerkev | (prodana v gospodarske namene leta 1904) |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.<ref name="k1">{{navedi knjigo|last=Kragelj|first=Jožko|title=Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah|year=1995|publisher=Župnijski urad|page=3|isbn=|location=Budanje|cobiss=53898240}}</ref> == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].<ref>{{navedi knjigo |last=Kragelj |first=Jožko |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |year=1995 |publisher=Budanje : Župnijski urad |page=30-31}}</ref> === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Budanje]] (Log pri Vipavi) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] 4nodwqkhjp9jfna0lfiewmulaqdc9d6 6657477 6657476 2026-04-08T13:39:21Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6657477 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Budanje]] 38<br>5271 [[Vipava]] | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|Cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|Cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- |} {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! nekdanja cerkev ! |- | | Cerkev sv. Nikolaja<br>nekdanja župnijska cerkev | (prodana v gospodarske namene leta 1904) |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.<ref name="k1">{{navedi knjigo|last=Kragelj|first=Jožko|title=Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah|year=1995|publisher=Župnijski urad|page=3|isbn=|location=Budanje|cobiss=53898240}}</ref> == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].<ref>{{navedi knjigo |last=Kragelj |first=Jožko |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |year=1995 |publisher=Budanje : Župnijski urad |page=30-31}}</ref> === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Budanje]] (Log pri Vipavi) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] 5t0jkhgwzu5c5ejcy2m21nl62la12d1 6657478 6657477 2026-04-08T13:40:03Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6657478 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Budanje]] 38<br>5271 [[Vipava]] | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|Cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|Cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- |} {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! nekdanja cerkev ! |- | | Cerkev sv. Nikolaja<br>nekdanja župnijska cerkev | (prodana v gospodarske namene leta 1904) |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.<ref name="k1">{{navedi knjigo|last=Kragelj|first=Jožko|title=Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah|year=1995|publisher=Župnijski urad|page=3|isbn=|location=Budanje|cobiss=53898240}}</ref> == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].<ref>{{navedi knjigo |last=Kragelj |first=Jožko |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |year=1995 |publisher=Budanje : Župnijski urad |page=30-31}}</ref> === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Budanje]] (Log pri Vipavi) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] hwqsau68bkcarw3jg251vk2husz2ooe 6657481 6657478 2026-04-08T13:40:47Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6657481 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Budanje]] 38<br>5271 [[Vipava]] | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|Cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|Cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- |} {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! nekdanja cerkev |- | | Cerkev sv. Nikolaja<br>nekdanja župnijska cerkev | (prodana v gospodarske namene leta 1904) |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.<ref name="k1">{{navedi knjigo|last=Kragelj|first=Jožko|title=Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah|year=1995|publisher=Župnijski urad|page=3|isbn=|location=Budanje|cobiss=53898240}}</ref> == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].<ref>{{navedi knjigo |last=Kragelj |first=Jožko |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |year=1995 |publisher=Budanje : Župnijski urad |page=30-31}}</ref> === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Budanje]] (Log pri Vipavi) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] 4rf8vkukzwxzxprjipt6mv4y05rg84r 6657482 6657481 2026-04-08T13:43:18Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6657482 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Budanje]] 38<br>5271 [[Vipava]] | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|Cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|100px}} | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|Cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- |} {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! nekdanja cerkev |- | {{Slika d||lokalna=DSC03501.JPG|100px}} | Cerkev sv. Nikolaja<br>nekdanja župnijska cerkev | (prodana v gospodarske namene leta 1904) |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.<ref name="k1">{{navedi knjigo|last=Kragelj|first=Jožko|title=Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah|year=1995|publisher=Župnijski urad|page=3|isbn=|location=Budanje|cobiss=53898240}}</ref> == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].<ref>{{navedi knjigo |last=Kragelj |first=Jožko |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |year=1995 |publisher=Budanje : Župnijski urad |page=30-31}}</ref> === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Budanje]] (Log pri Vipavi) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] ib32e0y3ue1sdnlky8zxpus6thi5tsm 6657483 6657482 2026-04-08T13:43:41Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6657483 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Budanje]] 38<br>5271 [[Vipava]] | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|Cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|100px}} | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|Cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- |} {| class="wikitable sortable" |- ! slika ! nekdanja cerkev |- | {{Slika d||lokalna=DSC03501.JPG|100px}} | Cerkev sv. Nikolaja<br>nekdanja župnijska cerkev | (prodana v gospodarske namene leta 1904) |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.<ref name="k1">{{navedi knjigo|last=Kragelj|first=Jožko|title=Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah|year=1995|publisher=Župnijski urad|page=3|isbn=|location=Budanje|cobiss=53898240}}</ref> == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].<ref>{{navedi knjigo |last=Kragelj |first=Jožko |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |year=1995 |publisher=Budanje : Župnijski urad |page=30-31}}</ref> === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Budanje]] (Log pri Vipavi) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] eg1t2ys1helels0n8iedboziznuqlxn 6657484 6657483 2026-04-08T13:44:24Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6657484 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Budanje]] 38<br>5271 [[Vipava]] | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|Cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|100px}} | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|Cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- |} {| class="wikitable sortable" |- ! slika ! nekdanja cerkev ! opis |- | {{Slika d||lokalna=DSC03501.JPG|100px}} | Cerkev sv. Nikolaja<br>nekdanja župnijska cerkev | (prodana v gospodarske namene leta 1904) |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.<ref name="k1">{{navedi knjigo|last=Kragelj|first=Jožko|title=Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah|year=1995|publisher=Župnijski urad|page=3|isbn=|location=Budanje|cobiss=53898240}}</ref> == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].<ref>{{navedi knjigo |last=Kragelj |first=Jožko |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |year=1995 |publisher=Budanje : Župnijski urad |page=30-31}}</ref> === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Budanje]] (Log pri Vipavi) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] 2af65vm3yzmgg2u3roy0mpxpxpmj8pk 6657485 6657484 2026-04-08T13:44:57Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6657485 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Budanje]] 38<br>5271 [[Vipava]] | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|100px}} | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- |} {| class="wikitable sortable" |- ! slika ! nekdanja cerkev ! opis |- | {{Slika d||lokalna=DSC03501.JPG|100px}} | cerkev sv. Nikolaja<br>nekdanja župnijska cerkev | (prodana v gospodarske namene leta 1904) |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.<ref name="k1">{{navedi knjigo|last=Kragelj|first=Jožko|title=Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah|year=1995|publisher=Župnijski urad|page=3|isbn=|location=Budanje|cobiss=53898240}}</ref> == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].<ref>{{navedi knjigo |last=Kragelj |first=Jožko |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |year=1995 |publisher=Budanje : Župnijski urad |page=30-31}}</ref> === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Budanje]] (Log pri Vipavi) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] fepr7hcg7papvda6qwjjz30326w8ub1 6657486 6657485 2026-04-08T13:45:29Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6657486 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Budanje]] 38<br>5271 [[Vipava]] | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|100px}} | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- |} {| class="wikitable sortable" |- ! slika ! nekdanja cerkev ! opis |- | {{Slika d||lokalna=DSC03501.JPG|100px}} | cerkev sv. Nikolaja<br>nekdanja župnijska cerkev | prodana v gospodarske namene leta 1904 |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.<ref name="k1">{{navedi knjigo|last=Kragelj|first=Jožko|title=Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah|year=1995|publisher=Župnijski urad|page=3|isbn=|location=Budanje|cobiss=53898240}}</ref> == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].<ref>{{navedi knjigo |last=Kragelj |first=Jožko |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |year=1995 |publisher=Budanje : Župnijski urad |page=30-31}}</ref> === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Budanje]] (Log pri Vipavi) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] l8nexfq82vbq1ltngcrmjz9zoii8mhf 6657487 6657486 2026-04-08T13:47:32Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6657487 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Budanje]] 38<br>5271 [[Vipava]] | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458939|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- |} {| class="wikitable sortable" |- ! slika ! nekdanja cerkev ! opis |- | {{Slika d||lokalna=|100px}} | cerkev sv. Nikolaja<br>nekdanja župnijska cerkev | prodana v gospodarske namene leta 1904 |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.<ref name="k1">{{navedi knjigo|last=Kragelj|first=Jožko|title=Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah|year=1995|publisher=Župnijski urad|page=3|isbn=|location=Budanje|cobiss=53898240}}</ref> == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].<ref>{{navedi knjigo |last=Kragelj |first=Jožko |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |year=1995 |publisher=Budanje : Župnijski urad |page=30-31}}</ref> === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Budanje]] (Log pri Vipavi) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] 98fa8r6smk51s6rif2k75lo20x51xqj 6657489 6657487 2026-04-08T13:48:42Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6657489 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Budanje]] 38<br>5271 [[Vipava]] | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458939|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | {{Slika d|Q66481184|100px}} | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- |} {| class="wikitable sortable" |- ! slika ! nekdanja cerkev ! opis |- | {{Slika d||lokalna=|100px}} | cerkev sv. Nikolaja<br>nekdanja župnijska cerkev | prodana v gospodarske namene leta 1904 |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.<ref name="k1">{{navedi knjigo|last=Kragelj|first=Jožko|title=Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah|year=1995|publisher=Župnijski urad|page=3|isbn=|location=Budanje|cobiss=53898240}}</ref> == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].<ref>{{navedi knjigo |last=Kragelj |first=Jožko |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |year=1995 |publisher=Budanje : Župnijski urad |page=30-31}}</ref> === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Budanje]] (Log pri Vipavi) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] fj1fzkvqk0xcwvld41c4pasqr60jy87 6657491 6657489 2026-04-08T13:49:50Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6657491 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Budanje]] 38<br>5271 [[Vipava]] | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458939|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | {{Slika d|Q66481184|100px}} | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- |} {| class="wikitable sortable" |- ! slika ! nekdanja cerkev ! opis |- | {{Slika d||lokalna=Šuštarjeva hiša in pogled na del vasi "Brith", Budanje 1958.jpg|100px}} | cerkev sv. Nikolaja<br>nekdanja župnijska cerkev | prodana v gospodarske namene leta 1904 |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.<ref name="k1">{{navedi knjigo|last=Kragelj|first=Jožko|title=Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah|year=1995|publisher=Župnijski urad|page=3|isbn=|location=Budanje|cobiss=53898240}}</ref> == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].<ref>{{navedi knjigo |last=Kragelj |first=Jožko |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |year=1995 |publisher=Budanje : Župnijski urad |page=30-31}}</ref> === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Budanje]] (Log pri Vipavi) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] h0f38ak1b2ryc6jsrtgdzn3br8lebzi 6657492 6657491 2026-04-08T13:50:29Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6657492 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Budanje]] 38<br>5271 [[Vipava]] | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458939|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | {{Slika d|Q66481184|100px}} | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- |} ===Nekdanja cerkev=== {| class="wikitable sortable" |- ! slika ! nekdanja cerkev ! opis |- | {{Slika d||lokalna=Šuštarjeva hiša in pogled na del vasi "Brith", Budanje 1958.jpg|100px}} | cerkev sv. Nikolaja<br>nekdanja župnijska cerkev | prodana v gospodarske namene leta 1904 |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.<ref name="k1">{{navedi knjigo|last=Kragelj|first=Jožko|title=Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah|year=1995|publisher=Župnijski urad|page=3|isbn=|location=Budanje|cobiss=53898240}}</ref> == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].<ref>{{navedi knjigo |last=Kragelj |first=Jožko |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |year=1995 |publisher=Budanje : Župnijski urad |page=30-31}}</ref> === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Budanje]] (Log pri Vipavi) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] 2xxl4q6yfna12irdgrimfw5b014o5qv 6657493 6657492 2026-04-08T13:50:54Z Shabicht 3554 /* Nekdanja cerkev */ 6657493 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Budanje]] 38<br>5271 [[Vipava]] | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458939|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | {{Slika d|Q66481184|100px}} | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- |} ===Nekdanja cerkev=== {| class="wikitable sortable" |- ! slika ! nekdanja cerkev ! opis |- | {{Slika d||lokalna=Šuštarjeva hiša in pogled na del vasi "Brith", Budanje 1958.jpg|100px}} | cerkev sv. Nikolaja | prodana v gospodarske namene leta 1904 |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.<ref name="k1">{{navedi knjigo|last=Kragelj|first=Jožko|title=Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah|year=1995|publisher=Župnijski urad|page=3|isbn=|location=Budanje|cobiss=53898240}}</ref> == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].<ref>{{navedi knjigo |last=Kragelj |first=Jožko |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |year=1995 |publisher=Budanje : Župnijski urad |page=30-31}}</ref> === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Budanje]] (Log pri Vipavi) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] qs68t9x97y7x0tm0ugv7x59pzr8jiag 6657495 6657493 2026-04-08T13:51:49Z Shabicht 3554 /* Nekdanja cerkev */ 6657495 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Budanje]] 38<br>5271 [[Vipava]] | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458939|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | {{Slika d|Q66481184|100px}} | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- |} ===Nekdanja cerkev=== {| class="wikitable sortable" |- ! slika ! nekdanja župnijska cerkev ! opis |- | {{Slika d||lokalna=Šuštarjeva hiša in pogled na del vasi "Brith", Budanje 1958.jpg|100px}} | cerkev sv. Nikolaja | prodana v gospodarske namene leta 1904 |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.<ref name="k1">{{navedi knjigo|last=Kragelj|first=Jožko|title=Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah|year=1995|publisher=Župnijski urad|page=3|isbn=|location=Budanje|cobiss=53898240}}</ref> == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].<ref>{{navedi knjigo |last=Kragelj |first=Jožko |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |year=1995 |publisher=Budanje : Župnijski urad |page=30-31}}</ref> === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Budanje]] (Log pri Vipavi) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] 820f0maebhfj0jced2vdk649fasnhh6 6657497 6657495 2026-04-08T13:53:06Z Shabicht 3554 6657497 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Budanje]] 38<br>5271 [[Vipava]] | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v samostojno župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458939|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | {{Slika d|Q66481184|100px}} | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- |} ===Nekdanja cerkev=== {| class="wikitable sortable" |- ! slika ! nekdanja župnijska cerkev ! opis |- | {{Slika d||lokalna=Šuštarjeva hiša in pogled na del vasi "Brith", Budanje 1958.jpg|100px}} | cerkev sv. Nikolaja | prodana v gospodarske namene leta 1904 |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.<ref name="k1">{{navedi knjigo|last=Kragelj|first=Jožko|title=Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah|year=1995|publisher=Župnijski urad|page=3|isbn=|location=Budanje|cobiss=53898240}}</ref> == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].<ref>{{navedi knjigo |last=Kragelj |first=Jožko |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |year=1995 |publisher=Budanje : Župnijski urad |page=30-31}}</ref> === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Budanje]] (Log pri Vipavi) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] s7u6dhrwkso51pcra3t7ipirqes319x 6657499 6657497 2026-04-08T13:53:46Z Shabicht 3554 /* Nekdanja cerkev */ 6657499 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Budanje]] 38<br>5271 [[Vipava]] | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v samostojno župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458939|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | {{Slika d|Q66481184|100px}} | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- |} ===Nekdanja cerkev=== {| class="wikitable sortable" |- ! slika ! nekdanja župnijska cerkev ! opis |- | {{Slika d||lokalna=Šuštarjeva hiša in pogled na del vasi "Brith", Budanje 1958.jpg|100px}} | cerkev sv. Nikolaja | prodana v gospodarske namene<br>leta 1904 |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.<ref name="k1">{{navedi knjigo|last=Kragelj|first=Jožko|title=Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah|year=1995|publisher=Župnijski urad|page=3|isbn=|location=Budanje|cobiss=53898240}}</ref> == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].<ref>{{navedi knjigo |last=Kragelj |first=Jožko |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |year=1995 |publisher=Budanje : Župnijski urad |page=30-31}}</ref> === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Budanje]] (Log pri Vipavi) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] 13guf18bqibma3gpyjgbyzalwatdna7 6657561 6657499 2026-04-08T17:28:57Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6657561 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Budanje]] 38<br>5271 [[Vipava]] | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]] [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v samostojno župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458939|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | {{Slika d|Q66481184|100px}} | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.<ref name="k1">{{navedi knjigo|last=Kragelj|first=Jožko|title=Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah|year=1995|publisher=Župnijski urad|page=3|isbn=|location=Budanje|cobiss=53898240}}</ref> Na območju župnije je še več kapelic, znamenj in križev. ===Nekdanja cerkev=== {| class="wikitable sortable" |- ! slika ! nekdanja župnijska cerkev ! opis |- | {{Slika d||lokalna=Šuštarjeva hiša in pogled na del vasi "Brith", Budanje 1958.jpg|100px}} | cerkev sv. Nikolaja | prodana v gospodarske namene<br>leta [[1904]] |- |} == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].<ref>{{navedi knjigo |last=Kragelj |first=Jožko |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |year=1995 |publisher=Budanje : Župnijski urad |page=30-31}}</ref> === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Budanje]] (Log pri Vipavi) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] c5bdgih2bofc15mzn1m9621jomt4tcm 6657562 6657561 2026-04-08T17:31:00Z Shabicht 3554 6657562 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = [[Budanje]] 38<br>5271 [[Vipava]] | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk (od 2007) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v samostojno župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458939|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | {{Slika d|Q66481184|100px}} | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.<ref name="k1">{{navedi knjigo|last=Kragelj|first=Jožko|title=Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah|year=1995|publisher=Župnijski urad|page=3|isbn=|location=Budanje|cobiss=53898240}}</ref> Na območju župnije je še več kapelic, znamenj in križev. ===Nekdanja cerkev=== {| class="wikitable sortable" |- ! slika ! nekdanja župnijska cerkev ! opis |- | {{Slika d||lokalna=Šuštarjeva hiša in pogled na del vasi "Brith", Budanje 1958.jpg|100px}} | cerkev sv. Nikolaja | prodana v gospodarske namene<br>leta [[1904]] |- |} == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].<ref>{{navedi knjigo |last=Kragelj |first=Jožko |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |year=1995 |publisher=Budanje : Župnijski urad |page=30-31}}</ref> === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Budanje]] (Log pri Vipavi) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] nldfc3lvfzhm4m0a3ttam71io0dokhq 6657564 6657562 2026-04-08T17:39:59Z Shabicht 3554 6657564 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Budanje | image = | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Budanje 38<br>5271 Vipava | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk (od 2007) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v samostojno župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458939|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | {{Slika d|Q66481184|100px}} | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.<ref name="k1">{{navedi knjigo|last=Kragelj|first=Jožko|title=Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah|year=1995|publisher=Župnijski urad|page=3|isbn=|location=Budanje|cobiss=53898240}}</ref> Na območju župnije je še več kapelic, znamenj in križev. ===Nekdanja cerkev=== {| class="wikitable sortable" |- ! slika ! nekdanja župnijska cerkev ! opis |- | {{Slika d||lokalna=Šuštarjeva hiša in pogled na del vasi "Brith", Budanje 1958.jpg|100px}} | cerkev sv. Nikolaja | prodana v gospodarske namene<br>leta [[1904]] |- |} == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].<ref>{{navedi knjigo |last=Kragelj |first=Jožko |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |year=1995 |publisher=Budanje : Župnijski urad |page=30-31}}</ref> === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Budanje]] (Log pri Vipavi) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] 4q44v27tv1bhrmftfo05xycerdy8jzq 6657565 6657564 2026-04-08T17:48:26Z Shabicht 3554 /* Sklici */ 6657565 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Budanje | image = | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Budanje 38<br>5271 Vipava | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk (od 2007) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v samostojno župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458939|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | {{Slika d|Q66481184|100px}} | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.<ref name="k1">{{navedi knjigo|last=Kragelj|first=Jožko|title=Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah|year=1995|publisher=Župnijski urad|page=3|isbn=|location=Budanje|cobiss=53898240}}</ref> Na območju župnije je še več kapelic, znamenj in križev. ===Nekdanja cerkev=== {| class="wikitable sortable" |- ! slika ! nekdanja župnijska cerkev ! opis |- | {{Slika d||lokalna=Šuštarjeva hiša in pogled na del vasi "Brith", Budanje 1958.jpg|100px}} | cerkev sv. Nikolaja | prodana v gospodarske namene<br>leta [[1904]] |- |} == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].<ref>{{navedi knjigo |last=Kragelj |first=Jožko |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |year=1995 |publisher=Budanje : Župnijski urad |page=30-31}}</ref> === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=Kragelj, Jožko |year=1995 |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |publisher=Župnijski urad Budanje |isbn= |cobiss= |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Kragelj, Jožko |year=1995 |title=Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah |publisher=Župnijski urad Budanje |isbn= |cobiss=53898240 |pages=}} == Glej tudi == * [[cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Budanje]] (Log pri Vipavi) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] g49xl13ze44mmgj3m783wk5sdm25i37 6657566 6657565 2026-04-08T17:49:45Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6657566 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Budanje | image = | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Budanje 38<br>5271 Vipava | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk (od 2007) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v samostojno župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458939|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | {{Slika d|Q66481184|100px}} | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.<ref name="k1">{{navedi knjigo|last=Kragelj|first=Jožko|title=Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah|year=1995|publisher=Župnijski urad|page=3|isbn=|location=Budanje|cobiss=53898240}}</ref> Na območju župnije je še več kapelic, znamenj in križev. ===Nekdanja cerkev=== {| class="wikitable sortable" |- ! slika ! nekdanja župnijska cerkev ! opis |- | {{Slika d||lokalna=Šuštarjeva hiša in pogled na del vasi "Brith", Budanje 1958.jpg|100px}} | cerkev sv. Nikolaja | prodana v gospodarske namene<br>leta [[1904]] |- |} == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].<ref>{{navedi knjigo |last=Kragelj |first=Jožko |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |year=1995 |publisher=Budanje : Župnijski urad |page=30-31}}</ref> === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=Kragelj, Jožko |year=1995 |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |publisher=Župnijski urad Budanje |isbn= |cobiss=53898240 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Kragelj, Jožko |year=1995 |title=Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah |publisher=Župnijski urad Budanje |isbn= |cobiss= |pages=}} == Glej tudi == * [[cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Budanje]] (Log pri Vipavi) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] gm9qlazcgdcizr4j7xelkxysaqk72pg 6657568 6657566 2026-04-08T17:55:58Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6657568 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Budanje | image = | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Budanje 38<br>5271 Vipava | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk (od 2007) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v samostojno župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458939|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | {{Slika d|Q66481184|100px}} | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.<ref name="k1">{{navedi knjigo|last=Kragelj|first=Jožko|title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah:Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah|year=1995|publisher=Župnijski urad|page=3|isbn=|location=Budanje|cobiss=53898240}}</ref> Na območju župnije je še več kapelic, znamenj in križev. ===Nekdanja cerkev=== {| class="wikitable sortable" |- ! slika ! nekdanja župnijska cerkev ! opis |- | {{Slika d||lokalna=Šuštarjeva hiša in pogled na del vasi "Brith", Budanje 1958.jpg|100px}} | cerkev sv. Nikolaja | prodana v gospodarske namene<br>leta [[1904]] |- |} == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].<ref>{{navedi knjigo |last=Kragelj |first=Jožko |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |year=1995 |publisher=Budanje : Župnijski urad |page=30-31}}</ref> === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=Kragelj, Jožko |year=1995 |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |publisher=Župnijski urad Budanje |isbn= |cobiss=53898240 |pages=}} *{{navedi knjigo |author=Kragelj, Jožko |year=1995 |title=Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah |publisher=Župnijski urad Budanje |isbn= |cobiss= |pages=}} == Glej tudi == * [[cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Budanje]] (Log pri Vipavi) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] 4zyr6ql468uw8eal5bp1104l6fxmepn 6657569 6657568 2026-04-08T17:56:34Z Shabicht 3554 /* Viri */ 6657569 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Budanje | image = | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Budanje 38<br>5271 Vipava | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk (od 2007) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v samostojno župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458939|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | {{Slika d|Q66481184|100px}} | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.<ref name="k1">{{navedi knjigo|last=Kragelj|first=Jožko|title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah:Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah|year=1995|publisher=Župnijski urad|page=3|isbn=|location=Budanje|cobiss=53898240}}</ref> Na območju župnije je še več kapelic, znamenj in križev. ===Nekdanja cerkev=== {| class="wikitable sortable" |- ! slika ! nekdanja župnijska cerkev ! opis |- | {{Slika d||lokalna=Šuštarjeva hiša in pogled na del vasi "Brith", Budanje 1958.jpg|100px}} | cerkev sv. Nikolaja | prodana v gospodarske namene<br>leta [[1904]] |- |} == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].<ref>{{navedi knjigo |last=Kragelj |first=Jožko |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |year=1995 |publisher=Budanje : Župnijski urad |page=30-31}}</ref> === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=Kragelj, Jožko |year=1995 |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |publisher=Župnijski urad Budanje |isbn= |cobiss=53898240 |pages=}} == Glej tudi == * [[cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Budanje]] (Log pri Vipavi) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] r8ywa46q4qbwaalop0q3h0u95hincu4 6657571 6657569 2026-04-08T18:01:44Z Shabicht 3554 6657571 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Budanje | image = | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Budanje 38<br>5271 Vipava | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk (od 2007) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v samostojno župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458939|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | {{Slika d|Q66481184|100px}} | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.{{sfn|Kragelj|1995|p=3}} Na območju župnije je še več kapelic, znamenj in križev. ===Nekdanja cerkev=== {| class="wikitable sortable" |- ! slika ! nekdanja župnijska cerkev ! opis |- | {{Slika d||lokalna=Šuštarjeva hiša in pogled na del vasi "Brith", Budanje 1958.jpg|100px}} | cerkev sv. Nikolaja | prodana v gospodarske namene<br>leta [[1904]] |- |} == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].{{sfn|Kragelj|1995|p=30-31}} === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=Kragelj, Jožko |year=1995 |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |publisher=Župnijski urad Budanje |isbn= |cobiss=53898240 |pages=}} == Glej tudi == * [[cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Budanje]] (Log pri Vipavi) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] 38g06c0j83fzzaen08bdgd2yp2cpxym 6657573 6657571 2026-04-08T18:10:41Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6657573 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Budanje | image = | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Budanje 38<br>5271 Vipava | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk (od 2007) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v samostojno župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458939|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | {{Slika d|Q66481184|100px}} | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- | 3. | {{Slika d|Q60360087|100px}} | [[Cerkev Marije tolažnice, Budanje|cerkev Marije tolažnice]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Log pri Vipavi|Budanje/Log pri Vipavi]] |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.{{sfn|Kragelj|1995|p=3}} Na območju župnije je še več kapelic, znamenj in križev. ===Nekdanja cerkev=== {| class="wikitable sortable" |- ! slika ! nekdanja župnijska cerkev ! opis |- | {{Slika d||lokalna=Šuštarjeva hiša in pogled na del vasi "Brith", Budanje 1958.jpg|100px}} | cerkev sv. Nikolaja | prodana v gospodarske namene<br>leta [[1904]] |- |} == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].{{sfn|Kragelj|1995|p=30-31}} === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=Kragelj, Jožko |year=1995 |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |publisher=Župnijski urad Budanje |isbn= |cobiss=53898240 |pages=}} == Glej tudi == * [[cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Budanje]] (Log pri Vipavi) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] h3alhuoj8h2hjjxe96kq26ok8boq62w 6657575 6657573 2026-04-08T18:11:34Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6657575 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Budanje | image = | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Budanje 38<br>5271 Vipava | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk (od 2007) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v samostojno župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458939|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | {{Slika d|Q66481184|100px}} | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- | 3. | {{Slika d|Q60360087|100px}} | [[Cerkev Marije tolažnice, Budanje|cerkev Marije tolažnice]] <br> podružnica | [[Log pri Vipavi|Budanje/Log pri Vipavi]] |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.{{sfn|Kragelj|1995|p=3}} Na območju župnije je še več kapelic, znamenj in križev. ===Nekdanja cerkev=== {| class="wikitable sortable" |- ! slika ! nekdanja župnijska cerkev ! opis |- | {{Slika d||lokalna=Šuštarjeva hiša in pogled na del vasi "Brith", Budanje 1958.jpg|100px}} | cerkev sv. Nikolaja | prodana v gospodarske namene<br>leta [[1904]] |- |} == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].{{sfn|Kragelj|1995|p=30-31}} === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=Kragelj, Jožko |year=1995 |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |publisher=Župnijski urad Budanje |isbn= |cobiss=53898240 |pages=}} == Glej tudi == * [[cerkev Marije Tolažnice žalostnih, Budanje]] (Log pri Vipavi) * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] 2onl1j9h4ke8548wsrgktxyrevdlw8u 6657577 6657575 2026-04-08T18:12:46Z Shabicht 3554 /* Glej tudi */ 6657577 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Budanje | image = | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Budanje 38<br>5271 Vipava | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk (od 2007) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v samostojno župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458939|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | {{Slika d|Q66481184|100px}} | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- | 3. | {{Slika d|Q60360087|100px}} | [[Cerkev Marije tolažnice, Budanje|cerkev Marije tolažnice]] <br> podružnica | [[Log pri Vipavi|Budanje/Log pri Vipavi]] |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.{{sfn|Kragelj|1995|p=3}} Na območju župnije je še več kapelic, znamenj in križev. ===Nekdanja cerkev=== {| class="wikitable sortable" |- ! slika ! nekdanja župnijska cerkev ! opis |- | {{Slika d||lokalna=Šuštarjeva hiša in pogled na del vasi "Brith", Budanje 1958.jpg|100px}} | cerkev sv. Nikolaja | prodana v gospodarske namene<br>leta [[1904]] |- |} == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].{{sfn|Kragelj|1995|p=30-31}} === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=Kragelj, Jožko |year=1995 |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |publisher=Župnijski urad Budanje |isbn= |cobiss=53898240 |pages=}} == Glej tudi == * [[Log pri Vipavi]] * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://zupnija-budanje.rkc.si/ Zupnija-budanje.rkc.si], uradna stran * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] lgymdsqvkqqn9xkv37orata3jpyxgyd 6657580 6657577 2026-04-08T18:14:09Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ 6657580 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Budanje | image = | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Budanje 38<br>5271 Vipava | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk (od 2007) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v samostojno župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458939|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | {{Slika d|Q66481184|100px}} | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- | 3. | {{Slika d|Q60360087|100px}} | [[Cerkev Marije tolažnice, Budanje|cerkev Marije tolažnice]] <br> podružnica | [[Log pri Vipavi|Budanje/Log pri Vipavi]] |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.{{sfn|Kragelj|1995|p=3}} Na območju župnije je še več kapelic, znamenj in križev. ===Nekdanja cerkev=== {| class="wikitable sortable" |- ! slika ! nekdanja župnijska cerkev ! opis |- | {{Slika d||lokalna=Šuštarjeva hiša in pogled na del vasi "Brith", Budanje 1958.jpg|100px}} | cerkev sv. Nikolaja | prodana v gospodarske namene<br>leta [[1904]] |- |} == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].{{sfn|Kragelj|1995|p=30-31}} === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=Kragelj, Jožko |year=1995 |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |publisher=Župnijski urad Budanje |isbn= |cobiss=53898240 |pages=}} == Glej tudi == * [[Log pri Vipavi]] * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si] {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] ew0oot5owbwrnnvzju5xlcyqn6y1f21 6657582 6657580 2026-04-08T18:16:52Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ 6657582 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Budanje | image = | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Budanje 38<br>5271 Vipava | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk (od 2007) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v samostojno župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458939|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | {{Slika d|Q66481184|100px}} | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- | 3. | {{Slika d|Q60360087|100px}} | [[Cerkev Marije tolažnice, Budanje|cerkev Marije tolažnice]] <br> podružnica | [[Log pri Vipavi|Budanje/Log pri Vipavi]] |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.{{sfn|Kragelj|1995|p=3}} Na območju župnije je še več kapelic, znamenj in križev. ===Nekdanja cerkev=== {| class="wikitable sortable" |- ! slika ! nekdanja župnijska cerkev ! opis |- | {{Slika d||lokalna=Šuštarjeva hiša in pogled na del vasi "Brith", Budanje 1958.jpg|100px}} | cerkev sv. Nikolaja | prodana v gospodarske namene<br>leta [[1904]] |- |} == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].{{sfn|Kragelj|1995|p=30-31}} === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=Kragelj, Jožko |year=1995 |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |publisher=Župnijski urad Budanje |isbn= |cobiss=53898240 |pages=}} == Glej tudi == * [[Log pri Vipavi]] * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si: Župnija Budanje] pridobljeno 31. maja 2014 {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] kvsf49mjvnjtlyc3b41aks7ez7jt1d2 6657587 6657582 2026-04-08T18:27:04Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ 6657587 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Budanje | image = | caption = | country = {{Zastava|Slovenija}} | headquarters = Budanje 38<br>5271 Vipava | parish_church = [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje]] | dedication = [[Nikolaj iz Mire]] | established = 3. januar 1894 | first_mentioned = | previous_name = Kaplanija Budanje<br>(del [[Župnija Vipava|župnije Vipava]]) | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper|Koper]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = Andrej Vovk (od 2007) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | deacon = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Budanje''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Vipavska dekanija|Vipavske dekanije]], ki je del [[Škofija Koper|Škofije Koper]]. ==Zgodovina== Župnija je postala 3. januarja 1894, ko je takratni [[kurat]] Janko Škvarča 22. novembra 1893 cerkveno oblast prepričal, da je kaplanijo povzdignila v samostojno župnijo. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! slika ! cerkev ! kraj/naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458939|100px}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Budanje|cerkev sv. Nikolaja]] <br>[[župnijska cerkev]] | [[Budanje]] |- | 2. | {{Slika d|Q66481184|100px}} | [[Cerkev sv. Ahacija, Budanje|cerkev sv. Ahacija]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Budanje]] |- | 3. | {{Slika d|Q60360087|100px}} | [[Cerkev Marije tolažnice, Budanje|cerkev Marije tolažnice]] <br> podružnica | [[Log pri Vipavi|Budanje/Log pri Vipavi]] |- |} Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Budanjah je bila posvečena 10. septembra 1899. Podružnična cerkev sv. Ahacija v Budanjah je bila zgrajena verjetno v 17. stoletju.{{sfn|Kragelj|1995|p=3}} Na območju župnije je še več kapelic, znamenj in križev. ===Nekdanja cerkev=== {| class="wikitable sortable" |- ! slika ! nekdanja župnijska cerkev ! opis |- | {{Slika d||lokalna=Šuštarjeva hiša in pogled na del vasi "Brith", Budanje 1958.jpg|100px}} | cerkev sv. Nikolaja | prodana v gospodarske namene<br>leta [[1904]] |- |} == Duhovniki == V župniji je od leta 1758 delovalo skupno 21 duhovnikov. Med letoma 1882 in 1884 so župnijo upravljali [[kapucini|patri kapucini]] iz [[Kapucinski samostan svetega Frančiška, Vipavski Križ|Vipavskega Križa]].{{sfn|Kragelj|1995|p=30-31}} === Župniki === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | 3. januar 1894 – 1906 |- | Ivan Debevec | januar 1906 – avgust 1958 (52 let) |- | Jernej Žgur | november 1958 – maj 1976 |- | Viktor Berce | september 1976 – julij 1986 |- | Boris Čibej | avgust 1986 – 2007 |- | Andrej Vovk | 2007 – |} === Kaplani === {| class="wikitable sortable" ! Ime ! Doba |- | Janez Batič | marec 1758 – september 1770 |- | Frančišek Lokar | november 1770 – april 1771 |- | Andrej Bačar | april 1771 – april 1780 |- | Mihael Bovde | september 1780 – april 1781 |- | Jožef Kompare | maj 1781 – april 1790 |- | Fran pl. Premerstein | april 1790 – november 1815 |- | Matija Kodele | november 1815 – december 1816 |- | Janez Nepomuk Vovk | december 1816 – april 1821 |- | Matija Kobav | maj 1821 – april 1839 |- | Janez Nepomuk Eržen | maj 1839 – april 1845 |- | Tomaž Brus | april 1845 – maj 1854 |- | Janez Krstnik Stupar | oktober 1854 – avgust 1877 |- | Henrik Dejak | avgust 1877 – maj 1881 |- | Janez Krstnik Janša | maj 1882 – avgust 1884 |- | Janez Nepomuk (Janko) Skvarča | april 1884 – 3. januar 1894 |} == Sklici == {{sklici}} == Viri== *{{navedi knjigo |author=Kragelj, Jožko |year=1995 |title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah |publisher=Župnijski urad Budanje |isbn= |cobiss=53898240 |pages=}} == Glej tudi == * [[Log pri Vipavi]] * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-budanje Družina.si: Župnija Budanje] (zastarelo) pridobljeno 31. maja 2014 {{Škofija Koper}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Budanje]] [[Kategorija:Vipavska dekanija|Budanje]] [[Kategorija:Budanje]] 69ewazzervt4868gtkitqs7ynsfzg4l 0 112799 6657589 6579160 2026-04-08T18:36:40Z Shabicht 3554 6657589 wikitext text/x-wiki {{Infobox RKC zupnija |image= |caption= |vrsta=[[teritorialna župnija|teritorialna]] [[župnija]] |ustanovljena= |prej= |ukinjena= |preimenovana= |skofija=[[Škofija Koper]] |zupnik= |sedez=Bukovica 44 A<br>5293 Volčja Draga |drzava=[[Slovenija]] |splet= }} '''[[Župnija]] [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Šempeter|Dekanije Šempeter]], ki je del [[škofija Koper|Škofije Koper]]. == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica|cerkev sv. Lovrenca]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Bukovica]] [[Kategorija:Dekanija Šempeter|Bukovica]] [[Kategorija:Bukovica]] enercpmuazzvvv4bq02d8j77i5evnxh 6657691 6657589 2026-04-09T06:27:29Z Shabicht 3554 6657691 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Bukovica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bukovica 44 A<br>5293 Volčja Draga | parish_church = [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica]] | dedication = [[Sveti Lovrenc]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Šempeter|Šempeter]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper |Koper ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Šempeter|Dekanije Šempeter]], ki je del [[škofija Koper|Škofije Koper]]. == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica|cerkev sv. Lovrenca]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Bukovica]] [[Kategorija:Dekanija Šempeter|Bukovica]] [[Kategorija:Bukovica]] dtf23od2gz4ejhd3v1ep35c51bsez44 6657692 6657691 2026-04-09T06:28:08Z Shabicht 3554 6657692 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Bukovica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bukovica 44 A<br>5293 Volčja Draga | parish_church = [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica]] | dedication = [[Sveti Lovrenc]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Šempeter|Šempeter]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper |Koper ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Šempeter|Dekanije Šempeter]], ki je del [[škofija Koper|Škofije Koper]]. == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica|cerkev sv. Lovrenca]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Bukovica]] [[Kategorija:Dekanija Šempeter|Bukovica]] [[Kategorija:Bukovica]] nrh1jtlw5oi1yxyf5qfayuwpr91tl9v 6657694 6657692 2026-04-09T06:30:15Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6657694 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Bukovica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bukovica 44 A<br>5293 Volčja Draga | parish_church = [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica]] | dedication = [[Sveti Lovrenc]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Šempeter|Šempeter]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper |Koper ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Šempeter|Dekanije Šempeter]], ki je del [[škofija Koper|Škofije Koper]]. == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica|cerkev sv. Lovrenca]] Vikariat Gradišče * cerkev Brezmadežne device Marije == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Bukovica]] [[Kategorija:Dekanija Šempeter|Bukovica]] [[Kategorija:Bukovica]] h8b8luhx3l05c6lsfdfwowx9eu5ecx8 6657788 6657694 2026-04-09T09:16:57Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6657788 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Bukovica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bukovica 44 A<br>5293 Volčja Draga | parish_church = [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica]] | dedication = [[Sveti Lovrenc]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Šempeter|Šempeter]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper |Koper ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Šempeter|Dekanije Šempeter]], ki je del [[škofija Koper|Škofije Koper]]. == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica|cerkev sv. Lovrenca]] {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. >Lovrenca, Bukovica|cerkev sv. Lovrenca ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Bukovica]] |- |} '''Vikariat Gradišče''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev Brezmadežne device Marije|cerkev brezmadežne device Marije ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Gradišče]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Bukovica]] [[Kategorija:Dekanija Šempeter|Bukovica]] [[Kategorija:Bukovica]] c77w3bzaah3zpb1k4guo5dbz3ezbzxm 6657789 6657788 2026-04-09T09:17:36Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6657789 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Bukovica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bukovica 44 A<br>5293 Volčja Draga | parish_church = [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica]] | dedication = [[Sveti Lovrenc]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Šempeter|Šempeter]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper |Koper ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Šempeter|Dekanije Šempeter]], ki je del [[škofija Koper|Škofije Koper]]. == Sakralni objekti == * [[župnijska cerkev|župnijska]] [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica|cerkev sv. Lovrenca]] {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica|cerkev sv. Lovrenca]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Bukovica]] |- |} '''Vikariat Gradišče''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev Brezmadežne device Marije|cerkev brezmadežne device Marije]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Gradišče]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Bukovica]] [[Kategorija:Dekanija Šempeter|Bukovica]] [[Kategorija:Bukovica]] ekbm65ep2j8cpzedoovh171djfoec04 6657790 6657789 2026-04-09T09:18:58Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6657790 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Bukovica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bukovica 44 A<br>5293 Volčja Draga | parish_church = [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica]] | dedication = [[Sveti Lovrenc]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Šempeter|Šempeter]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper |Koper ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Šempeter|Dekanije Šempeter]], ki je del [[škofija Koper|Škofije Koper]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica|cerkev sv. Lovrenca]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica ]] |- |} '''Vikariat Gradišče''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev Brezmadežne device Marije|cerkev brezmadežne device Marije]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Gradišče]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Bukovica]] [[Kategorija:Dekanija Šempeter|Bukovica]] [[Kategorija:Bukovica]] pns1nfeme6gwai1p4twcah6yxva576f 6657791 6657790 2026-04-09T09:25:42Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6657791 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Bukovica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bukovica 44 A<br>5293 Volčja Draga | parish_church = [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica]] | dedication = [[Sveti Lovrenc]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Šempeter|Šempeter]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper |Koper ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Šempeter|Dekanije Šempeter]], ki je del [[škofija Koper|Škofije Koper]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica|cerkev sv. Lovrenca]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica ]] |- |} '''Vikariat Gradišče''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev Brezmadežne Device Marije|cerkev brezmadežne Device Marije]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Gradišče nad Prvačino]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Bukovica]] [[Kategorija:Dekanija Šempeter|Bukovica]] [[Kategorija:Bukovica]] s33n9xgivn4to8hge727i8cqfwnvx6m 6657792 6657791 2026-04-09T09:27:53Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6657792 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Bukovica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bukovica 44 A<br>5293 Volčja Draga | parish_church = [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica]] | dedication = [[Sveti Lovrenc]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Šempeter|Šempeter]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper |Koper ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Šempeter|Dekanije Šempeter]], ki je del [[škofija Koper|Škofije Koper]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica|cerkev sv. Lovrenca]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica ]] |- |} '''Vikariat Gradišče''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 2. | {{Slika d|Q60361211|100px}} | [[cerkev Brezmadežne Device Marije|cerkev brezmadežne Device Marije]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Gradišče nad Prvačino]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Bukovica]] [[Kategorija:Dekanija Šempeter|Bukovica]] [[Kategorija:Bukovica]] roi7z5k7gucn375na0wdu708doncvgg 6657793 6657792 2026-04-09T09:29:19Z Shabicht 3554 6657793 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Bukovica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bukovica 44 A<br>5293 Volčja Draga | parish_church = [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica]] | dedication = [[Sveti Lovrenc]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Šempeter|Šempeter]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper |Koper ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Šempeter|Dekanije Šempeter]], ki je del [[škofija Koper|Škofije Koper]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105674942|100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica|cerkev sv. Lovrenca]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica ]] |- |} '''Vikariat Gradišče''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 2. | {{Slika d|Q60361211|100px}} | [[cerkev Brezmadežne Device Marije|cerkev brezmadežne Device Marije]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Gradišče nad Prvačino]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Bukovica]] [[Kategorija:Dekanija Šempeter|Bukovica]] [[Kategorija:Bukovica]] 0s3kydfukkj7acyrz0vashrih8znqjp 6657794 6657793 2026-04-09T09:31:32Z Shabicht 3554 /* Glej tudi */ 6657794 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Bukovica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bukovica 44 A<br>5293 Volčja Draga | parish_church = [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica]] | dedication = [[Sveti Lovrenc]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Šempeter|Šempeter]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper |Koper ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Šempeter|Dekanije Šempeter]], ki je del [[škofija Koper|Škofije Koper]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105674942|100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica|cerkev sv. Lovrenca]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica ]] |- |} '''Vikariat Gradišče''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 2. | {{Slika d|Q60361211|100px}} | [[cerkev Brezmadežne Device Marije|cerkev brezmadežne Device Marije]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Gradišče nad Prvačino]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Bukovica]] [[Kategorija:Dekanija Šempeter|Bukovica]] [[Kategorija:Bukovica, Renče - Vogrsko]] j2v1u43jbs9400x5gkiahj0exm5vjdg 6657795 6657794 2026-04-09T09:34:47Z Shabicht 3554 6657795 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Bukovica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bukovica 44 A<br>5293 Volčja Draga | parish_church = [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica]] | dedication = [[Sveti Lovrenc]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Šempeter|Šempeter]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper |Koper ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Šempeter|Dekanije Šempeter]], ki je del [[škofija Koper|Škofije Koper]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105674942|100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica|cerkev sv. Lovrenca]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica ]] |- |} '''Vikariat Gradišče''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 2. | {{Slika d|Q60361211|100px}} | [[cerkev Brezmadežne Device Marije|cerkev brezmadežne Device Marije]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Gradišče nad Prvačino]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Bukovica]] [[Kategorija:Dekanija Šempeter|Bukovica]] [[Kategorija:Rimskokatoliške župnije v Sloveniji|Bukovica]] ozd3sjzg0n8564rn9r9tb2cbxfbiq4o 6657796 6657795 2026-04-09T09:36:20Z Shabicht 3554 6657796 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Bukovica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bukovica 44 A<br>5293 Volčja Draga | parish_church = [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica]] | dedication = [[Sveti Lovrenc]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Šempeter|Šempeter]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper |Koper ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Šempeter|Dekanije Šempeter]], ki je del [[škofija Koper|Škofije Koper]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105674942|100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica|cerkev sv. Lovrenca]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica ]] |- |} '''Vikariat Gradišče''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 2. | {{Slika d|Q60361211|100px}} | [[cerkev Brezmadežne Device Marije|cerkev brezmadežne Device Marije]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Gradišče nad Prvačino]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Rimskokatoliške župnije v Sloveniji]] [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Bukovica]] [[Kategorija:Dekanija Šempeter|Bukovica]] 74vfb5vttc8iohu3hxkcwvlrzhyw6p8 6657797 6657796 2026-04-09T09:37:59Z Shabicht 3554 6657797 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Bukovica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bukovica 44 A<br>5293 Volčja Draga | parish_church = [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica]] | dedication = [[Sveti Lovrenc]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Šempeter|Šempeter]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper |Koper ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Šempeter|Dekanije Šempeter]], ki je del [[škofija Koper|Škofije Koper]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105674942|100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica|cerkev sv. Lovrenca]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica ]] |- |} '''Vikariat Gradišče''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 2. | {{Slika d|Q60361211|100px}} | [[cerkev Brezmadežne Device Marije|cerkev brezmadežne Device Marije]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Gradišče nad Prvačino]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Bukovica]] [[Kategorija:Dekanija Šempeter|Bukovica]] kxvd75qq9q071vcp432yjc9ir4fvgc4 6657798 6657797 2026-04-09T09:45:14Z Shabicht 3554 /* Sakralni objekti */ 6657798 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija | title = Župnija Bukovica | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = Bukovica 44 A<br>5293 Volčja Draga | parish_church = [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica]] | dedication = [[Sveti Lovrenc]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija Šempeter|Šempeter]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija Koper |Koper ]] | province = [[Metropolija Ljubljana |Ljubljana ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''[[Župnija]] [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Šempeter|Dekanije Šempeter]], ki je del [[škofija Koper|Škofije Koper]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105674942|100px}} | [[cerkev sv. Lovrenca, Bukovica|cerkev sv. Lovrenca]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica ]] |- |} Župnijska cerkec sv. Lovrenca je bila zgrajena leta 1928, posvečena pa 1935. Notranjost cerkve je poslikal [[Anton Kralj|Tone Kralj]]. Samostoječi zvonik je iz leta 1953. '''Vikariat Gradišče''' {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 2. | {{Slika d|Q60361211|100px}} | [[cerkev Brezmadežne Device Marije|cerkev brezmadežne Device Marije]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Gradišče nad Prvačino]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] * [[Škofija Koper]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Koper|Bukovica]] [[Kategorija:Dekanija Šempeter|Bukovica]] ph57cdwx7lua1gwvkhs46q3b4uujg40 0 114213 6657685 6190851 2026-04-09T04:56:20Z ~2026-19619-69 257272 popravila sem črko 6657685 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Olimpija}} {{Infopolje Naselje |name = Antična Olimpija |native_name = Αρχαία Ολυμπία |nickname = |motto = |image_skyline= Ancient Olympia, Greece2.jpg |caption=Ostanki antične Olimpije |image_flag = |image_seal = |pushpin_map = Grčija |map_caption = Lega v Grčiji |subdivision_type = |subdivision_type1 = Pokrajina |subdivision_type2 = Prefektura |subdivision_type3 = |subdivision_name = |subdivision_name1 = Peloponez |subdivision_name2 = Elida |subdivision_name3 = |leader_title = |leader_name = |established_title = Ustanovljeno |established_date = |area_footnotes = |area_magnitude = |area_total_km2 = 544,9 |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = |population_as_of = 2011 |population_footnotes = |population_urban = 972 |population_metro =13409 |population_density_urban_km2 = |population_density_metro_km2 |timezone = EET |utc_offset = +2 |timezone_DST = +1 |utc_offset_DST = |latd = 37|latm = 38|lats =28 |latNS = N |longd = 21|longm = 37|longs = 48|longEW = E |coordinates_display=inline,title |elevation_m = 15 |postal_code_type = |postal_code = 27025 |area_code = 26240 |registration_plate= |website = |footnotes = {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|child=yes}} }} '''Olimpija''' (grško Ὀλυμπία; starogrško [ˈolimpia], moderno grško [oliˈbia] ''Olimpía''), svetišče antične Grčije v [[Elida|Elidi]] na polotoku [[Peloponez]], je znana po prvih [[Antične olimpijske igre|olimpijskih igrah]] klasične dobe. Olimpijske igre so bile vsaka štiri leta po vsem [[Antika|antičnem]] svetu od 8. stoletja pred našim štetjem do 4. stoletja našega štetja. <ref>{{navedi knjigo|last=Bickerman|first=E. J.|title=Chronology of the ancient world|url=https://archive.org/details/chronologyofanci00bick|year=1982|publisher=Cornell Univ. Press|location=Ithaca, N.Y.|isbn=0-8014-1282-X|pages=[https://archive.org/details/chronologyofanci00bick/page/75 75]|edition=2. ed., 2nd print.}}</ref> Prve olimpijske igre so bile v čast [[Zevs]]a. == Antična lega == [[File:Map greek sanctuaries-en.svg|thumb|left|280px|Olimpija med glavnimi grškimi svetišči]] Svetišče, ki je znano kot Altis, je sestavljeno iz neurejene skupine različnih stavb. Znotraj ''temenosa'' (sveto zaprto območje zunaj splošne uporabe) so [[Herin tempelj, Olimpija|Herin tempelj]] (ali Herajon/Heraeum), [[Zevsov tempelj, Olimpija|Zevsov tempelj]], [[Pelopijon]] in območje oltarja, na katerem so žrtvovali. Severno od svetišča stojijo pritanej in Filipejon, vrsta zakladnic, ki predstavljajo različne mestne državice. [[Metroon]] je južno od teh zakladnic z [[stoa|ehostoo]] na vzhodu. [[Hipodrom]] in pozneje ''stadium'' ([[Stadion v Olimpiji|stadion]]) sta vzhodno od stoe. Na jugu svetišča sta južna stoa in [[bulevterij]], medtem ko so [[Palestra, Olimpija|palestra]], [[Fidij]]eva delavnica, ''[[Gimnazija (Antična Grčija)|gimnazij]]'' in [[Leonidajon]] na zahodu. Olimpija je bila znana tudi po velikanskem kipu Zevsa iz slonovine in zlata, ki je nekoč stal tam. Naredil ga je Fidija in je bil eno [[sedem čudes starega veka|sedmih čudes antičnega sveta]] po Antipatru iz Sidona. Zelo blizu Zevsovega templja, kjer je bil kip, je bila leta 1950 izkopana Fidijeva delavnica. Dokazi, ki so jih našli, kot so kiparsko orodje, potrjuje to mnenje. Antične ruševine ležijo severno od reke Alfej in južno od gore Kronos (po grškem bogu Kronosu). Po okolici teče tudi potok Kladeos. === Načrt arheološkega najdišča === [[File:Plan Olympia sanctuary-en.svg|thumb|center|700px|]] 1. severozahodne propileje, 2. [[pritanej]], 3. [[Filipejon]], 4. [[Herin tempelj, Olimpija|Herin tempelj]], 5. [[Pelopijon]], 6. [[nimfej]] [[Herod Atik|Heroda Atiškega]], 7. [[Metroon]], 8. [[Zakladnice Olimpje|zakladnice]], 9. kripta (obokana pot do stadiona), 10. [[Stadion v Olimpiji|stadion]], 11. [[ehostoa]], 12. zgradba [[Ptolemej II.|Ptolemeja II.]] in [[Arsinoa II.|Arsinoe II.]], 13. Hestijina stoa, 14. helenistične zgradbe, 15. [[Zevsov tempelj, Olimpija|Zevsov tempelj]], 16. Zevsov oltar, 17. zaobljubna stavba Ahajcev, 18. zaobljubna stavba Mikitosa, 19. Pajonijeva Nike, 20. [[Gimnazija (Antična Grčija)|gimnazij]], 21. [[Palestra, Olimpija|palestra]], 22. [[teokoleon]], 23. [[heroon]], 24. Fidijeva delavnica in starokrščanska bazilika, 25. kopališče na reki Kladeos, 26. grško kopališče, 27., 28. prenočišča, 29. [[Leonidijon]], 30. južna kopališča, 31. [[bulevterij]], 32. južna stoa, 33. Neronova vila.<br/> ''Zakladnice:'' I. [[Sikion]], II. [[Sirakuze]], III. Epidamnos (?), IV. [[Bizanc]] (?), V. Sibaris (?), VI. [[Kirena]] (?), VII. nedoločeno, VIII. oltar (?), IX. [[Selinunt]], X. [[Metapont]], XI. [[Megara]], XII. [[Gela]]. == Zgodovina == === Prazgodovina === Ostanki hrane in žgalne daritve, ki segajo v 10. stoletje pred našim štetjem, pričajo o dolgi zgodovini verske dejavnosti. Nobena stavba ni ohranjena iz tega prvega obdobja. <ref name="a">[http://sunsite.icm.edu.pl/olympics/classical/ Olympics through Time: Geometric and Archaic]</ref> Tudi ožgane ostanke telesa ''[[Homo heidelbergensis]]'' so našli pri Olimpiji. === Geometrična in arhaična doba === [[File:Olympia - Temple of Hera 3.jpg|thumb|200px|Ruševine Herinega templja]] Prve olimpijske igre so priredili Elidčani leta 776 pred našim štetjem. Večje spremembe v mestu so bile narejene okoli 700 pred našim štetjem, vključno z izravnavo zemljišča in kopanjem novih vodnjakov. Moč Elide se je zmanjšala in leta 676 pred našim štetjem je svetišče pripadlo grški Pizi, ki je prirejala igre do poznega 7. stoletja pred našim štetjem. Najzgodnejši dokazi o gradbeni dejavnosti izvirajo iz okoli leta 600 pred našim štetjem. V tem času so Skiludijanci, zavezniki Pize, zgradili Herin tempelj. Zakladnice in Pelopijon so bili zgrajeni v 6. stoletju pred našim štetjem. Posvetne strukture in atletske arene so tudi gradili v tem obdobju, vključno z bulevterijem. Prvi stadion je bil zgrajen okoli 560 pred našim štetjem in je imel samo preprosto stezo. Predelan je bil okoli 500 pred našim štetjem s poševnimi tribunami za gledalce in nekoliko je bil preusmerjen na vzhod. V 6. stoletju pr. n. št. so bile športnemu območju dodane olimpijske igre. Leta 580 pred našim štetjem je Elida v zavezništvu s [[Antična Šparta|Šparto]] zasedla Pizo in dobila nadzor nad svetiščem. === Klasična doba === [[File:Olympia-02.jpg|thumb|Srebrna tetradrahma iz Olimpije, 360 pr. n. št. Sprednja stran: glava Zevsa z lovorjevim vencem. Zadnja stran: glava Nimfe Olimpije z naglavnim trakom ''sfendonom''. Napis OΛYMΠIA je na desni strani.]] Klasično obdobje med 5. in 4. stoletjem pred našim štetjem je bila zlata doba mesta Olimpija. Zgrajena je bila vrsta novih verskih in posvetnih stavb in konstrukcij. <ref name="b">[http://sunsite.icm.edu.pl/olympics/classical/ Olympics through Time: Classical]</ref> Zevsov tempelj je bil zgrajen sredi 5. stoletja pred našim štetjem. Njegova velikost, obseg in okrasje so prekašali vse, kar je bilo zgrajeno do tedaj. Zgrajeni so bili športni objekti, vključno s končno obliko stadiona in hipodromom. Pritanej je bil zgrajen na severozahodnem delu območja leta 470 pred našim štetjem. V poznoklasičnem obdobju so bile dodane druge stavbe. Metroon (tempelj, posvečen boginji materi) je bil zgrajen v bližini zakladnic okoli leta 400 pr. n. št. Ehostoa, zgrajena okoli 350 pred našim štetjem, je ločevala svetišče od območja iger in stadiona. Južna stoa je bila zgrajena na južnem robu svetišča ob približno istem času. === Helenistična doba === [[File:Olimpia FilipTemple.JPG|thumb|Ruševine Filipejona]] [[File:GR-olympia-palaestra.jpg|thumb|Palestra]] Pozno v 4. stoletju pred našim štetjem je bil postavljen Filipejon. Okoli 300 pred našim štetjem je bila zgrajena hiša za pomembne obiskovalce, največja stavba je Leonidajon. Zaradi vse večjega pomena iger so bile zgrajene dodatne zgradbe za športnike, vključno s palestro (3. stoletje pred našim štetjem), ''gimnazij'' (2. stoletje pred našim štetjem) in kopališke hiše (pribl. 300 pr. n. št.). Nazadnje, 200 pred našim štetjem, je bila narejena obokana povezovalna pot od vhoda stadiona do svetišča. <ref name="c">[http://sunsite.icm.edu.pl/olympics/classical/ Olympics through Time: Hellenistic]</ref> === Rimska doba === V rimskem obdobju so bile igre namenjene vsem državljanom rimskega imperija. Gradili so nove zgradbe in popravljali stare, vključno z Zevsovim templjem. 150 n. št. je bil zgrajen nimfej (ali eksedra). Nova kopališča so zamenjala starejša grška okoli leta 100, leta 160 je bil zgrajen nov vodovod. <ref name="d">[http://sunsite.icm.edu.pl/olympics/classical/ Olympics through Time: Roman]</ref> V 3. stoletju je mesto prizadela vrsta [[potres]]ov, ki so ga precej poškodovali. Zaradi vpadov plemen v mesto so leta 267 so začeli graditi obrambno obzidje, pri čemer so za gradbeni material uporabljali spomenike. Kljub uničenju so olimpijske igre bile še naprej, zadnje so bile leta 393, ko jih je prepovedal krščanski cesar [[Teodozij I.]] Zevsov tempelj je bil očitno uničen okoli leta 426 po razglasu [[Teodozij II.|Teodozija II.]], ki je prepovedal poganske obrede. Fidijeva delavnica je bila spremenjena v [[Bazilika (zgradba) |baziliko]] in mesto je bilo naseljeno s krščansko skupnostjo. Arheološko je dokazano, da so na skrivaj še vedno imeli olimpijske prireditve (v krščanski preobleki), dokler niso sredi 6. stoletja [[Justinijanova kuga]] in dva potresa opustošili mesto. Ponavljajoče se [[poplava|poplave]] so povzročile, da je bila v zgodnjem 7. stoletju naselbina dokončno opuščena. === Odkritje in zgodnja izkopavanja === Sčasoma je bilo vse pokopano pod naplavinami, debelimi do 8 metrov. Dolgo so mislili, da je bila to posledica poplavljanja rek. Sodobne raziskave glede na školjke, polže in foraminifere (luknjičarke) kažejo, da je bilo mesto zalito z oceansko vodo, kar je bila posledica ponavljajočih se [[cunami]]jev. <ref>{{navedi splet|title=Olympia Hypothesis: Tsunamis Buried the Cult Site On the Peloponnese|publisher=Science Daily|date=July 11, 2011|url=http://www.sciencedaily.com/releases/2011/07/110710204240.htm|accessdate=12 July 2011}}</ref> Leta 1766 je Olimpijo ponovno odkril angleški zgodovinar [[Richard Chandler]]. <ref name="f">Sherry Marker, [http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?sec=travel&res=9B07EFDC1E3BF93BA25754C0A9629C8B63 "Where Athletes Once Ran"] in the ''New York Times'', July 18, 2004.</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Gates|first=Charles|title=Ancient cities: the archaeology of urban life in the Ancient Near East and Egypt, Greece and Rome|year=2003|publisher=Psychology Press|page=234}}</ref> Prva izkopavanja svetišča v Olimpiji so bila opravljena leta 1829, ko je prišla francoska "Expedition Scientifique de Moree". === 1875–1881 === Od leta 1870 je bilo izkopavanje in ohranjanje antične Olimpije odgovornost nemškega arheološkega inštituta v Atenah. Prva večja izkopavanja so se začela leta 1875. Financirala jih je nemška vlada po pogajanjih o izključnem dostopu Ernsta Curtiusa. Drugi odgovorni arheologi so bili Gustav Hirschfeld, George Treu, Adolf Furtwängler (ki je delal skupaj z arhitekti), A. Boetticher, Wilhelm Dörpfeld in Richard Borrmann. Izkopali so osrednji del svetišča, vključno Zevsov tempelj, Herin tempelj, Metroon, bulevterij, Filipejon, ehostoo, zakladnice in palestro. Pomembne najdbe so bile skulpture iz Zevsovega templja, Pajonijeva [[Atena|Nike]], [[Praksitel]]ov kip boga [[Hermes]]a in mnogo brona. Skupaj so popisali 14.000 predmetov. Najdbe so bile prikazane v muzeju na kraju samem. <ref name="e">[http://www.dainst.org/index_548_en.html Olympia] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070611073608/http://www.dainst.org/index_548_en.html |date=2007-06-11 }} at the Deutsches Archäologisches Institut</ref> === 1900–1950 === Izkopavanja je bolj omejeno nadaljeval Dörpfeld med 1908 in 1929. Nova sistematična izkopavanja so se začela leta 1936 med poletnimi olimpijskimi igrami leta 1936 v Berlinu, vodila sta jih Emil Kunze in Hans Schleif. Izkopavanje je bilo osredotočeno na območju, južno od stadiona, južne stoe, kompleksa kopališč in ''gimnazija''. === 1950 do danes === Med letoma 1952 in 1966 sta Kunze in Schleil nadaljevala izkopavanja, pridružil se je tudi arhitekt Alfred Mallwitz. Izkopali so Fidijevo delavnico, Leonidajon in severno steno stadiona. Izkopali so tudi jugovzhodni del svetišča in v približno 140 drobirskih jamah našli veliko bronastih in keramičnih predmetov skupaj s [[terakota|terakotnimi]] strešniki. Mallwitz je prevzel izkopavanja med letoma 1972 in 1984. Našel je pomembne dokaze za datacijo stadiona, grobov in pritaneja. Od leta 1984 do leta 1996 je Helmut Kyrieleis prevzel delo in poudarek preusmeril na prejšnjo zgodovino svetišča z izkopavanjem pritaneja in Pelopijona. == Sodobna Olimpija == [[File:Stadio Olimpia 2007.JPG|thumb|Olimpijski stadion]] [[File:Olympia train station 2008.jpg|thumb|Železniška postaja]] Olimpijski plamen današnjih olimpijskih iger prižgejo z odbojem sončne svetlobe v paraboličnem zrcalu pred Herinim templjem ter ga nato z baklo odnesejo tja, kjer bodo igre. Ko so se sodobne olimpijske igre začele v Atenah leta 2004, je bilo moško in žensko tekmovanje v [[suvanje krogle|suvanju krogle]] v obnovljenem Olimpijinem stadionu. Mesto ima železniško postajo in je najvzhodnejši terminal proge Olimpija–Pirgos (Elida). Železniška postaja je približno 300 m vzhodno od središča mesta. Povezana je z GR-74 in novo cesto, ki je bila odprta leta 1980; naslednji odsek N in NE od Olimpije so začeli graditi leta 2005. Oddaljenost od Pirgosa je 20 km, okoli 50 km jugozahodno je Lampeja, zahodno sta Tripoli in Arkadija in 4 km severno Krestena, Kiparisija in Mesenija. Avtocesta poteka severno od antičnih ruševin. Zajezili so reko Alfej, jezero je 2 km jugozahodno. Območje je hribovito in gorato, večina območja je pokrita z gozdom. [[Panajotis Kondilis]], eden najvidnejših sodobnih grških mislecev in filozofov, se je rodil in odraščal v Olimpiji. Ko je [[Pierre de Coubertin]], ustanovitelj Mednarodnega olimpijskega komiteja, leta 1937 umrl, so mu postavili spomenik v antični Olimpiji. Glava Evangelosa Zapasa je pokopana pod kipom pred Zapejonom, srce pa pri spomeniku. <ref>{{navedi knjigo |first= |last= |year= 1996 |title= The Modern Olympics – A Struggle for Revival |publisher= The Johns Hopkins University Press |isbn= 0-8018-5374-5 |url=https://archive.org/details/modernolympicsst0000youn|authorlink= |author= David C. Young}}</ref> == Občina == Občina Antična Olimpija ("Arhaia Olimpia") je pri reformi lokalne samouprave 2011 nastala z združitvijo 4 nekdanjih občin, ki so postale občinske enote <ref name=Kallikratis>[http://www.kedke.gr/uploads2010/FEKB129211082010_kallikratis.pdf Kallikratis law] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170427081550/http://www.kedke.gr/uploads2010/FEKB129211082010_kallikratis.pdf |date=2017-04-27 }} Greece Ministry of Interior</ref>: *Antična Olimpija *Foloa *Lampeja *Laziona === Število prebivalcev === {| class="wikitable" style="text-align:center" |- ! Leto !! Mesto !! Občinska enota !! Občina |- | 1981 || 1129 || – || – |- | 1991 || 1742 || 11.229 || – |- | 2001 || 972 || 8128 || 13.409 |} == Pobratena mesta == [[File:Olympia Model 1.jpg|thumb|right|Arhitekturni model svetišča Olimpija]] Olimpija je pobratena z: *{{flagicon|UK}} Royal Borough of Greenwich, [[Združeno kraljestvo]] *{{flagicon|FRA}} [[Antibes]], [[Francija]] *{{flagicon|GER}} Großostheim, [[Nemčija]] *{{flagicon|USA}} [[Atlanta]], [[ZDA]] *{{flagicon|USA}} Olympia, Washington, ZDA *{{flagicon|RUS}} [[Jakutsk]], [[Rusija]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Gerrard Marc, ''Mali vodniki, Celinska Grčija'', DZS, Ljubljana, 1999, {{COBISS|ID=78414336}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Olympia}} *[http://www.ub.uni-heidelberg.de/helios/fachinfo/www/arch/digilit/olympia.html publications of the German excavation in the 19th century digitalised by the library of the Universität Heidelberg] *[http://www.stoa.org/metis/cgi-bin/qtvr?site=olympia Very thorough photo tour of the entire site of Olympia] *[http://www.losttrails.com/pages/Hproject/Olympia/Olympia.html Olympia] – extensive black-and-white photo-essays of the site and related artifacts *[http://oncampus.richmond.edu/academics/classics/photos/olympia.html Collection of colour photos of the monuments and sculpture of Olympia] *[http://www.olympia-greece.org/museum.html Ancient Olympia museum] *[http://www.uni-mainz.de/eng/14389.php Olympia hypothesis: Tsunamis buried the cult site on the Peloponnese] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Grčiji]] [[Kategorija:Starogrška mesta]] [[Kategorija:Grška kultura]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Grčiji]] [[Kategorija:Geografija Grčije]] {{normativna kontrola}} rxg4719fsqpys50s96a031yh26sfu5e 0 117905 6657799 6550948 2026-04-09T09:47:35Z Shabicht 3554 /* Zunanje povezave */ 6657799 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Gradišče}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10117372_b4 | latd = 45 |latm = 53 |lats = 18.05 |latNS = N | longd = 13 |longm = 42 |longs = 3.37 |longEW = E |najdisi=Gradišče+nad+Prvačino |slika=Razglednica Gradišča nad Prvačino 1910.jpg |povrsina=1,73 |prebivalstvo=528 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=121,7 |postna=5292 |posta=Renče |obcina=Nova Gorica |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Gradišče nad Prvačino''' je [[naselje]] v [[Mestna občina Nova Gorica|Mestni občini Nova Gorica]]. ==Sklici== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki|Gradišče nad Prvačino}} == Zunanje povezave == * {{Mestna občina Nova Gorica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Nova Gorica]] mx1xejh9mm036ramz50l64dxblhsbsr 0 120011 6657531 6099361 2026-04-08T15:37:54Z Sporti 5955 /* 1988-89 Partizan Beograd (Jugoslavija) */ pp 6657531 wikitext text/x-wiki {{Infobox sports league |title = Pokal Radivoja Koraća |current_season = |logo = |logo_size = 200 |caption = Korac Cup cropped.jpg |sport = [[Košarka]] |founded = 1971 |folded = 2002 |fame = |motto = |teams = |promotion = |relegation = |levels = [[European professional club basketball pyramid|3rd Tier (Europe)]] |domestic_cup = |continent = [[FIBA Evropa]] ([[Evropa]]) |champion = {{flagicon|FRA}} [[SLUC Nancy Basket|Nancy]]<br/>(Prvi naslov) |most_champs = {{flagicon|ITA}} [[Pallacanestro Cantù|Cantù]]<br/>(4 naslovi) |website = [http://www.fibaeurope.com/cid_y3euzq1aHcoWbgMxmWrwT2.html FIBA Europe Korać Cup] |singles = |ceo = |TV = }} '''Pokal Radivoja Koraća''' je bilo vsakoletno [[Evropa|evropsko]] klubsko [[košarka]]rsko tekmovanje [[Mednarodna košarkarska zveza|Mednarodne košarkarske zveze (FIBA)]], ki je potekalo med letoma [[1972]] in [[2002]]. Poimenovano je v spomin po legendarnem [[Jugoslovani|jugoslovanskem]] košarkarju [[Radivoj Korać|Radivoju Koraću]], ki se je smrtno ponesrečil v [[Prometna nesreča|prometni nesreči]] leta [[1969]] pri [[Sarajevo|Sarajevu]]. == Zmagovalci == {| border="1" cellpadding="3" cellspacing="0" |- ! style="background:#efefef;" | Leto ! style="background:#efefef;" | Prvaki ! style="background:#efefef;" | Podprvaki ! style="background:#efefef;" | Rezultat finala |- |1972 |[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|23px]] [[Cibona|Lokomotiva Zagreb]] |[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|23px]] [[OKK Beograd]] |'''83-71''' , '''94-73''' |- |1973 |{{ikonazastave|Italija}} [[Pallacanestro Cantù|Pallacanestro Cantú <small>(S.P.Birra Forst)</small>]] |{{ikonazastave|Belgija}} [[BK Mechelen|BK Mechelen <small>(Maes Pils)</small>]] |'''106-75''' , '''94-85''' |- |1974 |{{ikonazastave|Italija}} [[Pallacanestro Cantù|Pallacanestro Cantú <small>(S.P.Birra Forst)</small>]] |[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|23px]] [[KK Partizan|Partizan Beograd]] |'''99-96''' , '''75-68''' |- |1975 |{{ikonazastave|Italija}} [[Pallacanestro Cantù|Pallacanestro Cantú <small>(S.P.Birra Forst)</small>]] |[[Slika:Flag of Spain (1945 - 1977).svg|23px]] [[Winterthur FCB|FC Barcelona]] |'''69-71''' , '''110-85''' |- |1976 |[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|23px]] [[KK Split|KK Split <small>(Jugoplastika)</small>]] |{{ikonazastave|Italija}} [[Chinamartini Torino]] |'''97-84''' , '''82-82''' |- |1977 |[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|23px]] [[KK Split|KK Split <small>(Jugoplastika)</small>]] |{{ikonazastave|Italija}} [[Fortitudo Bologna|Fortitudo <small>(Alco)</small> Bologna]] |'''87-84''' |- |1978 |[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|23px]] [[KK Partizan|Partizan Beograd]] |[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|23px]] [[KK Bosna|Bosna Sarajevo]] |'''117-110''' |- |1979 |[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|23px]] [[KK Partizan|Partizan Beograd]] |{{ikonazastave|Italija}} [[Arrigoni Rieti]] |'''108-98''' |- |1980 |{{ikonazastave|Italija}} [[Arrigoni Rieti]] |[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|23px]] [[Cibona|Cibona Zagreb]] |'''76-71''' |- |1981 |{{ikonazastave|Španija}} [[Joventut Badalona]] |{{ikonazastave|Italija}} [[Pallacanestro Venezia|Pallacanestro Venezia <small>(Carrera)</small>]] |'''105-104''' |- |1982 |{{ikonazastave|Francija}} [[CSP Limoges]] |[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|23px]] [[KK Šibenka]] |'''90-84''' |- |1983 |{{ikonazastave|Francija}} [[CSP Limoges]] |[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|23px]] [[KK Šibenka]] |'''94-86''' |- |1984 |{{ikonazastave|Francija}} [[Élan Béarnais Pau-Orthez]] |[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|23px]] [[KK Crvena zvezda]] |'''97-73''' |- |1985 |{{ikonazastave|Italija}} [[Olimpia Milano|Olimpia <small>(Simac)</small> Milan]] |{{ikonazastave|Italija}} [[Pallacanestro Varese|Pallacanestro Varese <small>(Ciao Crem)</small>]] |'''91-78''' |- |1986 |{{ikonazastave|Italija}} [[Virtus Roma|Virtus <small>(Banco di Roma)</small> Roma]] |{{ikonazastave|Italija}} [[Juventus Caserta|Juventus <small>(Mobilgirgi)</small> Caserta]] |'''84-78''' , '''73-72''' |- |1987 |{{ikonazastave|Španija}} [[Winterthur FCB|FC Barcelona]] ||{{ikonazastave|Francija}} [[CSP Limoges]] |'''106-85''' , '''97-86''' |- |1988 |{{ikonazastave|Španija}} [[Real Madrid Baloncesto|Real Madrid]] |[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|23px]] [[Cibona|Cibona Zagreb]] |'''102-89''' , '''93-94''' |- |1989 |[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|23px]] [[KK Partizan|Partizan Beograd]] |{{ikonazastave|Italija}} [[Pallacanestro Cantù|Pallacanestro Cantù <small>(Wiwa Vismara)</small>]] |'''76-89''' , '''101-82''' |- |1990 |{{ikonazastave|Španija}} [[Joventut Badalona]] |{{ikonazastave|Italija}} [[Victoria Libertas|Victoria Libertas <small>(Scavolini)</small> Pesaro]] |'''98-99''' , '''98-86''' |- |1991 |{{ikonazastave|Italija}} [[Pallacanestro Cantù|Pallacanestro Cantù <small>(Shampoo Clear)</small>]] |{{ikonazastave|Španija}} [[Real Madrid Baloncesto|Real Madrid]] |'''73-71''' , '''95-93''' |- |1992 |{{ikonazastave|Italija}} [[Virtus Roma|Virtus <small>(Messagero)</small> Roma]] |{{ikonazastave|Italija}} [[Victoria Libertas|Victoria Libertas <small>(Scavolini)</small> Pesaro]] |'''94-94''' , '''99-86''' |- |1993 |{{ikonazastave|Italija}} [[Olimpia Milano|Olimpia <small>(Philips)</small> Milano]] |{{ikonazastave|Italija}} [[Virtus Roma|Virtus <small>(Messagero)</small> Roma]] |'''95-90''' |- |1994 |{{ikonazastave|Grčija}} [[PAOK BC|PAOK Thessaloniki]] |{{ikonazastave|Italija}} [[Pallacanestro Trieste|Pallacanestro Trieste <small>(Stefanel)</small>]] |'''75-66''' , '''100-91''' |- |1995 |{{ikonazastave|Nemčija}} [[ALBA Berlin]] |{{ikonazastave|Italija}} [[Olimpia Milano|Olimpia <small>(Stefanel)</small> Milano]] |'''87-87''' , '''85-79''' |- |1996 |{{ikonazastave|Turčija}} [[Efes Pilsen SK]] |{{ikonazastave|Italija}} [[Olimpia Milano|Olimpia <small>(Stefanel)</small> Milano]] |'''76-68''' , '''70-77''' |- |1997 |{{ikonazastave|Grčija}} [[Aris BC|Aris Thessaloniki]] |{{ikonazastave|Turčija}} [[Tofas Bursa]] |'''66-77''' , '''88-70''' |- |1998 |{{ikonazastave|Italija}} [[Scaligera Verona|Scaligera Basket <small>(Riello Mash J.)</small> Verona]] |{{ikonazastave|Srbija in Črna gora}} [[KK Crvena zvezda]] |'''68-74''' , '''73-64''' |- |1999 |{{ikonazastave|Španija}} [[Winterthur FCB|FC Barcelona]] |{{ikonazastave|Španija}} [[CB Estudiantes|Estudiantes <small>(Adecco)</small> Madrid]] |'''77-93''' , '''97-70''' |- |2000 |{{ikonazastave|Francija}} [[CSP Limoges]] |{{ikonazastave|Španija}} [[Baloncesto Málaga|Baloncesto Malaga <small>(Unicaja)</small>]] |'''80-58''' , '''51-60''' |- |2001 |{{ikonazastave|Španija}} [[Baloncesto Málaga|Baloncesto Malaga <small>(Unicaja)</small>]] |{{ikonazastave|Srbija in Črna gora}} [[KK Hemofarm|Hemofarm Vršac]] |'''77-47''' , '''71-69''' |- |2002 |{{ikonazastave|Francija}} [[SLUC Nancy]] |{{ikonazastave|Rusija}} [[Lokomotiv Rostov-on-Don]] |'''98-72''' , '''74-95''' |} == Zmagovalne postave == === 1971-72 Lokomotiva Zagreb (Jugoslavija) === [[Nikola Plećaš]], [[Damir Rukavina]], [[Vječeslav Kavedžija]], [[Rajko Gospodnetić]], [[Milivoj Omašić]], [[Eduard Bočkaj]], [[Ivica Valek]], [[Dragan Kovačić]], [[Petar Jelić (košarkar)|Petar Jelić]], [[Ante Ercegović]], [[Zdenko Grgić]], [[Srećko Šute]], [[Zvonko Avberšek]] (Trener: [[Marijan Catinelli]]) === 1972-73 Forst Cantu (Italija) === [[Pierluigi Marzorati]], [[Bob Lienhard]], [[Carlo Recalcati]], [[Antonio Farina]], [[Mario Beretta (košarkar)|Mario Beretta]], [[Fabrizio Della Fiori]], [[Luciano Vendemini]], [[Franco Meneghel]], [[Renzo Tombolato]], [[Giorgio Cattini]], [[Danilo Zonta]] (Trener: [[Arnaldo Taurisano]]) === 1973-74 Forst Cantu (Italija) === [[Pierluigi Marzorati]], [[Bob Lienhard]], [[Carlo Recalcati]], [[Fabrizio Della Fiori]], [[Antonio Farina]], [[Franco Meneghel]], [[Mario Beretta (košarkar)|Mario Beretta]], [[Renzo Tombolato]], [[Giorgio Cattini]], [[Luciano Vendemini]], [[Danilo Zonta]] (Trener: [[Arnaldo Taurisano]]) === 1974-75 Forst Cantu (Italija) === [[Bob Lienhard]], [[Pierluigi Marzorati]], [[Fabrizio Della Fiori]], [[Carlo Recalcati]], [[Antonio Farina]], [[Franco Meneghel]], [[Mario Beretta (košarkar)|Mario Beretta]], [[Renzo Tombolato]], [[Giorgio Cattini]], [[Silvano Cancian]] (Trener: [[Arnaldo Taurisano]]) === 1975-76 Jugoplastika Split (Jugoslavija) === [[Željko Jerkov]], [[Rato Tvrdić]], [[Duje Krstulović]], [[Mirko Grgin]], [[Mlađan Tudor]], [[Branko Macura]], [[Ivo Bilanović]], [[Ivica Skaric]], [[Damir Šolman]], [[Branislav Stamenković]], [[Ivica Dukan]], [[Mihajlo Manović]], [[Drago Peterka]], [[Slobodan Bjelajac]] (Trener: [[Petar Skansi]]) === 1976-77 Jugoplastika Split (Jugoslavija) === [[Željko Jerkov]], [[Rato Tvrdić]], [[Damir Šolman]], [[Duje Krstulović]], [[Mlađan Tudor]], [[Mirko Grgin]], [[Mihajlo Manović]], [[Ivo Bilanović]], [[Branko Macura]], [[Ivica Dukan]], [[Slobodan Bjelajac]], [[Predrag Kruščić]] (Trener: [[Petar Skansi]]) === 1977-78 Partizan Beograd (Jugoslavija) === [[Dragan Kićanović]], [[Dražen Dalipagić]], [[Miodrag Marić|Miodrag "Miško" Marić]] [[Jadran Vujačić]], [[Boban Petrović]], [[Dragan Todorić]], [[Dušan Kerkez (košarkar)|Dušan Kerkez]], [[Boris Beravs]], Babić, Tesić, Bojić, Rastović (Trener: [[Ranko Žeravica]]) === 1978-79 Partizan Beograd (Jugoslavija) === [[Dragan Kićanović]], [[Miodrag Marić|Miodrag "Miško" Marić]], [[Boban Petrović]], [[Arsenije Pešić]], [[Dragan Todorić]], [[Jadran Vujačić]], [[Dušan Kerkez (košarkar)|Dušan Kerkez]], [[Boris Beravs]], [[Žarko Knežević]], [[Milenko Savović]], Babić, Bojić (Trener: [[Dušan Ivković]]) === 1979-80 Sebastiani Arrigoni Rieti (Italija) === [[Roberto Brunamonti]], [[Lee Johnson (košarkar)|Lee Johnson]], [[Willie Sojourner]], [[Giuseppe Danzi]], [[Alberto Scodavolpe]], [[Gianfranco Sanesi]], [[Antonio Olivieri]], [[Luca Blasetti]], [[Mauro Antonelli]], [[Stefano Colantoni]], [[Paolo di Fazi]], [[Antonio Coppola]] (Trener: [[Elio Pentassuglia]]) === 1980-81 Joventut Badalona (Španija) === [[Al Skinner]], [[Luis Miguel Santillana]], [[Josep Maria Margall]], [[Gonzalo Sagi-Vela]], [[Joe Galvin]], [[Ernesto Delgado]], [[German Gonzalez (košarkar)|German Gonzalez]], [[Jordi Villacampa]], [[Francisco Sole]], [[Roberto Mora]], [[Antonio Pruna]] (Trener: [[Manel Comas]]) === 1981-82 CSP Limoges (Francija) === [[Ed Murphy (košarkar)|Ed Murphy]], [[Richard Dacoury]], [[Jean-Michel Senegal]], [[Irv Kiffin]], [[Apollo Faye]], [[Jean-Luc Deganis]], [[Yves-Marie Verove]], [[Didier Rose]], [[Richard Billet]], [[Philippe Koundrioukoff]], [[Eric Narbonne]], [[Benoit Tremouille]] (Trener: [[Andre Buffiere]]) === 1982-83 CSP Limoges (Francija) === [[Ed Murphy (košarkar)|Ed Murphy]], [[Richard Dacoury]], [[Jean-Michel Senegal]], [[Glenn Mosley (košarkar)|Glenn Mosley]], [[Apollo Faye]], [[Jean-Luc Deganis]], [[Hugues Occansey]], [[Didier Dobbels]], [[Didier Rose]], [[Eric Narbonne]], [[Mathieu Faye]], [[Olivier Garry]] (Trener: [[Andre Buffiere]]) === 1983-84 Elan Bearnais Orthez (Francija) === [[Paul Henderson (košarkar)|Paul Henderson]], [[John McCullough (košarkar)|John McCullough]], [[Bengaly Kaba]], [[Mathieu Bisseni]], [[Freddy Hufnagel]], [[Christian Ortega]], [[Philippe Laperche]], [[Pascal Laperche]], [[Didier Gadou]], [[Alain Gadou]] (Trener: [[George Fisher (košarkar)|George Fisher]]) === 1984-85 Olimpia Simac Milano (Italija) === [[Mike D'Antoni]], [[Dino Meneghin]], [[Russ Schoene]], [[Roberto Premier]], [[Joe Barry Carroll]], [[Renzo Bariviera]], [[Franco Boselli]], [[Mario Pettorossi]], [[Vittorio Gallinari]], [[Tullio De Piccoli]], [[Marco Lamperti]], [[Mario Governa]], [[Marco Baldi]] (Trener: [[Dan Peterson]]) === 1985-86 Virtus Banco di Roma (Italija) === [[Leo Rautins]], [[Bruce Flowers]], [[Enrico Gilardi]], [[Marco Solfrini]], [[Stefano Sbarra]], [[Fulvio Polesello]], [[Franco Rossi (košarkar)|Franco Rossi]], [[Phil Melillo]], [[Fabrizio Valente]], [[Claudio Brunetti]], [[Gianluca Duri]], [[Franco Picozzi]] (Trener: [[Mario de Sisti]]) === 1986-87 FC Barcelona (Španija) === [[Juan Antonio San Epifanio]], [[Chicho Sibilio]], [[Wallace Bryant]], [[Ignacio Solozabal]], [[Andres Jimenez]], [[Steve Trumbo]], [[Juan Domingo De la Cruz]], [[Quim Costa]], [[Jordi Soler]], [[Julian Ortiz]], [[Ferran Martinez]], [[Kenny Simpson]] (Trener: [[Aito Garcia Reneses]]) === 1987-88 Real Madrid (Španija) === [[Wendell Alexis]], [[Fernando Martin]], [[Brad Branson]], [[Fernando Romay]], [[Juan Antonio Corbalan]], [[Jose Biriukov]], [[Jose Luis Llorente]], [[Juan Manuel Lopez Iturriaga]], [[Pep Cargol]], [[Antonio Martín (košarkar)|Antonio Martín]], [[Alfonso Del Corral]] (Trener: [[Lolo Sainz]]) === 1988-89 Partizan Beograd (Jugoslavija) === [[Vlade Divac]], [[Aleksandar Đorđević]], [[Predrag Danilović]], [[Žarko Paspalj]], [[Ivo Nakić]], [[Željko Obradović]], [[Oliver Popović]], [[Milenko Savović]], [[Jadran Vujačić]], [[Miladin Mutavdžić]], [[Boris Orcev]], [[Predrag Prljinčević]] (Trener: [[Duško Vujošević]]) === 1989-90 Joventut Badalona (Španija) === [[Jordi Villacampa]], [[Lemone Lampley]], [[Reggie Johnson (košarkar)|Reggie Johnson]], [[Juan Antonio Morales]], [[Jose Antonio Montero]], [[Rafael Jofresa]], [[Tomas Jofresa]], [[Carlos Ruf]], [[Josep Maria Margall]], [[Dani Perez]], [[Antonio Medianero]], [[Pere Remon]], [[Ferran Lopez]], [[Robert Bellavista]] (Trener: [[Herb Brown]] / [[Pedro Martínez (košarkar)|Pedro Martínez]]) === 1990-91 Clear Cantu (Italija) === [[Pace Mannion]], [[Pierluigi Marzorati]], [[Davide Pessina]], [[Giuseppe Bosa]], [[Roosevelt Bouie]], [[Alberto Rossini]], [[Angelo Gilardi]], [[Andrea Gianolla]], [[Silvano Dal Seno]], [[Omar Tagliabue]], [[Alessandro Zorzolo]], [[Fabio Gatti (košarkar)|Fabio Gatti]] (Trener: [[Fabrizio Frates]]) === 1991-92 Virtus Il Messaggero Roma (Italija) === [[Dino Radja]], [[Rick Mahorn]], [[Roberto Premier]], [[Andrea Niccolai]], [[Alessandro Fantozzi]], [[Donato Avenia]], [[Stefano Attruia]], [[Fausto Bargna]], [[Davide Croce]], [[Gianluca Lulli]] (Trener: [[Paolo di Fonzo]]) === 1992-93 Olimpia Philips Milano (Italija) === [[Aleksandar Đorđević]], [[Antonello Riva]], [[Antonio Davis]], [[Riccardo Pittis]], [[Flavio Portaluppi]], [[Davide Pessina]], [[Fabrizio Ambrassa]], [[Paolo Alberti]], [[Marco Baldi]], [[Marco Sambugaro]], [[Massimo Re]] (Trener: [[Mike D'Antoni]]) === 1993-94 PAOK Thessaloniki (Grčija) === [[Walter Berry]], [[Zoran Savić]], [[Branislav Prelević]], [[John Korfas]], [[Nasos Galakteros]], [[Nikos Boudouris]], [[Achilleas Mamatziolas]], [[George Ballogiannis]], [[Christos Tsekos (košarkar)|Christos Tsekos]], [[Efthimis Rentzias]], [[Georgios Valavanidis]] (Trener: [[Soulis Markopoulos]]) === 1994-95 Alba Berlin (Nemčija) === [[Teoman Alibegović]], [[Saša Obradović]], [[Gunther Behnke]], [[Henrik Rödl]], [[Ingo Freyer]], [[Ademola Okulaja]], [[Stephan Baeck]], [[Teoman Öztürk]], [[Sebastian Machowski]], [[Patrick Falk (košarkar)|Patrick Falk]], [[Oliver Braun]] (Trener: [[Svetislav Pešić]]) === 1995-96 Efes Pilsen İstanbul (Turčija) === [[Petar Naumoski]], [[Conrad McRae]], [[Ufuk Sarıca]], [[Mirsad Türkcan]], [[Volkan Aydın]], [[Tamer Oyguç]], [[Murat Evliyaoğlu]], [[Hüseyin Beşok]], [[Bora Sancar]], [[Mustafa Kemal Bitim]], [[Alpay Öztaş]], [[Erdal Bibo]] (Trener: [[Aydın Örs]]) === 1996-97 Aris Thessaloniki (Grčija) === [[José Ortiz|José "Piculín" Ortiz]], [[Charles Shackleford]], [[Mario Boni]], [[Panagiotis Liadelis]], [[Dinos Angelidis]], [[Mike Nahar]], [[Alan Tomidy]], [[Tzanis Stavrakopoulos]], [[Giannis Sioutis]], [[Georgios Floros]], [[Alexis Papadatos]], [[Aris Holopoulos]] (Trener: [[Slobodan Subotić|Slobodan-Lefteris Subotić]]) === 1997-98 Scaligera Mash Verona (Italija) === [[Mike Iuzzolino]], [[Hansi Gnad]], [[Randolph Keys]], [[Myron Brown]], [[Roberto Dalla Vecchia]], [[Roberto Bullara]], [[Joachim Jerichow]], [[Alessandro Boni]], [[Matteo Nobile]], [[Giampiero Savio]], [[Damiano Dalfini]], [[Davide Tisato]], [[Matteo Sacchetti]], [[Mario Soave]], [[Massimo Spezie]] (Trener: [[Andrea Mazzon]]) === 1998-99 FC Barcelona (Španija) === [[Aleksandar Đorđević]], [[Derrick Alston]], [[Milan Gurović]], [[Efthimis Rentzias]], [[Roger Esteller]], [[Rodrigo De la Fuente]], [[Roberto Duenas]], [[Xavi Fernandez]], [[Ignacio Rodriguez]], [[Alfons Alzamora]], [[Oriol Junyent]], [[Juan Carlos Navarro (košarkar)|Juan Carlos Navarro]], [[Chema Marcos]] (Trener: [[Aíto García Reneses]]) === 1999-00 CSP Limoges (Francija) === [[Marcus Brown]], [[Yann Bonato]], [[Harper Williams]], [[Frédéric Weis]], [[Bruno Hamm]], [[Thierry Rupert]], [[Stephane Dumas]], [[David Frigout]], [[Stjepan Stazic]], [[Jean-Philippe Methelie]], [[Carl Thomas (košarkar)|Carl Thomas]], [[Frederic Adjiwanou]] (Trener: [[Duško Ivanović]]) === 2000-01 Unicaja Malaga (Španija) === [[Danya Abrams]], [[Veljko Mršić]], [[Moustapha Sonko]], [[Richard Petruška]], [[Jean-Marc Jaumin]], [[Paco Vazquez]], [[Berni Rodríguez]], [[Frédéric Weis]], [[Darren Phillip]], [[Carlos Cabezas]], [[Kenny Miller (košarkar)|Kenny Miller]], [[Germán Gabriel]], [[Francis Perujo]] (Trener: [[Božidar Maljković]]) === 2001-02 SLUC Nancy (Francija) === [[Stevin Smith]], [[Cyril Julian]], [[Ross Land]], [[Fabien Dubos]], [[Goran Bošković]], [[Joseph Gomis]], [[Vincent Masingue]], [[Maxime Zianveni]], [[Mouhamadou Mbodji]], [[Danilo Cmiljanić]], [[Gary Phaeton]], [[Loic Toilier]] (Trener: [[Sylvain Lautie]]) == Najboljšo strelci finalnih tekem == # [[Dražen Dalipagić]] (Partizan Beograd) '''48''' točk proti klubu Bosna Sarajevo (v finalu 1977-78) # [[Dražen Petrović]] (Cibona Zagreb) '''47''' točk proti klubu Real Madrid (v drugi tekmi finala 1987-88) # [[Dragan Kićanović]] (Partizan Beograd) '''41''' točk proti klubu Arrigoni Rieti (v finalu 1978-79) # [[Nikola Plećaš]] (Lokomotiva Zagreb) '''40''' točk proti klubu OKK Beograd (v drugi tekmi finala 1971-72) # [[Aleksandar Đorđević]] (Philips Milano) '''38''' točk proti klubu Virtus Roma (v drugi tekmi finala 1992-93) # [[Antonello Riva]] (Wiwa Vismara Cantu) '''36''' točk proti klubu Partizan Beograd (v drugi tekmi finala 1988-89) # [[Pace Mannion]] (Clear Cantu) '''35''' točk proti klubu Real Madrid (v drugi tekmi finala 1990-91) # [[Ed Murphy (košarkar)|Ed Murphy]] (CSP Limoges) '''35''' točk proti klubu Šibenka Šibenik (v finalu 1981-82) # [[Ed Murphy (košarkar)|Ed Murphy]] (CSP Limoges) '''34''' točk proti klubu Šibenka Šibenik (v finalu 1982-83) # [[Željko Jerkov]] (Jugoplastika Split) '''34''' točk proti klubu Alco Bologna (v finalu 1976-77) # [[Dino Rađa]] (Il Messaggero Roma) '''34''' točk proti klubu Scavolini Pesaro (v prvi tekmi finala 1991-92) # [[Saša Obradović]] (Alba Berlin) '''34''' točk proti klubu Stefanel Milano (v prvi tekmi finala 1994-95) # [[Teoman Alibegović]] (Alba Berlin) '''34''' točk proti klubu Stefanel Milano (v drugi tekmi finala 1994-95) [[Kategorija:Košarkarska tekmovanja]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1972]] [[Kategorija:Ukinitve leta 2002]] ckk3qdi84d14gq4wzpqpo3lovnsuz21 0 124027 6657527 6638351 2026-04-08T15:26:32Z ~2026-21637-65 257890 such population data are factual 6657527 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Murska Sobota |vrsta = [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |image = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = MurskaSobota1.jpg |image2 = Murska Sobota, St. Nicholas' cathedral 01.jpg |image3 = Murska Sobota Lutheran Church 05.jpg |image4 = Grad Murska Sobota stranski 1.jpg |image5 = Murska Sobota, Lendavska ulica.2.JPG |image6 = Park-3696145.jpg}} | latd = 46 |latm = 39 |lats = 36.46 |latNS = N | longd = 16 |longm = 9 |longs = 47.22 |longEW = E |regija = Pomurska regija |pokrajina = Prekmurje |obcina = Murska Sobota |nadmorska = 189,1 |povrsina = 14,487 |povrsina_ref=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |title=Po površini največja naselja v statističnih regijah |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160325190919/http://stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |url-status=dead }}</ref> |prebivalstvo=12923 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna = 9000 |posta = Murska Sobota |najdisi = Murska+Sobota |geopedia = #L410_F10116368_T13_b4_x590007.4685_y168367.8045_s13 |website = }} '''Múrska Sóbota''' ({{IPA-sl|ˈmúːɾska ˈsóːbɔta|pron|Sl-MurskaSobota.oga}}, v Murski Soboti)<ref name="sp">{{navedi splet|title=Slovenski pravopis 2001: Murska Sobota|url=http://bos.zrc-sazu.si/c/SP/neva.exe?name=sp&expression=Murska%20Sobota&hs=1|accessdate=2022-05-27|archive-date=2024-11-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20241111101033/http://bos.zrc-sazu.si/c/SP/neva.exe?name=sp&expression=Murska%20Sobota&hs=1|url-status=dead}}</ref>({{lang-de|Olsnitz}};<ref name="RuL">''Radkersburg und Luttenberg'' (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut.</ref> {{lang-hu|Muraszombat}}<ref name="RuL" />) je največje [[mesto]] v [[Prekmurje|Prekmurju]] in njegova prestolnica, sedež [[Mestna občina Murska Sobota|istoimenske]] [[Mestna občina Murska Sobota|mestne občine]] in [[Upravne enote Slovenije|upravne enote]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. V Murski Soboti je sedež več kulturnih ustanov regionalnega značaja, kot so [[Pomurski muzej Murska Sobota|Pomurski muzej]], [[Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota|Pokrajinska in študijska knjižnica,]] Galerija, Zveza Romov Slovenije in Romski svet, od leta 2006 rimskokatoliška [[Škofija Murska Sobota]], trenutno pa je v mestu sedež škofa [[Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji|Evangeličanske cerkve Augsburške veroizpovedi v Sloveniji]]. Regionalna [[Splošna bolnišnica Murska Sobota]] za prebivalce [[Pomurje|Pomurja]] je v [[Rakičan]]u (vzhodno od mesta), ki spada v [[Mestna občina Murska Sobota|mestno občino]]. == Etimologija == Naziv ''Martin'' naj bi izviral iz [[osebno ime|osebnega imena]]. V dokumentih iz [[14. stoletje|14. stoletja]] je omenjena z dodatkom ''Mura'' in z različnimi oblikami imena. Te so dobile madžarsko [[končnica|končnico]] ''-szombath'' v [[15. stoletje|15. stoletju]]. Ime brez [[Pridevnik|pridevnika]] se je ponovno pojavilo v [[19. stoletje|19. stoletju]], in sicer kot ''Sobota''. To je v madžarskem črkopisu zapisana slovenska oblika imena. Druga, ljudsko najbolj znana verzija pravi, da naziv Sobota izhaja iz dneva sobota, saj so ob sobotah prirejali sejme, po katerih je bilo mesto znano od konca srednjega veka. Štajerci in Hrvati so tako morali v soboto prek Mure, temu dnevu so šaljivo rekli ''murska sobota''. Mesto je prvič omenjeno kot ''Murazombatha'' v listini z datumom 16. julij 1348. Na ta dan občina praznuje občinski praznik. Izjemne pravice je Murski Soboti dodelil cesar [[Ferdinand II.]]. V tem dokumentu se kraj imenuje ''Olchincz''.<ref>{{navedi splet |url=https://sites.google.com/site/murskasobotainf/dogodki-v-murski-soboti/izvor-imena |title=Izvor imena |accessdate=9. avgust 2012 |archive-date=2015-06-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150623161811/https://sites.google.com/site/murskasobotainf/dogodki-v-murski-soboti/izvor-imena |url-status=dead }}</ref> == Geografija == Murska Sobota leži na suhem prodnatem terenu na nadmorski višini 190 m, na t.i. [[Ravensko|Ravenskem]]. Njena središčna lega med avstrijsko in madžarsko mejo ji daje vlogo prometnega vozlišča. Iz mesta potekajo ceste žarkasto na vse strani Prekmurja in v sosednje države. Z Madžarsko je povezana tudi z [[Železniška proga Ormož - Hodoš|železniško progo preko Hodoša]]. Ta proga je bila sicer leta 1968 ukinjena, a zgrajena na novo in odprta 16. maja 2001. Mesto leži tudi med reko [[Ledava|Ledavo]] in razbremenilnim kanalom Ledava-Mura, kar ji zagotavlja poplavno varnost. Je sedež najsevernejše mestne občine, ki je nastala leta 1995 in ima malo manj kot 20.000 prebivalcev<ref>SURS [http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05C4002S&ti=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/10_stevilo_preb/20_05C40_prebivalstvo_obcine/&lang=2]</ref>. V občino sodijo še naselja: [[Bakovci]], [[Černelavci]], [[Krog, Murska Sobota|Krog]], [[Kupšinci]], [[Markišavci]], [[Nemčavci]], [[Polana, Murska Sobota|Polana]], [[Pušča]], [[Rakičan]], [[Satahovci]] in [[Veščica, Murska Sobota|Veščica]]. Mesto Murska Sobota se deli na četrtne skupnosti oz. mestne četrti: Center, Ledava, Park, Partizan in Turopolje. [[Grad Murska Sobota|Soboški Grad]] stoji sredi [[Mestni park Murska Sobota|Mestnega parka]], na severu pa je murskosoboški park [[Fazanerija]] z [[Stadion Fazanerija|istoimenskim stadionom]]. Podnebje je celinsko z malo padavinami, vročimi poletji in mrzlimi zimami. == Zgodovina mesta == Murska Sobota in njena okolica je bila poseljena že v prazgodovini. V okviru [[arheologija|arheoloških]] izkopavanja za avtocesto so južno od mesta ugotovili poselitev skozi več obdobij. Našli so grobišče iz [[Bakrena doba|bakrene dobe]] (okrog 3500 pr. n. št.) med Mursko Soboto in Krogom (najdišče Pod Kotom), iz starejše [[železna doba|železne dobe]] (800 do 400 pr. n. št.) je večje grobišče z obodnimi jarki na Novi tabli in Kotare ter številne naselbine iz obdobja 2500 do 100 pr. n. št. Prav tako so našli naselja in grobišča iz rimskega obdobja iz Nove table ter nagrobnik, ki je sedaj vzidan v steno rimskokatoliške [[Cerkev svetega Nikolaja, Murska Sobota|cerkve sv. Nikolaja]]. Odkrili o tudi rimsko vilo iz 2. do 3. stoletja pri Rakičanu. Na južnem robu mesta zemljanke, ognjišča, vodnjaki in značilna lončenina pričajo o zgodnji slovanski poselitvi med letoma 600 in 800. O srednjeveški podobi mesta pričajo najdbe ob gradu in v parku. Mesto sta določali ''via magna'' - velika cesta - danes ulica Štefana Kovača, ki je vodila iz Radgone naprej v Sombarhely in ''via regna'' - kraljevska - današnja Tišinska cesta. Prvo naselje je nastalo v okolici cerkve. Cerkev je bila prvič omenjena leta 1297, zrasla pa je sredi ozemlja Belmura, z njo pa srednjeveška naselbina, ki se z imenom Murazombatha prvič omenja 16. julija 1348. Na lokaciji današnjega gradu se je v 13. st. razvil dvor in sedež zemljiškega gospostva Belmura. Kot mesto pa je bila Murska Sobota omenjena leta 1366, vendar je po svojem izgledu ostala podeželski trg vse do konca 19. stoletja. Čeprav je bila Murska Sobota mesto že v srednjem veku, je začela svojo urbano podobo dobivati šele v drugi polovici 19.stoletja. Mesto je dobilo nove javne stavbe, banko, meščanske hiše. Leta 1856 je bilo ustanovljeno večje trgovsko podjetje, sledili pa so hranilnica, kazino s knjižnico, tiskarna in bolnišnica. Največjo rast je mesto doživelo v 1960-ih zaradi industrije, ki je privabila prebivalce v nova blokovska naselja. Območje Sobote je bilo v 9. stoletju del slovanske kneževine Spodnja Panonija in del salzburške nadškofije, v času frankovsko-madžarskih vojn pa je območje postalo interes Madžarske. Že v 12. stoletju je Sobota postala del Železne županije (madž. ''Vas megye'') in to ostala v Kraljevini Madžarski do leta 1918. Cerkvena uprava je bila 1094 priključena [[škofija|škofiji]] v [[Zagreb]]u, ki jo je leta 1176 zamenjal Györ. Belmuro je kralj Andrej II. leta 1217 spremenil v kronski fevd. V nadaljevanju se je lastništvo hitro spreminjalo do leta 1365, ko je bilo dodeljeno Nikolaju Szechyju. Zemljiški gospodje Széchyji so 1476 meščane oprostili vseh tlačanskih obveznosti, tri leta pozneje pa jim je ogrski kralj [[Matija Korvin]] podelil sejemske pravice. V času turških vpadov 17.stoletja so mesto obdali z zunanjim obrambnim zidom, jarkom in obrambnimi okopi. Leta 1687 je rodbina Széchy izumrla, del mesta pa je kupil Peter Szapáry in leta 1690 s kraljevim dovoljenjem postal novi lastnik Sobote. Rodbina je imela oblast nad mestom vse do konca 1. svetovne vojne. Ob koncu 1. svetovne vojne leta 1918 je večinsko prebivalstvo zahtevalo pravico do samoodločbe. Soboto so za kratek čas zasedli jugoslovanski prostovoljci, a so jih Madžari premagali v soboški bitki. Spomenik padlim iz ''Sokolske legije'' je na pokopališču. Razglašena je bila Murska republika, ki je trajala le nekaj dni. 12. avgusta 1919 so v Soboto vkorakale čete [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1941 so mesto ponovno zasedli Madžari. 3. aprila 1945 je mesto osvobodila [[Rdeča armada]]. === Mursko-soboški okraj === Skozi zgodovino je bil sedež okraja vedno v kraju kjer je prebival plemiški sodnik oz. okrajni glavar (madž. ''szolgabiro'', lat. ''judex nobilium''). Pri opravljanju nalog so mu pomagali namestniki okrajnega glavarja oz. plemiškega sodnika (madž. ''alszolgabiro'', lat. ''vice judex nobilium''). Z reorganizacijo županije, je Sobota v 2. polovici 19. stoletja postala sedež mursko-soboškega okraja, ki ga je vodil višji okrajni glavar (madž. ''föszolgabiro''). Višji okrajni glavarji: * [[Ludvik Augustič|Ludvik pl. Agustich]] (1871-1883) * [[Geza pl. Ernuszt]] (1883-1885) (lastnik moravske graščine) * [[Pongrác Pósfay|Ponkracij pl. Posfay]] (1885-1914) * [[Pavel pl. Horvath ml.]] (1914-1924) Okrajni glavarji: * [[Pongrác Pósfay|Pokracij pl. Posfay]] (1877-1885) * [[Jenö Csorna]] (1885-1899) * [[Elek pl. Sinkovich]] (1895-1905) * [[Gustav Pósfay|Gustav pl. Pósfay]] (1905) * [[Pavel pl. Horvath ml.]] (1905-1914) === Judovska skupnost === Nekoč številčna [[Judje|judovska]] skupnost je bila opustošena v času [[Nacizem|nacistične]] [[Nemčija|Nemčije]]. Natančen datum prvih poselitev Judov ni znan, prva sinagoga je bila urejena v [[18. stoletje|18. stoletju]]. 31. avgusta 1908 so slavnostno odprli sodobnejšo in večjo sinagogo. Ta je bila porušena leta 1954 s strani lokalnih [[Komunizem|komunističnih]] oblasti. 26. aprila 1944 so se morali vsi mestni Judje zglasiti z manjšo osebno prtljago v sinagogi, kjer so bili zaprti čez noč brez hrane, naslednji dan pa internirani v [[Čakovec]] ter preko [[Velika Kaniža|Velike Kaniže]] v [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]], večina v [[Auschwitz]].<ref name="Judje Murske Sobote">{{Navedi splet |url=http://www.inv.si/psja/spomin/sobota.htm |title=Judje Murske Sobote |accessdate=2009-05-18 |archive-date=2007-07-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070704183318/http://www.inv.si/psja/spomin/sobota.htm |url-status=dead }}</ref> Zadnji soboški [[rabin]] je bil [[Lazar Roth]], rojen v Jalšvi na [[Češka|Češkem]]. Umrl je v Auschwitzu.<ref name="Judje Murske Sobote"/> Bil je zelo priljubljen človek, saj je znal diskutirati z ljudmi, predvsem na področju filozofije. Verouk je opravljal za sinagogo, kjer je imel tudi bogato knjižnico. Judovske družine so živele na območju današnje Slovenske ulice, kjer so bile trgovine, tiskarna, gostilne in lekarna. Bili so med vodilnimi veletrgovci v Murski Soboti. == Znamenitosti == [[Slika:Soboški grad.png|thumb|right|250px|Soboški grad]] * '''Grad v Murski Soboti''', nekdaj Szaparyjev grad, se kot dvorec Bel Mura prvič omenja 1255. V drugi polovici 16. st. je družina Szechy na njegovem mestu postavila dvonadstropni renesančni dvorec s štirimi trakti in ogelnimi stolpi. Leta 1687 ga je kupil Peter Szapary od njega pa 1934 občina Murska Sobota. Od leta 1955 je v njem Pokrajinski muzej. V bivši grajski kapeli so kopije srednjeveških fresk iz prekmurskih cerkva. V notranjosti dvorca je grajski salon iz poznega 18. st. poslikan v poznobaročni iluzionistični maniri z ikonografijo alegorije miru, pripisan Johannesu Pöklu. Zdaj je v njem [[Pomurski muzej Murska Sobota]]. * '''[[Mestni park Murska Sobota|Mestni park]]''' je lepo ohranjen grajski park velik 9,5 hektarja. V njem so dvestoletni hrasti, gabri, jeseni, lipe in značilne travne površine ter ribnik, značilnost [[Angleški park|angleških parkov]]. Skozi park vodi Trubarjev drevored, ob njem pa več kipov: [[Drago Tršar|Tršarjev]] kip Primoža Trubarja, spomenik padlim učiteljem in prekmurskim pisateljem, delo Ferija Novaka, 19 litopunktur kiparja Marka Pogačnika. * '''Spomenik zmage''', posvečen zmagovalcem v 2. svetovni vojni, ruskim vojakom in jugoslovanskim partizanom, zgrajen po načrtih ruskega arhitekta Arončika iz [[Carrarski marmor|carrarskega marmorja]]. Odkrit je bil 12. avgusta 1945. Oblikovan je kot grobnica, ki simbolizira kremeljsko obzidje, pred katerim stoji častna straža, nad njo pa [[obelisk]] z [[Lenin]]ovo podobo na bronasti medalji. Plastiki sta izdelala [[Zdenko Kalin]] in [[Boris Kalin]]. * '''Evangeličanski kompleks''' s cerkvijo v neogotskem slogu, zgrajen med 1907-1910 po načrtih Emöja Gereya. Cerkev je zgrajena iz opeke s tremi pročelnimi stolpi, srednji je zvonik. Rozeta nad vhodom se ponovi v oltarnem delu s podobo [[Martin Luther|Martina Luthra]]. Avtor oltarne slike ''Snemanje s križa'' je Jenö Bory. * '''Stolna cerkev svetega Nikolaja''' se prvič omenja leta 1297. Poznoromansko jedro s kornim zvonikom je iz konca 13. stoletja. V drugi polovici 14. stoletja so ga prezidali v rebrasto obokan [[prezbiterij]] s kamnoseškim okrasjem parlerijanskih mask in poslikan. Starejša plast poslikav je izpred srede 14. stoletja, mlajša pa okro 1370, pripisana slovaškemu slikarju. Cerkev je bila večkrat prezidana med 15. in 18. stoletjem, v letih 1910 - 1912 pa temeljito predelana po načrtih [[arhitekt]]a Ladislava Takača (László Takács 1880-1916). To je triladijska [[bazilika (zgradba)|bazilika]] s [[Transept|prečno ladjo]] ter svodasto [[kupola|kupolo]] nad križiščem. Piramidalna fasada se dvigne v 60 m visok zvonik. Na pročelju je pet niš s Sapáryjevim grbom ter polkrožni vhod s stiliziranim cvetličnim vencem. Oprema je iz raznih madžarskih delavnic. V glavnem oltarju je slika zavetnika cerkve, ''svetega Nikolaja, ki obdaruje device'', delo Matthisa Schiffrerja iz leta 1797. [[Vitraj]]i so Kregarjevi in Bizovičarjevi. Na južni strani ob zvoniku je grobnica patrona cerkve, soboškega grofa, na severni je [[Oratorij (cerkev)|oratorij]] rakičanskega grofa s [[krstilnica|krstilnico]] in [[zakristija|zakristijo]]. == Osebnosti, povezane z Mursko Soboto == [[Slika:Cerkev sv. Nikolaja v Murski Soboti.JPG|thumb|right|250px|Cerkev svetega Nikolaja]] * [[Štefan Baler (arhitekt)]] (1951-2017), arhitekt in urbanist * [[Miško Baranja]] (1920-1993), glasbenik in cimbalist * [[Jožef Bagari]] (1840-1919), pisatelj * [[Igor Banfi]] (1973), akademski slikar * [[Mihael Barla]] (1778-1824), evang. pastor, prevajalec in pisec nabožnega slovstva * [[Jožef Berke]] (1817-1893), odvetnik in mursko-soboški poslanec * [[Štefan Baler (arhitekt)|Štefan Baler]] (1951-2017), arhitekt * [[Juri Cipot]] (1794-1834), nabožni evangeličanski pisatelj * [[Rudi Čačinovič]] (1914-2008), publicist in diplomat * [[Sandi Červek]] (1960), akademski slikar * [[Edvard Dittrich]] (1898-1980), vodovodni inštalater in inovator s patenti * [[Janoš Faludi]] (1839-1922), čebelarski strokovnjak, pospeševalec sadjarstva, vinogradništva in vrtnarstva * [[Janoš Flisar]] (1856-1947), pisatelj, prevajalec, učitelj * [[Boris Goljevšek]] (1924-2004), ekonomist * [[Jože Grlec]] (1913-2000), glasbenik, komponist, zborovodja, glasbeni pedagog * [[Franc Gumilar]] (1890-1973), zgodovinar, muzealec, knjižničar * [[Judita Hahn-Kreft]] (1926-2020), gledališka in filmska igralka * [[Imre Hanšek]] (1756-1826), dekan [[Slovenska okroglina|Slovenske okrogline]] * [[Jože Horvat-Jaki]] (1930-2009), slikar in grafik-avtodidakt * [[Franc Hül]] (1800-1880), župnik in pisec * [[Balaž Jaklin]] (u. 1695), nitranski škof, nabožni pisatelj in odličen cerkveni govornik * [[Jože Kološa-Kološ]] (1920-1998), umetniški fotograf * [[Ladislav Kondor]] (1901-1960), slikar portretist, karikaturist * [[Števan Kovatš]] (1866-1945), zgodovinar, pisatelj * [[Tomaš Križan]] (?-1661), pisatelj, duhovnik * [[Ivan Kučan]] (1892-1975), mojster strojne mehanike, prvi avtomehanik v Prekmurju in inovator * [[Feri Lainšček]] (1959), pisatelj, pesnik * [[Vladimir Miloševič]] (1940), polkovnik SV, veteran * [[Miki Muster]] (1925-2018), kipar in risar [[strip|stripov]] ter [[animirani film|animiranih filmov]] * [[Feri Novak]] (1906-1959), arhitekt, oblikovalec moderne Sobote * [[Lazar Roth]], judovski rabin skupnosti Murska Sobota. * [[Janoš Slepec]] (1872-1936), pisatelj, zgodovinar, novinar * [[Ladislav Sobotin]] ([[18. stoletje]]) pisatelj * [[Géza Szapáry|grof Szapáry Géza]] politik, veleposestnik * [[Dušan Šarotar]] (1968), pisatelj, urednik * [[Franc Šebjanič]] (1920-1984), publicist, raziskovalec protestantizma in kulturnopolitični delavec * [[Branko Šömen]] (1936), književnik, [[publicist]], [[novinar]], [[prostozidar]] * [[László Takáts]] (1880-1916), arhitekt * [[Franc Talanji|Franc Talanji-Očka]] (1883-1959), pisatelj, novinar, pesnik, madžarizator, kasneje partizan in član NOBa * [[Janoš Terboč]] (?-1650), pisatelj, duhovnik * [[Karel Turner]] (1963-), pesnik, kantavtor * [[Jožef Vild]] (1924-2005), družbenopolitični in kulturni delavec, publicist * [[Milan Vincetič]] (1957-2017), pesnik in pisatelj * [[Štefan Žemlič]] (1840-1891), pisatelj == Murska Sobota v literaturi == * [[Dušan Šarotar]]: ''[[Biljard v Dobrayu]]'' roman (Murska Sobota pred koncem druge svetovne vojne) * [[Feri Lainšček]]: ''[[Raza]]'', roman (Murska Sobota v času prve svetovne vojne, literarna obravnava Murske republike ) * Feri Lainšček: ''[[Ločil bom peno od valov]]'', roman (Murska Sobota v času prve svetovne vojne) * Feri Lainšček: ''[[Muriša]]'', roman (Murska Sobota v času druge svetovne voje) == Pobratena mesta == * {{Ikonazastave|GER}} [[Ingolstadt]], [[Nemčija]] * {{Ikonazastave|USA}} [[Bethlehem, Združene države amrike|Bethlehem]], [[Pensilvanija]] - [[Združene države Amerike]] * {{Ikonazastave|SRB}} [[Paraćin]], [[Srbija]] * {{Ikonazastave|HUN}} [[Kermendin]], [[Madžarska]] * {{Ikonazastave|CRO}} [[Podstrana]], [[Hrvaška]] * {{Ikonazastave|Czech Republic}} [[Turnov]], [[Češka]] == Galerija == <gallery> Slika:MSobota1.JPG|Slovenska ulica Slika:MSobota2.JPG|Ulica Štefana Kovača Slika:Grad Murska Sobota.jpg|Murskosoboški dvorec Slika:Murska Sobota castle park.jpg|Grajski drevored </gallery> == Glej tudi == * [[Pokrajinski muzej Murska Sobota]] * [[Grad Murska Sobota]] * [[Škofija Murska Sobota]] * [[Vojašnica Murska Sobota]] * [[Mestni promet Murska Sobota]] * [[Mestni park Murska Sobota]] * [[Murska Sobota in okolica]] (časopis) * [[Nogometni klub Mura 05]] ==Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * Krajevni leksikon Slovenije, Državna založba Slovenije, 1980, 4. knjiga, str. 278 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikipotovanje|Murska Sobota}} * [https://www.murska-sobota.si/ Mestna občina Murska Sobota] * [http://www.pomurski-muzej.si/ Pomurski muzej Murska Sobota] * [http://www.ms.sik.si/ Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota] * [http://www.mikk-ms.si/ Mladinski informativni in kulturni klub] * [http://www.sobotainfo.com/ Sobotainfo.com], Sveže informacije dogajanj v mestu in okolici * [https://issuu.com/netmedia-si/docs/murskasobotapredstavitev-slovensko Predstavitvena brošura] * [https://www.24cities.eu/de/#workshops/ Murska Sobota] - 24cities.eu, Kompetenzzentrum [[Steirisches Thermenland]]-Oststeiermark {{Mesta-Slovenija}} {{Mestna občina Murska Sobota}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Murska Sobota| ]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Murska Sobota]] [[Kategorija:Prekmurje]] [[Kategorija:Naselja ob Muri]] of62t4p2jo31yng4k4n6nb1jfx3p5yh 6657556 6657527 2026-04-08T16:56:55Z Upwinxp 126544 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6657527|6657527]] uporabnika/ce [[Special:Contributions/~2026-21637-65|~2026-21637-65]] ([[User talk:~2026-21637-65|pogovor]]) - podatkov za 2026 še ni 6657556 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Murska Sobota |vrsta = [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |image = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = MurskaSobota1.jpg |image2 = Murska Sobota, St. Nicholas' cathedral 01.jpg |image3 = Murska Sobota Lutheran Church 05.jpg |image4 = Grad Murska Sobota stranski 1.jpg |image5 = Murska Sobota, Lendavska ulica.2.JPG |image6 = Park-3696145.jpg}} | latd = 46 |latm = 39 |lats = 36.46 |latNS = N | longd = 16 |longm = 9 |longs = 47.22 |longEW = E |regija = Pomurska regija |pokrajina = Prekmurje |obcina = Murska Sobota |nadmorska = 189,1 |povrsina = 14,487 |povrsina_ref=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |title=Po površini največja naselja v statističnih regijah |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160325190919/http://stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja.asp |url-status=dead }}</ref> |prebivalstvo=10923 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna = 9000 |posta = Murska Sobota |najdisi = Murska+Sobota |geopedia = #L410_F10116368_T13_b4_x590007.4685_y168367.8045_s13 |website = }} '''Múrska Sóbota''' ({{IPA-sl|ˈmúːɾska ˈsóːbɔta|pron|Sl-MurskaSobota.oga}}, v Murski Soboti)<ref name="sp">{{navedi splet|title=Slovenski pravopis 2001: Murska Sobota|url=http://bos.zrc-sazu.si/c/SP/neva.exe?name=sp&expression=Murska%20Sobota&hs=1|accessdate=2022-05-27|archive-date=2024-11-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20241111101033/http://bos.zrc-sazu.si/c/SP/neva.exe?name=sp&expression=Murska%20Sobota&hs=1|url-status=dead}}</ref>({{lang-de|Olsnitz}};<ref name="RuL">''Radkersburg und Luttenberg'' (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut.</ref> {{lang-hu|Muraszombat}}<ref name="RuL" />) je največje [[mesto]] v [[Prekmurje|Prekmurju]] in njegova prestolnica, sedež [[Mestna občina Murska Sobota|istoimenske]] [[Mestna občina Murska Sobota|mestne občine]] in [[Upravne enote Slovenije|upravne enote]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. V Murski Soboti je sedež več kulturnih ustanov regionalnega značaja, kot so [[Pomurski muzej Murska Sobota|Pomurski muzej]], [[Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota|Pokrajinska in študijska knjižnica,]] Galerija, Zveza Romov Slovenije in Romski svet, od leta 2006 rimskokatoliška [[Škofija Murska Sobota]], trenutno pa je v mestu sedež škofa [[Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji|Evangeličanske cerkve Augsburške veroizpovedi v Sloveniji]]. Regionalna [[Splošna bolnišnica Murska Sobota]] za prebivalce [[Pomurje|Pomurja]] je v [[Rakičan]]u (vzhodno od mesta), ki spada v [[Mestna občina Murska Sobota|mestno občino]]. == Etimologija == Naziv ''Martin'' naj bi izviral iz [[osebno ime|osebnega imena]]. V dokumentih iz [[14. stoletje|14. stoletja]] je omenjena z dodatkom ''Mura'' in z različnimi oblikami imena. Te so dobile madžarsko [[končnica|končnico]] ''-szombath'' v [[15. stoletje|15. stoletju]]. Ime brez [[Pridevnik|pridevnika]] se je ponovno pojavilo v [[19. stoletje|19. stoletju]], in sicer kot ''Sobota''. To je v madžarskem črkopisu zapisana slovenska oblika imena. Druga, ljudsko najbolj znana verzija pravi, da naziv Sobota izhaja iz dneva sobota, saj so ob sobotah prirejali sejme, po katerih je bilo mesto znano od konca srednjega veka. Štajerci in Hrvati so tako morali v soboto prek Mure, temu dnevu so šaljivo rekli ''murska sobota''. Mesto je prvič omenjeno kot ''Murazombatha'' v listini z datumom 16. julij 1348. Na ta dan občina praznuje občinski praznik. Izjemne pravice je Murski Soboti dodelil cesar [[Ferdinand II.]]. V tem dokumentu se kraj imenuje ''Olchincz''.<ref>{{navedi splet |url=https://sites.google.com/site/murskasobotainf/dogodki-v-murski-soboti/izvor-imena |title=Izvor imena |accessdate=9. avgust 2012 |archive-date=2015-06-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150623161811/https://sites.google.com/site/murskasobotainf/dogodki-v-murski-soboti/izvor-imena |url-status=dead }}</ref> == Geografija == Murska Sobota leži na suhem prodnatem terenu na nadmorski višini 190 m, na t.i. [[Ravensko|Ravenskem]]. Njena središčna lega med avstrijsko in madžarsko mejo ji daje vlogo prometnega vozlišča. Iz mesta potekajo ceste žarkasto na vse strani Prekmurja in v sosednje države. Z Madžarsko je povezana tudi z [[Železniška proga Ormož - Hodoš|železniško progo preko Hodoša]]. Ta proga je bila sicer leta 1968 ukinjena, a zgrajena na novo in odprta 16. maja 2001. Mesto leži tudi med reko [[Ledava|Ledavo]] in razbremenilnim kanalom Ledava-Mura, kar ji zagotavlja poplavno varnost. Je sedež najsevernejše mestne občine, ki je nastala leta 1995 in ima malo manj kot 20.000 prebivalcev<ref>SURS [http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05C4002S&ti=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/10_stevilo_preb/20_05C40_prebivalstvo_obcine/&lang=2]</ref>. V občino sodijo še naselja: [[Bakovci]], [[Černelavci]], [[Krog, Murska Sobota|Krog]], [[Kupšinci]], [[Markišavci]], [[Nemčavci]], [[Polana, Murska Sobota|Polana]], [[Pušča]], [[Rakičan]], [[Satahovci]] in [[Veščica, Murska Sobota|Veščica]]. Mesto Murska Sobota se deli na četrtne skupnosti oz. mestne četrti: Center, Ledava, Park, Partizan in Turopolje. [[Grad Murska Sobota|Soboški Grad]] stoji sredi [[Mestni park Murska Sobota|Mestnega parka]], na severu pa je murskosoboški park [[Fazanerija]] z [[Stadion Fazanerija|istoimenskim stadionom]]. Podnebje je celinsko z malo padavinami, vročimi poletji in mrzlimi zimami. == Zgodovina mesta == Murska Sobota in njena okolica je bila poseljena že v prazgodovini. V okviru [[arheologija|arheoloških]] izkopavanja za avtocesto so južno od mesta ugotovili poselitev skozi več obdobij. Našli so grobišče iz [[Bakrena doba|bakrene dobe]] (okrog 3500 pr. n. št.) med Mursko Soboto in Krogom (najdišče Pod Kotom), iz starejše [[železna doba|železne dobe]] (800 do 400 pr. n. št.) je večje grobišče z obodnimi jarki na Novi tabli in Kotare ter številne naselbine iz obdobja 2500 do 100 pr. n. št. Prav tako so našli naselja in grobišča iz rimskega obdobja iz Nove table ter nagrobnik, ki je sedaj vzidan v steno rimskokatoliške [[Cerkev svetega Nikolaja, Murska Sobota|cerkve sv. Nikolaja]]. Odkrili o tudi rimsko vilo iz 2. do 3. stoletja pri Rakičanu. Na južnem robu mesta zemljanke, ognjišča, vodnjaki in značilna lončenina pričajo o zgodnji slovanski poselitvi med letoma 600 in 800. O srednjeveški podobi mesta pričajo najdbe ob gradu in v parku. Mesto sta določali ''via magna'' - velika cesta - danes ulica Štefana Kovača, ki je vodila iz Radgone naprej v Sombarhely in ''via regna'' - kraljevska - današnja Tišinska cesta. Prvo naselje je nastalo v okolici cerkve. Cerkev je bila prvič omenjena leta 1297, zrasla pa je sredi ozemlja Belmura, z njo pa srednjeveška naselbina, ki se z imenom Murazombatha prvič omenja 16. julija 1348. Na lokaciji današnjega gradu se je v 13. st. razvil dvor in sedež zemljiškega gospostva Belmura. Kot mesto pa je bila Murska Sobota omenjena leta 1366, vendar je po svojem izgledu ostala podeželski trg vse do konca 19. stoletja. Čeprav je bila Murska Sobota mesto že v srednjem veku, je začela svojo urbano podobo dobivati šele v drugi polovici 19.stoletja. Mesto je dobilo nove javne stavbe, banko, meščanske hiše. Leta 1856 je bilo ustanovljeno večje trgovsko podjetje, sledili pa so hranilnica, kazino s knjižnico, tiskarna in bolnišnica. Največjo rast je mesto doživelo v 1960-ih zaradi industrije, ki je privabila prebivalce v nova blokovska naselja. Območje Sobote je bilo v 9. stoletju del slovanske kneževine Spodnja Panonija in del salzburške nadškofije, v času frankovsko-madžarskih vojn pa je območje postalo interes Madžarske. Že v 12. stoletju je Sobota postala del Železne županije (madž. ''Vas megye'') in to ostala v Kraljevini Madžarski do leta 1918. Cerkvena uprava je bila 1094 priključena [[škofija|škofiji]] v [[Zagreb]]u, ki jo je leta 1176 zamenjal Györ. Belmuro je kralj Andrej II. leta 1217 spremenil v kronski fevd. V nadaljevanju se je lastništvo hitro spreminjalo do leta 1365, ko je bilo dodeljeno Nikolaju Szechyju. Zemljiški gospodje Széchyji so 1476 meščane oprostili vseh tlačanskih obveznosti, tri leta pozneje pa jim je ogrski kralj [[Matija Korvin]] podelil sejemske pravice. V času turških vpadov 17.stoletja so mesto obdali z zunanjim obrambnim zidom, jarkom in obrambnimi okopi. Leta 1687 je rodbina Széchy izumrla, del mesta pa je kupil Peter Szapáry in leta 1690 s kraljevim dovoljenjem postal novi lastnik Sobote. Rodbina je imela oblast nad mestom vse do konca 1. svetovne vojne. Ob koncu 1. svetovne vojne leta 1918 je večinsko prebivalstvo zahtevalo pravico do samoodločbe. Soboto so za kratek čas zasedli jugoslovanski prostovoljci, a so jih Madžari premagali v soboški bitki. Spomenik padlim iz ''Sokolske legije'' je na pokopališču. Razglašena je bila Murska republika, ki je trajala le nekaj dni. 12. avgusta 1919 so v Soboto vkorakale čete [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta 1941 so mesto ponovno zasedli Madžari. 3. aprila 1945 je mesto osvobodila [[Rdeča armada]]. === Mursko-soboški okraj === Skozi zgodovino je bil sedež okraja vedno v kraju kjer je prebival plemiški sodnik oz. okrajni glavar (madž. ''szolgabiro'', lat. ''judex nobilium''). Pri opravljanju nalog so mu pomagali namestniki okrajnega glavarja oz. plemiškega sodnika (madž. ''alszolgabiro'', lat. ''vice judex nobilium''). Z reorganizacijo županije, je Sobota v 2. polovici 19. stoletja postala sedež mursko-soboškega okraja, ki ga je vodil višji okrajni glavar (madž. ''föszolgabiro''). Višji okrajni glavarji: * [[Ludvik Augustič|Ludvik pl. Agustich]] (1871-1883) * [[Geza pl. Ernuszt]] (1883-1885) (lastnik moravske graščine) * [[Pongrác Pósfay|Ponkracij pl. Posfay]] (1885-1914) * [[Pavel pl. Horvath ml.]] (1914-1924) Okrajni glavarji: * [[Pongrác Pósfay|Pokracij pl. Posfay]] (1877-1885) * [[Jenö Csorna]] (1885-1899) * [[Elek pl. Sinkovich]] (1895-1905) * [[Gustav Pósfay|Gustav pl. Pósfay]] (1905) * [[Pavel pl. Horvath ml.]] (1905-1914) === Judovska skupnost === Nekoč številčna [[Judje|judovska]] skupnost je bila opustošena v času [[Nacizem|nacistične]] [[Nemčija|Nemčije]]. Natančen datum prvih poselitev Judov ni znan, prva sinagoga je bila urejena v [[18. stoletje|18. stoletju]]. 31. avgusta 1908 so slavnostno odprli sodobnejšo in večjo sinagogo. Ta je bila porušena leta 1954 s strani lokalnih [[Komunizem|komunističnih]] oblasti. 26. aprila 1944 so se morali vsi mestni Judje zglasiti z manjšo osebno prtljago v sinagogi, kjer so bili zaprti čez noč brez hrane, naslednji dan pa internirani v [[Čakovec]] ter preko [[Velika Kaniža|Velike Kaniže]] v [[Koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]], večina v [[Auschwitz]].<ref name="Judje Murske Sobote">{{Navedi splet |url=http://www.inv.si/psja/spomin/sobota.htm |title=Judje Murske Sobote |accessdate=2009-05-18 |archive-date=2007-07-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070704183318/http://www.inv.si/psja/spomin/sobota.htm |url-status=dead }}</ref> Zadnji soboški [[rabin]] je bil [[Lazar Roth]], rojen v Jalšvi na [[Češka|Češkem]]. Umrl je v Auschwitzu.<ref name="Judje Murske Sobote"/> Bil je zelo priljubljen človek, saj je znal diskutirati z ljudmi, predvsem na področju filozofije. Verouk je opravljal za sinagogo, kjer je imel tudi bogato knjižnico. Judovske družine so živele na območju današnje Slovenske ulice, kjer so bile trgovine, tiskarna, gostilne in lekarna. Bili so med vodilnimi veletrgovci v Murski Soboti. == Znamenitosti == [[Slika:Soboški grad.png|thumb|right|250px|Soboški grad]] * '''Grad v Murski Soboti''', nekdaj Szaparyjev grad, se kot dvorec Bel Mura prvič omenja 1255. V drugi polovici 16. st. je družina Szechy na njegovem mestu postavila dvonadstropni renesančni dvorec s štirimi trakti in ogelnimi stolpi. Leta 1687 ga je kupil Peter Szapary od njega pa 1934 občina Murska Sobota. Od leta 1955 je v njem Pokrajinski muzej. V bivši grajski kapeli so kopije srednjeveških fresk iz prekmurskih cerkva. V notranjosti dvorca je grajski salon iz poznega 18. st. poslikan v poznobaročni iluzionistični maniri z ikonografijo alegorije miru, pripisan Johannesu Pöklu. Zdaj je v njem [[Pomurski muzej Murska Sobota]]. * '''[[Mestni park Murska Sobota|Mestni park]]''' je lepo ohranjen grajski park velik 9,5 hektarja. V njem so dvestoletni hrasti, gabri, jeseni, lipe in značilne travne površine ter ribnik, značilnost [[Angleški park|angleških parkov]]. Skozi park vodi Trubarjev drevored, ob njem pa več kipov: [[Drago Tršar|Tršarjev]] kip Primoža Trubarja, spomenik padlim učiteljem in prekmurskim pisateljem, delo Ferija Novaka, 19 litopunktur kiparja Marka Pogačnika. * '''Spomenik zmage''', posvečen zmagovalcem v 2. svetovni vojni, ruskim vojakom in jugoslovanskim partizanom, zgrajen po načrtih ruskega arhitekta Arončika iz [[Carrarski marmor|carrarskega marmorja]]. Odkrit je bil 12. avgusta 1945. Oblikovan je kot grobnica, ki simbolizira kremeljsko obzidje, pred katerim stoji častna straža, nad njo pa [[obelisk]] z [[Lenin]]ovo podobo na bronasti medalji. Plastiki sta izdelala [[Zdenko Kalin]] in [[Boris Kalin]]. * '''Evangeličanski kompleks''' s cerkvijo v neogotskem slogu, zgrajen med 1907-1910 po načrtih Emöja Gereya. Cerkev je zgrajena iz opeke s tremi pročelnimi stolpi, srednji je zvonik. Rozeta nad vhodom se ponovi v oltarnem delu s podobo [[Martin Luther|Martina Luthra]]. Avtor oltarne slike ''Snemanje s križa'' je Jenö Bory. * '''Stolna cerkev svetega Nikolaja''' se prvič omenja leta 1297. Poznoromansko jedro s kornim zvonikom je iz konca 13. stoletja. V drugi polovici 14. stoletja so ga prezidali v rebrasto obokan [[prezbiterij]] s kamnoseškim okrasjem parlerijanskih mask in poslikan. Starejša plast poslikav je izpred srede 14. stoletja, mlajša pa okro 1370, pripisana slovaškemu slikarju. Cerkev je bila večkrat prezidana med 15. in 18. stoletjem, v letih 1910 - 1912 pa temeljito predelana po načrtih [[arhitekt]]a Ladislava Takača (László Takács 1880-1916). To je triladijska [[bazilika (zgradba)|bazilika]] s [[Transept|prečno ladjo]] ter svodasto [[kupola|kupolo]] nad križiščem. Piramidalna fasada se dvigne v 60 m visok zvonik. Na pročelju je pet niš s Sapáryjevim grbom ter polkrožni vhod s stiliziranim cvetličnim vencem. Oprema je iz raznih madžarskih delavnic. V glavnem oltarju je slika zavetnika cerkve, ''svetega Nikolaja, ki obdaruje device'', delo Matthisa Schiffrerja iz leta 1797. [[Vitraj]]i so Kregarjevi in Bizovičarjevi. Na južni strani ob zvoniku je grobnica patrona cerkve, soboškega grofa, na severni je [[Oratorij (cerkev)|oratorij]] rakičanskega grofa s [[krstilnica|krstilnico]] in [[zakristija|zakristijo]]. == Osebnosti, povezane z Mursko Soboto == [[Slika:Cerkev sv. Nikolaja v Murski Soboti.JPG|thumb|right|250px|Cerkev svetega Nikolaja]] * [[Štefan Baler (arhitekt)]] (1951-2017), arhitekt in urbanist * [[Miško Baranja]] (1920-1993), glasbenik in cimbalist * [[Jožef Bagari]] (1840-1919), pisatelj * [[Igor Banfi]] (1973), akademski slikar * [[Mihael Barla]] (1778-1824), evang. pastor, prevajalec in pisec nabožnega slovstva * [[Jožef Berke]] (1817-1893), odvetnik in mursko-soboški poslanec * [[Štefan Baler (arhitekt)|Štefan Baler]] (1951-2017), arhitekt * [[Juri Cipot]] (1794-1834), nabožni evangeličanski pisatelj * [[Rudi Čačinovič]] (1914-2008), publicist in diplomat * [[Sandi Červek]] (1960), akademski slikar * [[Edvard Dittrich]] (1898-1980), vodovodni inštalater in inovator s patenti * [[Janoš Faludi]] (1839-1922), čebelarski strokovnjak, pospeševalec sadjarstva, vinogradništva in vrtnarstva * [[Janoš Flisar]] (1856-1947), pisatelj, prevajalec, učitelj * [[Boris Goljevšek]] (1924-2004), ekonomist * [[Jože Grlec]] (1913-2000), glasbenik, komponist, zborovodja, glasbeni pedagog * [[Franc Gumilar]] (1890-1973), zgodovinar, muzealec, knjižničar * [[Judita Hahn-Kreft]] (1926-2020), gledališka in filmska igralka * [[Imre Hanšek]] (1756-1826), dekan [[Slovenska okroglina|Slovenske okrogline]] * [[Jože Horvat-Jaki]] (1930-2009), slikar in grafik-avtodidakt * [[Franc Hül]] (1800-1880), župnik in pisec * [[Balaž Jaklin]] (u. 1695), nitranski škof, nabožni pisatelj in odličen cerkveni govornik * [[Jože Kološa-Kološ]] (1920-1998), umetniški fotograf * [[Ladislav Kondor]] (1901-1960), slikar portretist, karikaturist * [[Števan Kovatš]] (1866-1945), zgodovinar, pisatelj * [[Tomaš Križan]] (?-1661), pisatelj, duhovnik * [[Ivan Kučan]] (1892-1975), mojster strojne mehanike, prvi avtomehanik v Prekmurju in inovator * [[Feri Lainšček]] (1959), pisatelj, pesnik * [[Vladimir Miloševič]] (1940), polkovnik SV, veteran * [[Miki Muster]] (1925-2018), kipar in risar [[strip|stripov]] ter [[animirani film|animiranih filmov]] * [[Feri Novak]] (1906-1959), arhitekt, oblikovalec moderne Sobote * [[Lazar Roth]], judovski rabin skupnosti Murska Sobota. * [[Janoš Slepec]] (1872-1936), pisatelj, zgodovinar, novinar * [[Ladislav Sobotin]] ([[18. stoletje]]) pisatelj * [[Géza Szapáry|grof Szapáry Géza]] politik, veleposestnik * [[Dušan Šarotar]] (1968), pisatelj, urednik * [[Franc Šebjanič]] (1920-1984), publicist, raziskovalec protestantizma in kulturnopolitični delavec * [[Branko Šömen]] (1936), književnik, [[publicist]], [[novinar]], [[prostozidar]] * [[László Takáts]] (1880-1916), arhitekt * [[Franc Talanji|Franc Talanji-Očka]] (1883-1959), pisatelj, novinar, pesnik, madžarizator, kasneje partizan in član NOBa * [[Janoš Terboč]] (?-1650), pisatelj, duhovnik * [[Karel Turner]] (1963-), pesnik, kantavtor * [[Jožef Vild]] (1924-2005), družbenopolitični in kulturni delavec, publicist * [[Milan Vincetič]] (1957-2017), pesnik in pisatelj * [[Štefan Žemlič]] (1840-1891), pisatelj == Murska Sobota v literaturi == * [[Dušan Šarotar]]: ''[[Biljard v Dobrayu]]'' roman (Murska Sobota pred koncem druge svetovne vojne) * [[Feri Lainšček]]: ''[[Raza]]'', roman (Murska Sobota v času prve svetovne vojne, literarna obravnava Murske republike ) * Feri Lainšček: ''[[Ločil bom peno od valov]]'', roman (Murska Sobota v času prve svetovne vojne) * Feri Lainšček: ''[[Muriša]]'', roman (Murska Sobota v času druge svetovne voje) == Pobratena mesta == * {{Ikonazastave|GER}} [[Ingolstadt]], [[Nemčija]] * {{Ikonazastave|USA}} [[Bethlehem, Združene države amrike|Bethlehem]], [[Pensilvanija]] - [[Združene države Amerike]] * {{Ikonazastave|SRB}} [[Paraćin]], [[Srbija]] * {{Ikonazastave|HUN}} [[Kermendin]], [[Madžarska]] * {{Ikonazastave|CRO}} [[Podstrana]], [[Hrvaška]] * {{Ikonazastave|Czech Republic}} [[Turnov]], [[Češka]] == Galerija == <gallery> Slika:MSobota1.JPG|Slovenska ulica Slika:MSobota2.JPG|Ulica Štefana Kovača Slika:Grad Murska Sobota.jpg|Murskosoboški dvorec Slika:Murska Sobota castle park.jpg|Grajski drevored </gallery> == Glej tudi == * [[Pokrajinski muzej Murska Sobota]] * [[Grad Murska Sobota]] * [[Škofija Murska Sobota]] * [[Vojašnica Murska Sobota]] * [[Mestni promet Murska Sobota]] * [[Mestni park Murska Sobota]] * [[Murska Sobota in okolica]] (časopis) * [[Nogometni klub Mura 05]] ==Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * Krajevni leksikon Slovenije, Državna založba Slovenije, 1980, 4. knjiga, str. 278 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikipotovanje|Murska Sobota}} * [https://www.murska-sobota.si/ Mestna občina Murska Sobota] * [http://www.pomurski-muzej.si/ Pomurski muzej Murska Sobota] * [http://www.ms.sik.si/ Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota] * [http://www.mikk-ms.si/ Mladinski informativni in kulturni klub] * [http://www.sobotainfo.com/ Sobotainfo.com], Sveže informacije dogajanj v mestu in okolici * [https://issuu.com/netmedia-si/docs/murskasobotapredstavitev-slovensko Predstavitvena brošura] * [https://www.24cities.eu/de/#workshops/ Murska Sobota] - 24cities.eu, Kompetenzzentrum [[Steirisches Thermenland]]-Oststeiermark {{Mesta-Slovenija}} {{Mestna občina Murska Sobota}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Murska Sobota| ]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Murska Sobota]] [[Kategorija:Prekmurje]] [[Kategorija:Naselja ob Muri]] gpgjqcf5z013ganrgao3g6pi0whnl95 0 126629 6657454 6657449 2026-04-08T12:10:53Z ~2026-90770-6 254477 6657454 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Vič}} {{Infopolje RKD | ime = Ljubljana - Vaško jedro Vič | image = Vic Slovenia - old village core.JPG | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 18694 | občina = Ljubljana }}[[Slika:MOL-CSVic.png|right|thumb|200px|Četrtna skupnost Vič]] '''Četrtna skupnost Vič''' je [[Četrtna skupnost Ljubljane|ožja enota]] [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], ki zajema ljubljanske jugozahodne predmestne četrti okoli mestnega predela, nekdanje primestne vasi Vič (katerega severni oz. severozahodni del leži v [[Četrtna skupnost Rožnik|Četrtni skupnosti Rožnik]]) od četrti [[Mirje]] južno od Aškerčeve, zahodno od [[Barjanska cesta, Ljubljana|Barjanske ceste]] in severno od Malega grabna, po katerem teče meja vse do nekdanje Tobačne tovarne vzdolž [[Tržaška cesta, Ljubljana|Tržaške ceste]] proti jugozahodu, ob železniški progi Ljubljana-Trst in zajema predele jugovzhodno od nje, kjer je bilo do vključitve v ljubljansko občino 1935 predmestno naselje Glince, zdaj nakupovalno središče in industrijska/obrtna cona Vič-[[Mestni log]], [[Bonifacija]], [[Dolgi most]], nekdanje [[Odlagališče odpadkov|odlagališče]] [[smeti]], zdaj [[Regijski center za ravnanje z odpadki]] z deponijo, Zgornji log, [[Gmajnice]], vendar zahodno od [[Mali graben|Malega grabna]] v okolici ljubljanskega jugozahodnega trikotnega križiča avtocest tudi severno od nje: [[Kosovo polje]], [[Majland|Majlond]], [[Kozarje]] in [[Žeje]]. V jugozahodnem delu se Četrtna skupnost Vič razširi proti severu in še bolj proti jugu na [[Ljubljansko barje|Ljubljansko Barje]] (vse do [[Ljubljanica|Ljubljanice]]), meji pa na občine [[Brezovica pri Ljubljani|Brezovica]], [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova-Polhov Gradec]] in poleg Rožnika še na ČS Center, Trnovo in Rudnik. Na ozemlju ČS Vič je [[Gimnazija Vič]], več pretežno tehniških fakultet in raiskovalnih inštitutov ([[Fakulteta za matematiko in fiziko]] z [[Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko|Inštitutom za matematiko, fiziko in mehaniko]], [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo]], [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakluteta za elektrotehniko]], [[Elektroinštitut Milan Vidmar]], nekdanji [[Metalurški inštitut]]...), med katerimi je tudi mednarodno najbolj znan slovenski znanstveni inštitut, [[Institut Jožef Stefan]]. Meri 1438 ha in ima 13.995 prebivalcev (2020). ==Glej tudi== *[[Seznam osebnosti iz Četrtne skupnosti Vič|Seznam osebnosti iz četrtne skupnosti Vič]] == Sklici in opombe == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Vič}} *[http://www.cetrtna-skupnost-vic.si/ uradna spletna stran ČS Vič] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070611030123/http://www.cetrtna-skupnost-vic.si/ |date=2007-06-11 }} {{Četrtne skupnosti Ljubljana}} {{ljubljana-stub}} [[Kategorija:Vič]] [[Kategorija:Četrtne skupnosti Ljubljane|Vič]] [[Kategorija:Četrtna skupnost Vič|*]] azyv285munao22u7x0djj5nfidxie50 14 131943 6657712 3989945 2026-04-09T06:56:57Z Yerpo 8417 −[[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 1947]]; −[[Kategorija:Politična telesa, ukinjena leta 1950]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6657712 wikitext text/x-wiki {{catmore}} [[Kategorija:Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije]] l2h3lmpp0cv8cd0jhudkcjxttadvmp9 0 133898 6657618 6551076 2026-04-08T19:58:55Z Ihana Aneta 242446 6657618 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10123666_b4 | latd = 45 |latm = 38 |lats = 16.89 |latNS = N | longd = 14 |longm = 6 |longs = 18.06 |longEW = E |najdisi=Suhorje |slika= |povrsina=5,66 |prebivalstvo=70 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=516,7 |postna=6217 |posta=Vremski Britof |obcina=Pivka |pokrajina=Notranjska |regija=Primorsko-notranjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Suhorje - Vas | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 22. december 1984 | refšt = 4808 | občina = Pivka }} }} '''Suhorje''' je [[naselje]] v [[Občina Pivka|Občini Pivka]]. V Suhorjah od junija 2021 stoji spomenik izvidniškemu pilotu [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]], Edmundu Ramsbothamu - Teddyju, ki je tu strmoglavil 29. aprila 1945 na rutinskem poletu od [[Novokračine|Novokračin]] do [[Trst|Trsta]] in med zasilnim pristankom zaradi puščanja glikola umrl. Spomenik je v obliki repnega stabilizatorja, gladko brušena stran predstavlja zasnovo [[Supermarine Spitfire|Spitfira]], druga, groba stran pa predstavlja [[Okupacija slovenskega ozemlja|okupatorja]].<ref>{{Navedi splet|title=Po 76 letih spomenik Teddyjevemu strmoglavljenju v Brkinih|url=https://siol.net/digisvet/novice/po-76-letih-spomenik-teddyjevemu-strmoglavljenju-v-brkinih-553679|website=siol.net|accessdate=2021-06-04|language=sl}}</ref> Na povabilo [[Park vojaške zgodovine Pivka|Parka vojaške zgodovine Pivke]], ga je zasnoval akademski kipar Jurij Smole.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/primorska/srednja-primorska/spostljiv-poklon-mlademu-angleskemu-pilotu|title=Spoštljiv poklon mlademu angleškemu pilotu|date=8.6.2021|accessdate=8.6.2021|website=primorske novice}}</ref> == Znani prebivalci == * [[Antonija Volk Krebelj]] (1908–2003), slovenska kmetica, izdelovalka suhorskih pirhov in hraniteljica ljudske umetnosti == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Župnija Košana]] * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Pivka}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Pivka]] jthhf8h53rjv422k7ijbct8ajksx1j1 0 138459 6657620 6602276 2026-04-08T20:00:08Z Ihana Aneta 242446 6657620 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10097258_b4 | latd = 45 |latm = 37 |lats = 12.96 |latNS = N | longd = 14 |longm = 7 |longs = 27.86 |longEW = E |najdisi=Ostrožno+Brdo |slika=Razglednica Ostrožnega Brda 1905.jpg |povrsina=9,32 |prebivalstvo=79 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=631,9 |postna=6255 |posta=Prem |obcina=Ilirska Bistrica |pokrajina=Notranjska |regija=Primorsko-notranjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ostrožno Brdo - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=16090 <!--slika--> | lokacija = | občina = Ilirska Bistrica <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} '''Ostrožno Brdo''' je [[naselje]] v [[Občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]]. V kraju stoji poznobaročna cerkev sv. Antona Padovanskega iz leta 1793. Leta 1900 je kraj imel enorazredno ljudsko šolo,<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru: Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900|publisher=C. Kr. Centralna statistična komisija|year=1906|location=Dunaj|page=136}}</ref> leta 1910 pa še babico in pošto.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Spezialortsrepertorium von Krain: Bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1910|publisher=Statistischen Centralcommission|year=1910|page=3|location=Dunaj}}</ref> V kraju stoji partizanska bolnišnica [[Zalesje]]. == Prebivalstvo == {| class="wikitable" |+'''Prebivalstvo 1869-2025'''<ref>{{Navedi knjigo|title=Krajevni leksikon Slovenije|publisher=Državna založba Slovenije|date=1995|location=Ljubljana|isbn=978-86-341-1141-5|first=Milan Orožen|last=Adamič|page=576-574}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Specijalni repertorij krajev na Kranjskem: na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890|publisher=K.K. Statistischen Central-Commission|year=1894|location=Dunaj|page=2}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Prebivalstvo po: OBČINA/NASELJE, LETO, MERITVE|url=https://pxweb.stat.si/SiStatDataSiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px/|website=SiStat|accessdate=|language=sl|publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref> !Leto !1869 !1890 !1900 !1910 !1931 !1961 !1971 !1981 !1991 !2008 !2010 !2015 !2020 !2025 |- |Št. Prebivalstva |368 |433 |404 |345 |294 |211 |167 |140 |112 |99 |93 |90 |87 |79 |} == Znani prebivalci == * [[Antonija Volk Krebelj]] (1908–2003), slovenska kmetica, izdelovalka suhorskih pirhov in hraniteljica ljudske umetnosti == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] ==Sklici== {{sklici|1}} {{Ilirska Bistrica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Ilirska Bistrica]] oe29cxnmlrwlmdzmin1wgphumdsqpva 0 142071 6657472 6657361 2026-04-08T13:30:48Z Sporti 5955 /* vrh */ umrla 6657472 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}}'''Ana''' ('''Angela''') '''Jud''', poročena '''Lapuh''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarka]], [[publicistka]] in [[pisateljica]], * [[30. julij]] [[1978]], [[Murska Sobota]]<ref>[https://web.archive.org/web/20080723201646/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=22 Ana Jud]. anajud.eu. (web.archive.org). pridobljeno 16. decembra 2020.</ref>, † [[april]] [[2026]]. Znana je predvsem po dveh odmevnih knjigah, v katerih je opisala domnevna zakulisna dogajanja v novinarstvu, politiki in gospodarstvu. Ana Jud je kot novinarka sodelovala z več časopisi. Po lastnih navedbah je po naročilu za ''Direkt'' pisala tudi članke »polne izmišljotin in govoric«.<ref>JUD, Ana Operacija Direkt / Ana Jud ; z uvodno študijo Mića Mrkaića. - Ljubljana : Ignis, Prophetes globalizacija, 2006. dostopno na https://web.archive.org/web/20070318030157/http://www.anajud.eu/content/File/common/books_operacija_direkt.pdf. pridobljeno 16. decembra 2020.</ref> Njen knjižni prvenec je ''Operacija Direkt'', v katerem opisuje delovanje [[Bojan Požar|Bojana Požarja]], bivšega urednika [[tabloid]]a [[Direkt]], za katerega je tudi sama pisala.<ref>[https://web.archive.org/web/20070710002957/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=13&view=detail&contentId=2 Predstavitev knjige z recenzijo Bernarda Nežmaha], pridobljeno 16. decembra 2020 (web.archive.org). anajud.eu</ref> V drugi knjigi, ''Dosje Rokomavhi'', je predstavila domnevno ozadje trgovanja z informacijami v Sloveniji.<ref>[https://web.archive.org/web/20070704014838/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=13&view=detail&contentId=1 Predstavitev knjige z recenzijo Igorja Kršinarja], pridobljeno 16. decembra 2020. (web.archive.org). anajud.eu</ref> Pisala je tretjo knjigo z naslovom ''Enron''.<ref>[https://web.archive.org/web/20070702025918/http://www.anajud.eu/index.php?view=detail&contentId=4 Predgovor h knjigi »Enron«], pridobljeno 16. decembra 2020. (web.archive.org). anajud.eu</ref> Znana je tudi po sodni odločbi, s katero so s [[SiOL|Siolovega]] [[blog]]a umaknili objavo [[Miha Guštin|Mihe Guština]] Bolečina male Ane Jud z vsemi komentarji.<ref>[https://web.archive.org/web/20070708032443/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=22&view=detail&contentId=31 Odgovor na četrto vprašanje]. pridobljeno 16. decembra 2020.(web.archive.org). anajud.eu.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20061115000724/http://gusti.blog.siol.net/2006/10/16/bolecina-male-ane/ Bolečina male Ane (Jud)]. 16. oktober 2006. gusti.blog.siol.net. (web.archive.org). pridobljeno 16. decembra 2020.</ref> ==Bibliografija== * ''Operacija Direkt''. Ignis, Prophetes globalizacija, 2006. dostopno na https://web.archive.org/web/20070318030157/http://www.anajud.eu/content/File/common/books_operacija_direkt.pdf. * ''Dosje Rokomavhi : trgovina z informacijami''. Lector Inc., 2006. dostopno na https://web.archive.org/web/20070316152703/http://www.anajud.eu/content/File/common/books_dosje_rokomavhi.pdf ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://web.archive.org/web/20080723111327/http://www.anajud.eu/ anajud.eu] <small>(web.archive.org - 23. julij 2008)</small> {{Wikinavedek}} {{normativna kontrola}}{{Bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Jud, Ana}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Prekmurski pisci]] 8hm3656m3kgxh8ok5utn87j7jrhw1ux 0 143836 6657590 6552474 2026-04-08T18:40:46Z Shabicht 3554 6657590 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Bukovica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Bukovica | latd = 45 |latm = 54 |lats = 2.12 |latNS = N | longd = 13 |longm = 40 |longs = 11.92 |longEW = E |najdisi=Bukovica,Volčja+Draga |geopedia=#L410_T13_F10117208_b4 |slika= |povrsina=2,17 |prebivalstvo=457 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=56,4 |postna=5293 |posta=Volčja Draga |obcina=Renče - Vogrsko |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Bukovica''' pri [[Volčja Draga|Volčji Dragi]] je manjša vas v spodnji [[Vipavska dolina|Vipavski dolini]], pod obronki Biljenskih gričev. Je sedež krajevne skupnosti, sedež [[Župnija Bukovica|Župnije Bukovica]] in lokalne šole. Ima velik kulturni dom (arhitekt [[Oton Gaspari]]), v katerem so tudi pisarne občine. Je rojstni kraj slikarja [[Zoran Mušič|Zorana Mušiča]]. Leži ob križišču cest Volčja Draga - Renče in Bilje - Renče. Ima nekaj manj kot 450 prebivalcev. Večinoma so zaposleni v okoliških krajih. V preteklosti so se številni prebivalci, podobno kot ljudje iz Renč in Bilj, ukvarjali z izdelovanjem opek. Tradicija naj bi segala vse do antike. Vas je ena starejših na območju. Verjetno se je razvila iz zaselka na robu bukovega gozda. Župnijska cerkev svetega Lovrenca je bila zgrajena med obema vojnama, ker so topovi s Soške fronte uničili staro cerkev. Starejša je stala na drugi lokaciji, ob pokopališču. Uničeno je bilo tudi vaško jedro blizu območja nekdanjih opekarn tik pred sosednjo vasjo Bilje. Na prvo svetovno vojno spominja vojaško pokopališče, na katerem so pokopani avstro-ogrski vojaki, pretežno ukrajinske narodnosti, ki so se bojevali v pehotnem polku št. 24 (K. u. K. Infanterieregiment »Ritter von Kummer« No. 24) iz vzhodne Galicije. Italijansko ime naselja je ''Buccavizza''. Slovenski slikar [[Zoran Mušič]], najbolj slavni prebivalec vasi, akademik, Prešernov in Jakopičev nagrajenec, nosilec francoskega naziva vitez legije časti, je bil rojen 12. februarja 1909 v hiši Bukovica 42. Hiša je popolnoma predelana. Starši so bili tedaj učitelji na vaški šoli. Skupaj z materjo in bratom je moral bodoči slikar oditi iz vasi, ko so Italijani ob koncu maja 1915 napadli Avstro-Ogrsko ob Soči. V Mušičevih slikah je vedno ostala sled krajine z griči in obrobjem Krasa. Veliki kulturni dom sredi vasi nosi ime slikarja. Imajo manjšo zbirko plakatov z razstav umetnika. V Bukovici je bil leta 1928 rojen ugleden slovenski diplomat [[Karl Bonutti]]. Svoje zanimivo življenje je opisal v knjigi. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Župnija Bukovica]] * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Renče - Vogrsko}} {{škrbina-naselje-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Renče - Vogrsko]] rcbg3daemfvfkjem3hi1ly53osycn1z 0 150506 6657808 6522321 2026-04-09T11:11:54Z Florentina Veršič 146476 6657808 wikitext text/x-wiki '''Stanič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 519 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 524 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == *[[Aleksander Stanič]] (1928—2004), diplomat, veleposlanik *[[Alenka Stanič]] (1938—2024), prevajalka *Alenka Stanič, biologinja, strokovnjakinja za vodilne kadre, pisateljica *[[Ciril Stanič]] (1904—2003), gradbenik, urbanist in publicist *[[Domen Stanič]], varstveni ornitolog (naravni rezervat [[Škocjanski zatok]]...) *[[Edvard Stanič]] (1947—2000) politik, nekdanji glavni tajnik Slovenskih krščanskih demokratov *[[Fran Stanič]] (1893—1979), violinist, glasbeni pedagog in zborovodja *[[Gojko Stanič]] (*1940), pravnik, politolog, filozof, politik, publicist, univ. prof. *[[Iva Stanič]], pevka zabavne glasbe *[[Ivan Stanič]] (1900—1976), mikolog *[[Ivan Stanič (urbanist)|Ivan Stanič]] (*1961), urbanist, urednik, prevajalec, ilustrator *[[Ive A. Stanič]] (1939—2022), politično-zgodovinski publicist *[[Janez Stanič]] (1937—1996), novinar, urednik, publicist, prevajalec *[[Jelka Stanič]] (1928—2011), violinistka *[[Karmen Stanič]], biologinja *[[Katinka Stanič|Katarina (Katinka) Stanič]] (1848—1878), pesnica, avtorica ponarodele pesmi ''Soča voda je šumela'' *[[Josip Stanič]] (1852—1925), odvetnik in politik *[[Jože Stanič]] (*1941), gospodarstvenik *[[Jožef Stanič]] (1878—1958), čebelar *[[Marjan Stanič]] (*1949), politik in poslanec *[[Marjan Stanič (bobnar)|Marjan Stanič]], slovensko-makedonski bobnar *[[Samo Stanič]] (*1969), fizik, univ. prof. *[[Stane Stanič]] (1926—2005), novinar, politik in publicist *[[Stanko Stanič]] (1893—1955), duhovnik, nabožni in verski publicist *[[Urban Stanič]] (*1996), pianist *[[Uroš Stanič]] (*1943), kibernetik *[[Valentin Stanič]] (1774—1847), duhovnik, alpinist in kulturni delavec *[[Viktorin Stanič]] (1902—1978), duhovnik *[[Žiga Stanič]] (*1973), pianist, skladatelj in pedagog == Glej tudi == * priimek [[Stanić (priimek)|Stanić]] *priimek [[Stančič]] *priimek [[Stanko]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Stanič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] nzfmnn7mvrni9gh06azgi9nb4d5ccxr 0 164242 6657812 6642696 2026-04-09T11:25:33Z ~2026-90770-6 254477 /* Bibliografija */ 6657812 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Lojze Krakar''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[prevajalec]], [[urednik]], [[literarni zgodovinar]] in [[esejist]], * [[21. februar]] [[1926]], [[Semič]] v [[Bela krajina|Beli krajini]], † [[24. december]] [[1995]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Lojze Krakar je [[gimnazija Novo mesto|gimnazijo]] obiskoval v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Med [[druga svetovna vojna|vojno]] je bil še kot gimnazijec v italijanskih [[zapor]]ih in nemških [[koncentracijsko taborišče|taboriščih]]. Po vojni je končal gimnazijo in leta 1954 diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz [[slavistika|slavistike]]. Med letoma 1965 in 1975 je v okviru lektorata poučeval [[slovenska književnost|slovensko književnost]] in [[slovenščina|jezik]] na Univerzi [[Johann Wolfgang von Goethe|J. W. Goetheja]] v [[Frankfurt na Majni|Frankfurtu na Majni]]. Tam je leta 1970 [[doktorat|doktoriral]]. Kasneje je bil profesor slovenske književnosti na [[Filozofska fakulteta v Zadru|Filozofski fakulteti v Zadru]]. Delal je kot urednik pri ''[[Tovariš (revija)|Tovarišu]]'', ''[[Ciciban (revija)|Cicibanu]]'', na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] in v [[Cankarjeva založba|Cankarjevi založbi]]. Nekaj časa je bil samostojni književnik. Prevajal je poljsko, srbohrvaško in nemško [[poezija|poezijo]]. Prevedel in uredil je [[antologija|antologiji]] ''Poljska lirika dvajsetega stoletja'' in ''Sodobna mongolska lirika'' in urejal zbirko Lirika pri [[založba Mladinska knjiga|Mladinski knjigi]]. Objavil je nekaj literarnozgodovinskih in komparativnih razprav in [[esej]]ev. Lojze Krakar spada v prvo povojno pesniško generacijo, ki jo sestavljajo [[Janez Menart]], [[Tone Pavček]], [[Ciril Zlobec]], [[Kajetan Kovič]], [[Ivan Minatti]], [[Ada Škerl]], [[Jože Šmit]], [[Peter Levec]] idr. V Krakarjev spomin potekajo v Semiču v mesecu februarju [[Krakarjevi dnevi]]. Tam je tudi Krakarjev muzej, pred katerim stoji njegov doprsni kip. == Literarna zgodovina == Delo ''Goethe pri Slovencih'' {{COBISS|ID=7513345}} je nastajalo od leta 1965, ko je poučeval na frankfurtski univerzi, do oktobra 1969, ko je bilo sprejeto in nato februarja 1970 zagovarjano kot doktorska disertacija. Še istega leta je izšlo v [[nemščina|nemščini]] pod naslovom ''Goethe in Slovenien'' {{COBISS|ID=2663176}} in nato leta 1972 tudi v [[slovenščina|slovenščini]]. Nemško izdajo je ocenil [[Boris Paternu]] {{COBISS|ID=8310829}}, slovensko pa [[Drago Rustja]] {{COBISS|ID=14337591}}. V študijah, razpravah in esejih, zbranih v knjigah ''Prepletanja'' (1978) {{COBISS|ID=11034369}} in ''Zmage in porazi pesnikov'' (1998) {{COBISS|ID=79506176}}, je Krakar obravnaval problematiko pesništva in prevajanja pesmi, pa tudi obdobja v evropski [[literarna zgodovina|literarni zgodovini]]. == Otroške pesmi == Otroške in mladinske pesmi je objavljal v ''Cicibanu'' (v letih od 1948 do 1955) in ''[[Pionir (revija)|Pionirju]]'' (od 1950 do 1966). 1962 je izšla njegova otroška pesniška zbirka ''Sonce v knjigi''. ;Hčerki za četrti rojstni dan V pesmi izraža svojo ljubezen do hčerke. V središču je pesnikovo navdušenje nad hčerkinim znanjem in zavest, da ga prehiteva, zato ji svetuje, naj hiti bolj počasi. Hkrati ji izreka voščilo za rojstni dan. ;Na počitnice Tema pesmi je otroška igra: »kako je v teh pasjih dneh zrak vroč in kako radi v takih dneh možgani pozaspe in tako, kot otrokom tudi knjigam rado na otročje gre.« ;Ah Otrok toži, kako so grdi z njim, ko ga podijo spat, in kako je to preneumno, da ljudje sploh spijo. Potem nadaljuje, da so še grši z njim, kadar ga budijo. Tako bi otrok vse dal, da ga vsaj enkrat v miru pustijo. ;Jesen ... se vsa vesela obarva: »tu rdeča, tam rumena ... spet drugje črna, modra, višnjeva, srebrna, pozlačena, posrebrena« ;Polžek Dolgorog Tema je narobe svet: miška kuha kašo, muha znaša med, »osel Dolgouhec moder je za tri, pajek Suhec korenjak se zdi« ;Ledena svatba Pesnik se svojega otroštva na podeželju rad spominja in iz njega v veliki meri črpa motive. [[Žival]]i so poosebljene: »tjulenj prikrmari, beli medved se privali, prileti rod pingvinov v črnih frakih do peta« ;Slovo od počitnic Otroci se vračajo med šolske klopi. Seveda je pri tem »vsak leto starejši in vsaj za pol glave modrejši, večji in bolj zrel«. == Bibliografija == === Pesniške zbirke === * ''V vzponu mladosti'' (1949) {{COBISS|ID=518401}} * ''Cvet pelina'' (1962) {{COBISS|ID=2976513}} * ''Sonce v knjigi'' (1962) {{COBISS|ID=6898489}} (otroška pesniška zbirka) * ''Med iskalci biserov'' (1964) {{COBISS|ID=1912840}} * ''Umrite, mrtvi'' (1965) {{COBISS|ID=1908232}} * ''Noč, daljša od upanja'' (1966) {{COBISS|ID=1907720}} * ''Krik'' (izbrane pesmi, 1968) {{COBISS|ID=5944321}} * ''Vdanost'' (1970) {{COBISS|ID=1907208}} * ''Predlogi'' (1971) {{COBISS|ID=6763009}} * ''Brinje - Na Strugi most'' (Pesniški list, 1973) {{COBISS|ID=7133657}} * ''Nekje tam čisto na robu'' (1975) {{COBISS|ID=9186561}} * ''Sporočilo'' (1978) {{COBISS|ID=11020801}} * ''Poldan'' (1980) {{COBISS|ID=11886593}} * ''Romanje v Kelmorajn'' (1986) {{COBISS|ID=15849985}} * ''Klinopisi'' (1988) {{COBISS|ID=6657792}} * ''Pacem in Terris'' (1990) {{COBISS|ID=20625664}} * ''Hvala ti, življenje'' (1991) {{COBISS|ID=23378688}} * ''Tu in onstran'' (1993) {{COBISS|ID=35016704}} ==== Daljši pesnitvi za otroke ==== * ''Ponočna potnica'' (pravljica v verzih) (1955) {{COBISS|ID=31457793}} * ''Prišel je lev'' (pravljica v verzih) (1990) {{COBISS|ID=22235648}} === Antologije in drugo === *''Izbrane pesmi'' (ur. [[Josip Vidmar]], 1971) {{COBISS|ID=6707713}} *''Pesmi'' (skupaj z Minattijem in Menartom, ur. [[Janko Kos]], 1977) {{COBISS|ID=626462}} *''Skice spominov'' (kratka proza, 1996) *''Izbrane pesmi'' (1996) * ''Ob poti rastem in sem poln prahu'' (jubilejna izdaja, 2006) * ''Lojze Krakar - iskalec biserov'' ([[Jožica Jožef Beg]], Rozi Mohar, 2009) * ''V sončni dan'' (otroška poezija, 2025) * ''Od tebe dalje štejem svoje dni: posebna izdaja ob 100. obletnici rojstva Lojzeta Krakarja in 30-letnici ustvarjanja Voranca Vogla'' (fotografije [[Voranc Vogel]]; izbor poezije [[Boža Krakar Vogel]], [[Ajda Schmidt]], Voranc Vogel; spremne besede [[Miklavž Komelj]], [[Jela Krečič]], Voranc Vogel), 2026 == Nagrade == * [[nagrada Prešernovega sklada]] leta 1963 za pesniško zbirko ''Cvet pelina'' * [[Prešernova nagrada]] leta 1977 za pesniško zbirko ''Nekje tam čisto na robu'' * [[Levstikova nagrada]] (dvakrat: 1962 za pesmice ''Sonce v knjigi'' in 1991 za knjigo ''Prišel je lev'') ==Viri in literatura o njem== * ''Zmage in porazi pesnikov: Lojze Krakar'' (spremna beseda [[Denis Poniž]], 1998) * Rozalija Mohar, Življenjska pot pesnika Lojzeta Krakarja (1926–1995). ''Rast'' 17/6, 2006. 568–80. {{COBISS|ID=33421666}} * ''Lojze Krakar - iskalec biserov'', Semič, 2009 == Glej tudi == * [[slovenska mladinska književnost]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Krakar, Lojze}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski lektorji]] [[Kategorija:Slovenski kritiki]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Kajuhovi nagrajenci]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Frankfurtu na Majni]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Buchenwald]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Zadru]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] qziqqwdof1gsrl2k7dafy28m68xsgy3 0 164320 6657814 6649654 2026-04-09T11:42:58Z ~2026-90770-6 254477 /* Bibliografija */ 6657814 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name = Miroslav Košuta |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] }} '''Miroslav Košuta''', sodobni [[slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]], [[novinar]],[[ urednik]] * [[11. marec]] [[1936]], [[Križ, Trst|Križ]] pri [[Trst]]u, [[Italija]], † [[2. februar]] [[2026]], [[Kontovel]] pri Trstu, Italija. == Življenjepis == Miroslav Košuta se je rodil v Križu pri Trstu, oče je bil Angel, mizar, mati Karla (rojena Tence). Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi, nato nižjo srednjo šolo v [[Trst|Trstu]]. Maturiral je na tržaški višji gimnaziji s slovenskim učnim jezikom. Študij je nadaljeval na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], kjer je študiral primerjalno književnost in literarno teorijo ter leta 1962 diplomiral. Po diplomi se je zaposlil kot [[novinar]] in [[urednik]] na [[Radio Slovenija|ljubljanskem radiu]]. V 60. letih preteklega stoletja je ustvarjal tudi popevke, ki spadajo med slovenske zimzelene uspešnice. Po skorajda petnajstih letih se je 1969 vrnil v Trst, kjer je bil najprej tri sezone dramaturg [[Slovensko stalno gledališče|Slovenskega stalnega gledališča]] v Trstu, nato je pri [[Založništvo tržaškega tiska|Založništvu tržaškega tiska]] urejal mesečnik [[Dan (revija)|Dan]]. Od leta 1978 do upokojitve je bil ravnatelj in umetniški vodja [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovenskega stalnega gledališča]] v Trstu.<ref>{{Navedi splet|title=Košuta, Miroslav (1936–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1015550/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-12-10}}</ref> Umrl je 2. februarja 2026 na svojem domu na [[Kontovel|Kontovelu]],<ref>{{Navedi splet|title=MIROSLAV KOŠUTA (1936-2026)|url=https://drustvo-dsp.si/miroslav-kosuta-1936-2026/|accessdate=2026-02-02|language=sl-SI}}</ref> pokopan je v [[Ljubljana|Ljubljani]], na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]].<ref>{{Navedi splet|title=Na Žalah slovo od Miroslava Košute|url=https://www.primorski.eu/se/na-zalah-slovo-od-miroslava-kosute-ND2126917|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-02-28|language=sl}}</ref> == Delo == ===Začetki pesnjenja=== Svoje prve pesmi je pisal za tržaški srednješolski list [[Literarne vaje]], kot študent pa je svoje pesmi objavljal v takratnih literarnih časopisih in revijah. Hkrati z lastnim ustvarjanjem je Košuta prevajal dela tujih pesnikov, predvsem italijanskih in španskih. Leta 1963 je izšla njegova prva pesniška zbirka z naslovom Morje brez obale.<ref>{{Navedi splet|title=Miroslav Košuta: Kaj je življenje, če o njem ne pripoveduješ?|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/kaj-je-zivljenje-ce-o-njem-ne-pripovedujes.html|website=old.delo.si|date=2016-03-10|accessdate=2025-12-10|language=sl-si|first=Valentina Plahuta|last=Simčič}}</ref> ===Tematika njegovih del=== V tematsko središče Košutove [[lirika|lirike]] sodijo podobe Trsta, ki so do kraja poosebljene. Na dnu teh obstoječih podob lahko razberemo tudi njihovo temeljno motivacijo: globinski strah, ki ne zadeva samo avtorja, temveč je veliko zgodovinsko breme slovenske skupnosti. Kot so okoli Trsta zbrane temnejše podobe, pa se ob kraški pokrajini, povezani z njegovim otroštvom, te podobe občutno presvetlijo in polepšajo. Tretji vidnejši tematski krog v Košutovi poeziji zavzema ljubezen. Njegova bivanjska tematika je pogosto v ozadju. ===Poezija za otroke=== Miroslav Košuta piše tudi poezijo za otroke, kjer je v središču igrivost in humor. V pesmih, ki so izredno zvočne, so zelo pogoste besedne igre. Velikokrat povezovanje besed, ki so zvočno učinkovite, privede besedilo v nesmisel. V pesmih se naslanja tudi na otroško ljudsko pesem, oziroma nekatere njene oblike. Njegova najpogostejša tema je "narobe svet" in živali; piše izštevanke, šaljivke, uspavanke, pastirske, rajalne in gibalne pesmi. ===Dramatika in radijske igre=== Košuta je tudi pomemben avtor [[dramatika|dramskih del]] in številnih radijskih iger za odrasle in otroke (uspeh je doživelo mladinsko dramsko delo ''Štirje fantje muzikantje'' (1980), prav tako uspešna pa je bila tudi igra ''Vitez na obisku'' (1980). ==Bibliografija== [[Slika:Anton Nanut and Miroslav Košuta.jpg|thumb|250px|[[Anton Nanut]] in Miroslav Košuta ob prejemu [[Prešernova nagrada|Prešernove nagrade]] leta 2011]] ===Poezija=== *''[[Morje brez obale]]'' (1963) *''[[Pesmi in zapiski]]'' (1969) *''[[Tržaške pesmi]]'' (1974) *''[[Pričevanje]]'' (1976) *''[[Selivci]]'': songi iz gledaliških del in preproste pesmi (1977) *''[[Pesmi (Miroslav Košuta)|Pesmi]]'' (1978) *''[[Robidnice in maline]]'' (100 epigramov) (1983) *''[[Potem znenada ptica]]'' (1988) *''[[Odseljeni čas]]'' (1990) *''[[Riba kanica]]'' (1991) *''[[Spomin odsotnega telesa]]'' /''Memoria del corpo assente'' (1999) *''[[Pomol v severno morje]]'' (2001) *''[[Mesto z molom San Carlo]]'' (antologija, 2002) *''[[Mavrična školjka: izbrane in nove štirivrstičnice]]'' (2011) *''[[Drevo življenja: izbrane in nove pesmi]]'' (2011) *''[[Kriško kraške]]'': sample translation (s prevodi v več jezikov) *''[[Ne izbiraš]]'' (2019) *''[[Ljubezni to pesem]]'': izbor pesmi od prvih korakov do zrelih stopinj (2019; izbral, uredil in spremno besedo napisal [[Igor Saksida]]; ilustriral [[Damijan Stepančič]]) *''[[Šakaleva]]'': izbrane strani s pripisi (razno, 2023) *''[[Epi v gramih]]'': sto zaprašenih epigramov (2025) *''[[Tam, kjer sem doma]]'': besedila za popevke (jubilejna izdaja, 2025) ===Mladinsko slovstvo=== ====Poezija==== *''Kje stanuješ, mala miška?'' (1975) {{COBISS|ID=1119774}} *''Zaseda za medveda'' (1979) {{COBISS|ID=12462343}} *''Abecerime'' (1979) {{COBISS|ID=332318}} *''Ptička smejalka'' (1984) {{COBISS|ID=342302}} *''Zidamo dan'' (1987) {{COBISS|ID=9512711}} *''Na Krasu je krasno'' (1988) {{COBISS|ID=6645760}} *''Kavka s Kavkaza'' (1992) {{COBISS|ID=28711168}} *''Galeb nad žitom'' (1995) {{COBISS|id=11387451}} *''Basni kratke sape'' (2000) *''Pomol v severno morje'' (2001) {{COBISS|id=1828332}} *''Trije velblodi ali Pesmi za vsakogar'' (2001) *''Lestev in sirček'' (2001) *''Hiša gre iz mesta'' (2001) *''Strašnice'' (2002) *''Nove basni kratke sape'' (2003) *''Minimalčice'' (2004) *''Dvorec'' (po ruski pravljici, 2005) *''Kriško kraške: avtobiografija z izborom otroških pesmi o rodnem Križu, morju in Krasu'' (2005) *''Križada'': ''izbrane pesmi za otroke'' (2006) *''Tri sončne pravljice'' (2008) *''Zmaj v parku'' (2017) *''Ponikalnice: uganke z rimo in soljo'' (2021) *''Božaj veter: pesmi za mlade'' (2021) *''Gremo gledat morje'' (2023) *''Ježek si bodice šteje'' (2025) ====Druga mladinska dela==== *''Štirje fantje muzikantje'' (drama, 1980) *''Vitez na obisku'' (drama, 1980) *''Njune zgodbe'' (proza, 2002) *''Trije žrebci'' (2022) ==== Radijske igre ==== *''[[Nikec in njegovi]]'' *''[[Fižolček]]'' *''[[Zgodba o vojaku]]'' *''[[Prepovedana pravljica o princeski]]'' *''[[Volk iz pravljice]]'' *''[[Rdeči trolejbus]]'' *''[[Tri igre za glas]]'' (1982) *''[[Medved z miško na rami]]'' (2019) === Drugo === * ''Na hrbtu vala'': kulturno politični članki in govori (1996) * ''Teža sončnega'': odgovori, govori in zagovori (intervjuji, 2007) * ''Spomini Angela Katice'': skoraj družinski roman (2009) * ''Zapisi na orošeno okno'' (1958–2014, 2014) * ''Dnevnik o lastovičjem gnezdu'' (2015) * ''Mornar na kozi'' (avtobiografija, 2016) * ''Oder med sanjo in stisko'' (zbornik, 2018) * ''Na zmajevih krilih'': ljubljanski mozaik (2020) ==Nagrade in priznanja== *[[Prešernov sklad]], 1978 *[[Kajuhova nagrada]], 1988 *[[Levstikova nagrada]], 1989 *[[Vstajenje (nagrada)|Nagrada Vstajenje]], 2002 *[[Zlatnik poezije]], 2002 *[[Častna listina IBBY, Mednarodne zveze za mladinsko književnost]], 2008 *[[Prešernova nagrada]], 2011<ref>{{Navedi splet|title=&#187;Mislil sem, da gre za potegavščino«|url=https://www.primorski.eu/kultura/176300-mislil-sem-da-gre-za-potegavino-CLPR180156|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-06-05|language=sl}}</ref> *[[Zlata hruška]], 2022 *nagrada [[Rainer Maria Rilke]] za življenjsko delo ([[Devín|Devin]], december 2025)<ref>{{Navedi splet|title=Miroslav Košuta dobitnik Rilkejeve nagrade za življenjsko delo|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/miroslav-kosuta-dobitnik-rilkejeve-nagrade-za-zivljenjsko-delo/766705|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-10|language=sl|first=M.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Miroslav Košuta prejel Rilkejevo nagrado za življenjsko delo|url=https://www.primorski.eu/kultura/miroslav-kosuta-prejel-rilkejevo-nagrado-za-zivljenjsko-delo-CX2055994|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-12-10|language=sl|first=Aljoša|last=Fonda {{!}}}}</ref> ==Viri== *Zelen, Irena: ''Pesništvo za mladino Miroslava Košute. – Diplomska naloga na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani'' (Ljubljana, 1998) *Grafenauer, Niko: ''Sodobna slovenska poezija za otroke, Otrok in knjiga št.31'' (Maribor, 1991) == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== *[[seznam slovenskih pisateljev]] *[[seznam slovenskih pesnikov]] *[[seznam slovenskih dramatikov]] *[[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.svetizbesed.com/index.php?t=zgodba&i=60 Svet iz besed] * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/175196375 Miroslav Košuta: lirična duša slovenskega Trsta]«. ''Sledi časa'' (7. februar 2026). RTV Slovenija. <br /> {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Košuta, Miroslav}} [[Kategorija:slovenski pesniki]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 4q93pxzpob8y2sl0ef5dp9vlk65wz3f 6657815 6657814 2026-04-09T11:43:27Z ~2026-90770-6 254477 /* Mladinsko slovstvo */ 6657815 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name = Miroslav Košuta |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] }} '''Miroslav Košuta''', sodobni [[slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]], [[novinar]],[[ urednik]] * [[11. marec]] [[1936]], [[Križ, Trst|Križ]] pri [[Trst]]u, [[Italija]], † [[2. februar]] [[2026]], [[Kontovel]] pri Trstu, Italija. == Življenjepis == Miroslav Košuta se je rodil v Križu pri Trstu, oče je bil Angel, mizar, mati Karla (rojena Tence). Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi, nato nižjo srednjo šolo v [[Trst|Trstu]]. Maturiral je na tržaški višji gimnaziji s slovenskim učnim jezikom. Študij je nadaljeval na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], kjer je študiral primerjalno književnost in literarno teorijo ter leta 1962 diplomiral. Po diplomi se je zaposlil kot [[novinar]] in [[urednik]] na [[Radio Slovenija|ljubljanskem radiu]]. V 60. letih preteklega stoletja je ustvarjal tudi popevke, ki spadajo med slovenske zimzelene uspešnice. Po skorajda petnajstih letih se je 1969 vrnil v Trst, kjer je bil najprej tri sezone dramaturg [[Slovensko stalno gledališče|Slovenskega stalnega gledališča]] v Trstu, nato je pri [[Založništvo tržaškega tiska|Založništvu tržaškega tiska]] urejal mesečnik [[Dan (revija)|Dan]]. Od leta 1978 do upokojitve je bil ravnatelj in umetniški vodja [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovenskega stalnega gledališča]] v Trstu.<ref>{{Navedi splet|title=Košuta, Miroslav (1936–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1015550/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-12-10}}</ref> Umrl je 2. februarja 2026 na svojem domu na [[Kontovel|Kontovelu]],<ref>{{Navedi splet|title=MIROSLAV KOŠUTA (1936-2026)|url=https://drustvo-dsp.si/miroslav-kosuta-1936-2026/|accessdate=2026-02-02|language=sl-SI}}</ref> pokopan je v [[Ljubljana|Ljubljani]], na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]].<ref>{{Navedi splet|title=Na Žalah slovo od Miroslava Košute|url=https://www.primorski.eu/se/na-zalah-slovo-od-miroslava-kosute-ND2126917|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-02-28|language=sl}}</ref> == Delo == ===Začetki pesnjenja=== Svoje prve pesmi je pisal za tržaški srednješolski list [[Literarne vaje]], kot študent pa je svoje pesmi objavljal v takratnih literarnih časopisih in revijah. Hkrati z lastnim ustvarjanjem je Košuta prevajal dela tujih pesnikov, predvsem italijanskih in španskih. Leta 1963 je izšla njegova prva pesniška zbirka z naslovom Morje brez obale.<ref>{{Navedi splet|title=Miroslav Košuta: Kaj je življenje, če o njem ne pripoveduješ?|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/kaj-je-zivljenje-ce-o-njem-ne-pripovedujes.html|website=old.delo.si|date=2016-03-10|accessdate=2025-12-10|language=sl-si|first=Valentina Plahuta|last=Simčič}}</ref> ===Tematika njegovih del=== V tematsko središče Košutove [[lirika|lirike]] sodijo podobe Trsta, ki so do kraja poosebljene. Na dnu teh obstoječih podob lahko razberemo tudi njihovo temeljno motivacijo: globinski strah, ki ne zadeva samo avtorja, temveč je veliko zgodovinsko breme slovenske skupnosti. Kot so okoli Trsta zbrane temnejše podobe, pa se ob kraški pokrajini, povezani z njegovim otroštvom, te podobe občutno presvetlijo in polepšajo. Tretji vidnejši tematski krog v Košutovi poeziji zavzema ljubezen. Njegova bivanjska tematika je pogosto v ozadju. ===Poezija za otroke=== Miroslav Košuta piše tudi poezijo za otroke, kjer je v središču igrivost in humor. V pesmih, ki so izredno zvočne, so zelo pogoste besedne igre. Velikokrat povezovanje besed, ki so zvočno učinkovite, privede besedilo v nesmisel. V pesmih se naslanja tudi na otroško ljudsko pesem, oziroma nekatere njene oblike. Njegova najpogostejša tema je "narobe svet" in živali; piše izštevanke, šaljivke, uspavanke, pastirske, rajalne in gibalne pesmi. ===Dramatika in radijske igre=== Košuta je tudi pomemben avtor [[dramatika|dramskih del]] in številnih radijskih iger za odrasle in otroke (uspeh je doživelo mladinsko dramsko delo ''Štirje fantje muzikantje'' (1980), prav tako uspešna pa je bila tudi igra ''Vitez na obisku'' (1980). ==Bibliografija== [[Slika:Anton Nanut and Miroslav Košuta.jpg|thumb|250px|[[Anton Nanut]] in Miroslav Košuta ob prejemu [[Prešernova nagrada|Prešernove nagrade]] leta 2011]] ===Poezija=== *''[[Morje brez obale]]'' (1963) *''[[Pesmi in zapiski]]'' (1969) *''[[Tržaške pesmi]]'' (1974) *''[[Pričevanje]]'' (1976) *''[[Selivci]]'': songi iz gledaliških del in preproste pesmi (1977) *''[[Pesmi (Miroslav Košuta)|Pesmi]]'' (1978) *''[[Robidnice in maline]]'' (100 epigramov) (1983) *''[[Potem znenada ptica]]'' (1988) *''[[Odseljeni čas]]'' (1990) *''[[Riba kanica]]'' (1991) *''[[Spomin odsotnega telesa]]'' /''Memoria del corpo assente'' (1999) *''[[Pomol v severno morje]]'' (2001) *''[[Mesto z molom San Carlo]]'' (antologija, 2002) *''[[Mavrična školjka: izbrane in nove štirivrstičnice]]'' (2011) *''[[Drevo življenja: izbrane in nove pesmi]]'' (2011) *''[[Kriško kraške]]'': sample translation (s prevodi v več jezikov) *''[[Ne izbiraš]]'' (2019) *''[[Ljubezni to pesem]]'': izbor pesmi od prvih korakov do zrelih stopinj (2019; izbral, uredil in spremno besedo napisal [[Igor Saksida]]; ilustriral [[Damijan Stepančič]]) *''[[Šakaleva]]'': izbrane strani s pripisi (razno, 2023) *''[[Epi v gramih]]'': sto zaprašenih epigramov (2025) *''[[Tam, kjer sem doma]]'': besedila za popevke (jubilejna izdaja, 2025) ===Mladinsko slovstvo=== ====Poezija==== *''Kje stanuješ, mala miška?'' (1975) {{COBISS|ID=1119774}} *''Zaseda za medveda'' (1979) {{COBISS|ID=12462343}} *''Abecerime'' (1979) {{COBISS|ID=332318}} *''Ptička smejalka'' (1984) {{COBISS|ID=342302}} *''Zidamo dan'' (1987) {{COBISS|ID=9512711}} *''Na Krasu je krasno'' (1988) {{COBISS|ID=6645760}} *''Kavka s Kavkaza'' (1992) {{COBISS|ID=28711168}} *''Galeb nad žitom'' (1995) {{COBISS|id=11387451}} *''Basni kratke sape'' (2000) *''Pomol v severno morje'' (2001) {{COBISS|id=1828332}} *''Trije velblodi ali Pesmi za vsakogar'' (2001) *''Lestev in sirček'' (2001) *''Hiša gre iz mesta'' (2001) *''Strašnice'' (2002) *''Nove basni kratke sape'' (2003) *''Minimalčice'' (2004) *''Dvorec'' (po ruski pravljici, 2005) *''Kriško kraške: avtobiografija z izborom otroških pesmi o rodnem Križu, morju in Krasu'' (2005) *''Križada'': ''izbrane pesmi za otroke'' (2006) *''Tri sončne pravljice'' (2008) *''Zmaj v parku'' (2017) *''Ponikalnice: uganke z rimo in soljo'' (2021) *''Božaj veter: pesmi za mlade'' (2021) *''Gremo gledat morje'' (2023) *''Ježek si bodice šteje'' (2025) ====Druga mladinska dela==== *''Štirje fantje muzikantje'' (drama, 1980) *''Vitez na obisku'' (drama, 1980) *''Njune zgodbe'' (proza, 2002) *''Trije žrebci'' (2022) ==== Radijske igre ==== *''[[Nikec in njegovi]]'' *''[[Fižolček]]'' *''[[Zgodba o vojaku]]'' *''[[Prepovedana pravljica o princeski]]'' *''[[Volk iz pravljice]]'' *''[[Rdeči trolejbus]]'' *''[[Tri igre za glas]]'' (1982) *''[[Medved z miško na rami]]'' (2019) === Drugo === * ''Na hrbtu vala'': kulturno politični članki in govori (1996) * ''Teža sončnega'': odgovori, govori in zagovori (intervjuji, 2007) * ''Spomini Angela Katice'': skoraj družinski roman (2009) * ''Zapisi na orošeno okno'' (1958–2014, 2014) * ''Dnevnik o lastovičjem gnezdu'' (2015) * ''Mornar na kozi'' (avtobiografija, 2016) * ''Oder med sanjo in stisko'' (zbornik, 2018) * ''Na zmajevih krilih'': ljubljanski mozaik (2020) ==Nagrade in priznanja== *[[Prešernov sklad]], 1978 *[[Kajuhova nagrada]], 1988 *[[Levstikova nagrada]], 1989 *[[Vstajenje (nagrada)|Nagrada Vstajenje]], 2002 *[[Zlatnik poezije]], 2002 *[[Častna listina IBBY, Mednarodne zveze za mladinsko književnost]], 2008 *[[Prešernova nagrada]], 2011<ref>{{Navedi splet|title=&#187;Mislil sem, da gre za potegavščino«|url=https://www.primorski.eu/kultura/176300-mislil-sem-da-gre-za-potegavino-CLPR180156|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-06-05|language=sl}}</ref> *[[Zlata hruška]], 2022 *nagrada [[Rainer Maria Rilke]] za življenjsko delo ([[Devín|Devin]], december 2025)<ref>{{Navedi splet|title=Miroslav Košuta dobitnik Rilkejeve nagrade za življenjsko delo|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/miroslav-kosuta-dobitnik-rilkejeve-nagrade-za-zivljenjsko-delo/766705|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-10|language=sl|first=M.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Miroslav Košuta prejel Rilkejevo nagrado za življenjsko delo|url=https://www.primorski.eu/kultura/miroslav-kosuta-prejel-rilkejevo-nagrado-za-zivljenjsko-delo-CX2055994|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-12-10|language=sl|first=Aljoša|last=Fonda {{!}}}}</ref> ==Viri== *Zelen, Irena: ''Pesništvo za mladino Miroslava Košute. – Diplomska naloga na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani'' (Ljubljana, 1998) *Grafenauer, Niko: ''Sodobna slovenska poezija za otroke, Otrok in knjiga št.31'' (Maribor, 1991) == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== *[[seznam slovenskih pisateljev]] *[[seznam slovenskih pesnikov]] *[[seznam slovenskih dramatikov]] *[[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.svetizbesed.com/index.php?t=zgodba&i=60 Svet iz besed] * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/175196375 Miroslav Košuta: lirična duša slovenskega Trsta]«. ''Sledi časa'' (7. februar 2026). RTV Slovenija. <br /> {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Košuta, Miroslav}} [[Kategorija:slovenski pesniki]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] qnqxtdnqfu8zuh10bgv1oh33hj67u5d 0 183000 6657675 6545317 2026-04-09T00:38:38Z ~2026-13659-49 255600 /* Glej tudi */ 6657675 wikitext text/x-wiki '''Leskovar''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|120. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.200 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa je bil 121. najbolj pogost priimek v Sloveniji, ki ga je uporabljalo 1.194 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Anja Leskovar]], novinarka * [[Anton Leskovar]] * [[Leopold Leskovar|Borut Leskovar]] (1920–?), agronom, hmeljar (Argentina) * Leopold Leskovar (1920, Majšperk – ?, Neuquen, Rio Negro) agronom, univ. profesor, hmeljar (Argentina) * [[Bojan Leskovar]] (*1931), gospodarstvenik * [[Bojana Leskovar]] (*1953), novinarka, strokovnjakinja za PR * [[Drago Leskovar]] (*1974), slikar * [[Florijan Leskovar]] (1907–1945), kapelnik domobranske godbe * [[Ivana Leskovar]], gorska vodnica, alpinistka, gorska smučarka... * [[Jelena Leskovar]] ([[Pirkmajer]]) (*1989), modna oblikovalka, stilistka, publicistka * [[Josip Leskovar]] (1875–1965), odvetnik in politik * [[Jožica Leskovar]], grafologinja * [[Karl Leskovar]], amaterski fotograf * [[Katarina Leskovar]], violončelistka * [[Lado Leskovar]] (*1942), pevec zabavne glasbe * [[Ludvik Leskovar|Lud(o)vik Leskovar]] (1916–1983), odvetnik, politik, izseljenski organizator v ZDA * [[Martin Leskovar]] (*1963), podčastnik SV, zbiratelj vojaških insignij * [[Matjaž Leskovar]] (*1968), fizik; kolesar? * [[Mitja Leskovar]] (*1970), vatikanski diplomat (apostolski nuncij v Iraku in naslovni nadškof) * [[Peter Leskovar]] (1945–1999), izumitelj * [[Polde Leskovar]] (1926–1987), strojni inženir, univ. profesor * [[Ranko Leskovar]] (*1977), atlet, skakalec v daljino * [[Robert Leskovar|Robert (T.) Leskovar]] (*1960), informatik, univ. profesor * [[Rudolf Leskovar]] (1908–1989), zdravnik balnelog * [[Silvin Leskovar]] (*1928), elektrotehnik, računalnikar/informatik, univ. profesor * [[Simona Leskovar]] (*1973), diplomatka * [[Tamara Leskovar]], arheologinja '''Tuji nosilci''' * [[Branko Leskovar]] (1930–2016), hrvaško-ameriški elektronik * [[Janko Leskovar]] (1861–1949), hrvaški pisatelj * [[Monika Leskovar]] (*1981), hrvaška čelistka * [[Toni Leskovar]] (1936–1990), hrvaški pevec zabavne glasbe == Glej tudi == * priimke [[Leskovec]], [[Leskovic]], [[Leskovšek]], [[Leskošek]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Leskovar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] cyn96jxqnwh3t1fzxxtzyxl19epwrdl 0 183107 6657676 6303218 2026-04-09T00:41:41Z ~2026-13659-49 255600 6657676 wikitext text/x-wiki '''Zalar''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|195. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 925 oseb, dan 1. januarja 2011 pa 910 oseb ter je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzel 200. mesto. * [[Aleš Zalar]] (*1961), pravnik, sodnik, politik * [[Anton Zalar|Anton (Tone) Zalar]] (1943—2009), (fizikalni) metalurg, univ. prof. * [[Bojan Zalar]] (*1956), klinični psiholog, direktor [[Klinična bolnišnica za psihiatrijo|Klinične bolnišnice za psihiatrijo]] * [[Borut Zalar]], matematik, prof. UM * [[Boštjan Zalar]], pravnik, sodnik, spec. za begunce *[[Boštjan Zalar]] (*1965), fizik, direktor [[IJS]] (2020-) *[[Brane Zalar]], fotograf, arhitekt * [[David Zalar]], športni strelec, trener * [[Drago Zalar]] (1909—2000), pravnik, diplomat, ekonomist ... * [[Franc Zalar]] (*1938), umetnostni zgodovinar in kritik, muzealec * [[Gregor Zalar]] (1945—2011), zdravnik dermatolog, prof. (ZDA) * [[Janez Zalar]] (1922—1943), partizan prvoborec * [[Joseph Zalar]] (1879—1959), društveni delavec v ZDA * [[Jožef Zalar]] (1843—1882), fotograf * [[Katarina Zalar]] (*1979), kostumografinja, scenografinja * [[Rudi Zalar]], vojaška osebnost * [[Sandi Zalar]] (1960—2013), učiteljica, slikarka, ilustratorka, pisateljica in pesnica * [[Stojan Zalar]] (1921—1990), metalurg, dr. fizike, strokovnjak za visoke tehnologije (ZDA) * [[Vinko Zalar]] (*1947), publicist in politik * [[Viktor Zalar]] (1882—1940), novinar in prevajalec *[[Vita Zalar]] (*1992), zgodovinarka, strokovnjakinja za Rome == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Zalar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] pynmqwozs48ml2blgvjf1dfiwbtblpb 0 190236 6657658 6554225 2026-04-08T22:18:37Z ~2026-13659-49 255600 /* Izbrana bibliografija */ 6657658 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}}{{Infopolje Oseba}} '''Aldo Rupel''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[športni pedagog]] in [[prevajalec]], * [[24. februar]] [[1941]], [[Trst]]. == Življenje in delo== Maturiral je na [[Znanstveni licej v Trstu|Znanstvenem liceju v Trstu]], nato pa leta 1963 diplomiral na Visoki šoli za telesno vzgojo v [[Rim]]u. Leta 1983 je diplomiral na Fakulteti za tuje jezike v [[Videm, Italija|Vidmu]] z nalogo, v kateri se je posvetil družbenopolitičnim spisom [[Andrej Budal|Andreja Budala]]. Kasneje se je specializiral na področju [[psihomotorika|psihomotorike]], [[neverbalna govorica|neverbalne govorice]] in [[skupinska dinamika|skupinske dinamike]]. Netekmovalno se je posvečal [[orodna telovadba|orodni telovadbi]], [[odbojka|odbojki]], [[namizni tenis|namiznemu tenisu]], [[alpsko smučanje|alpskemu smučanju]], [[tek na smučeh|teku na smučeh]], [[kotalkanje|kotalkanju]], [[orientacijski tek|orientacijskemu teku]], [[Kajak in kanu (šport)|kajakaštvu]], [[tek na dolge proge|teku na dolge proge]] in [[lokostrelstvo|lokostrelstvu]] ter te panoge poučeval. Delo profesorja je opravljal na šolah vseh stopenj in smeri v [[Mestre|Mestrah pri Benetkah]], [[Tricesimo|Tricesimu]], [[Tržič, Italija|Tržiču]] in [[Gorica|Gorici]]. Leta 1988 se je upokojil in prenehal poučevati ter pričel sodelovati s [[Slovenski raziskovalni inštitut|Slovenskim raziskovalnim inštitutom]] kot [[urednik]], [[prevajalec]] in [[raziskovalec]]. To delo je opravljal do leta 2006. Za tem je do sredine leta 2008 delal kot organizacijski tajnik [[Zveza slovenskih kulturnih društev za goriško pokrajino|Zveze slovenskih kulturnih društev za goriško pokrajino]]. Sodeloval je tudi z [[Deželni inštitut Furlanije–Julijske krajine|Deželnim inštitutom]] [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije-Julijske krajine]] za pedagoško eksperimentiranje in usposabljanje. Okoli deset let je bil občasni predavatelj na [[Svetovalni center, Ljubljana|Svetovalnem centru]] za otroke in mladostnike in na [[Inštitut Antona Trstenjaka|Inštitutu Antona Trstenjaka]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Izvajal je predavanja v okviru [[Ministrstvo za šolstvo in šport|Ministrstva za šolstvo]] v Ljubljani ter preko specializiranih podjetij, zasebno pa je predaval na osemletkah, v otroških vrtcih in socialnih centrih. 35 let je vodil rekreacijsko telovadbo pri [[Gorica, planinsko društvo|Slovenskem planinskem društvu Gorica]]. Aktiven je v taborništvu, [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji|Združenju slovenskih športnih društev]] v [[Italija|Italiji]] ter v deželnih in pokrajinskih strukturah [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza|Slovenske kulturno-gospodarske zveze]]. Za uspešno športno dejavnost med [[Slovenska manjšina v Italiji|zamejskimi Slovenci]] je leta 1989 prejel [[Seznam prejemnikov Bloudkove plakete|Bloudkovo plaketo]]. Pisal je izvirne članke, prevajal in urejal. Leta 2025 mu je [[Predsednik Republike Slovenije|predsednica]] Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] podelila državno medaljo za zasluge.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenske državne medalje za zasluge tudi četverici Slovencev iz Italije|url=https://www.primorski.eu/se/slovenske-drzavne-medalje-za-zasluge-tudi-cetverici-slovencev-iz-italije-IA2057291|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-12-10|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> === Zasebno === Je poročen in ima dva sinova. == Bibliografija == * ''Telesna kultura med Slovenci v Italiji: zgodovina, popis dejavnosti in društev''. Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1981. {{COBISS|ID=702729}} * ''Družbenopolitični spisi Andreja Budala''. Videm: avtor, 1982–83. {{COBISS|ID=386866}} * ''Cento anni di ginnastica tra gli Sloveni di Trieste e di Gorizia''. Gorica: Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, 1986. {{COBISS|ID=378930}} * ''Novo v zamejski telesni kulturi: pogledi, popis dejavnosti in društev''. Gorica: Združenje slovenskih športnih društev v Italiji: Slovenska kulturno gospodarska zveza: Športni center Kulturnega doma, 1988. * ''Pogledi: (z vrhov, v stroko, s križišča)''. Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1989. {{COBISS|ID=15260928}} * ''Krajevni leksikon Slovencev v Italiji: topografski, zemljepisni, zgodovinski, kulturni, gospodarski in turistični podatki o krajih v Italiji, ki jih naseljujejo Slovenci ali sodijo v isto upravno enoto. Knj. 2, Goriška pokrajina''. V Trstu: Devin, 1995 (urednik, kartograf). * (soavtor [[Viljem Gergolet]]) : ''Iskre in iskrice''. Gorica: Cooperativa S. Sergio, 1996 * ''Kronika Kulturnega društva Briški grič : 1945-1995 : 50. obletnica ustanovitve''. Števerjan: Kulturno društvo Briški grič, 1996 (so-urednik) * ''Življenje na Soči in Vipavi''. Sovodnje ob Soči: Občina, 2001 * ''Maturanti goriških slovenskih šol 1946–1995: kulturne in socioekonomske značilnosti''. Gorica: Slovenski raziskovalni inštitut, 2000. {{COBISS|ID=955508}} * ''Nočitve pod zvezdami''. Gorica: Transmedia, 2002. {{COBISS|ID=1856748}} * ''Slovenci in Italijani v Laškem: medsebojno poznavanje''. Gorica: Slovenski raziskovalni inštitut, 2003. {{COBISS|ID=1992172}} * ''Športno pohodništvo''. Gorica: Transmedia, 2005. {{COBISS|ID=2230508}} * ''Šport in narodna identiteta Slovencev v Italiji: pomen športa v njihovem življenju''. Trst: Slovenski raziskovalni inštitut, 2006. {{COBISS|ID=2596588}} * ''[[Brda]] & Collio: con panoramica sui comuni di Gorizia e Nova Gorica''. Videm: Media Art, 2008. {{COBISS|ID=13723954}} * ''Narod naš dokaze hrani: samizdat ob 85-letnici rojstva'', 2026 == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20050219205147/http://www.slosport.org/literatura/avtorji/rupel.html ALDO RUPEL]. slosport.org * [https://web.archive.org/web/20080214103940/http://www.slosport.org/nagrajenci/bloudek.html Bloudkova priznanja]. slosport.org == Glej tudi == *[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] *[[seznam slovenskih pisateljev]] *[[seznam slovenskih prevajalcev]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rupel, Aldo}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Slovenski športni pedagogi]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] h13tpoy7yiqnz2yep9gk60dcnmdaegy 6657659 6657658 2026-04-08T22:20:22Z ~2026-13659-49 255600 /* Bibliografija */ 6657659 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}}{{Infopolje Oseba}} '''Aldo Rupel''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[športni pedagog]] in [[prevajalec]], * [[24. februar]] [[1941]], [[Trst]]. == Življenje in delo== Maturiral je na [[Znanstveni licej v Trstu|Znanstvenem liceju v Trstu]], nato pa leta 1963 diplomiral na Visoki šoli za telesno vzgojo v [[Rim]]u. Leta 1983 je diplomiral na Fakulteti za tuje jezike v [[Videm, Italija|Vidmu]] z nalogo, v kateri se je posvetil družbenopolitičnim spisom [[Andrej Budal|Andreja Budala]]. Kasneje se je specializiral na področju [[psihomotorika|psihomotorike]], [[neverbalna govorica|neverbalne govorice]] in [[skupinska dinamika|skupinske dinamike]]. Netekmovalno se je posvečal [[orodna telovadba|orodni telovadbi]], [[odbojka|odbojki]], [[namizni tenis|namiznemu tenisu]], [[alpsko smučanje|alpskemu smučanju]], [[tek na smučeh|teku na smučeh]], [[kotalkanje|kotalkanju]], [[orientacijski tek|orientacijskemu teku]], [[Kajak in kanu (šport)|kajakaštvu]], [[tek na dolge proge|teku na dolge proge]] in [[lokostrelstvo|lokostrelstvu]] ter te panoge poučeval. Delo profesorja je opravljal na šolah vseh stopenj in smeri v [[Mestre|Mestrah pri Benetkah]], [[Tricesimo|Tricesimu]], [[Tržič, Italija|Tržiču]] in [[Gorica|Gorici]]. Leta 1988 se je upokojil in prenehal poučevati ter pričel sodelovati s [[Slovenski raziskovalni inštitut|Slovenskim raziskovalnim inštitutom]] kot [[urednik]], [[prevajalec]] in [[raziskovalec]]. To delo je opravljal do leta 2006. Za tem je do sredine leta 2008 delal kot organizacijski tajnik [[Zveza slovenskih kulturnih društev za goriško pokrajino|Zveze slovenskih kulturnih društev za goriško pokrajino]]. Sodeloval je tudi z [[Deželni inštitut Furlanije–Julijske krajine|Deželnim inštitutom]] [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije-Julijske krajine]] za pedagoško eksperimentiranje in usposabljanje. Okoli deset let je bil občasni predavatelj na [[Svetovalni center, Ljubljana|Svetovalnem centru]] za otroke in mladostnike in na [[Inštitut Antona Trstenjaka|Inštitutu Antona Trstenjaka]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Izvajal je predavanja v okviru [[Ministrstvo za šolstvo in šport|Ministrstva za šolstvo]] v Ljubljani ter preko specializiranih podjetij, zasebno pa je predaval na osemletkah, v otroških vrtcih in socialnih centrih. 35 let je vodil rekreacijsko telovadbo pri [[Gorica, planinsko društvo|Slovenskem planinskem društvu Gorica]]. Aktiven je v taborništvu, [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji|Združenju slovenskih športnih društev]] v [[Italija|Italiji]] ter v deželnih in pokrajinskih strukturah [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza|Slovenske kulturno-gospodarske zveze]]. Za uspešno športno dejavnost med [[Slovenska manjšina v Italiji|zamejskimi Slovenci]] je leta 1989 prejel [[Seznam prejemnikov Bloudkove plakete|Bloudkovo plaketo]]. Pisal je izvirne članke, prevajal in urejal. Leta 2025 mu je [[Predsednik Republike Slovenije|predsednica]] Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] podelila državno medaljo za zasluge.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenske državne medalje za zasluge tudi četverici Slovencev iz Italije|url=https://www.primorski.eu/se/slovenske-drzavne-medalje-za-zasluge-tudi-cetverici-slovencev-iz-italije-IA2057291|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-12-10|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> === Zasebno === Je poročen in ima dva sinova. == Bibliografija == * ''Telesna kultura med Slovenci v Italiji: zgodovina, popis dejavnosti in društev''. Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1981. {{COBISS|ID=702729}} * ''Družbenopolitični spisi Andreja Budala''. Videm: avtor, 1982–83. {{COBISS|ID=386866}} * ''Cento anni di ginnastica tra gli Sloveni di Trieste e di Gorizia''. Gorica: Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, 1986. {{COBISS|ID=378930}} * ''Novo v zamejski telesni kulturi: pogledi, popis dejavnosti in društev''. Gorica: Združenje slovenskih športnih društev v Italiji: Slovenska kulturno gospodarska zveza: Športni center Kulturnega doma, 1988. * ''Pogledi: (z vrhov, v stroko, s križišča)''. Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1989. {{COBISS|ID=15260928}} * ''Krajevni leksikon Slovencev v Italiji: topografski, zemljepisni, zgodovinski, kulturni, gospodarski in turistični podatki o krajih v Italiji, ki jih naseljujejo Slovenci ali sodijo v isto upravno enoto. Knj. 2, Goriška pokrajina''. V Trstu: Devin, 1995 (urednik, kartograf). * (soavtor [[Viljem Gergolet]]) : ''Iskre in iskrice''. Gorica: Cooperativa S. Sergio, 1996 * ''Kronika Kulturnega društva Briški grič : 1945-1995 : 50. obletnica ustanovitve''. Števerjan: Kulturno društvo Briški grič, 1996 (so-urednik) * ''Življenje na Soči in Vipavi''. Sovodnje ob Soči: Občina, 2001 * ''Maturanti goriških slovenskih šol 1946–1995: kulturne in socioekonomske značilnosti''. Gorica: Slovenski raziskovalni inštitut, 2000. {{COBISS|ID=955508}} * ''Nočitve pod zvezdami''. Gorica: Transmedia, 2002. {{COBISS|ID=1856748}} * ''Slovenci in Italijani v Laškem: medsebojno poznavanje''. Gorica: Slovenski raziskovalni inštitut, 2003. {{COBISS|ID=1992172}} * ''Športno pohodništvo''. Gorica: Transmedia, 2005. {{COBISS|ID=2230508}} * ''Šport in narodna identiteta Slovencev v Italiji: pomen športa v njihovem življenju''. Trst: Slovenski raziskovalni inštitut, 2006. {{COBISS|ID=2596588}} * ''[[Brda]] & Collio: con panoramica sui comuni di Gorizia e Nova Gorica''. Videm: Media Art, 2008. {{COBISS|ID=13723954}} * ''Tržaško in Goriško'' (soavtor, Ljubljana ZRC, 2010) * ''Narod naš dokaze hrani: samizdat ob 85-letnici rojstva'', 2026 == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20050219205147/http://www.slosport.org/literatura/avtorji/rupel.html ALDO RUPEL]. slosport.org * [https://web.archive.org/web/20080214103940/http://www.slosport.org/nagrajenci/bloudek.html Bloudkova priznanja]. slosport.org == Glej tudi == *[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] *[[seznam slovenskih pisateljev]] *[[seznam slovenskih prevajalcev]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rupel, Aldo}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Slovenski športni pedagogi]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] jw6jr3g4v6ht0hz19bmc12nqi37qjs0 6657660 6657659 2026-04-08T22:20:49Z ~2026-13659-49 255600 /* Zunanje povezave */ 6657660 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}}{{Infopolje Oseba}} '''Aldo Rupel''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[športni pedagog]] in [[prevajalec]], * [[24. februar]] [[1941]], [[Trst]]. == Življenje in delo== Maturiral je na [[Znanstveni licej v Trstu|Znanstvenem liceju v Trstu]], nato pa leta 1963 diplomiral na Visoki šoli za telesno vzgojo v [[Rim]]u. Leta 1983 je diplomiral na Fakulteti za tuje jezike v [[Videm, Italija|Vidmu]] z nalogo, v kateri se je posvetil družbenopolitičnim spisom [[Andrej Budal|Andreja Budala]]. Kasneje se je specializiral na področju [[psihomotorika|psihomotorike]], [[neverbalna govorica|neverbalne govorice]] in [[skupinska dinamika|skupinske dinamike]]. Netekmovalno se je posvečal [[orodna telovadba|orodni telovadbi]], [[odbojka|odbojki]], [[namizni tenis|namiznemu tenisu]], [[alpsko smučanje|alpskemu smučanju]], [[tek na smučeh|teku na smučeh]], [[kotalkanje|kotalkanju]], [[orientacijski tek|orientacijskemu teku]], [[Kajak in kanu (šport)|kajakaštvu]], [[tek na dolge proge|teku na dolge proge]] in [[lokostrelstvo|lokostrelstvu]] ter te panoge poučeval. Delo profesorja je opravljal na šolah vseh stopenj in smeri v [[Mestre|Mestrah pri Benetkah]], [[Tricesimo|Tricesimu]], [[Tržič, Italija|Tržiču]] in [[Gorica|Gorici]]. Leta 1988 se je upokojil in prenehal poučevati ter pričel sodelovati s [[Slovenski raziskovalni inštitut|Slovenskim raziskovalnim inštitutom]] kot [[urednik]], [[prevajalec]] in [[raziskovalec]]. To delo je opravljal do leta 2006. Za tem je do sredine leta 2008 delal kot organizacijski tajnik [[Zveza slovenskih kulturnih društev za goriško pokrajino|Zveze slovenskih kulturnih društev za goriško pokrajino]]. Sodeloval je tudi z [[Deželni inštitut Furlanije–Julijske krajine|Deželnim inštitutom]] [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije-Julijske krajine]] za pedagoško eksperimentiranje in usposabljanje. Okoli deset let je bil občasni predavatelj na [[Svetovalni center, Ljubljana|Svetovalnem centru]] za otroke in mladostnike in na [[Inštitut Antona Trstenjaka|Inštitutu Antona Trstenjaka]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Izvajal je predavanja v okviru [[Ministrstvo za šolstvo in šport|Ministrstva za šolstvo]] v Ljubljani ter preko specializiranih podjetij, zasebno pa je predaval na osemletkah, v otroških vrtcih in socialnih centrih. 35 let je vodil rekreacijsko telovadbo pri [[Gorica, planinsko društvo|Slovenskem planinskem društvu Gorica]]. Aktiven je v taborništvu, [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji|Združenju slovenskih športnih društev]] v [[Italija|Italiji]] ter v deželnih in pokrajinskih strukturah [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza|Slovenske kulturno-gospodarske zveze]]. Za uspešno športno dejavnost med [[Slovenska manjšina v Italiji|zamejskimi Slovenci]] je leta 1989 prejel [[Seznam prejemnikov Bloudkove plakete|Bloudkovo plaketo]]. Pisal je izvirne članke, prevajal in urejal. Leta 2025 mu je [[Predsednik Republike Slovenije|predsednica]] Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] podelila državno medaljo za zasluge.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenske državne medalje za zasluge tudi četverici Slovencev iz Italije|url=https://www.primorski.eu/se/slovenske-drzavne-medalje-za-zasluge-tudi-cetverici-slovencev-iz-italije-IA2057291|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-12-10|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> === Zasebno === Je poročen in ima dva sinova. == Bibliografija == * ''Telesna kultura med Slovenci v Italiji: zgodovina, popis dejavnosti in društev''. Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1981. {{COBISS|ID=702729}} * ''Družbenopolitični spisi Andreja Budala''. Videm: avtor, 1982–83. {{COBISS|ID=386866}} * ''Cento anni di ginnastica tra gli Sloveni di Trieste e di Gorizia''. Gorica: Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, 1986. {{COBISS|ID=378930}} * ''Novo v zamejski telesni kulturi: pogledi, popis dejavnosti in društev''. Gorica: Združenje slovenskih športnih društev v Italiji: Slovenska kulturno gospodarska zveza: Športni center Kulturnega doma, 1988. * ''Pogledi: (z vrhov, v stroko, s križišča)''. Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1989. {{COBISS|ID=15260928}} * ''Krajevni leksikon Slovencev v Italiji: topografski, zemljepisni, zgodovinski, kulturni, gospodarski in turistični podatki o krajih v Italiji, ki jih naseljujejo Slovenci ali sodijo v isto upravno enoto. Knj. 2, Goriška pokrajina''. V Trstu: Devin, 1995 (urednik, kartograf). * (soavtor [[Viljem Gergolet]]) : ''Iskre in iskrice''. Gorica: Cooperativa S. Sergio, 1996 * ''Kronika Kulturnega društva Briški grič : 1945-1995 : 50. obletnica ustanovitve''. Števerjan: Kulturno društvo Briški grič, 1996 (so-urednik) * ''Življenje na Soči in Vipavi''. Sovodnje ob Soči: Občina, 2001 * ''Maturanti goriških slovenskih šol 1946–1995: kulturne in socioekonomske značilnosti''. Gorica: Slovenski raziskovalni inštitut, 2000. {{COBISS|ID=955508}} * ''Nočitve pod zvezdami''. Gorica: Transmedia, 2002. {{COBISS|ID=1856748}} * ''Slovenci in Italijani v Laškem: medsebojno poznavanje''. Gorica: Slovenski raziskovalni inštitut, 2003. {{COBISS|ID=1992172}} * ''Športno pohodništvo''. Gorica: Transmedia, 2005. {{COBISS|ID=2230508}} * ''Šport in narodna identiteta Slovencev v Italiji: pomen športa v njihovem življenju''. Trst: Slovenski raziskovalni inštitut, 2006. {{COBISS|ID=2596588}} * ''[[Brda]] & Collio: con panoramica sui comuni di Gorizia e Nova Gorica''. Videm: Media Art, 2008. {{COBISS|ID=13723954}} * ''Tržaško in Goriško'' (soavtor, Ljubljana ZRC, 2010) * ''Narod naš dokaze hrani: samizdat ob 85-letnici rojstva'', 2026 (o povojnem obdobju na Goriškem) == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20050219205147/http://www.slosport.org/literatura/avtorji/rupel.html ALDO RUPEL]. slosport.org * [https://web.archive.org/web/20080214103940/http://www.slosport.org/nagrajenci/bloudek.html Bloudkova priznanja]. slosport.org == Glej tudi == *[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] *[[seznam slovenskih pisateljev]] *[[seznam slovenskih prevajalcev]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rupel, Aldo}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Slovenski športni pedagogi]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] 39w48gp4dtfvyq1blehu5fd0r197ssd 6657695 6657660 2026-04-09T06:34:00Z Sporti 5955 {{sklici}}, pp 6657695 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}}{{Infopolje Oseba}} '''Aldo Rupel''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[športni pedagog]] in [[prevajalec]], * [[24. februar]] [[1941]], [[Trst]]. == Življenje in delo== Maturiral je na [[Znanstveni licej v Trstu|Znanstvenem liceju v Trstu]], nato pa leta 1963 diplomiral na Visoki šoli za telesno vzgojo v [[Rim]]u. Leta 1983 je diplomiral na Fakulteti za tuje jezike v [[Videm, Italija|Vidmu]] z nalogo, v kateri se je posvetil družbenopolitičnim spisom [[Andrej Budal|Andreja Budala]]. Kasneje se je specializiral na področju [[psihomotorika|psihomotorike]], [[neverbalna govorica|neverbalne govorice]] in [[skupinska dinamika|skupinske dinamike]]. Netekmovalno se je posvečal [[orodna telovadba|orodni telovadbi]], [[odbojka|odbojki]], [[namizni tenis|namiznemu tenisu]], [[alpsko smučanje|alpskemu smučanju]], [[tek na smučeh|teku na smučeh]], [[kotalkanje|kotalkanju]], [[orientacijski tek|orientacijskemu teku]], [[Kajak in kanu (šport)|kajakaštvu]], [[tek na dolge proge|teku na dolge proge]] in [[lokostrelstvo|lokostrelstvu]] ter te panoge poučeval. Delo profesorja je opravljal na šolah vseh stopenj in smeri v [[Mestre|Mestrah pri Benetkah]], [[Tricesimo|Tricesimu]], [[Tržič, Italija|Tržiču]] in [[Gorica|Gorici]]. Leta 1988 se je upokojil in prenehal poučevati ter pričel sodelovati s [[Slovenski raziskovalni inštitut|Slovenskim raziskovalnim inštitutom]] kot [[urednik]], [[prevajalec]] in [[raziskovalec]]. To delo je opravljal do leta 2006. Za tem je do sredine leta 2008 delal kot organizacijski tajnik [[Zveza slovenskih kulturnih društev za goriško pokrajino|Zveze slovenskih kulturnih društev za goriško pokrajino]]. Sodeloval je tudi z [[Deželni inštitut Furlanije–Julijske krajine|Deželnim inštitutom]] [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije-Julijske krajine]] za pedagoško eksperimentiranje in usposabljanje. Okoli deset let je bil občasni predavatelj na [[Svetovalni center, Ljubljana|Svetovalnem centru]] za otroke in mladostnike in na [[Inštitut Antona Trstenjaka|Inštitutu Antona Trstenjaka]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Izvajal je predavanja v okviru [[Ministrstvo za šolstvo in šport|Ministrstva za šolstvo]] v Ljubljani ter preko specializiranih podjetij, zasebno pa je predaval na osemletkah, v otroških vrtcih in socialnih centrih. 35 let je vodil rekreacijsko telovadbo pri [[Gorica, planinsko društvo|Slovenskem planinskem društvu Gorica]]. Aktiven je v taborništvu, [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji|Združenju slovenskih športnih društev]] v [[Italija|Italiji]] ter v deželnih in pokrajinskih strukturah [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza|Slovenske kulturno-gospodarske zveze]]. Za uspešno športno dejavnost med [[Slovenska manjšina v Italiji|zamejskimi Slovenci]] je leta 1989 prejel [[Seznam prejemnikov Bloudkove plakete|Bloudkovo plaketo]]. Pisal je izvirne članke, prevajal in urejal. Leta 2025 mu je [[Predsednik Republike Slovenije|predsednica]] Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] podelila državno medaljo za zasluge.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenske državne medalje za zasluge tudi četverici Slovencev iz Italije|url=https://www.primorski.eu/se/slovenske-drzavne-medalje-za-zasluge-tudi-cetverici-slovencev-iz-italije-IA2057291|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-12-10|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> === Zasebno === Je poročen in ima dva sinova. == Bibliografija == * ''Telesna kultura med Slovenci v Italiji: zgodovina, popis dejavnosti in društev''. Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1981. {{COBISS|ID=702729}} * ''Družbenopolitični spisi Andreja Budala''. Videm: avtor, 1982–83. {{COBISS|ID=386866}} * ''Cento anni di ginnastica tra gli Sloveni di Trieste e di Gorizia''. Gorica: Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, 1986. {{COBISS|ID=378930}} * ''Novo v zamejski telesni kulturi: pogledi, popis dejavnosti in društev''. Gorica: Združenje slovenskih športnih društev v Italiji: Slovenska kulturno gospodarska zveza: Športni center Kulturnega doma, 1988. * ''Pogledi: (z vrhov, v stroko, s križišča)''. Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1989. {{COBISS|ID=15260928}} * ''Krajevni leksikon Slovencev v Italiji: topografski, zemljepisni, zgodovinski, kulturni, gospodarski in turistični podatki o krajih v Italiji, ki jih naseljujejo Slovenci ali sodijo v isto upravno enoto. Knj. 2, Goriška pokrajina''. V Trstu: Devin, 1995 (urednik, kartograf). * (soavtor [[Viljem Gergolet]]) : ''Iskre in iskrice''. Gorica: Cooperativa S. Sergio, 1996 * ''Kronika Kulturnega društva Briški grič : 1945-1995 : 50. obletnica ustanovitve''. Števerjan: Kulturno društvo Briški grič, 1996 (so-urednik) * ''Življenje na Soči in Vipavi''. Sovodnje ob Soči: Občina, 2001 * ''Maturanti goriških slovenskih šol 1946–1995: kulturne in socioekonomske značilnosti''. Gorica: Slovenski raziskovalni inštitut, 2000. {{COBISS|ID=955508}} * ''Nočitve pod zvezdami''. Gorica: Transmedia, 2002. {{COBISS|ID=1856748}} * ''Slovenci in Italijani v Laškem: medsebojno poznavanje''. Gorica: Slovenski raziskovalni inštitut, 2003. {{COBISS|ID=1992172}} * ''Športno pohodništvo''. Gorica: Transmedia, 2005. {{COBISS|ID=2230508}} * ''Šport in narodna identiteta Slovencev v Italiji: pomen športa v njihovem življenju''. Trst: Slovenski raziskovalni inštitut, 2006. {{COBISS|ID=2596588}} * ''[[Brda]] & Collio: con panoramica sui comuni di Gorizia e Nova Gorica''. Videm: Media Art, 2008. {{COBISS|ID=13723954}} * ''Tržaško in Goriško'' (soavtor, Ljubljana ZRC, 2010) * ''Narod naš dokaze hrani: samizdat ob 85-letnici rojstva'', 2026 (o povojnem obdobju na Goriškem) == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] *[[seznam slovenskih pisateljev]] *[[seznam slovenskih prevajalcev]] == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20050219205147/http://www.slosport.org/literatura/avtorji/rupel.html ALDO RUPEL]. slosport.org * [https://web.archive.org/web/20080214103940/http://www.slosport.org/nagrajenci/bloudek.html Bloudkova priznanja]. slosport.org {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rupel, Aldo}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Slovenski športni pedagogi]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] kycp6fdjfz4zkml4qjovmzm1lrq4d2d 10 191915 6657649 5695380 2026-04-08T21:39:46Z VidicK01 193275 6657649 wikitext text/x-wiki {{Navbox |name = DZRS |title = [[Državni zbor Republike Slovenije]] |listclass = hlist |image = |above = |group1 = Sklici |list1 = [[1. državni zbor Republike Slovenije]] (1992–1996) • [[2. državni zbor Republike Slovenije]] (1996–2000) • [[3. državni zbor Republike Slovenije]] (2000–2004) • [[4. državni zbor Republike Slovenije]] (2004–2008) • [[5. državni zbor Republike Slovenije]] (2008–2011) • [[6. državni zbor Republike Slovenije]] (2011–2014) • [[7. državni zbor Republike Slovenije]] (2014–2018) • [[8. državni zbor Republike Slovenije]] (2018–2022) • [[9. državni zbor Republike Slovenije]] (2022–2026) • [[10. državni zbor Republike Slovenije]] (2026– ) |group2 = Ljudje |list2 = [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]] ([[Seznam predsednikov Državnega zbora Republike Slovenije|seznam]]) • [[Podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije]] ([[Seznam podpredsednikov Državnega zbora Republike Slovenije|seznam]]) • [[Seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije|Poslanci]] |group3 = Delovna<br>telesa |list3 = [[Seznam delovnih teles Državnega zbora Republike Slovenije|Seznam]] • [[Seznam delovnih teles 1. državnega zbora Republike Slovenije|1. zbor]] • [[Seznam delovnih teles 2. državnega zbora Republike Slovenije|2. zbor]] • [[Seznam delovnih teles 3. državnega zbora Republike Slovenije|3. zbor]] • [[Seznam delovnih teles 4. državnega zbora Republike Slovenije|4. zbor]] • [[Seznam delovnih teles 5. državnega zbora Republike Slovenije|5. zbor]] |group4 = Drugo |list4 = [[Skupščina Socialistične republike Slovenije]] • [[Stavba Državnega zbora Republike Slovenije]] |below = }}<noinclude>[[Kategorija:Politične predloge Slovenije]]</noinclude> 75kkfzhu1dut6iimv869pstaoh0v9lv 0 209458 6657813 6642485 2026-04-09T11:29:19Z ~2026-90770-6 254477 /* Pesniške zbirke */ 6657813 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jože Šmit''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[prevajalec]], [[urednik]] in [[novinar]], * [[1. februar]] [[1922]], [[Tlake, Rogatec|Tlake]] pri [[Rogatec|Rogatcu]], † [[7. februar]] [[2004]], [[Ljubljana]], pokopan je v [[Litija|Litiji]]. Rodil se je v srednji kmečki družini očetu Karlu in materi Antoniji (rojena Rajher). Šmit je leta 1941 [[matura|maturiral]] na klasični gimnaziji v Ljubljani, 1942-1943 je študiral gozdarstvo na [[Univerza na Dunaju|dunajski univerzi]]. Kot nemški vojak je ob zavezniški invaziji v [[Operacija Overlord|Normandiji]] prišel v vojno ujetništvo, se v [[Velika Britanija (kraljevina)|Veliki Britaniji]] pridružil [[Prekomorske brigade NOVJ|Prekomorski brigadi]] in se z njo vrnil v Jugoslavijo. Po osvoboditvi je v Ljubljani študiral [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in [[slavistika|slavistiko]]. Svojo poklicno pot je začel kot novinar pri ''[[Kmečki glas|Kmečkem glasu]]'' (1947-1964), dolga leta je bil nato lektor pri [[Mladinska knjiga|Mladinski knjigi]] in urednik ''[[Ciciban (revija)|Cicibana]]'' (1964-1977). Pesmi je pričel objavljati 1938. Prevajal pa je tudi leposlovje iz latinščine, nemščine, romunščine ([[Mihai Eminescu|Eminescu]]) in srbohrvaščine, zaslovel pa je predvsem s prevodi rimskega pesnika [[Gaj Valerij Katul|Katula]]. Šmit je pesnik nežnih, otožnih razmišljanj o osebnem razmerju do sveta in ljubezni. Povezan je z naravo, izročilom človečanskih in pesniških vrednot. V iskreni pesniški govorici, prostem stihu in jasnih podobah govori o mladostnih občutjih, razmišlja o življenju in novem času, izpoveduje domovinska in ljubezenska čustva. Pesnikov čustveni svet prepletajo razumska spoznanja o človeku in življenju, hrepenenje po domačem kraju, po mladostni sreči in spomini na vojno. == Pesniške zbirke == * ''Srce v besedi'' (1950) * ''Dvojni cvet'' (1953) * ''Trepetlika'' (1962) * ''Lirika časa'' (1965) * ''Lirična postila'' (1965) * ''Kolosej iz cedelike'' (1968, 1982) * ''Kako bomo umirali'' (1970) * ''Zlo stoletja'' (1971) * ''Hoja za Katulom'' (1972) * ''Eden izmed vas'' (1982) * ''Vzeti kamen iz ust'' (1988) * ''Grenki med'' (1990) * ''Izbrana lirika'' (2002) * ''Pesmi'' (2005) == Knjige za otroke v prozi in v verzih== * ''Marjetka: vesela, žalostna, pa zopet vesela zgodba za otroke'' (1951) * ''Kaj nam je popisal Jakec'' (1953) * ''Pol za šalo pol za res: pesmi in uganke'' (1956) * ''Kdo živi v tej hišici'' (1959) * ''Ježek se ženi'' (1974) * ''Vozimo, vozimo vlak'' (1977) * ''Polonca gre na morje'' (1977) * ''Zajčkov rojstni dan'' (1979) * ''Dedek ježek in Minibaba: pesmi in zgodbe'' (1992) == Drugo (dokumentarna literatura) == * ''Peta prekomorska brigada [[Ivan Turšič|Ivana Turšiča]]-Iztoka'' (soavtorja [[Rado Bordon]] in [[Albert Klun]], 1969) * ''Pripoved o Brezi'' (1990) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 {{LevstikoviNagrajenci}} {{škrbina o književniku}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šmit, Jože}} [[Kategorija:Rojeni leta 1922]] [[Kategorija:Umrli leta 2004]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] 1baiaqmchvr3qovhn4i7552k5tlo28e 1 214479 6657457 6614467 2026-04-08T12:18:06Z ~2026-21577-46 257876 /* velikost hobotnice */ nov razdelek 6657457 wikitext text/x-wiki {{DYK|8. junij|2009|entry= ... so '''[[hobotnice]]''' <small>(na sliki)</small> med najinteligentnejšimi [[nevretenčarji]], kar s pridom izkoriščajo pri lovu na [[plenilstvo|plen]] in izogibanju naravnim sovražnikom?}} == velikost hobotnice == zraste do 1 metra. tehta 3kg [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-21577-46|&#126;2026-21577-46]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-21577-46|pogovor]]) 14:18, 8. april 2026 (CEST) 89l3cm4i4uxu1poxvid1zlqh6tapn7f 6657464 6657457 2026-04-08T12:32:17Z Yerpo 8417 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6657457|6657457]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-21577-46|~2026-21577-46]] ([[User talk:~2026-21577-46|pogovor]]) - nerelevanten komentar 6657464 wikitext text/x-wiki {{DYK|8. junij|2009|entry= ... so '''[[hobotnice]]''' <small>(na sliki)</small> med najinteligentnejšimi [[nevretenčarji]], kar s pridom izkoriščajo pri lovu na [[plenilstvo|plen]] in izogibanju naravnim sovražnikom?}} bbta54dooww8wzbbe0iu9nh58z72jic 0 224903 6657652 6545090 2026-04-08T21:52:13Z ~2026-13659-49 255600 /* Drugo */ 6657652 wikitext text/x-wiki '''Rakovnik''' je lahko: == Naselje == ; Slovenija * [[Rakovnik, Ljubljana]] (predel Ljubljane) * [[Rakovnik pri Birčni vasi]] * [[Rakovnik pri Šentrupertu]] * [[Rakovnik, Medvode]] * [[Rakovnik, Šentjernej]] ; Avstrija, [[Južna Koroška (Avstrija)|Južna Koroška]] * Rakovnik, pri [[Grebinj|Grebinju]], nem. ''Rakounig'', tržna občina [[Grebinj]] ; Češka * [[Rakovník]], mesto (16.000 prebivalcev) v [[Osrednječeški okraj|osrednječeški]] regiji na Češkem med Prago in Plznom == Drugo == *[[Rakovnik (Iščica)]], potok z izvirom v istoimenskem ribniku, pritok [[Draščica|Draščice]] *[[Rakovnik (Laknica)]], potok * [[Rakovnik (Litija)]], potok, pritok potoka [[Reka (Litija)]] * [[Veliki Rakovnik|(Veliki) Rakovnik]], severni greben [[Rožnik|Rožnika]] z vrhom (358 m), pa tudi potok (pri [[Mostec (potok)|Mostecu]]) in [[mokrišče]] ([[naravni rezervat]] [[Mali Rožnik]]) z istoimenskim potokom in (umetnim) bajerjem v dolini Rakovnik (severno od njega je [[Mali Rakovnik]]) * [[Grad Rakovnik, Šentrupert|Rakovnik]], [[grad]] pri Šentrupertu * [[Železniška postaja Ljubljana Rakovnik]] * [[Župnija Ljubljana - Rakovnik]] * priimek [[Rakovnik (priimek)|Rakovnik]] * glej tudi [[Rak]], [[Rakovec]] {{razločitev-kraj}} gsq84c7ee6q6mep2y08temb86qzztbu 0 267338 6657522 6640732 2026-04-08T15:17:04Z Ljuba24b 92351 dodano iz tujih wiki 6657522 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zavarovano območje | name = Narodni park Kozara | alt_name = Nacionalni park Kozara | iucn_category = II | photo = KozarackiKamen.jpg | photo_caption = Pobočje vrha Kozarački Kamen | map = Bosna in Hercegovina | map_caption = | location = {{zastava|Bosna in Hercegovina}} | nearest_city = | lat_d = 45 | lat_m = 00 | lat_s = 30 | lat_NS = N | long_d = 16 | long_m = 53 | long_s = 30 | long_EW = E | area = 39,08 km²<ref name="planet">[https://www.protectedplanet.net/2521 Kozara] ''Protected Planet'', Retrieved 16 April 2025.</ref> | established = 6. aprila 1967<ref>{{Cite web|url=http://www.npkozara.com/index.php?option=com_content&view=article&id=46&Itemid=34&lang=en|title = Sluzbene stranice Nacionalni park Kozara| date=6 June 2023 }}</ref> | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = | url = http://www.npkozara.com/ }} '''Narodni park Kozara''' ({{langx|sh|Национални парк Козара|Nacionalni park Kozara}}) je [[narodni park]] v severozahodni [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]] oziroma [[Republika Srbska|Republiki Srbski]], ki ga je leta 1967 [[Josip Broz Tito]] razglasil za zaščiten narodni gozd. Leži med rekami [[Una]], [[Sava]], [[Sana]] in [[Vrbas]] v Republiki Srbski v Bosni in Hercegovini. Cilj narodnega parka je bila zaščita kulturno-zgodovinskih in naravnih vrednosti planine Kozare. V Narodnem parku Kozara poteka maraton Kozara, znan tudi kot Kozara Ultra Trail. Park je tudi prizorišče Kozara Grand Prix, gorskokolesarske dirke, ki poteka v divjini parka. Dirka je del koledarja Mednarodne kolesarske zveze.<ref>{{cite web |last1=Linkon |first1=FD |title=Kozara National Park: Blend of Deep Green Forestry |url=https://www.tourola.eu/kozara-national-park-blend-of-deep-green-forestry/ |website=www.tourola.eu |access-date=24 July 2023 |archive-date=24 July 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230724090047/https://www.tourola.eu/kozara-national-park-blend-of-deep-green-forestry/ |url-status=dead }}</ref> Manjši del parka je namenjen ljubiteljem narave. Hoja, pohodništvo, kolesarjenje in nabiranje zelišč so med številnimi aktivnostmi v Kozari.<ref>{{cite web |title=ТОРС |url=http://www.tors.rs.sr/index.php?option=btg_firma&firmaid=90 |website=www.tors.rs.sr |access-date=18 April 2022 |archive-date=4 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304180453/http://tors.rs.sr/index.php?firmaid=90&option=btg_firma |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina in kulturni pomen == Narodni park Kozara je bil ustanovljen leta 1967 v bližini [[Prijedor]]a. Območje je pridobilo zgodovinski pomen med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] kot prizorišče organiziranega partizanskega odpora proti okupacijskim silam. Leta 1972 je bil postavljen spomenik v čast skoraj 35.000 žrtvam iz širše regije, leta 1974 pa muzej in spominski zid z 9864 imeni partizanskih borcev, ki so umrli na tem območju. Za razliko od drugih jugoslovanskih spominskih območij je bila Kozara predstavljena predvsem kot prostor trpljenja, osvoboditve in lokalne povezave s partizanskim gibanjem, ne pa kot prostor vsejugoslovanskega pomena.<ref name="Habinc 2018">{{cite journal |last=Habinc |first=Mateja |title=Preteklost v Sodobnih Prireditvah Narodnih Parkov Kozara in Sutjeska |trans-title=Usages of the past in contemporary events in Kozara and Sutjeska National Parks |journal=Traditiones |volume=47 |issue=3 |year=2018 |doi=10.3986/Traditio2018470306 |doi-access=free |pages=85–102 |url=https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/download/7189/6708 |language=sl}}</ref> Po [[bosanska vojna|bosanski vojni]] (1992–1995) je bil spominski kompleks delno zapuščen, glavni spomenik pa je ostal nepoškodovan. Leta 1993 je bil na vhodu v spominsko območje postavljen križ, posvečen žrtvam Kozare iz druge svetovne vojne. Od leta 2012 park ureja poseben zakon, ki ga je sprejela Republika Srbska. Čeprav se zgodovinske komemoracije še vedno vsako leto 4. julija odvijajo ob obletnici bitke, uprava parka vse bolj poudarja naravne vrednote območja in rekreacijske možnosti ter razvija številne pohodniške poti, kolesarske poti in izobraževalne poti, da bi popestrila njegovo turistično privlačnost. == Geografija == Kozara je planina dinamičnega [[topografija|reliefa]], katere vrhi ne presegajo 1000 metrov nadmorske višine. Klima je umirjeno- kontinentalna. Veliko število sončnih dni in lahek dostop do planinskih vrhov , ki delujejo kot razgledni stolp iz katerih se vidi [[Bosanska Gradiška|Gradiška]], [[Prijedor]], [[Bosanska Dubica|Kozarska Dubica]] in okolica, kar daje posebeno vrednost tej planini. Površina parka je 3907,54 ha. Centralni del narodnega parka in planine [[Kozara|Kozare]] zavzema področje [[Mrakovica|Mrakovice]], na katerem se razprostira nekoliko zravnanih planot višine od 700-800 metrov. Ostali značilni vrhovi so: Gola planina (876 m), Rudine (750 m), Jarčevica (740 m), Glavuša (793 m), Bešića-Poljana (784 m), Vrnovačka glava (719 m), Benkovac-Jurišina kosa (705), Šupljikovac (652 m), Zečiji kamen (667 m), Kozarački kamen (659 m). Klima je zmerno kontinentalna. Na območju parka so izviri več potokov in rek ([[Mlječanica|Mlječanice]], [[Moštanica|Moštanice]], Kozarske reke - Starenice), kar Nacionalni park Kozaro, naredi orohidrografsko mrežo istoimenovane planine. Nacionalni park je obkrožen z rekami [[Una]], [[Sava]], [[Sana (reka)|Sana]] in [[Vrbas (reka)|Vrbas]]. Srednji del parka zajema zravnano planoto Mrakovicu, kjer je postavljen spomenik žrtvam [[fašizem|ustaško - fašističnega terorja]] == Rastlinstvo == Na relativno skromni površini parka, ki meri 3907,54 ha, je bila vzpostavljena impresivna [[biotska raznovrstnost]] 865 rastlinskih vrst. Od vseh registriranih vrst je 117 [[glive|gliv]], 11 [[lišaji|lišajev]], 80 [[mahovi|mahov]] in 657 vrst [[Višje rastline|višjih (žilnih) rastlin]]. Med višjimi rastlinami je 17 vrst [[praproti]], 114 vrst dendroflore (77 avtohtonih in 37 tujerodnih) in 526 zelnatih cvetočih rastlin. Dendroflora narodnega parka Kozara je sestavljena iz: 33 vrst [[listavci|listavcev]], 2 vrsti [[iglavci|iglavcev]], 30 grmovnic, 1 iglast grm, 2 lesnatih trt in 9 polgrmovnic. Od skupnega števila rastlinskih vrst na območju parka je registriranih 19 vrst redkih in ogroženih rastlin: severni slamnik (''Galium boreale''), [[navadna bodika]] (''Ilex aquifolium''), brstična konopnica (''Cardamine bulbifera''), navadna ognjica (''Telekia speciosa''), navadna ciklama (''Cyclamen purpurascens''), turška lilija (''Lilium martagon''), [[šmarnica]] (''Convallaria majalis''), navadni volčin (''Dephne mezereum''), [[navadni jetrnik]] (''Hepatica nobilis''), navadna kukavica (''Orchis morio''), širokolistna lobodika (''Ruscus hypoglossum''), dolgolistna naglavka (''Cephalanthera longifolia''), splavka (''Limodorum abortivum''), pkašubska grašica (''Vicia cassubica''), [[navadna tisa]] (''Taxus baccata''), ''Scabiosa cinerea'', Scopolijeva črnobina (''Scrophularia scopolii''), visoki klinček (''Dianthus giganteus''), [[navadni mali zvonček]] (''Galanthus nivalis'').<ref>{{Cite web |title=Flora u Nacionalnom parku |url=http://www.npkozara.com/v1/index.php/sr-yu/k2-categories/flora |access-date=2020-08-28 |archive-date=2020-08-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200803201514/http://www.npkozara.com/v1/index.php/sr-yu/k2-categories/flora |url-status=yes }}</ref> Severno od parka, v drugih delih Kozare, prevladujejo visoki bukovi in ​​jelovi gozdovi, medtem ko so v južnem delu območja prekrita z nizkimi (cepičastimi) hrastovimi gozdovi in ​​iglavci (črni bor, beli bor in smreka). == Živalstvo == Med avtohtonimi živalskimi vrstami najdemo živali kot so : [[divja svinja]], srnjad, divji zajec, [[divja mačka]], [[navadna lisica]], [[veverica]], [[jazbec]], [[kuna zlatica]], [[kuna belica]], [[mala podlasica]] in druge. Kozara nudi dom tudi velikem številu ptičjih vrst. Po dostopnih podatkih, na Kozari živijo [[beloglavi jastreb]], [[sokoli]], [[sove]]. Med neplenilci pa izstopajo: [[jerebica]], [[golob grivar]], [[golob duplar]], [[grlica]], [[sraka]], [[slavček]], [[črna žolna]], [[sinice]], in [[vrabec]]. == Razvoj turizma == Razvoj turizma v Narodnem parku Kozara se je od njegove ustanovitve precej razvil. Čeprav je bil sprva osredotočen na spominski in ideološki turizem, povezan z drugo svetovno vojno, je park vse bolj poudarjal svoje naravne vrednote in rekreacijske možnosti, zlasti od leta 2000. Po vojni v Bosni in Hercegovini (1992–1995) je upravljanje parka začelo spreminjati svojo usmeritev. Po navedbah uprave parka so se vzorci obiskovalcev spremenili, saj so turisti začeli iskati več rekreativnih dejavnosti zunaj spominskih območij. Uprava parka je v odgovor na spreminjajoča se pričakovanja obiskovalcev razvila približno 300 kilometrov poti, vključno s pohodniškimi potmi, kolesarskimi potmi in učnimi potmi. Po celotnem parku so bili vzpostavljeni prostori za piknike, rekreacijo in fitnes.<ref name="Habinc 2018"/> Naravna predispozicija parka za turizem je pomembna, saj je 88 % njegove 3907,54 ha površine pokritih z gozdovi in ​​gozdnimi tlemi, dopolnjujejo pa ga jase, potoki in kulturni spomeniki, ki ustvarjajo pogoje za sprostitev in rekreacijo na prostem. Znanstvene ocene so pokazale, da je 41 % parka primernega ali zelo primernega za rekreacijo, pri čemer se najugodnejša območja nahajajo v osrednjem, severnem, vzhodnem, severovzhodnem in jugovzhodnem delu parka.<ref name="Popovic et al. 2018">{{cite journal |last1=Popovic |first1=Dragana |last2=Doljak |first2=Dejan |last3=Kuzmanovic |first3=Dragana |last4=Pecelj |first4=Milovan |title=Geoecological evaluation of protected area for recreation and tourism planning – the evidence from the Bosnia and Herzegovina national park |journal=Journal of the Geographical Institute Jovan Cvijic SASA |volume=68 |issue=1 |year=2018 |doi=10.2298/IJGI1801119P |doi-access=free |pages=119–131 |url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-75991801119P}}</ref> Čeprav je obeležitev bitke nai Kozari še vedno pomemben letni dogodek, park zdaj skozi vse leto gosti različne športne in rekreativne prireditve. Mednje spadajo ''maraton Kozara'' (znan tudi kot ''Kozara Ultra Trail''), tekmovanja v gorskem kolesarstvu, ki so del koledarja UCI, alpsko smučanje in festivali zimskih športov. Rekreacijski potencial parka še dodatno povečuje bližina več urbanih središč ([[Banjaluka]] 56 km, [[Prijedor]] 24 km, [[Gradiška, Bosna in Hercegovina|Gradiška]] 56 km), dobro cestno omrežje, gostinski objekti in obstoječa turistična infrastruktura. Narodni park Kozara je s strani zveze EUROPARC certificiran kot zavarovano območje IUCN kategorije V, kar potrjuje njegovo prepoznano vrednost tako za ohranjanje narave kot za rekreacijo.<ref name="Popovic et al. 2018"/> Turistična infrastruktura v parku je bila do leta 2016 privatizirana, večino objektov pa zdaj upravljajo zasebni subjekti in ne sama uprava parka. Kljub tej spremembi upravljavske strukture park še vedno ostaja ena najpomembnejših naravnih in kulturnih turističnih destinacij v Republiki Srbski. Zaradi svojih naravnih in kulturnih virov se razvoj turizma v parku osredotoča na več oblik: gorski turizem, lov, zdraviliški (zračno-zdraviliški) turizem, kulturno-zgodovinski turizem, znanstvene raziskave, šport in rekreacija, gastronomija, piknik turizem in dejavnosti s posebnimi interesi, kot so kolesarjenje, kampiranje in gorništvo. 1. maj (mednarodni praznik dela) se je izkazal za eno najbolj prometnih obdobij za park, saj se do 10.000 obiskovalcev spontano zbere na piknikih in kampiranju, zlasti okoli Mrakovice. To je spodbudilo upravo parka, da določi posebna območja za te dejavnosti, da bi bolje obvladovala vpliv obiskovalcev in zaščitila spominsko območje. == Glej tudi == * [[narodni parki v Bosni in Hercegovini]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|National park Kozara}} *{{Uradno spletno mesto|http://www.npkozara.com/}} {{Zavarovana območja Bosne in Hercegovine}} [[Kategorija:Narodni parki Bosne in Hercegovine|Kozara]] [[Kategorija:Republika Srbska]] cua2obb3n9bcmuy6dcttf3jnevc5x91 0 270393 6657650 6616873 2026-04-08T21:45:30Z G-Cup 10746 6657650 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Zoran Kržišnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[umetnostni zgodovinar]] in [[likovni kritik]], * [[26. januar]] [[1920]], [[Žirovnica]], † [[2. julij]] [[2008]], [[Ljubljana]]. Med letoma 1957 in 1986 je bil ravnatelj [[Moderna galerija Ljubljana|Moderne galerije v Ljubljani]]. Ob pobudniku [[Božidar Jakac|Božidarju Jakcu]] je bil eden ustanoviteljev in dolgoletni vodja [[Mednarodni grafični bienale|Mednarodnega grafičnega bienala]] v Ljubljani. Bienale je postal pod njegovim vodstvom najbolj znana trajna likovna prireditev v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Ustanovil je [[Mednarodni grafični likovni center]], ki je dobil dom v [[grad Tivoli|tivolskem gradu]]. Bil je odličen poznavalec [[kiparstvo|kiparstva]], pisec monografij o sodobnih ustvarjalcih iz Jugoslavije, podpornik [[Grupa 69|Grupe 69]], menedžer. Njegova zasluga je večji prodor [[umetnost Jugoslavije|jugoslovanske umetnosti]] v Evropo in svet. Večkrat je bil organizator ali sodelavec pri predstavitvah jugoslovanske ustvarjalnosti na [[beneški bienale|Beneškem bienalu]]. V spominu ostaja njegova razstava inventivnejših partizanskih spomenikov. Bil je pronicljiv pisec, ki so ga cenili po Evropi, kjer so njegove članke objavljali v elitnih revijah in katalogih, npr. o Zoranu Mušiču. Od ustanovitve Tabora leta 1968 do smrti leta 2008 je bil predsednik umetniškega sveta zavoda [[Tabor slovenskih likovnih samorastnikov]] in pozneje [[Galerija likovnih samorastnikov Trebnje|Galerije likovnih samorastnikov Trebnje]]. V mladosti je bil [[pevec]] zabavne glasbe. == Odlikovanja in nagrade == * [[Valvasorjeva nagrada]] za življenjsko delo (1971) * Leta [[1994]] je prejel [[srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za zasluge, dosežene na področju likovne umetnosti in pri ohranjevanju slovenske kulturne dediščine ter za prispevek k mednarodnemu uveljavljanju Slovenije na področju umetnosti«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2008-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080118174625/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref>. == Viri in opombe == {{sklici}} Svet kulturnika Janeza Gartnarja, likovna dela iz njegove zbirke, 3. november 2016—22. januar 2017. CIK Trebnje. COBISS.SI-ID 287632128 == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{Valvasorjevi nagrajenci}}{{Župančičevi nagrajenci}}{{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Kržišnik, Zoran}} [[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski likovni kritiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Valvasorjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 7ywj3zmcd0yhlxi4v4xomhlh93h37kb 6657787 6657650 2026-04-09T09:14:54Z G-Cup 10746 6657787 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Zoran Kržišnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[umetnostni zgodovinar]] in [[likovni kritik]], * [[26. januar]] [[1920]], [[Žirovnica]], † [[2. julij]] [[2008]], [[Ljubljana]]. Med letoma 1957 in 1986 je bil uspešen ravnatelj [[Moderna galerija Ljubljana|Moderne galerije v Ljubljani]]. Ob pobudniku [[Božidar Jakac|Božidarju Jakcu]] je bil eden ustanoviteljev in dolgoletni vodja [[Mednarodni grafični bienale|Mednarodnega grafičnega bienala]] v Ljubljani. Bienale je postal pod njegovim vodstvom najbolj znana trajna, mednarodno odmevna likovna prireditev v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Ustanovil je [[Mednarodni grafični likovni center]], ki je dobil dom v [[grad Tivoli|tivolskem gradu]]. Bil je odličen poznavalec [[kiparstvo|kiparstva]], pisec monografij o sodobnih ustvarjalcih iz Jugoslavije, podpornik [[Grupa 69|Grupe 69]] in svetovljanski menedžer. Njegova zasluga je večji prodor jugoslovanske umetnosti druge polovice 20. stoletja v Evropo in svet. Večkrat je bil organizator ali sodelavec pri predstavitvah jugoslovanske ustvarjalnosti na [[beneški bienale|Beneškem bienalu]]. V spominu ostaja njegova razstava inventivnejših partizanskih spomenikov. Bil je pronicljiv pisec, ki so ga cenili po Evropi, kjer so njegove članke objavljali v elitnih revijah in katalogih, npr. o njegovem osebnem prijatelju Zoranu Mušiču. Od ustanovitve Tabora leta 1968 do smrti leta 2008 je bil predsednik umetniškega sveta zavoda [[Tabor slovenskih likovnih samorastnikov]] in pozneje [[Galerija likovnih samorastnikov Trebnje|Galerije likovnih samorastnikov Trebnje]]. V mladosti je bil [[pevec]] zabavne glasbe. Pred Tivolskim dvorcem, v katerem je sedež Mednarodnega grafičnega likovnega centra, od leta 2011 stoji spomenik, posvečen Kržišniku. Avtor, [[Matjaž Počivavšek]] je z abstraktnimi formami poudaril svetlobo likovnega prebujanja. == Odlikovanja in nagrade == * [[Valvasorjeva nagrada]] za življenjsko delo (1971) * Leta [[1994]] je prejel [[srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za zasluge, dosežene na področju likovne umetnosti in pri ohranjevanju slovenske kulturne dediščine ter za prispevek k mednarodnemu uveljavljanju Slovenije na področju umetnosti«<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2008-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080118174625/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref>. == Viri in opombe == {{sklici}} Svet kulturnika Janeza Gartnarja, likovna dela iz njegove zbirke, 3. november 2016—22. januar 2017. CIK Trebnje. COBISS.SI-ID 287632128 == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{Valvasorjevi nagrajenci}}{{Župančičevi nagrajenci}}{{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Kržišnik, Zoran}} [[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski likovni kritiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Valvasorjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] ss4jpfqsxb86qrmq44dsyy5ltsqpixt 0 280709 6657690 5930518 2026-04-09T06:18:06Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6657690 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Ivor Douglas Brown |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1948 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Ivor Douglas Brown''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[23. marec]] [[1895]], † [[8. oktober]] [[1953]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Brown/Ivor_Douglas/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Brown, Ivor Douglas}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 7np0s26i9b9on7noak4yoafrnj7k1pz 0 280750 6657679 6620906 2026-04-09T03:41:51Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6657679 wikitext text/x-wiki '''Dobrovoljc''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 142 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 3.156. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Alojzij Dobrovoljc|Alojzij (Lojze) Dobrovoljc]] (1911—20??), župnik v Ribnici (1949-82) *[[Anton Dobrovoljc]] (*1944), duhovnik, župnik *[[Danica Dobrovoljc]] (1927—2025), bibliotekarka *[[France Dobrovoljc]] (1907—1995), literarni zgodovinar, slovenist, [[bibliograf]], [[bibliotekar]], [[leksikograf]] *[[Gaber Dobrovoljc]] (*1993), nogometaš * [[Helena Dobrovoljc]] (*1971), [[jezikoslovec|jezikoslovka]], [[slovenist]]ka *[[Kaja Dobrovoljc]], jezikoslovka *[[Lojze Dobrovoljc]], mdr. direktor Kliničnih bolnišnic v Lj *[[Nataša Dobrovoljc]], modna oblikovalka *[[Polona Dobrovoljc]], športna plezalka *[[Roman Dobrovoljc]] (1937—2026), farmacevt * [[Vid Dobrovoljc]] (*2000), [[šahist]] == Glej tudi == * priimke [[Dobravec]], [[Dobravc]], [[Dobrovc]] * priimka [[Dobrovolný]], [[Dobrovský]], * priimke priimke [[Dobrin]], [[Dobrič (priimek)|Dobrič]], [[Dobrila]], Dobrinja, [[Doberšek]]/[[Dobršek]], [[Dobrišek]], [[Dobrotinšek]] * [[Jurij Dobronoki]], [[Dobronić]] * [[Vadim Dolivo Dobrovolski]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Dobrovoljc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 3i3egff401li6oa94secrbd3kzgegzk 0 292096 6657503 6654470 2026-04-08T14:09:52Z ~2026-21725-21 257885 6657503 wikitext text/x-wiki '''Kacjan''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2011 uporabljalo 92 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Aleš Kacjan]] (*1958), flavtist * [[Brigita Kacjan]], didaktičarka nemškega jezika in književnosti * [[Ileana Bratuž Kacjan]] (*1932), pevka sopranistka *[[Nina Kacjan Maršić]], agronomka, univ. prof. (BF UL) * [[Olga Kacjan]] (*1952), igralka * [[Tone Kacjan]], diplomat, konzul v Clevelandu * Brian M.Kacjan == Glej tudi == * priimke [[Kacin]], [[Kocjan (priimek)|Kocjan]], pa tudi [[Kocijan]], [[Kocjančič]], [[Kocijančič]]... == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kacjan}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] o4ysrkxbz5xq2b6zkmtpvjufhpe7e4u 0 295803 6657642 6470772 2026-04-08T21:21:51Z ~2026-13659-49 255600 6657642 wikitext text/x-wiki '''Križan''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Aleš Križan]] (*1971), nogometaš * [[Blažka Križan]] (*1990), slikarka, likovna umetnica * [[Boris Križan]] (1948—2000), naravovarstvenik, konservator * [[Dominik Križan|Dominik O.(Olmiah) Križan]] (*1968), večmedijski (vizualno-ambientalni) umetnik * [[Franc Križan]] (*1953), turistični delavec, politik * [[Janez Križan]] (*1954), kemik, fizik? * [[Josip Križan]] (1841—1921), matematik, fizik in filozof (logik) * [[Peter Križan]] (*1958), fizik, univ. profesor, izredni član [[SAZU]] * [[Tina Križan]] (*1974), tenisačica * [[Tomaš Križan]] (*ok.1600—po 1661) evangeličanski duhovnik in pisatelj v Prekmurju == Glej tudi == * priimke [[Križanič]], [[Križnič]], [[Križman]], [[Križanec]], [[Križančič]], [[Križnar]], [[Kržan]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Križan}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] inssyjrbk5j5hxuncudsc4b2zzyh5xx 0 302561 6657558 6620521 2026-04-08T17:25:19Z Turboton 114981 /* Simfonije */ Dodal avdio datoteko (Wikimedia Commons) 6657558 wikitext text/x-wiki Seznam po instrumentaciji (in kronološko v razdelkih) temelji na faksimile kopiji rokopisov [[Božidar Kantušer|Božidarja Kantušerja]] in na katalogih skladatelja. Vokalna glasba je navedena v istem seznamu. ''Model'': </br>'''Naslov''' (leto kompozicije) </br>Zasedba </br>Trajanje </br>Založba in leto izdaje </br>Datum, kraj in izvajalci krstne izvedbe in prvega posnetka. ''Kratice'': </br>FL flavta, OB oboa, CL klarinet, FG fagot. COR rog, TR trobenta, TRB pozavna. TMP timpani, PR tolkala, CEL celesta, P klavir, CMB čembalo, ORG orgle, H harfa. STR godala, VL violina, VLA viola, VC violončelo, CB kontrabas. </br>Glas: (SATB) mešani zbor, S sopran, A alt, MS mezzo sopran, T tenor, BAR bariton, B bas, RE pripovedovalec. ==Orkesterske skladbe== ===Simfonije=== '''Komorna simfonija''' (1954) </br>TMP,CEL/godalni kvartet/STR </br>21' </br>EDSS (Edicije [[Društvo slovenskih skladateljev|Društva slovenskih skladateljev]]) '''Te Deum''' (1956) </br>S, A, T, B (SATB)/2222/3220/STR </br>20' </br>Posvečeno umetniku Emilu Wachterju. '''Sire Halewyn''', simfonična drama v 14 slikah (1960) </br>3333/4331/TMP,PR,CEL,H/ STR </br>50' </br>EDSS </br>Po gledališki igri Sire Halewyn, Michela de Ghelderodea. Krstna izvedba leta 1968 v [[Metz]]u - Simfonični orkester iz Metza pod vodstvom Jean-Jacques Wernerja. Posnetek l. 1983 - [[Simfonični orkester RTV Slovenija]] pod vodstvom [[Anton Nanut|Antona Nanuta]]. Glej tudi Flamska legenda, v razdelku Baleti. '''Simfonija št 2''', za godala (1965) </br>24' </br>EMT (Éditions musicales transatlantiques), 1966 </br>Krstna izvedba l. 1966 v [[Strasbourg]]u - Filharmonični orkester iz Strasbourga pod vodstvom Jean-Jacques Wernerja. Posnetek l. 1991 - ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom ''Antona Nanuta''. '''Koncertna uvertura''' (1967 - rev. 1992) </br>2222/3220/TMP,H/STR </br>9' </br>EMT </br>Krstna izvedba l. 1970 v [[Nica|Nici]] - Orkester Nice-Côte d'Azur pod vodstvom Jean-Jacques Wernerja. Posnetek l. 1977 za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] - Orkester evropske unije glasbenih šol (EMU) pod vodstvom Jean-Jacques Wernerja. '''Simfonija št 3''' (1973 - rev. 1976) [[Slika:Božidar Kantušer Symphony no 3 - III. mvt.wav|thumb|Presto (3. stavek od treh - digitalno upodabljanje]] </br>2223/4331/TMP,PR,CEL,H/STR </br>24' </br>EDSS </br>Prva izvedba l. 1980 - ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom ''Antona Nanuta'' (posnetek). '''Koeksistenca št 1''', za komorni orkester (1977) </br>FL,TRB,PR/STR </br>12' </br>Naročilo ''RTV Slovenije''. Krstna izvedba l. 1977 v [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatiji]] - Komorni orkester ''RTV Slovenija'' pod vodstvom [[Uroš Lajovic|Uroša Lajovica]]. Posnetek za ''RTV Slovenija''. '''Simfonija št 4''' (1981) </br>3333/4431/TMP,5 PR/STR </br>20' </br>EDSS </br>Prva izvedba l. 1984 - ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom ''Antona Nanuta'' (posnetek). Krstna izvedba l. 2005, na dvajseto obletnico [[Festival Ljubljana#Slovenski glasbeni dnevi|Slovenskih glasbenih dnevih]] (Festival Ljubljana) - isti orkester, pod vodstvom [[En Shao]]-ja. '''"Eppur si muove"''' (1985) </br>Godala </br>14' </br>Založil Marc Lombard </br>Naročilo ''RTV Slovenije''. Krstna izvedba l. 1986 v [[Ljubljana|Ljubljani]] v [[Cankarjev dom|Cankarjevem Domu]] - ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom Volkerja Rohdeja (posnetek v živo). Posnetek l. 1987 z istim orkestrom, pod vodstvom ''Antona Nanuta''. '''Naplavine II''' (1992) </br>RE/A/FL,CB,PR/2222/4230/TMP,PR,H,/STR </br>21' </br>EDSS </br>Pesmi: Épaves, Daniel des Brosses. Posnetek l. 1993 - [[Jurij Souček]] RE, Sabira Hajdarović MS, in ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom [[Nikolaj Žličar|Nikolaja Žličarja]]. Glej Naplavine (1987), v razdelku Komorne skladbe/Razno. ===Koncerti=== '''Glasba za violončelo in orkester''' (1962) </br>VC/2221/2110/TMP,PR/STR </br>16' </br>EFM (Editions Françaises de Musique), pri Gérard Billaudot Éditeur </br>Naročilo francoske radiotelevizije (ORTF). Krstna izvzdba l. 1973 - Germaine Teuillères in Orkester Nice-Côte d'Azur pod vodstvom Pola Mulea. '''Koncert za flavto''', godalni orkester in tolkala (1962 - rev. 1966) </br>20' </br>EDSS </br>Krstna izvedba za francosko televizijo (ORTF) l. 1965 - Roger Bourdin in orkester Collegium Musicum iz ''Strasbourga'' pod vodstvom Rogera Delagea (Ina posnetek vsebuje tudi intervju skladatelja s Lucienne Bernadac). Radijski posnetek l. 1968 - [[Fedja Rupel]] in ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom [[Samo Hubad|Sama Hubada]]. '''Koncert za violončelo''' in orkester (1966) </br>VC/2222/4220/TMP,PR/STR </br>22' </br>EFM-Billaudot </br>Prva izvedba in posnetek l. 1977 - [[Miloš Mlejnik]] in ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom ''Sama Hubada''. Posnetek je kasneje izšel na LP plošči in dobil letno nagrado za najboljši posnetek v Jugoslaviji (na drugi strani plošče je godalni kvartet št 4). '''Koncert za kontrabas in violo''' in orkester (1994) </br>VLA,CB/2222/4220/TMP,PR,H/STR </br>22' </br>Prva izvedba l. 1996 - [[Franc Avsenek]] VLA, Budislav Vidrih CB, in ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom ''Antona Nanuta''. ==Baleti in Opera== ===Baleti=== '''Zver iz Vaccarèsa''' (1962) </br>FL/PR/STR </br>20' </br>Scenarij po romanu Josepha d'Arbauda. Glej koncert za flavto. '''Dve sliki''' (1963) </br>FL,CL,VC,P,2 PR </br>9' </br>EDSS 1977 </br>Premiera l. 1963 v Parizu (American Center): Laura Sheleen - ples in koreografija, Alain Marion FL, Cl. Rosseeuw CL, Alain Menier VC, Bill Moraldo P, Willy Coquillat in Gaston Sylvestre PR, pod vodstvom Keitha Humbla. Posnetek: glej Dve sliki, v razdelku Komorne skladbe/Razno. '''Kresna noč''' (1964) </br>6 PR </br>20' </br>Televizijska premiera (''RTV Slovenija'') l. 1979 - koreografija [[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]]. Glej tudi Suita v štirih stavkih za tolkala, v razdelku Komorne skladbe/Razno. '''Flamska legenda''', v dveh dejanjih (1983) </br>3333/4331/TMP,PR,CEL,H/STR </br>90' </br>EDSS </br>Po gledališki igri Sire Halewyn, Michela de Ghelderodea. </br>Premiera l. 1985 v Mariboru na petinšesdeseto obletnico [[SNG Maribor|Slovenske Opere v Mariboru]]. Predstave do l. 1986. Koreografija: Vlasto Dedović. Solist: Vojko Vidmar. Orkester je vodil Boris Švara. Glej tudi Sire Halewyn, simfonična drama (1960) v razdelku Simfonije. ===Opera=== '''Na Božični večer''', v enem dejanju (nedokončano) </br>A,T,Bar,B,(SATB)/Igralka, RE/2222/4230/TMP,PR,H,CMB,P,Synt/STR </br>Po kratki zgodbi [[Anton Pavlovič Čehov|Antona Čehova]] (1883). ==Komorne skladbe== ===Godalni kvarteti=== '''Godalni kvartet št 1''' (1953 - rev. 1983) * 16' * <br/> [[File:Božidar Kantušer 1st string quartet - 1st mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 1st string quartet - 1st mvt]] I. [[File:Božidar Kantušer 1st string quartet - 2nd mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 1st string quartet - 2nd mvt]] II. * Krstna izvedba l. 1955 v Parizu (Institut d'Art) - Zaven Melikian, Jean Verdier, Pierre Lefebvre, Viktor Jakovčić. '''Godalni kvartet št 2''' (1959) * 17' * <br/> [[File:Božidar Kantušer 2nd string quartet - 1st mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 2nd string quartet - 1st mvt]] I. [[File:Božidar Kantušer 2nd string quartet - 2nd mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 2nd string quartet - 2nd mvt]] II. [[File:Božidar Kantušer 2nd string quartet - 3rd mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 2nd string quartet - 3rd mvt]] III. * Prva izvedba in posnetek l. 1982 v Ljubljani - [[Slovenski godalni kvartet]] (Božo Mihelčič, [[Karel Žužek]], ''Franc Avsenek'', Stanislav Demšar). '''Godalni kvartet št 3''' (1961) * 16' * <br/> [[File:Božidar Kantušer 3rd string quartet - 1st mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 3rd string quartet - 1st mvt]] I. [[File:Božidar Kantušer 3rd string quartet - 2nd mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 3rd string quartet - 2nd mvt]] II. [[File:Božidar Kantušer 3rd string quartet - 3rd mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 3rd string quartet - 3rd mvt]] III. * Prva izvedba l. 1965 za France Culture (kulturni program francoskega radia) - godalni kvartet ORTF (Jean Dumont, Jacques Dejean, Marc Carles, Robert Salles). Posnetek l. 1975 - ''Slovenski godalni kvartet'' ([[Slavko Zimšek]], ''Karel Žužek'', ''Franc Avsenek'', Stanislav Demšar). '''Godalni kvartet št 4''' (1980) * 20' * <br/> [[File:Božidar Kantušer 4th string quartet - I. & II. mvts.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 4th string quartet - I. & II. mvts]] I. & II. [[File:Božidar Kantušer 4th string quartet - III. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 4th string quartet - III. mvt]] III. [[File:Božidar Kantušer 4th string quartet - IV. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 4th string quartet - IV. mvt]] IV. * Prva izvedba l. 1980 za ''RTV Slovenija'' - Zagrebški godalni kvartet (Đorđe Trkulja, Marija Cobenzl, Ante Živković, Josip Stojanović). Posnetek je izšel na LP plošči (na drugi strani plošče je koncert za violončelo). '''Godalni kvartet št 5''' (1983) * 18' * <br/> [[File:Božidar Kantušer 5th string quartet - I. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 5th string quartet - 1st mvt]] I. [[File:Božidar Kantušer 5th string quartet - II. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 5th string quartet - 2nd mvt]] II. [[File:Božidar Kantušer 5th string quartet - III. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 5th string quartet - 3rd mvt]] III. [[File:Božidar Kantušer 5th string quartet - IV. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 5th string quartet - 4th mvt]] IV. [[File:Božidar Kantušer 5th string quartet - V. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 5th string quartet - 5th mvt]] V. * Naročilo ''Slovenskega godalnega kvarteta''. Prva izvedba in posnetek l. 1984 - ''Slovenski godalni kvartet'' (Božo Mihelčič, ''Karel Žužek'', ''Franc Avsenek'', Stanislav Demšar) '''Godalni kvartet št 6''' (1984) * 20'30 * <br/> [[File:Božidar Kantušer 6th string quartet I. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 6th string quartet - 1st mvt]] I. [[File:Božidar Kantušer 6th string quartet II. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 6th string quartet - 2nd mvt]] II. [[File:Božidar Kantušer 6th string quartet III. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 6th string quartet - 3rd mvt]] III. [[File:Božidar Kantušer 6th string quartet IV. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 6th string quartet - 4th mvt]] IV. * Naročilo Zagrebškega godalnega kvarteta. Prva izvedba in posnetek l. 1984 v Ljubljani - ''Slovenski godalni kvartet'' (Božo Mihelčič, ''Karel Žužek'', ''Franc Avsenek'', Stanislav Demšar). '''Godalni kvartet št 7''' (1987-88) * 20' * <br/> [[File:Božidar Kantušer 7th string quartet - I. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 7th string quartet - 1st mvt]] I. [[File:Božidar Kantušer 7th string quartet - II. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 7th string quartet - 2nd mvt]] II. [[File:Božidar Kantušer 7th string quartet - III. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 7th string quartet - 3rd mvt]] III. [[File:Božidar Kantušer 7th string quartet - IV. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 7th string quartet - 4th mvt]] IV. * Posvečeno [[Leon Engelman (pianist)|Leonu Engelmanu]]. Krstna izvedba l. 1989 - ''Slovenski godalni kvartet'' ([[Monika Skalar]], ''Karel Žužek'', ''Franc Avsenek'', Stanislav Demšar), za ''Slovenske glasbene dneve'' (Festival Ljubljana). ''Vseh sedem kvartetov je založil Marc Lombard.'' ===Razno=== '''Dve Sliki''' (1963) </br>FL,CL,VC,P,2 PR </br>9' </br>EDSS 1977 </br>Krstna izvedba l. 1963 v Parizu (American Center): Laura Sheleen - ples in koreografija, Alain Marion FL, Cl. Rosseeuw CL, Alain Menier VC, Bill Moraldo P, Willy Coquillat in Gaston Sylvestre PR, pod vodstvom Keitha Humbla. Posnetek l. 1979 za ''RTV Slovenija'' - Ansambel Slavko Osterc pod vodstvom [[Ivo Petrić|Iva Petrića]]. '''Sonata da Camera''' (1963) </br>FL, VL, VC et P </br>10' </br>Naročilo: Quatuor Instrumental de Paris. Krstna izvedba l. 1964 v Parizu (Salle Gaveau) - Quatuor Instrumental de Paris: Janine Volant-Panel VL, Maryse Gauci FL, Mireille Reculard VC, Elsa Menat P. '''Suita v štirih stavkih za tolkala''' (1964 - rev. 1979) </br>6 PR </br>20' </br>Naročilo: Groupe instrumental à percussion iz ''Strasbourga''. Krstna izvedba l. 1978 v [[Radenci]]h na Festivalu komorne glasbe dvajsetega stoletja - Ljubljanski tolkalni ansambel ([[Boris Šurbek]], Jože Mihelčič, Anton Gradišek, Darko Gorenc, Franc Krušič, Miha Juvan). Revidirano l. 1979: Štirje stavki za tolkala, za 4 PR (18'). Glej Kresna noč v razdelku Baleti. '''Hommage à Igor Stravinski''', preludij za 7 instrumentov (1982) </br>CL,FG/TR,TRB/PR/VL,CB, </br>7' </br>Krstna izvedba l. 1982 v Parizu - Camerata [[Tübingen]] pod vodstvom Alexandra Šumskega. Posnetek l. 1986 za ''RTV Slovenija'' - ansambel pod vodstvom [[Kristijan Ukmar|Kristijana Ukmarja]]. '''Naplavine I''' (1987) </br>RE,A(MS)/FL,CB,PR,magnetofonski trak </br>21' </br>Pesmi: Épaves, Daniel des Brosses (prevod Oblak/Pevel). Krstna izvedba l. 1987 v [[Slovenska filharmonija|Slovenski filharmoniji]] za ''Slovenske glasbene dneve'' (Festival Ljubljana) - I. Zavrh RE, Sabira Hajdarović MS, Janez Petelin FL, Borut Kantušer CB, ''Boris Šurbek'' PR, [[Bor Turel]] magnetofon, pod vodstvom ''Kristijana Ukmarja''. Posnetek l. 1987 za ''RTV Slovenija'' - Milan Marinič RE, Sabira Hajdarović MS, Janez Petrač FL, Borut Kantušer CB, ''Boris Šurbek'' PR, ''Bor Turel'' magnetofon, pod vodstvom ''Kristijana Ukmarja''. Glej tudi Naplavine II (1992) v razdelku Simfonije. '''Consolamentum''' (1988) </br>MS/CL,PR,P,CB </br>17' </br>Poezija: Claude Boutet '''Koeksistenca št 2''' (1989) </br>MS/CL,PR,P,CB </br>18' </br>Krstna izvedba l. 1990 v ''Slovenski filharmoniji'' - Sabira Hajdarović MS, [[Alojz Zupan]] CL, ''Boris Šurbek'' PR, [[Aci Bertoncelj]] P, Budislav Vidrih CB. Glej Consolamentum (1988). '''Quintetto d'Archi''' (1989) </br>2VL,VLA,VC,CB </br>7' </br>Krstna izvedba l. 1996 v [[Fresnes, Val-de-Marne|Fresnesu]] s člani Orkestra Léon Barzin, v okviru koncerta posvečenega petinsedemdesetemu rojstenemu dnevu komponista. '''Incantation''' (1992) </br>OB,CL,VL,VLA,CB </br>10' </br>Krstna izvedba l. 1994 v ''Slovenski filharmoniji'' - Prokofjev Kvintet ([[Matej Šarc]] OB, [[Jurij Jenko]] CL, [[Tomaž Lorenz]] VL, Svava Bernharðsdóttir VLA, Zoran Marković CB). Posnetek l. 1995 za CD-ROM Kvinteta. '''Sarajevo''', Grabdenkmal Europas (1993) </br>Instrumentalni ansambel in CB solo </br>7' </br>Krstna izvedba l. 1995 na Dunaju - Orkester Jean-Louis Petit. ===Trio=== '''Trio za flavto, violo in klavir''' (1961) </br>13' </br>Krstna izvedba l. 1962 v Parizu (Salle Cortot) - Maxence Larrieu FL, Anne Queille VLA, Françoise Bonnet P. '''Largo''' - za klarinet, fagot in klavir (1969) </br>4'30 </br>Naročilo Tria Pro Musica Rara. Krstna izvedba l. 1970 v Trstu (Circolo della Cultura et delle Arti) - Trio Pro Musica Rara (Franc Tržan CL, Srečko Korošak FG, ''Leon Engelman'' P). '''Trio za violino, violončelo in klavir''' (1976 - rev. 1983) </br>13'30 </br>Založil Marc Lombard </br>Naročilo [[Trio Lorenz|Tria Lorenz]]. Posnetek za ''RTV Slovenija'' l. 1977 - Trio Lorenz. Krstna izvedba l. 1983 v ''Radencih'' na Festivalu komorne glasbe dvajsetega stoletja - ista zasedba, posnetek v živo. '''Glasba za klarinet, violončelo in klavir''' (1977) </br>10' </br>Naročilo Tria Pro Musica Rara. Krstna izvedba l. 1978 - Trio Pro Musica Rara (Franc Tržan CL, Edvard Adamič VC, ''Leon Engelman'' P) v Parizu (Cité internationale des arts). Posnetek za ''RTV Slovenija'' l. 1981 - ista zasedba. '''Pristopi''' - za klarinet, violo in klavir (1979) </br>10' </br>Krstna izvedba l. 1985 v [[Nantes|Nantesu]] (Il Convito Musicale di Roma) - Lee Yih-Nigh CL, Pierre-Henri Xuereb VLA, Lucia Morabito P. '''4 Skice''' - za flavto, violo in klavir (1982) </br>13' </br>Založil Marc Lombard </br>Krstna izvedba l. 1982 v [[Kamnik]]u - Maja Robinšak FL, ''Franc Avsenek'' VLA, ''Leon Engelman'' P. Posnetek l. 1982 za ''RTV Slovenija'' - ista zasedba. '''Pristopi II''' - za klarinet, kontrabas in klavir (1987) </br>11' </br>Krstna izvedba l. 1989 v Ljubljani ([[Križanke]]) - ''Jurij Jenko'' CL, Borut Kantušer CB, [[Bojan Gorišek]] P. Posnetek l. 1989 za ''RTV Slovenija - ista zasedba. '''Interludij''' za violino, violončelo in harfo-ad lib (1988) </br>4' '''Trio za violino, klavir in kontrabas''' (1989) </br>13'30 </br>Krstna izvedba l. 1997 v Parizu (Cité internationale des arts) - [[Vera Belič]] VL, Borut Kantušer CB, Bojana Karuza P. Posnetek l. 1997 za ''RTV Slovenija'' - ista zasedba. '''Woodwind Trio''' (1993) </br>FL,CL,FG </br>10' </br>Krstna izvedba l. 1994 v Parizu (salon Musicora) - Trio [[Slowind]] ([[Aleš Kacjan]] FL, ''Jurij Jenko'' CL, [[Zoran Mitev]] FG). Posnetek l. 1994 za CD-ROM Tria. ===Duo=== '''Trenutek''' (1951) </br>Glas in klavir </br>Posvečeno [[Veno Pilon|Venotu Pilonu]]. Pesem [[Josip Murn - Aleksandrov|Josipa Murna]]. '''Tri melodije''' za bariton in klavir (1959) (10'). Verzija 1997 za alt. </br>10' </br>Pesmi Mauricea Carêmea. Prva izvedba l. 1962 za Radio France - Louis-Jacques Rondeleux BAR in Odette Pigault P (oddajo je predstavila Jane Bathori). Posnetek l. 1989 za ''RTV Slovenija'' - [[Samo Vremšak]] BAR in ''Leon Engelman'' P. '''Évocations''', za rog in klavir (1963) </br>9' </br>EMT 1971 </br>Prva izvedba l. 1966 za ''RTV Slovenija'' - [[Jože Falout]] COR in [[Aci Bertoncelj]] P. '''Chanson''' (1964 - rev. 1991) </br>Glas in klavir </br>3'30 </br>Pesem: Charles d'Orléans (prevod [[Jože Stabej]]). Prva izvedba l. 1996 - [[Juan Vasle]] BAR in ''Leon Engelman'' P (posnetek je izšel na CD-ROMu). '''C'est grand peine...''' (1966) </br>Glas in klavir </br>4' </br>Pesem Blossevilla. '''Monolog za dva''' (1980) </br>VL,P </br>12' </br>EDSS 1990 </br>Krstna izvedba l. 1982 v Parizu (Cité Internationale des Arts) - Rodrigue Milosi VL in Georges Delvallée P. '''Srečanji''' (1980-81) </br>CB, kelska harfa </br>8' </br>Krstna izvedba l. 1981 v ''Fresnesu'' (Semaine Musicale de Fresnes) - Borut Kantušer CB in Denise Mégevand, keltska harfa. '''Duo''' za fagot in klavir (1984) </br>FG,P </br>6' </br>Prva izvedba l. 1984 za ''RTV Slovenija'' - Jože Banič FG in ''Leon Engelman'' P. '''Sospevi''' (1984) </br>FL,VLA </br>10' </br>Prva izvedba l. 1986 za ''RTV Slovenija'' - Maja Robinšak FL in ''Franc Avsenek'' VLA. '''Dialog''' (1984) </br>VL,ORG </br>12'30 </br>Krstna izvedba l. 1989 v Parizu (cerkev Saint-Séverin) - Annie Jodry VL in Georges Delvallée ORG. Glej tudi Monolog za dva (1980). '''5 Chants''' za flavto in violončelo (1984) </br>FL,VC </br>11' '''Sonata''' za violino in kontrabas (1987) </br>VL,CB </br>10' </br>Krstna izvedba l. 1996 v ''Slovenski filharmoniji'' - ''Vera Belič'' VL in Borut Kantušer CB. Posnetek l. 1997 za ''RTV Slovenija'' - ista zasedba. '''Odmevi tišine''' (1988) </br>CL,PR </br>16' </br>Prva izvedba l. 1989 v Ljubljani - ''Jurij Jenko'' CL in ''Boris Šurbek'' PR. '''Interludij''' (1988) </br>VL,H (in VC ad-lib) </br>4' '''Srečanje št 3''' (1989) </br>CB,P </br>10' </br>Krstna izvedba l. 1989 v Ljubljani (Križanke) - Borut Kantušer CB in ''Bojan Gorišek'' P. Posnetek za ''RTV Slovenija'' l. 1989 - ista zasedba. '''Three Moods''' (1990) </br>CB,P </br>15' </br>Posvečeno Gerdu Reinkeju. Krstna izvedba l. 1992 v Parizu (Cité internationale des arts) - Borut Kantušer CB, Françoise Pujol P. Zasebni posnetek l. 1997 pri Marcu Lombardu - Borut Kantušer CB, Bojana Karuza P. '''East Side Dream št 2''' (1994) </br>VL,P </br>4' </br>Glej East side dream, za P solo. '''Improvisando št 2''' (1995) </br>Flavta v G in klavir </br>10' '''Improvisando št 1''' (1996) </br>FL,P </br>10' '''V oklepaju''' (1996) </br>Flavta v G in klavir </br>1'15 '''Iveri''' (1997) </br>CB,P </br>10' </br>Krstna izvedba l. 1998 v Parizu (Cité internationale des arts) - Borut Kantušer CB in Bojana Karuza P. ===Solo=== ====Klavir==== '''Preludij in Fuga''' (1946) </br>7' </br>Krstna izvedba l. 1953 v Parizu (La Maison des Lettres, [[Sorbonne|Sorbona]]) - Luc Ferrari. '''Tri skladbe''' (1952) </br>7' </br>Krstna izvedba l. 1952 v Parizu (Akademia Raymond Duncan) - Bep Geuer. '''Tri Bagatelles''' (1953 - rev. 1956) </br>5'30 </br>Krstna izvedba l. 1954 v Parizu (La Maison des Lettres, ''Sorbonne'') - Luc Ferrari. Posnetek l. 1980 za ''RTV Slovenija'' - ''Leon Engelman''. '''Pisma moji ženi''' (1976) </br>12' </br>Krstna izvedba l. 1979 v [[Richmond, Virginija|Richmondu]] - Voya Toncitch, ki posname skladbo za Radio France, tudi l. 1979. Posnetek l. 1980 za ''RTV Slovenija'' - Leon Engelman, za radijsko oddajo posvečeno komponistu. '''Nekoč je bilo...''' (1983) </br>1'30 </br>Gérard Billaudot Éditeur (Panorama Piano - Volume 1) '''Hommage à Hugo Wolf''' (1989 - rev. 1995) </br>8' '''East Side Dream''' (1994) </br>6' </br>Krstna izvedba l. 1997 v Parizu (Cité internationale des arts) - Bojana Karuza. Zasebni posnetek l. 1997 pri Marcu Lombardu - Bojana Karuza. ====Orgle==== '''Preludij in Fuga''' (1968) </br>7' </br>EMT 1972 </br>Posvečeno Georgesu Delvalléeu. Krstna izvedba l. 1973 na Festival d'été de Sceaux. Skladba je na Georges Delvalléejevi LP plošči sodobnih orgelskih del (Sonotec). Glej tudi Preludij in Fuga za klavir (1946). '''How Long...''' meditacija na Psalm 13 (1974) </br>17' </br>EDSS 1984 </br>Posvečeno Georgesu Delvalléeu. Krstna izvedba l. 1982 v [[Lille|Lillu]] (Festival du printemps de musique d'orgue) - Georges Delvallée. '''Toccata''' (1983) </br>4'30 </br>Krstna izvedba in snemanje l. 2015 - Georges Delvallée. '''Skica''' (1984) </br>11' </br>Krstna izvedba l. 1983 v [[Benetke|Benetkah]] (cerkev Sant'Agnese) - Georges Delvallée. '''Pet preludijev''' (1989) </br>17' </br>Posvečeno Emilu Wachterju. Krstna izvedba l. 1988 v Ettlingenu (cerkev svetega Martina) - Georges Delvallée. ''Celoten opus za orgle je posnel Georges Delvallée na CD-ju.'' ====Razno==== '''Za kontrabas solo''' (1980-81) </br>12' </br>EDSS 1988 </br>Krstna izvedba l. 1982 v Parizu (Cité internationale des arts) - Borut Kantušer, ki isto leto posname skladbo za ''RTV Slovenija''. '''Pripovedka''', za violino (1981) </br>6' </br>Naročilo ''Tomaža Lorenza''. Krstna izvedba l. 1981 v Ljubljani (koncertni atelje ''DSS'') - ''Tomaž Lorenz''. '''Sledovi''', za keltsko harfo (1982) </br>9' </br>Prva izvedba (posnetek) l. 1982 za Radio France - Denise Mégevand. == Zunanje povezave == * [https://www.calameo.com/accounts/7408226 Avtografski rokopisi Božidarja Kantušerja] (kronološka razvrstitev) * [https://bozidarkantuser.wordpress.com/ Božidar Kantušer audio] [[Kategorija:Seznami glasbenih del|Kantušer]] fwht6tj9cvy5vreqsw11amb5qxodeal 6657559 6657558 2026-04-08T17:26:18Z Turboton 114981 /* Orkesterske skladbe */ 6657559 wikitext text/x-wiki Seznam po instrumentaciji (in kronološko v razdelkih) temelji na faksimile kopiji rokopisov [[Božidar Kantušer|Božidarja Kantušerja]] in na katalogih skladatelja. Vokalna glasba je navedena v istem seznamu. ''Model'': </br>'''Naslov''' (leto kompozicije) </br>Zasedba </br>Trajanje </br>Založba in leto izdaje </br>Datum, kraj in izvajalci krstne izvedbe in prvega posnetka. ''Kratice'': </br>FL flavta, OB oboa, CL klarinet, FG fagot. COR rog, TR trobenta, TRB pozavna. TMP timpani, PR tolkala, CEL celesta, P klavir, CMB čembalo, ORG orgle, H harfa. STR godala, VL violina, VLA viola, VC violončelo, CB kontrabas. </br>Glas: (SATB) mešani zbor, S sopran, A alt, MS mezzo sopran, T tenor, BAR bariton, B bas, RE pripovedovalec. ==Orkesterske skladbe== ===Simfonije=== '''Komorna simfonija''' (1954) </br>TMP,CEL/godalni kvartet/STR </br>21' </br>EDSS (Edicije [[Društvo slovenskih skladateljev|Društva slovenskih skladateljev]]) '''Te Deum''' (1956) </br>S, A, T, B (SATB)/2222/3220/STR </br>20' </br>Posvečeno umetniku Emilu Wachterju. '''Sire Halewyn''', simfonična drama v 14 slikah (1960) </br>3333/4331/TMP,PR,CEL,H/ STR </br>50' </br>EDSS </br>Po gledališki igri Sire Halewyn, Michela de Ghelderodea. Krstna izvedba leta 1968 v [[Metz]]u - Simfonični orkester iz Metza pod vodstvom Jean-Jacques Wernerja. Posnetek l. 1983 - [[Simfonični orkester RTV Slovenija]] pod vodstvom [[Anton Nanut|Antona Nanuta]]. Glej tudi Flamska legenda, v razdelku Baleti. '''Simfonija št 2''', za godala (1965) </br>24' </br>EMT (Éditions musicales transatlantiques), 1966 </br>Krstna izvedba l. 1966 v [[Strasbourg]]u - Filharmonični orkester iz Strasbourga pod vodstvom Jean-Jacques Wernerja. Posnetek l. 1991 - ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom ''Antona Nanuta''. '''Koncertna uvertura''' (1967 - rev. 1992) </br>2222/3220/TMP,H/STR </br>9' </br>EMT </br>Krstna izvedba l. 1970 v [[Nica|Nici]] - Orkester Nice-Côte d'Azur pod vodstvom Jean-Jacques Wernerja. Posnetek l. 1977 za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] - Orkester evropske unije glasbenih šol (EMU) pod vodstvom Jean-Jacques Wernerja. '''Simfonija št 3''' (1973 - rev. 1976) [[Slika:Božidar Kantušer Symphony no 3 - III. mvt.wav|thumb|Presto (3. stavek od treh) - digitalno upodabljanje]] </br>2223/4331/TMP,PR,CEL,H/STR </br>24' </br>EDSS </br>Prva izvedba l. 1980 - ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom ''Antona Nanuta'' (posnetek). '''Koeksistenca št 1''', za komorni orkester (1977) </br>FL,TRB,PR/STR </br>12' </br>Naročilo ''RTV Slovenije''. Krstna izvedba l. 1977 v [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatiji]] - Komorni orkester ''RTV Slovenija'' pod vodstvom [[Uroš Lajovic|Uroša Lajovica]]. Posnetek za ''RTV Slovenija''. '''Simfonija št 4''' (1981) </br>3333/4431/TMP,5 PR/STR </br>20' </br>EDSS </br>Prva izvedba l. 1984 - ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom ''Antona Nanuta'' (posnetek). Krstna izvedba l. 2005, na dvajseto obletnico [[Festival Ljubljana#Slovenski glasbeni dnevi|Slovenskih glasbenih dnevih]] (Festival Ljubljana) - isti orkester, pod vodstvom [[En Shao]]-ja. '''"Eppur si muove"''' (1985) </br>Godala </br>14' </br>Založil Marc Lombard </br>Naročilo ''RTV Slovenije''. Krstna izvedba l. 1986 v [[Ljubljana|Ljubljani]] v [[Cankarjev dom|Cankarjevem Domu]] - ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom Volkerja Rohdeja (posnetek v živo). Posnetek l. 1987 z istim orkestrom, pod vodstvom ''Antona Nanuta''. '''Naplavine II''' (1992) </br>RE/A/FL,CB,PR/2222/4230/TMP,PR,H,/STR </br>21' </br>EDSS </br>Pesmi: Épaves, Daniel des Brosses. Posnetek l. 1993 - [[Jurij Souček]] RE, Sabira Hajdarović MS, in ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom [[Nikolaj Žličar|Nikolaja Žličarja]]. Glej Naplavine (1987), v razdelku Komorne skladbe/Razno. ===Koncerti=== '''Glasba za violončelo in orkester''' (1962) </br>VC/2221/2110/TMP,PR/STR </br>16' </br>EFM (Editions Françaises de Musique), pri Gérard Billaudot Éditeur </br>Naročilo francoske radiotelevizije (ORTF). Krstna izvzdba l. 1973 - Germaine Teuillères in Orkester Nice-Côte d'Azur pod vodstvom Pola Mulea. '''Koncert za flavto''', godalni orkester in tolkala (1962 - rev. 1966) </br>20' </br>EDSS </br>Krstna izvedba za francosko televizijo (ORTF) l. 1965 - Roger Bourdin in orkester Collegium Musicum iz ''Strasbourga'' pod vodstvom Rogera Delagea (Ina posnetek vsebuje tudi intervju skladatelja s Lucienne Bernadac). Radijski posnetek l. 1968 - [[Fedja Rupel]] in ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom [[Samo Hubad|Sama Hubada]]. '''Koncert za violončelo''' in orkester (1966) </br>VC/2222/4220/TMP,PR/STR </br>22' </br>EFM-Billaudot </br>Prva izvedba in posnetek l. 1977 - [[Miloš Mlejnik]] in ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom ''Sama Hubada''. Posnetek je kasneje izšel na LP plošči in dobil letno nagrado za najboljši posnetek v Jugoslaviji (na drugi strani plošče je godalni kvartet št 4). '''Koncert za kontrabas in violo''' in orkester (1994) </br>VLA,CB/2222/4220/TMP,PR,H/STR </br>22' </br>Prva izvedba l. 1996 - [[Franc Avsenek]] VLA, Budislav Vidrih CB, in ''Simfonični orkester RTV Slovenija'' pod vodstvom ''Antona Nanuta''. ==Baleti in Opera== ===Baleti=== '''Zver iz Vaccarèsa''' (1962) </br>FL/PR/STR </br>20' </br>Scenarij po romanu Josepha d'Arbauda. Glej koncert za flavto. '''Dve sliki''' (1963) </br>FL,CL,VC,P,2 PR </br>9' </br>EDSS 1977 </br>Premiera l. 1963 v Parizu (American Center): Laura Sheleen - ples in koreografija, Alain Marion FL, Cl. Rosseeuw CL, Alain Menier VC, Bill Moraldo P, Willy Coquillat in Gaston Sylvestre PR, pod vodstvom Keitha Humbla. Posnetek: glej Dve sliki, v razdelku Komorne skladbe/Razno. '''Kresna noč''' (1964) </br>6 PR </br>20' </br>Televizijska premiera (''RTV Slovenija'') l. 1979 - koreografija [[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]]. Glej tudi Suita v štirih stavkih za tolkala, v razdelku Komorne skladbe/Razno. '''Flamska legenda''', v dveh dejanjih (1983) </br>3333/4331/TMP,PR,CEL,H/STR </br>90' </br>EDSS </br>Po gledališki igri Sire Halewyn, Michela de Ghelderodea. </br>Premiera l. 1985 v Mariboru na petinšesdeseto obletnico [[SNG Maribor|Slovenske Opere v Mariboru]]. Predstave do l. 1986. Koreografija: Vlasto Dedović. Solist: Vojko Vidmar. Orkester je vodil Boris Švara. Glej tudi Sire Halewyn, simfonična drama (1960) v razdelku Simfonije. ===Opera=== '''Na Božični večer''', v enem dejanju (nedokončano) </br>A,T,Bar,B,(SATB)/Igralka, RE/2222/4230/TMP,PR,H,CMB,P,Synt/STR </br>Po kratki zgodbi [[Anton Pavlovič Čehov|Antona Čehova]] (1883). ==Komorne skladbe== ===Godalni kvarteti=== '''Godalni kvartet št 1''' (1953 - rev. 1983) * 16' * <br/> [[File:Božidar Kantušer 1st string quartet - 1st mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 1st string quartet - 1st mvt]] I. [[File:Božidar Kantušer 1st string quartet - 2nd mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 1st string quartet - 2nd mvt]] II. * Krstna izvedba l. 1955 v Parizu (Institut d'Art) - Zaven Melikian, Jean Verdier, Pierre Lefebvre, Viktor Jakovčić. '''Godalni kvartet št 2''' (1959) * 17' * <br/> [[File:Božidar Kantušer 2nd string quartet - 1st mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 2nd string quartet - 1st mvt]] I. [[File:Božidar Kantušer 2nd string quartet - 2nd mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 2nd string quartet - 2nd mvt]] II. [[File:Božidar Kantušer 2nd string quartet - 3rd mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 2nd string quartet - 3rd mvt]] III. * Prva izvedba in posnetek l. 1982 v Ljubljani - [[Slovenski godalni kvartet]] (Božo Mihelčič, [[Karel Žužek]], ''Franc Avsenek'', Stanislav Demšar). '''Godalni kvartet št 3''' (1961) * 16' * <br/> [[File:Božidar Kantušer 3rd string quartet - 1st mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 3rd string quartet - 1st mvt]] I. [[File:Božidar Kantušer 3rd string quartet - 2nd mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 3rd string quartet - 2nd mvt]] II. [[File:Božidar Kantušer 3rd string quartet - 3rd mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 3rd string quartet - 3rd mvt]] III. * Prva izvedba l. 1965 za France Culture (kulturni program francoskega radia) - godalni kvartet ORTF (Jean Dumont, Jacques Dejean, Marc Carles, Robert Salles). Posnetek l. 1975 - ''Slovenski godalni kvartet'' ([[Slavko Zimšek]], ''Karel Žužek'', ''Franc Avsenek'', Stanislav Demšar). '''Godalni kvartet št 4''' (1980) * 20' * <br/> [[File:Božidar Kantušer 4th string quartet - I. & II. mvts.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 4th string quartet - I. & II. mvts]] I. & II. [[File:Božidar Kantušer 4th string quartet - III. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 4th string quartet - III. mvt]] III. [[File:Božidar Kantušer 4th string quartet - IV. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 4th string quartet - IV. mvt]] IV. * Prva izvedba l. 1980 za ''RTV Slovenija'' - Zagrebški godalni kvartet (Đorđe Trkulja, Marija Cobenzl, Ante Živković, Josip Stojanović). Posnetek je izšel na LP plošči (na drugi strani plošče je koncert za violončelo). '''Godalni kvartet št 5''' (1983) * 18' * <br/> [[File:Božidar Kantušer 5th string quartet - I. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 5th string quartet - 1st mvt]] I. [[File:Božidar Kantušer 5th string quartet - II. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 5th string quartet - 2nd mvt]] II. [[File:Božidar Kantušer 5th string quartet - III. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 5th string quartet - 3rd mvt]] III. [[File:Božidar Kantušer 5th string quartet - IV. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 5th string quartet - 4th mvt]] IV. [[File:Božidar Kantušer 5th string quartet - V. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 5th string quartet - 5th mvt]] V. * Naročilo ''Slovenskega godalnega kvarteta''. Prva izvedba in posnetek l. 1984 - ''Slovenski godalni kvartet'' (Božo Mihelčič, ''Karel Žužek'', ''Franc Avsenek'', Stanislav Demšar) '''Godalni kvartet št 6''' (1984) * 20'30 * <br/> [[File:Božidar Kantušer 6th string quartet I. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 6th string quartet - 1st mvt]] I. [[File:Božidar Kantušer 6th string quartet II. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 6th string quartet - 2nd mvt]] II. [[File:Božidar Kantušer 6th string quartet III. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 6th string quartet - 3rd mvt]] III. [[File:Božidar Kantušer 6th string quartet IV. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 6th string quartet - 4th mvt]] IV. * Naročilo Zagrebškega godalnega kvarteta. Prva izvedba in posnetek l. 1984 v Ljubljani - ''Slovenski godalni kvartet'' (Božo Mihelčič, ''Karel Žužek'', ''Franc Avsenek'', Stanislav Demšar). '''Godalni kvartet št 7''' (1987-88) * 20' * <br/> [[File:Božidar Kantušer 7th string quartet - I. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 7th string quartet - 1st mvt]] I. [[File:Božidar Kantušer 7th string quartet - II. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 7th string quartet - 2nd mvt]] II. [[File:Božidar Kantušer 7th string quartet - III. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 7th string quartet - 3rd mvt]] III. [[File:Božidar Kantušer 7th string quartet - IV. mvt.wav|Digital playback for Božidar Kantušer: 7th string quartet - 4th mvt]] IV. * Posvečeno [[Leon Engelman (pianist)|Leonu Engelmanu]]. Krstna izvedba l. 1989 - ''Slovenski godalni kvartet'' ([[Monika Skalar]], ''Karel Žužek'', ''Franc Avsenek'', Stanislav Demšar), za ''Slovenske glasbene dneve'' (Festival Ljubljana). ''Vseh sedem kvartetov je založil Marc Lombard.'' ===Razno=== '''Dve Sliki''' (1963) </br>FL,CL,VC,P,2 PR </br>9' </br>EDSS 1977 </br>Krstna izvedba l. 1963 v Parizu (American Center): Laura Sheleen - ples in koreografija, Alain Marion FL, Cl. Rosseeuw CL, Alain Menier VC, Bill Moraldo P, Willy Coquillat in Gaston Sylvestre PR, pod vodstvom Keitha Humbla. Posnetek l. 1979 za ''RTV Slovenija'' - Ansambel Slavko Osterc pod vodstvom [[Ivo Petrić|Iva Petrića]]. '''Sonata da Camera''' (1963) </br>FL, VL, VC et P </br>10' </br>Naročilo: Quatuor Instrumental de Paris. Krstna izvedba l. 1964 v Parizu (Salle Gaveau) - Quatuor Instrumental de Paris: Janine Volant-Panel VL, Maryse Gauci FL, Mireille Reculard VC, Elsa Menat P. '''Suita v štirih stavkih za tolkala''' (1964 - rev. 1979) </br>6 PR </br>20' </br>Naročilo: Groupe instrumental à percussion iz ''Strasbourga''. Krstna izvedba l. 1978 v [[Radenci]]h na Festivalu komorne glasbe dvajsetega stoletja - Ljubljanski tolkalni ansambel ([[Boris Šurbek]], Jože Mihelčič, Anton Gradišek, Darko Gorenc, Franc Krušič, Miha Juvan). Revidirano l. 1979: Štirje stavki za tolkala, za 4 PR (18'). Glej Kresna noč v razdelku Baleti. '''Hommage à Igor Stravinski''', preludij za 7 instrumentov (1982) </br>CL,FG/TR,TRB/PR/VL,CB, </br>7' </br>Krstna izvedba l. 1982 v Parizu - Camerata [[Tübingen]] pod vodstvom Alexandra Šumskega. Posnetek l. 1986 za ''RTV Slovenija'' - ansambel pod vodstvom [[Kristijan Ukmar|Kristijana Ukmarja]]. '''Naplavine I''' (1987) </br>RE,A(MS)/FL,CB,PR,magnetofonski trak </br>21' </br>Pesmi: Épaves, Daniel des Brosses (prevod Oblak/Pevel). Krstna izvedba l. 1987 v [[Slovenska filharmonija|Slovenski filharmoniji]] za ''Slovenske glasbene dneve'' (Festival Ljubljana) - I. Zavrh RE, Sabira Hajdarović MS, Janez Petelin FL, Borut Kantušer CB, ''Boris Šurbek'' PR, [[Bor Turel]] magnetofon, pod vodstvom ''Kristijana Ukmarja''. Posnetek l. 1987 za ''RTV Slovenija'' - Milan Marinič RE, Sabira Hajdarović MS, Janez Petrač FL, Borut Kantušer CB, ''Boris Šurbek'' PR, ''Bor Turel'' magnetofon, pod vodstvom ''Kristijana Ukmarja''. Glej tudi Naplavine II (1992) v razdelku Simfonije. '''Consolamentum''' (1988) </br>MS/CL,PR,P,CB </br>17' </br>Poezija: Claude Boutet '''Koeksistenca št 2''' (1989) </br>MS/CL,PR,P,CB </br>18' </br>Krstna izvedba l. 1990 v ''Slovenski filharmoniji'' - Sabira Hajdarović MS, [[Alojz Zupan]] CL, ''Boris Šurbek'' PR, [[Aci Bertoncelj]] P, Budislav Vidrih CB. Glej Consolamentum (1988). '''Quintetto d'Archi''' (1989) </br>2VL,VLA,VC,CB </br>7' </br>Krstna izvedba l. 1996 v [[Fresnes, Val-de-Marne|Fresnesu]] s člani Orkestra Léon Barzin, v okviru koncerta posvečenega petinsedemdesetemu rojstenemu dnevu komponista. '''Incantation''' (1992) </br>OB,CL,VL,VLA,CB </br>10' </br>Krstna izvedba l. 1994 v ''Slovenski filharmoniji'' - Prokofjev Kvintet ([[Matej Šarc]] OB, [[Jurij Jenko]] CL, [[Tomaž Lorenz]] VL, Svava Bernharðsdóttir VLA, Zoran Marković CB). Posnetek l. 1995 za CD-ROM Kvinteta. '''Sarajevo''', Grabdenkmal Europas (1993) </br>Instrumentalni ansambel in CB solo </br>7' </br>Krstna izvedba l. 1995 na Dunaju - Orkester Jean-Louis Petit. ===Trio=== '''Trio za flavto, violo in klavir''' (1961) </br>13' </br>Krstna izvedba l. 1962 v Parizu (Salle Cortot) - Maxence Larrieu FL, Anne Queille VLA, Françoise Bonnet P. '''Largo''' - za klarinet, fagot in klavir (1969) </br>4'30 </br>Naročilo Tria Pro Musica Rara. Krstna izvedba l. 1970 v Trstu (Circolo della Cultura et delle Arti) - Trio Pro Musica Rara (Franc Tržan CL, Srečko Korošak FG, ''Leon Engelman'' P). '''Trio za violino, violončelo in klavir''' (1976 - rev. 1983) </br>13'30 </br>Založil Marc Lombard </br>Naročilo [[Trio Lorenz|Tria Lorenz]]. Posnetek za ''RTV Slovenija'' l. 1977 - Trio Lorenz. Krstna izvedba l. 1983 v ''Radencih'' na Festivalu komorne glasbe dvajsetega stoletja - ista zasedba, posnetek v živo. '''Glasba za klarinet, violončelo in klavir''' (1977) </br>10' </br>Naročilo Tria Pro Musica Rara. Krstna izvedba l. 1978 - Trio Pro Musica Rara (Franc Tržan CL, Edvard Adamič VC, ''Leon Engelman'' P) v Parizu (Cité internationale des arts). Posnetek za ''RTV Slovenija'' l. 1981 - ista zasedba. '''Pristopi''' - za klarinet, violo in klavir (1979) </br>10' </br>Krstna izvedba l. 1985 v [[Nantes|Nantesu]] (Il Convito Musicale di Roma) - Lee Yih-Nigh CL, Pierre-Henri Xuereb VLA, Lucia Morabito P. '''4 Skice''' - za flavto, violo in klavir (1982) </br>13' </br>Založil Marc Lombard </br>Krstna izvedba l. 1982 v [[Kamnik]]u - Maja Robinšak FL, ''Franc Avsenek'' VLA, ''Leon Engelman'' P. Posnetek l. 1982 za ''RTV Slovenija'' - ista zasedba. '''Pristopi II''' - za klarinet, kontrabas in klavir (1987) </br>11' </br>Krstna izvedba l. 1989 v Ljubljani ([[Križanke]]) - ''Jurij Jenko'' CL, Borut Kantušer CB, [[Bojan Gorišek]] P. Posnetek l. 1989 za ''RTV Slovenija - ista zasedba. '''Interludij''' za violino, violončelo in harfo-ad lib (1988) </br>4' '''Trio za violino, klavir in kontrabas''' (1989) </br>13'30 </br>Krstna izvedba l. 1997 v Parizu (Cité internationale des arts) - [[Vera Belič]] VL, Borut Kantušer CB, Bojana Karuza P. Posnetek l. 1997 za ''RTV Slovenija'' - ista zasedba. '''Woodwind Trio''' (1993) </br>FL,CL,FG </br>10' </br>Krstna izvedba l. 1994 v Parizu (salon Musicora) - Trio [[Slowind]] ([[Aleš Kacjan]] FL, ''Jurij Jenko'' CL, [[Zoran Mitev]] FG). Posnetek l. 1994 za CD-ROM Tria. ===Duo=== '''Trenutek''' (1951) </br>Glas in klavir </br>Posvečeno [[Veno Pilon|Venotu Pilonu]]. Pesem [[Josip Murn - Aleksandrov|Josipa Murna]]. '''Tri melodije''' za bariton in klavir (1959) (10'). Verzija 1997 za alt. </br>10' </br>Pesmi Mauricea Carêmea. Prva izvedba l. 1962 za Radio France - Louis-Jacques Rondeleux BAR in Odette Pigault P (oddajo je predstavila Jane Bathori). Posnetek l. 1989 za ''RTV Slovenija'' - [[Samo Vremšak]] BAR in ''Leon Engelman'' P. '''Évocations''', za rog in klavir (1963) </br>9' </br>EMT 1971 </br>Prva izvedba l. 1966 za ''RTV Slovenija'' - [[Jože Falout]] COR in [[Aci Bertoncelj]] P. '''Chanson''' (1964 - rev. 1991) </br>Glas in klavir </br>3'30 </br>Pesem: Charles d'Orléans (prevod [[Jože Stabej]]). Prva izvedba l. 1996 - [[Juan Vasle]] BAR in ''Leon Engelman'' P (posnetek je izšel na CD-ROMu). '''C'est grand peine...''' (1966) </br>Glas in klavir </br>4' </br>Pesem Blossevilla. '''Monolog za dva''' (1980) </br>VL,P </br>12' </br>EDSS 1990 </br>Krstna izvedba l. 1982 v Parizu (Cité Internationale des Arts) - Rodrigue Milosi VL in Georges Delvallée P. '''Srečanji''' (1980-81) </br>CB, kelska harfa </br>8' </br>Krstna izvedba l. 1981 v ''Fresnesu'' (Semaine Musicale de Fresnes) - Borut Kantušer CB in Denise Mégevand, keltska harfa. '''Duo''' za fagot in klavir (1984) </br>FG,P </br>6' </br>Prva izvedba l. 1984 za ''RTV Slovenija'' - Jože Banič FG in ''Leon Engelman'' P. '''Sospevi''' (1984) </br>FL,VLA </br>10' </br>Prva izvedba l. 1986 za ''RTV Slovenija'' - Maja Robinšak FL in ''Franc Avsenek'' VLA. '''Dialog''' (1984) </br>VL,ORG </br>12'30 </br>Krstna izvedba l. 1989 v Parizu (cerkev Saint-Séverin) - Annie Jodry VL in Georges Delvallée ORG. Glej tudi Monolog za dva (1980). '''5 Chants''' za flavto in violončelo (1984) </br>FL,VC </br>11' '''Sonata''' za violino in kontrabas (1987) </br>VL,CB </br>10' </br>Krstna izvedba l. 1996 v ''Slovenski filharmoniji'' - ''Vera Belič'' VL in Borut Kantušer CB. Posnetek l. 1997 za ''RTV Slovenija'' - ista zasedba. '''Odmevi tišine''' (1988) </br>CL,PR </br>16' </br>Prva izvedba l. 1989 v Ljubljani - ''Jurij Jenko'' CL in ''Boris Šurbek'' PR. '''Interludij''' (1988) </br>VL,H (in VC ad-lib) </br>4' '''Srečanje št 3''' (1989) </br>CB,P </br>10' </br>Krstna izvedba l. 1989 v Ljubljani (Križanke) - Borut Kantušer CB in ''Bojan Gorišek'' P. Posnetek za ''RTV Slovenija'' l. 1989 - ista zasedba. '''Three Moods''' (1990) </br>CB,P </br>15' </br>Posvečeno Gerdu Reinkeju. Krstna izvedba l. 1992 v Parizu (Cité internationale des arts) - Borut Kantušer CB, Françoise Pujol P. Zasebni posnetek l. 1997 pri Marcu Lombardu - Borut Kantušer CB, Bojana Karuza P. '''East Side Dream št 2''' (1994) </br>VL,P </br>4' </br>Glej East side dream, za P solo. '''Improvisando št 2''' (1995) </br>Flavta v G in klavir </br>10' '''Improvisando št 1''' (1996) </br>FL,P </br>10' '''V oklepaju''' (1996) </br>Flavta v G in klavir </br>1'15 '''Iveri''' (1997) </br>CB,P </br>10' </br>Krstna izvedba l. 1998 v Parizu (Cité internationale des arts) - Borut Kantušer CB in Bojana Karuza P. ===Solo=== ====Klavir==== '''Preludij in Fuga''' (1946) </br>7' </br>Krstna izvedba l. 1953 v Parizu (La Maison des Lettres, [[Sorbonne|Sorbona]]) - Luc Ferrari. '''Tri skladbe''' (1952) </br>7' </br>Krstna izvedba l. 1952 v Parizu (Akademia Raymond Duncan) - Bep Geuer. '''Tri Bagatelles''' (1953 - rev. 1956) </br>5'30 </br>Krstna izvedba l. 1954 v Parizu (La Maison des Lettres, ''Sorbonne'') - Luc Ferrari. Posnetek l. 1980 za ''RTV Slovenija'' - ''Leon Engelman''. '''Pisma moji ženi''' (1976) </br>12' </br>Krstna izvedba l. 1979 v [[Richmond, Virginija|Richmondu]] - Voya Toncitch, ki posname skladbo za Radio France, tudi l. 1979. Posnetek l. 1980 za ''RTV Slovenija'' - Leon Engelman, za radijsko oddajo posvečeno komponistu. '''Nekoč je bilo...''' (1983) </br>1'30 </br>Gérard Billaudot Éditeur (Panorama Piano - Volume 1) '''Hommage à Hugo Wolf''' (1989 - rev. 1995) </br>8' '''East Side Dream''' (1994) </br>6' </br>Krstna izvedba l. 1997 v Parizu (Cité internationale des arts) - Bojana Karuza. Zasebni posnetek l. 1997 pri Marcu Lombardu - Bojana Karuza. ====Orgle==== '''Preludij in Fuga''' (1968) </br>7' </br>EMT 1972 </br>Posvečeno Georgesu Delvalléeu. Krstna izvedba l. 1973 na Festival d'été de Sceaux. Skladba je na Georges Delvalléejevi LP plošči sodobnih orgelskih del (Sonotec). Glej tudi Preludij in Fuga za klavir (1946). '''How Long...''' meditacija na Psalm 13 (1974) </br>17' </br>EDSS 1984 </br>Posvečeno Georgesu Delvalléeu. Krstna izvedba l. 1982 v [[Lille|Lillu]] (Festival du printemps de musique d'orgue) - Georges Delvallée. '''Toccata''' (1983) </br>4'30 </br>Krstna izvedba in snemanje l. 2015 - Georges Delvallée. '''Skica''' (1984) </br>11' </br>Krstna izvedba l. 1983 v [[Benetke|Benetkah]] (cerkev Sant'Agnese) - Georges Delvallée. '''Pet preludijev''' (1989) </br>17' </br>Posvečeno Emilu Wachterju. Krstna izvedba l. 1988 v Ettlingenu (cerkev svetega Martina) - Georges Delvallée. ''Celoten opus za orgle je posnel Georges Delvallée na CD-ju.'' ====Razno==== '''Za kontrabas solo''' (1980-81) </br>12' </br>EDSS 1988 </br>Krstna izvedba l. 1982 v Parizu (Cité internationale des arts) - Borut Kantušer, ki isto leto posname skladbo za ''RTV Slovenija''. '''Pripovedka''', za violino (1981) </br>6' </br>Naročilo ''Tomaža Lorenza''. Krstna izvedba l. 1981 v Ljubljani (koncertni atelje ''DSS'') - ''Tomaž Lorenz''. '''Sledovi''', za keltsko harfo (1982) </br>9' </br>Prva izvedba (posnetek) l. 1982 za Radio France - Denise Mégevand. == Zunanje povezave == * [https://www.calameo.com/accounts/7408226 Avtografski rokopisi Božidarja Kantušerja] (kronološka razvrstitev) * [https://bozidarkantuser.wordpress.com/ Božidar Kantušer audio] [[Kategorija:Seznami glasbenih del|Kantušer]] 0t3bg7lf78af74u4nceisa897vh2v3t 14 324960 6657729 3304427 2026-04-09T07:34:24Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Gospodarska zgodovina]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6657729 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[valuta]]h, ki niso več v uporabi}} [[Kategorija:Valute]] [[Kategorija:Gospodarska zgodovina]] m0dpnfffp2q5niud6411ywligjqeudn 14 325575 6657708 3309765 2026-04-09T06:56:19Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2011]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6657708 wikitext text/x-wiki {{catmore}} [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije|010]] i2k5qqcnolszkznnzujuball5kbndck 0 347252 6657572 6656513 2026-04-08T18:06:59Z Domprvc987 256511 slovnične napake in popravki 6657572 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesar | name = Primož Roglič | image = <!-- WD --> | nickname = Rogla<ref>{{navedi splet|url=https://twitter.com/friebos/status/1463904390784430094|title="Was an honour to be asked to contribute to the beautiful, awesomely comprehensive 2021 @CyclingAlmanack. My essay was about Primoz Ro|publisher=Daniel Friebe|access-date=25 November 2021}}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Trbovlje]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] | height = 177 cm<ref name="Team Jumbo-Visma - Primož Roglič">{{navedi splet|url=https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|title=Team Jumbo-Visma - Primož Roglič|access-date=14 July 2019|archive-date=2019-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190505161018/https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|url-status=dead}}</ref> | weight = 65 kg<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rider/primoz-roglic|title=Primož Roglič|work=ProCyclingStats|access-date=14 July 2019}}</ref> | currentteam = {{ct|BOH}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski | amateuryears1 = | amateurteam1 = | proyears1 = 2013–2015 | proteam1 = {{ct|ADR|2013}} | proyears2 = 2016–2023 | proteam2 = {{ct|RAB|2016}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|title=Cheery Christmas for ambitious Team Jumbo-Visma|work={{ct|TLJ|2019}}|publisher=Team Oranje Road BV|date=21 December 2018|access-date=4 January 2019|archive-date=2019-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190413043945/https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.bianchi.com/team-jumbo-visma-2020-roster-presented-in-amsterdam/|title=Team Jumbo-Visma 2020 roster presented in Amsterdam|work=[[Bianchi (company)|Bianchi]]|publisher=F.I.V. Edoardo Bianchi S.p.A.|date=20 December 2019|access-date=2 January 2020}}</ref> | proyears3 = 2024– | proteam3 = {{ct|BOH|2024a}} | majorwins = '''[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]''' :{{gold01}} Kronometer ([[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018 |2018]], [[Dirka po Franciji 2020|2020]]) : '''[[Dirka po Italiji]]''' ::[[File:Jersey pink.svg|20px]] Skupno ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) ::4 etapne zmage ([[Dirka po Italiji 2016|2016]], [[Dirka po Italiji 2019|2019]], [[Dirka po Italiji 2023|2023]]) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey red.svg|20px]] {{nowrap|Skupno ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]])}} ::[[File:Jersey green.svg|20px]] Po točkah ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]]) ::15 etapnih zmag ([[Dirka po Španiji 2019|2019]]–[[Dirka po Španiji 2024|2024]]) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2018, 2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Baskiji]]''' (2018, 2021) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2019, 2023, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz–Nica]]''' (2022) :{{cjersey|Dauphine|size=20px}} '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2022, 2024) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2023, 2025) :{{cjersey|purple}} [[Dirka po Burgosu]] (2023) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2015|2015]], [[Dirka po Sloveniji 2018|2018]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarveju]] (2017) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2019) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2020) :[[Tre Valli Varesine]] (2019) :[[Dirka po Emiliji]] (2019, 2021, 2023) :[[Milano–Torino]] (2021) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2016) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] {{nowrap|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2020)}} '''Ostalo''' <br /> :Skupaj 75 tednov #1 na svetu :UCI letna lestvica (2019, 2020) :UCI Europe Tour (2019, 2020) :[[Zlato kolo]] (2020) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}} {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno mladinsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Trbiž 2007|ekipno}} {{Srebrna medalja|Kranj 2006|ekipno}} {{MedalSport|moško [[kolesarstvo]]}} {{MedalOlympic}} {{Zlata medalja|[[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]|kronometer}} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v kolesarstvu}} {{Srebrna medalja |[[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Bergen 2017]]|kronometer}} }} '''Prímož Róglič''' ({{audio|Primož Roglič.ogg|izgovorjava}}), [[Slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]] in [[kolesar]], * [[29. oktober]] [[1989]], [[Trbovlje]]. Na računu ima skupno že 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 11 velikih enotedenskih dirk, 1 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] in še dodatnih 5 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]; je [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|olimpijski prvak]] in [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|svetovni podprvak]] v kronometru; je tudi državni prvak tako v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] in kot tudi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. Do zdaj pa je dosegel že 88 profesionalnih zmag. Trikrat zapored je osvojil [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]], skupno pa rekordnih 4-krat (2019, 2020, 2021 in 2024), in se z izenačil [[Roberto Heras]]em. Leta 2023 pa je kot prvi slovenski kolesar osvojil tudi [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]]. Primož Roglič je kariero začel kot smučarski skakalec, a se je po hujšem padcu leta 2007 na [[Letalnica bratov Gorišek|Letalnici]] v Planici usmeril v cestno kolesarstvo. Kot prvemu Slovencu mu je uspelo osvojiti etapo in [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]. Na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijskih igrah v Tokiu]] je leta 2021 v kronometru osvojil zlato kolajno. Leta 2020 je kot prvi Slovenec dobil kolesarski [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]], belgijsko dirko [[Liège–Bastogne–Liège]], eno izmed petih najprestižnejših, najdaljših, najstarejših in najzahtevnejših enodnevnih klasik na svetu. Kot edini kolesar v zgodovini je zmagal na najmanj šestih od sedmih največjih enotedenskih etapnih dirk; [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]]. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, mu v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]]. Dobil je [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] (2015, 2018). In je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2016) in v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2020). Med leti 2019 in 2021 je kot kolesar na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] kraljeval skupno 75 tednov, kar ga je dolgo uvrščalo na prvo mesto večne lestvice, a ga je leta 2022 presegel rojak [[Tadej Pogačar]]. == Kariera == === Smučarski skoki === Roglič je bil član kluba SSK Kisovec. Na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnih mladinskih prvenstvih]] je na ekipnih tekmah osvojil zlato medaljo leta 2007 v [[Trbiž]]u in srebrno leta 2006 v [[Kranj]]u. V [[kontinentalni pokal v smučarskih skokih|kontinentalnem pokalu]] je dosegel dve zmagi, 7. januarja 2006 v [[Planica|Planici]] in 10. februarja 2007 v [[Westby]]ju, ob tem ima še eno drugo in dve tretji mesti. V sezoni 2006/07 je zasedel osmo mesto v skupnem seštevku kontinentalnega pokala. Nikoli sicer ni nastopil na kakšni tekmi svetovnega pokala. Njegov osebni rekord je pri 185 metrih, ki ga je dosegel v Planici. 16. januarja 2011 je nastopil na svoji zadnji mednarodni tekmi (FIS) v poljskem Szczyrku. Poleti 2012 je uradno končal kariero smučarskega skakalca in se začel ukvarjati s kolesarstvom. == Kolesarstvo == ===Adria Mobil (2013–2015)=== Roglič je leta 2012 prestopil v kolesarstvo, saj je doumel, da v skokih nima možnosti za res vrhunske rezultate. Takoj po koncu skakalne kariere je sicer za kratek čas začel nastopati za UCI kontinentalno ekipo Radenska, kjer ga je treniral nekdanji kolesar [[Andrej Hauptman]] in takoj opazil velik potencial in njegovo surovo moč ter mu pomagal pri piljenju kolesarske tehnike. Pri svojih 22 letih je Roglič odšel na testiranje, kjer so ugotovili, da dosega podobno odlične rezultate kot takratna najboljša kolesarja [[Chris Froome]] in [[Egan Bernal]]. Pri kolesarstvu je dobro izkoristil in unovčil svoje skakalne veščine, kot so stabilnost, ravnotežje, mehkoba pri padcih in akrobatske spretnosti. Kmalu je prestopil v prvo plačano ekipo, kontinentalni Adria Mobil, za katero je vozil med letoma 2013 do 2015. Ž̈e prvo leto je nastopil na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in osvojil 15. mesto. Leta 2014 je zmagal prvo profesionalno zmago, dobil je 2. etapo Dirke po Azerbajdžanu. Leto kasneje je osvojil [[Dirka po Azerbajdžanu|Dirko po Azerbajdžanu]] in [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] ter osvojil drugo mesto na [[Dirka po Hrvaški|Dirki po Hrvaški]]. ===Jumbo–Visma (2016–2023)=== ====2016==== Leta 2016 je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo za takratno nizozemsko ekipo LottoNL–Jumbo, ki se je tri leta kasneje preimenovala. Istega leta dosegel etapno zmago na [[Giro d'Italia|Dirki po Italiji]], ko je zmagal kronometer v 9. etapi in prvič opozoril nase. Kasneje tistega leta je dosegel deseto mesto na olimpijskem kronometru v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]]. Postal je tudi državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. ====2017==== Leta 2017 je kot prvi Slovenec uspel zmagati na kakšni izmed etap [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], dobil je kraljevsko 17. etapo, čez sloviti Col du Galibier in dosegel dovolj točk, da je bil skupno drugi v razvrstitvi gorskih ciljev. Osvojil tudi dirko evropske UCI turneje [[Dirka po Algarveju|Po Algarveju]] in dve etapi na Dirki po Baskiji, dirki Svetovne serije. Na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Svetovnem prvenstvu 2017]] v [[Bergen|Bergnu]] je osvojil srebro v kronometru. ====2018==== Leta 2018 je Roglič pokazal da je specialist za etapne dirke. Zaradi odličnih voženj na kronometrih in gorskih etapah je osvojil pomembni etapni [[Dirka po Baskiji|dirki po Baskiji]] in [[Dirka po Romandiji|po Romandiji]], kjer je premagoval najboljše na svetu. Zmagal je še na domači [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirki po Sloveniji]], kjer je osvojil dve etapni zmagi. Na [[Tour de France 2018|Dirki po Franciji]] je prvič pokazal, da se lahko bori za najvišja mesta tudi na Grand tourih, kjer je konstantno držal tempo z najboljšimi. Po vratolomnem spustu je osvojil kraljevsko 19. etapo in skočil na stopničke. Prvi top 3 rezultat na Grand touru mu je na kronometru v 20. etapi za manj kot minuto izmaknil veteran [[Chris Froome]]. S skupnim 4. mestom je postavil najboljši Slovenski rezultat v zgodovini. Septembra je bil tudi skupno 3. na Dirki po Britaniji. ====2019==== Že na začetku sezone je pokazal izjemno pripravljenost, saj je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal že v uvodnem kronometru in oblekel majico vodilnega. Svojo premoč je potrdil še v gorski etapi, kjer je z napadom na zadnjem vzponu strl tekmece in si dokončno zagotovil skupno zmago, s čimer je napovedal izjemno sezono. Sledil je nastop na eni najprestižnejših enotedenskih dirk, [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], kjer je znova dokazal svojo vsestranskost. V napetem razpletu je v zaključnem kronometru zadnje etape za zgolj eno sekundo premagal Adama Yatesa, kar velja za najmanjšo razliko v zgodovini dirke, ter osvojil skupno zmago. Nadaljeval je na [[Dirka po Romandiji|Dirki po Romandiji]], kjer je dominiral skozi celoten teden – zmagal je kar tri od šestih etap, poleg tega pa bil še enkrat drugi in enkrat tretji. Poleg skupne zmage je osvojil tudi majico za najboljšega po točkah, s čimer je še utrdil status enega najbolj popolnih kolesarjev tistega obdobja. Na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]] je nastopil kot eden glavnih favoritov za skupno zmago in pričakovanja je upravičil že na samem začetku, ko je zmagal na uvodnem prologu in oblekel prestižno [[Rožnata majica|rožnato majico]]. Kot prvi Slovenec v zgodovini jo je nosil kar pet dni, kar je bil velik mejnik za slovensko kolesarstvo. V 5. etapi jo je sicer izgubil zaradi velike prednosti ubežnikov, vendar je ostal povsem v igri za skupno zmago. Ponovno je zablestel v 9. etapi, zahtevnem kronometru, kjer je še enkrat dokazal svojo premoč v vožnji na čas. Vendar pa se je v zadnjem tednu dirke srečal z velikimi težavami – hud padec mu je pobral precej moči, dodatno pa so ga prizadele še prebavne težave, zaradi katerih v ključnih gorskih etapah ni mogel slediti najboljšim. Kljub temu je pokazal izjemno borbenost in vztrajnost, se ni predal ter dirko končal na skupnem 3. mestu, kar je glede na vse okoliščine še toliko večji dosežek in dokaz njegove trdoživosti. Vrhunec sezone je prišel na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]], kjer pa se zanj ni začelo idealno. Že v prvi etapi, ekipnem kronometru, je v mokrem ovinku padel skupaj z ekipo in izgubil precej časa v skupnem seštevku. Kljub temu ni obupal in je že v drugi etapi z odličnim tretjim mestom nadoknadil velik del izgubljenega časa ter skočil na skupno 6. mesto. V zahtevni gorski 5. etapi je znova pokazal svojo moč v klancih in se povzpel na drugo mesto, le še 14 sekund za vodilnim [[Miguel Angel Lopez|Lopezom]], razliko pa je še dodatno zmanjšal po sedmi etapi. Čeprav je v deveti etapi ponovno padel, je uspel ohraniti stik z najboljšimi in etapo končati na odličnem tretjem mestu, kar je bil jasen znak njegove izjemne vzdržljivosti. Ključni trenutek dirke je prišel v 10. etapi, ko je v kronometru deklasiral konkurenco in si privozil kar dve minuti prednosti, s čimer je gladko prevzel [[Rdeča majica|rdečo majico]] vodilnega. Prednost je še povečal na brutalno strmem vzponu na Los Machucos, kjer sta skupaj z rojakom [[Tadej Pogačar|Tadejem Pogačarjem]] uprizorila eno najbolj dominantnih predstav na dirki. Do konca dirke je zrelo in taktično branil vodstvo, edini resni zaplet pa se je zgodil v 19. etapi, ko je bil udeležen v množičnem padcu in je ekipa [[Movistar]] najprej pospešila, nato pa le počakala. Na koncu je slavil prepričljivo zmago z več kot dvema minutama prednosti ter osvojil še majico za najboljšega po točkah, s čimer je postal prvi slovenski zmagovalec dirke [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] v zgodovini. Sezono je zaključil v izjemnem slogu na jesenskih enodnevnih klasikah, kjer je dokazal, da ni le etapni specialist, ampak tudi odličen na enodnevnih dirkah. Oktobra je zmagal na prestižnih italijanskih dirkah [[Dirka po Emiliji|Giro dell’Emilia]] in [[Tri doline Vareseja|Tre Valli Varesine]], kjer je s silovitimi napadi na zaključnih vzponih strl konkurenco. S tem je še dodatno potrdil svojo vsestranskost in sposobnost zmagovanja na različnih tipih dirk. Na koncu sezone je končal na prvem mestu [[UCI lestvica|UCI lestvic]], kar je bila krona ene najuspešnejših sezon v njegovi karieri in hkrati ena najboljših sezon kateregakoli slovenskega kolesarja. ====2020==== [[Slika:TOU00111 roglic (50368734338).jpg|sličica|165px|Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] (2020)]] Zaradi korone je sezono začel na državnem prvenstvu, na cestni dirki v zaključku premagal [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]], tapa mu je vrnil, ko ga je za 8 sekund premagal na kronometru. Potem je nastopil na manjši etapni dirki [[Tour de l'Ain]], kjer je brez večjih težav zmagal. Potem je nastopil na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Kriteriju po Dofineji]], kjer je zmagal 2. etapo in vodil v skupnem seštevku, a je kasneje v 4. etapi padel in bil prisiljen odstopiti. Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je startal kot eden izmed glavnih favoritov za skupno razvrstitev, saj je prišel v odlični formi in z močno ekipo. Kljub visokim pričakovanjem pa ga sreča znova ni spremljala, saj je že v 2. etapi padel, vendar je pokazal trdoživost in izkušnje, saj ob padcu ni izgubil časa in je ostal v igri za skupno zmago. Že v 4. etapi je odgovoril na najboljši možen način, ko je v zahtevnem sprintu v klanec premagal konkurenco in dosegel svojo tretjo etapno zmago na Dirki po Franciji, s čimer je dodatno potrdil svojo odlično pripravljenost. Ključni trenutek je prišel 6. septembra 2020, ko je v 9. etapi na zahtevni gorski trasi na zadnjem klancu napadel skupaj z najmočnejšimi favoriti ter v ciljnem sprintu zasedel drugo mesto za Tadejem Pogačarjem, vendar ob tem kot prvi Slovenec v zgodovini oblekel prestižno [[Rumena majica|rumeno majico]] vodilnega. Od tega trenutka dalje je prevzel popoln nadzor nad dirko in skupaj z ekipo uspešno odbijal vse napade tekmecev, pri čemer je izstopal predvsem na gorskih etapah, kjer je deloval izjemno suvereno, ter do 19. etape ni izgubil niti sekunde prednosti. Z le še dvema etapama do koca so vsi napovedovali njegovo skupno zmago, saj je imel udobnih 57 sekund prednosti pred drugo uvrščenim Pogačarjem. Vendar pa je 20. etapa, zelo zahteven posamični gorski kronometer na [[La Planche des Belles Filles]], prinesla enega največjih preobratov v zgodovini dirke, saj je Pogačar z izjemno vožnjo, ki velja za eno najboljših predstav vseh časov, nadoknadil zaostanek in Rogliču odvzel skoraj dve minuti. Tako so se sanje o skupni zmagi za Rogliča tik pred ciljem razblinile, zmagovalec Dirke po Franciji pa je postal v rojak Tadej Pogačar, medtem ko je Roglič kljub razočaranju osvojil drugo mesto in dokazal, da sodi med najboljše kolesarje svoje generacije. Po tem je nastopil še na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu|svetovnem prvenstvu]] v Imoli, kjer je končal kot 6. Kot prvi Slovenec v zgodovini je zmagal katerega izmed petih prestižnih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], belgijsko enodnevno spomladansko klasiko [[Liège–Bastogne–Liège]]. Skupinica 5 favoritov z kar tremi Slovenci se odcepila od glavnine in se v sprintu pomerila za zmago. Roglič je v zadnjih metrih prehitel francoza Juliana Alaphilippa, ki je prehitro začel proslavljat. Alaphilippe je bil kasneje zaradi nepravilnega sprinta kaznovan z 5. mestom. Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] nastopil kot branilec naslova in dobil uvodno etapo na vzponu na Alto de Arrate. Na dežni 6. etapi je izgubil vodstvo proti [[Richard Carapaz|Richardu Carapazu]] zaradi težav z dežnim jopičem in padel na 4. skupno mesto. Vrnil se je z zmago na strm Alto de Moncavillo v 8. etapi, kjer je v zaključku ugnal Carapaza in se povzpel na 2. mesto v skupnem seštevku, le še 13 sekund zadaj. Na 10. etapi je zmagal v ciljnem sprintu navkreber in se po časovnih bonifikacijah izenačil s Carapazom, nato pa zaradi boljših uvrstitev prevzel rdečo majico. Po protestu kolesarjev glede časovnih razlik in težki 12. etapi na Angliru, kjer je izgubil čas, je vodstvo za 10 sekund znova prevzel Carapaz. Po dnevu počitka je Roglič zmagal na kronometru na klancu Mirador de Ézaro in pridobil 49 sekund ter ponovno oblekel rdečo majico. Do zadnje gorske etape si je privozil 45 sekund prednosti, a je v napeti predzadnji etapi Carapaz zbežal. Riglič je s pomočjo moštvenega kolega Seppa Kussa je Roglič izgubil le 21 sekund. V zadnji etapi je zanesljivo ubranil vodstvo in osvojil skupno zmago ter postal prvi po Robertu Herasu, ki mu je uspelo ubraniti naslov na Vuelti. Poleg skupne zmage je Roglič drugo leto zapored osvojil tudi točkovno razvrstitev, s čimer je potrdil svojo vsestranskost in dominanco na dirki. ====2021==== sezono je začel na etapni dirki [[Pariz–Nica]]. Slavil je že na 4. etapi, kjer je tekmecem pobegnil v zadnjih kilometrih, ter na 6. etapi, kjer je v taktično zahtevnem zaključku ponovno pokazal svojo eksplozivnost. Svojo jubilejno 50. karierno zmago je dosegel v 7. etapi, kjer je na trasi z več krajšimi, a strmimi vzponi napadel v zaključku. S temi zmagami si je utrdil skupno vodstvo in deloval kot prepričljivo najmočnejši kolesar na dirki. V zadnji etapi, ki je potekala po zahtevni trasi okoli [[Nica|Nice]], pa je imel veliko smole – v enem izmed spustov je padel, nato pa še večkrat zaostal zaradi tehničnih težav in napadov tekmecev. Kljub izjemnemu boju in več poskusom, da bi ujel vodilne, je izgubil skupno zmago tik pred koncem, kar je bil eden najbolj dramatičnih razpletov v zgodovini dirke. Že kmalu zatem je na dirki [[Dirka po Baskiji]] znova pokazal svojo vrhunsko formo. Zmagal je že v 1. etapi, kjer je v eksplozivnem zaključku na kratkem, a zelo strmem vzponu ugnal vse tekmece in oblekel majico vodilnega. V nadaljevanju dirke je vozil izjemno konstantno, nadzoroval napade tekmecev v razgibanem baskovskem terenu ter se odlično znašel tudi na tehnično zahtevnih spustih. Na odločilni zadnji etapi, eni najtežjih z več zaporednimi strmimi klanci, je z agresivno vožnjo in napadom na enem izmed zadnjih vzponov dokončno strl konkurenco ter si zagotovil skupno zmago. Ob tem je osvojil tudi pikčasto majico za najboljšega hribolazca ter zeleno majico za najboljšega po točkah, kar je pomenilo popolno dominacijo na dirki. Nastopil je še na [[Ardenske klasike|Ardenskih klasikah]], kjer je bil 2. na [[Valonska puščica|Valonski puščici]] in 13 na [[Liège–Bastogne–Liège|LBL]]. Roglič je na Dirko po Franciji zaradi izjemne sezone prišel kot eden glavnih favoritov za skupno zmago. Po veliki neumnosti navijača je brez večjih poškodb padel že v 1. etapi, v 3. etapi pa je bil udeležen v množičnem padcu v zaključku, kjer je utrpel hujše poškodbe in izgubil precej časa. Kljub temu je naslednji dan startal, vendar je imel velike težave z bolečinami in ni mogel slediti. Nekaj upanja je vlil dober kronometer v 5. etapi, ki pa ni bil dovolj. Njegova ekipa ga je poskušala zaščititi in mu pomagati preživeti zahtevne etape, vendar se mu stanje ni izboljšalo. Pred začetkom 9. etape se je odločil za odstop z dirke. Tako se je njegov nastop končal precej zgodaj, kar je bilo razočaranje glede na visoka pričakovanja. Po Touru je na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijske igre v Tokio]] prišel kot eden favoritov za odličja. Po nekoliko zadržani cestni dirki, kjer ni posegel v boj za vrh, je vse upe usmeril v kronometer. Na zahtevni, razgibani trasi z vzponi je prikazal izjemno vožnjo in za več kot minuto premagal vso konkurenco. Osvojil je zlato medaljo in Sloveniji priboril enega največjih uspehov v kolesarstvu. Primož Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] zmagal kronometer že v 1. etapi, kjer si je z izjemno vožnjo na tehnično zahtevni trasi priboril pomembno prednost pred glavnimi tekmeci in oblekel rdečo majico. V 3. etapi je po zelo razgibani in vetrovni trasi z uspešnim begom izgubil vodstvo, saj glavnina ni uspela pravočasno ujeti ubežnikov. To je po 2. mestu v razgibani 6. etapi, kjer je v strmem zaključku skoraj ujel [[Magnus Cort|Magnusa Corta]], znova prevzel, a ga kmalu zatem na podoben način v 10. etapi ponovno izgubil. V 11. etapi je na izjemno strmem ciljnem vzponu, kjer so nakloni presegali 15 %, v eksplozivnem sprintu ugnal domačina [[Enric Mas|Enrica Masa]] ter si priboril pomembne bonifikacijske sekunde in dodatno samozavest. V deževni 17. etapi, eni najtežjih na dirki z več dolgimi in zahtevnimi vzponi, je kot edini uspel slediti silovitemu napadu [[Egan Bernal|Egana Bernala]] že 60 km pred ciljem. Nato se ga je 8 km pred ciljem z odločilnim pospeškom na zadnjem vzponu [[Jezeri Covadonga|Lagosu de Covadongi]] otresel in v solo vožnji do cilja slavil eno najbolj impresivnih zmag svoje kariere. Z zmago na zaključnem kronometru, kjer je na zahtevni progi še dodatno povečal razliko do tekmecev in pokazal popolno prevlado v vožnji na čas, si je zagotovil skupno zmago z več kot štirimi minutami naskoka. Tako je Roglič osvojil Dirko po Španiji že tretjič zapored ter potrdil popolno dominacijo na španski tritedenski dirki. Končal je kot 2. v točkovni razvrstitvi. Na koncu sezone je osvojil dve jesenski klasiki, [[Milano–Torino]] (najstarejša dirka na svetu) in še drugič v svoji karieri [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]]. Na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]] je končal tim pod zmagovalnim odrom na 4. mestu. ====2022==== Sezono 2022 je spet začel na dirki [[Pariz–Nica]], kjer je že kmalu pokazal odlično formo in nadzoroval potek dirke na razgibanih etapah. Ključen trenutek je prišel v 7. etapi, ko je na zahtevnem gorskem zaključku napadel, se otresel tekmecev in zmagal z manjšo prednostjo. V zadnji etapi, ki je tradicionalno zelo kaotična zaradi številnih kratkih vzponov okoli [[Nica|Nice]], je moral preživeti več napadov tekmecev, imel je tudi manjši zdrs, a je s pomočjo ekipe na koncu ubranil skupno zmago. Na dirki Kriteriju po Dofineji sta bila z moštvenim kolegom [[Jonas Vingegaard|Jonasom Vingegaardom]] razred zase, saj sta na ključnih gorskih etapah narekovala tempo in lomila konkurenco. Roglič je posebej izstopal na etapah z dolgimi vzponi, kjer je z napadi v zaključkih ustvarjal razlike, medtem ko je ekipa taktično nadzorovala dirko. V skupnem seštevku je na koncu ugnal tudi Vingegaarda, kar je pokazalo njegovo vrhunsko pripravljenost tik pred Tourom. Na Touru 2022 je v 5. etapi, tlakovani etapi s številnimi znamenitimi sektorji granitnih kock, zaradi bale grdo padel in si poškodoval ramo, kar je močno vplivalo na njegovo nadaljevanje. Kljub bolečinam je nadaljeval dirko in odigral ključno vlogo kot pomočnik Vingegaardu, predvsem v [[11. etapa Dirke po Franciji 2022|11. etapi]] v Alpah, kjer je z agresivnimi napadi in visokim tempom pomagal izčrpati [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]]. Ta etapa je bila prelomna, saj je Vingegaard takrat prevzel vodstvo, Roglič pa je kljub poškodbam pomembno prispeval k ekipni taktiki. Zaradi vedno hujših bolečin je pred startom 15. etape odstopil. Čez mesec dni je na Dirki po Španiji 2022 začel zelo obetavno, saj je njegova ekipa slavila na ekipnem kronometru in si takoj priborila dobro izhodišče. Roglič je v 4. etapi z izjemnim pospeškom v zaključnem klancu premagal tekmece in nakazal boj za skupno zmago, eno etapo pa je nosil tudi rdečo majico vodilnega. V nadaljevanju dirke pa je na zahtevnih gorskih etapah proti Remcu Evenepoelu izgubil skoraj dve minuti, predvsem zaradi močnega ritma Belgijca na vzponih. Proti koncu dirke je začel na najtežjih klancih dirke razliko hitro zmanjševati z napadi na strmih zaključkih in pobiranjem bonifikacijskih sekund, ter se znova približal vrhu skupnega seštevka. Zdelo se je, da bi lahko z odločnimi napadi v zadnjem tednu celo ogrozil skupno zmago, saj je kazal vedno boljšo formo. Vendar je v 16. etapi, kjer je spet zbežal, v kaotičnem sprintu v zaključku ravninske etape, padel pri visoki hitrosti in utrpel nove poškodbe. Zaradi posledic padca je moral kmalu zatem odstopiti, kar je pomenilo še en boleč zaključek Grand Toura v tej sezoni. ====2023==== [[Slika:Roglic receives trophy from Mattarella 1.jpg|sličica|200px|Roglič ob zmagi na [[Dirka po Italiji|Giru]] (2023), ko mu je trofejo podelil italijanski predsednik [[Sergio Mattarella]]]] Leta 2023 je Roglič po večmesečni odsotnosti takoj pokazal vrhunsko formo. Na dirki Tirreno–Adriatico je popolnoma dominiral. Začel je z solidnim kronometrom. Nato je dobil še tri zaporedne etape, kjer je v sprintih premagal konkurenco. Na koncu je poleg skupne zmage osvojil tudi majico za najboljšega po točkah in v gorah. Na Dirki po Kataloniji je imel izjemno napet dvoboj z Remcom Evenepoelom. Roglič je zmagal v 1. etapi in bil vodilni vse do konca. Evenepoel se je sicer časovno izenačil po zmagi v 3. etapi, a je Roglič v 5.etapi z odločilnim pospeškom v zaključku povečal prednost na 10 sekund. Evenepoel je zmagal zadnjo etapo, a je Roglič dirko vseeno dobil za 6 sekund. Pokazal je, da je, predvsem v zaključkih močnejši od Evenepoela. Na Dirki po Italiji se je začelo slabo. Po začetnem kronometru je Roglič za Evenepoelom zaostajal za 43 sekund. Nato je v zaključku 5. etape zaradi padca zaostal, a je na srečo ujel glavnino. V 8. etapi je z napadom v zaključku pridobil 14 sekund. Po  9. etapi je za Evenepoelom zaostajal 47 sekund, vendar se je razplet popolnoma obrnil, ko je Belgijec zaradi bolezni nepričakovano odstopil. Roglič je imel nato v 11. etapi še en hud padec, ki mu je povzročil dodatne težave. Odločilni dnevi so sledili v zadnjem tednu. V 16. etapi na Monte Bondone je izgubil 25 sekund proti [[Geraint Thomas|Geraintu Thomasu]] in [[João Almeida|Joãu Almeidi]] ter padel na skupno 3. mesto. V 18. in 19. etapah je z napadi prehitel  Almeido, a proti Thomasu je pridobil le 3 sekunde. Odločitev je padla gorskem kronometru na [[Svete Višarje]] (7,8 km, povprečni naklon 11,2 %). V neverjetnem špalirju slovenskih navijačev je kljub temu, da mu je veriga padla dol, odpeljal izjemno vožnjo, zmagal etapo za 40 sekund in v skupnem seštevku prevzel prednost s 14 sekundami prednosti. Naslednji dan v Rimu je kot prvi Slovenec v zgodovini postal zmagovalec Dirke po Italiji. Po dvomesečni odsotnosti se je vrnil na [[Dirka po Burgosu|Dirki po Burgosu]], kjer je znova pokazal premoč. Zmagal je dve etapi – eno z močnim napadom na zaključnem vzponu in drugo v sprintu manjše skupine – ter dirko dobil s 39 sekundami prednosti pred Aleksandrom Vlasovom. Na Dirki po Španiji je ekipa Jumbo-Visma prikazala eno najbolj dominantnih predstav v zgodovini tritedenskih dirk, saj je zasedla prva tri mesta v skupnem seštevku. Vlogo kapetana naj bi imela Vingegaard in Roglič, a jo je po veliki zmagi v 6. etapi nepričakovano prevzel [[Sepp Kuss]]. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj sta Roglič in Vingegaard tudi sama hotela zmagati. Prvo etapno zmago je Roglič dosegel v 8. etapi, ki se je končala na strmem vzponu Xorret de Catí, kjer je z eksplozivnim sprintom strl tekmece in pokazal svojo moč na kratkih, strmih klancih. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj nihče ni vedel kdo je glavni kapetan. Vingegaard se je Kussu približal že na 8 sekund. Drugo zmago je osvojil v 17. etapi, ko je na slovitem Angliruju v zaključku prehitel Vingegaarda. Roglič je skozi dirko večkrat poskušal tudi z napadi na najtežjih odsekih, vendar je ekipa na koncu dala prednost skupni zmagi Kussa, zato ni šel v popoln boj za rdečo majico. Dirko je tako zaključil na skupnem 3. mestu, kar je ob dveh etapnih zmagah in izjemni ekipni dominaciji predstavljalo še en vrhunski rezultat v njegovi karieri. Po Vuelti so se vse glasneje pojavljale govorice o prestopu, ki jih je oktobra potrdil – pridružil se bo ekipi [[Red Bull Bora-Hansgrohe|Bora-Hansgrohe]]. Sezono je zaključil na italijanskih klasikah. Na Dirki po Emiliji je v zaključku strl vso konkurenco, na Tre Valli Varesine pa je v sprintu za tretje mesto bil drugi. Za konec je nastopil še na Dirki po Lombardiji, enem izmed petih kolesarskih spomenikov. Bil je med glavnimi favoriti, vendar ni mogel slediti odločilnemu napadu Pogačarja na zadnjem vzponu, nato pa je v sprintu zasledovalne skupine osvojil tretje mesto in sezono zaključil z vrhunskim rezultatom. === BORA-hansgroe (2024-) === ==== 2024 ==== Prestop v Bori se je začel klavrno, zato ga je večina ocenila kot veliko napako. Na svojem prvem nastopu za novo moštvo, na veliki enotedenski dirki [[Pariz–Nica|Paris-Nica]], je precej zaostal za pričakovanji, saj je zasedel šele skupno 10. mesto, več kot 5 minut za zmagovalcem [[Matteom Jorgensenom|Matteom Jorgensonom]].Ko se je vrnil na kolo, na še eni enotedenski dirki [[Dirka po Baskiji|Dirki po Baskiji]], je začel zelo obetavno in presenetljivo zmagal že v prvi etapi na kronometru, kljub temu, da je tik pred ciljem zgrešil ovinek. Prevzel je rumeno majico vodilnega, ki jo je obdržal vse do četrte etape, kjer se je na spustu zgodil hud skupinski padec v betonski jarek. Hudo so jo skupili vsi trije glavni favoriti; najhuje [[Jonas Vingegaard]] in [[Remco Evenepoel]], Roglič pa je bil sicer brez hujših posledic, a hudo potolčen dirke ni mogel nadaljevati in je, tako kot ostala dva glavna tekmeca, žal moral odstopil. Na tretji dirki sezone, enotedenski generalki za Tour, [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]], je kar dvakrat končal na tleh, prvič je padel v 3. etapi in končal z odrgninami, drugič pa v 5. etapi z množičnim padcem na deževni drsalnici. Kljub temu je zmagal 6.etapo, kjer se je v zaključku otresel Italijana [[Guilio Ciccone|Guilija Cicconeja]] in prevzel rumeno majico. Spet je zmagal v 7. etapi, kjer je v šprintu premagal Mattea Jorgensona in še povečal skupno prednost. Pričakovano je bilo, da bo v zadnji etapi brez težav obranil vodstvo, ampak ob pospeševanju ni mogel držati stika z drugimi favoriti in za 8 sekund komaj ubranil skupno zmago. Nato pa je prišel glavni cilj sezone, Tour de France. Roglič je dirko začel kot eden od glavnih favoritov. Dobro je dirkal in stalno bil z najboljšimi. Boril se je za stopničke in bil v dveh gorskih etapah četrti ter tretji na kronometru. Potem pa je v 12. etapi ponovno padel in se hudo potolkel. V cilj je prišel z več kot dvema minutama zaostanka za glavnino. Pred naslednjo etapo je moral še tretjič zapored na Touru odstopiti. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:El presidente asiste a la llegada de la 19 Etapa de la Vuelta Ciclista a España (48727826856).jpg|sličica|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] '19]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | [[Dirka po Italiji 2016|58]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Italiji 2019|3]]''' | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2023|1]]''' | — | [[Dirka po Italiji 2025|DNF]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | [[Dirka po Franciji 2017|38]] | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2018|4]] | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2020|2]]''' | [[Dirka po Franciji 2021|DNF]] | [[Dirka po Franciji 2022|DNF]] | — | [[Dirka po Franciji 2024|DNF]] | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2025|8]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | — | — | — | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|1]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2020|1]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2021|1]]''' | [[Dirka po Španiji 2022|DNF]] | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2023|3]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2024|1]]''' | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | 15 | style="background:yellow;" |'''1''' | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | 52 | style="background:#ddf;" |4 | 29 | style="background:dodgerblue;" |'''1''' |style="background:#ddf;" |4 | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — |style="background:#ddf;" |5 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | 44 | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=3|NH | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:yellow;"|'''1''' | — | style="background:yellow;"|'''1''' | style="background:#ddf;" |8 | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |'''3''' | style="background:yellow;"|'''1''' | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | — | — | — | DNF | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Dirka po Švici]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | 67 | — | — | — | — | 17 | — | — | — | 37 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | 13 | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | 40 | 17 | style="background:#ddf;" |7 | — | style="background:#ddf;" |4 | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | 22 | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=185px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2013 ! style="border-top-width:6px"|2014 ! style="border-top-width:6px"|2015 ! style="border-top-width:6px"|2016 ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | 74 | 35 | 48 | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | 66 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | 69 | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | style="background:#C0C0C0;" |'''2''' | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | — | — | 21 | DNF | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | 22 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | DNF | 5 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | — | — | 22 | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="color:#ccc;"|NR | 13 | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | [[Dirka po Sloveniji 2013|15]] | [[Dirka po Sloveniji 2014|25]] | bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2015|'''1''']] | — | — | bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''1''']] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo | 26 | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | 28 | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH | — | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |10 | style="background:gold;" |'''1''' | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | 121 | 34 | DNF | style="background:#ddf;"|6 | 48 | — | — | 64 | 11 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | 24 | style="background:silver;" |'''2''' | — | 12 | — | — | — | — | 12 | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:#ddf;"|10 | style="background:#ddf;"|4 | style="background:#ddf;"|7 | style="background:#ddf;"|5 | style="background:#ddf;"|5 | — | style="background:#ddf;"|4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | — | — | — | |} == Odlikovanja == Leta 2022 je v predsedniški palači prejel odlikovanje [[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]] za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem, ki mu ga je podelil predsednik republike [[Borut Pahor]].<ref>{{navedi splet | title =Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Profesionalne zmage (91) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=135px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2014 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu | 2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2015 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|AZE}} '''Dirka po Azerbajdžanu''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|CHN}} [[Dirka okoli jezera Činghaj]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI Asia Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2016 | align=center style="border-top-width:6px"|7. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | style="border-top-width:6px"|9. etapa (ITT) | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style="border-top-width:6px"|2017 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | style="border-top-width:6px"|'''Skupno''' | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left|{{flagicon|NED}} Ster ZLM Toer | 1. etapa (prolog) | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2017|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2018 | align=center style="border-top-width:6px"|15. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|18. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] | align=center|4. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa (ITT) | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2018|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2019 | align=center style="border-top-width:6px"|23. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|6. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|31. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]] | 9. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 10. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Tri doline Vareseja | Enodnevna | align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=12 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|36. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain | 2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain | 3l etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''Tour de l'Ain''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|47. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|48. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|JPN}} [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio: olimpijski nastop v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Olimpijske igre |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 11. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 21. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|61. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | style="border-top-width:6px"|7. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|64. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2022|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|66. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | 3. etapa (ITT) | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | 5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Burgos''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|81. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | style="border-top-width:6px"|1. etapa (ITT) | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} == Oglaševanje == S partnerko Loro Klinc sta leta 2021 postala zaščitni obraz [[Nova kreditna banka Maribor| Nova KBM]], ki je ob prevzemu [[Abanka|Abanke]] doživela posodobitev blagovne znamke.<ref>{{Navedi splet|title=Ko stranke pomagajo pri prenovi blagovne znamke|url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/ko-stranke-pomagajo-pri-prenovi-blagovne-znamke|website=www.marketingmagazin.si|accessdate=2021-05-18|language=sl|date=april 2021}}</ref> == Dobrodelnost == Je vodja dobrodelne fundacije Primoža Rogliča, skrbi za organiziranje dobrodelnih dogodkov. Najbolj poznana prireditev je Zlati krog s Primožem Rogličem. Prvič je bil leta 2022 v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Zlati krog s Primožem Rogličem - ptuj.si|url=https://www.ptuj.si/objava/681890|website=www.ptuj.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|last=E-občina}}</ref>, drugič 2023 prav tako v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Okoli 400 rekreativnih kolesarjev ob Rogliču od Maribora do Ptuja in nazaj|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/okoli-400-rekreativnih-kolesarjev-ob-roglicu-od-maribora-do-ptuja-in-nazaj/682470|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=D.|last=S}}</ref> in tretjič 2024 v Novi Gorici<ref>{{Citat|title=Dobrodelni Zlati krog s Primožem Rogličem|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/10/zlati-krog-primoz-roglic-peter-prevc-pavel-mardonovic-nova-gorica-b8f80f42-b7f0-4de7-a032-563e2569c34c.html|date=2024-10-14|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=Andrej|last=Marušič}}</ref>. == Zasebno == Z Loro Klinc se je oktobra 2021 poročil na zasebnem obredu v Vili Vipolže v Goriških brdih.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič se je poročil|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-se-je-porocil-563756|website=siol.net|accessdate=2021-10-17|language=sl}}</ref> Zakonca imata dva sinova po imenu Lev in Aleks.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič razkril ime svojega drugega sina|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-razkril-ime-svojega-drugega-sina-600353|website=Siol.net|accessdate=2023-05-28|date=27. februar 2022}}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''21.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1.271,7 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''30.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|26.744 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{refsez}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Olimpijski prvaki v kronometru}} {{Slovenski športnik leta}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Roglič, Primož}} [[Kategorija:Trboveljčani]] [[Kategorija:Zagorjani]] [[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Športniki več športov]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] bvkzo7gn72eszzapbwa9njebouhiyzo 6657598 6657572 2026-04-08T19:01:03Z ~2026-21601-40 257905 razširitev članka 6657598 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesar | name = Primož Roglič | image = <!-- WD --> | nickname = Rogla<ref>{{navedi splet|url=https://twitter.com/friebos/status/1463904390784430094|title="Was an honour to be asked to contribute to the beautiful, awesomely comprehensive 2021 @CyclingAlmanack. My essay was about Primoz Ro|publisher=Daniel Friebe|access-date=25 November 2021}}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Trbovlje]], [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] | height = 177 cm<ref name="Team Jumbo-Visma - Primož Roglič">{{navedi splet|url=https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|title=Team Jumbo-Visma - Primož Roglič|access-date=14 July 2019|archive-date=2019-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190505161018/https://www.teamjumbovisma.com/team/primoz-roglic/|url-status=dead}}</ref> | weight = 65 kg<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rider/primoz-roglic|title=Primož Roglič|work=ProCyclingStats|access-date=14 July 2019}}</ref> | currentteam = {{ct|BOH}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski | amateuryears1 = | amateurteam1 = | proyears1 = 2013–2015 | proteam1 = {{ct|ADR|2013}} | proyears2 = 2016–2023 | proteam2 = {{ct|RAB|2016}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|title=Cheery Christmas for ambitious Team Jumbo-Visma|work={{ct|TLJ|2019}}|publisher=Team Oranje Road BV|date=21 December 2018|access-date=4 January 2019|archive-date=2019-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190413043945/https://www.teamjumbovisma.com/longread/news/cheery-christmas-for-ambitious-team-jumbo-visma/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.bianchi.com/team-jumbo-visma-2020-roster-presented-in-amsterdam/|title=Team Jumbo-Visma 2020 roster presented in Amsterdam|work=[[Bianchi (company)|Bianchi]]|publisher=F.I.V. Edoardo Bianchi S.p.A.|date=20 December 2019|access-date=2 January 2020}}</ref> | proyears3 = 2024– | proteam3 = {{ct|BOH|2024a}} | majorwins = '''[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]''' :{{gold01}} Kronometer ([[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2017|2017]], [[Dirka po Franciji 2018 |2018]], [[Dirka po Franciji 2020|2020]]) : '''[[Dirka po Italiji]]''' ::[[File:Jersey pink.svg|20px]] Skupno ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) ::4 etapne zmage ([[Dirka po Italiji 2016|2016]], [[Dirka po Italiji 2019|2019]], [[Dirka po Italiji 2023|2023]]) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey red.svg|20px]] {{nowrap|Skupno ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]])}} ::[[File:Jersey green.svg|20px]] Po točkah ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]]) ::15 etapnih zmag ([[Dirka po Španiji 2019|2019]]–[[Dirka po Španiji 2024|2024]]) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Romandiji]]''' (2018, 2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Dirka po Baskiji]]''' (2018, 2021) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2019, 2023, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz–Nica]]''' (2022) :{{cjersey|Dauphine|size=20px}} '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2022, 2024) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2023, 2025) :{{cjersey|purple}} [[Dirka po Burgosu]] (2023) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2015|2015]], [[Dirka po Sloveniji 2018|2018]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarveju]] (2017) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2019) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2020) :[[Tre Valli Varesine]] (2019) :[[Dirka po Emiliji]] (2019, 2021, 2023) :[[Milano–Torino]] (2021) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2016) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] {{nowrap|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2020)}} '''Ostalo''' <br /> :Skupaj 75 tednov #1 na svetu :UCI letna lestvica (2019, 2020) :UCI Europe Tour (2019, 2020) :[[Zlato kolo]] (2020) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalSport|moški [[smučarski skoki]]}} {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno mladinsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Trbiž 2007|ekipno}} {{Srebrna medalja|Kranj 2006|ekipno}} {{MedalSport|moško [[kolesarstvo]]}} {{MedalOlympic}} {{Zlata medalja|[[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio 2020]]|kronometer}} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v kolesarstvu}} {{Srebrna medalja |[[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Bergen 2017]]|kronometer}} }} '''Prímož Róglič''' ({{audio|Primož Roglič.ogg|izgovorjava}}), [[Slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]] in [[kolesar]], * [[29. oktober]] [[1989]], [[Trbovlje]]. Na računu ima skupno že 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 11 velikih enotedenskih dirk, 1 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] in še dodatnih 5 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]; je [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|olimpijski prvak]] in [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|svetovni podprvak]] v kronometru; je tudi državni prvak tako v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] in kot tudi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. Do zdaj pa je dosegel že 88 profesionalnih zmag. Trikrat zapored je osvojil [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]], skupno pa rekordnih 4-krat (2019, 2020, 2021 in 2024), in se z izenačil [[Roberto Heras]]em. Leta 2023 pa je kot prvi slovenski kolesar osvojil tudi [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]]. Primož Roglič je kariero začel kot smučarski skakalec, a se je po hujšem padcu leta 2007 na [[Letalnica bratov Gorišek|Letalnici]] v Planici usmeril v cestno kolesarstvo. Kot prvemu Slovencu mu je uspelo osvojiti etapo in [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]]. Na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijskih igrah v Tokiu]] je leta 2021 v kronometru osvojil zlato kolajno. Leta 2020 je kot prvi Slovenec dobil kolesarski [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]], belgijsko dirko [[Liège–Bastogne–Liège]], eno izmed petih najprestižnejših, najdaljših, najstarejših in najzahtevnejših enodnevnih klasik na svetu. Kot edini kolesar v zgodovini je zmagal na najmanj šestih od sedmih največjih enotedenskih etapnih dirk; [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Kataloniji]], [[Dirka po Baskiji]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]]. Da kot prvi kolesar v zgodovini osvoji sedmerček, mu v zbirki tako manjka le še [[Dirka po Švici]]. Dobil je [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] (2015, 2018). In je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2016) in v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2020). Med leti 2019 in 2021 je kot kolesar na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] kraljeval skupno 75 tednov, kar ga je dolgo uvrščalo na prvo mesto večne lestvice, a ga je leta 2022 presegel rojak [[Tadej Pogačar]]. == Kariera == === Smučarski skoki === Roglič je bil član kluba SSK Kisovec. Na [[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnih mladinskih prvenstvih]] je na ekipnih tekmah osvojil zlato medaljo leta 2007 v [[Trbiž]]u in srebrno leta 2006 v [[Kranj]]u. V [[kontinentalni pokal v smučarskih skokih|kontinentalnem pokalu]] je dosegel dve zmagi, 7. januarja 2006 v [[Planica|Planici]] in 10. februarja 2007 v [[Westby]]ju, ob tem ima še eno drugo in dve tretji mesti. V sezoni 2006/07 je zasedel osmo mesto v skupnem seštevku kontinentalnega pokala. Nikoli sicer ni nastopil na kakšni tekmi svetovnega pokala. Njegov osebni rekord je pri 185 metrih, ki ga je dosegel v Planici. 16. januarja 2011 je nastopil na svoji zadnji mednarodni tekmi (FIS) v poljskem Szczyrku. Poleti 2012 je uradno končal kariero smučarskega skakalca in se začel ukvarjati s kolesarstvom. == Kolesarstvo == ===Adria Mobil (2013–2015)=== Roglič je leta 2012 prestopil v kolesarstvo, saj je doumel, da v skokih nima možnosti za res vrhunske rezultate. Takoj po koncu skakalne kariere je sicer za kratek čas začel nastopati za UCI kontinentalno ekipo Radenska, kjer ga je treniral nekdanji kolesar [[Andrej Hauptman]] in takoj opazil velik potencial in njegovo surovo moč ter mu pomagal pri piljenju kolesarske tehnike. Pri svojih 22 letih je Roglič odšel na testiranje, kjer so ugotovili, da dosega podobno odlične rezultate kot takratna najboljša kolesarja [[Chris Froome]] in [[Egan Bernal]]. Pri kolesarstvu je dobro izkoristil in unovčil svoje skakalne veščine, kot so stabilnost, ravnotežje, mehkoba pri padcih in akrobatske spretnosti. Kmalu je prestopil v prvo plačano ekipo, kontinentalni Adria Mobil, za katero je vozil med letoma 2013 do 2015. Ž̈e prvo leto je nastopil na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in osvojil 15. mesto. Leta 2014 je zmagal prvo profesionalno zmago, dobil je 2. etapo Dirke po Azerbajdžanu. Leto kasneje je osvojil [[Dirka po Azerbajdžanu|Dirko po Azerbajdžanu]] in [[Dirka po Sloveniji|Dirko po Sloveniji]] ter osvojil drugo mesto na [[Dirka po Hrvaški|Dirki po Hrvaški]]. ===Jumbo–Visma (2016–2023)=== ====2016==== Leta 2016 je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo za takratno nizozemsko ekipo LottoNL–Jumbo, ki se je tri leta kasneje preimenovala. Istega leta dosegel etapno zmago na [[Giro d'Italia|Dirki po Italiji]], ko je zmagal kronometer v 9. etapi in prvič opozoril nase. Kasneje tistega leta je dosegel deseto mesto na olimpijskem kronometru v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]]. Postal je tudi državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]. ====2017==== Leta 2017 je kot prvi Slovenec uspel zmagati na kakšni izmed etap [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], dobil je kraljevsko 17. etapo, čez sloviti Col du Galibier in dosegel dovolj točk, da je bil skupno drugi v razvrstitvi gorskih ciljev. Osvojil tudi dirko evropske UCI turneje [[Dirka po Algarveju|Po Algarveju]] in dve etapi na Dirki po Baskiji, dirki Svetovne serije. Na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 2017|Svetovnem prvenstvu 2017]] v [[Bergen|Bergnu]] je osvojil srebro v kronometru. ====2018==== Leta 2018 je Roglič pokazal da je specialist za etapne dirke. Zaradi odličnih voženj na kronometrih in gorskih etapah je osvojil pomembni etapni [[Dirka po Baskiji|dirki po Baskiji]] in [[Dirka po Romandiji|po Romandiji]], kjer je premagoval najboljše na svetu. Zmagal je še na domači [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirki po Sloveniji]], kjer je osvojil dve etapni zmagi. Na [[Tour de France 2018|Dirki po Franciji]] je prvič pokazal, da se lahko bori za najvišja mesta tudi na Grand tourih, kjer je konstantno držal tempo z najboljšimi. Po vratolomnem spustu je osvojil kraljevsko 19. etapo in skočil na stopničke. Prvi top 3 rezultat na Grand touru mu je na kronometru v 20. etapi za manj kot minuto izmaknil veteran [[Chris Froome]]. S skupnim 4. mestom je postavil najboljši Slovenski rezultat v zgodovini. Septembra je bil tudi skupno 3. na Dirki po Britaniji. ====2019==== Že na začetku sezone je pokazal izjemno pripravljenost, saj je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal že v uvodnem kronometru in oblekel majico vodilnega. Svojo premoč je potrdil še v gorski etapi, kjer je z napadom na zadnjem vzponu strl tekmece in si dokončno zagotovil skupno zmago, s čimer je napovedal izjemno sezono. Sledil je nastop na eni najprestižnejših enotedenskih dirk, [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], kjer je znova dokazal svojo vsestranskost. V napetem razpletu je v zaključnem kronometru zadnje etape za zgolj eno sekundo premagal Adama Yatesa, kar velja za najmanjšo razliko v zgodovini dirke, ter osvojil skupno zmago. Nadaljeval je na [[Dirka po Romandiji|Dirki po Romandiji]], kjer je dominiral skozi celoten teden – zmagal je kar tri od šestih etap, poleg tega pa bil še enkrat drugi in enkrat tretji. Poleg skupne zmage je osvojil tudi majico za najboljšega po točkah, s čimer je še utrdil status enega najbolj popolnih kolesarjev tistega obdobja. Na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]] je nastopil kot eden glavnih favoritov za skupno zmago in pričakovanja je upravičil že na samem začetku, ko je zmagal na uvodnem prologu in oblekel prestižno [[Rožnata majica|rožnato majico]]. Kot prvi Slovenec v zgodovini jo je nosil kar pet dni, kar je bil velik mejnik za slovensko kolesarstvo. V 5. etapi jo je sicer izgubil zaradi velike prednosti ubežnikov, vendar je ostal povsem v igri za skupno zmago. Ponovno je zablestel v 9. etapi, zahtevnem kronometru, kjer je še enkrat dokazal svojo premoč v vožnji na čas. Vendar pa se je v zadnjem tednu dirke srečal z velikimi težavami – hud padec mu je pobral precej moči, dodatno pa so ga prizadele še prebavne težave, zaradi katerih v ključnih gorskih etapah ni mogel slediti najboljšim. Kljub temu je pokazal izjemno borbenost in vztrajnost, se ni predal ter dirko končal na skupnem 3. mestu, kar je glede na vse okoliščine še toliko večji dosežek in dokaz njegove trdoživosti. Vrhunec sezone je prišel na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]], kjer pa se zanj ni začelo idealno. Že v prvi etapi, ekipnem kronometru, je v mokrem ovinku padel skupaj z ekipo in izgubil precej časa v skupnem seštevku. Kljub temu ni obupal in je že v drugi etapi z odličnim tretjim mestom nadoknadil velik del izgubljenega časa ter skočil na skupno 6. mesto. V zahtevni gorski 5. etapi je znova pokazal svojo moč v klancih in se povzpel na drugo mesto, le še 14 sekund za vodilnim [[Miguel Angel Lopez|Lopezom]], razliko pa je še dodatno zmanjšal po sedmi etapi. Čeprav je v deveti etapi ponovno padel, je uspel ohraniti stik z najboljšimi in etapo končati na odličnem tretjem mestu, kar je bil jasen znak njegove izjemne vzdržljivosti. Ključni trenutek dirke je prišel v 10. etapi, ko je v kronometru deklasiral konkurenco in si privozil kar dve minuti prednosti, s čimer je gladko prevzel [[Rdeča majica|rdečo majico]] vodilnega. Prednost je še povečal na brutalno strmem vzponu na Los Machucos, kjer sta skupaj z rojakom [[Tadej Pogačar|Tadejem Pogačarjem]] uprizorila eno najbolj dominantnih predstav na dirki. Do konca dirke je zrelo in taktično branil vodstvo, edini resni zaplet pa se je zgodil v 19. etapi, ko je bil udeležen v množičnem padcu in je ekipa [[Movistar]] najprej pospešila, nato pa le počakala. Na koncu je slavil prepričljivo zmago z več kot dvema minutama prednosti ter osvojil še majico za najboljšega po točkah, s čimer je postal prvi slovenski zmagovalec dirke [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] v zgodovini. Sezono je zaključil v izjemnem slogu na jesenskih enodnevnih klasikah, kjer je dokazal, da ni le etapni specialist, ampak tudi odličen na enodnevnih dirkah. Oktobra je zmagal na prestižnih italijanskih dirkah [[Dirka po Emiliji|Giro dell’Emilia]] in [[Tri doline Vareseja|Tre Valli Varesine]], kjer je s silovitimi napadi na zaključnih vzponih strl konkurenco. S tem je še dodatno potrdil svojo vsestranskost in sposobnost zmagovanja na različnih tipih dirk. Na koncu sezone je končal na prvem mestu [[UCI lestvica|UCI lestvic]], kar je bila krona ene najuspešnejših sezon v njegovi karieri in hkrati ena najboljših sezon kateregakoli slovenskega kolesarja. ====2020==== [[Slika:TOU00111 roglic (50368734338).jpg|sličica|165px|Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] (2020)]] Zaradi korone je sezono začel na državnem prvenstvu, na cestni dirki v zaključku premagal [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]], tapa mu je vrnil, ko ga je za 8 sekund premagal na kronometru. Potem je nastopil na manjši etapni dirki [[Tour de l'Ain]], kjer je brez večjih težav zmagal. Potem je nastopil na [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Kriteriju po Dofineji]], kjer je zmagal 2. etapo in vodil v skupnem seštevku, a je kasneje v 4. etapi padel in bil prisiljen odstopiti. Na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je startal kot eden izmed glavnih favoritov za skupno razvrstitev, saj je prišel v odlični formi in z močno ekipo. Kljub visokim pričakovanjem pa ga sreča znova ni spremljala, saj je že v 2. etapi padel, vendar je pokazal trdoživost in izkušnje, saj ob padcu ni izgubil časa in je ostal v igri za skupno zmago. Že v 4. etapi je odgovoril na najboljši možen način, ko je v zahtevnem sprintu v klanec premagal konkurenco in dosegel svojo tretjo etapno zmago na Dirki po Franciji, s čimer je dodatno potrdil svojo odlično pripravljenost. Ključni trenutek je prišel 6. septembra 2020, ko je v 9. etapi na zahtevni gorski trasi na zadnjem klancu napadel skupaj z najmočnejšimi favoriti ter v ciljnem sprintu zasedel drugo mesto za Tadejem Pogačarjem, vendar ob tem kot prvi Slovenec v zgodovini oblekel prestižno [[Rumena majica|rumeno majico]] vodilnega. Od tega trenutka dalje je prevzel popoln nadzor nad dirko in skupaj z ekipo uspešno odbijal vse napade tekmecev, pri čemer je izstopal predvsem na gorskih etapah, kjer je deloval izjemno suvereno, ter do 19. etape ni izgubil niti sekunde prednosti. Z le še dvema etapama do koca so vsi napovedovali njegovo skupno zmago, saj je imel udobnih 57 sekund prednosti pred drugo uvrščenim Pogačarjem. Vendar pa je 20. etapa, zelo zahteven posamični gorski kronometer na [[La Planche des Belles Filles]], prinesla enega največjih preobratov v zgodovini dirke, saj je Pogačar z izjemno vožnjo, ki velja za eno najboljših predstav vseh časov, nadoknadil zaostanek in Rogliču odvzel skoraj dve minuti. Tako so se sanje o skupni zmagi za Rogliča tik pred ciljem razblinile, zmagovalec Dirke po Franciji pa je postal v rojak Tadej Pogačar, medtem ko je Roglič kljub razočaranju osvojil drugo mesto in dokazal, da sodi med najboljše kolesarje svoje generacije. Po tem je nastopil še na [[Svetovno prvenstvo v kolesarstvu|svetovnem prvenstvu]] v Imoli, kjer je končal kot 6. Kot prvi Slovenec v zgodovini je zmagal katerega izmed petih prestižnih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], belgijsko enodnevno spomladansko klasiko [[Liège–Bastogne–Liège]]. Skupinica 5 favoritov z kar tremi Slovenci se odcepila od glavnine in se v sprintu pomerila za zmago. Roglič je v zadnjih metrih prehitel francoza Juliana Alaphilippa, ki je prehitro začel proslavljat. Alaphilippe je bil kasneje zaradi nepravilnega sprinta kaznovan z 5. mestom. Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] nastopil kot branilec naslova in dobil uvodno etapo na vzponu na Alto de Arrate. Na dežni 6. etapi je izgubil vodstvo proti [[Richard Carapaz|Richardu Carapazu]] zaradi težav z dežnim jopičem in padel na 4. skupno mesto. Vrnil se je z zmago na strm Alto de Moncavillo v 8. etapi, kjer je v zaključku ugnal Carapaza in se povzpel na 2. mesto v skupnem seštevku, le še 13 sekund zadaj. Na 10. etapi je zmagal v ciljnem sprintu navkreber in se po časovnih bonifikacijah izenačil s Carapazom, nato pa zaradi boljših uvrstitev prevzel rdečo majico. Po protestu kolesarjev glede časovnih razlik in težki 12. etapi na Angliru, kjer je izgubil čas, je vodstvo za 10 sekund znova prevzel Carapaz. Po dnevu počitka je Roglič zmagal na kronometru na klancu Mirador de Ézaro in pridobil 49 sekund ter ponovno oblekel rdečo majico. Do zadnje gorske etape si je privozil 45 sekund prednosti, a je v napeti predzadnji etapi Carapaz zbežal. Riglič je s pomočjo moštvenega kolega Seppa Kussa je Roglič izgubil le 21 sekund. V zadnji etapi je zanesljivo ubranil vodstvo in osvojil skupno zmago ter postal prvi po Robertu Herasu, ki mu je uspelo ubraniti naslov na Vuelti. Poleg skupne zmage je Roglič drugo leto zapored osvojil tudi točkovno razvrstitev, s čimer je potrdil svojo vsestranskost in dominanco na dirki. ====2021==== sezono je začel na etapni dirki [[Pariz–Nica]]. Slavil je že na 4. etapi, kjer je tekmecem pobegnil v zadnjih kilometrih, ter na 6. etapi, kjer je v taktično zahtevnem zaključku ponovno pokazal svojo eksplozivnost. Svojo jubilejno 50. karierno zmago je dosegel v 7. etapi, kjer je na trasi z več krajšimi, a strmimi vzponi napadel v zaključku. S temi zmagami si je utrdil skupno vodstvo in deloval kot prepričljivo najmočnejši kolesar na dirki. V zadnji etapi, ki je potekala po zahtevni trasi okoli [[Nica|Nice]], pa je imel veliko smole – v enem izmed spustov je padel, nato pa še večkrat zaostal zaradi tehničnih težav in napadov tekmecev. Kljub izjemnemu boju in več poskusom, da bi ujel vodilne, je izgubil skupno zmago tik pred koncem, kar je bil eden najbolj dramatičnih razpletov v zgodovini dirke. Že kmalu zatem je na dirki [[Dirka po Baskiji]] znova pokazal svojo vrhunsko formo. Zmagal je že v 1. etapi, kjer je v eksplozivnem zaključku na kratkem, a zelo strmem vzponu ugnal vse tekmece in oblekel majico vodilnega. V nadaljevanju dirke je vozil izjemno konstantno, nadzoroval napade tekmecev v razgibanem baskovskem terenu ter se odlično znašel tudi na tehnično zahtevnih spustih. Na odločilni zadnji etapi, eni najtežjih z več zaporednimi strmimi klanci, je z agresivno vožnjo in napadom na enem izmed zadnjih vzponov dokončno strl konkurenco ter si zagotovil skupno zmago. Ob tem je osvojil tudi pikčasto majico za najboljšega hribolazca ter zeleno majico za najboljšega po točkah, kar je pomenilo popolno dominacijo na dirki. Nastopil je še na [[Ardenske klasike|Ardenskih klasikah]], kjer je bil 2. na [[Valonska puščica|Valonski puščici]] in 13 na [[Liège–Bastogne–Liège|LBL]]. Roglič je na Dirko po Franciji zaradi izjemne sezone prišel kot eden glavnih favoritov za skupno zmago. Po veliki neumnosti navijača je brez večjih poškodb padel že v 1. etapi, v 3. etapi pa je bil udeležen v množičnem padcu v zaključku, kjer je utrpel hujše poškodbe in izgubil precej časa. Kljub temu je naslednji dan startal, vendar je imel velike težave z bolečinami in ni mogel slediti. Nekaj upanja je vlil dober kronometer v 5. etapi, ki pa ni bil dovolj. Njegova ekipa ga je poskušala zaščititi in mu pomagati preživeti zahtevne etape, vendar se mu stanje ni izboljšalo. Pred začetkom 9. etape se je odločil za odstop z dirke. Tako se je njegov nastop končal precej zgodaj, kar je bilo razočaranje glede na visoka pričakovanja. Po Touru je na [[Poletne olimpijske igre 2020|olimpijske igre v Tokio]] prišel kot eden favoritov za odličja. Po nekoliko zadržani cestni dirki, kjer ni posegel v boj za vrh, je vse upe usmeril v kronometer. Na zahtevni, razgibani trasi z vzponi je prikazal izjemno vožnjo in za več kot minuto premagal vso konkurenco. Osvojil je zlato medaljo in Sloveniji priboril enega največjih uspehov v kolesarstvu. Primož Roglič je na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]] zmagal kronometer že v 1. etapi, kjer si je z izjemno vožnjo na tehnično zahtevni trasi priboril pomembno prednost pred glavnimi tekmeci in oblekel rdečo majico. V 3. etapi je po zelo razgibani in vetrovni trasi z uspešnim begom izgubil vodstvo, saj glavnina ni uspela pravočasno ujeti ubežnikov. To je po 2. mestu v razgibani 6. etapi, kjer je v strmem zaključku skoraj ujel [[Magnus Cort|Magnusa Corta]], znova prevzel, a ga kmalu zatem na podoben način v 10. etapi ponovno izgubil. V 11. etapi je na izjemno strmem ciljnem vzponu, kjer so nakloni presegali 15 %, v eksplozivnem sprintu ugnal domačina [[Enric Mas|Enrica Masa]] ter si priboril pomembne bonifikacijske sekunde in dodatno samozavest. V deževni 17. etapi, eni najtežjih na dirki z več dolgimi in zahtevnimi vzponi, je kot edini uspel slediti silovitemu napadu [[Egan Bernal|Egana Bernala]] že 60 km pred ciljem. Nato se ga je 8 km pred ciljem z odločilnim pospeškom na zadnjem vzponu [[Jezeri Covadonga|Lagosu de Covadongi]] otresel in v solo vožnji do cilja slavil eno najbolj impresivnih zmag svoje kariere. Z zmago na zaključnem kronometru, kjer je na zahtevni progi še dodatno povečal razliko do tekmecev in pokazal popolno prevlado v vožnji na čas, si je zagotovil skupno zmago z več kot štirimi minutami naskoka. Tako je Roglič osvojil Dirko po Španiji že tretjič zapored ter potrdil popolno dominacijo na španski tritedenski dirki. Končal je kot 2. v točkovni razvrstitvi. Na koncu sezone je osvojil dve jesenski klasiki, [[Milano–Torino]] (najstarejša dirka na svetu) in še drugič v svoji karieri [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]]. Na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]] je končal tim pod zmagovalnim odrom na 4. mestu. ====2022==== Sezono 2022 je spet začel na dirki [[Pariz–Nica]], kjer je že kmalu pokazal odlično formo in nadzoroval potek dirke na razgibanih etapah. Ključen trenutek je prišel v 7. etapi, ko je na zahtevnem gorskem zaključku napadel, se otresel tekmecev in zmagal z manjšo prednostjo. V zadnji etapi, ki je tradicionalno zelo kaotična zaradi številnih kratkih vzponov okoli [[Nica|Nice]], je moral preživeti več napadov tekmecev, imel je tudi manjši zdrs, a je s pomočjo ekipe na koncu ubranil skupno zmago. Na dirki Kriteriju po Dofineji sta bila z moštvenim kolegom [[Jonas Vingegaard|Jonasom Vingegaardom]] razred zase, saj sta na ključnih gorskih etapah narekovala tempo in lomila konkurenco. Roglič je posebej izstopal na etapah z dolgimi vzponi, kjer je z napadi v zaključkih ustvarjal razlike, medtem ko je ekipa taktično nadzorovala dirko. V skupnem seštevku je na koncu ugnal tudi Vingegaarda, kar je pokazalo njegovo vrhunsko pripravljenost tik pred Tourom. Na Touru 2022 je v 5. etapi, tlakovani etapi s številnimi znamenitimi sektorji granitnih kock, zaradi bale grdo padel in si poškodoval ramo, kar je močno vplivalo na njegovo nadaljevanje. Kljub bolečinam je nadaljeval dirko in odigral ključno vlogo kot pomočnik Vingegaardu, predvsem v [[11. etapa Dirke po Franciji 2022|11. etapi]] v Alpah, kjer je z agresivnimi napadi in visokim tempom pomagal izčrpati [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]]. Ta etapa je bila prelomna, saj je Vingegaard takrat prevzel vodstvo, Roglič pa je kljub poškodbam pomembno prispeval k ekipni taktiki. Zaradi vedno hujših bolečin je pred startom 15. etape odstopil. Čez mesec dni je na Dirki po Španiji 2022 začel zelo obetavno, saj je njegova ekipa slavila na ekipnem kronometru in si takoj priborila dobro izhodišče. Roglič je v 4. etapi z izjemnim pospeškom v zaključnem klancu premagal tekmece in nakazal boj za skupno zmago, eno etapo pa je nosil tudi rdečo majico vodilnega. V nadaljevanju dirke pa je na zahtevnih gorskih etapah proti Remcu Evenepoelu izgubil skoraj dve minuti, predvsem zaradi močnega ritma Belgijca na vzponih. Proti koncu dirke je začel na najtežjih klancih dirke razliko hitro zmanjševati z napadi na strmih zaključkih in pobiranjem bonifikacijskih sekund, ter se znova približal vrhu skupnega seštevka. Zdelo se je, da bi lahko z odločnimi napadi v zadnjem tednu celo ogrozil skupno zmago, saj je kazal vedno boljšo formo. Vendar je v 16. etapi, kjer je spet zbežal, v kaotičnem sprintu v zaključku ravninske etape, padel pri visoki hitrosti in utrpel nove poškodbe. Zaradi posledic padca je moral kmalu zatem odstopiti, kar je pomenilo še en boleč zaključek Grand Toura v tej sezoni. ====2023==== [[Slika:Roglic receives trophy from Mattarella 1.jpg|sličica|200px|Roglič ob zmagi na [[Dirka po Italiji|Giru]] (2023), ko mu je trofejo podelil italijanski predsednik [[Sergio Mattarella]]]] Leta 2023 je Roglič po večmesečni odsotnosti takoj pokazal vrhunsko formo. Na dirki Tirreno–Adriatico je popolnoma dominiral. Začel je z solidnim kronometrom. Nato je dobil še tri zaporedne etape, kjer je v sprintih premagal konkurenco. Na koncu je poleg skupne zmage osvojil tudi majico za najboljšega po točkah in v gorah. Na Dirki po Kataloniji je imel izjemno napet dvoboj z Remcom Evenepoelom. Roglič je zmagal v 1. etapi in bil vodilni vse do konca. Evenepoel se je sicer časovno izenačil po zmagi v 3. etapi, a je Roglič v 5.etapi z odločilnim pospeškom v zaključku povečal prednost na 10 sekund. Evenepoel je zmagal zadnjo etapo, a je Roglič dirko vseeno dobil za 6 sekund. Pokazal je, da je, predvsem v zaključkih močnejši od Evenepoela. Na Dirki po Italiji se je začelo slabo. Po začetnem kronometru je Roglič za Evenepoelom zaostajal za 43 sekund. Nato je v zaključku 5. etape zaradi padca zaostal, a je na srečo ujel glavnino. V 8. etapi je z napadom v zaključku pridobil 14 sekund. Po  9. etapi je za Evenepoelom zaostajal 47 sekund, vendar se je razplet popolnoma obrnil, ko je Belgijec zaradi bolezni nepričakovano odstopil. Roglič je imel nato v 11. etapi še en hud padec, ki mu je povzročil dodatne težave. Odločilni dnevi so sledili v zadnjem tednu. V 16. etapi na Monte Bondone je izgubil 25 sekund proti [[Geraint Thomas|Geraintu Thomasu]] in [[João Almeida|Joãu Almeidi]] ter padel na skupno 3. mesto. V 18. in 19. etapah je z napadi prehitel  Almeido, a proti Thomasu je pridobil le 3 sekunde. Odločitev je padla gorskem kronometru na [[Svete Višarje]] (7,8 km, povprečni naklon 11,2 %). V neverjetnem špalirju slovenskih navijačev je kljub temu, da mu je veriga padla dol, odpeljal izjemno vožnjo, zmagal etapo za 40 sekund in v skupnem seštevku prevzel prednost s 14 sekundami prednosti. Naslednji dan v Rimu je kot prvi Slovenec v zgodovini postal zmagovalec Dirke po Italiji. Po dvomesečni odsotnosti se je vrnil na [[Dirka po Burgosu|Dirki po Burgosu]], kjer je znova pokazal premoč. Zmagal je dve etapi – eno z močnim napadom na zaključnem vzponu in drugo v sprintu manjše skupine – ter dirko dobil s 39 sekundami prednosti pred Aleksandrom Vlasovom. Na Dirki po Španiji je ekipa Jumbo-Visma prikazala eno najbolj dominantnih predstav v zgodovini tritedenskih dirk, saj je zasedla prva tri mesta v skupnem seštevku. Vlogo kapetana naj bi imela Vingegaard in Roglič, a jo je po veliki zmagi v 6. etapi nepričakovano prevzel [[Sepp Kuss]]. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj sta Roglič in Vingegaard tudi sama hotela zmagati. Prvo etapno zmago je Roglič dosegel v 8. etapi, ki se je končala na strmem vzponu Xorret de Catí, kjer je z eksplozivnim sprintom strl tekmece in pokazal svojo moč na kratkih, strmih klancih. Po tem je bilo v taboru čebel nekaj zmede, saj nihče ni vedel kdo je glavni kapetan. Vingegaard se je Kussu približal že na 8 sekund. Drugo zmago je osvojil v 17. etapi, ko je na slovitem Angliruju v zaključku prehitel Vingegaarda. Roglič je skozi dirko večkrat poskušal tudi z napadi na najtežjih odsekih, vendar je ekipa na koncu dala prednost skupni zmagi Kussa, zato ni šel v popoln boj za rdečo majico. Dirko je tako zaključil na skupnem 3. mestu, kar je ob dveh etapnih zmagah in izjemni ekipni dominaciji predstavljalo še en vrhunski rezultat v njegovi karieri. Po Vuelti so se vse glasneje pojavljale govorice o prestopu, ki jih je oktobra potrdil – pridružil se bo ekipi [[Red Bull Bora-Hansgrohe|Bora-Hansgrohe]]. Sezono je zaključil na italijanskih klasikah. Na Dirki po Emiliji je v zaključku strl vso konkurenco, na Tre Valli Varesine pa je v sprintu za tretje mesto bil drugi. Za konec je nastopil še na Dirki po Lombardiji, enem izmed petih kolesarskih spomenikov. Bil je med glavnimi favoriti, vendar ni mogel slediti odločilnemu napadu Pogačarja na zadnjem vzponu, nato pa je v sprintu zasledovalne skupine osvojil tretje mesto in sezono zaključil z vrhunskim rezultatom. === BORA-hansgroe (2024-) === ==== 2024 ==== Prestop v Bori se je začel klavrno, zato ga je večina ocenila kot veliko napako. Na svojem prvem nastopu za novo moštvo, na veliki enotedenski dirki [[Pariz–Nica|Paris-Nica]], je precej zaostal za pričakovanji, saj je zasedel šele skupno 10. mesto, več kot 5 minut za zmagovalcem [[Matteom Jorgensenom|Matteom Jorgensonom]].Ko se je vrnil na kolo, na še eni enotedenski dirki [[Dirka po Baskiji|Dirki po Baskiji]], je začel zelo obetavno in presenetljivo zmagal že v prvi etapi na kronometru, kljub temu, da je tik pred ciljem zgrešil ovinek. Prevzel je rumeno majico vodilnega, ki jo je obdržal vse do četrte etape, kjer se je na spustu zgodil hud skupinski padec v betonski jarek. Hudo so jo skupili vsi trije glavni favoriti; najhuje [[Jonas Vingegaard]] in [[Remco Evenepoel]], Roglič pa je bil sicer brez hujših posledic, a hudo potolčen dirke ni mogel nadaljevati in je, tako kot ostala dva glavna tekmeca, žal moral odstopil. Na tretji dirki sezone, enotedenski generalki za Tour, [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]], je kar dvakrat končal na tleh, prvič je padel v 3. etapi in končal z odrgninami, drugič pa v 5. etapi z množičnim padcem na deževni drsalnici. Kljub temu je zmagal 6.etapo, kjer se je v zaključku otresel Italijana [[Guilio Ciccone|Guilija Cicconeja]] in prevzel rumeno majico. Spet je zmagal v 7. etapi, kjer je v šprintu premagal Mattea Jorgensona in še povečal skupno prednost. Pričakovano je bilo, da bo v zadnji etapi brez težav obranil vodstvo, ampak ob pospeševanju ni mogel držati stika z drugimi favoriti in za 8 sekund komaj ubranil skupno zmago. Nato pa je prišel glavni cilj sezone, Tour de France. Roglič je dirko začel kot eden od glavnih favoritov. Dobro je dirkal in stalno bil z najboljšimi. Boril se je za stopničke in bil v dveh gorskih etapah četrti ter tretji na kronometru. Potem pa je v 12. etapi ponovno padel in se hudo potolkel. V cilj je prišel z več kot dvema minutama zaostanka za glavnino. Pred naslednjo etapo je moral še tretjič zapored na Touru odstopiti. Naslednja dirka je znova bila Vuelta, kjer je startal kot glavni favorit. Dirko je dobro odprl z kronometrom, kjer je bil najboljši med favoriti. Rdečo majico je prevzel v 4.etapi, kjer je v sprintu v klanec, v zadnjih metrih prehitel Van Eetvelta, ki je prehitro začel proslavljati. Potem pa se je v 6. etapi zgodil preobrat. [[Ben O`Connor]] je po spektakularnem napadu i dnevnega pobega v cilj prišel z kar 6 minutami in pol prednosti pred glavnino in za 5 minut prevzel rdečo majico. Zdaj je moral Roglič v preostanku dirke to prednost stopiti, O`Connor pa ni slab hribolazec.<ref>{{Navedi splet|title=Rogličevi biki predali rdečo majico drznemu O'Connorju|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/roglicevi-biki-predali-rdeco-majico-drznemu-o-connorju/718685|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=T. J. , To|last=G}}</ref>Roglič pa ga je že v 8 etapi na strmem zaključku z napadi zlomil in pobral etapno zmago ter O`Connorju odščipnil skoraj minuto prednosti. Naslednjič je v 11. etapi na koncu pobegnil z skupinico favoritov in pridobil še 37 sekund.<ref>{{Navedi splet|title=Roglič izkoristil zadnji klanec in O'Connorju odščipnil 37 sekund|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/roglic-izkoristil-zadnji-klanec-in-o-connorju-odscipnil-37-sekund/719246|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=To G. , T.|last=O}}</ref> Zdaj je zaostajal še dobre 3 minute. Veliko je ponovno pridobil v 13. etapi, kjer je na strmem zaključnem klancu strl vse favorite in proti O`Connorju pridobil skoraj 2 minuti ter spravil skupni zaostanek pod 2 minuti.<ref>{{Navedi splet|title=Juriš Rogliča, ki je za dve minuti zmanjšal zaostanek za rdečo majico|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/juris-roglica-ki-je-za-dve-minuti-zmanjsal-zaostanek-za-rdeco-majico/719467|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=To|last=G}}</ref>Še 18 sekund je pridobil v 15. etapi. Zdaj je bilo samo še okoli minuto razlike med njima. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:El presidente asiste a la llegada de la 19 Etapa de la Vuelta Ciclista a España (48727826856).jpg|sličica|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] '19]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | [[Dirka po Italiji 2016|58]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Italiji 2019|3]]''' | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2023|1]]''' | — | [[Dirka po Italiji 2025|DNF]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | [[Dirka po Franciji 2017|38]] | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2018|4]] | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2020|2]]''' | [[Dirka po Franciji 2021|DNF]] | [[Dirka po Franciji 2022|DNF]] | — | [[Dirka po Franciji 2024|DNF]] | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Franciji 2025|8]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | — | — | — | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|1]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2020|1]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2021|1]]''' | [[Dirka po Španiji 2022|DNF]] | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2023|3]]''' | style="background:red;" |'''[[Dirka po Španiji 2024|1]]''' | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | 15 | style="background:yellow;" |'''1''' | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | 52 | style="background:#ddf;" |4 | 29 | style="background:dodgerblue;" |'''1''' |style="background:#ddf;" |4 | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — |style="background:#ddf;" |5 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | 44 | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=3|NH | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:yellow;"|'''1''' | — | style="background:yellow;"|'''1''' | style="background:#ddf;" |8 | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |'''3''' | style="background:yellow;"|'''1''' | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | — | — | — | DNF | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Dirka po Švici]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | 67 | — | — | — | — | 17 | — | — | — | 37 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | 13 | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"| {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | 40 | 17 | style="background:#ddf;" |7 | — | style="background:#ddf;" |4 | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | 22 | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=185px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2013 ! style="border-top-width:6px"|2014 ! style="border-top-width:6px"|2015 ! style="border-top-width:6px"|2016 ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | 74 | 35 | 48 | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | 66 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | 69 | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | style="background:#C0C0C0;" |'''2''' | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | — | — | 21 | DNF | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | 22 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | DNF | 5 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | — | — | 22 | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="color:#ccc;"|NR | 13 | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | [[Dirka po Sloveniji 2013|15]] | [[Dirka po Sloveniji 2014|25]] | bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2015|'''1''']] | — | — | bgcolor=#E8F48C|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''1''']] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo | 26 | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | 28 | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH | — | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |10 | style="background:gold;" |'''1''' | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | 121 | 34 | DNF | style="background:#ddf;"|6 | 48 | — | — | 64 | 11 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | 24 | style="background:silver;" |'''2''' | — | 12 | — | — | — | — | 12 | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:#ddf;"|10 | style="background:#ddf;"|4 | style="background:#ddf;"|7 | style="background:#ddf;"|5 | style="background:#ddf;"|5 | — | style="background:#ddf;"|4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | — | — | — | |} == Odlikovanja == Leta 2022 je v predsedniški palači prejel odlikovanje [[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]] za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem, ki mu ga je podelil predsednik republike [[Borut Pahor]].<ref>{{navedi splet | title =Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Profesionalne zmage (91) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=135px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2014 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu | 2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2015 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|AZE}} Dirka po Azerbajdžanu | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|AZE}} '''Dirka po Azerbajdžanu''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2015|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|CHN}} [[Dirka okoli jezera Činghaj]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI Asia Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2016 | align=center style="border-top-width:6px"|7. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | style="border-top-width:6px"|9. etapa (ITT) | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style="border-top-width:6px"|2017 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | style="border-top-width:6px"|'''Skupno''' | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left|{{flagicon|NED}} Ster ZLM Toer | 1. etapa (prolog) | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2017|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2018 | align=center style="border-top-width:6px"|15. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|18. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] | align=center|4. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa (ITT) | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2018|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2018|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2019 | align=center style="border-top-width:6px"|23. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|6. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|&nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|31. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2019|Dirka po Italiji]] | 9. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 10. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Tri doline Vareseja | Enodnevna | align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=12 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|36. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain | 2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|FRA}} Tour de l'Ain | 3l etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''Tour de l'Ain''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|47. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2020|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|48. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Baskiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|JPN}} [[Poletne olimpijske igre 2020|Tokio: olimpijski nastop v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Olimpijske igre |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 11. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]] | 21. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2021|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=5 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|61. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | style="border-top-width:6px"|7. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|64. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2022|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=15 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|66. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | 3. etapa (ITT) | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | 5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Burgos''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2023|Dirka po Španiji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} Dirka po Emiliji | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|81. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | style="border-top-width:6px"|1. etapa (ITT) | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Španiji 2024|Dirka po Španiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} == Oglaševanje == S partnerko Loro Klinc sta leta 2021 postala zaščitni obraz [[Nova kreditna banka Maribor| Nova KBM]], ki je ob prevzemu [[Abanka|Abanke]] doživela posodobitev blagovne znamke.<ref>{{Navedi splet|title=Ko stranke pomagajo pri prenovi blagovne znamke|url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/ko-stranke-pomagajo-pri-prenovi-blagovne-znamke|website=www.marketingmagazin.si|accessdate=2021-05-18|language=sl|date=april 2021}}</ref> == Dobrodelnost == Je vodja dobrodelne fundacije Primoža Rogliča, skrbi za organiziranje dobrodelnih dogodkov. Najbolj poznana prireditev je Zlati krog s Primožem Rogličem. Prvič je bil leta 2022 v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Zlati krog s Primožem Rogličem - ptuj.si|url=https://www.ptuj.si/objava/681890|website=www.ptuj.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|last=E-občina}}</ref>, drugič 2023 prav tako v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Okoli 400 rekreativnih kolesarjev ob Rogliču od Maribora do Ptuja in nazaj|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/okoli-400-rekreativnih-kolesarjev-ob-roglicu-od-maribora-do-ptuja-in-nazaj/682470|website=rtvslo.si|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=D.|last=S}}</ref> in tretjič 2024 v Novi Gorici<ref>{{Citat|title=Dobrodelni Zlati krog s Primožem Rogličem|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/10/zlati-krog-primoz-roglic-peter-prevc-pavel-mardonovic-nova-gorica-b8f80f42-b7f0-4de7-a032-563e2569c34c.html|date=2024-10-14|accessdate=2024-10-16|language=sl|first=Andrej|last=Marušič}}</ref>. == Zasebno == Z Loro Klinc se je oktobra 2021 poročil na zasebnem obredu v Vili Vipolže v Goriških brdih.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič se je poročil|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-se-je-porocil-563756|website=siol.net|accessdate=2021-10-17|language=sl}}</ref> Zakonca imata dva sinova po imenu Lev in Aleks.<ref>{{Navedi splet|title=Primož Roglič razkril ime svojega drugega sina|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/primoz-roglic-razkril-ime-svojega-drugega-sina-600353|website=Siol.net|accessdate=2023-05-28|date=27. februar 2022}}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''21.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1.271,7 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''30.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|26.744 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{refsez}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Olimpijski prvaki v kronometru}} {{Slovenski športnik leta}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Roglič, Primož}} [[Kategorija:Trboveljčani]] [[Kategorija:Zagorjani]] [[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Športniki več športov]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 91ibx28ylxhodnmjfa71ru3jcfxyhjh 828 363713 6657581 6237894 2026-04-08T18:16:37Z A09 188929 tn 6657581 Scribunto text/plain local data = { sounds = {}, diacritics = {}, univPatterns = { { pat = "g", -- Latin Small Letter G rep = "ɡ" -- Latin Small Letter Script G }, { pat = "ᵍ", -- Modifier Letter Small G rep = "ᶢ" -- Modifier Letter Small Script G }, { pat = "l̴", -- 'l' + Combining Tilde Overlay rep = "ɫ" -- Latin Small Letter L with Middle Tilde }, { pat = "ˁ", -- Modifier Letter Reversed Glottal Stop rep = "ˤ" -- Modifier Letter Small Reversed Glottal Stop }, { pat = "’", -- Right Single Quotation Mark rep = "ʼ" -- Modifier Letter Apostrophe }, { pat = "ȷ", -- Latin Small Letter Dotless J rep = "j" -- Latin Small Letter J }, { pat = "ʇ", -- Latin Small Letter Turned T rep = "ǀ" -- Latin Letter Dental Click }, { pat = "[!ʗ]", -- Exclamation Mark / Latin Letter Stretched C rep = "ǃ" -- Latin Letter Retroflex Click }, { pat = "ǃǃ", -- Latin Letter Retroflex Click x 2 rep = "‼" -- Double Exclamation Mark }, { pat = "ʖ", -- Latin Letter Inverted Glottal Stop rep = "ǁ" -- Latin Letter Lateral Click }, }, keyPatterns = { -- These do not affect the revese look for diacritics { pat = "[͜͡ːˑ◌]", -- Tie bars, length marks, dotted circle rep = "" }, { pat = "ᵏ", -- Modifier Letter Small K rep = "k" -- Latin Small Letter K }, { pat = "ᶢ", -- Modifier Letter Small Script G rep = "ɡ" -- Latin Small Letter Script G }, { pat = "ᵑ", -- Modifier Letter Small Eng rep = "ŋ" -- Latin Small Letter Eng }, } } local rawData = { sounds = { -- PULMONIC CONSONANTS -- Nasals { name = "Voiceless bilabial nasal", symbols = { "m̥" }, }, { name = "Zveneči dvoustnični nosnik", symbols = { "m" }, audio = "Bilabial nasal.ogg" }, { name = "Zveneči zobno-ustnični nosnik", symbols = { "ɱ" }, audio = "Labiodental nasal.ogg" }, { name = "Voiced linguolabial nasal", symbols = { "n̼" }, audio = "Linguolabial nasal.ogg" }, { name = "Voiced dental nasal", symbols = { "n̪" }, }, { name = "Voiceless alveolar nasal", symbols = { "n̥" }, }, { name = "Zveneči dlesnični nasnik", symbols = { "n" }, audio = "Alveolar nasal.ogg" }, { name = "Voiced postalveolar nasal", symbols = { "n̠" }, }, { name = "Voiceless retroflex nasal", symbols = { "ɳ̊", "ɳ̥" }, }, { name = "Voiced retroflex nasal", symbols = { "ɳ" }, audio = "Retroflex nasal.ogg" }, { name = "Voiceless alveolo-palatal nasal", symbols = { "n̠̊ʲ", "ɲ̊˖", "ɲ̟̊", "ȵ̊" }, }, { name = "Voiced alveolo-palatal nasal", symbols = { "n̠ʲ", "ɲ˖", "ɲ̟", "ȵ" }, }, { name = "Voiceless palatal nasal", symbols = { "ɲ̊", "ɲ̥" }, }, { name = "Voiced palatal nasal", symbols = { "ɲ" }, audio = "Palatal nasal.ogg" }, { name = "Voiced post-palatal nasal", symbols = { "ɲ˗", "ɲ̠", "ŋ˖", "ŋ̟" }, }, { name = "Voiceless velar nasal", symbols = { "ŋ̊", "ŋ̥" }, }, { name = "Zveneči mehkonebni nosnik", symbols = { "ŋ" }, audio = "Velar nasal.ogg" }, { name = "Voiced pre-uvular nasal", symbols = { "ɴ̟", "ŋ˗", "ŋ̠" }, }, { name = "Voiced uvular nasal", symbols = { "ɴ" }, audio = "Uvular nasal.ogg" }, -- Plosives { name = "Nezveneči dvoustnični zapornik", symbols = { "p" }, audio = "Voiceless bilabial plosive.ogg" }, { name = "Zveneči dvoustnični zapornik", symbols = { "b" }, audio = "Voiced bilabial plosive.ogg" }, { name = "Voiceless labiodental plosive", symbols = { "p̪", "p͆" }, }, { name = "Voiced labiodental plosive", symbols = { "b̪" }, }, { name = "Voiceless linguolabial plosive", symbols = { "t̼" }, audio = "Voiceless linguolabial stop.ogg" }, { name = "Voiced linguolabial plosive", symbols = { "d̼" }, audio = "Voiced linguolabial stop.ogg" }, { name = "Voiceless dental plosive", symbols = { "t̪" }, audio = "Voiceless dental stop.ogg" }, { name = "Voiced dental plosive", symbols = { "d̪" }, audio = "Voiced dental stop.ogg" }, { name = "Nezveneči dlesnični zapornik", symbols = { "t" }, audio = "Voiceless alveolar plosive.ogg" }, { name = "Zveneči dlesnični zapornik", symbols = { "d" }, audio = "Voiced alveolar plosive.ogg" }, { name = "Voiceless postalveolar plosive", symbols = { "t̠" }, }, { name = "Voiced postalveolar plosive", symbols = { "d̠" }, }, { name = "Voiceless retroflex plosive", symbols = { "ʈ" }, audio = "Voiceless retroflex stop.oga" }, { name = "Voiced retroflex plosive", symbols = { "ɖ" }, audio = "Voiced retroflex stop.oga" }, { name = "Voiceless alveolo-palatal plosive", symbols = { "t̠ʲ", "c̟", "ȶ" }, }, { name = "Voiced alveolo-palatal plosive", symbols = { "d̠ʲ", "ɟ˖", "ɟ̟", "ȡ" }, }, { name = "Voiceless palatal plosive", symbols = { "c" }, audio = "Voiceless palatal plosive.ogg" }, { name = "Voiced palatal plosive", symbols = { "ɟ" }, audio = "Voiced palatal plosive.ogg" }, { name = "Voiceless post-palatal plosive", symbols = { "c̠", "k̟" }, }, { name = "Voiced post-palatal plosive", symbols = { "ɟ˗", "ɟ̠", "ɡ˖", "ɡ̟" }, }, { name = "Nezveneči mehkonebni zapornik", symbols = { "k" }, audio = "Voiceless velar plosive.ogg" }, { name = "Zveneči mehkonebni zapornik", symbols = { "ɡ" }, audio = "Voiced velar plosive 02.ogg" }, { name = "Voiceless pre-uvular plosive", symbols = { "q˖", "q̟", "k̠" }, }, { name = "Voiced pre-uvular plosive", symbols = { "ɢ̟", "ɡ˗", "ɡ̠" }, }, { name = "Voiceless uvular plosive", symbols = { "q" }, audio = "Voiceless uvular plosive.ogg" }, { name = "Voiced uvular plosive", symbols = { "ɢ" }, audio = "Voiced uvular stop.oga" }, { name = "Epiglottal plosive", symbols = { "ʡ" }, audio = "Epiglottal stop.ogg" }, { name = "Glottal stop", symbols = { "ʔ" }, audio = "Glottal stop.ogg" }, -- Affricates { name = "Voiceless bilabial affricate", symbols = { "pɸ" }, audio = "Voiceless bilabial affricate.ogg" }, { name = "Voiced bilabial affricate", symbols = { "bβ" }, }, { name = "Voiceless labiodental affricate", symbols = { "p̪f", "p͆f", "pf" }, audio = "Voiceless labiodental affricate.ogg" }, { name = "Voiced labiodental affricate", symbols = { "b̪v", "bv" }, audio = "Voiced labiodental affricate.ogg" }, { name = "Voiceless dental affricate", symbols = { "t̪s̪", "ts̪", "t̟s̟", "ts̟" }, audio = "Voiceless dental sibilant affricate.oga" }, { name = "Voiced dental affricate", symbols = { "d̪z̪", "dz̪", "d̟z̟", "dz̟" }, audio = "Voiced dental sibilant affricate.oga" }, { name = "Voiceless dental non-sibilant affricate", symbols = { "t̪θ", "t̟θ", "tθ" }, audio = "Voiceless dental non-sibilant affricate.oga" }, { name = "Voiced dental non-sibilant affricate", symbols = { "d̪ð", "d̟ð", "dð" }, audio = "Voiced dental non-sibilant affricate.oga" }, { name = "Nezveneči dlesnični zlitnik", symbols = { "ts", "ʦ" }, audio = "Voiceless alveolar sibilant affricate.oga" }, { name = "Zveneči dlesnični zlitnik", symbols = { "dz", "ʣ" }, audio = "Voiced alveolar sibilant affricate.oga" }, { name = "Voiceless apico-alveolar affricate", symbols = { "t̺s̺", "ts̺", "t̠s̠", "ts̠" }, }, { name = "Voiced apico-alveolar affricate", symbols = { "d̺z̺", "dz̺", "d̠z̠", "dz̠" }, }, { name = "Voiceless alveolar non-sibilant affricate", symbols = { "tɹ̝̊", "tɹ̥", "tθ̠", "tθ͇" }, }, { name = "Voiced alveolar non-sibilant affricate", symbols = { "dɹ̝", "dɹ", "dð̠", "dð͇" }, }, { name = "Nezveneči zadlesnični zlitnik", symbols = { "t̠ʃ", "tʃ", "ʧ" }, audio = "Voiceless palato-alveolar affricate.ogg" }, { name = "Zveneči zadlesnični zlitnik", symbols = { "d̠ʒ", "dʒ", "ʤ" }, audio = "Voiced palato-alveolar affricate.ogg" }, { name = "Voiceless postalveolar non-sibilant affricate", symbols = { "t̠ɹ̠̊˔", "tɹ̠̊˔", "tɹ̝̊˗", "t̠ɹ̝̊˗", "t̠ɹ̠̊", "tɹ̠̊" }, audio = "Voiceless postalveolar non-sibilant affricate.ogg" }, { name = "Voiced postalveolar non-sibilant affricate", symbols = { "d̠ɹ̠˔", "dɹ̠˔", "dɹ̝˗", "d̠ɹ̝˗", "d̠ɹ̠", "dɹ̠" }, audio = "Voiced postalveolar non-sibilant affricate.ogg" }, { name = "Voiceless retroflex affricate", symbols = { "ʈʂ", "tʂ" }, audio = "Voiceless retroflex affricate.ogg" }, { name = "Voiced retroflex affricate", symbols = { "ɖʐ", "dʐ" }, audio = "Voiced retroflex affricate.ogg" }, { name = "Voiceless alveolo-palatal affricate", symbols = { "tɕ", "cɕ", "ʨ" }, audio = "Voiceless alveolo-palatal affricate.ogg" }, { name = "Voiced alveolo-palatal affricate", symbols = { "dʑ", "ɟʑ", "ʥ" }, audio = "Voiced alveolo-palatal affricate.ogg" }, { name = "Voiceless palatal affricate", symbols = { "cç" }, audio = "Voiceless palatal affricate.ogg" }, { name = "Voiced palatal affricate", symbols = { "ɟʝ" }, audio = "Voiced palatal affricate.ogg" }, { name = "Voiceless post-palatal affricate", symbols = { "c̠ç˗", "cç˗", "c̠ç̠", "cç̠", "k̟x̟", "kx̟" }, }, { name = "Voiced post-palatal affricate", symbols = { "ɟ˗ʝ˗", "ɟʝ˗", "ɟ̠ʝ̠", "ɟʝ̠", "ɡ˖ɣ˖", "ɡɣ˖", "ɡ̟ɣ̟", "ɡɣ̟" }, }, { name = "Voiceless velar affricate", symbols = { "kx" }, audio = "Voiceless velar affricate.ogg" }, { name = "Voiced velar affricate", symbols = { "ɡɣ" }, audio = "Voiced velar affricate.ogg" }, { name = "Voiceless pre-uvular affricate", symbols = { "q˖χ˖", "qχ˖", "q̟χ̟", "qχ̟", "k̠x̠", "kx̠" }, }, { name = "Voiceless uvular affricate", symbols = { "qχ" }, audio = "Voiceless uvular affricate.ogg" }, { name = "Voiced uvular affricate", symbols = { "ɢʁ" }, audio = "Voiced uvular affricate.ogg" }, { name = "Voiceless pharyngeal affricate", symbols = { "ʡħ" }, }, { name = "Voiceless epiglottal affricate", symbols = { "ʡʜ" }, audio = "Voiceless epiglottal affricate.ogg" }, { name = "Voiced epiglottal affricate", symbols = { "ʡʢ" }, audio = "Voiced epiglottal affricate.ogg" }, { name = "Voiceless glottal affricate", symbols = { "ʔh" }, audio = "Voiceless glottal affricate.ogg" }, -- Fricatives { name = "Voiceless bilabial fricative", symbols = { "ɸ", "β̞̊", "β̥˕" }, audio = "Voiceless bilabial fricative.ogg" }, { name = "Voiced bilabial fricative", symbols = { "β" }, audio = "Voiced bilabial fricative.ogg" }, { name = "Nezveneči zobno-ustnični pripornik", symbols = { "f", "ʋ̥", "f̞" }, audio = "Voiceless labiodental fricative.ogg" }, { name = "Zveneči zobno-ustnični pripornik", symbols = { "v" }, audio = "Voiced labiodental fricative.ogg" }, { name = "Voiceless linguolabial fricative", symbols = { "θ̼" }, }, { name = "Voiced linguolabial fricative", symbols = { "ð̼" }, }, { name = "Voiceless dental fricative", symbols = { "θ", "θ̞" }, audio = "Voiceless dental fricative.ogg" }, { name = "Voiced dental fricative", symbols = { "ð" }, audio = "Voiced dental fricative.ogg" }, { name = "Voiceless dental sibilant fricative", symbols = { "s̪" }, }, { name = "Voiced dental sibilant fricative", symbols = { "z̪" }, }, { name = "Voiceless denti-alveolar fricative", symbols = { "s̻̪", "s̪̻", "s̻͆", "s̟" }, }, { name = "Nezveneči dlesnični pripornik", symbols = { "s" }, audio = "Voiceless alveolar sibilant.ogg" }, { name = "Zveneči dlesnični pripornik", symbols = { "z" }, audio = "Voiced alveolar sibilant.ogg" }, { name = "Voiceless apico-alveolar fricative", symbols = { "s̺" }, }, { name = "Voiced apico-alveolar fricative", symbols = { "z̺" }, }, { name = "Voiceless alveolar retracted fricative", symbols = { "s̠" }, audio = "Voiceless alveolar retracted sibilant.ogg" }, { name = "Voiced alveolar retracted fricative", symbols = { "z̠" }, }, { name = "Voiceless alveolar non-sibilant fricative", symbols = { "θ̠", "θ͇", "ɹ̝̊", "ɹ̥" }, audio = "Voiceless alveolar non-sibilant fricative.ogg" }, { name = "Voiced alveolar non-sibilant fricative", symbols = { "ð̠", "ð͇", "ɹ̝" }, audio = "Voiced alveolar non-sibilant fricative.ogg" }, { name = "Voiceless alveolar tapped fricative", symbols = { "ɾ̞̊" }, }, { name = "Voiced alveolar tapped fricative", symbols = { "ɾ̞" }, audio = "Voiced alveolar tapped fricative.ogg" }, { name = "Nezveneči zadlesnični pripornik", symbols = { "ʃ" }, audio = "Voiceless palato-alveolar sibilant.ogg" }, { name = "Zveneči zadlesnični pripornik", symbols = { "ʒ" }, audio = "Voiced palato-alveolar sibilant.ogg" }, { name = "Voiceless postalveolar non-sibilant fricative", symbols = { "ɹ̠̊˔", "ɹ̝̊˗" }, audio = "Voiceless postalveolar non-sibilant fricative.ogg" }, { name = "Voiced postalveolar non-sibilant fricative", symbols = { "ɹ̠˔", "ɹ̝˗" }, audio = "Voiced postalveolar non-sibilant fricative.ogg" }, { name = "Voiceless retroflex fricative", symbols = { "ʂ" }, audio = "Voiceless retroflex sibilant.ogg" }, { name = "Voiced retroflex fricative", symbols = { "ʐ" }, audio = "Voiced retroflex sibilant.ogg" }, { name = "Voiced retroflex non-sibilant fricative", symbols = { "ɻ̝", "ɻ˔", "ɻ̊" }, }, { name = "Voiceless alveolo-palatal fricative", symbols = { "ɕ" }, audio = "Voiceless alveolo-palatal sibilant.ogg" }, { name = "Voiced alveolo-palatal fricative", symbols = { "ʑ" }, audio = "Voiced alveolo-palatal sibilant.ogg" }, { name = "Voiceless palatal fricative", symbols = { "ç" }, audio = "Voiceless palatal fricative.ogg" }, { name = "Voiced palatal fricative", symbols = { "ʝ", "j̊" }, audio = "Voiced palatal fricative.ogg" }, { name = "Voiceless post-palatal fricative", symbols = { "ç˗", "ç̠", "x̟" }, }, { name = "Voiced post-palatal fricative", symbols = { "ʝ˗", "ʝ̠", "ɣ˖", "ɣ̟" }, }, { name = "Nezveneči mehkonebni pripornik", symbols = { "x", "ɰ̊", "x̞", "ɣ̊˕", "ɣ̞̊" }, audio = "Voiceless velar fricative.ogg" }, { name = "Zveneči mehkonebni pripornik", symbols = { "ɣ" }, audio = "Voiced velar fricative.ogg" }, { name = "Voiceless pre-uvular fricative", symbols = { "χ˖", "χ̟", "x̠" }, }, { name = "Voiced pre-uvular fricative", symbols = { "ʁ̟", "ɣ˗", "ɣ̠" }, }, { name = "Voiceless uvular fricative", symbols = { "χ" }, audio = "Voiceless uvular fricative.ogg" }, { name = "Voiced uvular fricative", symbols = { "ʁ" }, audio = "Voiced uvular fricative.ogg" }, { name = "Voiceless pharyngeal fricative", symbols = { "ħ" }, audio = "Voiceless pharyngeal fricative.ogg" }, { name = "Voiced pharyngeal fricative", symbols = { "ʕ" }, audio = "Voiced pharyngeal fricative.ogg" }, { name = "Voiceless glottal fricative", symbols = { "h" }, audio = "Voiceless glottal fricative.ogg" }, { name = "Voiced glottal fricative", symbols = { "ɦ" }, audio = "Voiced glottal fricative.ogg" }, { name = "Voiceless bidental fricative", symbols = { "h̪͆" }, }, -- Approximants { name = "Voiced bilabial approximant", symbols = { "β̞" }, audio = "Bilabial approximant.ogg" }, { name = "Zveneči zobno-ustnični drsnik", symbols = { "ʋ" }, audio = "Labiodental approximant.ogg" }, { name = "Voiced dental approximant", symbols = { "ð̞" }, audio = "Voiced dental approximant.ogg" }, { name = "Voiced alveolar approximant", symbols = { "ɹ" }, audio = "Alveolar approximant.ogg" }, { name = "Voiced postalveolar approximant", symbols = { "ɹ̠" }, audio = "Postalveolar approximant.ogg" }, { name = "Voiced retroflex approximant", symbols = { "ɻ" }, audio = "Retroflex approximant.ogg" }, { name = "Zveneči trdonebni drsnik", symbols = { "j", "ʝ˕", "ʝ̞" }, audio = "Palatal approximant.ogg" }, { name = "Voiced post-palatal approximant", symbols = { "j˗", "j̠", "ɰ̟", "ɰ˖", "ʝ˕˗", "ʝ˗˕", "ʝ̞˗", "ɣ˕˖", "ɣ˖˕", "ɣ̞˖" }, audio = "Post-palatal approximant.ogg" }, { name = "Voiced velar approximant", symbols = { "ɰ", "ɣ˕", "ɣ̞" }, audio = "Voiced velar approximant.ogg" }, { name = "Voiced uvular approximant", symbols = { "ʁ̞" }, audio = "Voiced Uvular Approximant.ogg" }, { name = "Voiced pharyngeal approximant", symbols = { "ʕ̞" }, }, { name = "Voiced epiglottal approximant", symbols = { "ʢ̞" }, }, { name = "Creaky-voiced glottal approximant", symbols = { "ʔ̞", "ʔ̰" }, }, -- Taps/flaps { name = "Voiced bilabial flap", symbols = { "ⱱ̟", "b̆" }, }, { name = "Voiced labiodental flap", symbols = { "ⱱ" }, audio = "Labiodental flap.ogg" }, { name = "Voiced linguolabial tap", symbols = { "ɾ̼" }, }, { name = "Voiced dental tap or flap", symbols = { "ɾ̪" }, article = "Dental tap", }, { name = "Voiceless alveolar tap or flap", symbols = { "ɾ̥" }, article = "Voiceless alveolar tap", }, { name = "Zveneči dlesnični tap", symbols = { "ɾ" }, article = "Zveneči dlesnični tap", audio = "Alveolar tap.ogg" }, { name = "Voiced postalveolar flap", symbols = { "ɾ̠" }, }, { name = "Voiced alveolar nasal tap or flap", symbols = { "ɾ̃", "n̆" }, article = "Alveolar nasal tap", }, { name = "Voiceless retroflex flap", symbols = { "ɽ̊" }, }, { name = "Voiced retroflex flap", symbols = { "ɽ" }, audio = "Retroflex flap.ogg" }, { name = "Voiced uvular tap or flap", symbols = { "ɢ̆", "ʀ̆" }, article = "Uvular tap and flap", }, { name = "Voiced epiglottal tap", symbols = { "ʡ̆", "ʢ̆" }, audio = "Epiglottal flap.oga" }, -- Trills { name = "Voiceless bilabial trill", symbols = { "ʙ̥" }, audio = "Voiceless bilabial trill with aspiration.ogg" }, { name = "Voiced bilabial trill", symbols = { "ʙ" }, audio = "Bilabial trill.ogg" }, { name = "Voiced linguolabial trill", symbols = { "r̼" }, audio = "Linguolabial trill.ogg" }, { name = "Voiced dental trill", symbols = { "r̪" }, }, { name = "Voiceless alveolar trill", symbols = { "r̥" }, audio = "Voiceless alveolar trill.ogg" }, { name = "Zveneči dlesnični vibrant", symbols = { "r" }, audio = "Alveolar trill.ogg" }, { name = "Voiceless alveolar fricative trill", symbols = { "r̝̊" }, }, { name = "Voiced alveolar fricative trill", symbols = { "r̝" }, audio = "Raised alveolar non-sonorant trill.ogg" }, { name = "Voiced postalveolar trill", symbols = { "r̠" }, audio = "Voiced postalveolar trill.ogg" }, { name = "Voiceless retroflex trill", symbols = { "ɽ̊r̥", "ɽr̥" }, }, { name = "Voiced retroflex trill", symbols = { "ɽr" }, audio = "Voiced retroflex trill.ogg" }, { name = "Voiceless pre-uvular fricative trill", symbols = { "ʀ̝̊˖", "ʀ̟̊˔" }, }, { name = "Voiced pre-uvular fricative trill", symbols = { "ʀ̝˖", "ʀ̟˔" }, }, { name = "Voiceless uvular trill", symbols = { "ʀ̥" }, audio = "Voiceless uvular trill.ogg" }, { name = "Voiced uvular trill", symbols = { "ʀ" }, audio = "Uvular trill.ogg" }, { name = "Voiceless uvular fricative trill", symbols = { "ʀ̝̊" }, }, { name = "Voiced uvular fricative trill", symbols = { "ʀ̝" }, }, { name = "Voiceless epiglottal trill", symbols = { "ʜ" }, audio = "Voiceless epiglottal trill.ogg" }, { name = "Voiced epiglottal trill", symbols = { "ʢ" }, audio = "Voiced epiglottal trill 2.ogg" }, -- Lateral affricates { name = "Voiceless alveolar lateral affricate", symbols = { "tɬ", "ƛ" }, audio = "Voiceless alveolar lateral affricate.ogg" }, { name = "Voiced alveolar lateral affricate", symbols = { "dɮ" }, audio = "Voiced alveolar lateral affricate.ogg" }, { name = "Voiceless retroflex lateral affricate", symbols = { "ʈɭ̊˔","ʈɭ̊" }, }, { name = "Voiced retroflex lateral affricate", symbols = { "ɖɭ˔","ɖɭ" }, }, { name = "Voiceless palatal lateral affricate", symbols = { "cʎ̝̊", "cʎ̥" }, audio = "Voiceless palatal lateral affricate.ogg" }, { name = "Voiced palatal lateral affricate", symbols = { "ɟʎ̝", "ɟʎ" }, }, { name = "Voiceless velar lateral affricate", symbols = { "kʟ̝̊", "kʟ̥" }, audio = "Voiceless velar lateral affricate.ogg" }, { name = "Voiced velar lateral affricate", symbols = { "ɡʟ̝", "ɡʟ" }, audio = "Voiced velar lateral affricate.ogg" }, -- Lateral fricatives { name = "Voiceless dental lateral fricative", symbols = { "ɬ̪" }, }, { name = "Voiced dental lateral fricative", symbols = { "ɮ̪", "ɮ͆" }, }, { name = "Voiceless alveolar lateral fricative", symbols = { "ɬ", "l̥" }, audio = "Voiceless alveolar lateral fricative.ogg" }, { name = "Voiced alveolar lateral fricative", symbols = { "ɮ" }, audio = "Voiced alveolar lateral fricative.ogg" }, { name = "Voiceless retroflex lateral fricative", symbols = { "ɭ̊˔", "ꞎ", "ɭ̊" }, audio = "Voiceless retroflex lateral fricative.ogg" }, { name = "Voiced retroflex lateral fricative", symbols = { "ɭ˔" }, }, { name = "Voiceless alveolo-palatal lateral fricative", symbols = { "ɬ̠ʲ", "ʎ̝̊˖", "ȴ̊˔", "l̠̊ʲ", "ʎ̟̊", "ȴ̊" }, }, { name = "Voiceless palatal lateral fricative", symbols = { "ʎ̝̊", "ʎ̥" }, audio = "Voiceless palatal lateral fricative.ogg" }, { name = "Voiced palatal lateral fricative", symbols = { "ʎ̝" }, }, { name = "Voiceless velar lateral fricative", symbols = { "ʟ̝̊", "ʟ̥" }, audio = "Voiceless velar lateral fricative.ogg" }, { name = "Voiced velar lateral fricative", symbols = { "ʟ̝" }, audio = "Voiced velar lateral fricative.ogg" }, -- Lateral approximants { name = "Voiced dental lateral approximant", symbols = { "l̪" }, audio = "Voiced dental lateral approximant.ogg" }, { name = "Zveneči dlesnični obstranski drsnik", symbols = { "l" }, audio = "Alveolar lateral approximant.ogg" }, { name = "Voiced postalveolar lateral approximant", symbols = { "l̠" }, audio = "Voiced postalveolar lateral approximant.ogg" }, { name = "Voiced retroflex lateral approximant", symbols = { "ɭ" }, audio = "Retroflex lateral approximant.ogg" }, { name = "Voiced alveolo-palatal lateral approximant", symbols = { "l̠ʲ", "ʎ̟", "ȴ" }, }, { name = "Voiced palatal lateral approximant", symbols = { "ʎ" }, audio = "Palatal lateral approximant.ogg" }, { name = "Voiced velar lateral approximant", symbols = { "ʟ" }, audio = "Velar lateral approximant.ogg" }, { name = "Voiced uvular lateral approximant", symbols = { "ʟ̠" }, audio = "Uvular lateral approximant.ogg" }, -- Lateral taps/flaps { name = "Voiceless alveolar lateral flap", symbols = { "ɺ̥" }, }, { name = "Voiced alveolar lateral flap", symbols = { "ɺ" }, }, { name = "Voiceless retroflex lateral flap", symbols = { "ɭ̥̆" }, }, { name = "Voiced retroflex lateral flap", symbols = { "ɭ̆" }, }, { name = "Voiced palatal lateral flap", symbols = { "ʎ̆" }, }, { name = "Voiced velar lateral tap", symbols = { "ʟ̆" }, }, -- NON-PULMONIC CONSONANTS -- Ejective stops { name = "Bilabial ejective stop", symbols = { "pʼ" }, audio = "Bilabial ejective plosive.ogg" }, { name = "Dental ejective stop", symbols = { "t̪ʼ" }, }, { name = "Alveolar ejective stop", symbols = { "tʼ" }, audio = "Alveolar ejective plosive.ogg" }, { name = "Retroflex ejective stop", symbols = { "ʈʼ" }, audio = "Retroflex ejective.ogg" }, { name = "Palatal ejective stop", symbols = { "cʼ" }, audio = "Palatal ejective.ogg" }, { name = "Velar ejective stop", symbols = { "kʼ" }, audio = "Velar ejective plosive.ogg" }, { name = "Uvular ejective stop", symbols = { "qʼ" }, audio = "Uvular ejective plosive.ogg" }, { name = "Epiglottal ejective", symbols = { "ʡʼ" }, audio = "Epiglottal ejective.ogg" }, -- Ejective affricates { name = "Dental ejective affricate", symbols = { "t̪θʼ", "t̟θʼ", "tθʼ" }, audio = "Dental ejective affricate.ogg" }, { name = "Alveolar ejective affricate", symbols = { "tsʼ" }, audio = "Alveolar ejective affricate.ogg" }, { name = "Palato-alveolar ejective affricate", symbols = { "t̠ʃʼ", "tʃʼ" }, audio = "Palato-alveolar ejective affricate.ogg" }, { name = "Retroflex ejective affricate", symbols = { "ʈʂʼ", "tʂʼ" }, audio = "Retroflex ejective affricate.ogg" }, { name = "Alveolo-palatal ejective affricate", symbols = { "t̠ɕʼ", "tɕʼ", "cɕʼ" }, }, { name = "Palatal ejective affricate", symbols = { "cçʼ" }, audio = "Palatal ejective affricate.ogg" }, { name = "Velar ejective affricate", symbols = { "kxʼ" }, audio = "Velar ejective affricate.ogg" }, { name = "Uvular ejective affricate", symbols = { "qχʼ" }, audio = "Uvular ejective affricate.ogg" }, -- Ejective fricatives { name = "Bilabial ejective fricative", symbols = { "ɸʼ" }, }, { name = "Labiodental ejective fricative", symbols = { "fʼ" }, audio = "Labiodental ejective fricative.ogg" }, { name = "Dental ejective fricative", symbols = { "θʼ" }, audio = "Dental ejective fricative.ogg" }, { name = "Alveolar ejective fricative", symbols = { "sʼ" }, audio = "Alveolar ejective fricative.ogg" }, { name = "Palato-alveolar ejective fricative", symbols = { "ʃʼ" }, audio = "Palato-alveolar ejective fricative.ogg" }, { name = "Retroflex ejective fricative", symbols = { "ʂʼ" }, audio = "Retroflex ejective fricative.ogg" }, { name = "Alveolo-palatal ejective fricative", symbols = { "ɕʼ" }, audio = "Alveolo-palatal ejective fricative.ogg" }, { name = "Palatal ejective fricative", symbols = { "çʼ" }, audio = "Palatal ejective fricative.ogg" }, { name = "Velar ejective fricative", symbols = { "xʼ" }, audio = "Velar ejective fricative.ogg" }, { name = "Uvular ejective fricative", symbols = { "χʼ" }, audio = "Uvular ejective fricative.ogg" }, -- Lateral ejective affricates { name = "Alveolar lateral ejective affricate", symbols = { "tɬʼ", "ƛʼ" }, audio = "Alveolar lateral ejective affricate.ogg" }, { name = "Palatal lateral ejective affricate", symbols = { "cʎ̝̊ʼ", "cʎ̥ʼ" }, audio = "Palatal lateral ejective affricate.ogg" }, { name = "Velar lateral ejective affricate", symbols = { "kʟ̝̊ʼ", "kʟ̥ʼ" }, audio = "Velar lateral ejective affricate.ogg" }, -- Lateral ejective fricatives { name = "Alveolar lateral ejective fricative", symbols = { "ɬʼ" }, audio = "Alveolar lateral ejective fricative.ogg" }, -- Tenuis clicks { name = "Tenuis bilabial click", symbols = { "ʘ", "kʘ" }, audio = "Clic bilabial sourd.ogg" }, { name = "Tenuis dental click", symbols = { "ǀ", "kǀ" }, audio = "Dental click.ogg" }, { name = "Tenuis alveolar click", symbols = { "ǃ", "kǃ" }, audio = "Postalveolar click.ogg" }, { name = "Tenuis palatal click", symbols = { "ǂ", "kǂ" }, audio = "Palatoalveolar click.ogg" }, { name = "Back-released velar click", symbols = { "ʞ" }, }, -- Voiced clicks { name = "Voiced bilabial click", symbols = { "ʘ̬", "ɡʘ" }, }, { name = "Voiced dental click", symbols = { "ǀ̬", "ɡǀ" }, }, { name = "Voiced alveolar click", symbols = { "ǃ̬", "ɡǃ" }, }, { name = "Tenuis retroflex click", symbols = { "‼" }, }, { name = "Voiced palatal click", symbols = { "ǂ̬", "ɡǂ" }, }, { name = "Voiced retroflex click", symbols = { "‼̬", "ɡ‼" }, }, -- Nasal clicks { name = "Bilabial nasal click", symbols = { "ʘ̃", "ŋʘ" }, }, { name = "Dental nasal click", symbols = { "ǀ̃", "ŋǀ" }, }, { name = "Alveolar nasal click", symbols = { "ǃ̃", "ŋǃ" }, audio = "Intervocalic nasal alveolar clicks.ogg" }, { name = "Palatal nasal click", symbols = { "ǂ̃", "ŋǂ" }, }, { name = "Retroflex nasal click", symbols = { "‼̃", "ŋ‼" }, }, -- Lateral clicks { name = "Tenuis alveolar lateral click", symbols = { "ǁ", "kǁ" }, audio = "Alveolar lateral click.ogg" }, { name = "Voiced alveolar lateral click", symbols = { "ǁ̬", "ɡǁ" }, }, -- Lateral nasal clicks { name = "Alveolar lateral nasal click", symbols = { "ǁ̃", "ŋǁ" }, }, -- Glottalized clicks { name = "Glottalized bilabial nasal click", symbols = { "ʘ̃ˀ", "ʘˀ", "ŋ̊ʘˀ", "ŋʘˀ" }, }, { name = "Glottalized dental nasal click", symbols = { "ǀ̃ˀ", "ǀˀ", "ŋ̊ǀˀ", "ŋǀˀ" }, }, { name = "Glottalized alveolar nasal click", symbols = { "ǃ̃ˀ", "ǃˀ", "ŋ̊ǃˀ", "ŋǃˀ" }, }, { name = "Glottalized retroflex nasal click", symbols = { "‼̃ˀ", "‼ˀ", "ŋ‼ˀ", "ŋ̊‼ˀ" }, }, { name = "Glottalized palatal nasal click", symbols = { "ǂ̃ˀ", "ǂˀ", "ŋ̊ǂˀ", "ŋǂˀ" }, }, { name = "Glottalized alveolar lateral nasal click", symbols = { "ǁ̃ˀ", "ǁˀ", "ŋ̊ǁˀ", "ŋǁˀ" }, }, -- Implosives { name = "Voiceless bilabial implosive", symbols = { "ɓ̥", "ƥ" }, }, { name = "Voiced bilabial implosive", symbols = { "ɓ" }, audio = "Voiced bilabial implosive.ogg" }, { name = "Voiceless alveolar implosive", symbols = { "ɗ̥", "ƭ" }, }, { name = "Voiced alveolar implosive", symbols = { "ɗ" }, audio = "Voiced alveolar implosive.ogg" }, { name = "Voiceless retroflex implosive", symbols = { "ᶑ̊", "ᶑ̥" }, }, { name = "Voiced retroflex implosive", symbols = { "ᶑ" }, }, { name = "Voiceless palatal implosive", symbols = { "ʄ̊", "ʄ̥", "ƈ" }, }, { name = "Voiced palatal implosive", symbols = { "ʄ" }, audio = "Voiced palatal implosive.ogg" }, { name = "Voiceless velar implosive", symbols = { "ɠ̊", "ƙ" }, }, { name = "Voiced velar implosive", symbols = { "ɠ" }, audio = "Voiced velar implosive.ogg" }, { name = "Voiceless uvular implosive", symbols = { "ʛ̥", "ʠ" }, }, { name = "Voiced uvular implosive", symbols = { "ʛ" }, audio = "Voiced uvular implosive.ogg" }, -- CO-ARTICULATED CONSONANTS -- Co-articulated nasals { name = "Voiced labial–alveolar nasal", symbols = { "nm" }, article = "Labial–coronal consonant", }, { name = "Voiced labial–velar nasal", symbols = { "ŋm" }, audio = "Labial-velar nasal stop.ogg" }, -- Co-articulated plosives { name = "Voiceless labial–alveolar plosive", symbols = { "tp" }, article = "Labial–coronal consonant", }, { name = "Voiced labial–alveolar plosive", symbols = { "db" }, article = "Labial–coronal consonant", }, { name = "Voiceless labial–velar plosive", symbols = { "kp" }, audio = "Voiceless labial-velar plosive.ogg" }, { name = "Voiced labial–velar plosive", symbols = { "ɡb" }, audio = "Voiced labial-velar plosive.ogg" }, { name = "Voiceless uvular–epiglottal plosive", symbols = { "qʡ" }, }, -- Co-articulated continuants { name = "Voiceless labial–palatal fricative", symbols = { "ɥ̊" }, }, { name = "Voiced labial–palatal approximant", symbols = { "ɥ" }, }, { name = "Voiceless labial–velar fricative", symbols = { "ʍ", "w̥", "hw" }, audio = "Voiceless labio-velar fricative.ogg" }, { name = "Voiced labial–velar approximant", symbols = { "w" }, audio = "Voiced labio-velar approximant.ogg" }, { name = "Compressed voiced labial–velar approximant", symbols = { "wᵝ", "ɰᵝ" }, article = "Voiced labial–velar approximant", }, { name = "Sj-sound", symbols = { "ɧ" }, audio = "Voiceless dorso-palatal velar fricative.ogg" }, -- Co-articulated lateral approximants { name = "Velarized dental lateral approximant", symbols = { "ɫ̪", "l̪ˠ" }, }, { name = "Velarized alveolar lateral approximant", symbols = { "ɫ", "lˠ" }, audio = "Velarized alveolar lateral approximant.ogg" }, -- Nasal approximants { name = "Nasal palatal approximant", symbols = { "j̃" }, }, { name = "Nasal labial–velar approximant", symbols = { "w̃" }, }, { name = "Voiceless nasal glottal approximant", symbols = { "h̃" }, }, -- VOWELS -- Close vowels { name = "Close front unrounded vowel", symbols = { "i" }, audio = "Close front unrounded vowel.ogg" }, { name = "Close front rounded vowel", symbols = { "y" }, audio = "Close front rounded vowel.ogg" }, { name = "Close front compressed vowel", symbols = { "y͍", "iᵝ" }, audio = "Close front rounded vowel.ogg" }, { name = "Close front protruded vowel", symbols = { "y̫", "yʷ", "iʷ" }, }, { name = "Close central unrounded vowel", symbols = { "ɨ", "ï" }, audio = "Close central unrounded vowel.ogg" }, { name = "Close central rounded vowel", symbols = { "ʉ", "ü" }, audio = "Close central rounded vowel.ogg" }, { name = "Close central protruded vowel", symbols = { "ʉ̫", "ʉʷ", "ɨʷ" }, audio = "Close central rounded vowel.ogg" }, { name = "Close central compressed vowel", symbols = { "ÿ", "ɨᵝ" }, }, { name = "Close back unrounded vowel", symbols = { "ɯ" }, audio = "Close back unrounded vowel.ogg" }, { name = "Close back rounded vowel", symbols = { "u" }, audio = "Close back rounded vowel.ogg" }, { name = "Close back protruded vowel", symbols = { "u̫", "uʷ", "ɯʷ" }, audio = "Close back rounded vowel.ogg" }, { name = "Close back compressed vowel", symbols = { "u͍", "ɯᵝ" }, audio = "Ja-U.oga" }, -- Near-close vowels { name = "Near-close near-front unrounded vowel", symbols = { "ɪ", "ɪ̟", "i̞", "e̝" }, audio = "Near-close near-front unrounded vowel.ogg" }, { name = "Near-close near-front rounded vowel", symbols = { "ʏ", "y̞", "y˕", "ø̝" }, audio = "Near-close near-front rounded vowel.ogg" }, { name = "Near-close near-front compressed vowel", symbols = { "ʏ͍", "ɪᵝ" }, audio = "Near-close near-front rounded vowel.ogg" }, { name = "Near-close near-front protruded vowel", symbols = { "ʏ̫", "ʏʷ", "ɪʷ" }, }, { name = "Near-close central unrounded vowel", symbols = { "ɪ̈", "ɨ̞", "ɘ̝" }, audio = "Near-close central unrounded vowel.ogg" }, { name = "Near-close central rounded vowel", symbols = { "ʊ̈", "ʊ̟", "ʉ̞", "ɵ̝" }, }, { name = "Near-close central protruded vowel", symbols = { "ʊ̫̈", "ʉ̫˕", "ʊ̈ʷ", "ʉ̞ʷ", "ɪ̈ʷ", "ɨ̞ʷ" }, }, { name = "Near-close central compressed vowel", symbols = { "ʏ̈", "ɨ̞ᵝ" }, }, { name = "Near-close near-back unrounded vowel", symbols = { "ɯ̞", "ɯ̽" }, audio = "Near-close near-back unrounded vowel.ogg" }, { name = "Near-close near-back rounded vowel", symbols = { "ʊ", "u̞", "o̝" }, audio = "Near-close near-back rounded vowel.ogg" }, { name = "Near-close near-back protruded vowel", symbols = { "ʊ̫", "ʊʷ", "ɯ̽ʷ", "ɤ̝̈ʷ", "u̫˕", "u̞ʷ", "ɯ̞ʷ", "ɤ̝ʷ" }, audio = "Near-close near-back rounded vowel.ogg" }, { name = "Near-close near-back compressed vowel", symbols = { "ʊ͍", "ɯ̽ᵝ", "ɯ̞̈ᵝ", "ɯ̞ᵝ" }, }, -- Close-mid vowels { name = "Close-mid front unrounded vowel", symbols = { "e" }, audio = "Close-mid front unrounded vowel.ogg" }, { name = "Close-mid front rounded vowel", symbols = { "ø" }, audio = "Close-mid front rounded vowel.ogg" }, { name = "Close-mid front compressed vowel", symbols = { "ø͍", "eᵝ" }, audio = "Close-mid front rounded vowel.ogg" }, { name = "Close-mid front protruded vowel", symbols = { "ø̫", "øʷ", "eʷ" }, }, { name = "Close-mid central unrounded vowel", symbols = { "ɘ", "ë", "ɤ̈" }, audio = "Close-mid central unrounded vowel.ogg" }, { name = "Close-mid central rounded vowel", symbols = { "ɵ", "ö" }, audio = "Close-mid central rounded vowel.ogg" }, { name = "Close-mid central protruded vowel", symbols = { "ɵ̫", "ɵʷ", "ɘʷ" }, audio = "Close-mid central rounded vowel.ogg" }, { name = "Close-mid central compressed vowel", symbols = { "ø̈", "ɘᵝ" }, }, { name = "Close-mid back unrounded vowel", symbols = { "ɤ" }, audio = "Close-mid back unrounded vowel.ogg" }, { name = "Close-mid back rounded vowel", symbols = { "o" }, audio = "Close-mid back rounded vowel.ogg" }, { name = "Close-mid back protruded vowel", symbols = { "o̫", "oʷ", "ɤʷ" }, audio = "Close-mid back rounded vowel.ogg" }, { name = "Close-mid back compressed vowel", symbols = { "o͍", "ɤᵝ" }, }, -- Mid vowels { name = "Mid front unrounded vowel", symbols = { "e̞", "ɛ̝" }, audio = "Mid front unrounded vowel.ogg" }, { name = "Mid front rounded vowel", symbols = { "ø̞", "œ̝" }, audio = "Mid front rounded vowel.ogg" }, { name = "Mid front compressed vowel", symbols = { "ø͍˕", "œ͍˔", "e̞ᵝ", "ɛ̝ᵝ" }, }, { name = "Mid front protruded vowel", symbols = { "ø̫˕", "œ̫˔", "ø̞ʷ", "œ̝ʷ", "e̞ʷ", "ɛ̝ʷ" }, }, { name = "Mid central vowel", symbols = { "ə" }, audio = "Mid-central vowel.ogg" }, { name = "Mid central unrounded vowel", symbols = { "ə̜", "ɘ̞", "ɜ̝" }, audio = "Mid-central vowel.ogg" }, { name = "Mid central rounded vowel", symbols = { "ə̹", "ɵ̞", "ɞ̝" }, audio = "Mid central rounded vowel.ogg" }, { name = "Mid back unrounded vowel", symbols = { "ɤ̞", "ʌ̝" }, }, { name = "Mid back rounded vowel", symbols = { "o̞", "ɔ̝" }, audio = "Mid back rounded vowel.ogg" }, -- Open-mid vowels { name = "Open-mid front unrounded vowel", symbols = { "ɛ" }, audio = "Open-mid front unrounded vowel.ogg" }, { name = "Open-mid front rounded vowel", symbols = { "œ" }, audio = "Open-mid front rounded vowel.ogg" }, { name = "Open-mid front compressed vowel", symbols = { "œ͍", "ɛᵝ" }, audio = "Open-mid front rounded vowel.ogg" }, { name = "Open-mid front protruded vowel", symbols = { "œ̫", "œʷ", "ɛʷ" }, }, { name = "Open-mid central unrounded vowel", symbols = { "ɜ", "ɛ̈", "ʌ̈" }, audio = "Open-mid central unrounded vowel.ogg" }, { name = "Open-mid central rounded vowel", symbols = { "ɞ" }, audio = "Open-mid central rounded vowel.ogg" }, { name = "Open-mid back unrounded vowel", symbols = { "ʌ" }, audio = "PR-open-mid back unrounded vowel2.ogg" }, { name = "Open-mid back rounded vowel", symbols = { "ɔ" }, audio = "PR-open-mid back rounded vowel.ogg" }, -- Near-open vowels { name = "Near-open front unrounded vowel", symbols = { "æ" }, audio = "Near-open front unrounded vowel.ogg" }, { name = "Near-open front rounded vowel", symbols = {"œ̞̈"}, }, { name = "Near-open central vowel", symbols = { "ɐ" }, audio = "Near-open central unrounded vowel.ogg" }, { name = "Near-open central unrounded vowel", symbols = { "ɐ̜", "ɜ̞" }, audio = "PR-near-open central unrounded vowel.ogg" }, { name = "Near-open central rounded vowel", symbols = { "ɐ̹", "ɞ̞" }, }, { name = "Zelo široki sredinski zadnji nezaokroženi samoglasnik", symbols = {"ɑ̝","ʌ̞"}, }, { name = "Zelo široki sredinski zadnji zaokroženi samoglasnik", symbols = {"ɒ̝","ɔ̞"}, }, -- Open vowels { name = "Open front unrounded vowel", symbols = { "a", "æ̞" }, audio = "PR-open front unrounded vowel.ogg" }, { name = "Open front rounded vowel", symbols = { "ɶ" }, audio = "Open front rounded vowel.ogg" }, { name = "Open central unrounded vowel", symbols = { "ä", "ɑ̈", "ɐ̞" }, audio = "Open central unrounded vowel.ogg" }, { name = "Open central rounded vowel", symbols = { "ɒ̈", "ɶ̈" }, audio = "Open central rounded vowel.ogg" }, { name = "Open back unrounded vowel", symbols = { "ɑ" }, audio = "Open back unrounded vowel.ogg" }, { name = "Open back rounded vowel", symbols = { "ɒ" }, audio = "PR-open back rounded vowel.ogg" }, { name = "R-colored vowel", symbols = { "ɚ", "ɝ", "ɹ̩", "ɻ̍" }, audio = "En-us-er.ogg" }, -- SUPRASEGMENTALS { name = "Primary stress", symbols = { "ˈ" }, article = "Stress (linguistics)", }, { name = "Secondary stress", symbols = { "ˌ" }, }, { name = "Minor (foot) group", symbols = { "|" }, article = "Prosodic unit", }, { name = "Major (intonation) group", symbols = { "‖" }, article = "Prosodic unit", }, { name = "Syllable break", symbols = { "." }, article = "Syllable", }, { name = "Linking (absence of a break)", symbols = { "‿" }, article = "Connected speech", }, -- TONES AND WORD ACCENTS { name = "Downstep", symbols = { "ꜜ" }, }, { name = "Upstep", symbols = { "ꜛ" }, }, { name = "Global rise", symbols = { "↗" }, article = "Intonation (linguistics)", }, { name = "Global fall", symbols = { "↘" }, article = "Intonation (linguistics)", }, -- EXTENDED IPA (extIPA) { name = "Bilabial percussive", symbols = { "ʬ" }, }, { name = "Bidental percussive", symbols = { "ʭ" }, }, { name = "Velopharyngeal fricative", symbols = { "ʩ" }, }, { name = "Voiceless alveolar lateral–median fricative", symbols = { "ʪ" }, article = "Lateral release (phonetics)", }, { name = "Voiced alveolar lateral–median fricative", symbols = { "ʫ" }, article = "Lateral release (phonetics)", }, { name = "Ingressive airflow", symbols = { "↓" }, article = "Ingressive sound", }, { name = "Egressive airflow", symbols = { "↑" }, article = "Egressive sound", }, { name = "Apical r", symbols = { "ɹ̺" }, article = "Pronunciation of English /r/", }, { name = "Bunched r", symbols = { "ɹ̈" }, article = "Pronunciation of English /r/", }, { name = "Sublaminal lower alveolar percussive", symbols = { "¡" }, article = "Percussive consonant", }, { name = "Percussive alveolar click", symbols = { "ǃ¡" }, }, { name = "Buccal interdental trill", symbols = { "ↀr̪͆" }, article = "Blowing a raspberry", }, -- NON-IPA { name = "Morphological boundary", symbols = { "#" }, article = "Word stem", }, { name = "Zero", symbols = { "∅" }, article = "Zero (linguistics)", }, }, diacritics = { -- DIACRITICS { name = "Voiceless", symbols = { "̥", "̊", "ḁ", "å", "ů", "ẘ", "ẙ" }, }, { name = "Voiced", symbols = { "̬" }, article = "Voice (phonetics)", }, { name = "Aspirated", symbols = { "ʰ" }, article = "Aspirated consonant", }, { name = "More rounded", symbols = { "̹", "͗", "˒" }, article = "Roundedness", }, { name = "Less rounded", symbols = { "̜", "͑", "˓", "͍" }, article = "Roundedness", }, { name = "Advanced", symbols = { "̟", "˖" }, article = "Relative articulation#Advanced and retracted", }, { name = "Retracted", symbols = { "̠", "˗" }, article = "Relative articulation#Advanced and retracted", }, { name = "Centralized", symbols = { "̈" }, article = "Relative articulation#Centralized vowels", }, { name = "Mid-centralized", symbols = { "̽" }, article = "Relative articulation#Mid-centralized vowel", }, { name = "Syllabic", symbols = { "̩", "̍" }, article = "Syllabic consonant", }, { name = "Non-syllabic", symbols = { "̯", "̑" }, article = "Semivowel", }, { name = "Rhoticity", symbols = { "˞" }, article = "R-colored vowel", audio = "En-us-er.ogg" }, { name = "Breathy voiced", symbols = { "̤", "ṳ", "ʱ" }, article = "Breathy voice", }, { name = "Creaky voiced", symbols = { "̰", "ḛ", "ḭ", "ṵ" }, article = "Creaky voice", }, { name = "Linguolabial", symbols = { "̼" }, article = "Linguolabial consonant", }, { name = "Labialized", symbols = { "ʷ", "̫" }, article = "Labialization", }, { name = "Palatalized", symbols = { "ʲ" }, article = "Palatalization (phonetics)", }, { name = "Velarized", symbols = { "ˠ" }, article = "Velarization", }, { name = "Pharyngealized", symbols = { "ˤ" }, article = "Pharyngealization", }, { name = "Velarized or pharyngealized", symbols = { "̴", "ᵯ", "ᵰ", "ᵱ", "ᵬ", "ᵮ", "ᵵ", "ᵭ", "ᵴ", "ᵶ", "ᵳ", "ᵲ" }, article = "Pharyngealization", }, { name = "Raised", symbols = { "̝", "˔" }, article = "Relative articulation#Raised and lowered", }, { name = "Lowered", symbols = { "̞", "˕" }, article = "Relative articulation#Raised and lowered", }, { name = "Advanced tongue root", symbols = { "̘" }, }, { name = "Retracted tongue root", symbols = { "̙" }, }, { name = "Dental", symbols = { "̪", "͆" }, article = "Dental consonant", }, { name = "Apical", symbols = { "̺" }, article = "Apical consonant", }, { name = "Laminal", symbols = { "̻" }, article = "Laminal consonant", }, { name = "Nasalized", symbols = { "̃", "ṽ" }, article = "Nasalization", }, { name = "Nasal vowel", symbols = { "ĩ", "ỹ", "ɨ̃", "ʉ̃", "ɯ̃", "ũ", "ɪ̃", "ʏ̃", "ʊ̃", "ẽ", "ø̃", "ɘ̃", "ɵ̃", "ɤ̃", "õ", "ə̃", "ɛ̃", "œ̃", "ɜ̃", "ɞ̃", "ʌ̃", "ɔ̃", "æ̃", "ɐ̃", "ã", "ɶ̃", "ä̃", "ɑ̃", "ɒ̃" }, }, { name = "Nasal release", symbols = { "ⁿ" }, }, { name = "Lateral release", symbols = { "ˡ" }, article = "Lateral release (phonetics)", }, { name = "No audible release", symbols = { "̚" }, }, { name = "Ejective", symbols = { "ʼ" }, article = "Ejective consonant", }, { name = "Glottalized", symbols = { "ˀ" }, article = "Glottalization", }, { name = "Labio-palatalized", symbols = { "ᶣ" }, article = "Labio-palatalization", }, -- SUPRASEGMENTALS { name = "Long", symbols = { "ː" }, article = "Length (phonetics)", }, { name = "Half-long", symbols = { "ˑ" }, article = "Length (phonetics)", }, { name = "Extra-short", symbols = { "̆" }, article = "Extra-shortness", }, -- TONES AND WORD ACCENTS { name = "Accent", symbols = { "̋", "ű", "ӳ", "ő", "́", "í", "ý", "ú", "é", "ó", "á", "̄", "ī", "ȳ", "ū", "ē", "ō", "ǣ", "ā", "̀", "ì", "ỳ", "ù", "è", "ò", "à", "̏", "ȉ", "ȕ", "ȅ", "ȍ", "ȁ" }, article = "Pitch-accent language", }, { name = "Tone", symbols = { "̌", "̂", "᷄", "᷅", "᷇", "᷆", "᷈", "᷉", "˥", "˦", "˧", "˨", "˩" }, article = "Tone (linguistics)", }, -- EXTENDED IPA (extIPA) { name = "Alveolar", symbols = { "͇" }, article = "Alveolar consonant", }, { name = "Strong articulation", symbols = { "͈", "̎" }, article = "Fortis and lenis", }, { name = "Weak articulation", symbols = { "͉", "᷂" }, article = "Fortis and lenis", }, { name = "Denasalized", symbols = { "͊" }, article = "Denasalization", }, { name = "Velopharyngeal friction", symbols = { "͌" }, article = "Velopharyngeal consonant", }, { name = "Whistled articulation", symbols = { "͎" }, article = "Whistled sibilant", }, { name = "Unaspirated", symbols = { "˭" }, article = "Tenuis consonant", }, { name = "Pre-aspiration", symbols = { "ʰp", "ʰt", "ʰʈ", "ʰc", "ʰk", "ʰq", "ʰn" }, article = "Preaspiration", }, -- NON-IPA { name = "Retroflex", symbols = { "̣", "̢" }, article = "Retroflex consonant", }, { name = "Prenasalized consonant", symbols = { "ᵐ", "ᶬ", "ⁿt", "ⁿd", "ⁿθ", "ⁿð", "ⁿs", "ⁿz", "ⁿʃ", "ⁿʒ", "ⁿɕ", "ⁿʑ", "ⁿr", "ⁿɬ", "ⁿɮ", "ⁿl", "ᶯ", "ᶮ", "ᵑ", "ᶰ" }, }, { name = "Pre-stopped consonant", symbols = { "ᵖ", "ᵇ", "ᵗ", "ᵈ", "ᶜ", "ᶡ", "ᵏ", "ᶢ", "ᴳ" }, }, } } for k, group in pairs(rawData) do for _, v in ipairs(group) do local t = { name = v.name, symbol = v.symbols[1], article = v.article or v.name, audio = v.audio or "" } for _, s in ipairs(v.symbols) do data[k][s] = t end end end return { data = data, rawData = rawData } 9vmlmk123p0nzbbtujmvtyvnge4ak1x 6657606 6657581 2026-04-08T19:17:02Z A09 188929 slo. 6657606 Scribunto text/plain local data = { sounds = {}, diacritics = {}, univPatterns = { { pat = "g", -- Latin Small Letter G rep = "ɡ" -- Latin Small Letter Script G }, { pat = "ᵍ", -- Modifier Letter Small G rep = "ᶢ" -- Modifier Letter Small Script G }, { pat = "l̴", -- 'l' + Combining Tilde Overlay rep = "ɫ" -- Latin Small Letter L with Middle Tilde }, { pat = "ˁ", -- Modifier Letter Reversed Glottal Stop rep = "ˤ" -- Modifier Letter Small Reversed Glottal Stop }, { pat = "’", -- Right Single Quotation Mark rep = "ʼ" -- Modifier Letter Apostrophe }, { pat = "ȷ", -- Latin Small Letter Dotless J rep = "j" -- Latin Small Letter J }, { pat = "ʇ", -- Latin Small Letter Turned T rep = "ǀ" -- Latin Letter Dental Click }, { pat = "[!ʗ]", -- Exclamation Mark / Latin Letter Stretched C rep = "ǃ" -- Latin Letter Retroflex Click }, { pat = "ǃǃ", -- Latin Letter Retroflex Click x 2 rep = "‼" -- Double Exclamation Mark }, { pat = "ʖ", -- Latin Letter Inverted Glottal Stop rep = "ǁ" -- Latin Letter Lateral Click }, }, keyPatterns = { -- These do not affect the revese look for diacritics { pat = "[͜͡ːˑ◌]", -- Tie bars, length marks, dotted circle rep = "" }, { pat = "ᵏ", -- Modifier Letter Small K rep = "k" -- Latin Small Letter K }, { pat = "ᶢ", -- Modifier Letter Small Script G rep = "ɡ" -- Latin Small Letter Script G }, { pat = "ᵑ", -- Modifier Letter Small Eng rep = "ŋ" -- Latin Small Letter Eng }, } } local rawData = { sounds = { -- PULMONIC CONSONANTS -- Nasals { name = "Nezveneči ustnični nosnik", symbols = { "m̥" }, }, { name = "Zveneči dvoustnični nosnik", symbols = { "m" }, audio = "Bilabial nasal.ogg" }, { name = "Zveneči zobno-ustnični nosnik", symbols = { "ɱ" }, audio = "Labiodental nasal.ogg" }, { name = "Zveneči linguolabial nosnik", symbols = { "n̼" }, audio = "Linguolabial nasal.ogg" }, { name = "Zveneči zobni nosnik", symbols = { "n̪" }, }, { name = "Nezveneči prednjejezični nosnik", symbols = { "n̥" }, }, { name = "Zveneči dlesnični nosnik", symbols = { "n" }, audio = "Alveolar nasal.ogg" }, { name = "Zveneči postalveolar nosnik", symbols = { "n̠" }, }, { name = "Nezveneči retroflex nosnik", symbols = { "ɳ̊", "ɳ̥" }, }, { name = "Zveneči retroflex nosnik", symbols = { "ɳ" }, audio = "Retroflex nasal.ogg" }, { name = "Nezveneči alveolo-palatal nosnik", symbols = { "n̠̊ʲ", "ɲ̊˖", "ɲ̟̊", "ȵ̊" }, }, { name = "Zveneči alveolo-palatal nosnik", symbols = { "n̠ʲ", "ɲ˖", "ɲ̟", "ȵ" }, }, { name = "Nezveneči nebni nosnik", symbols = { "ɲ̊", "ɲ̥" }, }, { name = "Zveneči nebni nosnik", symbols = { "ɲ" }, audio = "Palatal nasal.ogg" }, { name = "Zveneči post-palatal nosnik", symbols = { "ɲ˗", "ɲ̠", "ŋ˖", "ŋ̟" }, }, { name = "Nezveneči mehkonebni nosnik", symbols = { "ŋ̊", "ŋ̥" }, }, { name = "Zveneči mehkonebni nosnik", symbols = { "ŋ" }, audio = "Velar nasal.ogg" }, { name = "Zveneči pre-uvular nosnik", symbols = { "ɴ̟", "ŋ˗", "ŋ̠" }, }, { name = "Zveneči uvular nosnik", symbols = { "ɴ" }, audio = "Uvular nasal.ogg" }, -- Plosives { name = "Nezveneči dvoustnični zapornik", symbols = { "p" }, audio = "Voiceless bilabial plosive.ogg" }, { name = "Zveneči dvoustnični zapornik", symbols = { "b" }, audio = "Voiced bilabial plosive.ogg" }, { name = "Nezveneči zobnoustnični zapornik", symbols = { "p̪", "p͆" }, }, { name = "Zveneči zobnoustnični zapornik", symbols = { "b̪" }, }, { name = "Nezveneči linguolabial zapornik", symbols = { "t̼" }, audio = "Voiceless linguolabial stop.ogg" }, { name = "Zveneči linguolabial zapornik", symbols = { "d̼" }, audio = "Voiced linguolabial stop.ogg" }, { name = "Nezveneči zobni zapornik", symbols = { "t̪" }, audio = "Voiceless dental stop.ogg" }, { name = "Zveneči zobni zapornik", symbols = { "d̪" }, audio = "Voiced dental stop.ogg" }, { name = "Nezveneči dlesnični zapornik", symbols = { "t" }, audio = "Voiceless alveolar plosive.ogg" }, { name = "Zveneči dlesnični zapornik", symbols = { "d" }, audio = "Voiced alveolar plosive.ogg" }, { name = "Nezveneči postalveolar zapornik", symbols = { "t̠" }, }, { name = "Zveneči postalveolar zapornik", symbols = { "d̠" }, }, { name = "Nezveneči retroflex zapornik", symbols = { "ʈ" }, audio = "Voiceless retroflex stop.oga" }, { name = "Zveneči retroflex zapornik", symbols = { "ɖ" }, audio = "Voiced retroflex stop.oga" }, { name = "Nezveneči alveolo-palatal zapornik", symbols = { "t̠ʲ", "c̟", "ȶ" }, }, { name = "Zveneči alveolo-palatal zapornik", symbols = { "d̠ʲ", "ɟ˖", "ɟ̟", "ȡ" }, }, { name = "Nezveneči nebni zapornik", symbols = { "c" }, audio = "Voiceless palatal plosive.ogg" }, { name = "Zveneči nebni zapornik", symbols = { "ɟ" }, audio = "Voiced palatal plosive.ogg" }, { name = "Nezveneči zanebni zapornik", symbols = { "c̠", "k̟" }, }, { name = "Zveneči zanebni zapornik", symbols = { "ɟ˗", "ɟ̠", "ɡ˖", "ɡ̟" }, }, { name = "Nezveneči mehkonebni zapornik", symbols = { "k" }, audio = "Voiceless velar plosive.ogg" }, { name = "Zveneči mehkonebni zapornik", symbols = { "ɡ" }, audio = "Voiced velar plosive 02.ogg" }, { name = "Nezveneči pre-uvular zapornik", symbols = { "q˖", "q̟", "k̠" }, }, { name = "Zveneči pre-uvular zapornik", symbols = { "ɢ̟", "ɡ˗", "ɡ̠" }, }, { name = "Nezveneči uvular zapornik", symbols = { "q" }, audio = "Voiceless uvular plosive.ogg" }, { name = "Zveneči uvular zapornik", symbols = { "ɢ" }, audio = "Voiced uvular stop.oga" }, { name = "Epiglotisen zapornik", symbols = { "ʡ" }, audio = "Epiglottal stop.ogg" }, { name = "glottal stop", symbols = { "ʔ" }, audio = "Glottal stop.ogg" }, -- Affricates { name = "Nezveneči ustnični zlitnik", symbols = { "pɸ" }, audio = "Voiceless bilabial affricate.ogg" }, { name = "Zveneči ustnični zlitnik", symbols = { "bβ" }, }, { name = "Nezveneči zobnoustnični zlitnik", symbols = { "p̪f", "p͆f", "pf" }, audio = "Voiceless labiodental affricate.ogg" }, { name = "Zveneči zobnoustnični zlitnik", symbols = { "b̪v", "bv" }, audio = "Voiced labiodental affricate.ogg" }, { name = "Nezveneči zobni zlitnik", symbols = { "t̪s̪", "ts̪", "t̟s̟", "ts̟" }, audio = "Voiceless dental sibilant affricate.oga" }, { name = "Zveneči zobni zlitnik", symbols = { "d̪z̪", "dz̪", "d̟z̟", "dz̟" }, audio = "Voiced dental sibilant affricate.oga" }, { name = "Nezveneči zobni nesikajoč zlitnik", symbols = { "t̪θ", "t̟θ", "tθ" }, audio = "Voiceless dental non-sibilant affricate.oga" }, { name = "Zveneči zobni nesikajoč zlitnik", symbols = { "d̪ð", "d̟ð", "dð" }, audio = "Voiced dental non-sibilant affricate.oga" }, { name = "Nezveneči dlesnični zlitnik", symbols = { "ts", "ʦ" }, audio = "Voiceless alveolar sibilant affricate.oga" }, { name = "Zveneči dlesnični zlitnik", symbols = { "dz", "ʣ" }, audio = "Voiced alveolar sibilant affricate.oga" }, { name = "Nezveneči apico-alveolar zlitnik", symbols = { "t̺s̺", "ts̺", "t̠s̠", "ts̠" }, }, { name = "Zveneči apico-alveolar zlitnik", symbols = { "d̺z̺", "dz̺", "d̠z̠", "dz̠" }, }, { name = "Nezveneči prednjejezični nesikajoč zlitnik", symbols = { "tɹ̝̊", "tɹ̥", "tθ̠", "tθ͇" }, }, { name = "Zveneči prednjejezični nesikajoč zlitnik", symbols = { "dɹ̝", "dɹ", "dð̠", "dð͇" }, }, { name = "Nezveneči zadlesnični zlitnik", symbols = { "t̠ʃ", "tʃ", "ʧ" }, audio = "Voiceless palato-alveolar affricate.ogg" }, { name = "Zveneči zadlesnični zlitnik", symbols = { "d̠ʒ", "dʒ", "ʤ" }, audio = "Voiced palato-alveolar affricate.ogg" }, { name = "Nezveneči postalveolar nesikajoč zlitnik", symbols = { "t̠ɹ̠̊˔", "tɹ̠̊˔", "tɹ̝̊˗", "t̠ɹ̝̊˗", "t̠ɹ̠̊", "tɹ̠̊" }, audio = "Voiceless postalveolar non-sibilant affricate.ogg" }, { name = "Zveneči postalveolar nesikajoč zlitnik", symbols = { "d̠ɹ̠˔", "dɹ̠˔", "dɹ̝˗", "d̠ɹ̝˗", "d̠ɹ̠", "dɹ̠" }, audio = "Voiced postalveolar non-sibilant affricate.ogg" }, { name = "Nezveneči retroflex zlitnik", symbols = { "ʈʂ", "tʂ" }, audio = "Voiceless retroflex affricate.ogg" }, { name = "Zveneči retroflex zlitnik", symbols = { "ɖʐ", "dʐ" }, audio = "Voiced retroflex affricate.ogg" }, { name = "Nezveneči alveolo-palatal zlitnik", symbols = { "tɕ", "cɕ", "ʨ" }, audio = "Voiceless alveolo-palatal affricate.ogg" }, { name = "Zveneči alveolo-palatal zlitnik", symbols = { "dʑ", "ɟʑ", "ʥ" }, audio = "Voiced alveolo-palatal affricate.ogg" }, { name = "Nezveneči nebni zlitnik", symbols = { "cç" }, audio = "Voiceless palatal affricate.ogg" }, { name = "Zveneči nebni zlitnik", symbols = { "ɟʝ" }, audio = "Voiced palatal affricate.ogg" }, { name = "Nezveneči post-palatal zlitnik", symbols = { "c̠ç˗", "cç˗", "c̠ç̠", "cç̠", "k̟x̟", "kx̟" }, }, { name = "Zveneči post-palatal zlitnik", symbols = { "ɟ˗ʝ˗", "ɟʝ˗", "ɟ̠ʝ̠", "ɟʝ̠", "ɡ˖ɣ˖", "ɡɣ˖", "ɡ̟ɣ̟", "ɡɣ̟" }, }, { name = "Nezveneči mehkonebni zlitnik", symbols = { "kx" }, audio = "Voiceless velar affricate.ogg" }, { name = "Zveneči mehkonebni zlitnik", symbols = { "ɡɣ" }, audio = "Voiced velar affricate.ogg" }, { name = "Nezveneči pre-uvular zlitnik", symbols = { "q˖χ˖", "qχ˖", "q̟χ̟", "qχ̟", "k̠x̠", "kx̠" }, }, { name = "Nezveneči uvular zlitnik", symbols = { "qχ" }, audio = "Voiceless uvular affricate.ogg" }, { name = "Zveneči uvular zlitnik", symbols = { "ɢʁ" }, audio = "Voiced uvular affricate.ogg" }, { name = "Nezveneči pharyngeal zlitnik", symbols = { "ʡħ" }, }, { name = "Nezveneči epiglotni zlitnik", symbols = { "ʡʜ" }, audio = "Voiceless epiglottal affricate.ogg" }, { name = "Zveneči epiglotni zlitnik", symbols = { "ʡʢ" }, audio = "Voiced epiglottal affricate.ogg" }, { name = "Nezveneči glottal zlitnik", symbols = { "ʔh" }, audio = "Voiceless glottal affricate.ogg" }, -- Fricatives { name = "Nezveneči ustnični pripornik", symbols = { "ɸ", "β̞̊", "β̥˕" }, audio = "Voiceless bilabial fricative.ogg" }, { name = "Zveneči ustnični pripornik", symbols = { "β" }, audio = "Voiced bilabial fricative.ogg" }, { name = "Nezveneči zobno-ustnični pripornik", symbols = { "f", "ʋ̥", "f̞" }, audio = "Voiceless labiodental fricative.ogg" }, { name = "Zveneči zobno-ustnični pripornik", symbols = { "v" }, audio = "Voiced labiodental fricative.ogg" }, { name = "Nezveneči linguolabial pripornik", symbols = { "θ̼" }, }, { name = "Zveneči linguolabial pripornik", symbols = { "ð̼" }, }, { name = "Nezveneči zobni pripornik", symbols = { "θ", "θ̞" }, audio = "Voiceless dental fricative.ogg" }, { name = "Zveneči zobni pripornik", symbols = { "ð" }, audio = "Voiced dental fricative.ogg" }, { name = "Nezveneči zobni sični pripornik", symbols = { "s̪" }, }, { name = "Zveneči zobni sični pripornik", symbols = { "z̪" }, }, { name = "Nezveneči denti-alveolar zapornik", symbols = { "s̻̪", "s̪̻", "s̻͆", "s̟" }, }, { name = "Nezveneči dlesnični pripornik", symbols = { "s" }, audio = "Voiceless alveolar sibilant.ogg" }, { name = "Zveneči dlesnični pripornik", symbols = { "z" }, audio = "Voiced alveolar sibilant.ogg" }, { name = "Nezveneči apico-alveolar pripornik", symbols = { "s̺" }, }, { name = "Zveneči apico-alveolar pripornik", symbols = { "z̺" }, }, { name = "Nezveneči dlesnični retracted pripornik", symbols = { "s̠" }, audio = "Voiceless alveolar retracted sibilant.ogg" }, { name = "Zveneči dlesnični retracted pripornik", symbols = { "z̠" }, }, { name = "Nezveneči dlesnični nesični pripornik", symbols = { "θ̠", "θ͇", "ɹ̝̊", "ɹ̥" }, audio = "Voiceless alveolar non-sibilant fricative.ogg" }, { name = "Zveneči dlesnični nesični pripornik", symbols = { "ð̠", "ð͇", "ɹ̝" }, audio = "Voiced alveolar non-sibilant fricative.ogg" }, { name = "Nezveneči dlesnični tapped pripornik", symbols = { "ɾ̞̊" }, }, { name = "Zveneči dlesnični tapped pripornik", symbols = { "ɾ̞" }, audio = "Voiced alveolar tapped fricative.ogg" }, { name = "Nezveneči zadlesnični pripornik", symbols = { "ʃ" }, audio = "Voiceless palato-alveolar sibilant.ogg" }, { name = "Zveneči zadlesnični pripornik", symbols = { "ʒ" }, audio = "Voiced palato-alveolar sibilant.ogg" }, { name = "Voiceless postalveolar non-sibilant fricative", symbols = { "ɹ̠̊˔", "ɹ̝̊˗" }, audio = "Voiceless postalveolar non-sibilant fricative.ogg" }, { name = "Voiced postalveolar non-sibilant fricative", symbols = { "ɹ̠˔", "ɹ̝˗" }, audio = "Voiced postalveolar non-sibilant fricative.ogg" }, { name = "Voiceless retroflex fricative", symbols = { "ʂ" }, audio = "Voiceless retroflex sibilant.ogg" }, { name = "Voiced retroflex fricative", symbols = { "ʐ" }, audio = "Voiced retroflex sibilant.ogg" }, { name = "Voiced retroflex non-sibilant fricative", symbols = { "ɻ̝", "ɻ˔", "ɻ̊" }, }, { name = "Voiceless alveolo-palatal fricative", symbols = { "ɕ" }, audio = "Voiceless alveolo-palatal sibilant.ogg" }, { name = "Voiced alveolo-palatal fricative", symbols = { "ʑ" }, audio = "Voiced alveolo-palatal sibilant.ogg" }, { name = "Voiceless palatal fricative", symbols = { "ç" }, audio = "Voiceless palatal fricative.ogg" }, { name = "Voiced palatal fricative", symbols = { "ʝ", "j̊" }, audio = "Voiced palatal fricative.ogg" }, { name = "Voiceless post-palatal fricative", symbols = { "ç˗", "ç̠", "x̟" }, }, { name = "Voiced post-palatal fricative", symbols = { "ʝ˗", "ʝ̠", "ɣ˖", "ɣ̟" }, }, { name = "Nezveneči mehkonebni pripornik", symbols = { "x", "ɰ̊", "x̞", "ɣ̊˕", "ɣ̞̊" }, audio = "Voiceless velar fricative.ogg" }, { name = "Zveneči mehkonebni pripornik", symbols = { "ɣ" }, audio = "Voiced velar fricative.ogg" }, { name = "Voiceless pre-uvular fricative", symbols = { "χ˖", "χ̟", "x̠" }, }, { name = "Voiced pre-uvular fricative", symbols = { "ʁ̟", "ɣ˗", "ɣ̠" }, }, { name = "Voiceless uvular fricative", symbols = { "χ" }, audio = "Voiceless uvular fricative.ogg" }, { name = "Voiced uvular fricative", symbols = { "ʁ" }, audio = "Voiced uvular fricative.ogg" }, { name = "Voiceless pharyngeal fricative", symbols = { "ħ" }, audio = "Voiceless pharyngeal fricative.ogg" }, { name = "Voiced pharyngeal fricative", symbols = { "ʕ" }, audio = "Voiced pharyngeal fricative.ogg" }, { name = "Voiceless glottal fricative", symbols = { "h" }, audio = "Voiceless glottal fricative.ogg" }, { name = "Voiced glottal fricative", symbols = { "ɦ" }, audio = "Voiced glottal fricative.ogg" }, { name = "Voiceless bidental fricative", symbols = { "h̪͆" }, }, -- Approximants { name = "Voiced bilabial approximant", symbols = { "β̞" }, audio = "Bilabial approximant.ogg" }, { name = "Zveneči zobno-ustnični drsnik", symbols = { "ʋ" }, audio = "Labiodental approximant.ogg" }, { name = "Voiced dental approximant", symbols = { "ð̞" }, audio = "Voiced dental approximant.ogg" }, { name = "Voiced alveolar approximant", symbols = { "ɹ" }, audio = "Alveolar approximant.ogg" }, { name = "Voiced postalveolar approximant", symbols = { "ɹ̠" }, audio = "Postalveolar approximant.ogg" }, { name = "Voiced retroflex approximant", symbols = { "ɻ" }, audio = "Retroflex approximant.ogg" }, { name = "Zveneči trdonebni drsnik", symbols = { "j", "ʝ˕", "ʝ̞" }, audio = "Palatal approximant.ogg" }, { name = "Voiced post-palatal approximant", symbols = { "j˗", "j̠", "ɰ̟", "ɰ˖", "ʝ˕˗", "ʝ˗˕", "ʝ̞˗", "ɣ˕˖", "ɣ˖˕", "ɣ̞˖" }, audio = "Post-palatal approximant.ogg" }, { name = "Voiced velar approximant", symbols = { "ɰ", "ɣ˕", "ɣ̞" }, audio = "Voiced velar approximant.ogg" }, { name = "Voiced uvular approximant", symbols = { "ʁ̞" }, audio = "Voiced Uvular Approximant.ogg" }, { name = "Voiced pharyngeal approximant", symbols = { "ʕ̞" }, }, { name = "Voiced epiglottal approximant", symbols = { "ʢ̞" }, }, { name = "Creaky-voiced glottal approximant", symbols = { "ʔ̞", "ʔ̰" }, }, -- Taps/flaps { name = "Voiced bilabial flap", symbols = { "ⱱ̟", "b̆" }, }, { name = "Voiced labiodental flap", symbols = { "ⱱ" }, audio = "Labiodental flap.ogg" }, { name = "Voiced linguolabial tap", symbols = { "ɾ̼" }, }, { name = "Voiced dental tap or flap", symbols = { "ɾ̪" }, article = "Dental tap", }, { name = "Voiceless alveolar tap or flap", symbols = { "ɾ̥" }, article = "Voiceless alveolar tap", }, { name = "Zveneči dlesnični tap", symbols = { "ɾ" }, article = "Zveneči dlesnični tap", audio = "Alveolar tap.ogg" }, { name = "Voiced postalveolar flap", symbols = { "ɾ̠" }, }, { name = "Voiced alveolar nasal tap or flap", symbols = { "ɾ̃", "n̆" }, article = "Alveolar nasal tap", }, { name = "Voiceless retroflex flap", symbols = { "ɽ̊" }, }, { name = "Voiced retroflex flap", symbols = { "ɽ" }, audio = "Retroflex flap.ogg" }, { name = "Voiced uvular tap or flap", symbols = { "ɢ̆", "ʀ̆" }, article = "Uvular tap and flap", }, { name = "Voiced epiglottal tap", symbols = { "ʡ̆", "ʢ̆" }, audio = "Epiglottal flap.oga" }, -- Trills { name = "Voiceless bilabial trill", symbols = { "ʙ̥" }, audio = "Voiceless bilabial trill with aspiration.ogg" }, { name = "Voiced bilabial trill", symbols = { "ʙ" }, audio = "Bilabial trill.ogg" }, { name = "Voiced linguolabial trill", symbols = { "r̼" }, audio = "Linguolabial trill.ogg" }, { name = "Voiced dental trill", symbols = { "r̪" }, }, { name = "Voiceless alveolar trill", symbols = { "r̥" }, audio = "Voiceless alveolar trill.ogg" }, { name = "Zveneči dlesnični vibrant", symbols = { "r" }, audio = "Alveolar trill.ogg" }, { name = "Voiceless alveolar fricative trill", symbols = { "r̝̊" }, }, { name = "Voiced alveolar fricative trill", symbols = { "r̝" }, audio = "Raised alveolar non-sonorant trill.ogg" }, { name = "Voiced postalveolar trill", symbols = { "r̠" }, audio = "Voiced postalveolar trill.ogg" }, { name = "Voiceless retroflex trill", symbols = { "ɽ̊r̥", "ɽr̥" }, }, { name = "Voiced retroflex trill", symbols = { "ɽr" }, audio = "Voiced retroflex trill.ogg" }, { name = "Voiceless pre-uvular fricative trill", symbols = { "ʀ̝̊˖", "ʀ̟̊˔" }, }, { name = "Voiced pre-uvular fricative trill", symbols = { "ʀ̝˖", "ʀ̟˔" }, }, { name = "Voiceless uvular trill", symbols = { "ʀ̥" }, audio = "Voiceless uvular trill.ogg" }, { name = "Voiced uvular trill", symbols = { "ʀ" }, audio = "Uvular trill.ogg" }, { name = "Voiceless uvular fricative trill", symbols = { "ʀ̝̊" }, }, { name = "Voiced uvular fricative trill", symbols = { "ʀ̝" }, }, { name = "Voiceless epiglottal trill", symbols = { "ʜ" }, audio = "Voiceless epiglottal trill.ogg" }, { name = "Voiced epiglottal trill", symbols = { "ʢ" }, audio = "Voiced epiglottal trill 2.ogg" }, -- Lateral affricates { name = "Voiceless alveolar lateral affricate", symbols = { "tɬ", "ƛ" }, audio = "Voiceless alveolar lateral affricate.ogg" }, { name = "Voiced alveolar lateral affricate", symbols = { "dɮ" }, audio = "Voiced alveolar lateral affricate.ogg" }, { name = "Voiceless retroflex lateral affricate", symbols = { "ʈɭ̊˔","ʈɭ̊" }, }, { name = "Voiced retroflex lateral affricate", symbols = { "ɖɭ˔","ɖɭ" }, }, { name = "Voiceless palatal lateral affricate", symbols = { "cʎ̝̊", "cʎ̥" }, audio = "Voiceless palatal lateral affricate.ogg" }, { name = "Voiced palatal lateral affricate", symbols = { "ɟʎ̝", "ɟʎ" }, }, { name = "Voiceless velar lateral affricate", symbols = { "kʟ̝̊", "kʟ̥" }, audio = "Voiceless velar lateral affricate.ogg" }, { name = "Voiced velar lateral affricate", symbols = { "ɡʟ̝", "ɡʟ" }, audio = "Voiced velar lateral affricate.ogg" }, -- Lateral fricatives { name = "Voiceless dental lateral fricative", symbols = { "ɬ̪" }, }, { name = "Voiced dental lateral fricative", symbols = { "ɮ̪", "ɮ͆" }, }, { name = "Voiceless alveolar lateral fricative", symbols = { "ɬ", "l̥" }, audio = "Voiceless alveolar lateral fricative.ogg" }, { name = "Voiced alveolar lateral fricative", symbols = { "ɮ" }, audio = "Voiced alveolar lateral fricative.ogg" }, { name = "Voiceless retroflex lateral fricative", symbols = { "ɭ̊˔", "ꞎ", "ɭ̊" }, audio = "Voiceless retroflex lateral fricative.ogg" }, { name = "Voiced retroflex lateral fricative", symbols = { "ɭ˔" }, }, { name = "Voiceless alveolo-palatal lateral fricative", symbols = { "ɬ̠ʲ", "ʎ̝̊˖", "ȴ̊˔", "l̠̊ʲ", "ʎ̟̊", "ȴ̊" }, }, { name = "Voiceless palatal lateral fricative", symbols = { "ʎ̝̊", "ʎ̥" }, audio = "Voiceless palatal lateral fricative.ogg" }, { name = "Voiced palatal lateral fricative", symbols = { "ʎ̝" }, }, { name = "Voiceless velar lateral fricative", symbols = { "ʟ̝̊", "ʟ̥" }, audio = "Voiceless velar lateral fricative.ogg" }, { name = "Voiced velar lateral fricative", symbols = { "ʟ̝" }, audio = "Voiced velar lateral fricative.ogg" }, -- Lateral approximants { name = "Voiced dental lateral approximant", symbols = { "l̪" }, audio = "Voiced dental lateral approximant.ogg" }, { name = "Zveneči dlesnični obstranski drsnik", symbols = { "l" }, audio = "Alveolar lateral approximant.ogg" }, { name = "Voiced postalveolar lateral approximant", symbols = { "l̠" }, audio = "Voiced postalveolar lateral approximant.ogg" }, { name = "Voiced retroflex lateral approximant", symbols = { "ɭ" }, audio = "Retroflex lateral approximant.ogg" }, { name = "Voiced alveolo-palatal lateral approximant", symbols = { "l̠ʲ", "ʎ̟", "ȴ" }, }, { name = "Voiced palatal lateral approximant", symbols = { "ʎ" }, audio = "Palatal lateral approximant.ogg" }, { name = "Voiced velar lateral approximant", symbols = { "ʟ" }, audio = "Velar lateral approximant.ogg" }, { name = "Voiced uvular lateral approximant", symbols = { "ʟ̠" }, audio = "Uvular lateral approximant.ogg" }, -- Lateral taps/flaps { name = "Voiceless alveolar lateral flap", symbols = { "ɺ̥" }, }, { name = "Voiced alveolar lateral flap", symbols = { "ɺ" }, }, { name = "Voiceless retroflex lateral flap", symbols = { "ɭ̥̆" }, }, { name = "Voiced retroflex lateral flap", symbols = { "ɭ̆" }, }, { name = "Voiced palatal lateral flap", symbols = { "ʎ̆" }, }, { name = "Voiced velar lateral tap", symbols = { "ʟ̆" }, }, -- NON-PULMONIC CONSONANTS -- Ejective stops { name = "Bilabial ejective stop", symbols = { "pʼ" }, audio = "Bilabial ejective plosive.ogg" }, { name = "Dental ejective stop", symbols = { "t̪ʼ" }, }, { name = "Alveolar ejective stop", symbols = { "tʼ" }, audio = "Alveolar ejective plosive.ogg" }, { name = "Retroflex ejective stop", symbols = { "ʈʼ" }, audio = "Retroflex ejective.ogg" }, { name = "Palatal ejective stop", symbols = { "cʼ" }, audio = "Palatal ejective.ogg" }, { name = "Velar ejective stop", symbols = { "kʼ" }, audio = "Velar ejective plosive.ogg" }, { name = "Uvular ejective stop", symbols = { "qʼ" }, audio = "Uvular ejective plosive.ogg" }, { name = "Epiglottal ejective", symbols = { "ʡʼ" }, audio = "Epiglottal ejective.ogg" }, -- Ejective affricates { name = "Dental ejective affricate", symbols = { "t̪θʼ", "t̟θʼ", "tθʼ" }, audio = "Dental ejective affricate.ogg" }, { name = "Alveolar ejective affricate", symbols = { "tsʼ" }, audio = "Alveolar ejective affricate.ogg" }, { name = "Palato-alveolar ejective affricate", symbols = { "t̠ʃʼ", "tʃʼ" }, audio = "Palato-alveolar ejective affricate.ogg" }, { name = "Retroflex ejective affricate", symbols = { "ʈʂʼ", "tʂʼ" }, audio = "Retroflex ejective affricate.ogg" }, { name = "Alveolo-palatal ejective affricate", symbols = { "t̠ɕʼ", "tɕʼ", "cɕʼ" }, }, { name = "Palatal ejective affricate", symbols = { "cçʼ" }, audio = "Palatal ejective affricate.ogg" }, { name = "Velar ejective affricate", symbols = { "kxʼ" }, audio = "Velar ejective affricate.ogg" }, { name = "Uvular ejective affricate", symbols = { "qχʼ" }, audio = "Uvular ejective affricate.ogg" }, -- Ejective fricatives { name = "Bilabial ejective fricative", symbols = { "ɸʼ" }, }, { name = "Labiodental ejective fricative", symbols = { "fʼ" }, audio = "Labiodental ejective fricative.ogg" }, { name = "Dental ejective fricative", symbols = { "θʼ" }, audio = "Dental ejective fricative.ogg" }, { name = "Alveolar ejective fricative", symbols = { "sʼ" }, audio = "Alveolar ejective fricative.ogg" }, { name = "Palato-alveolar ejective fricative", symbols = { "ʃʼ" }, audio = "Palato-alveolar ejective fricative.ogg" }, { name = "Retroflex ejective fricative", symbols = { "ʂʼ" }, audio = "Retroflex ejective fricative.ogg" }, { name = "Alveolo-palatal ejective fricative", symbols = { "ɕʼ" }, audio = "Alveolo-palatal ejective fricative.ogg" }, { name = "Palatal ejective fricative", symbols = { "çʼ" }, audio = "Palatal ejective fricative.ogg" }, { name = "Velar ejective fricative", symbols = { "xʼ" }, audio = "Velar ejective fricative.ogg" }, { name = "Uvular ejective fricative", symbols = { "χʼ" }, audio = "Uvular ejective fricative.ogg" }, -- Lateral ejective affricates { name = "Alveolar lateral ejective affricate", symbols = { "tɬʼ", "ƛʼ" }, audio = "Alveolar lateral ejective affricate.ogg" }, { name = "Palatal lateral ejective affricate", symbols = { "cʎ̝̊ʼ", "cʎ̥ʼ" }, audio = "Palatal lateral ejective affricate.ogg" }, { name = "Velar lateral ejective affricate", symbols = { "kʟ̝̊ʼ", "kʟ̥ʼ" }, audio = "Velar lateral ejective affricate.ogg" }, -- Lateral ejective fricatives { name = "Alveolar lateral ejective fricative", symbols = { "ɬʼ" }, audio = "Alveolar lateral ejective fricative.ogg" }, -- Tenuis clicks { name = "Tenuis bilabial click", symbols = { "ʘ", "kʘ" }, audio = "Clic bilabial sourd.ogg" }, { name = "Tenuis dental click", symbols = { "ǀ", "kǀ" }, audio = "Dental click.ogg" }, { name = "Tenuis alveolar click", symbols = { "ǃ", "kǃ" }, audio = "Postalveolar click.ogg" }, { name = "Tenuis palatal click", symbols = { "ǂ", "kǂ" }, audio = "Palatoalveolar click.ogg" }, { name = "Back-released velar click", symbols = { "ʞ" }, }, -- Voiced clicks { name = "Voiced bilabial click", symbols = { "ʘ̬", "ɡʘ" }, }, { name = "Voiced dental click", symbols = { "ǀ̬", "ɡǀ" }, }, { name = "Voiced alveolar click", symbols = { "ǃ̬", "ɡǃ" }, }, { name = "Tenuis retroflex click", symbols = { "‼" }, }, { name = "Voiced palatal click", symbols = { "ǂ̬", "ɡǂ" }, }, { name = "Voiced retroflex click", symbols = { "‼̬", "ɡ‼" }, }, -- Nasal clicks { name = "Bilabial nasal click", symbols = { "ʘ̃", "ŋʘ" }, }, { name = "Dental nasal click", symbols = { "ǀ̃", "ŋǀ" }, }, { name = "Alveolar nasal click", symbols = { "ǃ̃", "ŋǃ" }, audio = "Intervocalic nasal alveolar clicks.ogg" }, { name = "Palatal nasal click", symbols = { "ǂ̃", "ŋǂ" }, }, { name = "Retroflex nasal click", symbols = { "‼̃", "ŋ‼" }, }, -- Lateral clicks { name = "Tenuis alveolar lateral click", symbols = { "ǁ", "kǁ" }, audio = "Alveolar lateral click.ogg" }, { name = "Voiced alveolar lateral click", symbols = { "ǁ̬", "ɡǁ" }, }, -- Lateral nasal clicks { name = "Alveolar lateral nasal click", symbols = { "ǁ̃", "ŋǁ" }, }, -- Glottalized clicks { name = "Glottalized bilabial nasal click", symbols = { "ʘ̃ˀ", "ʘˀ", "ŋ̊ʘˀ", "ŋʘˀ" }, }, { name = "Glottalized dental nasal click", symbols = { "ǀ̃ˀ", "ǀˀ", "ŋ̊ǀˀ", "ŋǀˀ" }, }, { name = "Glottalized alveolar nasal click", symbols = { "ǃ̃ˀ", "ǃˀ", "ŋ̊ǃˀ", "ŋǃˀ" }, }, { name = "Glottalized retroflex nasal click", symbols = { "‼̃ˀ", "‼ˀ", "ŋ‼ˀ", "ŋ̊‼ˀ" }, }, { name = "Glottalized palatal nasal click", symbols = { "ǂ̃ˀ", "ǂˀ", "ŋ̊ǂˀ", "ŋǂˀ" }, }, { name = "Glottalized alveolar lateral nasal click", symbols = { "ǁ̃ˀ", "ǁˀ", "ŋ̊ǁˀ", "ŋǁˀ" }, }, -- Implosives { name = "Voiceless bilabial implosive", symbols = { "ɓ̥", "ƥ" }, }, { name = "Voiced bilabial implosive", symbols = { "ɓ" }, audio = "Voiced bilabial implosive.ogg" }, { name = "Voiceless alveolar implosive", symbols = { "ɗ̥", "ƭ" }, }, { name = "Voiced alveolar implosive", symbols = { "ɗ" }, audio = "Voiced alveolar implosive.ogg" }, { name = "Voiceless retroflex implosive", symbols = { "ᶑ̊", "ᶑ̥" }, }, { name = "Voiced retroflex implosive", symbols = { "ᶑ" }, }, { name = "Voiceless palatal implosive", symbols = { "ʄ̊", "ʄ̥", "ƈ" }, }, { name = "Voiced palatal implosive", symbols = { "ʄ" }, audio = "Voiced palatal implosive.ogg" }, { name = "Voiceless velar implosive", symbols = { "ɠ̊", "ƙ" }, }, { name = "Voiced velar implosive", symbols = { "ɠ" }, audio = "Voiced velar implosive.ogg" }, { name = "Voiceless uvular implosive", symbols = { "ʛ̥", "ʠ" }, }, { name = "Voiced uvular implosive", symbols = { "ʛ" }, audio = "Voiced uvular implosive.ogg" }, -- CO-ARTICULATED CONSONANTS -- Co-articulated nasals { name = "Voiced labial–alveolar nasal", symbols = { "nm" }, article = "Labial–coronal consonant", }, { name = "Voiced labial–velar nasal", symbols = { "ŋm" }, audio = "Labial-velar nasal stop.ogg" }, -- Co-articulated plosives { name = "Voiceless labial–alveolar plosive", symbols = { "tp" }, article = "Labial–coronal consonant", }, { name = "Voiced labial–alveolar plosive", symbols = { "db" }, article = "Labial–coronal consonant", }, { name = "Voiceless labial–velar plosive", symbols = { "kp" }, audio = "Voiceless labial-velar plosive.ogg" }, { name = "Voiced labial–velar plosive", symbols = { "ɡb" }, audio = "Voiced labial-velar plosive.ogg" }, { name = "Voiceless uvular–epiglottal plosive", symbols = { "qʡ" }, }, -- Co-articulated continuants { name = "Voiceless labial–palatal fricative", symbols = { "ɥ̊" }, }, { name = "Voiced labial–palatal approximant", symbols = { "ɥ" }, }, { name = "Voiceless labial–velar fricative", symbols = { "ʍ", "w̥", "hw" }, audio = "Voiceless labio-velar fricative.ogg" }, { name = "Voiced labial–velar approximant", symbols = { "w" }, audio = "Voiced labio-velar approximant.ogg" }, { name = "Compressed voiced labial–velar approximant", symbols = { "wᵝ", "ɰᵝ" }, article = "Voiced labial–velar approximant", }, { name = "Sj-sound", symbols = { "ɧ" }, audio = "Voiceless dorso-palatal velar fricative.ogg" }, -- Co-articulated lateral approximants { name = "Velarized dental lateral approximant", symbols = { "ɫ̪", "l̪ˠ" }, }, { name = "Velarized alveolar lateral approximant", symbols = { "ɫ", "lˠ" }, audio = "Velarized alveolar lateral approximant.ogg" }, -- Nasal approximants { name = "Nasal palatal approximant", symbols = { "j̃" }, }, { name = "Nasal labial–velar approximant", symbols = { "w̃" }, }, { name = "Voiceless nasal glottal approximant", symbols = { "h̃" }, }, -- VOWELS -- Close vowels { name = "Close front unrounded vowel", symbols = { "i" }, audio = "Close front unrounded vowel.ogg" }, { name = "Close front rounded vowel", symbols = { "y" }, audio = "Close front rounded vowel.ogg" }, { name = "Close front compressed vowel", symbols = { "y͍", "iᵝ" }, audio = "Close front rounded vowel.ogg" }, { name = "Close front protruded vowel", symbols = { "y̫", "yʷ", "iʷ" }, }, { name = "Close central unrounded vowel", symbols = { "ɨ", "ï" }, audio = "Close central unrounded vowel.ogg" }, { name = "Close central rounded vowel", symbols = { "ʉ", "ü" }, audio = "Close central rounded vowel.ogg" }, { name = "Close central protruded vowel", symbols = { "ʉ̫", "ʉʷ", "ɨʷ" }, audio = "Close central rounded vowel.ogg" }, { name = "Close central compressed vowel", symbols = { "ÿ", "ɨᵝ" }, }, { name = "Close back unrounded vowel", symbols = { "ɯ" }, audio = "Close back unrounded vowel.ogg" }, { name = "Close back rounded vowel", symbols = { "u" }, audio = "Close back rounded vowel.ogg" }, { name = "Close back protruded vowel", symbols = { "u̫", "uʷ", "ɯʷ" }, audio = "Close back rounded vowel.ogg" }, { name = "Close back compressed vowel", symbols = { "u͍", "ɯᵝ" }, audio = "Ja-U.oga" }, -- Near-close vowels { name = "Near-close near-front unrounded vowel", symbols = { "ɪ", "ɪ̟", "i̞", "e̝" }, audio = "Near-close near-front unrounded vowel.ogg" }, { name = "Near-close near-front rounded vowel", symbols = { "ʏ", "y̞", "y˕", "ø̝" }, audio = "Near-close near-front rounded vowel.ogg" }, { name = "Near-close near-front compressed vowel", symbols = { "ʏ͍", "ɪᵝ" }, audio = "Near-close near-front rounded vowel.ogg" }, { name = "Near-close near-front protruded vowel", symbols = { "ʏ̫", "ʏʷ", "ɪʷ" }, }, { name = "Near-close central unrounded vowel", symbols = { "ɪ̈", "ɨ̞", "ɘ̝" }, audio = "Near-close central unrounded vowel.ogg" }, { name = "Near-close central rounded vowel", symbols = { "ʊ̈", "ʊ̟", "ʉ̞", "ɵ̝" }, }, { name = "Near-close central protruded vowel", symbols = { "ʊ̫̈", "ʉ̫˕", "ʊ̈ʷ", "ʉ̞ʷ", "ɪ̈ʷ", "ɨ̞ʷ" }, }, { name = "Near-close central compressed vowel", symbols = { "ʏ̈", "ɨ̞ᵝ" }, }, { name = "Near-close near-back unrounded vowel", symbols = { "ɯ̞", "ɯ̽" }, audio = "Near-close near-back unrounded vowel.ogg" }, { name = "Near-close near-back rounded vowel", symbols = { "ʊ", "u̞", "o̝" }, audio = "Near-close near-back rounded vowel.ogg" }, { name = "Near-close near-back protruded vowel", symbols = { "ʊ̫", "ʊʷ", "ɯ̽ʷ", "ɤ̝̈ʷ", "u̫˕", "u̞ʷ", "ɯ̞ʷ", "ɤ̝ʷ" }, audio = "Near-close near-back rounded vowel.ogg" }, { name = "Near-close near-back compressed vowel", symbols = { "ʊ͍", "ɯ̽ᵝ", "ɯ̞̈ᵝ", "ɯ̞ᵝ" }, }, -- Close-mid vowels { name = "Close-mid front unrounded vowel", symbols = { "e" }, audio = "Close-mid front unrounded vowel.ogg" }, { name = "Close-mid front rounded vowel", symbols = { "ø" }, audio = "Close-mid front rounded vowel.ogg" }, { name = "Close-mid front compressed vowel", symbols = { "ø͍", "eᵝ" }, audio = "Close-mid front rounded vowel.ogg" }, { name = "Close-mid front protruded vowel", symbols = { "ø̫", "øʷ", "eʷ" }, }, { name = "Close-mid central unrounded vowel", symbols = { "ɘ", "ë", "ɤ̈" }, audio = "Close-mid central unrounded vowel.ogg" }, { name = "Close-mid central rounded vowel", symbols = { "ɵ", "ö" }, audio = "Close-mid central rounded vowel.ogg" }, { name = "Close-mid central protruded vowel", symbols = { "ɵ̫", "ɵʷ", "ɘʷ" }, audio = "Close-mid central rounded vowel.ogg" }, { name = "Close-mid central compressed vowel", symbols = { "ø̈", "ɘᵝ" }, }, { name = "Close-mid back unrounded vowel", symbols = { "ɤ" }, audio = "Close-mid back unrounded vowel.ogg" }, { name = "Close-mid back rounded vowel", symbols = { "o" }, audio = "Close-mid back rounded vowel.ogg" }, { name = "Close-mid back protruded vowel", symbols = { "o̫", "oʷ", "ɤʷ" }, audio = "Close-mid back rounded vowel.ogg" }, { name = "Close-mid back compressed vowel", symbols = { "o͍", "ɤᵝ" }, }, -- Mid vowels { name = "Mid front unrounded vowel", symbols = { "e̞", "ɛ̝" }, audio = "Mid front unrounded vowel.ogg" }, { name = "Mid front rounded vowel", symbols = { "ø̞", "œ̝" }, audio = "Mid front rounded vowel.ogg" }, { name = "Mid front compressed vowel", symbols = { "ø͍˕", "œ͍˔", "e̞ᵝ", "ɛ̝ᵝ" }, }, { name = "Mid front protruded vowel", symbols = { "ø̫˕", "œ̫˔", "ø̞ʷ", "œ̝ʷ", "e̞ʷ", "ɛ̝ʷ" }, }, { name = "Mid central vowel", symbols = { "ə" }, audio = "Mid-central vowel.ogg" }, { name = "Mid central unrounded vowel", symbols = { "ə̜", "ɘ̞", "ɜ̝" }, audio = "Mid-central vowel.ogg" }, { name = "Mid central rounded vowel", symbols = { "ə̹", "ɵ̞", "ɞ̝" }, audio = "Mid central rounded vowel.ogg" }, { name = "Mid back unrounded vowel", symbols = { "ɤ̞", "ʌ̝" }, }, { name = "Mid back rounded vowel", symbols = { "o̞", "ɔ̝" }, audio = "Mid back rounded vowel.ogg" }, -- Open-mid vowels { name = "Open-mid front unrounded vowel", symbols = { "ɛ" }, audio = "Open-mid front unrounded vowel.ogg" }, { name = "Open-mid front rounded vowel", symbols = { "œ" }, audio = "Open-mid front rounded vowel.ogg" }, { name = "Open-mid front compressed vowel", symbols = { "œ͍", "ɛᵝ" }, audio = "Open-mid front rounded vowel.ogg" }, { name = "Open-mid front protruded vowel", symbols = { "œ̫", "œʷ", "ɛʷ" }, }, { name = "Open-mid central unrounded vowel", symbols = { "ɜ", "ɛ̈", "ʌ̈" }, audio = "Open-mid central unrounded vowel.ogg" }, { name = "Open-mid central rounded vowel", symbols = { "ɞ" }, audio = "Open-mid central rounded vowel.ogg" }, { name = "Open-mid back unrounded vowel", symbols = { "ʌ" }, audio = "PR-open-mid back unrounded vowel2.ogg" }, { name = "Open-mid back rounded vowel", symbols = { "ɔ" }, audio = "PR-open-mid back rounded vowel.ogg" }, -- Near-open vowels { name = "Near-open front unrounded vowel", symbols = { "æ" }, audio = "Near-open front unrounded vowel.ogg" }, { name = "Near-open front rounded vowel", symbols = {"œ̞̈"}, }, { name = "Near-open central vowel", symbols = { "ɐ" }, audio = "Near-open central unrounded vowel.ogg" }, { name = "Near-open central unrounded vowel", symbols = { "ɐ̜", "ɜ̞" }, audio = "PR-near-open central unrounded vowel.ogg" }, { name = "Near-open central rounded vowel", symbols = { "ɐ̹", "ɞ̞" }, }, { name = "Zelo široki sredinski zadnji nezaokroženi samoglasnik", symbols = {"ɑ̝","ʌ̞"}, }, { name = "Zelo široki sredinski zadnji zaokroženi samoglasnik", symbols = {"ɒ̝","ɔ̞"}, }, -- Open vowels { name = "Open front unrounded vowel", symbols = { "a", "æ̞" }, audio = "PR-open front unrounded vowel.ogg" }, { name = "Open front rounded vowel", symbols = { "ɶ" }, audio = "Open front rounded vowel.ogg" }, { name = "Open central unrounded vowel", symbols = { "ä", "ɑ̈", "ɐ̞" }, audio = "Open central unrounded vowel.ogg" }, { name = "Open central rounded vowel", symbols = { "ɒ̈", "ɶ̈" }, audio = "Open central rounded vowel.ogg" }, { name = "Open back unrounded vowel", symbols = { "ɑ" }, audio = "Open back unrounded vowel.ogg" }, { name = "Open back rounded vowel", symbols = { "ɒ" }, audio = "PR-open back rounded vowel.ogg" }, { name = "R-colored vowel", symbols = { "ɚ", "ɝ", "ɹ̩", "ɻ̍" }, audio = "En-us-er.ogg" }, -- SUPRASEGMENTALS { name = "Primary stress", symbols = { "ˈ" }, article = "Stress (linguistics)", }, { name = "Secondary stress", symbols = { "ˌ" }, }, { name = "Minor (foot) group", symbols = { "|" }, article = "Prosodic unit", }, { name = "Major (intonation) group", symbols = { "‖" }, article = "Prosodic unit", }, { name = "Syllable break", symbols = { "." }, article = "Syllable", }, { name = "Linking (absence of a break)", symbols = { "‿" }, article = "Connected speech", }, -- TONES AND WORD ACCENTS { name = "Downstep", symbols = { "ꜜ" }, }, { name = "Upstep", symbols = { "ꜛ" }, }, { name = "Global rise", symbols = { "↗" }, article = "Intonation (linguistics)", }, { name = "Global fall", symbols = { "↘" }, article = "Intonation (linguistics)", }, -- EXTENDED IPA (extIPA) { name = "Bilabial percussive", symbols = { "ʬ" }, }, { name = "Bidental percussive", symbols = { "ʭ" }, }, { name = "Velopharyngeal fricative", symbols = { "ʩ" }, }, { name = "Voiceless alveolar lateral–median fricative", symbols = { "ʪ" }, article = "Lateral release (phonetics)", }, { name = "Voiced alveolar lateral–median fricative", symbols = { "ʫ" }, article = "Lateral release (phonetics)", }, { name = "Ingressive airflow", symbols = { "↓" }, article = "Ingressive sound", }, { name = "Egressive airflow", symbols = { "↑" }, article = "Egressive sound", }, { name = "Apical r", symbols = { "ɹ̺" }, article = "Pronunciation of English /r/", }, { name = "Bunched r", symbols = { "ɹ̈" }, article = "Pronunciation of English /r/", }, { name = "Sublaminal lower alveolar percussive", symbols = { "¡" }, article = "Percussive consonant", }, { name = "Percussive alveolar click", symbols = { "ǃ¡" }, }, { name = "Buccal interdental trill", symbols = { "ↀr̪͆" }, article = "Blowing a raspberry", }, -- NON-IPA { name = "Morphological boundary", symbols = { "#" }, article = "Word stem", }, { name = "Zero", symbols = { "∅" }, article = "Zero (linguistics)", }, }, diacritics = { -- DIACRITICS { name = "Voiceless", symbols = { "̥", "̊", "ḁ", "å", "ů", "ẘ", "ẙ" }, }, { name = "Voiced", symbols = { "̬" }, article = "Voice (phonetics)", }, { name = "Aspirated", symbols = { "ʰ" }, article = "Aspirated consonant", }, { name = "More rounded", symbols = { "̹", "͗", "˒" }, article = "Roundedness", }, { name = "Less rounded", symbols = { "̜", "͑", "˓", "͍" }, article = "Roundedness", }, { name = "Advanced", symbols = { "̟", "˖" }, article = "Relative articulation#Advanced and retracted", }, { name = "Retracted", symbols = { "̠", "˗" }, article = "Relative articulation#Advanced and retracted", }, { name = "Centralized", symbols = { "̈" }, article = "Relative articulation#Centralized vowels", }, { name = "Mid-centralized", symbols = { "̽" }, article = "Relative articulation#Mid-centralized vowel", }, { name = "Syllabic", symbols = { "̩", "̍" }, article = "Syllabic consonant", }, { name = "Non-syllabic", symbols = { "̯", "̑" }, article = "Semivowel", }, { name = "Rhoticity", symbols = { "˞" }, article = "R-colored vowel", audio = "En-us-er.ogg" }, { name = "Breathy voiced", symbols = { "̤", "ṳ", "ʱ" }, article = "Breathy voice", }, { name = "Creaky voiced", symbols = { "̰", "ḛ", "ḭ", "ṵ" }, article = "Creaky voice", }, { name = "Linguolabial", symbols = { "̼" }, article = "Linguolabial consonant", }, { name = "Labialized", symbols = { "ʷ", "̫" }, article = "Labialization", }, { name = "Palatalized", symbols = { "ʲ" }, article = "Palatalization (phonetics)", }, { name = "Velarized", symbols = { "ˠ" }, article = "Velarization", }, { name = "Pharyngealized", symbols = { "ˤ" }, article = "Pharyngealization", }, { name = "Velarized or pharyngealized", symbols = { "̴", "ᵯ", "ᵰ", "ᵱ", "ᵬ", "ᵮ", "ᵵ", "ᵭ", "ᵴ", "ᵶ", "ᵳ", "ᵲ" }, article = "Pharyngealization", }, { name = "Raised", symbols = { "̝", "˔" }, article = "Relative articulation#Raised and lowered", }, { name = "Lowered", symbols = { "̞", "˕" }, article = "Relative articulation#Raised and lowered", }, { name = "Advanced tongue root", symbols = { "̘" }, }, { name = "Retracted tongue root", symbols = { "̙" }, }, { name = "Dental", symbols = { "̪", "͆" }, article = "Dental consonant", }, { name = "Apical", symbols = { "̺" }, article = "Apical consonant", }, { name = "Laminal", symbols = { "̻" }, article = "Laminal consonant", }, { name = "Nasalized", symbols = { "̃", "ṽ" }, article = "Nasalization", }, { name = "Nasal vowel", symbols = { "ĩ", "ỹ", "ɨ̃", "ʉ̃", "ɯ̃", "ũ", "ɪ̃", "ʏ̃", "ʊ̃", "ẽ", "ø̃", "ɘ̃", "ɵ̃", "ɤ̃", "õ", "ə̃", "ɛ̃", "œ̃", "ɜ̃", "ɞ̃", "ʌ̃", "ɔ̃", "æ̃", "ɐ̃", "ã", "ɶ̃", "ä̃", "ɑ̃", "ɒ̃" }, }, { name = "Nasal release", symbols = { "ⁿ" }, }, { name = "Lateral release", symbols = { "ˡ" }, article = "Lateral release (phonetics)", }, { name = "No audible release", symbols = { "̚" }, }, { name = "Ejective", symbols = { "ʼ" }, article = "Ejective consonant", }, { name = "Glottalized", symbols = { "ˀ" }, article = "Glottalization", }, { name = "Labio-palatalized", symbols = { "ᶣ" }, article = "Labio-palatalization", }, -- SUPRASEGMENTALS { name = "Long", symbols = { "ː" }, article = "Length (phonetics)", }, { name = "Half-long", symbols = { "ˑ" }, article = "Length (phonetics)", }, { name = "Extra-short", symbols = { "̆" }, article = "Extra-shortness", }, -- TONES AND WORD ACCENTS { name = "Accent", symbols = { "̋", "ű", "ӳ", "ő", "́", "í", "ý", "ú", "é", "ó", "á", "̄", "ī", "ȳ", "ū", "ē", "ō", "ǣ", "ā", "̀", "ì", "ỳ", "ù", "è", "ò", "à", "̏", "ȉ", "ȕ", "ȅ", "ȍ", "ȁ" }, article = "Pitch-accent language", }, { name = "Tone", symbols = { "̌", "̂", "᷄", "᷅", "᷇", "᷆", "᷈", "᷉", "˥", "˦", "˧", "˨", "˩" }, article = "Tone (linguistics)", }, -- EXTENDED IPA (extIPA) { name = "Alveolar", symbols = { "͇" }, article = "Alveolar consonant", }, { name = "Strong articulation", symbols = { "͈", "̎" }, article = "Fortis and lenis", }, { name = "Weak articulation", symbols = { "͉", "᷂" }, article = "Fortis and lenis", }, { name = "Denasalized", symbols = { "͊" }, article = "Denasalization", }, { name = "Velopharyngeal friction", symbols = { "͌" }, article = "Velopharyngeal consonant", }, { name = "Whistled articulation", symbols = { "͎" }, article = "Whistled sibilant", }, { name = "Unaspirated", symbols = { "˭" }, article = "Tenuis consonant", }, { name = "Pre-aspiration", symbols = { "ʰp", "ʰt", "ʰʈ", "ʰc", "ʰk", "ʰq", "ʰn" }, article = "Preaspiration", }, -- NON-IPA { name = "Retroflex", symbols = { "̣", "̢" }, article = "Retroflex consonant", }, { name = "Prenasalized consonant", symbols = { "ᵐ", "ᶬ", "ⁿt", "ⁿd", "ⁿθ", "ⁿð", "ⁿs", "ⁿz", "ⁿʃ", "ⁿʒ", "ⁿɕ", "ⁿʑ", "ⁿr", "ⁿɬ", "ⁿɮ", "ⁿl", "ᶯ", "ᶮ", "ᵑ", "ᶰ" }, }, { name = "Pre-stopped consonant", symbols = { "ᵖ", "ᵇ", "ᵗ", "ᵈ", "ᶜ", "ᶡ", "ᵏ", "ᶢ", "ᴳ" }, }, } } for k, group in pairs(rawData) do for _, v in ipairs(group) do local t = { name = v.name, symbol = v.symbols[1], article = v.article or v.name, audio = v.audio or "" } for _, s in ipairs(v.symbols) do data[k][s] = t end end end return { data = data, rawData = rawData } 2j3vcjlnx31cetrgucpr31c9gykl0vd 6657619 6657606 2026-04-08T19:59:14Z A09 188929 slo. 6657619 Scribunto text/plain local data = { sounds = {}, diacritics = {}, univPatterns = { { pat = "g", -- Latin Small Letter G rep = "ɡ" -- Latin Small Letter Script G }, { pat = "ᵍ", -- Modifier Letter Small G rep = "ᶢ" -- Modifier Letter Small Script G }, { pat = "l̴", -- 'l' + Combining Tilde Overlay rep = "ɫ" -- Latin Small Letter L with Middle Tilde }, { pat = "ˁ", -- Modifier Letter Reversed Glottal Stop rep = "ˤ" -- Modifier Letter Small Reversed Glottal Stop }, { pat = "’", -- Right Single Quotation Mark rep = "ʼ" -- Modifier Letter Apostrophe }, { pat = "ȷ", -- Latin Small Letter Dotless J rep = "j" -- Latin Small Letter J }, { pat = "ʇ", -- Latin Small Letter Turned T rep = "ǀ" -- Latin Letter Dental Click }, { pat = "[!ʗ]", -- Exclamation Mark / Latin Letter Stretched C rep = "ǃ" -- Latin Letter Retroflex Click }, { pat = "ǃǃ", -- Latin Letter Retroflex Click x 2 rep = "‼" -- Double Exclamation Mark }, { pat = "ʖ", -- Latin Letter Inverted Glottal Stop rep = "ǁ" -- Latin Letter Lateral Click }, }, keyPatterns = { -- These do not affect the revese look for diacritics { pat = "[͜͡ːˑ◌]", -- Tie bars, length marks, dotted circle rep = "" }, { pat = "ᵏ", -- Modifier Letter Small K rep = "k" -- Latin Small Letter K }, { pat = "ᶢ", -- Modifier Letter Small Script G rep = "ɡ" -- Latin Small Letter Script G }, { pat = "ᵑ", -- Modifier Letter Small Eng rep = "ŋ" -- Latin Small Letter Eng }, } } local rawData = { sounds = { -- PULMONIC CONSONANTS -- Nasals { name = "Nezveneči ustnični nosnik", symbols = { "m̥" }, }, { name = "Zveneči dvoustnični nosnik", symbols = { "m" }, audio = "Bilabial nasal.ogg" }, { name = "Zveneči zobno-ustnični nosnik", symbols = { "ɱ" }, audio = "Labiodental nasal.ogg" }, { name = "Zveneči linguolabial nosnik", symbols = { "n̼" }, audio = "Linguolabial nasal.ogg" }, { name = "Zveneči zobni nosnik", symbols = { "n̪" }, }, { name = "Nezveneči prednjejezični nosnik", symbols = { "n̥" }, }, { name = "Zveneči dlesnični nosnik", symbols = { "n" }, audio = "Alveolar nasal.ogg" }, { name = "Zveneči postalveolar nosnik", symbols = { "n̠" }, }, { name = "Nezveneči retroflex nosnik", symbols = { "ɳ̊", "ɳ̥" }, }, { name = "Zveneči retroflex nosnik", symbols = { "ɳ" }, audio = "Retroflex nasal.ogg" }, { name = "Nezveneči alveolo-palatal nosnik", symbols = { "n̠̊ʲ", "ɲ̊˖", "ɲ̟̊", "ȵ̊" }, }, { name = "Zveneči alveolo-palatal nosnik", symbols = { "n̠ʲ", "ɲ˖", "ɲ̟", "ȵ" }, }, { name = "Nezveneči nebni nosnik", symbols = { "ɲ̊", "ɲ̥" }, }, { name = "Zveneči nebni nosnik", symbols = { "ɲ" }, audio = "Palatal nasal.ogg" }, { name = "Zveneči post-palatal nosnik", symbols = { "ɲ˗", "ɲ̠", "ŋ˖", "ŋ̟" }, }, { name = "Nezveneči mehkonebni nosnik", symbols = { "ŋ̊", "ŋ̥" }, }, { name = "Zveneči mehkonebni nosnik", symbols = { "ŋ" }, audio = "Velar nasal.ogg" }, { name = "Zveneči pre-uvular nosnik", symbols = { "ɴ̟", "ŋ˗", "ŋ̠" }, }, { name = "Zveneči uvular nosnik", symbols = { "ɴ" }, audio = "Uvular nasal.ogg" }, -- Plosives { name = "Nezveneči dvoustnični zapornik", symbols = { "p" }, audio = "Voiceless bilabial plosive.ogg" }, { name = "Zveneči dvoustnični zapornik", symbols = { "b" }, audio = "Voiced bilabial plosive.ogg" }, { name = "Nezveneči zobnoustnični zapornik", symbols = { "p̪", "p͆" }, }, { name = "Zveneči zobnoustnični zapornik", symbols = { "b̪" }, }, { name = "Nezveneči linguolabial zapornik", symbols = { "t̼" }, audio = "Voiceless linguolabial stop.ogg" }, { name = "Zveneči linguolabial zapornik", symbols = { "d̼" }, audio = "Voiced linguolabial stop.ogg" }, { name = "Nezveneči zobni zapornik", symbols = { "t̪" }, audio = "Voiceless dental stop.ogg" }, { name = "Zveneči zobni zapornik", symbols = { "d̪" }, audio = "Voiced dental stop.ogg" }, { name = "Nezveneči dlesnični zapornik", symbols = { "t" }, audio = "Voiceless alveolar plosive.ogg" }, { name = "Zveneči dlesnični zapornik", symbols = { "d" }, audio = "Voiced alveolar plosive.ogg" }, { name = "Nezveneči postalveolar zapornik", symbols = { "t̠" }, }, { name = "Zveneči postalveolar zapornik", symbols = { "d̠" }, }, { name = "Nezveneči retroflex zapornik", symbols = { "ʈ" }, audio = "Voiceless retroflex stop.oga" }, { name = "Zveneči retroflex zapornik", symbols = { "ɖ" }, audio = "Voiced retroflex stop.oga" }, { name = "Nezveneči alveolo-palatal zapornik", symbols = { "t̠ʲ", "c̟", "ȶ" }, }, { name = "Zveneči alveolo-palatal zapornik", symbols = { "d̠ʲ", "ɟ˖", "ɟ̟", "ȡ" }, }, { name = "Nezveneči nebni zapornik", symbols = { "c" }, audio = "Voiceless palatal plosive.ogg" }, { name = "Zveneči nebni zapornik", symbols = { "ɟ" }, audio = "Voiced palatal plosive.ogg" }, { name = "Nezveneči zanebni zapornik", symbols = { "c̠", "k̟" }, }, { name = "Zveneči zanebni zapornik", symbols = { "ɟ˗", "ɟ̠", "ɡ˖", "ɡ̟" }, }, { name = "Nezveneči mehkonebni zapornik", symbols = { "k" }, audio = "Voiceless velar plosive.ogg" }, { name = "Zveneči mehkonebni zapornik", symbols = { "ɡ" }, audio = "Voiced velar plosive 02.ogg" }, { name = "Nezveneči pre-uvular zapornik", symbols = { "q˖", "q̟", "k̠" }, }, { name = "Zveneči pre-uvular zapornik", symbols = { "ɢ̟", "ɡ˗", "ɡ̠" }, }, { name = "Nezveneči uvular zapornik", symbols = { "q" }, audio = "Voiceless uvular plosive.ogg" }, { name = "Zveneči uvular zapornik", symbols = { "ɢ" }, audio = "Voiced uvular stop.oga" }, { name = "Epiglotisen zapornik", symbols = { "ʡ" }, audio = "Epiglottal stop.ogg" }, { name = "glottal stop", symbols = { "ʔ" }, audio = "Glottal stop.ogg" }, -- Affricates { name = "Nezveneči ustnični zlitnik", symbols = { "pɸ" }, audio = "Voiceless bilabial affricate.ogg" }, { name = "Zveneči ustnični zlitnik", symbols = { "bβ" }, }, { name = "Nezveneči zobnoustnični zlitnik", symbols = { "p̪f", "p͆f", "pf" }, audio = "Voiceless labiodental affricate.ogg" }, { name = "Zveneči zobnoustnični zlitnik", symbols = { "b̪v", "bv" }, audio = "Voiced labiodental affricate.ogg" }, { name = "Nezveneči zobni zlitnik", symbols = { "t̪s̪", "ts̪", "t̟s̟", "ts̟" }, audio = "Voiceless dental sibilant affricate.oga" }, { name = "Zveneči zobni zlitnik", symbols = { "d̪z̪", "dz̪", "d̟z̟", "dz̟" }, audio = "Voiced dental sibilant affricate.oga" }, { name = "Nezveneči zobni nesikajoč zlitnik", symbols = { "t̪θ", "t̟θ", "tθ" }, audio = "Voiceless dental non-sibilant affricate.oga" }, { name = "Zveneči zobni nesikajoč zlitnik", symbols = { "d̪ð", "d̟ð", "dð" }, audio = "Voiced dental non-sibilant affricate.oga" }, { name = "Nezveneči dlesnični zlitnik", symbols = { "ts", "ʦ" }, audio = "Voiceless alveolar sibilant affricate.oga" }, { name = "Zveneči dlesnični zlitnik", symbols = { "dz", "ʣ" }, audio = "Voiced alveolar sibilant affricate.oga" }, { name = "Nezveneči apico-alveolar zlitnik", symbols = { "t̺s̺", "ts̺", "t̠s̠", "ts̠" }, }, { name = "Zveneči apico-alveolar zlitnik", symbols = { "d̺z̺", "dz̺", "d̠z̠", "dz̠" }, }, { name = "Nezveneči prednjejezični nesikajoč zlitnik", symbols = { "tɹ̝̊", "tɹ̥", "tθ̠", "tθ͇" }, }, { name = "Zveneči prednjejezični nesikajoč zlitnik", symbols = { "dɹ̝", "dɹ", "dð̠", "dð͇" }, }, { name = "Nezveneči zadlesnični zlitnik", symbols = { "t̠ʃ", "tʃ", "ʧ" }, audio = "Voiceless palato-alveolar affricate.ogg" }, { name = "Zveneči zadlesnični zlitnik", symbols = { "d̠ʒ", "dʒ", "ʤ" }, audio = "Voiced palato-alveolar affricate.ogg" }, { name = "Nezveneči postalveolar nesikajoč zlitnik", symbols = { "t̠ɹ̠̊˔", "tɹ̠̊˔", "tɹ̝̊˗", "t̠ɹ̝̊˗", "t̠ɹ̠̊", "tɹ̠̊" }, audio = "Voiceless postalveolar non-sibilant affricate.ogg" }, { name = "Zveneči postalveolar nesikajoč zlitnik", symbols = { "d̠ɹ̠˔", "dɹ̠˔", "dɹ̝˗", "d̠ɹ̝˗", "d̠ɹ̠", "dɹ̠" }, audio = "Voiced postalveolar non-sibilant affricate.ogg" }, { name = "Nezveneči retroflex zlitnik", symbols = { "ʈʂ", "tʂ" }, audio = "Voiceless retroflex affricate.ogg" }, { name = "Zveneči retroflex zlitnik", symbols = { "ɖʐ", "dʐ" }, audio = "Voiced retroflex affricate.ogg" }, { name = "Nezveneči alveolo-palatal zlitnik", symbols = { "tɕ", "cɕ", "ʨ" }, audio = "Voiceless alveolo-palatal affricate.ogg" }, { name = "Zveneči alveolo-palatal zlitnik", symbols = { "dʑ", "ɟʑ", "ʥ" }, audio = "Voiced alveolo-palatal affricate.ogg" }, { name = "Nezveneči nebni zlitnik", symbols = { "cç" }, audio = "Voiceless palatal affricate.ogg" }, { name = "Zveneči nebni zlitnik", symbols = { "ɟʝ" }, audio = "Voiced palatal affricate.ogg" }, { name = "Nezveneči post-palatal zlitnik", symbols = { "c̠ç˗", "cç˗", "c̠ç̠", "cç̠", "k̟x̟", "kx̟" }, }, { name = "Zveneči post-palatal zlitnik", symbols = { "ɟ˗ʝ˗", "ɟʝ˗", "ɟ̠ʝ̠", "ɟʝ̠", "ɡ˖ɣ˖", "ɡɣ˖", "ɡ̟ɣ̟", "ɡɣ̟" }, }, { name = "Nezveneči mehkonebni zlitnik", symbols = { "kx" }, audio = "Voiceless velar affricate.ogg" }, { name = "Zveneči mehkonebni zlitnik", symbols = { "ɡɣ" }, audio = "Voiced velar affricate.ogg" }, { name = "Nezveneči pre-uvular zlitnik", symbols = { "q˖χ˖", "qχ˖", "q̟χ̟", "qχ̟", "k̠x̠", "kx̠" }, }, { name = "Nezveneči uvular zlitnik", symbols = { "qχ" }, audio = "Voiceless uvular affricate.ogg" }, { name = "Zveneči uvular zlitnik", symbols = { "ɢʁ" }, audio = "Voiced uvular affricate.ogg" }, { name = "Nezveneči pharyngeal zlitnik", symbols = { "ʡħ" }, }, { name = "Nezveneči epiglotni zlitnik", symbols = { "ʡʜ" }, audio = "Voiceless epiglottal affricate.ogg" }, { name = "Zveneči epiglotni zlitnik", symbols = { "ʡʢ" }, audio = "Voiced epiglottal affricate.ogg" }, { name = "Nezveneči glottal zlitnik", symbols = { "ʔh" }, audio = "Voiceless glottal affricate.ogg" }, -- Fricatives { name = "Nezveneči ustnični pripornik", symbols = { "ɸ", "β̞̊", "β̥˕" }, audio = "Voiceless bilabial fricative.ogg" }, { name = "Zveneči ustnični pripornik", symbols = { "β" }, audio = "Voiced bilabial fricative.ogg" }, { name = "Nezveneči zobno-ustnični pripornik", symbols = { "f", "ʋ̥", "f̞" }, audio = "Voiceless labiodental fricative.ogg" }, { name = "Zveneči zobno-ustnični pripornik", symbols = { "v" }, audio = "Voiced labiodental fricative.ogg" }, { name = "Nezveneči linguolabial pripornik", symbols = { "θ̼" }, }, { name = "Zveneči linguolabial pripornik", symbols = { "ð̼" }, }, { name = "Nezveneči zobni pripornik", symbols = { "θ", "θ̞" }, audio = "Voiceless dental fricative.ogg" }, { name = "Zveneči zobni pripornik", symbols = { "ð" }, audio = "Voiced dental fricative.ogg" }, { name = "Nezveneči zobni sični pripornik", symbols = { "s̪" }, }, { name = "Zveneči zobni sični pripornik", symbols = { "z̪" }, }, { name = "Nezveneči denti-alveolar zapornik", symbols = { "s̻̪", "s̪̻", "s̻͆", "s̟" }, }, { name = "Nezveneči dlesnični pripornik", symbols = { "s" }, audio = "Voiceless alveolar sibilant.ogg" }, { name = "Zveneči dlesnični pripornik", symbols = { "z" }, audio = "Voiced alveolar sibilant.ogg" }, { name = "Nezveneči apico-alveolar pripornik", symbols = { "s̺" }, }, { name = "Zveneči apico-alveolar pripornik", symbols = { "z̺" }, }, { name = "Nezveneči dlesnični retracted pripornik", symbols = { "s̠" }, audio = "Voiceless alveolar retracted sibilant.ogg" }, { name = "Zveneči dlesnični retracted pripornik", symbols = { "z̠" }, }, { name = "Nezveneči dlesnični nesični pripornik", symbols = { "θ̠", "θ͇", "ɹ̝̊", "ɹ̥" }, audio = "Voiceless alveolar non-sibilant fricative.ogg" }, { name = "Zveneči dlesnični nesični pripornik", symbols = { "ð̠", "ð͇", "ɹ̝" }, audio = "Voiced alveolar non-sibilant fricative.ogg" }, { name = "Nezveneči dlesnični tapped pripornik", symbols = { "ɾ̞̊" }, }, { name = "Zveneči dlesnični tapped pripornik", symbols = { "ɾ̞" }, audio = "Voiced alveolar tapped fricative.ogg" }, { name = "Nezveneči zadlesnični pripornik", symbols = { "ʃ" }, audio = "Voiceless palato-alveolar sibilant.ogg" }, { name = "Zveneči zadlesnični pripornik", symbols = { "ʒ" }, audio = "Voiced palato-alveolar sibilant.ogg" }, { name = "Nezveneči postalveolar non-sibilant pripornik", symbols = { "ɹ̠̊˔", "ɹ̝̊˗" }, audio = "Voiceless postalveolar non-sibilant fricative.ogg" }, { name = "Zveneči postalveolar non-sibilant pripornik", symbols = { "ɹ̠˔", "ɹ̝˗" }, audio = "Voiced postalveolar non-sibilant fricative.ogg" }, { name = "Nezveneči retroflex pripornik", symbols = { "ʂ" }, audio = "Voiceless retroflex sibilant.ogg" }, { name = "Zveneči retroflex pripornik", symbols = { "ʐ" }, audio = "Voiced retroflex sibilant.ogg" }, { name = "Zveneči retroflex non-sibilant pripornik", symbols = { "ɻ̝", "ɻ˔", "ɻ̊" }, }, { name = "Nezveneči alveolo-palatal pripornik", symbols = { "ɕ" }, audio = "Voiceless alveolo-palatal sibilant.ogg" }, { name = "Zveneči alveolo-palatal pripornik", symbols = { "ʑ" }, audio = "Voiced alveolo-palatal sibilant.ogg" }, { name = "Nezveneči palatal pripornik", symbols = { "ç" }, audio = "Voiceless palatal fricative.ogg" }, { name = "Zveneči nebni pripornik", symbols = { "ʝ", "j̊" }, audio = "Voiced palatal fricative.ogg" }, { name = "Nezveneči post-palatal pripornik", symbols = { "ç˗", "ç̠", "x̟" }, }, { name = "Zveneči post-palatal pripornik", symbols = { "ʝ˗", "ʝ̠", "ɣ˖", "ɣ̟" }, }, { name = "Nezveneči mehkonebni pripornik", symbols = { "x", "ɰ̊", "x̞", "ɣ̊˕", "ɣ̞̊" }, audio = "Voiceless velar fricative.ogg" }, { name = "Zveneči mehkonebni pripornik", symbols = { "ɣ" }, audio = "Voiced velar fricative.ogg" }, { name = "Nezveneči pre-uvular pripornik", symbols = { "χ˖", "χ̟", "x̠" }, }, { name = "Zveneči pre-uvular pripornik", symbols = { "ʁ̟", "ɣ˗", "ɣ̠" }, }, { name = "Nezveneči uvular pripornik", symbols = { "χ" }, audio = "Voiceless uvular fricative.ogg" }, { name = "Zveneči uvular pripornik", symbols = { "ʁ" }, audio = "Voiced uvular fricative.ogg" }, { name = "Nezveneči pharyngeal pripornik", symbols = { "ħ" }, audio = "Voiceless pharyngeal fricative.ogg" }, { name = "Zveneči pharyngeal pripornik", symbols = { "ʕ" }, audio = "Voiced pharyngeal fricative.ogg" }, { name = "Nezveneči glottal pripornik", symbols = { "h" }, audio = "Voiceless glottal fricative.ogg" }, { name = "Zveneči glottal pripornik", symbols = { "ɦ" }, audio = "Voiced glottal fricative.ogg" }, { name = "Nezveneči bidental pripornik", symbols = { "h̪͆" }, }, -- Approximants { name = "Zveneči ustnični drsnik", symbols = { "β̞" }, audio = "Bilabial approximant.ogg" }, { name = "Zveneči zobno-ustnični drsnik", symbols = { "ʋ" }, audio = "Labiodental approximant.ogg" }, { name = "Zveneči zobni drsnik", symbols = { "ð̞" }, audio = "Voiced dental approximant.ogg" }, { name = "Zveneči dlesnični drsnik", symbols = { "ɹ" }, audio = "Alveolar approximant.ogg" }, { name = "Zveneči postalveolar drsnik", symbols = { "ɹ̠" }, audio = "Postalveolar approximant.ogg" }, { name = "Zveneči retroflex drsnik", symbols = { "ɻ" }, audio = "Retroflex approximant.ogg" }, { name = "Zveneči trdonebni drsnik", symbols = { "j", "ʝ˕", "ʝ̞" }, audio = "Palatal approximant.ogg" }, { name = "Zveneči zanebni drsnik", symbols = { "j˗", "j̠", "ɰ̟", "ɰ˖", "ʝ˕˗", "ʝ˗˕", "ʝ̞˗", "ɣ˕˖", "ɣ˖˕", "ɣ̞˖" }, audio = "Post-palatal approximant.ogg" }, { name = "Zveneči mehkonebni drsnik", symbols = { "ɰ", "ɣ˕", "ɣ̞" }, audio = "Voiced velar approximant.ogg" }, { name = "Zveneči uvular drsnik", symbols = { "ʁ̞" }, audio = "Voiced Uvular Approximant.ogg" }, { name = "Zveneči pharyngeal drsnik", symbols = { "ʕ̞" }, }, { name = "Zveneči epiglottal drsnik", symbols = { "ʢ̞" }, }, { name = "Creaky-voiced glottal drsnik", symbols = { "ʔ̞", "ʔ̰" }, }, -- Taps/flaps { name = "Zveneči ustnični flap", symbols = { "ⱱ̟", "b̆" }, }, { name = "Zveneči zobnoustnični flap", symbols = { "ⱱ" }, audio = "Labiodental flap.ogg" }, { name = "Zveneči linguolabial tap", symbols = { "ɾ̼" }, }, { name = "Zveneči dental tap or flap", symbols = { "ɾ̪" }, article = "Dental tap", }, { name = "Nezveneči alveolar tap or flap", symbols = { "ɾ̥" }, article = "Voiceless alveolar tap", }, { name = "Zveneči dlesnični tap", symbols = { "ɾ" }, article = "Zveneči dlesnični tap", audio = "Alveolar tap.ogg" }, { name = "Zveneči postalveolar flap", symbols = { "ɾ̠" }, }, { name = "Zveneči alveolar nasal tap or flap", symbols = { "ɾ̃", "n̆" }, article = "Alveolar nasal tap", }, { name = "Nezveneči retroflex flap", symbols = { "ɽ̊" }, }, { name = "Zveneči retroflex flap", symbols = { "ɽ" }, audio = "Retroflex flap.ogg" }, { name = "Zveneči uvular tap or flap", symbols = { "ɢ̆", "ʀ̆" }, article = "Uvular tap and flap", }, { name = "Zveneči epiglottal tap", symbols = { "ʡ̆", "ʢ̆" }, audio = "Epiglottal flap.oga" }, -- Trills { name = "Nezveneči ustnični trill", symbols = { "ʙ̥" }, audio = "Voiceless bilabial trill with aspiration.ogg" }, { name = "Zveneči ustnični trill", symbols = { "ʙ" }, audio = "Bilabial trill.ogg" }, { name = "Zveneči linguolabial trill", symbols = { "r̼" }, audio = "Linguolabial trill.ogg" }, { name = "Zveneči zobni trill", symbols = { "r̪" }, }, { name = "Nezveneči dlesnični trill", symbols = { "r̥" }, audio = "Voiceless alveolar trill.ogg" }, { name = "Zveneči dlesnični vibrant", symbols = { "r" }, audio = "Alveolar trill.ogg" }, { name = "Nezveneči dlesnični priporniški trill", symbols = { "r̝̊" }, }, { name = "Zveneči dlesnični priporniški trill", symbols = { "r̝" }, audio = "Raised alveolar non-sonorant trill.ogg" }, { name = "Zveneči postalveolar trill", symbols = { "r̠" }, audio = "Voiced postalveolar trill.ogg" }, { name = "Nezveneči retroflex trill", symbols = { "ɽ̊r̥", "ɽr̥" }, }, { name = "Zveneči retroflex trill", symbols = { "ɽr" }, audio = "Voiced retroflex trill.ogg" }, { name = "Nezveneči pre-uvular priporniški trill", symbols = { "ʀ̝̊˖", "ʀ̟̊˔" }, }, { name = "Zveneči pre-uvular priporniški trill", symbols = { "ʀ̝˖", "ʀ̟˔" }, }, { name = "Nezveneči uvular trill", symbols = { "ʀ̥" }, audio = "Voiceless uvular trill.ogg" }, { name = "Zveneči uvular trill", symbols = { "ʀ" }, audio = "Uvular trill.ogg" }, { name = "Voiceless uvular priporniški trill", symbols = { "ʀ̝̊" }, }, { name = "Zveneči uvular priporniški trill", symbols = { "ʀ̝" }, }, { name = "Nezveneči epiglottal trill", symbols = { "ʜ" }, audio = "Voiceless epiglottal trill.ogg" }, { name = "Zveneči epiglottal trill", symbols = { "ʢ" }, audio = "Voiced epiglottal trill 2.ogg" }, -- Lateral affricates { name = "Nezveneči prednjejezični bočni zlitnik", symbols = { "tɬ", "ƛ" }, audio = "Voiceless alveolar lateral affricate.ogg" }, { name = "Zveneči prednjejezični bočni zlitnik", symbols = { "dɮ" }, audio = "Voiced alveolar lateral affricate.ogg" }, { name = "Nezveneči retroflex bočni zlitnik", symbols = { "ʈɭ̊˔","ʈɭ̊" }, }, { name = "Zveneči retroflex bočni zlitnik", symbols = { "ɖɭ˔","ɖɭ" }, }, { name = "Zveneči nebni bočni zlitnik", symbols = { "cʎ̝̊", "cʎ̥" }, audio = "Voiceless palatal lateral affricate.ogg" }, { name = "Zveneči nebni bočni zlitnik", symbols = { "ɟʎ̝", "ɟʎ" }, }, { name = "Nezveneči mehkonebni bočni zlitnik", symbols = { "kʟ̝̊", "kʟ̥" }, audio = "Voiceless velar lateral affricate.ogg" }, { name = "Zveneči mehkonebni bočni zlitnik", symbols = { "ɡʟ̝", "ɡʟ" }, audio = "Voiced velar lateral affricate.ogg" }, -- Lateral fricatives { name = "Zveneči zobni bočni pripornik", symbols = { "ɬ̪" }, }, { name = "Zveneči zobni bočni pripornik", symbols = { "ɮ̪", "ɮ͆" }, }, { name = "Nezveneči prednjejezični bočni pripornik", symbols = { "ɬ", "l̥" }, audio = "Voiceless alveolar lateral fricative.ogg" }, { name = "Zveneči prednjejezični bočni pripornik", symbols = { "ɮ" }, audio = "Voiced alveolar lateral fricative.ogg" }, { name = "Nezveneči retroflex bočni pripornik", symbols = { "ɭ̊˔", "ꞎ", "ɭ̊" }, audio = "Voiceless retroflex lateral fricative.ogg" }, { name = "Zveneči retroflex bočni pripornik", symbols = { "ɭ˔" }, }, { name = "Nezveneči alveolo-palatal bočni pripornik", symbols = { "ɬ̠ʲ", "ʎ̝̊˖", "ȴ̊˔", "l̠̊ʲ", "ʎ̟̊", "ȴ̊" }, }, { name = "Nezveneči nebni bočni pripornik", symbols = { "ʎ̝̊", "ʎ̥" }, audio = "Voiceless palatal lateral fricative.ogg" }, { name = "Zveneči nebni bočni pripornik", symbols = { "ʎ̝" }, }, { name = "Nezveneči mehkonebni bočni pripornik", symbols = { "ʟ̝̊", "ʟ̥" }, audio = "Voiceless velar lateral fricative.ogg" }, { name = "Zveneči mehkonebni bočni pripornik", symbols = { "ʟ̝" }, audio = "Voiced velar lateral fricative.ogg" }, -- Lateral approximants { name = "Zveneči zobni bočni drsnik", symbols = { "l̪" }, audio = "Voiced dental lateral approximant.ogg" }, { name = "Zveneči dlesnični obstranski drsnik", symbols = { "l" }, audio = "Alveolar lateral approximant.ogg" }, { name = "Zveneči postalveolar bočni drsnik", symbols = { "l̠" }, audio = "Voiced postalveolar lateral approximant.ogg" }, { name = "Zveneči retroflex bočni drsnik", symbols = { "ɭ" }, audio = "Retroflex lateral approximant.ogg" }, { name = "Zveneči alveolo-palatal bočni drsnik", symbols = { "l̠ʲ", "ʎ̟", "ȴ" }, }, { name = "Zveneči nebni bočni drsnik", symbols = { "ʎ" }, audio = "Palatal lateral approximant.ogg" }, { name = "Zveneči mehkonebni bočni drsnik", symbols = { "ʟ" }, audio = "Velar lateral approximant.ogg" }, { name = "Zveneči uvular bočni drsnik", symbols = { "ʟ̠" }, audio = "Uvular lateral approximant.ogg" }, -- Lateral taps/flaps { name = "Nezveneči alveolar bočni flap", symbols = { "ɺ̥" }, }, { name = "Zveneči alveolar bočni flap", symbols = { "ɺ" }, }, { name = "Nezveneči retroflex bočni flap", symbols = { "ɭ̥̆" }, }, { name = "Zveneči retroflex bočni flap", symbols = { "ɭ̆" }, }, { name = "Zveneči palatal bočni flap", symbols = { "ʎ̆" }, }, { name = "Zveneči velar bočni tap", symbols = { "ʟ̆" }, }, -- NON-PULMONIC CONSONANTS -- Ejective stops { name = "Bilabial ejective stop", symbols = { "pʼ" }, audio = "Bilabial ejective plosive.ogg" }, { name = "Dental ejective stop", symbols = { "t̪ʼ" }, }, { name = "Alveolar ejective stop", symbols = { "tʼ" }, audio = "Alveolar ejective plosive.ogg" }, { name = "Retroflex ejective stop", symbols = { "ʈʼ" }, audio = "Retroflex ejective.ogg" }, { name = "Palatal ejective stop", symbols = { "cʼ" }, audio = "Palatal ejective.ogg" }, { name = "Velar ejective stop", symbols = { "kʼ" }, audio = "Velar ejective plosive.ogg" }, { name = "Uvular ejective stop", symbols = { "qʼ" }, audio = "Uvular ejective plosive.ogg" }, { name = "Epiglottal ejective", symbols = { "ʡʼ" }, audio = "Epiglottal ejective.ogg" }, -- Ejective affricates { name = "Zobni ejective zlitnik", symbols = { "t̪θʼ", "t̟θʼ", "tθʼ" }, audio = "Dental ejective affricate.ogg" }, { name = "Alveolar ejective affricate", symbols = { "tsʼ" }, audio = "Alveolar ejective affricate.ogg" }, { name = "Zadlesnični ejective zlitnik", symbols = { "t̠ʃʼ", "tʃʼ" }, audio = "Palato-alveolar ejective affricate.ogg" }, { name = "Retroflex ejective zlitnik", symbols = { "ʈʂʼ", "tʂʼ" }, audio = "Retroflex ejective affricate.ogg" }, { name = "Alveolo-palatal ejective zlitnik", symbols = { "t̠ɕʼ", "tɕʼ", "cɕʼ" }, }, { name = "Nebni ejective zlitnik", symbols = { "cçʼ" }, audio = "Palatal ejective affricate.ogg" }, { name = "Mehkonebni ejective zlitnik", symbols = { "kxʼ" }, audio = "Velar ejective affricate.ogg" }, { name = "Uvular ejective zlitnik", symbols = { "qχʼ" }, audio = "Uvular ejective affricate.ogg" }, -- Ejective fricatives { name = "Ustnični ejective pripornik", symbols = { "ɸʼ" }, }, { name = "Zobnoustnični ejective pripornik", symbols = { "fʼ" }, audio = "Labiodental ejective fricative.ogg" }, { name = "Zobni ejective pripornik", symbols = { "θʼ" }, audio = "Dental ejective fricative.ogg" }, { name = "Prednjejezični ejective pripornik", symbols = { "sʼ" }, audio = "Alveolar ejective fricative.ogg" }, { name = "Zadlesnični ejective pripornik", symbols = { "ʃʼ" }, audio = "Palato-alveolar ejective fricative.ogg" }, { name = "Retroflex ejective pripornik", symbols = { "ʂʼ" }, audio = "Retroflex ejective fricative.ogg" }, { name = "Alveolo-palatal ejective pripornik", symbols = { "ɕʼ" }, audio = "Alveolo-palatal ejective fricative.ogg" }, { name = "Nebni ejective pripornik", symbols = { "çʼ" }, audio = "Palatal ejective fricative.ogg" }, { name = "Mehkonebni ejective pripornik", symbols = { "xʼ" }, audio = "Velar ejective fricative.ogg" }, { name = "Uvular ejective pripornik", symbols = { "χʼ" }, audio = "Uvular ejective fricative.ogg" }, -- Lateral ejective affricates { name = "Prednjejezični bočni ejective pripornik", symbols = { "tɬʼ", "ƛʼ" }, audio = "Alveolar lateral ejective affricate.ogg" }, { name = "Prednjejezični bočni ejective pripornik", symbols = { "cʎ̝̊ʼ", "cʎ̥ʼ" }, audio = "Palatal lateral ejective affricate.ogg" }, { name = "Mehkonebni bočni ejective pripornik", symbols = { "kʟ̝̊ʼ", "kʟ̥ʼ" }, audio = "Velar lateral ejective affricate.ogg" }, -- Lateral ejective fricatives { name = "Prednjejezični bočni ejective pripornik", symbols = { "ɬʼ" }, audio = "Alveolar lateral ejective fricative.ogg" }, -- Tenuis clicks { name = "Tanek ustnični click", symbols = { "ʘ", "kʘ" }, audio = "Clic bilabial sourd.ogg" }, { name = "Tanek zobni click", symbols = { "ǀ", "kǀ" }, audio = "Dental click.ogg" }, { name = "Tanek prednjejezični click", symbols = { "ǃ", "kǃ" }, audio = "Postalveolar click.ogg" }, { name = "Tanek nebni click", symbols = { "ǂ", "kǂ" }, audio = "Palatoalveolar click.ogg" }, { name = "Back-released mehkonebni click", symbols = { "ʞ" }, }, -- Voiced clicks { name = "Zveneči ustnični click", symbols = { "ʘ̬", "ɡʘ" }, }, { name = "Zveneči zobni click", symbols = { "ǀ̬", "ɡǀ" }, }, { name = "Zveneči prednjejezični click", symbols = { "ǃ̬", "ɡǃ" }, }, { name = "Tanek retroflex click", symbols = { "‼" }, }, { name = "Zveneči nebni click", symbols = { "ǂ̬", "ɡǂ" }, }, { name = "Zveneči retroflex click", symbols = { "‼̬", "ɡ‼" }, }, -- Nasal clicks { name = "Ustnični nosni click", symbols = { "ʘ̃", "ŋʘ" }, }, { name = "Zobni nosni click", symbols = { "ǀ̃", "ŋǀ" }, }, { name = "Prednjejezični nosni click", symbols = { "ǃ̃", "ŋǃ" }, audio = "Intervocalic nasal alveolar clicks.ogg" }, { name = "Nebni nosni click", symbols = { "ǂ̃", "ŋǂ" }, }, { name = "Retroflex nosni click", symbols = { "‼̃", "ŋ‼" }, }, -- Lateral clicks { name = "Tanek prednjejezični bočni click", symbols = { "ǁ", "kǁ" }, audio = "Alveolar lateral click.ogg" }, { name = "Zveneči alveolar lateral click", symbols = { "ǁ̬", "ɡǁ" }, }, -- Lateral nasal clicks { name = "Prednjejezični bočni nosni click", symbols = { "ǁ̃", "ŋǁ" }, }, -- Glottalized clicks { name = "Glottalized ustnični nosni click", symbols = { "ʘ̃ˀ", "ʘˀ", "ŋ̊ʘˀ", "ŋʘˀ" }, }, { name = "Glottalized zobni nosni click", symbols = { "ǀ̃ˀ", "ǀˀ", "ŋ̊ǀˀ", "ŋǀˀ" }, }, { name = "Glottalized prednjejezični nosni click", symbols = { "ǃ̃ˀ", "ǃˀ", "ŋ̊ǃˀ", "ŋǃˀ" }, }, { name = "Glottalized retroflex nosni click", symbols = { "‼̃ˀ", "‼ˀ", "ŋ‼ˀ", "ŋ̊‼ˀ" }, }, { name = "Glottalized nebni nosni click", symbols = { "ǂ̃ˀ", "ǂˀ", "ŋ̊ǂˀ", "ŋǂˀ" }, }, { name = "Glottalized prednjejezični bočni nosni click", symbols = { "ǁ̃ˀ", "ǁˀ", "ŋ̊ǁˀ", "ŋǁˀ" }, }, -- Implosives { name = "Nezveneči ustnični implosive", symbols = { "ɓ̥", "ƥ" }, }, { name = "Zveneči ustnični implosive", symbols = { "ɓ" }, audio = "Voiced bilabial implosive.ogg" }, { name = "Nezveneči prednjejezični implosive", symbols = { "ɗ̥", "ƭ" }, }, { name = "Zveneči prednjejezični implosive", symbols = { "ɗ" }, audio = "Voiced alveolar implosive.ogg" }, { name = "Nezveneči retroflex implosive", symbols = { "ᶑ̊", "ᶑ̥" }, }, { name = "Zveneči retroflex implosive", symbols = { "ᶑ" }, }, { name = "Nezveneči nebni implosive", symbols = { "ʄ̊", "ʄ̥", "ƈ" }, }, { name = "Zveneči nebni implosive", symbols = { "ʄ" }, audio = "Voiced palatal implosive.ogg" }, { name = "Nezveneči mehkonebni implosive", symbols = { "ɠ̊", "ƙ" }, }, { name = "Zveneči mehkonebni implosive", symbols = { "ɠ" }, audio = "Voiced velar implosive.ogg" }, { name = "Nezveneči uvular implosive", symbols = { "ʛ̥", "ʠ" }, }, { name = "Zveneči uvular implosive", symbols = { "ʛ" }, audio = "Voiced uvular implosive.ogg" }, -- CO-ARTICULATED CONSONANTS -- Co-articulated nasals { name = "Zveneči labial–alveolar nosnik", symbols = { "nm" }, article = "Labial–coronal consonant", }, { name = "Zveneči labial–velar nosnik", symbols = { "ŋm" }, audio = "Labial-velar nasal stop.ogg" }, -- Co-articulated plosives { name = "Nezveneči labial–alveolar zapornik", symbols = { "tp" }, article = "Labial–coronal consonant", }, { name = "Zveneči labial–alveolar zapornik", symbols = { "db" }, article = "Labial–coronal consonant", }, { name = "Nezveneči labial–velar zapornik", symbols = { "kp" }, audio = "Voiceless labial-velar plosive.ogg" }, { name = "Zveneči labial–velar zapornik", symbols = { "ɡb" }, audio = "Voiced labial-velar plosive.ogg" }, { name = "Nezveneči uvular–epiglottal zapornik", symbols = { "qʡ" }, }, -- Co-articulated continuants { name = "Nezveneči ustnično-nebni pripornik", symbols = { "ɥ̊" }, }, { name = "Zveneči ustnično-nebni drsnik", symbols = { "ɥ" }, }, { name = "Nezveneči ustnično–mehkonebni pripornik", symbols = { "ʍ", "w̥", "hw" }, audio = "Voiceless labio-velar fricative.ogg" }, { name = "Zveneči ustnično.mehkonebni drsnik", symbols = { "w" }, audio = "Voiced labio-velar approximant.ogg" }, { name = "Compressed voiced ustnično-mehkonebni drsnik", symbols = { "wᵝ", "ɰᵝ" }, article = "Voiced labial–velar approximant", }, { name = "Sj-sound", symbols = { "ɧ" }, audio = "Voiceless dorso-palatal velar fricative.ogg" }, -- Co-articulated lateral approximants { name = "Mehkonebni zobni bočni drsnik", symbols = { "ɫ̪", "l̪ˠ" }, }, { name = "Mehkonebni prednjejezični bočni drsnik", symbols = { "ɫ", "lˠ" }, audio = "Velarized alveolar lateral approximant.ogg" }, -- Nasal approximants { name = "Nosni nebni drsnik", symbols = { "j̃" }, }, { name = "Nosni ustnično-mehkonebni drsnik", symbols = { "w̃" }, }, { name = "Nezveneči nosni glottal drsnik", symbols = { "h̃" }, }, -- VOWELS -- Close vowels { name = "Close front unrounded vowel", symbols = { "i" }, audio = "Close front unrounded vowel.ogg" }, { name = "Close front rounded vowel", symbols = { "y" }, audio = "Close front rounded vowel.ogg" }, { name = "Close front compressed vowel", symbols = { "y͍", "iᵝ" }, audio = "Close front rounded vowel.ogg" }, { name = "Close front protruded vowel", symbols = { "y̫", "yʷ", "iʷ" }, }, { name = "Close central unrounded vowel", symbols = { "ɨ", "ï" }, audio = "Close central unrounded vowel.ogg" }, { name = "Close central rounded vowel", symbols = { "ʉ", "ü" }, audio = "Close central rounded vowel.ogg" }, { name = "Close central protruded vowel", symbols = { "ʉ̫", "ʉʷ", "ɨʷ" }, audio = "Close central rounded vowel.ogg" }, { name = "Close central compressed vowel", symbols = { "ÿ", "ɨᵝ" }, }, { name = "Close back unrounded vowel", symbols = { "ɯ" }, audio = "Close back unrounded vowel.ogg" }, { name = "Close back rounded vowel", symbols = { "u" }, audio = "Close back rounded vowel.ogg" }, { name = "Close back protruded vowel", symbols = { "u̫", "uʷ", "ɯʷ" }, audio = "Close back rounded vowel.ogg" }, { name = "Close back compressed vowel", symbols = { "u͍", "ɯᵝ" }, audio = "Ja-U.oga" }, -- Near-close vowels { name = "Near-close near-front unrounded vowel", symbols = { "ɪ", "ɪ̟", "i̞", "e̝" }, audio = "Near-close near-front unrounded vowel.ogg" }, { name = "Near-close near-front rounded vowel", symbols = { "ʏ", "y̞", "y˕", "ø̝" }, audio = "Near-close near-front rounded vowel.ogg" }, { name = "Near-close near-front compressed vowel", symbols = { "ʏ͍", "ɪᵝ" }, audio = "Near-close near-front rounded vowel.ogg" }, { name = "Near-close near-front protruded vowel", symbols = { "ʏ̫", "ʏʷ", "ɪʷ" }, }, { name = "Near-close central unrounded vowel", symbols = { "ɪ̈", "ɨ̞", "ɘ̝" }, audio = "Near-close central unrounded vowel.ogg" }, { name = "Near-close central rounded vowel", symbols = { "ʊ̈", "ʊ̟", "ʉ̞", "ɵ̝" }, }, { name = "Near-close central protruded vowel", symbols = { "ʊ̫̈", "ʉ̫˕", "ʊ̈ʷ", "ʉ̞ʷ", "ɪ̈ʷ", "ɨ̞ʷ" }, }, { name = "Near-close central compressed vowel", symbols = { "ʏ̈", "ɨ̞ᵝ" }, }, { name = "Near-close near-back unrounded vowel", symbols = { "ɯ̞", "ɯ̽" }, audio = "Near-close near-back unrounded vowel.ogg" }, { name = "Near-close near-back rounded vowel", symbols = { "ʊ", "u̞", "o̝" }, audio = "Near-close near-back rounded vowel.ogg" }, { name = "Near-close near-back protruded vowel", symbols = { "ʊ̫", "ʊʷ", "ɯ̽ʷ", "ɤ̝̈ʷ", "u̫˕", "u̞ʷ", "ɯ̞ʷ", "ɤ̝ʷ" }, audio = "Near-close near-back rounded vowel.ogg" }, { name = "Near-close near-back compressed vowel", symbols = { "ʊ͍", "ɯ̽ᵝ", "ɯ̞̈ᵝ", "ɯ̞ᵝ" }, }, -- Close-mid vowels { name = "Close-mid front unrounded vowel", symbols = { "e" }, audio = "Close-mid front unrounded vowel.ogg" }, { name = "Close-mid front rounded vowel", symbols = { "ø" }, audio = "Close-mid front rounded vowel.ogg" }, { name = "Close-mid front compressed vowel", symbols = { "ø͍", "eᵝ" }, audio = "Close-mid front rounded vowel.ogg" }, { name = "Close-mid front protruded vowel", symbols = { "ø̫", "øʷ", "eʷ" }, }, { name = "Close-mid central unrounded vowel", symbols = { "ɘ", "ë", "ɤ̈" }, audio = "Close-mid central unrounded vowel.ogg" }, { name = "Close-mid central rounded vowel", symbols = { "ɵ", "ö" }, audio = "Close-mid central rounded vowel.ogg" }, { name = "Close-mid central protruded vowel", symbols = { "ɵ̫", "ɵʷ", "ɘʷ" }, audio = "Close-mid central rounded vowel.ogg" }, { name = "Close-mid central compressed vowel", symbols = { "ø̈", "ɘᵝ" }, }, { name = "Close-mid back unrounded vowel", symbols = { "ɤ" }, audio = "Close-mid back unrounded vowel.ogg" }, { name = "Close-mid back rounded vowel", symbols = { "o" }, audio = "Close-mid back rounded vowel.ogg" }, { name = "Close-mid back protruded vowel", symbols = { "o̫", "oʷ", "ɤʷ" }, audio = "Close-mid back rounded vowel.ogg" }, { name = "Close-mid back compressed vowel", symbols = { "o͍", "ɤᵝ" }, }, -- Mid vowels { name = "Mid front unrounded vowel", symbols = { "e̞", "ɛ̝" }, audio = "Mid front unrounded vowel.ogg" }, { name = "Mid front rounded vowel", symbols = { "ø̞", "œ̝" }, audio = "Mid front rounded vowel.ogg" }, { name = "Mid front compressed vowel", symbols = { "ø͍˕", "œ͍˔", "e̞ᵝ", "ɛ̝ᵝ" }, }, { name = "Mid front protruded vowel", symbols = { "ø̫˕", "œ̫˔", "ø̞ʷ", "œ̝ʷ", "e̞ʷ", "ɛ̝ʷ" }, }, { name = "Mid central vowel", symbols = { "ə" }, audio = "Mid-central vowel.ogg" }, { name = "Mid central unrounded vowel", symbols = { "ə̜", "ɘ̞", "ɜ̝" }, audio = "Mid-central vowel.ogg" }, { name = "Mid central rounded vowel", symbols = { "ə̹", "ɵ̞", "ɞ̝" }, audio = "Mid central rounded vowel.ogg" }, { name = "Mid back unrounded vowel", symbols = { "ɤ̞", "ʌ̝" }, }, { name = "Mid back rounded vowel", symbols = { "o̞", "ɔ̝" }, audio = "Mid back rounded vowel.ogg" }, -- Open-mid vowels { name = "Open-mid front unrounded vowel", symbols = { "ɛ" }, audio = "Open-mid front unrounded vowel.ogg" }, { name = "Open-mid front rounded vowel", symbols = { "œ" }, audio = "Open-mid front rounded vowel.ogg" }, { name = "Open-mid front compressed vowel", symbols = { "œ͍", "ɛᵝ" }, audio = "Open-mid front rounded vowel.ogg" }, { name = "Open-mid front protruded vowel", symbols = { "œ̫", "œʷ", "ɛʷ" }, }, { name = "Open-mid central unrounded vowel", symbols = { "ɜ", "ɛ̈", "ʌ̈" }, audio = "Open-mid central unrounded vowel.ogg" }, { name = "Open-mid central rounded vowel", symbols = { "ɞ" }, audio = "Open-mid central rounded vowel.ogg" }, { name = "Open-mid back unrounded vowel", symbols = { "ʌ" }, audio = "PR-open-mid back unrounded vowel2.ogg" }, { name = "Open-mid back rounded vowel", symbols = { "ɔ" }, audio = "PR-open-mid back rounded vowel.ogg" }, -- Near-open vowels { name = "Near-open front unrounded vowel", symbols = { "æ" }, audio = "Near-open front unrounded vowel.ogg" }, { name = "Near-open front rounded vowel", symbols = {"œ̞̈"}, }, { name = "Near-open central vowel", symbols = { "ɐ" }, audio = "Near-open central unrounded vowel.ogg" }, { name = "Near-open central unrounded vowel", symbols = { "ɐ̜", "ɜ̞" }, audio = "PR-near-open central unrounded vowel.ogg" }, { name = "Near-open central rounded vowel", symbols = { "ɐ̹", "ɞ̞" }, }, { name = "Zelo široki sredinski zadnji nezaokroženi samoglasnik", symbols = {"ɑ̝","ʌ̞"}, }, { name = "Zelo široki sredinski zadnji zaokroženi samoglasnik", symbols = {"ɒ̝","ɔ̞"}, }, -- Open vowels { name = "Open front unrounded vowel", symbols = { "a", "æ̞" }, audio = "PR-open front unrounded vowel.ogg" }, { name = "Open front rounded vowel", symbols = { "ɶ" }, audio = "Open front rounded vowel.ogg" }, { name = "Open central unrounded vowel", symbols = { "ä", "ɑ̈", "ɐ̞" }, audio = "Open central unrounded vowel.ogg" }, { name = "Open central rounded vowel", symbols = { "ɒ̈", "ɶ̈" }, audio = "Open central rounded vowel.ogg" }, { name = "Open back unrounded vowel", symbols = { "ɑ" }, audio = "Open back unrounded vowel.ogg" }, { name = "Open back rounded vowel", symbols = { "ɒ" }, audio = "PR-open back rounded vowel.ogg" }, { name = "R-colored vowel", symbols = { "ɚ", "ɝ", "ɹ̩", "ɻ̍" }, audio = "En-us-er.ogg" }, -- SUPRASEGMENTALS { name = "Primary stress", symbols = { "ˈ" }, article = "Stress (linguistics)", }, { name = "Secondary stress", symbols = { "ˌ" }, }, { name = "Minor (foot) group", symbols = { "|" }, article = "Prosodic unit", }, { name = "Major (intonation) group", symbols = { "‖" }, article = "Prosodic unit", }, { name = "Syllable break", symbols = { "." }, article = "Syllable", }, { name = "Linking (absence of a break)", symbols = { "‿" }, article = "Connected speech", }, -- TONES AND WORD ACCENTS { name = "Downstep", symbols = { "ꜜ" }, }, { name = "Upstep", symbols = { "ꜛ" }, }, { name = "Global rise", symbols = { "↗" }, article = "Intonation (linguistics)", }, { name = "Global fall", symbols = { "↘" }, article = "Intonation (linguistics)", }, -- EXTENDED IPA (extIPA) { name = "Bilabial percussive", symbols = { "ʬ" }, }, { name = "Bidental percussive", symbols = { "ʭ" }, }, { name = "Velopharyngeal fricative", symbols = { "ʩ" }, }, { name = "Voiceless alveolar lateral–median fricative", symbols = { "ʪ" }, article = "Lateral release (phonetics)", }, { name = "Zveneči alveolar lateral–median fricative", symbols = { "ʫ" }, article = "Lateral release (phonetics)", }, { name = "Ingressive airflow", symbols = { "↓" }, article = "Ingressive sound", }, { name = "Egressive airflow", symbols = { "↑" }, article = "Egressive sound", }, { name = "Apical r", symbols = { "ɹ̺" }, article = "Pronunciation of English /r/", }, { name = "Bunched r", symbols = { "ɹ̈" }, article = "Pronunciation of English /r/", }, { name = "Sublaminal lower alveolar percussive", symbols = { "¡" }, article = "Percussive consonant", }, { name = "Percussive alveolar click", symbols = { "ǃ¡" }, }, { name = "Buccal interdental trill", symbols = { "ↀr̪͆" }, article = "Blowing a raspberry", }, -- NON-IPA { name = "Morphological boundary", symbols = { "#" }, article = "Word stem", }, { name = "Zero", symbols = { "∅" }, article = "Zero (linguistics)", }, }, diacritics = { -- DIACRITICS { name = "Voiceless", symbols = { "̥", "̊", "ḁ", "å", "ů", "ẘ", "ẙ" }, }, { name = "Zveneči", symbols = { "̬" }, article = "Voice (phonetics)", }, { name = "Aspirated", symbols = { "ʰ" }, article = "Aspirated consonant", }, { name = "More rounded", symbols = { "̹", "͗", "˒" }, article = "Roundedness", }, { name = "Less rounded", symbols = { "̜", "͑", "˓", "͍" }, article = "Roundedness", }, { name = "Advanced", symbols = { "̟", "˖" }, article = "Relative articulation#Advanced and retracted", }, { name = "Retracted", symbols = { "̠", "˗" }, article = "Relative articulation#Advanced and retracted", }, { name = "Centralized", symbols = { "̈" }, article = "Relative articulation#Centralized vowels", }, { name = "Mid-centralized", symbols = { "̽" }, article = "Relative articulation#Mid-centralized vowel", }, { name = "Syllabic", symbols = { "̩", "̍" }, article = "Syllabic consonant", }, { name = "Non-syllabic", symbols = { "̯", "̑" }, article = "Semivowel", }, { name = "Rhoticity", symbols = { "˞" }, article = "R-colored vowel", audio = "En-us-er.ogg" }, { name = "Breathy voiced", symbols = { "̤", "ṳ", "ʱ" }, article = "Breathy voice", }, { name = "Creaky voiced", symbols = { "̰", "ḛ", "ḭ", "ṵ" }, article = "Creaky voice", }, { name = "Linguolabial", symbols = { "̼" }, article = "Linguolabial consonant", }, { name = "Labialized", symbols = { "ʷ", "̫" }, article = "Labialization", }, { name = "Palatalized", symbols = { "ʲ" }, article = "Palatalization (phonetics)", }, { name = "Velarized", symbols = { "ˠ" }, article = "Velarization", }, { name = "Pharyngealized", symbols = { "ˤ" }, article = "Pharyngealization", }, { name = "Velarized or pharyngealized", symbols = { "̴", "ᵯ", "ᵰ", "ᵱ", "ᵬ", "ᵮ", "ᵵ", "ᵭ", "ᵴ", "ᵶ", "ᵳ", "ᵲ" }, article = "Pharyngealization", }, { name = "Raised", symbols = { "̝", "˔" }, article = "Relative articulation#Raised and lowered", }, { name = "Lowered", symbols = { "̞", "˕" }, article = "Relative articulation#Raised and lowered", }, { name = "Advanced tongue root", symbols = { "̘" }, }, { name = "Retracted tongue root", symbols = { "̙" }, }, { name = "Dental", symbols = { "̪", "͆" }, article = "Dental consonant", }, { name = "Apical", symbols = { "̺" }, article = "Apical consonant", }, { name = "Laminal", symbols = { "̻" }, article = "Laminal consonant", }, { name = "Nasalized", symbols = { "̃", "ṽ" }, article = "Nasalization", }, { name = "Nasal vowel", symbols = { "ĩ", "ỹ", "ɨ̃", "ʉ̃", "ɯ̃", "ũ", "ɪ̃", "ʏ̃", "ʊ̃", "ẽ", "ø̃", "ɘ̃", "ɵ̃", "ɤ̃", "õ", "ə̃", "ɛ̃", "œ̃", "ɜ̃", "ɞ̃", "ʌ̃", "ɔ̃", "æ̃", "ɐ̃", "ã", "ɶ̃", "ä̃", "ɑ̃", "ɒ̃" }, }, { name = "Nasal release", symbols = { "ⁿ" }, }, { name = "Lateral release", symbols = { "ˡ" }, article = "Lateral release (phonetics)", }, { name = "No audible release", symbols = { "̚" }, }, { name = "Ejective", symbols = { "ʼ" }, article = "Ejective consonant", }, { name = "Glottalized", symbols = { "ˀ" }, article = "Glottalization", }, { name = "Labio-palatalized", symbols = { "ᶣ" }, article = "Labio-palatalization", }, -- SUPRASEGMENTALS { name = "Long", symbols = { "ː" }, article = "Length (phonetics)", }, { name = "Half-long", symbols = { "ˑ" }, article = "Length (phonetics)", }, { name = "Extra-short", symbols = { "̆" }, article = "Extra-shortness", }, -- TONES AND WORD ACCENTS { name = "Accent", symbols = { "̋", "ű", "ӳ", "ő", "́", "í", "ý", "ú", "é", "ó", "á", "̄", "ī", "ȳ", "ū", "ē", "ō", "ǣ", "ā", "̀", "ì", "ỳ", "ù", "è", "ò", "à", "̏", "ȉ", "ȕ", "ȅ", "ȍ", "ȁ" }, article = "Pitch-accent language", }, { name = "Tone", symbols = { "̌", "̂", "᷄", "᷅", "᷇", "᷆", "᷈", "᷉", "˥", "˦", "˧", "˨", "˩" }, article = "Tone (linguistics)", }, -- EXTENDED IPA (extIPA) { name = "Alveolar", symbols = { "͇" }, article = "Alveolar consonant", }, { name = "Strong articulation", symbols = { "͈", "̎" }, article = "Fortis and lenis", }, { name = "Weak articulation", symbols = { "͉", "᷂" }, article = "Fortis and lenis", }, { name = "Denasalized", symbols = { "͊" }, article = "Denasalization", }, { name = "Velopharyngeal friction", symbols = { "͌" }, article = "Velopharyngeal consonant", }, { name = "Whistled articulation", symbols = { "͎" }, article = "Whistled sibilant", }, { name = "Unaspirated", symbols = { "˭" }, article = "Tenuis consonant", }, { name = "Pre-aspiration", symbols = { "ʰp", "ʰt", "ʰʈ", "ʰc", "ʰk", "ʰq", "ʰn" }, article = "Preaspiration", }, -- NON-IPA { name = "Retroflex", symbols = { "̣", "̢" }, article = "Retroflex consonant", }, { name = "Prenasalized consonant", symbols = { "ᵐ", "ᶬ", "ⁿt", "ⁿd", "ⁿθ", "ⁿð", "ⁿs", "ⁿz", "ⁿʃ", "ⁿʒ", "ⁿɕ", "ⁿʑ", "ⁿr", "ⁿɬ", "ⁿɮ", "ⁿl", "ᶯ", "ᶮ", "ᵑ", "ᶰ" }, }, { name = "Pre-stopped consonant", symbols = { "ᵖ", "ᵇ", "ᵗ", "ᵈ", "ᶜ", "ᶡ", "ᵏ", "ᶢ", "ᴳ" }, }, } } for k, group in pairs(rawData) do for _, v in ipairs(group) do local t = { name = v.name, symbol = v.symbols[1], article = v.article or v.name, audio = v.audio or "" } for _, s in ipairs(v.symbols) do data[k][s] = t end end end return { data = data, rawData = rawData } myu3ces36a7k4wyk1fv3p4mvoqvv8s8 14 365450 6657711 4124515 2026-04-09T06:56:42Z Yerpo 8417 −[[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 1990]]; −[[Kategorija:Politična telesa, ukinjena leta 1992]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6657711 wikitext text/x-wiki {{catmore}} [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije|01]] lwc2bjno7xlkal1rx107ajtb6inszgp 14 365455 6657709 4124540 2026-04-09T06:56:21Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2013]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6657709 wikitext text/x-wiki {{catmore}} [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije|011]] 9cl8c5je6nhtymqb8ikqpkrgius2cav 0 368701 6657593 6656516 2026-04-08T18:53:30Z Sportomanokin 14776 /* Enodnevne dirke */ 6657593 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesar | ridername = Matej Mohorič | nickname = | dateofbirth = <!--WD--> | country = {{SLO}} | height = 1,86 m | weight = 64 kg | currentteam = {{ct|TBM}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = Puncheur | amateurteams = [[Sava (kolesarski klub)|Sava]] | amateuryears = 2013 | proyears1 = 2014 | proteam1 = {{ct|CAN|2014}} | proyears2 = 2015 | proteam2 = {{ct|GRS|2015}} | proyears3 = 2016–2017 | proteam3 = {{ct|LAM|2016}} | proyears4 = 2018– | proteam4 = {{ct|TBM|2018}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.merida-bikes.com/en/p/team/bahrain-merida-pro-cycling-team-119.html|title=Bahrain Merida Pro Cycling Team|work=[[Merida Bikes]]|publisher=Merida Industry Co., Ltd.|access-date=1 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190101111509/https://www.merida-bikes.com/en/p/team/bahrain-merida-pro-cycling-team-119.html|archive-date=1 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/features/2020-team-preview-bahrain-mclaren/|title=2020 Team Preview: Bahrain McLaren|first=Daniel|last=Ostanek|work=[[Cyclingnews.com]]|date=26 December 2019|access-date=1 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::3 etapne zmage ([[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]) :'''[[Dirka po Italiji]]''' ::1 etapna zmaga ([[Dirka po Italiji 2018|2018]]) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::1 etapna zmaga ([[Dirka po Španiji 2017|2017]]) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey green.svg|20px]] [[BinckBank Tour]] (2018) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Nemčiji]] (2018) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Hrvaški]] (2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Poljski]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2022) :[[GP Industria & Artigianato di Larciano|GP Industria & Artigianato]] (2018) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2018, 2021) | medaltemplates = {{MedalCountry| {{SLO}} }} {{MedalSport| [[Cestno kolesarstvo]] }} {{MedalCompetition|Svetovno mladinsko prvenstvo}} {{MedalGold |Valkenburg 2012|Cestna dirka}} {{MedalSilver |Valkenburg 2012|Kronometer}} {{MedalCompetition|Svetovno prvenstvo do 23 let}} {{MedalGold |[[2013 UCI Road World Championships|Tuscany 2013]]|do 23 let}} }} '''Matej Mohorič''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[19. oktober]] [[1994]], [[Slovenija]]. ==Kariera== ===Moštva=== Mohorič je kariero začel v klubu [[Sava (kolesarski klub)|Sava]], leta 2014 je prestopil v svojo prvo profesionalno ekipo [[Cannondale Pro Cycling Team|Cannondale]], leti 2016 in 2017 je prevozil v klubu Lampre - Merida, od sezone 2018 pa je v klubu Bahrain Merida. ===2012 do 2014=== Leta 2012 je postal svetovni mladinski prvak na cestni dirki in bil drugi v kronometru, leta 2013 pa še svetovni prvak do 23 let. Leta 2014 je prejel [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za »pomemben mednarodni športni dosežek«.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/bloudkove-nagrade-hitiju-margucu-vilfanu-in-remihu/328579 |title=Bloudkove nagrade Hitiju, Marguču, Vilfanu in Remihu |accessdate=29. januarja 2014 |date=28. januar 2014 |publisher=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> '''<big>2016</big>''' Leta 2016 je prestopil v italijansko ekipo Lampre-Merida. Šlo mu je bolje kot prejšnja leta, saj je končal svoj 1. Grand tour. Pozneje v sezoni je tudi dosegel svojo 1. zmago med profesionalci, na Dirki po Hainanu je zmagal 6. etapo. ===2017=== Leta 2017 je nadaljeval kot pomočnik, na [[Dirka po Španiji 2017|Dirki po Španiji 2017]] pa mu je ekipa dala možnost dirkanja na lasten rezultat. To je dobro izkoristil in zmagal sedmo etapo (Lliria– Cuenca, 207 km). V oktobru je zmagal še dirko Hong Kong Challenge. ===2018 === Leta 2018 je prestopil v ekipo Bahrain Victorius. Svojo 1. zmago sezone je dosegel na dirki GP Industria & Artigianato, ko je napadel na spustu in prednost zadržal vse do cilja. Dobro mu je šlo tudi na [[Dirka po Kataloniji|Dirki po Kataloniji]], na kateri le eno etapo ni končal v deseterici. Maja je nastopil na [[Dirka po Italiji|Dirki po Italiji]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/matej-mohoric-zmagovalec-najdaljse-etape-gira/455004 |title=Matej Mohorič zmagovalec najdaljše etape Gira! |accessdate=15. maja 2018 |date=15. maj 2018 |publisher=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>, kjer je v 10. etapi vsprintu dvojice ugnal Nica Denza. Kasneje v sezoni je dobil etapno [[Dirka po Beneluksu|Dirko po Beneluksu]] in [[Nemčiji po Beneluksu|Dirko po Nemčiji]], kjer je zmagal tudi v 3. etapi. ===2021=== Leta 2021 je postal v [[Koper|Kopru]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak v cestni dirki]]<ref>{{Navedi splet|title=Matej Mohorič drugič v karieri državni prvak|url=https://www.24ur.com/sport/ostalo/kolesarstvo-drzavno-prvenstvo-cestna-dirka-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-21|language=sl}}</ref>. Julija je nastopil na [[Dirka po Franciji 2021|Dirki po Franciji]], kjer je v sedmi etapi dosegel svojo prvo zmago na tej dirki, nato pa v 19. etapi s 25km dolgim pobegom ponovil dosežek inkot drugi slovenski kolesar dosegel etapne zmage na vseh treh tritedenskih dirkah. Avgusta je nastopil na Dirki po Poljski, kjer je zaradi izubljenega časa v kronometru 6. etape bil drugi, ter na Dirki po Beneluksu, kjer je zmagal zadnjo etapo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/mohoric-slavil-v-pikcasti-majici-roglic-izlocen-iz-boja-za-skupno-zmago/586335 |title=Mohorič slavil v pikčasti majici, Roglič izločen iz boja za skupno zmago |accessdate=2021-08-21 |date=2021-07-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ===2022=== Leta 2022 se je osredotočil na klasični [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] [[Milano–San Remo]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/matej-mohoric-z-vrazjim-spustom-osvojil-klasiko-vseh-klasik/616283 |title=Matej Mohorič z vražjim spustom osvojil klasiko vseh klasik! |accessdate=2022-03-19 |date=2022-03-19 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>. Pozimi je testiral potopno sedežno oporo, ki je bila njegovo "skrivno orožje". Nadirki de mu je vse poklopilo in s vražjim spustom, kjer je nekajkrat skoraj zletel s ceste, je slavil zmago. Spomladi je na spomeniku [[Pariz–Roubaix]] s petim mestom dosegel najboljši slovenski dosežek na tej dirki. Jeseni je s neverjatnim preobratom v zadnji etapi dobil [[Dirka po Hrvaški|Dirko po Hrvaški]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/malo-verjetni-preobrat-mohoric-dobil-dirko-po-hrvaski/642271 |title=Malo verjetni preobrat: Mohorič dobil Dirko po Hrvaški |accessdate=2022-10-02 |date=2022-10-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ===2023=== Leta 2023 Mohoriču na začetku ni šlo tako kot si je žele. Sicer je bil v desetirici na kar nekaj klasikah(6. na [[Strade Bianche]], 8. na [[Milano–San Remo|Milano- San Remo]]....), toda ni prišel do rezultatov ki si jih je res želel. Nato pa je na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] presenetil, ko je na spustu s [[Kolovrat (hribovje)|Kolovrata]] proti favoritom pridobil minuto. Z zmago v zadnji etapi pa je končal na 2. mestu. Na [[Dirka po Franciji 2023|Dirki po Franciji 2023]] je v 9. etapi na sloviti [[Puy-de-Dôme|Puy de Dome]] bil 3. V 19. etapi je bil v begu dneva. 32 km pred ciljem seje iz skupine olepila trojica z Mohoričem, ki je nato v sprintu za nekaj cm ugnal Kasperja Asgreena<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/mohoricu-uspel-veliki-met-z-izjemnim-pobegom-in-sprintom-tretjic-zmagovalec-etape-na-touru/675754 |title=Mohoriču uspel veliki met: z izjemnim pobegom in sprintom tretjič zmagovalec etape na Touru |accessdate=2023-07-21 |date=2023-07-22 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref>. Kasneje je nastopil na Dirki po Poljski, kjer je z zmago v 2. etapi dobil tudi skupni seštevek. Kasneje je dobil še 5. etapo Dirke po Beneluksu, 4. etapo [[Dirka po Hrvaški|Dirke po Hrvaški]] in postal svetovni prvak na makadamu. == Profesionalne zmage (24) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=225px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=132px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2016 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|KIT}} Dirka po Hainanu | align=center|6. etapa | align=left|UCI Asia Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2017 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|KIT}} Sun Hung Hong Kong Challenge | align=center|Enodnevna | align=left|UCI Asia Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=7 style="border-top-width:6px"|2018 | align=center style="border-top-width:6px"|4. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} GP Industria & Artigianato | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | align=center|10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|AUT}} [[Dirka po Avstriji]] | align=center|1. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} '''BinckBank Tour''' | align=center|'''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|9. | align=left|{{flagicon|GER}} Dirka po Nemčiji | align=center|3. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|GER}} '''Dirka po Nemčiji''' | align=center|'''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 style="border-top-width:6px"|2019 | align=center style="border-top-width:6px"|11. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|POL}} [[Dirka po Poljski]] | style="border-top-width:6px"|7. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=4 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|12. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} Dirka po Beneluksu | align=center|7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=2 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|16. | align=left bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | style="border-top-width:6px" bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|CRO}} '''[[Dirka po Hrvaški|CRO Race]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=6 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2023|Dirka po Sloveniji]] | style="border-top-width:6px"|5. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|POL}} [[Dirka po Poljski]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|POL}} '''[[Dirka po Poljski]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|NED}}{{flagicon|BEL}} Renewi Tour | align=center|5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left|{{flagicon|CRO}} '''[[Dirka po Hrvaški|CRO Race]]''' | 4. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=1 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|24. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | align=left style="border-top-width:6px"|UCI ProSeries <small>(2)</small> |} ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|Od ! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | [[Dirka po Italiji 2016|98]] | [[Dirka po Italiji 2017|135]] | [[Dirka po Italiji 2018|30]] | — | — | [[Dirka po Italiji 2021|DNF]] | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | — | — | [[Dirka po Franciji 2019|119]] | [[Dirka po Franciji 2020|76]] | [[Dirka po Franciji 2021|31]] | [[Dirka po Franciji 2022|85]] | [[Dirka po Franciji 2023|72]] | [[Dirka po Franciji 2024|127]] | [[Dirka po Franciji 2025|126]] | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | [[Dirka po Španiji 2015|DNF]] | — | [[Dirka po Španiji 2017|30]] | — | — | [[Dirka po Španiji 2020|DNF]] | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | 73 | — | 17 | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | 117 | — | 20 | — | style="color:#ccc;" rowspan=3|NH | 50 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | 87 | — | 87 | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | DNF | — | 62 | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | — | — | — | 55 | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Dirka po Švici]] | — | — | 73 | — | 58 | — | 62 | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | 63 | |} === Enodnevne dirke === [[Slika:Séptima etapa de La Vuelta Ciclista a España - 36402096640.jpg|thumb|right|105px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] (2017)]] [[Slika:20220424 Liege Bastogne Liege187 croped.jpg|thumb|right|105px|[[Liège–Bastogne–Liège|LBL]] (2022)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | 57 | 25 | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |10 | 11 | style="background:gold;" | '''1''' | style="background:#ddf;"|8 | style="background:#ddf;" |6 | 100 | 15 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | — | 41 | — | — | 21 | DNF | DNF | 21 | style="background:#ddf;"|8 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | — | — | — | 70 | style="color:#ccc;" |NH | DNF | style="background:#ddf;" |5 | 29 | — | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | 127 | DNF | — | 93 | — | 36 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#ddf;" |10 | 37 | 40 | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | — | 56 | — | — | DNF | 61 | — | 111 | — | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=35px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=185px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2013 ! style="border-top-width:6px"|2014 ! style="border-top-width:6px"|2015 ! style="border-top-width:6px"|2016 ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | 17 | 21 | 24 | 152 | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | 50 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | 79 | DNF | 27 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | — | 80 | 11 | — | 19 | 56 | DNF | style="background:#ddf;"|6 | style="background:#ddf;"|5 | DNS | 24 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Bank Classic]] | — | — | — | — | — | — | 27 | style="color:#ccc;" |NH | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#ddf;"|7 | 15 | DNF | 56 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |9 | — | — | style="background:#ddf;" |9 | 43 | 13 | DNF | 32 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | — | — | — | 15 | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | 49 | 18 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | 91 | — | — | — | — | — | 37 | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | 112 | DNF | 99 | 86 | — | 46 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |9 | 13 | 33 | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | 137 | DNF | — | 127 | — | 49 | 25 | 57 | — | 23 | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | — | — | — | 11 | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | 67 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | 24 | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | style="background:silver;" |'''2''' | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | 70 | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | 116 | — | — | 11 | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | 78 | — | 86 | — | 22 | 36 | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 54 | style="background:#ddf;"|5 | 30 | 5 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | 62 | — | 28 | — | 41 | 26 | DNF | 18 | DNF | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | DNF | — | — | — | 20 | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | style="color:#ccc;"|NR | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | — | style="background:#ddf;"|10 | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|Od ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" | {{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | [[Dirka po Sloveniji 2013|26]] | [[Dirka po Sloveniji 2014|63]] | — | [[Dirka po Sloveniji 2016|46]] | — | style="background:#C9AE5D;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|'''3''']] | — | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |[[Dirka po Sloveniji 2021|7]] | [[Dirka po Sloveniji 2022|15]] | style="background:silver;" |[[Dirka po Sloveniji 2023|'''2''']] | [[Dirka po Sloveniji 2024|36]] | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=35px|<s>Od</s> ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2013 ! scope="col" | 2014 ! scope="col" | 2015 ! scope="col" | 2016 ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|23px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=3|Ni bilo | DNF | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | — | colspan="2" rowspan="2" style="color:#ccc;" |NH | DNF | rowspan="2" colspan="2" style="color:#ccc;" |NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — | — |- ! scope="col" width=35px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|25px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | 91 | DNF | DNF | — | 14 | — | — | — | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | 56 | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=35px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2013 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2014 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2015 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2016 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|25px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:#ddf;" |4 | 15 | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | DNS | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | |} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Mohorič, Matej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2024]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] qfjnhaqi9mnp8ewj0zeqxsp1hqrm550 0 370777 6657552 5843690 2026-04-08T16:35:27Z Hinko Gnito 3120 6657552 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} Jezikovna performativnost Performativnost je zmožnost jezikovnega znaka (izjave, povedi, glagola itd.), da tvori dejanje, ki ga zaznamuje. Z izrekom performativa opravimo dejanje, na katerega se jezikovni znak nanaša. Na primer, ko rečemo “krstim te za…” dejansko tudi krstimo. Utemeljitelj pojma in teorije performativnosti je angleški filozof in jezikoslovec [[John Langshaw Austin]] (26. marec 1911 - 8. februar 1960). == '''J. L. Austin: How to do things with words-Kako napravimo kaj z besedami''' == J.L. Austin je svojo teorijo performativov prvič predstavil leta 1955 v okviru Predavanj “William James” na harvardski univerzi. Podobno vsebino je že med letoma 1952 in 1955 predaval v Oxfordu in sicer v sklopu predavanj “Besede in dejanja” (“Words and Deeds”). Ta predavanja so bila po njegovi smrti objavljena pod naslovom “How to Do Things with Words”. Delo je bilo v slovenščino prevedeno leta 1990 pod naslovom “Kako napravimo kaj z besedami” in velja za temeljno delo jezikovne performativnosti. Deli se na 12 predavanj. === Konstativi in performativi === Austin nasprotuje tradicionalnemu deskriptivnemu pristopu, ki pravi, da vsaka trditev zgolj “opiše stanje stvari” ali “ugotovi dejstvo”, to pa lahko napravi bodisi resnično bodisi neresnično. Tovrstne trditve imenuje konstativi. Nato poda primere izrekov, ki niso le konstativi (niso niti resnični niti neresnični) in za katere je značilno, da ob izogovoru opravimo neko delo, ki ga normalno ne bi opisali kot “nekaj rêči”. Te izreke imenuje performativi. Teh ni mogoče realizirati po kriterijih resnično-neresnično, temveč po kriterijih posrečeno-neposrečeno. Primeri: 1. »Vzamem« - kakor se izreče med poročnim obredom. 2. »To ladjo imenujem Kraljica Elizabeta« - kakor se izreče, ko razbijete steklenico ob kljunu. 3.»Svojo uro dajem in volim svojemu bratu« - kakor piše v oporokah. 4. »Stavim pet kovačev, da bo jutri deževalo.« === Pogoji za posrečen performativ === Delo, ki ga lahko opravimo s performativom, je mogoče opraviti tudi na druge načine. V vsakem primeru pa so potrebne ustrezne okoliščine. V primeru, ko gre kaj narobe in torej dejanje – poroka, stava – vsaj deloma spodleti, je performativ “ponesrečen”. Austinova shema nekaterih pogojev, nujnih za “posrečeno” funkcioniranje performativov: (A. 1) Obstajati mora priznan konvencionalni postopek z določenim konvencionalnim učinkom, sam postopek pa vključuje, da v določenih okoliščinah določene osebe izrečejo določene besede, in naprej, (A. 2) za sprožitev postopka, ki naj bi bil sprožen, morajo biti osebe in okoliščine v danem primeru ustrezne. (B.1) Vsi udeleženci morajo izpeljati posopek pravilno in (B. 2) v celoti. (Γ. 1) Kadar je, kar je pogosto, postopek namenjen v rabo osebam, ki imajo določene misli ali občutke, ali kadar posveti določeno posledično ravnanje kateregakoli udeleženca, takrat mora oseba, ki se udeleži postopka in ga tako sproži, zares imeti te misli ali občutke, udeleženci pa morajo nameravati, da bodo tako ravnali, in nadalje, (Γ. 2) pozneje morajo res tako ravnati. Če kateri (ali več) izmed pogojev ni izpolnjen, bo performativni izrek ponesrečen. Če prekršimo katero izmed prvih pravil (A ali B), tj. Če nepravilno izogovorimo formula ali nimamo pravice storiti dejanja, dejanje ni “doseženo”. Tovrstni izreki se imeujejo “zastrelki”, za dejanja pa lahko rečemo, da so nična ali neučinkovita. Nasprotno je dejanje kljub kršitvi pogojev Γ vseeno doseženo, zaradi neiskrenosti udeležencev pa gre za zlorabo postopka.Ti izreki se imenujejo “zlorabe”, dejanja pa so prazna ali nespolnjena. === Eksplicitni in primarni (implicitni) performativi === Zgoraj navedeni primeri performativov so eksplicitni, saj uporabljene besede hkrati tudi so dejanja sama, npr. “stavim”, “obljubim”. Primer: 1) primarni izrek: “Pridem” 2) eksplicitni performativ: “Obljubim, da pridem” V primeru primarnih izrekov ima oseba možnost interpretacije izreka kot performativa ali kot konstativa. V izogib napačni interpretaciji lahko performativnost napravimo razvidno, v danem primeru tako, da vstavimo “obljubim, da”. To ni opis izvedbe ali trditev, da nekaj obljubljamo, temveč naredi, da je to obljuba in da je to nedvoumno. Verjetno je, da se je zgodovinsko gledano eksplicitni performativ razvil pozneje kakor nekateri primarnejši izreki, ki so marsikdaj že vsaj implicitni performativi. Na primer, že izrek “bik” ali “grom” laho zaznamuje svarilo ali napoved. Eksplicitno razlikovanje med različnimi silami (kako je izrek treba razumeti), ki jih ima lahko določen izrek, je mlajši jezikovni dosežek, ki je posledica težnje razvitejših družb po jasnosti in natančnosti. Eksplicitni performativ je učinkovitejši način za izraz performativnosti, ki pa se že od nekdaj izraža tudi s pomočjo velelnega naklona (“Zaprite!” ima lahko isti učinek kot “Ukazujem vam, da zaprete.”), tona glasu, s prislovi in prislovnimi frazami, veznimi členki (“torej” v smislu “sklepam, da”), gestikulacijo, neverbalnimi dejanji in okoliščinami izreka. Težava pri teh tvorbah je v tem, da je njihov pomen meglen in pravi sprejem nezanesljiv, saj je odvisen od prejemnikove interpretacije. Težavo lahko odpravimo z uporabo eksplicitnega performativa. A v nekaterih primerih je negotovo, ali gre za eksplicitni performativ ali za konstativ. Na primer, “odobravam” ima lahko performativno silo dajanja soglasja, lahko pa ima deskriptiven pomen “tako mi je prav”. {| class="wikitable" |- ! |-class="wikitable" | '''Eksplicitni performativni izreki''' || '''Nečisti (na pol opisni) izreki''' || '''Deskriptivni izreki''' |} |- | Zahvaljujem se ||Hvaležen sem|| Čutim hvaležnost |- | Opravičujem se || Obžalujem|| Kesam se |- | Grajam, obsojam|| Zamerim || Pretresen/zgrožen sem zaradi |- |Odobravam || Soglašam z || Zdi se mi prav |- | Voščim vam dobrodošlico || Dobrodošli || Dobrodošli ste |- |Čestitam || Veseli me || Vesel sem |} === Lokucija, ilokucijska sila, perlokucijski učinek – lokucijsko, ilokucijsko in perlokucijsko dejanje === Austinova neuspešna prizadevanja, da bi našel način definicije performativnosti, ki bi performativne izjave natančno razlikoval od konstativnih, ga pripeljejo do spoznanja, da so vse izjave performativne – tudi tiste, ki so navidezno konstativne. Izkaže se, da konstativ in performativ nista dve različni govorni dejanji, ampak dve različni razsežnosti vsakega govornega dejanja, tj. lokucijske in ilokucijske razsežnosti). Vsaka izjava ima pravzaprav tri razsežnosti: Lokucija ali dejanje izrekanja (locutionary act) so dejansko izgovorjeni glasovi in besede, ki pripadajo neki slovnici in besedišču in katerim pripisujemo določen pomen v tradicionalnem pomenu besede, tj. izrekanje stavka s smislom in referenco, po konvenciji. Rekel mi je:» Tega ne smete storiti. « Rekel mi je:» Ustreli jo. « Rekel sem mu:» Ustrelil te bom. « Ilokucija ali dejanje vplivanja (illocutionary act) je govorčev namen ob izjavi, ki povzroči določene posledice in ima konvencionalno silo. Ilokucijsko dejanje je dejanska izvedba nekega dejanja. »Silil me je (svetoval mi je, ukazal mi je), naj jo ustrelim.« »Nasprotoval je temu, da bi jaz to storil.« »Ko sem rekel, da ga bom ustrelil, sem mu grozil (sem ga posvaril).« Perlokucija ali dejanje učinkovanja (perlocutionary act) je dejanski učinek, ki ga ima govorec na sogovorca ali nase. Perlokucijska dejanja niso konvencionalna dejanja. Uporabljamo glagole, ki dosegajo ta učinek: prepričati, pregovoriti, presenetiti, zapeljati itd. »Zadržal me je, zaustavil. « »S tem da sem rekel, da ga bom ustrelil, sem ga prestrašil. « Ilokucijska in perlokucijska dejanja lahko izvedemo tudi neverbalno, z gestami, mimiko. Tudi konstativi so ilokucijska dejanja, a svojo ilokucijsko naravo zanemarjajo. Razlika: afirmacije so ilokuciiska dejanja brez cilja. V primeru konstativa oz. lokucijskega dejanja Bik vas bo napadel ne moremo vedeti kakšna je njegova ilokucijska sila oz. moč, kajti ne vemo ali gre za opozorilo, grožnjo… Performativi na drugi strani se omejujejo le na ilokucijo. Tako nam delitev na konstative in na performative omogočajo ekstremni primeri, sicer pa je bolje govoriti o lokucijskih in ilokucijskih dejanjih. === Ilokucijske sile izreka === V slovenskem prevodu Bogdana Lešnika je uporabljen izraz sila, kljub temu pa lahko drugje zasledimo tudi izraz moč, kar je pravzaprav dobesedni prevod besede force, ki ga uporabi Austin v svojem delu za poimenovanje petih razredov ilokucijskih sil, s katerimi poizkuša nadomestiti seznam eksplicitnih performativnih glagolov. Ta novi seznam razvršča glagole, ki izražajo določeno ilokucijsko silo oz. ki označujejo, katero ilokucijsko dejanje izvajamo, ko ustvarjamo določen izrek. Verdiktive uporabljamo pri vrednotenjih ali cenitvah značaja oz. pri izrekanju presoje: obsoditi, zavzeti stališče, določiti, prisoditi, oceniti, opredeliti, razlagati, vrednotiti. Eksercitiv je izrekanje odločitve v prid delovanja na določen način ali proti njemu ali pa je posredovanje zanj: odsloviti, ukazati, kaznovati, vpoklicati, izbrati, voliti, razglasiti, odrediti, zapovedati, terjati, svetovati, razveljaviti, zavrniti, preklicati. Komisiv govorcu nalaga delovati na določen način: obljubiti, predlagati, nameniti se, jamčiti, priseči, posvetiti se, zaobljubiti se, zagotavljati, zavezati se, nameravati, načrtovati, bom, zastaviti si, izreči se, dati besedo, zakleti se, staviti, zavzeti se. Behabitiv vključuje pojem reakcije na vedenje oz. drže do preteklega ali pričakovanega ravnanja nekoga drugega. Povezani so z izražanjem občutkov, opisovanjem: opravičiti se za opravičila, hvala za zahvale, obžalovati, laskati, sožalje, čestitati, voščiti, sočustvovati za sočustvovanje, zaničevati, vseeno mi je, izkazati spoštovanje, hvaliti, obsojati, odobravati, zavzeti se za drže, dobrodošli, poslavljam se za pozdrave, srečno, prekleti, nazdraviti, želeti za želje, upati si, kljubovati, nasprotovati, izzvati za izzive. Ekspozitivi se uporabljajo pri dejanjih kot so razvijanje pogledov in izpeljava argumentov: trditi, pritrditi, zanikati, poudariti, ilustrirati, odgovoriti, dvomiti, vprašati, zanikati, domnevati. == Poznejše teorije govornega dejanja == Ameriški filozof [[John Rogers Searle]] (rojen 31. julij 1932; Speech Acts-1969),je Austinovo teorijo govornega dejanja iz filozofije vpeljal v jezikoslovje, hkrati pa predstavil svojo rekonstrukcijo Austinove teorije, v kateri ilokucijske sile razvrsti na pet razredov glede na sledeče temeljne kriterije (Universal speech acts): Ilokucijski cilj oz. interpretacija dejanja s strani naslovnika, je glavni pogoj. Smer prilagoditve ali besed svetu ali sveta besedam, torej kako besede usmerjajo svet, je predpogoj, ki vključuje tudi status govorca. Izraženo psihološko stanje govorca je pogoj iskrenosti. Vsebina stavka oz. izreka v katerem se povezava nanaša na preteklost ali sedanjost, napoved pa na prihodnost. Po teh kriterijih razdeli Searle ilokucijske sile na: Reprezentative, ki govorca obvezujejo k resničnosti izreka (obveščati, pritrjevati, opažati); direktive, ki so poskus govorca, da od sogovorca dobi nek odziv oz. da naslovnik stori tisto kar želi govorec (svetovati, vprašati); komisive, ki govorca obvezujejo k uresničitvi dejanja (obljubiti, priseči); ekspresive, ki izražajo duševno stanje govorca (zahvaliti se, čestitati); deklarative, ki spreminjajo neko splošno stanje, hkrati pa ga opisujejo (razglasiti vojno, odpreti sejo). == Teorije performativnosti na Slovenskem == Razvoj teorije performativnosti na Slovenskem, delo patra [[Stanislav Škrabec|Stanislava Škrabca]] in polemike, ki so na to temo potekale konec 19. stoletja, v svojih delih temeljito obravnava slovenski raziskovalec retorike in argumentacije, Igor Ž. Žagar. Na Slovenskem so se osnove teorije performativnosti izoblikovale že konec 19. stoletja. Leta 1892 je pater Stanislav Škrabec na naslovnici verskega časopisa, ki ga je urejal, Cvetje z vrtov sv. Frančiška, pričel polemiko o uporabi dovršnega in nedovršnega glagolskega vida v slovenščini. Osrednje vprašanje dolgoletne polemike je bilo, če lahko uporabljamo dovršni sedanjik namesto dovršnega prihodnjika (npr. obljubim namesto bom obljubil), kar se je pojavljalo v narečjih nekaterih slovenskih regij. Škrabec je sprva zavzel stališče, da dovršni glagolski vid izraža zgolj doseženost dejanja, ne glede na glagolski čas. Dovršni sedanjik tako rabimo za izražanje dovršnega, časovno nedoločenega dejanja, skratka kot historični prezent ali gnomični aorist. Prav tako sedanjik nedovršnega glagola pomeni le vršenje ali trajanje dejanja, ki se lahko izvaja v trenutku prave sedanjosti, ni pa nujno. Nedovršnika po Škrabcu za opravljanje dejanj v slovenščini ne moremo rabiti, saj premočno čutimo nezaključenost dejanja. Citat: »Kedor zmirom le odvezuje, Bog ve, ali bo kedaj kaj odvezal.« (Cvetje …, XVI. tečaj, 8.zvezek, v Gorici 1897) Po petletni polemiki z literarnim zgodovinarjem in jezikoslovcem [[Luka Pintar (literat)|Lukom Pintarjem]] in pedagogom, urednikom in jezikoslovcem [[Viktor Bežek|Viktorjem Bežkom]], je Škrabec nekoliko preoblikoval svoja stališča: »če naj se tudi v slovenščini dejanje izvrši z izreko besede, ki to dejanje pomeni, potem je v takšnih primerih edina upravičena oblika sedanjik dovršnega glagola.« (Cvetje …, XVI.tečaj, 9.zvezek, v Gorici 1898) Uporaba tovrstnih glagolov je za Škrabca pomenila dvig slovenščine na raven kulturnih jezikov. Trdnejšo teoretsko podlago so Škrabčeve definicije pridobile v začetku 20. stoletja, v polemiki s profesorjem [[Rajko Perušek|Rajkom Peruškom]]. Perušek je trdil, da se v trenutku izjave nič ne zgodi, temveč se le dogaja in da če nekomu nekaj dajemo, dajanja ne moremo pospremiti z dam ti, temveč moramo reči dajem ti. Škrabec mu je na primeru vljudnostnih obrazcev (npr. klanjam se, poklonim se) skušal pokazati, da so njihov pojav omogočili šele abstraktni glagoli kot so performativi. Te vljudnostne izjave namreč nadomestijo dejanje, ki ga imenujejo. Nato je odgovoril, da lahko dajem ti rečemo le v primeru ponavljajočega dejanja ali trajajočega dejanja (dajem ti - že več časa). Izvršitev dejanja pa traja ravno toliko, kot traja izgovor besede – in tudi izgovor najkrajših besed ima začetek, konec in potemtakem tudi neko trajanje. Zatem poudari, da grehov ne moremo odvezati z »odvezujem te«, saj je izvršitev dejanja odvisna od »intencije za to pooblaščenega spovednika« (Cvetje …,XXVIII. tečaj, 5.zvezek, v Gorici 1911) in ne od oblike glagola. Nedovršna oblika glagola tu izraža le trajanje, ne pa dovršitve dejanja. Škrabec s tem primerom poda dva pogoja za posrečen performativ – z Austinove sheme (poglavje 1.2) pogoj (Γ. 1) s tem, ko poudari pomen intencije in pogoj (A. 2), ko pravi, da lahko omenjeno dejanje opravi le za to pooblaščen spovednik. Poleg tega je že prej podal definicijo, da z izrekom glagola govorec izvrši dejanje, ki ga glagol imenuje, malce pozneje pa je dodal še, da mora biti posrečen performativ izrečen v 1. osebi ednine v sedanjiku. Tako je Škrabec izpostavil vse ključne pogoje performativnosti skoraj pol stoletja pred uradnim utemeljiteljem teorije performativnosti, J.L. Austinom. == Oris performativnosti pri Aristotelu == Akcija spada pod peto retorično veščino, ki jo omenja [[Aristotel]] v svoji Retoriki (Ars Rhetorika). Vsak govorec naj bi obvladal te veščine, z namenom da prepriča sogovorca. Aristotel je izpostavil tudi vpliv etosa-ugled govornika, kot sredstvo prepričevanja v svoji teoriji o retoriki, kar se lahko primerja z Austinovim pogojem za posrečen performativ (A. 1), in sicer da mora obstajati priznan konvencionalni postopek z določenim konvencionalnim učinkom, sam postopek pa vključuje, da v določenih okoliščinah določene osebe izrečejo določene besede. Védenje, da lahko z besedami neposredno ali posredno izvršimo neko dejanje, je torej vzklilo že v času stare Grčije. === Bibliografija-Literatura === AUSTIN John L.: Kako napravimokaj z besedami. StudiaHumanitatis, ŠKUC Filozofska fakulteta, Ljubljana 1990. GRGIČ, Matejka, ŽAGAR Ž., Igor: Čas in dejanje v jeziku : oblikovanje performativne teorije na Slovenskem. *cf, Ljubljana 2004. PAVEAU Marie-Anne, SARFATI Georges-Élia: Les grandes théories de la linguistique. Armand Colin, Pariz 2003. ŽAGAR Ž., Igor: Kako obljubiti – kratek pregled. Problemi – Razprave. 1989, let. 27, št. 1, str. 118 – 133. Dostopno na : http://www.igorzagar.net/clanki/kako-obljubiti-kratek-pregled {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140311195133/http://www.igorzagar.net/clanki/kako-obljubiti-kratek-pregled |date=2014-03-11 }} (22. 1. 2014) ŽAGAR Ž, Igor: Performativity as tense and aspect. International review of pragmatics. 2011, let. 3, št. 2, str. 168 – 193. Dostopno na : http://www.igorzagar.net/clanki/performativity-as-tense-and-aspect {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150924033239/http://www.igorzagar.net/clanki/performativity-as-tense-and-aspect |date=2015-09-24 }} (22. 1. 2014) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filozofija jezika]] nmva9qyyzmgq1rs963eao7m6nyhxxu0 2 386841 6657563 6657228 2026-04-08T17:34:12Z Shabicht 3554 6657563 wikitext text/x-wiki [https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br> '''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br> '''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br> {{Infopolje Vojaška oseba |name=Andrej Pečar |nickname= |image=Andrej Pečar.jpg |image_size= |allegiance={{SLO}} |branch=[[Slovenska vojska]] [[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|border|24px]] |serviceyears= |rank= [[Kapitan bojne ladje (Slovenska vojska)|Kapitan bojne ladje]] |unit=kapitan [[Večnamenska ladja Triglav 11|VNL Triglav 11]]<br> (2010 – 2016)<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/video/kapitan-andrej-pecar-o-usposabljanju-posadke_63532714.html |title=Kapitan Andrej Pečar o usposabljanju posadke |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref><br>načelnik operativnega oddelka N-3 [[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. mornariškega diviziona]] (2016 – 2024) |commands= [[430. mornariški divizion Slovenske vojske]] [[Slika:430th_Naval_Division_(Slovenia).png|border|24px]] (junij 2024 – sedaj)<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/watch/live/?ref=watch_permalink&v=2106245343482059 |title=Poveljnik 430. diviziona Slovenske vojske |accessdate=20. februar 2026 |date= |format= |work= }}</ref> |battles= EUNAVFOR MED Operacija Irini<ref>{{navedi splet |url=https://www.operationirini.eu/about-us/|title=EUNAVFOR MED operacija Irini |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> |awards= medalja nacionalne obrambe Republike Francije (marec 2026)<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/regional.si/videos/2106245343482059 |title=Podelitev odlikovanja |accessdate= |date=3. marec 2026 |format= |work=|language=FR }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://n1info.si/novice/svet/v-kopru-francoska-vojaska-ladja-slovenski-kapitan-prejel-odlikovanje/ |title=V Kopru francoska vojaška ladja, slovenski kapitan prejel odlikovanje |accessdate= |date=3. marec 2026 |format= |work= }}</ref> |relations= |laterwork= }} {{Infopolje Župnija | title = Župnija | latin = | image = | caption = | country = [[Slovenija]] | headquarters = <br> | parish_church = [[]] | dedication = [[]] | established = | first_mentioned = | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] | liturgical_rite = [[Rimski obred]] | deanery = [[dekanija | ]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | diocese = [[Škofija | ]] | province = [[Metropolija | ]] | bishop_title = <!-- za slovenske škofije že v predlogi --> | bishop = <!-- za slovenske škofije že v Wikipodatkih --> | priest = (od ) | parish_administrator = | pastor = | chaplain = | assistant = | retired_priest = | dean = | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[]] |- | 2. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[]] |- | 3. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> podružnica | [[]] |- | 4. | {{Slika d||100px}} | [[cerkev sv. ]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[]] |- |} Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Morje== [[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] in je leta 1382 z njo [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]). Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]], v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]]. {{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}} Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina. V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja. Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov. Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]]. Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah. [[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]] Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil. Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene. Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI. Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]]. [[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]] Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji. '''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov. ==Nasledstvena škofovska služba== Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi. ==Apostolstvo== Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi). ===Primat papeža in škofov=== Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije. ==Različni pogledi== Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ===Različni pogledi=== Pogledi na doktrino niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev,...« Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]]. Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]]. [[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava). V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev. {{Infopolje Bivša država |native_name = ''Royaume de France'' |conventional_long_name = Kraljevina Francija |common_name = | |continent = Evropa |region = |country = |era = obnova Burbonov |status = kraljevina |status_text= |empire = |government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija | |event_start = |year_start = 1815 |date_start = |event_end = |year_end = 1830 |date_end = |life_span = 1815–1830 | |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_pre = |date_pre = |event_post = |date_post = | |p1 = Prvo francosko cesarstvo |flag_p1 = Flag of France.svg |s1 = |flag_s1 = |flag_s2 = Flag of France.svg |s3 = |flag_s3 = | |flag = |flag_type = |image_flag = Drapeau france ancien regime.svg |symbol = |symbol_type = |image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg |image_map = Kingdom of France (1815).svg |image_map_caption =Kraljevina Francija (1818) |capital = Pariz |national_motto = |national_anthem = |common_languages = [[francoščina]] |currency = [[francoski frank]] | leader1 = [[Ludvik XVIII.]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent) | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent) | year_leader2 = 1824–1830 |title_leader = [[francoski kralj|kralj]] | title_deputy = predsednik vlade | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 |legislature = [[francoski parlament|parlament]] |house1 = [[francoski senat|senat]] |house2 = [[poslanska zbornica]]}} {{Infobox former country | native_name = {{native name|fr|Royaume de France}} | conventional_long_name = Kingdom of France | common_name = France | religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}} | government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]] | event_start = Restoration | life_span = 1815–1830 | year_start = 1815 | event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref> | year_end = 1830 | date_end = 9 August | event1 = [[Charter of 1815]] adopted | date_event1 = 1815 | event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]] | date_event2 = 6 April 1823 | event3 = [[July Revolution]] | date_event3 = 26–29 July 1830 | event4 = | date_event4 = | p1 = First French Empire | flag_p1 = Flag of France.svg | s1 = July Monarchy | flag_s1 = Flag of France.svg | flag_s2 = Flag of France.svg | flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations: * {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}} * {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}} }} | image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg | symbol_type_article = Coat of arms of France | symbol_type = Coat of arms | image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg | image_map = Kingdom of France (1815).svg | image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818 | capital = [[Paris]] | national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]'' | national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div> | common_languages = [[French language|French]] | currency = [[French franc]] | leader1 = [[Louis XVIII]] | year_leader1 = 1815–1824 | leader2 = [[Charles X of France|Charles X]] | year_leader3 = 1830 | leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'') | year_leader4 = 1830 | leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'') | year_leader2 = 1824–1830 | title_leader = [[List of French monarchs|King]] | title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]] | deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]] | year_deputy1 = 1815 (first) | deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]] | year_deputy2 = 1830 (last) | legislature = [[Parliament of France|Parliament]] | house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]] | house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]] | demonym = French | iso3166code = omit }} {{Infobox organization | name = Skavtstvo | former name = | image = | image_border = | size = 200px | caption = | abbreviation = | predecessor = | successor = | formation = prvi skavtski tabor na otoku Brownsea (1907) | extinction = | merger = | merged = | established = {{Start date and age|df=yes|1907}} | type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave | status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje | purpose = | headquarters = | location = | coords = | region_served = univerzalnost | membership = | language = | general = | leader_title = Ustanovitelj | leader_name = [[Robert Baden-Powell]] | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | key_people = | main_organ = WOSM, WAGGS | affiliations = | budget = | num_staff = | num_volunteers = | website = | remarks = }} '''Skavti''' so pripadniki prostovoljnega, nepolitičnega, organiziranega vzgojnega in izobraževalnega gibanja mladih, ki je sedaj razširjeno skoraj po vsem svetu. ==Zgodovina== [[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br> sir [[Robert Baden-Powell]]<br> (po skavtsko: Bi-Pi)]] Skavtstvo je svetovno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref> ===Prvi skavtski tabor=== [[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|desno|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]] Po uspešni obrambi mesta Mafeking (danes Mafikeng) med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]], zaključku svoje vojaške kariere v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ter upokojitvi s činom [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|generalporočnika]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powel|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> se je Baden Powell odločil, da svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusi. Zato je od 1. do 8. avgusta 1907 organiziral poskusni tabor na otočku Brownsea, na katerem je zbral skupino 22 dečkov iz različnih socialnih in družbenih slojev.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ta prvi tabor velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref> [[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]] [[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]] ==Skavtska metoda== V svojem priročniku za izvidništvo »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, ki je izšel naslednje leto, je Badel Powell prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenje z delom). Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br> Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> {| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Metoda''' ---- |- | 1. Skavtski zakoni in obljuba |- | 2. Delo v majhnih skupinah |- | 3. Učenje z delom |- | 4. Osebno napredovanje<br> |- | 5. Simbolna govorica<br> |- | 6. Dejavnosti v naravi |- | 7. Medgeneracijski odnos<br> |- | 8. Služenje (kasneje) |- |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan= | '''Opis metode''' ---- |- | - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah |- | - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja |- | - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref> |- | - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje |- | - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref> |- | - narava kot učilnica in prostor osebne rasti |- | - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji |- | - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim |} |} ==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode== Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref> ===Poudarki=== [[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]] ''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br> Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br> ''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br> Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br> ''3. Vzgoja za vrednote''<br> Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br> ''4. Delo v majhnih skupinah''<br> Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br> ''5. Simbolna govorica''<br> Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br> ''6. Narava kot učilnica''<br> Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br> ''7. Medgeneracijsko učenje''<br> Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref> ==Skavti v Sloveniji== ===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji=== Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref> [[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]] Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije. Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja. Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. {{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}} ==WOSM== [[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]] '''WOSM''' (World Organization of the Scout Movement) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta. ===Ustanovitev=== Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji. Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]). Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana. ====Selitve sedeža==== [[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]] V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref> Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ===Organiziranost in zasedanja=== Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855 |title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br> Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> 40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br> [[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]] ===Članstvo v WOSM-u=== Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu. Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo. ==WAGGGS== [[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]] '''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale. === Zgodovina in ustanovitev=== [[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]] [[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]] [[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]] Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides. Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]]). ===Članstvo ZSKSS=== V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a. ===Organiziranost=== Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ==Sklici== {{sklici|3}} == Glej tudi == * [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] * [[Robert Baden-Powell]] * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO) * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS) == Viri == * World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}} * Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}} * Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}} *{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}} *{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}} ==Zunanje povezave== * [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skavtstvo]] {{Infobox historic site |name = Opatija Rheinau |native_name = Abtei Rheinau |image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg |caption =sedanji izgled nekdanje opatije |image_size = 250px |locmapin = Švica |map_width = 275 |map_caption = |coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}} |location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]] |area = |built = |demolished = |rebuilt = |architect = |architecture = |governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]] |owner= |url= }} '''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]]. ==Zgodovina== Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Sklici == {{sklici}} == Viri== == Zunanje povezave == {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]] nmmepepfjx288h3sky1gw2qku07zdj7 0 404195 6657678 6654269 2026-04-09T03:41:12Z ~2026-13659-49 255600 /* D */ 6657678 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[farmacevt]]ov''' navaja vse doktorirano pedagoško osebje na [[Fakulteta za farmacijo v Ljubljani|Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani]] in nekaj drugih pomembnih slovenskih farmacevtk ter farmacevtov. Točkovanje znanstvenih dosežkov nekaterih od njih je predstavljeno na [[Seznam_strokovno_odmevnih_slovenskih_znanstvenikov#Slovenski_farmacevti|Seznamu strokovno odmevnih slovenskih farmacevtov]]. Glej tudi: [[Seznam slovenskih biokemikov]] {{CompactTOC2}} == A == * [[Zrinka Abramović]] * Jurij Aguiar Zdovc *[[Pegi Ahlin Grabnar]] (1971 -) *[[Samir Amarin]] *[[Marko Anderluh]] *[[Boris Andrijanič]] *Drago Andrijanič *[[Vinko Apšner]] *[[Barbara Artnik]] *(pater [[Simon Ašič]] - zeliščar) *[[Damjan Avsec]] == B  == *[[Cvetka Bačar]] Bole *[[Leo Bahovec]] (1896 - 1972) *[[Gvido Bakarčič]] (1886 - 1951) *[[Jelka Tratnik]] (por. Bakarčič) (1911 - 1973) *[[Leon Bakarčič]] (1911 - 1984) *[[Dea Baričevič]] (1960 -) *[[Darja Barlič Magajna]] (1961 -) *[[Anna Baumbach]] ([[1776]] - [[1876]]) *[[Tadej Beočanin]] (1982 -) *[[Breda Bernot]] (1921 - 2015) *Andrej Bohinc (lekarnar) (u. 1920) *[[Pavle Bohinc]] (1911 - 1991) *[[Saša Baumgartner]] (r. [[Mlekuž]]) (1969 - 2015) *[[Milan Benkič]] *[[Alojzij Benkovič]] (1867 - 1934) *[[Aleš Berlec]] *[[Lučka Bibič]] *[[Sonja Bobič]] * [[Marija Bogataj (farmacevt)|Marija Bogataj]] (1963 -) * [[Andrej Bolko]] *[[Katarina Bolko Seljak]] *[[Jure Borišek]] ? *[[Krištof Bozovičar]] *Borut Božič (1959 -) * [[Tomaž Bratkovič]] (1978 -) *[[Vida Brecelj]] (1919 - 1996) *[[Veronika Bregar]] *[[Marija Brenčič]] *[[Matej Breznik]] ? *Aleša Bricelj *[[Boris Brus]] *Uroš Buzeti *[[Jožica Bulajić]] (r. [[Geder]]) (1946 -) *[[Ervin Burdych]] (1860 - 1924) *[[Oton Burdych]] (1895 - 1957) *Fernanda Burdych == C == *[[Ivan Carnelutti]] (+ 1951) *(Jan Carnelutti 1920 - 2012) *[[Jožko Cesar]] *F. Chatanio *([[Jože Colarič]]) *[[Andrej Emanuel Cotman]] *l. G. de Curtoni *[[Martina Cvelbar]] (1961 -) == Č == * [[Josip Čabrijan]] (1898 - ?) (muzeolog) * Marija Čarman Kržan (1936 -) (farmakologinja) * [[Teja Čas Slak]] *[[Zdenko Časar]] (--) *[[Nanča Čebron Lipovec]] *[[Veronika Čeh]] (r. [[Jernejčič]]) *[[Darko Černe]] (1962 -) *Katarina Černe - (farmakologinja) *[[Miroslav Činč]] (1938 - 1996) *[[Andreja Čufar]] *[[Katja Čvan Trobec]] *Tilen Čuš == D == *[[Radovan Damaška|Rado(van) Damaška]] (1902 - 1989) Hrvat v Brežicah in Lj med vojnama *Irena Debeljak *[[Martina Derganc]] 1919 - 1993 *[[Zofija Derganc Pipan]] *[[Lovro Dermota]] (1938 -) *Dionizija Deu (r. Klanjšček) (1897 - 1977) *[[Ivo Dittrich]] (1911 - 1999) *[[Mojca Dobaja]] *Andrej Dobovišek (1952 -) *[[Matej Dobravc Verbič]] *[[Roman Dobrovoljc]] (1937 - 2026) *[[Marija Dolenc]] (1904 - 1974) *[[Jelka Dolinar]] *[[Patricija Dolinar]] *[[Bojan Doljak]] (1974 -) *Harjet Dornik (1954 -) *[[Črt Dragar]] *[[Breda Drenek Sotošek]] (1947 - 2024) * [[Rok Dreu]] (1976 -) * [[Iztok Drofenik]] *[[Polonca Drofenik]] *[[Alojzi Dšuban]] (1903 - 1979) *[[Eva Dšuban]] (1911 - 2002) == E == * ([[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] 1925 - 2004 - farmakolog) * ([[Mladen Est]] 1924 - 2025 - farmakolog) == F == *[[Ileana (Ilonka) Fabjančič]] (1923 - 2002) *Tjaša Felicijan *[[Darja Ferčej Temeljotov]] *Ilonka Ferjan - (farmakologinja) *[[Emilija Fon]] (1897 - 1984) *[[Vesna Forštnerič Lesjak]] *[[Darja Frankič]] (1961 -) *[[Nina Franko]] *[[Ernest Freyer]] (1729 - 1795) *[[Karl Freyer]] (1762 - 1835) *[[Henrik Freyer]] (1802 - 1866) *[[Robert Freyer]] (1905 - 1976) (& Henrieta Krbavčič–Freyer 1913-1980) ''Plečnikova lectarija'' *[[Rok Frlan]] == G == * [[Maja Gamser]] * [[Dominik Gaser]] * [[Aleš Gašparič]] *[[Mirjana Gašperlin]] (1963 -) *[[Lidija Gobec]] *[[Martina Gobec]] * [[Stanislav Gobec]] (1970 -) *[[Adolf Golner]] *[[Terezija Golob]] (r. Bezenšek) *[[Miran Golub]] (? - 2025) *[[Maksimiljan Gorenjak]] *[[Mirjam Gosenca Matjaž]] (1983 -) * [[Biljana Govedarica]] * [[Iztok Grabnar]] (1971 -) *[[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993) *[[Fedor Gradišnik]] (1890 - 1972) *([[Boris Gradnik]] - farmakolog) *[[Žiga Graf]] (1801 - 1838) *[[Branko Grahek]] (1918 - 1978) *[[Darja Gramec Skledar]] *[[Jožef Grbec]] (~1760 - 1845) *[[Sabina Grm]] *Andrej Grobin *[[Lilijana Grosek]] *[[Margareta Guček Zakošek]]?? (1970-) *Samo Guzelj == H == *Slavko Hočevar (1897 - 1969) *[[Stanko Hočevar]] (1895 - 1982) & Nika Hočevar (1911 - 2007) *[[Miha Homar]] (1976? -) *Evgenija Homšak *Dragutin Horgas (Kamnik, 1921 - 1984, Zagreb) (hrvaški) *[[Nejc Horvat]] *Martina Hrast  *[[Maruša Hribar]] (dr. farm., homeopatinja) *[[Jana Hrovatin Kralj]] (1940 -) *[[Ivan Hubad]] (1908 - 1993) *[[Ferdinand Hudina|Ferdinand (Ferdo) Hudina]] (1905 - 1975) *Tilen Huzjak == I == * [[Janez Ilaš]] (1980 -) *[[Danica Ilc]] * [[Ilija Ilić]] *[[Nada Irgolič]] (1940 -) == J == * [[Žiga Jakopin]] *[[Marija Majda Jamšek]] (1903 - 1990) * [[Damjan Janeš]] (1977 -) * [[Tina Janežič]] (1974 -) * [[Janja Jazbar]] * Nuša Japelj *[[Zmago Jelinčič]] *[[Silva Jenko]] (r. [[Čeh]]?) *[[Bernarda Jenuš Kladnik]] *[[Matjaž Jeras]] (1958 -) *[[Peter Jerman]] (1935 -) *[[Niko Jesenovec]] (1928 - 1993) *[[Zala Jevnikar]] *Emilija Jezovšek (Mb) *[[Nikola Jordanić]] (1888 - 1964) *[[Maja Jošt]] *[[Gojko Jug]] (1921 - 2004) == K == *[[Anton Kanc]] (1935 - 2018) *Maša Kandušer (biol.) *([[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] 1887 - 1977 - farmakolog) *[[Nataša Karas Kuželički]] *[[Dušan Karba]] (1915 - 2004) *Rihard Karba (1876 - 1933) *[[Janez Kerč]] *[[Mojca Kerec Kos]] *Lina Keršmanc *[[Danijel Kikelj]] (1954 -) *Peter Klaus *Herman Klobučar *[[Mirko Kmet]] (1919 - 1996) *[[Mirko Kmet ml.]] (1945 - 2008) *[[Rezka Kmet]] (1918 - 2010) *[[Stane Kmet|Stane (Stanko) Kmet]] (1905 - 1968) *[[Vojko Kmetec]] (1950 -) *[[Damijan Knez]] *[[Lea Knez]] *[[Petra Kocbek]] * [[Nina Kočevar Glavač]] *[[Silvo Koder]] *Ana Kodrič *[[Tatjana Kogovšek Vidmar]] *[[Anja Kolarič]] *[[Matic Konc]] "''Smrekovit"'' *[[Zdravko Kopitar]] (1933 -) *[[Klemen Korasa]] *[[Jelka Korbar Šmid]] (1934 -) *[[Maša Koritnik Zadravec]] *(Ladko Korošec ml., 1946 - 2009 - farmakolog) *[[Marilka Koršič-Čotar]] (1947 -) * [[Janko Kos (biokemik)|Janko Kos]] (1959 -) > * [[Mitja Kos]] (1973 -) * [[Urban Košak]] *Breda Košin *[[Alenka Kovačič]] (1979 -) *Maja (Marija Zavodnik) Kovačič (1947 - 1997) *[[Miloš Kovačič]] (1934 - 2016) *Janez Kovič * [[Franc Kozjek]] (1938 -) *[[Tina Kozjek]] *Jože Koželj (zeliščar) *Beti Kralj *[[Jana Kralj]]? *[[Vera Kralj Drmota]] *Alen Krajnc *Jaka Kranjc *[[Tilen Kranjc]] *[[Igor Kraut]] (1902 - 1998) * [[Aleš Krbavčič]] (1936 -) * [[Samo Kreft]] (1972 -) * [[Janez Kristan]] (1894 - 1975) * [[Albin Kristl]] (1960 -) * [[Julijana Kristl]] (1953 -) * Lučka Križman Kastelic * [[Cvetka Krk]] *[[Janez Kromar]] (1914 - 2002) *Mojca Kržan - (farmakologinja) *[[Simon Kukec (farmacevt)]] *[[Jože Kukman]] (1934 -) *[[Ana Kukovec]] (por. [[Sokolov]]) (1905 - 1990) *[[Matejka Kumperščak Duh]] == L == *[[Friderika Lahovnik]] (1918 - 2000) *[[Bohuslav Lavička]] (1879 - 1942) *[[Zdenko Lavička]] (1915 - 1972) *Lavtižar *[[Marjeta Lazar]] *[[Brigita Lenarčič]] (1958 -) (biokem.) *[[Stanka Lenardič]] *(Peter Lenče 1910 - 1999 - farmakolog) *([[Nuša Lesar]]) *[[Marija Lešnjak]] *[[Milena Lešnjak]] (1938 -) *Milivoj Leustek *[[Metoda Lipnik-Štangelj]] - (farmakologinja) *[[Igor Locatelli]] (1979 -) *[[Rozika Lokar]] (r. [[Staroveški]]) (1927 - 2008) *[[Ljubica Lovišček]] *([[Jana Lukač Bajalo]] 1944 -) *[[Mojca Lunder]] (1977 -) == M == *[[Tomaž Makovec]] *[[Ivan Malešič|Ivan (Janko) Malešič]] (1934 -) *[[Mateja Malešič]] *[[Gašper Marc]] (1961 -) *[[Janja Marc]] (1962 -) *Matjaž Marc ? *P. J. Marc ? *[[Tijana Markovič]] *Ivan Maršič (zeliščar s Škofljice - mazilo) *[[Boštjan Martinc]] *[[Uroš Maver]] ( *[[Ludvik Medvešek]] ml. (1902 - 1971) *[[Marta Mežan Writzl]] (1933 - 2025) *Ivana Mihelič Morosini *[[Branko Miholič]] *[[Franc Minařik]] (1887 - 1972) *[[Vid Mlakar]] *[[Aleš Mlinarič]] *[[Irena Mlinarič Raščan]] (1964 -) *Josip Močnik (1846 - 1913) *Jasna Modrica Kobe *[[Janko Mohorič]] (1922 - 2004) *[[Peter Molek]] *Vera Morelj Heneberg (1919 - 2018) *[[Janez Mravljak]] *[[Aleš Mrhar]] (1951 -) *D. Mušič ? *[[Ljuban Mušič]] (1912 - 2006) *T. Mušič? == N == * [[Urška Nabergoj Makovec]] * [[Alenka Nemec Svete]] * Karel Nič *[[Danica Novak Malnar]] *[[Doroteja Novak]] == O == *[[Nataša Obermajer]] (1981 -) *[[Marko Oblak]] (1957 -) *[[Aleš Obreza]] (1974 -) *[[Majda Odlazek]] *Nika Osel *([[David Osredkar]]) *[[Joško Osredkar]] (1955 -) == P == *[[Fedor Pahor]] (? - 1982) *Stane Pajk *[[Edward Palka]] (Edward Pałka) (1940 - 2022) *Marjeta Papež *Branko Paučnik ? (1935-2014) *[[Matej Pavli]] *[[Vili Pavli]] (Pauli) = ? [[Viljem Pavli]] (1919-2008) *Mojca Pavlin *[[Slavko Pečar]] (1948 - 2026) *[[Urša Pečar Fonović]] *Silva Pečar Čad *[[Jure Peklar]] *Andrej Perdih (1980 -) *[[Martina Perharič]] *Peter Peršolja *[[Marjan Pestvšek]] (1921 - 2001) * [[Lucija Peterlin Mašič]] *[[Maja Petre]] *Urban Pir *Magda Pirih (1926 - 2003) * [[Odon Planinšek]] (1967 -) * Timeja Planinšek Parfant * Ivan Plantan (1977 -) * [[Tina Vida Plavec]] *[[Milan Plešec]] - "Miško" *[[Albin Podvršič]] (1905 - 1988) *[[Davor Poljanšek]] *[[Darja Potočnik Benčič]] (predsednica Lekarniške zbornice Slovenije 2020-) *[[Lidvina Poženel]] *[[Štefan Predin]] (1935 - 2003) *[[Sonja Premrov]] *([[Lev Premru]] 1931 - 2005) *[[Alenka Premuš Marušič]] *[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001) *[[Stanislav Primožič]] (1954 -) *[[Anton Priveršek]] (1910 - 1975?) *Prochazka *[[Irena Prodan Žitnik]] *[[Marko Pukl]] (1956 -) *[[Milan Pukšič]] *Pungerčar *[[Henrik Pušnik]] == R == * [[Romana Rakovec]] * Majda Rant *[[Matjaž Ravnikar]] *[[Barbara Razinger]]-Mihovec *Rado Rebek (1912 - 1944) *[[Nevina Rebek]] (por. Prevec) = Nevina Prevec *Katarina Rede *Tanja Rekar *Ivan Remškar (Lekarniška zbornica) *[[Marija Rep]] (r. [[Zdolšek]]) (1938-) *[[Marjan Ritonja]] *Anton Robič *[[Hugo Roblek]] (1871 - 1920) * [[Robert Roškar (farmacevt)|Robert Roškar]] *[[Aleš Rotar]] (1960 -) *[[Miroslav Rožman]] (1893 - 1970) *[[Simona Ručigaj]] *[[Samo Rugelj]] *[[Uroš Rupreht]] (1919 - 1985) *[[Elizabeta Rustja|Elizabeta "Eli(ca)" Rustja]] (1937 -) == S == *(Ivo Sajovic 1916 - 1959) *[[Marjan Sedej]] ? *[[Milan Skitek]] (1955 -) (farm., klin. biokemik) *[[Alenka Skubic Činč]] (1937 - 2024) *[[Petra Slanc Može]] *[[Marta Slapar]] [[Mušič]] (1907 - 1973) *[[Helena Sočič]] (1923 - 2017) *[[Marija Sollner Dolenc]] (1962 -) *Izidor Sosič * [[Matej Sova]] (1979 -) * [[Stanko Srčič|Stanko (Stane) Srčič]] (1951 -) *Lovro Stanovnik (1943 -) (farmakolog) *[[Barbara Sterle Zorec]] *[[Tone Strnad]] *Alenka Supe *Jože (Josip) Sušnik (? - 1968) == Š == *[[Karel Šavnik starejši]]? *[[Fran Šavnik]] (1877 - ?) *[[Karel Šavnik (starejši)|Karel Šavnik]] (1840 - 1922) *Sebastijan Šavnik (1801 - 1885) *[[Marija Ščuka]] (1940 -) *Slavko (Venčeslav) Ščuka (1897 - 1991) *[[Tereza Šenk]] *Vera Šerbec *[[Rok Šibanc]] *[[Breda Škerjanc Kosirnik|Breda Škerjan(e)c Kosirnik]] *[[Jelka Šmid Korbar]] (= Jelka Korbar Šmid) *[[Anton Štalc]] (1940 -) *[[Monika Štalc]] *[[Metka Štefančič]] *[[Petra Štefanič Anderluh]] *[[Borut Štrukelj]] (1961 -) *[[Matej Štuhec]] *[[Jernej Štukelj]] (dr. na Finskem) *[[Helena Šuklje]] (1970 -) *[[Jelka Šuštaršič]] == T == *([[Borut Telban]] - antropolog) *Žane Temova Rakuša *[[Matic Terčelj]] *Andrijana Tivadar *[[Tihomir Tomašić]] *Evgen Tomazin *[[Vladimir Tomić]] ? *Janez Toni *Janez Jakob Tosh/[[Toš]] (prv. McIntosh) *Armando Tratenšek *[[Tina Trdan Lovšin]] *[[Ubald Trnkóczy]] *Victor Trnkóczy * [[Jurij Trontelj]] * [[Zoran Trošt]] *([[Dušan Turk]] 1959 -) *Matjaž Tuš == T == * Jože Tomažinčič iz Izole (čaji) * Ubald (Josip) Trnkoczy (1856 -) == U == *Vjekoslav Ujčić (1893 - 1973) *[[Andrej Umek (farmacevt)|Andrej Umek]] (1951 - 2025) *[[Dunja Urbančič]] *[[Uroš Urleb]] (1957 -) *[[Mateja Urlep]] *[[Vojmir Urlep]] (1956 -) == V == *[[Dušan Valenčič]] (1912 - 2001) *[[Janez Varl]] (1919 - 1977) *[[Bojana Veržun]] (1918 - 2020) *[[Blanka Vidan Jeras]] *Ivan Vidmar (dvorni lekarnar ''Kraljevine Jugoslavije'') *[[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006) *Jan Vondrášek *[[Tomaž Vovk]] (1972 -) *[[Olga Vrabič]] (1916 - 2001) *Dalibor Vrančič *Krištof Vrbec *[[Franc Vrečer]] (1959 -) *[[Mateja Vrečer]] (1966 -) *[[Marija Vrečko]] == W == * [[Anton Fran Wagner]] (1712 - 1782) * Jožef Wagner == Z == *[[Janez Zajc|Janez (Ivan) Zajc]] (1934 - 2002) *[[Živa Zajec]] ? *[[Velislava Zalokar]] (1927 - 2017) *[[Zora Zalokar]] *[[Anamarija Zega]] *[[Zvonka Zelenič]] *[[Marija Zelenik]] (r. Kump) (1905 - 1982) *(Emerik Zelinka - zeliščar...) * [[Nace Zidar]] * Maša Zorman * Julijana Zucchiati-Godina *[[Janja Zupan (farmacevtka)]] *[[Vinko Zupančič]] (1971 -) *[[Špela Zupančič]] *[[Alenka Zvonar Pobirk]] (1980 -) == Ž == * [[Simon Žakelj]] *[[Miklavž Žebre]] *[[Marija Žemva|Marija (Majda) Žemva]] (1941 - 2017) *[[Lovro Žiberna]] *[[Darinka Žmavec]] (1898 - 1990) *[[Silva Žužek]] (1930–2017), redovnica, misijonska farmacevtka [[Kategorija:Slovenski farmacevti|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Farmacevti]] b0544o8kchy8ujxdh3lcdtj0tzsdpb6 0 405525 6657805 6252408 2026-04-09T10:15:28Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Superheroji]]; dodal [[Kategorija:Stotnik Amerika]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6657805 wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} '''Praktično neuničljivi ščit''' je kos opreme in zaščitni znak lika Steva Rogersa – [[Stotnik Amerika|Stotnika Amerika]], [[superheroj]]a iz ameriške serije stripov založnika [[Marvel Comics]]. == Izvor == {{multiple image | direction = vertical | width = 150 | footer = Ščit Stotnika Amerika, 1941 - 1969. | image1 = CapShield01.jpg | image2 = CapShield06.jpg | image3 = CapShield03.jpg | image4 = CapShield04.jpg | image5 = CapShield05.jpg }}V prvotnih stripih, izdanih leta 1941, je bil ta simbol še v obliki ščita, vendar se je pritožil konkurenčni založnik MLJ, češ da je oblika preveč podobna tisti, ki jo uporablja njihov patriotski superjunak Shield.<ref>{{navedi splet|last=Cronin|first=Brian|title=Comic Book Urban Legends Revealed #58|url=http://goodcomics.comicbookresources.com/2006/07/04/comic-book-urban-legends-revealed-58/|publisher=Comic Book Resources|date=4.7.2006|accessdate=2015-07-11|archive-date=2008-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20080214222659/http://goodcomics.comicbookresources.com/2006/07/04/comic-book-urban-legends-revealed-58/|url-status=dead}}</ref> Marvel je nato ustvaril okroglo obliko, ki jo stotnik uporablja še danes. Dejansko se ščit pojavi že v prvem stripovskem izvodu in vse od takrat spremlja Rogersa. Nastopa tudi v več celovečernih filmih, ki so nastali v zadnjih nekaj letih pod Marvelovim okriljem. Zasluge za nastanek Steva Rogersa gredo predvsem umetniku [[Jack Kirby|Jacku Kirbyju]] in pisatelju [[Joe Simon|Joe Simonu]]. == Fikcijske lastnosti ščita == Fizično naj bi bilo to orodje neuničljivo pod normalnimi pogoji, saj je sicer bilo že pokazano, da se je le ta prepolovil na več koščkov pod kozmično obremenitvijo ali pa v boju z bitji, ki imajo sposobnosti bogov. Kljub temu pa je ščit vseeno en izmed najmočnejših orožij v Marvelovem [[Izmišljeno vesolje|svetu]]. Prenese lahko denimo obremenitve pošastnega [[Hulk (lik)|Hulka]] ali pa Thorovega kladiva [[Mjolnir (orožje)|Mjolnirja]]. Ščit lahko absorbira vso [[kinetična energija|kinetično energijo]], posledično Stotnik Amerika praktično ne čuti sunkov medtem ko blokira napade nasprotnikov. Vse to pomeni tudi, da se lahko ščit odbije od z zelo ravnih površin in to večkrat, kljub temu pa ne izgubi veliko na aerodinamični stabilnosti ali hitrosti. Konica tega orodja je v celem krogu ostra. ''Cap'' je nastal s pomočjo seruma, ki mu je dal supermoči in druge nadčloveške sposobnosti, tako fizične kot psihične, kot so izjemno ravnotežje, reflekse, merjenje in predvidevanje. Z njimi lahko stotnik v zelo hitrem času v glavi izračuna, s kolikšno močjo in pod kakšnim kotom mora zasukati objekt, da se mu le-ta vrne v njegove roke oziroma poleti na izbrani cilj. Princip delovanja bi lahko primerjali z bumerangom. Material, ki je bil uporabljen za izdelavo tega fikcijskega izdelka se imenuje zlitina iz [[vibranij]]a in (ali) [[adamantij]]a. == Podoba ščita == Že samo ime superjunaka pove, da bo ščit obarvan v barvah ameriške zastave, torej belo, rdečo in modro. Na sredini je velika zvezda, ki je bele barve, bela pa je tudi sredinska obroba. Medtem sta zunanja in notranja obroba rdeči, v modro pa je obarvano le področje med sredinsko zvezdo ter notranjim rdečim krogom. Vse to pove, da je Steve Rogers pravi patriot in pripadnik pravice kar je tudi vedno znova poudarjeno v zgodbah kjer je ta junak tudi omenjen. V premeru velikost tega diska znaša 0,76 metra oziroma 2,5 čevlja. Takšna velikost daje Rogersu dobro možnost za obrambo saj prekrije kar dobršen del telesne površine. == Nastanek ščita == Izdelal ga je še en izmišljen lik, in sicer Američan [[Myron MacLain|Myrona Maclaina]], ki je bil po strokovnosti metalurg. Po številnih poizkusih mu je uspelo narediti ščit po spletu naključij, zato mu nikoli več ni uspelo duplicirati nastale zlitine, z namenom da bi izdelal še več teh tehnološko visoko razvitih izdelkov. To pomeni, da je ščit Stotnika Amerike edinstven in ima neprecenljivo vrednost. == Sklici in opombe == {{sklici}} [[Kategorija:Stotnik Amerika]] [[Kategorija:Ščiti]] 4wyhopenvd9jzhmb58zn68sidjr2yw0 0 410301 6657553 5992230 2026-04-08T16:43:43Z ~2026-21570-20 257898 /* Relativizem */ pravopisna napaka 6657553 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Filozof |name = Protagora |region = Zahodna filozofija |era = [[Antična filozofija]] |color = #B0C4DE |name = Protagora<br />Πρωταγόρας | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> |school_tradition= [[sofistika]] |main_interests = [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[semantika]], [[relativizem]], [[retorika]], [[agnosticizem]], [[etika]] |influences = [[Demokrit]]{{·}} [[Parmenid]] |influenced =[[Platon]]{{·}} [[Jeremy Bentham]]{{·}} [[Friedrich Wilhelm Nietzsche]]{{·}} [[Ferdinand Canning Scott Schiller|F.C.S. Schiller]] |notable_ideas = Človek je merilo vsega }} '''Protágora''' ({{Jezik-el2|text=Πρωταγόρας|translit=Prōtagóras}})<ref>{{Navedi knjigo|title = Protagoras|last = Plato|publisher = Obzorja|year = 1966|location = Maribor|page = 11|cobiss = 2917377}}</ref>, [[Stari Grki|antični grški]] [[Filozofija|filozof]], utemeljitelj [[Sofistka|sofistike]], * [[490 pr. n. št.]], [[Abdera]], † [[420 pr. n. št.]]. [[Platon]] ga je v svojem [[dialog]]u ''[[Protagoras]]'' označil kot zasluženega za iznajdbo [[Sofistika|sofistike]] kot poklica. Ustvaril naj bi polemiko z izjavo "Človek je merilo vsega", kar naj bi po Platonovo pomenilo, da ni absolutne resnice, pač pa da je resnica vsakega posameznika drugačna, kar se je popolnoma razlikovalo od ostalih mišljenj filozofov, ki so trdili, da je vse nastalo na podlagi nečesa objektivnega, kar je izven človekovega vpliva ali zaznavanj. Zaradi trditve, da o [[bog]]ovih, človekovem bivanju in bistvu ne vemo ničesar, je bil obtožen brezboštva in pregnan. Umrl je v [[brodolom]]u na poti na [[Sicilija|Sicilijo]].<ref>{{Navedi knjigo|title = Leksikon Sova|last = Ogrizek|first = Mojca|publisher = Cankarjeva založba|year = 2006|isbn = 9789612315221|location = Ljubljana|page = 902|cobiss = }}</ref> Protagora je edini med sofisti, ki je kazal tudi filozofsko zanimanje in je z dragocenimi ugotovitvami osvetlil bistvo človeškega spoznanja. Zato Platon le njega v svojih dialogih omenja kot misleca in ga skupno s Heraklitom, Parmenidom in Eupedoklom imenuje kot ''modrega.''<ref>{{Navedi knjigo|title = Predsokratiki|last = Sovrè|first = Anton|publisher = Ljubljanska matica|year = 2002|isbn = 961-213-109-0|location = Ljubljana|page = 138/139|cobiss = 121105408}}</ref> == Življenje == Protagora se je rodil leta 490 pr. n. št v [[Trakija|Trakiji]] v mestu [[Abdera]]. [[Aulus Gellius]] pravi, da je sprva živel kot nosač, ki ga je nekega dne videl [[Demokrit]], medtem, ko je Protagora nosil kose lesa, zvezane z vrvjo. Demokrit je opazil, da je Protagora les zvezal z neverjetno geometrijsko natančnostjo, in sklepal, da je Protagora zelo nadarjen matematik. Vzel ga je k sebi in ga začel poučevati o filozofiji.<ref>Aulus Gellius, ''Noctes Atticae'', V.iii.</ref> Protagora je postal znan v [[Atene|Atenah]], kjer se med drugim spoprijateljil tudi s [[Periklej]]em.<ref>{{Navedi knjigo|title = Pericles and Protagoras, Greece and Rome, Vol. 42|last = O'Sullvian|first = Neil|publisher = |year = 1995|isbn = |location = |page = 15-23|cobiss = }}</ref> Glede na [[Diogenes Laertius|Diogenesa Laertiusa]] je agnostično stališče, ki ga je Protagora zavzemal vzbudil jezo in povzročil, da so ga Atenci izgnali iz mesta ter vse kopije njegovih knjig zbrali in sežgali na trgu. Letnice njegovega rojstva in smrti niso nikjer zapisane, vendar pa so na podlagi drugih zapisov vsaj približno določene. Platon je v delu [[Protagora (delo)|Protagora]] zapisal, da bi lahko bil po starosti Protagora [[Sokrat]]ov oče, torej ni rodil kasneje kot 490 pr. n. št. V [[Meno|Menu]] pa je Platon zapisal, da je Protagora umrl po 40 letih poučevanja sofizma<ref>{{Navedi knjigo|title = Meno|last = Platon|first = |publisher = |year = |isbn = |location = |page = 91e|cobiss = }}</ref>, kar pomeni, da je bil star 70 let, ko je umrl, torej okrog leta 420 pr. n. št. == Filozofija == Kljub temu, da je bil Demokrit njegov [[Mentorstvo|mentor]], z njim ni delil njegovega navdušenja za [[Matematika|matematiko]]. Protagora je bil skeptik glede uporabe teoretične matematike v [[Narava|naravi]], verjel je, da se matematike sploh ni vredno učiti. Protagora je bil poznan tudi kot [[učitelj]] tém, povezanih z [[vrlina]]mi in [[Politika|politiko]]. Spraševal se je, če je možno človeka naučiti njegovih vrlin, kar je bilo pogosto vprašanje v Grčiji v 5. stoletju pr. n. št. V delu ''Protagora'' Platon pravi, da Protagora "''uči pravilen način ukvarjanja z lastnimi in javnimi zadevami, kako voditi gospodinjstvo, in pa kakšna je najboljša kombinacija besed in dejanj"''. Zanimala ga je tudi [[ortoepija]], veda o pravilni uporabi besed, ampak je na tem področju veliko manj znan kot [[Prodik]], tudi sofist. Protagora se v platonskem dialogu, kjer interpretira Simondejevo pesem, osredotoči na uporabo besed, njihov dobesedni pomen in avtorjeve namere. Tudi [[Aristotel]] je dejal, da je Protagora delal na pravilni uporabi in uvrščanju spolov kot struktur v jeziku.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|edition = Fall 2015|title = The Sophists|url = http://plato.stanford.edu/archives/fall2015/entries/sophists/|date = 2015-01-01|first = C.C.W.|last = Taylor|first2 = Mi-Kyoung|last2 = Lee|editor-first = Edward N.|editor-last = Zalta}}</ref> === Relativizem === Protagora je dejal, da sta v vsakem argumentu dve nasprotujoči si mnenji. Zaslužen je za filozofijo relativizma, ki jo razlaga v svojem delu ''Resnica'' (ali ''Ovržba''). Vse v tem delu izhaja iz trditve "Človek je merilo vseh stvari: stvari, ki so, da so, stvari, ki jih ni, da jih ni."<ref>Bostock, D (1988). ''Plato's Theaetetus''. Oxford.</ref>. S tem Protagora razlaga, da je vsak posameznik zase merilo kako le ta razume stvari. Torej, stvari so, ali niso res le če si posamiznik le te tako predstavlja. Na primer, oseba A verjame, da je mraz, medtem ko oseba B verjame, da je vroče. V skladu s Protagoro v tem primeru ni absolutne resnice. Resnica je relativna in se spreminja glede na posameznika<ref name=":0" />. Ampak ta izrek se je po Protagorovi smrti prenašal iz ust do ust, in danes, kot pri veliko drugih predsokratskih filozofih, je pravi pomen prepuščen naši interpretaciji. Če je namesto besede ''χρήματα'', ki pomeni "v zvezi z ljudmi", uporabil ''ὄντα,'' subjekt (takrat bolj razžirjena beseda), se pomen spremeni. Platon je v svojem dialogu ''[[Teajtet (delo)|Teajtet]]'' (Θεαίτητος), poimenovanem po atenskem matematiku napisal, da kontroverzne ideje verjetno izhajajo iz bolnega telesa oziroma uma. Kljub temu, da se vsi pogledi na nek problem zdijo resnični, in morda enakovredni, nimajo enake teže. Nek pogled je lahko uporaben, koristen za posameznika in drug škodljiv. Protagora je verjel, da bi sofist moral učiti, kako razlikovati različne poglede; učiti vrlino. Platon, kot tudi nekateri moderni misleci, pripisuje [[relativizem]] Protagori in uporablja nauke njegovega predhodnika kot folijo za svojo zavezanost k objektivni in prehodni stvarnosti in vrednotam. Platon pripisuje Protagori, da je začel to, čemur danes rečemo [[fenomenalizem]]. Protagora v Platonovem Teajtetu jasno razloži, da so nekatera od teh spornih stališč lahko posledica slabega telesa ali uma. Poudaril je, da čeprav so, ali pa se zdijo, vsi pogledi enako resnični, in bi morali biti enakovredno spoštovani, zagotovo ne nosijo enake teže. En pogled je lahko koristen in prednosten za neko osebo, medtem ko se lahko dojemanje drugega izkaže kot škodljivo. Zato je Protagora verjel, da bi moral sofist naučiti študenta, kako razlikovati med njimi, torej ga naučiti vrline. Vendar [[Platon]] kot tudi [[Aristotel]] nasprotujeta nekaterim trditvam Protagore o relativnosti. Trdita, da bi s trditvijo, da je resnica relativna, Protagora tako lahko katerokoli trditev prevzel kot resnično. Ker je poznavanje večine njegovega dela posredovana preko Platona in so njegova dela ohranjana fragmentarno preko ostalih piscev, je razen splošne filozofske relativistične drža težava ugotoviti podrobnosti njegove filozofije. Sodobnega relativizma ne gre povsem enačiti z antičnim. [[Carol Poster]]<ref>avtor članka o Protagori na [[Internet Encyclopedia of Philosophy|IEP]]</ref> navaja, da s sodobno predstavo znanstvenega razmišljanja in objektivne resnice, na primer, raje kot, da upošteva posameznikovo občutje, sodoben filozof uporabi moderen inštrument, da izmeri temparaturo in tako vidi znanstveno predstavo temparature, medtem, ko bi grške metode pozvale k širšemu filozofskemu razmišljanju. === Agnosticizem === Protagora naj bi tudi bil podpornik [[Agnosticizem|agnosticizma]]. V izgubljenem delu ''O bogovih'' naj bi zapisal, da je nemogoče trditi, ali bogovi obstajajo ali ne, zaradi nejasnosti téme in kratkosti človeškega življenja.<ref>{{Navedi splet|title = Protagoras {{!}} Internet Encyclopedia of Philosophy|url = http://www.iep.utm.edu/protagor/|website = www.iep.utm.edu|accessdate = 2015-11-02}}</ref> Diogen Laertij pravi, da je bilo njegovo stališče označeno za agnostično, kar je vzbudilo jezo in povzročilo, da so ga Atenci izgnali iz mesta in vse kopije njegovih knjig sežgali na trgu. Namerno uničenje njegovih del omenja tudi [[Mark Tulij Cicero|Cicero]]. Klasicist [[John Burnet]] v to dvomi, saj sta Diogen Laertij in Cicero pisala na stotine let kasneje in ker tako njegovo preganjanje ni omenjeno s strani nobenega od njegovih sodobnikov, ki so se obsežno sklicevali nanj. Burnet navaja, da tudi, če so bile nakatere njegove knjige sežgane, jih je preživelo dovolj, da je o njih mogoče razpravljati v naslednjih stoletjih. === Raznolikost tém === Le malo del Protagore se je ohranilo do danes. Vemo pa, da je napisal kar nekaj del. Na primer, delo ''Resnica'' citira tudi [[Platon]]. Po navedbah leksikografa [[Diogen Laertij|Diogena Laertija]] naj bi Protagora napisal vsaj 11 obsežnejših del: (''O bogovih, Protigovori, O rokoborbi, O častihlepnosti, O ureditvi polisa, O matematiki, O napačnem človeškem ravnanju, O (rečeh) v Hadu, Veščina prepiranja, O krepostih, O prvotni ureditvi stvari)''.<ref name=":0" /> == Glej tudi == * [[Antropocentrizem]] * [[Antična filozofija]] * [[Protagora (Platon)|Protagora]], Platonov dialog == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == # ''Protagoras of Abdera: The Man, His Measure''. Brill, 2013. ISBN 978-90-04-25120-5 # Diels, H., Kranz, W., ''Fragmenti predsokratikov''. Ljubljana: Študentska založba, 2012 #Aulus Gellius, ''Noctes Atticae, V.iii.'' #Bostock, D (1988). ''Plato's Theaetetus''. Oxford. #Diels, H., Kranz, W., ''Fragmenti predsokratikov''. Ljubljana: Študentska založba, 2012. #Guthrie, W. K. C., ''The Sophists''. New York: Cambridge University Press (May 27, 1977). ISBN 0-521-09666-9. #Ogrizek, Mojca (2006). ''Leksikon Sova''. Ljubljana: Cankarjeva založba. str. 902. ISBN 9789612315221. #O'Sullvian, Neil (1995). ''Pericles and Protagoras, Greece and Rome, Vol. 42''. str. 15-23. #Plato (1966). ''Protagoras''. Maribor: Obzorja. str. 11. COBISS 2917377 . #Platon. ''Meno''. str. 91e. #''Protagoras''. [Internet]. [Citirano 14.12.2015]. Dostopno na: http://www.iep.utm.edu/protagor/ #''Protagoras''. [Internet]. [Citirano 14.12.2015]. Dostopno na: http://school.eb.co.uk/levels/intermediate/article/61593 #''A companion to ancient philosophy''. [citirano 14.12.2015]. Dostopno na: http://individual.utoronto.ca/rbarney/TheSophisticMovement.pdf #''Protagoras | Internet Encyclopedia of Philosophy'' . www.iep.utm.edu. Pridobljeno dne 2015-11-02. #''Protagoras of Abdera: The Man, His Measure''. Brill, 2013. ISBN 978-90-04-25120-5 #Sovrè, A., ''Predsokratiki''. Ljubljana: Slovenska matica, 2002. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Protagora}} [[Kategorija:Starogrški filozofi]] [[Kategorija:Sofisti]] [[Kategorija:Grki v 5. stoletju pr. n. št.]] grywvxbhfr9bmyph5u3srw1defhqcfr 0 410617 6657674 6656456 2026-04-09T00:36:58Z ~2026-13659-49 255600 /* S */ 6657674 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]]:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''Kessler'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. [[Vasič]]) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. [[Baraga]]) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. [[Grafenauer]]) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] * Meta Hrast == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * Franc (&Franja) [[Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. [[Škrabec]]) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Oton Oman]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. [[Lavrenčič]]) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Rajko Perušek]] * [[Martin Petelin]] * [[Jože Peterlin]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] * [[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Leopoldina Rott|Lavoslava Kersnik]] * [[Matej Rovš]] * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak|Breda Slodnjak (r. Milčinski)]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres|Vera Stres (por. Kmetec)]] * [[Josip Stritar]] * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan|Helena Stupan (r. Tominšek)]] * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc|Natalija Suhadolc (r. Sartori)]] * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje|Julija Šuklje (por. Zupančič)]] * [[Svetozara Šuklje]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * [[Marjan Tratar]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Janja Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] d9n1wdzwwokofhjzts6yohsowkbpzm3 6657810 6657674 2026-04-09T11:22:19Z ~2026-90770-6 254477 /* H */ 6657810 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]]:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''Kessler'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. [[Vasič]]) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. [[Baraga]]) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. [[Grafenauer]]) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * Franc (&Franja) [[Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. [[Škrabec]]) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Oton Oman]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. [[Lavrenčič]]) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Rajko Perušek]] * [[Martin Petelin]] * [[Jože Peterlin]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] * [[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Leopoldina Rott|Lavoslava Kersnik]] * [[Matej Rovš]] * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak|Breda Slodnjak (r. Milčinski)]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres|Vera Stres (por. Kmetec)]] * [[Josip Stritar]] * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan|Helena Stupan (r. Tominšek)]] * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc|Natalija Suhadolc (r. Sartori)]] * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje|Julija Šuklje (por. Zupančič)]] * [[Svetozara Šuklje]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * [[Marjan Tratar]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Janja Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] r9xmtjpxm4syoyhzievr1kbz6d1vtq2 10 413738 6657780 6657218 2026-04-09T08:31:19Z Anzet 118843 6657780 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | bodyclass = | name = Liffe | title = [[Liffe]] | listclass = hlist | state = | group1 = Film Art Fest | list1 = * [[Film Art Fest 1990|1990]] * [[Film Art Fest 1991|1991]] * [[Film Art Fest 1992|1992]] * [[Film Art Fest 1993|1993]] * [[Film Art Fest 1994|1994]] * [[Film Art Fest 1995|1995]] * [[Film Art Fest 1996|1996]] | group2 = Liffe | list2 = * [[Liffe 1997|1997]] * [[Liffe 1998|1998]] * [[Liffe 1999|1999]] * [[Liffe 2000|2000]] * [[Liffe 2001|2001]] * [[Liffe 2002|2002]] * [[Liffe 2003|2003]] * [[Liffe 2004|2004]] * [[Liffe 2005|2005]] * [[Liffe 2006|2006]] * [[Liffe 2007|2007]] * [[Liffe 2008|2008]] * [[Liffe 2009|2009]] * [[Liffe 2010|2010]] * [[Liffe 2011|2011]] * [[Liffe 2012|2012]] * [[Liffe 2013|2013]] * [[Liffe 2014|2014]] * [[Liffe 2015|2015]] * [[Liffe 2016|2016]] * [[Liffe 2017|2017]] * [[Liffe 2018|2018]] * [[Liffe 2019|2019]] * [[Liffe 2020|2020]] * [[Liffe 2021|2021]] * [[Liffe 2022|2022]] * [[Liffe 2023|2023]] * [[Liffe 2024|2024]] * [[Liffe 2025|2025]] }}<noinclude> [[kategorija:Filmske predloge]] [[Kategorija:Slovenska navigacijska polja]] </noinclude> 1duh1td6grir91lr0zehk3d8d1j0kne 0 414948 6657710 6651566 2026-04-09T06:56:28Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[c:COM:Duplicate|Duplicate]]: [[File:President Donald Trump with reporters, Elon Musk and X Æ A-Xii in the White House Oval Office on February 11, 2025.jpg]] → [[File:X Æ A-Xii, Elon Musk and Donald Trump in the Oval Office - P20250207DT-0103 (54320797642).jpg]] Exact or scaled-down duplicate: [[c::File:X Æ A-Xii, Elon Musk and Donald Trump in the Oval Office - P20250207DT-0103 (54320797642).jpg]] 6657710 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predsednik |name = Donald Trump |image = <!-- WD --> | office = 47. [[predsednik Združenih držav Amerike]] | vicepresident = [[JD Vance]] | term_start = 20. januar 2025 | predecessor = [[Joe Biden]] | order2 = 45. [[predsednik Združenih držav Amerike]] | term_start2 = 20. januar 2017 | term_end2 = 20. januar 2021 | vicepresident2 = [[Mike Pence]] | predecessor2 = [[Barack Obama]] | successor2 = [[Joe Biden]] |nationality = {{flagicon|USA}} [[Američani|Američan]] |years_active = od 1968 |religion = [[Prezbiterijanstvo]]|children = [[Donald Trump Jr.]], [[Ivanka Trump]], [[Eric Trump]], [[Tiffany Trump]], [[Barron Trump]] |spouse = [[Melania Trump]] <small>(od 2005)</small> |parents = [[Fred Trump]], [[Mary Anne MacLeod]] |party = [[Republikanska stranka (ZDA)]]|caption=Uradni portret, 2025|signature=Donald Trump (Presidential signature).svg}} '''Donald John Trump''', [[Američani|ameriški]] [[poslovnež]], televizijska osebnost in [[politik]], 45. in 47. [[predsednik ZDA]], * [[14. junij]] [[1946]], [[New York]], [[Združene države Amerike]]. Trump se je rodil in je odrastel v četrti [[Queens]] mesta [[New York]]. Študiral je na univerzi Fordham in diplomiral na poslovni šoli Wharton na [[Univerza Pensilvanije|Univerzi Pensilvanije]]. Leta 1971 je prevzel upravljanje družinskih nepremičnin, podjetje preimenoval v korporacijo Trump (The Trump Organization) in ga razširil iz [[Queens|Queensa]] in [[Brooklyn]]a na [[Manhattan]]. Podjetje je gradilo in obnavljalo nebotičnike, hotele, igralnice in igrišča za golf. Trump je pozneje ustanovil več drugih podjetij. Od leta 1996 do leta 2015 je imel v lasti lepotno tekmovanje [[Miss Universe]], od leta 2003 do leta 2015 je produciral in vodil [[resničnostni šov]] ''Vajenec''. Medijska družba ''[[Forbes]]'' je leta 2020 ocenila, da ima Trump v lasti premoženje v vrednosti 2,1 milijarde ameriških dolarjev. Trump je leta 2016 na volitvah za predsednika kandidiral kot [[Republikanska stranka (ZDA)|republikanec]] in je na strankarskih volitvah premagal 16 drugih kandidatov. Politični položaj Donalda Trumpa opisujejo kot [[populizem|populističen]], [[protekcionizem|protekcionističen]] in [[nacionalizem|nacionalističen]]. Kljub temu, da mu pred volitvami večinoma niso obetali zmage, je novembra 2016 premagal kandidatko [[Demokratska stranka (ZDA)|Demokratske stranke]] [[Hillary Clinton]], čeprav je prejel manj glasov volivcev od nje. Postal je najstarejši predsednik ZDA s prvim mandatom in prvi brez predhodnih vojaških ali političnih izkušenj. Njegova izvolitev in politična dejanja so sprožili številne proteste. Trump je med kampanjo in predsedovanjem izrekel več neresničnih ali zavajajočih trditev, kar so mediji opisali kot do takrat nevideni pojav v ameriški politiki. Nekatere njegove komentarje in dejanja so nasprotniki in mediji označili za rasno obarvane ali rasistične. Trump je med predsedovanjem zaradi varnosti prepovedal vstop državljanom nekaterih držav z muslimansko večino. Razglasil je razbremenilni davčni paket za posameznike in podjetja. Imenoval je tri [[Vrhovno sodišče ZDA|vrhovne sodnike]] [[Neil Gorsuch|Neila Gorsucha]], [[Brett Kavanaugh|Bretta Kavanaugha]] in [[Amy Coney Barrett]]. Ob [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemijo bolezni COVID-19]] je zmanjševal pomen grožnje virusa in nasprotoval priporočilom zdravstvene stroke. V zunanji politiki je ZDA umaknil iz transpacifiških trgovinskih pogajanj, [[Pariški podnebni dogovor|pariškega podnebnega dogovora]] in [[Iranski jedrski program|dogovora o iranskem jedrskem orožju]]. Za glavno mesto [[Izrael]]a je priznal [[Jeruzalem]], z uvedbo uvoznih [[carina|carinskih dajatev]] sprožil trgovinsko vojno s Kitajsko in umaknil ameriške vojake iz severne [[Sirija|Sirije]]. Trikrat se je sestal s [[Severna Koreja|severnokorejskim]] voditeljem [[Kim Džong-un|Kim Džong-unom]], a pogajanja za denuklearizacijo države niso uspela. Posebna svetovalna preiskava v letih od 2017 do 2019 je nakazala, da sta Trump in njegov volilni štab leta 2016 zaradi pričakovane politične koristi spodbujala vmešavanje [[Rusija|Rusije]] v ameriške volitve, a ni našla zadostnih dokazov, da bi lahko Trumpa obtožili zarote ali »usklajevanja« z Rusijo. Potem ko je Trump pritiskal na [[Ukrajina|Ukrajino]], da bi ta sprožila javno preiskavo njegovih političnih tekmecev, je [[Predstavniški dom Združenih držav Amerike|predstavniški dom]] decembra 2020 proti njemu sprožil [[ustavna obtožba|ustavno obtožbo]] (''impeachment'') zaradi zlorabe oblasti in obstrukcije kongresa. Sledil je proces pred [[Senat Združenih držav Amerike|senatom]], v katerem je bil na koncu oproščen. Na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniških volitvah 2020]] je Trump izgubil proti [[Joe Biden|Joeu Bidnu]]. Izid je izpodbijal in zatrjeval, da je prišlo do volilnih prevar, domnevno pritiskal na vladne uradnike in oviral prenos oblasti. Med preštevanjem [[Elektorski kolegij ZDA|elektorskih glasov]] 6. januarja 2021 naj bi v govoru spodbujal svoje podpornike, naj se odpravijo na [[Kapitol ZDA|Kapitol]], ki so ga slednji nato [[Napad na Kapitol (2021)|napadli in zasedli]]; v napadu je umrlo pet ljudi, kongres pa so morali evakuirati. Sedem dni po izgredu je predstavniški dom proti Trumpu vložil novo ustavno obtožbo zaradi vzpodbujanja upora, s čimer je postal edini pripadnik zvezne vlade z dvema ustavnima obtožbama. Tudi v drugem postopku obtožbe ni bil spoznan za krivega. Maja 2024 je bil Trump spoznan za krivega 34 obtožb v povezavi s poneverbami dokumentov s katerimi je skušal vplivati na izid predsedniških volitev leta 2016. Trump je prvi nekdanji ameriški predsednik, ki je bil obsojen kaznivega dejanja. Na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2024|volitvah predsednika ZDA 2024]] je ponovno kandidiral za predsednika. 14. julija 2024 je med kampanjo član Republikanske stranke izvedel [[Poskus atentata na Donalda Trumpa|poskus atentata]], v katerem je bil Trump lažje ranjen.<ref>{{Navedi splet|title=Thomas Matthew Crooks identified as Trump shooter at Pennsylvania political rally|url=https://www.usatoday.com/story/news/politics/elections/2024/07/14/donald-trump-shooter-pennsylvania-rally/74396853007/|website=USA TODAY|accessdate=2024-07-14|language=en-US|first=Christopher Cann, Aysha Bagchi, Josh Meyer and Elizabeth|last=Weise}}</ref> Na volitvah 5. novembra je bil izvoljen za 47. ameriškega predsednika in premagal tedanjo podpredsednico Kamalo Harris. Prvič po 20 letih je kandidat Republikanske stranke zmagal ne samo po elektorskih, ampak tudi po ljudskih glasovih.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovinska vrnitev Trumpa: prvič zmagal tudi v absolutnem seštevku glasov|url=https://n1info.si/novice/svet/volitve-v-zda-aktualno-dogajanje-v-zivo/|accessdate=2024-11-06|website=N1INFO.si|language=sl}}</ref> Z izvolitvijo je prav tako postal drugi predsednik, ki je osvojil drugi nezaporedni mandat in se pridružil [[Grover Cleveland|Groverju Clevelandu]], ki mu je to uspelo leta 1892.<ref>{{Navedi splet |title=For Biden and Trump, 2022 is 2020 sequel — and 2024 preview? |url=https://apnews.com/article/2022-midterm-elections-biden-presidential-election-2020-government-and-politics-d5e2272c275d2c443c3cff54f99d35e7 |accessdate=2023-04-25 |website=Associated Press |language=en}}</ref> == Mladost in izobraževanje == [[Slika:Donald Trump NYMA.jpg|levo|sličica|210x210_pik|Trump na newyorški vojaški akademiji (1964)]] Donald Trump se je rodil 14. junija 1946 v [[Queens]]u (New York) očetu Fredu in mami Mary Anne MacLeod. Njegov ded Friderick Trump je kot iskalec boljšega življenja v ZDA prišel iz [[Nemčija|Nemčije]], zaradi birokratskih zapletov pa je moral v Združenih državah ostati trajno. Poleg nemških ima Trump tudi škotske korenine. Donald je v dvorcu v soseski Jamaica Estates v Queensu odraščal še s sorojenci Maryanne, Fredom ml. in Elizabeth ter mlajšim bratom Robertom. Fred Trump je vsakemu od svojih otrok plačal približno 20.000 dolarjev na leto - v letu 2024 bi to znašalo 265.000 dolarjev. Trump je bil tako po sodobnih standardih milijonar pri osmih letih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Lucky loser: how Donald Trump squandered his father's fortune and created the illusion of success|url=https://archive.org/details/isbn_9780593298640|publisher=Penguin Press|date=2024|location=New York|isbn=978-0-593-29864-0|first=Russ|last=Buettner|first2=Susanne|last2=Craig|page=[https://archive.org/details/isbn_9780593298640/page/n39 30]–31}}</ref> Trump je do sedmega razreda obiskoval zasebno šolo Kew-Forest. Bil je težaven otrok in je že zgodaj pokazal zanimanje za očetov posel. Oče ga je vpisal na newyorško vojaško akademijo in zasebni internat. Trump je razmišljal o karieri v šovbiznisu, a se je namesto tega leta 1964 vpisal na Univerzo Fordham. Dve leti pozneje se je prepisal na šolo Wharton na [[Univerza Pensilvanije|Univerzi v Pensilvaniji]], kjer je maja 1968 diplomiral iz ekonomije. Med [[Vietnamska vojna|vietnamsko vojno]] je bil izvzet iz nabora zaradi trditve o kostnih trnih v petah.<ref>{{Navedi knjigo|edition=First Scribner trade paperback edition|title=Trump revealed: the definitive biography of the 45th president|url=https://archive.org/details/trumprevealeddef0000kran|publisher=Scribner|date=2017|location=New York London Toronto Sydney New Dehli|isbn=978-1-5011-5652-6|first=Michael|last=Kranish|first2=Marc|last2=Fisher|page=[https://archive.org/details/trumprevealeddef0000kran/page/n61 48]}}</ref> == Poslovna kariera == [[Slika:Donald Trump and Doug Flutie at a press conference in the Trump Tower.jpg|sličica|Trump in branilec New Jersey Generals Doug Flutie na tiskovni konferenci leta 1985 v Trump Towerju]] Leta 1971 je prevzel očetovo nepremičninsko podjetje - TRUMP. Sodeloval je v resničnostnih šovih - najbolj znan je resničnostni šov ''Vajenec''. Revija [[Forbes]] ga je leta 2016 uvrstila na 324. mesto med najbogatejšimi ljudmi na svetu in na 156. mesto na lestvici najbogatejših Američanov s skupnim premoženjem od 4,5 milijarde evrov. Po tem ko sta leta 2021 podjetji [[Twitter]] in [[Facebook]] ukinili Trumpove račune, je maja istega leta ustvaril spletno stran "From the Desk of Donald J. Trump", ki je bila v manj kot mesecu dni odstranjena. Kmalu za tem je ustvaril socialno omrežje [[Truth Social]], ki je na aplikaciji [[App Store]] na voljo od februarja 2022. == Zgodnja politična kariera == [[Slika:Shinzo Abe and Donald Trump playing golf.jpg|sličica|Trump med igro golfa s [[Šinzo Abe|Šinzom Abejem]].]]Trump se je kot republikanec registriral leta 1987;<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Bush says Trump was a Democrat longer than a Republican 'in the last decade'|url=https://www.politifact.com/factchecks/2015/aug/24/jeb-bush/bush-says-trump-was-democrat-longer-republican-las/|website=@politifact|accessdate=2025-02-28|language=en-US|first=Joshua|last=Gillin}}</ref> leta 1999 je bil član Stranke za neodvisnost, podružnice reformne stranke v zvezni državi New York. Nato je večkrat zamenjal svojo strankarsko pripadnost: leta 2001 je postal demokrat; republikanec leta 2009; nepovezani v 2011; in republikanec leta 2012.<ref name=":0" /> Leta 1987 je Trump v večjih časopisih objavil celostranske oglase, v katerih je izražal svoje poglede na zunanjo politiko in kako odpraviti primanjkljaj zveznega proračuna. V politiki se je prvič preskusil leta 2000, ko je organiziral poskusno kampanjo za izvolitev za [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednika Združenih držav Amerike]] na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniških volitvah 2000]]. Takrat še kot predstavnik Reformne stranke Združenih držav Amerike. Leta 2011 je Trump razmišljal, da bi na predsedniškim volitvah izzval predsednika [[Barack Obama|Baracka Obamo]]. Februarja je govoril na konservativni politični akcijski konferenci in imel govore v državah z zgodnjimi predizbori.] Maja 2011 je sporočil, da ne bo kandidiral. == Predsednik ZDA == === Predsedniške volitve 2016 === Od 16. julija 2015 je bil vodilni kandidat [[Republikanska stranka (ZDA)|Republikanske stranke]] na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2016|ameriških predsedniških volitvah 2016]]. 19. julija 2016 je na konvenciji republikanske stranke prejel uradno nominacijo stranke skupaj s podpredsedniškim kandidatom [[Mike Pence|Mikom Pencom]]. Pod geslom ''"Make America Great Again!"'' (Naredimo Ameriko spet veliko!) je zagovarjal predvsem končanje izkoriščanja Združenih držav Amerike s strani ostalega sveta, gradnjo [[Zid|zidu]] na meji z [[Mehika|Mehiko]], ki naj bi ga slednja tudi plačala. Iz Mehike naj bi po njegovih besedah prihajali [[Kriminal|kriminalci]], [[Posilstvo|posiljevalci]] in preprodajalci [[Mamila|mamil]]. [[Slika:Donald Trump Cabinet meeting 2017-03-13 04.jpg|levo|sličica|210x210_pik|Srečanje ameriške vlade (13. marec 2017)]] Njegova kampanja, ki je želela pritegniti predvsem razočarane demokratske volivce, je bila deležna mnogih kritik o ksenofobiji in seksizmu. Slednje je sprožilo več pričanj žensk, katerim bi naj Trump plačal za molčečnost ter posnetek, v katerem Trump novinarju v avtobusu pripoveduje, kako lahko osvoji žensko zaradi svojega vpliva<ref>{{Citat|title=Trump defends crude language from 2005 as "locker room" talk|url=https://www.youtube.com/watch?v=wFEqVARTYkY|date=2016-10-07|accessdate=2019-03-03|last=CBS News}}</ref>. Skoti kampanjo je Trump večkrat okrcal tudi medije in t.i. "fake news" (lažne novice), ki so o njem, njegovem življenju in družinskih članih namerno poročali lažno in negativistično. Javnomnenjske ankete so nekoliko več možnosti za zmago namenile demokratski kandidatki [[Hillary Clinton]], katere podpredsedniški kandidat je bil [[Tim Kaine|Tim Caine]]. 9. novembra 2016 je bil Donald Trump izvoljen za 45. [[predsednik Združenih držav Amerike|predsednika Združenih držav Amerike]]. Čeprav Hillary Clinton dobila skoraj 3 milijone več glasov volivcev kot Trump, je ta prejel več elektorskih glasov (304 od 538 glasov)<ref>{{Navedi splet|title=US Election 2016 Results|url=https://www.bbc.com/news/election/us2016/results|website=BBC News|accessdate=2019-03-03|language=en-GB}}</ref>, ki so ga ustoličili na mesto predsednika. Zmago si je priboril v večini ameriških zveznih držav in sicer na Aljaski, v Kentuckiju, Indiani, Zahodni Virginiji, Oklahomi, Misisipiju, v [[Južna Karolina|Južni]] in [[Severna Karolina|Severni Karolini]], [[Alabama|Alabami]], [[Kansas|Kansasu]], [[Wyoming|Wyomingu]], [[Južna Dakota|Južni Dakoti]], [[Severna Dakota|Severni Dakoti]], tradicionalno republikanskemu [[Teksas|Teksasu]]; v [[Arkansas|Arkansasu]], [[Arizona|Arizoni]], [[Louisiana|Louisiani]], [[Nebraska|Nebraski]], [[Ohio|Ohiou]], [[Misuri|Misuriju]], v [[Montana|Montani]], na [[Florida|Floridi]], [[Idaho|Idahu]], v [[Utah|Utahu]], [[Iowa|Iowai]], [[Georgia|Georgiji]], [[Pensilvanija|Pensilvaniji]], [[Tennessee|Tennesseeiu]] in [[Wisconsin|Wisconsinu]]. Po zmagi je v javnem nagovoru dejal: ''"obljubljam, da bom predsednik vsem Američanom"'' <ref>{{Navedi splet|title=Trump bo kot novi predsednik ZDA prisegel 20. januarja|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2016/trump-bo-kot-novi-predsednik-zda-prisegel-20-januarja/407059|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-03-01|language=sl}}</ref>. Kmalu po zmagi mu je čestital tudi takratni predsednik [[Barack Obama]] ter ga pred inavguracijo povabil na pogovor v [[Bela hiša|Belo hišo]]. === Predsednik ZDA (2017–2021) === [[Slika:Donald Trump swearing in ceremony.jpg|sličica|Inavguracija leta 2017]] Inavguracija je potekala [[20. januar|20. januarja]] 2017 v Washingtonu<ref>{{Navedi splet|title=Inavguracija Donalda Trumpa|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/studio-ob-17h/174450404|website=RTV 4D|accessdate=2019-03-03|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref>. Z njegovim imenovanjem je prva dama Združenih držav Amerike postala Slovenka [[Melania Trump]]. Leta 2017 je Trumpova administracija sprejela obsežno davčno reformo, znano kot [[Tax Cuts and Jobs Act]], ki je znižala davke za podjetja in posameznike. Ena njegovih ključnih prioritet je bila tudi zaostritev imigracijske politike, pri čemer je uvedel politiko "ničelne tolerance", ki je privedla do ločevanja družin migrantov na meji z Mehiko. Prav tako je poskušal ukiniti zaščito za mladoletne priseljence v okviru programa DACA in začel gradnjo zidu na južni meji. Na področju zdravstvene politike je skušal odpraviti Zakon o dostopni zdravstveni oskrbi ([[Obamacare]]), vendar mu tega ni uspelo v celoti doseči. Kljub temu je administracija oslabila nekatere ključne določbe zakona, vključno z odpravo obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prvi Trumpov predsedniški mandat je potekal tudi v začetku pandemije COVID-19, ki je močno vplivala tudi na Združene države Amerike. Trumpova administracija je sprožila Operacijo Warp Speed za razvoj cepiva, vendar je bil kritiziran zaradi neenotnega odziva na krizo, zanikanja resnosti pandemije in širjenja dezinformacij. Kljub uspešnemu hitremu razvoju cepiv se je Trumpova politična priljubljenost zaradi pandemije močno zmanjšala. ==== Zunanja politika ==== [[Slika:Donald Trump went to North Korea.jpg|sličica|Trump v družbi [[Kim Džong-un|Kim Džong Una]] vstopa v Severno Korejo (2019)]] Trump je z uvedbo dodatnih carin sprožil [[Trgovinska vojna|trgovinsko vojno]] s [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]] in jo obtožil, da nepošteno izkorišča ameriško gospodarstvo. Po zaostrovanje meddržavne retorike in groženj z jedrskim orožjem se je trikrat srečal s severnokorejskim voditeljem [[Kim Džong-un|Kim]] [[Kim Džong-un|Džong-unom]], vendar kljub velikim pričakovanjem ni dosegel konkretnih rezultatov glede denuklearizacije Severne Koreje - na enem od srečanj je Trump za nekaj sekund kot prvi ameriški predsednik stopil na ozemlje [[Severna Koreja|Severne Koreje]].<ref>{{Navedi splet|title=Na srečanju s Kimom Trump na kratko vstopil v Severno Korejo|url=https://www.rtvslo.si/svet/azija-z-oceanijo/na-srecanju-s-kimom-trump-na-kratko-vstopil-v-severno-korejo/493310|website=rtvslo.si|accessdate=2025-02-28|language=sl|first=B.|last=V}}</ref> Na Bližnjem vzhodu je priznal Jeruzalem kot prestolnico Izraela in tja preselil ameriško veleposlaništvo, kar je sprožilo napetosti v regiji. Prav tako je posredoval pri sklenitvi Abrahamovih sporazumov, s katerimi so nekatere arabske države normalizirale odnose z Izraelom. V odnosih z Evropo je bil kritičen do zveze NATO in večkrat zagrozil z zmanjšanjem ameriškega prispevka, kar je povzročilo napetosti s tradicionalnimi zavezniki. === Predsedniške volitve 2020 === [[File:President Trump Delivers Remarks at TPUSA (49259614791).jpg|thumb|left|<center>[[Donald Trump|Trump]] je govoril 2019 na srečanju "Student Action" ter je podpiral [[Charlie Kirk|Kirkovo]] organizacijo [[Turning Point USA|Turning Point]].]]</center> {{main|Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020}}[[Slika:Donald Trump (50548265318).jpg|sličica|Trump med kampanjo, 2020.]]Ves prvi mandat je namigoval na tudi ponovno kandidaturo in izvolitev, uradno pa je kampanjo napovedal in začel 18. junija 2019 v [[Orlando|Orlandu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/zdaj-tudi-uradno-donald-trump-znova-v-bitki-za-belo-hiso/492320|website=www.rtvslo.si|accessdate=2019-06-18}}</ref> V novi kampanji je slogan ''"Make America Great Again"'' (''"Naredimo Ameriko spet veliko"'') spremenil v ''"Keep America Great" ("Ohranimo Ameriko veliko")'', obdržal pa je podpredsedniškega kandidata [[Mike Pence|Mika Pencea]]. Na volitvah je prejel 74.216.747 glasov oz. 46,8 % glasov, njegov protikandidat, demokrat [[Joe Biden]] pa 51,3 %, s čimer je bil izvoljen za novega ameriškega predsednika. Trump poraza sprva ni priznal in vložil več tožb zaradi domnevnih nepravilnostih na volitvah.<ref>{{navedi novice|last=Haberman|first=Maggie|last2=Corasaniti|first2=Nick|last3=Rutenberg|first3=Jim|last4=Feuer|first4=Alan|last5=Thrush|first5=Glenn|last6=Gray|first6=Kathleen|date=2020-11-19|title=Presidential Transition Live Updates: Trump Invites State Lawmakers to White House in Bid to Subvert Election|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/live/2020/11/19/us/joe-biden-trump-updates/trump-tries-to-subvert-the-election-inviting-michigan-gop-lawmakers-to-the-white-house|access-date=2020-11-23|issn=0362-4331}}</ref><ref>* {{navedi splet|url=https://twitter.com/DecisionDeskHQ/status/1324710866516905984|number=1324710866516905984|date=6. november 2020|title=Decision Desk HQ projects that @JoeBiden has won Pennsylvania and its 20 electoral college votes for a total of 273. Joe Biden has been elected the 46th President of the United States of America. Race called at 11-06 08:50 AM EST|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20201107165620/https://twitter.com/DecisionDeskHQ/status/1324710866516905984|archive-date=7. november 2020}} * {{navedi novice|last1=Matthews|first1=Dylan|date=6. november 2020|title=Joe Biden has won. Here's what comes next.|work=Vox|url=https://www.vox.com/2020/11/6/21534594/joe-biden-wins-2020-presidential-election|access-date=7. november 2020}} * {{navedi novice|last1=Sheth|first1=Sonam|last2=Relman|first2=Eliza|last3=Walt|date=6. november 2020|title=IT'S OVER: Biden defeats Trump as US voters take the rare step to remove an incumbent president|work=[[Business Insider]]|url=https://www.businessinsider.com/joe-biden-wins-general-election-against-donald-trump-2020-11|access-date=7. november 2020}} * {{navedi splet|title=Presidential election results: Live map of 2020 electoral votes|url=https://www.nbcnews.com/politics/2020-elections/president-results|access-date=7. november 2020|work=NBC News}} * {{navedi splet|first1=Stephen|last1=Collinson|first2=Maeve|last2=Reston|title=Joe Biden to become the 46th president of the United States, CNN projects|url=https://www.cnn.com/2020/11/07/politics/joe-biden-wins-us-presidential-election/index.html|access-date=7. november 2020|work=CNN}} * {{navedi splet|title=Election 2020 updates: Biden warns of 'dark winter,' pushes masks in pandemic plan|url=https://abcnews.go.com/Politics/live-updates/2020-election-campaign-vote/?id=73960714|access-date=11. november 2020|website=ABC News}} * {{navedi novice|last1=Martin|first1=Jonathan|last2=Burns|first2=Alexander|date=7. november 2020|title=Biden Wins Presidency, Ending Four Tumultuous Years Under Trump|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/11/07/us/politics/biden-election.html|access-date=7. november 2020|issn=0362-4331}} * {{navedi splet|last=Steinhauser|first=Paul|date=7. november 2020|title=Biden wins presidency, Trump denied second term in White House, Fox News projects|url=https://www.foxnews.com/politics/biden-wins-presidency-trump-fox-news-projects|access-date=7. november 2020|work=Fox News}} * {{navedi novice|title=Election 2020|url=https://www.reuters.com/live-events/election-2020-15-id2942501|access-date=7. november 2020|agency=Reuters}}</ref> Večino teh so sodišča zavrnila. Trumpovi podporniki so protestirali na ulicah mest, 6. januarja je prišlo iz strani nekaj protestnikov do vdora v Kapitol. Trump jih je pozval, naj se vrnejo domov. Protestniki so od podpredsednika [[Mike Pence|Penceja]] in republikanskih senatorjev zahtevali, da Bidna ne potrdijo za novega predsednika. Nekateri senatorji so na glasovanju odrekli podporo novemu predsedniku, Trump je poraz priznal 7. januarja 2021, dan po [[Napad na Kapitol (2021)|nasilnem vdoru njegovih podpornikov v Kapitol]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.cnn.com/2021/01/07/politics/trump-biden-us-capitol-electoral-college-insurrection/index.html|title=Trump publicly acknowledges he won't serve a second term day after inciting mob|last1=Liptak|first1=Kevin|last2=Stracqualursi|first2=Veronica|last3=Malloy|first3=Allie|date=January 7, 2021|publisher=CNN|access-date=January 7, 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://apnews.com/article/donald-trump-orderly-transition-f03215c31a400f815a8f62960a430063|title=After excusing violence, Trump acknowledges Biden transition|last1=Miller|first1=Zeke|last2=Colvin|first2=Jill|date=January 8, 2021|publisher=Associated Press|access-date=January 9, 2021}}</ref> Zaradi izgredov je bila Trumpu izglasovana druga ustavna obtožba.<ref>{{Navedi splet|title=Druga ustavna obtožba Donalda Trumpa v senatu v ponedeljek|url=https://www.dnevnik.si/1042947720|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-25|archive-date=2021-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20210504140012/https://www.dnevnik.si/1042947720|url-status=dead}}</ref> Trump se je odločil, da se invaguracije Joeja Bidna ne bo udeležil, se je je pa njegov podpredsednik [[Mike Pence]]. Trump in Pence sta se kasneje politično razšla. [[Slika:2021 storming of the United States Capitol DSC09254-2 (50820534063) (retouched).jpg|sličica|Napad na Kapitol (6. januar 2021)]] Trumpu je bil dostop do njegovih računov na družbenih omrežjih preprečen že 7. januarja, le dan po vdoru v Kapitol.<ref>{{Navedi splet|title=Trump responds after Facebook ban extended pending additional review|url=https://abcnews.go.com/Politics/trump-remain-banned-facebook-now-oversight-board-rules/story?id=77503217|work=ABC News|accessdate=2021-06-04|language=en}}</ref> Zaradi dolgotrajnih kršitev Facebookovih smernic in pravil je bil 4. junija blokiran do leta 2023, po preteku izgona pa se bo vodstvo odločilo, ali Trump še predstavlja narodno grožnjo.<ref>{{Navedi splet|title=Donald Trump banned from Facebook for at least two years|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/donald-trump-facebook-ban-capitol-b1859937.html|website=The Independent|date=2021-06-04|accessdate=2021-06-04|language=en}}</ref> Hkrati je tudi zatrdil, da je nedoločena blokada Trumpa neprimerna, Trump pa se je na blokado odzval, da je to sramota.<ref>{{Navedi splet|title=Trump slams Facebook ban as 'total disgrace,' says Big Tech companies 'must pay a political price'|url=https://www.foxnews.com/politics/trump-facebook-ban-reaction-big-tech-companies-political-price|website=Fox News|date=2021-05-05|accessdate=2021-06-04|language=en-US|first=Brooke|last=Singman}}</ref> Facebook je spremenil svoje smernice, ki sedaj politike enačijo z drugimi osebami.<ref>{{Navedi novice|title=Facebook Says Trump’s Ban Will Last at Least 2 Years|url=https://www.nytimes.com/2021/06/04/technology/facebook-trump-ban.html|newspaper=The New York Times|date=2021-06-04|accessdate=2021-06-04|issn=0362-4331|language=en-US|first=Mike|last=Isaac|first2=Sheera|last2=Frenkel}}</ref> === Predsedniške volitve 2024 === {{main|Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2024}}[[Slika:TrumpVance2024.svg|sličica|Logotip predsedniške kampanje Trumpa in Vancea 2024]]Na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2024|volitvah predsednika Združenih držav Amerike 2024]] ponovno kandidira za predsednika, vstop v tekmo je napovedal že 15. novembra 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Trump napovedal kandidaturo za predsednika: "Ameriška vrnitev se začenja v tem trenutku"|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/trump-napovedal-kandidaturo-za-predsednika-ameriska-vrnitev-se-zacenja-v-tem-trenutku/647506|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-04-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Donald Trump announces 2024 re-election run for president|url=https://www.foxnews.com/politics/donald-trump-announces-2024-re-election-run-president|website=Fox News|accessdate=2023-04-26|language=sl}}</ref> Bil je glavni favorit za strankarsko nominacijo in jo tudi osvojil, 12. marca 2024 je postal verjetni ("presumptive") kandidat stranke za predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Republikanske volitve v Nevadi brez zmagovalca, Haley poražena|url=https://www.rtvslo.si/svet/preberite-tudi/republikanske-volitve-v-nevadi-brez-zmagovalca-haley-porazena/697540|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=It’s official: Donald Trump is the GOP’s presumptive presidential nominee|url=hhttps://www.politico.com/news/2024/03/12/donald-trump-clinches-republican-presidential-nomination-00146675|website=Politico|accessdate=2024-08-27|language=en}}</ref> Ker ni podpisal zaveze o podpori (The Loyalty Pledge) nominiranemu kandidatu stranke, je bil avtomatsko izločen iz strankarskih soočenj.<ref>{{Navedi splet |title=Trump potrdil, da se ne bo udeležil republikanskih predsedniških soočenj|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/trump-potrdil-da-se-ne-bo-udelezil-republikanskih-predsedniskih-soocenj/678640|accessdate=2023-08-23|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Trump says he won’t sign Republican loyalty pledge, flouting debate requirement|url=https://apnews.com/article/trump-republican-loyalty-pledge-gop-debate-a3d63a73ef60a2afb1f7aaec68a6d585|accessdate=2023-08-23|website=AP News|language=en}}</ref> Podprla sta ga tudi kandidata, ki sta od kandidature pred oz. med primarnimi volitvami odstopila, Tim Scott in [[Vivek Ramaswamy]].<ref>{{Navedi splet|title=V Iowi Trump prepričljivo zmagal, drugi DeSantis, Ramaswamy odstopil od kandidature|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/v-iowi-trump-prepricljivo-zmagal-drugi-desantis-ramaswamy-odstopil-od-kandidature/694934|accessdate=2024-01-16|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Sen. Tim Scott endorses Trump in New Hampshire |url=https://edition.cnn.com/2024/01/19/politics/tim-scott-endorsement-trump/index.html|accessdate=2024-01-20|website=CNN.com|language=en}}</ref> [[Slika:Donald Trump (53951823882).jpg|sličica|Trumpovo zborovanje v Arizoni (avgust 2024)]] 14. julija je bil med kampanjskim mitingom v Pensilvaniji Trump tarča poskusa atentata. Obstreljen je bil v desno uho z malokalibrsko kroglo, ki jo je izstrelil strelec s strehe v bližini dogodka. V streljanju je bil ubit en izmed udeležencev mitinga, še dva pa ranjena. Ubit je bil tudi strelec, 20-letni registrirani republikanec z neznanim motivom. Poskus atentata so ostro obsodili predstavniki obeh političnih polov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/us/trump-shooting-raises-questions-about-security-lapses-2024-07-14/|title=Trump shot in ear at campaign rally after major security lapse|date=2024-07-14|accessdate=2024-07-14|website=reuters.com}}</ref> Med 15. in 18. julijem je potekala Republikanska konvencija, na kateri je bil Trump uradno potrjen za kandidata, na njej pa je tudi oznanil podpredsedniškega kandidata, senatorja J. D. Vancea.<ref>{{Navedi splet|title=J. D. Vance: Še pred nekaj leti oster kritik Trumpa, zdaj njegov podpredsedniški kandidat|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2024/j-d-vance-se-pred-nekaj-leti-oster-kritik-trumpa-zdaj-njegov-podpredsedniski-kandidat/714959|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-08-27|language=sl}}</ref> Na štiridnevni konvenciji sta ga podprla tudi Ron DeSantis in Nikki Haley, nasprotnika iz tekme za strankarsko nominacijo. 18. julija je uradno sprejel nominacijo.<ref>{{Navedi splet|title=Trumpa na konvenciji podprla tudi nekdanja tekmeca Haley in DeSantis|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2024/trumpa-na-konvenciji-podprla-tudi-nekdanja-tekmeca-haley-in-desantis/715094|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-08-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trump sprejel predsedniško nominacijo: Bog je bil na moji strani|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2024/trump-sprejel-predsednisko-nominacijo-bog-je-bil-na-moji-strani/715365|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-08-27|language=sl}}</ref> 23. avgusta 2024 je neodvisni kandidat [[Robert F. Kennedy ml.]], sicer bivši Demokrat, umaknil kandidaturo v desetih ključnih zveznih državah in podprl Donalda Trumpa. V dolgem nagovoru državljanom je poudaril, da je Demokratska stranka postala "stranka vojn, cenzure, korupcije in big-pharme" in obsodil medijsko blokado.<ref>{{Navedi splet|title=RFK Jr. to deliver address on ‘path forward’ amid speculation he could back Trump|url=https://thehill.com/homenews/campaign/4839983-rfk-jr-kennedy-shanahan-trump-harris-walz-2024/|website=The Hill|accessdate=2024-08-27|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bivši demokrat delno umaknil predsedniško kandidaturo in podprl Donalda Trumpa|url=https://n1info.si/novice/svet/bivsi-demokrat-delno-umika-predsednisko-kandidaturo-in-podpira-donalda-trumpa/|website=n1info.si|accessdate=2024-08-24|language=sl}}</ref> Istega dne se je kot poseben gost pridružil Trumpu na predvolilnem zborovanju v Arizoni.<ref>{{Navedi splet|title=Robert F Kennedy Jr suspends campaign and backs Trump|url=https://www.bbc.com/news/articles/cwy5ekxlwzgo|website=BBC.com|accessdate=2024-08-27|language=en}}</ref> 26. avgusta je Trumpa uradno podprla še Tulsi Gabbard, nekdanja demokratska predstavnica in kandidatka za demokratsko nominacijo na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|volitvah 2020]].<ref>{{Navedi splet|title=Ex-Democrat Tulsi Gabbard endorses Donald Trump in 2024 presidential race|url=https://www.theguardian.com/us-news/article/2024/aug/26/tulsi-gabbard-endorses-donald-trump|website=The Guardian|accessdate=2024-08-27|language=en}}</ref> 21. julija 2024 je takratni predsednik [[Joe Biden]] odstopil od ponovne kandidature za predsednika, istega dne je kandidaturo napovedala Kamala Harris, ki jo je Biden tudi podprl.<ref>{{Navedi splet|title=Biden drops out of 2024 presidential race, Harris vows to defeat Trump|url=https://www.washingtonpost.com/elections/2024/07/21/election-2024-biden-trump-campaign-updates/|website=The Washington Post|accessdate=2024-08-28|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Harris says she will "earn and win" Democratic nomination|url=https://edition.cnn.com/politics/live-news/biden-trump-election-07-21-24#h_fda5151d2b9b9e7d1836c629eb88c750|website=CNN.com|accessdate=2024-08-28|language=en}}</ref> [[Slika:Donald Trump takes the oath of office (2025) (cropped2).jpg|sličica|Inavguracija Donalda Trumpa 2025]] Trump je zmagal na volitvah novembra 2024 s 312 elektorskimi glasovi, podpredsednica Kamala Harris je prejela 226 glasov, s čimer je Trump postal drugi predsednik v zgodovini ZDA po [[Grover Cleveland|Groverju Clevelandu]], ki je bil izvoljen na nezaporedni drugi mandat.<ref>{{Navedi splet|title=Donald Trump je novi predsednik ZDA|url=https://www.rtvslo.si/enostavno/svet/donald-trump-je-novi-predsednik-zda/726539|website=rtvslo.si|accessdate=2025-02-28|language=sl|first=A. To / MMC RTV|last=SLO}}</ref> Njegova zmaga leta 2024 je bila del globalnega odziva proti vladajočim strankam, deloma zaradi povečane inflacije v letih 2021–2023.<ref>{{Navedi splet|title=The global trend that pushed Donald Trump to victory|url=https://www.vox.com/2024-elections/383208/donald-trump-victory-kamala-harris-global-trend-incumbents|website=Vox|date=2024-11-06|accessdate=2025-02-28|language=en-US|first=Zack|last=Beauchamp}}</ref> Več medijev je njegovo ponovno izvolitev opisalo kot izjemno vrnitev. === Predsednik ZDA (2025– ) === Donald Trump je svoj drugi mandat začel z inavguracijo 20. januarja 2025.<ref>{{Navedi splet|title=Foto: Na inavguraciji Trumpa številni znani obrazi|url=https://www.rtvslo.si/svet/zda-2024/foto-na-inavguraciji-trumpa-stevilni-znani-obrazi/733975|website=rtvslo.si|accessdate=2025-02-28|language=sl|first=M.|last=R}}</ref> Postal je najstarejši posameznik, ki je prevzel predsedniški položaj,<ref>{{Navedi splet|title=How does Trump’s age at inauguration compare with other presidents?|url=https://www.aljazeera.com/news/2025/1/20/how-does-trumps-age-at-inauguration-compare-to-other-presidents|website=Al Jazeera|accessdate=2025-02-28|language=en|first=Mohamed A.|last=Hussein}}</ref> in prvi predsednik z obsodbo za kaznivo dejanje.<ref>{{Navedi splet|title=Is Donald Trump the oldest president sworn into office? A look at his historic feats|url=https://www.usatoday.com/story/news/2025/01/20/who-is-the-oldest-president-to-be-sworn-in-donald-trump/77776042007/|website=USA TODAY|accessdate=2025-02-28|language=en-US|first=Haadiza Ogwude and Susan|last=Page}}</ref> [[Slika:X Æ A-Xii, Elon Musk and Donald Trump in the Oval Office - P20250207DT-0103 (54320797642).jpg|sličica|[[Elon Musk]] je postal tesen Trumpov sodelavec]] V svojo ožjo ekipo je Trump med drugim imenoval poslovneža [[Elon Musk|Elona Muska]], ki je postal vodja Urada za vladno učinkovitost (DOGE), ki ima dostop do številnih zveznih vladnih agencij.<ref>{{Navedi splet|title=Musk želi dostop do ameriškega davčnega sistema! Preiskava ‘razsipnosti in prevar’ ali grožnja zasebnosti?|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/svet/musk-zeli-dostop-do-ameriskega-davcnega-sistema-preiskava-razsipnosti-in-prevar-ali-groznja-zasebnosti/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2025-03-02|language=sl-si}}</ref> Muskove ekipe so v prvem mesecu administracije delovale v osemnajstih oddelkih in agencijah, med drugim so se ukvarjale s plačilnim sistemom Ministrstva za finance v višini 5 bilijonov dolarjev, administracijo za mala podjetja, urad za upravljanje osebja in administracijo splošnih storitev.<ref>{{Navedi splet|title=Milijarder Musk prevzel nadzor nad plačilnim sistemom ameriškega ministrstva za finance|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/milijarder-musk-prevzel-nadzor-nad-placilnim-sistemom-ameriskega-ministrstva-za-finance/735467|website=rtvslo.si|accessdate=2025-03-02|language=sl|first=B.|last=V}}</ref> [[Slika:Trump Day 1 Executive Order Signing.jpg|sličica|Trump med podpisovanjem prvih ukazov, v ozadju podpredsednik [[JD Vance]].]] Takoj po prevzemu položaja je Trump podpisal vrsto izvršnih ukazov, ki so jih opisali kot kampanjo "šok in strahospoštovanje", ki je preizkusila meje izvršne oblasti. Mnogi so bili takoj deležni pravnih preizkusov. Prvi dan je izdal več izvršilnih ukazov kot kateri koli drug predsednik. Pomilostil je približno 1.500 izgrednikov napada na Kapitol, vključno s tistimi, ki so nasilno napadli policijo, 14 pa jim je kazen omilil. V njegovih prvih tednih je več njegovih dejanj ignoriralo ali kršilo zvezne zakone, predpise in ustavo. V prvem mesecu svoje administracije je Trump izdal devetdeset izvršnih ukazov, memorandumov in direktiv, njegove ukaze in prizadevanja za zmanjšanje zvezne vlade pa je izpodbijalo približno sedemdeset tožb po vsej državi.<ref>{{Navedi splet|title=Trump’s record-breaking start rattles Washington, rankles rivals, but earns raves from voters|url=https://www.washingtontimes.com/news/2025/feb/16/trump-record-breaking-start-rattles-district-rankl/|website=The Washington Times|date=2025-02-16|accessdate=2025-02-28|language=en-US|first=Jeff|last=Mordock}}</ref> ==== Notranja politika ==== Trump je za težave v vladi in družbi pogosto krivil raznolikost, enakost ter vključenost in »prebujenost« ter enačil raznolikost z nesposobnostjo.<ref>{{Navedi novice|title=As Trump Attacks Diversity, a Racist Undercurrent Surfaces|url=https://www.nytimes.com/2025/02/03/us/politics/trump-diversity-racism.html|newspaper=The New York Times|date=2025-02-03|accessdate=2025-02-28|issn=0362-4331|language=en-US|first=Erica L.|last=Green}}</ref> Več tovrstnih vladnih politik je razveljavil ali spremenil. Trump je že v inavguracijskem govoru dejal, da sta spola dva; njegova administracija je zavzela agresiven pristop proti temu, kar je imenovala "[[ideologija spola]]", s čimer je ukinila možnost spreminjanja spola, navedenega v potnih listih, ustavila zvezno financiranje subjektov, ki nudijo oskrbo, ki potrjuje spol za osebe, mlajše od 19 let, prepovedala [[Transspolnost|transspolne]] osebe v vojski in preprečila transspolnim ženskam, da tekmujejo v ženskih športnih programih v institucijah, ki prejemajo zvezna sredstva.<ref>{{Navedi novice|title=Trump's executive actions curbing transgender rights focus on 'gender ideology'|url=https://www.npr.org/2025/02/07/g-s1-46893/trump-anti-trans-rights-executive-action-gender-ideology-confusion|newspaper=NPR|accessdate=2025-02-28|language=en}}</ref> V prvih dneh drugega mandata je Donald Trump odredil zamrznitev zaposlovanja v vsej zvezni vladi in prekinitev dela zveznih uslužbencev na daljavo v 30 dneh. Ukazal je tudi revizijo številnih poklicnih položajev javnih uslužbencev z namenom, da bi jih prerazvrstili v poljubna delovna mesta brez zaščite zaposlitve. Začel je z množičnimi odpuščanji zveznih uslužbencev.. Ukazal je konec projektov raznolikosti, pravičnosti in vključevanja (DEI) v zvezni vladi in zaposlene v uradih DEI poslal na dopust. Preklical je izvršilno odredbo 11246, ki je določala afirmativne ukrepe in nediskriminacijske prakse za zvezne izvajalce. Poskusil je blokirati tudi več programov [[USAID]], a so sodniki nekatere ukrepe ustavili.<ref>{{Navedi splet|title=Trump podelil Musku še več pooblastil za odpuščanje zveznih uslužbencev|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/trump-podelil-musku-se-vec-pooblastil-za-odpuscanje-zveznih-usluzbencev/736356|website=rtvslo.si|accessdate=2025-02-28|language=sl|first=G.|last=V}}</ref> 1. marca 2025 je angelščino razglasil za uradno jezik v Združenih državah Amerike.<ref>{{Navedi splet|title=Trump angleščino razglasil za uradni jezik ZDA|url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/trump-anglescino-razglasil-za-uradni-jezik-zda/738122|website=rtvslo.si|accessdate=2025-03-02|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> ==== Zunanja politika ==== [[Slika:President Donald J. Trump holds a bilateral meeting with French President Emmanuel Macron (54350966064).jpg|sličica|Francoski predsednik [[Emmanuel Macron]] je bil prvi evropski voditelj, ki je v novem mandatu obiskal Donalda Trumpa ]] Trumpova zunanja politika v drugem mandatu je bila označena kot imperialistična in ekspanzionistična.<ref>{{Navedi splet|title=Analysis: Trump’s threats to Greenland, Canada and Panama explain everything about America First {{!}} CNN Politics|url=https://edition.cnn.com/2025/01/08/politics/trump-greenland-canada-panama-analysis/index.html|website=CNN|date=2025-01-08|accessdate=2025-02-28|language=en|first=Stephen|last=Collinson}}</ref> Trump je napovedal, da bo [[Kanada]] postala 51. zvezna država ZDA, da bo prevzel nadzor nad [[Panamski prekop|Panamskim prekopom]] in kupil [[Grenlandija|Grenlandijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Ne le Grenlandija, Trumpa zanimata tudi Kanada in Panama {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/ne-le-grenlandija-trumpa-zanimata-tudi-kanada-in-panama.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-02-28|language=sl}}</ref> Ameriški vladi je ukazal, naj preneha financirati in sodelovati s [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovno zdravstveno organizacijo]], in napovedal, da bodo ZDA to organizacijo zapustile. Trump je zvišal carine na kitajski uvoz in zagrozil s povišanjem carin na Mehiko, Kanado, Evropsko unijo, Kolumbijo, BRICS, jeklo in aluminij. [[Slika:President Trump and Ukrainian President Zelenskyy Clash During Meeting in Oval Office, Feb. 28, 2025.jpg|sličica|Spor med Zelenskim in Trumpom ter Vanceom]] 28. februarja 2025 se je Trump v Beli hiši gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Poleg pogovorov o koncu vojne z Rusijo je bil predviden podpis sporazuma, ki bi Združenim državam Amerike dal pravico do pridobivanja redkih mineralov iz ukrajinske zemlje. V zameno za podpis je Kijev zahteval konkretna varnostna jamstva. Srečanje se je kmalu sprevrglo v burno izmenjavo mnenj, v katero se je vključil tudi podpredsednik [[JD Vance|J. D. Vance]], ki je Zelenskemu med drugim očital nehvaležnost za ameriško podporo.<ref>{{Citat|title=Jutranja kronika 07:00|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175113094|accessdate=2025-03-02|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|editor-surname=Hude, S.|editor=}}</ref> Načrtovano kosilo, nadaljnji pogovori in podpis sporazuma so bili odpovedani, Trump pa je Zelenskega odslovil iz Bele hiše.<ref>{{Navedi splet|title=Trump po burnem prepiru odslovil Zelenskega: "Vrni se, ko boš pripravljen na mir"|url=https://www.rtvslo.si/svet/vojna-v-ukrajini/trump-po-burnem-prepiru-odslovil-zelenskega-vrni-se-ko-bos-pripravljen-na-mir/737928|website=rtvslo.si|accessdate=2025-03-02|language=sl|first=G. V. , K.|last=S}}</ref> Po dogodku je Zelenskemu podporo izrekla večina evropskih voditeljev, Trumpovo držo pa so pohvalili v Kremlju. Trumpova in predhodna Bidnova administracija sta pomagali doseči premirje med Izraelom in Hamasom, sprejeto dan pred Trumpovo inavguracijo, a je marca nato propadlo.<ref>{{Navedi novice|title=How the Cease-Fire Push Brought Together Biden and Trump’s Teams|url=https://www.nytimes.com/2025/01/15/us/politics/gaza-ceasefire-trump-biden.html|newspaper=The New York Times|date=2025-01-15|accessdate=2025-02-28|issn=0362-4331|language=en-US|first=David E.|last=Sanger|first2=Michael D.|last2=Shear}}</ref> Trump je omenil idejo o izpraznitvi Gaze in preselitvi njenega prebivalstva v Egipt ali Jordanijo.<ref>{{Navedi splet|title=Egypt lobbies against Trump idea to empty Gaza of Palestinians as Israel makes preparations|url=https://www.latimes.com/world-nation/story/2025-02-06/egypt-lobbies-against-trump-plan-to-empty-gaza-of-palestinians-as-israel-makes-preparations|website=Los Angeles Times|date=2025-02-06|accessdate=2025-02-28|language=en-US|first=Samy|last=Magdy}}</ref> Trump je nato nadaljeval postopke za končanje vojne, a z močno podporo Izraelu. 9. oktobra 2025 sta Izrael in Hamas dosegla dogovor o prekinitvi ognja in izmenjavi izraelskih talcev za palestinske zapornike kot del prve faze Trumpove pobude za konec vojne v Gazi.<ref>{{Citat|title=Prva Jutranja kronika: Izrael in Hamas dosegla dogovor o prvi fazi premirja v Gazi|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175165280|accessdate=2025-10-18|language=sl|first=Radio|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Citat|title=Druga Jutranja kronika: Izrael in Hamas dosegla dogovor za izvedbo prvega dela premirja v Gazi|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175165287|accessdate=2025-10-18|language=sl|first=|last=Radio Slovenija}}</ref> == Zasebno življenje == [[Slika:60th Presidential Inauguration - First Honors Ceremony (8837587).jpg|sličica|Trump z ženo [[Melania Trump|Melanio]] na svoji drugi inavguraciji (2025)]] Trump je bil poročen trikrat. V prvem zakonu z [[Ivana Trump|Ivano Trump]] so se mu rodili trije otroci, Donald ml., Eric in Ivanka. Po ločitvi od Ivane se je poročil z Marlo Maples, s katero ima hčer Tiffany. Od leta 2005 je poročen z [[Melania Trump|Melanio Trump]], s katero imata sina Barrona, ki govori tudi [[Slovenščina|slovensko]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslušajte, kako govori sin ameriškega predsednika: Barron Trump ima Melaniin naglas (VIDEO)|url=https://reporter.si/clanek/svet/poslusajte-kako-govori-sin-ameriskega-predsednika-barron-trump-ima-melaniin-naglas-639477|website=Revija Reporter|accessdate=2019-03-03}}</ref> Julija 2002 je Donald Trump z Melanio priletel na nekajurni obisk v Slovenijo; pristala sta na [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|brniškem letališču]], z Melanijinimi starši pa so nato večerjali na [[Bled|Bledu]].<ref>{{Navedi splet|title=Trump je že bil v Sloveniji. Poglejte, kaj naj bi takrat naredil.|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/trump-je-ze-bil-v-sloveniji-poglejte-kaj-naj-bi-takrat-naredil-429385|website=siol.net|accessdate=2025-03-02|language=sl}}</ref> === Zdravje === Trump pravi, da nikoli ni pil alkohola, kadil cigaret ali užival drog. Spi približno štiri ali pet ur na noč. Golf je označil za svojo "primarno obliko vadbe", vendar običajno ne hodi po igrišču. Meni, da je telovadba potrata energije, ker verjame, da je telo "kot baterija, s končno količino energije", ki se z vadbo izprazni. Leta 2015 je njegova ekipa objavila pismo njegovega dolgoletnega osebnega zdravnika Harolda Bornsteina, v katerem je izjavil, da bo "najbolj zdrav posameznik, ki je bil kadarkoli izvoljen za predsednika".<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Exclusive: Bornstein claims Trump dictated the glowing health letter {{!}} CNN Politics|url=https://edition.cnn.com/2018/05/01/politics/harold-bornstein-trump-letter/|website=CNN|date=2018-05-01|accessdate=2025-02-28|language=en|first=Alex Marquardt,Lawrence Crook|last=III}}</ref> Leta 2018 je Bornstein dejal, da je Trump narekoval vsebino pisma in da so trije Trumpovi agenti zasegli njegovo zdravstveno kartoteko v raciji v Bornsteinovi pisarni februarja 2017.<ref name=":1" /> === Vera === Trump je leta 2016 izjavil, da je prezbiterijanec in protestant, čeprav se je leta 2020 začel opredeljevati kot nedenominacijski kristjan.<ref>{{Navedi splet|title=Trump, confirmed a Presbyterian, now identifies as ‘non-denominational Christian’|url=https://www.americamagazine.org/politics-society/2020/10/24/trump-confirmed-presbyterian-now-identifies-non-denominational|website=America Magazine|date=2020-10-24|accessdate=2025-02-28|language=en}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * [https://www.britannica.com/EBchecked/topic/607230 Donald Trump] na ''[[Encyclopædia Britannica]]'' * [https://www.nytimes.com/topic/person/donald-trump "Donald Trump - zbrane novice in komentarji"]. ''The New York Times''. * [https://www.c-span.org/person/?donaldtrump Donald Trump appearances] na spletišču C-SPAN * [https://www.imdb.com/name/nm0874339/ Donald Trump] na spletišču [[Internet Movie Database]] {{Kategorija v zbirki}} {{s-start}} {{s-off}} {{s-bef|before=[[Barack Obama]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik Združenih držav Amerike]]|years=2017–2021}} {{s-aft | after= [[Joe Biden]]}} {{s-bef|before=[[Joe Biden]]}} {{s-ttl|title=[[Predsednik Združenih držav Amerike]]|years=''izvoljen}} {{s-inc}} {{s-end}} {{Predsedniki ZDA}} {{ZDA republikanski kandidati}} {{Države G8}} {{Time Person of the Year}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Trump, Donald}} [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] [[Kategorija:Ameriški politiki]] [[Kategorija:Milijarderji]] [[Kategorija:Člani Republikanske stranke (ZDA)]] [[Kategorija:Predsedniki Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Osebnosti leta revije Time]] [[Kategorija:Družina Trump]] [[Kategorija:Donald Trump| ]] ef8p6u221tc9ons50rtuilsfbws7pvh 0 418656 6657521 6490296 2026-04-08T15:08:41Z ~2026-13482-91 255553 6657521 wikitext text/x-wiki '''Katoliška kralja''' je naziv, ki sta ga prejela [[Izabela I. Kastiljska]] in [[Ferdinand II. Aragonski]]. Njuno vladanje se v španski zgodovini obravnava kot tranzicija iz srednjega veka v novi vek. Z njuno zakonsko zvezo sta se v dinastiji [[Trastámara]] združili dve kroni: Kastiljsko in Aragonsko kraljestvo. Združitev kron je pomenila prvi korak [[Španija|Španije]] k razvoju kot enotne države. [[File:Ferdinand of Aragon, Isabella of Castile.jpg|thumb|Katoliška kralja]] == Kastiljska nasledstvena vojna == Izabela in Ferdinand sta se povzpela na prestol prek Kastiljske nasledstvene vojne, ki je trajala med letoma 1475 in 1479. Šlo je za vojno med privrženci Ivane iz dinastije Trastámara, domnevne hčere pokojnega kralja Henrika IV. Kastiljskega, in Izabele, ki je bila kraljeva polsestra. Ta vojna je imela dvojni karakter državljanske in mednarodne vojne. Izabela je bila namreč poročena s Ferdinandom, naslednikom aragonske krone, Ivana pa se je poročila z Alfonsom V. Portugalskim. Portugalsko je podpirala Francija, ker je želela preprečiti, da bi se njen tekmec za nadvlado nad območji Italije združil s Kastilijo. Vojna se je končala 4. septembra 1479 s podpisom sporazuma v Alcáçovasu. Izabela in Ferdinand sta bila tako priznana kot kraljica in kralj Kastilije. Ivana se je odrekla svojim pravicam in morala do smrti ostati v samostanu. == Notranja politika == [[File:Escudo de armas de los reyes Católicos.svg|thumb|Grb Izabele in Ferdinanda]] Poudariti je treba, da Katoliška kralja nista nacionalno poenotila Španije, saj sta bili kraljestvi samostojni, ne glede na to, da sta bili združeni v osebi svojih vladarjev. Leta 1475 je bilo s Segovijskim sporazumom določeno, da ima Izabela ekskluzivno oblast in pravico nasledstva v Kastiliji, nikoli pa ne bi mogla prevzeti oblasti v Aragoniji, saj je tam zakon prepovedoval žensko nasledstvo. Združitev Aragonije in Kastilije je bil torej le dinastični dogovor, zato je vsako kraljestvo imelo svoje institucije, zakone, navade in tudi jezik. Kljub temu je obstajalo neravnovesje med kraljestvoma. Kastilija je imela namreč trikrat večjo površino in štirikrat več prebivalcev kot Aragonija. Imela je tudi bolj razvito gospodarstvo, zaradi pridelave žita in ovčjereje, kar je bilo v nasprotju s skoraj popolnim aragonskim gospodarskim propadom. Tudi Izabela in Ferdinand sta raje prebivala v Kastiliji. Njun glavni cilj je bil po preteklih nesrečah, krizah in razpadanju cesarstva obnoviti oblast v monarhiji. Da bi vzpostavila in ohranila red v kraljestvu, sta ustanovila različne institucije. [[File:Inquisición española.svg|thumb|left|Grb španske inkvizicije]] Prva ustanova, ki sta jo vzpostavila, je bila t.i. »Sveta bratovščina« (»Santa Hermandad«). Šlo je za oboroženo milico, katere naloga je bila ohranjati red in preganjati kazniva dejanja. Odlikovala se je po svoji mobilnosti in učinkovitosti. Najverjetneje je bila prva organizirana policijska sila v Evropi. Glavna vladna institucija je bil kraljevi svet, ki so ga leta 1480 razdelili in ga naredili bolj strukturiranega. Kralja sta tako vladala prek sistema svetov. Ker je bil njun glavni namen obnoviti državno oblast, je bilo potrebno, da je kortes (španski srednjeveški stanovski parlament) ob vseh priložnostih podrejen monarhiji. Zato sta kralja pazljivo nadzorovala njegova zasedanja in tudi zmanjšala število njegovih zborovanj. Prav tako sta hierarhizirala plemiške nazive in nadzorovala plemstvo. Ne glede na to, so plemiči še vedno imeli precej bogastva in velik socialni vpliv. Z uvedbo t. i. primogeniture (institucije civilnega prava, ki dovoljuje, da prvorojenec deduje vse družinske dobrine) sta še povečala vpliv plemstva. Ustanovila sta tudi t.i. »chancillerías«, ki so predstavljale vrhovni sodni organ kraljestva. Na področju lokalne uprave sta imenovala uradnike, ki so imeli različne politične, administrativne, finančne in sodne funkcije. Imenovali so se »corregidores« in predstavljali so avtoriteto na občinski ravni. Izabela in Ferdinand sta morala omejiti tudi moč duhovništva. Po dolgih pogajanjih jima je uspelo pridobiti pravico do imenovanja škofov v svojih kraljestvih. V njunih rokah je ostala tudi [[inkvizicija]]. V njej sta videla močno orožje. V času katoliških kraljev je sožitje z nekatoliškimi veroizpovedmi postalo nekompromisno, strogo in polno preganjanj. Hoteli so ohraniti čistočo katoliške vere, preprečiti, da bi se spreobrnjeni kristjani (t. i. »conversos«) vrnili k starim prepričanjem, kaznovati heretike in zaščititi krščansko družbo pred »okužbo« s herezijo. Inkvizicija se je sprva znašala predvsem nad judi, kasneje pa še nad vsemi oblikami heterodoksije in prestopki, povezanimi z vero in moralo. Ta nekompromisna politika je dosegla vrhunec marca 1492 z izgonom judov iz kraljestva. == Zunanja politika == [[File:La Rendición de Granada - Pradilla.jpg|thumb|''Predaja Granade'', naslikal Francisco Pradilla]] Leta 1482 se je začela vojna za [[Granada|Granado]], zadnjo muslimansko državo na Pirenejskem polotoku. Vojna je zahtevala velike in dolgotrajne vojaške akcije . Zadnji emir Granade, Mohamed XII. (znan tudi kot Boabdil), je predal mesto po osmih mesecih obleganja. Kapitulacija je bila podpisana 25. novembra 1491 in čez nekaj tednov, januarja 1492, sta Izabela in Ferdinand slovesno vkorakala v Granado. S tem se je končala dolgoletna [[rekonkvista]] Pirenejskega polotoka. Kapitulacija pa je muslimanom zagotavljala svobodno veroizpoved, rabo svojega jezika in oblačil, ohranitev svojih običajev ter jim celo obljubljala, da bodo sojeni po svojih zakonih. Obljube so ostale le črke na papirju, saj se je kmalu začelo preganjanje muslimanskega prebivalstva. Prisiljeni so se bili pokristjaniti ali pa oditi iz kraljestva. Leta 1512 so kastiljske vojaške trope osvojile tudi kraljestvo Navarre. Zemeljska širitev pa ni potekala samo na Iberijskem polotoku, ampak so v tem času osvojili tudi [[Kanarski otoki|Kanarske otoke]] in ustanovili protektorate na severu Afrike. Leta 1497 so zavzeli tudi Melillo. [[File:Juan Cordero - Cristopher Columbus at the Court of the Catholic Monarchs - Google Art Project.jpg|thumb|left|''Kolumb na dvoru Katoliških kraljev'', naslikal Juan Cordero]] Najbolj znana ekspedicija je bila Kolumbova, ki prestavlja enega izmed prelomnih dogodkov, ne le v španski, ampak tudi v svetovi zgodovini. Leta 1486 je mornar [[Krištof Kolumb]] katoliškima kraljema predstavil nov projekt: želel je potovati proti vzhodu v Indijo po novi poti čez Atlantik. Ko se je končala vojna za Granado, sta se kralja odločila financirati njegov projekt. Kolumb je tako 12. oktobra 1492 prispel na majhen otok v Bahamih. Do leta 1504 je opravil še tri druga potovanja, še vedno prepričan, da spadajo k Indiji. Kasneje je [[Amerigo Vespucci]] ugotovil, da ta zemlja pripada [[Novi svet|Novemu svetu]]. Leta 1494 sta Izabela in Ferdinand s portugalskim kraljem podpisala [[Tordesilljska pogodba|Tordesilljsko pogodbo]], s katero sta si španska monarhija in Portugalsko kraljestvo razdelila novoodkrita ozemlja v Ameriki. Meja je potekala po poldnevniku, oddaljenem 370 lig od [[Kapverdski otoki|Kapverdskih otokov]]. == Nasledstvo == [[File:Catholic Monarchs-Coffins.jpg|thumb|Krsti Izabele in Ferdinanda v Kraljevi kapeli v Granadi]] Izabela je umrla 26. novembra 1504. Ferdinand se je v manj kot v enem letu po njeni smrti poročil z Germano de Foix. Ker Ferdinand ni imel pravic do kastiljskega prestola, jo je nasledila hči Ivana z možem [[Filip I. Kastiljski|Filipom]], sinom [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimiljana I. Habsburškega]]. Po Filipovi smrti leta 1506 so kraljico Ivano razglasili za duševno neuravnovešeno. Ferdinand je leta 1507 prevzel regentstvo nad Ivaninim sinom [[Karel V. Habsburški|Karlom]], ki je danes znan kot Karel V. Habsburški. Ferdinand je umrl leta 1516. Nasledil ga je vnuk Karel, poimenovan Karel I. Španski, ki je postal prvi vladar združenih Aragonije in Kastilije. Izabelini in Ferdinandovi posmrtni ostanki so shranjeni v Kraljevi kapeli v Granadi. == Viri == * Gil Andrés, Carlos. ''50 cosas que hay que saber sobre historia de España.'' Ariel, Barcelona 2013. * Mlacović, Dušan in Urankar, Nataša. ''Zgodovina 2. Učbenik za drugi letnik gimnazije.'' DZS, Ljubljana 2010. * Valdeon, Julio, Perez, Joseph y Santos, Julia. ''Historia de España.'' Espasa, Madrid 2003. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Španije]] [[Kategorija:Rekonkvista]] [[Kategorija:Zakonci]] 0px5pkqajyp8tccrd98r63vaykz3s85 10 425495 6657494 6644206 2026-04-08T13:51:09Z Anzet 118843 6657494 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | bodyclass = | name = Festival slovenskega filma | title = [[Festival slovenskega filma]] | listclass = hlist | state = | list1 = * 1998 * [[Festival slovenskega filma 1999|1999]] * 2000 * [[Festival slovenskega filma 2001|2001]] * [[Festival slovenskega filma 2002|2002]] * [[Festival slovenskega filma 2003|2003]] * [[Festival slovenskega filma 2004|2004]] * [[Festival slovenskega filma 2005|2005]] * [[Festival slovenskega filma 2006|2006]] * [[Festival slovenskega filma 2007|2007]] * [[Festival slovenskega filma 2008|2008]] * [[Festival slovenskega filma 2009|2009]] * [[Festival slovenskega filma 2010|2010]] * [[Festival slovenskega filma 2011|2011]] * [[Festival slovenskega filma 2012|2012]] * [[Festival slovenskega filma 2013|2013]] * [[Festival slovenskega filma 2014|2014]] * [[Festival slovenskega filma 2015|2015]] * [[Festival slovenskega filma 2016|2016]] * [[Festival slovenskega filma 2017|2017]] * [[Festival slovenskega filma 2018|2018]] * [[Festival slovenskega filma 2019|2019]] * [[Festival slovenskega filma 2020|2020]] * [[Festival slovenskega filma 2021|2021]] * [[Festival slovenskega filma 2022|2022]] * [[Festival slovenskega filma 2023|2023]] * [[Festival slovenskega filma 2024|2024]] * [[Festival slovenskega filma 2025|2025]] }}<noinclude> [[Kategorija:Festival slovenskega filma|*]] [[Kategorija:Slovenska navigacijska polja]] </noinclude> qq34wp0b7ilzj0wcd4p3bby56uncnb9 0 426061 6657667 6617858 2026-04-08T23:02:51Z ~2026-13659-49 255600 /* N */ 6657667 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Kosovo|kosovskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Kosovcev|Kosovo|kosovskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Lumir Abdixhiku]] *[[Arban Abrashi]] *[[Behadin Ahmeti]] *[[Shpend Ahmeti]] *[[Predrag Ajtić]] *[[Stanoje Akšić]] *[[Binak Alia]] *[[Fejzi Bej Alizoti]]  *[[Zoran Anđelković]] *[[Azem Azemi]] *[[Hysamedin Azemi]] == B == *[[Qazim Bajgora]] *[[Hykmete Bajrami]] *[[Sejdo Bajramović]] *[[Mahmut Bakalli]] *[[Dimal Basha]] *([[Muharrem Bekteshi]]) *[[Hasan Berisha]] (Hasan Bej Prishtina) *[[Kolë Berisha]] *[[Rustem Berisha]] *[[Besnik Bislimi]] *[[Isa Boletini]] *[[Ljubomir Neđo Borković]]  *[[Flora Brovina]] *[[Bujar Bukoshi]] == C == *[[Predrag Cuckić]]? *([[Bajram Curri]]) == Č == * [[Boško Čakić]] *[[Vlora Çitaku|Gani Çavdarbashi]] * [[Agim Çeku]] * [[Hajrulla Çeku]] *[[Vlora Çitaku|Rasim Çerkezi]] *[[Vlora Çitaku]] == Ć == * Živojin - Srdja Ćurčić == D == *[[Nexhat Daci]] *[[Fikrim Damka]] *[[Refki Dauti]] *[[Gjergj Dedaj]] *[[Adem Demaçi]] (1936-2018) *[[Afrim Deva]] *[[Velli Deva]] *([[Xhafer Deva]]: kosovskega rodu v Albaniji in emigraciji) *[[Desanka Djordjević]] *[[Drita Dobroshi]] *[[Xhevdet Doda]] (nar. heroj) *[[Svetislav Dolašević]] *[[Emin Duraku]] == F == *[[Aslan Fazlija]] *[[Halil Fejzulahu]] - Srećko == G == * [[Nazim Gafurri dhe Stak]] *[[Alush Gashi]] *[[Rexhep Gashi]] *[[Shefqet Nebih Gashi|(Shefqet) Nebih Gashi]] *[[Ukë Gashi]] *[[Jusuf Gërvalla]] *[[Donika Gërvalla-Schwarz]] * [[Riza Bej Gjakova]] (Riza Kryeziu) * [[Enver Gjerqeku]] * [[Adem Grabovci]] *[[Branislav Grbić]] *[[Zejnullah Gruda]] (1936 - 2021) == H == *([[Enver Hadri]]) *[[Rozeta Hajdari]] *[[Xhavit Haliti]] *[[Bedri Hamza]] *[[Xhevdet Hamza]] *[[Daut Haradinaj]] *[[Ramush Haradinaj]] *[[Sinan Hasani]] *[[Albulena Haxhiu]] *[[Lutfi Haziri]] *[[Avdullah Hoti]] *[[Dhurata Hoxha]] *[[Fadil Hodža|Fadil Hoxha]] *[[Hajredin Hoxha]] *[[Hysen Hoxha]] *[[Mehmet Hoxha]] *[[Mustafa Hoxha]] *[[Enver Hoxhaj]] *[[Naser Husaj]] *[[Skënder Hyseni]] == I == *[[Iljaz Iljazi]] *[[Reshad Isa]] *[[Oliver Ivanović]] == J == *[[Aleksandar Jablanović]] *[[Atifete Jahjaga]] * [[Daut Jashanica]] * [[Adem Jashari]] * [[Kaqusha Jashari]] * [[Shefqet Jashari]] *[[Dalibor Jevtić]] *[[Vukašin Jovanović]] *[[Pavle Jovićević]] == K == *[[Salih Kabashi]] *[[Hysen Kajdomçaj]] *[[Fazli Kajtazi]] *[[Lirije Kajtazi]] *[[Abaz Kazazi]] *[[Ali Kelmendi]] *[[Bajram Kelmendi]] *[[Jusuf Kelmendi]] *[[Nesti Kerenxhi]] *[[Enis Kervan]] *[[Remzi Kolgeci]] *[[Glauk Konjufca]] *[[Bajram Kosumi]] *[[Jakup Krasniqi]] *[[Memli Krasniqi]] *[[Rexhep Krasniqi]] *[[Ceno Kryeziu]] *[[Gani Kryeziu]] *[[Hasan Kryeziu]] *[[Riza Kryeziu]] ''(bej Gjakova)'' *[[Said Kryeziu]] *[[Ilaz Kurteshi]] *[[Albin Kurti]] == L == *[[Fatmir Limaj]] *[[Blažo Ljutica]] == M == *[[Ragib Mahmuti]] *[[Mehmet Maliqi]] *[[Naim Maloku]] *[[Armend Mehaj]] *[[Mark Mirdita]] *Rexhep Mitrovica? - *[[Rrahman Morina]] *[[Dušan Mugoša]] - Duć (alb. ''Sali Murat'') *[[Gazmend Muhaxheri]] *[[Ali Mula]] *[[Hekuran Murati]] *[[Hasim Mustafa]] *[[Isa Mustafa]] *[[Mušerefa Mustafa]] *[[Namzi Mustafa]] == N == * [[Arbërie Nagavci]] * [[Bogoljub Nedeljković]]  *[[Radovan Ničić]] *[[Elmani Nimani|Elmani/Elhami? Nimani]] *[[Fadil Nimani]] * [[Xhavit Nimani]] - Patrija == O == * [[Bahri Oruçi]] *[[Vjosa Osmani]] == P == * [[Behgjet Pacolli|Behgjet (Isa) Pacolli]] * [[Zahir Pajaziti]] *[[Đoka (Djordjije) Pajković]] *[[Milica Pajković]] *[[Katarina Patrnogić]] *[[Jovan Pečenović]] *[[Bedri Pejani]] (Thaçi) *[[Borislav Pelević]] *[[Slobodan Petrović]] *[[Mustafa Pljakić]] * [[Miladin Popović]] (alb."''Alija"'' Popoviq) * [[Hasan Prishtina]] (''Hasan Berisha'') *[[Kadri Prishtina]] (hoxha) * [[Ymer Prizreni]] * [[Ymer Pula]] == Q == * [[Rexhep Qosja]] * [[Anton Quni]] == R == *[[Milan Radoičić]] *[[Blažo Radonjić]] *[[Artemije Radosavljević]] (pravoslavni škof) *[[Goran Rakić]] *[[Agim Ramadani]] *[[Ilaz Ahmet Ramajli]]  *[[Nenad Rašić]] *[[Emilija Redžepi]] (Rexhepi) *[[Hashim Rexhepi]] *[[Fidan Rekaliu]] *[[Bajram Rexhepi]] *[[Hashim Rexepi]] *[[Dušan Ristić]] *[[Artane Rizvanolli]] *[[Ibrahim Rugova]] *[[Safeta Rugova]] == S == *[[Ismet Saqiri]] *[[Ramiz Sadiku]] *[[Adem Salihaj]] *[[Riza Sapunxhiu]] *[[Fatmir Sejdiu]] *[[Bajram Selani]] *[[Bajram Selimi]] *[[Petrit Selimi]] *[[Rexep Selimi]] *[[Xhelal Sfeçla]] *[[Blerim Shala]] *[[Kujtim Shala]] *[[Ismet Shaqiri]] *[[Kolë Shiroka]] *[[Mehmet Shoshi]] *[[Nikolla Shkreli]] *[[Ali Shukria]] (Shukriu) *[[Müfera Şinik]] *([[Xhafer Spahiu]] : kosovskega rodu v Albaniji) *[[Nexhmedin Spahiu]] (politolog) *[[Sadik Stavileci]] *[[Hivzi Sylejmani]] *[[Sherafedin Sylejmani]] *[[Rexhai Surroi]] *[[Veton Surroi]] *[[Xelal Sveçla]] *([[Goran Svilanović]]) == Š == * [[Branislav Škembarević]] * [[Jovo Šotra]] == T == *(Jorgovanka Tabaković) *[[Abelard Tahiri]] *[[Besnik Tahiri]] *[[Bedri Pejani]] (Thaçi) *[[Hashim Thaçi]] *[[Momčilo Trajković]] *[[Rada Trajković]] == U == == V == *[[Ilija Vakić]] *[[Dragan Velić]] *[[Agim Veliu]] *[[Kadri Veseli]] *[[Azem Vllasi]] *[[Asim Vokshi]] *[[Ramadan Vraniqi]] *[[Boro Vukmirović Crni|Bor(k)o Vukmirović Crni]] == Y == * [[Mahir Yağcılar]] == Z == * [[Jusuf Zejnullahu]] *[[Haxhi Zeka]] *[[Rexep Zogaj]] ==Glej tudi== * [[Seznam albanskih politikov]] in [[seznam srbskih politikov]] * [[Seznam črnogorskih politikov]] in [[seznam makedonskih politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Kosovcev|Politiki]] [[Kategorija:Kosovski politiki|*]] o16cinnzle0e3cogg2753wwtdypkeyk 0 433662 6657537 6490015 2026-04-08T16:01:18Z ~2026-13482-91 255553 6657537 wikitext text/x-wiki {{Infobox former country | conventional_long_name = Španska monarhija<br>Univerzalna monarhija | common_name = Španski imperij | native_name = Monarchia Hispaniae<br>Monarchia Universalis | image_flag = Pendón heráldico de los Reyes Catolicos de 1492-1504.svg | image_flag = Flag of Cross of Burgundy.svg | flag_caption = [[Burgundski križ]], prisoten na vojnih zastavah španskega imperija | year_start = 1492 | year_end = 1975 | p1 = Kastilija | flag_p1 = Banner of arms crown of Castille Habsbourg style.svg | p2 = Aragonija | flag_p2 = Royal Banner of Arag%C3%B3n.svg | p3 = Kraljestvo Granada | flag_p3 = Banner of the Kingdom of Granada.svg | p4 = Kraljestvo Navarra | flag_p4 = Bandera de Reino de Navarra.svg | p5 = Burgundska Nizozemska | flag_p5 = Flag of the Low Countries.svg | p6 = Knezoškofija Utrecht | flag_p6 = Flag of the prince-bishopric of Utrecht.svg | p7 = Azteški imperij | flag_p7 = Aztec Triple Alliance.png | p8 = Inkovski imperij | flag_p8 = | p9 = Maji | p10 = Indijanska ljudstva Amerik | p11 = Kraljestvo Tondo | p12 = Konfederacija Madja-as | flag_p12 = Barter of Panay Landmark.jpg | p13 = Louisiana (Nova Francija) | flag_p13 = Pavillon royal de France.svg | s1 = Španija | flag_s1 = Flag of Spain.svg | s2 = Prvo mehiško cesarstvo | flag_s2 = Flag of Mexico (1821-1823).svg | s3 = Gran Colombia | flag_s3 = Flag of the Gran Colombia (1819-1820).svg | s4 = Združene province Río de la Plata | s5 = Čile | s6 = Bolivija | flag_s4 = Flag of Argentina (civil).svg | flag_s5 = Flag of Paraguay (1813).png | flag_s6 = Flag of Bolivia (state, 1825-1826).svg | s7 = Protektorat Peru | flag_s7 = Flag of Peru (1821–1822).svg | s8 = Prva filipinska republika | flag_s8 = Philippines Aguinaldo flag (obverse).svg | s9 = Ekvatorialna Gvineja | flag_s9 = Flag of Equatorial Guinea (without coat of arms).svg | s10 = Sahrawi arabska demokratična republika | flag_s10 = Flag of Western Sahara.svg | s11 = Louisiana (Nova Francija) | flag_s11 = Flag of France.svg | s12 = Teritorij Florida | flag_s12 = US flag 23 stars.svg | s13 = Vojaška vlada združenih držav na Kubi | flag_s13 = Flag of the United States (1896-1908).svg | s14 = Puerto Rico | flag_s14 = Flag of Puerto Rico.svg | capital = {{plainlist| * [[Madrid]] (1561–1601) * [[Valladolid]] (1601–06) * [[Madrid]] (od 1606 dalje)}} | national_motto = "Plus ultra"<br/> {{small|"Dalje naprej"}} | national_anthem = | common_languages = [[latinščina]] (uradovanje); tudi [[aragonščina]], [[asturščina]], [[baskijščina]], [[kastiljščina]], [[katalonščina]], [[galicijščina]] in drugi indijanski jeziki | government_type = {{plainlist| * sestavljena monarhija (Habsburžani) * absolutna monarhija (Bourboni)}} | title_leader = kralj | leader1 = španski kralj | religion = [[Rimskokatoliška cerkev]] | image_map = Spanish Empire Anachronous 0.PNG | image_map_caption = Karta področij katerim je vladala španska monarhija. | footnotes = {{legend|#0000FF|Portugalski imperij v času Iberske zveze (1581–1640).}} {{legend|#E364FF|Ozemlja pred Utrechtskim mirom – Sporazumom iz Badna (1713–1714).}} {{legend|#FF0000|Ozemlja pred špansko-ameriško vojno (1808–1833).}} {{legend|#FF8000|Ozemlja pred špansko-ameriško vojno (1898–1899).}} {{legend|#23A20D|Ozemlja katerim je bila podeljena neodvisnost v času dekolonizacije Afrike (1956–1976).}} {{legend|#713620|Trenutne ozemlja, ki jih Španija upravlja.}} | continent = Svet }} '''Španski imperij''' ({{jezik-es|Imperio español}}) bil je prvi pravi svetovni [[kolonializem|kolonialni]] [[imperij]] in istočasno prva evropska država, v kateri sonce ni nikoli zašlo. Z osvojitvijo [[Kanarski otoki|Kanarskih otokov]] in s [[Krištof Kolumb|Kolumbovim]] odkritjem Amerike leta 1492, kot tudi [[Ferdinand Magellan|Magellan]]ovim potovanjem med letoma 1520 in 1522, je [[Španija]] začela velik proces kolonializacije novoodkritih območij in [[kolonializem|kolonializma]]. Španski kolonialni imperij se je raztezal na [[Južna Amerika|Južno]] in [[Mezoamerika|Srednjo Ameriko]], velik del [[Severna Amerika|Severne Amerike]], [[Karibi|Karibov]], na dele [[Afrika|Afrike]], [[Azija|Azije]] in [[Oceanija|Oceanije]]. Svoj vrhunec je imperij doživel v 16. in 17. stoletju, svoj konec pa v 19. stoletju z osamosvojitvijo kolonij v Južni Ameriki ter izgubo drugih kolonialnih posesti. Španski imperij je bil prvi svetovni imperij zato ker se je prvič v zgodovini razprostiralo po skoraj vseh kontinentih, komunikacija pa se, za razliko od Rimskega imperija, ni odvijala samo po kopnem, temveč je obsegal tudi prekomorska območja. == Območja Španskega imperija == Ni soglasja med zgodovinarji glede odgovora na vprašanje, katera območja je obsegal Španski imperij. Problem nastane prvenstveno v razmejitvi med posestmi Španije na čelu s kraljem in kraljevih nasledstvenih posesti. Tako se pojavi problem španske Nizozemske, ki se tradicionalno uvršča kot del imperija, po drugi strani pa jo nekateri zgodovinarji izključujejo in trdijo da so to osebne nasledstvene posesti [[Habsburžani|Habsburžanov]]. === Amerika === * '''Podkraljestvo Nova Španija:''' sedanje države [[Mehika]], [[Kalifornija]], [[Nova Mehika]], [[Arizona]], [[Teksas]], [[Nevada]], [[Florida]], [[Utah]] in del [[Kolorado|Kolorada]], [[Wyoming]]a, [[Kansas]]a in [[Oklahoma|Oklahome]] v [[ZDA]]. Ta območja je imela Španija pod svojo kontrolo od [[1519]] do [[1821]]. Potrebno je poudariti, da se je neodvisnost Nove Španije začela [[1810]], a formalno deklarirana [[1813]] na kongresu v Chilpancingu. Obdobje med tema letoma in razglasitvijo neodvinosti Mehike ([[1821]].) označuje borbo proti metropoli in napore za mednarodno priznanje nove države. * '''Glavna kapetanija Gvatemala''' ali '''Kraljestvo Gvtemale''': obsegala je območja [[Gvatemala|Gvatemale]], [[Salvador]]ja, [[Nikaragva|Nikaragve]], [[Honduras]]a, [[Kostarika|Kostarike]] in mehiške države [[Chiapas]]. Razglasila je svojo neodvisnost leta [[1821]] z vstopom v prvo mehiško cesarstvo, iz katerega je izstopila leta 1824. * '''Luisiana:''' odstopljena od [[Francija|Francije]] je Španija vršila svojo oblast nad tem območjem od leta 1762. do [[1801]]. Vključevala je območja današnjih ameriških držav [[Louisiana]], [[Arkansas]], [[Oklahoma]], [[Kansas]], [[Nebraska]], [[Južna Dakota]], [[Severna Dakota]], [[Wyoming]], [[Montana]], [[Idaho]], [[Minnesota]] in [[Iowa]]. * '''Podkraljestvo Nova Granada:''' obsegalo je današnje države [[Panama]], [[Kolumbija]] in [[Ekvador]]. * '''Glavna kapetanija Venezuela:''' obsegalo je današnjo [[Venezuela|Venezuelo]]. * '''Podkraljestvo Peru:''' obsegalo je današnji [[Peru]]. * '''Podkraljestvo Río de la Plata:''' obsegalo je današnje države [[Bolivija]], [[Argentina]] (razen [[Patagonija|Patagonije]]), [[Paragvaj]] in [[Urugvaj]]. * '''Splošna kapetanija Čile:''' današnji [[Čile]] in regijo [[Patagonija]]. * '''Otoška območja:''' današnja [[Kuba]], [[Portoriko]], [[Dominikanska republika]], [[Bahami]] (do [[1670]].), [[Antigva in Barbuda]] (od [[1493]]. do [[1632]].), [[Trinidad in Tobago]], [[Granada]] (od [[1498]]. do [[1674]].), [[Jamajka]] (do [[1655]].), [[Sveti Krištof in Nevis]], [[Dominika]] (od [[1493]]. do [[1783]].), [[Barbados]] (od [[1518]]. do [[1624]].), [[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]] (od [[1504]]. do [[1654]].), === Azija === * '''[[Filipini]]''' ([[1521]]. - [[1898]].) * [[Protektorat]] nad '''[[Kambodža|Kambodžo]]''' ([[1597]]. - [[1599]].) * sever '''[[Tajvan]]a''' ([[1626]]. - [[1642]].) * Obstajala so tudi nekatera španska naselja na otokih [[Nova Gvineja]] in [[Borneo]]. === Afrika === * '''[[Zahodna Sahara]]:''' od [[1885]]. do [[1975]]. * '''Španski protektorat nad [[Maroko]]m:''' od [[1912]]. do [[1956]]. * '''[[Ifni]]:''' od [[1860]] do [[1969]]. * '''Španska Gvineja''' (danes [[Ekvatorialna Gvineja]]: od [[1843]]. do [[1968]]. === Evropa === * '''Neapeljsko kraljestvo:''' današnji jug [[Italija|Italije]], skupaj z otoki [[Sicilija]], [[Sardinija]] in [[Malta]]. * '''[[Franche-Comté]]:''' v srednjem delu Francije. * '''Vojvodstvo [[Milano]]''' na severu Italije. * '''Španska Nizozemska:''' današnja [[Belgija]], [[Luksemburg]] in [[Nizozemska]]. Večino posesti v Evropi so izgubili leta [[1710]] z [[Utrechtski mir|utrechtskim mirom]]. === Oceanija === * '''[[Gvam]]''', vse do leta [[1898]]., izgubljen v špansko-ameriški vojni. * '''[[Karolinški otoki]], [[Marianski otoki]] in [[Palau]]:''' vse do leta [[1899]]., ko so jih prodali [[Nemčija|Nemčiji]]. == Zapuščina == S širjenjem španskega kolonialnega imperija se je širil tudi vpliv [[španščina|španščine]] in kulture. Španija je, kot izrazito [[katolištvo|katoliška]] država, širila verski nauk [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]] nasilno s pokristjanjevanjem lokalnega prebivalstva. Rezultati stoletne dominacije Španije so vidni še danes. Španščina je v vseh državah, ki so nastale na območju nekdanjega imperija [[uradni jezik]]. Večina prebivalcev (ponekod skoraj stoodstotno) je katoličanov. Španija (podobno kot [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]) še naprej razvija posebne odnose z državami, ki so bile del njenega imperija. == Literatura == *Anderson, James Maxwell (2000), The History of Portugal, Westport, Connecticut: Greenwood, ISBN 978-0-313-31106-2. *Archer, Christon; et al. (2002), World History of Warfare, Lincoln: University of Nebraska Press, ISBN 978-0-8032-4423-8. *Brown, Jonathan; Elliott, John Huxtable (1980), A Palace for a King. The Buen Retiro and the Court of Philip IV, New Haven: Yale University Press, ISBN 978-0-300-02507-1. *Kamen, Henry (2003), Empire: How Spain Became a World Power, 1492–1763, New York: HarperCollins, ISBN 0-06-093264-3. *Lach, Donald F.; Van Kley, Edwin J. (1994), Asia in the Making of Europe, Chicago: University of Chicago Press, ISBN 978-0-226-46734-4. *Lockhart, James; Schwartz, Stuart B. (1983), Early Latin America: A History of Colonial Spanish America and Brazil, Cambridge: Cambridge University Press, ISBN 978-0-521-29929-9. == Zunanje povezave == * [http://libro.uca.edu/payne1/spainport1.htm Library of Iberian Resources Online, Stanley G Payne ''A History of Spain and Portugal'' vol 1 Ch 13 "The Spanish Empire"] * [http://www.sonic.net/~doretk/ArchiveARCHIVE/NATIVE%20AMERICAN/TheMestizo-Mexicano-Indi.html The Mestizo-Mexicano-Indian History in the USA] {{Webarchive|url=https://archive.today/19961226232657/http://www.sonic.net/~doretk/ArchiveARCHIVE/NATIVE%20AMERICAN/TheMestizo-Mexicano-Indi.html |date=1996-12-26 }} * [http://www.knmetv.org/programming/villadeabq.php3/ Documentary Film, ''Villa de Albuquerque''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071223105511/http://www.knmetv.org/programming/villadeabq.php3/ |date=2007-12-23 }} * [https://web.archive.org/web/20091026235404/http://es.geocities.com/coloniasesp/ The last Spanish colonies] {{es icon}} * {{Citation |title=Fronteras, identidad, conflicto e interacción. Los Presidios Españoles en el Norte Africano |author=Francisco José Calderón Vázquez |year=2008 |language=es |isbn=978-84-691-6786-1 |url=http://www.eumed.net/libros/2008c/433/}} * [http://international.loc.gov/intldl/drakehtml/rbdkhome.html The Kraus Collection of Sir Francis Drake] at the [[Library of Congress]] contains primary materials on Spanish colonialism. [[Kategorija:Zgodovina Španije]] [[Kategorija:Imperiji]] [[Kategorija:Kolonializem]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1975]] [[Kategorija:Bivši imperiji]] [[Kategorija:Habsburžani]] [[Kategorija:Zgodovina Italije]] [[Kategorija:Zgodovina Mehike]] [[Kategorija:Zgodovina Združenih držav Amerike]] {{normativna kontrola}} 7yyjpomcjd944inicctyt5d3074kj3w 6657540 6657537 2026-04-08T16:06:03Z Yerpo 8417 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6657537|6657537]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-13482-91|~2026-13482-91]] ([[User talk:~2026-13482-91|pogovor]]) - to je prapor, ne zastava 6657540 wikitext text/x-wiki {{Infobox former country | conventional_long_name = Španska monarhija<br>Univerzalna monarhija | common_name = Španski imperij | native_name = Monarchia Hispaniae<br>Monarchia Universalis | image_flag = Flag of Cross of Burgundy.svg | flag_caption = [[Burgundski križ]], prisoten na vojnih zastavah španskega imperija | year_start = 1492 | year_end = 1975 | p1 = Kastilija | flag_p1 = Banner of arms crown of Castille Habsbourg style.svg | p2 = Aragonija | flag_p2 = Royal Banner of Arag%C3%B3n.svg | p3 = Kraljestvo Granada | flag_p3 = Banner of the Kingdom of Granada.svg | p4 = Kraljestvo Navarra | flag_p4 = Bandera de Reino de Navarra.svg | p5 = Burgundska Nizozemska | flag_p5 = Flag of the Low Countries.svg | p6 = Knezoškofija Utrecht | flag_p6 = Flag of the prince-bishopric of Utrecht.svg | p7 = Azteški imperij | flag_p7 = Aztec Triple Alliance.png | p8 = Inkovski imperij | flag_p8 = | p9 = Maji | p10 = Indijanska ljudstva Amerik | p11 = Kraljestvo Tondo | p12 = Konfederacija Madja-as | flag_p12 = Barter of Panay Landmark.jpg | p13 = Louisiana (Nova Francija) | flag_p13 = Pavillon royal de France.svg | s1 = Španija | flag_s1 = Flag of Spain.svg | s2 = Prvo mehiško cesarstvo | flag_s2 = Flag of Mexico (1821-1823).svg | s3 = Gran Colombia | flag_s3 = Flag of the Gran Colombia (1819-1820).svg | s4 = Združene province Río de la Plata | s5 = Čile | s6 = Bolivija | flag_s4 = Flag of Argentina (civil).svg | flag_s5 = Flag of Paraguay (1813).png | flag_s6 = Flag of Bolivia (state, 1825-1826).svg | s7 = Protektorat Peru | flag_s7 = Flag of Peru (1821–1822).svg | s8 = Prva filipinska republika | flag_s8 = Philippines Aguinaldo flag (obverse).svg | s9 = Ekvatorialna Gvineja | flag_s9 = Flag of Equatorial Guinea (without coat of arms).svg | s10 = Sahrawi arabska demokratična republika | flag_s10 = Flag of Western Sahara.svg | s11 = Louisiana (Nova Francija) | flag_s11 = Flag of France.svg | s12 = Teritorij Florida | flag_s12 = US flag 23 stars.svg | s13 = Vojaška vlada združenih držav na Kubi | flag_s13 = Flag of the United States (1896-1908).svg | s14 = Puerto Rico | flag_s14 = Flag of Puerto Rico.svg | capital = {{plainlist| * [[Madrid]] (1561–1601) * [[Valladolid]] (1601–06) * [[Madrid]] (od 1606 dalje)}} | national_motto = "Plus ultra"<br/> {{small|"Dalje naprej"}} | national_anthem = | common_languages = [[latinščina]] (uradovanje); tudi [[aragonščina]], [[asturščina]], [[baskijščina]], [[kastiljščina]], [[katalonščina]], [[galicijščina]] in drugi indijanski jeziki | government_type = {{plainlist| * sestavljena monarhija (Habsburžani) * absolutna monarhija (Bourboni)}} | title_leader = kralj | leader1 = španski kralj | religion = [[Rimskokatoliška cerkev]] | image_map = Spanish Empire Anachronous 0.PNG | image_map_caption = Karta področij katerim je vladala španska monarhija. | footnotes = {{legend|#0000FF|Portugalski imperij v času Iberske zveze (1581–1640).}} {{legend|#E364FF|Ozemlja pred Utrechtskim mirom – Sporazumom iz Badna (1713–1714).}} {{legend|#FF0000|Ozemlja pred špansko-ameriško vojno (1808–1833).}} {{legend|#FF8000|Ozemlja pred špansko-ameriško vojno (1898–1899).}} {{legend|#23A20D|Ozemlja katerim je bila podeljena neodvisnost v času dekolonizacije Afrike (1956–1976).}} {{legend|#713620|Trenutne ozemlja, ki jih Španija upravlja.}} | continent = Svet }} '''Španski imperij''' ({{jezik-es|Imperio español}}) bil je prvi pravi svetovni [[kolonializem|kolonialni]] [[imperij]] in istočasno prva evropska država, v kateri sonce ni nikoli zašlo. Z osvojitvijo [[Kanarski otoki|Kanarskih otokov]] in s [[Krištof Kolumb|Kolumbovim]] odkritjem Amerike leta 1492, kot tudi [[Ferdinand Magellan|Magellan]]ovim potovanjem med letoma 1520 in 1522, je [[Španija]] začela velik proces kolonializacije novoodkritih območij in [[kolonializem|kolonializma]]. Španski kolonialni imperij se je raztezal na [[Južna Amerika|Južno]] in [[Mezoamerika|Srednjo Ameriko]], velik del [[Severna Amerika|Severne Amerike]], [[Karibi|Karibov]], na dele [[Afrika|Afrike]], [[Azija|Azije]] in [[Oceanija|Oceanije]]. Svoj vrhunec je imperij doživel v 16. in 17. stoletju, svoj konec pa v 19. stoletju z osamosvojitvijo kolonij v Južni Ameriki ter izgubo drugih kolonialnih posesti. Španski imperij je bil prvi svetovni imperij zato ker se je prvič v zgodovini razprostiralo po skoraj vseh kontinentih, komunikacija pa se, za razliko od Rimskega imperija, ni odvijala samo po kopnem, temveč je obsegal tudi prekomorska območja. == Območja Španskega imperija == Ni soglasja med zgodovinarji glede odgovora na vprašanje, katera območja je obsegal Španski imperij. Problem nastane prvenstveno v razmejitvi med posestmi Španije na čelu s kraljem in kraljevih nasledstvenih posesti. Tako se pojavi problem španske Nizozemske, ki se tradicionalno uvršča kot del imperija, po drugi strani pa jo nekateri zgodovinarji izključujejo in trdijo da so to osebne nasledstvene posesti [[Habsburžani|Habsburžanov]]. === Amerika === * '''Podkraljestvo Nova Španija:''' sedanje države [[Mehika]], [[Kalifornija]], [[Nova Mehika]], [[Arizona]], [[Teksas]], [[Nevada]], [[Florida]], [[Utah]] in del [[Kolorado|Kolorada]], [[Wyoming]]a, [[Kansas]]a in [[Oklahoma|Oklahome]] v [[ZDA]]. Ta območja je imela Španija pod svojo kontrolo od [[1519]] do [[1821]]. Potrebno je poudariti, da se je neodvisnost Nove Španije začela [[1810]], a formalno deklarirana [[1813]] na kongresu v Chilpancingu. Obdobje med tema letoma in razglasitvijo neodvinosti Mehike ([[1821]].) označuje borbo proti metropoli in napore za mednarodno priznanje nove države. * '''Glavna kapetanija Gvatemala''' ali '''Kraljestvo Gvtemale''': obsegala je območja [[Gvatemala|Gvatemale]], [[Salvador]]ja, [[Nikaragva|Nikaragve]], [[Honduras]]a, [[Kostarika|Kostarike]] in mehiške države [[Chiapas]]. Razglasila je svojo neodvisnost leta [[1821]] z vstopom v prvo mehiško cesarstvo, iz katerega je izstopila leta 1824. * '''Luisiana:''' odstopljena od [[Francija|Francije]] je Španija vršila svojo oblast nad tem območjem od leta 1762. do [[1801]]. Vključevala je območja današnjih ameriških držav [[Louisiana]], [[Arkansas]], [[Oklahoma]], [[Kansas]], [[Nebraska]], [[Južna Dakota]], [[Severna Dakota]], [[Wyoming]], [[Montana]], [[Idaho]], [[Minnesota]] in [[Iowa]]. * '''Podkraljestvo Nova Granada:''' obsegalo je današnje države [[Panama]], [[Kolumbija]] in [[Ekvador]]. * '''Glavna kapetanija Venezuela:''' obsegalo je današnjo [[Venezuela|Venezuelo]]. * '''Podkraljestvo Peru:''' obsegalo je današnji [[Peru]]. * '''Podkraljestvo Río de la Plata:''' obsegalo je današnje države [[Bolivija]], [[Argentina]] (razen [[Patagonija|Patagonije]]), [[Paragvaj]] in [[Urugvaj]]. * '''Splošna kapetanija Čile:''' današnji [[Čile]] in regijo [[Patagonija]]. * '''Otoška območja:''' današnja [[Kuba]], [[Portoriko]], [[Dominikanska republika]], [[Bahami]] (do [[1670]].), [[Antigva in Barbuda]] (od [[1493]]. do [[1632]].), [[Trinidad in Tobago]], [[Granada]] (od [[1498]]. do [[1674]].), [[Jamajka]] (do [[1655]].), [[Sveti Krištof in Nevis]], [[Dominika]] (od [[1493]]. do [[1783]].), [[Barbados]] (od [[1518]]. do [[1624]].), [[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]] (od [[1504]]. do [[1654]].), === Azija === * '''[[Filipini]]''' ([[1521]]. - [[1898]].) * [[Protektorat]] nad '''[[Kambodža|Kambodžo]]''' ([[1597]]. - [[1599]].) * sever '''[[Tajvan]]a''' ([[1626]]. - [[1642]].) * Obstajala so tudi nekatera španska naselja na otokih [[Nova Gvineja]] in [[Borneo]]. === Afrika === * '''[[Zahodna Sahara]]:''' od [[1885]]. do [[1975]]. * '''Španski protektorat nad [[Maroko]]m:''' od [[1912]]. do [[1956]]. * '''[[Ifni]]:''' od [[1860]] do [[1969]]. * '''Španska Gvineja''' (danes [[Ekvatorialna Gvineja]]: od [[1843]]. do [[1968]]. === Evropa === * '''Neapeljsko kraljestvo:''' današnji jug [[Italija|Italije]], skupaj z otoki [[Sicilija]], [[Sardinija]] in [[Malta]]. * '''[[Franche-Comté]]:''' v srednjem delu Francije. * '''Vojvodstvo [[Milano]]''' na severu Italije. * '''Španska Nizozemska:''' današnja [[Belgija]], [[Luksemburg]] in [[Nizozemska]]. Večino posesti v Evropi so izgubili leta [[1710]] z [[Utrechtski mir|utrechtskim mirom]]. === Oceanija === * '''[[Gvam]]''', vse do leta [[1898]]., izgubljen v špansko-ameriški vojni. * '''[[Karolinški otoki]], [[Marianski otoki]] in [[Palau]]:''' vse do leta [[1899]]., ko so jih prodali [[Nemčija|Nemčiji]]. == Zapuščina == S širjenjem španskega kolonialnega imperija se je širil tudi vpliv [[španščina|španščine]] in kulture. Španija je, kot izrazito [[katolištvo|katoliška]] država, širila verski nauk [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]] nasilno s pokristjanjevanjem lokalnega prebivalstva. Rezultati stoletne dominacije Španije so vidni še danes. Španščina je v vseh državah, ki so nastale na območju nekdanjega imperija [[uradni jezik]]. Večina prebivalcev (ponekod skoraj stoodstotno) je katoličanov. Španija (podobno kot [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]) še naprej razvija posebne odnose z državami, ki so bile del njenega imperija. == Literatura == *Anderson, James Maxwell (2000), The History of Portugal, Westport, Connecticut: Greenwood, ISBN 978-0-313-31106-2. *Archer, Christon; et al. (2002), World History of Warfare, Lincoln: University of Nebraska Press, ISBN 978-0-8032-4423-8. *Brown, Jonathan; Elliott, John Huxtable (1980), A Palace for a King. The Buen Retiro and the Court of Philip IV, New Haven: Yale University Press, ISBN 978-0-300-02507-1. *Kamen, Henry (2003), Empire: How Spain Became a World Power, 1492–1763, New York: HarperCollins, ISBN 0-06-093264-3. *Lach, Donald F.; Van Kley, Edwin J. (1994), Asia in the Making of Europe, Chicago: University of Chicago Press, ISBN 978-0-226-46734-4. *Lockhart, James; Schwartz, Stuart B. (1983), Early Latin America: A History of Colonial Spanish America and Brazil, Cambridge: Cambridge University Press, ISBN 978-0-521-29929-9. == Zunanje povezave == * [http://libro.uca.edu/payne1/spainport1.htm Library of Iberian Resources Online, Stanley G Payne ''A History of Spain and Portugal'' vol 1 Ch 13 "The Spanish Empire"] * [http://www.sonic.net/~doretk/ArchiveARCHIVE/NATIVE%20AMERICAN/TheMestizo-Mexicano-Indi.html The Mestizo-Mexicano-Indian History in the USA] {{Webarchive|url=https://archive.today/19961226232657/http://www.sonic.net/~doretk/ArchiveARCHIVE/NATIVE%20AMERICAN/TheMestizo-Mexicano-Indi.html |date=1996-12-26 }} * [http://www.knmetv.org/programming/villadeabq.php3/ Documentary Film, ''Villa de Albuquerque''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071223105511/http://www.knmetv.org/programming/villadeabq.php3/ |date=2007-12-23 }} * [https://web.archive.org/web/20091026235404/http://es.geocities.com/coloniasesp/ The last Spanish colonies] {{es icon}} * {{Citation |title=Fronteras, identidad, conflicto e interacción. Los Presidios Españoles en el Norte Africano |author=Francisco José Calderón Vázquez |year=2008 |language=es |isbn=978-84-691-6786-1 |url=http://www.eumed.net/libros/2008c/433/}} * [http://international.loc.gov/intldl/drakehtml/rbdkhome.html The Kraus Collection of Sir Francis Drake] at the [[Library of Congress]] contains primary materials on Spanish colonialism. [[Kategorija:Zgodovina Španije]] [[Kategorija:Imperiji]] [[Kategorija:Kolonializem]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1975]] [[Kategorija:Bivši imperiji]] [[Kategorija:Habsburžani]] [[Kategorija:Zgodovina Italije]] [[Kategorija:Zgodovina Mehike]] [[Kategorija:Zgodovina Združenih držav Amerike]] {{normativna kontrola}} s8yb454845kflc2ypzxa8mfk8bjsw35 6657542 6657540 2026-04-08T16:06:51Z Yerpo 8417 slog 6657542 wikitext text/x-wiki {{Infobox former country | conventional_long_name = Španska monarhija<br>Univerzalna monarhija | common_name = Španski imperij | native_name = Monarchia Hispaniae<br>Monarchia Universalis | image_flag = Flag of Cross of Burgundy.svg | flag_caption = [[Burgundski križ]], prisoten na vojnih zastavah španskega imperija | year_start = 1492 | year_end = 1975 | p1 = Kastilija | flag_p1 = Banner of arms crown of Castille Habsbourg style.svg | p2 = Aragonija | flag_p2 = Royal Banner of Arag%C3%B3n.svg | p3 = Kraljestvo Granada | flag_p3 = Banner of the Kingdom of Granada.svg | p4 = Kraljestvo Navarra | flag_p4 = Bandera de Reino de Navarra.svg | p5 = Burgundska Nizozemska | flag_p5 = Flag of the Low Countries.svg | p6 = Knezoškofija Utrecht | flag_p6 = Flag of the prince-bishopric of Utrecht.svg | p7 = Azteški imperij | flag_p7 = Aztec Triple Alliance.png | p8 = Inkovski imperij | flag_p8 = | p9 = Maji | p10 = Indijanska ljudstva Amerik | p11 = Kraljestvo Tondo | p12 = Konfederacija Madja-as | flag_p12 = Barter of Panay Landmark.jpg | p13 = Louisiana (Nova Francija) | flag_p13 = Pavillon royal de France.svg | s1 = Španija | flag_s1 = Flag of Spain.svg | s2 = Prvo mehiško cesarstvo | flag_s2 = Flag of Mexico (1821-1823).svg | s3 = Gran Colombia | flag_s3 = Flag of the Gran Colombia (1819-1820).svg | s4 = Združene province Río de la Plata | s5 = Čile | s6 = Bolivija | flag_s4 = Flag of Argentina (civil).svg | flag_s5 = Flag of Paraguay (1813).png | flag_s6 = Flag of Bolivia (state, 1825-1826).svg | s7 = Protektorat Peru | flag_s7 = Flag of Peru (1821–1822).svg | s8 = Prva filipinska republika | flag_s8 = Philippines Aguinaldo flag (obverse).svg | s9 = Ekvatorialna Gvineja | flag_s9 = Flag of Equatorial Guinea (without coat of arms).svg | s10 = Sahrawi arabska demokratična republika | flag_s10 = Flag of Western Sahara.svg | s11 = Louisiana (Nova Francija) | flag_s11 = Flag of France.svg | s12 = Teritorij Florida | flag_s12 = US flag 23 stars.svg | s13 = Vojaška vlada združenih držav na Kubi | flag_s13 = Flag of the United States (1896-1908).svg | s14 = Puerto Rico | flag_s14 = Flag of Puerto Rico.svg | capital = {{plainlist| * [[Madrid]] (1561–1601) * [[Valladolid]] (1601–06) * [[Madrid]] (od 1606 dalje)}} | national_motto = "Plus ultra"<br/> {{small|"Dalje naprej"}} | national_anthem = | common_languages = [[latinščina]] (uradovanje); tudi [[aragonščina]], [[asturščina]], [[baskijščina]], [[kastiljščina]], [[katalonščina]], [[galicijščina]] in drugi indijanski jeziki | government_type = {{plainlist| * sestavljena monarhija (Habsburžani) * absolutna monarhija (Bourboni)}} | title_leader = kralj | leader1 = španski kralj | religion = [[Rimskokatoliška cerkev]] | image_map = Spanish Empire Anachronous 0.PNG | image_map_caption = Zemljevid območij, podrejenih španski kroni | footnotes = {{legend|#0000FF|Portugalski imperij v času Iberske zveze (1581–1640).}} {{legend|#E364FF|Ozemlja pred Utrechtskim mirom – Sporazumom iz Badna (1713–1714).}} {{legend|#FF0000|Ozemlja pred špansko-ameriško vojno (1808–1833).}} {{legend|#FF8000|Ozemlja pred špansko-ameriško vojno (1898–1899).}} {{legend|#23A20D|Ozemlja katerim je bila podeljena neodvisnost v času dekolonizacije Afrike (1956–1976).}} {{legend|#713620|Trenutne ozemlja, ki jih Španija upravlja.}} | continent = Svet }} '''Španski imperij''' ({{jezik-es|Imperio español}}) bil je prvi pravi svetovni [[kolonializem|kolonialni]] [[imperij]] in istočasno prva evropska država, v kateri sonce ni nikoli zašlo. Z osvojitvijo [[Kanarski otoki|Kanarskih otokov]] in s [[Krištof Kolumb|Kolumbovim]] odkritjem Amerike leta 1492, kot tudi [[Ferdinand Magellan|Magellan]]ovim potovanjem med letoma 1520 in 1522, je [[Španija]] začela velik proces kolonializacije novoodkritih območij in [[kolonializem|kolonializma]]. Španski kolonialni imperij se je raztezal na [[Južna Amerika|Južno]] in [[Mezoamerika|Srednjo Ameriko]], velik del [[Severna Amerika|Severne Amerike]], [[Karibi|Karibov]], na dele [[Afrika|Afrike]], [[Azija|Azije]] in [[Oceanija|Oceanije]]. Svoj vrhunec je imperij doživel v 16. in 17. stoletju, svoj konec pa v 19. stoletju z osamosvojitvijo kolonij v Južni Ameriki ter izgubo drugih kolonialnih posesti. Španski imperij je bil prvi svetovni imperij zato ker se je prvič v zgodovini razprostiralo po skoraj vseh kontinentih, komunikacija pa se, za razliko od Rimskega imperija, ni odvijala samo po kopnem, temveč je obsegal tudi prekomorska območja. == Območja Španskega imperija == Ni soglasja med zgodovinarji glede odgovora na vprašanje, katera območja je obsegal Španski imperij. Problem nastane prvenstveno v razmejitvi med posestmi Španije na čelu s kraljem in kraljevih nasledstvenih posesti. Tako se pojavi problem španske Nizozemske, ki se tradicionalno uvršča kot del imperija, po drugi strani pa jo nekateri zgodovinarji izključujejo in trdijo da so to osebne nasledstvene posesti [[Habsburžani|Habsburžanov]]. === Amerika === * '''Podkraljestvo Nova Španija:''' sedanje države [[Mehika]], [[Kalifornija]], [[Nova Mehika]], [[Arizona]], [[Teksas]], [[Nevada]], [[Florida]], [[Utah]] in del [[Kolorado|Kolorada]], [[Wyoming]]a, [[Kansas]]a in [[Oklahoma|Oklahome]] v [[ZDA]]. Ta območja je imela Španija pod svojo kontrolo od [[1519]] do [[1821]]. Potrebno je poudariti, da se je neodvisnost Nove Španije začela [[1810]], a formalno deklarirana [[1813]] na kongresu v Chilpancingu. Obdobje med tema letoma in razglasitvijo neodvinosti Mehike ([[1821]].) označuje borbo proti metropoli in napore za mednarodno priznanje nove države. * '''Glavna kapetanija Gvatemala''' ali '''Kraljestvo Gvtemale''': obsegala je območja [[Gvatemala|Gvatemale]], [[Salvador]]ja, [[Nikaragva|Nikaragve]], [[Honduras]]a, [[Kostarika|Kostarike]] in mehiške države [[Chiapas]]. Razglasila je svojo neodvisnost leta [[1821]] z vstopom v prvo mehiško cesarstvo, iz katerega je izstopila leta 1824. * '''Luisiana:''' odstopljena od [[Francija|Francije]] je Španija vršila svojo oblast nad tem območjem od leta 1762. do [[1801]]. Vključevala je območja današnjih ameriških držav [[Louisiana]], [[Arkansas]], [[Oklahoma]], [[Kansas]], [[Nebraska]], [[Južna Dakota]], [[Severna Dakota]], [[Wyoming]], [[Montana]], [[Idaho]], [[Minnesota]] in [[Iowa]]. * '''Podkraljestvo Nova Granada:''' obsegalo je današnje države [[Panama]], [[Kolumbija]] in [[Ekvador]]. * '''Glavna kapetanija Venezuela:''' obsegalo je današnjo [[Venezuela|Venezuelo]]. * '''Podkraljestvo Peru:''' obsegalo je današnji [[Peru]]. * '''Podkraljestvo Río de la Plata:''' obsegalo je današnje države [[Bolivija]], [[Argentina]] (razen [[Patagonija|Patagonije]]), [[Paragvaj]] in [[Urugvaj]]. * '''Splošna kapetanija Čile:''' današnji [[Čile]] in regijo [[Patagonija]]. * '''Otoška območja:''' današnja [[Kuba]], [[Portoriko]], [[Dominikanska republika]], [[Bahami]] (do [[1670]].), [[Antigva in Barbuda]] (od [[1493]]. do [[1632]].), [[Trinidad in Tobago]], [[Granada]] (od [[1498]]. do [[1674]].), [[Jamajka]] (do [[1655]].), [[Sveti Krištof in Nevis]], [[Dominika]] (od [[1493]]. do [[1783]].), [[Barbados]] (od [[1518]]. do [[1624]].), [[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]] (od [[1504]]. do [[1654]].), === Azija === * '''[[Filipini]]''' ([[1521]]. - [[1898]].) * [[Protektorat]] nad '''[[Kambodža|Kambodžo]]''' ([[1597]]. - [[1599]].) * sever '''[[Tajvan]]a''' ([[1626]]. - [[1642]].) * Obstajala so tudi nekatera španska naselja na otokih [[Nova Gvineja]] in [[Borneo]]. === Afrika === * '''[[Zahodna Sahara]]:''' od [[1885]]. do [[1975]]. * '''Španski protektorat nad [[Maroko]]m:''' od [[1912]]. do [[1956]]. * '''[[Ifni]]:''' od [[1860]] do [[1969]]. * '''Španska Gvineja''' (danes [[Ekvatorialna Gvineja]]: od [[1843]]. do [[1968]]. === Evropa === * '''Neapeljsko kraljestvo:''' današnji jug [[Italija|Italije]], skupaj z otoki [[Sicilija]], [[Sardinija]] in [[Malta]]. * '''[[Franche-Comté]]:''' v srednjem delu Francije. * '''Vojvodstvo [[Milano]]''' na severu Italije. * '''Španska Nizozemska:''' današnja [[Belgija]], [[Luksemburg]] in [[Nizozemska]]. Večino posesti v Evropi so izgubili leta [[1710]] z [[Utrechtski mir|utrechtskim mirom]]. === Oceanija === * '''[[Gvam]]''', vse do leta [[1898]]., izgubljen v špansko-ameriški vojni. * '''[[Karolinški otoki]], [[Marianski otoki]] in [[Palau]]:''' vse do leta [[1899]]., ko so jih prodali [[Nemčija|Nemčiji]]. == Zapuščina == S širjenjem španskega kolonialnega imperija se je širil tudi vpliv [[španščina|španščine]] in kulture. Španija je, kot izrazito [[katolištvo|katoliška]] država, širila verski nauk [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]] nasilno s pokristjanjevanjem lokalnega prebivalstva. Rezultati stoletne dominacije Španije so vidni še danes. Španščina je v vseh državah, ki so nastale na območju nekdanjega imperija [[uradni jezik]]. Večina prebivalcev (ponekod skoraj stoodstotno) je katoličanov. Španija (podobno kot [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]) še naprej razvija posebne odnose z državami, ki so bile del njenega imperija. == Literatura == *Anderson, James Maxwell (2000), The History of Portugal, Westport, Connecticut: Greenwood, ISBN 978-0-313-31106-2. *Archer, Christon; et al. (2002), World History of Warfare, Lincoln: University of Nebraska Press, ISBN 978-0-8032-4423-8. *Brown, Jonathan; Elliott, John Huxtable (1980), A Palace for a King. The Buen Retiro and the Court of Philip IV, New Haven: Yale University Press, ISBN 978-0-300-02507-1. *Kamen, Henry (2003), Empire: How Spain Became a World Power, 1492–1763, New York: HarperCollins, ISBN 0-06-093264-3. *Lach, Donald F.; Van Kley, Edwin J. (1994), Asia in the Making of Europe, Chicago: University of Chicago Press, ISBN 978-0-226-46734-4. *Lockhart, James; Schwartz, Stuart B. (1983), Early Latin America: A History of Colonial Spanish America and Brazil, Cambridge: Cambridge University Press, ISBN 978-0-521-29929-9. == Zunanje povezave == * [http://libro.uca.edu/payne1/spainport1.htm Library of Iberian Resources Online, Stanley G Payne ''A History of Spain and Portugal'' vol 1 Ch 13 "The Spanish Empire"] * [http://www.sonic.net/~doretk/ArchiveARCHIVE/NATIVE%20AMERICAN/TheMestizo-Mexicano-Indi.html The Mestizo-Mexicano-Indian History in the USA] {{Webarchive|url=https://archive.today/19961226232657/http://www.sonic.net/~doretk/ArchiveARCHIVE/NATIVE%20AMERICAN/TheMestizo-Mexicano-Indi.html |date=1996-12-26 }} * [http://www.knmetv.org/programming/villadeabq.php3/ Documentary Film, ''Villa de Albuquerque''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071223105511/http://www.knmetv.org/programming/villadeabq.php3/ |date=2007-12-23 }} * [https://web.archive.org/web/20091026235404/http://es.geocities.com/coloniasesp/ The last Spanish colonies] {{es icon}} * {{Citation |title=Fronteras, identidad, conflicto e interacción. Los Presidios Españoles en el Norte Africano |author=Francisco José Calderón Vázquez |year=2008 |language=es |isbn=978-84-691-6786-1 |url=http://www.eumed.net/libros/2008c/433/}} * [http://international.loc.gov/intldl/drakehtml/rbdkhome.html The Kraus Collection of Sir Francis Drake] at the [[Library of Congress]] contains primary materials on Spanish colonialism. [[Kategorija:Zgodovina Španije]] [[Kategorija:Imperiji]] [[Kategorija:Kolonializem]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1975]] [[Kategorija:Bivši imperiji]] [[Kategorija:Habsburžani]] [[Kategorija:Zgodovina Italije]] [[Kategorija:Zgodovina Mehike]] [[Kategorija:Zgodovina Združenih držav Amerike]] {{normativna kontrola}} budxmbrlksontukxpzijjeijmzdorfc 0 435078 6657613 6657453 2026-04-08T19:41:32Z Ljuba24b 92351 jezik 6657613 wikitext text/x-wiki {{Infobox subdivision type | name = Angleške grofije | alt_name = ''Shire''/''County'' | alt_name1 = | alt_name2 = | alt_name3 = | alt_name4 = | map = | category = [[grofija]] | territory = {{ENG}} | upper_unit = regije | start_date = zgodovinske angleške grofije ustanovljene v srednjem veku | start_date1 = | legislation_begin = | legislation_begin1 = | legislation_end = | legislation_end1 = | end_date = | end_date1 = | current_number = | number_date = | type = | type1 = | status = [[Tradicionalne grofije Anglije |tradicionalna]] (48) | status1 = mestna in zunaj mestna grofija (83) | status3 = | status4 = | exofficio = | exofficio1 = | population_range = | area_range = | government = | government1 = | subdivision = | subdivision1 = | subdivision2 = | subdivision3 = | subdivision4 = }} '''Angleške grofije''' ({{langx|en|County}}) so območja, ki se uporabljajo za namene upravne, geografske, kulturne in politične razmejitve v [[Anglija|Angliji]]. Za upravne namene je Anglija zunaj Velikega Londona in Isles of Scilly razdeljena na 83 mestnih in zunaj mestnih grofij. Te grofije so lahko sestavljene iz enega ali več okrožij. Od aprila 2009 je 27 grofij razdeljeno na okrožja in imajo grofijske svete. Šest izmed grofij, ki zajemajo glavna gosto naseljena območja, so znane kot mestne grofije, ki nimajo svetov, čeprav so nekatere funkcije organizirane na nivoju okrožij (mestnih okrožij), ki delujejo povezano. Anglija (vključno z [[Veliki London|Velikim Londonom]] in otočjem [[Isles of Scilly]]) je razdeljena na 48 tradicionalnih (ceremonialnih) grofij, ki so znane kot geografske grofije. Večina ceremonial grofij ustreza mestnim ali ne-mestnim grofijam z istim imenom, vendar z zmanjšanimi mejami. Sedanja ureditev je posledica postopne reforme. Veliko grofij ima svoje korenine v srednjem veku<ref name=hampton>{{navedi knjigo | author=Hampton, W. | title=Local Government and Urban Politics | url=https://archive.org/details/localgovernmentu0000will | year=1991 }}</ref>, čeprav sta večji grofiji Yorkshire in Sussex izgubili več ali vse svoje upravne naloge pred stoletji. Geografske grofije, ki so obstajale pred reformami lokalne uprave iz leta 1965 in 1974 se imenujejo stare ali zgodovinske grofije. Od 1889 do 1974 so bila območja grofij s sveti znana kot administrativne grofije, kjer so bila izključena večja mesta, in mesta znana kot grofijska okrožja ''county boroughs'' z vključenimi deli nekaterih geografskih grofij. <ref name=kingdom>{{navedi knjigo | author=Kingdom, J. | title= Local Government and Politics in Britain | url=https://archive.org/details/localgovernmentp0000king | year=1991 }}</ref> Od leta 1974 do 1996 mestne in ne-mestne grofije, od katerih so bile nekatere ustanovljene šele leta 1974<ref name=maud>{{navedi knjigo | author=Redcliffe-Maud & Wood, B. | title=English Local Government Reformed | year=1974 }}</ref>, neposredno sovpadale s ceremonialnimi grofijami. Grofije, običajno zgodovinske grofije ali sedanje ceremonialne grofije, se uporabljajo kot geografska osnova za številne institucije, kot so policija in gasilci, športni klubi in druge nevladne organizacije. Za usmerjanje in dostavo pošte je bila do leta 1996 Anglija razdeljena v 48 poštnih grofij; te je Royal Mail razpustila v korist poštnih številk. == Etimologija == Grofija (''County'') je beseda nastala okoli leta 1300 iz anglo-francoske ''counte'', ki je nastala iz pozne latinske ''comitatus'' (področje jurisdikcije [[grof]]a oziroma ''counta'', kot ga imenujejo [[Angleži]]). ''County'' je zamenjala staroangleško besedo istega pomena – '''shire'''. <ref name=eti> {{navedi splet |url=http://www.etymonline.com/index.php?search=county&searchmode=none|title = ''County''|publisher = Online Etymology Dictionary |language = en |accessdate = }}</ref> == Zgodovina == === Izvor === [[File:English counties 1851.svg|thumb|Zgodovinske grofije leta 1851]] V Združenem kraljestvu je bila ''county'' (grofija), oziroma ''shire'' skozi celo zgodovino glavna enota države za političke, administrativne, sdne in kulturne namene. Vsaka od konstitutivnih držav – [[Anglija]], [[Škotska]], [[Severna Irska]] in [[Wales]] so razdeljene v več zgodovinskih grofij. Pred Normansko osvojitvijo Anglije leta 1066, je bila glavna administrativna enota v Angliji - shire, ki je nastal v zgodnjem srednjem veku in vladavino anglosaksonskih kraljev. Vsakemu shireu je vladal ealdorman, po 11. st. Pa so njihovo vlogo prevzeli šerifi (shire-reeve), ki jih je imenoval kralj. Do 14. st.so se po grofijah razvila sodišča, ki jih je sastavljalo nekaj mirovnih sodnikov ali magistratov, ki so pomagali šerifom pri upravljanju grofovij. V naslednjih stoletjih so ti od kralja imenovani sodniki postali glavni administratorji grofij. Vsaka grofija je postala tudi volilna enota (na osnovu fevdalnega prava) v kateri so se izbirali vitezi in zastopniki za parlament.<ref>Enciklopedija Britanica [https://www.britannica.com/topic/county]</ref> Zgodnje delitve tvorijo večino sedanjih grofij, čeprav s prirejenimi mejami. <ref name=aspects>{{navedi knjigo | publisher=Her Majesty's Stationery Office | title=Aspects of Britain: Local Government | year=1996}}</ref> Nekatere večje grofije so bile razdeljene že na začetku za številne namene, vključno Yorkshire (v Ridings), Lincolnshire (v Parts) in Sussex (na Vzhod in Zahod). Leta 1832 je Zakon o veliki reformi razdelil večje grofije za parlamentarne namene. Spremembe v upravi, ki jih predvidel ''Poor Law'' leta 1832 in kasneje izvajanje zdravstvene oskrbe je povzročil uporabo tradicionalnih enot za civilno upravo. Registracijske grofije so obstajale zaradi sinteze od leta 1851 in so bili uporabljene za popis poročanja od leta 1851 do 1911. Njihove meje so se razlikovale od obstoječih grofij, kje so nastala iz kombiniranih območij manjših registracijskih grofij, ki so se križale z zgodovinskimi mejami grofij. Do konca devetnajstega stoletja se je povečal pritisk na reformiranje strukture angleških grofij. Komisija za meje je bila imenovana leta 1887, da pregleda vse angleške in valižanske grofije in lokalno samoupravo uvede v parlament v naslednjem letu. Rezultat je bil Zakon o lokalni samoupravi leta 1888, ki je razdelil grofije v upravne grofije, ki so jih vodili grofijski sveti in neodvisna območja, znana kot grofijski okraji (''county boroughs''). <ref name=bryne>{{navedi knjigo | author=Bryne, T. | title=Local Government in Britain | year=1994 }}</ref> Grofijski sveti so prevzeli mnogo funkcij sodišč, kakor so tudi dobili večja pooblastila čez leto. Grofija London je bila ustvarjena iz delov [[Kent]]a, [[Middlesex]]a in [[Surrey]]a. <ref name=Thomson>{{navedi knjigo | author=Thomson, D. | title=England in the Nineteenth Century (1815–1914) | year=1978}}</ref> Vsak grofijski okraj je bil tehnično in upravno eno okrožje, medtem ko so bile številne grofije razdeljene na več kot eno upravno grofijo; to so bile Cambridgeshire, Hampshire, Lincolnshire, Northamptonshire, Suffolk, Sussex in Yorkshire. Precejšnje spremembe v preteklih letih so nastale pri mejah med grofijami, z območji, ki se izmenjujejo in primestna območja, ki se dodajajo eni grofiji, in podobno. Glavne spremembe so nastale leta 1931, ko so bile meje med Gloucestershire, Warwickshire, in Worcestershire prilagojene z Zakonom, ki je izročil 26 župnij med tri grofije, predvsem zaradi odprave [[Enklava in eksklava|eksklave]]. === Predlogi in reforme === Lokalna vladna mejna komisija, ki je bila ustanovljena leta 1945 z močjo združevanja, je ustvarila ali razdelila vse obstoječe upravne grofije in grofijske okraje. Če bi bila priporočila Komisije izvedena bi bil zemljevid Anglije popolnoma drugačen. Postopek spremeb je bil opuščen po splošnih volitvah leta 1950. Kraljeva komisija za lokalno samoupravo v Velikem Londonu, ki je bila ustanovljena leta 1957 in Komisija lokalne vlade za Anglijo iz leta 1958, sta priporočili nove strukture lokalne samouprave. Glavni rezultati dela komisij so prišel leta 1965: prvotna grofija London je bila odpravljena in nadomeščena z upravnim območjem Veliki London, tudi večina preostalega dela Middlesexa in območij prej dela Surreya, Kenta, Essexa in Hertfordshira; Huntingdonshire se je združil s Soke of Peterborough, da je nastal Huntingdon in Peterborough in originalni Cambridgeshire je združil z Isle of Ely, da je nastal Cambridgeshire in Isle of Ely. Kraljeva komisija za lokalno samoupravo Anglije, ki je ustanovljena leta 1966 in poročala leta 1969 je na splošno priporočala popolno preoblikovanje območjih lokalnih oblasti v Angliji in opustitev obstoječih grofij. Zaradi sprememb v vladi poročilo ni bilo prenešeno v zakonodajo. [[File:English counties 1974.svg|thumb|Meestne in ne-mestne grofije ustanovljene leta 1974]] 1. aprila 1974 je stopil v veljavo Zakon o lokalni samoupravi 1972. Ta odpravlja obstoječo strukturo lokalne samouprave upravnih okrožij in grofijskih okrajev v Angliji in Walesu izven Velikega Londona, ter nadomestil s povsem novim "dvotirnim" sistemom. Ustvarjenih je bilo 45 novih grofij, od tega šest mestnih in 39 ne-mestnih. Zgodovinske grofije so bile ohranjene povsod, kjer je bilo to izvedljivo. Vendar pa so bile nekatere grofije določene z zakonom povsem nove: kot Avon, Clevelandu, Cumbria, Hereford in Worcester, in Humberside, vzdolž novih mestnih grofij Veliki Manchester, Merseyside, South Yorkshire, Tyne and Wear, West Midlands in West Yorkshire; temeljijo na glavnih mestnih naseljih. Grofije Cumberland, Herefordshire, Rutland, Westmorland, Huntingtonova Peterborough in Worcestershire so bile ukinjene. Odprava grofijskih okrajev je povzročila razlikovanje med grofijami za predstavnike monarhije in okrožne svete, ki so postali nepotrebni. 216 člen Zakona je določil nove grofije za ceremonialne in sodne namene, ki so nadomestile prejšnje ne-upravne grofije. Kraljeva pošta (Royal Mail) ni mogla slediti spremembam grofijskih meja leta 1965 in 1974 zaradi omejitev stroškov in ker so imele nove grofije preveč podobna imena, ustvarjene so bile številne nepravilnosti, kjer so vasi postale del mesta, druge grofije, itd. Uporabo sinteze poštnih grofij je Royal Mail opustila leta 1996. === Nadaljnje spremebe === [[File:English metropolitan and non-metropolitan counties 2009.svg|thumb|Mestne in ne-mestne grofije od leta 2009]] Mestne (metropolitanske) grofije so ukinile svete leta 1986, nadaljnja reforma leta 1990 je omogočila nastanek ne-mestnih grofij enega okrožja. Te so znan kot unitarna enota in učinkovito ponovno vzpostavila grofijske okraje. Reforma je geografske grofije določila posebej in jih imenovala ceremonialne grofije. == Obseg in struktura == === Lokalna uprava === Cumbria, Hertfordshire, Norfolk, Northamptonshire, Oxfordshire, Suffolk, Surrey, Warwickshire, West Sussex in Worcestershire so ne-mestne grofije z več okrožji z grofijskim svetom. V teh grofijah imajo grofijski sveti in okrožni sveti bolj omejeno vlogo. Njihove površine točno ustrezajo [[Tradicionalne grofije Anglije|ceremonialnim grofijam]]. Obstaja šest mestnih grofij, ki temeljijo na glavnih angleških mestnih naseljih in tudi točno ustrezajo ceremonialnim grofijam, imajo več okrožij, vendar nimajo grofijskih svetov. To so Veliki Manchester, Merseyside, South Yorkshire, Tyne and Wear, West Midlands in West Yorkshire. V teh grofijah okrožni sveti poskrbijo za večino storitev. Podobno, Berkshire, ki je ne-mestna grofija brez grofijskega sveta in z več okrožji in obsega ceremonialno grofijo. Bristol, Herefordshire, otok Wight, Northumberland in Rutland so ceremonialne grofije, v kateri so ne-mestne grofije z enim okrožjem in so znane kot unitarna oblast (''unitary authorities''). Buckinghamshire, Cambridgeshire, Derbyshire, Devon, Dorset, East Sussex, Essex, Gloucestershire, Hampshire, Kent, Lancashire, Leicestershire, Lincolnshire, North Yorkshire, Nottinghamshire, Somerset in Staffordshire so ne-mestne grofije z več okrožji in grofijskim svetom, kjer se je eno ali več okrožij odcepilo, da je nastala unitarna enota. Učinek je, da so ceremonialne grofije večji kot ne-mestne grofije z istim imenom in svet je odgovoren za zagotavljanje storitev le v delu grofije. V Cornwallu, Durham, East Riding of Yorkshire, Shropshire in Wiltshire je večji del območja enoten organ, kjer je ime ceremonialne grofije in ostali deli del ene ali več drugih unitarnih enot. V celoti, obstaja 39 unitarnih oblasti, ki si ne delijo imena ceremonialnih grofij. Bedfordshire in Cheshire sta grofiji, sestavljeni iz številnih unitarnih enot, od katerih nobena nima isto ime kot ceremonialna grofija. Center Londona in Veliki London odstopata kot ceremonialni grofiji tako, da ne ustrezata nobeni od mestnih ali ne-mestnih grofij. === Institucije === Mestne (metropolitanske) grofije imajo pomembno vlogo pri upravljanju javnega potniškega prometa ter pomembno vlogo v okviru lokalnih oblasti ne-mestnih grofij in mesta London v Velikem Londonu. Velike ceremonialne grofijo pogosto ustrezajo eni policiji. Nekatere grofije so združene za nekatere namene: Northumberland s Tyne and Wear da tvorijo območje Northumbrie Police. Na drugih področjih je skupine unitarnih enot v več grofijah združijo v policijske sile področja: kot je primer Cleveland Police in Humberside Police. Veliki London in center Londona imata vsak svoje policijske sile, Metropolitan Police Service in City of London Police. Gasilci in prva pomoč delujejo na podobni osnovi in organizirajo regije Anglije. Večina ceremonialnih grofij je del ene same regije, čeprav sta Lincolnshire in North Yorkshire razdeljena med regijami. Gospodarski razvoj, kot je strateško načrtovanje, se izvaja na osnovi regije. === Primerjalna področja in populacija === Od leta 2009 je največja grofija po površini North Yorkshire in najmanjša Center Londona (City of London). Najmanjši grofiji z več okrožji sta Tyne and Wear in najmanjša ne-mestna grofija z okrožnim svetom je Buckinghamshire. Grofija z največ prebivalci je Veliki London, z najmanj pa City of London. Veliki London in mestne grofije so vse med 15 največjih po številu prebivalcev in 15 najmanjših po površini. London ima največjo gostoto prebivalstva, medtem ko je najmanjša v Northumberlandu. Po površini je največja ceremonialna grofija sestavljena iz eno-okrožne ne-mestne grofije Northumberland in najmanjša Bristol. Po prebivalstvu največja taka je Bristol in najmanjša Rutland. Slough je najmanjša unitarna enota z območjem ki ni ceremonialna grofija in Cheshire East je taka največja. Hartlepool je najmanjša po prebivalstvu in West Cheshire je največja. ''Sui generis'' Isles of Scilly je najmanjša tako v smislu območja kot prebivalstva. Največja gostota prebivalstva med vsemi mestnimi ali ne-mestnimi grofijami je v Portsmouthu, najnižja pa v Northumberlandu. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == *{{Internetquelle |hrsg=Office for National Statistics |titel=United Kingdom: Counties and Unitary Authorities |url=http://www.ons.gov.uk/ons/guide-method/geography/beginner-s-guide/maps/all-local-authorities-in-the-uk-effective-at-31st-december--2011.pdf |datum=2011 |zugriff=2013-01-01 |format=PDF; 3,5&nbsp;MB |kommentar=Übersichtskarte}}[[Kategorija:Anglija]] [[Kategorija:Zgodovina Anglije]] [[Kategorija:Politika Združenega kraljestva]] hf3wmrdcyix620u7g2cva0uti5zeqco 0 435408 6657654 6655001 2026-04-08T22:00:10Z VidicK01 193275 /* Deveta sezona */ Faktor #1131 6657654 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:''Faktor'' (oddaja)}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Faktor | slika = | naslov = | žanr = informativna in pogovorna oddaja | avtor = Bill O'Reilly <small>(7. oktober 1996)</small> | glavni_igralci = '''Voditelji:'''<br>Aljuš Pertinač <small>(1,2,3,4,5,6,7,8)</small><br>Vladimir Vodušek <small>(VV)</small><br>Bojan Požar <small>(VV,1,2,3,4)</small><br>Norma Brščič <small>(4)</small><br>'''Stalni komentatorji:'''<br>Igor Lukšič<br>Roman Vodeb<br>Marko Pavlišič<br>Boštjan M. Turk<br>Bernard Brščič<br>Lucija Šikovec Ušaj<br>Darko Mršić<br>Sebastjan Jeretič<br>Tino Mamić<br>Janez Zupan<br>Norma Brščič<br>Matevž Tomšič<br> Zala Klopčič | uvodna_špica = | skladatelj = | država = [[Slovenija]] | jezik = [[slovenščina]] | število_predvajanih sezon = 8+VV {{small|(poteka)}} | število_predvajanih epizod = 1052+{{Abbr|66|VV Faktor}}+{{Abbr|2|posebni daljši volilni oddaji}} ([[Seznam oddaj VV Faktor|seznam vseh oddaj]]) | produkcija = | izvršni_producent = Bojan Požar <small>(do 2020)</small> | režiser = | lokacija snemanja = | čas_trajanja = 40 minut (navadno)<br>70 minut (daljše volilne oddaje) | produkcijska_hiša = 360 VPK <small>(april 2022-''danes'')</small><br>Produkcija NN <small>(marec 2022)</small><br>Lanaka Media <small>(2017-2020)</small><br>VPK PRO <small>(2017-2022)</small> | Predvajanje = | televizijski_kanal = | začetek_konec = 6. marec 2017— }} '''''Faktor''''' (nekdaj: '''''VV Faktor''''',{{Efn|Kratica VV pomeni okrajšavo imena Vladimirja Voduška.}} slogan: ''»Resnica boli, komentarji še bolj«'' in ''»Ni vseeno, kdo kaj reče!«'') je [[Slovenija|slovenska]] informativno-pogovorna oddaja. Vodi jo [[Aljuš Pertinač]]. Na sporedu je od [[6. marec|6. marca]] [[2017]] na [[TV3 Medias|TV3 Slovenija]]. Originalni termin oddaje je bil štirikrat na teden med ponedeljkom in četrtkom. Od aprila do konca decembra 2020 je bila oddaja na sporedu trikrat na teden (zaradi razmer povezanih s covidom 19), v četrtek pa je bila predvajana najboljša oddaja tedna. Od januarja 2021 so bile znova štiri premierne oddaje tedensko, od marca 2026 pa je oddaja na sporedu enkrat tedensko. Nastala je na pobudo [[Bojan Požar|Bojana Požarja]] in Andreja Kregarja po vzoru oddaje ''The O'Reilly Factor'' (1996–2017), ki jo vodil njen avtor Bill O'Reilly s svojimi stalnimi sokomentatorji na [[Združene države Amerike|ameriški]] televizijski postaji Fox News. Prvi dve sezoni je bil koncept oddaje naslednji: voditelj v studiu in dva komentatorja s terena, istočasno vsi trije na zaslonu, komentirajo tri različne teme iz našega vsakdana doma in po svetu. Prvi dve temi sta običajno resni, zadnja pa je lahkotnejša.<ref>{{navedi splet|url=http://www.topnews.si/2017/03/06/resnica-boli-komentarji-se-bolj/|title=Resnica boli, komentarji še bolj|date=6. marec 2017|website=topnews.si|last=Vodušek|first=Vladimir|accessdate=2017-07-06|archive-date=2017-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20170528155624/http://www.topnews.si/2017/03/06/resnica-boli-komentarji-se-bolj/|url-status=dead}}</ref> Od 3. sezone obravnavajo le eno, glavno temo; le redko komentirajo dve temi na oddajo. == Menjave voditeljev == Najprej jo je vodil [[Vladimir Vodušek]], v 2. sezoni pa izmenoma [[Bojan Požar]], ki je tudi bil izvršni producent (Lanaka Media d.o.o.) in urednik, in pa [[Aljuš Pertinač]], politični analitik in komunikator. Novembra 2020, ko je potekala 4. sezona, je urednik in producent [[Bojan Požar]] napovedal, da se z novim letom poslavlja od teh funkcij, prav tako ne bo več voditelj. Do konca leta je bil urednik, od takrat pa nastopa le kot komentator.<ref>{{navedi splet|url=https://pozareport.si/post/568967/slovo-zbogom-faktor-na-tv3-bila-so-nepozabna-4-leta-hvala-vam-za-vse-a-moja-pot-me-zdaj-vodi-drugam/|title=Slovo: zbogom, Faktor na TV3. Bila so nepozabna 4 leta, hvala vam za vse, a moja pot me zdaj vodi drugam.|date=18. november 2020|website=pozareport.si|last=Požar|first=Bojan}}</ref> Januarja 2021 je Požarja zamenjala [[Norma Brščič]], ki se je že prej pojavljala v vlogi komentatorke. Aprila istega leta se je vodenju odpovedala in ob tem izrazila razočaranje.<ref>{{Navedi splet|title=Norma Brščič odstopa kot voditeljica|url=https://www.mladina.si/206947/norma-brscic-odstopa-kot-voditeljica/|website=Mladina.si|accessdate=2021-09-29|date=25. april 2021}}</ref> == Komentatorji == === ''VV Faktor'' === <small>Voditelja: Vodušek (61x), Požar (5x)</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Kraj !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=3 align=center|'''''STALNI''''' |- | [[Tino Mamić]] | Koper, Ajdovščina | align=center|28 |- | Aljuš Pertinač | Ljubljana | align=center|28 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | Koper | align=center|28 |- | Ivan Simič | Ljubljana | align=center|21 |- | Bojan Požar | Maribor | align=center|15 |- | [[Andreja Jernejčič]] | Ljubljana | align=center|12 |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=3 align=center|'''''GOSTUJOČI''''' |- | Bogdan Biščak | Postojna | align=center|2 |- | Katja Fašink | Ljubljana | align=center|1 |} === Prva sezona ''Faktor'' === <small>Voditelja: Pertinač (104x), Požar (51x)</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Kraj !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=3 align=center|'''''STALNI''''' |- | [[Bernard Brščič]] | Ljubljana, Jeruzalem | align=center|38 |- | [[Tino Mamić]] | Ajdovščina, Split | align=center|30 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | Koper, Piran,<br>Sv. Štefan | align=center|28 |- | Lucija Šikovec Ušaj | Ljubljana | align=center|26 |- | [[Matej Lahovnik]] | Velenje, Moskva | align=center|24 |- | [[Rado Pezdir]] | Ljubljana | align=center|18 |- | Ivan Simič | Ljubljana | align=center|18 |- | [[Andreja Jernejčič]] | Ljubljana | align=center|9 |- | [[Mitja Čander]] | Ljubljana, Maribor | align=center|6 |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=3 align=center|'''''GOSTUJOČI''''' |- | Bojan Požar | Maribor, Montpellier,<br>Auckland | align=center|18 |- | Marko Pavlišič | [[Domžale]]<br>[[Frankfurt]] | align=center|17 |- | Boštjan M. Turk | Ljubljana,<br>Notre Dame | align=center|10 |- | [[Igor Lukšič]] | Ljubljana | align=center|6 |- | Marjeta Kuhar | Ljubljana | align=center|4 |- | [[Boštjan M. Zupančič]] | Idrija | align=center|4 |- | [[Vili Kovačič]] | Ljubljana | align=center|4 |- | [[Bernard Nežmah]] | Ljubljana | align=center|4 |- | Danijel Bešič Loredan | Ljubljana, Šempeter | align=center|3 |- | Aljuš Pertinač | Ljubljana | align=center|2 |- | [[Andrej Šiško]] | Maribor | align=center|2 |- | Vladimir Bilić | Ljubljana | align=center|2 |- | Peter Jančič | Ljubljana | align=center|2 |- | Primož Cimerman | Kranj | align=center|2 |- | Dominika Švarc Pipan | [[Haag]], Ljubljana | align=center|2 |- | [[Jernej Štromajer]] | [[Slovenske Konjice]] | align=center|2 |- | Gašper Ferjan | [[Idrija]] | align=center|2 |- | Norma Korošec | [[Cerknica]] | align=center|2 |- | [[Zmago Jelinčič]] | Ljubljana | align=center|2 |- | Blaž Vodopivec | Ljubljana | align=center|1 |- | [[Angelca Likovič]] | Ljubljana | align=center|1 |- | [[Anže Logar]] | Ljubljana | align=center|1 |- | [[Damjan Murko]] | Maribor | align=center|1 |- | Dejan Steinbuch | Ljubljana | align=center|1 |- | Jure Dolinar | Ljubljana | align=center|1 |- | [[Dimitrij Rupel]] | Ljubljana | align=center|1 |- | Damjan Damjanovič | Ljubljana | align=center|1 |- | [[Vinko Gorenak]] | Ljubljana | align=center|1 |- | Tereza Poljanič | Ljubljana | align=center|1 |- | Gregor Kos | Domžale | align=center|1 |- | Dušan Lesjak | Celje | align=center|1 |- | Darko Bulat | Ljubljana | align=center|1 |- | Andraž Zorko | Ljubljana | align=center|1 |- | [[Eva Irgl]] | Ajdovščina | align=center|1 |- | Šime Ivanjko | Maribor | align=center|1 |- | Milan Cizl | [[Krško]] | align=center|1 |- | [[Igor Omerza]] | Ljubljana | align=center|1 |- | Jurij Toplak | Maribor | align=center|1 |- | Marjeta Kralj | Ljubljana | align=center|1 |- | Marušič ? | Koper | align=center|1 |- | Nenad Glücks | Ljubljana | align=center|1 |- | Petra Janša | Ljubljana | align=center|1 |- | [[Janko Veber]] | [[Kočevje]] | align=center|1 |- | Peter Merc | Ljubljana | align=center|1 |- | Franc Hočevar | Ljubljana | align=center|1 |- | Silvester Šurla | Ljubljana | align=center|1 |- | Julija Humar | Ljubljana | align=center|1 |- | Luka Pahor | Ljubljana | align=center|1 |- | Tomaž Štih | London | align=center|1 |- | Domen Uršič | Ljubljana | align=center|1 |- | Matej Tušak | Ljubljana | align=center|1 |- | Tone Tiselj | [[Celje]] | align=center|1 |- | Vane Gošnik | [[Velenje]] | align=center|1 |- | Mateja Černič | [[Novo Mesto]] | align=center|1 |- | Primož Verbič | [[Kranj]] | align=center|1 |- | Tomi Hrovat | [[Krško]] | align=center|1 |- | Matej Oražem | [[Domžale]] | align=center|1 |- | Andrej Bohinc | Ljubljana | align=center|1 |- | Metka Zorec | Ljubljana | align=center|1 |- | Gregor Macedoni | Novo mesto | align=center|1 |- | Ivan Kenda | [[Kamnik]] | align=center|1 |- | Jurij Krajnc | Maribor | align=center|1 |} === Druga sezona === <small>Voditelja: Pertinač (118x), Požar (32x)</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Kraj !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=3 align=center|'''''STALNI''''' |- | Bernard Brščič | Ljubljana | align=center|22 |- | [[Igor Lukšič]] | [[Goričane]] | align=center|21 |- | [[Tino Mamić]] | Ajdovščina | align=center|18 |- | Roman Vodeb | [[Ljubljana]] | align=center|18 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | Koper | align=center|17 |- | [[Boštjan M. Turk]] | Ljubljana<br>Pariz | align=center|16 |- | Lucija Šikovec Ušaj | Ljubljana | align=center|16 |- | Ivan Simič | Ljubljana<br>Smlednik | align=center|16 |- | Bojan Požar | [[Maribor]] | align=center|13 |- | Rado Pezdir | Ljubljana | align=center|10 |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=3 align=center|'''''GOSTUJOČI''''' |- | Marko Pavlišič | Ljubljana<br>Domžale | align=center|17 |- | Božidar Novak | Ruško Pohorje<br>Pohorske žage | align=center|16 |- | Norma Korošec | [[Cerknica]] | align=center|14 |- | Vinko Gorenak | Zreče | align=center|4 |- | Peter Jančič | Ljubljana | align=center|4 |- | Emil Milan Pintar | Ljubljana | align=center|4 |- | Nenad Glücks | Ljubljana | align=center|3 |- | Anže Logar | Ljubljana | align=center|3 |- | Dejan Steinbuch | Ljubljana | align=center|2 |- | Igor Omerza | Ljubljana | align=center|3 |- | Jernej Vrtovec | Ljubljana | align=center|2 |- | [[Andrej Šiško]] | Maribor | align=center|2 |- | [[Bernard Nežmah]] | Ljubljana | align=center|2 |- | Franc Kangler | Maribor | align=center|2 |- | Andrej Rupnik | Logatec | align=center|2 |- | Boštjan Perne | Kranj | align=center|2 |- | Alen Š. Goljar | Vila Koman | align=center|2 |- | Janez Šušteršič | Ljubljana | align=center|2 |- | Blaž Mrevlje | Ljubljana | align=center|2 |- | Nina Bojovič | Šmarje pri Jelšah<br>Ljubljana | align=center|2 |- | Boštjan M. Zupančič | Ljubljana | align=center|1 |- | Zmago Jelinčič | Ljubljana | align=center|1 |- | Marjan Podobnik | Novo mesto | align=center|1 |- | Damir Ivančič | Ljubljana | align=center|1 |- | Vladimir B. | Ljubljana | align=center|1 |- | Igor Domanjko | Maribor | align=center|1 |- | B. Cerar | Ljubljana | align=center|1 |- | Evgenij Komljanec | Izola | align=center|1 |- | Tadej Strehovec | Ljubljana | align=center|1 |- | Tamara Lah Turnšek | Ljubljana | align=center|1 |- | Tomaž Koren | Celje | align=center|1 |- | Jani Božič | Ljubljana | align=center|1 |- | Damir Ivančič | Celje | align=center|1 |- | Blaž Vodopivec | Ljubljana | align=center|1 |- | Tereza Poljanič | Nova Zelandija | align=center|1 |- | Viki Grošelj | Ljubljana | align=center|1 |- | Evgenij Komljanec | Izola | align=center|1 |- | Vili Kovačič | Ljubljana | align=center|1 |- | Silvester Šurla | Ljubljana | align=center|1 |- | Igor Kršinar | Ljubljana | align=center|1 |- | [[Milan Balažic]] | [[Moravče]] | align=center|1 |- | Gašper Ferjan | [[Idrija]] | align=center|1 |- | Igor Pirkovič | [[Koper]] | align=center|1 |- | Jernej Dirnberk | [[Rogatec]] | align=center|1 |- | Urša Lampret | [[Vodice]] | align=center|1 |- | Alenka Dovžan | [[Jesenice]] | align=center|1 |- | Lojze Rehar | Karavanke | align=center|1 |- | Jože Duhovnik | Seničica | align=center|1 |- | Aljuš Pertinač | Seničica | align=center|1 |- | Ernest Petrič | Ljubljana | align=center|1 |- | Jan Zobec | Ljubljana | align=center|1 |- | Darko Mršič | Borovnica | align=center|1 |- | Igor Mikič | Bahami | align=center|1 |- | Janusz Klim | Ljubljana | align=center|1 |- | Emil Rojc | Ilirska Bistrica | align=center|1 |- | Jan Zobec | Ljubljana | align=center|1 |- | [[Peter Gregorčič]] | Ljubljana | align=center|1 |- | Gregor Kos | Domžale | align=center|1 |- | Špela Mesesnel | Ljubljana | align=center|1 |} === Tretja sezona === <small>Voditelja: Pertinač (113x), Požar (34x)</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:100px;"|Kraj !scope="col" style="background:#ccc; width:55px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=3 align=center|'''''STALNI''''' |- | [[Igor Lukšič]] | [[Goričane]] | align=center|20 |- | [[Roman Vodeb]] | Trbovlje | align=center|20 |- | [[Marko Pavlišič]] | [[Domžale]] | align=center|20 |- | [[Boštjan M. Turk]] | Ljubljana | align=center|17 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | [[Koper]] | align=center|15 |- | Lucija Šikovec Ušaj | Ljubljana | align=center|15 |- | [[Bernard Brščič]] | Ljubljana | align=center|14 |- | [[Tino Mamić]] | Ajdovščina, Koper | align=center|14 |- | Matevž Tomšič | Ljubljana | align=center|12 |- | [[Bojan Požar]] | [[Maribor]] | align=center|11 |- | [[Aljuš Pertinač]] | Ljubljana, Kamnik, Murgle | align=center|11 |- | [[Ivan Simič]] | Ljubljana | align=center|11 |- | Božidar Novak | Pohorske žage, Maribor | align=center|11 |- | Miran Videtič | Split, Vinica, Ljubljana | align=center|9 |- | Blaž Mrevlje | Varšava, Ljubljana | align=center|8 |- | [[Rado Pezdir]] | Ljubljana, Ig | align=center|7 |- | Norma M. Korošec | Cerknica | align=center|6 |- | [[Mitja Čander]] | Maribor | align=center|5 |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=3 align=center|'''''GOSTUJOČI''''' |- | Darko Mršić | [[Borovnica]] | align=center|4 |- | [[Edvard Kadič]] | Ljubljana | align=center|4 |- | [[Bernard Nežmah]] | Ljubljana | align=center|4 |- | [[Igor Omerza]] | Ljubljana | align=center|3 |- | Boštjan Perne | Sv. Jošt nad Kr. | align=center|3 |- | Tone Tiselj | Celje | align=center|3 |- | Marjan Podobnik | Cerkno | align=center|2 |- | Franc Kangler | Maribor | align=center|2 |- | [[Matej Tonin]] | Zgornji Tuhinj, Kamnik | align=center|2 |- | [[Andrej Šiško]] | Maribor | align=center|2 |- | Vladimir B. | Moskva, Ljubljana | align=center|2 |- | [[Vinko Gorenak]] | Vršna vas, Zreče | align=center|2 |- | Gregor Kos | Domžale | align=center|2 |- | Dejan Steibuch | Ljubljana | align=center|2 |- | Janez Šušteršič | Ljubljana | align=center|2 |- | Pia Rovtar | Hangzhou | align=center|1 |- | Aleš Bržan | Koper | align=center|1 |- | Neja Kršinar | Ljubljana | align=center|1 |- | Dejan Lenart | Ljubljana | align=center|1 |- | Nino Mihalek | Ljubljana | align=center|1 |- | Alen Š. Goljar | Jezersko | align=center|1 |- | Rok Snežič | Maribor | align=center|1 |- | Janez Cerar | Ljubljana | align=center|1 |- | Krištof Zevnik | [[Kranj]] | align=center|1 |- | Marjeta Kuhar | Ljubljana | align=center|1 |- | Gregor Macedoni | Novo mesto | align=center|1 |- | Luka Juri | Koper | align=center|1 |- | Špela Mesesnel | Ljubljana | align=center|1 |- | [[Peter Gregorčič]] | Ljubljana | align=center|1 |- | Miloš Čirič | Ljubljana | align=center|1 |- | [[Borut Pahor]] | [[Predsedniška palača, Ljubljana|Predsedniška palača]] | align=center|1 |- | [[Dejan Židan]] | [[Murska Sobota]] | align=center|1 |} === Četrta sezona === <small>Voditelj: Aljuš Pertinač (129x)</small> Voditelj je analitik Aljuš Pertinač, saj se je Norma Brščič v aprilu zaradi osebnih razlogov odpovedala vodenju oddaje. <small>Nekdanja voditelja:<br>Bojan Požar – do sredine novembra (6x)<br>Norma Brščič – od januarja do aprila (12x)</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:75px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=2 align=center|'''''STALNI''''' |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|18 |- | [[Marko Pavlišič]] | align=center|18 |- | [[Roman Vodeb]] | align=center|18 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|15 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|15 |- | Lucija Šikovec Ušaj | align=center|12 |- | [[Tino Mamić]] | align=center|12 |- | [[Matevž Tomšič]] | align=center|11 |- | Miran Videtič | align=center|11 |- | [[Bojan Požar]] | align=center|11 |- | [[Bernard Brščič]] | align=center|10 |- | Blaž Mrevlje | align=center|9 |- | [[Ivan Simič]] | align=center|6 |- | Norma Brščič | align=center|5 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|4 |- | [[Rado Pezdir]] | align=center|3 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=2 align=center|'''''GOSTUJOČI''''' |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|5 |- | Tone Tiselj | align=center|5 |- | Krištof Zevnik | align=center|4 |- | Darko Mršič | align=center|4 |- | [[Dragan Marušič]] | align=center|3 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|3 |- | [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]] | align=center|2 |- | [[Janez Šušteršič]] | align=center|2 |- | Blaž Kovačič Mlinar | align=center|2 |- | [[Tina Bregant]] | align=center|2 |- | Matej Oražem | align=center|2 |- | Matej Beltram | align=center|2 |- | [[Andrej Rupnik]] | align=center|2 |- | Katarina Keček | align=center|1 |- | [[Marjan Podobnik]] | align=center|1 |- | [[Alojz Kovšca]] | align=center|1 |- | [[Igor Omerza]] | align=center|1 |- | [[Jože Dežman]] | align=center|1 |- | Miloš Čirič | align=center|1 |- | Vladimir Bilić | align=center|1 |- | Gorazd Kalan | align=center|1 |- | Nina Bergant | align=center|1 |- | Gašper Kramar | align=center|1 |- | [[Jernej Vrtovec]] | align=center|1 |- | [[Alenka Dovžan]] | align=center|1 |- | Vladimir Vodušek | align=center|1 |- | [[Milan Balažic]] | align=center|1 |- | [[Anton Komat]] | align=center|1 |- | [[Zdravko Počivalšek]] | align=center|1 |- | Domen Torkar | align=center|1 |- | Matej Erjavec | align=center|1 |- | Metod Ropret | align=center|1 |- | [[Jernej Štromajer]] | align=center|1 |- | Jernej Smisl | align=center|1 |- | Andreja Poljanec | align=center|1 |- | [[Franc Kangler]] | align=center|1 |- | [[Andrej Čuš]] | align=center|1 |- | Janja Grilc | align=center|1 |- | Borut S. Pogačnik | align=center|1 |- | [[Vasko Simoniti]] | align=center|1 |- | [[Romana Tomc]] | align=center|1 |- | [[Milan Brglez]] | align=center|1 |- | Tjaša Jesenek | align=center|1 |- | [[Aleš Hojs]] | align=center|1 |- | [[Jože Duhovnik]] | align=center|1 |- | Emil Milan Pintar | align=center|1 |- | Rok Praznik | align=center|1 |- | Simon Podnar | align=center|1 |- | Špela Peternel | align=center|1 |- | [[Matjaž Gams]] | align=center|1 |- | [[Matej Avanzo]] | align=center|1 |- | Suzana Luskovec | align=center|1 |- | Mihael Sekavčnik | align=center|1 |- | [[Dorjan Marušič]] | align=center|1 |- | Dejan Verčič | align=center|1 |- | Vladimir Prebilič | align=center|1 |- | Igor Vovk | align=center|1 |- | Nataša Bučar | align=center|1 |- | Marcel Buh | align=center|1 |- | Vladimir Bilić | align=center|1 |- | [[Lidija Jerkič]] | align=center|1 |- | Jakob Počivavšek | align=center|1 |- | Luka Martin Tomažič | align=center|1 |- |} === Peta sezona === <small>Voditelj: Aljuš Pertinač (152x)</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:75px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=2 align=center|'''''STALNI''''' |- | [[Marko Pavlišič]] | align=center|18 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|18 |- | [[Roman Vodeb]] | align=center|16 |- | [[Bernard Brščič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|15 |- | Darko Mršić | align=center|12 |- | [[Tino Mamić]] | align=center|12 |- | Lucija Šikovec Ušaj | align=center|11 |- | Norma Brščič | align=center|10 |- | [[Matevž Tomšič]] | align=center|8 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|6 |- | [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]] | align=center|3 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|3 |- | Miran Videtič | align=center|2 |- | Blaž Mrevlje | align=center|1 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=2 align=center|'''''GOSTUJOČI''''' |- | [[Dragan Marušič]] | align=center|8 |- | [[Andrej Vizjak (poslovnež)|Andrej Vizjak]] | align=center|6 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|5 |- | Janez Zupan | align=center|4 |- | Vladimir Bilić | align=center|4 |- | [[Janez Šušteršič]] | align=center|4 |- | [[Dorjan Marušič]] | align=center|4 |- | Blaž Kovačič Mlinar | align=center|3 |- | Tone Tiselj | align=center|3 |- | Matej Beltram | align=center|3 |- | Gregor Kos | align=center|2 |- | Krištof Zevnik | align=center|2 |- | Miloš Čirič | align=center|2 |- | Dejan Verčič | align=center|2 |- | [[Rado Bohinc]] | align=center|2 |- | [[Ivan Svetlik]] | align=center|2 |- | Denis Mancevič | align=center|2 |- | Robert Klun | align=center|2 |- | Vladimir Prebilič | align=center|1 |- | [[Gregor Macedoni]] | align=center|1 |- | [[Ivan Simič]] | align=center|1 |- | [[Janez Kopač]] | align=center|1 |- | Marjeta Kuhar | align=center|1 |- | Niko Miholič | align=center|1 |- | [[Igor Vovk]] | align=center|1 |- | [[Rudolf Moge]] | align=center|1 |- | Petra Culetto | align=center|1 |- | Nastja Trajkovič | align=center|1 |- | Julija Humar | align=center|1 |- | Polona Kambič | align=center|1 |- | [[Tina Šutej]] | align=center|1 |- | Roman Dobnikar | align=center|1 |- | [[Uroš Prikl]] | align=center|1 |- | [[Mitja Slavinec]] | align=center|1 |- | Dominik Štrakl | align=center|1 |- | Luka Goršek | align=center|1 |- | Matjaž Tomlje | align=center|1 |- | [[Gal Gjurin]] | align=center|1 |- | Tomaž Grubar | align=center|1 |- | Gorazd Prah | align=center|1 |- | [[Bogomil Ferfila]] | align=center|1 |- | Damir Ivančič | align=center|1 |- | Tomaž Erjavec | align=center|1 |- | [[Gloria Kotnik]] | align=center|1 |- | Aco Sitar | align=center|1 |- | [[Borut Pahor]] | align=center|1 |- | Uroš Macerl | align=center|1 |- | Jasmina Jerant | align=center|1 |- | Nives Počkar | align=center|1 |- | [[Branimir Štrukelj]] | align=center|1 |- | Blaž Debevec | align=center|1 |- | Natan Gregorčič | align=center|1 |- | Katarina Kompan Erzar | align=center|1 |- | [[Vid Kavtičnik]] | align=center|1 |- | Aleš Praznik | align=center|1 |- | Borut Rončevič | align=center|1 |- | Mihael Sekavčnik | align=center|1 |- | Mitja Uršič | align=center|1 |- | Darko Repenšek | align=center|1 |- | Borut Fakin | align=center|1 |- | Laura Škvorc | align=center|1 |- | Hannah Koselj Marušič | align=center|1 |- | Benjamin Lukšič | align=center|1 |- | Rok Spruk | align=center|1 |- | Matjaž Rakovec | align=center|1 |- | [[Tina Bregant]] | align=center|1 |- | Nina Majcen | align=center|1 |- | [[Rado Pezdir]] | align=center|1 |- | [[Igor Omerza]] | align=center|1 |- | [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] | align=center|1 |- | [[Jernej Štromajer]] | align=center|1 |- | [[Zvone Černač]] | align=center|1 |- | [[Matej Tonin]] | align=center|1 |- | Boštjan Močnik | align=center|1 |- | Primož Šterbenc | align=center|1 |- | [[Zdravko Počivalšek]] | align=center|1 |- |} === Šesta sezona === <small>Voditelj: Aljuš Pertinač (152x)</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:75px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=2 align=center|'''''STALNI''''' |- | [[Roman Vodeb]] | align=center|19 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|18 |- | [[Marko Pavlišič]] | align=center|18 |- | Darko Mršić | align=center|14 |- | Janez Zupan | align=center|14 |- | Lucija Šikovec Ušaj | align=center|14 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|14 |- | [[Bernard Brščič]] | align=center|12 |- | [[Tino Mamić]] | align=center|11 |- | Norma Brščič | align=center|10 |- | [[Matevž Tomšič]] | align=center|7 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=2 align=center|'''''GOSTUJOČI''''' |- | [[Dragan Marušič]] | align=center|8 |- | [[Pavel Rupar]] | align=center|4 |- | [[Dorjan Marušič]] | align=center|4 |- | Renato Volker | align=center|3 |- | [[Janez Šušteršič]] | align=center|3 |- | Maja Marčič | align=center|3 |- | Peter Merše | align=center|3 |- | Andrej Peterle | align=center|3 |- | [[Tomaž Mastnak]] | align=center|3 |- | Nina Bojović | align=center|3 |- | Janez Cetin | align=center|2 |- | Tone Tiselj | align=center|2 |- | Rok Viškovič | align=center|2 |- | [[Rado Pezdir]] | align=center|2 |- | [[Andrej Vizjak (poslovnež)|Andrej Vizjak]] | align=center|2 |- | [[Andrej Rupnik]] | align=center|2 |- | Damir Ivančič | align=center|2 |- | Urška Čubej | align=center|1 |- | Dejan Kokalj | align=center|1 |- | Tone Vrhovnik Straka | align=center|1 |- | Tjaša Vuzem | align=center|1 |- | Vladimir Pirnat | align=center|1 |- | Jan Kok | align=center|1 |- | Meta Vrhunc | align=center|1 |- | [[Sabina Senčar]] | align=center|1 |- | Petra Mihalek Novak | align=center|1 |- | [[Hajdi|Hajdi Korošec Jazbinšek]] | align=center|1 |- | [[Polona Frelih]] | align=center|1 |- | [[Ivan Simič]] | align=center|1 |- | [[Meira Hot]] | align=center|1 |- | Elena Pečarič | align=center|1 |- | Simon Podnar | align=center|1 |- | Matej Beltram | align=center|1 |- | Mihael Sekavčnik | align=center|1 |- | Aleksander Bastl | align=center|1 |- | Katarina Keček | align=center|1 |- | Blaž Kovačič Mlinar | align=center|1 |- | Tanja Brkić | align=center|1 |- | [[Zvone Černač]] | align=center|1 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|1 |- | Boštjan Deželak | align=center|1 |- | Matej Oražem | align=center|1 |- | Benjamin Leskovec | align=center|1 |- | Primož Cimerman | align=center|1 |- | Aco Sitar | align=center|1 |- | [[Samo Fakin]] | align=center|1 |- | Aleksandra Kanjuo Mrčela | align=center|1 |- | [[Matej Tonin]] | align=center|1 |- | [[Bogomil Ferfila]] | align=center|1 |- | Matej Petek | align=center|1 |- | Blaž Bertalanič | align=center|1 |- | Matjaž Tomlje | align=center|1 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|1 |- |} === Sedma sezona === <small>Voditelj: Aljuš Pertinač (144x)</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:75px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=2 align=center|'''''STALNI''''' |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|17 |- | [[Bernard Brščič]] | align=center|16 |- | [[Marko Pavlišič]] | align=center|16 |- | [[Roman Vodeb]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|14 |- | Lucija Šikovec Ušaj | align=center|13 |- | Janez Zupan | align=center|13 |- | Norma Brščič | align=center|11 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|10 |- | [[Matevž Tomšič]] | align=center|9 |- | [[Tino Mamić]] | align=center|9 |- | Darko Mršić | align=center|6 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=2 align=center|'''''GOSTUJOČI''''' |- | [[Pavel Rupar]] | align=center|7 |- | Renato Volker | align=center|6 |- | [[Dragan Marušič]] | align=center|5 |- | Maša Medved | align=center|4 |- | [[Zoran Stevanović]] | align=center|3 |- | Andrej Peterle | align=center|3 |- | [[Tina Bregant]] | align=center|3 |- | Zala Klopčič | align=center|2 |- | Janez Doltar | align=center|2 |- | [[Mojca Šetinc Pašek]] | align=center|2 |- | [[Ivan Simič]] | align=center|2 |- | [[Polona Frelih]] | align=center|2 |- | Karin Planinšek | align=center|2 |- | Rok Viškovič | align=center|2 |- | [[Dejan Kontrec]] | align=center|1 |- | [[Mitja Šivic]] | align=center|1 |- | [[Matej Tonin]] | align=center|1 |- | [[Nada Pavšer]] | align=center|1 |- | Maja Marčič | align=center|1 |- | Zala Tomašič | align=center|1 |- | Marko Pigac | align=center|1 |- | Miha Zupan | align=center|1 |- | [[Branko Grims]] | align=center|1 |- | [[Damijan Zrim]] | align=center|1 |- | [[Franc Kangler]] | align=center|1 |- | [[Aleš Hojs]] | align=center|1 |- | [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] | align=center|1 |- | Janez Vogrinc | align=center|1 |- | [[Bojan Požar]] | align=center|1 |- | Vladimir Vodušek | align=center|1 |- | [[Violeta Tomić]] | align=center|1 |- | [[Urška Majdič]] | align=center|1 |- | Darko Herič | align=center|1 |- | Gregor Kos | align=center|1 |- | Žiga Sedevčič | align=center|1 |- | Maksimilijan Tramšek | align=center|1 |- | Nina Beyokol | align=center|1 |- | Jasmin Feratović | align=center|1 |- | Tone Vrhovnik Straka | align=center|1 |- | Aco Sitar | align=center|1 |- | Urban Laurenčič | align=center|1 |- | Tone Tiselj | align=center|1 |- | [[Janez Šušteršič]] | align=center|1 |- | Mina Manojlović | align=center|1 |- | [[Gregor Macedoni]] | align=center|1 |- | [[Bogomil Ferfila]] | align=center|1 |- | [[Zmago Sagadin]] | align=center|1 |- | Sanel Konjević | align=center|1 |- | Anže Albreht | align=center|1 |- |} === Osma sezona === <small>Voditelj: Aljuš Pertinač (75x)</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:75px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=2 align=center|'''''STALNI''''' |- | [[Roman Vodeb]] | align=center|12 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|11 |- | [[Marko Pavlišič]] | align=center|9 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|9 |- | Janez Zupan | align=center|8 |- | Lucija Šikovec Ušaj | align=center|7 |- | [[Matevž Tomšič]] | align=center|5 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|4 |- | [[Tino Mamić]] | align=center|3 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=2 align=center|'''''GOSTUJOČI''''' |- | [[Andrej Vizjak (poslovnež)|Andrej Vizjak]] | align=center|5 |- | [[Pavel Rupar]] | align=center|3 |- | Jasmin Feratović | align=center|3 |- | Zala Klopčič | align=center|3 |- | [[Bogomil Ferfila]] | align=center|3 |- | Karin Planinšek | align=center|2 |- | Renato Volker | align=center|2 |- | [[Dragan Marušič]] | align=center|2 |- | Marko Bitenc | align=center|1 |- | Igor Jurišič | align=center|1 |- | [[Ivan Simič]] | align=center|1 |- | [[Mirko Mayer]] | align=center|1 |- | Peter Merše | align=center|1 |- | Šime Ivanjko | align=center|1 |- | Janez Mohorič | align=center|1 |- | Marko Verdev | align=center|1 |- | Marko Jaklič | align=center|1 |- | Vladimir Šega | align=center|1 |- | Matej Beltram | align=center|1 |- | Tone Vrhovnik Straka | align=center|1 |- | Simona Rebolj | align=center|1 |- | Renato Volker | align=center|2 |- | Tim Rauter | align=center|1 |- | Matjaž Tomlje | align=center|1 |- | Luka Puzigaća | align=center|1 |- | Kristjan Verbič | align=center|1 |- | [[Vlado Dimovski]] | align=center|1 |- | [[Janez Šušteršič]] | align=center|1 |- | [[Dorijan Marušič]] | align=center|1 |- | [[Bojan Požar]] | align=center|1 |- | [[Gregor Macedoni]] | align=center|1 |- | Tone Tiselj | align=center|1 |- | Janez Doltar | align=center|1 |- | [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] | align=center|1 |- |} === Deveta sezona === <small>Voditelj: Aljuš Pertinač (4x)</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:75px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=2 align=center|'''''STALNI''''' |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- | [[Bogomil Ferfila]] | align=center|1 |- | [[Roman Vodeb]] | align=center|1 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|1 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|1 |- |} == Odmevnejše oddaje == === Faktor #519 === Potem, ko je Bojana Požarja na mestu voditelja zamenjala Norma Brščić (roj. Korošec), je ta že s svojim tretjim vodenjem oddaje 21. januarja 2021 močno razburila javnost in s svojimi izjavami sprožila več prijav ter inšpekcijskih nadzorov. Šlo je za oddajo ''Faktor #519: Kdo se boji svobode govora?''. AKOS je julija televiziji TV3 odredil, naj »preneha s spodbujanjem rasne neenakopravnosti ter izzivanjem rasnega sovraštva in nestrpnosti.«<ref>{{Navedi splet|title=Akos: TV3 mora prenehati spodbujati rasno neenakopravnost in nestrpnost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/akos-tv3-mora-prenehati-spodbujati-rasno-neenakopravnost-in-nestrpnost/586803|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-08-17|language=sl}}</ref> Inšpektorat za medije je avgusta 2021 za STA potrdil, »da so prejeli dve prijavi zaradi izjav na TV3, ki po mnenju prijavitelja javno spodbujajo k sovraštvu, nasilju in nestrpnosti. Ker gre za sume kaznivih dejanj, zoper izdajatelje pa niso predvidene sankcije po zakonu o medijih, je inšpektorat prijavi odstopil policiji.«<ref>{{Navedi splet|title=Inšpektorat za medije prijavo zoper izjave v oddaji Faktor predal policiji|url=https://www.dnevnik.si/1042971165|website=Dnevnik|accessdate=2021-08-17|language=sl|archive-date=2021-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210817120500/https://www.dnevnik.si/1042971165|url-status=dead}}</ref> Od aprila 2021 Norma Brščič oddaje Faktor ne vodi več. Sporna oddaja številka #519 je bila že spomladi 2021 umaknjena iz arhiva na portalu YouTube.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=8yDTrLWJKIo&list=PLHtyZJ_6n0pxQUOwPpR4NMdvprSc8kvQk|title=seznam oddaj Faktor, sezona 2020/2021|accessdate=2021-08-17|website=YouTube.com|language=sl}}</ref> === Faktor #784 === Stalni komentator Roman Vodeb je maja 2023 s strani policije prejel globo zaradi izrečenih besed v oddaji ''Faktor #784: Faktor profil - Urška Klakočar Zupančič'', ki je bila premierno predvajana 20. oktobra 2022. V globi je zapisano, da se je ''vedel na nesramen in žaljiv način, s takšnim vedenjem pa je pri navedeni vzbudil občutek ponižanosti in prizadetosti''.<ref>{{Navedi splet|title=Globa za znanega psihoanalitika, ker je žalil Urško Klakočar Zupančič|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/globa-za-znanega-psihoterapevta-ker-je-zalil-ursko-klakocar-zupancic-405675|website=zurnal24.si|accessdate=2023-10-01|language=sl}}</ref> Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) je nato septembra 2023 odredila, da se ob vsakem ponovnem predvajanju te oddaje predvaja tekstovno obvestilo: "V oddaji je bilo s strani agencije AKOS ugotovljeno spodbujanje sovraštva do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi spola." V nasprotnem primeru televiziji TV3 Slovenija grozi 500 evrov globe.<ref>{{Navedi splet|title=To oddajo je treba umakniti, sicer grozi 500 evrov globe|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/to-je-treba-storiti-z-oddajo-faktor-sicer-akos-grozi-s-500-evri-globe-412717|website=zurnal24.si|accessdate=2023-10-01|language=sl}}</ref> === Faktor #1000 === V ponedeljek, 11. marca 2024 je bila predvajana 1000. oddaja Faktorja; v štetje niso vključene oddaje VV Faktor (66) in posebne volilne oddaje (2). V oddaji sta kot posebna gosta sodelovala nekdanja voditelja in idejna avtorja oddaje, Bojan Požar in Vladimir Vodušek. {{Cite tweet |user=Pertinacal |number=1767168271654994044 |title=#1000. Faktor: TISOČ!}} == Predvajanje == {{details|Seznam oddaj Faktor}} {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background: #ffd700;"| |'''VV''' |66 | width=120|6. marec 2017 | width=120|29. junij 2017 |-align=center |style="background: #007dbd;"| |'''1''' |158+2 | width=120|4. september 2017 | width=120|21. junij 2018 |-align=center |style="background: #58427C;"| |'''2''' |153 | width=120|3. september 2018 | width=120|20. junij 2019 |-align=center |style="background: #E52B50;"| |'''3''' |146 | width=120|2. september 2019 | width=120|24. junij 2020 |-align=center |style="background: #ED872D;"| |'''4''' |147 | width=120|7. september 2020 | width=120|24. junij 2021 |-align=center |style="background: #DE6FA1;"| |'''5''' |152 | width=120|6. september 2021 | width=120|23. junij 2022 |-align=center |style="background: #00BFFF;"| |'''6''' |152 | width=120|5. september 2022 | width=120|22. junij 2023 |-align=center |style="background: #7BB661;"| |'''7''' |144 | width=120|4. september 2023 | width=120|20. junij 2024 |-align=center |style="background: #F4A460;"| |'''8''' |75 | width=120|9. september 2024 | width=120|24. februar 2025 |-align=center |style="background: #B284BE;"| |'''9''' |2 | width=120|17. marec 2026 | width=120| |} == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slovenske televizijske oddaje]] [[Kategorija:Televizijske oddaje TV3 Slovenija]] 29epdm5ijr2gbxff9r21hhhvoekpltl 0 435409 6657655 6655006 2026-04-08T22:04:52Z VidicK01 193275 /* Deveta sezona */ Faktor #1131 6657655 wikitext text/x-wiki [[Faktor (oddaja)|'''Faktor''']] je informativna oddaja, ki se od 6. marca 2017 dalje predvaja [[TV3 Medias|TV3 Slovenija]]. Oddaja se je prvotno zaključila 24. februarja 2025, nato pa se z novo sezono vrnila 17. marca 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je Aljuš Pertinač, oddaje Faktor ni več|url=https://pozareport.si/post/833746/poslovil-se-je-aljus-pertinac-faktorja-ni-vec|website=Pozareport|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Pertinacal/status/2033952971382202755|title=Po več kot enem letu smo nazaj. Tam, kot običajno, na TV3. V standardnem terminu 19.15.|date=2026-03-17|accessdate=2026-03-26|website=X.com|last=Pertinač|first=Aljuš}}</ref> Nekdaj je oddajo ustvaril in vodil [[Vladimir Vodušek]], zato se je imenovala VV Faktor.<ref>{{navedi splet|url=http://www.topnews.si/2017/03/06/resnica-boli-komentarji-se-bolj/|title=Resnica boli, komentarji še bolj|date=2017-03-06|accessdate=2017-07-06|archive-date=2017-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20170528155624/http://www.topnews.si/2017/03/06/resnica-boli-komentarji-se-bolj/|url-status=dead}}</ref> Jeseni 2017 sta vodenje prevzela [[Bojan Požar]] in [[Aljuš Pertinač]], kar je bilo očitno precej neusklajeno z načrti in željami Vladimirja Voduška.<ref>{{Navedi splet|title=Vzpon in propad Pro TV-ja, Bojana Požarja in Andreja Kregarja 1. del|url=http://topnews.si/2018/01/11/vzpon-in-padec-pro-tv-ja-bojana-pozarja-in-andreja-kregarja-1-del/|website=TOPNEWS.si|date=2018-01-11|accessdate=2021-08-17|language=sl-SI|archive-date=2021-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210817121513/http://topnews.si/2018/01/11/vzpon-in-padec-pro-tv-ja-bojana-pozarja-in-andreja-kregarja-1-del/|url-status=dead}}</ref> == Pregled == {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background: #ffd700;"| |'''VV''' |66 | width=120|6. marec 2017 | width=120|29. junij 2017 |-align=center |style="background: #007dbd;"| |'''1''' |158+2 | width=120|4. september 2017 | width=120|21. junij 2018 |-align=center |style="background: #58427C;"| |'''2''' |153 | width=120|3. september 2018 | width=120|20. junij 2019 |-align=center |style="background: #E52B50;"| |'''3''' |146 | width=120|2. september 2019 | width=120|24. junij 2020 |-align=center |style="background: #ED872D;"| |'''4''' |147 | width=120|7. september 2020 | width=120|24. junij 2021 |-align=center |style="background: #DE6FA1;"| |'''5''' |152 | width=120|6. september 2021 | width=120|23. junij 2022 |-align=center |style="background: #00BFFF;"| |'''6''' |152 | width=120|5. september 2022 | width=120|22. junij 2023 |-align=center |style="background: #7BB661;"| |'''7''' |144 | width=120|4. september 2023 | width=120|20. junij 2024 |-align=center |style="background: #F4A460;"| |'''8''' |75 | width=120|9. september 2024 | width=120|24. februar 2025 |-align=center |style="background: #B284BE;"| |'''9''' |2 | width=120|17. marec 2026 | width=120| |} == VV Faktor == === Marec 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|001 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|6. marec 2017 | Arbitraža | Zoran Janković se vrača | Objemi in poljubi politikov | width=140|[[Bojan Požar]] | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|002 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|7. marec 2017 | Enigma Lidija Glavina | Služenje vojaškega roka | Tina Maze vs. Ilka Štuhec | Aljuš Pertinač | [[Ivan Simič]] |- | align=center|003 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|8. marec 2017 | Senici grozi odvzem premoženja | Končno Klemen Jaklič | Usodne Slovenke: Ana, Melania ali Zdenka | Bojan Požar | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] |- | align=center|004 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|9. marec 2017 | Kdo je glavni šef Hita? | Lahko na volitvah zmagajo milijonarji | Politiki in mlade spremljevalke | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|005 | align=center|Bojan Požar | align=center|13. marec 2017 | Borut Pahor proti Borutu Pahorju | Nove skrivnosti Lidije Glavina | Nogometni čudež Barcelone | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|006 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. marec 2017 | Rotnik: varuh skrivnost Teša | Kešeljević: drugi Gregor Golobič | Nadja Bičkova in Irina Osypenko Nemec | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|007 | align=center|Bojan Požar | align=center|15. marec 2017 | Ljubljana: grobar športa | Magna Steyr, da. Uber, ne. | RTV zavrnila oglas Reporterja | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|008 | align=center|Bojan Požar | align=center|16. marec 2017 | Kdo lahko zamenja Janšo | Večji prijatelj Slovenije? Putin ali Trump | Išče se novi župan Maribora | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|009 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|20. marec 2017 | Agrokor Rusom ali Američanom? | Dosje Katarine Kresal | Bergdoktor v Sloveniji | Katja Fašink | Aljuš Pertinač |- | align=center|010 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. marec 2017 | Primer Andreja Magajne | Primc: prvi slovenski desni populist | Miro Cerar množično po tabloidih | Sebastjan Jeretič | Ivan Simič |- | align=center|011 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|22. marec 2017 | Usoda terana in Židana | Spor Erdogana in EU/begunci | Rockefeller umrl, milijarderji ostajajo | Tino Mamič | Aljuš Pertinač |- | align=center|012 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|23. marec 2017 | Begunski otrok rojen v Sloveniji | Nova razmerja na ustavnem sodišču | Planica, romarski kraj za Slovence | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|013 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|27. marec 2017 | Nova stranka Aleša Primca | Zakaj se splača biti poslanec | Poslanci zavrnili zakon o testiranju na droge | Sebastjan Jeretič | Ivan Simič |- | align=center|014 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|28. marec 2017 | Kako Hrvati rešujejo Agrokor | CIMOS spet (tik) pred prodajo | Poslanci proti obveznemu testiranju na droge | Sebastjan Jeretič | Ivan Simič |- | align=center|015 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|29. marec 2017 | Zapiranje Schengenskih mej | Bo kadrovska kombinatorika sesula koalicijo | Avto Slovencem statusni simbol | Aljuš Pertinač | Tino Mamič |- | align=center|016 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|30. marec 2017 | Drugi tir in podjetje 2TDK | Kdo je v Mariboru vzklikal Dolfa | Maribor od Katanca želi več spoštovanja | Aljuš Pertinač | Tino Mamič |} === April 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F19CBB; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F19CBB; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F19CBB; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|017 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|3. april 2017 | Levica proti Pahorju in Cerarju na volitvah | Kaj se dogaja na slovenski levici | Fenomen "beli" na volitvah v Srbiji | width=140|[[Aljuš Pertinač]] | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|018 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|4. april 2017 | Komu, kdo in kdaj so prisluškovali? | Politično delovanje tajnih delavcev policije | Thompson v Sloveniji | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|019 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|5. april 2017 | Še en politični spopad Janša-Janković | Janković župan ali predsednik vlade? | Kam pluje Olimpija? | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] | [[Ivan Simič]] |- | align=center|020 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|6. april 2017 | "Fake news" vsebina dobičkonosne industrije | Nova liberalna stranka PRSTAN | Melania nesrečna v vlogi prve dame | Tino Mamič | Andreja Jernejčič |- | align=center|021 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|10. april 2017 | Terorizem in Slovenija | Kolone na meji | Agropop: slovenska saga in nacionalni čut | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|022 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|11. april 2017 | Kdo je George Soros? | V Panamskih dokumentih ni Američanov | Helena Blagne, kaj je res? | Tino Mamič | Ivan Simič |- | align=center|023 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|12. april 2017 | Cena feminizacije | Izjave pojskega poslanca o ženskah | Slovenke v tujih resničnostnih šovih | Andreja Jernejčič | Aljuš Petrinač |- | align=center|024 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|13. april 2017 | Ali je Pahor sploh premagljiv kandidat? | Sporna sekretarka na ambasadi v Canberri | Melanija Trump ni bila plačana spremljevalka | Sebastjan Jeretič | Ivan Simič |- | align=center|025 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|17. april 2017 | Erdogan razglasil zmago na referendumu | Vernost, Slovenci in prazniki | Družinski zakonik je začel veljati. Kako naprej? | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|026 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|18. april 2017 | Hrvat goji školjke sredi Piranskega zaliva | Severna Koreja in ZDA pred vojno? | Ukrajina prepovedala nastop Juliji Samojlovi | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|027 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|19. april 2017 | Poslanci o zakonu o drugem tiru v četrtek | Koncesije v zdravstvu | Kako je Čeferin postal predsednik NZS in UEFE? | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|028 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|20. april 2017 | Kdo je v ozadju kandidature Jazbeca? | Titov Galeb bodo obnovili z evropskimi sredstvi | Zakaj starejši moški zapuščajo družine? | Bojan Požar | Andreja Jernejčič |- | align=center|029 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|24. april 2017 | Macron in Le Penova v drugem krogu volitev | Kdo so novi nadzorniki Telekoma? | Viktorji | Tino Mamič | Aljuš Pertinač |- | align=center|030 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|25. april 2017 | Debeljak od prvega maja spet v Gorenju | Kaj se dogaja s Plečnikovim stadionom? | LDS gre na volitve z novo predsednico Fabiani | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|031 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|26. april 2017 | Gorenak grozil Cerarju s kazensko prijavo | Franc Kangler: štajerski "Putin" in divje svinje | Igor Kadunc novi šef RTV. Fili se je umaknil. | Sebastjan Jeretič | Bojan Požar |- | align=center|032 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|27. april 2017 | Mačku pod bazo dvajset razbili granitni obraz | Hrvaška - Slovenija in meja ter arbitraža | Tuš naj bi blagovne znamke preselil na Kitajsko | Aljuš Pertinač | Bojan Požar |} === Maj 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#E9D66B; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#E9D66B; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#E9D66B; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|033 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|3. maj 2017 | Prvi maj: dvodnevni praznik naša posebnost | Kje so meje svobode medijev? | Janša: finančna preiskava iz zlagane dome | width=140|[[Ivan Simič]] | width=140|[[Andreja Jernejčič]] |- | align=center|034 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|4. maj 2017 | Tito po 37 letih še vedno buri duhove | Financiranje veteranskih organizacij | Vladna kriza na Hrvaškem | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] | Aljuš Pertinač |- | align=center|035 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|8. maj 2017 | Volitve v Franciji in zmaga Macrona | Drugi tir in ponovna izvolitev | 28 let od majniške deklaracije | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|036 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|9. maj 2017 | Deveti maj dan zmage | Joško Joras ima znova težave s Hrvati | Makedonija po vdoru v parlament | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|037 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|10. maj 2017 | Pahor dobiva že drugega protikandidata | Gregor Planteu Cerarjev as v Mercatorju | Evrovizija in Omar Naber | [[Bojan Požar]] | Andreja Jernejčič |- | align=center|038 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|11. maj 2017 | Poslovanje slovenskih televizij v rdečem | Kdo je odgovoren za izgubo v Topolščici | Stožice stadion Rastoder | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|039 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|15. maj 2017 | Skrivnostni obisk Kučana v Moskvi | Reportaža iz Pliberka | Marušič je ni nadlegoval, pač ampak univerza | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|040 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|16. maj 2017 | Zakaj univerza ne želi vrniti 781.000 evrov? | Zakaj tajnost pri prodaji žične ograje? | Edvard Kolar na čelu športne loterije | Ivan Simič | Andreja Jernejčič |- | align=center|041 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|17. maj 2017 | Koncert Thompsona prepovedan | Revizija zgodovine: primer Brščič in tvit Janše | Referendum o drugem tiru | Tino Mamič | Aljuš Pertinač |- | align=center|042 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|18. maj 2017 | Kje so meje umetniške svobode | SDS pred kongresom v Mariboru | Magna Steyr in civilne iniciative | Bojan Požar | Sebastjan Jeretič |- | align=center|043 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|22. maj 2017 | Po kongresu SDS | Zbiranje podpisov za drugi tir | Marjan Šarec - Drnovšek proti Pahorju | Bogdan Biščak | Sebastjan Jeretič |- | align=center|044 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|23. maj 2017 | Novi zakon o S.O.V.A. | Po terorizmu v angleškem Manchestru | Melania poskrbela za nov incident | Tino Mamič | Bojan Požar |- | align=center|045 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|24. maj 2017 | Odnosi z Avstrijo | Papež kritično o Medjugorju | Dva Slovenca sta na Reki zmagala | Tino Mamič | Aljuš Pertinač |- | align=center|046 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|25. maj 2017 | Igor Bavčar v zaporu | Kaj se dogaja v slov. industriji jekla? | 25. maj: dan mladosti | Andreja Jernejčič | Bojan Požar |- | align=center|047 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|29. maj 2017 | Dan D za prodajo NLB | Majniška deklaracija | Pizza ali potica? Ali pizzagate? | Tino Mamič | Aljuš Pertinač |- | align=center|048 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|30. maj 2017 | Kemis Vrhnika | Janko Veber: prodaja Mercatorja | Luka Koper in koprska občina navzkriž | Sebastjan Jeretič | Andreja Jernejčič |- | align=center|049 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|31. maj 2017 | Magna: ustavna pritožba | Vse težave Mira Cerarja | Afera Pirkovič | Aljuš Pertinač | Bojan Požar |} === Junij 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|050 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|1. junij 2017 | Državne blagaje so se prijele | Sumljivi tuji vlagatelji v slovenski nogomet | Katere Slovenke so šle pod nož? | width=140|[[Ivan Simič]] | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|051 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|5. junij 2017 | Vrhovno sodiče zavrnilo rehabilitacijo domobranca | Je Pahorja mogoče premagati? | Prostitucija v Sloveniji | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] | Sebastjan Jeretič |- | align=center|052 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|6. junij 2017 | Ali ima vaš europoslanec slamnato pisarno? | Hladen davčni tuš za lastnike podjetij | V Torinu v stampedu poškodovanih vsaj 1000 ljudi | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|053 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|7. junij 2017 | Zakaj teroristi napadajo Evropo? | Slovenski zapori še vedno prenatrpani | Massiju žal, da je Mazejeva nastopala za Slovenijo | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|054 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|8. junij 2017 | Kemis in ostale ekološke bombe | Kriza v Katarju | Medijski nastop Trumpa | Tino Mamič | [[Andreja Jernejčič]] |- | align=center|055 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|12. junij 2017 | Cerar kot slovenski Macron | Pranje denarja preko NLB | Damjan Murko, ki bo nekoga za "jajca" | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|056 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|13. junij 2017 | Kako globoko smo že v volilni kampanji? | Odstavitev Rajka Kende | Erjavčeva hči dviguje temperaturo | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|057 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|14. junij 2017 | Referendum za drugi tir ni več potreben | Damjan Murko za predsednika | Rojstni dan Ernesto Rafael ''Che'' Guevare | Tino Mamič | Bojan Požar |- | align=center|058 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|15. junij 2017 | Vloga PR svetovalcev v Sloveniji | Kaj se dogaja s protikorupcijsko komisijo KPK? | V Mariboru ne bo več Zlate lisice | Ivan Simič | Bojan Požar |- | align=center|059 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|19. junij 2017 | V pričakovanju arbitražnega sporazuma | V predsedniško bitko vse več obrazov iz estrade | Podlegel znani slovenski igralec Gašper Tič | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|060 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|20. junij 2017 | Požari doma in na tujem | Prva LGBT predsednica vlade na Balkanu | Mirela žali slovenske moške | Aljuš Pertinač | Andreja Jernejčič |- | align=center|061 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|21. junij 2017 | Referendum drugi tir | Kanglerjeve ptičje hišice | Helena Blagne, nič več zaman | Tino Mamič | Bogdan Biščak |- | align=center|062 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|22. junij 2017 | MAGNA za ali proti | Smrt znanega igralca | Aha Mura in Mojca Lukančič | Ivan Simič | [[Bojan Požar]] |- | align=center|063 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|26. junij 2017 | Dan državnosti: 26 let | Kongres levice | Teden arbitraže | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|064 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|27. junij 2017 | Kovačič v DZ vložil podpise za referendum o tiru | Hrvaška od danes v schengenskem sistemu | Ponarejena slika za 7,5 mil. € za kredit pri NLB | Tino Mamič | Ivan Simič |- | align=center|065 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|28. junij 2017 | Se še spomnite slogana "Slovenija, moja dežela? | Bandić bo Titov trg preimenoval v Trg Republike | Natašo Pirc pripeljali z Masseratijem | Bojan Požar | Andreja Jernejčič |- | align=center|066 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|29. junij 2017 | colspan=3 align=center|V finalni oddaji prve sezone je vseh šest stalnih komentatorjev in tudi s telefonskimi klici v živo, komentiralo odločitev arbitražnega sodišča:<br>Sloveniji stik z odprtim morjem in Tomšičeve parcele, Trdinov vrh in Jorasovo območje Hrvaški, ZDA na nobeni strani | Bojan Požar <small>(1. del)</small><br>Sebastjan Jeretič <small>(2. del)</small><br>Tino Mamič <small>(3. del)</small> | Ivan Simič <small>(1. del)</small><br>Andreja Jernejčič <small>(2. del)</small><br>Aljuš Pertinač <small>(3. del)</small> |} == Prva sezona Faktor == === September 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#72A0C1; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#72A0C1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#72A0C1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. september 2017 | Gregor Golobič vs Borut Pahor v zadevi TEŠ6 | S čim Miro Cerar plačuje svojega zdravnika? | Košarkarji na čelu z Dragićem še neporaženi | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|[[Mitja Čander]] |- | align=center|2 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. september 2017 | Vohuna Počivalšek in Gašperšič v Kazakhstanu | Šola brez knjig | Prosto po Katancu | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] | Bojan Požar <small>(1. del)</small><br>Andreja Jernejčič <small>(2. del)</small> |- | align=center|3 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. september 2017 | Cerar dela iz espejev davčne goljufe | Kdo bo ustavil Srečka Katanca? | Med nogami Nine Pušlar | Lucija Šikovec Ušaj | Ivan Simič |- | align=center|4 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. september 2017 | colspan=2 align=center|Boštjan M. Zupančič: disident, žrtev ali provokator? Kdo je BMZ v resnici? (1. in 2. del) | Košarka z Dragićem; Slovenci evropski hit | [[Boštjan M. Zupančič]] | Bernard Brščič |- | align=center|5 | align=center|Bojan Požar | align=center|11. september 2017 | Spremembe na slovenski medijski scent | Bomo zgodovino OF pisali na novo? | UEFA in Čeferin blokirata VV Faktor | Tino Mamič | Mitja Čander |- | align=center|6 | align=center|Bojan Požar | align=center|12. september 2017 | Začasni gospodar prstanov (1. del) | Začasni gospodar prstanov (2. del) | Himna za novo Miss Slovenije | Blaž Vodopivec | Bernard Brščič |- | align=center|7 | align=center|Bojan Požar | align=center|13. september 2017 | Angelca Likovič za predsednico (1. del) | Angelca Likovič za predsednico (2. del) | Slovenija - evropski prvak v košarki? | [[Matej Lahovnik]] | [[Angelca Likovič]] |- | align=center|8 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. september 2017 | Sprta protikorupcijska komisija | Politika sovražnega govora | Dobrodelni pohod v Tivoliju | Lucija Šikovec Ušaj | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. september 2017 | Junaki postali prvaki | Luka Dončić - čudežni deček | Damjan Murko rešuje življenje | Matej Lahovnik | Tino Mamič |- | align=center|10 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. september 2017 | Jure Leben - kdo je v resnici? | Afera Pogačnik/arbitraža | Cerar twitta sam sebi | Lucija Šikovec Ušaj | Sebastjan Jeretič |- | align=center|11 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. september 2017 | Kdo je Čeferin? | Novinarke ali piarovke | Kraljica instagrama | Ivan Simič | Bernard Brščič |- | align=center|12 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. september 2017 | Kandidat Šarec | Drugi tir: bitka brez zmagovalca | Ministrica in čakalne vrste | Lucija Šikovec Ušaj | [[Rado Pezdir]] |- | align=center|13 | align=center|Bojan Požar | align=center|25. september 2017 | Po referendumu o drugem tiru | Tektonske spremembe v Nemčiji? | Spet blokada VV Faktorja | Matej Lahovnik | Bernard Brščič |- | align=center|14 | align=center|Bojan Požar | align=center|26. september 2017 | Slovenski banksterji (1. del) | Slovenski banksterji (2. del) | Vrnitev Predina v Stožice | Anže Logar | Tino Mamič |- | align=center|15 | align=center|Bojan Požar | align=center|27. september 2017 | Murko ne bo predsednik (1. del) | Murko ne bo predsednik (2. del) | Poljaki branijo Evropo | [[Damjan Murko]] | [[Aljuš Pertinač]] |- | align=center|16 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. september 2017 | Jankovićeva država (1. del) | Jankovićeva država (2. del) | Šiško za predsednika | Bernard Brščič | Rado Pezdir |} === Oktober 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#CD9575; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#CD9575; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#CD9575; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|17 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. oktober 2017 | Kandidat Šiško (1. del) | Kandidat Šiško (2. del) | Kielce poražene | width=140|[[Andrej Šiško]] | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|18 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2017 | Cerarjeva srbska posla | Se medij (s)plača? | Blagne - Zaman | Matej Lahovnik | Bernard Nežmah |- | align=center|19 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. oktober 2017 | Slovenija ni Katalonija (1. del) | Slovenija ni Katalonija (2. del) | Mirela na Instagramu | Dejan Steinbuch | Mitja Čander <small>(1. del)</small><br>Lucija Š. Ušaj <small>(2. del)</small> |- | align=center|20 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. oktober 2017 | Zaprimo tajkune | Naprej: naj mu rata | Vrni štipendijo | Vladimir Bilić | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] |- | align=center|21 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. oktober 2017 | Slovenija v težavah (1. del) | Slovenija v težavah (2. del) | Pahor hodi Šarec vozi | Jure Dolinar | [[Andreja Jernejčič]] |- | align=center|22 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. oktober 2017 | Kaj čara Milojka (1. del) | Kaj čara Milojka (2. del) | Dama ali drama? | Danijel Bešič Loredan | Marjeta Kuhar |- | align=center|23 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. oktober 2017 | Beg možganov (1. del) | Beg možganov (2. del) | Tožibaba Milojka | Sebastjan Jeretič | [[Igor Lukšič]] |- | align=center|24 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. oktober 2017 | Hude bolečine | Neki ma ta naš Zoki | Žabica | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|25 | align=center|Bojan Požar | align=center|16. oktober 2017 | Dejan Židan premier? | Ko se prodaja POP TV | Heil Marjan Šarec | [[Matej Lahovnik]] | Tino Mamič |- | align=center|26 | align=center|Bojan Požar | align=center|17. oktober 2017 | Arbitražo imamo, meje ne (1. del) | Arbitražo imamo, meje ne (2. del) | Kdo je s kom?! - Po novem | Dominika Švarc Pipan | [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič]] |- | align=center|27 | align=center|Bojan Požar | align=center|18. oktober 2017 | Dejan Židan premier? 2 | Obredno klanje v Sloveniji?! | Kresalova ima težave z davki | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|28 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. oktober 2017 | Minister Klemenčič spet odhaja | Kako bomo volili to nedeljo? | Nadya Bičkova na britanski Zvezde plešejo | Sebastjan Jeretič | Bernard Brščič |- | align=center|VOLITVE | align=center|Bojan Požar | align=center|22. oktober 2017 | Predsedniške volitve 2017 (1. del) | Predsedniške volitve 2017 (2. del) | Predsedniške volitve 2017 (3. del) | [[Dimitrij Rupel]] | Aljuš Pertinač<br>Matej Lahovnik <small>(3. del)</small> |- | align=center|29 | align=center|Bojan Požar | align=center|23. oktober 2017 | Predsedniške volitve (1. del) | Predsedniške volitve (2. del) | Poskrbi za svojo rit | Peter Jančič | Tino Mamič |- | align=center|30 | align=center|Bojan Požar | align=center|24. oktober 2017 | Padli direktor filharmonije (1. del) | Padli direktor filharmonije (2. del) | Okrevaj hitro, Ilka Štuhec | Damjan Damjanovič | Mitja Čander |- | align=center|31 | align=center|Bojan Požar | align=center|25. oktober 2017 | Sporne pogodbe vlade in Magne (1. del) | (Ne)delo ob nedeljah (2. del) | Noseča Tina Maze | Lucija Šikovec Ušaj | [[Ivan Simič]] |- | align=center|32 | align=center|Bojan Požar | align=center|26. oktober 2017 | Kaj se dogaja v pravosodju? (1. del) | Kaj se dogaja v pravosodju? (2. del) | Gal Gjurin piše tudi knjigo | Vinko Gorenak | Bernard Brščič |- | align=center|33 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. oktober 2017 | Drugi krog predsedniških volitev (1. del) | Drugi krog predsedniških volitev (2. del)<br>Tereza svetuje zdravo (1. del) | Tereza svetuje zdravo (2. del) | Sebastj. Jeretič <small>(1.,2. del)</small> | Tino Mamič <small>(1.,2. del)</small><br>Tereza Poljanič <small>(2.,3. del)</small> |} === November 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|34 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. november 2017 | Nove stranke, nove uganke? (1. del) | Nove stranke, nove uganke? (2. del) | Virant biznisira | width=140|Gregor Kos | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|35 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. november 2017 | Prihaja Šiško (1. del) | Prihaja Šiško (2. del) | Ilirija oživljena | [[Andrej Šiško]] | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] |- | align=center|36 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. november 2017 | Čigava je banka | Puč ali republika | Kdo ima pravi Guči | Lucija Šikovec Ušaj | Rado Pezdir |- | align=center|37 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. november 2017 | Tajni agent Mifsud (1. del) | Tajni agent Mifsud (2. del) | Požar teče | Dušan Lesjak | Bernard Brščič |- | align=center|38 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. november 2017 | Brez limitov (1. del) | Brez limitov (2. del) | Vatikan nas ne mara | Primož Cimerman | Darko Bulat |- | align=center|VOLITVE | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. november 2017 | Volitve: Pahor ali Šarec? (1. del) | Volitve: Pahor ali Šarec? (2. del) | Volitve: Pahor ali Šarec? (3. del) | Bernard Nežmah <small>(1.,2. del)</small><br>Andraž Zorko <small>(3. del)</small> | [[Igor Lukšič]] |- | align=center|39 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. november 2017 | Pahor zlomil urok? (1. del) | Pahor zlomil urok? (2. del) | Padel je Kiel | Vladimir Bilić | Tino Mamič |- | align=center|40 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. november 2017 | Slovenci iz oaz | Leben vs. Kešeljević | RTV Škrabec | [[Rado Pezdir]] | Ivan Simič |- | align=center|41 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. november 2017 | Reševanje brivca Ahmada (1. del) | Reševanje brivca Ahmada (2. del) | Damijanova pravica | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|42 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. november 2017 | Vse bi rade Kurza | Dosje Gorenje | France Prešeren | [[Matej Lahovnik]] | Andreja Jernejčič |- | align=center|43 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. november 2017 | Prihaja Eva (1. del) | Prihaja Eva (2. del) | Gremo v kino | [[Eva Irgl]] | Sebastjan Jeretič |- | align=center|44 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. november 2017 | Izbrisani št. 1 (1. del) | Izbrisani št. 2 (2. del) | Zakaj nimamo selektorja | Šime Ivanjko | Milan Cizl |- | align=center|45 | align=center|Bojan Požar | align=center|22. november 2017 | Afera Ahmad Šami | 10 naj pravnikov 2017 | Kazen generala Mladića | Lucija Šikovec Ušaj | Ivan Simič |- | align=center|46 | align=center|Bojan Požar | align=center|23. november 2017 | Pisma guvernerja Jazbeca | NLB skrivalnice | Kučan maneken | Matej Lahovnik | Rado Pezdir |- | align=center|47 | align=center|Bojan Požar | align=center|27. november 2017 | Delo Petra Jančiča (1. del) | Delo Petra Jančiča (2. del) | 18 kart Gucci Korošice | colspan=2 align=center|Peter Jančič |- | align=center|48 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. november 2017 | Pravni obraz Kučanove sence (1. del) | Pravni obraz Kučanove sence (2. del) | Državni svetnik Sašo | Igor Omerza | Rado Pezdir |- | align=center|49 | align=center|Bojan Požar | align=center|29. november 2017 | Pravni kaos (1. del) | Pravni kaos (2. del) | Zvonko Fišer | Jurij Toplak | Bernard Brščič |- | align=center|50 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. november 2017 | #Iran NLB gate | Volitve v državni svet | Đorđević in Thompson | Sebastjan Jeretič | Bernard Brščič |} === December 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#71BC78; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#71BC78; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#71BC78; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#71BC78; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#71BC78; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#71BC78; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#71BC78; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|51 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. december 2017 | Zadnja Milojkina prevara (1. del) | Zadnja Milojkina prevara (2. del) | Kuha se ćorba | width=140|Marjeta Kralj | width=140|Marušič |- | align=center|52 | align=center|Bojan Požar | align=center|5. december 2017 | Sodni primer Novič (1. del) | Sodni primer Novič (2. del) | Porsche de, preživnina ne | [[Tino Mamić|Tino Mamič]]<br>Petra Janša | Nenad Glücks |- | align=center|53 | align=center|Bojan Požar | align=center|6. december 2017 | Kdo bo koga? (1. del) | Kdo bo koga? (2. del) | Tino Mamič Dalmatino | Sebastjan Jeretič | [[Matej Lahovnik]] |- | align=center|54 | align=center|Bojan Požar | align=center|7. december 2017 | Ustavno sodišče rovari (1. del) | Ustavno sodišče rovari (2. del) | Rop v Leclercu | Mojca Šikovec Ušaj | Rado Pezdir |- | align=center|55 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. december 2017 | Janko Veber (1. del) | Janko Veber (2. del) | Pozor, Luka | Mojca Šikovec Ušaj | Janko Veber |- | align=center|56 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. december 2017 | Bitcoin ali Bitnateg (1. del) | Bitcoin ali Bitnateg (2. del) | Šarec kliče na pomoč | Primož Cimerman | Peter Merc |- | align=center|57 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. december 2017 | Slavni bankrotiranci | Ko udari Tajson | Miro Ostržek | Rado Pezdir | Bernard Brščič |- | align=center|58 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. december 2017 | Čakajoč na Milojko (1. del) | Čakajoč na Milojko (2. del) | Jan Zobec se ne gre več | Marjeta Kuhar | Franc Hočevar |- | align=center|59 | align=center|Bojan Požar | align=center|18. december 2017 | Vili za 1,4 milijarde (1. del) | Vili za 1,4 milijarde (2. del) | Žan prekinil urok | [[Vili Kovačič]] | Bernard Brščič |- | align=center|60 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. december 2017 | Zakonca Login (1. del) | Zakonca Login (2. del) | Gucci Korošica S.P. | Silvester Šurla | Tino Mamič |- | align=center|61 | align=center|Bojan Požar | align=center|20. december 2017 | Velika vrnitev | Vsi proti vsem | Triler Milko | Mojca Šikovec Ušaj | Mitja Čander |- | align=center|62 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. december 2017 | Perspektive desnice (1. del) | Perspektive desnice (2. del) | Jankovićeva zabava | Boštjan Lahovnik | Sebastjan Jeretič |} === Januar 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F2B400; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F2B400; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F2B400; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|67<small>{{efn|name=|Med novoletnimi počitnicami so bile na sporedu štiri oddaje Pregled leta 2017, zato se januarja oddaja nadaljuje s 67. oddajo.}}</small> | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. januar 2018 | Hrvatom se meša (1. del) | Hrvatom se meša (2. del) | Pravica do popravka | width=140|Ivan Simič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|68 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. januar 2018 | Cerarjeva BMW hohštaplerija | SF postaja WTF | Usojena sta si | Sebastjan Jeretič | Bernard Brščič |- | align=center|69 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. januar 2018 | Kredit dobil, volitve izgubil? (1. del) | Kredit dobil, volitve izgubil? (2. del) | Anuška blokirana | Lucija Šikovec Ušaj | Matej Lahovnik |- | align=center|70 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. januar 2018 | Bodoča voditelja (1. del) | Bodoča voditelja (2. del) | Gremo po medaljo | Julija Humar | Luka Pahor |- | align=center|71 | align=center|Bojan Požar | align=center|15. januar 2018 | Denar tudi za Kučanove (1. del) | Denar tudi za Kučanove (2. del) | Urednik namesto zapornik | Matej Lahovnik | Sebastjan Jeretič |- | align=center|72 | align=center|Bojan Požar | align=center|16. januar 2018 | Slovenci: Stop migrantom | Slovenci: Dražgoše lažgoše | Slovenci: Na potezi Bobinac | Tino Mamič | Bernard Brščič |- | align=center|73 | align=center|Bojan Požar | align=center|17. januar 2018 | Ustrahuje celo šolo | Knjiga Kota 101 | Nisem ubil Gašperja Tiča! | Boštjan M. Turk | Mojca Šikovec Ušaj |- | align=center|74 | align=center|Bojan Požar | align=center|18. januar 2018 | Balkanski posli | Bančnike obsojajo. A res?! | Slovenija ni odšla domov | Rado Pezdir | Mitja Čander |- | align=center|75 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. januar 2018 | Arbitraža: Kdo laže | Slovenija ni/in Balkan | Orli spet letijo | Dominika Švarc Pipan | Tino Mamič |- | align=center|76 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. januar 2018 | Židana čebela | Sponzor Gorenje | Ti, Ronaldo, ti | Andreja Jernejčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. januar 2018 | Koprivnikarjeva stavka | Se vrača Demos? | Stekle lisice | Mojca Šikovec Ušaj | Ivan Simič |- | align=center|78 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. januar 2018 | @Libertarec (1. del) | @Libertarec (2. del) | Planet pretepov | Tomaž Štih | Rado Pezdir |- | align=center|79 | align=center|Bojan Požar | align=center|29. januar 2018 | Palestina ali Izrael? (1. del) | Palestina ali Izrael? (2. del) | Kdo je kriv za afero Fak? | Jernej Štromajer | Bernard Brščič |- | align=center|80 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. januar 2018 | Bizarni tviti Mira Cerarja | Spet so tu bankirji | Takle mamo: Serpentinšek vodi | Matej Lahovnik | Domen Uršič |- | align=center|81 | align=center|Bojan Požar | align=center|31. januar 2018 | Bo Serpentinšek res premier? | Spet nad medije | napovednik | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |} {{noteslist}} === Februar 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#D998A0; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#D998A0; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#D998A0; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#D998A0; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#D998A0; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#D998A0; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#D998A0; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|82 | align=center|Bojan Požar | align=center|1. februar 2018 | Za funkcije so meje Karavanke (1. del) | Za funkcije so meje Karavanke (2. del) | Sufražetka Melanija Trump | width=140|Boštjan M. Zupančič | width=140|Rado Pezdir |- | align=center|83 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. februar 2018 | Fenomen Vujović (1. del) | Fenomen Vujović (2. del) | Požar v parlament | Matej Tušak | Tone Tiselj |- | align=center|84 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. februar 2018 | Tonin vodi NSi (1. del) | Tonin vodi NSi (2. del) | Ko potone pletna | Bernard Brščič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|85 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. februar 2018 | Požar v parlament (1. del) | Požar v parlament (2. del) | Divja Ula na Balu | Bojan Požar | Matej Lahovnik |- | align=center|87 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. februar 2018 | Degenerirana umetnost? (1. del) | Degenerirana umetnost? (2. del) | Slovenija-Francija 1:1 | Andreja Jernejčič | Bernard Brščič |- | align=center|88 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. februar 2018 | Cerar, ocena nezadostno! (1. del) | Cerar, ocena nezadostno! (2. del) | Zadnji bankster | Matej Lahovnik | Igor Lukšič |- | align=center|89 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. februar 2018 | 2. tir - 2. priložnost (1. del) | 2. tir - 2. priložnost (2. del) | Risi proti Jenkijem | Vili Kovačič | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|90 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. februar 2018 | Zaustavimo tajkune (1. del) | Zaustavimo tajkune (2. del) | Nagrada za preživetje | Bojan Požar | Ivan Simič |- | align=center|91 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. februar 2018 | (Ne)plačevanje RTV prispevka | Kam so šli vsi zeleni? | Stekli psi desnice | Lucija Šikovec Ušaj | Vane Gošnik |- | align=center|92 | align=center|Bojan Požar | align=center|20. februar 2018 | Verjeti anketam ali ne? (1. del) | Verjeti anketam ali ne? (2. del) | Novinarji se koljejo? | Sebastjan Jeretič | Boštjan Lahovnik |- | align=center|93 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. februar 2018 | Usodne volitve (1. del) | Usodne volitve (2. del) | Program not found | Jernej Štromajer | Boštjan M. Turk |- | align=center|94 | align=center|Bojan Požar | align=center|22. februar 2018 | Fiasko seznamov Ajpesa | Prihaja finančna policija | To Cerar delam Mariboru | Boštjan Lahovnik | Ivan Simič |- | align=center|95 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. februar 2018 | Milojka, go home! (1. del) | Milojka, go home! (2. del) | Funkcionarske živale | Marjeta Kuhar | Danijel Bešič Loredan |- | align=center|96 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. februar 2018 | Fakenews vs. sovražni govor (1. del) | Fakenews vs. sovražni govor (2. del) | Hvala, ne | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|97 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. februar 2018 | Bo Janši v četrto uspelo? (1. del) | Bo Janši v četrto uspelo? (2. del) | Pikalo : MMB = 8:2 | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |} === Marec 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#E9D66B; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#E9D66B; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#E9D66B; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|98 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. marec 2018 | Cerarjeve fatalke (1. del) | Cerarjeve fatalke (2. del) | Ga ga miško skliznil | width=140|Bojan Požar | width=140|Rado Pezdir |- | align=center|99 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. marec 2018 | Za otroke gre! (1. del) | Za otroke gre! (2. del) | Selektivni seksizem | Mateja Černič | Primož Verbič |- | align=center|100 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. marec 2018 | SMC ekonomija = polomija (1. del) | SMC ekonomija = polomija (2. del) | Kdo je tu nor | Matej Lahovnik | Ivan Simič |- | align=center|101 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. marec 2018 | Cerar, somrak etike (1. del) | Cerar, somrak etike (2. del) | Vodušek ni faktor | Bernard Brščič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. marec 2018 | Zadnji bankster (1. del) | Zadnji bankster (2. del) | Tir je, vsaj maketa | Rado Pezdir | Bojan Požar |- | align=center|103 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. marec 2018 | Bojan Požar že v parlamentu | SDS/SD ali LMŠ/LNBP? | Dragi tir: najdražja maketa | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|104 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. marec 2018 | MKC ali mi? (1. del) | MKC ali mi? (2. del) | V svojih čevljih | Marjeta Kuhar | Danijel Bešič Loredan |- | align=center|105 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. marec 2018 | Drugega tira ni več (1. del) | Drugega tira ni več (2. del) | Klavrno bodo končali | Vili Kovačič | Tino Mamič |- | align=center|106 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. marec 2018 | Miro se ne gre več (1. del) | Miro se ne gre več (2. del) | Miro odhaja, Milojka ostaja | Bojan Požar | Matej Lahovnik |- | align=center|107 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. marec 2018 | Afera Zahovič (1. del) | Afera Zahovič (2. del) | Kršinar v Bučkah! | Andreja Jernejčič | Ivan Simič |- | align=center|108 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. marec 2018 | Miro odstopi/Tednik odpade | Cerarjev odstop +/- | Dobrodelni Keber | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|109 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. marec 2018 | Zakaj afera Zahovič | Slovenija, albanska oaza?! | 1,3 intervjuje na dan | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|110 | align=center|Bojan Požar | align=center|22. marec 2018 | Nove službe za naše | Neverjetni politični prestopniki | Zahovič lahko ostane | Matej Lahovnik | Rado Pezdir |- | align=center|111 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. marec 2018 | Birokracija nas ubija! (1. del) | Birokracija nas ubija! (2. del) | Formula 1 se vrača | Tino Mamič | Ivan Simič |- | align=center|112 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. marec 2018 | Prevzem Pro plus DA/NE? (1. del) | Prevzem Pro plus DA/NE? (2. del) | Ingrid lovi slavne | Tomi Hrovat | Sebastjan Jeretič |- | align=center|113 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. marec 2018 | Bolje zanje, ne nas! | Šaršev program petošolca | Po Katančevih poteh | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|114 | align=center|Bojan Požar | align=center|29. marec 2018 | Evropa ali Rusija? | Sporni tožilec Furlan | Bratuškova fintira upokojence | Boštjan M. Turk | Rado Pezdir |} === April 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#A4DDED; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#A4DDED; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#A4DDED; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#A4DDED; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#A4DDED; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#A4DDED; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#A4DDED; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|115 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. april 2018 | Profi šport igra na srečo? (1. del) | Profi šport igra na srečo? (2. del) | Cerar odstopil, ne obupal | width=140|Matej Oražem | width=140|Ivan Simič |- | align=center|116 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. april 2018 | Janković v naletu (1. del) | Janković v naletu (2. del) | CR7 emoliral Juve | Bernard Brščič | Tino Mamič |- | align=center|117 | align=center|Bojan Požar | align=center|5. april 2018 | Neverjetni politični prestopniki (1. del) | Neverjetni politični prestopniki (2. del) | Eva Erjavec pa uživa | Matej Lahovnik | Rado Pezdir |- | align=center|118 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. april 2018 | Je profi šport predrag (1. del) | Je profi šport predrag (2. del) | Zakaj Angleži ne sodijo na SP? | Ivan Simič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|119 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. april 2018 | Srbija ali Švica (1. del) | Srbija ali Švica (2. del) | ZZ Top je nazaj! | Andreja Jernejčič | Gašper Ferjan |- | align=center|120 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. april 2018 | Janša toži za slab miljon | Orbanizacija da ali ne? | Edini-diamant-Džeko | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|121 | align=center|Bojan Požar | align=center|12. april 2018 | Odkartana SLS | Tožilstvo nad Pahorja | Naši lumpi se ne bodo opravičili | Bernard Brščič | Tino Mamič |- | align=center|122 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. april 2018 | Volitve bodo 3. junija (1. del) | Volitve bodo 3. junija (2. del) | Fučka se mu! | Igor Lukšič | Bojan Požar |- | align=center|123 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. april 2018 | Prihaja SSSS! | Kloaka sredi mesta | Šarec na pručki | Bernard Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|124 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. april 2018 | Ženske v politiki (1. del) | Ženske v politiki (2. del) | Neusklajeno o Požarju | Andreja Jernejčič | Ivan Simič |- | align=center|125 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. april 2018 | Bitcoin. Kako zaslužiti (1. del) | Bitcoin. Kako zaslužiti (2. del) | Požarjevcev nas je 638 | colspan=2 align=center|Andrej Bohinc |- | align=center|126 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. april 2018 | Kaj čaka naslednjo vlado (1. del) | Kaj čaka naslednjo vlado (2. del) | Cerar odstopi - SD kolesari | Metka Zorec | Gregor Macedoni |- | align=center|127 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. april 2018 | Prihaja 3. svetovna vojna? (1. del) | Prihaja 3. svetovna vojna? (2. del) | Anticepilci slavijo | Bernard Brščič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. april 2018 | Za Karavanke gre (1. del) | Za Karavanke gre (2. del) | Razpuščeni parlament razpada | Boštjan M. Turk | Tino Mamič |- | align=center|129 | align=center|Bojan Požar | align=center|26. april 2018 | Mešetarjenje ljubljanskega župana (1. del) | Mešetarjenje ljubljanskega župana (2. del) | Začasno slovo | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |} === Maj 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|130 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. maj 2018 | Eksluzivno razkrivamo dve, kjer mu kaže odlično | Dr. Miro Cerar navija za dnevnice | Champions Basket League je drugorazredna | width=140|Bernard Brščič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|131 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. maj 2018 | Resnica o Magni (1. del) | Resnica o Magni (2. del) | Je Avdič fašist? | Ivan Simič | Boštjan M. Turk |- | align=center|132 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. maj 2018 | Prvo predvolilno soočenje (1. del) | Prvo predvolilno soočenje (2. del) | Skrivnostni poslanki | Matej Lahovnik | Bojan Požar |- | align=center|133 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. maj 2018 | Klinc pa taka politika (1. del) | Klinc pa taka politika (2. del) | Požar z avtobusom v DZ! | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|134 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. maj 2018 | Globoka država (1. del) | Globoka država (2. del) | Gorenje dobiva stratega | Bernard Brščič | Rado Pezdir |- | align=center|135 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. maj 2018 | 2. tir = 2. priložnost (1. del) | 2. tir = 2. priložnost (2. del) | Izralel, 12 točk! | Vili Kovačič | Bojan Požar |- | align=center|136 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. maj 2018 | Je Šarec material za PV? (1. del) | Je Šarec material za PV? (2. del) | Cele, Cele bo prvak | Lucija Šikovec Ušaj | Ivan Kenda |- | align=center|137 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. maj 2018 | Državljan K. vs Državljan C. (1. del) | Državljan K. vs Državljan C. (2. del) | Oblak lovi evropsko krono | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|138 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. maj 2018 | Prihajajo (1. del) | Prihajajo (2. del) | Oblak in Dončič evropska prvaka! | Bojan Požar | Bernard Brščič |- | align=center|139 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. maj 2018 | Vsi proti Janši (1. del) | Vsi proti Janši (2. del) | Messi, sedi pet! | Bojan Požar | Sebastjan Jeretič |- | align=center|140 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. maj 2018 | Cenzura ali diktatura? (1. del) | Cenzura ali diktatura? (2. del) | Valter se poslavlja | Tino Mamič | Gašper Ferjan |- | align=center|141 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. maj 2018 | Štajerci mamo pun kufer! (1. del) | Štajerci mamo pun kufer! (2. del) | Odločil bo zadnji krog | Boštjan M. Turk | Bojan Požar |- | align=center|142 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. maj 2018 | Združena desnica: blef ali resnica? (1. del) | Združena desnica: blef ali resnica? (2. del) | Real, Olimpija in Videk | Norma Korošec | Bernard Brščič |- | align=center|143 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. maj 2018 | TV soočenja (1. del) | TV soočenja (2. del) | Zlatko (spet) odhaja | Sebastjan Jeretič | Boštjan M. Turk |- | align=center|144 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. maj 2018 | 75 na dan, vsak dan (1. del) | 75 na dan, vsak dan (2. del) | Kemal za Požarja | Bojan Požar | Tino Mamič |- | align=center|145 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. maj 2018 | 33 točk = 2. priložnost (1. del) | 33 točk = 2. priložnost (2. del) | Joc kupuje Olimpijo | Bojan Požar <small>(1. del)</small> | Jurij Krajnc |} === Junij 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F2B400; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F2B400; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F2B400; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|146 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. junij 2018 | colspan=3 align=center|Volitve 2018 (posebna dvourna povolilna oddaja) | width=140|Igor Lukšič <small>(1.,2. del)</small><br>Bernard Nežmah <small>(3.,4. del)</small><br>Norma Korošec <small>(5. del)</small> | width=140|Boštjan M. Turk <small>(1.,2. del)</small><br>S. Jeretič <small>(3.,4. del)</small><br>Marko Pavlišič <small>(5. del)</small> |- | align=center|147 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. junij 2018 | Janša, Šarec ali XY? (1. del) | Janša, Šarec ali XY? (2. del) | ZUT se je poslovil | Matej Lahovnik | Bojan Požar |- | align=center|148 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. junij 2018 | Bo SAB postala SBAB? | Za ekonomijo gre | Ramos stresel Kariusa | Ivan Simič | Tino Mamič |- | align=center|149 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. junij 2018 | Zakaj je zmagala SDS? (1. del) | Zakaj je zmagala SDS? (2. del) | 15% Mira Cerarja | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|150 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. junij 2018 | Veni, vidi, Zmago! (1. del) | Veni, vidi, Zmago! (2. del) | Rop Jankovica | Zmago Jelinčič | Andreja Jernejčič |- | align=center|151 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. junij 2018 | Šarčeva izhodišča (1. del) | Šarčeva izhodišča (2. del) | Rafa kralj peska | Igor Lukšič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|152 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. junij 2018 | Verbalni delikt se vrača (1. del) | Verbalni delikt se vrača (2. del) | Mehičani trenirajo kot nori | Ivan Simič | Boštjan M. Turk |- | align=center|153 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. junij 2018 | Resničnostni šov Trumpa (1. del) | Resničnostni šov Trumpa (2. del) | Tonin obdaroval Šarca | Bernard Brščič | Tino Mamič |- | align=center|154 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. junij 2018 | Kliči bademajstra za Mercator (1. del) | Kliči bademajstra za Mercator (2. del) | Mundial se začenja | Bojan Požar | Rado Pezdir |- | align=center|155 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. junij 2018 | Ustavite desnico 2.0 (1. del) | Ustavite desnico 2.0 (2. del) | Ko zagrmi mali zeleni | Sebastjan Jeretič | Boštjan M. Turk |- | align=center|156 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. junij 2018 | Delali bomo dlje za manj (1. del) | Delali bomo dlje za manj (2. del) | Karta Balkana | Bojan Požar | Marko Pavlešič |- | align=center|157 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. junij 2018 | LDS vstaja od mrtvih (1. del) | LDS vstaja od mrtvih (2. del) | Zahovič ostaja | Matej Lahovnik | Bojan Požar |- | align=center|158 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. junij 2018 | VV Faktor (1. del) | VV Faktor (2. del) | Lado bo zibal | Bernard Brščič | Tino Mamič |} == Druga sezona == === September 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#CD9575; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#CD9575; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#CD9575; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|159 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. september 2018 | Ekipa, da te skipa! (1. del) | Ekipa, da te skipa! (2. del) | Košar13. vlada | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|160 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. september 2018 | Štajerska varda (1. del) | Štajerska varda (2. del) | Štajerska varda (3. del) | Andrej Šiško | Roman Vodeb |- | align=center|161 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. september 2018 | Cerkev in morala (1. del) | Cerkev in morala (2. del) | Cerkev in morala (3. del) | Norma Korošec | Bojan Požar |- | align=center|162 | align=center|Bojan Požar | align=center|6. september 2018 | Blišč in beda (1. del) | Blišč in beda (2. del) | Blišč in beda (3. del) | Peter Jančič | Rok Čakš |- | align=center|163 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. september 2018 | Čigav je Šiško? (1. del) | Čigav je Šiško? (2. del) | Čigav je Šiško? (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Marko Pavlišič |- | align=center|164 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. september 2018 | Zakaj Šarec? (1. del) | Zakaj Šarec? (2. del) | Zakaj Šarec? (3. del) | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič Plemeniti |- | align=center|165 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. september 2018 | Bitka za Maribor! (1. del) | Bitka za Maribor! (2. del) | Bitka za Maribor! (3. del) | Bojan Požar | Novak |- | align=center|166 | align=center|Bojan Požar | align=center|13. september 2018 | Kam plove SLS? (1. del) | Kam plove SLS! (2. del) | Kam plove SLS! (3. del) | Marjan Podobnik | Boštjan M. Turk |- | align=center|167 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. september 2018 | 13. vlada (1. del) | 13. vlada (2. del) | 13. vlada (3. del) | Sebastjan Jeretič | Ivan Simič |- | align=center|168 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. september 2018 | Afera Črnčec (1. del) | Afera Črnčec (2. del) | Afera Črnčec (3. del) | Peter Jančič | Nenad Glücks |- | align=center|169 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. september 2018 | Priključitev primorske (1. del) | Priključitev primorske (2. del) | Priključitev primorske (3. del) | Bernard Brščič | Tino Mamič |- | align=center|170 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. september 2018 | Sovražni govor! (1. del) | Sovražni govor! (2. del) | Sovražni govor! (3. del) | Igor Lukšič | Rado Pezdir |- | align=center|171 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. september 2018 | Kučan vs. Janša (1. del) | Kučan vs. Janša (2. del) | Kučan vs. Janša (3. del) | Roman Vodeb | Boštjan M. Turk |- | align=center|172 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. september 2018 | Pravosodje ali brezplodje? (1. del) | Pravosodje ali brezplodje? (2. del) | Pravosodje ali brezplodje? (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Damir Ivančič |- | align=center|173 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. september 2018 | 2. tir in Karavanke (1. del) | 2. tir in Karavanke (2. del) | 2. tir in Karavanke (3. del) | Emil Milan Pintar | Marko Pavlišič |- | align=center|174 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. september 2018 | Klinčeva EU! (1. del) | Klinčeva EU! (2. del) | Klinčeva EU! (3. del) | Vladimir B. | Novak |} === Oktober 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F2B400; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F2B400; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F2B400; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|175 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. oktober 2018 | Korupcija po @kobo00 (1. del) | Korupcija po @kobo00 (2. del) | Korupcija po @kobo00 (3. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|176 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. oktober 2018 | Verouk v šoli! (1. del) | Verouk v šoli! (2. del) | Verouk v šoli! (3. del) | Norma M. Korošec | Igor Lukšič |- | align=center|177 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2018 | Od Kučana do Mermala (1. del) | Od Kučana do Mermala (2. del) | Od Kučana do Mermala (3. del) | Bojan Požar | Tino Mamič |- | align=center|178 | align=center|Bojan Požar | align=center|4. oktober 2018 | Lokalne volitve (1. del) | Lokalne volitve (2. del) | Lokalne volitve (3. del) | colspan=2 align=center|Anže Logar |- | align=center|179 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. oktober 2018 | Levica proti kapitalu (1. del) | Levica proti kapitalu (2. del) | Levica proti kapitalu (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Ivan Simič |- | align=center|180 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. oktober 2018 | Domanjko za župana (1. del) | Domanjko za župana (2. del) | Domanjko za župana (3. del) | Igor Domanjko | Novak |- | align=center|181 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. oktober 2018 | Židanov veliki pohod (1. del) | Židanov veliki pohod (2. del) | Židanov veliki pohod (3. del) | Roman Vodeb | Bojan Požar |- | align=center|182 | align=center|Bojan Požar | align=center|11. oktober 2018 | Daleč je Amerika (1. del) | Daleč je Amerika (2. del) | Daleč je Amerika (3. del) | B. Cerar | Dejan Steinbuch |- | align=center|183 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. oktober 2018 | Perutnine ne damo! (1. del) | Perutnine ne damo! (2. del) | Perutnine ne damo! (3. del) | Bernard Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|184 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. oktober 2018 | Ponosni na Izolo (1. del) | Ponosni na Izolo (2. del) | Ponosni na Izolo (3. del) | Evgenij Komljanec | Sebastjan Jeretič |- | align=center|185 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. oktober 2018 | Domoljubje ali sovražni govor? (1. del) | Domoljubje ali sovražni govor? (2. del) | Domoljubje ali sovražni govor? (3. del) | Norma M. Korošec | Bojan Požar |- | align=center|186 | align=center|Bojan Požar | align=center|18. oktober 2018 | Prodaja NLB (1. del) | Kučanov sovražni govor (2. del) | Kučanov sovražni govor (3. del) | Rado Pezdir <small>(1. del)</small> | Nenad Glücks <small>(1., 2. del)</small> |- | align=center|187 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. oktober 2018 | Socialistična Slovenija (1. del) | Socialistična Slovenija (2. del) | Socialistična Slovenija (3. del) | Igor Lukšič | Marko Pavlišič |- | align=center|188 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. oktober 2018 | Vsi smo Tadej! (1. del) | Vsi smo Tadej! (2. del) | Vsi smo Tadej! (3. del) | Tadej Strehovec | Tino Mamič |- | align=center|189 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. oktober 2018 | Prešiček na kulturi (1. del) | Prešiček na kulturi (2. del) | Prešiček na kulturi (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|190 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. oktober 2018 | Prihaja marihuana (1. del) | Prihaja marihuana (2. del) | Prihaja marihuana (3. del) | Tamara Lah Turnšek | Tomaž Koren |- | align=center|191 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. oktober 2018 | Davek na nepremičnine (1. del) | Davek na nepremičnine (2. del) | Davek na nepremičnine (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Ivan Simič |- | align=center|192 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. oktober 2018 | Jani Božič (1. del) | Jani Božič (2. del) | Jani Božič (3. del) | colspan=2 align=center|Jani Božič |} === November 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#CD9575; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#CD9575; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#CD9575; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|193 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. november 2018 | Mafijski klan Jank. (1. del) | Mafijski klan Jank. (2. del) | Mafijski klan Jank. (3. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|194 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. november 2018 | Fatalke ali radodajke (1. del) | Fatalke ali radodajke (2. del) | Fatalke ali radodajke (3. del) | Sebastjan Jeretič | Roman Vodeb |- | align=center|195 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. november 2018 | Maribor in Ljubljana (1. del) | Maribor in Ljubljana (2. del) | Maribor in Ljubljana (3. del) | Bojan Požar | Boštjan M. Zupančič |- | align=center|196 | align=center|Bojan Požar | align=center|8. november 2018 | Udba (1. del) | Udba (2. del) | Udba (3. del) | Rado Pezdir | Igor Omerza |- | align=center|197 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. november 2018 | Nogometna grozljivka? (1. del) | Nogometna grozljivka? (2. del) | Nogometna grozljivka? (3. del) | Ivan Simič | Igor Lukšič |- | align=center|198 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. november 2018 | Poceni NLB (1. del) | Poceni NLB (2. del) | Poceni NLB (3. del) | Bernard Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|199 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. november 2018 | Pravosodje = cona somraka (1. del) | Pravosodje = cona somraka (2. del) | Pravosodje = cona somraka (3. del) | Damir Ivančič | Bojan Požar |- | align=center|200 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. november 2018 | Vzpon in padec Bandellija (1. del) | Vzpon in padec Bandellija (2. del) | Vzpon in padec Bandellija (3. del) | Bernard Brščič | Tino Mamič |- | align=center|201 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. november 2018 | ZJ in Arsenovič (1. del) | ZJ in Arsenovič (2. del) | ZJ in Arsenovič (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Novak |- | align=center|202 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. november 2018 | Vse stranke pod tanke (1. del) | Vse stranke pod tanke (2. del) | Vse stranke pod tanke (3. del) | Igor Lukšič | Roman Vodeb |- | align=center|203 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. november 2018 | Trilaterala v Ljubljani (1. del) | Trilaterala v Ljubljani (2. del) | Trilaterala v Ljubljani (3. del) | Sebastjan Jeretič | Bojan Požar |- | align=center|204 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. november 2018 | Intervju z Vodopivcem (1. del) | Intervju z Vodopivcem (2. del) | Intervju z Vodopivcem (3. del) | colspan=2 align=center|Blaž Vodopivec |- | align=center|205 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. november 2018 | Marakeška deklaracija (1. del) | Marakeška deklaracija (2. del) | Marakeška deklaracija (3. del) | Vinko Gorenak | Jernej Vrtovec |- | align=center|206 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. november 2018 | Kuhamo za (1. del) | Kuhamo za (2. del) | Kuhamo za (3. del) | Tereza Poljanič | Viki Grošelj |- | align=center|207 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. november 2018 | Franca vodi! (1. del) | Franca vodi! (2. del) | Franca vodi! (3. del) | colspan=2 align=center|Franc Kangler |- | align=center|208 | align=center|Bojan Požar | align=center|29. november 2018 | Čigava bo slovenska obala (1. del) | Čigava bo slovenska obala (2. del) | Čigava bo slovenska obala (3. del) | Sebastjan Jeretič | Evgenij Komljanec |} === December 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#FFFF99; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#FFFF99; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#FFFF99; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|209 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. december 2018 | Smrt fašizmu, svoboda govoru! (1. del) | Smrt fašizmu, svoboda govoru! (2. del) | Smrt fašizmu, svoboda govoru! (3. del) | width=140|Norma Korošec | width=140|Tino Mamič |- | align=center|210 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. december 2018 | Kaj še ostane desnici? (1. del) | Kaj še ostane desnici? (2. del) | Kaj še ostane desnici? (3. del) | Bernard Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|211 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. december 2018 | Politična usoda Alenke Bratušek (1. del) | Politična usoda Alenke Bratušek (2. del) | Politična usoda Alenke Bratušek (3. del) | Bojan Požar | Marko Pavlišič |- | align=center|212 | align=center|Bojan Požar | align=center|6. december 2018 | Karavanke + druge gradnje (1. del) | Karavanke + druge gradnje (2. del) | Karavanke + druge gradnje(3. del) | Ivan Simič | Emil Milan Pintar |- | align=center|213 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. december 2018 | Stranke in finance (1. del) | Stranke in finance (2. del) | Stranke in finance (3. del) | Bernard Nežmah | Peter Jančič |- | align=center|214 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. december 2018 | Še premalo smo jih (1. del) | Še premalo smo jih (2. del) | Še premalo smo jih (3. del) | Roman Vodeb | Tino Mamič |- | align=center|215 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. december 2018 | Šarec na preizkušnji (1. del) | Šarec na preizkušnji (2. del) | Šarec na preizkušnji (3. del) | Bojan Požar | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|216 | align=center|Bojan Požar | align=center|13. december 2018 | Pariz gori, Macron beži (1. del) | Pariz gori, Macron beži (2. del) | Pariz gori, Macron beži (3. del) | Boštjan M. Zupančič | Rado Pezdir |- | align=center|217 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. december 2018 | Boj je mrtev, naj živi (1. del) | Boj je mrtev, naj živi (2. del) | Boj je mrtev, naj živi (3. del) | Norma Korošec | Roman Vodeb |- | align=center|218 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. december 2018 | Kako bomo volili (1. del) | Kako bomo volili (2. del) | Kako bomo volili (3. del) | Bernard Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|219 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. december 2018 | Ženske imajo komando (1. del) | Ženske imajo komando (2. del) | Ženske imajo komando (3. del) | Igor Lukšič | Bojan Požar |- | align=center|220 | align=center|Bojan Požar | align=center|20. december 2018 | Prvih 100 dni (1. del) | Prvih 100 dni (2. del) | Prvih 100 dni (3. del) | Bernard Brščič | Tino Mamič |} === Januar 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|221 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. januar 2019 | Dvig minimalca (1. del) | Dvig minimalca (2. del) | Dvig minimalca (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|222 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. januar 2019 | Katedrala svobode? (1. del) | Katedrala svobode? (2. del) | Katedrala svobode? (3. del) | Boštjan M. Turk | Novak |- | align=center|223 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. januar 2019 | Kdo minira 2. tir? (1. del) | Kdo minira 2. tir? (2. del) | Kdo minira 2. tir? (3. del) | Vili Kovačič | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|224 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. januar 2019 | Danilo Slivnik in memorium (1. del) | Danilo Slivnik in memorium (2. del) | Danilo Slivnik in memorium (3. del) | Silvester Šurla | Dejan Steinbuch |- | align=center|225 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. januar 2019 | G.. je OK (1. del) | G.. je OK (2. del) | G.. je OK (3. del) | Norma Korošec | Roman Vodeb |- | align=center|226 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. januar 2019 | Trump je na polovici (1. del) | Trump je na polovici (2. del) | Trump je na polovici (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|227 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. januar 2019 | Afera Vilfan in davki (1. del) | Afera Vilfan in davki (2. del) | Afera Vilfan in davki (3. del) | Ivan Simič | Marko Pavlišič |- | align=center|228 | align=center|Bojan Požar | align=center|17. januar 2019 | Dobri mož iz Negove (1. del) | Dobri mož iz Negove (2. del) | Dobri mož iz Negove (3. del) | Igor Kršinar | Tino Mamič |- | align=center|229 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. januar 2019 | Afera Kobal in plagiat (1. del) | Afera Kobal in plagiat (2. del) | Afera Kobal in plagiat (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|230 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. januar 2019 | Mater smo voli (1. del) | Mater smo voli (2. del) | Mater smo voli (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Sebastjan Jeretič |- | align=center|231 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. januar 2019 | Brexit ali no exit (1. del) | Brexit ali no exit (2. del) | Brexit ali no exit (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|232 | align=center|Bojan Požar | align=center|24. januar 2019 | Enfant Terrible (1. del) | Enfant Terrible (2. del) | Enfant Terrible (3. del) | colspan=2 align=center|Milan Balažic |- | align=center|233 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. januar 2019 | Afera Prešiček (1. del) | Afera Prešiček (2. del) | Afera Prešiček (3. del) | Novak | Roman Vodeb |- | align=center|234 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. januar 2019 | Je krščanska Evropa passe? (1. del) | Je krščanska Evropa passe? (2. del) | Je krščanska Evropa passe? (3. del) | Norma Korošec | Tino Mamič |- | align=center|235 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. januar 2019 | Klinc pa tak proračun (1. del) | Klinc pa tak proračun (2. del) | Klinc pa tak proračun (3. del) | Ivan Simič | Marko Pavlišič |- | align=center|236 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. januar 2019 | Kobal, Vilfan, Prešiček, Arsenovič (1. del) | Kobal, Vilfan, Prešiček, Arsenovič (2. del) | Kobal, Vilfan, Prešiček, Arsenovič (3. del) | Nenad Glücks | Boštjan M. Turk |} === Februar 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#FED8B1; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#FED8B1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#FED8B1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#FED8B1; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#FED8B1; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#FED8B1; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#FED8B1; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|237 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. februar 2019 | Kurz, Salvini ali Orban? (1. del) | Kurz, Salvini ali Orban? (2. del) | Kurz, Salvini ali Orban? (3. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|238 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. februar 2019 | Stari... vs. mlade pištole (1. del) | Stari... vs. mlade pištole (2. del) | Stari... vs. mlade pištole (3. del) | Igor Lukšič | Tino Mamič |- | align=center|239 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. februar 2019 | Primer Šiško se ponavlja (1. del) | Primer Šiško se ponavlja (2. del) | Primer Šiško se ponavlja (3. del) | Gašper Ferjan | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|240 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. februar 2019 | Denar sveta vladar (1. del) | Denar sveta vladar (2. del) | Denar sveta vladar (3. del) | Jernej Vrtovec | Rado Pezdir |- | align=center|241 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. februar 2019 | Kulturac (1. del) | Kulturac (2. del) | Kulturac (3. del) | Novak | Roman Vodeb |- | align=center|242 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. februar 2019 | Bog, družina, domovina (1. del) | Bog, družina, domovina (2. del) | Bog, družina, domovina (3. del) | Norma Korošec | Marko Pavlišič |- | align=center|243 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. februar 2019 | Maduro ali Guaido? (1. del) | Maduro ali Guaido? (2. del) | Maduro ali Guaido? (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|244 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. februar 2019 | Od Munde do Murglove (1. del) | Od Munde do Murglove (2. del) | Od Munde do Murglove (3. del) | colspan=2 align=center|Vinko Gorenak |- | align=center|245 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. februar 2019 | Primorske ne damo (1. del) | Primorske ne damo (2. del) | Primorske ne damo (3. del) | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|246 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. februar 2019 | Za sendvič prišel, za sendvič odšel (1. del) | Za sendvič prišel, za sendvič odšel (2. del) | Za sendvič prišel, za sendvič odšel (3. del) | Marko Pavlišič | Roman Vodeb |- | align=center|247 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. februar 2019 | Marjane, Marjane (1. del) | Marjane, Marjane (2. del) | Marjane, Marjane (3. del) | Ivan Simič | Boštjan M. Turk |- | align=center|248 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. februar 2019 | Lepo je biti bankster (1. del) | Lepo je biti bankster (2. del) | Lepo je biti bankster (3. del) | Anže Logar | Rado Pezdir |- | align=center|249 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. februar 2019 | Vražje Slovenke šibajo in letijo (1. del) | Vražje Slovenke šibajo in letijo (2. del) | Vražje Slovenke šibajo in letijo (3. del) | Urša Lampret | Alenka Dovžan |- | align=center|250 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. februar 2019 | Kam gre slovenska glasba? (1. del) | Kam gre slovenska glasba? (2. del) | Kam gre slovenska glasba? (3. del) | Igor Pirkovič | Jernej Dirnberk |- | align=center|251 | align=center|Bojan Požar | align=center|27. februar 2019 | Tako nas vidijo... (1. del) | Tako nas vidijo... (2. del) | Tako nas vidijo... (3. del) | Norma M. Korošec | Novak |- | align=center|252 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. februar 2019 | Vlada dan potem (1. del) | Vlada dan potem (2. del) | Vlada dan potem (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |} === Marec 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#72A0C1; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#72A0C1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#72A0C1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|253 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. marec 2019 | Vladna kriza (1. del) | Vladna kriza (2. del) | Vladna kriza (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|254 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. marec 2019 | V primežu levice (1. del) | V primežu levice (2. del) | V primežu levice (3. del) | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|255 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. marec 2019 | Od Pozniča do Arsenoviča (1. del) | Od Pozniča do Arsenoviča (2. del) | Od Pozniča do Arsenoviča (3. del) | Roman Vodeb | Boštjan M. Turk |- | align=center|256 | align=center|Bojan Požar | align=center|7. marec 2019 | 2. tir = korupcija (1. del) | 2. tir = korupcija (2. del) | 2. tir = korupcija (3. del) | Ivan Simič | Jože Duhovnik |- | align=center|257 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. marec 2019 | Mučeniki (1. del) | Mučeniki (2. del) | Mučeniki (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Norma M. Korošec |- | align=center|258 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. marec 2019 | Politična smrt SMC (1. del) | Politična smrt SMC (2. del) | Politična smrt SMC (3. del) | Marko Pavlišič | Novak |- | align=center|259 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. marec 2019 | Polovica mandata (1. del) | Polovica mandata (2. del) | Polovica mandata (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|260 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. marec 2019 | Mladina, udba, mafija (1. del) | Mladina, udba, mafija (2. del) | Mladina, udba, mafija (3. del) | Igor Omerza | Rado Pezdir |- | align=center|261 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. marec 2019 | Odr... si jo je (1. del) | Odr... si jo je (2. del) | Odr... si jo je (3. del) | Norma M. Korošec | Roman Vodeb |- | align=center|262 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. marec 2019 | Za Karavanke gre (1. del) | Za Karavanke gre (2. del) | Za Karavanke gre (3. del) | Emil Milan Pintar | Lojze Rehar |- | align=center|263 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. marec 2019 | Penzija, kaj je to? (1. del) | Penzija, kaj je to? (2. del) | Penzija, kaj je to? (3. del) | Ivan Simič | Tino Mamič |- | align=center|264 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. marec 2019 | Teroristi in politika (1. del) | Teroristi in politika (2. del) | Teroristi in politika (3. del) | Bernard Brščič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|265 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. marec 2019 | Retorični biser?! (1. del) | Retorični biser?! (2. del) | Retorični biser?! (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|266 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. marec 2019 | Orban proti Evropi (1. del) | Orban proti Evropi (2. del) | Orban proti Evropi (3. del) | Vinko Gorenak | Marko Pavlišič |- | align=center|267 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. marec 2019 | Zemljarič fura SLovenijo (1. del) | Zemljarič fura SLovenijo (2. del) | Zemljarič fura SLovenijo (3. del) | Igor Lukšič | Rado Pezdir |- | align=center|268 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. marec 2019 | Intervju (1. del) | Intervju (2. del) | Intervju (3. del) | Janez Šušteršič | Aljuš Pertinač |} === April 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|269 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. april 2019 | Dom(ovinska) liga (1. del) | Dom(ovinska) liga (2. del) | Dom(ovinska) liga (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|270 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. april 2019 | Dom(ovinska) liga (1. del) | Dom(ovinska) liga (2. del) | Dom(ovinska) liga (3. del) | Norma M. Korošec | Sebastjan Jeretič |- | align=center|271 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. april 2019 | Fenomen Saša Arsenovič (1. del) | Fenomen Saša Arsenovič (2. del) | Fenomen Saša Arsenovič (3. del) | Roman Vodeb | Ivan Simič |- | align=center|272 | align=center|Bojan Požar | align=center|4. april 2019 | Intervju (1. del) | Intervju (2. del) | Intervju (3. del) | colspan=2 align=center|Andrej Šiško |- | align=center|273 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. april 2019 | Afera arbitraža (1. del) | Afera arbitraža (2. del) | Afera arbitraža (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|274 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. april 2019 | Kdo sme Šarca razumeti? (1. del) | Kdo sme Šarca razumeti? (2. del) | Kdo sme Šarca razumeti? (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Marko Pavlišič |- | align=center|275 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. april 2019 | Erjavec = koloradski hrošč (1. del) | Erjavec = koloradski hrošč (2. del) | Erjavec = koloradski hrošč (3. del) | Igor Lukšič | Tino Mamič |- | align=center|276 | align=center|Bojan Požar | align=center|11. april 2019 | Globoka država (1. del) | Globoka država (2. del) | Globoka država (3. del) | Ernest Petrič | Jan Zobec |- | align=center|277 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. april 2019 | Vohuni kakor mi (1. del) | Vohuni kakor mi (2. del) | Vohuni kakor mi (3. del) | Darko Mršič | Bernard Brščič |- | align=center|278 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. april 2019 | Naša gospa - Evropa, gori! (1. del) | Naša gospa - Evropa, gori! (2. del) | Naša gospa - Evropa, gori! (3. del) | Boštjan M. Turk | Tino Mamič |- | align=center|279 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. april 2019 | Vsi vemo, kdo je Mikič (1. del) | Vsi vemo, kdo je Mikič (2. del) | Vsi vemo, kdo je Mikič (3. del) | Igor Mikič | Roman Vodeb |- | align=center|280 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. april 2019 | Razpad sistema (1. del) | Razpad sistema (2. del) | Razpad sistema (3. del) | Janusz Klim | Sebastjan Jeretič |- | align=center|281 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. april 2019 | Trpeča ali bojevita cerkev? (1. del) | Trpeča ali bojevita cerkev? (2. del) | Trpeča ali bojevita cerkev? (3. del) | Norma M. Korošec | Alen Š. Goljar |- | align=center|282 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. april 2019 | Radonjic vs. globoka država (1. del) | Radonjic vs. globoka država (2. del) | Radonjic vs. globoka država (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Bojan Požar |- | align=center|283 | align=center|Bojan Požar | align=center|25. april 2019 | Vohunske igre (1. del) | Vohunske igre (2. del) | Vohunske igre (3. del) | Andrej Rupnik | Boštjan Perne |} === Maj 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F19CBB; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F19CBB; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F19CBB; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|284 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. maj 2019 | Blišč in beda zunanje politike (1. del) | Blišč in beda zunanje politike (2. del) | Blišč in beda zunanje politike (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|285 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. maj 2019 | Serpentinšek in pika (1. del) | Serpentinšek in pika (2. del) | Serpentinšek in pika (3. del) | Božidar Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|286 | align=center|Bojan Požar | align=center|8. maj 2019 | Desnica na čakanju (1. del) | Desnica na čakanju (2. del) | Desnica na čakanju (3. del) | Roman Vodeb | Vinko Gorenak |- | align=center|287 | align=center|Bojan Požar | align=center|9. maj 2019 | 2x Watergate (1. del) | 2x Watergate (2. del) | 2x Watergate (3. del) | Bernard Nežmah | Peter Jančič |- | align=center|288 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. maj 2019 | Pritiski na novinarje (1. del) | Pritiski na novinarje (2. del) | Pritiski na novinarje (3. del) | Norma M. Korošec | Sebastjan Jeretič |- | align=center|289 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. maj 2019 | Blazno resno o regresu (1. del) | Blazno resno o regresu (2. del) | Blazno resno o regresu (3. del) | Ivan Simič | Marko Pavlišič |- | align=center|290 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. maj 2019 | Iran-Sova-Mariborsko sodišče (1. del) | Iran-Sova-Mariborsko sodišče (2. del) | Iran-Sova-Mariborsko sodišče (3. del) | Anže Logar | Franc Kangler |- | align=center|291 | align=center|Bojan Požar | align=center|16. maj 2019 | Prihaja Šoltes (1. del) | Prihaja Šoltes (2. del) | Prihaja Šoltes (3. del) | Rado Pezdir | Tino Mamič |- | align=center|292 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. maj 2019 | Kako (ne)varna je Slovenija? (1. del) | Kako (ne)varna je Slovenija? (2. del) | Kako (ne)varna je Slovenija? (3. del) | Ivan Rupnik | Boštjan Perne |- | align=center|293 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. maj 2019 | Migranti naš vsakdan (1. del) | Migranti naš vsakdan (2. del) | Migranti naš vsakdan (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Emil Rojc |- | align=center|294 | align=center|Bojan Požar | align=center|22. maj 2019 | Ustavne pritožbe, komu mar? (1. del) | Ustavne pritožbe, komu mar? (2. del) | Ustavne pritožbe, komu mar? (3. del) | Jan Zobec | Peter Gregorčič |- | align=center|295 | align=center|Bojan Požar | align=center|23. maj 2019 | Temna stran dela (1. del) | Temna stran dela (2. del) | Temna stran dela (3. del) | colspan=2 align=center|Igor Omerza |- | align=center|296 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. maj 2019 | Evropa po volitvah (1. del) | Evropa po volitvah (2. del) | Evropa po volitvah (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|297 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. maj 2019 | Zmagovalci in poraženci (1. del) | Zmagovalci in poraženci (2. del) | Zmagovalci in poraženci (3. del) | Bojan Požar | Boštjan M. Turk |- | align=center|298 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. maj 2019 | Kdo brani Slovenijo? (1. del) | Kdo brani Slovenijo? (2. del) | Kdo brani Slovenijo? (3. del) | colspan=2 align=center|Nina Bojovič |- | align=center|299 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. maj 2019 | Psiho profili (1. del) | Psiho profili (2. del) | Psiho profili (3. del) | Roman Vodeb | Novak |} === Junij 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#FFBF00; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#FFBF00; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#FFBF00; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#FFBF00; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#FFBF00; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#FFBF00; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#FFBF00; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|300 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. junij 2019 | Trikrat pokopani Karl Erjavec (1. del) | Trikrat pokopani Karl Erjavec (2. del) | Trikrat pokopani Karl Erjavec (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|301 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. junij 2019 | Plačaj in umri (1. del) | Plačaj in umri (2. del) | Plačaj in umri (3. del) | Marko Pavlišič | Ivan Simič |- | align=center|302 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. junij 2019 | Pedofilija v cerkvi (1. del) | Pedofilija v cerkvi (2. del) | Pedofilija v cerkvi (3. del) | Tino Mamić | Alen Š. Goljar |- | align=center|303 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. junij 2019 | Mafija v ... (1. del) | Mafija v ... (2. del) | Mafija v ... (3. del) | Blaž Mrevlje | Rado Pezdir |- | align=center|304 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. junij 2019 | Kdo ogroža Slovenijo? (1. del) | Kdo ogroža Slovenijo? (2. del) | Kdo ogroža Slovenijo? (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|305 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. junij 2019 | Kam leti Adria? (1. del) | Kam leti Adria? (2. del) | Kam leti Adria? (3. del) | Boštjan M. Turk | Novak |- | align=center|306 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. junij 2019 | Vsi... en... (1. del) | Vsi... en... (2. del) | Vsi... en... (3. del) | Norma M. Korošec | Roman Vodeb |- | align=center|307 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. junij 2019 | Umazani Harij (1. del) | Umazani Harij (2. del) | Umazani Harij (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Nina Bojovič |- | align=center|308 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. junij 2019 | Sanacija iz prve roke (1. del) | Sanacija iz prve roke (2. del) | Sanacija iz prve roke (3. del) | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|309 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. junij 2019 | Nov volilni sistem (1. del) | Nov volilni sistem (2. del) | Nov volilni sistem (3. del) | Emil Milan Pintar | Gregor Kos |- | align=center|310 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. junij 2019 | Zdrav. mafija v praksi (1. del) | Zdrav. mafija v praksi (1. del) | Zdrav. mafija v praksi (1. del) | Špela Mesesnel | Blaž Mrevlje |- | align=center|311 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. junij 2019 | Zapufani socialni demokrati (1. del) | Zapufani socialni demokrati (1. del) | Zapufani socialni demokrati (1. del) | Ivan Simič | Marko Pavlišič |} == Tretja sezona == === September 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#CD9575; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#CD9575; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#CD9575; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|312 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. september 2019 | Nova sredina (1. del) | Nova sredina (2. del) | Nova sredina (3. del) | width=140|Matej Tonin | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|313 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. september 2019 | Podobnik se vrača (1. del) | Podobnik se vrača (2. del) | Podobnik se vrača (3. del) | Marjan Podobnik | Bojan Požar |- | align=center|314 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. september 2019 | Kitajska komunistična korporacija (1. del) | Kitajska komunistična korporacija (2. del) | Kitajska komunistična korporacija (3. del) | Pia Ravter | Igor Lukšič |- | align=center|315 | align=center|Bojan Požar | align=center|5. september 2019 | Je Koper še naš!? (1. del) | Je Koper še naš!? (2. del) | Je Koper še naš!? (3. del) | Aleš Bržan | Aljuš Pertinač |- | align=center|316 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. september 2019 | Podobnik Šarčeva poguba? (1. del) | Podobnik Šarčeva poguba? (2. del) | Podobnik Šarčeva poguba? (3. del) | Marko Pavlišič | Boštjan M. Turk |- | align=center|317 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. september 2019 | Zokijeva mutna posla (1. del) | Zokijeva mutna posla (2. del) | Zokijeva mutna posla (3. del) | Tino Mamič | Ivan Simič |- | align=center|318 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. september 2019 | Zokijev psihološki profil (1. del) | Zokijev psihološki profil (2. del) | Zokijev psihološki profil (3. del) | Franc Kangler | Roman Vodeb |- | align=center|319 | align=center|Bojan Požar | align=center|12. september 2019 | Napad na DOM! (1. del) | Napad na DOM! (2. del) | Napad na DOM! (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|320 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. september 2019 | Intekektualci proti Pahorju (1. del) | Intekektualci proti Pahorju (2. del) | Intekektualci proti Pahorju (3. del) | Igor Lukšič | Novak |- | align=center|321 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. september 2019 | Zdravstvena mafija (1. del) | Zdravstvena mafija (2. del) | Zdravstvena mafija (3. del) | Blaž Mrevlje | Rado Pezdir |- | align=center|322 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. september 2019 | Šarčeva enoletka (1. del) | Šarčeva enoletka (2. del) | Šarčeva enoletka (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Sebastjan Jeretič |- | align=center|323 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. september 2019 | Vojna zakoncev Rose (1. del) | Prvo leto vlade Marjana Šarca, II. del (2. del) | Prvo leto vlade Marjana Šarca, II. del (3. del) | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|324 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. september 2019 | Po Kurzu Kurz? (1. del) | Po Kurzu Kurz? (2. del) | Po Kurzu Kurz? (3. del) | Bernard Brščič | Novak |- | align=center|325 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. september 2019 | Narod (športnih) junakov? (1. del) | Narod (športnih) junakov? (2. del) | Narod (športnih) junakov? (3. del) | Tone Tiselj | Roman Vodeb |- | align=center|326 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. september 2019 | Vojna proti terorizmu (1. del) | Vojna proti terorizmu (2. del) | Vojna proti terorizmu (3. del) | Boštjan Perne | Darko Mršič |- | align=center|327 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. september 2019 | Požar v globoki državi! (1. del) | Požar v globoki državi! (2. del) | Požar v globoki državi! (3. del) | Tino Mamič | Marko Pavlišič |- | align=center|328 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. september 2019 | Adijo, Adria! (1. del) | Adijo, Adria! (2. del) | Adijo, Adria! (3. del) | Boštjan M. Turk | Novak |} === Oktober 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F19CBB; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F19CBB; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F19CBB; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|329 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. oktober 2019 | Zbiranje (1. del) | Zbiranje (2. del) | Zbiranje (3. del) | width=140|Norma Korošec | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|330 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. oktober 2019 | Šarca ni več! (1. del) | Šarca ni več! (2. del) | Šarca ni več! (3. del) | Dejan Steinbuch | Igor Lukšič |- | align=center|331 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2019 | Šarčeva Mata Hari (1. del) | Šarčeva Mata Hari (2. del) | Šarčeva Mata Hari (3. del) | Bernard Brščič | Rado Pezdir |- | align=center|332 | align=center|Bojan Požar | align=center|7. oktober 2019 | Novinarstvo in mediji (1. del) | Novinarstvo in mediji (2. del) | Novinarstvo in mediji (3. del) | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|333 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. oktober 2019 | Medijska hobotnica! (1. del) | Medijska hobotnica! (2. del) | Medijska hobotnica! (3. del) | Mitja Čander | Tino Mamič |- | align=center|334 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. oktober 2019 | Rešimo Slovenijo! (1. del) | Rešimo Slovenijo! (2. del) | Rešimo Slovenijo! (3. del) | Franc Kangler | Marjan Podobnik |- | align=center|335 | align=center|Bojan Požar | align=center|10. oktober 2019 | Slovenci in afere (1. del) | Slovenci in afere (2. del) | Slovenci in afere (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Roman Vodeb |- | align=center|336 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. oktober 2019 | Šarčev ... (1. del) | Šarčev ... (2. del) | Šarčev ... (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|337 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. oktober 2019 | Revni ali bogati? (1. del) | Revni ali bogati? (2. del) | Revni ali bogati? (3. del) | Ivan Simič | Marko Pavlišič |- | align=center|338 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. oktober 2019 | Po Trumpu Trump (1. del) | Po Trumpu Trump (2. del) | Po Trumpu Trump (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|339 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. oktober 2019 | Marjan, država ni zajebancija! (1. del) | Marjan, država ni zajebancija! (2. del) | Marjan, država ni zajebancija! (3. del) | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|340 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. oktober 2019 | Vojna v Siriji (1. del) | Vojna v Siriji (2. del) | Vojna v Siriji (3. del) | Boštjan Perne | Darko Mršič |- | align=center|341 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. oktober 2019 | Sova je kompromat (1. del) | Sova je kompromat (2. del) | Sova je kompromat (3. del) | Vinko Gorenak | Matevž Tomšič |- | align=center|342 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. oktober 2019 | S... in politika (1. del) | S... in politika (2. del) | S... in politika (3. del) | Norma Korošec | Roman Vodeb |- | align=center|343 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. oktober 2019 | Zdravstveni profiterji (1. del) | Zdravstveni profiterji (2. del) | Zdravstveni profiterji (3. del) | Blaž Mrevlje | Lucija Šikovec Ušaj |} === November 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#FFFF99; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#FFFF99; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#FFFF99; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|344 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. november 2019 | Pokopana Slovenija (1. del) | Pokopana Slovenija (2. del) | Pokopana Slovenija (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|345 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. november 2019 | Kdo menja Šarca? (1. del) | Kdo menja Šarca? (2. del) | Kdo menja Šarca? (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|346 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. november 2019 | Dvoboj Vodeb - Simič (1. del) | Dvoboj Vodeb - Simič (2. del) | Dvoboj Vodeb - Simič (3. del) | Ivan Simič | Roman Vodeb |- | align=center|347 | align=center|Bojan Požar | align=center|7. november 2019 | Usodna privlačnost (1. del) | Usodna privlačnost (2. del) | Usodna privlačnost (3. del) | Marko Pavlišič | Tino Mamič |- | align=center|348 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. november 2019 | Levica po Levici (1. del) | Levica po Levici (2. del) | Levica po Levici (3. del) | Mitja Čander | Matevž Tomšič |- | align=center|349 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. november 2019 | SD osvobaja Slovenijo? (1. del) | SD osvobaja Slovenijo? (2. del) | SD osvobaja Slovenijo? (3. del) | Norma Korošec | Sebastjan Jeretič |- | align=center|350 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. november 2019 | Čigav je Petrol? (1. del) | Čigav je Petrol? (2. del) | Čigav je Petrol? (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Vladimir B |- | align=center|351 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. november 2019 | Uganke Boruta Pahorja (1. del) | Uganke Boruta Pahorja (2. del) | Uganke Boruta Pahorja (3. del) | Rado Pezdir | Aljuš Pertinač |- | align=center|352 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. november 2019 | Fronta za Slovenijo (1. del) | Fronta za Slovenijo (2. del) | Fronta za Slovenijo (3. del) | Igor Lukšič | Tino Mamič |- | align=center|353 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. november 2019 | Dokod seže Tonin? (1. del) | Dokod seže Tonin? (2. del) | Dokod seže Tonin? (3. del) | Matej Tonin | Aljuš Pertinač |- | align=center|354 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. november 2019 | Šiškova varda (1. del) | Šiškova varda (2. del) | Šiškova varda (3. del) | Andrej Šiško | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|355 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. november 2019 | Tečemo do Tokia (1. del) | Tečemo do Tokia (2. del) | Tečemo do Tokia (3. del) | Neja Kršinar | Dejan Lenart |- | align=center|356 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. november 2019 | Angelika za telebane (1. del) | Angelika za telebane (2. del) | Angelika za telebane (3. del) | Bernard Brščič | Novak |- | align=center|357 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. november 2019 | Kultura in cenzura (1. del) | Kultura in cenzura (2. del) | Kultura in cenzura (3. del) | Roman Vodeb | Boštjan M. Turk |- | align=center|358 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. november 2019 | Zakaj je padel Vujovic? (1. del) | Zakaj je padel Vujovic? (2. del) | Zakaj je padel Vujovic? (3. del) | Tone Tiselj | Edvard Kadič |- | align=center|359 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. november 2019 | Melania, kot je bila (1. del) | Melania, kot je bila (2. del) | Melania, kot je bila (3. del) | Igor Omerza | Nino Mihalek |} === December 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|360 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. december 2019 | Šarec proti vsem (1. del) | Šarec proti vsem (2. del) | Šarec proti vsem (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|361 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. december 2019 | Prvi spol (1. del) | Prvi spol (2. del) | Prvi spol (3. del) | Matevž Tomšič | Roman Vodeb |- | align=center|362 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. december 2019 | Na dolgi rok smo mrtvi (1. del) | Na dolgi rok smo mrtvi (2. del) | Na dolgi rok smo mrtvi (3. del) | Bojan Požar | Marko Pavlišič |- | align=center|363 | align=center|Bojan Požar | align=center|5. december 2019 | Janez Šušteršič (1. del) | Janez Šušteršič (2. del) | Janez Šušteršič (3. del) | Janez Šušteršič | Aljuš Pertinač |- | align=center|364 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. december 2019 | DEMOS 30 let kasneje (1. del) | DEMOS 30 let kasneje (2. del) | DEMOS 30 let kasneje (3. del) | Bernard Brščič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|365 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. december 2019 | Šarec ali Črnčec? (1. del) | Šarec ali Črnčec? (2. del) | Šarec ali Črnčec? (3. del) | Blaž Mrevlje | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|366 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. december 2019 | Biznis ali mafija? (1. del) | Biznis ali mafija? (2. del) | Biznis ali mafija? (3. del) | Ivan Simič | Rado Pezdir |- | align=center|367 | align=center|Bojan Požar | align=center|12. december 2019 | Fatalke slovenske politike (1. del) | Fatalke slovenske politike (2. del) | Fatalke slovenske politike (3. del) | Norma M. Korošec | Boštjan M. Turk |- | align=center|368 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. december 2019 | Smrt nacionalnega interesa (1. del) | Smrt nacionalnega interesa (2. del) | Smrt nacionalnega interesa (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Nežmah |- | align=center|369 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. december 2019 | Brez ponosa (1. del) | Brez ponosa (2. del) | Brez ponosa (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|370 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. december 2019 | Angelika se (še) ne prime (1. del) | Angelika se (še) ne prime (2. del) | Angelika se (še) ne prime (3. del) | Marko Pavlišič | Roman Vodeb |- | align=center|371 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. december 2019 | Zmagovalci in luzerji (1. del) | Zmagovalci in luzerji (2. del) | Zmagovalci in luzerji (3. del) | colspan=2 align=center |Aljuš Pertinač |} === Januar 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#EEDC82; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#EEDC82; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#EEDC82; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#EEDC82; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#EEDC82; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#EEDC82; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#EEDC82; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|372 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. januar 2020 | Zbogom, Čokolinda! (1. del) | Zbogom, Čokolinda! (2. del) | Zbogom, Čokolinda! (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|373 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. januar 2020 | Papež ali Štromajer? (1. del) | Papež ali Štromajer? (2. del) | Papež ali Štromajer? (3. del) | Norma Korošec | Alen Š. Goljar |- | align=center|374 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. januar 2020 | Vojna z Iranom (1. del) | Vojna z Iranom (2. del) | Vojna z Iranom (3. del) | Bernard Brščič | Boštjan Perne |- | align=center|375 | align=center|Bojan Požar | align=center|9. januar 2020 | Štromajer mrknil, Rupnik rehabilitiran?! (1. del) | ZDA - Iran, kaj pa naši? (2. del) | ZDA - Iran, kaj pa naši? (3. del) | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|376 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. januar 2020 | Narod pesnikov ali vojakov? (1. del) | Narod pesnikov ali vojakov? (2. del) | Narod pesnikov ali vojakov? (3. del) | Mitja Čander | Matevž Tomšič |- | align=center|377 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. januar 2020 | Bitka za upokojence (1. del) | Bitka za upokojence (2. del) | Bitka za upokojence (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Novak |- | align=center|378 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. januar 2020 | Od FDV WC do Megxita (1. del) | Od FDV WC do Megxita (2. del) | Od FDV WC do Megxita (3. del) | Sebastjan Jeretič | Roman Vodeb |- | align=center|379 | align=center|Bojan Požar | align=center|16. januar 2020 | Od banksterjev do UDBE in nazaj (1. del) | Od banksterjev do UDBE in nazaj (2. del) | Od banksterjev do UDBE in nazaj (3. del) | Rado Pezdir | Igor Omerza |- | align=center|380 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. januar 2020 | Davek naše mladosti (1. del) | Davek naše mladosti (2. del) | Davek naše mladosti (3. del) | Rok Snežič | Ivan Simič |- | align=center|381 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. januar 2020 | Operacija Erjavec (1. del) | Operacija Erjavec (2. del) | Operacija Erjavec (3. del) | Marko Pavlišič | Miran Videtič |- | align=center|382 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. januar 2020 | Spolne zlorabe v RKC (1. del) | Spolne zlorabe v RKC (2. del) | Spolne zlorabe v RKC (3. del) | Janez Cerar | Tino Mamič |- | align=center|383 | align=center|Bojan Požar | align=center|23. januar 2020 | Javno zdravstvo (1. del) | Javno zdravstvo (2. del) | Javno zdravstvo (3. del) | Blaž Mrevlje | Krištof Zevnik |- | align=center|384 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. januar 2020 | Zakaj je padel Šarec? (1. del) | Zakaj je padel Šarec? (2. del) | Zakaj je padel Šarec? (3. del) | Boštjan M. Turk | Bernard Brščič |- | align=center|385 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. januar 2020 | Šarčev poraz (1. del) | Šarčev poraz (2. del) | Šarčev poraz (3. del) | Sebastjan Jeretič | Gregor Kos |- | align=center|386 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. januar 2020 | Mat' kurja, pa ta Šarc (1. del) | Mat' kurja, pa ta Šarc (2. del) | Mat' kurja, pa ta Šarc (3. del) | Roman Vodeb | Marko Pavlišič |- | align=center|387 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. januar 2020 | Šarec, Črnčec in mediji (1. del) | Šarec, Črnčec in mediji (2. del) | Šarec, Črnčec in mediji (3. del) | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |} === Februar 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#D891EF; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#D891EF; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#D891EF; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#D891EF; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#D891EF; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#D891EF; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#D891EF; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|388 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. februar 2020 | Jastogi na mizi – Šarec v krizi (1. del) | Jastogi na mizi – Šarec v krizi (2. del) | Jastogi na mizi - Šarec v krizi (3. del) | width=140|Darko Mršič | width=140|Novak |- | align=center|389 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. februar 2020 | Janša sestavlja vlado (1. del) | Janša sestavlja vlado (2. del) | Janša sestavlja vlado (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Vinko Gorenak |- | align=center|390 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. februar 2020 | Politični kralj Janez Janša (1. del) | Politični kralj Janez Janša (2. del) | Politični kralj Janez Janša (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|391 | align=center|Bojan Požar | align=center|6. februar 2020 | Na sledi izginulih milijard (1. del) | Na sledi izginulih milijard (2. del) | Na sledi izginulih milijard (3. del) | width=140|Rado Pezdir | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|392 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. februar 2020 | Klinc, pa (taka) kultura (1. del) | Klinc, pa (taka) kultura (2. del) | Klinc, pa (taka) kultura (3. del) | width=140|Mitja Čander | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|393 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. februar 2020 | Janša v nacionalnem interesu I. (1. del) | Janša v nacionalnem interesu I. (2. del) | Janša v nacionalnem interesu I. (3. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|394 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. februar 2020 | Janša v nacionalnem interesu II. (1. del) | Janša v nacionalnem interesu II. (2. del) | Janša v nacionalnem interesu II. (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|395 | align=center|Bojan Požar | align=center|13. februar 2020 | Bo Janša sestavil?! (1. del) | Bo Janša sestavil?! (2. del) | Bo Janša sestavil?! (3. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|396 | align=center|Bojan Požar | align=center|17. februar 2020 | 5G - DA ali NE?! (1. del) | 5G - DA ali NE?! (2. del) | 5G - DA ali NE?! (3. del) | width=140|Gregor Kos | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|397 | align=center|Bojan Požar | align=center|18. februar 2020 | Vlada ali volitve I. (1. del) | Vlada ali volitve I. (2. del) | Vlada ali volitve I. (3. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Novak |- | align=center|398 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. februar 2020 | Vojna za vlado ali volitve (1. del) | Vojna za vlado ali volitve (2. del) | Vojna za vlado ali volitve (3. del) | width=140|Bernard Nežmah | width=140|Dejan Steinbuch |- | align=center|399 | align=center|Bojan Požar | align=center|20. februar 2020 | Vlada ali volitve II. (1. del) | Vlada ali volitve II. (2. del) | Vlada ali volitve II. (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|400 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. februar 2020 | Koronavirus ante portas! (1. del) | Koronavirus ante portas! (2. del) | Koronavirus ante portas! (3. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|401 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. februar 2020 | Velika vrnitev Janeza Janše (1. del) | Velika vrnitev Janeza Janše (2. del) | Velika vrnitev Janeza Janše (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Miran Videtič |- | align=center|402 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. februar 2020 | Cepivo Janša in korona koalicija (1. del) | Cepivo Janša in korona koalicija (2. del) | Cepivo Janša in korona koalicija (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Edvard Kadič |- | align=center|403 | align=center|Bojan Požar | align=center|27. februar 2020 | Novinarji in mediji (1. del) | Novinarji in mediji (2. del) | Novinarji in mediji (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Matevž Tomšič |} === Marec 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #8ded5c; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #8ded5c; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #8ded5c; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #8ded5c; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #8ded5c; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #8ded5c; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background: #8ded5c; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|404 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. marec 2020 | Ubi Janšu! (1. del) | Ubi Janšu! (2. del) | Ubi Janšu! (3. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|405 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. marec 2020 | Janševe prioritete (1. del) | Janševe prioritete (2. del) | Janševe prioritete (3. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|406 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. marec 2020 | Kaj nam pušča Miro Cerar (1. del) | Kaj nam pušča Miro Cerar (2. del) | Kaj nam pušča Miro Cerar (3. del) | width=140|Novak | width=140|Mitja Čander |- | align=center|407 | align=center|Bojan Požar | align=center|5. marec 2020 | Janša tukaj, mediji kam (1. del) | Janša tukaj, mediji kam (2. del) | Janša tukaj, mediji kam (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|408 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. marec 2020 | Korona polomija = pandemija? (1. del) | Korona polomija = pandemija? (2. del) | Korona polomija = pandemija? (3. del) | width=140|Marjeta Kuhar | width=140|Blaž Mrevlje |- | align=center|409 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. marec 2020 | Korupcija na vrhovnem sodišču (1. del) | Korupcija na vrhovnem sodišču (2. del) | Korupcija na vrhovnem sodišču (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Miran Videtič |- | align=center|410 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. marec 2020 | Bo Janševa ekipa zmogla? (1. del) | Bo Janševa ekipa zmogla? (2. del) | Bo Janševa ekipa zmogla? (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|411 | align=center|Bojan Požar | align=center|12. marec 2020 | Skoraj milijarda evrov (1. del) | Skoraj milijarda evrov (2. del) | Skoraj milijarda evrov (3. del) | width=140|Norma Korošec | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|412 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. marec 2020 | Slovenija v boju s korono (1. del) | Slovenija v boju s korono (2. del) | Slovenija v boju s korono (3. del) | colspan=2 align=center width=140|Blaž Mrevlje |- | align=center|413 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. marec 2020 | Občine in koronavirus (1. del) | Občine in koronavirus (2. del) | Občine in koronavirus (3. del) | colspan=2 align=center width=140|Gregor Macedoni |- | align=center|414 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. marec 2020 | Korona ekonomija = velika pi*darija (1. del) | Korona ekonomija = velika pi*darija (2. del) | Korona ekonomija = velika pi*darija (3. del) | colspan=2 align=center width=140|Janez Šušteršič |- | align=center|415 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. marec 2020 | Koronavirus I. (1. del) | Koronavirus I. (2. del) | Koronavirus I. (3. del) | width=140|Miran Videtič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|416 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. marec 2020 | Prvi teden Janševe vlade (1. del) | Prvi teden Janševe vlade (2. del) | Prvi teden Janševe vlade (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|417 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. marec 2020 | Protikrizni paket! (1. del) | Protikrizni paket! (2. del) | Protikrizni paket! (3. del) | colspan=2 align=center width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|418 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. marec 2020 | SP-ji na zeleni veji (1. del) | SP-ji na zeleni veji (2. del) | SP-ji na zeleni veji (3. del) | width=140|Luka Juri | width=140|Špela Mesesnel |- | align=center|419 | align=center|Bojan Požar | align=center|26. marec 2020 | Koronavirus II. (1. del) | Koronavirus II. (2. del) | Koronavirus II. (3. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|420 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. marec 2020 | #PKP1 in korona (1. del) | #PKP1 in korona (2. del) | #PKP1 in korona (3. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Ivan Simič |- | align=center|421 | align=center|Bojan Požar | align=center|31. marec 2020 | Koronavirus III. - epidemija in še histerija?! (1. del) | Koronavirus III. - epidemija in še histerija?! (2. del) | Koronavirus III. - epidemija in še histerija?! (3. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Boštjan M. Turk |} === April 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #8CBED6; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #8CBED6; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #8CBED6; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #8CBED6; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #8CBED6; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #8CBED6; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background: #8CBED6; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|422 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. april 2020 | Virus ali Janša: kdo zmaguje? (1. del) | Virus ali Janša: kdo zmaguje? (2. del) | Virus ali Janša: kdo zmaguje? (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|423 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. april 2020 | Čeferinomanija (1. del) | Čeferinomanija (2. del) | Čeferinomanija (3. del) | width=140|Miran Videtič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|424 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. april 2020 | Protikrizni medijski paket (1. del) | Protikrizni medijski paket (2. del) | Protikrizni medijski paket (3. del) | colspan=2 align=center width=140|Bojan Požar |- | align=center|425 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. april 2020 | Fenomen Tanje Fajon (1. del) | Fenomen Tanje Fajon (2. del) | Fenomen Tanje Fajon (3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|426 | align=center|Bojan Požar | align=center|15. april 2020 | Ustavno sodišče ali politični teater (1. del) | Ustavno sodišče ali politični teater (2. del) | Ustavno sodišče ali politični teater (3. del) | width=140|Aljuš Pertinač | width=140|Peter Gregorčič |- | align=center|427 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. april 2020 | Vladina črna sreda (1. del) | Vladina črna sreda (2. del) | Vladina črna sreda (3. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|428 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. april 2020 | V postelji s korono (1. del) | V postelji s korono (2. del) | V postelji s korono (3. del) | width=140|Edvard Kadič | width=140|Darko Mršič |- | align=center|429 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. april 2020 | Družbeni paraziti?! (1. del) | Družbeni paraziti?! (2. del) | Družbeni paraziti?! (3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|430 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. april 2020 | Rokovnjači (1. del) | Rokovnjači (2. del) | Rokovnjači (3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|431 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. april 2020 | Virus in teorije zarote (1. del) | Virus in teorije zarote (2. del) | Virus in teorije zarote (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Tone Tiselj |- | align=center|432 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. april 2020 | Fenomen RTV Slovenija (1. del) | Fenomen RTV Slovenija (2. del) | Fenomen RTV Slovenija (3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Edvard Kadič |- | align=center|433 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. april 2020 | Kdo je lider levice? (1. del) | Kdo je lider levice? (2. del) | Kdo je lider levice? (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Sebastjan Jeretič |} === Maj 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #E3A857; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #E3A857; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #E3A857; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #E3A857; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #E3A857; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #E3A857; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background: #E3A857; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|434 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. maj 2020 | Kdo protestira? (1. del) | Kdo protestira? (2. del) | Kdo protestira? (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|435 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. maj 2020 | Šiško in varda med epidemijo (1. del) | Šiško in varda med epidemijo (2. del) | Šiško in varda med epidemijo (3. del) | colspan=2 align=center|Andrej Šiško |- | align=center|436 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. maj 2020 | Faktor pregled tedna! (1. del) | Faktor pregled tedna! (2. del) | Faktor pregled tedna! (3. del) | colspan=2 align=center|Bojan Požar |- | align=center|437 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. maj 2020 | Kdo kolesari? (1. del) | Kdo kolesari? (2. del) | Kdo kolesari? (3. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|438 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. maj 2020 | Kadri ali kadavri? (1. del) | Kadri ali kadavri? (2. del) | Kadri ali kadavri? (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Miloš Čirič |- | align=center|439 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. maj 2020 | Aleksandra Pivec (1. del) | Aleksandra Pivec (2. del) | Aleksandra Pivec (3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Miran Videtič |- | align=center|440 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. maj 2020 | Vojna z mediji! (1. del) | Vojna z mediji! (2. del) | Vojna z mediji! (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|441 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. maj 2020 | Svoboda sovražnemu govoru? (1. del) | Svoboda sovražnemu govoru? (2. del) | Svoboda sovražnemu govoru? (3. del) | width=140|Vladimir B. | width=140|Tino Mamič |- | align=center|442 | align=center|Aljuš Pertinač<br>Bojan Požar | align=center|20. maj 2020 | colspan=3 align=center|Posebna oddaja s predsednikom republike o aktualnem političnem dogajanju, posneta v predsedniški palači | colspan=2 align=center|Borut Pahor |- | align=center|443 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. maj 2020 | Napad na policijsko postajo?! (1. del) | Napad na policijsko postajo?! (2. del) | Napad na policijsko postajo?! (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|444 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. maj 2020 | Pritisk na Janšo! (1. del) | Pritisk na Janšo! (2. del) | Pritisk na Janšo! (3. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|445 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. maj 2020 | Faktor tedna: Kdo bo novi predsednik? (1. del) | Faktor tedna: Kdo bo novi predsednik? (2. del) | Faktor tedna: Kdo bo novi predsednik? (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |} === Junij 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F8B878; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #F8B878; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #F8B878; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #F8B878; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #F8B878; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #F8B878; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background: #F8B878; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|446 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. junij 2020 | Fenomen Tanje Fajon (1. del) | Fenomen Tanje Fajon (2. del) | Fenomen Tanje Fajon (3. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|447 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. junij 2020 | Država preganja Požarja (1. del) | Država preganja Požarja (2. del) | Država preganja Požarja (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Bojan Požar |- | align=center|448 | align=center|Bojan Požar | align=center|3. junij 2020 | Faktor tedna Dejan Židan (1. del) | Faktor tedna Dejan Židan (2. del) | Faktor tedna Dejan Židan (3. del) | width=140|Dejan Židan | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|449 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. junij 2020 | Thompson da ali ne? (1. del) | Thompson da ali ne? (2. del) | Thompson da ali ne? (3. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|450 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. junij 2020 | Kolektorjev 2. tir? (1. del) | Kolektorjev 2. tir? (2. del) | Kolektorjev 2. tir? (3. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Miran Videtič |- | align=center|451 | align=center|Bojan Požar | align=center|10. junij 2020 | Faktor tedna: Aleš Hojs (1. del) | Faktor tedna: Aleš Hojs (2. del) | Faktor tedna: Aleš Hojs (3. del) | colspan=2 align=center|Aljuš Pertinač |- | align=center|452 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. junij 2020 | Janša in mediji (1. del) | Janša in mediji (2. del) | Janša in mediji (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|453 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. junij 2020 | Afera maske (1. del) | Afera maske (2. del) | Afera maske (3. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|454 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. junij 2020 | Faktor tedna: svoboda govora (1. del) | Faktor tedna: svoboda govora (2. del) | Faktor tedna: svoboda govora (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|455 | align=center|Bojan Požar | align=center|22. junij 2020 | Udba in akcija Sever (1. del) | Udba in akcija Sever (2. del) | Udba in akcija Sever (3. del) | width=140|Igor Omerza | width=140|Rado Pezdir |- | align=center|456 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. junij 2020 | Titov dvojnik (1. del) | Titov dvojnik (2. del) | Titov dvojnik (3. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|457 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. junij 2020 | Faktor tedna je Faktor! (1. del) | Faktor tedna je Faktor! (2. del) | Faktor tedna je Faktor!(3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Marko Pavlišič |} == Četrta sezona == === September 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FCF75E; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FCF75E; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FCF75E; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FCF75E; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #FCF75E; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #FCF75E; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|458 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. september 2020 | Višegrad ali Berlin? (1. del) | Višegrad ali Berlin? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|459 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. september 2020 | Bitka med spoloma (1. del) | Bitka med spoloma (2. del) | width=140|Katarina Keček | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|460 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. september 2020 | Obračun z Aleksandro (1. del) | Obračun z Aleksandro (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Blaž Mrevlje |- | align=center|461 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. september 2020 | SLS connecting people (1. del) | SLS connecting people (2. del) | width=140|Marjan Podobnik | width=140|Miran Videtič |- | align=center|462 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. september 2020 | Kaos na Balkanu (1. del) | Kaos na Balkanu (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Darko Mršič |- | align=center|463 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. september 2020 | Mafija ali država? (1. del) | Mafija ali država? (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|464 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. september 2020 | Minus v blagajni! (1. del) | Minus v blagajni! (2. del) | width=140|Janez Šušteršič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|465 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. september 2020 | Perić ni morilec (1. del) | Perić ni morilec (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|466 | align=center|Bojan Požar | align=center|23. september 2020 | Alojz Kovšca (1. del) | Alojz Kovšca (2. del) | width=140|Alojz Kovšca | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|467 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. september 2020 | Politična maškarada (1. del) | Politična maškarada (2. del) | width=140|Edvard Kadič | width=140|Peter Gregorčič |- | align=center|468 | align=center|Bojan Požar | align=center|29. september 2020 | Biografija, kot je še ni bilo (1. del) | Biografija, kot je še ni bilo (2. del) | width=140|Igor Omerza | width=140|Jože Dežman |- | align=center|469 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. september 2020 | V primežu davkarije (1. del) | V primežu davkarije (2. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Miloš Čirič |} === Oktober 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #29AB87; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #29AB87; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #29AB87; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #29AB87; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #29AB87; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #29AB87; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|470 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. oktober 2020 | Roglič proti Pogačarju! (1. del) | Roglič proti Pogačarju! (2. del) | width=140|Tone Tiselj | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|471 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. oktober 2020 | Politična kultura ali tortura? (1. del) | Politična kultura ali tortura? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|472 | align=center|Bojan Požar | align=center|7. oktober 2020 | Izza kongresa (1. del) | Izza kongresa (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|473 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. oktober 2020 | KUL ali KAK? (1. del) | KUL ali KAK? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|474 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. oktober 2020 | Nedeljsko zaprtje trgovin (1. del) | Nedeljsko zaprtje trgovin (2. del) | width=140|Vladimir Bilić | width=140|Tino Mamić |- | align=center|475 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. oktober 2020 | Šarec, Fajon ali Damijan? (1. del) | Šarec, Fajon ali Damijan? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|476 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. oktober 2020 | Socializem ali fašizem? (1. del) | Socializem ali fašizem? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|477 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. oktober 2020 | Pravosodje ali krivosodje? (1. del) | Pravosodje ali krivosodje? (2. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Rado Pezdir |- | align=center|478 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. oktober 2020 | Kaj in kako komunicira Janša (1. del) | Kaj in kako komunicira Janša (2. del) | width=140|Edvard Kadič | width=140|Bojan Požar |- | align=center|479 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. oktober 2020 | Janša ali korona? (1. del) | Janša ali korona? (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|480 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. oktober 2020 | Papež ali antikrist? (1. del) | Papež ali antikrist? (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Miran Videtič |- | align=center|481 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. oktober 2020 | Kdo je kriv: vlada, opozicija ali mediji (1. del) | Kdo je kriv: vlada, opozicija ali mediji (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Pavlišič |} === November 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F2C649; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #F2C649; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #F2C649; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #F2C649; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #F2C649; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #F2C649; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|482 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. november 2020 | Premagajmo korono! (1. del) | Premagajmo korono! (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Gorazd Kalan |- | align=center|483 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. november 2020 | Pasti korone (1. del) | Pasti korone (2. del) | width=140|Nina Bergant | width=140|Gašper Kramar |- | align=center|484 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. november 2020 | Faktor tedna: Trump! (1. del) | Faktor tedna: Trump! (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|485 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. november 2020 | Teror pred vrati (1. del) | Teror pred vrati (2. del) | width=140|Andrej Rupnik | width=140|Darko Mršič |- | align=center|486 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. november 2020 | Teror v Ljubljani (1. del) | Teror v Ljubljani (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|487 | align=center|Bojan Požar | align=center|11. november 2020 | Huda cenzura na poti (1. del) | Huda cenzura na poti (2. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|488 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. november 2020 | Pahor ali Janša (1. del) | Pahor ali Janša (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|489 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. november 2020 | Slovenija po koroni (1. del) | Slovenija po koroni (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|490 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. november 2020 | Kaj je povedal Janša? (1. del) | Kaj je povedal Janša? (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Tino Mamić |- | align=center|491 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. november 2020 | Je Janša še kul? (1. del) | Je Janša še kul? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|492 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. november 2020 | Čigavi kadri? (1. del) | Čigavi kadri? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|493 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. november 2020 | Korona menedžment (1. del) | Korona menedžment (2. del) | width=140|Andrej Rupnik | width=140|Blaž Mrevlje |- | align=center|494 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. november 2020 | Korona ali mi? (1. del) | Korona ali mi? (2. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Edvard Kadič |} === December 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|495 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. december 2020 | Faktor tedna: Minister Vrtovec (1. del) | Faktor tedna: Minister Vrtovec (2. del) | width=140|Jernej Vrtovec | width=140|Bojan Požar |- | align=center|496 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. december 2020 | Virus in profi šport (1. del) | Virus in profi šport (2. del) | width=140|Alenka Dovžan | width=140|Tone Tiselj |- | align=center|497 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. december 2020 | Kdo nam vlada? (1. del) | Kdo nam vlada? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|498 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. december 2020 | Covid in EU poslanke (1. del) | Covid in EU poslanke (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|499 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. december 2020 | Državno ali javno? (1. del) | Državno ali javno? (2. del) | width=140|Matej Beltram | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|'''500''' | align=center|'''Aljuš Pertinač''' | align=center|'''14. december 2020''' | '''500. jubilejni Faktor (1. del)''' | '''500. jubilejni Faktor (2. del)''' | width=140|'''Vladimir Vodušek''' | width=140|'''Bojan Požar''' |- | align=center|501 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. december 2020 | Moravče, ekološka bomba (1. del) | Moravče, ekološka bomba (2. del) | width=140|Milan Balažic | width=140|Anton Komat |- | align=center|502 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. december 2020 | Si Janša zasluži nezaupnico? (1. del) | Si Janša zasluži nezaupnico? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|503 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. december 2020 | Faktor tedna: Zdravko Počivalšek (1. del) | Faktor tedna: Zdravko Počivalšek (2. del) | colspan=2 align=center|Zdravko Počivalšek |- | align=center|504 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. december 2020 | Zbogom, Forum 21 (1. del) | Zbogom, Forum 21 (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Tino Mamić |- | align=center|505 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. december 2020 | Drugačen božič (1. del) | Drugačen božič (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|506 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. december 2020 | Faktor leta = 2020 (1. del) | Faktor leta = 2020 (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|507 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. december 2020 | Faktor tedna: dr. Tina Bregant (1. del) | Faktor tedna: dr. Tina Bregant (2. del) | colspan=2 align=center|Tina Bregant |- | align=center|508 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. december 2020 | Potres! (1. del) | Potres! (2. del) | width=140|Domen Torkar | width=140|Darko Mršič |} === Januar 2021 === Bojana Požarja je januarja 2021 zamenjala Norma Brščić (roj. Korošec), ki je že s svojim tretjim vodenjem oddaje 21. januarja 2021 močno razburila javnost in s svojimi izjavami sprožila več prijav ter inšpekcijskih nadzorov. AKOS je julija televiziji TV3 odredil, naj »preneha s spodbujanjem rasne neenakopravnosti ter izzivanjem rasnega sovraštva in nestrpnosti.«<ref>{{Navedi splet|title=Akos: TV3 mora prenehati spodbujati rasno neenakopravnost in nestrpnost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/akos-tv3-mora-prenehati-spodbujati-rasno-neenakopravnost-in-nestrpnost/586803|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-08-17|language=sl}}</ref> Inšpektorat za medije je avgusta 2021 za STA potrdil, »da so prejeli dve prijavi zaradi izjav na TV3, ki po mnenju prijavitelja javno spodbujajo k sovraštvu, nasilju in nestrpnosti. Ker gre za sume kaznivih dejanj, zoper izdajatelje pa niso predvidene sankcije po zakonu o medijih, je inšpektorat prijavi odstopil policiji.«<ref>{{Navedi splet|title=Inšpektorat za medije prijavo zoper izjave v oddaji Faktor predal policiji|url=https://www.dnevnik.si/1042971165|website=Dnevnik|accessdate=2021-08-17|archive-date=2021-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210817120500/https://www.dnevnik.si/1042971165|url-status=dead}}</ref> Od aprila 2021 Norma Brščič oddaje Faktor ne vodi več. Sporna oddaja številka 519 je bila že spomladi 2021 umaknjena iz arhiva na portalu YouTube.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=8yDTrLWJKIo&list=PLHtyZJ_6n0pxQUOwPpR4NMdvprSc8kvQk|title=seznam oddaj Faktor, sezona 2020/2021|accessdate=2021-08-17|website=YouTube.com}}</ref> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F75394; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #F75394; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #F75394; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #F75394; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #F75394; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #F75394; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|509 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. januar 2021 | Morilci med nami (1. del) | Morilci med nami (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|510 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. januar 2021 | Veselo(vo) Računsko sodišče (1. del) | Veselo(vo) Računsko sodišče (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|511 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. januar 2021 | Čas je za šport (1. del) | Čas je za šport (2. del) | width=140|Matej Erjavec | width=140|Metod Ropret |- | align=center|512 | align=center|Norma Brščič | align=center|7. januar 2021 | Nevladniki med korono (1. del) | Nevladniki med korono (2. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|513 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. januar 2021 | Trumpova Amerika (1. del) | Trumpova Amerika (2. del) | width=140|Jernej Štromajer | width=140|Peter Gregorčič |- | align=center|514 | align=center|Norma Brščič | align=center|12. januar 2021 | Zavožen davčni sistem (1. del) | Zavožen davčni sistem (2. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|515 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. januar 2021 | Mediji med korono (1. del) | Mediji med korono (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|516 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. januar 2021 | Faktor tedna: Milan Kučan (1. del) | Faktor tedna: Milan Kučan (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|517 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. januar 2021 | Kdo je uničil Demos? (1. del) | Kdo je uničil Demos? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|518 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. januar 2021 | Nezaupnica komu? (1. del) | Nezaupnica komu? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|519 | align=center|Norma Brščič | align=center|20. januar 2021 | Kdo se boji svobode govora (1. del) | Kdo se boji svobode govora (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Tino Mamić |- | align=center|520 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. januar 2021 | Iskreni ali Rog? (1. del) | Iskreni ali Rog? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Rado Pezdir |- | align=center|521 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. januar 2021 | Zakaj gre Slovenija domov? (1. del) | Zakaj gre Slovenija domov? (2. del) | width=140|Jernej Smisl | width=140|Tone Tiselj |- | align=center|522 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. januar 2021 | Afera Tomaž Vesel (1. del) | Afera Tomaž Vesel (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Edvard Kadič |- | align=center|523 | align=center|Norma Brščič | align=center|27. januar 2021 | Spolni nadlegovalci so med nami (1. del) | Spolni nadlegovalci so med nami (2. del) | width=140|Andreja Poljanec | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|524 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. januar 2021 | Kdo ali kaj preganja Janšo (1. del) | Kdo ali kaj preganja Janšo (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Pavlišič |} === Februar 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #C08081; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #C08081; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #C08081; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #C08081; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #C08081; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #C08081; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|525 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. februar 2021 | Povežimo Slovenijo? (1. del) | Povežimo Slovenijo? (2. del) | width=140|Andrej Čuš | width=140|Franc Kangler |- | align=center|526 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. februar 2021 | Odvežimo Slovenijo (1. del) | Odvežimo Slovenijo (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|527 | align=center|Norma Brščič | align=center|3. februar 2021 | Kaj je narobe s slovensko levico? (1. del) | Kaj je narobe s slovensko levico? (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|528 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. februar 2021 | Šola med korono (1. del) | Šola med korono (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|529 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. februar 2021 | Kultura ali tortura? (1. del) | Kultura ali tortura? (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|530 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. februar 2021 | Faktor tedna: dr. Simona Kustec (1. del) | Faktor tedna: dr. Simona Kustec (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|531 | align=center|Norma Brščič | align=center|11. februar 2021 | Kaj se med epidemijo dogaja v glavah otrok (1. del) | Kaj se med epidemijo dogaja v glavah otrok (2. del) | width=140|Janja Grilc | width=140|Borut Pogačnik |- | align=center|532 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. februar 2021 | Čigava je univerza? (1. del) | Čigava je univerza? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|533 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. februar 2021 | Nezaupnica ali brezupnica (1. del) | Nezaupnica ali brezupnica (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Ivan Simič |- | align=center|534 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. februar 2021 | Sodna revolucija? (1. del) | Sodna revolucija? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Blaž Kovačič Mlinar |- | align=center|535 | align=center|Norma Brščič | align=center|18. februar 2021 | O nekulturnosti slovenskih kulturnikov (1. del) | O nekulturnosti slovenskih kulturnikov (2. del) | colspan=2 align=center|Vasko Simoniti |- | align=center|536 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. februar 2021 | Kako kul bo novi KUL? (1. del) | Kako kul bo novi KUL? (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|537 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. februar 2021 | Janša ali mediji? (1. del) | Janša ali mediji? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|538 | align=center|Norma Brščič | align=center|24. februar 2021 | Trumpizem po Trumpu (1. del) | Trumpizem po Trumpu (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|539 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. februar 2021 | Bo Poklukar rešil zdravstvo? (1. del) | Bo Poklukar rešil zdravstvo? (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Matej Beltram |} === Marec 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #2E8B57; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #2E8B57; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #2E8B57; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #2E8B57; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #2E8B57; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #2E8B57; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|540 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. marec 2021 | Kdo v EU nas mara? (1. del) | Kdo v EU nas mara? (2. del) | width=140|Romana Tomc | width=140|Milan Brglez |- | align=center|541 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. marec 2021 | Medijska podoba Slovenije (1. del) | Medijska podoba Slovenije (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Bojan Požar |- | align=center|542 | align=center|Norma Brščič | align=center|3. marec 2021 | Privlačnost socializma (1. del) | Privlačnost socializma (2. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|543 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. marec 2021 | Slovenija glavna v EU (1. del) | Slovenija glavna v EU (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|544 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. marec 2021 | 8. marec (1. del) | 8. marec (2. del) | width=140|Tjaša Jesenek | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|545 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. marec 2021 | Čeferinovanje na ustavnem (1. del) | Čeferinovanje na ustavnem (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Miran Videtič |- | align=center|546 | align=center|Norma Brščič | align=center|10. marec 2021 | Ali burke, minareti in halal sodijo v Evropo? (1. del) | Ali burke, minareti in halal sodijo v Evropo? (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|547 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. marec 2021 | Čigav bo 2. tir? (1. del) | Čigav bo 2. tir? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|548 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. marec 2021 | Eno leto vlade (1. del) | Eno leto vlade (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|549 | align=center|Norma Brščič | align=center|16. marec 2021 | Faktor tedna je notranji minister Aleš Hojs (1. del) | Faktor tedna je notranji minister Aleš Hojs (2. del) | colspan=2 align=center|Aleš Hojs |- | align=center|550 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. marec 2021 | Eno leto epidemije (1. del) | Eno leto epidemije (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|551 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. marec 2021 | Korupcija po 2. tiru (1. del) | Korupcija po 2. tiru (2. del) | width=140|Jože Duhovnik | width=140|Emil Milan Pintar |- | align=center|552 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. marec 2021 | Pa je šel rokomet (1. del) | Pa je šel rokomet (2. del) | width=140|Tone Tiselj | width=140|Rok Praznik |- | align=center|553 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. marec 2021 | Zdravstvena reforma! (1. del) | Zdravstvena reforma! (2. del) | width=140|Simon Podnar | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|554 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. marec 2021 | Prostozidarji med nami (1. del) | Prostozidarji med nami (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|555 | align=center|Norma Brščič | align=center|25. marec 2021 | Materinski dan in slovenska rodnost (1. del) | Materinski dan in slovenska rodnost (2. del) | width=140|Špela Peternel | width=140|Matjaž Gams |- | align=center|556 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. marec 2021 | Čigav predsednik je Janša? (1. del) | Čigav predsednik je Janša? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|557 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. marec 2021 | Janševa podoba v Evropi (1. del) | Janševa podoba v Evropi (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Tino Mamić |- | align=center|558 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. marec 2021 | Afera energetika (1. del) | Afera energetika (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Miran Videtič |} === April 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #4169E1; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #4169E1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #4169E1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #4169E1; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #4169E1; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #4169E1; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|559 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. april 2021 | Teorije zarote (1. del) | Teorije zarote (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|560 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. april 2021 | Kdo ubija šport? (1. del) | Kdo ubija šport? (2. del) | width=140|Matej Avanzo | width=140|Matej Oražem |- | align=center|561 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. april 2021 | Ustavna obtožba Janše (1. del) | Ustavna obtožba Janše (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|562 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. april 2021 | Kaj bo storil Počivalšek? (1. del) | Kaj bo storil Počivalšek? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|563 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. april 2021 | Novi rektor (1. del) | Novi rektor (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Igor Lukšič |- | align=center|564 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. april 2021 | Kdo si še upa govoriti? (1. del) | Kdo si še upa govoriti? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|565 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. april 2021 | Koga moti uber? (1. del) | Koga moti uber? (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Miran Videtič |- | align=center|566 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. april 2021 | Kdo nas vodi? (1. del) | Kdo nas vodi? (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|567 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. april 2021 | Korona na Balkanu (1. del) | Korona na Balkanu (2. del) | width=140|Suzana Luskovec | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|568 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. april 2021 | Afera non-paper (1. del) | Afera non-paper (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Darko Mršič |- | align=center|569 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. april 2021 | Analiza slovenske levice (1. del) | Analiza slovenske levice (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|570 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. april 2021 | Zbirokratizirana Slovenija (1. del) | Zbirokratizirana Slovenija (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Ivan Simič |- | align=center|571 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. april 2021 | Zakaj tehnika ni popularna? (1. del) | Zakaj tehnika ni popularna? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Mihael Sekavčnik |- | align=center|572 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. april 2021 | Je Superliga propadla? (1. del) | Je Superliga propadla? (2. del) | width=140|Matej Oražem | width=140|Tone Tiselj |} === Maj 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #ED9121; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #ED9121; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #ED9121; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #ED9121; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #ED9121; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #ED9121; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|573 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. maj 2021 | Do kdaj še epidemija (1. del) | Do kdaj še epidemija (2. del) | width=140|Dorjan Marušič | width=140|Dragan Marušič |- | align=center|574 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. maj 2021 | Razdeljena Slovenija (1. del) | Razdeljena Slovenija (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|575 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. maj 2021 | Živel 1. maj! (1. del) | Živel 1. maj! (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|576 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. maj 2021 | Faktor upora (1. del) | Faktor upora (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|577 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. maj 2021 | Afera STA (1. del) | Afera STA (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Dejan Verčič |- | align=center|578 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. maj 2021 | Po čem so človekove pravice (1. del) | Po čem so človekove pravice (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|579 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. maj 2021 | Epidemija kot politični projekt (1. del) | Epidemija kot politični projekt (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|580 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. maj 2021 | Ni prostora za starce (1. del) | Ni prostora za starce (2. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Blaž Mrevlje |- | align=center|581 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. maj 2021 | Izrael vs. Palestinci (1. del) | Izrael vs. Palestinci (2. del) | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|582 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. maj 2021 | Zaton paradržavnega zdravstva? (1. del) | Zaton paradržavnega zdravstva? (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|583 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. maj 2021 | Domovina je tednik (1. del) | Domovina je tednik (2. del) | width=140|Igor Vovk | width=140|Tino Mamić |- | align=center|584 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. maj 2021 | Quo vadis slovenski film? (1. del) | Quo vadis slovenski film? (2. del) | width=140|Nataša Bučar | width=140|Marcel Buh |- | align=center|585 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. maj 2021 | Izhod iz epidemije (1. del) | Izhod iz epidemije (2. del) | colspan=2 align=center|Tina Bregant |- | align=center|586 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. maj 2021 | Kaj je janšizem? (1. del) | Kaj je janšizem? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|587 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. maj 2021 | Vstaja ali državljanska vojna? (1. del) | Vstaja ali državljanska vojna? (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|588 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. maj 2021 | Kdo ima večino? (1. del) | Kdo ima večino? (2. del) | width=140|Marko Balažic | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|589 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. maj 2021 | Simič prevzema FURS (1. del) | Simič prevzema FURS (2. del) | colspan=2 align=center|Ivan Simič |} === Junij 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #DE3163; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #DE3163; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #DE3163; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #DE3163; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #DE3163; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #DE3163; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|590 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. junij 2021 | Je vstaja uspela? (1. del) | Je vstaja uspela? (2. del) | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|591 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. junij 2021 | Kaj sporoča Pahor (1. del) | Kaj sporoča Pahor (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|592 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. junij 2021 | Somrak pravne države (1. del) | Somrak pravne države (2. del) | width=140|Blaž Kovačič Mlinar | width=140|Vladimir Bilić |- | align=center|593 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. junij 2021 | Faktor tedna: Janez Šušteršič (1. del) | Faktor tedna: Janez Šušteršič (2. del) | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|594 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. junij 2021 | Fovšija brez meja (1. del) | Fovšija brez meja (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|595 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. junij 2021 | Kako nevarna je Levica? (1. del) | Kako nevarna je Levica? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|596 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. junij 2021 | Zakaj potrebujemo sindikate? (1. del) | Zakaj potrebujemo sindikate? (2. del) | width=140|Lidija Jerkič | width=140|Jakob Počivavšek |- | align=center|597 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. junij 2021 | Afera Jeretič (1. del) | Afera Jeretič (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Marko Balažic |- | align=center|598 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. junij 2021 | Šport do smrti (1. del) | Šport do smrti (2. del) | width=140|Miran Videtič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|599 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. junij 2021 | Po čem so diplome (1. del) | Po čem so diplome (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|600 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. junij 2021 | Faktor tedna: Slovenija (1. del) | Faktor tedna: Slovenija (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|601 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. junij 2021 | Ženske v politiki (1. del) | Ženske v politiki (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|602 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. junij 2021 | Slepa pravica (1. del) | Slepa pravica (2. del) | width=140|Luka Martin Tomažič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|603 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. junij 2021 | Politika na dopustu (1. del) | Politika na dopustu (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|604 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. junij 2021 | 30 let tranzicije (1. del) | 30 let tranzicije (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Rado Pezdir |} == Peta sezona == === September 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #B3446C; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #B3446C; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #B3446C; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #B3446C; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #B3446C; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #B3446C; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|605 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. september 2021 | Faktor tedna: Zdravko Počivalšek (1. del) | Faktor tedna: Zdravko Počivalšek (2. del) | colspan=2 align=center|Zdravko Počivalšek |- | align=center|606 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. september 2021 | Zakaj je referendum uspel? (1. del) | Zakaj je referendum uspel? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|607 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. september 2021 | Janša vs. Fajon (1. del) | Janša vs. Fajon (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Darko Mršić |- | align=center|608 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. september 2021 | Prekleti Afganistan (1. del) | Prekleti Afganistan (2. del) | width=140|Boštjan Močnik | width=140|Primož Šterbenc |- | align=center|609 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. september 2021 | Faktor tedna: Matej Tonin (1. del) | Faktor tedna: Matej Tonin (2. del) | colspan=2 align=center|Matej Tonin |- | align=center|610 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. september 2021 | Slovenija bo Nemčija (1. del) | Slovenija bo Nemčija (2. del) | width=140|Andrej Vizjak | width=140|Robert Klun |- | align=center|611 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. september 2021 | Kdo ima oblast (1. del) | Kdo ima oblast (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|612 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. september 2021 | Kako ponosni smo Slovenci (1. del) | Kako ponosni smo Slovenci (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|613 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. september 2021 | Faktor tedna: Zvonko Černač (1. del) | Faktor tedna: Zvonko Černač (2. del) | colspan=2 align=center|Zvone Černač |- | align=center|614 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. september 2021 | Čigavi so protesti? (1. del) | Čigavi so protesti? (2. del) | width=140|Jernej Štromajer | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|615 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. september 2021 | Covid ekonomija (1. del) | Covid ekonomija (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|616 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. september 2021 | SMC z Gasom naprej (1. del) | SMC z Gasom naprej (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Balažic |- | align=center|617 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. september 2021 | Se je KUL zakalkuliral? (1. del) | Se je KUL zakalkuliral? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Darko Mršić |- | align=center|618 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. september 2021 | Kaj pa Telekom? (1. del) | Kaj pa Telekom? (2. del) | width=140|Andrej Vizjak | width=140|Miloš Čirič |- | align=center|619 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. september 2021 | Nestrpnost (1. del) | Nestrpnost (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|620 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. september 2021 | Vojna zakoncev Marčič Erjavec (1. del) | Vojna zakoncev Marčič Erjavec (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Roman Vodeb |} === Oktober 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #E03C31; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #E03C31; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #E03C31; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #E03C31; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #E03C31; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #E03C31; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|621 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. oktober 2021 | Faktor tedna: Zmago Jelinčič (1. del) | Faktor tedna: Zmago Jelinčič (2. del) | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič Plemeniti |- | align=center|622 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. oktober 2021 | Kdo bo potegnil ročno? (1. del) | Kdo bo potegnil ročno? (2. del) | width=140|Marko Balažic | width=140|Peter Gregorčič |- | align=center|623 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. oktober 2021 | Tschüss Angela (1. del) | Tschüss Angela (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|624 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. oktober 2021 | Komu še verjamemo? (1. del) | Komu še verjamemo? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Tino Mamić |- | align=center|625 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. oktober 2021 | Vzporedni mehanizem globoke države (1. del) | Vzporedni mehanizem globoke države (2. del) | width=140|Rado Pezdir | width=140|Igor Omerza |- | align=center|626 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. oktober 2021 | Slovenija v krizi vrednot (1. del) | Slovenija v krizi vrednot (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|627 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. oktober 2021 | Zakaj se ne cepimo? (1. del) | Zakaj se ne cepimo? (2. del) | width=140|Nina Majcen | width=140|Norma Brščič |- | align=center|628 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. oktober 2021 | Resni.ca (1. del) | Resni.ca (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|629 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. oktober 2021 | Energetska kriza (1. del) | Energetska kriza (2. del) | width=140|Denis Mancevič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|630 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. oktober 2021 | Kaos v zdravstvu (1. del) | Kaos v zdravstvu (2. del) | width=140|Tina Bregant | width=140|Matej Beltram |- | align=center|631 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. oktober 2021 | Dikaučič, Poklukar, Vizjak (1. del) | Dikaučič, Poklukar, Vizjak (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|632 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. oktober 2021 | Kako pogumen je Janša? (1. del) | Kako pogumen je Janša? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Pavlišič |} === November 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #C19A6B; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #C19A6B; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #C19A6B; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #C19A6B; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #C19A6B; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #C19A6B; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|633 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. november 2021 | Kam gremo po smrti? (1. del) | Kam gremo po smrti? (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|634 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. november 2021 | Nas reši nov volilni sistem? (1. del) | Nas reši nov volilni sistem? (2. del) | width=140|Rado Bohinc | width=140|Ivan Svetlik |- | align=center|635 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. november 2021 | Zakaj ne obvladamo epidemije? (1. del) | Zakaj ne obvladamo epidemije? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|636 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. november 2021 | Vladni odloki ali ustava? (1. del) | Vladni odloki ali ustava? (2. del) | colspan=2 align=center|Blaž Kovačič Mlinar |- | align=center|637 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. november 2021 | Afera Vizjak (1. del) | Afera Vizjak (2. del) | width=140|Tino Mamić | width=140|Darko Mršić |- | align=center|638 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. november 2021 | Stop Gregorčiču (1. del) | Stop Gregorčiču (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Balažic |- | align=center|639 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. november 2021 | Kdo napada Poljsko in EU? (1. del) | Kdo napada Poljsko in EU? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|640 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. november 2021 | Družba po pandemiji (1. del) | Družba po pandemiji (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|641 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. november 2021 | Faktor tedna: dr. Janez Šušteršič (1. del) | Faktor tedna: dr. Janez Šušteršič (2. del) | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|642 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. november 2021 | Kdo in zakaj razbija Kranj? (1. del) | Kdo in zakaj razbija Kranj? (2. del) | colspan=2 align=center|Matjaž Rakovec |- | align=center|643 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. november 2021 | Koliko nas stane virus in zakaj? (1. del) | Koliko nas stane virus in zakaj? (2. del) | width=140|Benjamin Lukšič | width=140|Rok Spruk |- | align=center|644 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. november 2021 | Kako športni smo Slovenci? (1. del) | Kako športni smo Slovenci? (2. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|645 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. november 2021 | Grda politika (1. del) | Grda politika (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|646 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. november 2021 | Mafijska država (1. del) | Mafijska država (2. del) | colspan=2 align=center|Tino Mamić |- | align=center|647 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. november 2021 | Lepota po slovensko (1. del) | Lepota po slovensko (2. del) | width=140|Laura Škvorc | width=140|Hannah Koselj Marušič |- | align=center|648 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. november 2021 | Kaj pa državne firme? (1. del) | Kaj pa državne firme? (2. del) | width=140|Borut Fakin | width=140|Andrej Vizjak |- | align=center|649 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. november 2021 | Zakaj imamo interpelacije? (1. del) | Zakaj imamo interpelacije? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Darko Mršić |- | align=center|650 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. november 2021 | Rešitev za Covid?! (1. del) | Rešitev za Covid?! (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Dorjan Marušič |} === December 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #77B5FE; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #77B5FE; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #77B5FE; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #77B5FE; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #77B5FE; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #77B5FE; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|651 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. december 2021 | Podli novinarji (1. del) | Podli novinarji (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|652 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. december 2021 | Šport je nasilje (1. del) | Šport je nasilje (2. del) | width=140|Darko Repenšek | width=140|Tone Tiselj |- | align=center|653 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. december 2021 | Je fašizem pojav levice? (1. del) | Je fašizem pojav levice? (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|654 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. december 2021 | Kdo je lider? (1. del) | Kdo je lider? (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Peter Gregorčič |- | align=center|655 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. december 2021 | Kam greš, Slovenija? (1. del) | Kam greš, Slovenija? (2. del) | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|656 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. december 2021 | Prebujeni ali pregnani? (1. del) | Prebujeni ali pregnani? (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|657 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. december 2021 | Konkretno brez omejitev (1. del) | Konkretno brez omejitev (2. del) | width=140|Vladimir Bilić | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|658 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. december 2021 | Tragedija na Dragonji (1. del) | Tragedija na Dragonji (2. del) | width=140|Tino Mamić | width=140|Darko Mršić |- | align=center|659 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. december 2021 | Energetski mrk (1. del) | Energetski mrk (2. del) | width=140|Mihael Sekavčnik | width=140|Mitja Uršič |- | align=center|660 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. december 2021 | Faktor tedna: Konzerva (1. del) | Faktor tedna: Konzerva (2. del) | colspan=2 align=center|Janez Zupan (Konzerva) |- | align=center|661 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. december 2021 | Bo Golob odnesel Janšo? (1. del) | Bo Golob odnesel Janšo? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|662 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. december 2021 | Ugovor vesti (1. del) | Ugovor vesti (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|663 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. december 2021 | Iz česa so sanje? (1. del) | Iz česa so sanje? (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|664 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. december 2021 | Faktor tedna: Kam bo šlo 300 milijonov? (1. del) | Faktor tedna: Kam bo šlo 300 milijonov? (2. del) | width=140|Borut Rončevič | width=140|Dragan Marušič |} === Januar 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #00BFFF; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #00BFFF; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #00BFFF; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #00BFFF; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #00BFFF; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #00BFFF; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|665 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. januar 2022 | Pasje leto 2021 (1. del) | Pasje leto 2021 (2. del) | width=140|Janez Šušteršič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|666 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. januar 2022 | Faktor 666: Hudič je med nami (1. del) | Faktor 666: Hudič je med nami (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|667 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. januar 2022 | Več otrok = stanovanje (1. del) | Več otrok = stanovanje (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|668 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. januar 2022 | Afera Expo Dubai (1. del) | Afera Expo Dubai (2. del) | width=140|Robert Klun | width=140|Andrej Vizjak |- | align=center|669 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. januar 2022 | Kdo ali kaj bo odločil(o) volitve? (1. del) | Kdo ali kaj bo odločil(o) volitve? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Dejan Verčič |- | align=center|670 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. januar 2022 | Bosenski sod smodnika (1. del) | Bosenski sod smodnika (2. del) | colspan=2 align=center|Darko Mršić |- | align=center|671 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. januar 2022 | Koga je izdal Janša? (1. del) | Koga je izdal Janša? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|672 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. januar 2022 | Cerkev in vera med epidemijo (1. del) | Cerkev in vera med epidemijo (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Janez Zupan |- | align=center|673 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. januar 2022 | Revolucija ali evolucija RTV? (1. del) | Revolucija ali evolucija RTV? (2. del) | width=140|Miran Videtič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|674 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. januar 2022 | Za višje plače (1. del) | Za višje plače (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|675 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. januar 2022 | Nacionalna športna sramota (1. del) | Nacionalna športna sramota (2. del) | width=140|Aleš Praznik | width=140|Vid Kavtičnik |- | align=center|676 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. januar 2022 | Virus v družini (1. del) | Virus v družini (2. del) | width=140|Katarina Kompan Erzar | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|677 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. januar 2022 | Drugačna epidemija (1. del) | Drugačna epidemija (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Dorjan Marušič |- | align=center|678 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. januar 2022 | Eksodus Hravtov (1. del) | Eksodus Hravtov (2. del) | colspan=2 align=center|Tino Mamić |- | align=center|679 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. januar 2022 | Rusija-Ukrajina-ZDA (1. del) | Rusija-Ukrajina-ZDA (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|680 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. januar 2022 | Mrevlje proti mafiji (1. del) | Mrevlje proti mafiji (2. del) | colspan=2 align=center|Blaž Mrevlje |- | align=center|681 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. januar 2022 | Po čem so nove stranke? (1. del) | Po čem so nove stranke? (2. del) | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |} === Februar 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #D65282; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #D65282; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #D65282; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #D65282; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #D65282; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #D65282; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|682 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. februar 2022 | Afera Masleša (1. del) | Afera Masleša (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|683 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. februar 2022 | Pogi Team (1. del) | Pogi Team (2. del) | width=140|Blaž Debevec | width=140|Natan Gregorčič |- | align=center|684 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. februar 2022 | Olaj proti Gantarju (1. del) | Olaj proti Gantarju (2. del) | width=140|Vladimir Bilić | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|685 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. februar 2022 | Zakaj Golob že vodi (1. del) | Zakaj Golob že vodi (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|686 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. februar 2022 | Zakaj Uroš Zorman (1. del) | Zakaj Uroš Zorman (2. del) | colspan=2 align=center|Tone Tiselj |- | align=center|687 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. februar 2022 | Žena naj bo doma, čaka naj na moža (1. del) | Žena naj bo doma, čaka naj na moža (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|688 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. februar 2022 | 9. marec - kdo bo stavkal (1. del) | 9. marec - kdo bo stavkal (2. del) | width=140|Nives Počkar | width=140|Branimir Štrukelj |- | align=center|689 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. februar 2022 | Kako diha Vesna? (1. del) | Kako diha Vesna? (2. del) | width=140|Jasmina Jerant | width=140|Uroš Macerl |- | align=center|690 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. februar 2022 | Balkan ekspres (1. del) | Balkan ekspres (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Darko Mršić |- | align=center|691 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. februar 2022 | Vojna! - Zakaj je Putin napadel Ukrajino? (1. del) | Vojna! - Zakaj je Putin napadel Ukrajino? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|692 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. februar 2022 | Krinka epidemije (1. del) | Krinka epidemije (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Dorjan Marušič |} === Marec 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #E52B50; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #E52B50; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #E52B50; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #E52B50; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #E52B50; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #E52B50; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|693 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. marec 2022 | Vojna ali sankcije (1. del) | Vojna ali sankcije (2. del) | colspan=2 align=center|Denis Mancevič |- | align=center|694 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. marec 2022 | Arhitekti KUL-a (1. del) | Arhitekti KUL-a (2. del) | width=140|Rado Bohinc | width=140|Ivan Svetlik |- | align=center|694 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. marec 2022 | Faktor Special: Borut Pahor (1. del) | Faktor Special: Borut Pahor (2. del) | colspan=2 align=center|Borut Pahor |- | align=center|696 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. marec 2022 | Zdravstvo.si (1. del) | Zdravstvo.si (2. del) | width=140|Matej Beltram | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|697 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. marec 2022 | Glorija za Glorio (1. del) | Glorija za Glorio (2. del) | width=140|Gloria Kotnik | width=140|Aco Sitar |- | align=center|698 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. marec 2022 | Raj za podjetnike (1. del) | Raj za podjetnike (2. del) | width=140|Tomaž Erjavec | width=140|Andrej Vizjak |- | align=center|699 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. marec 2022 | Za pravice gre (1. del) | Za pravice gre (2. del) | width=140|Blaž Kovačič Mlinar | width=140|Damir Ivančič |- | align=center|700 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. marec 2022 | Resnica o Ukrajini - kako v resnici poteka vojna (1. del) | Resnica o Ukrajini - kako v resnici poteka vojna (2. del) | width=140|Bogomil Ferfila | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|701 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. marec 2022 | Volilno soočenje - čemu služijo TV soočenja (1. del) | Volilno soočenje - čemu služijo TV soočenja (2. del) | width=140|Dejan Verčič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|702 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. marec 2022 | Kdo je zmerna desnica (1. del) | Kdo je zmerna desnica (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|703 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. marec 2022 | Kanabis (1. del) | Kanabis (2. del) | width=140|Gorazd Prah | width=140|Miloš Čirič |- | align=center|704 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. marec 2022 | Emancipacija žensk (1. del) | Emancipacija žensk (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|705 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. marec 2022 | Janša v Ukrajini (1. del) | Janša v Ukrajini (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|706 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. marec 2022 | Po čem so avtorske pravice? (1. del) | Po čem so avtorske pravice? (2. del) | width=140|Gal Gjurin | width=140|Tomaž Grubar |- | align=center|707 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. marec 2022 | Po Ukrajini Balkan? (1. del) | Po Ukrajini Balkan? (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Darko Mršić |- | align=center|708 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. marec 2022 | PRTV ali Janša TV? (1. del) | PRTV ali Janša TV? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Janez Zupan |- | align=center|709 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. marec 2022 | Kako rešiti Slovenijo? (1. del) | Kako rešiti Slovenijo? (2. del) | colspan=2 align=center|Matjaž Tomlje |- | align=center|710 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. marec 2022 | Analiza prvih predvolilnih soočenj (1. del) | Analiza prvih predvolilnih soočenj (2. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|711 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. marec 2022 | SDM vs. MF: Zakaj mladi rinejo v politiko? (1. del) | SDM vs. MF: Zakaj mladi rinejo v politiko? (2. del) | width=140|Dominik Štrakl | width=140|Luka Goršek |- | align=center|712 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. marec 2022 | Politični profil Aleksandre Pivec (1. del) | Politični profil Aleksandre Pivec (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Marko Pavlišič |} === April 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #9FA91F; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #9FA91F; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #9FA91F; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #9FA91F; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #9FA91F; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #9FA91F; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|713 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. april 2022 | Kdo zmaguje v Ukrajini? (1. del) | Kdo zmaguje v Ukrajini? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|714 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. april 2022 | Ljubljana je/ni metropola (1. del) | Ljubljana je/ni metropola (2. del) | width=140|Mitja Slavinec | width=140|Uroš Prikl |- | align=center|715 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. april 2022 | Pravica do otrok (1. del) | Pravica do otrok (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|716 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. april 2022 | Fenomen Boscarol (1. del) | Fenomen Boscarol (2. del) | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|717 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. april 2022 | Boj za javno zdravstvo! (1. del) | Boj za javno zdravstvo! (2. del) | width=140|Matej Beltram | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|718 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. april 2022 | Zakaj cveti atletika? (1. del) | Zakaj sveti atletika? (2. del) | width=140|Tina Šutej | width=140|Roman Dobnikar |- | align=center|719 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. april 2022 | Politični čudež: Nestrankarska ljudska lista (1. del) | Politični čudež: Nestrankarska ljudska lista (2. del) | width=140|Polona Kambič | width=140|Gregor Kos |- | align=center|720 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. april 2022 | SD vs. NSi: Zakaj potrebujemo ženske v politiki (1. del) | SD vs. NSi: Zakaj potrebujemo ženske v politiki (2. del) | width=140|Nastja Trajkovič | width=140|Julija Humar |- | align=center|721 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. april 2022 | Faktor volilna napoved (1. del) | Faktor volilna napoved (2. del) | width=140|Janez Šušteršič | width=140|Igor Lukšič |- | align=center|722 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. april 2022 | Najboljša volilna kampanja je ... (1. del) | Najboljša volilna kampanja je ... (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Vladimir Bilić |- | align=center|723 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. april 2022 | Soočenje z napako (1. del) | Soočenje z napako (2. del) | colspan=2 align=center|Petra Culetto |- | align=center|724 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|Volilna nedelja<br>24. april 2022<br>18:30-20:00 | colspan=2 align=center|VOLITVE 2022: Kdo in kako nam bo krojil usodo naslednja štiri leta - komentarji v živo z izidi volitev | colspan=2 align=center|dr. Andrej Vizjak<br>dr. Dragan Marušič<br>Rudolf Moge |- | align=center|725 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. april 2022 | Zmagovalci in poraženci volitev (1. del) | Zmagovalci in poraženci volitev (2. del) | width=140|Bernard Nežmah | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|726 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. april 2022 | Kam so šli glasovi? (1. del) | Kam so šli glasovi? (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Gregor Kos |} === Maj 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #87e002; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #87e002; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #87e002; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #87e002; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #87e002; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #87e002; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|727 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. maj 2022 | Kako bo vladal Golob? (1. del) | Kako bo vladal Golob? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|728 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. maj 2022 | Kako skregani smo po volitvah? (1. del) | Kako skregani smo po volitvah? (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|729 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. maj 2022 | Kaj se dogaja v SD? (1. del) | Kaj se dogaja v SD? (2. del) | colspan=2 align=center|Marko Pavlišič |- | align=center|730 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. maj 2022 | Norčevanje Državne volilne komisije (1. del) | Norčevanje Državne volilne komisije (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|731 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. maj 2022 | Milijon za tednik Domovina (1. del) | Milijon za tednik Domovina (2. del) | width=140|Igor Vovk | width=140|Tino Mamić |- | align=center|732 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. maj 2022 | Nam grozi lakota? (1. del) | Nam grozi lakota? (2. del) | colspan=2 align=center|Niko Miholič |- | align=center|733 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. maj 2022 | Ekipa, da te skipa - kakšno vlado sestavlja Golob (1. del) | Ekipa, da te skipa - kakšno vlado sestavlja Golob (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Dragan Marušič |- | align=center|734 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. maj 2022 | Erotika v politiki (1. del) | Erotika v politiki (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|735 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. maj 2022 | Cena svobode (1. del) | Cena svobode (2. del) | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|736 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. maj 2022 | Pol milijarde pa gas - bo Loredan rešil zdravstvo? (1. del) | Pol milijarde pa gas - bo Loredan rešil zdravstvo? (2. del) | width=140|Marjeta Kuhar | width=140|Dorjan Marušič |- | align=center|737 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. maj 2022 | Zakaj opozicija nagaja? (1. del) | Zakaj opozicija nagaja? (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|738 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. maj 2022 | Slovo Janeza Janše? (1. del) | Slovo Janeza Janše? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|739 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. maj 2022 | Maribor ukradel naslov? (1. del) | Maribor ukradel naslov? (2. del) | colspan=2 align=center|Darko Mršić |- | align=center|740 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. maj 2022 | Dirka po Sloveniji (1. del) | Dirka po Sloveniji (2. del) | colspan=2 align=center|Tone Tiselj |- | align=center|741 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. maj 2022 | Janša ni Orban! (1. del) | Janša ni Orban! (2. del) | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|742 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. maj 2022 | Faktor tedna: Ali Sloveniji grozi bankrot? (1. del) | Faktor tedna: Ali Sloveniji grozi bankrot? (2. del) | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |} === Junij 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #ECB176; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #ECB176; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #ECB176; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #ECB176; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #ECB176; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #ECB176; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|743 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. junij 2022 | Vojna s Hrvaško? (1. del) | Vojna s Hrvaško? (2. del) | width=140|Tino Mamić | width=140|Darko Mršić |- | align=center|744 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. junij 2022 | Do kdaj še Ukrajina? (1. del) | Do kdaj še Ukrajina? (2. del) | width=140|Bogomil Ferfila | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|745 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. junij 2022 | Psihološki profil Goloba (1. del) | Psihološki profil Goloba (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|746 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. junij 2022 | Kdo bo predsednik republike? (1. del) | Kdo bo predsednik republike? (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|747 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. junij 2022 | Pravna svoboda - o reviziji odločitev prejšnje vlade (1. del) | Pravna svoboda - o reviziji odločitev prejšnje vlade (2. del) | width=140|Blaž Kovačič Mlinar | width=140|Vladimir Bilić |- | align=center|748 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. junij 2022 | Svoboda revanšizma (1. del) | Svoboda revanšizma (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Janez Zupan |- | align=center|749 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. junij 2022 | Čigava je znanost? (1. del) | Čigava je znanost? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Dragan Marušič |- | align=center|750 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. junij 2022 | Kdo leti z Golobom? (1. del) | Kdo leti z Golobom? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|751 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. junij 2022 | Po čem bo elektrika? (1. del) | Po čem bo elektrika? (2. del) | width=140|Janez Kopač | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|753 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. junij 2022 | Kaj je umetnost? (1. del) | Kaj je umetnost? (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|754 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. junij 2022 | Svoboda ali diktatura? (1. del) | Svoboda ali diktatura? (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Darko Mršić |- | align=center|755 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. junij 2022 | Faktor Special: Simič se vrača! (1. del) | Faktor Special: Simič se vrača! (2. del) | colspan=2 align=center|Ivan Simič |- | align=center|756 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. junij 2022 | Koliko regij bo imela Slovenija? (1. del) | Koliko regij bo imela Slovenija? (2. del) | width=140|Gregor Macedoni | width=140|Vladimir Prebilič |} == Šesta sezona == === September 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #E97451; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #E97451; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #E97451; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #E97451; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #E97451; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|757 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. september 2022 | 100 dni vlade: Bo Golobova ekipa kos nalogi? | width=140|Igor Lukšič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|758 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. september 2022 | Afera Smodej/Uranjek: Kaj vemo in zakaj se dogaja? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|759 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. september 2022 | Zakaj je Golob odstrelil Kosa: Kaj se skriva za odstopom Marte Kos? | width=140|Tino Mamić | width=140|Darko Mršić |- | align=center|760 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. september 2022 | Faktor tedna: Vladimir Prebilič: Kako mediji poskušajo krojiti volitve | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|761 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. september 2022 | Čigava spužva je civilna družba? | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|762 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. september 2022 | Vroča politična jesen: Faktor analiza z dr. Bernardom Nežmahom | colspan=2 align=center|Bernard Nežmah |- | align=center|763 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. september 2022 | Novi mediji: Kaj poganja nove medije in zakaj? | Matevž Tomšič | Janez Zupan |- | align=center|764 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. september 2022 | Golobonomija: Intervju z dr. Janezom Šušteršičem | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|765 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. september 2022 | Afera Eurobasket: Faktor analiza izpada v četrtfinalu | Tone Tiselj | Roman Vodeb |- | align=center|766 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. september 2022 | Vse je usoda: Kaj se lahko naučimo iz zgodbe Matjaža Tomljeta? | colspan=2 align=center|Matjaž Tomlje |- | align=center|767 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. september 2022 | Zdravstveni kolaps: Se bo naše zdravstvo uničilo samo? | Dorjan Marušič | Dragan Marušič |- | align=center|768 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. september 2022 | Balkanska mentaliteta: Kaj so počeli naši košarkarji na Eurobasketu? | Matej Petek | Blaž Bertalanič |- | align=center|769 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. september 2022 | Faktor analiza - Ukrajina: Kako se bo končala vojna v Ukrajini? | colspan=2 align=center|Bogomil Ferfila |- | align=center|770 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. september 2022 | Faktor intervju: Pogovor s predsednikom NSi Matejem Toninom | colspan=2 align=center|Matej Tonin |- | align=center|771 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. september 2022 | Kdo bo predsednik: Faktor napoved kdo bo novi predsednik | Igor Lukšič | Marko Pavlišič |- | align=center|772 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. september 2022 | AntiDavos: Zakaj se splača boriti proti novemu svetovnemu redu? | Tomaž Mastnak | Dragan Marušič |- |} === Oktober 2022 === Stalni komentator Roman Vodeb je maja 2023 s strani policije prejel globo zaradi izrečenih besed v oddaji ''Faktor #784: Faktor profil - Urška Klakočar Zupančič'', ki je bila premierno predvajana 20. oktobra 2022. V globi je zapisano, da se je ''vedel na nesramen in žaljiv način, s takšnim vedenjem pa je pri navedeni vzbudil občutek ponižanosti in prizadetosti''.<ref>{{Navedi splet|title=Globa za znanega psihoanalitika, ker je žalil Urško Klakočar Zupančič|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/globa-za-znanega-psihoterapevta-ker-je-zalil-ursko-klakocar-zupancic-405675|website=zurnal24.si|accessdate=2023-10-01|language=sl}}</ref> Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) je nato septembra 2023 odredila, da se ob vsakem ponovnem predvajanju te oddaje predvaja tekstovno obvestilo: "V oddaji je bilo s strani agencije AKOS ugotovljeno spodbujanje sovraštva do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi spola." V nasprotnem primeru televiziji TV3 Slovenija grozi 500 evrov globe.<ref>{{Navedi splet|title=To oddajo je treba umakniti, sicer grozi 500 evrov globe|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/to-je-treba-storiti-z-oddajo-faktor-sicer-akos-grozi-s-500-evri-globe-412717|website=zurnal24.si|accessdate=2023-10-01|language=sl}}</ref> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FF4500; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FF4500; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FF4500; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FF4500; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #FF4500; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|773 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2022 | Zakaj stavka RTV: Kaj nam pove stavka na RTV Slovenija? | Matevž Tomšič | Roman Vodeb |- | align=center|774 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. oktober 2022 | Kdo je ukradel volitve: Kdo je ukradel volitve v BiH? | Tino Mamić | Darko Mršič |- | align=center|775 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. oktober 2022 | Je Biden pri sebi: Kdo fura Ameriko in zakaj želi uničiti Evropo? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|776 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. oktober 2022 | Je papež še katolik: Je papež Frančišek še katolik? | Norma Brščič | Janez Zupan |- | align=center|777 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. oktober 2022 | Prva soočenja: Kaj je obeležilo prva predvolilna TV soočenja? | Lucija Šikovec Ušaj | Igor Lukšič |- | align=center|778 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. oktober 2022 | Tovarne delavcem: Kako daleč od ekonomske demokracije je Slovenija? | colspan=2 align=center|Aleksandra Kanjuo Mrčela |- | align=center|779 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. oktober 2022 | RTV je/ni javni servis: Je RTV Slovenija še javni servis? | Matevž Tomšič | Boštjan M. Turk |- | align=center|780 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. oktober 2022 | Rešitev za Ukrajino: Kaj lahko ustavi nesmiselno morijo? | Bernard Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|781 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. oktober 2022 | Živ ali mrtev: Ali naš zdravstveni sistem še diha? | colspan=2 align=center|Samo Fakin |- | align=center|782 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. oktober 2022 | Po Pahorju Pahor: Kakšen naj bo novi predsednik republike? | Tino Mamić | Janez Zupan |- | align=center|783 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. oktober 2022 | Logar, Pirc Musarjeva, Brglez: Kdo bo zmagovalec 1. kroga? | Norma Brščič | Darko Mršić |- | align=center|784 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. oktober 2022 | Faktor profil - Urška Klakočar Zupančič | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|785 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. oktober 2022 | Kdo je zmagal: Kdo je zmagal v 1. krogu predsedniških volitev? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|786 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. oktober 2022 | Moderni gladiatorji: Zakaj med alpskimi smučarji kosijo poškodbe? | colspan=2 align=center|Aco Sitar |- | align=center|787 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. oktober 2022 | Leva ali desna sredina: Čigava kandidata sta v drugem krogu? | Lucija Šikovec Ušaj | Marko Pavlišič |- | align=center|788 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. oktober 2022 | Berufs verbot: Zakaj se intelektualcem pri nas ne splača govoriti resnice? | Tomaž Mastnak | Dragan Marušič |- |} === November 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #DE3163; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #DE3163; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #DE3163; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #DE3163; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #DE3163; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|789 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. november 2022 | Fajn je biti svetnik: Zakaj je lepo biti občinski svetnik? | colspan=2 align=center|Damir Ivančič |- | align=center|790 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. november 2022 | Kam gre Slovenija: Kako naj se neodvisno od levo/desno razvijamo? | Benjamin Leskovec | Primož Cimerman |- | align=center|791 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. november 2022 | Afera ograja: Kaj se dogaja na naši južni meji in zakaj? | Nina Bojović | Andrej Rupnik |- | align=center|792 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. november 2022 | Nataša Pirc Musar ali Anže Logar: Kdo bo novi Pahor? | Igor Lukšič | Andrej Vizjak |- | align=center|793 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. november 2022 | Slovenski Trump: Kakšna predsednica bo Nataša Pirc Musar? | Marko Pavlišič | Tino Mamić |- | align=center|794 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. november 2022 | Logar: Je Anže Logar poraženec ali zmagovalec predsedniških volitev? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|795 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. november 2022 | Politika je kurba: Kako pošteni so naši politiki? | Darko Mršić | Janez Zupan |- | align=center|796 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. november 2022 | Lokalne volitve - bitka za Domžale: Kdo bo novi župan? | Boštjan Deželak | Matej Oražem |- | align=center|797 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. november 2022 | Za javno RTV: Čigava bo RTV, desna, leva, od nikogar ali od vseh? | colspan=2 align=center|Peter Gregorčič |- | align=center|798 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. november 2022 | Kura brez glave: Zakaj Slovenija vodi brezglavo migracijsko politiko? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|799 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. november 2022 | Feminizem in LGBT: Ideologija feminizma in LGBT v slovenski politiki | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|800 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. november 2022 | Za ali proti upokojencem: Kaj je res in kaj ne glede dolgotrajne oskrbe? | colspan=2 align=center|Zvone Černač |- | align=center|801 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. november 2022 | Zmagovalci in poraženci: Zmagovalci in poraženci vroče politične jeseni | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|802 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. november 2022 | Zločin iz sovraštva: Kaj želi doseči vlada z zločinom iz sovraštva? | Lucija Šikovec Ušaj | Damir Ivančič |- | align=center|803 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. november 2022 | Ilegalni 8. marec: Zakaj je Inštitut 8. marec ilegalna politična stranka? | Darko Mršić | Marko Pavlišič |} === December 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #C30F16; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #C30F16; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #C30F16; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #C30F16; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #C30F16; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|804 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. december 2022 | Umazana kampanja: Zakaj so politične kampanje zmeraj bolj umazane? | Nina Bojović | Peter Merše |- | align=center|805 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. december 2022 | Ko ožge Meduza: Predstavljamo novo politično vplivnico | colspan=2 align=center|Tanja Brkić |- | align=center|806 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. december 2022 | Jebeno jih je več: Kaj sploh še ostane desnici? | Norma Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|807 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. december 2022 | Levi populizem: Zakaj finance letijo v nebo? | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|808 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. december 2022 | Zakaj ženske zaslužijo manj: Kaj generira razlike v plačah? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|809 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. december 2022 | Golob brez Bobnarce: Zakaj je premier Golob nagnal ministrico Bobnar? | Andrej Rupnik | Igor Lukšič |- | align=center|810 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. december 2022 | Na muhi dacarjev: Zakaj bi nam FURS rad tajno sledil? | colspan=2 align=center|Blaž Kovačič Mlinar |- | align=center|811 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. december 2022 | Svoboda v nevarnosti: Zakaj je svoboda nenadoma ogrožena? | Bernard Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|812 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. december 2022 | Civilna družba goni Goloba: Bo civilna družba Golobu v pogubo? | colspan=2 align=center|Darko Mršić |- | align=center|813 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. december 2022 | Jebeš svobodo: Faktor presek leta, kot ga še ni bilo! | colspan=2 align=center|Katarina Keček |- | align=center|814 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. december 2022 | Kam je izginila korona: Povest o epidemiji, ki to več ni | Dragan Marušič | Dorjan Marušič |- | align=center|815 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. december 2022 | Katarski Messi-ja: Vse o zakulisju SP v nogometu | colspan=2 align=center|Rok Viškovič |- | align=center|816 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. december 2022 | Kako uspeti s svojo firmo: Digitalizacija in internacionalizacija podjetij | Andrej Vizjak | Aleksander Bastl |- | align=center|817 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. december 2022 | Pokvarjen božič: Faktor special z Romanom Vodebom | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|818 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. december 2022 | Parada ponosa: Zakaj vladajoči spominjajo na parado ponosa? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|819 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. december 2022 | Operacija Nande: Vse o reševanju vojaka/nanduja Nandeta | colspan=2 align=center|Janez Cetin |- |} === Januar 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #50A3C6; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #50A3C6; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #50A3C6; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #50A3C6; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #50A3C6; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|820 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. januar 2023 | Politična inventura 2022: Vse politično o letu, ki je za nami | Marko Pavlišič | Boštjan M. Turk |- | align=center|821 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. januar 2023 | Politična inventura 2022: Vse preostalo politično o letu, ki je za nami | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|822 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. januar 2023 | Guru/Chef Golob: Zakaj premier misli, da je Ana Roš? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|823 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. januar 2023 | Energetska kapitulacija: Zakaj Slovenija ostaja brez energije? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|824 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. januar 2023 | Kdo žaga 4. vejo oblasti: Zakaj Svoboda goni neodvisne medije? | Tino Mamić | Janez Zupan |- | align=center|825 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. januar 2023 | Mama Falcone: Zakaj je UKZ idealna mešanica Kalimera in Ostržka? | Lucija Šikovec Ušaj | Darko Mršić |- | align=center|826 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. januar 2023 | Energetska (ne)varnost: Kako energetsko (ne)varna je Slovenija? | colspan=2 align=center|Mihael Sekavčnik |- | align=center|827 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. januar 2023 | Anti-Janša populizem: Zakaj je bolj nevaren od janšizma? | colspan=2 align=center|Marko Pavlišič |- | align=center|828 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. januar 2023 | Čista jeba: Zakaj je vlada razjebala plačni sistem? | Igor Lukšič | Dragan Marušič |- | align=center|829 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. januar 2023 | Golobje zdravstvo: Zakaj je napovedana zdravstvena reforma golob na strehi? | Simon Podnar | Matej Beltram |- | align=center|830 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. januar 2023 | Primer Dijane Đuđić: Faktor kriminalka z dr. Radom Pezdirjem | colspan=2 align=center|Rado Pezdir |- | align=center|831 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. januar 2023 | Glas upokojencev: Kdo in zakaj dviguje slovenske upokojence? | Pavel Rupar | Andrej Peterle |- | align=center|832 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. januar 2023 | Vojna za mir: Slovenija v vrtincu krize | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|833 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. januar 2023 | So ženske še ženske: In kaj so potem moški? | Norma Brščič | Darko Mršić |- | align=center|834 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. januar 2023 | Utišajmo Vodeba: Zakaj Urška Klakočar pošilja policijo nad Romana? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|835 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. januar 2023 | Oživljamo konservatizem: Debata o konservatizmu v Sloveniji | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|836 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. januar 2023 | Kdo vse ruši Goloba: Kdo vse strelja na golobjo jato? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- |} === Februar 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #22E4AC; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #22E4AC; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #22E4AC; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #22E4AC; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #22E4AC; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|837 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. februar 2023 | Reforma naj bo: Kaj vse moramo spremeniti v zdravstvu in šolstvu? | Dorjan Marušič | Dragan Marušič |- | align=center|838 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. februar 2023 | Popolna vlada: Kaj manjka Golobovi vladi, da bo popolna? | Tino Mamić | Marko Pavlišič |- | align=center|839 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. februar 2023 | Operacija Svetlana: Kaj pomeni resničnostni šov v Cankarjevem domu? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|840 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. februar 2023 | Pravi hendikep: Kako je biti resnično hendikepiran v Sloveniji? | colspan=2 align=center|Elena Pečarič |- | align=center|841 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. februar 2023 | Operacija Adria Airways: Kako in zakaj so nam ukradli nacionalnega letalskega prevoznika? | Meira Hot | Rado Pezdir |- | align=center|842 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. februar 2023 | Proruska zunanja politika: Ali Slovenija vodi prorusko zunanjo politiko? | Bernard Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|843 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. februar 2023 | Za naravo: Kdo za lasten profit pustoši našo naravo? | Maja Marčič | Renato Volker |- | align=center|844 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. februar 2023 | V čem je fora: Zakaj 8. marec podpira vse, ki protestirajo proti vladi? | Darko Mršić | Janez Zupan |- | align=center|845 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. februar 2023 | Reciklaža in/ali blamaža: Kaj prinašajo ministri propadlih LMŠ & SAB? | Igor Lukšič | Marko Pavlišič |- | align=center|846 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. februar 2023 | Bitka za otroke: Zakaj sodišče otroke, ki sredi noči bežijo k materi, vztrajno vrača očetu? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|847 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. februar 2023 | Vklopi razum, (ne)tiskaj račun: Zakaj je ponovno obvezno izdati račun? | Ivan Simič | Tino Mamić |- |} === Marec 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #93C572; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #93C572; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #93C572; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #93C572; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #93C572; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|848 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. marec 2023 | Papa Maserati: Koga ali kaj nervira Snežič? | colspan=2 align=center|Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|849 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. marec 2023 | Moderne konservativke: Zakaj so nove konservativke vse bolj moderne? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|850 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. marec 2023 | Interpelacija podnebnega štrajka: Kaj imata skupno interpelacija vlade in podnebni štrajk? | Marko Pavlišič | Boštjan M. Turk |- | align=center|851 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. marec 2023 | Zelena ekonomija = ornk pizdarija: Zakaj je zelena ekonomija pizdarija? | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|852 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. marec 2023 | So ženske še ženske: Kam in zakaj vse bolj izginja feminilnost žensk? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|853 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. marec 2023 | Evangelij po Ruparju: Je Rupar Mussolini ali Orleanska upokojencev? | Pavel Rupar | Andrej Peterle |- | align=center|854 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. marec 2023 | Holobocija: Zakaj se premier Golob vse bolj zapleta? | Matevž Tomšič | Tino Mamić |- | align=center|855 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. marec 2023 | Mehki Č: Je bil to res razlog za izbris? | colspan=2 align=center|Darko Mršić |- | align=center|856 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. marec 2023 | Zbogom, Holob: Alenka, Tatjana ali Urška, katera ga bo nadomestila? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- | align=center|857 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. marec 2023 | Pod(r)imo odgrajo: Zakaj politika ne more pustiti ograje na meji pri miru? | colspan=2 align=center|Nina Bojović |- | align=center|858 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. marec 2023 | Kitajski mir ali ameriška vojna: Bo zmagal kitajski mir ali ameriška vojna? | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|859 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. marec 2023 | Sovraštveni govor, resno?: Kaj za vraga je sovraštveni govor? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|860 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. marec 2023 | Afera ljubljanski drekovod: Zakaj je Zoki močnejši od podnebja in čiste pitne vode? | Marko Pavlišič | Boštjan M. Turk |- | align=center|861 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. marec 2023 | Mati, kave bi: Cankarjanska mati materinskega dne 2023 | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|862 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. marec 2023 | Influencerji: Kdo so top mnenjski voditelji v Sloveniji? | Darko Mršić | Janez Zupan |- | align=center|863 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. marec 2023 | Rusija in Ukrajina: Kako se je vse skupaj začelo? | colspan=2 align=center|Polona Frelih |- | align=center|864 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. marec 2023 | Nemčija DA ali NE: Kako blizu je EP slovenski nogometni reprezentanci? | colspan=2 align=center|Rok Viškovič |- | align=center|865 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. marec 2023 | Pax Americana ali Pax Sinae: Se nam po stoletju ameriške prevlade obeta nov svetovni hegemon? | Tomaž Mastnak | Dragan Marušič |- |} === April 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #CAE00D; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #CAE00D; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #CAE00D; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #CAE00D; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #CAE00D; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|866 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. april 2023 | Prvoaprilska ofenziva na Slovenijo: Ein Reich, ein Volker, ein Rene | colspan=2 align=center|Renato Volker |- | align=center|867 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. april 2023 | Taubi und Tina: Kako sta Golob in Gabrova spremenila vladno politiko v resničnostni šov? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|868 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. april 2023 | Bo vlada preživela: Lahko Golobova vlada preživi vse, kar jo čaka in kar si je skuhala sama? | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|869 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. april 2023 | Reforma Tina Gaber: Kako je spremenila sebe in kako Slovenijo? | colspan=2 align=center|Marko Pavlišič |- | align=center|870 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. april 2023 | Francija in Izrael v plamenih: Je zahodnega tipa demokracije konec? | Bernard Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|871 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. april 2023 | Naskok na RTV: Kaj želi doseči vlada z naskokom na RTV Slovenija? | Tino Mamić | Darko Mršić |- | align=center|872 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. april 2023 | Bogovi v belem: Kako radi še imamo naše zdravnike? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- | align=center|873 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. april 2023 | Na muhi Janše in Goloba: Ali lahko NSi politično preživi navzkrižni ogenj SDS in Gibanja Svoboda? | Bernard Brščič | Peter Merše |- | align=center|874 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. april 2023 | Afera Nika Barič: Vse o zakulisju afere, ki trese košarkarsko Slovenijo | Tone Tiselj | Roman Vodeb |- | align=center|875 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. april 2023 | Feministična zunanja politika: Analiza feministične zunanje politike | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|876 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. april 2023 | Vojna proti kmetu: Kdo vodi vojni proti kmetu in na čigavi strani smo? | Maja Marčič | Janez Cetin |- | align=center|877 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. april 2023 | Ljudska vstaja: Kaj pomenijo pomladni protesti proti vladi? | Pavel Rupar | Andrej Peterle |- | align=center|878 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. april 2023 | Otroški kriminal: Komu ustreza in zakaj ga ne moremo ustaviti? | Hajdi Korošec Jazbinšek | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|879 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. april 2023 | Dan upora: Kdo se pri nas sploh še upira? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- |} === Maj 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FFB200; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FFB200; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FFB200; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FFB200; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #FFB200; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|880 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. maj 2023 | Titanik Golob: Če je Golob Titanik, kaj je potem ledena gora? | colspan=2 align=center|Janez Zupan |- | align=center|881 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. maj 2023 | Do kdaj še vojna: Komu še koristi vojna v Ukrajini? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|882 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. maj 2023 | Stavka na RTV: Je res prerasla v družbeno gibanje za ohranitev RTV? | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|883 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. maj 2023 | Od plače se ne da živet: Od česa živimo Slovenci? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|884 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. maj 2023 | 13-letni psihopat: Zakaj je najstnik pobijal sošolce in kaj bo še sledilo? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|885 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. maj 2023 | Je naša šola varna: Ali nas država sili, da šolamo otroke na domu? | Norma Brščič | Darko Mršić |- | align=center|886 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. maj 2023 | Svet ni pravičen: Kaj pa Slovenija? | Igor Lukšič | Dragan Marušič |- | align=center|887 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. maj 2023 | Odgovoren za zdravje: Analiza stanja in strokovna ocena epidemičnih ukrepov | Sabina Senčar | Petra Mihalek Novak |- | align=center|888 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. maj 2023 | 250 evrov: Toliko je po novem cena svobode govora | colspan=2 align=center|Peter Merše |- | align=center|889 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. maj 2023 | Škofjeloški pasijon: Koga so užalili škofjeloški študentje in zakaj se zanje opravičuje Borut Pahor? | Tino Mamić | Janez Zupan |- | align=center|890 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. maj 2023 | Državljanska vojna 2.0: Kdo si je bolj želi, Janša ali Golob? | Marko Pavlišič | Boštjan M. Turk |- | align=center|891 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. maj 2023 | Kam spada Slovenija: Na Balkan ali v Evropo? | colspan=2 align=center|Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|892 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. maj 2023 | Kdo še potrebuje kmete: Ali kmetijstvo res uničuje Slovenijo? | Meta Vrhunc | Maja Marčič |- | align=center|893 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. maj 2023 | Jovanka Broz: Portret najpomembnejše Titove ženske | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|894 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. maj 2023 | Golobje levite: Kako leva je vlada Roberta Goloba? | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|895 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. maj 2023 | Zbogom orožje: Kako oborožena je Slovenija? | Janez Zupan | Jan Kok |- | align=center|896 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. maj 2023 | Do kdaj še tranzicija: Kdaj bo v Sloveniji konec tranzicije? | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- |} === Junij 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FFD300; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FFD300; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FFD300; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FFD300; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #FFD300; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|897 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. junij 2023 | WHO zarota: Se Svetovna zdravstvena organizacija spreminja v svetovno zaroto? | width=140|Tjaša Vuzem | width=140|Vladimir Pirnat |- | align=center|898 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. junij 2023 | Fenomen Tina Gaber: Je Tina Gaber že zamenjala Milana Kučana? | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|899 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. junij 2023 | Taubijeva enoletka: Čigava pričakovanja je izpolnila koalicija? | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|900 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. junij 2023 | Osvobojena RTV: Je RTV Slovenija dokončno osvobojena? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|901 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. junij 2023 | Fenomen Pavel Rupar: Populist ali rešitelj upokojencev? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|902 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. junij 2023 | Psiho psihiatrija: Kaj se dogaja na psihiatriji v Ljubljani? | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Tone Vrhovnik Straka |- | align=center|903 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. junij 2023 | Loredan mora stran: Kdo je kriv, da minister ni še ničesar naredil? | width=140|Dorjan Marušič | width=140|Igor Lukšič |- | align=center|904 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. junij 2023 | Tina ali Nika, katera bolje slika: Tina Gaber ali Nika Kovač, katera bolje odslikava vladavino Svobode? | colspan=2 align=center|Janez Zupan |- | align=center|905 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. junij 2023 | Rupar osebno: Ena na ena z enfant terrible slovenske politike | colspan=2 align=center|Pavel Rupar |- | align=center|906 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. junij 2023 | Covid (ne) odpušča: Kdo vse je zaradi neizpolnjevanja pogoja PCT izgubil službo? | width=140|Urška Čubej | width=140|Dejan Kokalj |- | align=center|907 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. junij 2023 | Nevarna svoboda: Zakaj pod Svobodo ni svobode medijev, kaj šele svobode govora? | width=140|Norma Brščič | width=140|Darko Mršić |- | align=center|908 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. junij 2023 | Trans-akcija: Komu in zakaj je ideologija tranzicije spola nevarna? | width=140|Renato Volker | width=140|Roman Vodeb |- |} == Sedma sezona == === September 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #E25822; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #E25822; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #E25822; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #E25822; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #E25822; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|909 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. september 2023 | Šport ni/in seks: Kako dominanten je seks(izem) v športu? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|910 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. september 2023 | Ubijalski promet: Kako in zakaj so zabite naše ceste? | width=140|Anže Albreht | width=140|Dragan Marušič |- | align=center|911 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. september 2023 | Do kdaj še Svoboda: Kako dolgo bo še vladala Svoboda? | Igor Lukšič | Marko Pavlišič |- | align=center|912 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. september 2023 | Hajka na Rogaško: Koga moti, da je Rogaška prvoligaš? | Sanel Konjević | Darko Mršić |- | align=center|913 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. september 2023 | Trump ali Biden: Bodo Trumpa zaprli ali bo spet predsednik? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|914 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. september 2023 | Ali Rupar popušča: Je bil v sredo zadnji shod upokojencev? | Tina Bregant | Pavel Rupar |- | align=center|915 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. september 2023 | Svoboda radira svobodo: Kdo nas bo osvobodil Svobode? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|916 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. september 2023 | Atletika ni fuzbal: Kaj imata skupnega kraljica športov in najpomembnejša postranska stvar na svetu? | colspan=2 align=center|Rok Viškovič |- | align=center|917 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. september 2023 | Logarjeva dilema: Kaj bo storil Anže Logar? | Tino Mamić | Matevž Tomšič |- | align=center|918 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. september 2023 | Ali bog še obstaja: Kje, za vraga, je bog? | Norma Brščič | Janez Zupan |- | align=center|919 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. september 2023 | LGBT poplave: Kaj so poplave prinesle oziroma odnesle LGBT skupnosti pri nas? | Maša Medved | Renato Volker |- | align=center|920 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. september 2023 | Zakaj košarka ni odbojka: Ena na ena z Zmagom Sagadinom | colspan=2 align=center|Zmago Sagadin |- | align=center|921 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. september 2023 | Poraz v Ukrajini: Zakaj smo izgubili vojno v Ukrajini? | colspan=2 align=center|Bogomil Ferfila |- | align=center|922 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. september 2023 | Svoboda sponzoriranja: Kdo jo plačuje in koga sponzorira Svobodna politika? | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|923 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. september 2023 | Podrejena RTV: Je RTV Slovenija dokončno podrejena? | Lucija Šikovec Ušaj | Marko Pavlišič |- | align=center|924 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. september 2023 | Izstradani otroci: Kako in zakaj nam motnje hranjenja požirajo otroke? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- |} === Oktober 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FE2712; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FE2712; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FE2712; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FE2712; width:440px;"|Tema !scope="col" style="background: #FE2712; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|925 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. oktober 2023 | Dolenjska v plamenih: Kako (pre)živeti med Romi in ilegalnimi migranti? | width=140|Gregor Macedoni | width=140|Janez Zupan |- | align=center|926 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2023 | »Woke« je »brouk«: Zakaj je kultura kenslanja pase? | colspan=2 align=center|Karin Planinšek |- | align=center|927 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. oktober 2023 | Kradljiva Svoboda: Koga in kaj nam še lahko ukrade Svoboda? | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|928 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. oktober 2023 | RESNI.CA: Kaj in kje je danes Resni.ca? | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|929 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. oktober 2023 | Ukradena Svoboda: Koliko Svobode je še ostalo in do kdaj bo na oblasti? | Lucija Šikovec Ušaj | Igor Lukšič |- | align=center|930 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. oktober 2023 | Intifada 2023: Vse o vojni v Izraelu in zakaj je do nje prišlo? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|931 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. oktober 2023 | Razočarana gospodinja pri seksologu: Kaj počne Roman Vodeb, ko ni na Faktorju? | Mina Manojlović | Roman Vodeb |- | align=center|932 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. oktober 2023 | Rekonstrukcija ali dekonstrukcija: Zakaj nam Svoboda uničuje državo? | Tino Mamić | Darko Mršić |- | align=center|933 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. oktober 2023 | Kaj bi radi penzionisti: Penzionisti bodo v sredo spet protestirali. Do kdaj še? | Tina Bregant | Pavel Rupar |- | align=center|934 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. oktober 2023 | Gaza ali Slovenija: Razpada Gaza, razpada Slovenija | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|935 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. oktober 2023 | Pravi biznis: Prevaranti ali lubrikanti, kdo nam v resnici vlada? | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|936 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. oktober 2023 | Kdo lahko zamenja Goloba: Bo fant naše Tine končal mandat ali ne? | Norma Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|937 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. oktober 2023 | K orožju: Smo sploh še ljudje? | Igor Lukšič | Dragan Marušič |- | align=center|938 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. oktober 2023 | Od rokometa do kolesa: Kako smo iz rokometne postali kolesarska velesila? | colspan=2 align=center|Tone Tiselj |- | align=center|939 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. oktober 2023 | Golobji teater absurda: Psihoanaliza golobje jate | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|940 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. oktober 2023 | Taubi & Serpentinšek resničnostni šov: Iz koga se norca delata Golob in Šarec? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- |} === November 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FF8243; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FF8243; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FF8243; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FF8243; width:440px;"|Tema !scope="col" style="background: #FF8243; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|941 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. november 2023 | (Ne)popoln zavoj: Kam je odsmučalo naše smučanje? | width=140|Aco Sitar | width=140|Urban Laurenčič |- | align=center|942 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. november 2023 | Izrael zbombardiral Ukrajino: Zakaj je vojna v Izraelu zasenčila vojno v Ukrajini? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|943 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. november 2023 | Diktatura Svobode: Kako draga je Svoboda? | Marko Pavlišič | Matevž Tomšič |- | align=center|944 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. november 2023 | Piškava vlada: Kaj pomeni vlada sedmih resorjev? | colspan=2 align=center|Tino Mamić |- | align=center|945 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. november 2023 | Taubi Untergang: Zakaj je politično propadel dr. Robert Golob? | Ivan Simič | Igor Lukšič |- | align=center|946 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. november 2023 | Si danes vzel tablete: Kdo je tu nor, ko gre za slovensko psihiatrijo? | colspan=2 align=center|Tone Vrhovnik Straka |- | align=center|947 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. november 2023 | Profil diktatorja: Kakšen je psihološki profil predsednika vlade? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|948 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. november 2023 | Ustavna obtožba Goloba: Je premier zrel za ustavno obtožbo? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|949 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. november 2023 | Ko zasveti boter Mesec: Kako strah nas je Mesca na čelu vlade? | Marko Pavlišič | Matevž Tomšič |- | align=center|950 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. november 2023 | Porast antisemitizma: Zakaj je do njega prišlo? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|951 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. november 2023 | Končno: Slovenija po 24 letih spet na EP v nogometu | Rok Viškovič | Darko Mršić |- | align=center|952 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. november 2023 | Kult osebnosti: Zakaj je kult osebnosti Roberta Goloba zasenčil Svobodo? | Norma Brščič | Janez Zupan |- | align=center|953 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. november 2023 | Boj za staro pravdo: Poslednji shod upokojencev? | Tina Bregant | Andrej Peterle |- | align=center|954 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. november 2023 | Psihoanaliza politike: Zakaj je politika takšna, kot je? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|955 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. november 2023 | Golob po Golobu: Koga ali kaj potrebuje Slovenija ta hip? | Igor Lukšič | Tino Mamić |- | align=center|956 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. november 2023 | Ukinimo RTV?! Ali bo Svoboda ukinila javno RTV Slovenija? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- |} === December 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40028; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #d40028; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40028; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #d40028; width:420px;"|Tema !scope="col" style="background: #d40028; width:200px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|957 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. december 2023 | AntiGolob: Ali Slovenija potrebuje antigoloba? | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Janez Zupan |- | align=center|958 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. december 2023 | Afera omrežnina: Zakaj bodo revni največja žrtev prekupčevalcev z elektriko? | Nina Beyokol | Jasmin Feratović |- | align=center|959 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. december 2023 | Božiček Golob: Katere Golobove praznične želje se bodo uresničile? | Bernard Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|960 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. december 2023 | Zmaga je samo začetek: Priročnik Boruta Pahorja za politične in druge začetnike | Igor Lukšič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|961 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. december 2023 | Človek ni žival: Zakaj so potem živali bolj zaščitene od človeka? | Norma Brščič | Darko Mršić |- | align=center|962 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. december 2023 | V imenu očeta: Vloga in pomen očeta v družini in naciji | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|963 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. december 2023 | Afera pohorske vetrnice: Kdo in zakaj želi industrializirati Pohorje? | Lucija Šikovec Ušaj | Maksimilijan Tramšek |- | align=center|964 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. december 2023 | Parodija Svobode: Kako smo jokali in se smejali v letu 2023 | colspan=2 align=center|Renato Volker |- | align=center|965 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. december 2023 | Pot v pogubo: Eno leto predsednikovanja dr. Nataše Pirc Musar | Igor Lukšič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|966 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. december 2023 | Pohod desnice: Se Evropa spet obrača v desno? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|967 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. december 2023 | Golobizem: Politična ideologija, ki ji ni para | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- |} === Januar 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #DE6FA1; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #DE6FA1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #DE6FA1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #DE6FA1; width:420px;"|Tema !scope="col" style="background: #DE6FA1; width:200px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|968 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. januar 2024 | Fenomen Nike Prevc: Je to konec skakalnih uspehov bratov Prevc? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|969 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. januar 2024 | Kristjani ali pogani: Smo Slovenci sploh še kristjani? | width=140|Norma Brščič | width=140|Janez Zupan |- | align=center|970 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. januar 2024 | Ugrabljena svoboda: Zakaj nam Svoboda ne pusti nobene svobode? | Lucija Šikovec Ušaj | Darko Mršić |- | align=center|971 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. januar 2024 | Medijski pogrom Svobode: Ali imamo manj svobodne medije kot v socializmu? | Matevž Tomšič | Tino Mamić |- | align=center|972 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. januar 2024 | Glas upokojencev ali pač: Glas upokojencev gre do konca, jim bo ratalo? | Pavel Rupar | Andrej Peterle |- | align=center|973 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. januar 2024 | Baščaršija: Kaj pomeni sestankovanje Goloba z Jankovićem in Golobičem za vlado? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|974 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. januar 2024 | Quo vadis Slovenija: Kam pluje Slovenija, zakaj in kam bi morala? | Igor Lukšič | Dragan Marušič |- | align=center|975 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. januar 2024 | Svoboda prinesla, Svoboda odnesla: Kako je priletel in zakaj odletel Janez Doltar? | colspan=2 align=center|Janez Doltar |- | align=center|976 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. januar 2024 | Putin Victor: Ali Putin zmaguje v Ukrajini? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|977 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. januar 2024 | Kdo še podpira Goloba: Kdo še podpira predsednika vlade? | colspan=2 align=center|Sebastjan Jeretič |- | align=center|978 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. januar 2024 | Psihoanaliza migracij: Slovenija nujno potrebuje migrante, ali pač? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|979 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. januar 2024 | Filozofija športa: Kdo je resničen športnik in kdo zgolj filozofira? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|980 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. januar 2024 | Zakaj Janković potrebuje Boscarola: Zakaj ljubljanski šerif poskuša vplesti ajdovskega podjetnika v svoje nečedne posle? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|981 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. januar 2024 | Domi-nika in E-milija: Pa kje najdejo te češplje? | Maša Medved | Darko Mršić |- | align=center|982 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. januar 2024 | Moderni feminizem: Smo moški res ogrožena vrsta? | Norma Brščič | Janez Zupan |- |} === Februar 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #DA3287; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #DA3287; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #DA3287; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #DA3287; width:480px;"|Tema !scope="col" style="background: #DA3287; width:150px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|983 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. februar 2024 | Medijski zakon: Kaj prinaša nov zakon o medijih? | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|984 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. februar 2024 | Opravilno nesposobna: Je Golobova vlada sploh še opravilno sposobna? | colspan=2 align=center|Sebastjan Jeretič |- | align=center|985 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. februar 2024 | Hladna vojna 2.0: Kdo jo je povzročil in komu koristi? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|986 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. februar 2024 | (Ne) vozi, miška: Zakaj se inštruktorji izživljajo nad bodočimi voznicami? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|987 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. februar 2024 | Legalizirajmo prostitucijo: Zakaj bi Slovenija morala legalizirati prostitucijo? | colspan=2 align=center|Žiga Sedevčič |- | align=center|988 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. februar 2024 | Smrt Socialne demokracije: Ali spremljamo politično smrt Socialne demokracije? | Igor Lukšič | Gregor Kos |- | align=center|989 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. februar 2024 | Nekaj sladkega: Kako nastane slovenska romantična komedija? | Urška Majdič | Darko Herič |- | align=center|990 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. februar 2024 | Upokojenci v DZ: Kaj so dobili upokojenci v Državnem zboru? | Pavel Rupar | Andrej Peterle |- | align=center|991 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. februar 2024 | Nova levica: Violeta Tomič ustanavlja novo stranko | colspan=2 align=center|Violeta Tomić |- | align=center|992 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. februar 2024 | Pravosodje v razsulu: Kdo je kriv in kakšen mora biti nov minister? | colspan=2 align=center|Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|993 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. februar 2024 | Izguba suverenosti: Je Slovenija sploh še suverena? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|994 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. februar 2024 | Predčasne volitve: Si Slovenija zasluži predčasne volitve? | Igor Lukšič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|995 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. februar 2024 | Topniški udar na Maribor: Kdo je zbombardiral NK Maribor, Viole ali NZS? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- |} === Marec 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #f68f3c; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #f68f3c; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #f68f3c; width:110px;"|Datum !scope="col" style="background: #f68f3c; width:500px;"|Tema !scope="col" style="background: #f68f3c; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|996 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. marec 2024 | Influencerske volitve: Zakaj gredo influencerke na evropske volitve? | colspan=2 align=center|Karin Planinšek |- | align=center|997 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. marec 2024 | Stavka ali kulturna revolucija: Zakaj vlada namesto, da bi končala stavko zdravnikov, fura kulturno revolucijo? | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Janez Zupan |- | align=center|998 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. marec 2024 | Država proti šolanju na domu: Zakaj vlada zaostruje pogoje šolanja na domu? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|999 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. marec 2024 | Kakšen predsednik bo Trump: Kakšen predsednik ZDA bo Trump 2.0? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|'''1000''' | align=center|'''Aljuš Pertinač''' | align=center|'''11. marec 2024''' | '''Tisoč!: Prva tisočica oddaje Faktor na TV3''' | '''Bojan Požar''' | '''Vladimir Vodušek''' |- | align=center|1001 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. marec 2024 | Afera Golobgate: Kaj pomeni za medije in pravno državo pri nas? | Lucija Šikovec Ušaj | Tino Mamić |- | align=center|1002 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. marec 2024 | Bo Golob res »oddelal«: Bo premier Golob mandat res »oddelal« do konca? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|1003 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. marec 2024 | Vojna Goloba proti SD: Zakaj je Golob v vojni z SD in ali lahko SD to vojno preživi? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|1004 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. marec 2024 | Papežev mir: Ali lahko papež uspe z mirovno pobudo v Ukrajini? | Polona Frelih | Janez Zupan |- | align=center|1005 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. marec 2024 | Lov na petice: Kakšen je sistem ocenjevanja pri nas? | Janez Vogrinc | Dragan Marušič |- | align=center|1006 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. marec 2024 | Svoboda je padla!: Kdo bo vladal namesto nje? | Zoran Stevanović | Pavel Rupar |- | align=center|1007 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. marec 2024 | Svoboda govora: Koliko še velja v Sloveniji? | Maša Medved | Norma Brščič |- | align=center|1008 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. marec 2024 | Je Slovenija varna?: Kako varna je v resnici Slovenija? | Aleš Hojs | Zmago Jelinčič |- | align=center|1009 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. marec 2024 | Totalna vojna: Je teroristični napad v Moskvi napoved totalne vojne? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|1010 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. marec 2024 | Toti Maribor: Zakaj Arsenovič toži mestni svet? | colspan=2 align=center|Franc Kangler |- | align=center|1011 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. marec 2024 | Kako preživeti Svobodo: Kako bomo preživeli še dve leti Svobode? | colspan=2 align=center|Sebastjan Jeretič |- |} === April 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #93c4d5; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #93c4d5; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #93c4d5; width:110px;"|Datum !scope="col" style="background: #93c4d5; width:500px;"|Tema !scope="col" style="background: #93c4d5; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1012 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. april 2024 | Faktor Mutivator: Prvoaprilska kozerija Svobode | colspan=2 align=center|Renato Volker |- | align=center|1013 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. april 2024 | Migratizacija Slovenije: Zakaj so vladi tako pri srcu ilegalni migranti? | width=140|Branko Grims | width=140|Damijan Zrim |- | align=center|1014 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. april 2024 | Kasta nedotakljivih: Zakaj je Svoboda uzakonila kasto nedotakljivih? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|1015 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. april 2024 | Odločilne volitve: Bodo tokratne evropske volitve res odločilne? | Sebastjan Jeretič | Tino Mamić |- | align=center|1016 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. april 2024 | Čigav je fuzbal?: Slovenski, ljubljanski, od elite ali od vseh? | Marko Pigac | Miha Zupan |- | align=center|1017 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. april 2024 | Kdo bo vodil SD: Kdo bo novi predsednik Socialnih demokratov? | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|1018 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. april 2024 | Priznanje Palestine?: Bi morala Slovenija priznati Palestino? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|1019 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. april 2024 | Resni.ca: Kaj je res in kaj ne? | Polona Frelih | Zoran Stevanović |- | align=center|1020 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. april 2024 | Socialni demokrati ali copati?: Zakaj so se v SD odločili, da ne grejo nikamor? | Marko Pavlišič | Janez Zupan |- | align=center|1021 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. april 2024 | Rupar in Tomašič: Kaj je botrovalo politični poroki med Glasom upokojencev in kandidatko SDS? | Zala Tomašič | Pavel Rupar |- | align=center|1022 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. april 2024 | Politični zemljevid Slovenije: Kako izgleda na polovici vladavine Svobode? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|1023 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. april 2024 | Lahko Ukrajina in Izrael zmagata?: Lahko Ukrajina in Izrael porazita Rusijo oziroma Iran? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|1024 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. april 2024 | Jetniki Svobode: Zakaj smo vsi skupaj ujetniki Svobode? | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- |} === Maj 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #ffd300; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #ffd300; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #ffd300; width:110px;"|Datum !scope="col" style="background: #ffd300; width:500px;"|Tema !scope="col" style="background: #ffd300; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1025 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. maj 2024 | Afera Litijska: Za kaj je pri vsem skupaj v resnici šlo? | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Tino Mamić |- | align=center|1026 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. maj 2024 | Robi starleta: Zakaj ima Slovenija namesto premierja starleto in zakaj je starleta prava premierka? | Zala Klopčič | Maša Medved |- | align=center|1027 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. maj 2024 | Robi do konca in naprej?: Lahko Robert Golob zdrži naporen ritem premierja in partnerja influencerke do konca mandata? | Sebastjan Jeretič | Marko Pavlišič |- | align=center|1028 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. maj 2024 | Življenje ali smrt: Bi morala Slovenija uzakoniti evtanazijo? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|1029 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. maj 2024 | Ali Evropa še kaj šteje?: Je Evropa dokončno postala svetovna periferija? | Igor Lukšič | Dragan Marušič |- | align=center|1030 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. maj 2024 | Reforma EU ali SloExit: Kakšna bo prihodnost Evropske unije? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|1031 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. maj 2024 | Evrovizija ali shizofrenija: V kaj se je spremenil nekoč najpomembnejši glasbeni dogodek? | Mojca Šetinc Pašek | Renato Volker |- | align=center|1032 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. maj 2024 | Naš način življenja: Zakaj nam jemljejo naš način življenja? | Maja Marčič | Janez Zupan |- | align=center|1033 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. maj 2024 | Fučka se jim: Zakaj se Golobu & co. naravnost fučka in delajo samo, kar jim paše? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|1034 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. maj 2024 | Morilska politika: Zakaj politično nasilje spet vlada v Evropi? | colspan=2 align=center|Sebastjan Jeretič |- | align=center|1035 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. maj 2024 | Rupar ali Janša: Zakaj se Golob bolj boji Ruparja kot Janše? | colspan=2 align=center|Pavel Rupar |- | align=center|1036 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. maj 2024 | Gospod nateg: Koga nateguje Golob in kdo nateguje njega? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1037 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. maj 2024 | Zeleni ali zeleni: Kako Zeleni so v resnici Zeleni Slovenije? | Nada Pavšer | Renato Volker |- | align=center|1038 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. maj 2024 | Marihuana, Tirana, Albanija: Kaj imajo psihoaktivne substance z EU volitvami? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|1039 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. maj 2024 | Volitve ali nategnitve?: Kaj, če sploh kaj, nam bodo prinesle EU volitve? | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|1040 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. maj 2024 | Evtanazija ali morija?: Zakaj nas je tako zelo strah evtanazije? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- |} === Junij 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #ffef3f; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #ffef3f; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #ffef3f; width:110px;"|Datum !scope="col" style="background: #ffef3f; width:500px;"|Tema !scope="col" style="background: #ffef3f; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1041 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. junij 2024 | Davčna reforma za davčni kaos: Kaj je narobe z davčnimi spremembami, ki jih predlaga vlada? | colspan=2 align=center|Ivan Simič |- | align=center|1042 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. junij 2024 | Narod na terapiji: Kako sterapirati / normalizirati narod / volilno telo?! | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1043 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. junij 2024 | Priznanje Palestine: Kako koristi Palestincem in kako nagaja Izraelcem? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|1044 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. junij 2024 | Tonin na vse ali nič: Bo Mateju Toninu in NSi uspel veliki met na EU volitvah? | colspan=2 align=center|Matej Tonin |- | align=center|1045 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. junij 2024 | Poraz Svobode: Zakaj je Svoboda izgubila evropske volitve? | width=140|Igor Lukšič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|1046 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. junij 2024 | Evrovolitve kot Evrovizija: Zakaj so bile evropske volitve najbolj podobne Evroviziji? | Mojca Šetinc Pašek | Renato Volker |- | align=center|1047 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. junij 2024 | Po Evropi desnica, pri nas Golob: Zakaj Golob verjame, da je zmagal, Evropa pa drvi v desno? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|1048 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. junij 2024 | Kam drsa naš hokej?: Zakaj se slovenski hokej vrača na pota stare slave? | Dejan Kontrec | Mitja Šivic |- | align=center|1049 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. junij 2024 | Kaj se dogaja z Romi: Zakaj Svoboda ne obvlada romske problematike? | Janez Doltar | Roman Vodeb |- | align=center|1050 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. junij 2024 | Kaj po posvetovalnih referendumih: Kaj pomenijo rezultati referendumov? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- | align=center|1051 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. junij 2024 | Antijanšisti ali šovinisti: Zakaj so lahko antijanšisti mirno šovinisti? | Zala Klopčič | Norma Brščič |- | align=center|1052 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. junij 2024 | Dementni Biden: Bodo ZDA res dobile opravilno nesposobnega predsednika? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- |} == Osma sezona == === September 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #be2908; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #be2908; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #be2908; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #be2908; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #be2908; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1053 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. september 2024 | Robertina ali Argentina: Resničnostni šov ali banana republika, v kaj se spreminja Slovenija? | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|1054 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. september 2024 | Romi ali mi: Je sobivanje sploh še mogoče? | Janez Doltar | Zmago Jelinčič |- | align=center|1055 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. september 2024 | Nogometne mamice: Bi morali staršem prepovedati šport njihovih otrok? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1056 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. september 2024 | Ruparjeva dilema: Bo šel Rupar z upokojenci do konca? | colspan=2 align=center|Pavel Rupar |- | align=center|1057 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. september 2024 | Outlet Svobode: Kaj še lahko ponudi Svoboda? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- | align=center|1058 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. september 2024 | Stop – cenzura! Zakaj Svoboda ukinja svobodo govora? | colspan=2 align=center|Tino Mamić |- | align=center|1059 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. september 2024 | Pogi/Rogla dominacija: Zakaj kolesarski svet kleči pred Slovenijo? | colspan=2 align=center|Tone Tiselj |- | align=center|1060 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. september 2024 | Romi ali mi, 2. del: Zakaj vlada podcenjuje in zanemarja romsko problematiko? | colspan=2 align=center|Gregor Macedoni |- | align=center|1061 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. september 2024 | Je šport škodljiv?: Praznujemo dan slovenskega športa | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1062 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. september 2024 | Ni pisma, ni problema: Vzporedna realnost Roberta Goloba | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|1063 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. september 2024 | Stop! Cenzura!: Kdo in zakaj je ukinil oddajo Ura moči na Planet TV? | colspan=2 align=center|Bojan Požar |- | align=center|1064 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. september 2024 | Globoko v zdravstveni reformi: Slovenija ima premalo zdravnikov, kaj pa zdaj? | Dorijan Marušič | Dragan Marušič |- |} === Oktober 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #ba651e; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #ba651e; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #ba651e; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #ba651e; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #ba651e; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1065 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. oktober 2024 | Zdravstvena, davčna in plačna antireforma: Kaj je res in kaj ne? | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|1066 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. oktober 2024 | Novi DeSUS: Ena na ena s predsednikom DeSUS, dr. Vladom Dimovskim | colspan=2 align=center|Vlado Dimovski |- | align=center|1067 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2024 | Korupcija v javnem sektorju: Korupcija in dvig plač v javnem sektorju, kako sta povezana? | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Janez Zupan |- | align=center|1068 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. oktober 2024 | Kdo še podpira Goloba: Kdo še podpira vlado Roberta Goloba? | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|1069 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. oktober 2024 | Konec pravice do splava: Kdo in zakaj bi ukinil splav? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1070 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. oktober 2024 | Omrežnina!: Nujno zlo ali največji kozel te vlade? | Marko Pavlišič | Tino Mamić |- | align=center|1071 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. oktober 2024 | Mali delničarji proti operaterjem: Kabelski operaterji na muhi malih delničarjev | colspan=2 align=center|Kristjan Verbič |- | align=center|1072 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. oktober 2024 | Logarjeva pot: Njegova pot ali politični skok čez plot? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|1073 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. oktober 2024 | Vojna proti zdravnikom: Kaj želi vlada z njo doseči? | Luka Puzigaća | Andrej Vizjak |- | align=center|1074 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. oktober 2024 | Nuklearka DA ali NE: Potrebujemo 2. blok JEK ali ne? | Jasmin Feratović | Matjaž Tomlje |- | align=center|1075 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. oktober 2024 | Festival Svobode: Kako z manj živeti bolje? | Zala Klopčič | Tim Rauter |- | align=center|1076 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. oktober 2024 | Lov na glinastega Goloba: Kdo vse lovi Roberta Goloba? | Igor Lukšič | Marko Pavlišič |- | align=center|1077 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. oktober 2024 | Trans balans: Transspolnost v športu in migracijah | Simona Rebolj | Renato Volker |- | align=center|1078 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. oktober 2024 | Kulturna revolucija ali revolucionarna kultura: Kdo ali kaj smo sploh še Slovenci? | colspan=2 align=center|Janez Zupan |- | align=center|1079 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. oktober 2024 | Psihoterapija ali psihonorija? Vse o novem zakonu o psihoterapiji | Tone Vrhovnik Straka | Roman Vodeb |- |} === November 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #44722f; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #44722f; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #44722f; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #44722f; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #44722f; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1080 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. november 2024 | Janšev scenarij ali Žavbijeva prerokba: Kaj je bolj res, Janšev scenarij ali Žavbijeva prerokba? | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|1081 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. november 2024 | Reformatorka Nika: Kako Nika Kovač reformira naše zdravstvo? | width=140|Matej Beltram | width=140|Andrej Vizjak |- | align=center|1082 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. november 2024 | Je Golob slovenski Trump: Je Robert Golob slovenski Donald Trump? | Pavel Rupar | Sebastjan Jeretič |- | align=center|1083 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. november 2024 | Množični morilec Kosta: Kako otrok postane množični morilec? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1084 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. november 2024 | Demokrati: Komu bodo trn v peti Logarjevi Demokrati? | Lucija Šikovec Ušaj | Tino Mamić |- | align=center|1085 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. november 2024 | Živeti s Trumpom: Kako bodo ZDA, svet in Slovenija živeli z Donaldom Trumpom? | Bogomil Ferfila | Igor Lukšič |- | align=center|1086 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. november 2024 | Prosti pad Goloba: Kdo ali kaj je sklatilo Goloba na javnomnenjskih lestvicah? | Matevž Tomšič | Marko Pavlišič |- | align=center|1087 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. november 2024 | Nuklearka DA ali NE: Zakaj ne bo referenduma o JEK 2? | Jasmin Feratović | Vladimir Šega |- | align=center|1088 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. november 2024 | Bojlerska demokracija: Kaj prinašajo Demokrati v bojlersko omrežje na tržnici Svobode? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|1089 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. november 2024 | Konec woke filozofije: Je zmaga Trumpa začetek konca woke filozofije? | Boštjan M. Turk | Janez Zupan |- | align=center|1090 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. november 2024 | Bomba po pošti: Kaj imamo Slovenci s poštnim bombašem? | Dragan Marušič | Roman Vodeb |- | align=center|1091 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. november 2024 | Komu je Trump seksi: Kaj menijo seksi konservativke o Trumpu? | colspan=2 align=center|Zala Klopčič |- | align=center|1092 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. november 2024 | Čigav je Logar: Kam paše Anže Logar in komu sploh jemlje glasove? | Sebastjan Jeretič | Marko Pavlišič |- | align=center|1093 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. november 2024 | Medicina profita: Kam gre denar v našem zdravstvu? | Marko Jaklič | Andrej Vizjak |- |} === December 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #2e3d65; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #2e3d65; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #2e3d65; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #2e3d65; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #2e3d65; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1094 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. december 2024 | Nobena mama ni sama: Kaj pomeni odločitev US v zvezi z oploditvami? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1095 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. december 2024 | Mafijske noči: Kako (ne)varna je v resnici Slovenija? | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|1096 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. december 2024 | Bo Golob zdržal: Bo Golobova vlada zdržala do konca in ali bi morala? | Igor Lukšič | Boštjan M. Turk |- | align=center|1097 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. december 2024 | Bo Golob zdržal, 2. del: Bo Golobova vlada zdržala do konca in ali bi morala? | Igor Lukšič | Boštjan M. Turk |- | align=center|1098 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. december 2024 | Bogovi so padli na glavo: Zakaj je v Svobodi vse narobe? | colspan=2 align=center|Janez Zupan |- | align=center|1099 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. december 2024 | Biti gej je/ni ok: Je biti gej še ok? | Renato Volker | Marko Verdev |- | align=center|1100 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. december 2024 | Absurd športnika leta: Zakaj je absurd izbirati športnika leta? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1101 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. december 2024 | Zamolčani izbrisani: Koga je izbrisal zakon o finančnem poslovanju podjetij? | Šime Ivanjko | Janez Mohorič |- | align=center|1102 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. december 2024 | Kažiprst Svobode: Zakaj je načelo delitve oblasti zamenjal kažiprst Svobode? | Lucija Šikovec Ušaj | Marko Pavlišič |- | align=center|1103 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. december 2024 | Bipolarna Slovenija v multipolarnem svetu: Kako se znajdemo? | Igor Lukšič | Bogomil Ferfila |- | align=center|1104 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. december 2024 | Politično leto 2024: Kaj se je dogajalo in kaj se še bo? | Sebastjan Jeretič | Matevž Tomšič |- |} === Januar 2025 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #00525e; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #00525e; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #00525e; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #00525e; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #00525e; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1105 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. januar 2025 | Svobodne furije: Kaj dogaja svobodnjaškim jurišnicam? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1106 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. januar 2025 | V kateri fazi je diktatura: V kateri fazi je diktatura Svobode? | width=140|Karin Planinšek | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|1107 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. januar 2025 | Mediji Svobode: Kako in zakaj bo RoberTina osvobodila medije? | Mirko Mayer | Peter Merše |- | align=center|1108 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. januar 2025 | Ustavimo Svobodizacijo medijev: Ali se da ustaviti Svobodizacijo medijev? | colspan=2 align=center|Zala Klopčič |- | align=center|1109 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. januar 2025 | Janša ali Golob: Primerjava vlad Janeza Janše in Roberta Goloba. | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|1110 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. januar 2025 | Monetizacija oblasti: Monetizacija oblasti ali svoboda govora, katera bo močnejša? | Sebastjan Jeretič | Boštjan M. Turk |- | align=center|1111 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. januar 2025 | Ukradeni otroci: Zakaj država krade otroke in komu jih daje? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- | align=center|1112 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. januar 2025 | Trumpov svet: Kako bo živeti v svetu Donalda Trumpa? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|1113 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. januar 2025 | Golob ali Kumer: Kdo bi moral odleteti zaradi omrežnine? | colspan=2 align=center|Jasmin Feratović |- | align=center|1114 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. januar 2025 | Velika koalicija DA ali NE: Je velika koalicija pri nas sploh možna? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1115 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. januar 2025 | Davčna reforma: Kako bi naše davke porihtal eden in edini, Ivan Simič? | colspan=2 align=center|Ivan Simič |- |} === Februar 2025 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #741f5b; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #741f5b; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #741f5b; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #741f5b; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #741f5b; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1116 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. februar 2025 | Kdo nam vlada: Kdo nam v resnici vlada? | width=140|Karin Planinšek | width=140|Janez Zupan |- | align=center|1117 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. februar 2025 | Kdo nam vlada 2: Kdo nam v resnici vlada, 2. del | colspan=2 align=center|Marko Pavlišič |- | align=center|1118 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. februar 2025 | Izdaja Zelenih: Zakaj je Vesna torpedirala SMS – Zelene? | colspan=2 align=center|Igor Jurišič |- | align=center|1119 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. februar 2025 | Kulturac: Psihoanaliza ob kulturnem prazniku | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1120 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. februar 2025 | Vizija zdravja: Vizija ZZZS in našega zdravstvenega sistema | Marko Bitenc | Andrej Vizjak |- | align=center|1121 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. februar 2025 | Prvi dnevi Trumpa: Kako se je odrezal? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|1122 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. februar 2025 | Ruparjeva ofenziva: Lahko Pavel Rupar združi slovensko desnico? | colspan=2 align=center|Pavel Rupar |- | align=center|1123 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. februar 2025 | Kaj dela desnica narobe: Kaj dela slovenska desnica narobe? | Boštjan M. Turk | Janez Zupan |- | align=center|1124 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. februar 2025 | Kaj dela levica prav: Kaj dela slovenska levica prav? | colspan=2 align=center|Marko Pavlišič |- | align=center|1125 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. februar 2025 | Koga je izdal Trump? Je Trump res izdal Ukrajino, EU ali kar cel svet? | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|1126 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. februar 2025 | Onlyfans!: Pornografija, ki se splača vsem? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1127 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. februar 2025 | 10 let AV.consulting: Zgodba o uspehu, ki bi lahko bila tudi naša | colspan=2 align=center|Andrej Vizjak |- |} == Deveta sezona == {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #0093AF; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #0093AF; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #0093AF; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #0093AF; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #0093AF; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1128 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. marec 2026 | Golob ali Janša: Kdo bo po volitvah vodil Slovenijo? | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Igor Lukšič |- | align=center|1129 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. marec 2026 | Še štiri leta Goloba?: Nam bo RoberTina vladala še štiri leta? | Bernard Nežmah | Igor Lukšič |- | align=center|1130 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. marec 2026 | Psihoanaliza volitev: Koga smo izvolili in zakaj? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1131 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. april 2026 | Kdo je zmagal v Iranu?: Je vojne v Iranu že konec in kdo je zmagal? | colspan=2 align=center|Bogomil Ferfila |- |} == Sklici in opombe == {{sklici|60em}} [[Kategorija:Seznami epizod]] owtugih0m1sqqf3fr5ukxaw7yp8idnm 0 448233 6657801 6646588 2026-04-09T10:09:28Z ~2026-21827-03 257933 6657801 wikitext text/x-wiki {{multiple image|perrow = 2|total_width=300 | image1 = Oxfam East Africa - Luli looks after her severely malnourished child Aden.jpg|width1=2048|height1=1365 | image2 = Homeless man in Toronto across from old City Hall.jpg|width2=1500|height2=1000 | image3 = Bettler peking1.jpg|width3=1532|height3=1024 | image4 = LucknowTrashPickers.jpg|width4=300|height4=400 | footer = Zgoraj levo do spodaj desno: mati s [[podhranjenost|podhranjenim]] otrokom v kliniki blizu [[Dadaab]]a, [[Kenija]]; brezdomec v [[Toronto|Torontu]], [[Kanada]]; [[Invalidnost|invalid]], ki prosjači na ulicah [[Peking]]a, [[Kitajska]]; pobiralci smeti v [[Lucknow]]u, [[Indija]] }} '''Revščina''' je pomanjkanje materialnih dobrin, ki se odraža v nezmožnosti človeka, da vzdržuje standard življenja, primerljiv s tistim svojih rojakov. V [[ekonomija|ekonomskem]] smislu je reven človek, čigar dohodek ne dosega praga, ki ga določi vlada neke države glede na povprečno stanje v tej državi. Temu pravimo ''relativna revščina'' in se meri na ravni [[družina|družine]] kot osnovne enote družbe, izravnano glede na število družinskih članov. Pojem ''absolutna revščina'' pa se nanaša na nezmožnost zadostitve osnovnih življenjskih potreb, kot so [[hrana]], [[pitna voda]], [[obleka]] in zatočišče. [[Svetovna banka]] uporablja tudi izraz ''skrajna revščina'', ki ga opredeljuje kot dohodek, nižji od 1,9 [[ameriški dolar|ameriškega dolarja]] na dan (za leto 2013). Mednarodne organizacije prepoznavajo družbeno in ekonomsko [[neenakost]], katere posledica je med drugim revščina dela prebivalstva, kot eno ključnih socialnih problematik. Za revščino je odgovoren kompleksen splet družbenih in individualnih dejavnikov, ki ga raziskujejo [[sociologija|sociologi]], ki še niso izdelali enotne teorije revščine. Večina pa zavrača ekonomistični model [[svobodna volja|svobodne volje]], po katerem je le posameznik odgovoren za svojo usodo in s tem edini vzrok za lastno revščino. [[Generalna skupščina Združenih narodov]] je 17. oktober razglasila za mednarodni dan boja proti revščini. == Viri == * {{navedi splet| url=http://www.unesco.org/new/en/social-and-human-sciences/themes/international-migration/glossary/poverty/ |title=Poverty |publisher=[[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo]] |accessdate=2018-04-05}} * {{navedi splet| url=http://www.worldbank.org/en/topic/poverty/overview |title=Poverty |publisher=Svetovna banka |accessdate=2018-05-04}} == Glej tudi == * [[Korupcija]] * [[socialna izključenost]] == Zunanje povezave == {{Commons category|Poverty}} * [http://dostojanstvo.amnesty.si/revscina-in-clovekovo-dostojanstvo/o-revscini Kaj je revščina?] Amnesty International Avstrije * [http://www.inst-antonatrstenjaka.si/gerontologija/slovar/1277.html SLOVAR: REVŠČINA] Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje * [http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/5523 Mednarodni dan boja proti revščini] Statistični urad RS * [https://www.youtube.com/watch?v=Pt0fZvXCzUE Pompež, Avtorica: Klavdija KOŠIR, Revščina v Sloveniji, May 12, 2020] {{Normativna kontrola}} {{Sociološka škrbina}} [[kategorija:Revščina| ]] 4msom7pe2wyrueeggc12h8gqezkgf5o 6657803 6657801 2026-04-09T10:11:57Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-21827-03|~2026-21827-03]] ([[User talk:~2026-21827-03|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09|A09]] 5372880 wikitext text/x-wiki {{multiple image|perrow = 2|total_width=300 | image1 = Oxfam East Africa - Luli looks after her severely malnourished child Aden.jpg|width1=2048|height1=1365 | image2 = Homeless man in Toronto across from old City Hall.jpg|width2=1500|height2=1000 | image3 = Bettler peking1.jpg|width3=1532|height3=1024 | image4 = LucknowTrashPickers.jpg|width4=300|height4=400 | footer = Zgoraj levo do spodaj desno: mati s [[podhranjenost|podhranjenim]] otrokom v kliniki blizu [[Dadaab]]a, [[Kenija]]; brezdomec v [[Toronto|Torontu]], [[Kanada]]; [[Invalidnost|invalid]], ki prosjači na ulicah [[Peking]]a, [[Kitajska]]; pobiralci smeti v [[Lucknow]]u, [[Indija]] }} '''Revščina''' je pomanjkanje materialnih dobrin, ki se odraža v nezmožnosti človeka, da vzdržuje standard življenja, primerljiv s tistim svojih rojakov. V [[ekonomija|ekonomskem]] smislu je reven človek, čigar dohodek ne dosega praga, ki ga določi vlada neke države glede na povprečno stanje v tej državi. Temu pravimo ''relativna revščina'' in se meri na ravni [[družina|družine]] kot osnovne enote družbe, izravnano glede na število družinskih članov. Pojem ''absolutna revščina'' pa se nanaša na nezmožnost zadostitve osnovnih življenjskih potreb, kot so [[hrana]], [[pitna voda]], [[obleka]] in zatočišče. [[Svetovna banka]] uporablja tudi izraz ''skrajna revščina'', ki ga opredeljuje kot dohodek, nižji od 1,9 [[ameriški dolar|ameriškega dolarja]] na dan (za leto 2013). Mednarodne organizacije prepoznavajo družbeno in ekonomsko [[neenakost]], katere posledica je med drugim revščina dela prebivalstva, kot eno ključnih socialnih problematik. Za revščino je odgovoren kompleksen splet družbenih in individualnih dejavnikov, ki ga raziskujejo [[sociologija|sociologi]], ki še niso izdelali enotne teorije revščine. Večina pa zavrača ekonomistični model [[svobodna volja|svobodne volje]], po katerem je le posameznik odgovoren za svojo usodo in s tem edini vzrok za lastno revščino. [[Generalna skupščina Združenih narodov]] je 17. oktober razglasila za mednarodni dan boja proti revščini. == Viri == * {{navedi splet| url=http://www.unesco.org/new/en/social-and-human-sciences/themes/international-migration/glossary/poverty/ |title=Poverty |publisher=[[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo]] |accessdate=2018-04-05}} * {{navedi splet| url=http://www.worldbank.org/en/topic/poverty/overview |title=Poverty |publisher=Svetovna banka |accessdate=2018-05-04}} == Glej tudi == * [[Korupcija]] * [[socialna izključenost]] == Zunanje povezave == {{Commons category|Poverty}} * [http://dostojanstvo.amnesty.si/revscina-in-clovekovo-dostojanstvo/o-revscini Kaj je revščina?] Amnesty International Slovenije * [http://www.inst-antonatrstenjaka.si/gerontologija/slovar/1277.html SLOVAR: REVŠČINA] Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje * [http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/5523 Mednarodni dan boja proti revščini] Statistični urad RS * [https://www.youtube.com/watch?v=Pt0fZvXCzUE Pompež, Avtorica: Klavdija KOŠIR, Revščina v Sloveniji, May 12, 2020] {{Normativna kontrola}} {{Sociološka škrbina}} [[kategorija:Revščina| ]] 6bq7127rmgm6tdq3t1g38qfs432qt1x 0 448441 6657644 6630376 2026-04-08T21:25:48Z ~2026-13659-49 255600 6657644 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Pamplona | native_name = {{lang|eu|Iruñea}} | official_name = Pamplona / Iruña | settlement_type = [[občina]] | other_name = Pampeluna | nickname = | motto = | image_skyline = {{Multiple image | perrow = 2/2/1 | border = infobox | total_width = 280 | caption_align = center | image1 = Pamplona 2022 - city hall.jpg{{!}}Pamplona City Hall | caption1 = Mestna hiša, Pamplona | image2 = Monumento a los Fueros (Pamplona).jpg{{!}}Fueros monument and Palacio de Navarra | caption2 = spomenik Fueros | image4 = Pampelune - Place de Castille.jpg{{!}}Plaza del Castillo | caption4 = Plaza del Castillo | image3 = Pamplona 2022 - west facade front.jpg{{!}}Catedral de Santa María la Real | caption3 = [[stolnica v Pamploni]] | image5 = Running of the Bulls on Estafeta Street.jpg{{!}}Encierro de San Fermín | caption5 = [[Festival of San Fermín]] }} | image_flag = Bandera Pamplona.svg | image_shield = Escudo de Pamplona.svg | pushpin_map = Španija | pushpin_map_caption = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Španija]] | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost]] | subdivision_name1 = [[Statutarna skupnost Navara|Navara]] | subdivision_type2 = Comarca | subdivision_name2 = Cuenca de Pamplona | established_title = Ustanovitev | established_date = 74 pr. n. št. | established_title2 = | established_date2 = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Joseba Asirón | area_magnitude = | area_total_km2 = 25,14 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 2024 | population_footnotes = <ref name="population">{{cite web |url=https://www.ine.es/jaxiT3/Tabla.htm?t=68538&L=1|title=Annual population census 2021-2024|publisher=National Statistics Institute (Spain)}}</ref> | population_total = 208.243 | population_urban = | population_metro = 319.208 | population_density_sq_mi = | population_density_km2 = auto | population_demonym = {{native name|es|pamplonés, -a, pamplonica}} <br/> {{native name|eu|iruindar}} | population_note = 29. (občina); 23. (metro. območje) | demographics_type2 = GDP | demographics2_footnotes = <ref>{{Cite web|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/met_10r_3gdp/default/table?lang=en|title=Gross domestic product (GDP) at current market prices by metropolitan regions|last=|first=|date=|website=ec.europa.eu|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> | demographics2_title1 = Metro | demographics2_info1 = €18,942 mrd (2020) | timezone = CET | utc_offset = +1 | timezone_DST = CEST | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|42|49|N|1|39|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = <ref>{{cite web |url=http://www.aemet.es/es/eltiempo/prediccion/municipios/pamplona-iruna-id31201 |title=Municipios: Pamplona/Iruña |access-date = 13 July 2020}}</ref> | elevation_ft = | elevation_m = 450 | blank_name_sec1 = Zavetnik | blank_info_sec1 = {{plainlist| *sv. Saturnin, 29. november *sv. Fermin, 6.–14. julij, 25. september<ref>{{cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/topic/Fiesta-de-San-Fermin|title=Fiesta de San Fermín|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|access-date=2016-08-07}}</ref>}} | website = {{URL|www.pamplona.es}} | module = | footnotes = }} '''Pamplona''' ({{IPA-es|pamˈplona|lang}}; {{Jezik-fr|Pampelune}}) ali '''Iruña''' ({{IPA-eu|iɾuɲa|lang}}, črkovanjem: ''Iruñea'', {{IPA-eu|iɾuɲea|IPA}}) je glavno mesto skupnosti [[Statutarna skupnost Navara|Navarra]] v Španiji. Leta 2024 je bil z 208.000 prebivalci 29. največje mesto v Španiji. Mesto (in širša Cuenca de Pamplona) leži na skoraj 450 m nadmorske višine,<ref>{{Cite book|chapter-url=https://books.google.com/books?id=gQnhxnvkIgUC&pg=PA189|page=189|first=Fernando|last=Cañada Palacio|year=1999|isbn=84-89483-12-4|chapter=Pamplona S. XI-XII: El origen de los Burgos|publisher=Centros de Estudios del Románico|location=Aguilar de Campoo|title=El urbanismo de los estados cristianos peninsulares}}</ref> na poplavni ravnici reke Arga, pritoka [[Ebro|Ebra]] drugega reda. Glede na padavine je na prehodni lokaciji med deževno atlantsko severno obalo Iberskega polotoka in njegovo bolj sušno notranjostjo. Zgodnja poselitev v naselju sega v pozno bronasto do zgodnjo železno dobo,{{sfn|Cañada Palacio|1999|p=189}} čeprav se tradicionalni datum nastanka nanaša na ustanovitev Pompaela s strani [[Pompej Veliki|Pompeja]] med [[Sertorijeva vojna|Sertorijevo vojno]] okoli leta 75 pr. n. št.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=IsWoon8OAyQC&pg=PA75|title=El euskera arcaico: extensión y parentescos|first=Luis|last=Núñez Astrain|author-link=|publisher=Editorial Txapalarta| page=75| location=Tafalla|isbn=84-8136-300-6|year=2003}}</ref> Med vizigotsko vladavino je Pamplona postala škofijski sedež, ki je služil kot izhodišče za pokristjanjevanje območja.{{sfn|Cañada Palacio|1999|p=191}} Kasneje je postala ena od prestolnic Kraljevine Pamplona/Navara. Mesto je po vsem svetu znano po [[Tek z biki|teku z biki]] med [[Festival San Fermín|festivalom San Fermín]], ki poteka vsako leto od 6. do 14. julija. Ta festival je postal literarno znan z objavo romana [[Ernest Hemingway|Ernesta Hemingwaya]] ''Tudi sonce vzhaja'' leta 1926. Tukaj domuje tudi [[CA Osasuna]], edini navarski nogometni klub, ki je kdaj igral v [[La Liga|španski najvišji ligi]]. == Zgodovina == [[File:Baluarte de Redín3.JPG|thumb|Mestno obzidje Pamplone]] === Ustanovitev in rimski časi === Pozimi 75–74 pr. n. št. je območje služilo kot tabor rimskega generala Pompeja v vojni proti Sertoriusu. Velja za ustanovitelja Pompaela, »kot da bi bil Pompeiopolis« po [[Strabon]]ovih besedah,<ref>[[Ptolemaj]] ii. 6. § 67; [[Strabon]] iii. § 161</ref> ki je v sodobni španščini postal Pamplona. Vendar pa se je pozneje izkazalo, da je bilo glavno mesto Vaskoncev. Imenovali so ga ''Iruña'', kar pomeni »mesto«. Rimski Pompaelo je bil v provinci [[Tarakonska Hispanija]], ob cesti Ab Asturica Burdigalam ( Via XXXIV ), ki je vodila iz Burdigale (današnji [[Bordeaux]]) v Asturico (današnja [[Astorga]]);<ref>Antonine Itinerary p. 455</ref> bil je ''civitas stipendiaria'' v pristojnosti samostana [[Caesaraugusta]] (današnja [[Zaragoza]]).<ref>[[Plinij Starejši]] iii. 3. s. 4.</ref> === Zgodnji srednji vek === [[File:Vasconia wide 740 3 - 80.jpg|thumb|Pamplona, ​​središče številnih vojaških pohodov v 8. stoletju]] [[File:Iñigo Arista de Pamplona - Compendio de crónicas de reyes (Biblioteca Nacional de España).png|thumb|upright|Íñigo Arista Pamplonski, prvi kralj Pamplone (miniatura iz 15. stoletja iz Madrida, Biblioteca Nacional de España, MS 7415)]] Med germanskimi vpadi leta 409 in kasneje zaradi [[Rehijar]]jevega opustošenja je Pamplona doživela veliko razdejanja in uničenja,<ref>Collins 1990, p.76</ref> kar je skupaj z drugimi mesti po baskovskem ozemlju sprožilo cikel splošnega propadanja, a ji je uspelo ohraniti nekakšno mestno življenje.<ref>Collins 1990, p.102</ref> V [[Vizigoti|vizigotskem]] obdobju (od 5. do 8. stoletja) je Pamplona izmenično živela v samoupravi, vizigotski prevladi ali frankovski suverenosti v vojvodini Vasconia (Toledski koncili pod nadzorom več pamplonskih škofov med letoma 589 in 684). Med letoma 466 in 472 je Pamplono osvojil vizigotski grof Gauteric,<ref>{{cite book | author = Jurio, Jimeno | year = 1995 | title = Historia de Pamplona y de sus lenguas | publisher = Editorial Txalaparta | location = Tafalla | isbn = 84-8136-017-1 | page = 35}}</ref> vendar se je zdelo, da so kmalu opustili nemirni položaj, saj se je [[Vizigotsko kraljestvo]] borilo za preživetje in prerazporeditev svojih ozemelj po porazih v [[Galija|Galiji]]. V začetku 6. stoletja se je Pamplona verjetno držala nestabilne samouprave, leta 541 pa so Pamplono skupaj z drugimi severnoiberskimi mesti napadli [[Franki]]. Okoli leta 581 je vizigotski kralj Liuvigild premagal Baske, zasegel Pamplono in ustanovil mesto Victoriacum.<ref>{{cite book | author = Jurio, Jimeno | year = 1995 | title = Historia de Pamplona y de sus lenguas | publisher = Editorial Txalaparta | isbn = 84-8136-017-1 | page = 36}}</ref> Kljub legendi, ki navaja svetega Fermina kot prvega škofa Pamplone in njegov krst 40.000 poganskih prebivalcev v samo treh dneh, prvi zanesljivi zapisi o škofu izvirajo iz leta 589, ko se je škof Liliolus udeležil [[Tretji koncil v Toledu|tretjega toledskega koncila]]. Po letih 684 in 693 se leta 829 ponovno omenja škof Opilano, sledita mu Wiliesind in od 880 do 890 neki Jimenez. Tudi v 10. stoletju so v škofovskem nasledstvu pomembne vrzeli, ki je neprekinjeno zabeleženo šele po letu 1005.<ref>Collins 1990, p.154</ref> V času [[Omajadski kalifat|omajadske]] invazije leta 711 se je vizigotski kralj [[Roderik]] boril proti Baskom v Pamploni in se je moral osredotočiti na novega sovražnika, ki je prihajal z juga. V letih 714–716 so omajadske čete dosegle baskovsko Pamplono, mesto pa se je očitno vdalo po sklenitvi pogodbe med prebivalci in arabskimi vojaškimi poveljniki.<ref>Collins 1990, p.116</ref> Položaj so nato naselili [[Berberi]], ki so bili nameščeni na zunanji strani dejanske trdnjave in so ustanovili pokopališče, ki so ga pred kratkim odkrili na Grajskem trgu (Plaza del Castillo). V naslednjih letih se zdi, da Baski južno od Pirenejev niso pokazali večjega odpora proti mavrskemu prodoru, Pamplona pa je morda celo zacvetela kot izhodišče in središče zbiranja za njihove odprave v Gaskonjo. Leta 740 je vali (guverner) Ukba ibn al-Hadžjaj mestu uvedel neposredno centralno kordovsko disciplino. Leta 755 pa je zadnji guverner [[Al Andaluz]]a, Jusuf al Fihri, poslal odpravo na sever, da bi zatrl baskovske nemire v bližini Pamplone, kar je povzročilo poraz arabske vojske. Od leta 755 do 781 je Pamplona ostala avtonomna, verjetno se je zanašala na regionalna zavezništva. Čeprav viri niso jasni, se zdi očitno, da je bilo mesto leta 778 v rokah baskovskega domačina ali muslimanske uporniške frakcije, zveste Frankom, ko je [[Karel Veliki]] prečkal [[Pireneji|Pireneje]] na jugu. Vendar pa je Karel Veliki avgusta na poti nazaj z neuspešne odprave v Zaragozo uničil obzidje in verjetno tudi mesto (pred frankovskim porazom v znameniti [[bitka pri Roncevauxu|bitki pri Roncevauxu]]) iz strahu, da bi protifrankovska stranka, močna v mestu, lahko izkoristila položaj proti njemu. Po osvojitvi [[Abd Al Rahman I.|Abd Al Rahmana I.]] sta Pamplona in njeno zaledje ostala v stanju krhkega ravnovesja med Franki, regionalnimi andaluzijskimi gospodarji in osrednjo kordovsko oblastjo, ki pa niso mogli trajno zagotoviti prevlade nad Baskijo. V precejšnji meri je to menjavanje odražalo notranje boje baskovskega bojevniškega plemstva. Po frankovskem porazu pri Roncevauxu (778) je Pamplona ponovno prešla pod [[Kordovski emirat|kordovsko oblast]], potem ko je Abd-al-Rahmanova odprava leta 781 zavzela trdnjavo. Do upora leta 799 je bil imenovan ''vali'' ali guverner, Mutarrif ibn-Musa (Banu-Qasi). Tistega leta so se Pamplonci – verjetno pod vodstvom nekega Velaska – uprli svojemu guvernerju, kasneje pa so prebivalci nudili nekaj podpore uporom Banu Qasija Fortuna ibn-Muse. Ta regionalni upor je kmalu zatem zatrl kordovski emir Hišam I., ki je ponovno vzpostavil red, vendar mu ni uspelo ohraniti nadzora nad mestom, saj so se Pamplonci leta 806 vrnili pod frankovsko oblast. Leta 2003 so na Grajskem trgu odkrili muslimansko pokopališče s približno 200 človeškimi ostanki, pomešanimi s krščanskimi grobovi, kar priča o pomembni muslimanski prisotnosti v mestu v tem obdobju, vendar so nadaljnje raziskave ustavile uničenje tega in drugih zgodovinskih dokazov, kot je odločil mestni svet pod vodstvom županje Yolande Barcine.<ref>{{cite news |last=Rekalde |first=Angel |date=2014-01-08 |title=Las piedras de la plaza del Castillo |url=http://www.noticiasdenavarra.com/2014/01/08/opinion/colaboracion/las-piedras-de-la-plaza-del-castillo |archive-url=https://archive.today/20140818204849/http://www.noticiasdenavarra.com/2014/01/08/opinion/colaboracion/las-piedras-de-la-plaza-del-castillo |url-status=dead |archive-date=2014-08-18 |newspaper=Noticias de Navarra |location=Pamplona |access-date=2014-08-18 }}</ref><ref>{{cite news |date=2002-02-16 |title=El informe pericial de Aranzadi denuncia 'un expolio' arqueológico en la Plaza del Castillo | url=http://elpais.com/diario/2002/02/16/paisvasco/1013892006_850215.html |newspaper=El País |access-date=2014-08-02 }}</ref> Po neuspešni ekspediciji v mesto pod vodstvom [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]] okoli leta 812 se je zvestoba Frankom sesula, potem ko je postal pomemben Enecco Arista. Poleg tega je bil leta 824 kronan za kralja Pamplone, ko sta z njim in Banu Qasi pridobila zagon po zmagoviti drugi bitki pri Roncevauxu. Novo kraljestvo, neločljivo povezano z Banu Qasijem iz Tudele, je okrepilo svojo neodvisnost od oslabljenega Frankovskega cesarstva in Kordobskega emirata. V tem obdobju Pamplona ni bila pravo mesto, temveč le nekakšna trdnjava. Leta 924 kordovski viri opisujejo Pamplono kot »ne posebej nadarjeno od narave«, njeni prebivalci pa so revni, ne jedo dovolj in so se ukvarjali z razbojništvom. Poročajo, da večinoma govorijo baskovsko, torej »nerazumljivo«.<ref>{{cite book | author = Jimeno Aranguren, Roldan; Lopez-Mugartza Iriarte, J.C. (Ed.) | year = 2004 | title = ''Vascuence y Romance: Ebro-Garona, Un Espacio de Comunicación'' | publisher = Gobierno de Navarra / Nafarroako Gobernua | location = Pamplona | isbn = 84-235-2506-6 | page = 179}}</ref> 24. julija so kordovske čete, potem ko so krščanske čete in državljani pobegnile, izropale Pamplono in uničile hiše in stavbe, vključno z njeno slavno cerkvijo.<ref>{{cite book | author = Jurio, Jimeno | year = 1995 | title = Historia de Pamplona y de sus lenguas | publisher = Editorial Txalaparta | location = Tafalla | isbn = 84-8136-017-1 | page = 64}}</ref> Mesto je svojo urbano in človeško podobo ponovno dobilo šele po koncu napadov [[Vikingi|Vikingov]] in Andaluzijcev na provinco. Še posebej po letu 1083 je promet po [[Jakobova pot|Jakobovi poti]] prinesel blaginjo in nove kulture prek popotnikov severno od Pirenejev.<ref>{{cite book | author = Jimeno Aranguren, Roldan; Lopez-Mugartza Iriarte, J.C. (Ed.) | year = 2004 | title = ''Vascuence y Romance: Ebro-Garona, Un Espacio de Comunicación'' | publisher = Gobierno de Navarra / Nafarroako Gobernua | location = Pamplona | isbn = 84-235-2506-6 | page = 167}}</ref> === Tri okrožja in eno mesto === Od 11. stoletja je oživitev gospodarskega razvoja omogočila Pamploni, da si je opomogla od mestnega življenja. Pamplonski škofje so ponovno prevzeli vodilno cerkveno vlogo; v prejšnjih stoletjih so versko oblast dejansko imeli izolirani samostani, zlasti Leyre. Romanja v [[Santiago de Compostela]] so prispevala k oživitvi trgovinske in kulturne izmenjave s krščansko Evropo onkraj Pirenejev. V 12. stoletju se je mesto povečalo z dvema novima ločenima okrožjema (''burgos''): San Cernín (Saint Saturnin) in San Nicolás; prebivalstvo lokalnih Navarcev, ki je bilo večinoma omejeno na prvotno mestno jedro, Navarrerio, so povečali okcitanski trgovci in obrtniki. Okrožja so imela zelo različne značilnosti tako družbeno kot kulturno in so bila skoraj vedno vpletena v medsebojne prepire. Najbolj dramatičen dogodek je bil požig okrožja San Nicolás leta 1258 in uničenje Navarrerije s strani drugih dveh okrožij ter pokol njenega prebivalstva leta 1276. Območje je bilo zapuščeno skoraj 50 let. Kar zadeva zunanje obrambne zidove mesta, je bila južna stran najšibkejši del mesta, navarski kralj Ludvik I. pa je v začetku 14. stoletja na mestu, ki je danes znano kot Plaza del Castillo (Gradski trg), zgradil grad. Sčasoma je kralj [[Karel III. navarski]] leta 1423 odredil združitev okrožij v eno samo mesto. Spori med okrožji so bili delno podžgani zaradi sporov o uporabi prepada, ki je delil tri okrožja, zato so po združitvi Karla III. prepad zasuli in na njegovem mestu uredili skupni prostor na mestu današnje mestne hiše. Zidovi, ki so delili okrožja, so bili porušeni. Konec 15. stoletja je bila Pamplona priča bojem za oblast med konfederacijama Beaumont in Agramont ter zunanjim vojaškim posredovanjem. Večkrat so trdnjavo zavzele različne frakcije in tuje sile, kot so tiste, ki jih je poslal [[Ferdinand II. Aragonski]]. Kraljica [[Katarina I. Navarska]] je bila mladoletna in je bila pogosto odsotna iz Pamplone, a se je leta 1494 sčasoma poročila z [[Ivan III. Navarski|Ivanom III.]], kar so v mestu z veseljem praznovali. Vendar je Navara ostala razdeljena. Zgodovinsko gledano je v Pamploni obstajala judovska skupnost. Prva dokumentacija o Judih v Pamploni sega v leto 958, ko je Hasdai Ibn Shaprut obiskal Pamplono na diplomatski misiji, da bi se srečal s Sančem I.<ref>{{cite web |title=Pamplona |url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/pamplona#:~:text=Even%20though%20there%20is%20no,and%20the%20community's%20property%20confiscated. |website=Jewish Virtual Library |access-date=25 June 2024}}</ref> Judje v Pamploni so imeli neodvisen sodni sistem, ki je uveljavljal judovski sistem ''halahe'' oziroma verskih zakonov. Leta 1498 je bilo judovsko prebivalstvo bodisi izgnano bodisi prisiljeno spreobrniti se v krščanstvo.<ref>{{cite web |last1=Singer |first1=Isidore |last2=Kayserling |first2=Meyer |title=PAMPLONA |url=https://www.jewishencyclopedia.com/articles/11881-pamplona |website=The Jewish Encyclopedia |access-date=25 June 2024}}</ref> <gallery widths="200" heights="200"> File:Caídoslat.JPG|''Monumento a los Caídos'', frankistični spomenik, predmet razprave o morebitnem rušenju File:Calle Estafeta de Pamplona.JPG|Ulica Estafeta File:Sanfermines Vaquillas Pamplona 08.jpg|[[Tek z biki]] File:Chupinazo8.jpg|Nekaj ​​sekund pred začetkom festivala San Fermín – Trg mestne hiše: vsi imajo nad glavo rdeč robec, dokler ob 12. uri ne eksplodira ognjemet; nato si ga nadenejo okoli vratu. </gallery> === Mesto-trdnjava === Po osvojitvi in ​​priključitvi Navare k Španiji leta 1512 je Pamplona ostala glavno mesto polavtonomne [[kraljevina Navarra|kraljevine Navarra]], ki je ohranila svoje (reformirane) institucije in zakone. Pamplona je postala kastiljsko-španska postojanka ob vznožju zahodnih Pirenejev. Po kastiljski osvojitvi je kralj [[Ferdinand V. Aragonski]] leta 1513 ukazal rušenje in odstranitev srednjeveškega gradu in mestnih samostanov ter gradnjo novega gradu v zelo bližnji bližini. Leta 1530, ko je bila Navara pod špansko vojaško okupacijo, je kastiljski podkralj še vedno pričakoval 'francosko invazijo' in se je v strahu pred morebitnim uporom mestnih prebivalcev zaprosil za dodatnih 1000 mož iz tako imenovane 'zdrave dežele', tj. Kastilje, poleg 1000 mož, ki so bili že nameščeni v Navari.<ref name="ConqNavarre">{{cite book |author1 = Monreal, Gregorio |author2 = Jimeno, Roldan |year = 2012 |title = Conquista e Incorporación de Navarra a Castilla |publisher = Pamiela |location=Pamplona-Iruña |isbn = 978-84-7681-736-0 |page = 71}}</ref> Napredek topništva je zahteval popolno prenovo utrjenega sistema. Leta 1569 je kralj [[Filip II. Španski]] začel graditi utrdbe v Pamploni po načrtih Giovana Giacoma Palearija in Vespasiana Gonzage. Citadela na jugu mesta je peterokotna zvezdasta utrdba. Filip je dal mesto obdati z [[obzidje]]m, zaradi katerega je bilo skoraj pravilen peterokotnik. Modernizacija obzidja je bila namenjena predvsem temu, da bi domačini ostali pod nadzorom in okrepili postojanko, ki je Pamplona postala na meji z neodvisno Navaro, tesno zaveznico Francije. Obzidje, ki obstaja danes, izvira iz poznega 16. do 18. stoletja. V 18. stoletju je bila Pamplona precej polepšana, izboljšale so se tudi njene mestne storitve. Vzpostavljena je bila neprekinjena oskrba z vodo in tlakovane ulice, med številnimi drugimi izboljšavami. Bogati aristokrati in poslovneži so gradili svoje dvorce. V 19. stoletju je to mesto-trdnjava igralo ključno vlogo v več vojnah, v katere je bila vpletena Španija. Med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] na polotoku so francoske čete leta 1808 z nepričakovanim napadom (''coup de main'') napadle mesto in ga zavzele. V njem so ostale do 31. oktobra 1813, ko so se francoske sile zaradi lakote morale predati, potem ko jih je štiri mesece blokirala španska vojska pod poveljstvom Enriqueja Joséja O'Donnella.<ref>{{cite book |last=Porter |first=Maj Gen Whitworth |title=History of the Corps of Royal Engineers Vol I |year=1889 |publisher=The Institution of Royal Engineers |location=Chatham}}</ref>{{rp|334}} [[File:Environs_de_San_Sebastian_par_Didier_Petit_de_Meurville_(années_1850).jpg|thumb|Pogled na Pamplono v 1850-ih]] Med [[Karlistične vojne|karlističnimi vojnami]] (1833–1839 in 1872–1876) je bila Pamplona vedno pod nadzorom liberalcev, ne le zato, ker je bilo nekaj liberalcev, ki so živeli v Navari, večinoma Pamploncev, ampak tudi zaradi vladnega nadzora nad utrjenim mestom. Čeprav so karlistični uporniki zlahka obvladovali podeželje, vladna vojska ni imela težav z obvladovanjem obzidane prestolnice Navarre. Kljub temu je med zadnjo karlistično vojno sodobno topništvo, ki so ga karlisti upravljali iz okoliških gora, pokazalo, da staro obzidje ne bo dovolj za močnejšega sovražnika. Zato se je vlada odločila, da na vrhu gore San Cristóbal, le 3 km severno od Pamplone, zgradi utrdbo. Zaradi vojaške vloge mesto ni moglo rasti zunaj svojega obzidanega pasu. Poleg tega je bila gradnja v najbližjem območju obzidja prepovedana, da bi se izognili kakršni koli prednosti za oblegovalca; tako je mesto lahko raslo le s povečanjem gostote stanovanj. Gradile so se višje in ožje hiše, dvorišča pa so postopoma izginila. V 19. stoletju se je izboljšal cestni promet, leta 1860 pa je prišla železnica. Kljub temu je bila industrija v Pamploni in Navari kot celoti v stoletju industrijske revolucije šibka. V tako omejenem mestu-trdnjavi v bistvu ni bil izvedljiv noben industrijski razvoj. Po rahli spremembi zvezdaste utrdbe, ki je leta 1888 omogočila širitev za le šest blokov, je [[prva svetovna vojna]] pokazala, da je utrjeni sistem Pamplone zastarel. Leta 1915 je vojska dovolila rušenje obzidja in odpravila prepoved gradnje v okolici mesta. Južna stran obzidja je bila uničena, ostale tri pa so ostale, saj niso ovirale rasti mesta. Zvezdna utrdba je še naprej služila kot vojaški objekt do leta 1964, vendar le kot garnizija. Pamplona je v zadnjih letih zelo skrbela za integracijo in ohranitev svojih utrdb za sodobno uporabo. Oktobra 2014 je Pamplona v sodelovanju z mestom Bayonne gostila mednarodno konferenco »Utrjena dediščina: upravljanje in trajnostni razvoj«, spletna stran pa je v angleščini, francoščini in španščini.<ref>[http://congress.fortiuspamplonabayonne.eu/ congress.fortiuspamplonabayonne.eu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140413003205/http://congress.fortiuspamplonabayonne.eu/ |date=2014-04-13 }}</ref> Na rastoči spletni strani sta na voljo dve brezplačni e-knjigi z obilico barvnih fotografij o utrdbah Pamplone. Leta 2011 sta bili objavljeni knjigi »Pet živih stoletij neosvojljive trdnjave« o mestni citadeli<ref>{{Cite web|url=http://issuu.com/pamplonaescultura/docs/3_laciudadelapamplona_eng|title = The Citadel of Pamplona| date=6 May 2014 }}</ref> in »Sprehod po utrdbah Pamplone«.<ref>{{Cite web|url=http://issuu.com/pamplonaescultura/docs/2_fortinsbartolome_en/c/sl7fbga|title=San Bartolome Fort|date=6 May 2014 }}</ref> === Industrializacija in modernizacija === Osvobojena vojaške funkcije je Pamplona lahko vodila proces industrializacije in modernizacije, v katerega je bila Navara vključena v 20. stoletju, zlasti v njegovi drugi polovici. Rast mest je spremljal razvoj industrije in storitev. Rast prebivalstva je bila posledica intenzivnega priseljevanja v 1960-ih in 1970-ih: z navarskega podeželja in iz drugih manj razvitih regij Španije, predvsem [[Kastilija in Leon|Kastilije in Leóna]] ter [[Andaluzija|Andaluzije]]. Od 1990-ih priseljevanje prihaja predvsem iz tujine. Pamplona velja za mesto z enim najvišjih življenjskih standardov in kakovosti življenja v Španiji.<ref>{{cite news |title=Pamplona, Bilbao and Gijón, the Spanish cities with the best quality of life |url=http://www.elmundo.es/elmundo/2007/06/20/espana/1182344494.html |work=El Mundo |date=2007-06-21 |access-date=2008-04-14 |language=es}}</ref> Stopnja industrijske rasti je višja od nacionalnega povprečja, čeprav ji grozi delokalizacija. Statistika kriminala je nižja od nacionalnega povprečja, vendar so življenjski stroški, zlasti stanovanj, precej višji. Zaradi majhnosti in sprejemljivega javnega prevoza ni večjih prometnih težav. == Geografija == Pamplona je v sredini Navare v dolini, z imenom Pamplonska kotlina (''Cuenca de Pamplona''), ki povezuje gorat sever z dolino Ebro. Od mesta [[San Sebastián]] je oddaljena 92 ​​km, od [[Bilbao|Bilbaa]] 117 km, od [[Pariz]]a 735 km in od [[Madrid]]a 407 km. S svojo centralno lego na križišču dveh glavnih geografskih regij Navare je služila kot trgovska povezava med dvema zelo različnima deloma Navare. == Podnebje == Podnebje Pamplone je razvrščeno kot oceansko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: ''Cfb'')<ref>{{cite web|url=http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=591946&cityname=Pamplona%2C+Comunidad+Foral+de+Navarra%2C+Spain&units=|title=Pamplona, Spain Climate Summary|publisher=Weatherbase|access-date=5 April 2015|archive-date=2024-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20241204093025/http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?units=&s=591946&cityname=Pamplona%2C+Comunidad+Foral+de+Navarra%2C+Spain|url-status=dead}}</ref> z vplivi sredozemskega podnebja (''Csb''). Zaradi globalnega segrevanja in močnejših poletnih vročinskih valov v 21. stoletju je tudi na meji z vlažnim subtropskim podnebjem (''Cfa''). Padavinski vzorci se skozi leto ne spreminjajo veliko, kar je značilno za morsko podnebje, vendar sta obe klasifikaciji možni zaradi sredozemskih vzorcev nekoliko sušnejših poletnih mesecev. Sončne ure so značilne za lokacijo v severni Španiji, zato so bolj podobne oceanskemu obalnemu podnebju v bližnjih baskovskih krajih kot tipična španska sredozemska območja, vendar je količina padavin bistveno manjša kot v Bilbau in zlasti v San Sebastiánu, podnebje pa je zaradi nadmorske višine 450 metrov in lege v notranjosti ostrejše kot na severnih obalnih območjih (hladnejše zimske najnižje temperature, toplejše poletne najvišje temperature).  {{Weather box|width=auto|location=Pamplona|metric first=Yes|single line=Yes|Jan record high C=19.5|Feb record high C=23.6|Mar record high C=30|Apr record high C=29.6|May record high C=33.5|Jun record high C=38.5|Jul record high C=40.2|Aug record high C=40.6|Sep record high C=38.8|Oct record high C=30|Nov record high C=27|Dec record high C=20|Jan high C=9.1|Feb high C=10.9|Mar high C=14.6|Apr high C=16.4|May high C=20.2|Jun high C=25.2|Jul high C=28.2|Aug high C=28.3|Sep high C=24.5|Oct high C=19.3|Nov high C=13.1|Dec high C=9.7|Jan mean C=5.2|Feb mean C=6.3|Mar mean C=9.1|Apr mean C=10.9|May mean C=14.7|Jun mean C=18.6|Jul mean C=21.2|Aug mean C=21.4|Sep mean C=18.2|Oct mean C=14.1|Nov mean C=9.0|Dec mean C=6.0|Jan low C=1.4|Feb low C=1.6|Mar low C=3.7|Apr low C=5.3|May low C=8.6|Jun low C=11.9|Jul low C=14.2|Aug low C=14.5|Sep low C=12.0|Oct low C=8.9|Nov low C=4.8|Dec low C=2.2|Jan record low C=-12.4|Feb record low C=-15.2|Mar record low C=-9|Apr record low C=-2.2|May record low C=-0.2|Jun record low C=3.8|Jul record low C=7|Aug record low C=4.8|Sep record low C=3.4|Oct record low C=-1|Nov record low C=-6.6|Dec record low C=-14.2|Jan precipitation mm=57|Feb precipitation mm=50|Mar precipitation mm=54|Apr precipitation mm=74|May precipitation mm=60|Jun precipitation mm=46|Jul precipitation mm=33|Aug precipitation mm=38|Sep precipitation mm=44|Oct precipitation mm=68|Nov precipitation mm=75|Dec precipitation mm=72|Jan humidity=78|Feb humidity=72|Mar humidity=66|Apr humidity=65|May humidity=63|Jun humidity=59|Jul humidity=57|Aug humidity=58|Sep humidity=62|Oct humidity=69|Nov humidity=76|Dec humidity=78|Jan sun=93|Feb sun=125|Mar sun=177|Apr sun=185|May sun=228|Jun sun=268|Jul sun=310|Aug sun=282|Sep sun=219|Oct sun=164|Nov sun=108|Dec sun=88|source=<ref name=Aemet.es>{{navedi splet |url =http://www.aemet.es/en/serviciosclimaticos/datosclimatologicos/valoresclimatologicos?l=9263D&k=nav |title=Standard Climate Values for Pamplona|publisher=Aemet.es|accessdate = 5 April 2015}}</ref>|source 2=<ref>{{navedi splet |url =http://www.aemet.es/en/serviciosclimaticos/datosclimatologicos/efemerides_extremos*?w=0&k=nav&l=9262&datos=det&x=9262&m=12&v=Tmn|title=Extreme Climate Values for Pamplona|publisher=Aemet.es |accessdate = 19 November 2014}}</ref>}} == Gospodarstvo == [[Slika:Camcom.JPG|sličica|Stavba Burués, trenutno Zbornica Navarre]] Pamplona se je v nekaj desetletjih iz majhnega upravnega in celo podeželskega mesta preoblikovala v srednje veliko mesto industrije in storitev. Industrijski sektor je raznolik, čeprav je najpomembnejša dejavnost povezana z avtomobilsko industrijo. Avtomobilska tovarna Landaben je bila odprta leta 1966, kjer je Authi proizvajal avtomobile po licenci British Motor Corporation. Leta 1975 je tovarno kupil SEAT, ki je kasneje leta 1994 postal del skupine Volkswagen. Med letoma 1984 in 2024 so proizvedli več kot 8 milijonov enot Pola, trenutno pa proizvajajo T-Cross in Taigo. Mesto ima tudi veliko pomožnih industrij, ki delajo za Volkswagen in druga podjetja. Druge pomembne industrije so gradbeni materiali, kovinarstvo in predelava hrane. Tehnologije obnovljivih virov energije so prav tako rastoči gospodarski sektor (proizvodnja in proizvodnja vetrnih turbin), sosednji Sarriguren pa je sedež Siemens Gamesa Renewable Energy, Nacionalnega centra za obnovljive vire energije (CENER)<ref>{{in lang|es}} [http://www.cener.com/ Cener.com]</ref> in Acciona Energía. Pamplona je glavno trgovsko in storitveno središče Navare. Njegovo območje vpliva ne presega province, razen Univerze v Navarri in njene učne bolnišnice, ki zagotavljata zasebne izobraževalne in zdravstvene storitve po vsej državi. == Izobraževanje in kultura == [[Slika:Txilidron.jpg|sličica|''Cordero al chilindrón'', jed, ki izvira iz Pamploni]] [[Slika:Pamplona,_Segundo_Ensanche,_Víctor_Eusa.jpg|sličica|Palača Casall]] V mestu delujeta dve univerzi: *[[Univerza v Navari]] (UNAV), ustanovljena leta 1952, ki je znana kot najboljša zasebna univerza v Španiji,<ref>See [//en.wikipedia.org/wiki/University_of_Navarra%23Notable_rankings University of Navarre, Notable rankings]</ref> in *Javna Univerza v Navari (UPNA), ustanovljena leta 1987. Obstaja tudi lokalna podružnica UNED (''Universidad Nacional de de educación a Distancia''). Dva najpomembnejša muzeja v Pamploni sta ''[[Muzej Navare|Museo de Navarra]]'', posvečen arheološki in umetniški dediščini Navare, in ''Museo Diocesano'' religiozne umetnosti, ki je v stolnici. Pamplona je prvo špansko mesto na francoski [[Jakobova pot|Jakobovi poti]]. Pamplona od leta 1991 vsako drugo leto gosti mednarodno tekmovanje v violini [[Pablo de Sarasate|Sarasate]],<ref name="SVIC">{{cite web|url = http://www.sarasatelive.com/en/competicion/|title = ''Sarasate Live!''|website = sarasatelive.com|access-date = 9 July 2016|archive-date = 30 May 2016|archive-url = https://web.archive.org/web/20160530191434/http://www.sarasatelive.com/en/competicion/|url-status = dead}}</ref> od leta 2004 pa vsako leto gosti mednarodni festival dokumentarnega filma ''Punto de Vista'', najpomembnejši španski festival dokumentarnega filma. Med bolj priljubljene kulturne izraze spadajo ''Giganti'', ki se med festivali pojavijo večkrat na leto. To so približno 9 metrov visoki leseni kipi, v katerih je oseba, ki pleše po mestu. Predstavljajo vse glavne celine sveta, vključno z Evropo, Ameriko, Afriko in Azijo. == Glavne znamenitosti == Več pomembnih cerkva, večina utrjenega sistema iz 16. do 18. stoletja in druge stavbe civilne arhitekture spadajo v zgodovinsko-umetniško dediščino Pamplone. Najpomembnejša sakralna stavba je gotska [[Stolnica v Pamploni|stolnica]] iz 14. stoletja z izjemnim [[križni hodnik|križnim hodnikom]] in neoklasicistično fasado. V starem mestnem jedru sta še dve glavni gotski cerkvi: sv. Sernina in sv. Nikolaja, obe zgrajeni v 13. stoletju. V 16. stoletju sta bili zgrajeni še dve gotski cerkvi: sv. Dominika in sv. Avguština. V 17. in 18. stoletju so bile zgrajene baročne kapele sv. Fermina v cerkvi sv. Lovrenca in Device Poti (Virgen del Camino) v cerkvi sv. Sernina, samostani avguštinskih redovnic Recollect in karmeličanskih bratov ter bazilika sv. Ignacija na mestu, kjer je bil v bitki ranjen in se je med poznejšim okrevanjem odločil za duhovniški poklic. Najbolj izjemni verski stavbi 20. stoletja sta verjetno novo škofijsko semenišče (1931) in spominska cerkev v neoklasicističnem slogu (1942), posvečena Navarcem, ki so padli na nacionalistični strani državljanske vojne in ki se danes uporablja kot prostor za začasne razstave. <gallery> File:Pamplona.Kathedrale.jpg|Stolnica v Pamploni File:San Fermin Kapera.JPG|Cerkev sv. Lovrenca File:Pamplona - Iglesia de San Ignacio (PP Redentoristas) 01.jpg|Cerkev sv. Ignacija File:Sansaturninochurch.JPG|Cerkev sv. Saturnina File:SanNikolasEliza.JPG|Cerkev sv. Nikolaja File:PlazaCastillo.JPG|Plaza del Castillo File:Pamplona Rathaus 2005.jpg|Mestna hiša Pamplone Slika:Monument_in_Pamplona_IMG_3179.JPG|Spomenik teku z biki </gallery> Iz pomembne vojaške preteklosti Pamplone so ohranjene tri od štirih strani mestnega obzidja in z majhnimi spremembami citadela ali zvezdasta utrdba. Vse srednjeveške strukture so bile v 16., 17. in 18. stoletju zamenjane in izboljšane, da bi se uprle topniškim obleganjem. Za sodobno vojskovanje so popolnoma zastarele in se danes uporabljajo kot parki. Najstarejša civilna stavba, ki danes obstaja, je hiša iz 14. stoletja, ki je bila od 16. do 19. stoletja uporabljena kot Cámara de Comptos (računsko sodišče zgodnje moderne avtonomne kraljevine Navara). Na reki Argi je tudi več srednjeveških mostov: Santa Engracia, Miluce, Magdalena in San Pedro. Srednjeveška palača svetega Petra, ki so jo izmenično uporabljali navarski kralji in pamplonski škofje, je bila v zgodnjem novem veku uporabljena kot podkraljeva palača, kasneje pa je bila sedež vojaškega guvernerja Navarre. Najbolj izstopajoča baročna civilna arhitektura je iz 18. stoletja: mestna hiša, škofovska palača, semenišče sv. Janeza Krstnika ter dvorci Rozalejo, Ezpeleta (danes glasbena šola), Navarro-Tafalla (danes lokalni urad PNV) in Guenduláin (danes hotel). Deželna vlada je v 19. stoletju zgradila svojo neoklasicistično palačo, tako imenovano Navarsko palačo. == Šport == [[CA Osasuna]] je pamplonska nogometna ekipa. Pamplonska korida je bila obnovljen leta 1923. Ima 19,529 sedežev in je tretji največji na svetu, za arenami v Mehiki in Madridu. Ostali športi z izvrstnimi klubi v Pamploni so [[rokomet]] (Portland San Antonio, zmagovalec evropskega prvenstva 2001), [[futsal]] (MRA Xota) in [[vaterpolo]] (Larraina). == Mednarodni odnosi == === Pobratena mesta === * [[Slika:Flag_of_Japan.svg|obroba|22x22_pik]] Jamaguči, [[Japonska]], od leta 1980 * [[Slika:Flag_of_France.svg|obroba|22x22_pik]] [[Bayonne]], [[Francija]], od leta 1960<ref name="Bayonne twinnings">{{Navedi splet|url=http://www.cncd.fr/frontoffice/bdd-region.asp?action=getRegion&id=2#tabs3|title=National Commission for Decentralised cooperation|accessdate=2013-12-26|website=Délégation pour l’Action Extérieure des Collectivités Territoriales (Ministère des Affaires étrangères)|language=fr|archiveurl=https://archive.today/20131008010503/http://www.cncd.fr/frontoffice/bdd-region.asp?action=getRegion&id=2|archivedate=2013-10-08|url-status=dead}}</ref> * [[Slika:Flag_of_Germany.svg|obroba|22x22_pik]] [[Paderborn]], [[Nemčija]], od leta 1992 * [[Slika:Flag_of_Colombia.svg|obroba|22x22_pik]] Pamplona, [[Kolumbija]], od leta 200 == Vir == * {{Navedi knjigo|title=The Basques|url=https://archive.org/details/basques0000coll_j8i5|last=Collins, Roger|publisher=Basil Blackwell|year=1990|isbn=0-631-17565-2|location=Cambridge, Mass.}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Pamplona-Iruña}} {{Wikivoyage|Pamplona}} * [http://www.pamplona.es/verPagina.asp?idPag=1&idioma=5 Spletna stran Pamploninega Mestnega Sveta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110612113455/http://pamplona.es/verPagina.asp?idPag=1&idioma=5 |date=2011-06-12 }} [[Kategorija:Pamplona]] [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 70. letih pr. n. št.]] [[Kategorija:Turizem v Španiji]] {{normativna kontrola}} 5m8666jmvhiuy6g19bauf1kwbyzr9qg 6657645 6657644 2026-04-08T21:26:24Z ~2026-13659-49 255600 6657645 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Pamplona | native_name = {{lang|eu|Iruñea}} | official_name = Pamplona / Iruña | settlement_type = [[občina]] | other_name = Pampeluna | nickname = | motto = | image_skyline = {{Multiple image | perrow = 2/2/1 | border = infobox | total_width = 280 | caption_align = center | image1 = Pamplona 2022 - city hall.jpg{{!}}Pamplona City Hall | caption1 = Mestna hiša, Pamplona | image2 = Monumento a los Fueros (Pamplona).jpg{{!}}Fueros monument and Palacio de Navarra | caption2 = spomenik Fueros | image4 = Pampelune - Place de Castille.jpg{{!}}Plaza del Castillo | caption4 = Plaza del Castillo | image3 = Pamplona 2022 - west facade front.jpg{{!}}Catedral de Santa María la Real | caption3 = [[stolnica v Pamploni]] | image5 = Running of the Bulls on Estafeta Street.jpg{{!}}Encierro de San Fermín | caption5 = [[Festival of San Fermín]] }} | image_flag = Bandera Pamplona.svg | image_shield = Escudo de Pamplona.svg | pushpin_map = Španija | pushpin_map_caption = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Španija]] | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost]] | subdivision_name1 = [[Statutarna skupnost Navara|Navara]] | subdivision_type2 = Comarca | subdivision_name2 = Cuenca de Pamplona | established_title = Ustanovitev | established_date = 74 pr. n. št. | established_title2 = | established_date2 = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Joseba Asirón | area_magnitude = | area_total_km2 = 25,14 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 2024 | population_footnotes = <ref name="population">{{cite web |url=https://www.ine.es/jaxiT3/Tabla.htm?t=68538&L=1|title=Annual population census 2021-2024|publisher=National Statistics Institute (Spain)}}</ref> | population_total = 208.243 | population_urban = | population_metro = 319.208 | population_density_sq_mi = | population_density_km2 = auto | population_demonym = {{native name|es|pamplonés, -a, pamplonica}} <br/> {{native name|eu|iruindar}} | population_note = 29. (občina); 23. (metro. območje) | demographics_type2 = GDP | demographics2_footnotes = <ref>{{Cite web|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/met_10r_3gdp/default/table?lang=en|title=Gross domestic product (GDP) at current market prices by metropolitan regions|last=|first=|date=|website=ec.europa.eu|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> | demographics2_title1 = Metro | demographics2_info1 = €18,942 mrd (2020) | timezone = CET | utc_offset = +1 | timezone_DST = CEST | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|42|49|N|1|39|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = <ref>{{cite web |url=http://www.aemet.es/es/eltiempo/prediccion/municipios/pamplona-iruna-id31201 |title=Municipios: Pamplona/Iruña |access-date = 13 July 2020}}</ref> | elevation_ft = | elevation_m = 450 | blank_name_sec1 = Zavetnik | blank_info_sec1 = {{plainlist| *sv. Saturnin, 29. november *sv. Fermin, 6.–14. julij, 25. september<ref>{{cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/topic/Fiesta-de-San-Fermin|title=Fiesta de San Fermín|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|access-date=2016-08-07}}</ref>}} | website = {{URL|www.pamplona.es}} | module = | footnotes = }} '''Pamplona''' ({{IPA-es|pamˈplona|lang}}; {{Jezik-fr|Pampelune}}) ali '''Iruña''' ({{IPA-eu|iɾuɲa|lang}}, črkovanjem: ''Iruñea'', {{IPA-eu|iɾuɲea|IPA}}) je glavno mesto skupnosti [[Statutarna skupnost Navara|Navarra]] v Španiji. Leta 2024 je bila z 208.000 prebivalci 29. največje mesto v Španiji. Mesto (in širša ''Cuenca de Pamplona'') leži na skoraj 450 m nadmorske višine,<ref>{{Cite book|chapter-url=https://books.google.com/books?id=gQnhxnvkIgUC&pg=PA189|page=189|first=Fernando|last=Cañada Palacio|year=1999|isbn=84-89483-12-4|chapter=Pamplona S. XI-XII: El origen de los Burgos|publisher=Centros de Estudios del Románico|location=Aguilar de Campoo|title=El urbanismo de los estados cristianos peninsulares}}</ref> na poplavni ravnici reke [[Arga]], pritoka [[Ebro|Ebra]] drugega reda. Glede na padavine je na prehodni lokaciji med deževno atlantsko severno obalo Iberskega polotoka in njegovo bolj sušno notranjostjo. Zgodnja poselitev v naselju sega v pozno bronasto do zgodnjo železno dobo,{{sfn|Cañada Palacio|1999|p=189}} čeprav se tradicionalni datum nastanka nanaša na ustanovitev Pompaela s strani [[Pompej Veliki|Pompeja]] med [[Sertorijeva vojna|Sertorijevo vojno]] okoli leta 75 pr. n. št.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=IsWoon8OAyQC&pg=PA75|title=El euskera arcaico: extensión y parentescos|first=Luis|last=Núñez Astrain|author-link=|publisher=Editorial Txapalarta| page=75| location=Tafalla|isbn=84-8136-300-6|year=2003}}</ref> Med vizigotsko vladavino je Pamplona postala škofijski sedež, ki je služil kot izhodišče za pokristjanjevanje območja.{{sfn|Cañada Palacio|1999|p=191}} Kasneje je postala ena od prestolnic Kraljevine Pamplona/Navara. Mesto je po vsem svetu znano po [[Tek z biki|teku z biki]] med [[Festival San Fermín|festivalom San Fermín]], ki poteka vsako leto od 6. do 14. julija. Ta festival je postal literarno znan z objavo romana [[Ernest Hemingway|Ernesta Hemingwaya]] ''Tudi sonce vzhaja'' leta 1926. Tukaj domuje tudi [[CA Osasuna]], edini navarski nogometni klub, ki je kdaj igral v [[La Liga|španski najvišji ligi]]. == Zgodovina == [[File:Baluarte de Redín3.JPG|thumb|Mestno obzidje Pamplone]] === Ustanovitev in rimski časi === Pozimi 75–74 pr. n. št. je območje služilo kot tabor rimskega generala Pompeja v vojni proti Sertoriusu. Velja za ustanovitelja Pompaela, »kot da bi bil Pompeiopolis« po [[Strabon]]ovih besedah,<ref>[[Ptolemaj]] ii. 6. § 67; [[Strabon]] iii. § 161</ref> ki je v sodobni španščini postal Pamplona. Vendar pa se je pozneje izkazalo, da je bilo glavno mesto Vaskoncev. Imenovali so ga ''Iruña'', kar pomeni »mesto«. Rimski Pompaelo je bil v provinci [[Tarakonska Hispanija]], ob cesti Ab Asturica Burdigalam ( Via XXXIV ), ki je vodila iz Burdigale (današnji [[Bordeaux]]) v Asturico (današnja [[Astorga]]);<ref>Antonine Itinerary p. 455</ref> bil je ''civitas stipendiaria'' v pristojnosti samostana [[Caesaraugusta]] (današnja [[Zaragoza]]).<ref>[[Plinij Starejši]] iii. 3. s. 4.</ref> === Zgodnji srednji vek === [[File:Vasconia wide 740 3 - 80.jpg|thumb|Pamplona, ​​središče številnih vojaških pohodov v 8. stoletju]] [[File:Iñigo Arista de Pamplona - Compendio de crónicas de reyes (Biblioteca Nacional de España).png|thumb|upright|Íñigo Arista Pamplonski, prvi kralj Pamplone (miniatura iz 15. stoletja iz Madrida, Biblioteca Nacional de España, MS 7415)]] Med germanskimi vpadi leta 409 in kasneje zaradi [[Rehijar]]jevega opustošenja je Pamplona doživela veliko razdejanja in uničenja,<ref>Collins 1990, p.76</ref> kar je skupaj z drugimi mesti po baskovskem ozemlju sprožilo cikel splošnega propadanja, a ji je uspelo ohraniti nekakšno mestno življenje.<ref>Collins 1990, p.102</ref> V [[Vizigoti|vizigotskem]] obdobju (od 5. do 8. stoletja) je Pamplona izmenično živela v samoupravi, vizigotski prevladi ali frankovski suverenosti v vojvodini Vasconia (Toledski koncili pod nadzorom več pamplonskih škofov med letoma 589 in 684). Med letoma 466 in 472 je Pamplono osvojil vizigotski grof Gauteric,<ref>{{cite book | author = Jurio, Jimeno | year = 1995 | title = Historia de Pamplona y de sus lenguas | publisher = Editorial Txalaparta | location = Tafalla | isbn = 84-8136-017-1 | page = 35}}</ref> vendar se je zdelo, da so kmalu opustili nemirni položaj, saj se je [[Vizigotsko kraljestvo]] borilo za preživetje in prerazporeditev svojih ozemelj po porazih v [[Galija|Galiji]]. V začetku 6. stoletja se je Pamplona verjetno držala nestabilne samouprave, leta 541 pa so Pamplono skupaj z drugimi severnoiberskimi mesti napadli [[Franki]]. Okoli leta 581 je vizigotski kralj Liuvigild premagal Baske, zasegel Pamplono in ustanovil mesto Victoriacum.<ref>{{cite book | author = Jurio, Jimeno | year = 1995 | title = Historia de Pamplona y de sus lenguas | publisher = Editorial Txalaparta | isbn = 84-8136-017-1 | page = 36}}</ref> Kljub legendi, ki navaja svetega Fermina kot prvega škofa Pamplone in njegov krst 40.000 poganskih prebivalcev v samo treh dneh, prvi zanesljivi zapisi o škofu izvirajo iz leta 589, ko se je škof Liliolus udeležil [[Tretji koncil v Toledu|tretjega toledskega koncila]]. Po letih 684 in 693 se leta 829 ponovno omenja škof Opilano, sledita mu Wiliesind in od 880 do 890 neki Jimenez. Tudi v 10. stoletju so v škofovskem nasledstvu pomembne vrzeli, ki je neprekinjeno zabeleženo šele po letu 1005.<ref>Collins 1990, p.154</ref> V času [[Omajadski kalifat|omajadske]] invazije leta 711 se je vizigotski kralj [[Roderik]] boril proti Baskom v Pamploni in se je moral osredotočiti na novega sovražnika, ki je prihajal z juga. V letih 714–716 so omajadske čete dosegle baskovsko Pamplono, mesto pa se je očitno vdalo po sklenitvi pogodbe med prebivalci in arabskimi vojaškimi poveljniki.<ref>Collins 1990, p.116</ref> Položaj so nato naselili [[Berberi]], ki so bili nameščeni na zunanji strani dejanske trdnjave in so ustanovili pokopališče, ki so ga pred kratkim odkrili na Grajskem trgu (Plaza del Castillo). V naslednjih letih se zdi, da Baski južno od Pirenejev niso pokazali večjega odpora proti mavrskemu prodoru, Pamplona pa je morda celo zacvetela kot izhodišče in središče zbiranja za njihove odprave v Gaskonjo. Leta 740 je vali (guverner) Ukba ibn al-Hadžjaj mestu uvedel neposredno centralno kordovsko disciplino. Leta 755 pa je zadnji guverner [[Al Andaluz]]a, Jusuf al Fihri, poslal odpravo na sever, da bi zatrl baskovske nemire v bližini Pamplone, kar je povzročilo poraz arabske vojske. Od leta 755 do 781 je Pamplona ostala avtonomna, verjetno se je zanašala na regionalna zavezništva. Čeprav viri niso jasni, se zdi očitno, da je bilo mesto leta 778 v rokah baskovskega domačina ali muslimanske uporniške frakcije, zveste Frankom, ko je [[Karel Veliki]] prečkal [[Pireneji|Pireneje]] na jugu. Vendar pa je Karel Veliki avgusta na poti nazaj z neuspešne odprave v Zaragozo uničil obzidje in verjetno tudi mesto (pred frankovskim porazom v znameniti [[bitka pri Roncevauxu|bitki pri Roncevauxu]]) iz strahu, da bi protifrankovska stranka, močna v mestu, lahko izkoristila položaj proti njemu. Po osvojitvi [[Abd Al Rahman I.|Abd Al Rahmana I.]] sta Pamplona in njeno zaledje ostala v stanju krhkega ravnovesja med Franki, regionalnimi andaluzijskimi gospodarji in osrednjo kordovsko oblastjo, ki pa niso mogli trajno zagotoviti prevlade nad Baskijo. V precejšnji meri je to menjavanje odražalo notranje boje baskovskega bojevniškega plemstva. Po frankovskem porazu pri Roncevauxu (778) je Pamplona ponovno prešla pod [[Kordovski emirat|kordovsko oblast]], potem ko je Abd-al-Rahmanova odprava leta 781 zavzela trdnjavo. Do upora leta 799 je bil imenovan ''vali'' ali guverner, Mutarrif ibn-Musa (Banu-Qasi). Tistega leta so se Pamplonci – verjetno pod vodstvom nekega Velaska – uprli svojemu guvernerju, kasneje pa so prebivalci nudili nekaj podpore uporom Banu Qasija Fortuna ibn-Muse. Ta regionalni upor je kmalu zatem zatrl kordovski emir Hišam I., ki je ponovno vzpostavil red, vendar mu ni uspelo ohraniti nadzora nad mestom, saj so se Pamplonci leta 806 vrnili pod frankovsko oblast. Leta 2003 so na Grajskem trgu odkrili muslimansko pokopališče s približno 200 človeškimi ostanki, pomešanimi s krščanskimi grobovi, kar priča o pomembni muslimanski prisotnosti v mestu v tem obdobju, vendar so nadaljnje raziskave ustavile uničenje tega in drugih zgodovinskih dokazov, kot je odločil mestni svet pod vodstvom županje Yolande Barcine.<ref>{{cite news |last=Rekalde |first=Angel |date=2014-01-08 |title=Las piedras de la plaza del Castillo |url=http://www.noticiasdenavarra.com/2014/01/08/opinion/colaboracion/las-piedras-de-la-plaza-del-castillo |archive-url=https://archive.today/20140818204849/http://www.noticiasdenavarra.com/2014/01/08/opinion/colaboracion/las-piedras-de-la-plaza-del-castillo |url-status=dead |archive-date=2014-08-18 |newspaper=Noticias de Navarra |location=Pamplona |access-date=2014-08-18 }}</ref><ref>{{cite news |date=2002-02-16 |title=El informe pericial de Aranzadi denuncia 'un expolio' arqueológico en la Plaza del Castillo | url=http://elpais.com/diario/2002/02/16/paisvasco/1013892006_850215.html |newspaper=El País |access-date=2014-08-02 }}</ref> Po neuspešni ekspediciji v mesto pod vodstvom [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]] okoli leta 812 se je zvestoba Frankom sesula, potem ko je postal pomemben Enecco Arista. Poleg tega je bil leta 824 kronan za kralja Pamplone, ko sta z njim in Banu Qasi pridobila zagon po zmagoviti drugi bitki pri Roncevauxu. Novo kraljestvo, neločljivo povezano z Banu Qasijem iz Tudele, je okrepilo svojo neodvisnost od oslabljenega Frankovskega cesarstva in Kordobskega emirata. V tem obdobju Pamplona ni bila pravo mesto, temveč le nekakšna trdnjava. Leta 924 kordovski viri opisujejo Pamplono kot »ne posebej nadarjeno od narave«, njeni prebivalci pa so revni, ne jedo dovolj in so se ukvarjali z razbojništvom. Poročajo, da večinoma govorijo baskovsko, torej »nerazumljivo«.<ref>{{cite book | author = Jimeno Aranguren, Roldan; Lopez-Mugartza Iriarte, J.C. (Ed.) | year = 2004 | title = ''Vascuence y Romance: Ebro-Garona, Un Espacio de Comunicación'' | publisher = Gobierno de Navarra / Nafarroako Gobernua | location = Pamplona | isbn = 84-235-2506-6 | page = 179}}</ref> 24. julija so kordovske čete, potem ko so krščanske čete in državljani pobegnile, izropale Pamplono in uničile hiše in stavbe, vključno z njeno slavno cerkvijo.<ref>{{cite book | author = Jurio, Jimeno | year = 1995 | title = Historia de Pamplona y de sus lenguas | publisher = Editorial Txalaparta | location = Tafalla | isbn = 84-8136-017-1 | page = 64}}</ref> Mesto je svojo urbano in človeško podobo ponovno dobilo šele po koncu napadov [[Vikingi|Vikingov]] in Andaluzijcev na provinco. Še posebej po letu 1083 je promet po [[Jakobova pot|Jakobovi poti]] prinesel blaginjo in nove kulture prek popotnikov severno od Pirenejev.<ref>{{cite book | author = Jimeno Aranguren, Roldan; Lopez-Mugartza Iriarte, J.C. (Ed.) | year = 2004 | title = ''Vascuence y Romance: Ebro-Garona, Un Espacio de Comunicación'' | publisher = Gobierno de Navarra / Nafarroako Gobernua | location = Pamplona | isbn = 84-235-2506-6 | page = 167}}</ref> === Tri okrožja in eno mesto === Od 11. stoletja je oživitev gospodarskega razvoja omogočila Pamploni, da si je opomogla od mestnega življenja. Pamplonski škofje so ponovno prevzeli vodilno cerkveno vlogo; v prejšnjih stoletjih so versko oblast dejansko imeli izolirani samostani, zlasti Leyre. Romanja v [[Santiago de Compostela]] so prispevala k oživitvi trgovinske in kulturne izmenjave s krščansko Evropo onkraj Pirenejev. V 12. stoletju se je mesto povečalo z dvema novima ločenima okrožjema (''burgos''): San Cernín (Saint Saturnin) in San Nicolás; prebivalstvo lokalnih Navarcev, ki je bilo večinoma omejeno na prvotno mestno jedro, Navarrerio, so povečali okcitanski trgovci in obrtniki. Okrožja so imela zelo različne značilnosti tako družbeno kot kulturno in so bila skoraj vedno vpletena v medsebojne prepire. Najbolj dramatičen dogodek je bil požig okrožja San Nicolás leta 1258 in uničenje Navarrerije s strani drugih dveh okrožij ter pokol njenega prebivalstva leta 1276. Območje je bilo zapuščeno skoraj 50 let. Kar zadeva zunanje obrambne zidove mesta, je bila južna stran najšibkejši del mesta, navarski kralj Ludvik I. pa je v začetku 14. stoletja na mestu, ki je danes znano kot Plaza del Castillo (Gradski trg), zgradil grad. Sčasoma je kralj [[Karel III. navarski]] leta 1423 odredil združitev okrožij v eno samo mesto. Spori med okrožji so bili delno podžgani zaradi sporov o uporabi prepada, ki je delil tri okrožja, zato so po združitvi Karla III. prepad zasuli in na njegovem mestu uredili skupni prostor na mestu današnje mestne hiše. Zidovi, ki so delili okrožja, so bili porušeni. Konec 15. stoletja je bila Pamplona priča bojem za oblast med konfederacijama Beaumont in Agramont ter zunanjim vojaškim posredovanjem. Večkrat so trdnjavo zavzele različne frakcije in tuje sile, kot so tiste, ki jih je poslal [[Ferdinand II. Aragonski]]. Kraljica [[Katarina I. Navarska]] je bila mladoletna in je bila pogosto odsotna iz Pamplone, a se je leta 1494 sčasoma poročila z [[Ivan III. Navarski|Ivanom III.]], kar so v mestu z veseljem praznovali. Vendar je Navara ostala razdeljena. Zgodovinsko gledano je v Pamploni obstajala judovska skupnost. Prva dokumentacija o Judih v Pamploni sega v leto 958, ko je Hasdai Ibn Shaprut obiskal Pamplono na diplomatski misiji, da bi se srečal s Sančem I.<ref>{{cite web |title=Pamplona |url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/pamplona#:~:text=Even%20though%20there%20is%20no,and%20the%20community's%20property%20confiscated. |website=Jewish Virtual Library |access-date=25 June 2024}}</ref> Judje v Pamploni so imeli neodvisen sodni sistem, ki je uveljavljal judovski sistem ''halahe'' oziroma verskih zakonov. Leta 1498 je bilo judovsko prebivalstvo bodisi izgnano bodisi prisiljeno spreobrniti se v krščanstvo.<ref>{{cite web |last1=Singer |first1=Isidore |last2=Kayserling |first2=Meyer |title=PAMPLONA |url=https://www.jewishencyclopedia.com/articles/11881-pamplona |website=The Jewish Encyclopedia |access-date=25 June 2024}}</ref> <gallery widths="200" heights="200"> File:Caídoslat.JPG|''Monumento a los Caídos'', frankistični spomenik, predmet razprave o morebitnem rušenju File:Calle Estafeta de Pamplona.JPG|Ulica Estafeta File:Sanfermines Vaquillas Pamplona 08.jpg|[[Tek z biki]] File:Chupinazo8.jpg|Nekaj ​​sekund pred začetkom festivala San Fermín – Trg mestne hiše: vsi imajo nad glavo rdeč robec, dokler ob 12. uri ne eksplodira ognjemet; nato si ga nadenejo okoli vratu. </gallery> === Mesto-trdnjava === Po osvojitvi in ​​priključitvi Navare k Španiji leta 1512 je Pamplona ostala glavno mesto polavtonomne [[kraljevina Navarra|kraljevine Navarra]], ki je ohranila svoje (reformirane) institucije in zakone. Pamplona je postala kastiljsko-španska postojanka ob vznožju zahodnih Pirenejev. Po kastiljski osvojitvi je kralj [[Ferdinand V. Aragonski]] leta 1513 ukazal rušenje in odstranitev srednjeveškega gradu in mestnih samostanov ter gradnjo novega gradu v zelo bližnji bližini. Leta 1530, ko je bila Navara pod špansko vojaško okupacijo, je kastiljski podkralj še vedno pričakoval 'francosko invazijo' in se je v strahu pred morebitnim uporom mestnih prebivalcev zaprosil za dodatnih 1000 mož iz tako imenovane 'zdrave dežele', tj. Kastilje, poleg 1000 mož, ki so bili že nameščeni v Navari.<ref name="ConqNavarre">{{cite book |author1 = Monreal, Gregorio |author2 = Jimeno, Roldan |year = 2012 |title = Conquista e Incorporación de Navarra a Castilla |publisher = Pamiela |location=Pamplona-Iruña |isbn = 978-84-7681-736-0 |page = 71}}</ref> Napredek topništva je zahteval popolno prenovo utrjenega sistema. Leta 1569 je kralj [[Filip II. Španski]] začel graditi utrdbe v Pamploni po načrtih Giovana Giacoma Palearija in Vespasiana Gonzage. Citadela na jugu mesta je peterokotna zvezdasta utrdba. Filip je dal mesto obdati z [[obzidje]]m, zaradi katerega je bilo skoraj pravilen peterokotnik. Modernizacija obzidja je bila namenjena predvsem temu, da bi domačini ostali pod nadzorom in okrepili postojanko, ki je Pamplona postala na meji z neodvisno Navaro, tesno zaveznico Francije. Obzidje, ki obstaja danes, izvira iz poznega 16. do 18. stoletja. V 18. stoletju je bila Pamplona precej polepšana, izboljšale so se tudi njene mestne storitve. Vzpostavljena je bila neprekinjena oskrba z vodo in tlakovane ulice, med številnimi drugimi izboljšavami. Bogati aristokrati in poslovneži so gradili svoje dvorce. V 19. stoletju je to mesto-trdnjava igralo ključno vlogo v več vojnah, v katere je bila vpletena Španija. Med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] na polotoku so francoske čete leta 1808 z nepričakovanim napadom (''coup de main'') napadle mesto in ga zavzele. V njem so ostale do 31. oktobra 1813, ko so se francoske sile zaradi lakote morale predati, potem ko jih je štiri mesece blokirala španska vojska pod poveljstvom Enriqueja Joséja O'Donnella.<ref>{{cite book |last=Porter |first=Maj Gen Whitworth |title=History of the Corps of Royal Engineers Vol I |year=1889 |publisher=The Institution of Royal Engineers |location=Chatham}}</ref>{{rp|334}} [[File:Environs_de_San_Sebastian_par_Didier_Petit_de_Meurville_(années_1850).jpg|thumb|Pogled na Pamplono v 1850-ih]] Med [[Karlistične vojne|karlističnimi vojnami]] (1833–1839 in 1872–1876) je bila Pamplona vedno pod nadzorom liberalcev, ne le zato, ker je bilo nekaj liberalcev, ki so živeli v Navari, večinoma Pamploncev, ampak tudi zaradi vladnega nadzora nad utrjenim mestom. Čeprav so karlistični uporniki zlahka obvladovali podeželje, vladna vojska ni imela težav z obvladovanjem obzidane prestolnice Navarre. Kljub temu je med zadnjo karlistično vojno sodobno topništvo, ki so ga karlisti upravljali iz okoliških gora, pokazalo, da staro obzidje ne bo dovolj za močnejšega sovražnika. Zato se je vlada odločila, da na vrhu gore San Cristóbal, le 3 km severno od Pamplone, zgradi utrdbo. Zaradi vojaške vloge mesto ni moglo rasti zunaj svojega obzidanega pasu. Poleg tega je bila gradnja v najbližjem območju obzidja prepovedana, da bi se izognili kakršni koli prednosti za oblegovalca; tako je mesto lahko raslo le s povečanjem gostote stanovanj. Gradile so se višje in ožje hiše, dvorišča pa so postopoma izginila. V 19. stoletju se je izboljšal cestni promet, leta 1860 pa je prišla železnica. Kljub temu je bila industrija v Pamploni in Navari kot celoti v stoletju industrijske revolucije šibka. V tako omejenem mestu-trdnjavi v bistvu ni bil izvedljiv noben industrijski razvoj. Po rahli spremembi zvezdaste utrdbe, ki je leta 1888 omogočila širitev za le šest blokov, je [[prva svetovna vojna]] pokazala, da je utrjeni sistem Pamplone zastarel. Leta 1915 je vojska dovolila rušenje obzidja in odpravila prepoved gradnje v okolici mesta. Južna stran obzidja je bila uničena, ostale tri pa so ostale, saj niso ovirale rasti mesta. Zvezdna utrdba je še naprej služila kot vojaški objekt do leta 1964, vendar le kot garnizija. Pamplona je v zadnjih letih zelo skrbela za integracijo in ohranitev svojih utrdb za sodobno uporabo. Oktobra 2014 je Pamplona v sodelovanju z mestom Bayonne gostila mednarodno konferenco »Utrjena dediščina: upravljanje in trajnostni razvoj«, spletna stran pa je v angleščini, francoščini in španščini.<ref>[http://congress.fortiuspamplonabayonne.eu/ congress.fortiuspamplonabayonne.eu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140413003205/http://congress.fortiuspamplonabayonne.eu/ |date=2014-04-13 }}</ref> Na rastoči spletni strani sta na voljo dve brezplačni e-knjigi z obilico barvnih fotografij o utrdbah Pamplone. Leta 2011 sta bili objavljeni knjigi »Pet živih stoletij neosvojljive trdnjave« o mestni citadeli<ref>{{Cite web|url=http://issuu.com/pamplonaescultura/docs/3_laciudadelapamplona_eng|title = The Citadel of Pamplona| date=6 May 2014 }}</ref> in »Sprehod po utrdbah Pamplone«.<ref>{{Cite web|url=http://issuu.com/pamplonaescultura/docs/2_fortinsbartolome_en/c/sl7fbga|title=San Bartolome Fort|date=6 May 2014 }}</ref> === Industrializacija in modernizacija === Osvobojena vojaške funkcije je Pamplona lahko vodila proces industrializacije in modernizacije, v katerega je bila Navara vključena v 20. stoletju, zlasti v njegovi drugi polovici. Rast mest je spremljal razvoj industrije in storitev. Rast prebivalstva je bila posledica intenzivnega priseljevanja v 1960-ih in 1970-ih: z navarskega podeželja in iz drugih manj razvitih regij Španije, predvsem [[Kastilija in Leon|Kastilije in Leóna]] ter [[Andaluzija|Andaluzije]]. Od 1990-ih priseljevanje prihaja predvsem iz tujine. Pamplona velja za mesto z enim najvišjih življenjskih standardov in kakovosti življenja v Španiji.<ref>{{cite news |title=Pamplona, Bilbao and Gijón, the Spanish cities with the best quality of life |url=http://www.elmundo.es/elmundo/2007/06/20/espana/1182344494.html |work=El Mundo |date=2007-06-21 |access-date=2008-04-14 |language=es}}</ref> Stopnja industrijske rasti je višja od nacionalnega povprečja, čeprav ji grozi delokalizacija. Statistika kriminala je nižja od nacionalnega povprečja, vendar so življenjski stroški, zlasti stanovanj, precej višji. Zaradi majhnosti in sprejemljivega javnega prevoza ni večjih prometnih težav. == Geografija == Pamplona je v sredini Navare v dolini, z imenom Pamplonska kotlina (''Cuenca de Pamplona''), ki povezuje gorat sever z dolino Ebro. Od mesta [[San Sebastián]] je oddaljena 92 ​​km, od [[Bilbao|Bilbaa]] 117 km, od [[Pariz]]a 735 km in od [[Madrid]]a 407 km. S svojo centralno lego na križišču dveh glavnih geografskih regij Navare je služila kot trgovska povezava med dvema zelo različnima deloma Navare. == Podnebje == Podnebje Pamplone je razvrščeno kot oceansko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: ''Cfb'')<ref>{{cite web|url=http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=591946&cityname=Pamplona%2C+Comunidad+Foral+de+Navarra%2C+Spain&units=|title=Pamplona, Spain Climate Summary|publisher=Weatherbase|access-date=5 April 2015|archive-date=2024-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20241204093025/http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?units=&s=591946&cityname=Pamplona%2C+Comunidad+Foral+de+Navarra%2C+Spain|url-status=dead}}</ref> z vplivi sredozemskega podnebja (''Csb''). Zaradi globalnega segrevanja in močnejših poletnih vročinskih valov v 21. stoletju je tudi na meji z vlažnim subtropskim podnebjem (''Cfa''). Padavinski vzorci se skozi leto ne spreminjajo veliko, kar je značilno za morsko podnebje, vendar sta obe klasifikaciji možni zaradi sredozemskih vzorcev nekoliko sušnejših poletnih mesecev. Sončne ure so značilne za lokacijo v severni Španiji, zato so bolj podobne oceanskemu obalnemu podnebju v bližnjih baskovskih krajih kot tipična španska sredozemska območja, vendar je količina padavin bistveno manjša kot v Bilbau in zlasti v San Sebastiánu, podnebje pa je zaradi nadmorske višine 450 metrov in lege v notranjosti ostrejše kot na severnih obalnih območjih (hladnejše zimske najnižje temperature, toplejše poletne najvišje temperature).  {{Weather box|width=auto|location=Pamplona|metric first=Yes|single line=Yes|Jan record high C=19.5|Feb record high C=23.6|Mar record high C=30|Apr record high C=29.6|May record high C=33.5|Jun record high C=38.5|Jul record high C=40.2|Aug record high C=40.6|Sep record high C=38.8|Oct record high C=30|Nov record high C=27|Dec record high C=20|Jan high C=9.1|Feb high C=10.9|Mar high C=14.6|Apr high C=16.4|May high C=20.2|Jun high C=25.2|Jul high C=28.2|Aug high C=28.3|Sep high C=24.5|Oct high C=19.3|Nov high C=13.1|Dec high C=9.7|Jan mean C=5.2|Feb mean C=6.3|Mar mean C=9.1|Apr mean C=10.9|May mean C=14.7|Jun mean C=18.6|Jul mean C=21.2|Aug mean C=21.4|Sep mean C=18.2|Oct mean C=14.1|Nov mean C=9.0|Dec mean C=6.0|Jan low C=1.4|Feb low C=1.6|Mar low C=3.7|Apr low C=5.3|May low C=8.6|Jun low C=11.9|Jul low C=14.2|Aug low C=14.5|Sep low C=12.0|Oct low C=8.9|Nov low C=4.8|Dec low C=2.2|Jan record low C=-12.4|Feb record low C=-15.2|Mar record low C=-9|Apr record low C=-2.2|May record low C=-0.2|Jun record low C=3.8|Jul record low C=7|Aug record low C=4.8|Sep record low C=3.4|Oct record low C=-1|Nov record low C=-6.6|Dec record low C=-14.2|Jan precipitation mm=57|Feb precipitation mm=50|Mar precipitation mm=54|Apr precipitation mm=74|May precipitation mm=60|Jun precipitation mm=46|Jul precipitation mm=33|Aug precipitation mm=38|Sep precipitation mm=44|Oct precipitation mm=68|Nov precipitation mm=75|Dec precipitation mm=72|Jan humidity=78|Feb humidity=72|Mar humidity=66|Apr humidity=65|May humidity=63|Jun humidity=59|Jul humidity=57|Aug humidity=58|Sep humidity=62|Oct humidity=69|Nov humidity=76|Dec humidity=78|Jan sun=93|Feb sun=125|Mar sun=177|Apr sun=185|May sun=228|Jun sun=268|Jul sun=310|Aug sun=282|Sep sun=219|Oct sun=164|Nov sun=108|Dec sun=88|source=<ref name=Aemet.es>{{navedi splet |url =http://www.aemet.es/en/serviciosclimaticos/datosclimatologicos/valoresclimatologicos?l=9263D&k=nav |title=Standard Climate Values for Pamplona|publisher=Aemet.es|accessdate = 5 April 2015}}</ref>|source 2=<ref>{{navedi splet |url =http://www.aemet.es/en/serviciosclimaticos/datosclimatologicos/efemerides_extremos*?w=0&k=nav&l=9262&datos=det&x=9262&m=12&v=Tmn|title=Extreme Climate Values for Pamplona|publisher=Aemet.es |accessdate = 19 November 2014}}</ref>}} == Gospodarstvo == [[Slika:Camcom.JPG|sličica|Stavba Burués, trenutno Zbornica Navarre]] Pamplona se je v nekaj desetletjih iz majhnega upravnega in celo podeželskega mesta preoblikovala v srednje veliko mesto industrije in storitev. Industrijski sektor je raznolik, čeprav je najpomembnejša dejavnost povezana z avtomobilsko industrijo. Avtomobilska tovarna Landaben je bila odprta leta 1966, kjer je Authi proizvajal avtomobile po licenci British Motor Corporation. Leta 1975 je tovarno kupil SEAT, ki je kasneje leta 1994 postal del skupine Volkswagen. Med letoma 1984 in 2024 so proizvedli več kot 8 milijonov enot Pola, trenutno pa proizvajajo T-Cross in Taigo. Mesto ima tudi veliko pomožnih industrij, ki delajo za Volkswagen in druga podjetja. Druge pomembne industrije so gradbeni materiali, kovinarstvo in predelava hrane. Tehnologije obnovljivih virov energije so prav tako rastoči gospodarski sektor (proizvodnja in proizvodnja vetrnih turbin), sosednji Sarriguren pa je sedež Siemens Gamesa Renewable Energy, Nacionalnega centra za obnovljive vire energije (CENER)<ref>{{in lang|es}} [http://www.cener.com/ Cener.com]</ref> in Acciona Energía. Pamplona je glavno trgovsko in storitveno središče Navare. Njegovo območje vpliva ne presega province, razen Univerze v Navarri in njene učne bolnišnice, ki zagotavljata zasebne izobraževalne in zdravstvene storitve po vsej državi. == Izobraževanje in kultura == [[Slika:Txilidron.jpg|sličica|''Cordero al chilindrón'', jed, ki izvira iz Pamploni]] [[Slika:Pamplona,_Segundo_Ensanche,_Víctor_Eusa.jpg|sličica|Palača Casall]] V mestu delujeta dve univerzi: *[[Univerza v Navari]] (UNAV), ustanovljena leta 1952, ki je znana kot najboljša zasebna univerza v Španiji,<ref>See [//en.wikipedia.org/wiki/University_of_Navarra%23Notable_rankings University of Navarre, Notable rankings]</ref> in *Javna Univerza v Navari (UPNA), ustanovljena leta 1987. Obstaja tudi lokalna podružnica UNED (''Universidad Nacional de de educación a Distancia''). Dva najpomembnejša muzeja v Pamploni sta ''[[Muzej Navare|Museo de Navarra]]'', posvečen arheološki in umetniški dediščini Navare, in ''Museo Diocesano'' religiozne umetnosti, ki je v stolnici. Pamplona je prvo špansko mesto na francoski [[Jakobova pot|Jakobovi poti]]. Pamplona od leta 1991 vsako drugo leto gosti mednarodno tekmovanje v violini [[Pablo de Sarasate|Sarasate]],<ref name="SVIC">{{cite web|url = http://www.sarasatelive.com/en/competicion/|title = ''Sarasate Live!''|website = sarasatelive.com|access-date = 9 July 2016|archive-date = 30 May 2016|archive-url = https://web.archive.org/web/20160530191434/http://www.sarasatelive.com/en/competicion/|url-status = dead}}</ref> od leta 2004 pa vsako leto gosti mednarodni festival dokumentarnega filma ''Punto de Vista'', najpomembnejši španski festival dokumentarnega filma. Med bolj priljubljene kulturne izraze spadajo ''Giganti'', ki se med festivali pojavijo večkrat na leto. To so približno 9 metrov visoki leseni kipi, v katerih je oseba, ki pleše po mestu. Predstavljajo vse glavne celine sveta, vključno z Evropo, Ameriko, Afriko in Azijo. == Glavne znamenitosti == Več pomembnih cerkva, večina utrjenega sistema iz 16. do 18. stoletja in druge stavbe civilne arhitekture spadajo v zgodovinsko-umetniško dediščino Pamplone. Najpomembnejša sakralna stavba je gotska [[Stolnica v Pamploni|stolnica]] iz 14. stoletja z izjemnim [[križni hodnik|križnim hodnikom]] in neoklasicistično fasado. V starem mestnem jedru sta še dve glavni gotski cerkvi: sv. Sernina in sv. Nikolaja, obe zgrajeni v 13. stoletju. V 16. stoletju sta bili zgrajeni še dve gotski cerkvi: sv. Dominika in sv. Avguština. V 17. in 18. stoletju so bile zgrajene baročne kapele sv. Fermina v cerkvi sv. Lovrenca in Device Poti (Virgen del Camino) v cerkvi sv. Sernina, samostani avguštinskih redovnic Recollect in karmeličanskih bratov ter bazilika sv. Ignacija na mestu, kjer je bil v bitki ranjen in se je med poznejšim okrevanjem odločil za duhovniški poklic. Najbolj izjemni verski stavbi 20. stoletja sta verjetno novo škofijsko semenišče (1931) in spominska cerkev v neoklasicističnem slogu (1942), posvečena Navarcem, ki so padli na nacionalistični strani državljanske vojne in ki se danes uporablja kot prostor za začasne razstave. <gallery> File:Pamplona.Kathedrale.jpg|Stolnica v Pamploni File:San Fermin Kapera.JPG|Cerkev sv. Lovrenca File:Pamplona - Iglesia de San Ignacio (PP Redentoristas) 01.jpg|Cerkev sv. Ignacija File:Sansaturninochurch.JPG|Cerkev sv. Saturnina File:SanNikolasEliza.JPG|Cerkev sv. Nikolaja File:PlazaCastillo.JPG|Plaza del Castillo File:Pamplona Rathaus 2005.jpg|Mestna hiša Pamplone Slika:Monument_in_Pamplona_IMG_3179.JPG|Spomenik teku z biki </gallery> Iz pomembne vojaške preteklosti Pamplone so ohranjene tri od štirih strani mestnega obzidja in z majhnimi spremembami citadela ali zvezdasta utrdba. Vse srednjeveške strukture so bile v 16., 17. in 18. stoletju zamenjane in izboljšane, da bi se uprle topniškim obleganjem. Za sodobno vojskovanje so popolnoma zastarele in se danes uporabljajo kot parki. Najstarejša civilna stavba, ki danes obstaja, je hiša iz 14. stoletja, ki je bila od 16. do 19. stoletja uporabljena kot Cámara de Comptos (računsko sodišče zgodnje moderne avtonomne kraljevine Navara). Na reki Argi je tudi več srednjeveških mostov: Santa Engracia, Miluce, Magdalena in San Pedro. Srednjeveška palača svetega Petra, ki so jo izmenično uporabljali navarski kralji in pamplonski škofje, je bila v zgodnjem novem veku uporabljena kot podkraljeva palača, kasneje pa je bila sedež vojaškega guvernerja Navarre. Najbolj izstopajoča baročna civilna arhitektura je iz 18. stoletja: mestna hiša, škofovska palača, semenišče sv. Janeza Krstnika ter dvorci Rozalejo, Ezpeleta (danes glasbena šola), Navarro-Tafalla (danes lokalni urad PNV) in Guenduláin (danes hotel). Deželna vlada je v 19. stoletju zgradila svojo neoklasicistično palačo, tako imenovano Navarsko palačo. == Šport == [[CA Osasuna]] je pamplonska nogometna ekipa. Pamplonska korida je bila obnovljen leta 1923. Ima 19,529 sedežev in je tretji največji na svetu, za arenami v Mehiki in Madridu. Ostali športi z izvrstnimi klubi v Pamploni so [[rokomet]] (Portland San Antonio, zmagovalec evropskega prvenstva 2001), [[futsal]] (MRA Xota) in [[vaterpolo]] (Larraina). == Mednarodni odnosi == === Pobratena mesta === * [[Slika:Flag_of_Japan.svg|obroba|22x22_pik]] Jamaguči, [[Japonska]], od leta 1980 * [[Slika:Flag_of_France.svg|obroba|22x22_pik]] [[Bayonne]], [[Francija]], od leta 1960<ref name="Bayonne twinnings">{{Navedi splet|url=http://www.cncd.fr/frontoffice/bdd-region.asp?action=getRegion&id=2#tabs3|title=National Commission for Decentralised cooperation|accessdate=2013-12-26|website=Délégation pour l’Action Extérieure des Collectivités Territoriales (Ministère des Affaires étrangères)|language=fr|archiveurl=https://archive.today/20131008010503/http://www.cncd.fr/frontoffice/bdd-region.asp?action=getRegion&id=2|archivedate=2013-10-08|url-status=dead}}</ref> * [[Slika:Flag_of_Germany.svg|obroba|22x22_pik]] [[Paderborn]], [[Nemčija]], od leta 1992 * [[Slika:Flag_of_Colombia.svg|obroba|22x22_pik]] Pamplona, [[Kolumbija]], od leta 200 == Vir == * {{Navedi knjigo|title=The Basques|url=https://archive.org/details/basques0000coll_j8i5|last=Collins, Roger|publisher=Basil Blackwell|year=1990|isbn=0-631-17565-2|location=Cambridge, Mass.}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Pamplona-Iruña}} {{Wikivoyage|Pamplona}} * [http://www.pamplona.es/verPagina.asp?idPag=1&idioma=5 Spletna stran Pamploninega Mestnega Sveta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110612113455/http://pamplona.es/verPagina.asp?idPag=1&idioma=5 |date=2011-06-12 }} [[Kategorija:Pamplona]] [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 70. letih pr. n. št.]] [[Kategorija:Turizem v Španiji]] {{normativna kontrola}} egyy76v2d7asmbt9m72d5thxg5k1pkq 6657668 6657645 2026-04-08T23:44:16Z ~2026-13659-49 255600 6657668 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Pamplona | native_name = {{lang|eu|Iruñea}} | official_name = Pamplona / Iruña | settlement_type = [[občina]] | other_name = Pampeluna | nickname = | motto = | image_skyline = {{Multiple image | perrow = 2/2/1 | border = infobox | total_width = 280 | caption_align = center | image1 = Pamplona 2022 - city hall.jpg{{!}}Pamplona City Hall | caption1 = Mestna hiša, Pamplona | image2 = Monumento a los Fueros (Pamplona).jpg{{!}}Fueros monument and Palacio de Navarra | caption2 = spomenik Fueros | image4 = Pampelune - Place de Castille.jpg{{!}}Plaza del Castillo | caption4 = Plaza del Castillo | image3 = Pamplona 2022 - west facade front.jpg{{!}}Catedral de Santa María la Real | caption3 = [[stolnica v Pamploni]] | image5 = Running of the Bulls on Estafeta Street.jpg{{!}}Encierro de San Fermín | caption5 = [[Festival of San Fermín]] }} | image_flag = Bandera Pamplona.svg | image_shield = Escudo de Pamplona.svg | pushpin_map = Španija | pushpin_map_caption = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Španija]] | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost]] | subdivision_name1 = [[Statutarna skupnost Navara|Navara]] | subdivision_type2 = Comarca | subdivision_name2 = Cuenca de Pamplona | established_title = Ustanovitev | established_date = 74 pr. n. št. | established_title2 = | established_date2 = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Joseba Asirón | area_magnitude = | area_total_km2 = 25,14 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 2024 | population_footnotes = <ref name="population">{{cite web |url=https://www.ine.es/jaxiT3/Tabla.htm?t=68538&L=1|title=Annual population census 2021-2024|publisher=National Statistics Institute (Spain)}}</ref> | population_total = 208.243 | population_urban = | population_metro = 319.208 | population_density_sq_mi = | population_density_km2 = auto | population_demonym = {{native name|es|pamplonés, -a, pamplonica}} <br/> {{native name|eu|iruindar}} | population_note = 29. (občina); 23. (metro. območje) | demographics_type2 = GDP | demographics2_footnotes = <ref>{{Cite web|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/met_10r_3gdp/default/table?lang=en|title=Gross domestic product (GDP) at current market prices by metropolitan regions|last=|first=|date=|website=ec.europa.eu|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> | demographics2_title1 = Metro | demographics2_info1 = €18,942 mrd (2020) | timezone = CET | utc_offset = +1 | timezone_DST = CEST | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{coord|42|49|N|1|39|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = <ref>{{cite web |url=http://www.aemet.es/es/eltiempo/prediccion/municipios/pamplona-iruna-id31201 |title=Municipios: Pamplona/Iruña |access-date = 13 July 2020}}</ref> | elevation_ft = | elevation_m = 450 | blank_name_sec1 = Zavetnik | blank_info_sec1 = {{plainlist| *sv. Saturnin, 29. november *sv. Fermin, 6.–14. julij, 25. september<ref>{{cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/topic/Fiesta-de-San-Fermin|title=Fiesta de San Fermín|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|access-date=2016-08-07}}</ref>}} | website = {{URL|www.pamplona.es}} | module = | footnotes = }} '''Pamplona''' ({{IPA-es|pamˈplona|lang}}; {{Jezik-fr|Pampelune}}) ali '''Iruña''' ({{IPA-eu|iɾuɲa|lang}}, črkovanje: ''Iruñea'', {{IPA-eu|iɾuɲea|IPA}}) je glavno mesto skupnosti [[Statutarna skupnost Navara|Navarra]] v Španiji. Leta 2024 je bila z 208.000 prebivalci 29. največje mesto v Španiji, kot metropolitansko območje z 320.000 ljudmi pa 23. Mesto (in širša ''Cuenca de Pamplona'') leži na skoraj 450 m nadmorske višine,<ref>{{Cite book|chapter-url=https://books.google.com/books?id=gQnhxnvkIgUC&pg=PA189|page=189|first=Fernando|last=Cañada Palacio|year=1999|isbn=84-89483-12-4|chapter=Pamplona S. XI-XII: El origen de los Burgos|publisher=Centros de Estudios del Románico|location=Aguilar de Campoo|title=El urbanismo de los estados cristianos peninsulares}}</ref> na poplavni ravnici reke [[Arga]], pritoka [[Ebro|Ebra]] drugega reda. Glede na padavine je na prehodni lokaciji med deževno atlantsko severno obalo Iberskega polotoka in njegovo bolj sušno notranjostjo. Zgodnja poselitev v naselju sega v pozno bronasto do zgodnjo železno dobo,{{sfn|Cañada Palacio|1999|p=189}} čeprav se tradicionalni datum nastanka nanaša na ustanovitev Pompaela s strani [[Pompej Veliki|Pompeja]] med [[Sertorijeva vojna|Sertorijevo vojno]] okoli leta 75 pr. n. št.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=IsWoon8OAyQC&pg=PA75|title=El euskera arcaico: extensión y parentescos|first=Luis|last=Núñez Astrain|author-link=|publisher=Editorial Txapalarta| page=75| location=Tafalla|isbn=84-8136-300-6|year=2003}}</ref> Med vizigotsko vladavino je Pamplona postala škofijski sedež, ki je služil kot izhodišče za pokristjanjevanje območja.{{sfn|Cañada Palacio|1999|p=191}} Kasneje je postala ena od prestolnic Kraljevine Pamplona/Navara. Mesto je po vsem svetu znano po [[Tek z biki|teku z biki]] med [[Festival San Fermín|festivalom San Fermín]], ki poteka vsako leto od 6. do 14. julija. Ta festival je postal literarno znan z objavo romana [[Ernest Hemingway|Ernesta Hemingwaya]] ''Tudi sonce vzhaja'' leta 1926. Tukaj domuje tudi [[CA Osasuna]], edini navarski nogometni klub, ki je kdaj igral v [[La Liga|španski najvišji ligi]]. == Zgodovina == [[File:Baluarte de Redín3.JPG|thumb|Mestno obzidje Pamplone]] === Ustanovitev in rimski časi === Pozimi 75–74 pr. n. št. je območje služilo kot tabor rimskega generala Pompeja v vojni proti Sertoriusu. Velja za ustanovitelja Pompaela, »kot da bi bil Pompeiopolis« po [[Strabon]]ovih besedah,<ref>[[Ptolemaj]] ii. 6. § 67; [[Strabon]] iii. § 161</ref> ki je v sodobni španščini postal Pamplona. Vendar pa se je pozneje izkazalo, da je bilo glavno mesto Vaskoncev. Imenovali so ga ''Iruña'', kar pomeni »mesto«. Rimski Pompaelo je bil v provinci [[Tarakonska Hispanija]], ob cesti Ab Asturica Burdigalam ( Via XXXIV ), ki je vodila iz Burdigale (današnji [[Bordeaux]]) v Asturico (današnja [[Astorga]]);<ref>Antonine Itinerary p. 455</ref> bil je ''civitas stipendiaria'' v pristojnosti samostana [[Caesaraugusta]] (današnja [[Zaragoza]]).<ref>[[Plinij Starejši]] iii. 3. s. 4.</ref> === Zgodnji srednji vek === [[File:Vasconia wide 740 3 - 80.jpg|thumb|Pamplona, ​​središče številnih vojaških pohodov v 8. stoletju]] [[File:Iñigo Arista de Pamplona - Compendio de crónicas de reyes (Biblioteca Nacional de España).png|thumb|upright|Íñigo Arista Pamplonski, prvi kralj Pamplone (miniatura iz 15. stoletja iz Madrida, Biblioteca Nacional de España, MS 7415)]] Med germanskimi vpadi leta 409 in kasneje zaradi [[Rehijar]]jevega opustošenja je Pamplona doživela veliko razdejanja in uničenja,<ref>Collins 1990, p.76</ref> kar je skupaj z drugimi mesti po baskovskem ozemlju sprožilo cikel splošnega propadanja, a ji je uspelo ohraniti nekakšno mestno življenje.<ref>Collins 1990, p.102</ref> V [[Vizigoti|vizigotskem]] obdobju (od 5. do 8. stoletja) je Pamplona izmenično živela v samoupravi, vizigotski prevladi ali frankovski suverenosti v vojvodini Vasconia (Toledski koncili pod nadzorom več pamplonskih škofov med letoma 589 in 684). Med letoma 466 in 472 je Pamplono osvojil vizigotski grof Gauteric,<ref>{{cite book | author = Jurio, Jimeno | year = 1995 | title = Historia de Pamplona y de sus lenguas | publisher = Editorial Txalaparta | location = Tafalla | isbn = 84-8136-017-1 | page = 35}}</ref> vendar se je zdelo, da so kmalu opustili nemirni položaj, saj se je [[Vizigotsko kraljestvo]] borilo za preživetje in prerazporeditev svojih ozemelj po porazih v [[Galija|Galiji]]. V začetku 6. stoletja se je Pamplona verjetno držala nestabilne samouprave, leta 541 pa so Pamplono skupaj z drugimi severnoiberskimi mesti napadli [[Franki]]. Okoli leta 581 je vizigotski kralj Liuvigild premagal Baske, zasegel Pamplono in ustanovil mesto Victoriacum.<ref>{{cite book | author = Jurio, Jimeno | year = 1995 | title = Historia de Pamplona y de sus lenguas | publisher = Editorial Txalaparta | isbn = 84-8136-017-1 | page = 36}}</ref> Kljub legendi, ki navaja svetega Fermina kot prvega škofa Pamplone in njegov krst 40.000 poganskih prebivalcev v samo treh dneh, prvi zanesljivi zapisi o škofu izvirajo iz leta 589, ko se je škof Liliolus udeležil [[Tretji koncil v Toledu|tretjega toledskega koncila]]. Po letih 684 in 693 se leta 829 ponovno omenja škof Opilano, sledita mu Wiliesind in od 880 do 890 neki Jimenez. Tudi v 10. stoletju so v škofovskem nasledstvu pomembne vrzeli, ki je neprekinjeno zabeleženo šele po letu 1005.<ref>Collins 1990, p.154</ref> V času [[Omajadski kalifat|omajadske]] invazije leta 711 se je vizigotski kralj [[Roderik]] boril proti Baskom v Pamploni in se je moral osredotočiti na novega sovražnika, ki je prihajal z juga. V letih 714–716 so omajadske čete dosegle baskovsko Pamplono, mesto pa se je očitno vdalo po sklenitvi pogodbe med prebivalci in arabskimi vojaškimi poveljniki.<ref>Collins 1990, p.116</ref> Položaj so nato naselili [[Berberi]], ki so bili nameščeni na zunanji strani dejanske trdnjave in so ustanovili pokopališče, ki so ga pred kratkim odkrili na Grajskem trgu (Plaza del Castillo). V naslednjih letih se zdi, da Baski južno od Pirenejev niso pokazali večjega odpora proti mavrskemu prodoru, Pamplona pa je morda celo zacvetela kot izhodišče in središče zbiranja za njihove odprave v Gaskonjo. Leta 740 je vali (guverner) Ukba ibn al-Hadžjaj mestu uvedel neposredno centralno kordovsko disciplino. Leta 755 pa je zadnji guverner [[Al Andaluz]]a, Jusuf al Fihri, poslal odpravo na sever, da bi zatrl baskovske nemire v bližini Pamplone, kar je povzročilo poraz arabske vojske. Od leta 755 do 781 je Pamplona ostala avtonomna, verjetno se je zanašala na regionalna zavezništva. Čeprav viri niso jasni, se zdi očitno, da je bilo mesto leta 778 v rokah baskovskega domačina ali muslimanske uporniške frakcije, zveste Frankom, ko je [[Karel Veliki]] prečkal [[Pireneji|Pireneje]] na jugu. Vendar pa je Karel Veliki avgusta na poti nazaj z neuspešne odprave v Zaragozo uničil obzidje in verjetno tudi mesto (pred frankovskim porazom v znameniti [[bitka pri Roncevauxu|bitki pri Roncevauxu]]) iz strahu, da bi protifrankovska stranka, močna v mestu, lahko izkoristila položaj proti njemu. Po osvojitvi [[Abd Al Rahman I.|Abd Al Rahmana I.]] sta Pamplona in njeno zaledje ostala v stanju krhkega ravnovesja med Franki, regionalnimi andaluzijskimi gospodarji in osrednjo kordovsko oblastjo, ki pa niso mogli trajno zagotoviti prevlade nad Baskijo. V precejšnji meri je to menjavanje odražalo notranje boje baskovskega bojevniškega plemstva. Po frankovskem porazu pri Roncevauxu (778) je Pamplona ponovno prešla pod [[Kordovski emirat|kordovsko oblast]], potem ko je Abd-al-Rahmanova odprava leta 781 zavzela trdnjavo. Do upora leta 799 je bil imenovan ''vali'' ali guverner, Mutarrif ibn-Musa (Banu-Qasi). Tistega leta so se Pamplonci – verjetno pod vodstvom nekega Velaska – uprli svojemu guvernerju, kasneje pa so prebivalci nudili nekaj podpore uporom Banu Qasija Fortuna ibn-Muse. Ta regionalni upor je kmalu zatem zatrl kordovski emir Hišam I., ki je ponovno vzpostavil red, vendar mu ni uspelo ohraniti nadzora nad mestom, saj so se Pamplonci leta 806 vrnili pod frankovsko oblast. Leta 2003 so na Grajskem trgu odkrili muslimansko pokopališče s približno 200 človeškimi ostanki, pomešanimi s krščanskimi grobovi, kar priča o pomembni muslimanski prisotnosti v mestu v tem obdobju, vendar so nadaljnje raziskave ustavile uničenje tega in drugih zgodovinskih dokazov, kot je odločil mestni svet pod vodstvom županje Yolande Barcine.<ref>{{cite news |last=Rekalde |first=Angel |date=2014-01-08 |title=Las piedras de la plaza del Castillo |url=http://www.noticiasdenavarra.com/2014/01/08/opinion/colaboracion/las-piedras-de-la-plaza-del-castillo |archive-url=https://archive.today/20140818204849/http://www.noticiasdenavarra.com/2014/01/08/opinion/colaboracion/las-piedras-de-la-plaza-del-castillo |url-status=dead |archive-date=2014-08-18 |newspaper=Noticias de Navarra |location=Pamplona |access-date=2014-08-18 }}</ref><ref>{{cite news |date=2002-02-16 |title=El informe pericial de Aranzadi denuncia 'un expolio' arqueológico en la Plaza del Castillo | url=http://elpais.com/diario/2002/02/16/paisvasco/1013892006_850215.html |newspaper=El País |access-date=2014-08-02 }}</ref> Po neuspešni ekspediciji v mesto pod vodstvom [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]] okoli leta 812 se je zvestoba Frankom sesula, potem ko je postal pomemben Enecco Arista. Poleg tega je bil leta 824 kronan za kralja Pamplone, ko sta z njim in Banu Qasi pridobila zagon po zmagoviti drugi bitki pri Roncevauxu. Novo kraljestvo, neločljivo povezano z Banu Qasijem iz Tudele, je okrepilo svojo neodvisnost od oslabljenega Frankovskega cesarstva in Kordobskega emirata. V tem obdobju Pamplona ni bila pravo mesto, temveč le nekakšna trdnjava. Leta 924 kordovski viri opisujejo Pamplono kot »ne posebej nadarjeno od narave«, njeni prebivalci pa so revni, ne jedo dovolj in so se ukvarjali z razbojništvom. Poročajo, da večinoma govorijo baskovsko, torej »nerazumljivo«.<ref>{{cite book | author = Jimeno Aranguren, Roldan; Lopez-Mugartza Iriarte, J.C. (Ed.) | year = 2004 | title = ''Vascuence y Romance: Ebro-Garona, Un Espacio de Comunicación'' | publisher = Gobierno de Navarra / Nafarroako Gobernua | location = Pamplona | isbn = 84-235-2506-6 | page = 179}}</ref> 24. julija so kordovske čete, potem ko so krščanske čete in državljani pobegnile, izropale Pamplono in uničile hiše in stavbe, vključno z njeno slavno cerkvijo.<ref>{{cite book | author = Jurio, Jimeno | year = 1995 | title = Historia de Pamplona y de sus lenguas | publisher = Editorial Txalaparta | location = Tafalla | isbn = 84-8136-017-1 | page = 64}}</ref> Mesto je svojo urbano in človeško podobo ponovno dobilo šele po koncu napadov [[Vikingi|Vikingov]] in Andaluzijcev na provinco. Še posebej po letu 1083 je promet po [[Jakobova pot|Jakobovi poti]] prinesel blaginjo in nove kulture prek popotnikov severno od Pirenejev.<ref>{{cite book | author = Jimeno Aranguren, Roldan; Lopez-Mugartza Iriarte, J.C. (Ed.) | year = 2004 | title = ''Vascuence y Romance: Ebro-Garona, Un Espacio de Comunicación'' | publisher = Gobierno de Navarra / Nafarroako Gobernua | location = Pamplona | isbn = 84-235-2506-6 | page = 167}}</ref> === Tri okrožja in eno mesto === Od 11. stoletja je oživitev gospodarskega razvoja omogočila Pamploni, da si je opomogla od mestnega življenja. Pamplonski škofje so ponovno prevzeli vodilno cerkveno vlogo; v prejšnjih stoletjih so versko oblast dejansko imeli izolirani samostani, zlasti Leyre. Romanja v [[Santiago de Compostela]] so prispevala k oživitvi trgovinske in kulturne izmenjave s krščansko Evropo onkraj Pirenejev. V 12. stoletju se je mesto povečalo z dvema novima ločenima okrožjema (''burgos''): San Cernín (Saint Saturnin) in San Nicolás; prebivalstvo lokalnih Navarcev, ki je bilo večinoma omejeno na prvotno mestno jedro, Navarrerio, so povečali okcitanski trgovci in obrtniki. Okrožja so imela zelo različne značilnosti tako družbeno kot kulturno in so bila skoraj vedno vpletena v medsebojne prepire. Najbolj dramatičen dogodek je bil požig okrožja San Nicolás leta 1258 in uničenje Navarrerije s strani drugih dveh okrožij ter pokol njenega prebivalstva leta 1276. Območje je bilo zapuščeno skoraj 50 let. Kar zadeva zunanje obrambne zidove mesta, je bila južna stran najšibkejši del mesta, navarski kralj Ludvik I. pa je v začetku 14. stoletja na mestu, ki je danes znano kot Plaza del Castillo (Gradski trg), zgradil grad. Sčasoma je kralj [[Karel III. navarski]] leta 1423 odredil združitev okrožij v eno samo mesto. Spori med okrožji so bili delno podžgani zaradi sporov o uporabi prepada, ki je delil tri okrožja, zato so po združitvi Karla III. prepad zasuli in na njegovem mestu uredili skupni prostor na mestu današnje mestne hiše. Zidovi, ki so delili okrožja, so bili porušeni. Konec 15. stoletja je bila Pamplona priča bojem za oblast med konfederacijama Beaumont in Agramont ter zunanjim vojaškim posredovanjem. Večkrat so trdnjavo zavzele različne frakcije in tuje sile, kot so tiste, ki jih je poslal [[Ferdinand II. Aragonski]]. Kraljica [[Katarina I. Navarska]] je bila mladoletna in je bila pogosto odsotna iz Pamplone, a se je leta 1494 sčasoma poročila z [[Ivan III. Navarski|Ivanom III.]], kar so v mestu z veseljem praznovali. Vendar je Navara ostala razdeljena. Zgodovinsko gledano je v Pamploni obstajala judovska skupnost. Prva dokumentacija o Judih v Pamploni sega v leto 958, ko je Hasdai Ibn Shaprut obiskal Pamplono na diplomatski misiji, da bi se srečal s Sančem I.<ref>{{cite web |title=Pamplona |url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/pamplona#:~:text=Even%20though%20there%20is%20no,and%20the%20community's%20property%20confiscated. |website=Jewish Virtual Library |access-date=25 June 2024}}</ref> Judje v Pamploni so imeli neodvisen sodni sistem, ki je uveljavljal judovski sistem ''halahe'' oziroma verskih zakonov. Leta 1498 je bilo judovsko prebivalstvo bodisi izgnano bodisi prisiljeno spreobrniti se v krščanstvo.<ref>{{cite web |last1=Singer |first1=Isidore |last2=Kayserling |first2=Meyer |title=PAMPLONA |url=https://www.jewishencyclopedia.com/articles/11881-pamplona |website=The Jewish Encyclopedia |access-date=25 June 2024}}</ref> <gallery widths="200" heights="200"> File:Caídoslat.JPG|''Monumento a los Caídos'', frankistični spomenik, predmet razprave o morebitnem rušenju File:Calle Estafeta de Pamplona.JPG|Ulica Estafeta File:Sanfermines Vaquillas Pamplona 08.jpg|[[Tek z biki]] File:Chupinazo8.jpg|Nekaj ​​sekund pred začetkom festivala San Fermín – Trg mestne hiše: vsi imajo nad glavo rdeč robec, dokler ob 12. uri ne eksplodira ognjemet; nato si ga nadenejo okoli vratu. </gallery> === Mesto-trdnjava === Po osvojitvi in ​​priključitvi Navare k Španiji leta 1512 je Pamplona ostala glavno mesto polavtonomne [[kraljevina Navarra|kraljevine Navarra]], ki je ohranila svoje (reformirane) institucije in zakone. Pamplona je postala kastiljsko-španska postojanka ob vznožju zahodnih Pirenejev. Po kastiljski osvojitvi je kralj [[Ferdinand V. Aragonski]] leta 1513 ukazal rušenje in odstranitev srednjeveškega gradu in mestnih samostanov ter gradnjo novega gradu v zelo bližnji bližini. Leta 1530, ko je bila Navara pod špansko vojaško okupacijo, je kastiljski podkralj še vedno pričakoval 'francosko invazijo' in se je v strahu pred morebitnim uporom mestnih prebivalcev zaprosil za dodatnih 1000 mož iz tako imenovane 'zdrave dežele', tj. Kastilje, poleg 1000 mož, ki so bili že nameščeni v Navari.<ref name="ConqNavarre">{{cite book |author1 = Monreal, Gregorio |author2 = Jimeno, Roldan |year = 2012 |title = Conquista e Incorporación de Navarra a Castilla |publisher = Pamiela |location=Pamplona-Iruña |isbn = 978-84-7681-736-0 |page = 71}}</ref> Napredek topništva je zahteval popolno prenovo utrjenega sistema. Leta 1569 je kralj [[Filip II. Španski]] začel graditi utrdbe v Pamploni po načrtih Giovana Giacoma Palearija in Vespasiana Gonzage. Citadela na jugu mesta je peterokotna zvezdasta utrdba. Filip je dal mesto obdati z [[obzidje]]m, zaradi katerega je bilo skoraj pravilen peterokotnik. Modernizacija obzidja je bila namenjena predvsem temu, da bi domačini ostali pod nadzorom in okrepili postojanko, ki je Pamplona postala na meji z neodvisno Navaro, tesno zaveznico Francije. Obzidje, ki obstaja danes, izvira iz poznega 16. do 18. stoletja. V 18. stoletju je bila Pamplona precej polepšana, izboljšale so se tudi njene mestne storitve. Vzpostavljena je bila neprekinjena oskrba z vodo in tlakovane ulice, med številnimi drugimi izboljšavami. Bogati aristokrati in poslovneži so gradili svoje dvorce. V 19. stoletju je to mesto-trdnjava igralo ključno vlogo v več vojnah, v katere je bila vpletena Španija. Med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] na polotoku so francoske čete leta 1808 z nepričakovanim napadom (''coup de main'') napadle mesto in ga zavzele. V njem so ostale do 31. oktobra 1813, ko so se francoske sile zaradi lakote morale predati, potem ko jih je štiri mesece blokirala španska vojska pod poveljstvom Enriqueja Joséja O'Donnella.<ref>{{cite book |last=Porter |first=Maj Gen Whitworth |title=History of the Corps of Royal Engineers Vol I |year=1889 |publisher=The Institution of Royal Engineers |location=Chatham}}</ref>{{rp|334}} [[File:Environs_de_San_Sebastian_par_Didier_Petit_de_Meurville_(années_1850).jpg|thumb|Pogled na Pamplono v 1850-ih]] Med [[Karlistične vojne|karlističnimi vojnami]] (1833–1839 in 1872–1876) je bila Pamplona vedno pod nadzorom liberalcev, ne le zato, ker je bilo nekaj liberalcev, ki so živeli v Navari, večinoma Pamploncev, ampak tudi zaradi vladnega nadzora nad utrjenim mestom. Čeprav so karlistični uporniki zlahka obvladovali podeželje, vladna vojska ni imela težav z obvladovanjem obzidane prestolnice Navarre. Kljub temu je med zadnjo karlistično vojno sodobno topništvo, ki so ga karlisti upravljali iz okoliških gora, pokazalo, da staro obzidje ne bo dovolj za močnejšega sovražnika. Zato se je vlada odločila, da na vrhu gore San Cristóbal, le 3 km severno od Pamplone, zgradi utrdbo. Zaradi vojaške vloge mesto ni moglo rasti zunaj svojega obzidanega pasu. Poleg tega je bila gradnja v najbližjem območju obzidja prepovedana, da bi se izognili kakršni koli prednosti za oblegovalca; tako je mesto lahko raslo le s povečanjem gostote stanovanj. Gradile so se višje in ožje hiše, dvorišča pa so postopoma izginila. V 19. stoletju se je izboljšal cestni promet, leta 1860 pa je prišla železnica. Kljub temu je bila industrija v Pamploni in Navari kot celoti v stoletju industrijske revolucije šibka. V tako omejenem mestu-trdnjavi v bistvu ni bil izvedljiv noben industrijski razvoj. Po rahli spremembi zvezdaste utrdbe, ki je leta 1888 omogočila širitev za le šest blokov, je [[prva svetovna vojna]] pokazala, da je utrjeni sistem Pamplone zastarel. Leta 1915 je vojska dovolila rušenje obzidja in odpravila prepoved gradnje v okolici mesta. Južna stran obzidja je bila uničena, ostale tri pa so ostale, saj niso ovirale rasti mesta. Zvezdna utrdba je še naprej služila kot vojaški objekt do leta 1964, vendar le kot garnizija. Pamplona je v zadnjih letih zelo skrbela za integracijo in ohranitev svojih utrdb za sodobno uporabo. Oktobra 2014 je Pamplona v sodelovanju z mestom Bayonne gostila mednarodno konferenco »Utrjena dediščina: upravljanje in trajnostni razvoj«, spletna stran pa je v angleščini, francoščini in španščini.<ref>[http://congress.fortiuspamplonabayonne.eu/ congress.fortiuspamplonabayonne.eu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140413003205/http://congress.fortiuspamplonabayonne.eu/ |date=2014-04-13 }}</ref> Na rastoči spletni strani sta na voljo dve brezplačni e-knjigi z obilico barvnih fotografij o utrdbah Pamplone. Leta 2011 sta bili objavljeni knjigi »Pet živih stoletij neosvojljive trdnjave« o mestni citadeli<ref>{{Cite web|url=http://issuu.com/pamplonaescultura/docs/3_laciudadelapamplona_eng|title = The Citadel of Pamplona| date=6 May 2014 }}</ref> in »Sprehod po utrdbah Pamplone«.<ref>{{Cite web|url=http://issuu.com/pamplonaescultura/docs/2_fortinsbartolome_en/c/sl7fbga|title=San Bartolome Fort|date=6 May 2014 }}</ref> === Industrializacija in modernizacija === Osvobojena vojaške funkcije je Pamplona lahko vodila proces industrializacije in modernizacije, v katerega je bila Navara vključena v 20. stoletju, zlasti v njegovi drugi polovici. Rast mest je spremljal razvoj industrije in storitev. Rast prebivalstva je bila posledica intenzivnega priseljevanja v 1960-ih in 1970-ih: z navarskega podeželja in iz drugih manj razvitih regij Španije, predvsem [[Kastilija in Leon|Kastilije in Leóna]] ter [[Andaluzija|Andaluzije]]. Od 1990-ih priseljevanje prihaja predvsem iz tujine. Pamplona velja za mesto z enim najvišjih življenjskih standardov in kakovosti življenja v Španiji.<ref>{{cite news |title=Pamplona, Bilbao and Gijón, the Spanish cities with the best quality of life |url=http://www.elmundo.es/elmundo/2007/06/20/espana/1182344494.html |work=El Mundo |date=2007-06-21 |access-date=2008-04-14 |language=es}}</ref> Stopnja industrijske rasti je višja od nacionalnega povprečja, čeprav ji grozi delokalizacija. Statistika kriminala je nižja od nacionalnega povprečja, vendar so življenjski stroški, zlasti stanovanj, precej višji. Zaradi majhnosti in sprejemljivega javnega prevoza ni večjih prometnih težav. == Geografija == Pamplona je v sredini Navare v dolini, z imenom Pamplonska kotlina (''Cuenca de Pamplona''), ki povezuje gorat sever z dolino Ebro. Od mesta [[San Sebastián]] je oddaljena 92 ​​km, od [[Bilbao|Bilbaa]] 117 km, od [[Pariz]]a 735 km in od [[Madrid]]a 407 km. S svojo centralno lego na križišču dveh glavnih geografskih regij Navare je služila kot trgovska povezava med dvema zelo različnima deloma Navare. == Podnebje == Podnebje Pamplone je razvrščeno kot oceansko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: ''Cfb'')<ref>{{cite web|url=http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=591946&cityname=Pamplona%2C+Comunidad+Foral+de+Navarra%2C+Spain&units=|title=Pamplona, Spain Climate Summary|publisher=Weatherbase|access-date=5 April 2015|archive-date=2024-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20241204093025/http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?units=&s=591946&cityname=Pamplona%2C+Comunidad+Foral+de+Navarra%2C+Spain|url-status=dead}}</ref> z vplivi sredozemskega podnebja (''Csb''). Zaradi globalnega segrevanja in močnejših poletnih vročinskih valov v 21. stoletju je tudi na meji z vlažnim subtropskim podnebjem (''Cfa''). Padavinski vzorci se skozi leto ne spreminjajo veliko, kar je značilno za morsko podnebje, vendar sta obe klasifikaciji možni zaradi sredozemskih vzorcev nekoliko sušnejših poletnih mesecev. Sončne ure so značilne za lokacijo v severni Španiji, zato so bolj podobne oceanskemu obalnemu podnebju v bližnjih baskovskih krajih kot tipična španska sredozemska območja, vendar je količina padavin bistveno manjša kot v Bilbau in zlasti v San Sebastiánu, podnebje pa je zaradi nadmorske višine 450 metrov in lege v notranjosti ostrejše kot na severnih obalnih območjih (hladnejše zimske najnižje temperature, toplejše poletne najvišje temperature).  {{Weather box|width=auto|location=Pamplona|metric first=Yes|single line=Yes|Jan record high C=19.5|Feb record high C=23.6|Mar record high C=30|Apr record high C=29.6|May record high C=33.5|Jun record high C=38.5|Jul record high C=40.2|Aug record high C=40.6|Sep record high C=38.8|Oct record high C=30|Nov record high C=27|Dec record high C=20|Jan high C=9.1|Feb high C=10.9|Mar high C=14.6|Apr high C=16.4|May high C=20.2|Jun high C=25.2|Jul high C=28.2|Aug high C=28.3|Sep high C=24.5|Oct high C=19.3|Nov high C=13.1|Dec high C=9.7|Jan mean C=5.2|Feb mean C=6.3|Mar mean C=9.1|Apr mean C=10.9|May mean C=14.7|Jun mean C=18.6|Jul mean C=21.2|Aug mean C=21.4|Sep mean C=18.2|Oct mean C=14.1|Nov mean C=9.0|Dec mean C=6.0|Jan low C=1.4|Feb low C=1.6|Mar low C=3.7|Apr low C=5.3|May low C=8.6|Jun low C=11.9|Jul low C=14.2|Aug low C=14.5|Sep low C=12.0|Oct low C=8.9|Nov low C=4.8|Dec low C=2.2|Jan record low C=-12.4|Feb record low C=-15.2|Mar record low C=-9|Apr record low C=-2.2|May record low C=-0.2|Jun record low C=3.8|Jul record low C=7|Aug record low C=4.8|Sep record low C=3.4|Oct record low C=-1|Nov record low C=-6.6|Dec record low C=-14.2|Jan precipitation mm=57|Feb precipitation mm=50|Mar precipitation mm=54|Apr precipitation mm=74|May precipitation mm=60|Jun precipitation mm=46|Jul precipitation mm=33|Aug precipitation mm=38|Sep precipitation mm=44|Oct precipitation mm=68|Nov precipitation mm=75|Dec precipitation mm=72|Jan humidity=78|Feb humidity=72|Mar humidity=66|Apr humidity=65|May humidity=63|Jun humidity=59|Jul humidity=57|Aug humidity=58|Sep humidity=62|Oct humidity=69|Nov humidity=76|Dec humidity=78|Jan sun=93|Feb sun=125|Mar sun=177|Apr sun=185|May sun=228|Jun sun=268|Jul sun=310|Aug sun=282|Sep sun=219|Oct sun=164|Nov sun=108|Dec sun=88|source=<ref name=Aemet.es>{{navedi splet |url =http://www.aemet.es/en/serviciosclimaticos/datosclimatologicos/valoresclimatologicos?l=9263D&k=nav |title=Standard Climate Values for Pamplona|publisher=Aemet.es|accessdate = 5 April 2015}}</ref>|source 2=<ref>{{navedi splet |url =http://www.aemet.es/en/serviciosclimaticos/datosclimatologicos/efemerides_extremos*?w=0&k=nav&l=9262&datos=det&x=9262&m=12&v=Tmn|title=Extreme Climate Values for Pamplona|publisher=Aemet.es |accessdate = 19 November 2014}}</ref>}} == Gospodarstvo == [[Slika:Camcom.JPG|sličica|Stavba Burués, trenutno Zbornica Navarre]] Pamplona se je v nekaj desetletjih iz majhnega upravnega in celo podeželskega mesta preoblikovala v srednje veliko mesto industrije in storitev. Industrijski sektor je raznolik, čeprav je najpomembnejša dejavnost povezana z avtomobilsko industrijo. Avtomobilska tovarna Landaben je bila odprta leta 1966, kjer je Authi proizvajal avtomobile po licenci British Motor Corporation. Leta 1975 je tovarno kupil SEAT, ki je kasneje leta 1994 postal del skupine Volkswagen. Med letoma 1984 in 2024 so proizvedli več kot 8 milijonov enot Pola, trenutno pa proizvajajo T-Cross in Taigo. Mesto ima tudi veliko pomožnih industrij, ki delajo za Volkswagen in druga podjetja. Druge pomembne industrije so gradbeni materiali, kovinarstvo in predelava hrane. Tehnologije obnovljivih virov energije so prav tako rastoči gospodarski sektor (proizvodnja in proizvodnja vetrnih turbin), sosednji Sarriguren pa je sedež Siemens Gamesa Renewable Energy, Nacionalnega centra za obnovljive vire energije (CENER)<ref>{{in lang|es}} [http://www.cener.com/ Cener.com]</ref> in Acciona Energía. Pamplona je glavno trgovsko in storitveno središče Navare. Njegovo območje vpliva ne presega province, razen Univerze v Navarri in njene učne bolnišnice, ki zagotavljata zasebne izobraževalne in zdravstvene storitve po vsej državi. == Izobraževanje in kultura == [[Slika:Txilidron.jpg|sličica|''Cordero al chilindrón'', jed, ki izvira iz Pamploni]] [[Slika:Pamplona,_Segundo_Ensanche,_Víctor_Eusa.jpg|sličica|Palača Casall]] V mestu delujeta dve univerzi: *[[Univerza v Navari]] (UNAV), ustanovljena leta 1952, ki je znana kot najboljša zasebna univerza v Španiji,<ref>See [//en.wikipedia.org/wiki/University_of_Navarra%23Notable_rankings University of Navarre, Notable rankings]</ref> in *Javna Univerza v Navari (UPNA), ustanovljena leta 1987. Obstaja tudi lokalna podružnica UNED (''Universidad Nacional de de educación a Distancia''). Dva najpomembnejša muzeja v Pamploni sta ''[[Muzej Navare|Museo de Navarra]]'', posvečen arheološki in umetniški dediščini Navare, in ''Museo Diocesano'' religiozne umetnosti, ki je v stolnici. Pamplona je prvo špansko mesto na francoski [[Jakobova pot|Jakobovi poti]]. Pamplona od leta 1991 vsako drugo leto gosti mednarodno tekmovanje v violini [[Pablo de Sarasate|Sarasate]],<ref name="SVIC">{{cite web|url = http://www.sarasatelive.com/en/competicion/|title = ''Sarasate Live!''|website = sarasatelive.com|access-date = 9 July 2016|archive-date = 30 May 2016|archive-url = https://web.archive.org/web/20160530191434/http://www.sarasatelive.com/en/competicion/|url-status = dead}}</ref> od leta 2004 pa vsako leto gosti mednarodni festival dokumentarnega filma ''Punto de Vista'', najpomembnejši španski festival dokumentarnega filma. Med bolj priljubljene kulturne izraze spadajo ''Giganti'', ki se med festivali pojavijo večkrat na leto. To so približno 9 metrov visoki leseni kipi, v katerih je oseba, ki pleše po mestu. Predstavljajo vse glavne celine sveta, vključno z Evropo, Ameriko, Afriko in Azijo. == Glavne znamenitosti == Več pomembnih cerkva, večina utrjenega sistema iz 16. do 18. stoletja in druge stavbe civilne arhitekture spadajo v zgodovinsko-umetniško dediščino Pamplone. Najpomembnejša sakralna stavba je gotska [[Stolnica v Pamploni|stolnica]] iz 14. stoletja z izjemnim [[križni hodnik|križnim hodnikom]] in neoklasicistično fasado. V starem mestnem jedru sta še dve glavni gotski cerkvi: sv. Sernina in sv. Nikolaja, obe zgrajeni v 13. stoletju. V 16. stoletju sta bili zgrajeni še dve gotski cerkvi: sv. Dominika in sv. Avguština. V 17. in 18. stoletju so bile zgrajene baročne kapele sv. Fermina v cerkvi sv. Lovrenca in Device Poti (Virgen del Camino) v cerkvi sv. Sernina, samostani avguštinskih redovnic Recollect in karmeličanskih bratov ter bazilika sv. Ignacija na mestu, kjer je bil v bitki ranjen in se je med poznejšim okrevanjem odločil za duhovniški poklic. Najbolj izjemni verski stavbi 20. stoletja sta verjetno novo škofijsko semenišče (1931) in spominska cerkev v neoklasicističnem slogu (1942), posvečena Navarcem, ki so padli na nacionalistični strani državljanske vojne in ki se danes uporablja kot prostor za začasne razstave. <gallery> File:Pamplona.Kathedrale.jpg|Stolnica v Pamploni File:San Fermin Kapera.JPG|Cerkev sv. Lovrenca File:Pamplona - Iglesia de San Ignacio (PP Redentoristas) 01.jpg|Cerkev sv. Ignacija File:Sansaturninochurch.JPG|Cerkev sv. Saturnina File:SanNikolasEliza.JPG|Cerkev sv. Nikolaja File:PlazaCastillo.JPG|Plaza del Castillo File:Pamplona Rathaus 2005.jpg|Mestna hiša Pamplone Slika:Monument_in_Pamplona_IMG_3179.JPG|Spomenik teku z biki </gallery> Iz pomembne vojaške preteklosti Pamplone so ohranjene tri od štirih strani mestnega obzidja in z majhnimi spremembami citadela ali zvezdasta utrdba. Vse srednjeveške strukture so bile v 16., 17. in 18. stoletju zamenjane in izboljšane, da bi se uprle topniškim obleganjem. Za sodobno vojskovanje so popolnoma zastarele in se danes uporabljajo kot parki. Najstarejša civilna stavba, ki danes obstaja, je hiša iz 14. stoletja, ki je bila od 16. do 19. stoletja uporabljena kot Cámara de Comptos (računsko sodišče zgodnje moderne avtonomne kraljevine Navara). Na reki Argi je tudi več srednjeveških mostov: Santa Engracia, Miluce, Magdalena in San Pedro. Srednjeveška palača svetega Petra, ki so jo izmenično uporabljali navarski kralji in pamplonski škofje, je bila v zgodnjem novem veku uporabljena kot podkraljeva palača, kasneje pa je bila sedež vojaškega guvernerja Navarre. Najbolj izstopajoča baročna civilna arhitektura je iz 18. stoletja: mestna hiša, škofovska palača, semenišče sv. Janeza Krstnika ter dvorci Rozalejo, Ezpeleta (danes glasbena šola), Navarro-Tafalla (danes lokalni urad PNV) in Guenduláin (danes hotel). Deželna vlada je v 19. stoletju zgradila svojo neoklasicistično palačo, tako imenovano Navarsko palačo. == Šport == [[CA Osasuna]] je pamplonska nogometna ekipa. Pamplonska korida je bila obnovljen leta 1923. Ima 19,529 sedežev in je tretji največji na svetu, za arenami v Mehiki in Madridu. Ostali športi z izvrstnimi klubi v Pamploni so [[rokomet]] (Portland San Antonio, zmagovalec evropskega prvenstva 2001), [[futsal]] (MRA Xota) in [[vaterpolo]] (Larraina). == Mednarodni odnosi == === Pobratena mesta === * [[Slika:Flag_of_Japan.svg|obroba|22x22_pik]] Jamaguči, [[Japonska]], od leta 1980 * [[Slika:Flag_of_France.svg|obroba|22x22_pik]] [[Bayonne]], [[Francija]], od leta 1960<ref name="Bayonne twinnings">{{Navedi splet|url=http://www.cncd.fr/frontoffice/bdd-region.asp?action=getRegion&id=2#tabs3|title=National Commission for Decentralised cooperation|accessdate=2013-12-26|website=Délégation pour l’Action Extérieure des Collectivités Territoriales (Ministère des Affaires étrangères)|language=fr|archiveurl=https://archive.today/20131008010503/http://www.cncd.fr/frontoffice/bdd-region.asp?action=getRegion&id=2|archivedate=2013-10-08|url-status=dead}}</ref> * [[Slika:Flag_of_Germany.svg|obroba|22x22_pik]] [[Paderborn]], [[Nemčija]], od leta 1992 * [[Slika:Flag_of_Colombia.svg|obroba|22x22_pik]] Pamplona, [[Kolumbija]], od leta 200 == Vir == * {{Navedi knjigo|title=The Basques|url=https://archive.org/details/basques0000coll_j8i5|last=Collins, Roger|publisher=Basil Blackwell|year=1990|isbn=0-631-17565-2|location=Cambridge, Mass.}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Pamplona-Iruña}} {{Wikivoyage|Pamplona}} * [http://www.pamplona.es/verPagina.asp?idPag=1&idioma=5 Spletna stran Pamploninega Mestnega Sveta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110612113455/http://pamplona.es/verPagina.asp?idPag=1&idioma=5 |date=2011-06-12 }} [[Kategorija:Pamplona]] [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 70. letih pr. n. št.]] [[Kategorija:Turizem v Španiji]] {{normativna kontrola}} oqwfvg6i42e82bl99do6h88tffs6hr7 0 448594 6657689 6277282 2026-04-09T05:18:16Z ~2026-13482-91 255553 /* Zunanje povezave */ 6657689 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jorge Manrique''', [[Španci|španski]] [[pesnik]], * ok. [[1440]], Paredes de Nava, Palencia ali Segura de la Sierra, [[Jaén]], † [[24. april]] [[1479]], Santa María del Campo Rus, [[Cuenca, Španija|Cuenca]]. Ustvarjal je v času zgodnje [[renesansa|renesanse]] in je avtor ene izmed klasik španske literature vseh časov, ''Coplas a la muerte de su padre''. == Življenjepis == Domnevajo, da se je Jorge Manrique rodil v Paredes de Nava, današnji Palencii (špansko Provincia de Palencia), čeprav je prav tako verjetno, da se je rodil v Segura de la Sierra, današnjem Jaénu (špansko Provincia de Jaén), ki je bil takrat sedež službe Rodriga Manriqueja, njegovega očeta in kjer se je bilo posestvo Manriquejevih, vendar se ni ohranil noben specificen dokument, ki bi potrjeval njegovo rojstvo v katerikoli izmed omenjenih krajev. V Jaenu to pojasnijo s francosko invazijo, saj so bili takrat zgodovinski arhivi, kot tudi samo mesto, požgani in upepeljeni. Predvideva se, da se je rodil med drugo polovico leta 1439 ter prvo polovico leta 1440, potrjeno pa je le, da se ni rodil pred letom 1432, ko je bil sklenjen zakon med njegovima staršema, niti po letu 1444, ko je Rodrigo Manrique, po smrti Mencíe de Figueroe, mame Jorgea Manriquea, zaprosil oblasti za ponovni zakon. Prav tako so neodločeni glede njegovega otroštva, ki naj bi se odvijalo v Seguri de la Sierri in njegove mladosti. Dokumenti, ki prvič omenjajo njegovo ime, so iz leta 1465. Odslužil je vojaški rok, prav tako kot njegova širša družina in sorodniki. Jorge Manrique je bil politično aktiven, bil je privženec spopada z [[muslimani]], sodeloval pa je tudi v plemiškem uporu proti [[Enrique IV. Kastiljski|Enriqueju IV.]] in pri zmagi v bitki pri Ajofrínu (špansko ''Batalla de Ajofrín''). Imel je pomembno vlogo pri vojaških spopadih za nasledstvo Enriqueja IV. (špansko ''Guerra de Sucesión Castellana''), v korist [[Izabela I. Kastiljska|Izabele I.]] Njegov oče Rodrigo Manrique, ki je bil grof (špansko ''Conde de Paredes de Nava') in vojak višjega ranga pri Santiaškem redu (špansko ''Orden de Santiago'') (čeprav nikoli ni bil uradno imenovan), je bil eden najpomembnejših mož svojga časa. Umrl je leta 1476 za posledicami raka. Njegova mama je umrla, ko je bil Jorge še otrok. Jorge je študiral humanistiko. Njegov stric, Gómez Manrique, je bil prav tako eminenten pesnik in dramatik. Družina Manrique de Lara je bila ena najstarejših plemiških družin in je posedovala kar nekaj pomembnejših španskih nazivov, kot so Ducado de Nájera, Condado de Treviño in Marquesado de Aguilar de Campoo. Njegova družina je imela tudi nekaj crkvenih nazivov. Jorge Manrique se je poročil leta 1470 s sestro svoje mačehe, doño Guiomaro de Castañedo. Pri 24 letih je bil udeležen v bojih in obleganju gradu Montizón (''castillo de Montizón'', Villamanrique, Ciudad Real), kjer si je prislužil prestiž in sloves vojaka. Njegov slogan je bil »Ne lažem in ne pokesam se«. Nekaj časa je bil zaprt v [[Baeza|Baezi]], kjer je umrl njegov brat Rodrigo, zaradi vojaškega vstopa v mesto z namenom, da pomaga svojim zaveznikom, ki so se borili proti krajevnim pooblaščencem. Kasneje se je  pridružil vojski Izabele I. in [[Ferdinand II. Aragonski|Fernanda II.]], ki sta se borila proti Juani la Beltraneji. Kot kraljičin namestnik si je skupaj s svojim očetom prizadeval odbiti oblegovalno vojsko Juana Pacheca, ki je ogrožala mesto Uclés. Predvideva se, da je bil spomladi leta 1479 v tej vojni, v spopadu blizu gradu Garcimuñoz (Cuenca), ki ga je branil markiz de Villena, ranjen do smrti. Prav tako kot z njegovim rojstvom, obstajajo polemike tudi glede njegove smrti: nekateri sodobni zgodovinarji, kot na primer Hernando del Pulgar in Alonso de Palencia, trdijo da je umrl v že prej omenjeni bitki pri Uclésu, medtem ko drugi, kot na primer Jerónimo Zurita, trdijo, da je umrl nekaj dni po bitki v Santa Maríi del Campo Rus (Cuenca), kjer je bil njegov tabor. Med njegovimi oblačili so našli dve ljudski pesmi, ki se začneta z »Oh svet! Ubij me...«. Pokopan je bil v samostanu v Uclésu, središču santiaškega redu. Vojna se je končala nekaj mesecev kasneje v septembru. == Dela == Negovo pesniško delo ni obširno, šteje le okoli 40 del. Razvrstimo jih lahko v tri skupine: ljubezenska, komična/satirična in poučna. Večinoma so ljubezenska in satirična dela, sledijo normam takratne poezije, vendar so še vedno pod vplivom srednjeveške trubadurske poezije. Ton je galantno intimen, poln finih prispodob. Po obliki brez dvoma najbolj izstopa delo ''Coplas a la muerte de su padre'', saj združuje tradicijo in izvirnost. V tej žalostinki Jorge Manrique hvali svojega očeta dona Rodriga Manriqueja. Prikaže ga kot figuro heroizma, polnega vrlin in spokojnosti, kakršen je bil pred smrtjo. To delo je eno izmed klasik španske literature vseh časov, postalo je ideal svetovne literature. [[Lope de Vega]] je rekel, da si to delo zasluži biti napisano z zlatimi črkami. Tema dela je smrt njegovega očeta, obravnava jo splošno in abstraktno ter konkretno in človeško. Manrique zasnuje obstoj treh življenj: človeški obstoj in obstoj umrljivosti, obstoj slovesa, ki je najdaljši, in obstoj večnosti, ki nima konca. Metrika, ki jo je pesnik prevzel (''copla de pie quebrado''), daje pesmi jedrnatost in krhek ritem ter ustvarja občutek pogrebne slovesnosti in zvonenja zvonov. Biblijski navdih je dobil iz knjige ''Eclesiastés'' ter ''Comentarios morales'' (''Libro de Job, San Gregorio''). Odmeva tudi fatalizem srednjeveških tem kot so ''ubi sunt?'', ''vanitas vanitatum'', ''homo viator''. Najstarejši zapisi dela ''Coplas a la muerte de su padre'' izvirajo iz pesniške zbirke Baena, Egerton in Oñate-Castañeda, prav tako kot tudi prve izdaje. Mnogi avtorji so delu dodali svoje komentarje (Alonso de Cervantes, Rodrigo de Valdepeñas, Diego Barahona, Jorge de Montemayor, Francisco de Guzmán, Gonzalo de Figueroa, Luis de Aranda, Luis Pérez in Gregorio Silvestre), prav tako pa je bila tudi prevedena v latinščino, vpliv tega dela pa lahko opazimo tudi pri avtorjih kot so Andrés Fernández de Andrada, Francisco de Quevedo ali Antonio Machado. V francoščino je omenjeno delo prevedel [[Guy Debord]], vpliven avtor dela ''La sociedad del espectáculo''. Metrične oblike njegove poezije so bolj naklonjene skromnejšim in preciznejšim oblikam, kot pa obširnim skladbam. Omejil se je na uporabo trubadurske pesmi (špansko ''canción trovadoresca'') , ''copla real'' (predstavlja kitico sestavljeno iz desetih verzov, ki so sestavljeni iz osem ali manj zlogov), ''copla castellana'', ''copla de pie quebrado' (ki jo je izumil njegov stric, prav tako velik pesnik [[Gómez Manrique]]), ''esparza' (ena sama kitica, ki strne umetniško izraženo misel) in ''copla de arte menor''. Rima občasno ni precizna. Ne izkorišča kultizma in je bolj naklonjen preprostemu jeziku avtorjev, kot sta Juan de Mena in markiz de Santillana, ter v nasprotju s tedanjo liriko. Slog Jorga Manriqueja izraža jasnost in renesančno uravnoteženost, njegovo izražanje je preprosto in mirno, spremljajo pa ga primerjave, kar je značilno za ''sermo humilis'' ali ponižni slog. Prisoten je pogovorni jezik, ki doda preprostost in zmernost in se popolno prilega retoričnim figuram in igri besed. Pomen, ki ga daje življenju, razdeljenemu med slavo in slovesom, je prav tako značilnost antropocentrizma, ki ga oznanja renesansa. Obe pesmi posvečeni njegovi ženi sta iz obdobja njunega zakona, okrog leta 1470; ''Coplas'' je nastala poleti leta 1477; ''Coplas póstumas'' pa naj bi bila, sodeč po rubriki, ki jih spremlja, iz obdobja malo pred njegovo smrtjo; delo ''Pregunta a Guevara'' pa je iz leta 1465. == Manrikeški trikotnik == Že več kot dvajset let se Jorgeja Manriqueja v krajih province Cuenca, kjer je bil ranjen do smrti in kjer je preminil in v Uclesu, kjer je pokopan, spominjajo vsako zadnjo soboto v aprilu s pohodi iz enega kraja v drugega. == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * Jorge Manrique. ''Poesía''. Edición, estudio y notas de Vicenç Beltrán. Madrid: Real Academia Española – Barcelona: Galaxia Gutenberg-Círculo de Lectores, 2013.[1] * VV. AA., ''Diccionario filológico de literatura medieval española. Textos y transmisión''. Carlos Alvar y José Manuel Lucía (dirs.). Madrid: Castalia, 2002. ==Zunanje povezave== * {{navedi knjigo |url=http://www.cervantesvirtual.com/FichaObra.html?Ref=7074 |edition=Cortina |year=1979 |title=Jorge Manrique's collected works |publisher=Cervantes Virtual |language=es}} * {{navedi splet |url=http://www.cervantesvirtual.com/FichaObra.html?Ref=686 |title=Gloss of Jorge de Montemayor |publisher=Cervantes Virtual |language=es |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20060724213147/http://www.cervantesvirtual.com/FichaObra.html?Ref=686 |archivedate=2006-07-24 |df= }} * {{navedi knjigo |edition=Založba Družina|year=2025|author=Jorge Manrique: |title=Kitice ob očetovi smrti |publisher=Založba Družina |language=sl}} * {{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/jorge-manrique-kitice-ob-ocetovi-smrti-brane-senegacnik-ales-berger-nace-fock |title=Jorge Manrique: pesniški večer z zbirko Kitice ob očetovi smrti |publisher=Založba Družina |year=2025|language=sl}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Manrique, Jorge}} [[Kategorija:Španski pesniki]] [[Kategorija:Renesančni pesniki]] mm163pjvd90v2qnezzdzh05qxq0k37g 0 448630 6657741 6490355 2026-04-09T07:49:15Z ~2026-13482-91 255553 /* Španske univerze v zlati dobi */ 6657741 wikitext text/x-wiki {{lektura}} V zadnjem stoletju so se razvile različne panoramske vizije zgodovinskega procesa, ki je oblikoval aktualno špansko družbo. Znanstvene in tehnične dejavnosti so stare toliko, kot je star človek. Vzpostavitev prave tehnologije, ki je razumljena kot integracija sistematičnega znanja, materialnih virov, spretnosti in tehničnih postopkov, ki se uporabljajo za preoblikovanje produktivnega procesa z zavestno metodologijo, ki presega raven obrtnika, je morala počakati na sodobno dobo. Le malo španskih znanstvenikov (z izjemo Serveta ali Cajala) je bilo protagonistov paradigmatskih sprememb, ki so zaznamovale zaporedne znanstvene revolucije. Velik del študij v zgodovini znanosti obsega spremljanje njihovega sprejema v [[Španija|Španiji]], enako velja tudi pri tehnoloških prenosih. Znanost in tehnologija sta bili v Španiji do prve polovice dvajsetega stoletja "mejna realnost v svoji organizaciji in družbenem kontekstu", tako je takšna marginalizacija desetletja ostajala nekakšen nacionalni stereotip španščine, ki so jih razširjali in slavili nekateri tuji mediji, včasih zavrnjeni kot neprimerni ali žaljivi. == Sedanjost in norme == V zadnjih letih je Španija dosegla visok položaj (deveta, s 2,5% objav) v mednarodni znanstveni uvrstitvi, vendar se sooča s hudimi zmanjšanimi proračuni zaradi krize. Ena od pomanjkljivosti španskega sistema znanosti in tehnologije (ali nacionalnega inovacijskega sistema) je bilo pomanjkanje naložb v raziskave in razvoj številnih zasebnih podjetij in posledično tudi njena odvisnost od javnih naložb, kar je opazna razlika z drugimi industrializiranimi državami. Vendar pa je od drugega desetletja 21. stoletja izstop zasebnih podjetij v tujini, povzročila potrebo po tekmovanju in preživetju na svetovnem trgu in ustvarjanju večje znanstvene in tehnološke uporabe ter posledično večje zasebne naložbe v raziskave. == Zgodovinski uvod == Kljub metodološkim težavam (odsotnost pisnih virov) je bila v preteklih časih poskusna rekonstrukcija vidikov prednacionalne in predtehnološke misli (interpretacija in preoblikovanje narave) mogoča z analizo in interpretacijo paleolitske umetnosti, ki je imela na Iberskem polotoku vzorce izredne vrednosti; kot tudi z litičnimi tehnikami in celo z anatomskimi rekonstrukcijami. Že v povsem zgodovinskem obdobju za [[Bližnji vzhod]] je bila vloga zahodnih dežel v trgovini na dolge razdalje s prvimi civilizacijami bistvena za vključitev tehnik metalurških del iz bronaste dobe; medtem ko so se tehnike metalurških del v železni dobi vključile konec drugega tisočletja pnš. in začetki 1. tisočletja pnš. Še težje je preveriti prihod drugih tehničnih manifestacij, kot so kolo, plug ali jadro. [[Romanizacija]] je bila v Španiji zelo globoka in to nam kažejo tehnike gradnje, ki so omogočile tako končne rezultate kot sta [[Alkantarski most]] ali [[akvadukt v Segoviji]], zapleteno postavitev ceste, prve hidravlične jezove, ali rudarske operacije vseh vrst. Srednjeveška znanost v svojih naravnih omejitev, je imela nekaj svojih največjih dosežkov v kristjanjskih in muslimanskih kraljestvih. Nekateri najpomembnejši znanstveniki iz helenističnega obdobja so potovali skozi Cádiz, to so bili: ''Polibio, Artemidoro in Posidonio'', ki so imeli priložnost meriti tamkajšnje plimovanje (bolj viden pojav v Atlantiku kot v Sredozemlju) in predlagati njihove vzroke. [[Slika:Catayo.jpeg|sličica|zemljevid katalonije]] Prehodi med različnimi načini proizvodnje so pomenili tehnološke preobrazbe, ki so jih spodbudile ali upočasnile različne ekonomsko-socialne konfiguracije, ki so v španskem primeru potrjevale različne načine obnove tehnik kmetijstva, živinoreje in prehrambene industrije ter drugih vej izdelave; včasih z institucionalno pobudo ali z dinamiko produktivnih dejavnosti, ki so bile bolj ali manj predmet trgovinskih skrivnosti (nezdružljivost med delom in plemstvom, kvalifikacijo slabih in mehanskih delovnih mest). Najbolj spektakularni primeri so vodna kolesa na jugovzhodu Španije in druge namakalne tehnike, ki jih je uvedla ali izpopolnila arabsko-španska civilizacija. == Znanost in tehnologija v srednjem veku == === Znanost in tehnologija v Vizigotski španiji === Če si kaj zasluži ime za vizigotsko znanost je to nekaj besedil, ki so ostale od ''Vizigotske Kraljevine Toledo'' (549-711), med katerimi so etimologije ''svetega Izidorja Seviljskega''. Kakorkoli že, je bilo cerkveno področje tisto, kjer je bilo čutiti sledove intelektualnega življenja izven klasične ali krščanske tradicije: škofje in španski samostan, ki je skupaj z drugimi kasnejšimi primeri meniškega življenja oddajnik kulture zahodne Evrope. V [[Suveškem kraljestvu|''Suveškem kraljestvu'']] (ki se je ohranil več kot stoletja na severozahodu Iberskega polotoka) je podobno vlogo izvajal tudi ''San Martin de Braga''. === Znanost in tehnologija v Al-Andaluzu: muslimanska Španija === [[Al Andaluz|Al-Andaluz]] je bil razvit kot urbana civilizacija, z visoko stopnjo [[Pismenost|pismenosti]] in kultur vseh vrst znanosti in tehnologije, ki so bile vključene v trgovske mreže na dolge razdalje, medtem ko je ostala Zahodna Evropa v dolgotrajnem procesu ruralizacije ki se je vrnila v krizo tretjega stoletja. Sprva je bila [[arabska kultura]] značilna za sinkretični sprejem klasično grško-rimske kulture, judovsko-krščanske in perzijske, ki pa ni bila omejena zgolj na reprodukcijo, ampak je ustvarila tudi &nbsp;transcendentne lastne prispevke, od katerih jih je bilo veliko na Iberskem polotoku. Že v 9. stoletju, Hispano-Vizigoti, ki so ostali kristjani pričajo, da je bil kulturni prestiž njihovih muslimanskih vladarjev to, da so mladi prenehali z &nbsp;gojenjem latinskih črk in se rajši posvetili arabskim. === Univerze in prevajalske šole === Vloga škofovske šole je bila odločilna v času, ko so kralji želeli, da je poučevanje tudi laično z ustvarjanjem prvih ''Studium generale'', ki so se pojavili v 13. stoletju. Značilnost teh univerz je skrb za študente katerega koli družbenega razreda, ki je vredno učenja. V Salamanci se to kaže v nastanku (1401) kolegija de San Bartolomé, ki ga je ustanovil ''Diego de Anaya'', za študente, ki niso imeli sredstev. Temu kolegiju je sledilo še nekaj drugih šol. == Znanost in tehnologija v zlati dobi == Zlata doba je zelo primeren izraz za označevanje briljantnosti kulturne zgodovine Španije na kronološkem področju, ki zajema 16. in 17. stoletje, čeprav je njena natančna dimenzija ponavadi med letoma 1492 in 1681 (ali omejena na obdobje španske hegemonije v Evropi, med letoma 1521 in 1648). Prvorazredni znanstveno-tehnični dogodek v obdobju je mogoče najti pri uvajanju tiskarskega tiska v Španiji (Juan Párix, ''Sinodal de Aguilafuente'', Segovia, 1472); medtem ko je končna točka ponavadi ugotovljena v filozofsko-medicinsko-kemijskem pismu od Juan de Cabriada (1687), ko je španski upad (ki se je že več kot pol stoletja popolnoma zavestno zavzel za intelektualno elito) povezal s splošno krizo evropske zavesti, ki je sledila razsvetljenju 18. stoletja. Španska [[renesansa]] in španski [[barok]] sta obdobja impresivne umetniške produkcije, pa tudi na vseh področjih intelektualne produkcije. V znanosti in tehnologiji se odprejo z ''Age of Discovery'', ki je postavila Španijo v središče sveta: po odkritju Amerike ([[Krištof Kolumb]], 1492) in odprtju azijske poti po južnem koncu Afrike ( Bartolomeo Dias, 1488, Vasco da Gama, 1497),&nbsp; je pogodba z [[Tordesilljska pogodba|Tordesillasom]] (1494) dobesedno razdelila (z najsodobnejšimi geografskimi merili v času določanja poldnevnika) svet ki ga je treba še odkriti med kraljevstvom Kastilijo in Portugalsko, ki ga je prvič obiskala španska ekspedicija (ekspedicija Magallanes-Elcano, 1519-1522). Po drugi strani sistematično izkoriščanje pridobljenega znanja ni bilo doseženo; na primer, znanstvena ekspedicija v novi Španiji, Mehiki, ki jo je vodil med 1571 in 1577 Francisco Hernandez de Toledo in ki je proizvedla velike količine zapiskov in ilustracij, ni bila ustrezno objavjena;izvirnik, ki je bil shranjen v knjižnici ''El Escorial'' pa je bil izgubljen v požaru leta 1671. === Španske univerze v zlati dobi === Španske univerze, v glavnem tiste, ki so imele glavne kolegije (Salamanca, Alcalá in Valladolid), pa tudi druge univerze, visokošolske ustanove ali studiji so aktivno sodelovali v kulturnem razkošju zlate dobe, vendar niso bile tako kot druge evropske univerzitetne ustanove središče prenovitega gibanja znanstvenih misli, ki so pripeljale do znanstvene revolucije. Šola v Salamnci, ki jo sestavljajo teologi in pravniki, zelo vplivni pri oblikovanju sodobnih družbenih ved: ekonomije (arbitrarizma), prava in politične teorije. Veliko je bilo tudi španskih učiteljev, ki so poučevali na univerzah širom Evrope, za katere je bilo dojemanje Španije in njenih intelektualcev ambivalentno, zelo hvalevredno v nekaterih primerih in zelo kritično v drugih, zlasti zaradi tem anti-španske propagande, ki so prejele ime ''[[Črna legenda|črne legende]].'' === Ženske v znanosti in kulturi španske zlate dobe === Razpravlja se, ali je izjemno besedilo [[Nova filozofija|''Nova filozofija'']] o naravi človeka delo Migela Sabuce ali njegove hčere Olive Sabuco. V tem primeru bi bili pred eno od redkih ženskih znanstvenih osebnosti moderne dobe. Druge slavne pisateljice so bile: Beatriz Galindo , ki je pisala poezijo v latinščini in pokazala znanje o [[Teologija|teologiji]] in [[Medicina|medicini]] - nekateri komentarji so pripisani [[Aristotel|Aristotelu]] ali Luisa de Medrano, ki je učila na Univerzi v Salamanci. Florencia Pinar, Isabel Vergara, etc. Protireformacija je v veliki meri preusmerila dejavnost žensk z intelektualnimi ambicijami v religiozno sfero (cerkev sv. Terezije, sestra Juana Ines de la Cruz, sestra María de Jesús de Ágreda ali Juliana Morella). Poleg literarnega sveta je stopnja integracije žensk v tehnične poklice, ki je že bila malo dokumentirana, skrita s splošno nevidnostjo vsega, kar se nanaša na zgodovino žensk, omejeno na njihovo refleksijo v likih fiktivnih romanov in iger ter resničnih primerov, tako da so povzročili škandal ali presenečenje: kot Elena ali Eleno de Céspedes (kirurg, ki ga je inkvizicija obsodila za predstavljanje kot moški, ko je bila ženska) ali Catalina de Erauso (nuna, ki je bila integrirana v vojsko). == Znanost in tehnologija v razsvetljenstvu == v prvi polovici stoletja je bila predstavljena zaslužena dejavnost zelo prestižnih osamljenih osebnosti, kot so [[Benito Jerónimo Feijoo]], ali temelj ustanov velikanske književne projekcije (Kraljeva akademija, Akademija za zgodovino) in znanstveni, kot je Kraljeva vojaška akademija za matematiko in utrdbo iz Barcelone (1720) ali šole Guardiamarinas de Cádiz (1717), iz katere sta nastali dve najpomembnejši osebnosti stoletja: Jorge Juan in [[Antonio de Ulloa]] (geodetska misija v Peru, 1734 ekspedicija, usklajena s Francijo - Condamine - za merjenje stopnje poldnevnika). Po drugi strani pa je bila konec stoletja povezava med španskimi in evropskimi znanstvenimi ustanovami veliko bolj pogosta; in se je izkazala za dovolj privlačno za tuje osebnosti, kot je bil [[Alexander von Humboldt|Alexander von Humboldt,]] katerega izvrstna ekspedicija na [[Kanarske otoke]] in Ameriko pripelje do neverjetnega odkritja osrednje planote. Je tudi prvi, ki pravilno izvaja in razlaga altimetrične meritve, ki mu omogočajo izdelavo topografskega profila Iberskega polotoka, od Valencie do La Coruñe (kljub temu je pomembno, da Španija ni bila njegova prva izbira ali predlog). Nedvomno sta botanika in mineralogija najpomembnejši znanosti v španskem prispevku k vodilni znanstveni produkciji tega obdobja. Trenutki, ki so bili briljantni, so bili odkritja ''volframa'', zaradi preiskav Juan Josea Delhuarja in Fausta Delhuarja; ''očiščenje platine'' François Chavaneau in odkritje ''vanadija'' leta 1801 (ki bi ga lahko imenovali rionio v čast Andrésja Manuela del Ría, profesorja kemije in mineralogije). V botaniki je treba navesti študije o flori nove Granade, ki jo je izdelal Celestino Mutis, ki je bil tudi izjemen zdravnik, jezikoslovec in izumitelj. Zelo pomembno za inženiring je&nbsp; odprtje kraljevega kabineta strojev (1791, na pobudo Agustina de Bethencourta). Ta kabinet je obetaven rezultat trajne dokumentacije,dela v Angliji in Franciji, utemeljen z impresivno zbirko modelov in navodil za njegovo razmnoževanje na lestvici; to je dober primer tega, kar se je v španskih znanstvenih ustanovah v tem obdobju ponovilo kot stalno: to, kar bi lahko preživelo uničenje ter človeško in materialno razpršenost vojne španske neodvisnosti in zaporednih političnih izgnancev, ni bilo uporabljeno. · &nbsp; &nbsp; &nbsp; Znanstveniki prve ilustracije: Novatores, ki so se v zadnjih desetletjih 17. stoletja začeli obnavljati špansko znanost, so v prvi polovici 18. stoletja nadaljevali s svojimi dejavnostmi na področjih astronomije in matematike (Tomás Vicente Tosca, Juan Bautista Corachán , Francisco Cerdá in Rico) in medicine (Andrés Piquer in katalonski zdravniki - Gaspar Casal Julián, Pedro Virgili, Antonio Gimbernat in Arbós, Francisco Salvá, Francisco Santpons). [[Slika:Esfera Armilar 1765 MUNCYT.jpg|sličica|esfera armilar]] · &nbsp; &nbsp; &nbsp; Geografi: Isidoro de Antillón in Marzo, Tomás López, Vicente Tofiño itd. === Ženske v razsvetljenjstvu === Alcalá je gostila prvi primer ženske na univerzi: zdravnica Alcalá María Isidra de Guzmán y de la Cerda, kateri je zaščita Carlosa III zastrla vsa morebitna nasprotovanja, da bi dosegla (leta 1785 z 17 leti) naslov zdravnice in učiteljice na Fakulteti za umetnost in humanistiko. Vendar pa ta izjema ni pomenila nobene razlike v togi izključitvi žensk na univerzitetni sferi do 20. stoletja. Marija Andrea Casamayor y de la Coma, ki se je izobraževala s piaristi, je napisala dve knjigi o uporabi aritmetike in metrologije, zaradi česar je postala prva španska matematičarka , ali vsaj prva z objavljenim delom. == Znanost in tehnologija v španski sodobni dobi: neuspeh industrijske revolucije == Industrijska revolucija je tehnološko-produktivna manifestacija revolucionarnih sprememb, s katerimi se odpira sodobna doba: v politično-ideološki liberalni revoluciji in v socialni buržoazni revoluciji; medtem ko so se v znanosti (načeloma in do konca 19. stoletja) razvile posledice in uporaba newtonianske paradigme. Za Španijo je industrijska revolucija po provokativni tezi Jordija Nadala opisana kot neuspeh. Sodobna doba v Španiji se začne s špansko vojno za neodvisnost, ki je povzročila resne posledice za proizvodnjo tkanine, znanost in tehnologijo, ki se v gospodarski, socialni in politični obliki nasilno kaže v obstoječi krizi starega režima. Transcendentalno od vsega tega za špansko znanost in tehnologijo je tisto, kar je pomenilo relativno zaostalost proti najnaprednejšim državam v Evropi, ki jih je mogoče izmeriti v stoletju. Medtem ko se bo v večini teh držav kriza v starem režimu zaprla z revolucijo leta 1848 (ali z drugo svetovno vojno, 1914-1918), bo v Španiji še naprej preživela do Frankovega režima, presežena polovica 20. stoletja . Polemiko španske znanosti je sprožilo besedilo prevajalca Menéndeza y Pelayo (1876). V svojem intelektualnem vidiku nima zelo pozitivnih ali spodbudnih posledic za znanstveno produkcijo. Dejstvo je, da je poleg generičnega in obupanega poziva k modernizaciji regeneracionizma bil odnos do umetnosti in znanosti med najbolj lucidnimi intelektualci ambivalenten. Kljub vsemu je očitno, da lahko le iz družbenih in gospodarskih sprememb, ki so se odprle s tehnološkim razvojem v šestdesetih letih dvajsetega stoletja in s političnimi spremembami španske tranzicije sedemdesetih let, kar je vključevalo odločilen vstop v Evropski skupni trg leta 1986 govorimo o sodobni znanosti v Španiji, čeprav je šibka in zelo izrazita odvisnost od javnih naložb v primerjavi s tistim, kar se dogaja v drugih razvitih državah. == Znanost in tehnologija v 19. stoletju == Kljub relativni zaostalosti Španije v 19. stoletju v znanosti in tehnologiji so bila prizadevanja za posploševanje izobraževalnega usposabljanja, čeprav nezadostna, pomembna: podatki o nepismenosti, ki so bili leta 1800 ocenjeni na 94%, so bili do leta 1860 ocenjen na 80% (69% pri moških in 90% pri ženskah); primerljive samo z južno in vzhodno Evropo, medtem ko sta Belgija in Avstrija (tudi katoliška območja, ki niso imeli splošne obravnave, ki jo je mogoče pripisati protestantski reformi) zmanjšala za 50%, preostanek Evrope in Severne Amerike pa celo nekoliko nižje številke. Po Pidalovem načrtu iz leta 1845 je zakon Moyano iz leta 1857 z najdaljšo usmeritvijo predvideval izobrazbeno strukturo, ki temelji na osnovnem šolanju, ki je bila poverjena z mestnim svetom, srednjo izobrazbo, osredotočeno na moške iz srednjega razreda, z visokošolskim zavodom po pokrajini (zaupano pokrajinskim svetom, ki ga je do leta 1868 obiskovalo samo 28.698 študentov) in visokošolsko izobraževanje z doktoratom, centralizirano v Centralni univerzi v Madridu. Leta 1847 je Nicomedes Pastor Díaz uvedel filozofske fakultete s štirimi področji: literaturo, filozofijo, naravoslovjem in fizikalne-matematične vede; kjer so študirali pet let. Med letoma 1857-1858 in 1867-1868 se je vpis na univerzo podvojil: od 6.104 do 12.023 študentov. Pomembne znanstvene ustanove, ustvarjene v 19. stoletju, so bile med drugim: ''Institución Libre de Enseñanza'' (1875), ''Kraljevsko špansko društvo za naravno zgodovino'' (1871); in veliko število kraljevskih akademij (tisti iz jezika, zgodovine in pravosodja ter zakonodaje, ustanovljene v 18. stoletju, v 19. stoletju so bili dodani tisti iz točnih, fizičnih in naravnih znanosti -1847, z reorganizacijo Medicine in naravoslovja 1734-, medicine-1861, tudi iz delitve prejšnjih, moralnih in političnih znanosti -1857-, in farmacija leta 1932). === Železnice v Španiji === Prva španska železnica na evropskem ozemlju je imela linijo Barcelona-Mataró (28. oktober 1848), ki je zadolžena za podjetje z angleškim in španskim kapitalom(predvsem katalonsko in kubansko) ter angleško tehnologijo in inženirjem. Deset let prej, 19. novembra 1837, je bila odprta prva španska železnica, toda v Ameriki: linija Havana-Bejucal, na Kubi. 9. februarja 1851 je bila odprta linija Madrid-Aranjuez (''Tren de la Fresa''). Zasnova nacionalnega načrta je bila v bistvu radialna (povezuje Madrid s periferijo), z nekaj transverzalnimi povezavami (nekateri med njimi, kot je Santander-Mediterráneo se nikoli ni končal); in kljub svoji nizki gostoti v primerjavi z drugimi evropskimi primeri, je bila gradnja zelo počasna: do konca stoletja svojih bistvenih delov ni dokončala. Največja težava španske železniške proge je bila premagati strma pobočja, ki so značilna za orografske izolacije centralne planote. Razlog, da so se odločili za tir širine večje od evropskih je bil omogočiti večjo velikost koles in z njimi večjo hitrost. Tudi večja širina omogoča večjo velikost kotlov. [[Slika:Čermeľská železnica - narrow-gauge lokomotive "Krutwig" 03.jpg|sličica|razvoj železnice]] Glavne železniške družbe so bile ustanovljene s prevladujočim tujim kapitalom (francoskim, angleškim in belgijskim) in so imele koristi od zaščitne zakonodaje, ki jim omogoča, da brezplačno uvozijo praktično vse svoje pravice. === Vključevanje žensk v kulturne ustanove devetnajstega stoletja === Leta 1837 je dostop do Madridske knjižnice prvič podeljen tudi ženskam po zahtevi Antonie Gutiérrez Bueno. Revolucija 1868 je dovolila dostop žensk do univerz. Leta 1880 je zakon sprožil potrebo po posebnem dovoljenju za sprejem žensk, pogoj je bil ukinjen leta 1910. Nobena ženska ni bila univerzitetna profesorica, dokler Julio Burell ni ustvaril Katedra za romanske književnosti na Univerzi v Madridu za Emilio Pardo Bazan (1916 ). == Znanost in tehnologija v 20. stoletju == V prvi tretjini 20. stoletja je bila zadnja možnost za kolonialno širitev španskega imperija, ki je utrpela travmo katastrofe iz leta 1898 z izgubo Kube, Portorika in Filipinov v korist Združenih držav Amerike (ki jih je tudi prisilia v likvidacijo s prodajo ostalih pacifiških otokov, ki so ostali brez možnega upravljanja). Edina možnost je bila povečati prisotnost v Zahodni Afriki, na katero so bila usmerjena vojaška, diplomatska in znanstvena prizadevanja. === Razvoj elektrifikacije v Španiji === Madridski metro je bil odprt 17. oktobra 1919. Istega leta je bila prva glavna stavka sektorja: stavka ''La Canadiense'', ki kaže, da sta bila tako število delavcev kot tudi njihovi delovni pogoji bistveno enačeni z drugimi industrijskimi sektorji. Diktatura Prima de Rivere je z vidika ekonomskega nacionalizma spodbujala avantgardne sektorje v telekomunikacijah, kot so radijsko oddajanje (glej Radio v Španiji) in telefonijo (nacionalna telefonska družba Španije pod monopolom). Oslabelost prvega Frančizma je spodbudila koncentracijo in delno nacionalizacijo sistema za proizvodnjo in distribucijo električne energije, ki je ustvarila oligopol podjetja, ki se je po pristopu k Evropski uniji preoblikoval s privatizacijami in združitvami španskega gospodarstva. === Znanost in tehnologija v »srebrni dobi« === Srebrna doba španske literature in znanosti je ime, s katerim je običajno označena prva tretjina 20. stoletja, za katero je značilno cvetenje znanstvenih in literarnih dejavnosti, neprimerljive mednarodne kakovosti in vpliva od zlate dobe. Začelo se je s spektakularnim mejnikom: [[Nobelova nagrada]]: ''Santiago Ramón y Cajal'' (1906) in se je tragično končala z izbruhom španske državljanske vojne (1936). Izobraževanje, znanost in tehnologijo so videli kot bistveno orodje za napredek na vseh področjih (gospodarski, socialni, institucionalni ), ki je bistvenega pomena za premagovanje nacionalne zaostalosti (čigar vest je bila izražena v sodobni razpravi o Španiji). Nevtralnost Španije v prvi svetovni vojni (1914-1918) je pomenila nove poslovne priložnosti. Eden najbolj bleščečih trenutkov obdobja pred drugo republiko je bila mednarodna razstava, ki je sovpadala leta 1929 in je služila kot mednarodni razgled za Španijo: ibersko-ameriška razstava v Sevilli in mednarodna razstava Barcelone. === Dostop žensk do univerzitetnih študijev === Bilo je leta 1910, ko sta bila v času ustanovitve Študentskega doma, 9. marca in 4. septembra, odobrena dva kraljevska naročila, ki sta razveljavila zahtevo, ki je potrebna za ženske, o upravnem dovoljenju pred vpisom, ki omogoča enakopraven dostop z moškimi. Poleg tega so novi predpisi priznali veljavnost univerzitetne izobrazbe, ki je bila izdana ženskam, poklicno opravljanjr v javnih zavodih Ministrstva za javno upravo in likovno umetnost. == Znanost in tehnologija med frankovskim režimom == Prišlo je do uničenja znanosti v Španiji , kar je bil rezultat državljanske vojne, izgnanstva znanstvenikov (velika večina, ugotovljena z republikanske strani), in represije, ki so jo izvajale francoske oblasti nad tistimi, ki so ostali v Španiji. To je bilo izraženo v temeljitem čiščenju javnih uslužbencev, zlasti na univerzi ter sekundarnem in osnovnošolskem izobraževanju&nbsp; in odbora za podaljšanje študijev. Prestižna ustanova osebne pobude, ''Tehnični inštitut za gradbeništvo in gradnjo'', ki jo je leta 1934 ustvaril Eduardo Torroja skupaj z arhitektom Manuelom Sánchezom Arcasom, je postal del CSIC (danes imenovan ''Eduardo Torroja inštitut za gradbene vede''). Tudi v CSIC je bil ustanovljen Biološki raziskovalni center, ki je bil ustanovljen leta 1953 na pobudo Gregorja Marañona. Povezava med španskimi znanstveniki in institucijami ter njihovimi mednarodnimi kolegi se ni zgodila v večini disciplin, kar lahko imenujemo spremljanje: mednarodno geofizično leto (1957-1958), ključni trenutek, ki je pomenil premik paradigme ali vegenersko revolucijo je imelo skromno špansko udeležbo. Vojaško zavezništvo z Združenimi državami so ameriški vesoljski program spodbudili, da v Španiji odpre objekte v Madridu za globok vesoljski komunikacijski kompleks (MDSCC) v Robledu de Chavela in v Fresnedillas de la Olivi. Leta 1943 je bila ustanovljena Fakulteta za politične in ekonomske znanosti Univerze v Madridu (Manuel de Torres, Valentín Andrés Álvarez, José Castañeda Chornet, Heinrich von Stackelberg) in med letoma 1957 in 1968 na Ekonomski fakulteti v Barceloni (Juan Sardá , Fabián Estapé). [[Avtomobilska tehnologija]] se je po vojni počasi razvijala s privatnimi podjetji, kot so Barreiros (avtomobilska industrija), 1954-1978) in še posebej z državno iniciativo Nacionalnega inštituta za industrijo (INI): ''SEAT'' (1950) , z začetno tehnološko podporo italijanske skupine ''Fiat'' in ENASA-Pegaso (avtomobili) (Wifredo Ricart, 1946). [[Slika:Leitz Mikroskop 1.jpg|sličica|mikroskop]] Prihod prvega elektronskega [[Mikroskop|mikroskopa]] v Španijo je odšel na Inštitut za optiko CSIC (1948). Luis Bru je ustanovil Špansko društvo elektronske mikroskopije (1956) in Nacionalni center za elektronsko mikroskopijo (1957), ki je imel še eno napravo od leta 1965. Šola industrijskih inženirjev v Madridu je dobila drugo iz Ministrstva za šolstvo ki jih zagotavlja ameriška pomoč (program nadomestil za uporabo vojaških baz Združenih držav v Španiji). == Znanost in tehnologija v demokraciji == Različne vlade demokracije, od prehodov (1975-1978) do danes, so ugotovile potrebo po krepitvi znanstvenih institucij in zlasti usklajevanja javnih institucij (univerz, raziskovalnih središč, novih avtonomnih skupnosti) z zasebnimi podjetji, katerih sodelovanje pri raziskovalnih prizadevanjih je bilo veliko nižje od tistih v razvitih državah. Znanstveno načrtovanje naj bi se izvajalo v skladu z novimi pristopi k integraciji R & R ali R & R + I (raziskave in razvoj ali raziskave, razvoj in inovacije), zlasti s procesom povezovanja v Evropskih skupnostih. španske institucije in znanstveniki v vmesni fazi postavljajo Španijo v eno izmed najbolj razvitih držav, kljub običajni pristranskosti. V številnih panogah fizikalno-naravoslovnih znanosti so španski raziskovalci pomembno prispevali; zlasti v medicinskih znanostih, s poudarkom na številnih izpeljavah molekularne biologije: Santiago Grisolia (biokemija, ekipa Severo Ochoa leta 1944, v zadnjih desetletjih dvajsetega stoletja je bil vodilni znanstvene institucije v Španiji in drugih državah), Federico župan Zaragoze (soustanovitelj in direktor molekularno biološkega centra Severo Ochoa (CBM), predsednik CSIC, minister za šolstvo, od leta 1981 do leta 1982 in generalni direktor Unesca, od leta 1987 do 1999-), Mariano Barbacid in Joan Massagué ( onkologija), Antonio Garcia-Bellido, Ginés Morata, Xavier Estivill (genetika), Eladio Viñuela (virologija), Bernat Soria ( postal minister za zdravje, od leta 2007 do 2009-), Juan Jose Badiola (prioni in nove bolezni) . Drugi vrhunci so področja porodništva in plodnost pri človeku (Fernando Bonilla-bolnišnica v Valenciji, Antonio Pellicer - inštitut za nepolodnost v Valenciji- Santiago Dexeus Clinic Dexeus -prva oploditvev je bila opravljena v Španiji 12. julija 1984, opravila sta jo: ginekolog Pedro Barri in biologinja Anna Veiga) Španski sistem, ki temelji na Nacionalni organizaciji za presaditev (1989), je postal svetovni voditelj in se je obravnaval kot model, ki se bo izvajal v preostalem delu Evropske unije. === Španske ženske dostopajo do znanosti in tehnologije === V skladu z vključitvijo žensk v delo in vsemi vrstami dejavnosti, ki so se odvijale od prvih desetletij dvajsetega stoletja, se je prekinilo s povojnim obdobjem in v zadnjih letih francoskega režima (feminizem, koncept osvoboditev žensk); Število ženskih znanstvenic se je v zadnjih letih 20. stoletja močno povečalo. Med pionirkami so Isabel Torres, Dolores García Pineda, Sara Borrell, Olga García Riquelme, Gertrudis de la Fuente, Josefa Molera Izaba, Concepción Laguna, Laura Iglesias Romero, Pascal Griselda, Carmina Virgili, Gabriela Morreale, Ana Maria Pascual-Leone, María Cáscales, Josefina Castellví, Emilia Currás, Carmen Maroto, Margarita Salas, Teresa Mendizábal, Pilar Carbonero, Teresa Riera, Dorotea Barnes González, María Antonia Zorraquino, Josefa González Aguado. == Viri == • Leoncio López- Ocón Cabrera: Breve historia de la ciencia española [[Kategorija:Zgodovina Španije|Znanost in tehnika]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Španiji]] 9kyl6zo9j8nzvhvfyf1vumk4ecaslc3 0 461388 6657683 6490422 2026-04-09T04:45:29Z ~2026-13482-91 255553 6657683 wikitext text/x-wiki [[Slika:27-5-2015,_Morante-Trinchera.jpg|sličica|Bikoborec v areni]] '''Bikoborbe''' so boj med človekom in [[bik]]om, katerega cilj je podrediti žival v okviru določenih pravil, smernic in kulturnih pričakovanj. Glede na državo se bikoborbe in njihov potek močno razlikujejo – včasih gre za izvajanje akrobacij okoli bika, spet drugič pa je cilj zgrabiti predmet z bikovega hrbta. Brez dvoma so najbolj znane španske bikoborbe, a še zdaleč niso edine na svetu. To tradicijo poznajo tudi na [[Portugalska|Portugalskem]], v južnih delih [[Francija|Francije]] ter v nekaterih državah [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]] ([[Mehika]], [[Kolumbija]], [[Ekvador]], [[Venezuela]] in [[Peru]]). To tradicijo obkroža veliko kontroverznosti, saj jo nekateri vidijo kot nečloveško, za druge pa predstavlja kulturni dogodek, ki je neločljiv od kulturnega življenja. Bikoborci (po špansko '''''toreros''''' ali '''''matadores''''') v areni krotijo bika, kar pa nikakor ni le mahanje z rdečo zastavo, temveč je njihov nastop sestavljen iz natančnih gibov in zamahov, s katerimi dražijo bika in mu zabadajo palice v hrbet. Celoten dogodek je poseben obred, poseben ples, ki ga odlikujejo elegantni gibi matadorja. Končni cilj, vsaj v [[Španija|Španiji]], pa je bika ubiti in to zadnje dejanje je potem deležno bučnega aplavza publike, vzklikanja in slave. == Zgodovina == Korenine bikoborb segajo že v čas [[Mezopotamija|Mezopotamije]], kjer so poznali čaščenje bikov. Za najstarejši ohranjen opis bikoborb velja [[Ep o Gilgamešu]], kjer se Gilgameš in Engidu spopadeta z nebeškim bikom, katerega tudi pokončata in sta posledično deležna velikega občudovanja uruških prebivalcev. [[Slika:Bull_leaping_minoan_fresco_archmus_Heraklion.jpg|sličica|Tavromahija na freski iz [[Knosos]]a]] V [[Antična Grčija|antični Grčiji]] je [[tavromahija]] zelo razširjena – upodobitve bikov najdemo na [[Kreta|Kreti]], [[Knosos|Knososu]]; ubijanje nebeškega bika pa je osrednja tematika mikenske ikonografije. Najstarejši upodobitvi bikoborb sta keltsko-iberski kamen iz Clunie ([[Španija]]) ter jamska poslikava imenovana ''El toro de hachos'', ki je bila prav tako najdena v Španiji. Bikoborbe so tako prešle iz grške kulturne dediščine v rimljansko med procesom [[Romanizacija|romanizacije]]. Znane pod imenom ''venationes'' (iz latinske besede za lov: ''venatio''), so bile del javnih iger, imenovanih tudi ''ludi'', ki so uživale visoko priljubljenost med Rimljani. Romanizacija pa bikoborb ni prinesla le v [[Antični Rim|Rim]], ampak tudi v druge rimske province po [[Evropa|Evropi]], [[Afrika|Afriki]] in [[Azija|Aziji]]. [[Klavdij I.|Cesar Klavdij]], ki ga [[Svetonij]] opisuje kot velikega ljubitelja iger, naj bi razširil bikoborbe v Španijo kot nadomestek gladiatorskih iger, ki jih je za nekaj časa prepovedal. Ni veliko podatkov o bikoborbah v času [[Vizigotsko kraljestvo|Vizigotske]] okupacije španskega ozemlja in Umajadskega kalifata, a verjame se, da je navada ostala in se prenašala iz roda v rod. Bikoborbe so bile v srednjem veku v Španiji simbol prestiža in predvsem rezervirane za plemstvo, ki je s tem kazalo svoje bogastvo, saj si je lahko privoščilo nakup in oskrbo živali. Obstajajo zapisi, ki pričajo o tem, da so v gledanju bikoborb uživali največji evropski vladarji tistega časa, celo [[Karel Veliki]] in [[Alfonz X. Kastiljski|Alfonz X. Modri]], bile pa so vir užitka tudi za [[Dinastija Almohadov|dinastijo Almohadov]]. Eden najbolj znanih bikoborcev tistega časa pa je bil [[El Cid]]. Nasprotno pa imamo zapise, ki pričajo o bikoborbah v mestu Cuéllar iz leta 1215, ko je takratnji škof prepovedal duhovščini tako bikoborbe same, kot tudi udeleževanje na spektaklih. Prav tako v 13. stoletju je Alfonz X. Modri prepovedal, da bikoborci za svoje delo prejemajo plačilo. Nadalje, v času [[Renesansa|renesanse]] ali natančneje leta 1542, je mesto Barcelona, v čast princu Filipu (ki postane kasneje [[Filip II. Španski]]) priredila veliko razkošno slavje, katerega del so bile tudi bikoborbe. O prisotnosti lika bikov priča tudi [[Miguel de Cervantes|Cervantes]] v [[Don Kihot]]u iz Manče, kjer ob neki priliki kriči o nepomembnosti bikov zanj. Španci potem v času kolonizacije prenesejo bikoborbsko tradicijo tudi v države Latinske Amerike. Leto 1723 je pomembno za porast priljubljenosti bikoborb med širšim občinstvom, saj je tega leta Filip V. prebivalcem svojega dvora prepovedal bojevanje v bikoborbah. Ti pa so se posledično odločili svojo srečo preizkusiti v drugih, še večjih mestih in tako so bikoborbe postajale vse bolj priljubljene . === 18. stoletje === [[Slika:Francisco_José_de_Goya_y_Lucientes_(Francisco_de_Goya)_(Spanish_-_Bullfight,_Suerte_de_Varas_-_Google_Art_Project.jpg|sličica|[[Francisco de Goya y Lucientes|Francisco de Goya]]: ''Suerte de Varas'' (1824)]] Osemnajsto stoletje predstavlja čas velikih novosti pri načinu izvajanja bikoborb. Čeprav so bile le-te znane že stoletja, se tu začne njihova modernizacija. • znameniti bikoborec [[Francisco Romero]] iz Ronde vpelje, da bikoborec ni več na konju, ampak stoji sam •po Romerovi zaslugi se vpelje tudi rdeče pregrinjalo (šp. ''muleta'') •bikoborci ne prihajajo več le iz najvišjih stanov, ampak postanejo bikoborbe dostopne tistim, ki se za njih izučijo •izoblikuje se posebna veja govedoreje, kjer vzrejajo prav bikoborbam namenjene bike •začnejo graditi arene, namenjene le bikoborbam •pišejo se prvi priročniki o bikoborbah, ki postavljajo jasna pravila te panoge V tem času so ločevali dve vrsti bikoborb: '''baskovsko-navarske''' ter '''andaluzijske'''. Za prvo so bili značilni skoki, medtem ko je drugo odlikovala uporaba rdečega pregrinjala. Mnoga leta je obstajalo rivalstvo med obema stiloma, a je na koncu prevladal slednji. Vendar ne gre pozabiti, da še danes lahko opazujemo skoke bikoborcev, ki so bili značilnost baskovsko-navarskih. === 19. stoletje === V devetnajstem stoletju, v času [[Napoleonske vojne|Napoleonskih vojn]], če smo natančni, tradicija bikoborb rahlo usahne. V Španiji je to čas vojne za neodvisnost, a kmalu po tem, okoli leta 1830 bikoborbe počasi začnejo pridobivati svojo nekdanjo slavo. Na sceno pride slavni bikoborec »Paquiro«, katerega se prime tudi [[Slika:Manifestación_Antitaurina_Zaragoza_2016_Fiestas_del_Pilar_AntiBullfight_18.jpg|sličica|Protesti proti bikoborbam v [[Zaragoza|Zaragozi]] (Španija)]] nadimek »Napoleon bikov«, ki združi bikoborbska stila iz [[Sevilja|Seville]] in [[Ronda|Ronde]]. Vendar je 19. stoletje tudi čas, ko določene države bikoborbe prepovedo. V [[Argentina|Argentini]] so tako bikoborbe še danes prepovedane, v času osamosvojitve [[Čile|Čila]] pa jih skupaj s petelinjimi boji prav tako prepovedo. Medtem ko 20. stoletje poimenujejo nekateri tudi »zlata doba bikoborb«, v kateri nastopajo velika imena bikoborcev kot na primer Juan Belmonte in José Gómes "Joselito". === 21. stoletje === 21. stoletje pa je predvsem čas vse močnejših kritik bikoborb, ki so vse pogosteje označene za barbarske, krute, nehumane ter potratne. Zadnja bikoborbska bitka je bila v Kataloniji uprizorjena leta 2012 na prvi dan v letu. Simbolično je potekala prav na istem mestu, kjer se je leta 1387 odvila prva bitka v [[Barcelona|Barceloni]] v bikoborbski areni Monumental. 624 let kasneje pa se je na istem kraju zbrala številna množica, da si ogleda še zadnji spektakel, kjer je za povrh nastopal znameniti matador Jose Tomas. Čeprav obstajajo tudi drugod po Španiji iniciative, ki pozivajo h koncu bikoborb, so te še vedno močno zasidrane v srca oboževalcev, predvsem v [[Madrid|Madridu]] in [[Andaluzija|Andaluziji]]. Podporniki bikoborb njihovo kulturno pomembnost potrjujejo z velikimi osebnostmi, ki so uprizarjale bikoborbe v svojih delih: med njimi so na primer [[Pablo Picasso|Picasso]], [[Salvador Dalí|Dalí]], [[Ernest Hemingway|Hemingway]], [[Federico García Lorca|Lorca]] itd. == Slogi == === Španski slog === Najbolj znan je verjetno [[Španski slog bikoborbe|španski slog]], ki se imenuje ''corrida de toros'' ali ''la fiesta''. Tradicionalno nastopajo trije matadorji in vsak ima nalogo ubiti dva bika, ki so vedno stari od štiri do šest let in ne tehtajo več od 460 kilogramov. Vsak matador ima tudi šest pomočnikov – dva ''pikadorja'', ki jahata konja; tri ''banderijeros''e, ki so prav tako bikoborci (šp. ''toreros'') in pa en ''mozo de espadas'', ki dobesedno pomeni mladenič za nože. [[Slika:Sevilla_bullfighting_c1850.jpg|sličica|Bikoborbe v [[Sevilja|Sevilli]] (ok. 1850)]] Sam potek bikoborbe pa se deli na '''tri segmente''' (šp. tercios), začetek vsakega pa se oznani z rogom. Ob vstopu bikoborcev v areno se glasno pozdravlja publiko, sliši pa se tudi bučna glasba benda. Sledi '''prva tretjina''' (šp: '''''tercio de varas''''', slo: tretjina s kopjem) v kateri bikoborec testira bikovo krvoločnost z mahanjem rdeče in zlate zastave. S tem bikoborec do neke mere bika spozna, vidi, kako se obnaša in, kako se odziva ter kaj so njegove kaprice. Temu sledi prihod ''pikadorja'', ki začne zabadati okrašeno sulico v bikov vrat, kar povzroči pri živali prvo izgubo krvi. Ta korak je pomemben za bikoborca, saj vidi, kako bik napada konja in s tem tudi odkrije, na kateri rog se zanaša bik. Nekoč pikadorjev konj ni nosil nikakršne zaščite in je bilo zato število mrtvih konjev med bikoborbami večje kot število mrtvih bikov. Odkar pa nosijo zaščito, se je število mrtvih konj bistveno zmanjšalo. Bikoborci nosijo posebno barvito obleko, ki izvira iz tradicionalne andaluzijske noše iz 17. stoletja. Matadorji se od manj pomembnih banderijerosov ločijo po zlatih trakcih, ki jih nosijo na uniformi, saj imajo slednji srebrne trakce. Sledi '''druga tretjina''' (šp: '''''tercio de banderillas''''', slo: tretjina z zastavicami) ko vsi trije banderijerosi skušajo zabosti dve ostri palici v bikova ramena. To pri biku vzpodbudi jezo in v njem začne vreti ubijalska kri. Zadnji del bikoborb pa je imenovan '''tretjina smrti''' (šp: '''''tercio de muerte'''''). Zdaj matador v areno vstopi sam, z manjšim rdečim platnom ter mečem. Pogosta zmota med ljudmi je, da rdeča barva bika dodatno razjezi, kar pa nikakor ni res, saj je žival barvno slepa; kar ga v resnici provocira, pa je premikanje platna. Ko bik tako teče proti platnu, se dodatno izmuči, kar v naslednjih trenutkih matadorju omogoči, da ga lažje ubije. [[Matador]] in bik izvajata neke vrste ples, matadorjeve elegantne poteze publiko razvnamejo in povečajo napetost, sploh, ko bikoborec nalašč pusti, da se mu bik še posebej približa z rogovi. Med draženjem bika matador uporablja lesen ali aluminijast meč, saj se je s takim veliko lažje rokovati, medtem ko za zadnji korak, torej smrt bika, uporabi pravi kovinski meč. Matadorjev namen je zabosti bika tako, da v trenutku predre aorto ali drugo pomembno žilo, ki povzroči takojšnjo smrt. Tak je vsaj idealen načrt, a včasih ne gre vse kot predvideno in je potrebno več vbodov, včasih bika pokonča s t.i ''descabello'', ki je pravzaprav bodalo, s katerim matador zabode bika v vratno vretence, kar naj bi bika v trenutku ubilo. Naslednji dan se meso mrtvega bika prodaja v mesnicah kot najboljše in najdražje meso. Če publika presodi, da se je matador še posebej dobro izkazal, lahko zaprosi predsednika z mahanjem belih robčkov, da se bikoborca nagradi z bikovim ušesom. Če pa je bila predstava izjemna, potem predsednik bikoborca nagradi z dvema ušesoma, v nekaterih bolj ruralnih območjih pa za nagrado podelijo bikov rep. Ob redkih priložnostih, ko publika in matador presodita, da se je bik boril izjemno hrabro, se lahko predsednik odloči, da bika pomilosti (šp. ''indulto'') in tako je bikovo življenje prihranjeno. A da se to zgodi, se mora s tem strinjati tudi bikov rejec in biti pripravljen bika sprejeti nazaj na ranč. Če torej pride do indulta, bik areno zapusti živ in se vrne na domači ranč, kjer mu oskrbijo rane in s tem postane semenski bik oz. po špansko ''semental''. [[Slika:Encierro.jpg|sličica|''Encierro'' v Navarri ([[Španija]])]]'''''Recortes''''' je prav tako španski stil bikoborb, ki je mnogo manj priljubljen, izvaja pa se predvsem v [[Navarra|Navarri]], La Rioji, na severu Kastilije in v [[Valencija|Valencii]]. V 19. stoletju je bil ta stil najbolj razširjen, upodobil pa ga je tudi sloviti slikar [[Francisco de Goya y Lucientes|Francisco de Goya]]. Ker je veliko manj nasilen, ga včasih predvajajo tudi po televiziji. Kot vidimo torej, je glavna razlika med recortesom in tradicionalnim stilom ta, da tu bika ne poškodujejo in se tako po fiesti vrne v svojo ogrado. Bikoborci prav tako ne nosijo tradicionalnih pisanih oblek, ampak so oblečeni veliko bolj vsakdanje in ležerno. Ne uporabljajo rdečega platna ali drugih pripomočkov, ampak se biku ognejo le s pomočjo svoje urnosti. Potek te vrste bikoborb je veliko manj strikten in imajo bikoborci bolj ali manj prosto izbiro akrobacij, ki jih izvajajo med predstavo, njihov nastop pa je ocenjevan in točkovan s strani žirije. Poleg teh dveh stilov poznajo v Španiji še druge kot so '''''espectáculos cómico-taurinos''''' (nastopi s komičnimi elementi, danes priljubljeni v Španiji in Mehiki), '''''encierros''''' (navadno pred bikoborbami spustijo bike po ulicah in jim po tem navadno mladi fantje poskušajo ubežati), '''''toro embolado''''' (priljubljeno v Valencii in južni Kataloniji, biku na roge zavežejo goreče krogle, ga spustijo teči po ulici, medtem ko se mu ljudje poskušaje umakniti). === Portugalski slog === [[Slika:Portuguese_bullfight.jpg|sličica|Portugalski slog (Lagos)]] Portugalski slog bikoborb se deli na dva dela: v prvem nastopa '''''cavaleiro''''', drugi del pa se imenuje '''''pega'''''. V prvem segmentu bikoborec jaha Luzitanca, ki je portugalska pasma konjev, in skuša zabosti v bikov hrbet tri ali štiri okrašene sulice (pt. ''bandeiras''). V drugem delu pa se ''forcados'' (skupina osmih mož) biku neposredno postavijo nasproti, brez kakršne koli zaščite ali orožja. Oblečeni so v tradicionalno nošo iz damasta ali žameta ter nosijo posebno pokrivalo. Sprednji ''forcado'' izvede ''pega de cara'', kar pomeni, da prime bika za glavo, pri tem mu kmalu priskočijo na pomoč še drugi in s skupinimi močmi si podredijo žival. Za razliko od španskih bikoborb, Portugalci bika ne ubijejo pred občinstvom, temveč šele po predstavi bikovo življenje konča profesionalni klavec. Tudi na portugalskih otok [[Azori|Azorih]] poznajo vrsto bikoborb, ki se imenuje '''''tourada à corda''''', v kateri vodijo bika po ulici privezanega na vrv, sodelovalci pa bika zbadajo ter se mu izmikajo. Bika pa ne ubijejo ne med predstavo, ne po njej, temveč se vrne nazaj na pašnik. === Francoski slog === [[Slika:Bullfight_at_the_amphitheatre_in_Arles_-_panoramio.jpg|sličica|Arena v Arlesu ([[Francija]])]] Od 19. stoletja naprej so se bikoborbe razširile tudi po jugu Francije, kjer so legalne ter priljubljene še danes, izvajajo pa se predvsem za binkošti ter za veliko noč. Najbolj znane francoske bikoborbe so uprizorjene v mestih [[Nîmes]] in [[Arles]] v antičnih arenah. Potek bikoborb je skoraj v celoti enak španskemu, besedišče povezano s tem obredom pa je prav tako špansko. '''''Course camarguaise''''' pa je bolj tradicionalna vrsta bikoborb, ki izhaja iz [[Provansa|Provanse]] in regije [[Languedoc-Roussillon|Languedoc]], znana pa je tudi pod imenom ''course libre''. Gre za predstavo brez prelivanja krvi, končni cilj pa je zgrabiti z bikove glave t.i. rosette. Tekmovalci slišijo na ime ''rasateurs'', z urjenjem pa začnejo že v ranih letih z mladimi biki. Med predstavo, ki traja kakšnih 15 do 20 minut, rasateurs poskušajo dobiti ''rosetto'', ki je nameščena med bikove rogove. Tega se ne lotijo z golimi rokami, pač pa imajo posebno palico, s katero lahko rosetto lažje zgrabijo. Zvezde te predstave pa niso možje, temveč biki. '''''Course landaise''''' pa je druga posebna vrsta "bikoborb", v kateri pravzaprav ne tekmujejo biki, ampak krave. Med seboj tekmujejo skupine imenovane ''caudrillas''. Zaradi velike nasilnosti, do katere pride, so želele oblasti prepovedati course landaise, a so morale svoje namere opustiti, saj so te igre med lokalci še zmeraj zelo priljubljene. Predstava je nevarna celo za gledalce, saj podivjane krave včasih predrejo med tribune ter posledično med gledalce. == Nevarnosti == Španske bikoborbe niso nevarne le za bika, ampak tudi za bikoborca. Nevarnosti, ki spremljajo bikoborbe so ključnega pomena, saj se jih sploh ne bi jemalo resno, če jih ne bi bilo. Gledalci razjarjenost bika in njegovo sopihanje skozi nos glasno pozdravljajo; matadorjevo spretnost pa na vso moč občudujejo, sploh, ko se za las izmakne napadalnemu biku. Ernest Hemingway je v svojem romanu [[Smrt popoldne|''Smrt popoldne'']] napisal: «''Bikoborba je edina umetnost, pri kateri je umetnik v smrtni nevarnosti in pri kateri gre stopnja bleščečega nastopa na račun časti borca.''». Skoraj vsako sezono se določeno število bikoborb konča s smrtjo matadorja, medtem ko so pikadorji manj pogosto smrtne žrtve. Sicer se število smrti z iznajdbo antibiotikov in drugih medicinskih tehnik vsako [[Slika:Edouard_Manet_073_(Toter_Torero).jpg|sličica|[[Édouard Manet]]: ''L'homme mort'' (1864-65)]] leto manjša, a vseeno so še vedno del te dolgoletne tradicije. Hemingway je zapisal na primer, da so bile noge slavnega matadorja Belmonteja popolnoma iznakažene zaradi bikovih vbodov. Ena najbolj grotesknih poškodb pa se je zgodila leta 2011 bikoborcu Juanu Joséju Padilli, ko ga je bik zabodel v obraz – zaradi poškodbe je izgubil oko, desno uho njegov obraz pa je bil od takrat paraliziran. Vendar se je Padillo v svet bikoborb vrnil pet mesecev kasneje, z očesno prevezo ter številnimi titanskimi ploščicami v lobanji, in tako se ga je prijel nadimek »''Pirat''«. V Španiji pa poznajo tudi posebnega zdravnika, katerega delo je predvsem zdravljenje t.i ''cornadas'', ran, ki jih matadorju povzroči bik. Arene so ponavadi opremljene s kapelico, kjer lahko bikoborec pred nastopom moli, tam pa se nahaja tudi duhovnik, v primeru, če bi bilo potrebno obhajilo. == Kritike == Po vsem svetu so vse glasnejše kritike bikoborb, v zadnjem času pa se slišijo nasprotniki te krute tradicije tudi v Španiji. Vse več mestnih oblasti ne želi več subvencionirati bikoborb, a so za zdaj v Španiji prepovedane le v [[Katalonija|Kataloniji]] in na [[Kanarski otoki|Kanarskih otokih]], kjer so jih prepovedali že leta 1991. [[Slika:Zezenketarik_ez!.jpg|sličica|Protesti proti bikoborbam v [[Bilbao|Bilbau]]]] Največja kritika leti seveda na nehumano trpljenje bikov, saj so živali pred smrtjo izmučene do nepredstavljive ravni. Hormoni v njihovem telesu v zadnjih trenutkih življenja podivjajo, pogosto pa je raven stresa že pred vstopom v areno grozno visoka. Pred borbo [[Živali|žival]] delno omamijo ter ji oslabijo vid, zato je že v naprej obsojena na smrt. Letno med bikoborbami umre okoli 250 000 bikov. Bikoborbe pa nasprotniki vidijo tudi kot anahronistične ter potratne. Medtem ko podporniki bikoborb ognjevito ščitijo dolgoletno tradicijo ter stvar nacionalne identitete, ki je, kakor pravijo, nikakor ne bi smeli poriniti v pozabo, zaradi rahlih želodcev. Predvsem pa v zadnjih letih postajajo bikoborbe tudi politično vprašanje, saj levica vse bolj nastopa proti njim, desnica pa jim ostaja naklonjena. Na [[Balearski otoki|Balearskih otokih]], na primer, kjer je leta 2015 zmagala levosredinska koalicija (ter s tem premagala konzervativno Ljudsko stranko, ki je bila do tedaj na oblasti), so nehali financirati bikoborbe. Tudi na [[Majorka|Majorki]] se je pojavilo gibanje Majorka brez krvi, ki se je zavzemalo za prepoved bikoborb. V [[Madrid]]u se je županja, ki je blizu [[Podemos|''Podemosu'']], odločila, da se prekinejo subvencije šol za bikoborce, odvzela pa jim je tudi prostore v Casa de Campo, ki je sicer v lasti mesta. Celo tisti, ki bikoborbam ne nasprotujejo, se vse bolj zavedajo, kako potratne so in kako bi lahko bolje porabili ta sredstva. Tak primer je župan mesta Villafranca de los Caballeros, ki se je odločil denar, prej namenjen bikoborbam, porabiti za nakup šolskih potrebščin za otroke iz socialno ogroženih družin. Španski filozof [[Jesús Mosterín]] je bil mnenja, da argument, ki pravi, da so bikoborbe stvar dolgoletne tradicije, ni tehten, saj so tudi tradicije lahko škodljive in nesprejemljive – kot primer pa navaja tradicijo obrezovanja žensk, ki je skrajno nasilna, nevarna in škodljiva. Zgovorno je tudi dejstvo, da bikoborbam, čeprav so del španske kulture, priljubljenost vse bolj pada. Statistike namreč pravijo, da si je le 8% odraslih Špancev bikoborbe ogledalo v živo, medtem ko pa med mladimi za njih zanimanja skoraj ni. Morda so za to krive visoke cene vstopnic, a vsekakor je v času gospodarske krize, ki je Španijo hudo prizadela, obisk bikoborb zelo vpadel. Najpogostejši obiskovalci bikoborbskih aren so večinoma zvedavi turisti ter peščica bikoborskih navdušencev. Vse več televizij se ne odloča več za predvajanje bikoborb, saj je gledanost prenizka. Pojavlja se tudi nasprotovanje tradiciji bikov in krav, ki so spuščeni, da prosto tečejo po mestu, saj ta ogroža tudi gledalce. == Reference == * FISKE-HARRISON A. [https://www.runningofthebulls.com/introduction-toreo-art-bullfighting/ An Introduction To Toreo, 'The Art of Bullfighting'], 5. 6. 2017 (zadnji dostop: 24. 5. 2019) * FISKE-HARRISON A. [https://thelastarena.wordpress.com/2015/02/25/perhaps-bullfighting-is-not-a-moral-wrong-my-talk-at-the-edinburgh-international-book-festival/ Perhaps bullfighting is not a moral wrong: My talk at the Edinburgh International Book festival], 25. 2. 2015 (zadnji dostop: 24. 5. 2019) * B.T. [https://www.rtvslo.si/tureavanture/navade-po-svetu/bikoborba-spanska-tradicija-in-ponos/200211 Bikoborba - španska tradicija in ponos], 28. 1. 2017 (zadnji dostop: 24. 5. 2019) * ŠORL M. [https://www.dnevnik.si/1042719058/svet/bikoborbe-so-zdaj-postale-se-politicni-problem Bikoborbe so zdaj postale še politični problem], 24. 8. 2019 (zadnji dostop: 24. 5. 2019) [[Kategorija:Bikoborba| ]] {{normativna kontrola}} 2yyuxdu5lg977r1la7tojmtp30bdrii 0 461397 6657592 6657038 2026-04-08T18:52:33Z Sportomanokin 14776 /* Enodnevne dirke */ 6657592 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Ljubljana]] | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::21 etapnih zmag (2020–2025) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, 2024, 2025) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Ljubljana]].<ref name="Kraj rojstva">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref> Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] kot prvi kolesar v zgodovini vsaj sedemkrat zapored uvrstil na stopničke; kot edini v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] je katerega od njih uspel zmagati 5-krat zapored; kot edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke; in je šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni zmagal tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]]. Leta 2025 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado, a na žalost v družbi [[Carlos Alcaraz|Carlosa Alcaraza]], [[Armand Duplantis|Armanda Dulantisa]], [[Leon Marchand|Leona Marchanda]] in [[Max Verstappen|Maxa Verstappna]] ostal brez nje. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred leti je to uspelo le še [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Kot edini v zgodovini je dve leti zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]] ter eden izmed osmih kolesarjev v zgodovini, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. In edini v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 5 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 12 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] in [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] v cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Ima 111 profesionalnih zmag. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli le še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 21 etap, rumeno majico vodilnega je nosil 54 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega hribolazca je osvojil trikrat (26 dni), [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja rekordno štirikrat – rekordnih 75 dni. Hkrati je eden redkih, ki je nosil vse tri majice (rumeno, pikčasto in zeleno) hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki v [[Glasgow]]u (2023). Leta 2024 je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo tretjo tritedensko dirko, roza in modro majico je imel v lasti kar 20 etap, osvojil jih je kar šest, s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal 5x (4 različne); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024) in [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025). Osvojil je že 11 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, največ med aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (in tako mu manjka le še eden); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024, 2025) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], tam kraljuje skupno rekordnih 247 tednov (in rekordnih 237 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je nato presegel mejo 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi|Abu Dabiju]], prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]],<ref name="Kraj rojstva"/> mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju in odraščal v šestčlanski družini, v vasi na [[Klanec, Komenda|Klancu]] pri Komendi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilja]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu Pogačarju]] (*1996). Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič prav za prej omenjini klub,dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Osvojil prvi spomenik in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche prvič, Lombardija drugič=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika, Strade Bianche, Katalonija, Emilija in Montréal === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj kar 6 etap, kar je več kot jih je denimo sloviti [[Eddy Merckx]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Druga Flandrija, tretji LBL, četrti Tour, drugič svetovni in prvič evropski prvak, petič Lombardija === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (zmagal pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je četrti Tour v karieri z štirimi etapnimi zmagami, tretjič je osvojil tudi pikčasto majico za najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], katero je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Bank Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmagal eno etapo (št.3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št.9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št.5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal eno etapo (št.3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal eno etapo (št.2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal eno etapo (št.3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal dve etapi (št.3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal tri etape (št.4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal tri etape (št.1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal štiri etape (št.2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal šest etap (št.2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal šest etap (št.4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal dve etapi (št.3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal tri etape (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal štiri etape (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(3 zmage)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|54 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|2 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|26 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 21 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''74 dni''' | '''2 dni''' | '''46 dni''' | '''82 dni''' | '''30 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''23 dni''' | '''16 dni''' | '''15 dni''' | '''17 dni''' | '''14 etap''' | '''5 zmag''' |} * <small>Na velikih enotedenskih dirkah po [[Dirka po Romandiji|Romandiji]] in [[Dirka po Švici|Švici]] ni še nikoli nastopal.</small> === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 9-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni zmagal tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]]. * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 111 profesionalnih zmag * 12 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 5 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 244 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (111) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''7.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1895,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''7.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|40.129 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 8rtdcw06kgah6dm7jk2bky9l3zb8yao 0 475404 6657781 6646456 2026-04-09T08:33:02Z ~2026-21865-04 257929 dd 6657781 wikitext text/x-wiki {{preuredi}} {{infopolje oseba}} '''Jeffrey Edward Epstein''' ([[Angleško|angleška]] <small>izgovorjava</small> {{IPAc-en|ˈ|ɛ|p|s|t|iː|n}};<ref>[https://youtube.com/watch?v=cEiJF6eqhFQ Who is Jeffrey Epstein?] - The New York Times</ref> 20 januar 1001 {{snds}} 10. avgust 2019) je bil ameriški financer in obsojen posiljevalec.<ref name=":2">{{Navedi sporočilo za javnost|url=https://www.justice.gov/usao-sdny/pr/jeffrey-epstein-charged-manhattan-federal-court-sex-trafficking-minors|title=Jeffrey Epstein Charged in Manhattan Federal Court With Sex Trafficking of Minors|date=July 8, 2019|publisher=U.S. Attorney's Office for the Southern District of New York|accessdate=July 8, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190708184612/https://www.justice.gov/usao-sdny/pr/jeffrey-epstein-charged-manhattan-federal-court-sex-trafficking-minors|archivedate=July 8, 2019}}</ref> <ref name="guardian_2">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/us-news/2015/jan/02/jeffrey-epstein-rise-and-fall-of-teacher-turned-tycoon|last=Lewis|first=Paul|title=Jeffrey Epstein: The rise and fall of teacher turned tycoon|work=[[The Guardian]]|date=January 4, 2015|accessdate=November 7, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161126103523/https://www.theguardian.com/us-news/2015/jan/02/jeffrey-epstein-rise-and-fall-of-teacher-turned-tycoon|archivedate=November 26, 2016}}</ref> Svoje poklicno življenje je začel kot učitelj, nato pa se je v različnih vlogah preusmeril v bančni in finančni sektor, delal je pri podjetju Bear Stearns, preden je ustanovil svoje podjetje. Razvil je elitni družbeni krog in podkupil veliko žensk, predvsem mladoletnih deklet, ki so jih nato Epstein in nekateri njegovi znanci, večinoma premožni in ugledni Američani in Britanci, spolno zlorabljali.<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://nymag.com/intelligencer/2019/07/jeffrey-epstein-high-society-contacts.html|title=Who Was Jeffrey Epstein Calling? A close study of his circle—social, professional, transactional—reveals a damning portrait of elite New York|date=July 22, 2019|website=[[New York (magazine)|New York]]|accessdate=July 25, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.motherjones.com/politics/2019/10/an-actual-conspiracy-kept-jeffrey-epsteins-accomplices-out-of-prison/|title=An Actual Conspiracy Kept Jeffrey Epstein's Accomplices out of Prison|last=Nally|first=Leland|date=October 1, 2019|work=Mother Jones|accessdate=October 1, 2019|quote=According to [the facts for the] ruling by US District Judge Kenneth Marra in February 2019: 'In addition to his own sexual abuse of the victims, Epstein directed other persons to abuse the girls sexually. Epstein used paid employees to find and bring minor girls to him. Epstein worked in concert with others to obtain minors not only for his own sexual gratification, but also for the sexual gratification of others.'}}</ref> Julija 2025 je Wall Street Journal objavil zgodbo o Trumpovi pikantni čestitki Epsteinu ob njegovi petdesetletnici (2003). Leta 2005 je policija v Palm Beachu na Floridi začela preiskovati Epsteina, potem ko se je ena od staršev zlorabljenih deklet, pritožila da je spolno zlorabljal njeno 14-letno hčer. <ref name="Herald timeline">{{Navedi novice|first=Julie K.|last=Brown|url=https://www.miamiherald.com/news/local/article221404845.html|title=Jeffrey Epstein abused teen girls for years, police say. A timeline of his case|work=[[Miami Herald]]|date=November 28, 2018|accessdate=August 12, 2019}}</ref> Epstein je priznal krivdo, leta 2008 pa ga je sodišče na Floridi obsodilo zaradi izdaje mladoletne deklice zaradi prostitucije in izsiljevanja prostitutk.<ref name="2008 story">{{Navedi novice|first=Samuel|last=Goldsmith|url=https://nypost.com/2008/06/30/jeffrey-epstein-pleads-guilty-to-prostitution-charges/|title=Jeffrey Epstein Pleads Guilty to Prostitution Charges|work=[[New York Post]]|date=June 30, 2008|accessdate=August 12, 2019}}</ref> Služil je skoraj 13 {{Presledki}} mesecev v priporu, vendar z obsežnim delovnim izpustom. Obsojen je bil le zaradi teh dveh kaznivih dejanj v okviru sporazuma o priznanju krivde; zvezni uradniki so dejansko identificirali 36 deklet, nekatera stara 14 let, ki jih je Epstein spolno zlorabljal. <ref name="deal">{{Navedi novice|last=Brown|first=Julie K.|authorlink=Julie K. Brown|title=How a future Trump Cabinet member gave a serial sex abuser the deal of a lifetime|url=https://www.miamiherald.com/news/local/article220097825.html|accessdate=November 28, 2018|work=[[Miami Herald]]|date=November 28, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181128153832/https://www.miamiherald.com/news/local/article220097825.html|archivedate=November 28, 2018}}</ref> <ref>{{Navedi novice|first=Andrew|last=Buncombe|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/who-is-jeffrey-epstein-a-study-of-the-man-linked-to-worlds-of-celebrity-politics--and-royalty-9954397.html|title=Jeffrey Epstein: the billionaire paedophile with links to Bill Clinton, Kevin Spacey, Robert Maxwell – and Prince Andrew|work=[[The Independent]]|location=London, England|date=January 2, 2015|accessdate=November 7, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150925183442/http://www.independent.co.uk/news/world/americas/who-is-jeffrey-epstein-a-study-of-the-man-linked-to-worlds-of-celebrity-politics--and-royalty-9954397.html|archivedate=September 25, 2015}}</ref> Epsteina so 6. julija 2019 ponovno aretirali zaradi zveznih obtožb zaradi trgovanja z mladoletniki na Floridi in v New Yorku. <ref name="Shallwani">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-source|title=Jeffrey Epstein Arrested for Sex Trafficking of Minors|last=Shallwani|first=Pervaiz|date=July 6, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 7, 2019|last2=Briquelet|first2=Kate|last3=Siegel|first3=Harry|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190707020019/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-source|archivedate=July 7, 2019}}</ref> <ref name=":1">{{Navedi novice|url=https://www.washingtonexaminer.com/news/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-in-florida-and-new-york-report|title=Jeffrey Epstein arrested for sex trafficking of minors in Florida and New York|last=Chaitin|first=Daniel|date=July 7, 2019|work=[[Washington Examiner]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190707011945/https://www.washingtonexaminer.com/news/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-in-florida-and-new-york-report|archivedate=July 7, 2019|accessdate=July 7, 2019}}</ref> Umrl je v svoji zaporni celici 10. avgusta 2019. <ref name="WashingtonPost_20190810">{{Navedi novice|title=Jeffrey Epstein dead after apparent suicide in New York jail|work=[[The Washington Post]]|date=August 10, 2019|url=https://www.washingtonpost.com/national-security/jeffrey-epstein-kills-himself-in-jail-according-to-media-reports/2019/08/10/a3d48862-bb73-11e9-b3b4-2bb69e8c4e39_story.html|accessdate=August 10, 2019|first=Matt|last=Zapotosky|first2=Devlin|last2=Barrett|first3=Renae|last3=Merle|first4=Carol D.|last4=Leonnig}}</ref> Medicinski inšpektor je smrt razsodil za [[samomor]]<ref>{{Navedi splet|url=https://apnews.com/a947e0d85d31496eb5bd9ff4994c9718|title=Medical examiner rules Epstein death a suicide by hanging|last=Sisak|first=Michael R.|last2=Balsamo|first2=Michael|date=August 17, 2019|website=AP NEWS|last3=Neumeister|first3=Larry}}</ref> čeprav so Epsteinovi odvetniki sodbo izpodbijali. <ref name=":39">{{Navedi novice|url=https://www.newsweek.com/epstein-death-murder-suicide-victims-hearing-1456397|title=Epstein Lawyers say evidence 'far more consistent' with murder than suicide|last=Stockler|first=Asher|date=August 27, 2019|work=Newsweek|accessdate=August 27, 2019}}</ref> <ref name=":42">{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-people-jeffrey-epstein-cameras-idUSKCN1VI2LC|title=FBI studies two broken cameras outside cell where Epstein died: source|last=Hosenball|first=Mark|date=August 28, 2019|work=Reuters|accessdate=August 29, 2019|location=London|language=en}}</ref> Ker njegova smrt odpravlja možnost kazenske ovadbe, je sodnik 29. avgusta 2019. vse kazenske ovadbe zavrnil. <ref name="epsteinclosed">{{Navedi splet|url=https://apnews.com/9032d5b4c8bb4175958da4e545f60543|title=Judge ends case against Epstein, with a nod to the accusers|first=Larry|last=Neumeister|date=August 29, 2019|website=[[Associated Press]]}}</ref> <ref name="epsteinreutersdismiss">{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-people-jeffrey-epstein-idUSKCN1VJ28B|first=Brendan|last=Pierson|title=Case against Jeffrey Epstein dismissed following his death|date=August 30, 2019|website=[[Reuters]]}}</ref> Epstein se je rodil leta 1953 v zvezni državi New York v [[Brooklyn|Brooklynu]] judovskim staršem <ref name="jpost">{{Navedi splet|url=https://www.jpost.com/International/Billionaire-sex-offender-Jeffrey-Epstein-charged-with-sex-trafficking-594864|title=Billionaire sex offender Jeffrey Epstein charged with sex trafficking|date=July 7, 2019|website=[[The Jerusalem Post]]|archiveurl=https://archive.today/20190710185235/https://www.jpost.com/International/Billionaire-sex-offender-Jeffrey-Epstein-charged-with-sex-trafficking-594864|archivedate=July 10, 2019|accessdate=July 17, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://forward.com/news/427614/jeffrey-epstein-childhood-brooklyn/|title=What We Know About Jeffrey Epstein's Childhood|last=Feldman|first=Ari|date=July 15, 2019|work=[[The Forward]]|accessdate=July 16, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190717064456/https://forward.com/news/427614/jeffrey-epstein-childhood-brooklyn/|archivedate=July 17, 2019}}</ref> Pauline ( ''née'' Stolofsky, 1918–2004) <ref>{{Navedi splet|url=https://www.geni.com/people/Paula-Epstein/6000000002515027504|title=Pauline Epstein (Stolofsky)|last=Dantus|first=Larry|date=July 6, 2019|website=[[Geni.com|Geni]]|archiveurl=https://archive.today/20190715205952/https://www.geni.com/people/Paula-Epstein/6000000002515027504|archivedate=July 15, 2019}}</ref> in Seymour G. Epstein (1916–1991). Njegova starša sta se poročila leta 1952, tik pred njegovim rojstvom. Pauline je delala kot šolska pomočnica in bila domača. Seymour Epstein je delal v [[New York|newyorškem]] oddelku za parke in rekreacijo kot kmet in vrtnar. <ref name=":31">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|title=Jeffrey Epstein Dodged Questions About Sex With His Dalton Prep-School Students|last=Volscho|first=Thomas|date=July 13, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 13, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190714214545/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|archivedate=July 14, 2019}}</ref> Jeffrey Epstein je bil najstarejši od dveh otrok. On in njegov brat Mark sta odraščala v delavski soseski Sea Gate na otoku Coney v Brooklynu. <ref name=":24">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epsteins-coney-island-days-from-math-nerd-to-arrogant-prick|title=Epstein's Coney Island Days: From Math Nerd to 'Arrogant' Prick|last=Daly|first=Michael|date=July 15, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 15, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190717065215/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epsteins-coney-island-days-from-math-nerd-to-arrogant-prick|archivedate=July 17, 2019}}</ref> Epstein je začel delati septembra 1974 kot učitelj fizike in matematike za najstnike v šoli Dalton na zgornjem vzhodnem delu [[Manhattan|Manhattna]] . <ref name="Daily Beast 0712">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|title=Jeffrey Epstein Dodged Questions About Sex With His Dalton Prep-School Students|last=Volscho|first=Thomas|date=July 12, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 12, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190714214545/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|archivedate=2019-07-14|url-status=live}}</ref> <ref name="baker1">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/07/12/nyregion/jeffrey-epstein-dalton-teacher.html|title=Jeffrey Epstein Taught at Dalton. His Behavior Was Noticed.|last=Baker|first=Mike|date=July 12, 2019|work=[[The New York Times]]|accessdate=July 18, 2019|last2=Harris|first2=Amy Julia|issn=0362-4331}}</ref> Najel ga je Donald Barr <ref name="NYTBarrHiredDalton">{{Navedi splet|title=Barr Seized on Epstein Case as Doubts Mounted About Justice Dept.|url=https://www.nytimes.com/2019/08/23/us/politics/william-barr-jeffrey-epstein.html|website=The New York Times|date=August 23, 2019|first=Katie|last=Benner|accessdate=September 1, 2019}}</ref> <ref name="ForbesBarrDalton">{{Navedi splet|last=Voytko|first=Lisette|title=Attorney General Barr, Facing Criticism, Blames Jail For Epstein's Death|date=August 12, 2019|url=https://www.forbes.com/sites/lisettevoytko/2019/08/12/attorney-general-barr-facing-criticism-blames-jail-for-epsteins-death/|website=Forbes|accessdate=August 20, 2019}}</ref> (oče ameriškega državnega tožilca Williama Barra ), ki je bil [[ravnatelj]] do junija 1974. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1974/02/20/archives/barr-quits-dalton-school-post-charging-trustees-interference.html|title=Barr Quits Dalton School Post, Charging Trustees' Interference|last=Maeroff|first=Gene I.|date=February 20, 1974|work=[[The New York Times]]|accessdate=July 20, 2019|issn=0362-4331}}</ref><ref name=":6">{{Navedi novice|url=https://www.miamiherald.com/news/state/florida/article232678997.html|title='Poor, smart and desperate to be rich': How Epstein went from teaching to Wall Street|first=Linda|last=Robertson|first2=Aaron|last2=Brezel|date=July 16, 2019|work=[[Miami Herald]]|accessdate=July 17, 2019}}</ref> Epstein je na ekskluzivni zasebni šoli poučeval od konca leta 1974 do odpovedi junija 1976 zaradi »slabega delovanja«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.huffpost.com/entry/jeffrey-epstein-math-science-students-memories_n_5d28cf17e4b0060b11ebf987|title=Jeffrey Epstein Was Their Teacher. He Became A Monster.|last=Klein|first=Rebecca|date=July 12, 2019|website=[[HuffPost]]|accessdate=July 18, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|first=Calder|last=McHugh|date=July 13, 2019|url=https://finance.yahoo.com/news/jeffrey-epstein-dalton-school-math-teacher-yearbook-photos-125122535.html|title=Jeffrey Epstein's prep-school students remember their 'flamboyantly' dressed teacher|website=[[Yahoo! Finance]]|accessdate=July 18, 2019}}</ref> Med poučevanjem v šoli se je Epstein seznanil z Alanom Greenbergom, glavnim izvršnim direktorjem Bear Stearnsa, katerega sin in hči sta hodila v šolo. Greenbergova hči, Lynne Koeppel, je opozorila na konferenco za starše, kjer je Epstein vplival na drugega starca Daltona, da se je zavzemal za njega. Greenberg, navdušen nad Epsteinovo inteligenco in prizadevanjem za finančni uspeh, mu je ponudil službo pri Bearu Stearnsu. <ref name="Vanity Fair">{{Navedi splet|url=https://www.vanityfair.com/news/2003/03/jeffrey-epstein-200303|title=The Talented Mr. Epstein|last=Ward|first=Vicky|date=June 27, 2011|website=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]]|publisher=[[Condé Nast]]|location=New York City|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150612144453/http://www.vanityfair.com/news/2003/03/jeffrey-epstein-200303|archivedate=June 12, 2015|accessdate=June 11, 2015}}</ref> <ref name=":23">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=zOH-CwAAQBAJ|title=Filthy Rich: A Powerful Billionaire, the Sex Scandal that Undid Him, and All the Justice that Money Can Buy: The Shocking True Story of Jeffrey Epstein|last=Patterson|first=James|last2=Connolly|first2=John|year=2016|publisher=Little, Brown|isbn=9780316362450|location=|pages=|chapter=21}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Epstein, Jeffrey}} [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] [[Kategorija:Ameriški kriminalci]] [[Kategorija:Ameriški učitelji]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]] [[Kategorija:Obsojeni zaradi pedofilije]] aiytzlqx05gbgp550nbnj7x2wm1wjq3 6657804 6657781 2026-04-09T10:13:19Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-21865-04|~2026-21865-04]] ([[User talk:~2026-21865-04|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Cveto ME|Cveto ME]] 6646456 wikitext text/x-wiki {{preuredi}} {{infopolje oseba}} '''Jeffrey Edward Epstein''' ([[Angleško|angleška]] <small>izgovorjava</small> {{IPAc-en|ˈ|ɛ|p|s|t|iː|n}};<ref>[https://youtube.com/watch?v=cEiJF6eqhFQ Who is Jeffrey Epstein?] - The New York Times</ref> 20 januar 1953 {{snds}} 10. avgust 2019) je bil ameriški financer in obsojen posiljevalec.<ref name=":2">{{Navedi sporočilo za javnost|url=https://www.justice.gov/usao-sdny/pr/jeffrey-epstein-charged-manhattan-federal-court-sex-trafficking-minors|title=Jeffrey Epstein Charged in Manhattan Federal Court With Sex Trafficking of Minors|date=July 8, 2019|publisher=U.S. Attorney's Office for the Southern District of New York|accessdate=July 8, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190708184612/https://www.justice.gov/usao-sdny/pr/jeffrey-epstein-charged-manhattan-federal-court-sex-trafficking-minors|archivedate=July 8, 2019}}</ref> <ref name="guardian_2">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/us-news/2015/jan/02/jeffrey-epstein-rise-and-fall-of-teacher-turned-tycoon|last=Lewis|first=Paul|title=Jeffrey Epstein: The rise and fall of teacher turned tycoon|work=[[The Guardian]]|date=January 4, 2015|accessdate=November 7, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161126103523/https://www.theguardian.com/us-news/2015/jan/02/jeffrey-epstein-rise-and-fall-of-teacher-turned-tycoon|archivedate=November 26, 2016}}</ref> Svoje poklicno življenje je začel kot učitelj, nato pa se je v različnih vlogah preusmeril v bančni in finančni sektor, delal je pri podjetju Bear Stearns, preden je ustanovil svoje podjetje. Razvil je elitni družbeni krog in podkupil veliko žensk, predvsem mladoletnih deklet, ki so jih nato Epstein in nekateri njegovi znanci, večinoma premožni in ugledni Američani in Britanci, spolno zlorabljali.<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://nymag.com/intelligencer/2019/07/jeffrey-epstein-high-society-contacts.html|title=Who Was Jeffrey Epstein Calling? A close study of his circle—social, professional, transactional—reveals a damning portrait of elite New York|date=July 22, 2019|website=[[New York (magazine)|New York]]|accessdate=July 25, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.motherjones.com/politics/2019/10/an-actual-conspiracy-kept-jeffrey-epsteins-accomplices-out-of-prison/|title=An Actual Conspiracy Kept Jeffrey Epstein's Accomplices out of Prison|last=Nally|first=Leland|date=October 1, 2019|work=Mother Jones|accessdate=October 1, 2019|quote=According to [the facts for the] ruling by US District Judge Kenneth Marra in February 2019: 'In addition to his own sexual abuse of the victims, Epstein directed other persons to abuse the girls sexually. Epstein used paid employees to find and bring minor girls to him. Epstein worked in concert with others to obtain minors not only for his own sexual gratification, but also for the sexual gratification of others.'}}</ref> Julija 2025 je Wall Street Journal objavil zgodbo o Trumpovi pikantni čestitki Epsteinu ob njegovi petdesetletnici (2003). Leta 2005 je policija v Palm Beachu na Floridi začela preiskovati Epsteina, potem ko se je ena od staršev zlorabljenih deklet, pritožila da je spolno zlorabljal njeno 14-letno hčer. <ref name="Herald timeline">{{Navedi novice|first=Julie K.|last=Brown|url=https://www.miamiherald.com/news/local/article221404845.html|title=Jeffrey Epstein abused teen girls for years, police say. A timeline of his case|work=[[Miami Herald]]|date=November 28, 2018|accessdate=August 12, 2019}}</ref> Epstein je priznal krivdo, leta 2008 pa ga je sodišče na Floridi obsodilo zaradi izdaje mladoletne deklice zaradi prostitucije in izsiljevanja prostitutk.<ref name="2008 story">{{Navedi novice|first=Samuel|last=Goldsmith|url=https://nypost.com/2008/06/30/jeffrey-epstein-pleads-guilty-to-prostitution-charges/|title=Jeffrey Epstein Pleads Guilty to Prostitution Charges|work=[[New York Post]]|date=June 30, 2008|accessdate=August 12, 2019}}</ref> Služil je skoraj 13 {{Presledki}} mesecev v priporu, vendar z obsežnim delovnim izpustom. Obsojen je bil le zaradi teh dveh kaznivih dejanj v okviru sporazuma o priznanju krivde; zvezni uradniki so dejansko identificirali 36 deklet, nekatera stara 14 let, ki jih je Epstein spolno zlorabljal. <ref name="deal">{{Navedi novice|last=Brown|first=Julie K.|authorlink=Julie K. Brown|title=How a future Trump Cabinet member gave a serial sex abuser the deal of a lifetime|url=https://www.miamiherald.com/news/local/article220097825.html|accessdate=November 28, 2018|work=[[Miami Herald]]|date=November 28, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181128153832/https://www.miamiherald.com/news/local/article220097825.html|archivedate=November 28, 2018}}</ref> <ref>{{Navedi novice|first=Andrew|last=Buncombe|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/who-is-jeffrey-epstein-a-study-of-the-man-linked-to-worlds-of-celebrity-politics--and-royalty-9954397.html|title=Jeffrey Epstein: the billionaire paedophile with links to Bill Clinton, Kevin Spacey, Robert Maxwell – and Prince Andrew|work=[[The Independent]]|location=London, England|date=January 2, 2015|accessdate=November 7, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150925183442/http://www.independent.co.uk/news/world/americas/who-is-jeffrey-epstein-a-study-of-the-man-linked-to-worlds-of-celebrity-politics--and-royalty-9954397.html|archivedate=September 25, 2015}}</ref> Epsteina so 6. julija 2019 ponovno aretirali zaradi zveznih obtožb zaradi trgovanja z mladoletniki na Floridi in v New Yorku. <ref name="Shallwani">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-source|title=Jeffrey Epstein Arrested for Sex Trafficking of Minors|last=Shallwani|first=Pervaiz|date=July 6, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 7, 2019|last2=Briquelet|first2=Kate|last3=Siegel|first3=Harry|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190707020019/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-source|archivedate=July 7, 2019}}</ref> <ref name=":1">{{Navedi novice|url=https://www.washingtonexaminer.com/news/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-in-florida-and-new-york-report|title=Jeffrey Epstein arrested for sex trafficking of minors in Florida and New York|last=Chaitin|first=Daniel|date=July 7, 2019|work=[[Washington Examiner]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190707011945/https://www.washingtonexaminer.com/news/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-in-florida-and-new-york-report|archivedate=July 7, 2019|accessdate=July 7, 2019}}</ref> Umrl je v svoji zaporni celici 10. avgusta 2019. <ref name="WashingtonPost_20190810">{{Navedi novice|title=Jeffrey Epstein dead after apparent suicide in New York jail|work=[[The Washington Post]]|date=August 10, 2019|url=https://www.washingtonpost.com/national-security/jeffrey-epstein-kills-himself-in-jail-according-to-media-reports/2019/08/10/a3d48862-bb73-11e9-b3b4-2bb69e8c4e39_story.html|accessdate=August 10, 2019|first=Matt|last=Zapotosky|first2=Devlin|last2=Barrett|first3=Renae|last3=Merle|first4=Carol D.|last4=Leonnig}}</ref> Medicinski inšpektor je smrt razsodil za [[samomor]]<ref>{{Navedi splet|url=https://apnews.com/a947e0d85d31496eb5bd9ff4994c9718|title=Medical examiner rules Epstein death a suicide by hanging|last=Sisak|first=Michael R.|last2=Balsamo|first2=Michael|date=August 17, 2019|website=AP NEWS|last3=Neumeister|first3=Larry}}</ref> čeprav so Epsteinovi odvetniki sodbo izpodbijali. <ref name=":39">{{Navedi novice|url=https://www.newsweek.com/epstein-death-murder-suicide-victims-hearing-1456397|title=Epstein Lawyers say evidence 'far more consistent' with murder than suicide|last=Stockler|first=Asher|date=August 27, 2019|work=Newsweek|accessdate=August 27, 2019}}</ref> <ref name=":42">{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-people-jeffrey-epstein-cameras-idUSKCN1VI2LC|title=FBI studies two broken cameras outside cell where Epstein died: source|last=Hosenball|first=Mark|date=August 28, 2019|work=Reuters|accessdate=August 29, 2019|location=London|language=en}}</ref> Ker njegova smrt odpravlja možnost kazenske ovadbe, je sodnik 29. avgusta 2019. vse kazenske ovadbe zavrnil. <ref name="epsteinclosed">{{Navedi splet|url=https://apnews.com/9032d5b4c8bb4175958da4e545f60543|title=Judge ends case against Epstein, with a nod to the accusers|first=Larry|last=Neumeister|date=August 29, 2019|website=[[Associated Press]]}}</ref> <ref name="epsteinreutersdismiss">{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-people-jeffrey-epstein-idUSKCN1VJ28B|first=Brendan|last=Pierson|title=Case against Jeffrey Epstein dismissed following his death|date=August 30, 2019|website=[[Reuters]]}}</ref> Epstein se je rodil leta 1953 v zvezni državi New York v [[Brooklyn|Brooklynu]] judovskim staršem <ref name="jpost">{{Navedi splet|url=https://www.jpost.com/International/Billionaire-sex-offender-Jeffrey-Epstein-charged-with-sex-trafficking-594864|title=Billionaire sex offender Jeffrey Epstein charged with sex trafficking|date=July 7, 2019|website=[[The Jerusalem Post]]|archiveurl=https://archive.today/20190710185235/https://www.jpost.com/International/Billionaire-sex-offender-Jeffrey-Epstein-charged-with-sex-trafficking-594864|archivedate=July 10, 2019|accessdate=July 17, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://forward.com/news/427614/jeffrey-epstein-childhood-brooklyn/|title=What We Know About Jeffrey Epstein's Childhood|last=Feldman|first=Ari|date=July 15, 2019|work=[[The Forward]]|accessdate=July 16, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190717064456/https://forward.com/news/427614/jeffrey-epstein-childhood-brooklyn/|archivedate=July 17, 2019}}</ref> Pauline ( ''née'' Stolofsky, 1918–2004) <ref>{{Navedi splet|url=https://www.geni.com/people/Paula-Epstein/6000000002515027504|title=Pauline Epstein (Stolofsky)|last=Dantus|first=Larry|date=July 6, 2019|website=[[Geni.com|Geni]]|archiveurl=https://archive.today/20190715205952/https://www.geni.com/people/Paula-Epstein/6000000002515027504|archivedate=July 15, 2019}}</ref> in Seymour G. Epstein (1916–1991). Njegova starša sta se poročila leta 1952, tik pred njegovim rojstvom. Pauline je delala kot šolska pomočnica in bila domača. Seymour Epstein je delal v [[New York|newyorškem]] oddelku za parke in rekreacijo kot kmet in vrtnar. <ref name=":31">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|title=Jeffrey Epstein Dodged Questions About Sex With His Dalton Prep-School Students|last=Volscho|first=Thomas|date=July 13, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 13, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190714214545/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|archivedate=July 14, 2019}}</ref> Jeffrey Epstein je bil najstarejši od dveh otrok. On in njegov brat Mark sta odraščala v delavski soseski Sea Gate na otoku Coney v Brooklynu. <ref name=":24">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epsteins-coney-island-days-from-math-nerd-to-arrogant-prick|title=Epstein's Coney Island Days: From Math Nerd to 'Arrogant' Prick|last=Daly|first=Michael|date=July 15, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 15, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190717065215/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epsteins-coney-island-days-from-math-nerd-to-arrogant-prick|archivedate=July 17, 2019}}</ref> Epstein je začel delati septembra 1974 kot učitelj fizike in matematike za najstnike v šoli Dalton na zgornjem vzhodnem delu [[Manhattan|Manhattna]] . <ref name="Daily Beast 0712">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|title=Jeffrey Epstein Dodged Questions About Sex With His Dalton Prep-School Students|last=Volscho|first=Thomas|date=July 12, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 12, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190714214545/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|archivedate=2019-07-14|url-status=live}}</ref> <ref name="baker1">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/07/12/nyregion/jeffrey-epstein-dalton-teacher.html|title=Jeffrey Epstein Taught at Dalton. His Behavior Was Noticed.|last=Baker|first=Mike|date=July 12, 2019|work=[[The New York Times]]|accessdate=July 18, 2019|last2=Harris|first2=Amy Julia|issn=0362-4331}}</ref> Najel ga je Donald Barr <ref name="NYTBarrHiredDalton">{{Navedi splet|title=Barr Seized on Epstein Case as Doubts Mounted About Justice Dept.|url=https://www.nytimes.com/2019/08/23/us/politics/william-barr-jeffrey-epstein.html|website=The New York Times|date=August 23, 2019|first=Katie|last=Benner|accessdate=September 1, 2019}}</ref> <ref name="ForbesBarrDalton">{{Navedi splet|last=Voytko|first=Lisette|title=Attorney General Barr, Facing Criticism, Blames Jail For Epstein's Death|date=August 12, 2019|url=https://www.forbes.com/sites/lisettevoytko/2019/08/12/attorney-general-barr-facing-criticism-blames-jail-for-epsteins-death/|website=Forbes|accessdate=August 20, 2019}}</ref> (oče ameriškega državnega tožilca Williama Barra ), ki je bil [[ravnatelj]] do junija 1974. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1974/02/20/archives/barr-quits-dalton-school-post-charging-trustees-interference.html|title=Barr Quits Dalton School Post, Charging Trustees' Interference|last=Maeroff|first=Gene I.|date=February 20, 1974|work=[[The New York Times]]|accessdate=July 20, 2019|issn=0362-4331}}</ref><ref name=":6">{{Navedi novice|url=https://www.miamiherald.com/news/state/florida/article232678997.html|title='Poor, smart and desperate to be rich': How Epstein went from teaching to Wall Street|first=Linda|last=Robertson|first2=Aaron|last2=Brezel|date=July 16, 2019|work=[[Miami Herald]]|accessdate=July 17, 2019}}</ref> Epstein je na ekskluzivni zasebni šoli poučeval od konca leta 1974 do odpovedi junija 1976 zaradi »slabega delovanja«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.huffpost.com/entry/jeffrey-epstein-math-science-students-memories_n_5d28cf17e4b0060b11ebf987|title=Jeffrey Epstein Was Their Teacher. He Became A Monster.|last=Klein|first=Rebecca|date=July 12, 2019|website=[[HuffPost]]|accessdate=July 18, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|first=Calder|last=McHugh|date=July 13, 2019|url=https://finance.yahoo.com/news/jeffrey-epstein-dalton-school-math-teacher-yearbook-photos-125122535.html|title=Jeffrey Epstein's prep-school students remember their 'flamboyantly' dressed teacher|website=[[Yahoo! Finance]]|accessdate=July 18, 2019}}</ref> Med poučevanjem v šoli se je Epstein seznanil z Alanom Greenbergom, glavnim izvršnim direktorjem Bear Stearnsa, katerega sin in hči sta hodila v šolo. Greenbergova hči, Lynne Koeppel, je opozorila na konferenco za starše, kjer je Epstein vplival na drugega starca Daltona, da se je zavzemal za njega. Greenberg, navdušen nad Epsteinovo inteligenco in prizadevanjem za finančni uspeh, mu je ponudil službo pri Bearu Stearnsu. <ref name="Vanity Fair">{{Navedi splet|url=https://www.vanityfair.com/news/2003/03/jeffrey-epstein-200303|title=The Talented Mr. Epstein|last=Ward|first=Vicky|date=June 27, 2011|website=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]]|publisher=[[Condé Nast]]|location=New York City|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150612144453/http://www.vanityfair.com/news/2003/03/jeffrey-epstein-200303|archivedate=June 12, 2015|accessdate=June 11, 2015}}</ref> <ref name=":23">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=zOH-CwAAQBAJ|title=Filthy Rich: A Powerful Billionaire, the Sex Scandal that Undid Him, and All the Justice that Money Can Buy: The Shocking True Story of Jeffrey Epstein|last=Patterson|first=James|last2=Connolly|first2=John|year=2016|publisher=Little, Brown|isbn=9780316362450|location=|pages=|chapter=21}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Epstein, Jeffrey}} [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] [[Kategorija:Ameriški kriminalci]] [[Kategorija:Ameriški učitelji]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]] [[Kategorija:Obsojeni zaradi pedofilije]] hcjxo0npto0pjn6st699qx597csdzza 0 484179 6657515 6313193 2026-04-08T14:35:06Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:CaravaggioSalomeMadrid.jpg]] → [[File:Salomé con la cabeza del Bautista (Caravaggio).jpg]] → File replacement: update from an old version to a newer one with better quality ([[c:c:GR]]) 6657515 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | image_file=La decapitación de San Juan Bautista, por Caravaggio.jpg | title=Obglavljenje Janeza Krstnika | artist=[[Caravaggio]] | year=1608 | medium=[[Olje na platnu]] | height_metric=370 | width_metric=520 | metric_unit=cm | city=[[Valletta]] | museum=[[Sostolnica sv. Janeza, Valletta]] }} ''''' Obglavljenje Janeza Krstnika''''' je oljna slika italijanskega umetnika [[Caravaggio|Caravaggia]]. Andrea Pomella v filmu ''Caravaggio: Umetnik skozi podobe'' (2005) pravi, da je delo Caravaggiova mojstrovina in tudi »eno najpomembnejših del zahodnega slikarstva«.<ref name="CaravaggioPomella2005">{{navedi knjigo|last=Pomella|first=Andrea|title=Caravaggio: an artist through images|url=https://books.google.com/books?id=JDH4lOa8qRgC&pg=PA106|accessdate=28 June 2010|year=2005|publisher=ATS Italia Editrice|isbn=978-88-88536-62-0|page=106}}</ref> Jonathan Jones je opisal '' Obglavljenje Janeza Krstnika'' kot eno izmed desetih največjih umetniških del vseh časov: »Ta mojstrovina razkriva smrt in človeško krutost, saj njen obseg in senca strašita in obvladata um.« <ref>{{navedi splet|website =[[The Guardian]]|url =https://www.theguardian.com/artanddesign/jonathanjonesblog/2014/mar/21/the-10-greatest-works-art-ever|title =The 10 greatest works of art ever|first =Jonathan|last =Jones|date =21 March 2014}}</ref> == Kompozicija == Slika v olju na platnu je velika 3,7 m x 5,2 m, vidne pa so živo rdeče in toplo rumene barve, ki so v baročnem obdobju značilne za uporabo [[chiaroscúro]]. Slika prikazuje usmrtitev [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]], medtem ko služabnica v bližini stoji z zlatim pladnjem, da sprejme njegovo glavo. Druga ženska, ki je bila prepoznana kot Herodijada ali zgolj opazovalka, ki se zaveda, da je usmrtitev napačna, stoji v šoku, medtem ko je ječar izdal navodila in krvnik potegnil svoje bodalo, da konča sekanje glave. Prizor, priljubljen pri italijanskih umetnikih nasploh in pri samem Caravaggiu, ni neposredno navdihnjen z [[Sveto pismo|Biblijo]], temveč z zgodbo, kot je navedena v Zlati legendi<ref name="Hibbard1985">{{navedi knjigo|last=Hibbard|first=Howard|title=The Caravaggio: Reflections on Political Change and the Clinton Administration|url=https://books.google.com/books?id=SwLpTgpjAVYC&pg=PA228|date=1983|publisher=Harper & Row|isbn=978-0-06-430128-2|page=228}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ((latinsko: Legenda aurea ali Legenda sanctorum) je zbirka hagiografij Jacobusa de Varaginea, ki so jo v pozno srednjeveški Evropi pogosto brali.) To je edino delo Caravaggia, ki nosi umetnikov podpis, ki ga je dal z rdečo krvjo, ki se je razlila iz Janezovega prerezanega vratu.<ref name="Rowland2005">{{navedi knjigo|last=Rowland|first=Ingrid Drake|title=From heaven to Arcadia: the sacred and the profane in the Renaissance|url=https://books.google.com/books?id=yke1Kx4v9sYC&pg=PA163|year=2005|publisher=New York Review of Books|isbn=978-1-59017-123-3|page=163}}</ref> Na sliki je precej praznega prostora, a ker je platno precej veliko, so figure približno v naravni velikosti. Caravaggio je ozadje svojega dela črpal iz svojih spominov na čas v zaporu malteških vitezov.<ref name="VarrianoCaravaggio2006">{{navedi knjigo|last=Varriano|first=John L.|title=Caravaggio: the art of realism|url=https://books.google.com/books?id=YMhkLIxpOWkC&pg=PA116|year=2006|publisher=Penn State Press|isbn=978-0-271-02717-3|page=116}}</ref> Značilno za njegove poznejše slike je, da je število rekvizitov in podrobnosti uporabljenih rekvizitov minimalno. == Zgodovina == [[File:Salome with the Head of John the Baptist-Caravaggio (1610).jpg|thumb|left|[[Salome z glavo Janeza Krstnika (Caravaggio), London]]'']] Slika je bila dokončana leta 1608 na [[Malta|Malti]] in je bila naročena s strani [[Malteški viteški red|malteških vitezov]] kot oltarna slika <ref>Varriano (2006), pp. 74, 116.</ref>; bila je največja oltarna slika, ki bi jo Caravaggio kdaj koli naslikal. Še vedno visi v [[Sostolnica sv. Janeza, Valletta| sostolnici sv. Janeza]], za katero je bila naročena in kjer je bil Caravaggio sam uveden in na kratko služil kot vitez. <ref name="Patrick2007">{{navedi knjigo|last=Patrick|first=James|title=Renaissance and Reformation|url=https://books.google.com/books?id=i6ZJlLHLPY8C&pg=PA194|year=2007|publisher=Marshall Cavendish|isbn=978-0-7614-7651-1|page=194}}</ref> Caravaggiova služba Redu je bila kratka in težavna, saj je bil kmalu ubežnik pred pravico, ker je pobegnil v zaporu zaradi nezabeleženega kaznivega dejanja. Ko je Caravaggio v šestih mesecih po uvedbi v odsotnosti odstopil kot "prekršek in pokvarjen član", je slovesnost potekala v Oratoriju pred to sliko. [[File:Salomé con la cabeza del Bautista (Caravaggio).jpg|thumb|right|[[Salome z glavo Janeza Krstnika (Caravaggio), Madrid]]'']] Caravaggio je naredil več del, ki so prikazovali trenutke po tukaj upodobljenem dogodku. Eno od teh je na ogled v londonski [[Narodna galerija, London|Narodni galeriji]]; drugo pa v [[Kraljeva palača, Madrid|kraljevi palači v Madridu]]. Verjame se, da je morda ena izmed njih podoba, ki naj bi jo Caravaggio poslal, da bi pomiril Alofa de Wignacourtta, velikega mojstra vitezov, ki so izgnali Caravaggia, vendar to zagotovo ni znano. ''Obglavljenje Janeza Krstnika'' je bilo močno poškodovano <ref name="HagenHagen2002">{{navedi knjigo|last1=Hagen|first1=Rose-Marie|author2=Rainer Hagen|title=What great paintings say|url=https://books.google.com/books?id=aOzohrk8Mm8C&pg=PA216|date=2 February 2002|publisher=Taschen|isbn=978-3-8228-2100-8|page=216}}</ref>, čeprav je bilo v 1950-ih deležno nekaj restavriranja pred opazno razstavo v Rimu v letih 1955–56, ki je pritegnila veliko pozornosti.<ref>Hibbard (1985), p. 230.</ref> Med obnovo je podpis Caravaggia v krvi postal viden sodobnim gledalcem.<ref name="Hammill2002">{{navedi knjigo|last=Hammill|first=Graham L.|title=Sexuality and Form: Caravaggio, Marlowe, and Bacon|url=https://books.google.com/books?id=UhcWIlk-67IC&pg=PA95|date=15 December 2002|publisher=University of Chicago Press|isbn=978-0-226-31519-5|page=95}}</ref> Podpis je stvar nekega spora. Delo je podpisano ''f. Michelang.o'' (''f'', ki v redu označuje njegovo bratstvo), vendar se v javnosti trdi, da je Caravaggio podpisal »Jaz, Caravaggio, sem to naredil« v priznanju nekega zločina - morda povezanega s smrtjo Ranuccia Tomassonija leta 1606 od Caravaggiove roke, zaradi česar je slikar pobegnil iz Rima <ref name="Pencak2002">{{navedi knjigo|last=Pencak|first=William|title=The films of Derek Jarman|url=https://books.google.com/books?id=CZiBbPphZEwC&pg=PA70|date=October 2002|publisher=McFarland|isbn=978-0-7864-1430-7|page=70}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== *[http://melitensiawth.com/incoming/Index/Melita%20Historica/MH.12(1996-99)/MH.12(1998)3/03.pdf Caravaggio's Maltese inspiration] == Zunanje povezave == {{commons category|Beheading of Saint John the Baptist by Caravaggio}} [[Kategorija:Slike leta 1608]] [[Kategorija:Dela Caravaggia]] [[Kategorija:Baročno slikarstvo]] tkaab76osx44mr3iezag42n5k0g8voc 10 489829 6657585 6048596 2026-04-08T18:18:45Z A09 188929 morebiti brez dodatnega "svoj"? 6657585 wikitext text/x-wiki {{safesubst:<noinclude/>IP-talk|[[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]]|[[{{safesubst:<noinclude />SUBJECTPAGENAME}}/peskovnik|peskovnik]]|[[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]]}}<noinclude> {{dokumentacija}} </noinclude> dopgemv8ivbi6evtpkk9h6iow1qdwo4 0 497726 6657473 6656974 2026-04-08T13:31:04Z ~2026-90770-6 254477 /* Marec */ 6657473 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|26}} '''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. [[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}</ref> == Dogodki == === Januar–marec === [[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]] * [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].<ref>{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}</ref> * [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.<ref name=":1">{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}</ref> * [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.<ref name="Time_30k_local_health_officials">{{cite Q|Q137884558}}</ref> * [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.<ref>{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}</ref> * [[17. januar]] – ** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.<ref>{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}</ref> ** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.<ref name="t064">{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}</ref> * [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref>{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}</ref> * [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.<ref>{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}</ref> * [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].<ref name="w524">{{cite web | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}</ref> * [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]]. * [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}</ref> * [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.<ref>{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}</ref> * [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].<ref>{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}</ref> * [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.<ref>{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve.<ref>{{navedi novice | title=Parlamentarne volitve bodo 22. marca | work=MMC RTV-SLO | date=2025-12-22 | url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-bodo-22-marca/767992 | access-date=2025-12-23}}</ref> === April–junij === * [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.<ref>{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}</ref> === Predvideni === * [[11. junij]]–[[19. julij]] – [[Kanada]], [[Mehika]] in [[Združene države Amerike]] bodo gostile [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|Svetovno prvenstvo v nogometu]]. * [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] bo viden na [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]]. * [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].<ref name="w820">{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}</ref> * november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.<ref name="FACTS">{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}</ref> == Smrti == === Januar === [[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]] * [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}</ref> * [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]]) * [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}</ref> * [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}</ref> * [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> * [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals & Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}</ref> * [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> * [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}</ref> === Februar === * [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> * [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])<ref name="o459">{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}</ref> * [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])<ref name="Robert Duvall-2026">{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}</ref> * [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}</ref> * [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])<ref>{{Cite web |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}</ref> === Marec === [[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]] * [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}</ref> * [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}</ref> * [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}</ref> * [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])<ref>{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])<ref>{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])<ref>{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], hidrogeolog, univ. prof., izr. član [[SAZU]]<ref>{{Navedi splet|title=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=en}}</ref> * [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])<ref>{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}</ref> === April === * [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Leto 2026| ]] 5mbr9yy0pf8lzt6yke0584r8v46qc79 6657488 6657473 2026-04-08T13:48:24Z ~2026-90770-6 254477 /* April */ 6657488 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|26}} '''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. [[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}</ref> == Dogodki == === Januar–marec === [[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]] * [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].<ref>{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}</ref> * [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.<ref name=":1">{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}</ref> * [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.<ref name="Time_30k_local_health_officials">{{cite Q|Q137884558}}</ref> * [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.<ref>{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}</ref> * [[17. januar]] – ** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.<ref>{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}</ref> ** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.<ref name="t064">{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}</ref> * [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref>{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}</ref> * [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.<ref>{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}</ref> * [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].<ref name="w524">{{cite web | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}</ref> * [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]]. * [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}</ref> * [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.<ref>{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}</ref> * [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].<ref>{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}</ref> * [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.<ref>{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve.<ref>{{navedi novice | title=Parlamentarne volitve bodo 22. marca | work=MMC RTV-SLO | date=2025-12-22 | url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-bodo-22-marca/767992 | access-date=2025-12-23}}</ref> === April–junij === * [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.<ref>{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}</ref> === Predvideni === * [[11. junij]]–[[19. julij]] – [[Kanada]], [[Mehika]] in [[Združene države Amerike]] bodo gostile [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|Svetovno prvenstvo v nogometu]]. * [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] bo viden na [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]]. * [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].<ref name="w820">{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}</ref> * november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.<ref name="FACTS">{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}</ref> == Smrti == === Januar === [[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]] * [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}</ref> * [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]]) * [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}</ref> * [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}</ref> * [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> * [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals & Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}</ref> * [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> * [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}</ref> === Februar === * [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> * [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])<ref name="o459">{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}</ref> * [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])<ref name="Robert Duvall-2026">{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}</ref> * [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}</ref> * [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])<ref>{{Cite web |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}</ref> === Marec === [[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]] * [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}</ref> * [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}</ref> * [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}</ref> * [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])<ref>{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])<ref>{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])<ref>{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[29. marec]] – [[Aleš Mižigoj]], ekonomist, gospodarstvenik (Medex) (* 1928) * [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], hidrogeolog, univ. prof., izr. član [[SAZU]] (* 1967)<ref>{{Navedi splet|title=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=en}}</ref> * [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])<ref>{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}</ref> === April === * [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}</ref> * == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Leto 2026| ]] 7t8fu4byr6plp7iwaohg6n67jh10kix 6657501 6657488 2026-04-08T14:03:01Z Yerpo 8417 /* Marec */ pospravljanje 6657501 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|26}} '''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. [[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}</ref> == Dogodki == === Januar–marec === [[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]] * [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].<ref>{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}</ref> * [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.<ref name=":1">{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}</ref> * [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.<ref name="Time_30k_local_health_officials">{{cite Q|Q137884558}}</ref> * [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.<ref>{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}</ref> * [[17. januar]] – ** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.<ref>{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}</ref> ** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.<ref name="t064">{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}</ref> * [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref>{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}</ref> * [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.<ref>{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}</ref> * [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].<ref name="w524">{{cite web | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}</ref> * [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]]. * [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}</ref> * [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.<ref>{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}</ref> * [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].<ref>{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}</ref> * [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.<ref>{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve.<ref>{{navedi novice | title=Parlamentarne volitve bodo 22. marca | work=MMC RTV-SLO | date=2025-12-22 | url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-bodo-22-marca/767992 | access-date=2025-12-23}}</ref> === April–junij === * [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.<ref>{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}</ref> === Predvideni === * [[11. junij]]–[[19. julij]] – [[Kanada]], [[Mehika]] in [[Združene države Amerike]] bodo gostile [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|Svetovno prvenstvo v nogometu]]. * [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] bo viden na [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]]. * [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].<ref name="w820">{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}</ref> * november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.<ref name="FACTS">{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}</ref> == Smrti == === Januar === [[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]] * [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}</ref> * [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]]) * [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}</ref> * [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}</ref> * [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> * [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals & Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}</ref> * [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> * [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}</ref> === Februar === * [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> * [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])<ref name="o459">{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}</ref> * [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])<ref name="Robert Duvall-2026">{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}</ref> * [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}</ref> * [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])<ref>{{Cite web |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}</ref> === Marec === [[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]] * [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}</ref> * [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}</ref> * [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}</ref> * [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])<ref>{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])<ref>{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])<ref>{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], slovenski hidrogeolog (* [[1967]])<ref>{{Navedi splet|title=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=en}}</ref> * [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])<ref>{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}</ref> === April === * [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}</ref> * == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Leto 2026| ]] 9n0kw2uvlounh9fw9c6y5aoxhlwwz5t 0 508548 6657765 6637850 2026-04-09T08:12:48Z VidicK01 193275 6657765 wikitext text/x-wiki {{Infopolje TV-serija|število_predvajanih sezon=11|država=<!--wd-->|jezik=<!--wd-->|spletna_stran=<!--wd-->|naslov_serije=Kmetija|produkcijska_hiša=Paprika Latino (2014 in 2015)<br>Pirana (2016)<br>Videostroj (2017–''danes'')|začetek/konec_predvajanja=1. oktober 2007–|televizijski_kanal=[[Planet TV]] (2014–2016)<br>[[POP TV]] (2007–2011 in 2017–''danes'')}} '''''Kmetija''''' je slovenska tekmovalna [[resničnostna oddaja]] na izpadanje, ustvarjena po [[Kmetija (franšiza)|formatu švedske produkcijske hiše Strix]]. V njej ljudje različnih karakterjev, člani »družine«, skupaj živijo in delajo na kmetiji. Njihovo delo nadzira »gospodar«, izkušen človek, ki družini vsak teden dodeli novo nalogo, daje nasvete in za dobro opravljeno delo prinaša dobrine.<ref name=":1">URŠIČ, Tina, 2009, ''Resničnostna televizija: analiza formata oddaje'' ''Kmetija'' : diplomsko delo [na [http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/ursic-tina.pdf spletu]]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 20 november 2021]</ref> Prvi del je bil na sporedu 1. oktobra 2007. Od takrat se je zvrstilo 11 sezon na POP TV in Planet TV. == Vloge tekmovalcev in pravila igre == === Glava družine, hlapec in dekla === »Glava družine« je tekmovalec, ki vodi družino, sedi na čelu mize, je prvi postrežen in ima posebno sobo, ki je udobna, ima dobrine in v katero ostali vstopijo le z dovoljenjem. Na začetku predvajanja se glava družine javi sam ali pa ga izberejo sodelujoči, v nadaljevanju pa ga določajo izpadli tekmovalci. Glava družine določi »hlapca« in »deklo«, ki vstaneta prva, nosita posebna oblačila, spita v skednju in opravljata določene naloge.<ref name=":1" /> === Dvoboj === Prvega dvobojevalca člani družine izberejo med hlapcem in deklo. Glava družine ne more biti izbran za dvoboj in izbrati dvobojevalca, lahko pa izbere v primeru neodločenega izida. Izbrani dvobojevalec si izbere nasprotnika istega spola, ki določi vrsto dvoboja. Ko je določen drugi dvobojevalec, sta hlapec in dekla razrešena svojih funkcij.<ref name=":1" /> V areni se zberejo tekmovalci, ki z voditeljem povzamejo tedensko dogajanje. Dvobojevalca se lahko pomerita v moči (vlečenje vrvi in spravljanje podkev), spretnosti (žaganje) ali znanju (kviz). Pri prvi igri se nasprotnika vlečeta z vrvjo, medtem pa skušata spraviti vse podkve v škatlo. Pri drugi igri sedita na treh manjših hlodih drug nasproti drugemu. Zmaga tisti, ki hitreje prežaga hlode, poražen pa je tisti, ki pade z njih. Pri kvizu tekmovalci odgovarjajo na vprašanja o živalih in rastlinah na kmetiji. Zmaga tisti, ki petkrat odgovori pravilno. Napačen odgovor je točka za nasprotnika.<ref name=":1" /> === Finalna oddaja === Poteka v živo iz studia. Dvobojevalca istega spola se pomerita v vseh treh nalogah, nasprotnih spolov pa le v kvizu.<ref name=":1" /> === Novosti v drugi sezoni === »Izivalci« so tri tedne živeli v gozdu, nato so odšli na kmetijo in se po enem tednu z izbranimi družinskimi člani pomerili v dvoboju za članstvo v družini.<ref name=":1" /> == Produkcija == === Planet TV === Prvi dve sezoni oddaje ''Kmetija: Nov začetek'' (2014, 2015) je produciralo podjetje Paprika Latino, tretjo sezono (2016) pa Pirana d.o.o..<ref>{{Navedi splet|url=https://si.linkedin.com/in/boris-glisic-7bb219ba|title=Boris Glisic: Freelance Director of Photography|accessdate=21. november 2021|website=Linkedin}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === POP TV === Lastnik oddaje je [[Pro Plus]]. Od leta 2017, ko je zopet na POP TV, jo producira podjetje Videostroj.<ref>{{Navedi splet|title=KMETIJA 2017|url=https://videostroj.com/sl/kmetija-2017-2/|website=Videostroj|date=2019-06-25|accessdate=2021-11-20|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KMETIJA 2018|url=https://videostroj.com/sl/kmetija-2018-2/|website=Videostroj|date=2019-06-25|accessdate=2021-11-20|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kmetija 2019|url=https://videostroj.com/sl/kmetija-2019-2/|website=Videostroj|date=2019-12-31|accessdate=2021-11-20|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kmetija 2021|url=https://videostroj.com/sl/kmetija-2021-3/|website=Videostroj|date=2021-09-13|accessdate=2021-11-20|language=sl-SI}}</ref><ref name=":0">[https://images.24ur.com/media//document/62562771.pdf?v=1621413916 Splošni pogoji za sodelovanje v šovu Kmetija]. Pro Plus. Ljubljana, 14. 5. 2021. pridobljeno 20. november 2021</ref> ==== Tekmovalci in snemanje ==== Kamere niso prižgane ves čas. V živo poteka le finalna oddaja.<ref name=":1" /> V oddaji sodelujejo polnoletne osebe, ki niso v kazenskem postopku.<ref name=":0" /> Večina naj bi bila z mesta. Upoštevati morajo navodila, s terensko ekipo (reporter, snemalec in asistent) pa nimajo stikov. Njihovo gibanje je omejeno na določeno območje. V medijih po koncu nastopa ne smejo podajati informacij o produkciji.<ref name=":1" /> Producent za posledice sodelovanja v šovu ne nosi odgovornosti.<ref name=":0" /> == Seznam sezon == === Kmetija === {| class="wikitable" style="font-size: 88%;" !width=15px|Sez. !width=118px|Predvajanje !width=145px|Naslov !width=58px|TV kanal !width=145px|Zmagovalec !width=63px|Nagrada !width=118px|Voditelj !width=152px|Gospodar/Mentor |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''1.''' |align=right|2. 10.–15. 12. 2007 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija 2007''''' |align=center|[[POP TV]] |Daša Hliš |align=center|50.000 € |[[Špela Močnik]] |Marijan Podobnik |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''2.''' |align=right|29. 9.–5. 12. 2008 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija 2008''''' |align=center|[[POP TV]] |Cirila Jeršin |align=center|50.000 € |Špela Močnik |Marijan Podobnik |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''3.''' |align=right|28. 9.–7. 12. 2009 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija slavnih''''' |align=center|[[POP TV]] |Goran Breščanski |align=center|36.300 € |[[Anja Križnik Tomažin]] |Marijan Podobnik <small>(prvi)</small><br>Vencelj Tušar <small>(od 3. tedna)</small> |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''4.''' |align=right|2. 10.–11. 12. 2011 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|[[Kmetija išče lastnika|'''''Kmetija išče lastnika''''']] |align=center|[[POP TV]] |Matej Drečnik |align=center|6.300 €<br>(posestvo) |[[Lili Žagar]] |Vinko Špitaler |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''5.''' |align=right|12. 9.–22. 12. 2017 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija 2017''''' |align=center|[[POP TV]] |Milena Žižek |align=center|60.000 € |[[Natalija Bratkovič]] |Štefan Flisar, Jožef Semen |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''6.''' |align=right|24. 9.–15. 12. 2018 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija 2018''''' |align=center|[[POP TV]] |Franko Bajc |align=center|50.000 € |Natalija Bratkovič |Nada Zorec |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''7.''' |align=right|16. 9.–21. 12. 2019 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija 2019''''' |align=center|[[POP TV]] |Jan & Tilen Klobasa |align=center|50.000 € |Natalija Bratkovič |Nada Zorec |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''8.''' |align=right|6. 9.–20. 12. 2021 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija 2021''''' |align=center|[[POP TV]] |Tilen Brglez |align=center|50.000 € |Natalija Bratkovič |Nada Zorec |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''9.''' |align=right|31. 8.–15. 12. 2022 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija 2022''''' |align=center|[[POP TV]] |Tom Zupan |align=center|50.000 € |Natalija Bratkovič |Nada Zorec |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''10.''' |align=right|4. 9.–21. 12. 2023 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija X''''' |align=center|[[POP TV]] |Žan Simonič |align=center|50.000 € |Natalija Bratkovič |Nada Zorec |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''11.''' |align=right|2. 9.–12. 12. 2024 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija 2024''''' |align=center|[[POP TV]] |Tim Novak |align=center|50.000 € |Natalija Bratkovič |Nada Zorec |- |align=center bgcolor=#E3DAC9|'''12.''' | align="right" |2. 2.–28. 5. 2026 &nbsp; |bgcolor=#F0EAD6|'''''Kmetija 2026''''' |align=center|[[POP TV]] | |align=center|50.000 € |Natalija Bratkovič |Nada Zorec |} === Kmetija: Nov začetek === {| class="wikitable" style="font-size: 88%;" !width=15px|Sez. !width=118px|Predvajanje !width=145px|Naslov !width=58px|TV kanal !width=145px|Zmagovalec !width=63px|Nagrada !width=118px|Voditelj !width=152px|Gospodar/Mentor |- |align=center bgcolor=#E6E6FA|'''1.''' |align=right|31. 8.–13. 12. 2014 &nbsp; |bgcolor=#FFE4E1|[[Kmetija: Nov začetek|'''''Kmetija: Nov začetek I''''']] |align=center|[[Planet TV]] |Denis Toplak |align=center|50.000 € |[[Saša Lendero]] |Milan Belec |- |align=center bgcolor=#E6E6FA|'''2.''' |align=right|30. 8.–11. 12. 2015 &nbsp; |bgcolor=#FFE4E1|'''''Kmetija: Nov začetek II''''' |align=center|[[Planet TV]] |Fahrudin Čaušević - Faki |align=center|50.000 € |Saša Lendero |Milan Belec |- |align=center bgcolor=#E6E6FA|'''3.''' |align=right|1. 9.–17. 12. 2016 &nbsp; |bgcolor=#FFE4E1|'''''Kmetija: Nov začetek III''''' |align=center|[[Planet TV]] |Adriana Košenina |align=center|50.000 € |[[Jasna Kuljaj]] |Matjaž Zupančič |} == Kritike in polemike == === ''Kmetija slavnih'' === [[Radiotelevizija Slovenija]] je menila, da prikazovanje prizorov [[Spolnost|spolnosti]], nasilja in vulgarnega govora krši določila zakona o medijih in 17. člen [[Konvencija o otrokovih pravicah|Konvencije o otrokovih pravicah]] in zahtevala premik ''Kmetije slavnih'' na kasnejši termin.<ref>{{Navedi splet|title=RTV zahteva umik "Kmetije slavnih" v poznejši termin|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/rtv-zahteva-umik-kmetije-slavnih-v-poznejsi-termin/215271|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-21|language=sl|date=23. oktober 2009}}</ref> Odvetniška pisarna Zidar Klemenčič je v imenu dveh očetov zahtevala prestavitev na kasnejši termin, kar je [[Okrajno sodišče v Ljubljani]] zavrnilo.<ref>{{Navedi splet|title=Kmetija slavnih lahko nadaljuje ob isti uri|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/kmetija-slavnih-lahko-nadaljuje-ob-isti-uri.html|website=old.delo.si|date=2009-11-04|accessdate=2021-11-21|language=sl-si}}</ref> [[Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije|Agencija za pošto in elektronske komunikacije]] je med 29. septembrom in 6. novembrom 2009 izvajala nadzor nad predvajanjem ''Kmetije slavnih''. Strokovni mnenji je pridobila pri [[Renata Šribar|Renati Šribar]] in [[Karmen Erjavec]]. POP TV-ju je naložila, da mora najkasneje v enem mesecu oddajo opremiti z vizualnim in akustičnim opozorilo, da oddaja ni primerna za gledalce do 15. leta starosti.<ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.akos-rs.si/files/Elektronski_mediji/Nadzor_vsebin/Odlocbe_strokovnega_nadzora/0612-29-2011-POP-TV-Kmetija-slavnih.pdf|title=Odločba|date=28. junij 2011|accessdate=21. november 2021|website=arhiv.akos-rs.si|last=APEK}}</ref> [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|Varuh človekovih pravic RS]] je zapisal, da ni pristojen za obravnavo ravnanj komercialnih medijev, ki so organizirani kot gospodarske družbe. Poslal je poizvedbo na Apek, ki je odgovoril, da jim je zadevo odstopil Inšpektorat RS za kulturo in medije, čeprav lahko neodvisno od Apeka izvaja nadzor in izreče globo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/lp/LP09_-_word_iz_PDF.doc|title=Petnajsto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2009|date=junij 2010|accessdate=21. november 2021|website=varuh-rs.si|pages=46-47}}</ref> === Ravnanje z živalmi === Leta 2007 je [[Lea Eva Müller]] pisno protestirala zaradi prizora zakola [[Domači prašič|prašiča]] brez omrtvičenja.<ref>{{Navedi splet|title=Imamo novo klavnico|url=https://www.dnevnik.si/282264|website=Dnevnik|accessdate=2021-11-21|date=22. november 2007|last=Müller|first=Lea Eva|archive-date=2021-11-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20211121071350/https://www.dnevnik.si/282264|url-status=dead}}</ref> ==== Zavrnitev razsojanja s strani oglaševalskega razsodišča ==== Vlagateljica pritožbe je leta 2009 pri oglaševalskem razsodišču pri Slovenski oglaševalski zbornici protestirala proti uporabi klanja živali v napovedniku na spletni strani ''Kmetije slavnih''. Pro Plus je odgovoril, da je bil to del vsebine resničnostnega šova. Oglaševalsko razsodišče se je odločilo, da o pritožbi ne bo odločalo, ker ne gre za oglaševanje.<ref>{{Navedi splet|title=Razsodba oglaševalskega razsodišča št. 181 / 9.12.2009|url=https://www.soz.si/en/oglasevalsko_razsodisce/arhiv-razsodb/razsodba_oglasevalskega_razsodisca_st_181_9122009|website=Slovenska oglaševalska zbornica|date=2015-03-08|accessdate=2021-11-21|archive-date=2021-11-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20211121071358/https://www.soz.si/en/oglasevalsko_razsodisce/arhiv-razsodb/razsodba_oglasevalskega_razsodisca_st_181_9122009|url-status=dead}}</ref> === Finančna korist le za producente === Oddaja je bila opisana kot projekt, ki producentom prinaša dobiček, ki je dosti višji od nagrade za zmagovalca. Producenti sodelujočim tudi onemogočijo trženje svoje izkušnje.<ref name=":1" /> === Tožba proti producentom ''Kmetije'' na Planet TV zaradi uporabe imena === Na sodišču je bila zahtevana prepoved uporabe imena oddaje ''Kmetija: Nov začetek'', ki naj bi posegalo v uveljavljeno blagovno znamko in zavajalo potrošnika.<ref>{{Navedi splet|title=VSL0081337|url=https://sodisce.si/vislj/odlocitve/2012032113077731/#|website=sodisce.si|accessdate=2021-11-21|date=18. september 2014|last=Gospodarski oddelek|first=Višje sodišče v Ljubljan}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sodisce.si/vislj/odlocitve/2015081111418183/#|title=VSL00007721|date=18. januar 2018|accessdate=21. november 2021|website=sodisce.si|last=Gospodarski oddelek|first=Višje sodišče v Ljubljani}}</ref> == Nagrade == * [[Žarometi 2018|Nominacija za žaromete 2018]] za resničnostni šov leta 2018 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[https://web.archive.org/web/20071230155756/http://24ur.com/kmetija/farm_front.php Uradna spletna stran ''Kmetija 2007''] (web archive. 30. december 2007) *[https://web.archive.org/web/20081229101713/http://kmetija.24ur.com/ Uradna spletna stran ''Kmetija 2008''] (web archive. 29. december 2008) *[https://web.archive.org/web/20091215013606/http://kmetija.24ur.com/ Uradna spletna stran ''Kmetija slavnih''] (web archive. 15. december 2009) *[https://www.24ur.com/tv-oddaje/kmetija Uradna spletna stran] [[Kategorija:Resničnostni šovi]] [[Kategorija:Televizijske oddaje POP TV]] [[Kategorija:Televizijske oddaje Planeta TV]] 6mwktgmiotdh4fmr446xjgxpy0817w1 0 517078 6657818 6263050 2026-04-09T11:50:23Z Pinky sl 2932 6657818 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Klara Zamenhof | image = | caption = | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | burial_place = [[Judovsko pokopališče,Varšava]] | spouse = {{marriage|[[Ludwik Zamenhof|L. L. Zamenhof]]|1887}} | children = [[Adam Zamenhof|Adam]], [[Zofia Zamenhof|Zofia]] in [[Lidia Zamenhof|Lidia]] }} '''Klara Zamenhof''' (rojena '''Silbernik'''), [[poljaki|poljska]] [[esperanto|esperantistka]], * [[6. oktober]] [[1863]], [[Kovno]], † [[6. december]] [[1924]], [[Varšava]]. Poročena je bila z [[Ludwik Zamenhof|L. L. Zamenhofom]], izumiteljem mednarodnega jezika [[esperanto]]. ==Življenjepis== Klara je bila rojena v današnjem litvanskem [[Kaunas]]u kot najstarejša hči Aleksandra Senderja Silbernika in Golde Silbernik,<ref>{{navedi splet|url=http://www2.math.uu.se/~kiselman/pau2008.pdf|title=ESPERANTO: ITS ORIGINS AND EARLY HISTORY|author=Christer Kiselman|website=math.uu.se|accessdate=2022-04-15|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304222655/http://www2.math.uu.se/~kiselman/pau2008.pdf|url-status=dead}}</ref> bogatih [[judje|judovskih]] [[trgovec|trgovcev]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.culturepolonaise.eu/3,2,765,en,100th_anniversary_of_the_death_of_L_ZAMENHOF_the_creator_of_the_Esperanto|title=Voyager en Pologne à travers sa culture et ses US|accessdate=2022-04-15|archive-date=2019-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20191010160515/http://www.culturepolonaise.eu/3,2,765,en,100th_anniversary_of_the_death_of_L_ZAMENHOF_the_creator_of_the_Esperanto|url-status=dead}}</ref> Leta 1887 se je poročila z Ludwikom Lejzerjem Zamenhofom.<ref>{{navedi splet|url=http://www.culturepolonaise.eu/3,2,765,en,100th_anniversary_of_the_death_of_L_ZAMENHOF_the_creator_of_the_Esperanto|title=100th anniversary of the death of L. ZAMENHOF, the creator of the Esperanto|website=PolishCulture.eu|accessdate=2022-04-15|archive-date=2019-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20191010160515/http://www.culturepolonaise.eu/3,2,765,en,100th_anniversary_of_the_death_of_L_ZAMENHOF_the_creator_of_the_Esperanto|url-status=dead}}</ref> Skupaj sta imela tri otroke: [[Adam Zamenhof|Adama]], [[Lidia Zamenhof|Lidio]] in [[Zofia Zamenhof|Zofio]]. Po moževi smrti 14. aprila 1917, se je posvetila promociji esperanta. Nadaljevala je z razvojem skupnosti esperantistov in izdatno podpirala svojo hči, [[Lidia Zamenhof|Lidio]], ki je poučevala esperanto v Evropi in ZDA. ==Sklici== {{refsez}} ==Zunanje povezave== *[http://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno-plus?aid=e1a&datum=1925&page=5&size=45 Osmrtnica Klare Zamenhof]. V Esperantu. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zamenhof, Klara}} [[Kategorija:Esperantisti]] [[Kategorija:Poljski jezikoslovci]] 04cxqs6bqjoqkbjo2woz5ly42ir6n83 0 517780 6657517 6546525 2026-04-08T14:45:36Z Ljuba24b 92351 dp 6657517 wikitext text/x-wiki ''za druge pomene glej [[Kozara (razločitev)]]''{{Infopolje Gora | name = Kozara | other_name = Козара | photo = Lisina.jpg | photo_caption = Pogled na najvišji vrh Kozare, Lisino | elevation_m = 977 | elevation_ref = <ref name=katalog>{{navedi splet |url=https://www.topografskakarta.com/jugo/download/srb_25/prijedor_6/pri_6.html| title= Topografska karta Prijedor 2-2}}</ref> | prominence_m = | prominence_ref = | map = Bosnia and Herzegovina | map_caption = Lokacija v Bosni in Hercegovini | map_size = 250 | location = [[Republika Srbska]], [[Bosna in Hercegovina]] | range = Kozara | coordinates = {{coord|44.97095556|16.97743944|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_ref = <ref name=katalog/> | type = | first_ascent = | easiest_route = }} '''Kozara''' (Козара) je gora v zahodni [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], ki je danes del [[Republika Srbska|Republike Srbske]]. Na severu jo obdaja reka [[Sava]] na vzhodu [[Vrbas]], na jugu [[Sana (reka)|Sana]], na zahodu pa [[Una]]. Najvišji vrh planote je Lisina (978 m). Leta 1942 je bila Kozara prizorišče [[Bitka na Kozari|velike bitke]] med [[Jugoslovanski partizani|partizani]] in [[Sile osi|silami osi]],<ref>{{navedi splet|title=Kozara|url=http://www.npkozara.com/|publisher=Kozara National Park}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Kozara Memorial|url=http://www.memorialmuseums.org/eng/staettens/view/1456/Kozara-Memorial|publisher=Memorial Museums}}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ki ga obeležuje spomenik žrtvam [[fašizem|ustaško-fašističnega terorja]], postavljen na zravnanem delu, imenovanem Mrakovic. Klima na Kozari je zmerno kontinentalna. == Narodni park Kozara == [[Narodni park Kozara]] je bil ustanovljen leta 1967 in obsega 3907,54 ha. zavzema področje [[Mrakovica|Mrakovice]]. Cilj narodnega parka je bila zaščita kulturno-zgodovinskih in naravnih vrednosti planine Kozare. == Rastlinstvo == Severni del Kozare zavzemajo visoki gozdovi v katerih dominirata [[bukev]] in [[Jelka (drevo)|jelka]], južni del površine pa je poraščen z nizkimi (mogočnimi) gozdovi [[hrast]] in iglavci ([[Bor (drevo)|črni bor]], [[Bor (drevo)|beli bor]], [[smreka]]). == Živalstvo == Med avtohtonimi živalskimi vrstami najdemo živali kot so : [[divja svinja]], [[srnjad]], [[pravi zajec|divji zajec]], [[divja mačka]], [[lisica]], [[veverica]], [[jazbec]], [[kuna zlatica]], [[kuna belica]], [[mala podlasica|podlasica]] in druge. Kozara nudi dom tudi velikem številu ptičjih vrst. Po dostopnih podatkih, na Kozari živijo [[beloglavi jastreb]]i, [[sokoli]], [[sove]]. Med neplenilci pa izstopajo: [[jerebica]], [[golob grivar]], [[golob duplar]], [[grlica]], [[sraka]], [[slavček]], [[črna žolna]], [[sinice]], in [[vrabec]]. [[Slika:Козарачки камен NP002.jpg|thumb|left|200px|Kozarački kamen]] ==Vrhovi== {| class="wikitable sortable" |- ! Ime !! Višina (m) |- | Lisina || 977 |- | [[Gola planina Kozara|Gola planina]] || 876 |- | Mrakovica || 806 |- | Glavuša || 793 |- | Bešića poljana || 784 |- | Talavića poljana || 780 |- | Jarčevica || 740 |- | Vrnovačka glava || 719 |- | Benkovac-Jurišina kosa || 705 |- | Zečiji kamen || 667 |- | Kozarački kamen || 659 |- | Šupljikovac || 652 |- | Vitlovska kosa || 589 |- | Palež || 542 |- | Mednjak || 440 |} ==Glej tudi== *[[Narodni park Kozara]] *[[Kozara (film)]] *[[Osnovna šola Kozara Nova Gorica]] ==Reference== {{Kategorija v zbirki|Kozara}} {{Refsez}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gore v Bosni in Hercegovini]] 21aqejh7lnv3rg4hari3jylk31w3vfc 0 518024 6657615 6625317 2026-04-08T19:44:53Z VidicK01 193275 /* Spremembe tekom mandata */ 6657615 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Državni zbor|name=9. državni zbor Republike Slovenije|leader3=|meeting_place=[[Stavba Državnega zbora Republike Slovenije]]|session_room=|next_election1=2026|last_election1=24. april 2022|voting_system1=Proporcionalni volilni sistem. Volilni prag 4 %.|political_groups1={{legend|#00569d|Svoboda: 39}} {{legend|#FFF300|SDS: 24}} {{legend|#ff0000|SD: 9}} {{legend|#00B5DD|NSi: 8}} {{legend|#fe4141|Levica: 3}} {{legend|#09105e|PSNP: 3}} {{legend|#ee82ee|Samostojni: 2}} {{legend|#ada9a1|Manjšinska poslanca: 2}}|structure1_res=280px|structure1=Slovenia National Assembly January 2026.svg|members=90|party3=|leader3_type=&ensp;|native_name=|party2=|leader2=|leader2_type=Podpredsedniki|party1=|leader1=[[Urška Klakočar Zupančič]]|leader1_type=Predsednica|house_type=|new_session=13. maj 2022|coa_res=140px|coa_pic=Coat of Arms of Slovenia.svg|website=http://www.dz-rs.si/}}'''9. državni zbor Republike Slovenije''' je bil konstituiran po ukazu o sklicu konstitutivne seje, ki ga je izdal predsednik republike [[Borut Pahor]], na podlagi [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitev v Državni zbor]], ki so potekale 24. aprila 2022. Ustanovna seja je potekala 13. maja 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je danes sprejel predsednika DVK Goloba in podpisal Ukaz o sklicu prve seje državnega zbora|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8520BAB18AA271E1C125883C0032A57D?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-05-11}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Za predsednico državnega zbora je bila izvoljena [[Urška Klakočar Zupančič]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Urška Klakočar Zupančič nova predsednica DZ|url=https://www.sta.si/3036938/urska-klakocar-zupancic-nova-predsednica-dz|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-13}}</ref> == Politične stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Predsednik ! colspan="2" |Sedeži |- !Ob volitvah !Trenutno |- | style="background:#005DA4" | | style="text-align:center;" |'''GS''' |[[Gibanje Svoboda]] |[[Robert Golob]]<br>{{small|premier}} |{{Composition bar|41|90|hex=#005DA4}} |{{Composition bar|39|90|hex=#005DA4}} |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' |[[Slovenska demokratska stranka]] |[[Janez Janša]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|27|90|hex=#FEF200}} |{{Composition bar|24|90|hex=#FEF200}} |- | style="background:#00b5dd" | | style="text-align:center;" |'''NSi''' |[[Nova Slovenija|Nova Slovenija - Krščanski demokrati]] |[[Jernej Vrtovec]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|8|90|#00b5dd}} |{{Composition bar|8|90|#00b5dd}} |- | style="background:red" | | style="text-align:center;" |'''SD''' |[[Socialni demokrati]] |[[Matjaž Han]]<br>{{small|minister}} |{{Composition bar|7|90|red}} |{{Composition bar|9|90|red}} |- | style="background:#DB2D43" | | style="text-align:center;" |'''L''' |[[Levica (politična stranka)|Levica]] |[[Asta Vrečko]]<br>{{small|ministrica}}<br>[[Luka Mesec]]<br>{{small|minister}} |{{Composition bar|5|90|#DB2D43}} |{{Composition bar|3|90|#DB2D43}} |- ! colspan="6" |Nepovezani poslanci |- | style="background:#09105e" | | style="text-align:center;" |'''PSNP''' |[[Poslanska skupina nepovezanih poslancev]] |[[Anže Logar]]<br>{{small|vodja PS}} |{{Composition bar|0|90|#09105e}} |{{Composition bar|3|90|#09105e}} |- | style="background:#ee82ee;" rowspan="2"| | style="text-align:center;" rowspan="2"|'''NP''' |NeP [[Dejan Kaloh]] |/ |{{Composition bar|0|90|#ee82ee}} |{{Composition bar|1|90|#ee82ee}} |- |NeP [[Miha Kordiš]] |/ |{{Composition bar|0|90|violet}} |{{Composition bar|1|90|violet}} |- |} == Poslanske skupine == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" |Poslanska skupina !Vodja !Namestnik vodje{{efn|Poslanske skupine z več kot 20 poslanci imajo lahko 2 namestnika}} |- | style="background:#005DA4" | | style="text-align:center;" |'''PS Svoboda''' |[[Poslanska skupina Svoboda]] |[[Nataša Avšič Bogovič]] |[[Tereza Novak]]<br>[[Lenart Žavbi]] |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''PS SDS''' |[[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] |[[Jelka Godec]] |[[Karmen Furman]]<br>[[Zvone Černač]] |- | style="background:#00b5dd" | | style="text-align:center;" |'''PS NSi''' |[[Poslanska skupina Nove Slovenije]] |[[Janez Cigler Kralj]] |[[Aleksander Reberšek]] |- | style="background:red | | style="text-align:center;" |'''PS SD''' |[[Poslanska skupina Socialnih demokratov]] |[[Meira Hot]] |[[Bojana Muršič]] |- | style="background:#DB2D43" | | style="text-align:center;" |'''PS Levica''' |[[Poslanska skupina Levica]] |[[Nataša Sukič]] |[[Milan Jakopovič]] |- | style="background:#09105e" | | style="text-align:center;" |'''PS NP''' |[[Poslanska skupina nepovezanih poslancev]] |[[Anže Logar]] |[[Eva Irgl]] |- | style="background:#ada9a1" | | style="text-align:center;" |'''PS IMNS''' |[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti]] |[[Felice Žiža]] |[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] |- |} == Poslanci == {{main|Seznam poslancev 9. Državnega zbora Republike Slovenije}} === Nadomestni in novi poslanci === {| class="wikitable" style="text;font-size:94%;line-height:16px" !Poslanec !Poslanska skupina ! width=120|Datum preklica !Razlog !Nadomestni poslanec |- |[[Robert Golob]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |25. maj 2022 |Imenovan na mesto predsednika vlade Republike Slovenije |[[Bojan Čebela]]<ref name=":2">{{Navedi splet|title=V četrtek v državni zbor prihajajo nadomestni poslanci|url=https://n1info.si/novice/v-cetrtek-v-drzavni-zbor-prihajajo-nadomestni-poslanci/|website=N1|date=2022-06-07|accessdate=2022-06-15|language=sl-SI}}</ref> |- |[[Matej Arčon]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |1. junij 2022 |Imenovan na mesto ministra brez listnice, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu |[[Aleksander Prosen Kralj]]<ref name=":2" /><!-- Prvi v liniji nasledstva poslanskega mesta bi moral biti Danijel Bešič Loredan, a je bil ta imenovan na mesto ministra za zdravje. --> |- |[[Barbara Kolenko Helbl]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |1. junij 2022 |Imenovana na mesto generalne sekretarke Vlade Republike Slovenije |[[Tomaž Lah]]<ref name=":2" /> |- |[[Tanja Fajon]] |[[Poslanska skupina Socialnih demokratov|SD]] |1. junij 2022 |Imenovana na mesto ministrice za zunanje zadeve Republike Slovenije |[[Jonas Žnidaršič]]<ref name=":2" /> |- |[[Matjaž Han]] |[[Poslanska skupina Socialnih demokratov|SD]] |1. junij 2022 |Imenovan na mesto ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije |[[Soniboj Knežak]]<ref name=":2" /> |- |[[Luka Mesec]] |[[Levica (politična stranka)|Levica]] |1. junij 2022 |Imenovan na mesto ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije |[[Milan Jakopovič]]<ref name=":2" /><!-- Prva v liniji nasledstva poslanskega mesta bi morala biti Asta Vrečko, a je bila imenovana na mesto ministrice za kulturo. Naslednji na liniji je bil Dan Juvan, ki je postal državni sekretar. --> |- |[[Janez Magyar]] |[[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]] |4. december 2022 |Izvoljen za župana občine Lendava |[[Andrej Kosi]]<ref>{{Navedi splet|title=Poslanca SDS-a Magyarja bo v DZ-ju nasledil Andrej Kosi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/poslanca-sds-a-magyarja-bo-v-dz-ju-nasledil-andrej-kosi/653038|accessdate=2024-09-07|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> |- |[[Martin Marzidovšek]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |20. september 2023 |Poslanec je odstopil s funkcije iz osebnih razlogov, povezanih s kariernimi izzivi |[[Jurij Lep]]<ref>{{Navedi splet|title=Dejan Zavec in Martin Marzidovšek zapuščata poslanske vrste|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dejan-zavec-in-martin-marzidovsek-zapuscata-poslanske-vrste.html|accessdate=2023-09-14|website=24ur.com|language=sl}}</ref> |- |[[Dejan Zavec]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |20. september 2023 |Poslanec je odstopil s funkcije iz zdravstvenih razlogov |[[Dejan Süč]]<ref>{{Navedi splet|title=Zavec in Marzidovšek ne bosta več poslanca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zavec-in-marzidovsek-ne-bosta-vec-poslanca/681402|accessdate=2023-09-14|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> |- |[[Franc Props]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |7. december 2023 |Imenovan na mesto ministra za javno upravo Republike Slovenije |[[Jernej Žnidaršič]]<ref>{{Navedi splet|title=V poslanske klopi sedel Jernej Žnidaršič|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-poslanske-klopi-sedel-jernej-znidarsic.html|accessdate=2023-12-13|website=24ur.com|language=sl}}</ref> |- |[[Mateja Čalušić]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |12. januar 2024 |Imenovana na mesto ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije |[[Uroš Brežan]]<ref>{{Navedi splet|title=Namesto Mateje Čalušić bo v poslanske klopi sedel nekdanji minister Uroš Brežan |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/namesto-mateje-calusic-bo-v-poslanske-klopi-sedel-nekdanji-minister-uros-brezan/698443|accessdate=2024-04-15|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> |- |[[Monika Pekošak]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |26. april 2024 |Poslanka je odstopila s funkcije iz osebnih razlogov, povezanih s kariernimi izzivi |[[Branko Zlobko]]<ref>{{Navedi splet|title=Branko Zlobko novo ime v poslanskih klopeh |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/branko-zlobko-novo-ime-v-poslanskih-klopeh.html|accessdate=2024-07-10|website=24ur.com|language=sl}}</ref> |- |[[Branko Grims]] |[[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]] |16. julij 2024 |Izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu |[[Andrej Poglajen]]<ref>{{Navedi splet|title=Poslanskima skupinama SDS in NSi sta se pridružila Poglajen in Medic |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanskima-skupinama-sds-in-nsi-pridruzila-poglajen-in-medic.html|accessdate=2024-09-07|website=24ur.com|language=sl}}</ref> |- |[[Matej Tonin]] |[[Poslanska skupina Nove Slovenije|NSi]] |16. julij 2024 |Izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu |[[Franc Medic]]<ref>{{Navedi splet|title=Kaj napovedujeta? Idrijčana Franc Medic in Andrej Poglajen uradno prevzela dolžnosti poslancev|url=https://vecer.com/slovenija/kaj-napovedujeta-idrijcana-franc-medic-in-andrej-poglajen-uradno-prevzela-dolznosti-poslancev-10364995|accessdate=2024-09-07|website=Večer|language=sl}}</ref> |- |[[Borut Sajovic]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |7. oktober 2024 |Imenovan na mesto ministra za obrambo Republike Slovenije |[[Aleš Lipičnik]]<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je Aleš Lipičnik, nadomestni poslanec Boruta Sajovica?|url=https://www.24ur.com/novice/svet/kdo-je-ales-lipicnik-nadomestni-poslanec-boruta-sajovica.html|accessdate=2025-12-17|website=24ur.com|language=sl}}</ref> |- |[[Jani Prednik]] |[[Poslanska skupina Socialnih demokratov|SD]] |20. oktober 2025 |Poslanec je odstopil s funkcije zaradi obtožb o družinskem nasilju |[[Janja Rednjak]]<ref>{{Navedi splet|title=Janja Rednjak do konca mandata nova poslanka DZ|url=https://siol.net/novice/slovenija/janja-rednjak-do-konca-mandata-nova-poslanka-dz-675789|accessdate=2025-12-17|website=Siol.net|language=sl}}</ref> |- |[[Branko Zlobko]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |21. november 2025 |Imenovan na mesto ministra za notranje zadeve Republike Slovenije |[[Mateja Zupan Josipović]]<ref>{{Navedi splet|title=V parlamentarno klop Svobode sedla Mateja Zupan Josipović |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-parlamentarno-klop-svobode-sedla-mateja-zupan-josipovic.html|accessdate=2025-12-17|website=24ur.com|language=sl}}</ref> |- |[[Uroš Brežan]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |29. januar 2026 |Imenovan na mesto ministra za notranje zadeve Republike Slovenije |[[Mojca Stegovec]]<ref>{{Navedi splet|title=NOVA POSLANKA IZ ISTRE V DRŽAVNEM ZBORU: Mojca Stegovec prevzela mandat po odstopu Uroša Brežana |url=https://regionalobala.si/novica/nova-poslanka-iz-istre-v-drzavnem-zboru-mojca-stegovec-prevzela-mandat-po-odstopu-urosa-brezana|accessdate=2026-02-04|website=Regional Obala|language=sl}}</ref> |- |} == Zgodovina == 9. maja 2022 so se s takratnim [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednikom državnega zbora]] [[Igor Zorčič|Igorjem Zorčičem]] sestali začasne vodje poslanskih skupin strank novega sklica.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatka-za-predsednico-dz-ja-urska-klakocar-zupancic-za-generalnega-sekretarja-robert-pavsic/626671|title=Kandidatka za predsednico DZ-ja Urška Klakočar Zupančič, za generalnega sekretarja Robert Pavšič|date=9. maj 2022|accessdate=10. maj 2022|website=MMC RTV SLO|last=T. K. B., G. C.}}</ref> Gibanje Svoboda je zastopal predsednik [[Robert Golob]], SDS [[Danijel Krivec]], Novo Slovenijo [[Jožef Horvat]], SD [[Matjaž Han]] in Levico [[Miha Kordiš]]. Dorekli so sedežni red, pri čemer so SDS, NSi in Levica ohranile svoja mesta, Gibanje Svoboda in SD pa so uvrstili na sredo dvorane. Gibanje Svoboda je na mesto predsednice državnega zbora predlagalo [[Urška Klakočar Zupančič|Urško Klakočar Zupančič]], preostala podpredsedniška mesta pa bi pripadla še SD, Levici in SDS. Robert Golob je dejal, da si na teh mestih želi [[Ženska|ženske]].<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Je Robert Pavšič s svojo izobrazbo primeren za generalnega sekretarja DZ? #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/je-poslanec-lms-primeren-za-sekretarja-dz-578979|website=siol.net|accessdate=2022-05-10|language=sl}}</ref> Na mesto generalnega sekretarja državnega zbora je nova koalicija predlagala [[Robert Pavšič|Roberta Pavšiča]], ki je bil v predhodnem sklicu poslanec pri [[Lista Marjana Šarca|Listi Marjana Šarca]]. Slovenska demokratska stranka in Nova Slovenija sta predlog označili kot nesprejemljiv, saj da mora to funkcijo zasesti oseba z videzom nepristranskosti in primernejšo izobrazbo.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> === Konstituiranje === Ustanovna seja novega Državnega zbora je potekala v petek, 13. maja 2022. Zbrane sta nagovorila predsednik republike Borut Pahor ter predsednik DZ v odhajanju [[Igor Zorčič]], poslanci pa so potrdili svoje mandate. Sejo je vodil najstarejši poslanec - [[Miroslav Gregorič (politik)|Miroslav Gregorič]] iz stranke Gibanje Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovna seja novega DZ-ja bo 13. maja, zadnje spremembe med poslanci še odmevajo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustanovna-seja-novega-dz-ja-bo-13-maja-zadnje-spremembe-med-poslanci-se-odmevajo/626597|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> Na ustanovni seji je bilo izvoljeno novo vodstvo Državnega zbora; za predsednico je bila izvoljena [[Urška Klakočar Zupančič]], podpredsednica pa je postala [[Meira Hot]]. V SDS in NSi so takoj po potrditvi mandatov poslancev v parlamentarni postopek vložili približno 30 predlogov zakonov, med drugim o [[RTV Slovenija]] in [[Slovenska tiskovna agencija|STA]], pa tudi o tožilstvu in odvetništvu. 25. maja je bila na mesto podpredsednice državnega zbora izvoljena tudi [[Nataša Sukič]] iz stranke Levica.<ref>{{Navedi splet|title=Nataša Sukič izvoljena za podpredsednico parlamenta|url=https://siol.net/novice/slovenija/levica-predlagala-nataso-sukic-kandidata-sds-se-ni-580171|website=siol.net|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> Čez teden dni, 20. maja 2022, so poslanci ustanovili še nove poslanske skupine. 24. maja je kolegij predsednice državnega zbora razdelil mesta v [[Delovna telesa Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih telesih]] (13 odborov in osem komisij): Gibanju Svoboda je pripadlo devet predsedniških mest, SDS pet, Novi Sloveniji tri, SD dva in Levici eno, eno predsedniško mesto, v [[Komisija za narodni skupnosti Državnega zbora Republike Slovenije|komisiji za narodni skupnosti]], pa je pripadlo tudi enemu izmed poslancev manjšin. Slovenska demokratska stranke je nad razrezom izrazila nestrinjanje zaradi razmerja predsedniških mest med njimi in stranko Nova Slovenija. Po proporcionalnem izračunu bi SDS pripadlo šest predsedniških mest, Novi Sloveniji pa dve. NSi je na seji kolegija predlagala dopolnilo, s katerim so pridobili eno mesto dodatno predsednika (v komisiji za nadzor javnih financ) in se ob enem odpovedali trem podpredsedniškim. Dopolnilo Nove Slovenije je bilo na kolegiju sprejeto, nasprotovala mu je le vodja poslanske skupine SDS [[Jelka Godec]], ki je opozorila na kršitev poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Njena stranka je zato napovedala, da na predsedniška mesta svojih članov ne bodo imenovali, prav tako ne bodo predlagali kandidata za mesto podpredsednika državnega zbora.<ref>{{Navedi splet|title=Zaplet v parlamentu: SDS ne bo predlagala kandidatov za vodenje delovnih teles|url=https://www.vecer.com/slovenija/zaplet-v-parlamentu-sds-se-odpoveduje-predsedniskim-in-podpredsedniskim-mestom-v-delovnih-telesih-10284077|website=www.vecer.com|date=2022-05-24|accessdate=2022-05-29|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V DZ sta se "udarili" NSi in SDS: "Najprej moraš nekaj dati, da potem lahko pričakuješ"|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/628cfb1e5fa61/razdeljena-mesta-v-delovnih-telesih-dz-sds-zaradi-nestrinjanja-ne-bo-predlagala-svojih-kandidatov|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sta.si/3041143/razdeljena-mesta-v-delovnih-telesih-dz-sds-zaradi-nestrinjanja-ne-bo-predlagala-svojih-kandidatov|title=Razdeljena mesta v delovnih telesih DZ, SDS zaradi nestrinjanja ne bo predlagala svojih kandidatov|date=24. maj 2022|accessdate=29. maj 2022|website=STA|publisher=STA}}</ref> V četrtek, 9. junija 2022 je potekala še ena izredna seja DZ, na kateri so se potrdili mandati nadomestnih poslancev, na tajnem glasovanju pa so poslanci glasovali še o tretjem podpredsedniku DZ. Za tretjega podpredsednika so izvolili [[Danijel Krivec|Danijela Krivca]] iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref>{{Navedi splet|title=DZ o mandatih nadomestnih poslancev in podpredsedniku DZ |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-o-mandatih-nadomestnih-poslancev-in-podpredsedniku-dz.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-09|language=sl}}</ref> === Spremembe tekom mandata === {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! Sestava po poslanskih skupinah ! Opis sprememb |- | [[Slika:Slovenia National Assembly May 2022 (Election results).svg|250px]] | Ob nastopu mandata 9. državnega zbora Republike Slovenije (13. maja 2022). |- | [[Slika:Slovenia National Assembly December 2023 (MŠP left Svoboda).svg|250px]] | Po izstopu Mojce Šetinc Pašek iz PS Svoboda in prehodu v samostojno poslanko (28. novembra 2023). |- | [[Slika:Slovenia National Assembly October 2024 (Logar, Irgl, Kaloh left SDS).svg|250px]] | Po izstopu Anžeta Logarja (18. oktobra 2024), Eve Irgl in Dejana Kaloha (21. oktobra 2024) iz PS SDS in prehodu med samostojne poslance. |- | [[Slika:Slovenia National Assembly March 2025 (new group PS NP + Kordiš left Levica).svg|250px]] | Po ustanovitvi poslanske skupine nepovezanih poslancev (11. februarja 2025) ter izstopu Mihe Kordiša iz PS Levica in prehodu v samostojnega poslanca (14. aprila 2025). |- | [[Slika:Slovenia National Assembly December 2025.svg|250px]] | Po prestopu Mojce Šetinc Pašek v PS Socialnih demokratov (22. septembra 2025). |- | [[Slika:Slovenia National Assembly January 2026.svg|250px]] | Po prestopu Mateja Tašnerja Vatovca v PS Socialnih demokratov (7. januarja 2026). |- |} == Imenovanja in volitve == Državni zbor voli in imenuje: * predsednika in podpredsednike državnega zbora, * predsednika vlade in ministre, * ustavne sodnike, * varuha človekovih pravic, * sodnike rednih sodišč, * generalnega sekretarja državnega zbora, * 5 članov Sodnega sveta, * guvernerja Banke Slovenije in * člane Računskega sodišča. === Volitve predsednice državnega zbora === {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum !Predlagatelj ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Kandidatka ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni/Vzdržani !Opombe |- |13. maj 2022 |55 poslancev |Predsednica DZ |'''[[Urška Klakočar Zupančič]]''' |89 | style="background:#9bf796;" |'''80''' |9 |1 |tajno glasovanje |} === Volitve podpredsednikov državnega zbora === {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Kandidatka ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni/Vzdržani !Opombe |- |13. maj 2022 |Podpredsednica DZ |'''[[Meira Hot]]''' |89 | style="background:#9bf796;" |'''63''' |10 |10 |tajno glasovanje |- |25. maj 2022 |Podpredsednica DZ |'''[[Nataša Sukič]]''' |85 | style="background:#9bf796;" |'''52''' |29 |4 |tajno glasovanje |- |9. junij 2022 |Podpredsednik DZ |'''[[Danijel Krivec]]''' |85 | style="background:#9bf796;" |'''57''' |7 |14 |tajno glasovanje |} == Glej tudi == * [[Politika Slovenije]] * [[8. državni zbor Republike Slovenije]] == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati Rezultat državnozborskih volitev 2022] {{DZRS}} [[Kategorija:Državni zbori Republike Slovenije|09]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] [[Kategorija:9. državni zbor Republike Slovenije|*]] ocfhhs3h7d4enf7y1eqle40ej21inqj 6657627 6657615 2026-04-08T20:06:33Z VidicK01 193275 6657627 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Državni zbor|name=9. državni zbor Republike Slovenije|leader3=|meeting_place=[[Stavba Državnega zbora Republike Slovenije]]|session_room=|next_election1=22. marec 2026|last_election1=24. april 2022|voting_system1=Proporcionalni volilni sistem. Volilni prag 4 %.|political_groups1={{legend|#00569d|Svoboda: 39}} {{legend|#FFF300|SDS: 24}} {{legend|#ff0000|SD: 9}} {{legend|#00B5DD|NSi: 8}} {{legend|#fe4141|Levica: 3}} {{legend|#09105e|PSNP: 3}} {{legend|#ee82ee|Samostojni: 2}} {{legend|#ada9a1|Manjšinska poslanca: 2}}|structure1_res=280px|structure1=Slovenia National Assembly January 2026.svg|members=90|party3=|leader3_type=&ensp;|native_name=|party2=|leader2=|leader2_type=Podpredsedniki|party1=|leader1=[[Urška Klakočar Zupančič]]|leader1_type=Predsednica|house_type=|new_session=13. maj 2022|coa_res=140px|coa_pic=Coat of Arms of Slovenia.svg|website=http://www.dz-rs.si/}}'''9. državni zbor Republike Slovenije''' je bil konstituiran po ukazu o sklicu konstitutivne seje, ki ga je izdal predsednik republike [[Borut Pahor]], na podlagi [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitev v Državni zbor]], ki so potekale 24. aprila 2022. Ustanovna seja je potekala 13. maja 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je danes sprejel predsednika DVK Goloba in podpisal Ukaz o sklicu prve seje državnega zbora|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8520BAB18AA271E1C125883C0032A57D?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-05-11}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Za predsednico državnega zbora je bila izvoljena [[Urška Klakočar Zupančič]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Urška Klakočar Zupančič nova predsednica DZ|url=https://www.sta.si/3036938/urska-klakocar-zupancic-nova-predsednica-dz|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-13}}</ref> == Politične stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Predsednik ! colspan="2" |Sedeži |- !Ob volitvah !Trenutno |- | style="background:#005DA4" | | style="text-align:center;" |'''GS''' |[[Gibanje Svoboda]] |[[Robert Golob]]<br>{{small|premier}} |{{Composition bar|41|90|hex=#005DA4}} |{{Composition bar|39|90|hex=#005DA4}} |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' |[[Slovenska demokratska stranka]] |[[Janez Janša]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|27|90|hex=#FEF200}} |{{Composition bar|24|90|hex=#FEF200}} |- | style="background:#00b5dd" | | style="text-align:center;" |'''NSi''' |[[Nova Slovenija|Nova Slovenija - Krščanski demokrati]] |[[Jernej Vrtovec]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|8|90|#00b5dd}} |{{Composition bar|8|90|#00b5dd}} |- | style="background:red" | | style="text-align:center;" |'''SD''' |[[Socialni demokrati]] |[[Matjaž Han]]<br>{{small|minister}} |{{Composition bar|7|90|red}} |{{Composition bar|9|90|red}} |- | style="background:#DB2D43" | | style="text-align:center;" |'''L''' |[[Levica (politična stranka)|Levica]] |[[Asta Vrečko]]<br>{{small|ministrica}}<br>[[Luka Mesec]]<br>{{small|minister}} |{{Composition bar|5|90|#DB2D43}} |{{Composition bar|3|90|#DB2D43}} |- ! colspan="6" |Nepovezani poslanci |- | style="background:#09105e" | | style="text-align:center;" |'''PSNP''' |[[Poslanska skupina nepovezanih poslancev]] |[[Anže Logar]]<br>{{small|vodja PS}} |{{Composition bar|0|90|#09105e}} |{{Composition bar|3|90|#09105e}} |- | style="background:#ee82ee;" rowspan="2"| | style="text-align:center;" rowspan="2"|'''NP''' |NeP [[Dejan Kaloh]] |/ |{{Composition bar|0|90|#ee82ee}} |{{Composition bar|1|90|#ee82ee}} |- |NeP [[Miha Kordiš]] |/ |{{Composition bar|0|90|violet}} |{{Composition bar|1|90|violet}} |- |} == Poslanske skupine == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" |Poslanska skupina !Vodja !Namestnik vodje{{efn|Poslanske skupine z več kot 20 poslanci imajo lahko 2 namestnika}} |- | style="background:#005DA4" | | style="text-align:center;" |'''PS Svoboda''' |[[Poslanska skupina Svoboda]] |[[Nataša Avšič Bogovič]] |[[Tereza Novak]]<br>[[Lenart Žavbi]] |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''PS SDS''' |[[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] |[[Jelka Godec]] |[[Karmen Furman]]<br>[[Zvone Černač]] |- | style="background:#00b5dd" | | style="text-align:center;" |'''PS NSi''' |[[Poslanska skupina Nove Slovenije]] |[[Janez Cigler Kralj]] |[[Aleksander Reberšek]] |- | style="background:red | | style="text-align:center;" |'''PS SD''' |[[Poslanska skupina Socialnih demokratov]] |[[Meira Hot]] |[[Bojana Muršič]] |- | style="background:#DB2D43" | | style="text-align:center;" |'''PS Levica''' |[[Poslanska skupina Levica]] |[[Nataša Sukič]] |[[Milan Jakopovič]] |- | style="background:#09105e" | | style="text-align:center;" |'''PS NP''' |[[Poslanska skupina nepovezanih poslancev]] |[[Anže Logar]] |[[Eva Irgl]] |- | style="background:#ada9a1" | | style="text-align:center;" |'''PS IMNS''' |[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti]] |[[Felice Žiža]] |[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] |- |} == Poslanci == {{main|Seznam poslancev 9. Državnega zbora Republike Slovenije}} === Nadomestni in novi poslanci === {| class="wikitable" style="text;font-size:94%;line-height:16px" !Poslanec !Poslanska skupina ! width=120|Datum preklica !Razlog !Nadomestni poslanec |- |[[Robert Golob]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |25. maj 2022 |Imenovan na mesto predsednika vlade Republike Slovenije |[[Bojan Čebela]]<ref name=":2">{{Navedi splet|title=V četrtek v državni zbor prihajajo nadomestni poslanci|url=https://n1info.si/novice/v-cetrtek-v-drzavni-zbor-prihajajo-nadomestni-poslanci/|website=N1|date=2022-06-07|accessdate=2022-06-15|language=sl-SI}}</ref> |- |[[Matej Arčon]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |1. junij 2022 |Imenovan na mesto ministra brez listnice, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu |[[Aleksander Prosen Kralj]]<ref name=":2" /><!-- Prvi v liniji nasledstva poslanskega mesta bi moral biti Danijel Bešič Loredan, a je bil ta imenovan na mesto ministra za zdravje. --> |- |[[Barbara Kolenko Helbl]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |1. junij 2022 |Imenovana na mesto generalne sekretarke Vlade Republike Slovenije |[[Tomaž Lah]]<ref name=":2" /> |- |[[Tanja Fajon]] |[[Poslanska skupina Socialnih demokratov|SD]] |1. junij 2022 |Imenovana na mesto ministrice za zunanje zadeve Republike Slovenije |[[Jonas Žnidaršič]]<ref name=":2" /> |- |[[Matjaž Han]] |[[Poslanska skupina Socialnih demokratov|SD]] |1. junij 2022 |Imenovan na mesto ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije |[[Soniboj Knežak]]<ref name=":2" /> |- |[[Luka Mesec]] |[[Levica (politična stranka)|Levica]] |1. junij 2022 |Imenovan na mesto ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije |[[Milan Jakopovič]]<ref name=":2" /><!-- Prva v liniji nasledstva poslanskega mesta bi morala biti Asta Vrečko, a je bila imenovana na mesto ministrice za kulturo. Naslednji na liniji je bil Dan Juvan, ki je postal državni sekretar. --> |- |[[Janez Magyar]] |[[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]] |4. december 2022 |Izvoljen za župana občine Lendava |[[Andrej Kosi]]<ref>{{Navedi splet|title=Poslanca SDS-a Magyarja bo v DZ-ju nasledil Andrej Kosi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/poslanca-sds-a-magyarja-bo-v-dz-ju-nasledil-andrej-kosi/653038|accessdate=2024-09-07|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> |- |[[Martin Marzidovšek]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |20. september 2023 |Poslanec je odstopil s funkcije iz osebnih razlogov, povezanih s kariernimi izzivi |[[Jurij Lep]]<ref>{{Navedi splet|title=Dejan Zavec in Martin Marzidovšek zapuščata poslanske vrste|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dejan-zavec-in-martin-marzidovsek-zapuscata-poslanske-vrste.html|accessdate=2023-09-14|website=24ur.com|language=sl}}</ref> |- |[[Dejan Zavec]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |20. september 2023 |Poslanec je odstopil s funkcije iz zdravstvenih razlogov |[[Dejan Süč]]<ref>{{Navedi splet|title=Zavec in Marzidovšek ne bosta več poslanca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zavec-in-marzidovsek-ne-bosta-vec-poslanca/681402|accessdate=2023-09-14|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> |- |[[Franc Props]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |7. december 2023 |Imenovan na mesto ministra za javno upravo Republike Slovenije |[[Jernej Žnidaršič]]<ref>{{Navedi splet|title=V poslanske klopi sedel Jernej Žnidaršič|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-poslanske-klopi-sedel-jernej-znidarsic.html|accessdate=2023-12-13|website=24ur.com|language=sl}}</ref> |- |[[Mateja Čalušić]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |12. januar 2024 |Imenovana na mesto ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije |[[Uroš Brežan]]<ref>{{Navedi splet|title=Namesto Mateje Čalušić bo v poslanske klopi sedel nekdanji minister Uroš Brežan |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/namesto-mateje-calusic-bo-v-poslanske-klopi-sedel-nekdanji-minister-uros-brezan/698443|accessdate=2024-04-15|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> |- |[[Monika Pekošak]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |26. april 2024 |Poslanka je odstopila s funkcije iz osebnih razlogov, povezanih s kariernimi izzivi |[[Branko Zlobko]]<ref>{{Navedi splet|title=Branko Zlobko novo ime v poslanskih klopeh |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/branko-zlobko-novo-ime-v-poslanskih-klopeh.html|accessdate=2024-07-10|website=24ur.com|language=sl}}</ref> |- |[[Branko Grims]] |[[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]] |16. julij 2024 |Izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu |[[Andrej Poglajen]]<ref>{{Navedi splet|title=Poslanskima skupinama SDS in NSi sta se pridružila Poglajen in Medic |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanskima-skupinama-sds-in-nsi-pridruzila-poglajen-in-medic.html|accessdate=2024-09-07|website=24ur.com|language=sl}}</ref> |- |[[Matej Tonin]] |[[Poslanska skupina Nove Slovenije|NSi]] |16. julij 2024 |Izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu |[[Franc Medic]]<ref>{{Navedi splet|title=Kaj napovedujeta? Idrijčana Franc Medic in Andrej Poglajen uradno prevzela dolžnosti poslancev|url=https://vecer.com/slovenija/kaj-napovedujeta-idrijcana-franc-medic-in-andrej-poglajen-uradno-prevzela-dolznosti-poslancev-10364995|accessdate=2024-09-07|website=Večer|language=sl}}</ref> |- |[[Borut Sajovic]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |7. oktober 2024 |Imenovan na mesto ministra za obrambo Republike Slovenije |[[Aleš Lipičnik]]<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je Aleš Lipičnik, nadomestni poslanec Boruta Sajovica?|url=https://www.24ur.com/novice/svet/kdo-je-ales-lipicnik-nadomestni-poslanec-boruta-sajovica.html|accessdate=2025-12-17|website=24ur.com|language=sl}}</ref> |- |[[Jani Prednik]] |[[Poslanska skupina Socialnih demokratov|SD]] |20. oktober 2025 |Poslanec je odstopil s funkcije zaradi obtožb o družinskem nasilju |[[Janja Rednjak]]<ref>{{Navedi splet|title=Janja Rednjak do konca mandata nova poslanka DZ|url=https://siol.net/novice/slovenija/janja-rednjak-do-konca-mandata-nova-poslanka-dz-675789|accessdate=2025-12-17|website=Siol.net|language=sl}}</ref> |- |[[Branko Zlobko]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |21. november 2025 |Imenovan na mesto ministra za notranje zadeve Republike Slovenije |[[Mateja Zupan Josipović]]<ref>{{Navedi splet|title=V parlamentarno klop Svobode sedla Mateja Zupan Josipović |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-parlamentarno-klop-svobode-sedla-mateja-zupan-josipovic.html|accessdate=2025-12-17|website=24ur.com|language=sl}}</ref> |- |[[Uroš Brežan]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |29. januar 2026 |Imenovan na mesto ministra za notranje zadeve Republike Slovenije |[[Mojca Stegovec]]<ref>{{Navedi splet|title=NOVA POSLANKA IZ ISTRE V DRŽAVNEM ZBORU: Mojca Stegovec prevzela mandat po odstopu Uroša Brežana |url=https://regionalobala.si/novica/nova-poslanka-iz-istre-v-drzavnem-zboru-mojca-stegovec-prevzela-mandat-po-odstopu-urosa-brezana|accessdate=2026-02-04|website=Regional Obala|language=sl}}</ref> |- |} == Zgodovina == 9. maja 2022 so se s takratnim [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednikom državnega zbora]] [[Igor Zorčič|Igorjem Zorčičem]] sestali začasne vodje poslanskih skupin strank novega sklica.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatka-za-predsednico-dz-ja-urska-klakocar-zupancic-za-generalnega-sekretarja-robert-pavsic/626671|title=Kandidatka za predsednico DZ-ja Urška Klakočar Zupančič, za generalnega sekretarja Robert Pavšič|date=9. maj 2022|accessdate=10. maj 2022|website=MMC RTV SLO|last=T. K. B., G. C.}}</ref> Gibanje Svoboda je zastopal predsednik [[Robert Golob]], SDS [[Danijel Krivec]], Novo Slovenijo [[Jožef Horvat]], SD [[Matjaž Han]] in Levico [[Miha Kordiš]]. Dorekli so sedežni red, pri čemer so SDS, NSi in Levica ohranile svoja mesta, Gibanje Svoboda in SD pa so uvrstili na sredo dvorane. Gibanje Svoboda je na mesto predsednice državnega zbora predlagalo [[Urška Klakočar Zupančič|Urško Klakočar Zupančič]], preostala podpredsedniška mesta pa bi pripadla še SD, Levici in SDS. Robert Golob je dejal, da si na teh mestih želi [[Ženska|ženske]].<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Je Robert Pavšič s svojo izobrazbo primeren za generalnega sekretarja DZ? #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/je-poslanec-lms-primeren-za-sekretarja-dz-578979|website=siol.net|accessdate=2022-05-10|language=sl}}</ref> Na mesto generalnega sekretarja državnega zbora je nova koalicija predlagala [[Robert Pavšič|Roberta Pavšiča]], ki je bil v predhodnem sklicu poslanec pri [[Lista Marjana Šarca|Listi Marjana Šarca]]. Slovenska demokratska stranka in Nova Slovenija sta predlog označili kot nesprejemljiv, saj da mora to funkcijo zasesti oseba z videzom nepristranskosti in primernejšo izobrazbo.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> === Konstituiranje === Ustanovna seja novega Državnega zbora je potekala v petek, 13. maja 2022. Zbrane sta nagovorila predsednik republike Borut Pahor ter predsednik DZ v odhajanju [[Igor Zorčič]], poslanci pa so potrdili svoje mandate. Sejo je vodil najstarejši poslanec - [[Miroslav Gregorič (politik)|Miroslav Gregorič]] iz stranke Gibanje Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovna seja novega DZ-ja bo 13. maja, zadnje spremembe med poslanci še odmevajo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustanovna-seja-novega-dz-ja-bo-13-maja-zadnje-spremembe-med-poslanci-se-odmevajo/626597|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> Na ustanovni seji je bilo izvoljeno novo vodstvo Državnega zbora; za predsednico je bila izvoljena [[Urška Klakočar Zupančič]], podpredsednica pa je postala [[Meira Hot]]. V SDS in NSi so takoj po potrditvi mandatov poslancev v parlamentarni postopek vložili približno 30 predlogov zakonov, med drugim o [[RTV Slovenija]] in [[Slovenska tiskovna agencija|STA]], pa tudi o tožilstvu in odvetništvu. 25. maja je bila na mesto podpredsednice državnega zbora izvoljena tudi [[Nataša Sukič]] iz stranke Levica.<ref>{{Navedi splet|title=Nataša Sukič izvoljena za podpredsednico parlamenta|url=https://siol.net/novice/slovenija/levica-predlagala-nataso-sukic-kandidata-sds-se-ni-580171|website=siol.net|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> Čez teden dni, 20. maja 2022, so poslanci ustanovili še nove poslanske skupine. 24. maja je kolegij predsednice državnega zbora razdelil mesta v [[Delovna telesa Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih telesih]] (13 odborov in osem komisij): Gibanju Svoboda je pripadlo devet predsedniških mest, SDS pet, Novi Sloveniji tri, SD dva in Levici eno, eno predsedniško mesto, v [[Komisija za narodni skupnosti Državnega zbora Republike Slovenije|komisiji za narodni skupnosti]], pa je pripadlo tudi enemu izmed poslancev manjšin. Slovenska demokratska stranke je nad razrezom izrazila nestrinjanje zaradi razmerja predsedniških mest med njimi in stranko Nova Slovenija. Po proporcionalnem izračunu bi SDS pripadlo šest predsedniških mest, Novi Sloveniji pa dve. NSi je na seji kolegija predlagala dopolnilo, s katerim so pridobili eno mesto dodatno predsednika (v komisiji za nadzor javnih financ) in se ob enem odpovedali trem podpredsedniškim. Dopolnilo Nove Slovenije je bilo na kolegiju sprejeto, nasprotovala mu je le vodja poslanske skupine SDS [[Jelka Godec]], ki je opozorila na kršitev poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Njena stranka je zato napovedala, da na predsedniška mesta svojih članov ne bodo imenovali, prav tako ne bodo predlagali kandidata za mesto podpredsednika državnega zbora.<ref>{{Navedi splet|title=Zaplet v parlamentu: SDS ne bo predlagala kandidatov za vodenje delovnih teles|url=https://www.vecer.com/slovenija/zaplet-v-parlamentu-sds-se-odpoveduje-predsedniskim-in-podpredsedniskim-mestom-v-delovnih-telesih-10284077|website=www.vecer.com|date=2022-05-24|accessdate=2022-05-29|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V DZ sta se "udarili" NSi in SDS: "Najprej moraš nekaj dati, da potem lahko pričakuješ"|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/628cfb1e5fa61/razdeljena-mesta-v-delovnih-telesih-dz-sds-zaradi-nestrinjanja-ne-bo-predlagala-svojih-kandidatov|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sta.si/3041143/razdeljena-mesta-v-delovnih-telesih-dz-sds-zaradi-nestrinjanja-ne-bo-predlagala-svojih-kandidatov|title=Razdeljena mesta v delovnih telesih DZ, SDS zaradi nestrinjanja ne bo predlagala svojih kandidatov|date=24. maj 2022|accessdate=29. maj 2022|website=STA|publisher=STA}}</ref> V četrtek, 9. junija 2022 je potekala še ena izredna seja DZ, na kateri so se potrdili mandati nadomestnih poslancev, na tajnem glasovanju pa so poslanci glasovali še o tretjem podpredsedniku DZ. Za tretjega podpredsednika so izvolili [[Danijel Krivec|Danijela Krivca]] iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref>{{Navedi splet|title=DZ o mandatih nadomestnih poslancev in podpredsedniku DZ |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-o-mandatih-nadomestnih-poslancev-in-podpredsedniku-dz.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-09|language=sl}}</ref> === Spremembe tekom mandata === {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! Sestava po poslanskih skupinah ! Opis sprememb |- | [[Slika:Slovenia National Assembly May 2022 (Election results).svg|250px]] | Ob nastopu mandata 9. državnega zbora Republike Slovenije (13. maja 2022). |- | [[Slika:Slovenia National Assembly December 2023 (MŠP left Svoboda).svg|250px]] | Po izstopu Mojce Šetinc Pašek iz PS Svoboda in prehodu v samostojno poslanko (28. novembra 2023). |- | [[Slika:Slovenia National Assembly October 2024 (Logar, Irgl, Kaloh left SDS).svg|250px]] | Po izstopu Anžeta Logarja (18. oktobra 2024), Eve Irgl in Dejana Kaloha (21. oktobra 2024) iz PS SDS in prehodu med samostojne poslance. |- | [[Slika:Slovenia National Assembly March 2025 (new group PS NP + Kordiš left Levica).svg|250px]] | Po ustanovitvi poslanske skupine nepovezanih poslancev (11. februarja 2025) ter izstopu Mihe Kordiša iz PS Levica in prehodu v samostojnega poslanca (14. aprila 2025). |- | [[Slika:Slovenia National Assembly December 2025.svg|250px]] | Po prestopu Mojce Šetinc Pašek v PS Socialnih demokratov (22. septembra 2025). |- | [[Slika:Slovenia National Assembly January 2026.svg|250px]] | Po prestopu Mateja Tašnerja Vatovca v PS Socialnih demokratov (7. januarja 2026). |- |} == Imenovanja in volitve == Državni zbor voli in imenuje: * predsednika in podpredsednike državnega zbora, * predsednika vlade in ministre, * ustavne sodnike, * varuha človekovih pravic, * sodnike rednih sodišč, * generalnega sekretarja državnega zbora, * 5 članov Sodnega sveta, * guvernerja Banke Slovenije in * člane Računskega sodišča. === Volitve predsednice državnega zbora === {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum !Predlagatelj ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Kandidatka ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni/Vzdržani !Opombe |- |13. maj 2022 |55 poslancev |Predsednica DZ |'''[[Urška Klakočar Zupančič]]''' |89 | style="background:#9bf796;" |'''80''' |9 |1 |tajno glasovanje |} === Volitve podpredsednikov državnega zbora === {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Kandidatka ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni/Vzdržani !Opombe |- |13. maj 2022 |Podpredsednica DZ |'''[[Meira Hot]]''' |89 | style="background:#9bf796;" |'''63''' |10 |10 |tajno glasovanje |- |25. maj 2022 |Podpredsednica DZ |'''[[Nataša Sukič]]''' |85 | style="background:#9bf796;" |'''52''' |29 |4 |tajno glasovanje |- |9. junij 2022 |Podpredsednik DZ |'''[[Danijel Krivec]]''' |85 | style="background:#9bf796;" |'''57''' |7 |14 |tajno glasovanje |} == Glej tudi == * [[Politika Slovenije]] * [[8. državni zbor Republike Slovenije]] == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati Rezultat državnozborskih volitev 2022] {{DZRS}} [[Kategorija:Državni zbori Republike Slovenije|09]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] [[Kategorija:9. državni zbor Republike Slovenije|*]] lndm5j5qfyde04q0ht5zh8t9fc9ug57 6657634 6657627 2026-04-08T20:17:57Z VidicK01 193275 obnovitev mrtve povezave 6657634 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Državni zbor|name=9. državni zbor Republike Slovenije|leader3=|meeting_place=[[Stavba Državnega zbora Republike Slovenije]]|session_room=|next_election1=22. marec 2026|last_election1=24. april 2022|voting_system1=Proporcionalni volilni sistem. Volilni prag 4 %.|political_groups1={{legend|#00569d|Svoboda: 39}} {{legend|#FFF300|SDS: 24}} {{legend|#ff0000|SD: 9}} {{legend|#00B5DD|NSi: 8}} {{legend|#fe4141|Levica: 3}} {{legend|#09105e|PSNP: 3}} {{legend|#ee82ee|Samostojni: 2}} {{legend|#ada9a1|Manjšinska poslanca: 2}}|structure1_res=280px|structure1=Slovenia National Assembly January 2026.svg|members=90|party3=|leader3_type=&ensp;|native_name=|party2=|leader2=|leader2_type=Podpredsedniki|party1=|leader1=[[Urška Klakočar Zupančič]]|leader1_type=Predsednica|house_type=|new_session=13. maj 2022|coa_res=140px|coa_pic=Coat of Arms of Slovenia.svg|website=http://www.dz-rs.si/}}'''9. državni zbor Republike Slovenije''' je bil konstituiran po ukazu o sklicu konstitutivne seje, ki ga je izdal predsednik republike [[Borut Pahor]], na podlagi [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitev v Državni zbor]], ki so potekale 24. aprila 2022. Ustanovna seja je potekala 13. maja 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Republike Slovenije {{!}} Predsednik Pahor je danes sprejel predsednika DVK Goloba in podpisal Ukaz o sklicu prve seje državnega zbora|url=https://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/8520BAB18AA271E1C125883C0032A57D?OpenDocument|website=www.up-rs.si|accessdate=2022-05-11}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Za predsednico državnega zbora je bila izvoljena [[Urška Klakočar Zupančič]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Urška Klakočar Zupančič nova predsednica DZ|url=https://www.sta.si/3036938/urska-klakocar-zupancic-nova-predsednica-dz|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-13}}</ref> == Politične stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Predsednik ! colspan="2" |Sedeži |- !Ob volitvah !Trenutno |- | style="background:#005DA4" | | style="text-align:center;" |'''GS''' |[[Gibanje Svoboda]] |[[Robert Golob]]<br>{{small|premier}} |{{Composition bar|41|90|hex=#005DA4}} |{{Composition bar|39|90|hex=#005DA4}} |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' |[[Slovenska demokratska stranka]] |[[Janez Janša]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|27|90|hex=#FEF200}} |{{Composition bar|24|90|hex=#FEF200}} |- | style="background:#00b5dd" | | style="text-align:center;" |'''NSi''' |[[Nova Slovenija|Nova Slovenija - Krščanski demokrati]] |[[Jernej Vrtovec]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|8|90|#00b5dd}} |{{Composition bar|8|90|#00b5dd}} |- | style="background:red" | | style="text-align:center;" |'''SD''' |[[Socialni demokrati]] |[[Matjaž Han]]<br>{{small|minister}} |{{Composition bar|7|90|red}} |{{Composition bar|9|90|red}} |- | style="background:#DB2D43" | | style="text-align:center;" |'''L''' |[[Levica (politična stranka)|Levica]] |[[Asta Vrečko]]<br>{{small|ministrica}}<br>[[Luka Mesec]]<br>{{small|minister}} |{{Composition bar|5|90|#DB2D43}} |{{Composition bar|3|90|#DB2D43}} |- ! colspan="6" |Nepovezani poslanci |- | style="background:#09105e" | | style="text-align:center;" |'''PSNP''' |[[Poslanska skupina nepovezanih poslancev]] |[[Anže Logar]]<br>{{small|vodja PS}} |{{Composition bar|0|90|#09105e}} |{{Composition bar|3|90|#09105e}} |- | style="background:#ee82ee;" rowspan="2"| | style="text-align:center;" rowspan="2"|'''NP''' |NeP [[Dejan Kaloh]] |/ |{{Composition bar|0|90|#ee82ee}} |{{Composition bar|1|90|#ee82ee}} |- |NeP [[Miha Kordiš]] |/ |{{Composition bar|0|90|violet}} |{{Composition bar|1|90|violet}} |- |} == Poslanske skupine == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" |Poslanska skupina !Vodja !Namestnik vodje{{efn|Poslanske skupine z več kot 20 poslanci imajo lahko 2 namestnika}} |- | style="background:#005DA4" | | style="text-align:center;" |'''PS Svoboda''' |[[Poslanska skupina Svoboda]] |[[Nataša Avšič Bogovič]] |[[Tereza Novak]]<br>[[Lenart Žavbi]] |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''PS SDS''' |[[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] |[[Jelka Godec]] |[[Karmen Furman]]<br>[[Zvone Černač]] |- | style="background:#00b5dd" | | style="text-align:center;" |'''PS NSi''' |[[Poslanska skupina Nove Slovenije]] |[[Janez Cigler Kralj]] |[[Aleksander Reberšek]] |- | style="background:red | | style="text-align:center;" |'''PS SD''' |[[Poslanska skupina Socialnih demokratov]] |[[Meira Hot]] |[[Bojana Muršič]] |- | style="background:#DB2D43" | | style="text-align:center;" |'''PS Levica''' |[[Poslanska skupina Levica]] |[[Nataša Sukič]] |[[Milan Jakopovič]] |- | style="background:#09105e" | | style="text-align:center;" |'''PS NP''' |[[Poslanska skupina nepovezanih poslancev]] |[[Anže Logar]] |[[Eva Irgl]] |- | style="background:#ada9a1" | | style="text-align:center;" |'''PS IMNS''' |[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti]] |[[Felice Žiža]] |[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] |- |} == Poslanci == {{main|Seznam poslancev 9. Državnega zbora Republike Slovenije}} === Nadomestni in novi poslanci === {| class="wikitable" style="text;font-size:94%;line-height:16px" !Poslanec !Poslanska skupina ! width=120|Datum preklica !Razlog !Nadomestni poslanec |- |[[Robert Golob]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |25. maj 2022 |Imenovan na mesto predsednika vlade Republike Slovenije |[[Bojan Čebela]]<ref name=":2">{{Navedi splet|title=V četrtek v državni zbor prihajajo nadomestni poslanci|url=https://n1info.si/novice/v-cetrtek-v-drzavni-zbor-prihajajo-nadomestni-poslanci/|website=N1|date=2022-06-07|accessdate=2022-06-15|language=sl-SI}}</ref> |- |[[Matej Arčon]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |1. junij 2022 |Imenovan na mesto ministra brez listnice, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu |[[Aleksander Prosen Kralj]]<ref name=":2" /><!-- Prvi v liniji nasledstva poslanskega mesta bi moral biti Danijel Bešič Loredan, a je bil ta imenovan na mesto ministra za zdravje. --> |- |[[Barbara Kolenko Helbl]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |1. junij 2022 |Imenovana na mesto generalne sekretarke Vlade Republike Slovenije |[[Tomaž Lah]]<ref name=":2" /> |- |[[Tanja Fajon]] |[[Poslanska skupina Socialnih demokratov|SD]] |1. junij 2022 |Imenovana na mesto ministrice za zunanje zadeve Republike Slovenije |[[Jonas Žnidaršič]]<ref name=":2" /> |- |[[Matjaž Han]] |[[Poslanska skupina Socialnih demokratov|SD]] |1. junij 2022 |Imenovan na mesto ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije |[[Soniboj Knežak]]<ref name=":2" /> |- |[[Luka Mesec]] |[[Levica (politična stranka)|Levica]] |1. junij 2022 |Imenovan na mesto ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije |[[Milan Jakopovič]]<ref name=":2" /><!-- Prva v liniji nasledstva poslanskega mesta bi morala biti Asta Vrečko, a je bila imenovana na mesto ministrice za kulturo. Naslednji na liniji je bil Dan Juvan, ki je postal državni sekretar. --> |- |[[Janez Magyar]] |[[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]] |4. december 2022 |Izvoljen za župana občine Lendava |[[Andrej Kosi]]<ref>{{Navedi splet|title=Poslanca SDS-a Magyarja bo v DZ-ju nasledil Andrej Kosi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/poslanca-sds-a-magyarja-bo-v-dz-ju-nasledil-andrej-kosi/653038|accessdate=2024-09-07|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> |- |[[Martin Marzidovšek]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |20. september 2023 |Poslanec je odstopil s funkcije iz osebnih razlogov, povezanih s kariernimi izzivi |[[Jurij Lep]]<ref>{{Navedi splet|title=Dejan Zavec in Martin Marzidovšek zapuščata poslanske vrste|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dejan-zavec-in-martin-marzidovsek-zapuscata-poslanske-vrste.html|accessdate=2023-09-14|website=24ur.com|language=sl}}</ref> |- |[[Dejan Zavec]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |20. september 2023 |Poslanec je odstopil s funkcije iz zdravstvenih razlogov |[[Dejan Süč]]<ref>{{Navedi splet|title=Zavec in Marzidovšek ne bosta več poslanca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zavec-in-marzidovsek-ne-bosta-vec-poslanca/681402|accessdate=2023-09-14|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> |- |[[Franc Props]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |7. december 2023 |Imenovan na mesto ministra za javno upravo Republike Slovenije |[[Jernej Žnidaršič]]<ref>{{Navedi splet|title=V poslanske klopi sedel Jernej Žnidaršič|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-poslanske-klopi-sedel-jernej-znidarsic.html|accessdate=2023-12-13|website=24ur.com|language=sl}}</ref> |- |[[Mateja Čalušić]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |12. januar 2024 |Imenovana na mesto ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije |[[Uroš Brežan]]<ref>{{Navedi splet|title=Namesto Mateje Čalušić bo v poslanske klopi sedel nekdanji minister Uroš Brežan |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/namesto-mateje-calusic-bo-v-poslanske-klopi-sedel-nekdanji-minister-uros-brezan/698443|accessdate=2024-04-15|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> |- |[[Monika Pekošak]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |26. april 2024 |Poslanka je odstopila s funkcije iz osebnih razlogov, povezanih s kariernimi izzivi |[[Branko Zlobko]]<ref>{{Navedi splet|title=Branko Zlobko novo ime v poslanskih klopeh |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/branko-zlobko-novo-ime-v-poslanskih-klopeh.html|accessdate=2024-07-10|website=24ur.com|language=sl}}</ref> |- |[[Branko Grims]] |[[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]] |16. julij 2024 |Izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu |[[Andrej Poglajen]]<ref>{{Navedi splet|title=Poslanskima skupinama SDS in NSi sta se pridružila Poglajen in Medic |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanskima-skupinama-sds-in-nsi-pridruzila-poglajen-in-medic.html|accessdate=2024-09-07|website=24ur.com|language=sl}}</ref> |- |[[Matej Tonin]] |[[Poslanska skupina Nove Slovenije|NSi]] |16. julij 2024 |Izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu |[[Franc Medic]]<ref>{{Navedi splet|title=Kaj napovedujeta? Idrijčana Franc Medic in Andrej Poglajen uradno prevzela dolžnosti poslancev|url=https://vecer.com/slovenija/kaj-napovedujeta-idrijcana-franc-medic-in-andrej-poglajen-uradno-prevzela-dolznosti-poslancev-10364995|accessdate=2024-09-07|website=Večer|language=sl}}</ref> |- |[[Borut Sajovic]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |7. oktober 2024 |Imenovan na mesto ministra za obrambo Republike Slovenije |[[Aleš Lipičnik]]<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je Aleš Lipičnik, nadomestni poslanec Boruta Sajovica?|url=https://www.24ur.com/novice/svet/kdo-je-ales-lipicnik-nadomestni-poslanec-boruta-sajovica.html|accessdate=2025-12-17|website=24ur.com|language=sl}}</ref> |- |[[Jani Prednik]] |[[Poslanska skupina Socialnih demokratov|SD]] |20. oktober 2025 |Poslanec je odstopil s funkcije zaradi obtožb o družinskem nasilju |[[Janja Rednjak]]<ref>{{Navedi splet|title=Janja Rednjak do konca mandata nova poslanka DZ|url=https://siol.net/novice/slovenija/janja-rednjak-do-konca-mandata-nova-poslanka-dz-675789|accessdate=2025-12-17|website=Siol.net|language=sl}}</ref> |- |[[Branko Zlobko]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |21. november 2025 |Imenovan na mesto ministra za notranje zadeve Republike Slovenije |[[Mateja Zupan Josipović]]<ref>{{Navedi splet|title=V parlamentarno klop Svobode sedla Mateja Zupan Josipović |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-parlamentarno-klop-svobode-sedla-mateja-zupan-josipovic.html|accessdate=2025-12-17|website=24ur.com|language=sl}}</ref> |- |[[Uroš Brežan]] |[[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]] |29. januar 2026 |Imenovan na mesto ministra za notranje zadeve Republike Slovenije |[[Mojca Stegovec]]<ref>{{Navedi splet|title=NOVA POSLANKA IZ ISTRE V DRŽAVNEM ZBORU: Mojca Stegovec prevzela mandat po odstopu Uroša Brežana |url=https://regionalobala.si/novica/nova-poslanka-iz-istre-v-drzavnem-zboru-mojca-stegovec-prevzela-mandat-po-odstopu-urosa-brezana|accessdate=2026-02-04|website=Regional Obala|language=sl}}</ref> |- |} == Zgodovina == 9. maja 2022 so se s takratnim [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednikom državnega zbora]] [[Igor Zorčič|Igorjem Zorčičem]] sestali začasne vodje poslanskih skupin strank novega sklica.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatka-za-predsednico-dz-ja-urska-klakocar-zupancic-za-generalnega-sekretarja-robert-pavsic/626671|title=Kandidatka za predsednico DZ-ja Urška Klakočar Zupančič, za generalnega sekretarja Robert Pavšič|date=9. maj 2022|accessdate=10. maj 2022|website=MMC RTV SLO|last=T. K. B., G. C.}}</ref> Gibanje Svoboda je zastopal predsednik [[Robert Golob]], SDS [[Danijel Krivec]], Novo Slovenijo [[Jožef Horvat]], SD [[Matjaž Han]] in Levico [[Miha Kordiš]]. Dorekli so sedežni red, pri čemer so SDS, NSi in Levica ohranile svoja mesta, Gibanje Svoboda in SD pa so uvrstili na sredo dvorane. Gibanje Svoboda je na mesto predsednice državnega zbora predlagalo [[Urška Klakočar Zupančič|Urško Klakočar Zupančič]], preostala podpredsedniška mesta pa bi pripadla še SD, Levici in SDS. Robert Golob je dejal, da si na teh mestih želi [[Ženska|ženske]].<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Je Robert Pavšič s svojo izobrazbo primeren za generalnega sekretarja DZ? #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/je-poslanec-lms-primeren-za-sekretarja-dz-578979|website=siol.net|accessdate=2022-05-10|language=sl}}</ref> Na mesto generalnega sekretarja državnega zbora je nova koalicija predlagala [[Robert Pavšič|Roberta Pavšiča]], ki je bil v predhodnem sklicu poslanec pri [[Lista Marjana Šarca|Listi Marjana Šarca]]. Slovenska demokratska stranka in Nova Slovenija sta predlog označili kot nesprejemljiv, saj da mora to funkcijo zasesti oseba z videzom nepristranskosti in primernejšo izobrazbo.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> === Konstituiranje === Ustanovna seja novega Državnega zbora je potekala v petek, 13. maja 2022. Zbrane sta nagovorila predsednik republike Borut Pahor ter predsednik DZ v odhajanju [[Igor Zorčič]], poslanci pa so potrdili svoje mandate. Sejo je vodil najstarejši poslanec - [[Miroslav Gregorič (politik)|Miroslav Gregorič]] iz stranke Gibanje Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovna seja novega DZ-ja bo 13. maja, zadnje spremembe med poslanci še odmevajo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustanovna-seja-novega-dz-ja-bo-13-maja-zadnje-spremembe-med-poslanci-se-odmevajo/626597|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> Na ustanovni seji je bilo izvoljeno novo vodstvo Državnega zbora; za predsednico je bila izvoljena [[Urška Klakočar Zupančič]], podpredsednica pa je postala [[Meira Hot]]. V SDS in NSi so takoj po potrditvi mandatov poslancev v parlamentarni postopek vložili približno 30 predlogov zakonov, med drugim o [[RTV Slovenija]] in [[Slovenska tiskovna agencija|STA]], pa tudi o tožilstvu in odvetništvu. 25. maja je bila na mesto podpredsednice državnega zbora izvoljena tudi [[Nataša Sukič]] iz stranke Levica.<ref>{{Navedi splet|title=Nataša Sukič izvoljena za podpredsednico parlamenta|url=https://siol.net/novice/slovenija/levica-predlagala-nataso-sukic-kandidata-sds-se-ni-580171|website=siol.net|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> Čez teden dni, 20. maja 2022, so poslanci ustanovili še nove poslanske skupine. 24. maja je kolegij predsednice državnega zbora razdelil mesta v [[Delovna telesa Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih telesih]] (13 odborov in osem komisij): Gibanju Svoboda je pripadlo devet predsedniških mest, SDS pet, Novi Sloveniji tri, SD dva in Levici eno, eno predsedniško mesto, v [[Komisija za narodni skupnosti Državnega zbora Republike Slovenije|komisiji za narodni skupnosti]], pa je pripadlo tudi enemu izmed poslancev manjšin. Slovenska demokratska stranke je nad razrezom izrazila nestrinjanje zaradi razmerja predsedniških mest med njimi in stranko Nova Slovenija. Po proporcionalnem izračunu bi SDS pripadlo šest predsedniških mest, Novi Sloveniji pa dve. NSi je na seji kolegija predlagala dopolnilo, s katerim so pridobili eno mesto dodatno predsednika (v komisiji za nadzor javnih financ) in se ob enem odpovedali trem podpredsedniškim. Dopolnilo Nove Slovenije je bilo na kolegiju sprejeto, nasprotovala mu je le vodja poslanske skupine SDS [[Jelka Godec]], ki je opozorila na kršitev poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Njena stranka je zato napovedala, da na predsedniška mesta svojih članov ne bodo imenovali, prav tako ne bodo predlagali kandidata za mesto podpredsednika državnega zbora.<ref>{{Navedi splet|title=Zaplet v parlamentu: SDS ne bo predlagala kandidatov za vodenje delovnih teles|url=https://www.vecer.com/slovenija/zaplet-v-parlamentu-sds-se-odpoveduje-predsedniskim-in-podpredsedniskim-mestom-v-delovnih-telesih-10284077|website=www.vecer.com|date=2022-05-24|accessdate=2022-05-29|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V DZ sta se "udarili" NSi in SDS: "Najprej moraš nekaj dati, da potem lahko pričakuješ"|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/628cfb1e5fa61/razdeljena-mesta-v-delovnih-telesih-dz-sds-zaradi-nestrinjanja-ne-bo-predlagala-svojih-kandidatov|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sta.si/3041143/razdeljena-mesta-v-delovnih-telesih-dz-sds-zaradi-nestrinjanja-ne-bo-predlagala-svojih-kandidatov|title=Razdeljena mesta v delovnih telesih DZ, SDS zaradi nestrinjanja ne bo predlagala svojih kandidatov|date=24. maj 2022|accessdate=29. maj 2022|website=STA|publisher=STA}}</ref> V četrtek, 9. junija 2022 je potekala še ena izredna seja DZ, na kateri so se potrdili mandati nadomestnih poslancev, na tajnem glasovanju pa so poslanci glasovali še o tretjem podpredsedniku DZ. Za tretjega podpredsednika so izvolili [[Danijel Krivec|Danijela Krivca]] iz [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref>{{Navedi splet|title=DZ o mandatih nadomestnih poslancev in podpredsedniku DZ |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-o-mandatih-nadomestnih-poslancev-in-podpredsedniku-dz.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-09|language=sl}}</ref> === Spremembe tekom mandata === {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! Sestava po poslanskih skupinah ! Opis sprememb |- | [[Slika:Slovenia National Assembly May 2022 (Election results).svg|250px]] | Ob nastopu mandata 9. državnega zbora Republike Slovenije (13. maja 2022). |- | [[Slika:Slovenia National Assembly December 2023 (MŠP left Svoboda).svg|250px]] | Po izstopu Mojce Šetinc Pašek iz PS Svoboda in prehodu v samostojno poslanko (28. novembra 2023). |- | [[Slika:Slovenia National Assembly October 2024 (Logar, Irgl, Kaloh left SDS).svg|250px]] | Po izstopu Anžeta Logarja (18. oktobra 2024), Eve Irgl in Dejana Kaloha (21. oktobra 2024) iz PS SDS in prehodu med samostojne poslance. |- | [[Slika:Slovenia National Assembly March 2025 (new group PS NP + Kordiš left Levica).svg|250px]] | Po ustanovitvi poslanske skupine nepovezanih poslancev (11. februarja 2025) ter izstopu Mihe Kordiša iz PS Levica in prehodu v samostojnega poslanca (14. aprila 2025). |- | [[Slika:Slovenia National Assembly December 2025.svg|250px]] | Po prestopu Mojce Šetinc Pašek v PS Socialnih demokratov (22. septembra 2025). |- | [[Slika:Slovenia National Assembly January 2026.svg|250px]] | Po prestopu Mateja Tašnerja Vatovca v PS Socialnih demokratov (7. januarja 2026). |- |} == Imenovanja in volitve == Državni zbor voli in imenuje: * predsednika in podpredsednike državnega zbora, * predsednika vlade in ministre, * ustavne sodnike, * varuha človekovih pravic, * sodnike rednih sodišč, * generalnega sekretarja državnega zbora, * 5 članov Sodnega sveta, * guvernerja Banke Slovenije in * člane Računskega sodišča. === Volitve predsednice državnega zbora === {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum !Predlagatelj ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Kandidatka ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni/Vzdržani !Opombe |- |13. maj 2022 |55 poslancev |Predsednica DZ |'''[[Urška Klakočar Zupančič]]''' |89 | style="background:#9bf796;" |'''80''' |9 |1 |tajno glasovanje |} === Volitve podpredsednikov državnega zbora === {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Kandidatka ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni/Vzdržani !Opombe |- |13. maj 2022 |Podpredsednica DZ |'''[[Meira Hot]]''' |89 | style="background:#9bf796;" |'''63''' |10 |10 |tajno glasovanje |- |25. maj 2022 |Podpredsednica DZ |'''[[Nataša Sukič]]''' |85 | style="background:#9bf796;" |'''52''' |29 |4 |tajno glasovanje |- |9. junij 2022 |Podpredsednik DZ |'''[[Danijel Krivec]]''' |85 | style="background:#9bf796;" |'''57''' |7 |14 |tajno glasovanje |} == Glej tudi == * [[Politika Slovenije]] * [[8. državni zbor Republike Slovenije]] == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati Rezultat državnozborskih volitev 2022] {{DZRS}} [[Kategorija:Državni zbori Republike Slovenije|09]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] [[Kategorija:9. državni zbor Republike Slovenije|*]] tokwqonoxh9vm3z5ea1blo93mdxm6ie 0 524995 6657621 6489613 2026-04-08T20:02:18Z Ihana Aneta 242446 /* Umetnost */ 6657621 wikitext text/x-wiki '''Seznam osebnosti iz [[Občina Pivka|Občine Pivka]]''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle. Občina Pivka ima 30 naselij: [[Buje]], [[Dolnja Košana]], [[Drskovče]], [[Čepno]], [[Gornja Košana]], [[Gradec, Pivka|Gradec]], [[Juršče]], [[Kal, Pivka|Kal]], [[Klenik, Pivka|Klenik]], [[Mala Pristava, Pivka|Mala Pristava]], [[Nadanje selo]], [[Narin]], [[Neverke]], [[Nova Sušica]], [[Palčje]], [[Parje]], [[Petelinje, Pivka|Petelinje]], [[Pivka]], [[Ribnica, Pivka|Ribnica]], [[Selce, Pivka|Selce]], [[Slovenska vas, Pivka|Slovenska vas]], [[Stara Sušica]], [[Suhorje]], [[Šilentabor]], [[Šmihel, Pivka|Šmihel]], [[Trnje, Pivka|Trnje]], [[Velika Pristava]], [[Volče, Pivka|Volče]], [[Zagorje, Pivka|Zagorje]] in [[Hrastje]]. ==Gospodarstvo== *[[Martin Krpan]], literarni lik – tihotapec z angleško soljo *[[Jernej Kruh]] (1912, [[Selce, Pivka|Selce]] – 1996, [[Šempeter pri Gorici]]), gospodarstvenik, politik *[[Albin Kuret]] (1926, [[Knežak]] – 2003, [[Ljubljana]]), gospodarstvenik, politik *[[Jakob Mankoč]] (1812, [[Kal, Pivka|Kal]] – 1900, [[Trst]]), trgovec *[[Anton Vodopivec]] (1918, [[Petelinje, Pivka|Petelinje]] – 1984, [[Ljubljana]]), gospodarstvenik ==Politika== *[[Janko Česnik]] (1932, [[Pivka]] –), politični delavec, poslanec *[[Anton Domicelj]] (1834, [[Zagorje, Pivka|Zagorje]] – 1892, [[Šempeter pri Gorici]]), politik, publicist, duhovnik *[[Dragotin Gustinčič]] (1882, [[Gornja Košana]] – 1974, [[Ljubljana]]), politik, publicist, inženir *[[Celestin Jelenc]] (1884, [[Trnje, Pivka|Trnje]] – 1958, [[Buenos Aires]], [[Argentina]]), odvetnik, politik *[[Anton Mirko Kapelj]] (1920, [[Stara Sušica]] – 1998, [[Sežana]]), prosvetni delavec, politični delavec, publicist *[[Fran Vesel]] (1894, [[Kotor]], [[Črna gora]] – 1954, [[Trst]]), politik ==Publicistika== *[[Duša Ferjančič]] (1921, [[Vipava]] – 1993, [[Vipava]]), časnikarka *[[Janko Furlan]] (1888, [[Mavhinje]], [[Italija]] – 1967, [[Nabrežina]], [[Italija]]), publicist, gospodarski organizator, učitelj *[[Ivan Marinčič]] (1907, [[Zagorje, Pivka|Zagorje]] – 1975, [[Gorica]]), novinar, pisatelj *[[France Oblak]] (1845, [[Slap ob Idrijci]] – po 1917, [[Italija]]), pravnik, publicist, javni delavec *[[Stanislav Renko]] (1911, [[Nadanje selo]] – 2001, [[Trst]]), novinar, publicist, urednik, gozdni inženir ==Religija== *[[Luka Abram]] (1863, [[Selce, Pivka|Selce]] – 1931, [[Carigrad]], [[Turčija]]), duhovnik, redovnik, kapucin, misijonar *[[Jakob Fon]] (1852, [[Volče, Pivka|Volče]] – 1917, [[Kred]]), duhovnik *[[Ivan Kramarič]] (1892, [[Radovica]] – 1958, [[Barkovlje]], [[Italija]]), duhovnik, šolnik, kanonik *[[Janez Krstnik Kalan]] (1894, [[Suha, Škofja Loka|Suha]] – 1963, [[Trnje, Pivka|Trnje]]), duhovnik, javni delavec *[[Franc Serafin Lakmayer]] (1863, [[Horín]], [[Češka]] – 1946, [[Vrhnika]]), duhovnik, čebelar *[[Matej Milharčič]] (1812, [[Slavina, Postojna|Slavina]]/[[Selce, Pivka|Selce]] – 1853, [[Berber, Sudan|Berber]], [[Sudan]]), duhovnik, misijonar *[[Suzana Oberburger]] (ok. 1530, ? – 1601, [[Mekinje, Kamnik|Mekinje]]), redovnica, klarisa *[[Anton Piščanec]] (1900, [[Branik]] – 1961, [[Katinara]], [[Italija]]), politični delavec, prosvetni delavec, duhovnik *[[Franc Zabukovec]] (1868, [[Lož]] – 1946, [[Komenda]]), duhovnik, nabožni pisatelj, krajevni zgodovinar, vzgojitelj ==Šolstvo== *[[Franc Cucek]] (1910, [[Gornja Košana]] – 1961, [[Trst]]), učitelj, javni delavec *[[Dragotin Češnik]] (1865, [[Knežak]] – 1939, [[Ljubljana]]), šolnik, narodnoobrambni delavec *[[Jože Dolgan| Jože (Josip) Dolgan]] (1886, [[Dolnja Košana]] – 1965, [[Ljubljana]]), učitelj *[[Vinko Engelman]] (1881, [[Stari trg ob Kolpi]] – 1918, [[Trst]]), učitelj, organizator *[[Ernest Majer]] (1894, [[Buje]] – 1991, ?), prosvetni delavec, učitelj *[[Nada Morato]] (1927, [[Dol pri Vogljah]] – 2023), učiteljica *[[Josip Štrekelj]] (1868, [[Komen]] – 1955, [[Ljubljana]]), sadjar, vrtnar, učitelj *[[Jakob Žnidaršič]] (1847, [[Kal, Pivka|Kal]] – 1903, [[Sarajevo]], [[Bosna in Hercegovina]]), učitelj, publicist ==Umetnost== ===Glasba=== *[[Ivo Jelerčič]] (1937, [[Podbreg, Vipava|Podbreg]] – 2025), glasbenik, zborovodja, glasbeni organizator, pisatelj *[[Franjo Serafin Vilhar]] (1852, [[Senožeče]] – 1928, [[Zagreb]]), glasbenik, skladatelj, pianist *[[France Stele (glasbenik)|France Stele]] (1855, [[Kamnik]] – 1924, [[Kamnik]]), glasbenik, zborovodja *[[Franc Šturm (skladatelj)|Franc (Franci) Šturm]] (1912, [[Pivka]] – 1943, [[Iški vintgar]]), glasbenik, skladatelj, dirigent, glasbeni kritik ===Gledališče=== *[[Anton Dolgan]] (1891, [[Kal, Pivka|Kal]] – 1933, [[Trst]]), gledališki igralec *[[Jože Kovačič (igralec)|Jože Kovačič]] (1922, [[Pivka]] – 1983, [[Kranj]]), gledališki igralec in režiser ===Književnost=== *[[Ivan Baloh]] (1873, [[Spodnja Šiška]] – 1954, [[Brescia]], [[Italija]]), pisatelj, pesnik, duhovnik *[[Peter Bohinjec]] (1864, [[Visoko, Šenčur|Visoko]] – 1919, [[Spodnje Duplje]]), pisatelj, duhovnik *[[Majda Capuder]] (1941, [[Buje]] –), prevajalka, bibliotekarka *[[Franc Domicelj]] (1832, [[Zagorje, Pivka|Zagorje]] – 1855, [[Zagorje, Pivka|Zagorje]]), pesnik *[[Lea Fatur]] (1865, [[Zagorje, Pivka|Pivka]] – 1943, [[Ljubljana]]), pisateljica, pesnica, dramatičarka *[[Ludovika Kalan]] (1900, [[Pivka]] – 1983, [[Koper]]), mladinska pesnica, prevajalka, učiteljica, prosvetna delavka *[[Dragotin Kette]] (1876, [[Prem]] – 1899, [[Ljubljana]]), pesnik *[[Jernej Lenček]] (1827, [[Brezovica pri Ljubljani]] – 1861, [[Pivka]]), pisatelj, duhovnik *[[Fran Levstik]] (1831, [[Dolnje Retje]] – 1887, [[Ljubljana]]), pisatelj, pesnik, dramatik, literarni kritik, jezikoslovec, filolog, politik *[[Matevž Ravnikar]] (1802, [[Poženik]] – 1864, [[Predoslje]]), pesnik, zbiralec ljudskega slovstva, duhovnik *[[Ivan Resman]] (1848, [[Zgornji Otok]] – 1905, [[Ljubljana]]), pesnik *[[Luka Smolnikar]] (1863, [[Loke v Tuhinju]] – 1936, [[Postojna]]), prosvetni delavec, pisatelj, prevajalec, duhovnik *[[Miroslav Vilhar]] (1818, [[Planina, Postojna|Planina]] – 1871, [[Zagorje, Pivka|Zagorje]], [[Grad Kalec]]), pisatelj, glasbenik, skladatelj, politik, časnikar *[[Darinka Žbogar]] (1925, [[Hrušica pri Jesenicah]] – 2014, [[Ilirska Bistrica]]), bibliotekarka, kulturna delavka ===Slikarstvo, kiparstvo in arhitektura=== *[[Mire Cetin]] (1922, [[Planina, Postojna|Planina]] – 2016, [[Ljubljana]]), slikar *[[Clemente Costantino Del Neri]] (1865, [[Gorica]] – 1943, [[Gorica]]), slikar, restavrator *[[Avgust Černigoj]] (1898, [[Trst]] – 1985, [[Sežana]]), slikar, grafik, kipar, oblikovalec, ilustrator, likovni pedagog *[[Milena Dolgan]] (1917, [[Studeno, Postojna|Studeno]] – 1945, [[Četrtna skupnost Vič]]), kiparka *[[Janez Hafner]] (1950, [[Trnje, Pivka|Trnje]] – 2012, [[Virlog]]), slikar *[[Jože Jelenc]] (1890, [[Trnje, Pivka|Trnje]] – 1967, [[Maribor]]), arhitekt *[[Zora Koren (por. Škerk)]] (1927, [[Zagorje, Pivka|Zagorje]] – 2016, [[Šempolaj]]), slikarka *[[Simon Ogrin]] (1851, [[Vrhnika]] – 1930, [[Vrhnika]]), slikar *[[Franc Pavlovič|Franc Pavlovič (Francisco Pavlovic)]] (1892, [[Palčje]] – 1981, [[Cafelândia, São Paulo]], [[Brazilija]]), brazilski slikar, kipar, restavrator in rezbar *[[Franc Serafin Goetzl]] (1783, [[Kranj]] – 1855, [[Kranj]]), slikar, podobar *[[Anton Sigulin]] (1917, [[Trst]] – 1996, [[Ljubljana]]), kipar *[[Judita Skalar]] (1941, [[Pivka]] –), grafična oblikovalka, arhitektka *[[Janez Vurnik]] (1849, [[Radovljica]] – 1911, [[Radovljica]]), podobar === Ljudska umetnost === * [[Antonija Volk Krebelj]] (1908, [[Suhorje]] – 2003) – slovenska kmetica, izdelovalka suhorskih pirhov in hraniteljica ljudske umetnosti ==Vojska in šport== *[[Stanislav Požar]] (1949, ? – 1991, [[Pivka]]), veteran vojne za Slovenijo *[[Edmund Ramsbotham]] (1923, Backworth, [[Northumberland]] &ndash; 1945, [[Suhorje]]), pilot RAF *[[Ivan Turšič]] (1922, [[Rakek]] – 1944, [[Lokve, Nova Gorica|Lokve]], narodni heroj, podpolkovnik *[[Rudi Valenčič]] (1941, [[Mala Pristava, Pivka|Mala Pristava]] –), športni kolesar *[[Ivan Zafred]] (1908, [[Stara Sušica]] – 1943, [[Sopot, Beograd|Sopot]], [[Srbija]]), delavec, partizan, narodni heroj *Pripadniki tajne organizacije [[TIGR]]: :– [[Tone Černač]] (1905, [[Matenja vas]] – 1984, [[Miren]]), gozdni delavec :– [[Franc Fortunat]] (1907, [[Volče, Tolmin|Volče]] – pred 1945, [[Brčko]], [[Bosna in Hercegovina]]), partizan :– [[Franc Kruh]] (1898, [[Šembije]] – 1964, [[Šembije]]), aktivist NOB, gozdni delavec :– [[Josip Kukec]] (1894, [[Postojna]] – 1930, [[Postojna]]) :– [[Ludvik Ogrizek]] (1906, [[Hruševje]] – 1944, [[Mauthausen]], [[Avstrija]]), borec [[NOVJ]], ključavničar :– [[Jakob Sajevic]] (1903, [[Hruševje]] – 1956, [[Hruševje]]), borec NOBJ, kovač :– [[Franc Sluga]] (1909, [[Žeje]] &ndash; 1982, [[Žeje]]) :– [[Vencelj Smrdel]] (1907, [[Slovenska vas, Pivka|Slovenska vas]] – 1989, [[Pivka]]), delavec :– [[Jože Vadnjal]] (1898, [[Zagorje, Pivka|Zagorje]] – 1985, [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatija]]), partizan, gospodarstvenik ==Znanost: humanistika in naravoslovje== *[[Frane Adam]] (1948, [[Pivka]] –), sociolog *[[Jože Blaznik]] (1932, [[Pivka]] –), zdravnik *[[Ivanka Černelič]] (1932, [[Ljubljana]] –), jezikoslovka, leksikografka *[[Marjan Dolgan]] (1950, [[Dolnja Košana]] –), literarni zgodovinar, kritik *[[Silvester Domicelj]] (1868, [[Zagorje, Pivka|Zagorje]] – 1938, [[Ljubljana]]), pravnik *[[Silvo Fatur|Silvo (Silvester) Fatur]] (1935, [[Zagorje, Pivka|Zagorje]] –), lit. zgodovinar, učitelj, kulturni delavec, publicist *[[Rajko Justin]] (1865, [[Ljubljana]] – 1938, [[Triglav]]), botanik, učitelj *[[Edvard Križnič]] (1908, [[Opčine]] – 1968, [[Trst]]), veterinar, prosvetni delavec *[[Ada Vidovič Muha]] (1940, [[Pivka]] –), jezikoslovka *[[Božidar Franc Premrl]] (1947, [[Vipava]] –), prevajalec, raziskovalec kamnite dediščine *[[Viljem Putick]] (1856, [[Popůvky]], [[Češka]] – 1929, Ljubljana), gozdarski strokovnjak, speleolog *[[Martin Razpet]] (1826, [[Bled]] – 1888, [[Novo mesto]]), zdravnik *[[Ivan Rudolf (speleolog)|Ivan Rudolf]] (1821, [[Lomé]] – po 1863, ?), speleolog *[[Jan Růžička]] (1854, [[Čáslav]], [[Češka]] – 1930, [[Ljubljana]]), speleolog, društveni delavec *[[Adolf Schmidl]] (1802, [[Lázně Kynžvart]], [[Češka]] – 1863, [[Budimpešta]], [[Madžarska]]), speleolog, topograf, geograf, učitelj, urednik, pisatelj *[[Franc Anton Steinberg]] (1684, [[Zagorje, Pivka|Zagorje]], [[Grad Kalec]] – 1765, [[Ljubljana]]), geometer, slikar *[[Srečko Šabec]] (1894, [[Pivka]] – 1981, [[Kranj]]), mlekarski strokovnjak *[[Franc Šturm]] (1881, [[Dolnja Košana]] – 1944, ?), jezikoslovec, prevajalec, profesor, literarni kritik *[[Duša Krnel Umek]] (1946, [[Pivka]] –), etnologinja, političarka, profesorica *[[Andreja Žele]] (1963, [[Postojna]]–), jezikoslovka == Viri in literatura == * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/ Obrazi slovenskih pokrajin] * [http://www.slovenska-biografija.si/ Slovenski biografski leksikon] * [http://www.znanislovenci.si/ Znani Slovenci: Spletni biografski leksikon znanih Slovenk in Slovencev] {{Občine v Sloveniji}} [[Kategorija:Občina Pivka]] [[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Pivka]] 1rkqmepz5iktwou8tgr3sdbvs4z8k77 828 534269 6657586 6630782 2026-04-08T18:21:03Z A09 188929 slo. 6657586 Scribunto text/plain -- File-Date: 2022-08-08 local active = { ["aa"] = {"afarsko"}, ["ab"] = {"abhaško"}, ["ae"] = {"avestansko"}, ["af"] = {"afrikansko", "bursko"}, ["ak"] = {"akanško"}, ["am"] = {"amharsko"}, ["an"] = {"aragonsko"}, ["ar"] = {"arabsko"}, ["as"] = {"asamsko"}, ["av"] = {"avarsko"}, ["ay"] = {"ajmarsko"}, ["az"] = {"azerbajdžansko"}, ["ba"] = {"baškirsko"}, ["be"] = {"belorusko"}, ["bg"] = {"bolgarsko"}, ["bh"] = {"biharsko"}, ["bi"] = {"bislamsko"}, ["bm"] = {"bambarsko"}, ["bn"] = {"bengalsko"}, ["bo"] = {"tibetansko"}, ["br"] = {"bretonsko"}, ["bs"] = {"bosansko"}, ["ca"] = {"katalonsko", "valencijsko"}, ["ce"] = {"čečensko"}, ["ch"] = {"čamorsko"}, ["co"] = {"korziško"}, ["cr"] = {"krijsko"}, ["cs"] = {"češko"}, ["cu"] = {"cerkvenoslovansko", "starocerkvenoslovansko", "starobolgarsko", "staroslovansko"}, ["cv"] = {"čuvaško"}, ["cy"] = {"valižansko"}, ["da"] = {"dansko"}, ["de"] = {"nemško"}, ["dv"] = {"diveško", "maldivsko"}, ["dz"] = {"conško"}, ["ee"] = {"eveško"}, ["el"] = {"grško"}, ["en"] = {"angleško"}, ["eo"] = {"esperantsko"}, ["es"] = {"špansko", "kastiljsko"}, ["et"] = {"estonsko"}, ["eu"] = {"baskovsko"}, ["fa"] = {"perzijsko"}, ["ff"] = {"fulsko"}, ["fi"] = {"finsko"}, ["fj"] = {"fidžijsko"}, ["fo"] = {"fersko"}, ["fr"] = {"francosko"}, ["fy"] = {"zahodnofrizijsko"}, ["ga"] = {"irsko"}, ["gd"] = {"škotskogelsko", "gelsko"}, ["gl"] = {"galicijsko"}, ["gn"] = {"gvaransko"}, ["gu"] = {"gudžaratsko"}, ["gv"] = {"mansko"}, ["ha"] = {"havško"}, ["he"] = {"hebrejsko"}, ["hi"] = {"hindujsko"}, ["ho"] = {"hirimotujsko"}, ["hr"] = {"hrvaško"}, ["ht"] = {"haitijsko", "haitijskokreolsko"}, ["hu"] = {"madžarsko"}, ["hy"] = {"armensko"}, ["hz"] = {"herersko"}, ["ia"] = {"interlingva"}, ["id"] = {"indonezijsko"}, ["ie"] = {"Interlingue", "Occidental"}, ["ig"] = {"Igbo"}, ["ii"] = {"Sichuan Yi", "Nuosu"}, ["ik"] = {"inupiaško"}, ["io"] = {"Ido"}, ["is"] = {"islandsko"}, ["it"] = {"italijansko"}, ["iu"] = {"inuktitutsko"}, ["ja"] = {"japonsko"}, ["jv"] = {"javansko"}, ["ka"] = {"gruzinsko"}, ["kg"] = {"kongoško"}, ["ki"] = {"Kikuyu", "Gikuyu"}, ["kj"] = {"Kuanyama", "Kwanyama"}, ["kk"] = {"kazaško"}, ["kl"] = {"grenlandsko"}, ["km"] = {"kmersko", "centralnokmersko"}, ["kn"] = {"kanareško"}, ["ko"] = {"korejsko"}, ["kr"] = {"Kanuri"}, ["ks"] = {"kašmirsko"}, ["ku"] = {"kurdsko"}, ["kv"] = {"komijsko"}, ["kw"] = {"kornijsko"}, ["ky"] = {"kirgiško"}, ["la"] = {"latinsko"}, ["lb"] = {"luksemburško", "letzeburško"}, ["lg"] = {"Ganda", "Luganda"}, ["li"] = {"lumburško"}, ["ln"] = {"lingalsko"}, ["lo"] = {"laoško"}, ["lt"] = {"litovsko"}, ["lu"] = {"lubsko-katanško"}, ["lv"] = {"latvijsko"}, ["mg"] = {"malagaško"}, ["mh"] = {"maršalsko"}, ["mi"] = {"maorsko"}, ["mk"] = {"makedonsko"}, ["ml"] = {"malajalamsko"}, ["mn"] = {"mongolsko"}, ["mr"] = {"Marathi"}, ["ms"] = {"malajsko"}, ["mt"] = {"malteško"}, ["my"] = {"burmansko"}, ["na"] = {"naurujsko"}, ["nb"] = {"bokmål"}, ["nd"] = {"severnondebelsko"}, ["ne"] = {"nepalsko"}, ["ng"] = {"Ndonga"}, ["nl"] = {"nizozemsko", "flamsko"}, ["nn"] = {"nynorsk"}, ["no"] = {"norveško"}, ["nr"] = {"južnondebelsko"}, ["nv"] = {"navajsko"}, ["ny"] = {"Nyanja", "Chewa", "Chichewa"}, ["oc"] = {"okcitansko (po 1500)"}, ["oj"] = {"Ojibwa"}, ["om"] = {"oromsko"}, ["or"] = {"Oriya (macrolanguage)", "Odia (macrolanguage)"}, ["os"] = {"osetinsko"}, ["pa"] = {"pandžabsko", "pandžab"}, ["pi"] = {"palijsko"}, ["pl"] = {"poljsko"}, ["ps"] = {"paštunsko"}, ["pt"] = {"portugalsko"}, ["qu"] = {"kečuansko"}, ["rm"] = {"retoromansko"}, ["rn"] = {"Rundi"}, ["ro"] = {"romunsko", "moldavsko"}, ["ru"] = {"rusko"}, ["rw"] = {"Kinyarwanda"}, ["sa"] = {"sanskrtsko"}, ["sc"] = {"sardsko"}, ["sd"] = {"sindsko"}, ["se"] = {"severnosamijsko"}, ["sg"] = {"Sango"}, ["sh"] = {"srbohrvaško"}, ["si"] = {"singalsko"}, ["sk"] = {"slovaško"}, ["sl"] = {"slovensko"}, ["sm"] = {"samojsko"}, ["sn"] = {"šonsko"}, ["so"] = {"somalijsko"}, ["sq"] = {"albansko"}, ["sr"] = {"srbsko"}, ["ss"] = {"Swati"}, ["st"] = {"južnosotsko"}, ["su"] = {"sundansko"}, ["sv"] = {"švedsko"}, ["sw"] = {"svahilijsko"}, ["ta"] = {"tamilsko"}, ["te"] = {"teluško"}, ["tg"] = {"tadžiško"}, ["th"] = {"tajsko"}, ["ti"] = {"tigrajsko"}, ["tk"] = {"turkmensko"}, ["tl"] = {"tagaloško"}, ["tn"] = {"cvansko"}, ["to"] = {"tongsko"}, ["tr"] = {"turško"}, ["ts"] = {"Tsonga"}, ["tt"] = {"tatarsko"}, ["tw"] = {"Twi"}, ["ty"] = {"tahitijsko"}, ["ug"] = {"ujgursko"}, ["uk"] = {"ukrajinsko"}, ["ur"] = {"urdujsko"}, ["uz"] = {"uzbeško"}, ["ve"] = {"Venda"}, ["vi"] = {"vietnamsko"}, ["vo"] = {"volapik"}, ["wa"] = {"valonsko"}, ["wo"] = {"volofsko"}, ["xh"] = {"koško"}, ["yi"] = {"jidiško"}, ["yo"] = {"jorubsko"}, ["za"] = {"Zhuang", "Chuang"}, ["zh"] = {"kitajsko"}, ["zu"] = {"zulujsko"}, ["aaa"] = {"Ghotuo"}, ["aab"] = {"Alumu-Tesu"}, ["aac"] = {"Ari"}, ["aad"] = {"Amal"}, ["aae"] = {"arbereško"}, ["aaf"] = {"Aranadan"}, ["aag"] = {"Ambrak"}, ["aah"] = {"Abu' Arapesh"}, ["aai"] = {"Arifama-Miniafia"}, ["aak"] = {"Ankave"}, ["aal"] = {"Afade"}, ["aan"] = {"Anambé"}, ["aao"] = {"alžirskosaharskoarabsko"}, ["aap"] = {"Pará Arára"}, ["aaq"] = {"Eastern Abnaki"}, ["aas"] = {"Aasáx"}, ["aat"] = {"arvanitsko"}, ["aau"] = {"Abau"}, ["aav"] = {"avstroazijsko"}, ["aaw"] = {"Solong"}, ["aax"] = {"Mandobo Atas"}, ["aaz"] = {"Amarasi"}, ["aba"] = {"Abé"}, ["abb"] = {"Bankon"}, ["abc"] = {"Ambala Ayta"}, ["abd"] = {"Manide"}, ["abe"] = {"Western Abnaki"}, ["abf"] = {"Abai Sungai"}, ["abg"] = {"Abaga"}, ["abh"] = {"tadžiškoarabsko"}, ["abi"] = {"Abidji"}, ["abj"] = {"Aka-Bea"}, ["abl"] = {"Lampung Nyo"}, ["abm"] = {"Abanyom"}, ["abn"] = {"Abua"}, ["abo"] = {"Abon"}, ["abp"] = {"Abellen Ayta"}, ["abq"] = {"Abaza"}, ["abr"] = {"Abron"}, ["abs"] = {"Ambonese Malay"}, ["abt"] = {"Ambulas"}, ["abu"] = {"Abure"}, ["abv"] = {"bahrajnskoarabsko"}, ["abw"] = {"Pal"}, ["abx"] = {"Inabaknon"}, ["aby"] = {"Aneme Wake"}, ["abz"] = {"Abui"}, ["aca"] = {"Achagua"}, ["acb"] = {"Áncá"}, ["acd"] = {"Gikyode"}, ["ace"] = {"aceško"}, ["acf"] = {"svetolucijsko kreolsko francosko"}, ["ach"] = {"ačolijsko"}, ["aci"] = {"Aka-Cari"}, ["ack"] = {"Aka-Kora"}, ["acl"] = {"Akar-Bale"}, ["acm"] = {"mezopotamskoarabsko"}, ["acn"] = {"Achang"}, ["acp"] = {"Eastern Acipa"}, ["acq"] = {"južnojemenskoarabsko"}, ["acr"] = {"Achi"}, ["acs"] = {"Acroá"}, ["act"] = {"Achterhoeks"}, ["acu"] = {"Achuar-Shiwiar"}, ["acv"] = {"Achumawi"}, ["acw"] = {"hijaškoarabsko"}, ["acx"] = {"omanskoarabsko"}, ["acy"] = {"ciprskoarabsko"}, ["acz"] = {"Acheron"}, ["ada"] = {"adangmejsko"}, ["adb"] = {"Atauran"}, ["add"] = {"Lidzonka", "Dzodinka"}, ["ade"] = {"Adele"}, ["adf"] = {"džofarskoarabsko"}, ["adg"] = {"Andegerebinha"}, ["adh"] = {"Adhola"}, ["adi"] = {"Adi"}, ["adj"] = {"Adioukrou"}, ["adl"] = {"Galo"}, ["adn"] = {"Adang"}, ["ado"] = {"Abu"}, ["adq"] = {"Adangbe"}, ["adr"] = {"Adonara"}, ["ads"] = {"Adamorobe Sign Language"}, ["adt"] = {"Adnyamathanha"}, ["adu"] = {"Aduge"}, ["adw"] = {"Amundava"}, ["adx"] = {"Amdo Tibetan"}, ["ady"] = {"adigejsko"}, ["adz"] = {"Adzera"}, ["aea"] = {"Areba"}, ["aeb"] = {"tunizijskoarabsko"}, ["aec"] = {"saidskoarabsko"}, ["aed"] = {"Argentine Sign Language"}, ["aee"] = {"Northeast Pashai", "Northeast Pashayi"}, ["aek"] = {"Haeke"}, ["ael"] = {"Ambele"}, ["aem"] = {"Arem"}, ["aen"] = {"Armenian Sign Language"}, ["aeq"] = {"Aer"}, ["aer"] = {"Eastern Arrernte"}, ["aes"] = {"Alsea"}, ["aeu"] = {"Akeu"}, ["aew"] = {"Ambakich"}, ["aey"] = {"Amele"}, ["aez"] = {"Aeka"}, ["afa"] = {"afroazijsko"}, ["afb"] = {"zalivskoarabsko"}, ["afd"] = {"Andai"}, ["afe"] = {"Putukwam"}, ["afg"] = {"Afghan Sign Language"}, ["afh"] = {"afrihilijsko"}, ["afi"] = {"Akrukay", "Chini"}, ["afk"] = {"Nanubae"}, ["afn"] = {"Defaka"}, ["afo"] = {"Eloyi"}, ["afp"] = {"Tapei"}, ["afs"] = {"afroseminolskokreolsko"}, ["aft"] = {"Afitti"}, ["afu"] = {"Awutu"}, ["afz"] = {"Obokuitai"}, ["aga"] = {"Aguano"}, ["agb"] = {"Legbo"}, ["agc"] = {"Agatu"}, ["agd"] = {"Agarabi"}, ["age"] = {"Angal"}, ["agf"] = {"Arguni"}, ["agg"] = {"Angor"}, ["agh"] = {"Ngelima"}, ["agi"] = {"Agariya"}, ["agj"] = {"Argobba"}, ["agk"] = {"Isarog Agta"}, ["agl"] = {"Fembe"}, ["agm"] = {"Angaataha"}, ["agn"] = {"Agutaynen"}, ["ago"] = {"Tainae"}, ["agq"] = {"Aghem"}, ["agr"] = {"Aguaruna"}, ["ags"] = {"Esimbi"}, ["agt"] = {"Central Cagayan Agta"}, ["agu"] = {"Aguacateco"}, ["agv"] = {"Remontado Dumagat"}, ["agw"] = {"Kahua"}, ["agx"] = {"Aghul"}, ["agy"] = {"Southern Alta"}, ["agz"] = {"Mt. Iriga Agta"}, ["aha"] = {"Ahanta"}, ["ahb"] = {"Axamb"}, ["ahg"] = {"Qimant"}, ["ahh"] = {"Aghu"}, ["ahi"] = {"Tiagbamrin Aizi"}, ["ahk"] = {"Akha"}, ["ahl"] = {"Igo"}, ["ahm"] = {"Mobumrin Aizi"}, ["ahn"] = {"Àhàn"}, ["aho"] = {"Ahom"}, ["ahp"] = {"Aproumu Aizi"}, ["ahr"] = {"Ahirani"}, ["ahs"] = {"Ashe"}, ["aht"] = {"Ahtena"}, ["aia"] = {"Arosi"}, ["aib"] = {"Ainu (China)"}, ["aic"] = {"Ainbai"}, ["aid"] = {"Alngith"}, ["aie"] = {"Amara"}, ["aif"] = {"Agi"}, ["aig"] = {"antigovsko-barbudsko kreolsko angleško"}, ["aih"] = {"Ai-Cham"}, ["aii"] = {"asirskoneoaramejsko"}, ["aij"] = {"Lishanid Noshan"}, ["aik"] = {"Ake"}, ["ail"] = {"Aimele"}, ["aim"] = {"Aimol"}, ["ain"] = {"ainujsko"}, ["aio"] = {"Aiton"}, ["aip"] = {"Burumakok"}, ["aiq"] = {"Aimaq"}, ["air"] = {"Airoran"}, ["ait"] = {"Arikem"}, ["aiw"] = {"Aari"}, ["aix"] = {"Aighon"}, ["aiy"] = {"Ali"}, ["aja"] = {"Aja (South Sudan)"}, ["ajg"] = {"Aja (Benin)"}, ["aji"] = {"Ajië"}, ["ajn"] = {"Andajin"}, ["ajp"] = {"južnolevantskoarabsko"}, ["ajs"] = {"Algerian Jewish Sign Language"}, ["aju"] = {"judomaroškoarabsko"}, ["ajw"] = {"Ajawa"}, ["ajz"] = {"Amri Karbi"}, ["akb"] = {"Batak Angkola"}, ["akc"] = {"Mpur"}, ["akd"] = {"Ukpet-Ehom"}, ["ake"] = {"Akawaio"}, ["akf"] = {"Akpa"}, ["akg"] = {"Anakalangu"}, ["akh"] = {"Angal Heneng"}, ["aki"] = {"Aiome"}, ["akj"] = {"Aka-Jeru"}, ["akk"] = {"akadsko"}, ["akl"] = {"aklanonsko"}, ["akm"] = {"Aka-Bo"}, ["ako"] = {"Akurio"}, ["akp"] = {"Siwu"}, ["akq"] = {"Ak"}, ["akr"] = {"Araki"}, ["aks"] = {"Akaselem"}, ["akt"] = {"Akolet"}, ["aku"] = {"Akum"}, ["akv"] = {"Akhvakh"}, ["akw"] = {"Akwa"}, ["akx"] = {"Aka-Kede"}, ["aky"] = {"Aka-Kol"}, ["akz"] = {"Alabama"}, ["ala"] = {"Alago"}, ["alc"] = {"Qawasqar"}, ["ald"] = {"Alladian"}, ["ale"] = {"aleutsko"}, ["alf"] = {"Alege"}, ["alg"] = {"algonkijsko"}, ["alh"] = {"Alawa"}, ["ali"] = {"Amaimon"}, ["alj"] = {"Alangan"}, ["alk"] = {"Alak"}, ["all"] = {"Allar"}, ["alm"] = {"Amblong"}, ["aln"] = {"gegovsko"}, ["alo"] = {"Larike-Wakasihu"}, ["alp"] = {"Alune"}, ["alq"] = {"Algonquin"}, ["alr"] = {"Alutor"}, ["als"] = {"toskovsko"}, ["alt"] = {"Southern Altai"}, ["alu"] = {"'Are'are"}, ["alv"] = {"atlantskokongovsko"}, ["alw"] = {"Alaba-K’abeena", "Wanbasana"}, ["alx"] = {"Amol"}, ["aly"] = {"Alyawarr"}, ["alz"] = {"Alur"}, ["ama"] = {"Amanayé"}, ["amb"] = {"Ambo"}, ["amc"] = {"Amahuaca"}, ["ame"] = {"Yanesha'"}, ["amf"] = {"Hamer-Banna"}, ["amg"] = {"Amurdak"}, ["ami"] = {"Amis"}, ["amj"] = {"Amdang"}, ["amk"] = {"Ambai"}, ["aml"] = {"War-Jaintia"}, ["amm"] = {"Ama (Papua New Guinea)"}, ["amn"] = {"Amanab"}, ["amo"] = {"Amo"}, ["amp"] = {"Alamblak"}, ["amq"] = {"Amahai"}, ["amr"] = {"Amarakaeri"}, ["ams"] = {"Southern Amami-Oshima"}, ["amt"] = {"Amto"}, ["amu"] = {"Guerrero Amuzgo"}, ["amv"] = {"Ambelau"}, ["amw"] = {"zahodnoneoaramejsko"}, ["amx"] = {"Anmatyerre"}, ["amy"] = {"Ami"}, ["amz"] = {"Atampaya"}, ["ana"] = {"Andaqui"}, ["anb"] = {"Andoa"}, ["anc"] = {"Ngas"}, ["and"] = {"Ansus"}, ["ane"] = {"Xârâcùù"}, ["anf"] = {"Animere"}, ["ang"] = {"staroangleško (ok. 450-1100)"}, ["anh"] = {"Nend"}, ["ani"] = {"Andi"}, ["anj"] = {"Anor"}, ["ank"] = {"Goemai"}, ["anl"] = {"Anu-Hkongso Chin"}, ["anm"] = {"Anal"}, ["ann"] = {"Obolo"}, ["ano"] = {"Andoque"}, ["anp"] = {"angikaško"}, ["anq"] = {"Jarawa (India)"}, ["anr"] = {"Andh"}, ["ans"] = {"Anserma"}, ["ant"] = {"Antakarinya", "Antikarinya"}, ["anu"] = {"Anuak"}, ["anv"] = {"Denya"}, ["anw"] = {"Anaang"}, ["anx"] = {"Andra-Hus"}, ["any"] = {"Anyin"}, ["anz"] = {"Anem"}, ["aoa"] = {"Angolar"}, ["aob"] = {"Abom"}, ["aoc"] = {"pemonsko"}, ["aod"] = {"Andarum"}, ["aoe"] = {"Angal Enen"}, ["aof"] = {"Bragat"}, ["aog"] = {"Angoram"}, ["aoi"] = {"Anindilyakwa"}, ["aoj"] = {"Mufian"}, ["aok"] = {"Arhö"}, ["aol"] = {"Alor"}, ["aom"] = {"Ömie"}, ["aon"] = {"Bumbita Arapesh"}, ["aor"] = {"Aore"}, ["aos"] = {"Taikat"}, ["aot"] = {"Atong (India)", "A'tong"}, ["aou"] = {"A'ou"}, ["aox"] = {"Atorada"}, ["aoz"] = {"Uab Meto"}, ["apa"] = {"Apache languages"}, ["apb"] = {"Sa'a"}, ["apc"] = {"severnolevantinskoarabsko"}, ["apd"] = {"sudanskoarabsko"}, ["ape"] = {"Bukiyip"}, ["apf"] = {"Pahanan Agta"}, ["apg"] = {"Ampanang"}, ["aph"] = {"Athpariya"}, ["api"] = {"Apiaká"}, ["apj"] = {"Jicarilla Apache"}, ["apk"] = {"Kiowa Apache"}, ["apl"] = {"Lipan Apache"}, ["apm"] = {"Mescalero-Chiricahua Apache"}, ["apn"] = {"Apinayé"}, ["apo"] = {"Ambul"}, ["app"] = {"Apma"}, ["apq"] = {"A-Pucikwar"}, ["apr"] = {"Arop-Lokep"}, ["aps"] = {"Arop-Sissano"}, ["apt"] = {"Apatani"}, ["apu"] = {"Apurinã"}, ["apv"] = {"Alapmunte"}, ["apw"] = {"zahodnoapaško"}, ["apx"] = {"Aputai"}, ["apy"] = {"Apalaí"}, ["apz"] = {"Safeyoka"}, ["aqa"] = {"Alacalufan languages"}, ["aqc"] = {"Archi"}, ["aqd"] = {"Ampari Dogon"}, ["aqg"] = {"Arigidi"}, ["aqk"] = {"Aninka"}, ["aql"] = {"Algic languages"}, ["aqm"] = {"Atohwaim"}, ["aqn"] = {"Northern Alta"}, ["aqp"] = {"Atakapa"}, ["aqr"] = {"Arhâ"}, ["aqt"] = {"Angaité"}, ["aqz"] = {"Akuntsu"}, ["arb"] = {"standardnoarabsko"}, ["arc"] = {"uradnoaramejsko (700-300 pr. n. št.)", "vladarskoaramejsko (700-300 pr. n. št.)"}, ["ard"] = {"arabansko"}, ["are"] = {"Western Arrarnta"}, ["arh"] = {"Arhuaco"}, ["ari"] = {"Arikara"}, ["arj"] = {"Arapaso"}, ["ark"] = {"Arikapú"}, ["arl"] = {"Arabela"}, ["arn"] = {"mapundunsko"}, ["aro"] = {"Araona"}, ["arp"] = {"arapaško"}, ["arq"] = {"alžirskoarabsko"}, ["arr"] = {"Karo (Brazil)"}, ["ars"] = {"najdskoarabsko"}, ["art"] = {"umetnojezično"}, ["aru"] = {"Aruá (Amazonas State)", "Arawá"}, ["arv"] = {"Arbore"}, ["arw"] = {"aravaško"}, ["arx"] = {"Aruá (Rodonia State)"}, ["ary"] = {"maroškoarabsko"}, ["arz"] = {"egipčanskoarabsko"}, ["asa"] = {"Asu (Tanzania)"}, ["asb"] = {"Assiniboine"}, ["asc"] = {"Casuarina Coast Asmat"}, ["ase"] = {"American Sign Language"}, ["asf"] = {"Auslan", "Australian Sign Language"}, ["asg"] = {"Cishingini"}, ["ash"] = {"Abishira"}, ["asi"] = {"Buruwai"}, ["asj"] = {"Sari"}, ["ask"] = {"Ashkun"}, ["asl"] = {"Asilulu"}, ["asn"] = {"Xingú Asuriní"}, ["aso"] = {"Dano"}, ["asp"] = {"Algerian Sign Language"}, ["asq"] = {"Austrian Sign Language"}, ["asr"] = {"Asuri"}, ["ass"] = {"Ipulo"}, ["ast"] = {"astursko", "asturleonsko", "leonsko"}, ["asu"] = {"Tocantins Asurini"}, ["asv"] = {"Asoa"}, ["asw"] = {"Australian Aborigines Sign Language"}, ["asx"] = {"Muratayak"}, ["asy"] = {"Yaosakor Asmat"}, ["asz"] = {"As"}, ["ata"] = {"Pele-Ata"}, ["atb"] = {"Zaiwa"}, ["atc"] = {"Atsahuaca"}, ["atd"] = {"Ata Manobo"}, ["ate"] = {"Atemble"}, ["atg"] = {"Ivbie North-Okpela-Arhe"}, ["ath"] = {"atabaško"}, ["ati"] = {"Attié"}, ["atj"] = {"Atikamekw"}, ["atk"] = {"Ati"}, ["atl"] = {"Mt. Iraya Agta"}, ["atm"] = {"Ata"}, ["atn"] = {"Ashtiani"}, ["ato"] = {"Atong (Cameroon)"}, ["atp"] = {"Pudtol Atta"}, ["atq"] = {"Aralle-Tabulahan"}, ["atr"] = {"Waimiri-Atroari"}, ["ats"] = {"Gros Ventre"}, ["att"] = {"Pamplona Atta"}, ["atu"] = {"Reel"}, ["atv"] = {"severnoaltajsko"}, ["atw"] = {"Atsugewi"}, ["atx"] = {"Arutani"}, ["aty"] = {"Aneityum"}, ["atz"] = {"Arta"}, ["aua"] = {"Asumboa"}, ["aub"] = {"Alugu"}, ["auc"] = {"Waorani"}, ["aud"] = {"Anuta"}, ["auf"] = {"Arauan languages"}, ["aug"] = {"Aguna"}, ["auh"] = {"Aushi"}, ["aui"] = {"Anuki"}, ["auj"] = {"Awjilah"}, ["auk"] = {"Heyo"}, ["aul"] = {"Aulua"}, ["aum"] = {"Asu (Nigeria)"}, ["aun"] = {"Molmo One"}, ["auo"] = {"Auyokawa"}, ["aup"] = {"Makayam"}, ["auq"] = {"Anus", "Korur"}, ["aur"] = {"Aruek"}, ["aus"] = {"avstralsko"}, ["aut"] = {"Austral"}, ["auu"] = {"Auye"}, ["auw"] = {"Awyi"}, ["aux"] = {"Aurá"}, ["auy"] = {"Awiyaana"}, ["auz"] = {"uzbeškoarabsko"}, ["avb"] = {"Avau"}, ["avd"] = {"Alviri-Vidari"}, ["avi"] = {"Avikam"}, ["avk"] = {"Kotava"}, ["avl"] = {"bedavskoarabsko"}, ["avm"] = {"Angkamuthi"}, ["avn"] = {"Avatime"}, ["avo"] = {"Agavotaguerra"}, ["avs"] = {"Aushiri"}, ["avt"] = {"Au"}, ["avu"] = {"Avokaya"}, ["avv"] = {"Avá-Canoeiro"}, ["awa"] = {"avadsko"}, ["awb"] = {"Awa (Papua New Guinea)"}, ["awc"] = {"Cicipu"}, ["awd"] = {"Arawakan languages"}, ["awe"] = {"Awetí"}, ["awg"] = {"Anguthimri"}, ["awh"] = {"Awbono"}, ["awi"] = {"Aekyom"}, ["awk"] = {"Awabakal"}, ["awm"] = {"Arawum"}, ["awn"] = {"Awngi"}, ["awo"] = {"Awak"}, ["awr"] = {"Awera"}, ["aws"] = {"South Awyu"}, ["awt"] = {"Araweté"}, ["awu"] = {"Central Awyu"}, ["awv"] = {"Jair Awyu"}, ["aww"] = {"Awun"}, ["awx"] = {"Awara"}, ["awy"] = {"Edera Awyu"}, ["axb"] = {"Abipon"}, ["axe"] = {"Ayerrerenge"}, ["axg"] = {"Mato Grosso Arára"}, ["axk"] = {"Yaka (Central African Republic)"}, ["axl"] = {"Lower Southern Aranda"}, ["axm"] = {"srednjearmensko"}, ["axx"] = {"Xârâgurè"}, ["aya"] = {"Awar"}, ["ayb"] = {"Ayizo Gbe"}, ["ayc"] = {"Southern Aymara"}, ["ayd"] = {"Ayabadhu"}, ["aye"] = {"Ayere"}, ["ayg"] = {"Ginyanga"}, ["ayh"] = {"hadramskoarabsko"}, ["ayi"] = {"Leyigha"}, ["ayk"] = {"Akuku"}, ["ayl"] = {"libijskoarabsko"}, ["ayn"] = {"sananskoarabsko"}, ["ayo"] = {"Ayoreo"}, ["ayp"] = {"severnomezopotamskoarabsko"}, ["ayq"] = {"Ayi (Papua New Guinea)"}, ["ayr"] = {"Central Aymara"}, ["ays"] = {"Sorsogon Ayta"}, ["ayt"] = {"Magbukun Ayta"}, ["ayu"] = {"Ayu"}, ["ayz"] = {"Mai Brat"}, ["aza"] = {"Azha"}, ["azb"] = {"južnoazerbajdžansko"}, ["azc"] = {"Uto-Aztecan languages"}, ["azd"] = {"Eastern Durango Nahuatl"}, ["azg"] = {"San Pedro Amuzgos Amuzgo"}, ["azj"] = {"severnoazerbajdžansko"}, ["azm"] = {"Ipalapa Amuzgo"}, ["azn"] = {"Western Durango Nahuatl"}, ["azo"] = {"Awing"}, ["azt"] = {"Faire Atta"}, ["azz"] = {"Highland Puebla Nahuatl"}, ["baa"] = {"Babatana"}, ["bab"] = {"Bainouk-Gunyuño"}, ["bac"] = {"Badui"}, ["bad"] = {"bandaško"}, ["bae"] = {"Baré"}, ["baf"] = {"Nubaca"}, ["bag"] = {"Tuki"}, ["bah"] = {"Bahamas Creole English"}, ["bai"] = {"bamileško"}, ["baj"] = {"Barakai"}, ["bal"] = {"beludžijsko"}, ["ban"] = {"balijsko"}, ["bao"] = {"Waimaha"}, ["bap"] = {"Bantawa"}, ["bar"] = {"bavarsko"}, ["bas"] = {"Basa (Cameroon)"}, ["bat"] = {"baltsko"}, ["bau"] = {"Bada (Nigeria)"}, ["bav"] = {"Vengo"}, ["baw"] = {"Bambili-Bambui"}, ["bax"] = {"Bamun"}, ["bay"] = {"Batuley"}, ["bba"] = {"Baatonum"}, ["bbb"] = {"Barai"}, ["bbc"] = {"Batak Toba"}, ["bbd"] = {"Bau"}, ["bbe"] = {"Bangba"}, ["bbf"] = {"Baibai"}, ["bbg"] = {"Barama"}, ["bbh"] = {"Bugan"}, ["bbi"] = {"Barombi"}, ["bbj"] = {"Ghomálá'"}, ["bbk"] = {"Babanki"}, ["bbl"] = {"Bats"}, ["bbm"] = {"Babango"}, ["bbn"] = {"Uneapa"}, ["bbo"] = {"Northern Bobo Madaré", "Konabéré"}, ["bbp"] = {"West Central Banda"}, ["bbq"] = {"Bamali"}, ["bbr"] = {"Girawa"}, ["bbs"] = {"Bakpinka"}, ["bbt"] = {"Mburku"}, ["bbu"] = {"Kulung (Nigeria)"}, ["bbv"] = {"Karnai"}, ["bbw"] = {"Baba"}, ["bbx"] = {"Bubia"}, ["bby"] = {"Befang"}, ["bca"] = {"Central Bai"}, ["bcb"] = {"Bainouk-Samik"}, ["bcc"] = {"južnobaludžijsko"}, ["bcd"] = {"North Babar"}, ["bce"] = {"Bamenyam"}, ["bcf"] = {"Bamu"}, ["bcg"] = {"Baga Pokur"}, ["bch"] = {"Bariai"}, ["bci"] = {"Baoulé"}, ["bcj"] = {"Bardi"}, ["bck"] = {"Bunuba"}, ["bcl"] = {"Central Bikol"}, ["bcm"] = {"Bannoni"}, ["bcn"] = {"Bali (Nigeria)"}, ["bco"] = {"Kaluli"}, ["bcp"] = {"Bali (Democratic Republic of Congo)"}, ["bcq"] = {"Bench"}, ["bcr"] = {"Babine"}, ["bcs"] = {"Kohumono"}, ["bct"] = {"Bendi"}, ["bcu"] = {"Awad Bing"}, ["bcv"] = {"Shoo-Minda-Nye"}, ["bcw"] = {"Bana"}, ["bcy"] = {"Bacama"}, ["bcz"] = {"Bainouk-Gunyaamolo"}, ["bda"] = {"Bayot"}, ["bdb"] = {"Basap"}, ["bdc"] = {"Emberá-Baudó"}, ["bdd"] = {"Bunama"}, ["bde"] = {"Bade"}, ["bdf"] = {"Biage"}, ["bdg"] = {"Bonggi"}, ["bdh"] = {"Baka (South Sudan)"}, ["bdi"] = {"Burun"}, ["bdj"] = {"Bai (South Sudan)", "Bai"}, ["bdk"] = {"Budukh"}, ["bdl"] = {"Indonesian Bajau"}, ["bdm"] = {"Buduma"}, ["bdn"] = {"Baldemu"}, ["bdo"] = {"Morom"}, ["bdp"] = {"Bende"}, ["bdq"] = {"Bahnar"}, ["bdr"] = {"West Coast Bajau"}, ["bds"] = {"Burunge"}, ["bdt"] = {"Bokoto"}, ["bdu"] = {"Oroko"}, ["bdv"] = {"Bodo Parja"}, ["bdw"] = {"Baham"}, ["bdx"] = {"Budong-Budong"}, ["bdy"] = {"Bandjalang"}, ["bdz"] = {"Badeshi"}, ["bea"] = {"Beaver"}, ["beb"] = {"Bebele"}, ["bec"] = {"Iceve-Maci"}, ["bed"] = {"Bedoanas"}, ["bee"] = {"Byangsi"}, ["bef"] = {"Benabena"}, ["beg"] = {"Belait"}, ["beh"] = {"Biali"}, ["bei"] = {"Bekati'"}, ["bej"] = {"bedško"}, ["bek"] = {"Bebeli"}, ["bem"] = {"Bemba (Zambia)"}, ["beo"] = {"Beami"}, ["bep"] = {"Besoa"}, ["beq"] = {"Beembe"}, ["ber"] = {"berbersko"}, ["bes"] = {"Besme"}, ["bet"] = {"Guiberoua Béte"}, ["beu"] = {"Blagar"}, ["bev"] = {"Daloa Bété"}, ["bew"] = {"Betawi"}, ["bex"] = {"Jur Modo"}, ["bey"] = {"Beli (Papua New Guinea)"}, ["bez"] = {"Bena (Tanzania)"}, ["bfa"] = {"Bari"}, ["bfb"] = {"Pauri Bareli"}, ["bfc"] = {"Panyi Bai", "Northern Bai"}, ["bfd"] = {"Bafut"}, ["bfe"] = {"Betaf", "Tena"}, ["bff"] = {"Bofi"}, ["bfg"] = {"Busang Kayan"}, ["bfh"] = {"Blafe"}, ["bfi"] = {"British Sign Language"}, ["bfj"] = {"Bafanji"}, ["bfk"] = {"Ban Khor Sign Language"}, ["bfl"] = {"Banda-Ndélé"}, ["bfm"] = {"Mmen"}, ["bfn"] = {"Bunak"}, ["bfo"] = {"Malba Birifor"}, ["bfp"] = {"Beba"}, ["bfq"] = {"Badaga"}, ["bfr"] = {"Bazigar"}, ["bfs"] = {"Southern Bai"}, ["bft"] = {"balti (jezik)"}, ["bfu"] = {"Gahri"}, ["bfw"] = {"Bondo"}, ["bfx"] = {"Bantayanon"}, ["bfy"] = {"Bagheli"}, ["bfz"] = {"Mahasu Pahari"}, ["bga"] = {"Gwamhi-Wuri"}, ["bgb"] = {"Bobongko"}, ["bgc"] = {"Haryanvi"}, ["bgd"] = {"Rathwi Bareli"}, ["bge"] = {"Bauria"}, ["bgf"] = {"Bangandu"}, ["bgg"] = {"Bugun"}, ["bgi"] = {"Giangan"}, ["bgj"] = {"Bangolan"}, ["bgk"] = {"Bit", "Buxinhua"}, ["bgl"] = {"Bo (Laos)"}, ["bgn"] = {"zahodnobeludžijsko"}, ["bgo"] = {"Baga Koga"}, ["bgp"] = {"vzhodnobeludžijsko"}, ["bgq"] = {"Bagri"}, ["bgr"] = {"Bawm Chin"}, ["bgs"] = {"Tagabawa"}, ["bgt"] = {"Bughotu"}, ["bgu"] = {"Mbongno"}, ["bgv"] = {"Warkay-Bipim"}, ["bgw"] = {"Bhatri"}, ["bgx"] = {"balkanskogagavško"}, ["bgy"] = {"Benggoi"}, ["bgz"] = {"Banggai"}, ["bha"] = {"Bharia"}, ["bhb"] = {"Bhili"}, ["bhc"] = {"Biga"}, ["bhd"] = {"Bhadrawahi"}, ["bhe"] = {"Bhaya"}, ["bhf"] = {"Odiai"}, ["bhg"] = {"Binandere"}, ["bhh"] = {"Bukharic"}, ["bhi"] = {"Bhilali"}, ["bhj"] = {"Bahing"}, ["bhl"] = {"Bimin"}, ["bhm"] = {"Bathari"}, ["bhn"] = {"Bohtan Neo-Aramaic"}, ["bho"] = {"Bhojpuri"}, ["bhp"] = {"Bima"}, ["bhq"] = {"Tukang Besi South"}, ["bhr"] = {"Bara Malagasy"}, ["bhs"] = {"Buwal"}, ["bht"] = {"Bhattiyali"}, ["bhu"] = {"Bhunjia"}, ["bhv"] = {"Bahau"}, ["bhw"] = {"Biak"}, ["bhx"] = {"Bhalay"}, ["bhy"] = {"Bhele"}, ["bhz"] = {"Bada (Indonesia)"}, ["bia"] = {"Badimaya"}, ["bib"] = {"Bissa", "Bisa"}, ["bid"] = {"Bidiyo"}, ["bie"] = {"Bepour"}, ["bif"] = {"Biafada"}, ["big"] = {"Biangai"}, ["bik"] = {"bikolsko"}, ["bil"] = {"Bile"}, ["bim"] = {"Bimoba"}, ["bin"] = {"edsko"}, ["bio"] = {"Nai"}, ["bip"] = {"Bila"}, ["biq"] = {"Bipi"}, ["bir"] = {"Bisorio"}, ["bit"] = {"Berinomo"}, ["biu"] = {"Biete"}, ["biv"] = {"Southern Birifor"}, ["biw"] = {"Kol (Cameroon)"}, ["bix"] = {"Bijori"}, ["biy"] = {"Birhor"}, ["biz"] = {"Baloi"}, ["bja"] = {"Budza"}, ["bjb"] = {"Banggarla"}, ["bjc"] = {"Bariji"}, ["bje"] = {"Biao-Jiao Mien"}, ["bjf"] = {"Barzani Jewish Neo-Aramaic"}, ["bjg"] = {"Bidyogo"}, ["bjh"] = {"Bahinemo"}, ["bji"] = {"Burji"}, ["bjj"] = {"Kanauji"}, ["bjk"] = {"Barok"}, ["bjl"] = {"Bulu (Papua New Guinea)"}, ["bjm"] = {"Bajelani"}, ["bjn"] = {"Banjar"}, ["bjo"] = {"Mid-Southern Banda"}, ["bjp"] = {"Fanamaket"}, ["bjr"] = {"Binumarien"}, ["bjs"] = {"Bajan"}, ["bjt"] = {"Balanta-Ganja"}, ["bju"] = {"Busuu"}, ["bjv"] = {"Bedjond"}, ["bjw"] = {"Bakwé"}, ["bjx"] = {"Banao Itneg"}, ["bjy"] = {"Bayali"}, ["bjz"] = {"Baruga"}, ["bka"] = {"Kyak"}, ["bkc"] = {"Baka (Cameroon)"}, ["bkd"] = {"Binukid", "Talaandig"}, ["bkf"] = {"Beeke"}, ["bkg"] = {"Buraka"}, ["bkh"] = {"Bakoko"}, ["bki"] = {"Baki"}, ["bkj"] = {"Pande"}, ["bkk"] = {"Brokskat"}, ["bkl"] = {"Berik"}, ["bkm"] = {"Kom (Cameroon)"}, ["bkn"] = {"Bukitan"}, ["bko"] = {"Kwa'"}, ["bkp"] = {"Boko (Democratic Republic of Congo)"}, ["bkq"] = {"Bakairí"}, ["bkr"] = {"Bakumpai"}, ["bks"] = {"Northern Sorsoganon"}, ["bkt"] = {"Boloki"}, ["bku"] = {"Buhid"}, ["bkv"] = {"Bekwarra"}, ["bkw"] = {"Bekwel"}, ["bkx"] = {"Baikeno"}, ["bky"] = {"Bokyi"}, ["bkz"] = {"Bungku"}, ["bla"] = {"Siksika"}, ["blb"] = {"Bilua"}, ["blc"] = {"Bella Coola"}, ["bld"] = {"Bolango"}, ["ble"] = {"Balanta-Kentohe"}, ["blf"] = {"Buol"}, ["blh"] = {"Kuwaa"}, ["bli"] = {"Bolia"}, ["blj"] = {"Bolongan"}, ["blk"] = {"Pa'o Karen", "Pa'O"}, ["bll"] = {"Biloxi"}, ["blm"] = {"Beli (South Sudan)"}, ["bln"] = {"Southern Catanduanes Bikol"}, ["blo"] = {"Anii"}, ["blp"] = {"Blablanga"}, ["blq"] = {"Baluan-Pam"}, ["blr"] = {"Blang"}, ["bls"] = {"Balaesang"}, ["blt"] = {"Tai Dam"}, ["blv"] = {"Kibala", "Bolo"}, ["blw"] = {"Balangao"}, ["blx"] = {"Mag-Indi Ayta"}, ["bly"] = {"Notre"}, ["blz"] = {"Balantak"}, ["bma"] = {"Lame"}, ["bmb"] = {"Bembe"}, ["bmc"] = {"Biem"}, ["bmd"] = {"Baga Manduri"}, ["bme"] = {"Limassa"}, ["bmf"] = {"Bom-Kim"}, ["bmg"] = {"Bamwe"}, ["bmh"] = {"Kein"}, ["bmi"] = {"Bagirmi"}, ["bmj"] = {"Bote-Majhi"}, ["bmk"] = {"Ghayavi"}, ["bml"] = {"Bomboli"}, ["bmm"] = {"Northern Betsimisaraka Malagasy"}, ["bmn"] = {"Bina (Papua New Guinea)"}, ["bmo"] = {"Bambalang"}, ["bmp"] = {"Bulgebi"}, ["bmq"] = {"Bomu"}, ["bmr"] = {"Muinane"}, ["bms"] = {"Bilma Kanuri"}, ["bmt"] = {"Biao Mon"}, ["bmu"] = {"Somba-Siawari"}, ["bmv"] = {"Bum"}, ["bmw"] = {"Bomwali"}, ["bmx"] = {"Baimak"}, ["bmz"] = {"Baramu"}, ["bna"] = {"Bonerate"}, ["bnb"] = {"Bookan"}, ["bnc"] = {"Bontok"}, ["bnd"] = {"Banda (Indonesia)"}, ["bne"] = {"Bintauna"}, ["bnf"] = {"Masiwang"}, ["bng"] = {"Benga"}, ["bni"] = {"Bangi"}, ["bnj"] = {"Eastern Tawbuid"}, ["bnk"] = {"Bierebo"}, ["bnl"] = {"Boon"}, ["bnm"] = {"Batanga"}, ["bnn"] = {"Bunun"}, ["bno"] = {"Bantoanon"}, ["bnp"] = {"Bola"}, ["bnq"] = {"Bantik"}, ["bnr"] = {"Butmas-Tur"}, ["bns"] = {"Bundeli"}, ["bnt"] = {"bantujsko"}, ["bnu"] = {"Bentong"}, ["bnv"] = {"Bonerif", "Beneraf", "Edwas"}, ["bnw"] = {"Bisis"}, ["bnx"] = {"Bangubangu"}, ["bny"] = {"Bintulu"}, ["bnz"] = {"Beezen"}, ["boa"] = {"Bora"}, ["bob"] = {"Aweer"}, ["boe"] = {"Mundabli"}, ["bof"] = {"Bolon"}, ["bog"] = {"Bamako Sign Language"}, ["boh"] = {"Boma"}, ["boi"] = {"Barbareño"}, ["boj"] = {"Anjam"}, ["bok"] = {"Bonjo"}, ["bol"] = {"Bole"}, ["bom"] = {"Berom"}, ["bon"] = {"Bine"}, ["boo"] = {"Tiemacèwè Bozo"}, ["bop"] = {"Bonkiman"}, ["boq"] = {"Bogaya"}, ["bor"] = {"Borôro"}, ["bot"] = {"Bongo"}, ["bou"] = {"Bondei"}, ["bov"] = {"Tuwuli"}, ["bow"] = {"Rema"}, ["box"] = {"Buamu"}, ["boy"] = {"Bodo (Central African Republic)"}, ["boz"] = {"Tiéyaxo Bozo"}, ["bpa"] = {"Daakaka"}, ["bpc"] = {"Mbuk"}, ["bpd"] = {"Banda-Banda"}, ["bpe"] = {"Bauni"}, ["bpg"] = {"Bonggo"}, ["bph"] = {"Botlikh"}, ["bpi"] = {"Bagupi"}, ["bpj"] = {"Binji"}, ["bpk"] = {"Orowe", "'Ôrôê"}, ["bpl"] = {"Broome Pearling Lugger Pidgin"}, ["bpm"] = {"Biyom"}, ["bpn"] = {"Dzao Min"}, ["bpo"] = {"Anasi"}, ["bpp"] = {"Kaure"}, ["bpq"] = {"Banda Malay"}, ["bpr"] = {"Koronadal Blaan"}, ["bps"] = {"Sarangani Blaan"}, ["bpt"] = {"Barrow Point"}, ["bpu"] = {"Bongu"}, ["bpv"] = {"Bian Marind"}, ["bpw"] = {"Bo (Papua New Guinea)"}, ["bpx"] = {"Palya Bareli"}, ["bpy"] = {"Bishnupriya"}, ["bpz"] = {"Bilba"}, ["bqa"] = {"Tchumbuli"}, ["bqb"] = {"Bagusa"}, ["bqc"] = {"Boko (Benin)", "Boo"}, ["bqd"] = {"Bung"}, ["bqf"] = {"Baga Kaloum"}, ["bqg"] = {"Bago-Kusuntu"}, ["bqh"] = {"Baima"}, ["bqi"] = {"Bakhtiari"}, ["bqj"] = {"Bandial"}, ["bqk"] = {"Banda-Mbrès"}, ["bql"] = {"Bilakura"}, ["bqm"] = {"Wumboko"}, ["bqn"] = {"Bulgarian Sign Language"}, ["bqo"] = {"Balo"}, ["bqp"] = {"Busa"}, ["bqq"] = {"Biritai"}, ["bqr"] = {"Burusu"}, ["bqs"] = {"Bosngun"}, ["bqt"] = {"Bamukumbit"}, ["bqu"] = {"Boguru"}, ["bqv"] = {"Koro Wachi", "Begbere-Ejar"}, ["bqw"] = {"Buru (Nigeria)"}, ["bqx"] = {"Baangi"}, ["bqy"] = {"Bengkala Sign Language"}, ["bqz"] = {"Bakaka"}, ["bra"] = {"bradžiško"}, ["brb"] = {"Brao", "Lave"}, ["brc"] = {"Berbice Creole Dutch"}, ["brd"] = {"Baraamu"}, ["brf"] = {"Bira"}, ["brg"] = {"Baure"}, ["brh"] = {"brahujsko"}, ["bri"] = {"Mokpwe"}, ["brj"] = {"Bieria"}, ["brk"] = {"Birked"}, ["brl"] = {"Birwa"}, ["brm"] = {"Barambu"}, ["brn"] = {"Boruca"}, ["bro"] = {"Brokkat"}, ["brp"] = {"Barapasi"}, ["brq"] = {"Breri"}, ["brr"] = {"Birao"}, ["brs"] = {"Baras"}, ["brt"] = {"Bitare"}, ["bru"] = {"Eastern Bru"}, ["brv"] = {"Western Bru"}, ["brw"] = {"Bellari"}, ["brx"] = {"Bodo (India)"}, ["bry"] = {"Burui"}, ["brz"] = {"Bilbil"}, ["bsa"] = {"Abinomn"}, ["bsb"] = {"Brunei Bisaya"}, ["bsc"] = {"Bassari", "Oniyan"}, ["bse"] = {"Wushi"}, ["bsf"] = {"Bauchi"}, ["bsg"] = {"Bashkardi"}, ["bsh"] = {"Kati"}, ["bsi"] = {"Bassossi"}, ["bsj"] = {"Bangwinji"}, ["bsk"] = {"Burushaski"}, ["bsl"] = {"Basa-Gumna"}, ["bsm"] = {"Busami"}, ["bsn"] = {"Barasana-Eduria"}, ["bso"] = {"Buso"}, ["bsp"] = {"Baga Sitemu"}, ["bsq"] = {"Bassa"}, ["bsr"] = {"Bassa-Kontagora"}, ["bss"] = {"Akoose"}, ["bst"] = {"Basketo"}, ["bsu"] = {"Bahonsuai"}, ["bsv"] = {"Baga Sobané"}, ["bsw"] = {"Baiso"}, ["bsx"] = {"Yangkam"}, ["bsy"] = {"Sabah Bisaya"}, ["bta"] = {"Bata"}, ["btc"] = {"Bati (Cameroon)"}, ["btd"] = {"Batak Dairi"}, ["bte"] = {"Gamo-Ningi"}, ["btf"] = {"Birgit"}, ["btg"] = {"Gagnoa Bété"}, ["bth"] = {"Biatah Bidayuh"}, ["bti"] = {"Burate"}, ["btj"] = {"Bacanese Malay"}, ["btk"] = {"bataško"}, ["btm"] = {"Batak Mandailing"}, ["btn"] = {"Ratagnon"}, ["bto"] = {"Rinconada Bikol"}, ["btp"] = {"Budibud"}, ["btq"] = {"Batek"}, ["btr"] = {"Baetora"}, ["bts"] = {"Batak Simalungun"}, ["btt"] = {"Bete-Bendi"}, ["btu"] = {"Batu"}, ["btv"] = {"Bateri"}, ["btw"] = {"Butuanon"}, ["btx"] = {"Batak Karo"}, ["bty"] = {"Bobot"}, ["btz"] = {"Batak Alas-Kluet"}, ["bua"] = {"burjatsko"}, ["bub"] = {"Bua"}, ["buc"] = {"Bushi"}, ["bud"] = {"Ntcham"}, ["bue"] = {"Beothuk"}, ["buf"] = {"Bushoong"}, ["bug"] = {"buginsko"}, ["buh"] = {"Younuo Bunu"}, ["bui"] = {"Bongili"}, ["buj"] = {"Basa-Gurmana"}, ["buk"] = {"Bugawac"}, ["bum"] = {"Bulu (Cameroon)"}, ["bun"] = {"Sherbro"}, ["buo"] = {"Terei"}, ["bup"] = {"Busoa"}, ["buq"] = {"Brem"}, ["bus"] = {"Bokobaru"}, ["but"] = {"Bungain"}, ["buu"] = {"Budu"}, ["buv"] = {"Bun"}, ["buw"] = {"Bubi"}, ["bux"] = {"Boghom"}, ["buy"] = {"Bullom So"}, ["buz"] = {"Bukwen"}, ["bva"] = {"Barein"}, ["bvb"] = {"Bube"}, ["bvc"] = {"Baelelea"}, ["bvd"] = {"Baeggu"}, ["bve"] = {"Berau Malay"}, ["bvf"] = {"Boor"}, ["bvg"] = {"Bonkeng"}, ["bvh"] = {"Bure"}, ["bvi"] = {"Belanda Viri"}, ["bvj"] = {"Baan"}, ["bvk"] = {"Bukat"}, ["bvl"] = {"Bolivian Sign Language"}, ["bvm"] = {"Bamunka"}, ["bvn"] = {"Buna"}, ["bvo"] = {"Bolgo"}, ["bvp"] = {"Bumang"}, ["bvq"] = {"Birri"}, ["bvr"] = {"Burarra"}, ["bvt"] = {"Bati (Indonesia)"}, ["bvu"] = {"Bukit Malay"}, ["bvv"] = {"Baniva"}, ["bvw"] = {"Boga"}, ["bvx"] = {"Dibole"}, ["bvy"] = {"Baybayanon"}, ["bvz"] = {"Bauzi"}, ["bwa"] = {"Bwatoo"}, ["bwb"] = {"Namosi-Naitasiri-Serua"}, ["bwc"] = {"Bwile"}, ["bwd"] = {"Bwaidoka"}, ["bwe"] = {"Bwe Karen"}, ["bwf"] = {"Boselewa"}, ["bwg"] = {"Barwe"}, ["bwh"] = {"Bishuo"}, ["bwi"] = {"Baniwa"}, ["bwj"] = {"Láá Láá Bwamu"}, ["bwk"] = {"Bauwaki"}, ["bwl"] = {"Bwela"}, ["bwm"] = {"Biwat"}, ["bwn"] = {"Wunai Bunu"}, ["bwo"] = {"Boro (Ethiopia)", "Borna (Ethiopia)"}, ["bwp"] = {"Mandobo Bawah"}, ["bwq"] = {"Southern Bobo Madaré"}, ["bwr"] = {"Bura-Pabir"}, ["bws"] = {"Bomboma"}, ["bwt"] = {"Bafaw-Balong"}, ["bwu"] = {"Buli (Ghana)"}, ["bww"] = {"Bwa"}, ["bwx"] = {"Bu-Nao Bunu"}, ["bwy"] = {"Cwi Bwamu"}, ["bwz"] = {"Bwisi"}, ["bxa"] = {"Tairaha"}, ["bxb"] = {"Belanda Bor"}, ["bxc"] = {"Molengue"}, ["bxd"] = {"Pela"}, ["bxe"] = {"Birale"}, ["bxf"] = {"Bilur", "Minigir"}, ["bxg"] = {"Bangala"}, ["bxh"] = {"Buhutu"}, ["bxi"] = {"Pirlatapa"}, ["bxj"] = {"Bayungu"}, ["bxk"] = {"Bukusu", "Lubukusu"}, ["bxl"] = {"Jalkunan"}, ["bxm"] = {"mongolskobujratsko"}, ["bxn"] = {"Burduna"}, ["bxo"] = {"Barikanchi"}, ["bxp"] = {"Bebil"}, ["bxq"] = {"Beele"}, ["bxr"] = {"Russia Buriat"}, ["bxs"] = {"Busam"}, ["bxu"] = {"China Buriat"}, ["bxv"] = {"Berakou"}, ["bxw"] = {"Bankagooma"}, ["bxz"] = {"Binahari"}, ["bya"] = {"Batak"}, ["byb"] = {"Bikya"}, ["byc"] = {"Ubaghara"}, ["byd"] = {"Benyadu'"}, ["bye"] = {"Pouye"}, ["byf"] = {"Bete"}, ["byg"] = {"Baygo"}, ["byh"] = {"Bhujel"}, ["byi"] = {"Buyu"}, ["byj"] = {"Bina (Nigeria)"}, ["byk"] = {"Biao"}, ["byl"] = {"Bayono"}, ["bym"] = {"Bidjara"}, ["byn"] = {"blinško"}, ["byo"] = {"Biyo"}, ["byp"] = {"Bumaji"}, ["byq"] = {"Basay"}, ["byr"] = {"Baruya", "Yipma"}, ["bys"] = {"Burak"}, ["byt"] = {"Berti"}, ["byv"] = {"Medumba"}, ["byw"] = {"Belhariya"}, ["byx"] = {"Qaqet"}, ["byz"] = {"Banaro"}, ["bza"] = {"Bandi"}, ["bzb"] = {"Andio"}, ["bzc"] = {"Southern Betsimisaraka Malagasy"}, ["bzd"] = {"Bribri"}, ["bze"] = {"Jenaama Bozo"}, ["bzf"] = {"Boikin"}, ["bzg"] = {"Babuza"}, ["bzh"] = {"Mapos Buang"}, ["bzi"] = {"Bisu"}, ["bzj"] = {"Belize Kriol English"}, ["bzk"] = {"Nicaragua Creole English"}, ["bzl"] = {"Boano (Sulawesi)"}, ["bzm"] = {"Bolondo"}, ["bzn"] = {"Boano (Maluku)"}, ["bzo"] = {"Bozaba"}, ["bzp"] = {"Kemberano"}, ["bzq"] = {"Buli (Indonesia)"}, ["bzr"] = {"Biri"}, ["bzs"] = {"Brazilian Sign Language"}, ["bzt"] = {"Brithenig"}, ["bzu"] = {"Burmeso"}, ["bzv"] = {"Naami"}, ["bzw"] = {"Basa (Nigeria)"}, ["bzx"] = {"Kɛlɛngaxo Bozo"}, ["bzy"] = {"Obanliku"}, ["bzz"] = {"Evant"}, ["caa"] = {"Chortí"}, ["cab"] = {"Garifuna"}, ["cac"] = {"Chuj"}, ["cad"] = {"kadoško"}, ["cae"] = {"Lehar", "Laalaa"}, ["caf"] = {"Southern Carrier"}, ["cag"] = {"Nivaclé"}, ["cah"] = {"Cahuarano"}, ["cai"] = {"srednjeameriškoindijansko"}, ["caj"] = {"Chané"}, ["cak"] = {"Kaqchikel", "Cakchiquel"}, ["cal"] = {"karolinsko"}, ["cam"] = {"Cemuhî"}, ["can"] = {"Chambri"}, ["cao"] = {"Chácobo"}, ["cap"] = {"Chipaya"}, ["caq"] = {"Car Nicobarese"}, ["car"] = {"Galibi Carib"}, ["cas"] = {"Tsimané"}, ["cau"] = {"kavkaško"}, ["cav"] = {"Cavineña"}, ["caw"] = {"Callawalla"}, ["cax"] = {"Chiquitano"}, ["cay"] = {"Cayuga"}, ["caz"] = {"Canichana"}, ["cba"] = {"Chibchan languages"}, ["cbb"] = {"Cabiyarí"}, ["cbc"] = {"Carapana"}, ["cbd"] = {"Carijona"}, ["cbg"] = {"Chimila"}, ["cbi"] = {"Chachi"}, ["cbj"] = {"Ede Cabe"}, ["cbk"] = {"Chavacano"}, ["cbl"] = {"Bualkhaw Chin"}, ["cbn"] = {"Nyahkur"}, ["cbo"] = {"Izora"}, ["cbq"] = {"Tsucuba", "Cuba"}, ["cbr"] = {"Cashibo-Cacataibo"}, ["cbs"] = {"Cashinahua"}, ["cbt"] = {"Chayahuita"}, ["cbu"] = {"Candoshi-Shapra"}, ["cbv"] = {"Cacua"}, ["cbw"] = {"Kinabalian"}, ["cby"] = {"Carabayo"}, ["ccc"] = {"Chamicuro"}, ["ccd"] = {"Cafundo Creole"}, ["cce"] = {"Chopi"}, ["ccg"] = {"Samba Daka"}, ["cch"] = {"Atsam"}, ["ccj"] = {"Kasanga"}, ["ccl"] = {"Cutchi-Swahili"}, ["ccm"] = {"Malaccan Creole Malay"}, ["ccn"] = {"severnokavkaško"}, ["cco"] = {"Comaltepec Chinantec"}, ["ccp"] = {"Chakma"}, ["ccr"] = {"Cacaopera"}, ["ccs"] = {"južnokavkaško"}, ["cda"] = {"Choni"}, ["cdc"] = {"čadsko (družina)"}, ["cdd"] = {"Caddoan languages"}, ["cde"] = {"Chenchu"}, ["cdf"] = {"Chiru"}, ["cdh"] = {"Chambeali"}, ["cdi"] = {"Chodri"}, ["cdj"] = {"Churahi"}, ["cdm"] = {"Chepang"}, ["cdn"] = {"Chaudangsi"}, ["cdo"] = {"Min Dong Chinese"}, ["cdr"] = {"Cinda-Regi-Tiyal"}, ["cds"] = {"Chadian Sign Language"}, ["cdy"] = {"Chadong"}, ["cdz"] = {"Koda"}, ["cea"] = {"Lower Chehalis"}, ["ceb"] = {"sebuansko"}, ["ceg"] = {"Chamacoco"}, ["cek"] = {"Eastern Khumi Chin"}, ["cel"] = {"keltsko"}, ["cen"] = {"Cen"}, ["cet"] = {"Centúúm"}, ["cey"] = {"Ekai Chin"}, ["cfa"] = {"Dijim-Bwilim"}, ["cfd"] = {"Cara"}, ["cfg"] = {"Como Karim"}, ["cfm"] = {"Falam Chin"}, ["cga"] = {"Changriwa"}, ["cgc"] = {"Kagayanen"}, ["cgg"] = {"Chiga"}, ["cgk"] = {"Chocangacakha"}, ["chb"] = {"čibsko"}, ["chc"] = {"Catawba"}, ["chd"] = {"Highland Oaxaca Chontal"}, ["chf"] = {"Tabasco Chontal"}, ["chg"] = {"čagatajsko"}, ["chh"] = {"Chinook"}, ["chj"] = {"Ojitlán Chinantec"}, ["chk"] = {"čukeško"}, ["chl"] = {"Cahuilla"}, ["chm"] = {"marijsko"}, ["chn"] = {"žargonsko činuško"}, ["cho"] = {"čoktavsko"}, ["chp"] = {"Chipewyan", "Dene Suline"}, ["chq"] = {"Quiotepec Chinantec"}, ["chr"] = {"čerokeško"}, ["cht"] = {"Cholón"}, ["chw"] = {"Chuwabu"}, ["chx"] = {"Chantyal"}, ["chy"] = {"čejensko"}, ["chz"] = {"Ozumacín Chinantec"}, ["cia"] = {"Cia-Cia"}, ["cib"] = {"Ci Gbe"}, ["cic"] = {"Chickasaw"}, ["cid"] = {"Chimariko"}, ["cie"] = {"Cineni"}, ["cih"] = {"Chinali"}, ["cik"] = {"Chitkuli Kinnauri"}, ["cim"] = {"cimbrijsko"}, ["cin"] = {"Cinta Larga"}, ["cip"] = {"Chiapanec"}, ["cir"] = {"Tiri", "Haméa", "Méa"}, ["ciw"] = {"Chippewa"}, ["ciy"] = {"Chaima"}, ["cja"] = {"Western Cham"}, ["cje"] = {"Chru"}, ["cjh"] = {"Upper Chehalis"}, ["cji"] = {"Chamalal"}, ["cjk"] = {"Chokwe"}, ["cjm"] = {"Eastern Cham"}, ["cjn"] = {"Chenapian"}, ["cjo"] = {"Ashéninka Pajonal"}, ["cjp"] = {"Cabécar"}, ["cjs"] = {"šorsko"}, ["cjv"] = {"Chuave"}, ["cjy"] = {"Jinyu Chinese"}, ["ckb"] = {"Central Kurdish"}, ["ckh"] = {"Chak"}, ["ckl"] = {"Cibak"}, ["ckm"] = {"čakavsko"}, ["ckn"] = {"Kaang Chin"}, ["cko"] = {"Anufo"}, ["ckq"] = {"Kajakse"}, ["ckr"] = {"Kairak"}, ["cks"] = {"Tayo"}, ["ckt"] = {"Chukot"}, ["cku"] = {"Koasati"}, ["ckv"] = {"Kavalan"}, ["ckx"] = {"Caka"}, ["cky"] = {"Cakfem-Mushere"}, ["ckz"] = {"Cakchiquel-Quiché Mixed Language"}, ["cla"] = {"Ron"}, ["clc"] = {"Chilcotin"}, ["cld"] = {"kaldejskoneoaramejsko"}, ["cle"] = {"Lealao Chinantec"}, ["clh"] = {"Chilisso"}, ["cli"] = {"Chakali"}, ["clj"] = {"Laitu Chin"}, ["clk"] = {"Idu-Mishmi"}, ["cll"] = {"Chala"}, ["clm"] = {"Clallam"}, ["clo"] = {"Lowland Oaxaca Chontal"}, ["clt"] = {"Lautu Chin"}, ["clu"] = {"Caluyanun"}, ["clw"] = {"čulimsko"}, ["cly"] = {"Eastern Highland Chatino"}, ["cma"] = {"Maa"}, ["cmc"] = {"čamsko"}, ["cme"] = {"Cerma"}, ["cmg"] = {"klasičnomongolsko"}, ["cmi"] = {"Emberá-Chamí"}, ["cml"] = {"Campalagian"}, ["cmm"] = {"Michigamea"}, ["cmn"] = {"mandarinskokitajsko"}, ["cmo"] = {"Central Mnong"}, ["cmr"] = {"Mro-Khimi Chin"}, ["cms"] = {"mesapsko"}, ["cmt"] = {"Camtho"}, ["cna"] = {"Changthang"}, ["cnb"] = {"Chinbon Chin"}, ["cnc"] = {"Côông"}, ["cng"] = {"Northern Qiang"}, ["cnh"] = {"Hakha Chin", "Haka Chin"}, ["cni"] = {"Asháninka"}, ["cnk"] = {"Khumi Chin"}, ["cnl"] = {"Lalana Chinantec"}, ["cno"] = {"Con"}, ["cnp"] = {"Northern Ping Chinese", "Northern Pinghua"}, ["cnq"] = {"Chung"}, ["cnr"] = {"črnogorsko"}, ["cns"] = {"Central Asmat"}, ["cnt"] = {"Tepetotutla Chinantec"}, ["cnu"] = {"Chenoua"}, ["cnw"] = {"Ngawn Chin"}, ["cnx"] = {"srednjekornijsko"}, ["coa"] = {"Cocos Islands Malay"}, ["cob"] = {"Chicomuceltec"}, ["coc"] = {"Cocopa"}, ["cod"] = {"Cocama-Cocamilla"}, ["coe"] = {"Koreguaje"}, ["cof"] = {"Colorado"}, ["cog"] = {"Chong"}, ["coh"] = {"Chonyi-Dzihana-Kauma", "Chichonyi-Chidzihana-Chikauma"}, ["coj"] = {"Cochimi"}, ["cok"] = {"Santa Teresa Cora"}, ["col"] = {"Columbia-Wenatchi"}, ["com"] = {"Comanche"}, ["con"] = {"Cofán"}, ["coo"] = {"Comox"}, ["cop"] = {"koptsko"}, ["coq"] = {"Coquille"}, ["cot"] = {"Caquinte"}, ["cou"] = {"Wamey"}, ["cov"] = {"Cao Miao"}, ["cow"] = {"Cowlitz"}, ["cox"] = {"Nanti"}, ["coz"] = {"Chochotec"}, ["cpa"] = {"Palantla Chinantec"}, ["cpb"] = {"Ucayali-Yurúa Ashéninka"}, ["cpc"] = {"Ajyíninka Apurucayali"}, ["cpe"] = {"angleškokreolsko"}, ["cpf"] = {"francoskokreolsko"}, ["cpg"] = {"kapadoškogrško"}, ["cpi"] = {"Chinese Pidgin English"}, ["cpn"] = {"Cherepon"}, ["cpo"] = {"Kpeego"}, ["cpp"] = {"portugalskokreolsko"}, ["cps"] = {"Capiznon"}, ["cpu"] = {"Pichis Ashéninka"}, ["cpx"] = {"Pu-Xian Chinese"}, ["cpy"] = {"South Ucayali Ashéninka"}, ["cqd"] = {"Chuanqiandian Cluster Miao"}, ["cra"] = {"Chara"}, ["crb"] = {"Island Carib"}, ["crc"] = {"Lonwolwol"}, ["crd"] = {"Coeur d'Alene"}, ["crf"] = {"Caramanta"}, ["crg"] = {"Michif"}, ["crh"] = {"krimskotatarsko", "krimskoturško"}, ["cri"] = {"Sãotomense"}, ["crj"] = {"Southern East Cree"}, ["crk"] = {"Plains Cree"}, ["crl"] = {"Northern East Cree"}, ["crm"] = {"Moose Cree"}, ["crn"] = {"El Nayar Cora"}, ["cro"] = {"Crow"}, ["crp"] = {"kreolsko/pidžinsko"}, ["crq"] = {"Iyo'wujwa Chorote"}, ["crr"] = {"Carolina Algonquian"}, ["crs"] = {"Seselwa Creole French"}, ["crt"] = {"Iyojwa'ja Chorote"}, ["crv"] = {"Chaura"}, ["crw"] = {"Chrau"}, ["crx"] = {"Carrier"}, ["cry"] = {"Cori"}, ["crz"] = {"Cruzeño"}, ["csa"] = {"Chiltepec Chinantec"}, ["csb"] = {"kašubsko"}, ["csc"] = {"Catalan Sign Language", "Lengua de señas catalana", "Llengua de Signes Catalana"}, ["csd"] = {"Chiangmai Sign Language"}, ["cse"] = {"Czech Sign Language"}, ["csf"] = {"Cuba Sign Language"}, ["csg"] = {"Chilean Sign Language"}, ["csh"] = {"Asho Chin"}, ["csi"] = {"Coast Miwok"}, ["csj"] = {"Songlai Chin"}, ["csk"] = {"Jola-Kasa"}, ["csl"] = {"Chinese Sign Language"}, ["csm"] = {"Central Sierra Miwok"}, ["csn"] = {"Colombian Sign Language"}, ["cso"] = {"Sochiapam Chinantec", "Sochiapan Chinantec"}, ["csp"] = {"Southern Ping Chinese", "Southern Pinghua"}, ["csq"] = {"Croatia Sign Language"}, ["csr"] = {"Costa Rican Sign Language"}, ["css"] = {"Southern Ohlone"}, ["cst"] = {"Northern Ohlone"}, ["csu"] = {"srednjesudansko"}, ["csv"] = {"Sumtu Chin"}, ["csw"] = {"Swampy Cree"}, ["csx"] = {"Cambodian Sign Language"}, ["csy"] = {"Siyin Chin"}, ["csz"] = {"Coos"}, ["cta"] = {"Tataltepec Chatino"}, ["ctc"] = {"Chetco"}, ["ctd"] = {"Tedim Chin"}, ["cte"] = {"Tepinapa Chinantec"}, ["ctg"] = {"Chittagonian"}, ["cth"] = {"Thaiphum Chin"}, ["ctl"] = {"Tlacoatzintepec Chinantec"}, ["ctm"] = {"Chitimacha"}, ["ctn"] = {"Chhintange"}, ["cto"] = {"Emberá-Catío"}, ["ctp"] = {"Western Highland Chatino"}, ["cts"] = {"Northern Catanduanes Bikol"}, ["ctt"] = {"Wayanad Chetti"}, ["ctu"] = {"Chol"}, ["cty"] = {"Moundadan Chetty"}, ["ctz"] = {"Zacatepec Chatino"}, ["cua"] = {"Cua"}, ["cub"] = {"Cubeo"}, ["cuc"] = {"Usila Chinantec"}, ["cuh"] = {"Chuka", "Gichuka"}, ["cui"] = {"Cuiba"}, ["cuj"] = {"Mashco Piro"}, ["cuk"] = {"San Blas Kuna"}, ["cul"] = {"Culina", "Kulina"}, ["cuo"] = {"Cumanagoto"}, ["cup"] = {"Cupeño"}, ["cuq"] = {"Cun"}, ["cur"] = {"Chhulung"}, ["cus"] = {"kušitsko"}, ["cut"] = {"Teutila Cuicatec"}, ["cuu"] = {"Tai Ya"}, ["cuv"] = {"Cuvok"}, ["cuw"] = {"Chukwa"}, ["cux"] = {"Tepeuxila Cuicatec"}, ["cuy"] = {"Cuitlatec"}, ["cvg"] = {"Chug"}, ["cvn"] = {"Valle Nacional Chinantec"}, ["cwa"] = {"Kabwa"}, ["cwb"] = {"Maindo"}, ["cwd"] = {"Woods Cree"}, ["cwe"] = {"Kwere"}, ["cwg"] = {"Chewong", "Cheq Wong"}, ["cwt"] = {"Kuwaataay"}, ["cya"] = {"Nopala Chatino"}, ["cyb"] = {"Cayubaba"}, ["cyo"] = {"Cuyonon"}, ["czh"] = {"Huizhou Chinese"}, ["czk"] = {"knaansko"}, ["czn"] = {"Zenzontepec Chatino"}, ["czo"] = {"Min Zhong Chinese"}, ["czt"] = {"Zotung Chin"}, ["daa"] = {"Dangaléat"}, ["dac"] = {"Dambi"}, ["dad"] = {"Marik"}, ["dae"] = {"Duupa"}, ["dag"] = {"Dagbani"}, ["dah"] = {"Gwahatike"}, ["dai"] = {"Day"}, ["daj"] = {"Dar Fur Daju"}, ["dak"] = {"dakotsko"}, ["dal"] = {"Dahalo"}, ["dam"] = {"Damakawa"}, ["dao"] = {"Daai Chin"}, ["daq"] = {"Dandami Maria"}, ["dar"] = {"Dargwa"}, ["das"] = {"Daho-Doo"}, ["dau"] = {"Dar Sila Daju"}, ["dav"] = {"Taita", "Dawida"}, ["daw"] = {"Davawenyo"}, ["dax"] = {"Dayi"}, ["day"] = {"dajaško"}, ["daz"] = {"Dao"}, ["dba"] = {"Bangime"}, ["dbb"] = {"Deno"}, ["dbd"] = {"Dadiya"}, ["dbe"] = {"Dabe"}, ["dbf"] = {"Edopi"}, ["dbg"] = {"Dogul Dom Dogon"}, ["dbi"] = {"Doka"}, ["dbj"] = {"Ida'an"}, ["dbl"] = {"Dyirbal"}, ["dbm"] = {"Duguri"}, ["dbn"] = {"Duriankere"}, ["dbo"] = {"Dulbu"}, ["dbp"] = {"Duwai"}, ["dbq"] = {"Daba"}, ["dbr"] = {"Dabarre"}, ["dbt"] = {"Ben Tey Dogon"}, ["dbu"] = {"Bondum Dom Dogon"}, ["dbv"] = {"Dungu"}, ["dbw"] = {"Bankan Tey Dogon"}, ["dby"] = {"Dibiyaso"}, ["dcc"] = {"Deccan"}, ["dcr"] = {"Negerhollands"}, ["dda"] = {"Dadi Dadi"}, ["ddd"] = {"Dongotono"}, ["dde"] = {"Doondo"}, ["ddg"] = {"Fataluku"}, ["ddi"] = {"West Goodenough"}, ["ddj"] = {"Jaru"}, ["ddn"] = {"Dendi (Benin)"}, ["ddo"] = {"Dido"}, ["ddr"] = {"Dhudhuroa"}, ["dds"] = {"Donno So Dogon"}, ["ddw"] = {"Dawera-Daweloor"}, ["dec"] = {"Dagik"}, ["ded"] = {"Dedua"}, ["dee"] = {"Dewoin"}, ["def"] = {"Dezfuli"}, ["deg"] = {"Degema"}, ["deh"] = {"Dehwari"}, ["dei"] = {"Demisa"}, ["dek"] = {"Dek"}, ["del"] = {"Delaware"}, ["dem"] = {"Dem"}, ["den"] = {"Slave (Athapascan)"}, ["dep"] = {"Pidgin Delaware"}, ["deq"] = {"Dendi (Central African Republic)"}, ["der"] = {"Deori"}, ["des"] = {"Desano"}, ["dev"] = {"Domung"}, ["dez"] = {"Dengese"}, ["dga"] = {"južnodagarsko"}, ["dgb"] = {"Bunoge Dogon"}, ["dgc"] = {"Casiguran Dumagat Agta"}, ["dgd"] = {"Dagaari Dioula"}, ["dge"] = {"Degenan"}, ["dgg"] = {"Doga"}, ["dgh"] = {"Dghwede"}, ["dgi"] = {"Northern Dagara"}, ["dgk"] = {"Dagba"}, ["dgl"] = {"Andaandi", "Dongolawi"}, ["dgn"] = {"Dagoman"}, ["dgo"] = {"Dogri (individual language)"}, ["dgr"] = {"dogribsko"}, ["dgs"] = {"Dogoso"}, ["dgt"] = {"Ndra'ngith"}, ["dgw"] = {"Daungwurrung"}, ["dgx"] = {"Doghoro"}, ["dgz"] = {"Daga"}, ["dhd"] = {"Dhundari"}, ["dhg"] = {"Dhangu-Djangu", "Dhangu", "Djangu"}, ["dhi"] = {"Dhimal"}, ["dhl"] = {"Dhalandji"}, ["dhm"] = {"Zemba"}, ["dhn"] = {"Dhanki"}, ["dho"] = {"Dhodia"}, ["dhr"] = {"Dhargari"}, ["dhs"] = {"Dhaiso"}, ["dhu"] = {"Dhurga"}, ["dhv"] = {"Dehu", "Drehu"}, ["dhw"] = {"Dhanwar (Nepal)"}, ["dhx"] = {"Dhungaloo"}, ["dia"] = {"Dia"}, ["dib"] = {"South Central Dinka"}, ["dic"] = {"Lakota Dida"}, ["did"] = {"Didinga"}, ["dif"] = {"Dieri", "Diyari"}, ["dig"] = {"Digo", "Chidigo"}, ["dih"] = {"Kumiai"}, ["dii"] = {"Dimbong"}, ["dij"] = {"Dai"}, ["dik"] = {"Southwestern Dinka"}, ["dil"] = {"Dilling"}, ["dim"] = {"Dime"}, ["din"] = {"dinško"}, ["dio"] = {"Dibo"}, ["dip"] = {"Northeastern Dinka"}, ["diq"] = {"Dimli (individual language)"}, ["dir"] = {"Dirim"}, ["dis"] = {"Dimasa"}, ["diu"] = {"Diriku"}, ["diw"] = {"Northwestern Dinka"}, ["dix"] = {"Dixon Reef"}, ["diy"] = {"Diuwe"}, ["diz"] = {"Ding"}, ["dja"] = {"Djadjawurrung"}, ["djb"] = {"Djinba"}, ["djc"] = {"Dar Daju Daju"}, ["djd"] = {"Djamindjung", "Ngaliwurru"}, ["dje"] = {"Zarma"}, ["djf"] = {"Djangun"}, ["dji"] = {"Djinang"}, ["djj"] = {"Djeebbana"}, ["djk"] = {"Eastern Maroon Creole", "Businenge Tongo", "Nenge"}, ["djm"] = {"Jamsay Dogon"}, ["djn"] = {"Jawoyn", "Djauan"}, ["djo"] = {"Jangkang"}, ["djr"] = {"Djambarrpuyngu"}, ["dju"] = {"Kapriman"}, ["djw"] = {"Djawi"}, ["dka"] = {"Dakpakha"}, ["dkg"] = {"Kadung"}, ["dkk"] = {"Dakka"}, ["dkr"] = {"Kuijau"}, ["dks"] = {"Southeastern Dinka"}, ["dkx"] = {"Mazagway"}, ["dlg"] = {"Dolgan"}, ["dlk"] = {"Dahalik"}, ["dlm"] = {"dalmatinsko"}, ["dln"] = {"Darlong"}, ["dma"] = {"Duma"}, ["dmb"] = {"Mombo Dogon"}, ["dmc"] = {"Gavak"}, ["dmd"] = {"Madhi Madhi"}, ["dme"] = {"Dugwor"}, ["dmf"] = {"Medefaidrin"}, ["dmg"] = {"Upper Kinabatangan"}, ["dmk"] = {"Domaaki"}, ["dml"] = {"Dameli"}, ["dmm"] = {"Dama"}, ["dmn"] = {"mandejsko"}, ["dmo"] = {"Kemedzung"}, ["dmr"] = {"East Damar"}, ["dms"] = {"Dampelas"}, ["dmu"] = {"Dubu", "Tebi"}, ["dmv"] = {"Dumpas"}, ["dmw"] = {"Mudburra"}, ["dmx"] = {"Dema"}, ["dmy"] = {"Demta", "Sowari"}, ["dna"] = {"Upper Grand Valley Dani"}, ["dnd"] = {"Daonda"}, ["dne"] = {"Ndendeule"}, ["dng"] = {"Dungan"}, ["dni"] = {"Lower Grand Valley Dani"}, ["dnj"] = {"Dan"}, ["dnk"] = {"Dengka"}, ["dnn"] = {"Dzùùngoo"}, ["dno"] = {"Ndrulo", "Northern Lendu"}, ["dnr"] = {"Danaru"}, ["dnt"] = {"Mid Grand Valley Dani"}, ["dnu"] = {"Danau"}, ["dnv"] = {"Danu"}, ["dnw"] = {"Western Dani"}, ["dny"] = {"Dení"}, ["doa"] = {"Dom"}, ["dob"] = {"Dobu"}, ["doc"] = {"Northern Dong"}, ["doe"] = {"Doe"}, ["dof"] = {"Domu"}, ["doh"] = {"Dong"}, ["doi"] = {"dogrijsko (makrojezik)"}, ["dok"] = {"Dondo"}, ["dol"] = {"Doso"}, ["don"] = {"Toura (Papua New Guinea)"}, ["doo"] = {"Dongo"}, ["dop"] = {"Lukpa"}, ["doq"] = {"Dominican Sign Language"}, ["dor"] = {"Dori'o"}, ["dos"] = {"Dogosé"}, ["dot"] = {"Dass"}, ["dov"] = {"Dombe"}, ["dow"] = {"Doyayo"}, ["dox"] = {"Bussa"}, ["doy"] = {"Dompo"}, ["doz"] = {"Dorze"}, ["dpp"] = {"Papar"}, ["dra"] = {"dravidsko"}, ["drb"] = {"Dair"}, ["drc"] = {"Minderico"}, ["drd"] = {"Darmiya"}, ["dre"] = {"Dolpo"}, ["drg"] = {"Rungus"}, ["dri"] = {"C'Lela"}, ["drl"] = {"Paakantyi"}, ["drn"] = {"West Damar"}, ["dro"] = {"Daro-Matu Melanau"}, ["drq"] = {"Dura"}, ["drs"] = {"Gedeo"}, ["drt"] = {"Drents"}, ["dru"] = {"Rukai"}, ["dry"] = {"Darai"}, ["dsb"] = {"spodnjelužiškosrbsko"}, ["dse"] = {"Dutch Sign Language"}, ["dsh"] = {"Daasanach"}, ["dsi"] = {"Disa"}, ["dsl"] = {"Danish Sign Language"}, ["dsn"] = {"Dusner"}, ["dso"] = {"Desiya"}, ["dsq"] = {"Tadaksahak"}, ["dsz"] = {"Mardin Sign Language"}, ["dta"] = {"Daur"}, ["dtb"] = {"Labuk-Kinabatangan Kadazan"}, ["dtd"] = {"Ditidaht"}, ["dth"] = {"Adithinngithigh"}, ["dti"] = {"Ana Tinga Dogon"}, ["dtk"] = {"Tene Kan Dogon"}, ["dtm"] = {"Tomo Kan Dogon"}, ["dtn"] = {"Daatsʼíin"}, ["dto"] = {"Tommo So Dogon"}, ["dtp"] = {"Kadazan Dusun", "Central Dusun"}, ["dtr"] = {"Lotud"}, ["dts"] = {"Toro So Dogon"}, ["dtt"] = {"Toro Tegu Dogon"}, ["dtu"] = {"Tebul Ure Dogon"}, ["dty"] = {"Dotyali"}, ["dua"] = {"dualsko"}, ["dub"] = {"Dubli"}, ["duc"] = {"Duna"}, ["due"] = {"Umiray Dumaget Agta"}, ["duf"] = {"Dumbea", "Drubea"}, ["dug"] = {"Duruma", "Chiduruma"}, ["duh"] = {"Dungra Bhil"}, ["dui"] = {"Dumun"}, ["duk"] = {"Uyajitaya"}, ["dul"] = {"Alabat Island Agta"}, ["dum"] = {"srednjenizozemsko (ok. 1050–1350)"}, ["dun"] = {"Dusun Deyah"}, ["duo"] = {"Dupaninan Agta"}, ["dup"] = {"Duano"}, ["duq"] = {"Dusun Malang"}, ["dur"] = {"Dii"}, ["dus"] = {"Dumi"}, ["duu"] = {"Drung"}, ["duv"] = {"Duvle"}, ["duw"] = {"Dusun Witu"}, ["dux"] = {"Duungooma"}, ["duy"] = {"Dicamay Agta"}, ["duz"] = {"Duli-Gey"}, ["dva"] = {"Duau"}, ["dwa"] = {"Diri"}, ["dwk"] = {"Dawik Kui"}, ["dwr"] = {"Dawro"}, ["dws"] = {"Dutton World Speedwords"}, ["dwu"] = {"Dhuwal"}, ["dww"] = {"Dawawa"}, ["dwy"] = {"Dhuwaya"}, ["dwz"] = {"Dewas Rai"}, ["dya"] = {"Dyan"}, ["dyb"] = {"Dyaberdyaber"}, ["dyd"] = {"Dyugun"}, ["dyg"] = {"Villa Viciosa Agta"}, ["dyi"] = {"Djimini Senoufo"}, ["dym"] = {"Yanda Dom Dogon"}, ["dyn"] = {"Dyangadi", "Dhanggatti"}, ["dyo"] = {"Jola-Fonyi"}, ["dyu"] = {"djulsko"}, ["dyy"] = {"Djabugay", "Dyaabugay"}, ["dza"] = {"Tunzu"}, ["dze"] = {"Djiwarli"}, ["dzg"] = {"Dazaga"}, ["dzl"] = {"Dzalakha"}, ["dzn"] = {"Dzando"}, ["eaa"] = {"Karenggapa"}, ["ebc"] = {"Beginci"}, ["ebg"] = {"Ebughu"}, ["ebk"] = {"Eastern Bontok"}, ["ebo"] = {"Teke-Ebo"}, ["ebr"] = {"Ebrié"}, ["ebu"] = {"Embu", "Kiembu"}, ["ecr"] = {"eteokretsko"}, ["ecs"] = {"Ecuadorian Sign Language"}, ["ecy"] = {"eteociprsko"}, ["eee"] = {"E"}, ["efa"] = {"Efai"}, ["efe"] = {"Efe"}, ["efi"] = {"efiško"}, ["ega"] = {"Ega"}, ["egl"] = {"emiljsko"}, ["egm"] = {"Benamanga"}, ["ego"] = {"Eggon"}, ["egx"] = {"egiptovsko"}, ["egy"] = {"egipčansko"}, ["ehs"] = {"Miyakubo Sign Language"}, ["ehu"] = {"Ehueun"}, ["eip"] = {"Eipomek"}, ["eit"] = {"Eitiep"}, ["eiv"] = {"Askopan"}, ["eja"] = {"Ejamat"}, ["eka"] = {"ekajuško"}, ["eke"] = {"Ekit"}, ["ekg"] = {"Ekari"}, ["eki"] = {"Eki"}, ["ekk"] = {"standardno estonsko"}, ["ekl"] = {"Kol (Bangladesh)", "Kol"}, ["ekm"] = {"Elip"}, ["eko"] = {"Koti"}, ["ekp"] = {"Ekpeye"}, ["ekr"] = {"Yace"}, ["eky"] = {"Eastern Kayah"}, ["ele"] = {"Elepi"}, ["elh"] = {"El Hugeirat"}, ["eli"] = {"Nding"}, ["elk"] = {"Elkei"}, ["elm"] = {"Eleme"}, ["elo"] = {"El Molo"}, ["elu"] = {"Elu"}, ["elx"] = {"elamsko"}, ["ema"] = {"Emai-Iuleha-Ora"}, ["emb"] = {"Embaloh"}, ["eme"] = {"Emerillon"}, ["emg"] = {"Eastern Meohang"}, ["emi"] = {"Mussau-Emira"}, ["emk"] = {"Eastern Maninkakan"}, ["emm"] = {"Mamulique"}, ["emn"] = {"Eman"}, ["emp"] = {"Northern Emberá"}, ["emq"] = {"Eastern Minyag"}, ["ems"] = {"Pacific Gulf Yupik"}, ["emu"] = {"Eastern Muria"}, ["emw"] = {"Emplawas"}, ["emx"] = {"Erromintxela"}, ["emy"] = {"Epigraphic Mayan"}, ["emz"] = {"Mbessa"}, ["ena"] = {"Apali"}, ["enb"] = {"Markweeta"}, ["enc"] = {"En"}, ["end"] = {"Ende"}, ["enf"] = {"gozdnoensko"}, ["enh"] = {"tundrskoensko"}, ["enl"] = {"Enlhet"}, ["enm"] = {"srednjeangleško (1100-1500)"}, ["enn"] = {"Engenni"}, ["eno"] = {"Enggano"}, ["enq"] = {"Enga"}, ["enr"] = {"Emumu", "Emem"}, ["enu"] = {"Enu"}, ["env"] = {"Enwan (Edo State)"}, ["enw"] = {"Enwan (Akwa Ibom State)"}, ["enx"] = {"Enxet"}, ["eot"] = {"Beti (Côte d'Ivoire)"}, ["epi"] = {"Epie"}, ["era"] = {"Eravallan"}, ["erg"] = {"Sie"}, ["erh"] = {"Eruwa"}, ["eri"] = {"Ogea"}, ["erk"] = {"South Efate"}, ["ero"] = {"Horpa"}, ["err"] = {"Erre"}, ["ers"] = {"Ersu"}, ["ert"] = {"Eritai"}, ["erw"] = {"Erokwanas"}, ["ese"] = {"Ese Ejja"}, ["esg"] = {"Aheri Gondi"}, ["esh"] = {"Eshtehardi"}, ["esi"] = {"North Alaskan Inupiatun"}, ["esk"] = {"Northwest Alaska Inupiatun"}, ["esl"] = {"Egypt Sign Language"}, ["esm"] = {"Esuma"}, ["esn"] = {"Salvadoran Sign Language"}, ["eso"] = {"Estonian Sign Language"}, ["esq"] = {"Esselen"}, ["ess"] = {"sibirskojupiško"}, ["esu"] = {"centralnojupiško"}, ["esx"] = {"eksimskoaleutsko"}, ["esy"] = {"Eskayan"}, ["etb"] = {"Etebi"}, ["etc"] = {"Etchemin"}, ["eth"] = {"Ethiopian Sign Language"}, ["etn"] = {"Eton (Vanuatu)"}, ["eto"] = {"Eton (Cameroon)"}, ["etr"] = {"Edolo"}, ["ets"] = {"Yekhee"}, ["ett"] = {"etruščansko"}, ["etu"] = {"Ejagham"}, ["etx"] = {"Eten"}, ["etz"] = {"Semimi"}, ["euq"] = {"baskovsko (družina)"}, ["eve"] = {"Even"}, ["evh"] = {"Uvbie"}, ["evn"] = {"Evenki"}, ["ewo"] = {"evondsko"}, ["ext"] = {"Extremaduran"}, ["eya"] = {"Eyak"}, ["eyo"] = {"Keiyo"}, ["eza"] = {"Ezaa"}, ["eze"] = {"Uzekwe"}, ["faa"] = {"Fasu"}, ["fab"] = {"Fa d'Ambu"}, ["fad"] = {"Wagi"}, ["faf"] = {"Fagani"}, ["fag"] = {"Finongan"}, ["fah"] = {"Baissa Fali"}, ["fai"] = {"Faiwol"}, ["faj"] = {"Faita"}, ["fak"] = {"Fang (Cameroon)"}, ["fal"] = {"South Fali"}, ["fam"] = {"Fam"}, ["fan"] = {"fanško"}, ["fap"] = {"Paloor"}, ["far"] = {"Fataleka"}, ["fat"] = {"fantijsko"}, ["fau"] = {"Fayu"}, ["fax"] = {"falsko"}, ["fay"] = {"Southwestern Fars"}, ["faz"] = {"Northwestern Fars"}, ["fbl"] = {"West Albay Bikol"}, ["fcs"] = {"Quebec Sign Language"}, ["fer"] = {"Feroge"}, ["ffi"] = {"Foia Foia"}, ["ffm"] = {"Maasina Fulfulde"}, ["fgr"] = {"Fongoro"}, ["fia"] = {"Nobiin"}, ["fie"] = {"Fyer"}, ["fif"] = {"Faifi"}, ["fil"] = {"filipinsko"}, ["fip"] = {"Fipa"}, ["fir"] = {"Firan"}, ["fit"] = {"tornedalskofinsko", "Meänkieli"}, ["fiu"] = {"ugrofinsko"}, ["fiw"] = {"Fiwaga"}, ["fkk"] = {"Kirya-Konzəl"}, ["fkv"] = {"kvensko"}, ["fla"] = {"Kalispel-Pend d'Oreille"}, ["flh"] = {"Foau"}, ["fli"] = {"Fali"}, ["fll"] = {"North Fali"}, ["fln"] = {"Flinders Island"}, ["flr"] = {"Fuliiru"}, ["fly"] = {"Flaaitaal", "Tsotsitaal"}, ["fmp"] = {"Fe'fe'"}, ["fmu"] = {"Far Western Muria"}, ["fnb"] = {"Fanbak"}, ["fng"] = {"Fanagalo"}, ["fni"] = {"Fania"}, ["fod"] = {"Foodo"}, ["foi"] = {"Foi"}, ["fom"] = {"Foma"}, ["fon"] = {"fonsko"}, ["for"] = {"Fore"}, ["fos"] = {"Siraya"}, ["fox"] = {"formoško"}, ["fpe"] = {"Fernando Po Creole English"}, ["fqs"] = {"Fas"}, ["frc"] = {"kajunskofrancosko"}, ["frd"] = {"Fordata"}, ["frk"] = {"frankovsko"}, ["frm"] = {"srednjefrancosko (ok. 1400-1600)"}, ["fro"] = {"starofrancosko (842-ok. 1400)"}, ["frp"] = {"arpitansko", "frankoprovansalsko"}, ["frq"] = {"foraško"}, ["frr"] = {"severnofrizijsko"}, ["frs"] = {"vzhodnofrizijsko"}, ["frt"] = {"Fortsenal"}, ["fse"] = {"Finnish Sign Language"}, ["fsl"] = {"French Sign Language"}, ["fss"] = {"Finland-Swedish Sign Language", "finlandssvenskt teckenspråk", "suomenruotsalainen viittomakieli"}, ["fub"] = {"Adamawa Fulfulde"}, ["fuc"] = {"pulaarsko"}, ["fud"] = {"vzhodnofutunsko"}, ["fue"] = {"Borgu Fulfulde"}, ["fuf"] = {"Pular"}, ["fuh"] = {"Western Niger Fulfulde"}, ["fui"] = {"Bagirmi Fulfulde"}, ["fuj"] = {"Ko"}, ["fum"] = {"Fum"}, ["fun"] = {"Fulniô"}, ["fuq"] = {"Central-Eastern Niger Fulfulde"}, ["fur"] = {"furlansko"}, ["fut"] = {"Futuna-Aniwa"}, ["fuu"] = {"Furu"}, ["fuv"] = {"Nigerian Fulfulde"}, ["fuy"] = {"Fuyug"}, ["fvr"] = {"Fur"}, ["fwa"] = {"Fwâi"}, ["fwe"] = {"Fwe"}, ["gaa"] = {"Ga"}, ["gab"] = {"Gabri"}, ["gac"] = {"Mixed Great Andamanese"}, ["gad"] = {"Gaddang"}, ["gae"] = {"Guarequena"}, ["gaf"] = {"Gende"}, ["gag"] = {"gagavško"}, ["gah"] = {"Alekano"}, ["gai"] = {"Borei"}, ["gaj"] = {"Gadsup"}, ["gak"] = {"Gamkonora"}, ["gal"] = {"Galolen"}, ["gam"] = {"Kandawo"}, ["gan"] = {"ganskokitajsko"}, ["gao"] = {"Gants"}, ["gap"] = {"Gal"}, ["gaq"] = {"Gata'"}, ["gar"] = {"Galeya"}, ["gas"] = {"Adiwasi Garasia"}, ["gat"] = {"Kenati"}, ["gau"] = {"Mudhili Gadaba"}, ["gaw"] = {"Nobonob"}, ["gax"] = {"Borana-Arsi-Guji Oromo"}, ["gay"] = {"gajsko"}, ["gaz"] = {"West Central Oromo"}, ["gba"] = {"gbajsko"}, ["gbb"] = {"Kaytetye"}, ["gbd"] = {"Karajarri"}, ["gbe"] = {"Niksek"}, ["gbf"] = {"Gaikundi"}, ["gbg"] = {"Gbanziri"}, ["gbh"] = {"Defi Gbe"}, ["gbi"] = {"Galela"}, ["gbj"] = {"Bodo Gadaba"}, ["gbk"] = {"Gaddi"}, ["gbl"] = {"Gamit"}, ["gbm"] = {"Garhwali"}, ["gbn"] = {"Mo'da"}, ["gbo"] = {"Northern Grebo"}, ["gbp"] = {"Gbaya-Bossangoa"}, ["gbq"] = {"Gbaya-Bozoum"}, ["gbr"] = {"Gbagyi"}, ["gbs"] = {"Gbesi Gbe"}, ["gbu"] = {"Gagadu"}, ["gbv"] = {"Gbanu"}, ["gbw"] = {"Gabi-Gabi"}, ["gbx"] = {"Eastern Xwla Gbe"}, ["gby"] = {"Gbari"}, ["gbz"] = {"Zoroastrian Dari"}, ["gcc"] = {"Mali"}, ["gcd"] = {"Ganggalida"}, ["gce"] = {"Galice"}, ["gcf"] = {"Guadeloupean Creole French"}, ["gcl"] = {"Grenadian Creole English"}, ["gcn"] = {"Gaina"}, ["gcr"] = {"Guianese Creole French"}, ["gct"] = {"Colonia Tovar German"}, ["gda"] = {"Gade Lohar"}, ["gdb"] = {"Pottangi Ollar Gadaba"}, ["gdc"] = {"Gugu Badhun"}, ["gdd"] = {"Gedaged"}, ["gde"] = {"Gude"}, ["gdf"] = {"Guduf-Gava"}, ["gdg"] = {"Ga'dang"}, ["gdh"] = {"Gadjerawang", "Gajirrabeng"}, ["gdi"] = {"Gundi"}, ["gdj"] = {"Gurdjar"}, ["gdk"] = {"Gadang"}, ["gdl"] = {"Dirasha"}, ["gdm"] = {"Laal"}, ["gdn"] = {"Umanakaina"}, ["gdo"] = {"Ghodoberi"}, ["gdq"] = {"Mehri"}, ["gdr"] = {"Wipi"}, ["gds"] = {"Ghandruk Sign Language"}, ["gdt"] = {"Kungardutyi"}, ["gdu"] = {"Gudu"}, ["gdx"] = {"Godwari"}, ["gea"] = {"Geruma"}, ["geb"] = {"Kire"}, ["gec"] = {"Gboloo Grebo"}, ["ged"] = {"Gade"}, ["gef"] = {"Gerai"}, ["geg"] = {"Gengle"}, ["geh"] = {"huteritskonemško", "huteritsko"}, ["gei"] = {"Gebe"}, ["gej"] = {"Gen"}, ["gek"] = {"Ywom"}, ["gel"] = {"ut-Ma'in"}, ["gem"] = {"germansko"}, ["geq"] = {"Geme"}, ["ges"] = {"Geser-Gorom"}, ["gev"] = {"Eviya"}, ["gew"] = {"Gera"}, ["gex"] = {"Garre"}, ["gey"] = {"Enya"}, ["gez"] = {"giško"}, ["gfk"] = {"Patpatar"}, ["gft"] = {"Gafat"}, ["gga"] = {"Gao"}, ["ggb"] = {"Gbii"}, ["ggd"] = {"Gugadj"}, ["gge"] = {"Gurr-goni"}, ["ggg"] = {"Gurgula"}, ["ggk"] = {"Kungarakany"}, ["ggl"] = {"Ganglau"}, ["ggt"] = {"Gitua"}, ["ggu"] = {"Gagu", "Gban"}, ["ggw"] = {"Gogodala"}, ["gha"] = {"Ghadamès"}, ["ghc"] = {"Hiberno-Scottish Gaelic"}, ["ghe"] = {"Southern Ghale"}, ["ghh"] = {"Northern Ghale"}, ["ghk"] = {"Geko Karen"}, ["ghl"] = {"Ghulfan"}, ["ghn"] = {"Ghanongga"}, ["gho"] = {"Ghomara"}, ["ghr"] = {"Ghera"}, ["ghs"] = {"Guhu-Samane"}, ["ght"] = {"Kuke", "Kutang Ghale"}, ["gia"] = {"Kija"}, ["gib"] = {"Gibanawa"}, ["gic"] = {"Gail"}, ["gid"] = {"Gidar"}, ["gie"] = {"Gaɓogbo", "Guébie"}, ["gig"] = {"Goaria"}, ["gih"] = {"Githabul"}, ["gii"] = {"Girirra"}, ["gil"] = {"kiribatsko"}, ["gim"] = {"Gimi (Eastern Highlands)"}, ["gin"] = {"Hinukh"}, ["gip"] = {"Gimi (West New Britain)"}, ["giq"] = {"Green Gelao"}, ["gir"] = {"Red Gelao"}, ["gis"] = {"North Giziga"}, ["git"] = {"Gitxsan"}, ["giu"] = {"Mulao"}, ["giw"] = {"White Gelao"}, ["gix"] = {"Gilima"}, ["giy"] = {"Giyug"}, ["giz"] = {"South Giziga"}, ["gjk"] = {"Kachi Koli"}, ["gjm"] = {"Gunditjmara"}, ["gjn"] = {"Gonja"}, ["gjr"] = {"Gurindji Kriol"}, ["gju"] = {"Gujari"}, ["gka"] = {"Guya"}, ["gkd"] = {"Magɨ (Madang Province)"}, ["gke"] = {"Ndai"}, ["gkn"] = {"Gokana"}, ["gko"] = {"Kok-Nar"}, ["gkp"] = {"Guinea Kpelle"}, ["gku"] = {"ǂUngkue"}, ["glb"] = {"Belning"}, ["glc"] = {"Bon Gula"}, ["gld"] = {"nanajsko"}, ["glh"] = {"Northwest Pashai", "Northwest Pashayi"}, ["glj"] = {"Gula Iro"}, ["glk"] = {"Gilaki"}, ["gll"] = {"Garlali"}, ["glo"] = {"Galambu"}, ["glr"] = {"Glaro-Twabo"}, ["glu"] = {"Gula (Chad)"}, ["glw"] = {"Glavda"}, ["gly"] = {"Gule"}, ["gma"] = {"Gambera"}, ["gmb"] = {"Gula'alaa"}, ["gmd"] = {"Mághdì"}, ["gme"] = {"vzhodnogermansko"}, ["gmg"] = {"Magɨyi"}, ["gmh"] = {"srednje visokonemško (ok. 1050–1500)"}, ["gml"] = {"srednje nizkonemško"}, ["gmm"] = {"Gbaya-Mbodomo"}, ["gmn"] = {"Gimnime"}, ["gmq"] = {"severnogermansko"}, ["gmr"] = {"Mirning", "Mirniny"}, ["gmu"] = {"Gumalu"}, ["gmv"] = {"Gamo"}, ["gmw"] = {"zahodnogermansko"}, ["gmx"] = {"Magoma"}, ["gmy"] = {"mikenskogrško"}, ["gmz"] = {"Mgbolizhia"}, ["gna"] = {"Kaansa"}, ["gnb"] = {"Gangte"}, ["gnc"] = {"Guanche"}, ["gnd"] = {"Zulgo-Gemzek"}, ["gne"] = {"Ganang"}, ["gng"] = {"Ngangam"}, ["gnh"] = {"Lere"}, ["gni"] = {"Gooniyandi"}, ["gnj"] = {"Ngen"}, ["gnk"] = {"ǁGana"}, ["gnl"] = {"Gangulu"}, ["gnm"] = {"Ginuman"}, ["gnn"] = {"Gumatj"}, ["gno"] = {"Northern Gondi"}, ["gnq"] = {"Gana"}, ["gnr"] = {"Gureng Gureng"}, ["gnt"] = {"Guntai"}, ["gnu"] = {"Gnau"}, ["gnw"] = {"Western Bolivian Guaraní"}, ["gnz"] = {"Ganzi"}, ["goa"] = {"Guro"}, ["gob"] = {"Playero"}, ["goc"] = {"Gorakor"}, ["god"] = {"Godié"}, ["goe"] = {"Gongduk"}, ["gof"] = {"Gofa"}, ["gog"] = {"Gogo"}, ["goh"] = {"staronemško (750–1050)"}, ["goi"] = {"Gobasi"}, ["goj"] = {"Gowlan"}, ["gok"] = {"Gowli"}, ["gol"] = {"Gola"}, ["gom"] = {"Goan Konkani"}, ["gon"] = {"gondijsko"}, ["goo"] = {"Gone Dau"}, ["gop"] = {"Yeretuar"}, ["goq"] = {"Gorap"}, ["gor"] = {"gorontalsko"}, ["gos"] = {"Gronings"}, ["got"] = {"gotsko"}, ["gou"] = {"Gavar"}, ["gov"] = {"Goo"}, ["gow"] = {"Gorowa"}, ["gox"] = {"Gobu"}, ["goy"] = {"Goundo"}, ["goz"] = {"Gozarkhani"}, ["gpa"] = {"Gupa-Abawa"}, ["gpe"] = {"Ghanaian Pidgin English"}, ["gpn"] = {"Taiap"}, ["gqa"] = {"Ga'anda"}, ["gqi"] = {"Guiqiong"}, ["gqn"] = {"Guana (Brazil)"}, ["gqr"] = {"Gor"}, ["gqu"] = {"Qau"}, ["gra"] = {"Rajput Garasia"}, ["grb"] = {"grebsko"}, ["grc"] = {"starogrško (do 1453)"}, ["grd"] = {"Guruntum-Mbaaru"}, ["grg"] = {"Madi"}, ["grh"] = {"Gbiri-Niragu"}, ["gri"] = {"Ghari"}, ["grj"] = {"Southern Grebo"}, ["grk"] = {"grško (družina)"}, ["grm"] = {"Kota Marudu Talantang"}, ["gro"] = {"Groma"}, ["grq"] = {"Gorovu"}, ["grr"] = {"Taznatit"}, ["grs"] = {"Gresi"}, ["grt"] = {"Garo"}, ["gru"] = {"Kistane"}, ["grv"] = {"Central Grebo"}, ["grw"] = {"Gweda"}, ["grx"] = {"Guriaso"}, ["gry"] = {"Barclayville Grebo"}, ["grz"] = {"Guramalum"}, ["gse"] = {"Ghanaian Sign Language"}, ["gsg"] = {"German Sign Language"}, ["gsl"] = {"Gusilay"}, ["gsm"] = {"Guatemalan Sign Language"}, ["gsn"] = {"Nema", "Gusan"}, ["gso"] = {"Southwest Gbaya"}, ["gsp"] = {"Wasembo"}, ["gss"] = {"Greek Sign Language"}, ["gsw"] = {"švicarskonemško", "alemansko", "alzaško"}, ["gta"] = {"Guató"}, ["gtu"] = {"Aghu-Tharnggala"}, ["gua"] = {"Shiki"}, ["gub"] = {"Guajajára"}, ["guc"] = {"Wayuu"}, ["gud"] = {"Yocoboué Dida"}, ["gue"] = {"Gurindji"}, ["guf"] = {"Gupapuyngu"}, ["gug"] = {"Paraguayan Guaraní"}, ["guh"] = {"Guahibo"}, ["gui"] = {"Eastern Bolivian Guaraní"}, ["guk"] = {"Gumuz"}, ["gul"] = {"Sea Island Creole English"}, ["gum"] = {"Guambiano"}, ["gun"] = {"Mbyá Guaraní"}, ["guo"] = {"Guayabero"}, ["gup"] = {"Gunwinggu"}, ["guq"] = {"Aché"}, ["gur"] = {"Farefare"}, ["gus"] = {"Guinean Sign Language"}, ["gut"] = {"Maléku Jaíka"}, ["guu"] = {"Yanomamö"}, ["guw"] = {"Gun"}, ["gux"] = {"Gourmanchéma"}, ["guz"] = {"Gusii", "Ekegusii"}, ["gva"] = {"Guana (Paraguay)"}, ["gvc"] = {"Guanano"}, ["gve"] = {"Duwet"}, ["gvf"] = {"Golin"}, ["gvj"] = {"Guajá"}, ["gvl"] = {"Gulay"}, ["gvm"] = {"Gurmana"}, ["gvn"] = {"Kuku-Yalanji"}, ["gvo"] = {"Gavião Do Jiparaná"}, ["gvp"] = {"Pará Gavião"}, ["gvr"] = {"Gurung"}, ["gvs"] = {"Gumawana"}, ["gvy"] = {"Guyani"}, ["gwa"] = {"Mbato"}, ["gwb"] = {"Gwa"}, ["gwc"] = {"Gawri", "Kalami"}, ["gwd"] = {"Gawwada"}, ["gwe"] = {"Gweno"}, ["gwf"] = {"Gowro"}, ["gwg"] = {"Moo"}, ["gwi"] = {"gvihinsko"}, ["gwj"] = {"ǀGwi"}, ["gwm"] = {"Awngthim"}, ["gwn"] = {"Gwandara"}, ["gwr"] = {"Gwere"}, ["gwt"] = {"Gawar-Bati"}, ["gwu"] = {"Guwamu"}, ["gww"] = {"Kwini"}, ["gwx"] = {"Gua"}, ["gxx"] = {"Wè Southern"}, ["gya"] = {"Northwest Gbaya"}, ["gyb"] = {"Garus"}, ["gyd"] = {"Kayardild"}, ["gye"] = {"Gyem"}, ["gyf"] = {"Gungabula"}, ["gyg"] = {"Gbayi"}, ["gyi"] = {"Gyele"}, ["gyl"] = {"Gayil"}, ["gym"] = {"Ngäbere"}, ["gyn"] = {"Guyanese Creole English"}, ["gyo"] = {"Gyalsumdo"}, ["gyr"] = {"Guarayu"}, ["gyy"] = {"Gunya"}, ["gyz"] = {"Geji", "Gyaazi"}, ["gza"] = {"Ganza"}, ["gzi"] = {"Gazi"}, ["gzn"] = {"Gane"}, ["haa"] = {"Han"}, ["hab"] = {"Hanoi Sign Language"}, ["hac"] = {"Gurani"}, ["had"] = {"Hatam"}, ["hae"] = {"Eastern Oromo"}, ["haf"] = {"Haiphong Sign Language"}, ["hag"] = {"Hanga"}, ["hah"] = {"Hahon"}, ["hai"] = {"haidsko"}, ["haj"] = {"Hajong"}, ["hak"] = {"Hakka Chinese"}, ["hal"] = {"Halang"}, ["ham"] = {"Hewa"}, ["han"] = {"Hangaza"}, ["hao"] = {"Hakö"}, ["hap"] = {"Hupla"}, ["haq"] = {"Ha"}, ["har"] = {"Harari"}, ["has"] = {"Haisla"}, ["hav"] = {"Havu"}, ["haw"] = {"havajsko"}, ["hax"] = {"Southern Haida"}, ["hay"] = {"Haya"}, ["haz"] = {"Hazaragi"}, ["hba"] = {"Hamba"}, ["hbb"] = {"Huba"}, ["hbn"] = {"Heiban"}, ["hbo"] = {"starohebrejsko"}, ["hbu"] = {"Habu"}, ["hca"] = {"Andaman Creole Hindi"}, ["hch"] = {"Huichol"}, ["hdn"] = {"Northern Haida"}, ["hds"] = {"Honduras Sign Language"}, ["hdy"] = {"Hadiyya"}, ["hea"] = {"Northern Qiandong Miao"}, ["hed"] = {"Herdé"}, ["heg"] = {"Helong"}, ["heh"] = {"Hehe"}, ["hei"] = {"Heiltsuk"}, ["hem"] = {"Hemba"}, ["hgm"] = {"Haiǁom"}, ["hgw"] = {"Haigwai"}, ["hhi"] = {"Hoia Hoia"}, ["hhr"] = {"Kerak"}, ["hhy"] = {"Hoyahoya"}, ["hia"] = {"Lamang"}, ["hib"] = {"Hibito"}, ["hid"] = {"Hidatsa"}, ["hif"] = {"Fiji Hindi"}, ["hig"] = {"Kamwe"}, ["hih"] = {"Pamosu"}, ["hii"] = {"Hinduri"}, ["hij"] = {"Hijuk"}, ["hik"] = {"Seit-Kaitetu"}, ["hil"] = {"hilgajnonsko"}, ["him"] = {"himčalsko"}, ["hio"] = {"Tsoa"}, ["hir"] = {"Himarimã"}, ["hit"] = {"hetitsko"}, ["hiw"] = {"Hiw"}, ["hix"] = {"Hixkaryána"}, ["hji"] = {"Haji"}, ["hka"] = {"Kahe"}, ["hke"] = {"Hunde"}, ["hkh"] = {"Khah", "Poguli"}, ["hkk"] = {"Hunjara-Kaina Ke"}, ["hkn"] = {"Mel-Khaonh"}, ["hks"] = {"Hong Kong Sign Language", "Heung Kong Sau Yue"}, ["hla"] = {"Halia"}, ["hlb"] = {"Halbi"}, ["hld"] = {"Halang Doan"}, ["hle"] = {"Hlersu"}, ["hlt"] = {"Matu Chin"}, ["hlu"] = {"Hieroglyphic Luwian"}, ["hma"] = {"Southern Mashan Hmong", "Southern Mashan Miao"}, ["hmb"] = {"Humburi Senni Songhay"}, ["hmc"] = {"Central Huishui Hmong", "Central Huishui Miao"}, ["hmd"] = {"Large Flowery Miao", "A-hmaos", "Da-Hua Miao"}, ["hme"] = {"Eastern Huishui Hmong", "Eastern Huishui Miao"}, ["hmf"] = {"Hmong Don"}, ["hmg"] = {"Southwestern Guiyang Hmong"}, ["hmh"] = {"Southwestern Huishui Hmong", "Southwestern Huishui Miao"}, ["hmi"] = {"Northern Huishui Hmong", "Northern Huishui Miao"}, ["hmj"] = {"Ge", "Gejia"}, ["hmk"] = {"Maek"}, ["hml"] = {"Luopohe Hmong", "Luopohe Miao"}, ["hmm"] = {"Central Mashan Hmong", "Central Mashan Miao"}, ["hmn"] = {"hmonško"}, ["hmp"] = {"Northern Mashan Hmong", "Northern Mashan Miao"}, ["hmq"] = {"Eastern Qiandong Miao"}, ["hmr"] = {"Hmar"}, ["hms"] = {"Southern Qiandong Miao"}, ["hmt"] = {"Hamtai"}, ["hmu"] = {"Hamap"}, ["hmv"] = {"Hmong Dô"}, ["hmw"] = {"Western Mashan Hmong", "Western Mashan Miao"}, ["hmx"] = {"Hmong-Mien languages"}, ["hmy"] = {"Southern Guiyang Hmong", "Southern Guiyang Miao"}, ["hmz"] = {"Hmong Shua", "Sinicized Miao"}, ["hna"] = {"Mina (Cameroon)"}, ["hnd"] = {"Southern Hindko"}, ["hne"] = {"Chhattisgarhi"}, ["hng"] = {"Hungu"}, ["hnh"] = {"ǁAni"}, ["hni"] = {"Hani"}, ["hnj"] = {"Hmong Njua", "Mong Leng", "Mong Njua"}, ["hnn"] = {"Hanunoo"}, ["hno"] = {"Northern Hindko"}, ["hns"] = {"Caribbean Hindustani"}, ["hnu"] = {"Hung"}, ["hoa"] = {"Hoava"}, ["hob"] = {"Mari (Madang Province)"}, ["hoc"] = {"Ho"}, ["hod"] = {"Holma"}, ["hoe"] = {"Horom"}, ["hoh"] = {"Hobyót"}, ["hoi"] = {"Holikachuk"}, ["hoj"] = {"Hadothi", "Haroti"}, ["hok"] = {"hokansko"}, ["hol"] = {"Holu"}, ["hom"] = {"Homa"}, ["hoo"] = {"Holoholo"}, ["hop"] = {"Hopi"}, ["hor"] = {"Horo"}, ["hos"] = {"Ho Chi Minh City Sign Language"}, ["hot"] = {"Hote", "Malê"}, ["hov"] = {"Hovongan"}, ["how"] = {"Honi"}, ["hoy"] = {"Holiya"}, ["hoz"] = {"Hozo"}, ["hpo"] = {"Hpon"}, ["hps"] = {"Hawai'i Sign Language (HSL)", "Hawai'i Pidgin Sign Language"}, ["hra"] = {"Hrangkhol"}, ["hrc"] = {"Niwer Mil"}, ["hre"] = {"Hre"}, ["hrk"] = {"Haruku"}, ["hrm"] = {"Horned Miao"}, ["hro"] = {"Haroi"}, ["hrp"] = {"Nhirrpi"}, ["hrt"] = {"Hértevin"}, ["hru"] = {"Hruso"}, ["hrw"] = {"Warwar Feni"}, ["hrx"] = {"Hunsrik"}, ["hrz"] = {"Harzani"}, ["hsb"] = {"gornjelužiškosrbsko"}, ["hsh"] = {"Hungarian Sign Language"}, ["hsl"] = {"Hausa Sign Language"}, ["hsn"] = {"Xiang Chinese"}, ["hss"] = {"Harsusi"}, ["hti"] = {"Hoti"}, ["hto"] = {"Minica Huitoto"}, ["hts"] = {"Hadza"}, ["htu"] = {"Hitu"}, ["htx"] = {"srednjehetitsko"}, ["hub"] = {"Huambisa"}, ["huc"] = {"ǂHua", "ǂʼAmkhoe"}, ["hud"] = {"Huaulu"}, ["hue"] = {"San Francisco Del Mar Huave"}, ["huf"] = {"Humene"}, ["hug"] = {"Huachipaeri"}, ["huh"] = {"Huilliche"}, ["hui"] = {"Huli"}, ["huj"] = {"Northern Guiyang Hmong", "Northern Guiyang Miao"}, ["huk"] = {"Hulung"}, ["hul"] = {"Hula"}, ["hum"] = {"Hungana"}, ["huo"] = {"Hu"}, ["hup"] = {"hupsko"}, ["huq"] = {"Tsat"}, ["hur"] = {"Halkomelem"}, ["hus"] = {"Huastec"}, ["hut"] = {"Humla"}, ["huu"] = {"Murui Huitoto"}, ["huv"] = {"San Mateo Del Mar Huave"}, ["huw"] = {"Hukumina"}, ["hux"] = {"Nüpode Huitoto"}, ["huy"] = {"Hulaulá"}, ["huz"] = {"Hunzib"}, ["hvc"] = {"Haitian Vodoun Culture Language"}, ["hve"] = {"San Dionisio Del Mar Huave"}, ["hvk"] = {"Haveke"}, ["hvn"] = {"Sabu"}, ["hvv"] = {"Santa María Del Mar Huave"}, ["hwa"] = {"Wané"}, ["hwc"] = {"Hawai'i Creole English", "Hawai'i Pidgin"}, ["hwo"] = {"Hwana"}, ["hya"] = {"Hya"}, ["hyw"] = {"zahodnoarmensko"}, ["hyx"] = {"armensko (družina)"}, ["iai"] = {"Iaai"}, ["ian"] = {"Iatmul"}, ["iar"] = {"Purari"}, ["iba"] = {"ibansko"}, ["ibb"] = {"Ibibio"}, ["ibd"] = {"Iwaidja"}, ["ibe"] = {"Akpes"}, ["ibg"] = {"Ibanag"}, ["ibh"] = {"Bih"}, ["ibl"] = {"Ibaloi"}, ["ibm"] = {"Agoi"}, ["ibn"] = {"Ibino"}, ["ibr"] = {"Ibuoro"}, ["ibu"] = {"Ibu"}, ["iby"] = {"Ibani"}, ["ica"] = {"Ede Ica"}, ["ich"] = {"Etkywan"}, ["icl"] = {"Icelandic Sign Language"}, ["icr"] = {"Islander Creole English"}, ["ida"] = {"Idakho-Isukha-Tiriki", "Luidakho-Luisukha-Lutirichi"}, ["idb"] = {"indoportugalsko"}, ["idc"] = {"Idon", "Ajiya"}, ["idd"] = {"Ede Idaca"}, ["ide"] = {"Idere"}, ["idi"] = {"Idi"}, ["idr"] = {"Indri"}, ["ids"] = {"Idesa"}, ["idt"] = {"Idaté"}, ["idu"] = {"Idoma"}, ["ifa"] = {"Amganad Ifugao"}, ["ifb"] = {"Batad Ifugao", "Ayangan Ifugao"}, ["ife"] = {"Ifè"}, ["iff"] = {"Ifo"}, ["ifk"] = {"Tuwali Ifugao"}, ["ifm"] = {"Teke-Fuumu"}, ["ifu"] = {"Mayoyao Ifugao"}, ["ify"] = {"Keley-I Kallahan"}, ["igb"] = {"Ebira"}, ["ige"] = {"Igede"}, ["igg"] = {"Igana"}, ["igl"] = {"Igala"}, ["igm"] = {"Kanggape"}, ["ign"] = {"Ignaciano"}, ["igo"] = {"Isebe"}, ["igs"] = {"Interglossa"}, ["igw"] = {"Igwe"}, ["ihb"] = {"Iha Based Pidgin"}, ["ihi"] = {"Ihievbe"}, ["ihp"] = {"Iha"}, ["ihw"] = {"Bidhawal"}, ["iin"] = {"Thiin"}, ["iir"] = {"indoiransko"}, ["ijc"] = {"Izon"}, ["ije"] = {"Biseni"}, ["ijj"] = {"Ede Ije"}, ["ijn"] = {"Kalabari"}, ["ijo"] = {"ijško"}, ["ijs"] = {"Southeast Ijo"}, ["ike"] = {"Eastern Canadian Inuktitut"}, ["iki"] = {"Iko"}, ["ikk"] = {"Ika"}, ["ikl"] = {"Ikulu"}, ["iko"] = {"Olulumo-Ikom"}, ["ikp"] = {"Ikpeshi"}, ["ikr"] = {"Ikaranggal"}, ["iks"] = {"Inuit Sign Language"}, ["ikt"] = {"Inuinnaqtun", "Western Canadian Inuktitut"}, ["ikv"] = {"Iku-Gora-Ankwa"}, ["ikw"] = {"Ikwere"}, ["ikx"] = {"Ik"}, ["ikz"] = {"Ikizu"}, ["ila"] = {"Ile Ape"}, ["ilb"] = {"Ila"}, ["ilg"] = {"Garig-Ilgar"}, ["ili"] = {"Ili Turki"}, ["ilk"] = {"Ilongot"}, ["ilm"] = {"Iranun (Malaysia)"}, ["ilo"] = {"ilokansko"}, ["ilp"] = {"Iranun (Philippines)"}, ["ils"] = {"International Sign"}, ["ilu"] = {"Ili'uun"}, ["ilv"] = {"Ilue"}, ["ima"] = {"Mala Malasar"}, ["imi"] = {"Anamgura"}, ["iml"] = {"Miluk"}, ["imn"] = {"Imonda"}, ["imo"] = {"Imbongu"}, ["imr"] = {"Imroing"}, ["ims"] = {"Marsian"}, ["imt"] = {"imotonško"}, ["imy"] = {"Milyan"}, ["inb"] = {"Inga"}, ["inc"] = {"indijsko"}, ["ine"] = {"indoevropsko"}, ["ing"] = {"degeksitansko"}, ["inh"] = {"inguško"}, ["inj"] = {"Jungle Inga"}, ["inl"] = {"Indonesian Sign Language"}, ["inm"] = {"minajsko"}, ["inn"] = {"Isinai"}, ["ino"] = {"Inoke-Yate"}, ["inp"] = {"inaparijsko"}, ["ins"] = {"Indian Sign Language"}, ["int"] = {"Intha"}, ["inz"] = {"Ineseño"}, ["ior"] = {"Inor"}, ["iou"] = {"Tuma-Irumu"}, ["iow"] = {"Iowa-Oto"}, ["ipi"] = {"Ipili"}, ["ipo"] = {"Ipiko"}, ["iqu"] = {"Iquito"}, ["iqw"] = {"Ikwo"}, ["ira"] = {"iransko (družina)"}, ["ire"] = {"Iresim"}, ["irh"] = {"Irarutu"}, ["iri"] = {"Rigwe", "Irigwe"}, ["irk"] = {"Iraqw"}, ["irn"] = {"Irántxe"}, ["iro"] = {"irokeško"}, ["irr"] = {"Ir"}, ["iru"] = {"Irula"}, ["irx"] = {"Kamberau"}, ["iry"] = {"Iraya"}, ["isa"] = {"Isabi"}, ["isc"] = {"Isconahua"}, ["isd"] = {"Isnag"}, ["ise"] = {"Italian Sign Language"}, ["isg"] = {"Irish Sign Language"}, ["ish"] = {"Esan"}, ["isi"] = {"Nkem-Nkum"}, ["isk"] = {"Ishkashimi"}, ["ism"] = {"Masimasi"}, ["isn"] = {"Isanzu"}, ["iso"] = {"Isoko"}, ["isr"] = {"Israeli Sign Language"}, ["ist"] = {"istriotsko"}, ["isu"] = {"Isu (Menchum Division)"}, ["itb"] = {"Binongan Itneg"}, ["itc"] = {"italsko"}, ["itd"] = {"Southern Tidung"}, ["ite"] = {"Itene"}, ["iti"] = {"Inlaod Itneg"}, ["itk"] = {"judeoitalijansko"}, ["itl"] = {"Itelmen"}, ["itm"] = {"Itu Mbon Uzo"}, ["ito"] = {"Itonama"}, ["itr"] = {"Iteri"}, ["its"] = {"Isekiri"}, ["itt"] = {"Maeng Itneg"}, ["itv"] = {"Itawit"}, ["itw"] = {"Ito"}, ["itx"] = {"Itik"}, ["ity"] = {"Moyadan Itneg"}, ["itz"] = {"Itzá"}, ["ium"] = {"Iu Mien"}, ["ivb"] = {"Ibatan"}, ["ivv"] = {"Ivatan"}, ["iwk"] = {"I-Wak"}, ["iwm"] = {"Iwam"}, ["iwo"] = {"Iwur"}, ["iws"] = {"Sepik Iwam"}, ["ixc"] = {"Ixcatec"}, ["ixl"] = {"Ixil"}, ["iya"] = {"Iyayu"}, ["iyo"] = {"Mesaka"}, ["iyx"] = {"Yaka (Congo)"}, ["izh"] = {"Ingrian"}, ["izr"] = {"Izere"}, ["izz"] = {"Izii"}, ["jaa"] = {"Jamamadí"}, ["jab"] = {"Hyam"}, ["jac"] = {"Popti'", "Jakalteko"}, ["jad"] = {"Jahanka"}, ["jae"] = {"Yabem"}, ["jaf"] = {"Jara"}, ["jah"] = {"Jah Hut"}, ["jaj"] = {"Zazao"}, ["jak"] = {"Jakun"}, ["jal"] = {"Yalahatan"}, ["jam"] = {"jamajško kreolsko angleško"}, ["jan"] = {"Jandai"}, ["jao"] = {"Yanyuwa"}, ["jaq"] = {"Yaqay"}, ["jas"] = {"novokaledonskojamajško"}, ["jat"] = {"Jakati"}, ["jau"] = {"Yaur"}, ["jax"] = {"Jambi Malay"}, ["jay"] = {"Yan-nhangu", "Nhangu"}, ["jaz"] = {"Jawe"}, ["jbe"] = {"judeoberbersko"}, ["jbi"] = {"Badjiri"}, ["jbj"] = {"Arandai"}, ["jbk"] = {"Barikewa"}, ["jbm"] = {"Bijim"}, ["jbn"] = {"Nafusi"}, ["jbo"] = {"lojbansko"}, ["jbr"] = {"Jofotek-Bromnya"}, ["jbt"] = {"Jabutí"}, ["jbu"] = {"Jukun Takum"}, ["jbw"] = {"Yawijibaya"}, ["jcs"] = {"Jamaican Country Sign Language"}, ["jct"] = {"Krymchak"}, ["jda"] = {"Jad"}, ["jdg"] = {"Jadgali"}, ["jdt"] = {"Judeo-Tat"}, ["jeb"] = {"Jebero"}, ["jee"] = {"Jerung"}, ["jeh"] = {"Jeh"}, ["jei"] = {"Yei"}, ["jek"] = {"Jeri Kuo"}, ["jel"] = {"Yelmek"}, ["jen"] = {"Dza"}, ["jer"] = {"Jere"}, ["jet"] = {"Manem"}, ["jeu"] = {"Jonkor Bourmataguil"}, ["jgb"] = {"Ngbee"}, ["jge"] = {"judeogruzijsko"}, ["jgk"] = {"Gwak"}, ["jgo"] = {"Ngomba"}, ["jhi"] = {"Jehai"}, ["jhs"] = {"Jhankot Sign Language"}, ["jia"] = {"Jina"}, ["jib"] = {"Jibu"}, ["jic"] = {"Tol"}, ["jid"] = {"Bu (Kaduna State)"}, ["jie"] = {"Jilbe"}, ["jig"] = {"Jingulu", "Djingili"}, ["jih"] = {"sTodsde", "Shangzhai"}, ["jii"] = {"Jiiddu"}, ["jil"] = {"Jilim"}, ["jim"] = {"Jimi (Cameroon)"}, ["jio"] = {"Jiamao"}, ["jiq"] = {"Guanyinqiao", "Lavrung"}, ["jit"] = {"Jita"}, ["jiu"] = {"Youle Jinuo"}, ["jiv"] = {"Shuar"}, ["jiy"] = {"Buyuan Jinuo"}, ["jje"] = {"Jejueo"}, ["jjr"] = {"Bankal"}, ["jka"] = {"Kaera"}, ["jkm"] = {"Mobwa Karen"}, ["jko"] = {"Kubo"}, ["jkp"] = {"Paku Karen"}, ["jkr"] = {"Koro (India)"}, ["jks"] = {"Amami Koniya Sign Language"}, ["jku"] = {"Labir"}, ["jle"] = {"Ngile"}, ["jls"] = {"Jamaican Sign Language"}, ["jma"] = {"Dima"}, ["jmb"] = {"Zumbun"}, ["jmc"] = {"Machame"}, ["jmd"] = {"Yamdena"}, ["jmi"] = {"Jimi (Nigeria)"}, ["jml"] = {"Jumli"}, ["jmn"] = {"Makuri Naga"}, ["jmr"] = {"Kamara"}, ["jms"] = {"Mashi (Nigeria)"}, ["jmw"] = {"Mouwase"}, ["jmx"] = {"Western Juxtlahuaca Mixtec"}, ["jna"] = {"Jangshung"}, ["jnd"] = {"Jandavra"}, ["jng"] = {"Yangman"}, ["jni"] = {"Janji"}, ["jnj"] = {"Yemsa"}, ["jnl"] = {"Rawat"}, ["jns"] = {"Jaunsari"}, ["job"] = {"Joba"}, ["jod"] = {"Wojenaka"}, ["jog"] = {"Jogi"}, ["jor"] = {"Jorá"}, ["jos"] = {"Jordanian Sign Language"}, ["jow"] = {"Jowulu"}, ["jpa"] = {"judeopalestinskoaramejsko"}, ["jpr"] = {"judeoperzijsko"}, ["jpx"] = {"japonsko (družina))"}, ["jqr"] = {"Jaqaru"}, ["jra"] = {"Jarai"}, ["jrb"] = {"Judeo-Arabic"}, ["jrr"] = {"Jiru"}, ["jrt"] = {"Jakattoe"}, ["jru"] = {"Japrería"}, ["jsl"] = {"Japanese Sign Language"}, ["jua"] = {"Júma"}, ["jub"] = {"Wannu"}, ["juc"] = {"Jurchen"}, ["jud"] = {"Worodougou"}, ["juh"] = {"Hõne"}, ["jui"] = {"Ngadjuri"}, ["juk"] = {"Wapan"}, ["jul"] = {"Jirel"}, ["jum"] = {"Jumjum"}, ["jun"] = {"Juang"}, ["juo"] = {"Jiba"}, ["jup"] = {"Hupdë"}, ["jur"] = {"Jurúna"}, ["jus"] = {"Jumla Sign Language"}, ["jut"] = {"Jutish"}, ["juu"] = {"Ju"}, ["juw"] = {"Wãpha"}, ["juy"] = {"Juray"}, ["jvd"] = {"Javindo"}, ["jvn"] = {"karibskojavansko"}, ["jwi"] = {"Jwira-Pepesa"}, ["jya"] = {"Jiarong"}, ["jye"] = {"judeojemenskoarabsko"}, ["jyy"] = {"Jaya"}, ["kaa"] = {"karakalpaško"}, ["kab"] = {"kabilsko"}, ["kac"] = {"kačinsko"}, ["kad"] = {"Adara"}, ["kae"] = {"Ketangalan"}, ["kaf"] = {"Katso"}, ["kag"] = {"Kajaman"}, ["kah"] = {"Kara (Central African Republic)"}, ["kai"] = {"Karekare"}, ["kaj"] = {"Jju"}, ["kak"] = {"Kalanguya", "Kayapa Kallahan"}, ["kam"] = {"kambsko"}, ["kao"] = {"Xaasongaxango"}, ["kap"] = {"Bezhta"}, ["kaq"] = {"Capanahua"}, ["kar"] = {"karensko"}, ["kav"] = {"Katukína"}, ["kaw"] = {"kavijsko"}, ["kax"] = {"Kao"}, ["kay"] = {"Kamayurá"}, ["kba"] = {"Kalarko"}, ["kbb"] = {"Kaxuiâna"}, ["kbc"] = {"Kadiwéu"}, ["kbd"] = {"kabardsko"}, ["kbe"] = {"Kanju"}, ["kbg"] = {"Khamba"}, ["kbh"] = {"Camsá"}, ["kbi"] = {"Kaptiau"}, ["kbj"] = {"Kari"}, ["kbk"] = {"Grass Koiari"}, ["kbl"] = {"Kanembu"}, ["kbm"] = {"Iwal"}, ["kbn"] = {"Kare (Central African Republic)"}, ["kbo"] = {"Keliko"}, ["kbp"] = {"Kabiyè"}, ["kbq"] = {"Kamano"}, ["kbr"] = {"Kafa"}, ["kbs"] = {"Kande"}, ["kbt"] = {"Abadi"}, ["kbu"] = {"Kabutra"}, ["kbv"] = {"Dera (Indonesia)"}, ["kbw"] = {"Kaiep"}, ["kbx"] = {"Ap Ma"}, ["kby"] = {"Manga Kanuri"}, ["kbz"] = {"Duhwa"}, ["kca"] = {"Khanty"}, ["kcb"] = {"Kawacha"}, ["kcc"] = {"Lubila"}, ["kcd"] = {"Ngkâlmpw Kanum"}, ["kce"] = {"Kaivi"}, ["kcf"] = {"Ukaan"}, ["kcg"] = {"tjapsko"}, ["kch"] = {"Vono"}, ["kci"] = {"Kamantan"}, ["kcj"] = {"Kobiana"}, ["kck"] = {"Kalanga"}, ["kcl"] = {"Kela (Papua New Guinea)", "Kala"}, ["kcm"] = {"Gula (Central African Republic)"}, ["kcn"] = {"Nubi"}, ["kco"] = {"Kinalakna"}, ["kcp"] = {"Kanga"}, ["kcq"] = {"Kamo"}, ["kcr"] = {"Katla"}, ["kcs"] = {"Koenoem"}, ["kct"] = {"Kaian"}, ["kcu"] = {"Kami (Tanzania)"}, ["kcv"] = {"Kete"}, ["kcw"] = {"Kabwari"}, ["kcx"] = {"Kachama-Ganjule"}, ["kcy"] = {"Korandje"}, ["kcz"] = {"Konongo"}, ["kda"] = {"Worimi"}, ["kdc"] = {"Kutu"}, ["kdd"] = {"Yankunytjatjara"}, ["kde"] = {"Makonde"}, ["kdf"] = {"Mamusi"}, ["kdg"] = {"Seba"}, ["kdh"] = {"Tem"}, ["kdi"] = {"Kumam"}, ["kdj"] = {"Karamojong"}, ["kdk"] = {"Numèè", "Kwényi"}, ["kdl"] = {"Tsikimba"}, ["kdm"] = {"Kagoma"}, ["kdn"] = {"Kunda"}, ["kdo"] = {"kordofansko"}, ["kdp"] = {"Kaningdon-Nindem"}, ["kdq"] = {"Koch"}, ["kdr"] = {"Karaim"}, ["kdt"] = {"Kuy"}, ["kdu"] = {"Kadaru"}, ["kdw"] = {"Koneraw"}, ["kdx"] = {"Kam"}, ["kdy"] = {"Keder", "Keijar"}, ["kdz"] = {"Kwaja"}, ["kea"] = {"Kabuverdianu"}, ["keb"] = {"Kélé"}, ["kec"] = {"Keiga"}, ["ked"] = {"Kerewe"}, ["kee"] = {"Eastern Keres"}, ["kef"] = {"Kpessi"}, ["keg"] = {"Tese"}, ["keh"] = {"Keak"}, ["kei"] = {"Kei"}, ["kej"] = {"Kadar"}, ["kek"] = {"Kekchí"}, ["kel"] = {"Kela (Democratic Republic of Congo)"}, ["kem"] = {"Kemak"}, ["ken"] = {"Kenyang"}, ["keo"] = {"Kakwa"}, ["kep"] = {"Kaikadi"}, ["keq"] = {"Kamar"}, ["ker"] = {"Kera"}, ["kes"] = {"Kugbo"}, ["ket"] = {"Ket"}, ["keu"] = {"Akebu"}, ["kev"] = {"Kanikkaran"}, ["kew"] = {"West Kewa"}, ["kex"] = {"Kukna"}, ["key"] = {"Kupia"}, ["kez"] = {"Kukele"}, ["kfa"] = {"Kodava"}, ["kfb"] = {"Northwestern Kolami"}, ["kfc"] = {"Konda-Dora"}, ["kfd"] = {"Korra Koraga"}, ["kfe"] = {"Kota (India)"}, ["kff"] = {"Koya"}, ["kfg"] = {"Kudiya"}, ["kfh"] = {"Kurichiya"}, ["kfi"] = {"Kannada Kurumba"}, ["kfj"] = {"Kemiehua"}, ["kfk"] = {"Kinnauri"}, ["kfl"] = {"Kung"}, ["kfm"] = {"Khunsari"}, ["kfn"] = {"Kuk"}, ["kfo"] = {"Koro (Côte d'Ivoire)"}, ["kfp"] = {"Korwa"}, ["kfq"] = {"Korku"}, ["kfr"] = {"Kachhi", "Kutchi"}, ["kfs"] = {"Bilaspuri"}, ["kft"] = {"Kanjari"}, ["kfu"] = {"Katkari"}, ["kfv"] = {"Kurmukar"}, ["kfw"] = {"Kharam Naga"}, ["kfx"] = {"Kullu Pahari"}, ["kfy"] = {"Kumaoni"}, ["kfz"] = {"Koromfé"}, ["kga"] = {"Koyaga"}, ["kgb"] = {"Kawe"}, ["kge"] = {"Komering"}, ["kgf"] = {"Kube"}, ["kgg"] = {"Kusunda"}, ["kgi"] = {"Selangor Sign Language"}, ["kgj"] = {"Gamale Kham"}, ["kgk"] = {"Kaiwá"}, ["kgl"] = {"Kunggari"}, ["kgm"] = {"Karipúna"}, ["kgn"] = {"Karingani"}, ["kgo"] = {"Krongo"}, ["kgp"] = {"Kaingang"}, ["kgq"] = {"Kamoro"}, ["kgr"] = {"Abun"}, ["kgs"] = {"Kumbainggar"}, ["kgt"] = {"Somyev"}, ["kgu"] = {"Kobol"}, ["kgv"] = {"Karas"}, ["kgw"] = {"Karon Dori"}, ["kgx"] = {"Kamaru"}, ["kgy"] = {"Kyerung"}, ["kha"] = {"kasijsko"}, ["khb"] = {"Lü"}, ["khc"] = {"Tukang Besi North"}, ["khd"] = {"Bädi Kanum"}, ["khe"] = {"Korowai"}, ["khf"] = {"Khuen"}, ["khg"] = {"Khams Tibetan"}, ["khh"] = {"Kehu"}, ["khi"] = {"kojsansko"}, ["khj"] = {"Kuturmi"}, ["khk"] = {"Halh Mongolian"}, ["khl"] = {"Lusi"}, ["khn"] = {"Khandesi"}, ["kho"] = {"kotansko"}, ["khp"] = {"Kapori", "Kapauri"}, ["khq"] = {"Koyra Chiini Songhay"}, ["khr"] = {"Kharia"}, ["khs"] = {"Kasua"}, ["kht"] = {"Khamti"}, ["khu"] = {"Nkhumbi"}, ["khv"] = {"Khvarshi"}, ["khw"] = {"Khowar"}, ["khx"] = {"Kanu"}, ["khy"] = {"Kele (Democratic Republic of Congo)"}, ["khz"] = {"Keapara"}, ["kia"] = {"Kim"}, ["kib"] = {"Koalib"}, ["kic"] = {"Kickapoo"}, ["kid"] = {"Koshin"}, ["kie"] = {"Kibet"}, ["kif"] = {"Eastern Parbate Kham"}, ["kig"] = {"Kimaama", "Kimaghima"}, ["kih"] = {"Kilmeri"}, ["kii"] = {"Kitsai"}, ["kij"] = {"Kilivila"}, ["kil"] = {"Kariya"}, ["kim"] = {"Karagas"}, ["kio"] = {"Kiowa"}, ["kip"] = {"Sheshi Kham"}, ["kiq"] = {"Kosadle", "Kosare"}, ["kis"] = {"Kis"}, ["kit"] = {"Agob"}, ["kiu"] = {"Kirmanjki (individual language)"}, ["kiv"] = {"Kimbu"}, ["kiw"] = {"Northeast Kiwai"}, ["kix"] = {"Khiamniungan Naga"}, ["kiy"] = {"Kirikiri"}, ["kiz"] = {"Kisi"}, ["kja"] = {"Mlap"}, ["kjb"] = {"Q'anjob'al", "Kanjobal"}, ["kjc"] = {"Coastal Konjo"}, ["kjd"] = {"Southern Kiwai"}, ["kje"] = {"Kisar"}, ["kjg"] = {"Khmu"}, ["kjh"] = {"hakaško"}, ["kji"] = {"Zabana"}, ["kjj"] = {"Khinalugh"}, ["kjk"] = {"Highland Konjo"}, ["kjl"] = {"Western Parbate Kham"}, ["kjm"] = {"Kháng"}, ["kjn"] = {"Kunjen"}, ["kjo"] = {"Harijan Kinnauri"}, ["kjp"] = {"Pwo Eastern Karen"}, ["kjq"] = {"Western Keres"}, ["kjr"] = {"Kurudu"}, ["kjs"] = {"East Kewa"}, ["kjt"] = {"Phrae Pwo Karen"}, ["kju"] = {"Kashaya"}, ["kjv"] = {"knjižno kajkavsko"}, ["kjx"] = {"Ramopa"}, ["kjy"] = {"Erave"}, ["kjz"] = {"Bumthangkha"}, ["kka"] = {"Kakanda"}, ["kkb"] = {"Kwerisa"}, ["kkc"] = {"Odoodee"}, ["kkd"] = {"Kinuku"}, ["kke"] = {"Kakabe"}, ["kkf"] = {"Kalaktang Monpa"}, ["kkg"] = {"Mabaka Valley Kalinga"}, ["kkh"] = {"Khün"}, ["kki"] = {"Kagulu"}, ["kkj"] = {"Kako"}, ["kkk"] = {"Kokota"}, ["kkl"] = {"Kosarek Yale"}, ["kkm"] = {"Kiong"}, ["kkn"] = {"Kon Keu"}, ["kko"] = {"Karko"}, ["kkp"] = {"Gugubera", "Koko-Bera"}, ["kkq"] = {"Kaeku"}, ["kkr"] = {"Kir-Balar"}, ["kks"] = {"Giiwo"}, ["kkt"] = {"Koi"}, ["kku"] = {"Tumi"}, ["kkv"] = {"Kangean"}, ["kkw"] = {"Teke-Kukuya"}, ["kkx"] = {"Kohin"}, ["kky"] = {"Guugu Yimidhirr", "Guguyimidjir"}, ["kkz"] = {"Kaska"}, ["kla"] = {"Klamath-Modoc"}, ["klb"] = {"Kiliwa"}, ["klc"] = {"Kolbila"}, ["kld"] = {"Gamilaraay"}, ["kle"] = {"Kulung (Nepal)"}, ["klf"] = {"Kendeje"}, ["klg"] = {"Tagakaulo"}, ["klh"] = {"Weliki"}, ["kli"] = {"Kalumpang"}, ["klj"] = {"Khalaj"}, ["klk"] = {"Kono (Nigeria)"}, ["kll"] = {"Kagan Kalagan"}, ["klm"] = {"Migum"}, ["kln"] = {"Kalenjin"}, ["klo"] = {"Kapya"}, ["klp"] = {"Kamasa"}, ["klq"] = {"Rumu"}, ["klr"] = {"Khaling"}, ["kls"] = {"Kalasha"}, ["klt"] = {"Nukna"}, ["klu"] = {"Klao"}, ["klv"] = {"Maskelynes"}, ["klw"] = {"Tado", "Lindu"}, ["klx"] = {"Koluwawa"}, ["kly"] = {"Kalao"}, ["klz"] = {"Kabola"}, ["kma"] = {"Konni"}, ["kmb"] = {"kimbundsko"}, ["kmc"] = {"Southern Dong"}, ["kmd"] = {"Majukayang Kalinga"}, ["kme"] = {"Bakole"}, ["kmf"] = {"Kare (Papua New Guinea)"}, ["kmg"] = {"Kâte"}, ["kmh"] = {"Kalam"}, ["kmi"] = {"Kami (Nigeria)"}, ["kmj"] = {"Kumarbhag Paharia"}, ["kmk"] = {"Limos Kalinga"}, ["kml"] = {"Tanudan Kalinga"}, ["kmm"] = {"Kom (India)"}, ["kmn"] = {"Awtuw"}, ["kmo"] = {"Kwoma"}, ["kmp"] = {"Gimme"}, ["kmq"] = {"Kwama"}, ["kmr"] = {"Northern Kurdish"}, ["kms"] = {"Kamasau"}, ["kmt"] = {"Kemtuik"}, ["kmu"] = {"Kanite"}, ["kmv"] = {"Karipúna Creole French"}, ["kmw"] = {"Komo (Democratic Republic of Congo)"}, ["kmx"] = {"Waboda"}, ["kmy"] = {"Koma"}, ["kmz"] = {"korasanskoturško"}, ["kna"] = {"Dera (Nigeria)"}, ["knb"] = {"Lubuagan Kalinga"}, ["knc"] = {"Central Kanuri"}, ["knd"] = {"Konda"}, ["kne"] = {"Kankanaey"}, ["knf"] = {"Mankanya"}, ["kng"] = {"Koongo"}, ["kni"] = {"Kanufi"}, ["knj"] = {"Western Kanjobal"}, ["knk"] = {"Kuranko"}, ["knl"] = {"Keninjal"}, ["knm"] = {"Kanamarí"}, ["knn"] = {"Konkani (individual language)"}, ["kno"] = {"Kono (Sierra Leone)"}, ["knp"] = {"Kwanja"}, ["knq"] = {"Kintaq"}, ["knr"] = {"Kaningra"}, ["kns"] = {"Kensiu"}, ["knt"] = {"Panoan Katukína"}, ["knu"] = {"Kono (Guinea)"}, ["knv"] = {"Tabo"}, ["knw"] = {"Kung-Ekoka"}, ["knx"] = {"Kendayan", "Salako"}, ["kny"] = {"Kanyok"}, ["knz"] = {"Kalamsé"}, ["koa"] = {"Konomala"}, ["koc"] = {"Kpati"}, ["kod"] = {"Kodi"}, ["koe"] = {"Kacipo-Bale Suri"}, ["kof"] = {"Kubi"}, ["kog"] = {"Cogui", "Kogi"}, ["koh"] = {"Koyo"}, ["koi"] = {"Komi-Permyak"}, ["kok"] = {"konkansko (makrojezik)"}, ["kol"] = {"Kol (Papua New Guinea)"}, ["koo"] = {"Konzo"}, ["kop"] = {"Waube"}, ["koq"] = {"Kota (Gabon)"}, ["kos"] = {"kosrajsko"}, ["kot"] = {"Lagwan"}, ["kou"] = {"Koke"}, ["kov"] = {"Kudu-Camo"}, ["kow"] = {"Kugama"}, ["koy"] = {"Koyukon"}, ["koz"] = {"Korak"}, ["kpa"] = {"Kutto"}, ["kpb"] = {"Mullu Kurumba"}, ["kpc"] = {"Curripaco"}, ["kpd"] = {"Koba"}, ["kpe"] = {"kpelejsko"}, ["kpf"] = {"Komba"}, ["kpg"] = {"Kapingamarangi"}, ["kph"] = {"Kplang"}, ["kpi"] = {"Kofei"}, ["kpj"] = {"Karajá"}, ["kpk"] = {"Kpan"}, ["kpl"] = {"Kpala"}, ["kpm"] = {"Koho"}, ["kpn"] = {"Kepkiriwát"}, ["kpo"] = {"Ikposo"}, ["kpq"] = {"Korupun-Sela"}, ["kpr"] = {"Korafe-Yegha"}, ["kps"] = {"Tehit"}, ["kpt"] = {"Karata"}, ["kpu"] = {"Kafoa"}, ["kpv"] = {"Komi-Zyrian"}, ["kpw"] = {"Kobon"}, ["kpx"] = {"Mountain Koiali"}, ["kpy"] = {"Koryak"}, ["kpz"] = {"Kupsabiny"}, ["kqa"] = {"Mum"}, ["kqb"] = {"Kovai"}, ["kqc"] = {"Doromu-Koki"}, ["kqd"] = {"Koy Sanjaq Surat"}, ["kqe"] = {"Kalagan"}, ["kqf"] = {"Kakabai"}, ["kqg"] = {"Khe"}, ["kqh"] = {"Kisankasa"}, ["kqi"] = {"Koitabu"}, ["kqj"] = {"Koromira"}, ["kqk"] = {"Kotafon Gbe"}, ["kql"] = {"Kyenele"}, ["kqm"] = {"Khisa"}, ["kqn"] = {"Kaonde"}, ["kqo"] = {"Eastern Krahn"}, ["kqp"] = {"Kimré"}, ["kqq"] = {"Krenak"}, ["kqr"] = {"Kimaragang"}, ["kqs"] = {"Northern Kissi"}, ["kqt"] = {"Klias River Kadazan"}, ["kqu"] = {"Seroa"}, ["kqv"] = {"Okolod"}, ["kqw"] = {"Kandas"}, ["kqx"] = {"Mser"}, ["kqy"] = {"Koorete"}, ["kqz"] = {"Korana"}, ["kra"] = {"Kumhali"}, ["krb"] = {"Karkin"}, ["krc"] = {"karačajsko-balkarsko"}, ["krd"] = {"Kairui-Midiki"}, ["kre"] = {"Panará"}, ["krf"] = {"Koro (Vanuatu)"}, ["krh"] = {"Kurama"}, ["kri"] = {"Krio"}, ["krj"] = {"kinarajsko"}, ["krk"] = {"kerekejsko"}, ["krl"] = {"karelsko"}, ["krn"] = {"Sapo"}, ["kro"] = {"krujsko"}, ["krp"] = {"Korop"}, ["krr"] = {"Krung"}, ["krs"] = {"Gbaya (Sudan)"}, ["krt"] = {"Tumari Kanuri"}, ["kru"] = {"kuruško"}, ["krv"] = {"Kavet"}, ["krw"] = {"Western Krahn"}, ["krx"] = {"Karon"}, ["kry"] = {"Kryts"}, ["krz"] = {"Sota Kanum"}, ["ksa"] = {"Shuwa-Zamani"}, ["ksb"] = {"Shambala"}, ["ksc"] = {"Southern Kalinga"}, ["ksd"] = {"Kuanua"}, ["kse"] = {"Kuni"}, ["ksf"] = {"Bafia"}, ["ksg"] = {"Kusaghe"}, ["ksh"] = {"Kölsch"}, ["ksi"] = {"Krisa", "I'saka"}, ["ksj"] = {"Uare"}, ["ksk"] = {"Kansa"}, ["ksl"] = {"Kumalu"}, ["ksm"] = {"Kumba"}, ["ksn"] = {"kasiguransko"}, ["kso"] = {"Kofa"}, ["ksp"] = {"Kaba"}, ["ksq"] = {"Kwaami"}, ["ksr"] = {"Borong"}, ["kss"] = {"Southern Kisi"}, ["kst"] = {"Winyé"}, ["ksu"] = {"Khamyang"}, ["ksv"] = {"Kusu"}, ["ksw"] = {"karensko"}, ["ksx"] = {"Kedang"}, ["ksy"] = {"Kharia Thar"}, ["ksz"] = {"Kodaku"}, ["kta"] = {"Katua"}, ["ktb"] = {"Kambaata"}, ["ktc"] = {"Kholok"}, ["ktd"] = {"Kokata", "Kukatha"}, ["kte"] = {"Nubri"}, ["ktf"] = {"Kwami"}, ["ktg"] = {"Kalkutung"}, ["kth"] = {"Karanga"}, ["kti"] = {"North Muyu"}, ["ktj"] = {"Plapo Krumen"}, ["ktk"] = {"Kaniet"}, ["ktl"] = {"Koroshi"}, ["ktm"] = {"Kurti"}, ["ktn"] = {"Karitiâna"}, ["kto"] = {"Kuot"}, ["ktp"] = {"Kaduo"}, ["ktq"] = {"Katabaga"}, ["kts"] = {"South Muyu"}, ["ktt"] = {"Ketum"}, ["ktu"] = {"kitubsko (Demokratična republika Kongo)"}, ["ktv"] = {"vzhodnokatujsko"}, ["ktw"] = {"Kato"}, ["ktx"] = {"Kaxararí"}, ["kty"] = {"Kango (Bas-Uélé District)"}, ["ktz"] = {"Juǀʼhoan", "Juǀʼhoansi"}, ["kub"] = {"Kutep"}, ["kuc"] = {"Kwinsu"}, ["kud"] = {"'Auhelawa"}, ["kue"] = {"Kuman (Papua New Guinea)"}, ["kuf"] = {"zahodnokatujsko"}, ["kug"] = {"Kupa"}, ["kuh"] = {"Kushi"}, ["kui"] = {"Kuikúro-Kalapálo", "Kalapalo"}, ["kuj"] = {"Kuria"}, ["kuk"] = {"kepško"}, ["kul"] = {"Kulere"}, ["kum"] = {"kumiško"}, ["kun"] = {"Kunama"}, ["kuo"] = {"Kumukio"}, ["kup"] = {"Kunimaipa"}, ["kuq"] = {"Karipuna"}, ["kus"] = {"Kusaal"}, ["kut"] = {"kutenajsko"}, ["kuu"] = {"Upper Kuskokwim"}, ["kuv"] = {"Kur"}, ["kuw"] = {"Kpagua"}, ["kux"] = {"Kukatja"}, ["kuy"] = {"Kuuku-Ya'u"}, ["kuz"] = {"Kunza"}, ["kva"] = {"bagvalalsko"}, ["kvb"] = {"kubujsko"}, ["kvc"] = {"Kove"}, ["kvd"] = {"Kui (Indonesia)"}, ["kve"] = {"Kalabakan"}, ["kvf"] = {"Kabalai"}, ["kvg"] = {"Kuni-Boazi"}, ["kvh"] = {"komodoško"}, ["kvi"] = {"Kwang"}, ["kvj"] = {"Psikye"}, ["kvk"] = {"Korean Sign Language"}, ["kvl"] = {"Kayaw"}, ["kvm"] = {"Kendem"}, ["kvn"] = {"Border Kuna"}, ["kvo"] = {"dobelsko"}, ["kvp"] = {"Kompane"}, ["kvq"] = {"Geba Karen"}, ["kvr"] = {"kerinško"}, ["kvt"] = {"Lahta Karen", "Lahta"}, ["kvu"] = {"Yinbaw Karen"}, ["kvv"] = {"kolsko"}, ["kvw"] = {"Wersing"}, ["kvx"] = {"Parkari Koli"}, ["kvy"] = {"Yintale Karen", "Yintale"}, ["kvz"] = {"Tsakwambo", "Tsaukambo"}, ["kwa"] = {"Dâw"}, ["kwb"] = {"kvajsko"}, ["kwc"] = {"Likwala"}, ["kwd"] = {"Kwaio"}, ["kwe"] = {"Kwerba"}, ["kwf"] = {"Kwara'ae"}, ["kwg"] = {"Sara Kaba Deme"}, ["kwh"] = {"Kowiai"}, ["kwi"] = {"Awa-Cuaiquer"}, ["kwj"] = {"Kwanga"}, ["kwk"] = {"Kwakiutl"}, ["kwl"] = {"Kofyar"}, ["kwm"] = {"Kwambi"}, ["kwn"] = {"Kwangali"}, ["kwo"] = {"Kwomtari"}, ["kwp"] = {"Kodia"}, ["kwr"] = {"Kwer"}, ["kws"] = {"Kwese"}, ["kwt"] = {"Kwesten"}, ["kwu"] = {"Kwakum"}, ["kwv"] = {"Sara Kaba Náà"}, ["kww"] = {"Kwinti"}, ["kwx"] = {"Khirwar"}, ["kwy"] = {"San Salvador Kongo"}, ["kwz"] = {"Kwadi"}, ["kxa"] = {"Kairiru"}, ["kxb"] = {"Krobu"}, ["kxc"] = {"Konso", "Khonso"}, ["kxd"] = {"brunejsko"}, ["kxf"] = {"Manumanaw Karen", "Manumanaw"}, ["kxh"] = {"Karo (Ethiopia)"}, ["kxi"] = {"Keningau Murut"}, ["kxj"] = {"Kulfa"}, ["kxk"] = {"Zayein Karen"}, ["kxm"] = {"Northern Khmer"}, ["kxn"] = {"Kanowit-Tanjong Melanau"}, ["kxo"] = {"Kanoé"}, ["kxp"] = {"Wadiyara Koli"}, ["kxq"] = {"Smärky Kanum"}, ["kxr"] = {"Koro (Papua New Guinea)"}, ["kxs"] = {"Kangjia"}, ["kxt"] = {"Koiwat"}, ["kxv"] = {"Kuvi"}, ["kxw"] = {"Konai"}, ["kxx"] = {"Likuba"}, ["kxy"] = {"Kayong"}, ["kxz"] = {"Kerewo"}, ["kya"] = {"Kwaya"}, ["kyb"] = {"Butbut Kalinga"}, ["kyc"] = {"Kyaka"}, ["kyd"] = {"Karey"}, ["kye"] = {"Krache"}, ["kyf"] = {"Kouya"}, ["kyg"] = {"Keyagana"}, ["kyh"] = {"Karok"}, ["kyi"] = {"Kiput"}, ["kyj"] = {"Karao"}, ["kyk"] = {"Kamayo"}, ["kyl"] = {"srednjekalapujsko"}, ["kym"] = {"Kpatili"}, ["kyn"] = {"Northern Binukidnon"}, ["kyo"] = {"kelonsko"}, ["kyp"] = {"Kang"}, ["kyq"] = {"Kenga"}, ["kyr"] = {"Kuruáya"}, ["kys"] = {"Baram Kayan"}, ["kyt"] = {"Kayagar"}, ["kyu"] = {"Western Kayah"}, ["kyv"] = {"Kayort"}, ["kyw"] = {"Kudmali"}, ["kyx"] = {"Rapoisi"}, ["kyy"] = {"Kambaira"}, ["kyz"] = {"Kayabí"}, ["kza"] = {"Western Karaboro"}, ["kzb"] = {"Kaibobo"}, ["kzc"] = {"Bondoukou Kulango"}, ["kzd"] = {"Kadai"}, ["kze"] = {"Kosena"}, ["kzf"] = {"Da'a Kaili"}, ["kzg"] = {"kikajsko"}, ["kzi"] = {"Kelabit"}, ["kzk"] = {"Kazukuru"}, ["kzl"] = {"kajelsko"}, ["kzm"] = {"kaiško"}, ["kzn"] = {"kokolsko"}, ["kzo"] = {"Kaningi"}, ["kzp"] = {"Kaidipang"}, ["kzq"] = {"Kaike"}, ["kzr"] = {"Karang"}, ["kzs"] = {"Sugut Dusun"}, ["kzu"] = {"Kayupulau"}, ["kzv"] = {"Komyandaret"}, ["kzw"] = {"Karirí-Xocó"}, ["kzx"] = {"Kamarian"}, ["kzy"] = {"Kango (Tshopo District)"}, ["kzz"] = {"Kalabra"}, ["laa"] = {"Southern Subanen"}, ["lab"] = {"Linear A"}, ["lac"] = {"Lacandon"}, ["lad"] = {"sefardsko"}, ["lae"] = {"Pattani"}, ["laf"] = {"Lafofa"}, ["lag"] = {"Langi"}, ["lah"] = {"landsko"}, ["lai"] = {"Lambya"}, ["laj"] = {"Lango (Uganda)"}, ["lal"] = {"Lalia"}, ["lam"] = {"lambsko"}, ["lan"] = {"Laru"}, ["lap"] = {"Laka (Chad)"}, ["laq"] = {"Qabiao"}, ["lar"] = {"Larteh"}, ["las"] = {"Lama (Togo)"}, ["lau"] = {"Laba"}, ["law"] = {"Lauje"}, ["lax"] = {"Tiwa"}, ["lay"] = {"Lama Bai"}, ["laz"] = {"Aribwatsa"}, ["lbb"] = {"Label"}, ["lbc"] = {"Lakkia"}, ["lbe"] = {"lakaško"}, ["lbf"] = {"Tinani"}, ["lbg"] = {"Laopang"}, ["lbi"] = {"La'bi"}, ["lbj"] = {"ladaško"}, ["lbk"] = {"Central Bontok"}, ["lbl"] = {"Libon Bikol"}, ["lbm"] = {"Lodhi"}, ["lbn"] = {"Rmeet"}, ["lbo"] = {"Laven"}, ["lbq"] = {"Wampar"}, ["lbr"] = {"Lohorung"}, ["lbs"] = {"Libyan Sign Language"}, ["lbt"] = {"Lachi"}, ["lbu"] = {"Labu"}, ["lbv"] = {"Lavatbura-Lamusong"}, ["lbw"] = {"Tolaki"}, ["lbx"] = {"Lawangan"}, ["lby"] = {"Lamalama", "Lamu-Lamu"}, ["lbz"] = {"Lardil"}, ["lcc"] = {"Legenyem"}, ["lcd"] = {"Lola"}, ["lce"] = {"Loncong", "Sekak"}, ["lcf"] = {"Lubu"}, ["lch"] = {"luhaško"}, ["lcl"] = {"Lisela"}, ["lcm"] = {"Tungag"}, ["lcp"] = {"Western Lawa"}, ["lcq"] = {"Luhu"}, ["lcs"] = {"Lisabata-Nuniali"}, ["lda"] = {"Kla-Dan"}, ["ldb"] = {"Dũya"}, ["ldd"] = {"Luri"}, ["ldg"] = {"Lenyima"}, ["ldh"] = {"Lamja-Dengsa-Tola"}, ["ldi"] = {"Laari"}, ["ldj"] = {"Lemoro"}, ["ldk"] = {"Leelau"}, ["ldl"] = {"Kaan"}, ["ldm"] = {"Landoma"}, ["ldn"] = {"Láadan"}, ["ldo"] = {"Loo"}, ["ldp"] = {"Tso"}, ["ldq"] = {"Lufu"}, ["lea"] = {"Lega-Shabunda"}, ["leb"] = {"Lala-Bisa"}, ["lec"] = {"Leco"}, ["led"] = {"Lendu"}, ["lee"] = {"Lyélé"}, ["lef"] = {"Lelemi"}, ["leh"] = {"Lenje"}, ["lei"] = {"Lemio"}, ["lej"] = {"Lengola"}, ["lek"] = {"Leipon"}, ["lel"] = {"Lele (Democratic Republic of Congo)"}, ["lem"] = {"Nomaande"}, ["len"] = {"Lenca"}, ["leo"] = {"Leti (Cameroon)"}, ["lep"] = {"lepčajsko"}, ["leq"] = {"Lembena"}, ["ler"] = {"Lenkau"}, ["les"] = {"Lese"}, ["let"] = {"Lesing-Gelimi", "Amio-Gelimi"}, ["leu"] = {"Kara (Papua New Guinea)"}, ["lev"] = {"Lamma"}, ["lew"] = {"Ledo Kaili"}, ["lex"] = {"Luang"}, ["ley"] = {"Lemolang"}, ["lez"] = {"lezginsko"}, ["lfa"] = {"Lefa"}, ["lfn"] = {"Lingua Franca Nova"}, ["lga"] = {"Lungga"}, ["lgb"] = {"Laghu"}, ["lgg"] = {"Lugbara"}, ["lgh"] = {"Laghuu"}, ["lgi"] = {"Lengilu"}, ["lgk"] = {"Lingarak", "Neverver"}, ["lgl"] = {"Wala"}, ["lgm"] = {"Lega-Mwenga"}, ["lgn"] = {"T'apo", "Opuuo"}, ["lgo"] = {"Lango (South Sudan)"}, ["lgq"] = {"Logba"}, ["lgr"] = {"Lengo"}, ["lgt"] = {"Pahi"}, ["lgu"] = {"Longgu"}, ["lgz"] = {"Ligenza"}, ["lha"] = {"Laha (Viet Nam)"}, ["lhh"] = {"Laha (Indonesia)"}, ["lhi"] = {"Lahu Shi"}, ["lhl"] = {"Lahul Lohar"}, ["lhm"] = {"Lhomi"}, ["lhn"] = {"Lahanan"}, ["lhp"] = {"lokpujsko"}, ["lhs"] = {"Mlahsö"}, ["lht"] = {"Lo-Toga"}, ["lhu"] = {"Lahu"}, ["lia"] = {"West-Central Limba"}, ["lib"] = {"Likum"}, ["lic"] = {"Hlai"}, ["lid"] = {"Nyindrou"}, ["lie"] = {"Likila"}, ["lif"] = {"limbujsko"}, ["lig"] = {"Ligbi"}, ["lih"] = {"Lihir"}, ["lij"] = {"ligursko"}, ["lik"] = {"Lika"}, ["lil"] = {"Lillooet"}, ["lio"] = {"Liki"}, ["lip"] = {"Sekpele"}, ["liq"] = {"Libido"}, ["lir"] = {"liberijskoangleško"}, ["lis"] = {"Lisu"}, ["liu"] = {"Logorik"}, ["liv"] = {"livonsko"}, ["liw"] = {"Col"}, ["lix"] = {"Liabuku"}, ["liy"] = {"Banda-Bambari"}, ["liz"] = {"Libinza"}, ["lja"] = {"Golpa"}, ["lje"] = {"Rampi"}, ["lji"] = {"Laiyolo"}, ["ljl"] = {"Li'o"}, ["ljp"] = {"Lampung Api"}, ["ljw"] = {"Yirandali"}, ["ljx"] = {"Yuru"}, ["lka"] = {"Lakalei"}, ["lkb"] = {"lukabaraško"}, ["lkc"] = {"Kucong"}, ["lkd"] = {"Lakondê"}, ["lke"] = {"Kenyi"}, ["lkh"] = {"Lakha"}, ["lki"] = {"lakijsko"}, ["lkj"] = {"Remun"}, ["lkl"] = {"Laeko-Libuat"}, ["lkm"] = {"Kalaamaya"}, ["lkn"] = {"Lakon", "Vure"}, ["lko"] = {"Khayo", "Olukhayo"}, ["lkr"] = {"Päri"}, ["lks"] = {"Kisa", "Olushisa"}, ["lkt"] = {"lakoško"}, ["lku"] = {"Kungkari"}, ["lky"] = {"Lokoya"}, ["lla"] = {"Lala-Roba"}, ["llb"] = {"Lolo"}, ["llc"] = {"Lele (Guinea)"}, ["lld"] = {"ladinsko"}, ["lle"] = {"Lele (Papua New Guinea)"}, ["llf"] = {"Hermit"}, ["llg"] = {"Lole"}, ["llh"] = {"Lamu"}, ["lli"] = {"Teke-Laali"}, ["llj"] = {"Ladji Ladji"}, ["llk"] = {"Lelak"}, ["lll"] = {"Lilau"}, ["llm"] = {"Lasalimu"}, ["lln"] = {"Lele (Chad)"}, ["llp"] = {"North Efate"}, ["llq"] = {"Lolak"}, ["lls"] = {"Lithuanian Sign Language"}, ["llu"] = {"Lau"}, ["llx"] = {"lauansko"}, ["lma"] = {"East Limba"}, ["lmb"] = {"Merei"}, ["lmc"] = {"Limilngan"}, ["lmd"] = {"Lumun"}, ["lme"] = {"Pévé"}, ["lmf"] = {"South Lembata"}, ["lmg"] = {"Lamogai"}, ["lmh"] = {"Lambichhong"}, ["lmi"] = {"Lombi"}, ["lmj"] = {"zahodnolembaško"}, ["lmk"] = {"Lamkang"}, ["lml"] = {"Hano"}, ["lmn"] = {"lambadsko"}, ["lmo"] = {"lombardsko"}, ["lmp"] = {"Limbum"}, ["lmq"] = {"Lamatuka"}, ["lmr"] = {"Lamalera"}, ["lmu"] = {"Lamenu"}, ["lmv"] = {"lomaivitsko"}, ["lmw"] = {"Lake Miwok"}, ["lmx"] = {"Laimbue"}, ["lmy"] = {"Lamboya"}, ["lna"] = {"Langbashe"}, ["lnb"] = {"Mbalanhu"}, ["lnd"] = {"Lundayeh", "Lun Bawang"}, ["lng"] = {"langobardsko"}, ["lnh"] = {"Lanoh"}, ["lni"] = {"Daantanai'"}, ["lnj"] = {"Leningitij"}, ["lnl"] = {"South Central Banda"}, ["lnm"] = {"Langam"}, ["lnn"] = {"Lorediakarkar"}, ["lns"] = {"Lamnso'"}, ["lnu"] = {"Longuda"}, ["lnw"] = {"Lanima"}, ["lnz"] = {"Lonzo"}, ["loa"] = {"Loloda"}, ["lob"] = {"Lobi"}, ["loc"] = {"Inonhan"}, ["loe"] = {"Saluan"}, ["lof"] = {"Logol"}, ["log"] = {"Logo"}, ["loh"] = {"Narim"}, ["loi"] = {"Loma (Côte d'Ivoire)"}, ["loj"] = {"Lou"}, ["lok"] = {"Loko"}, ["lol"] = {"monško"}, ["lom"] = {"Loma (Liberia)"}, ["lon"] = {"Malawi Lomwe"}, ["loo"] = {"lomboško"}, ["lop"] = {"Lopa"}, ["loq"] = {"Lobala"}, ["lor"] = {"Téén"}, ["los"] = {"Loniu"}, ["lot"] = {"Otuho"}, ["lou"] = {"louisianskokreolsko"}, ["lov"] = {"Lopi"}, ["low"] = {"Tampias Lobu"}, ["lox"] = {"Loun"}, ["loy"] = {"Loke"}, ["loz"] = {"lozijsko"}, ["lpa"] = {"Lelepa"}, ["lpe"] = {"Lepki"}, ["lpn"] = {"Long Phuri Naga"}, ["lpo"] = {"Lipo"}, ["lpx"] = {"Lopit"}, ["lqr"] = {"Logir"}, ["lra"] = {"Rara Bakati'"}, ["lrc"] = {"severnolurijsko"}, ["lre"] = {"lavrencijsko"}, ["lrg"] = {"Laragia"}, ["lri"] = {"Marachi", "Olumarachi"}, ["lrk"] = {"Loarki"}, ["lrl"] = {"Lari"}, ["lrm"] = {"Marama", "Olumarama"}, ["lrn"] = {"Lorang"}, ["lro"] = {"Laro"}, ["lrr"] = {"Southern Yamphu"}, ["lrt"] = {"larantuškomalajsko"}, ["lrv"] = {"Larevat"}, ["lrz"] = {"Lemerig"}, ["lsa"] = {"Lasgerdi"}, ["lsb"] = {"Burundian Sign Language", "Langue des Signes Burundaise"}, ["lsc"] = {"Albarradas Sign Language", "Lengua de señas Albarradas"}, ["lsd"] = {"Lishana Deni"}, ["lse"] = {"Lusengo"}, ["lsh"] = {"Lish"}, ["lsi"] = {"Lashi"}, ["lsl"] = {"Latvian Sign Language"}, ["lsm"] = {"Saamia", "Olusamia"}, ["lsn"] = {"Tibetan Sign Language"}, ["lso"] = {"Laos Sign Language"}, ["lsp"] = {"Panamanian Sign Language", "Lengua de Señas Panameñas"}, ["lsr"] = {"Aruop"}, ["lss"] = {"Lasi"}, ["lst"] = {"Trinidad and Tobago Sign Language"}, ["lsv"] = {"Sivia Sign Language"}, ["lsw"] = {"Seychelles Sign Language", "Lalang Siny Seselwa", "Langue des Signes Seychelloise"}, ["lsy"] = {"Mauritian Sign Language"}, ["ltc"] = {"poznosrednjekitajsko"}, ["ltg"] = {"latgalijsko"}, ["lth"] = {"Thur"}, ["lti"] = {"Leti (Indonesia)"}, ["ltn"] = {"Latundê"}, ["lto"] = {"Tsotso", "Olutsotso"}, ["lts"] = {"Tachoni", "Lutachoni"}, ["ltu"] = {"Latu"}, ["lua"] = {"lubsko-lulujsko"}, ["luc"] = {"Aringa"}, ["lud"] = {"ludijsko"}, ["lue"] = {"Luvale"}, ["luf"] = {"Laua"}, ["lui"] = {"luisensko"}, ["luj"] = {"Luna"}, ["luk"] = {"Lunanakha"}, ["lul"] = {"Olu'bo"}, ["lum"] = {"luimbsko"}, ["lun"] = {"lundsko"}, ["luo"] = {"luojsko (Kenija in Tanzanija)"}, ["lup"] = {"Lumbu"}, ["luq"] = {"Lucumi"}, ["lur"] = {"Laura"}, ["lus"] = {"lushajsko"}, ["lut"] = {"Lushootseed"}, ["luu"] = {"Lumba-Yakkha"}, ["luv"] = {"Luwati"}, ["luw"] = {"luojsko (Kamerun)"}, ["luy"] = {"Luyia", "Oluluyia"}, ["luz"] = {"južnolurijsko"}, ["lva"] = {"Maku'a"}, ["lvi"] = {"Lavi"}, ["lvk"] = {"Lavukaleve"}, ["lvs"] = {"knjižno latvijsko"}, ["lvu"] = {"Levuka"}, ["lwa"] = {"Lwalu"}, ["lwe"] = {"Lewo Eleng"}, ["lwg"] = {"Wanga", "Oluwanga"}, ["lwh"] = {"White Lachi"}, ["lwl"] = {"Eastern Lawa"}, ["lwm"] = {"Laomian"}, ["lwo"] = {"Luwo"}, ["lws"] = {"Malawian Sign Language"}, ["lwt"] = {"Lewotobi"}, ["lwu"] = {"Lawu"}, ["lww"] = {"Lewo"}, ["lxm"] = {"Lakurumau"}, ["lya"] = {"Layakha"}, ["lyg"] = {"Lyngngam"}, ["lyn"] = {"lujansko"}, ["lzh"] = {"knjižno kitajsko"}, ["lzl"] = {"Litzlitz"}, ["lzn"] = {"Leinong Naga"}, ["lzz"] = {"lazijsko"}, ["maa"] = {"San Jerónimo Tecóatl Mazatec"}, ["mab"] = {"Yutanduchi Mixtec"}, ["mad"] = {"madursko"}, ["mae"] = {"Bo-Rukul"}, ["maf"] = {"Mafa"}, ["mag"] = {"magaško"}, ["mai"] = {"maithilsko"}, ["maj"] = {"Jalapa De Díaz Mazatec"}, ["mak"] = {"makasarsko"}, ["mam"] = {"mamajsko"}, ["man"] = {"mandinško"}, ["map"] = {"avstronezijsko"}, ["maq"] = {"Chiquihuitlán Mazatec"}, ["mas"] = {"masajsko"}, ["mat"] = {"San Francisco Matlatzinca"}, ["mau"] = {"Huautla Mazatec"}, ["mav"] = {"Sateré-Mawé"}, ["maw"] = {"Mampruli"}, ["max"] = {"North Moluccan Malay"}, ["maz"] = {"Central Mazahua"}, ["mba"] = {"Higaonon"}, ["mbb"] = {"Western Bukidnon Manobo"}, ["mbc"] = {"Macushi"}, ["mbd"] = {"Dibabawon Manobo"}, ["mbe"] = {"molalsko"}, ["mbf"] = {"Baba Malay"}, ["mbh"] = {"Mangseng"}, ["mbi"] = {"Ilianen Manobo"}, ["mbj"] = {"Nadëb"}, ["mbk"] = {"Malol"}, ["mbl"] = {"Maxakalí"}, ["mbm"] = {"Ombamba"}, ["mbn"] = {"Macaguán"}, ["mbo"] = {"Mbo (Cameroon)"}, ["mbp"] = {"Malayo"}, ["mbq"] = {"Maisin"}, ["mbr"] = {"Nukak Makú"}, ["mbs"] = {"Sarangani Manobo"}, ["mbt"] = {"Matigsalug Manobo"}, ["mbu"] = {"Mbula-Bwazza"}, ["mbv"] = {"Mbulungish"}, ["mbw"] = {"Maring"}, ["mbx"] = {"Mari (East Sepik Province)"}, ["mby"] = {"Memoni"}, ["mbz"] = {"Amoltepec Mixtec"}, ["mca"] = {"Maca"}, ["mcb"] = {"Machiguenga"}, ["mcc"] = {"Bitur"}, ["mcd"] = {"šaranahujsko"}, ["mce"] = {"Itundujia Mixtec"}, ["mcf"] = {"Matsés"}, ["mcg"] = {"Mapoyo"}, ["mch"] = {"Maquiritari"}, ["mci"] = {"Mese"}, ["mcj"] = {"Mvanip"}, ["mck"] = {"Mbunda"}, ["mcl"] = {"Macaguaje"}, ["mcm"] = {"Malaccan Creole Portuguese"}, ["mcn"] = {"Masana"}, ["mco"] = {"Coatlán Mixe"}, ["mcp"] = {"Makaa"}, ["mcq"] = {"Ese"}, ["mcr"] = {"Menya"}, ["mcs"] = {"Mambai"}, ["mct"] = {"Mengisa"}, ["mcu"] = {"Cameroon Mambila"}, ["mcv"] = {"Minanibai"}, ["mcw"] = {"Mawa (Chad)"}, ["mcx"] = {"Mpiemo"}, ["mcy"] = {"South Watut"}, ["mcz"] = {"Mawan"}, ["mda"] = {"Mada (Nigeria)"}, ["mdb"] = {"Morigi"}, ["mdc"] = {"Male (Papua New Guinea)"}, ["mdd"] = {"Mbum"}, ["mde"] = {"mabsko (Čad)"}, ["mdf"] = {"mokšansko"}, ["mdg"] = {"Massalat"}, ["mdh"] = {"Maguindanaon"}, ["mdi"] = {"Mamvu"}, ["mdj"] = {"Mangbetu"}, ["mdk"] = {"Mangbutu"}, ["mdl"] = {"Maltese Sign Language"}, ["mdm"] = {"Mayogo"}, ["mdn"] = {"Mbati"}, ["mdp"] = {"Mbala"}, ["mdq"] = {"Mbole"}, ["mdr"] = {"mandarsko"}, ["mds"] = {"Maria (Papua New Guinea)"}, ["mdt"] = {"Mbere"}, ["mdu"] = {"Mboko"}, ["mdv"] = {"Santa Lucía Monteverde Mixtec"}, ["mdw"] = {"Mbosi"}, ["mdx"] = {"Dizin"}, ["mdy"] = {"Male (Ethiopia)"}, ["mdz"] = {"Suruí Do Pará"}, ["mea"] = {"Menka"}, ["meb"] = {"Ikobi"}, ["mec"] = {"Marra"}, ["med"] = {"Melpa"}, ["mee"] = {"Mengen"}, ["mef"] = {"Megam"}, ["meh"] = {"Southwestern Tlaxiaco Mixtec"}, ["mei"] = {"Midob"}, ["mej"] = {"mejaško"}, ["mek"] = {"Mekeo"}, ["mel"] = {"Central Melanau"}, ["mem"] = {"Mangala"}, ["men"] = {"Mende (Sierra Leone)"}, ["meo"] = {"kedaškomalajsko"}, ["mep"] = {"Miriwoong"}, ["meq"] = {"Merey"}, ["mer"] = {"Meru"}, ["mes"] = {"Masmaje"}, ["met"] = {"Mato"}, ["meu"] = {"motujsko"}, ["mev"] = {"Mano"}, ["mew"] = {"Maaka"}, ["mey"] = {"hasanijskoarabsko"}, ["mez"] = {"Menominee"}, ["mfa"] = {"patanskomalajsko"}, ["mfb"] = {"banško"}, ["mfc"] = {"Mba"}, ["mfd"] = {"Mendankwe-Nkwen"}, ["mfe"] = {"Morisyen"}, ["mff"] = {"Naki"}, ["mfg"] = {"Mogofin"}, ["mfh"] = {"Matal"}, ["mfi"] = {"Wandala"}, ["mfj"] = {"Mefele"}, ["mfk"] = {"North Mofu"}, ["mfl"] = {"Putai"}, ["mfm"] = {"Marghi South"}, ["mfn"] = {"Cross River Mbembe"}, ["mfo"] = {"Mbe"}, ["mfp"] = {"Makassar Malay"}, ["mfq"] = {"Moba"}, ["mfr"] = {"Marrithiyel"}, ["mfs"] = {"Mexican Sign Language"}, ["mft"] = {"Mokerang"}, ["mfu"] = {"mbvelsko"}, ["mfv"] = {"Mandjak"}, ["mfw"] = {"Mulaha"}, ["mfx"] = {"Melo"}, ["mfy"] = {"Mayo"}, ["mfz"] = {"Mabaan"}, ["mga"] = {"srednjeirsko (900-1200)"}, ["mgb"] = {"Mararit"}, ["mgc"] = {"Morokodo"}, ["mgd"] = {"Moru"}, ["mge"] = {"Mango"}, ["mgf"] = {"Maklew"}, ["mgg"] = {"Mpumpong"}, ["mgh"] = {"Makhuwa-Meetto"}, ["mgi"] = {"Lijili"}, ["mgj"] = {"Abureni"}, ["mgk"] = {"maveško"}, ["mgl"] = {"Maleu-Kilenge"}, ["mgm"] = {"Mambae"}, ["mgn"] = {"Mbangi"}, ["mgo"] = {"Meta'"}, ["mgp"] = {"Eastern Magar"}, ["mgq"] = {"Malila"}, ["mgr"] = {"Mambwe-Lungu"}, ["mgs"] = {"Manda (Tanzania)"}, ["mgt"] = {"Mongol"}, ["mgu"] = {"Mailu"}, ["mgv"] = {"Matengo"}, ["mgw"] = {"Matumbi"}, ["mgy"] = {"Mbunga"}, ["mgz"] = {"Mbugwe"}, ["mha"] = {"Manda (India)"}, ["mhb"] = {"Mahongwe"}, ["mhc"] = {"Mocho"}, ["mhd"] = {"Mbugu"}, ["mhe"] = {"Besisi", "Mah Meri"}, ["mhf"] = {"Mamaa"}, ["mhg"] = {"Margu"}, ["mhi"] = {"Ma'di"}, ["mhj"] = {"mogolsko"}, ["mhk"] = {"Mungaka"}, ["mhl"] = {"Mauwake"}, ["mhm"] = {"Makhuwa-Moniga"}, ["mhn"] = {"mohensko"}, ["mho"] = {"Mashi (Zambia)"}, ["mhp"] = {"Balinese Malay"}, ["mhq"] = {"Mandan"}, ["mhr"] = {"vzhodnomarijsko"}, ["mhs"] = {"burujsko (Indonezija)"}, ["mht"] = {"Mandahuaca"}, ["mhu"] = {"Digaro-Mishmi", "Darang Deng"}, ["mhw"] = {"Mbukushu"}, ["mhx"] = {"Maru", "Lhaovo"}, ["mhy"] = {"maanjansko"}, ["mhz"] = {"Mor (Mor Islands)"}, ["mia"] = {"Miami"}, ["mib"] = {"Atatláhuca Mixtec"}, ["mic"] = {"mikmaško"}, ["mid"] = {"mandejsko"}, ["mie"] = {"Ocotepec Mixtec"}, ["mif"] = {"Mofu-Gudur"}, ["mig"] = {"San Miguel El Grande Mixtec"}, ["mih"] = {"Chayuco Mixtec"}, ["mii"] = {"Chigmecatitlán Mixtec"}, ["mij"] = {"Abar", "Mungbam"}, ["mik"] = {"Mikasuki"}, ["mil"] = {"Peñoles Mixtec"}, ["mim"] = {"Alacatlatzala Mixtec"}, ["min"] = {"minangkabavško"}, ["mio"] = {"Pinotepa Nacional Mixtec"}, ["mip"] = {"Apasco-Apoala Mixtec"}, ["miq"] = {"miskitsko"}, ["mir"] = {"Isthmus Mixe"}, ["mis"] = {"nekodirano"}, ["mit"] = {"Southern Puebla Mixtec"}, ["miu"] = {"Cacaloxtepec Mixtec"}, ["miw"] = {"Akoye"}, ["mix"] = {"mistepeškomisteško"}, ["miy"] = {"Ayutla Mixtec"}, ["miz"] = {"Coatzospan Mixtec"}, ["mjb"] = {"Makalero"}, ["mjc"] = {"San Juan Colorado Mixtec"}, ["mjd"] = {"Northwest Maidu"}, ["mje"] = {"Muskum"}, ["mjg"] = {"Tu"}, ["mjh"] = {"Mwera (Nyasa)"}, ["mji"] = {"Kim Mun"}, ["mjj"] = {"Mawak"}, ["mjk"] = {"Matukar"}, ["mjl"] = {"Mandeali"}, ["mjm"] = {"Medebur"}, ["mjn"] = {"Ma (Papua New Guinea)"}, ["mjo"] = {"Malankuravan"}, ["mjp"] = {"Malapandaram"}, ["mjq"] = {"Malaryan"}, ["mjr"] = {"Malavedan"}, ["mjs"] = {"Miship"}, ["mjt"] = {"saurijskopaharsko"}, ["mju"] = {"Manna-Dora"}, ["mjv"] = {"Mannan"}, ["mjw"] = {"Karbi"}, ["mjx"] = {"mahalsko"}, ["mjy"] = {"mohikansko"}, ["mjz"] = {"Majhi"}, ["mka"] = {"Mbre"}, ["mkb"] = {"Mal Paharia"}, ["mkc"] = {"Siliput"}, ["mke"] = {"Mawchi"}, ["mkf"] = {"Miya"}, ["mkg"] = {"Mak (China)"}, ["mkh"] = {"monkmersko"}, ["mki"] = {"Dhatki"}, ["mkj"] = {"Mokilese"}, ["mkk"] = {"Byep"}, ["mkl"] = {"Mokole"}, ["mkm"] = {"Moklen"}, ["mkn"] = {"kupanškomalajsko"}, ["mko"] = {"Mingang Doso"}, ["mkp"] = {"Moikodi"}, ["mkq"] = {"Bay Miwok"}, ["mkr"] = {"Malas"}, ["mks"] = {"Silacayoapan Mixtec"}, ["mkt"] = {"Vamale"}, ["mku"] = {"Konyanka Maninka"}, ["mkv"] = {"Mafea"}, ["mkw"] = {"kitubsko (Kongo)"}, ["mkx"] = {"Kinamiging Manobo"}, ["mky"] = {"East Makian"}, ["mkz"] = {"Makasae"}, ["mla"] = {"Malo"}, ["mlb"] = {"Mbule"}, ["mlc"] = {"Cao Lan"}, ["mle"] = {"Manambu"}, ["mlf"] = {"Mal"}, ["mlh"] = {"Mape"}, ["mli"] = {"Malimpung"}, ["mlj"] = {"Miltu"}, ["mlk"] = {"Ilwana", "Kiwilwana"}, ["mll"] = {"Malua Bay"}, ["mlm"] = {"Mulam"}, ["mln"] = {"Malango"}, ["mlo"] = {"Mlomp"}, ["mlp"] = {"Bargam"}, ["mlq"] = {"Western Maninkakan"}, ["mlr"] = {"Vame"}, ["mls"] = {"Masalit"}, ["mlu"] = {"To'abaita"}, ["mlv"] = {"Motlav", "Mwotlap"}, ["mlw"] = {"Moloko"}, ["mlx"] = {"Malfaxal", "Naha'ai"}, ["mlz"] = {"Malaynon"}, ["mma"] = {"Mama"}, ["mmb"] = {"mominsko"}, ["mmc"] = {"Michoacán Mazahua"}, ["mmd"] = {"Maonan"}, ["mme"] = {"Mae"}, ["mmf"] = {"Mundat"}, ["mmg"] = {"North Ambrym"}, ["mmh"] = {"Mehináku"}, ["mmi"] = {"musarsko"}, ["mmj"] = {"madžvarsko"}, ["mmk"] = {"Mukha-Dora"}, ["mml"] = {"Man Met"}, ["mmm"] = {"Maii"}, ["mmn"] = {"Mamanwa"}, ["mmo"] = {"Mangga Buang"}, ["mmp"] = {"Siawi"}, ["mmq"] = {"Musak"}, ["mmr"] = {"Western Xiangxi Miao"}, ["mmt"] = {"Malalamai"}, ["mmu"] = {"Mmaala"}, ["mmv"] = {"Miriti"}, ["mmw"] = {"Emae"}, ["mmx"] = {"Madak"}, ["mmy"] = {"Migaama"}, ["mmz"] = {"Mabaale"}, ["mna"] = {"Mbula"}, ["mnb"] = {"munsko"}, ["mnc"] = {"mandžursko"}, ["mnd"] = {"Mondé"}, ["mne"] = {"Naba"}, ["mnf"] = {"Mundani"}, ["mng"] = {"Eastern Mnong"}, ["mnh"] = {"Mono (Democratic Republic of Congo)"}, ["mni"] = {"manipursko"}, ["mnj"] = {"Munji"}, ["mnk"] = {"Mandinka"}, ["mnl"] = {"Tiale"}, ["mnm"] = {"Mapena"}, ["mnn"] = {"Southern Mnong"}, ["mno"] = {"manobsko"}, ["mnp"] = {"minbejsko"}, ["mnq"] = {"Minriq"}, ["mnr"] = {"Mono (USA)"}, ["mns"] = {"mansijsko"}, ["mnu"] = {"mersko"}, ["mnv"] = {"Rennell-Bellona"}, ["mnw"] = {"monsko"}, ["mnx"] = {"Manikion"}, ["mny"] = {"Manyawa"}, ["mnz"] = {"Moni"}, ["moa"] = {"Mwan"}, ["moc"] = {"Mocoví"}, ["mod"] = {"Mobilian"}, ["moe"] = {"inujsko"}, ["mog"] = {"Mongondow"}, ["moh"] = {"mohavsko"}, ["moi"] = {"Mboi"}, ["moj"] = {"Monzombo"}, ["mok"] = {"Morori"}, ["mom"] = {"Mangue"}, ["moo"] = {"Monom"}, ["mop"] = {"Mopán Maya"}, ["moq"] = {"Mor (Bomberai Peninsula)"}, ["mor"] = {"Moro"}, ["mos"] = {"mosijsko"}, ["mot"] = {"Barí"}, ["mou"] = {"Mogum"}, ["mov"] = {"Mohave"}, ["mow"] = {"Moi (Congo)"}, ["mox"] = {"Molima"}, ["moy"] = {"Shekkacho"}, ["moz"] = {"Mukulu", "Gergiko"}, ["mpa"] = {"Mpoto"}, ["mpb"] = {"Malak Malak", "Mullukmulluk"}, ["mpc"] = {"Mangarrayi"}, ["mpd"] = {"Machinere"}, ["mpe"] = {"Majang"}, ["mpg"] = {"Marba"}, ["mph"] = {"Maung"}, ["mpi"] = {"Mpade"}, ["mpj"] = {"Martu Wangka", "Wangkajunga"}, ["mpk"] = {"Mbara (Chad)"}, ["mpl"] = {"Middle Watut"}, ["mpm"] = {"Yosondúa Mixtec"}, ["mpn"] = {"Mindiri"}, ["mpo"] = {"Miu"}, ["mpp"] = {"Migabac"}, ["mpq"] = {"Matís"}, ["mpr"] = {"Vangunu"}, ["mps"] = {"Dadibi"}, ["mpt"] = {"Mian"}, ["mpu"] = {"Makuráp"}, ["mpv"] = {"Mungkip"}, ["mpw"] = {"Mapidian"}, ["mpx"] = {"Misima-Panaeati"}, ["mpy"] = {"Mapia"}, ["mpz"] = {"Mpi"}, ["mqa"] = {"Maba (Indonesia)"}, ["mqb"] = {"Mbuko"}, ["mqc"] = {"Mangole"}, ["mqe"] = {"Matepi"}, ["mqf"] = {"momunsko"}, ["mqg"] = {"Kota Bangun Kutai Malay"}, ["mqh"] = {"tlazojaltepeškomisteško"}, ["mqi"] = {"Mariri"}, ["mqj"] = {"Mamasa"}, ["mqk"] = {"Rajah Kabunsuwan Manobo"}, ["mql"] = {"Mbelime"}, ["mqm"] = {"South Marquesan"}, ["mqn"] = {"moronenško"}, ["mqo"] = {"Modole"}, ["mqp"] = {"Manipa"}, ["mqq"] = {"Minokok"}, ["mqr"] = {"Mander"}, ["mqs"] = {"West Makian"}, ["mqt"] = {"Mok"}, ["mqu"] = {"Mandari"}, ["mqv"] = {"Mosimo"}, ["mqw"] = {"Murupi"}, ["mqx"] = {"Mamuju"}, ["mqy"] = {"Manggarai"}, ["mqz"] = {"Pano"}, ["mra"] = {"Mlabri"}, ["mrb"] = {"Marino"}, ["mrc"] = {"Maricopa"}, ["mrd"] = {"Western Magar"}, ["mre"] = {"Martha's Vineyard Sign Language"}, ["mrf"] = {"Elseng"}, ["mrg"] = {"Mising"}, ["mrh"] = {"Mara Chin"}, ["mrj"] = {"zahodnomarijsko"}, ["mrk"] = {"Hmwaveke"}, ["mrl"] = {"Mortlockese"}, ["mrm"] = {"Merlav", "Mwerlap"}, ["mrn"] = {"Cheke Holo"}, ["mro"] = {"Mru"}, ["mrp"] = {"Morouas"}, ["mrq"] = {"North Marquesan"}, ["mrr"] = {"Maria (India)"}, ["mrs"] = {"Maragus"}, ["mrt"] = {"Marghi Central"}, ["mru"] = {"Mono (Cameroon)"}, ["mrv"] = {"Mangareva"}, ["mrw"] = {"maranavsko"}, ["mrx"] = {"Maremgi", "Dineor"}, ["mry"] = {"Mandaya"}, ["mrz"] = {"marindsko"}, ["msb"] = {"Masbatenyo"}, ["msc"] = {"Sankaran Maninka"}, ["msd"] = {"Yucatec Maya Sign Language"}, ["mse"] = {"Musey"}, ["msf"] = {"Mekwei"}, ["msg"] = {"moraidsko"}, ["msh"] = {"Masikoro Malagasy"}, ["msi"] = {"Sabah Malay"}, ["msj"] = {"Ma (Democratic Republic of Congo)"}, ["msk"] = {"Mansaka"}, ["msl"] = {"Molof", "Poule"}, ["msm"] = {"Agusan Manobo"}, ["msn"] = {"Vurës"}, ["mso"] = {"mombumsko"}, ["msp"] = {"Maritsauá"}, ["msq"] = {"Caac"}, ["msr"] = {"Mongolian Sign Language"}, ["mss"] = {"West Masela"}, ["msu"] = {"Musom"}, ["msv"] = {"Maslam"}, ["msw"] = {"Mansoanka"}, ["msx"] = {"Moresada"}, ["msy"] = {"Aruamu"}, ["msz"] = {"Momare"}, ["mta"] = {"Cotabato Manobo"}, ["mtb"] = {"Anyin Morofo"}, ["mtc"] = {"Munit"}, ["mtd"] = {"Mualang"}, ["mte"] = {"Mono (Solomon Islands)"}, ["mtf"] = {"Murik (Papua New Guinea)"}, ["mtg"] = {"Una"}, ["mth"] = {"mungujsko"}, ["mti"] = {"Maiwa (Papua New Guinea)"}, ["mtj"] = {"Moskona"}, ["mtk"] = {"Mbe'"}, ["mtl"] = {"Montol"}, ["mtm"] = {"Mator"}, ["mtn"] = {"Matagalpa"}, ["mto"] = {"Totontepec Mixe"}, ["mtp"] = {"Wichí Lhamtés Nocten"}, ["mtq"] = {"Muong"}, ["mtr"] = {"Mewari"}, ["mts"] = {"Yora"}, ["mtt"] = {"Mota"}, ["mtu"] = {"Tututepec Mixtec"}, ["mtv"] = {"Asaro'o"}, ["mtw"] = {"Southern Binukidnon"}, ["mtx"] = {"Tidaá Mixtec"}, ["mty"] = {"Nabi"}, ["mua"] = {"Mundang"}, ["mub"] = {"Mubi"}, ["muc"] = {"Ajumbu"}, ["mud"] = {"mednijskoaleutsko"}, ["mue"] = {"Media Lengua"}, ["mug"] = {"Musgu"}, ["muh"] = {"Mündü"}, ["mui"] = {"musijsko"}, ["muj"] = {"Mabire"}, ["muk"] = {"Mugom"}, ["mul"] = {"večjezično"}, ["mum"] = {"Maiwala"}, ["mun"] = {"mundsko"}, ["muo"] = {"Nyong"}, ["mup"] = {"Malvi"}, ["muq"] = {"Eastern Xiangxi Miao"}, ["mur"] = {"Murle"}, ["mus"] = {"Creek"}, ["mut"] = {"zahodnomurijsko"}, ["muu"] = {"Yaaku"}, ["muv"] = {"Muthuvan"}, ["mux"] = {"Bo-Ung"}, ["muy"] = {"Muyang"}, ["muz"] = {"Mursi"}, ["mva"] = {"Manam"}, ["mvb"] = {"Mattole"}, ["mvd"] = {"mamborujsko"}, ["mve"] = {"Marwari (Pakistan)"}, ["mvf"] = {"južnomongolsko"}, ["mvg"] = {"Yucuañe Mixtec"}, ["mvh"] = {"Mulgi"}, ["mvi"] = {"mijaško"}, ["mvk"] = {"Mekmek"}, ["mvl"] = {"Mbara (Australia)"}, ["mvn"] = {"Minaveha"}, ["mvo"] = {"Marovo"}, ["mvp"] = {"Duri"}, ["mvq"] = {"Moere"}, ["mvr"] = {"maraujsko"}, ["mvs"] = {"masepsko"}, ["mvt"] = {"Mpotovoro"}, ["mvu"] = {"Marfa"}, ["mvv"] = {"Tagal Murut"}, ["mvw"] = {"Machinga"}, ["mvx"] = {"Meoswar"}, ["mvy"] = {"Indus Kohistani"}, ["mvz"] = {"Mesqan"}, ["mwa"] = {"Mwatebu"}, ["mwb"] = {"Juwal"}, ["mwc"] = {"Are"}, ["mwe"] = {"Mwera (Chimwera)"}, ["mwf"] = {"Murrinh-Patha"}, ["mwg"] = {"Aiklep"}, ["mwh"] = {"Mouk-Aria"}, ["mwi"] = {"Labo", "Ninde"}, ["mwk"] = {"Kita Maninkakan"}, ["mwl"] = {"mirandeško"}, ["mwm"] = {"Sar"}, ["mwn"] = {"Nyamwanga"}, ["mwo"] = {"Central Maewo"}, ["mwp"] = {"Kala Lagaw Ya"}, ["mwq"] = {"Mün Chin"}, ["mwr"] = {"marvarsko"}, ["mws"] = {"Mwimbi-Muthambi"}, ["mwt"] = {"Moken"}, ["mwu"] = {"Mittu"}, ["mwv"] = {"mentavajsko"}, ["mww"] = {"Hmong Daw"}, ["mwz"] = {"Moingi"}, ["mxa"] = {"Northwest Oaxaca Mixtec"}, ["mxb"] = {"Tezoatlán Mixtec"}, ["mxc"] = {"Manyika"}, ["mxd"] = {"modanško"}, ["mxe"] = {"Mele-Fila"}, ["mxf"] = {"Malgbe"}, ["mxg"] = {"mbangalsko"}, ["mxh"] = {"Mvuba"}, ["mxi"] = {"mozarabsko"}, ["mxj"] = {"Miju-Mishmi", "Geman Deng"}, ["mxk"] = {"Monumbo"}, ["mxl"] = {"Maxi Gbe"}, ["mxm"] = {"Meramera"}, ["mxn"] = {"Moi (Indonesia)"}, ["mxo"] = {"Mbowe"}, ["mxp"] = {"Tlahuitoltepec Mixe"}, ["mxq"] = {"Juquila Mixe"}, ["mxr"] = {"Murik (Malaysia)"}, ["mxs"] = {"huitepeškomisteško"}, ["mxt"] = {"Jamiltepec Mixtec"}, ["mxu"] = {"Mada (Cameroon)"}, ["mxv"] = {"Metlatónoc Mixtec"}, ["mxw"] = {"Namo"}, ["mxx"] = {"Mahou", "Mawukakan"}, ["mxy"] = {"Southeastern Nochixtlán Mixtec"}, ["mxz"] = {"Central Masela"}, ["myb"] = {"Mbay"}, ["myc"] = {"Mayeka"}, ["mye"] = {"Myene"}, ["myf"] = {"Bambassi"}, ["myg"] = {"Manta"}, ["myh"] = {"Makah"}, ["myj"] = {"Mangayat"}, ["myk"] = {"Mamara Senoufo"}, ["myl"] = {"momajsko"}, ["mym"] = {"mekansko"}, ["myn"] = {"majevsko"}, ["myo"] = {"Anfillo"}, ["myp"] = {"Pirahã"}, ["myr"] = {"Muniche"}, ["mys"] = {"Mesmes"}, ["myu"] = {"mundurukujsko"}, ["myv"] = {"erzjansko"}, ["myw"] = {"Muyuw"}, ["myx"] = {"Masaaba"}, ["myy"] = {"Macuna"}, ["myz"] = {"klasičnomandejsko"}, ["mza"] = {"Santa María Zacatepec Mixtec"}, ["mzb"] = {"Tumzabt"}, ["mzc"] = {"Madagascar Sign Language"}, ["mzd"] = {"Malimba"}, ["mze"] = {"Morawa"}, ["mzg"] = {"Monastic Sign Language"}, ["mzh"] = {"Wichí Lhamtés Güisnay"}, ["mzi"] = {"Ixcatlán Mazatec"}, ["mzj"] = {"Manya"}, ["mzk"] = {"Nigeria Mambila"}, ["mzl"] = {"Mazatlán Mixe"}, ["mzm"] = {"mumujsko"}, ["mzn"] = {"mazanderansko"}, ["mzo"] = {"Matipuhy"}, ["mzp"] = {"Movima"}, ["mzq"] = {"Mori Atas"}, ["mzr"] = {"Marúbo"}, ["mzs"] = {"Macanese"}, ["mzt"] = {"Mintil"}, ["mzu"] = {"Inapang"}, ["mzv"] = {"Manza"}, ["mzw"] = {"Deg"}, ["mzx"] = {"Mawayana"}, ["mzy"] = {"Mozambican Sign Language"}, ["mzz"] = {"Maiadomu"}, ["naa"] = {"Namla"}, ["nab"] = {"južnonambikvarsko"}, ["nac"] = {"Narak"}, ["nae"] = {"Naka'ela"}, ["naf"] = {"Nabak"}, ["nag"] = {"Naga Pidgin"}, ["nah"] = {"nahuatlsko"}, ["nai"] = {"North American Indian languages"}, ["naj"] = {"Nalu"}, ["nak"] = {"Nakanai"}, ["nal"] = {"Nalik"}, ["nam"] = {"Ngan'gityemerri"}, ["nan"] = {"južnominško"}, ["nao"] = {"Naaba"}, ["nap"] = {"neapeljsko"}, ["naq"] = {"kojkojsko"}, ["nar"] = {"Iguta"}, ["nas"] = {"Naasioi"}, ["nat"] = {"Ca̱hungwa̱rya̱", "Hungworo"}, ["naw"] = {"Nawuri"}, ["nax"] = {"Nakwi"}, ["nay"] = {"Ngarrindjeri"}, ["naz"] = {"Coatepec Nahuatl"}, ["nba"] = {"njembsko"}, ["nbb"] = {"Ndoe"}, ["nbc"] = {"Chang Naga"}, ["nbd"] = {"Ngbinda"}, ["nbe"] = {"Konyak Naga"}, ["nbg"] = {"Nagarchal"}, ["nbh"] = {"Ngamo"}, ["nbi"] = {"Mao Naga"}, ["nbj"] = {"Ngarinyman"}, ["nbk"] = {"Nake"}, ["nbm"] = {"Ngbaka Ma'bo"}, ["nbn"] = {"Kuri"}, ["nbo"] = {"Nkukoli"}, ["nbp"] = {"Nnam"}, ["nbq"] = {"Nggem"}, ["nbr"] = {"Numana"}, ["nbs"] = {"Namibian Sign Language"}, ["nbt"] = {"Na"}, ["nbu"] = {"Rongmei Naga"}, ["nbv"] = {"Ngamambo"}, ["nbw"] = {"Southern Ngbandi"}, ["nby"] = {"Ningera"}, ["nca"] = {"Iyo"}, ["ncb"] = {"Central Nicobarese"}, ["ncc"] = {"Ponam"}, ["ncd"] = {"Nachering"}, ["nce"] = {"Yale"}, ["ncf"] = {"Notsi"}, ["ncg"] = {"Nisga'a"}, ["nch"] = {"Central Huasteca Nahuatl"}, ["nci"] = {"klasičnonahuatlsko"}, ["ncj"] = {"Northern Puebla Nahuatl"}, ["nck"] = {"Na-kara"}, ["ncl"] = {"Michoacán Nahuatl"}, ["ncm"] = {"Nambo"}, ["ncn"] = {"Nauna"}, ["nco"] = {"Sibe"}, ["ncq"] = {"Northern Katang"}, ["ncr"] = {"Ncane"}, ["ncs"] = {"Nicaraguan Sign Language"}, ["nct"] = {"Chothe Naga"}, ["ncu"] = {"Chumburung"}, ["ncx"] = {"Central Puebla Nahuatl"}, ["ncz"] = {"Natchez"}, ["nda"] = {"Ndasa"}, ["ndb"] = {"Kenswei Nsei"}, ["ndc"] = {"Ndau"}, ["ndd"] = {"Nde-Nsele-Nta"}, ["ndf"] = {"Nadruvian"}, ["ndg"] = {"Ndengereko"}, ["ndh"] = {"Ndali"}, ["ndi"] = {"Samba Leko"}, ["ndj"] = {"Ndamba"}, ["ndk"] = {"Ndaka"}, ["ndl"] = {"Ndolo"}, ["ndm"] = {"Ndam"}, ["ndn"] = {"Ngundi"}, ["ndp"] = {"Ndo"}, ["ndq"] = {"Ndombe"}, ["ndr"] = {"Ndoola"}, ["nds"] = {"nizkonemško", "nizkosaško"}, ["ndt"] = {"Ndunga"}, ["ndu"] = {"Dugun"}, ["ndv"] = {"Ndut"}, ["ndw"] = {"Ndobo"}, ["ndx"] = {"nduško"}, ["ndy"] = {"Lutos"}, ["ndz"] = {"Ndogo"}, ["nea"] = {"vzhodnongadsko"}, ["neb"] = {"Toura (Côte d'Ivoire)"}, ["nec"] = {"nedebanško"}, ["ned"] = {"Nde-Gbite"}, ["nee"] = {"Nêlêmwa-Nixumwak"}, ["nef"] = {"Nefamese"}, ["neg"] = {"negidalsko"}, ["neh"] = {"Nyenkha"}, ["nei"] = {"novohetitsko"}, ["nej"] = {"Neko"}, ["nek"] = {"Neku"}, ["nem"] = {"Nemi"}, ["nen"] = {"Nengone"}, ["neo"] = {"Ná-Meo"}, ["neq"] = {"North Central Mixe"}, ["ner"] = {"Yahadian"}, ["nes"] = {"Bhoti Kinnauri"}, ["net"] = {"Nete"}, ["neu"] = {"Neo"}, ["nev"] = {"Nyaheun"}, ["new"] = {"nevarsko"}, ["nex"] = {"Neme"}, ["ney"] = {"Neyo"}, ["nez"] = {"Nez Perce"}, ["nfa"] = {"ndaonsko"}, ["nfd"] = {"Ahwai"}, ["nfl"] = {"ajvuško"}, ["nfr"] = {"Nafaanra"}, ["nfu"] = {"Mfumte"}, ["nga"] = {"Ngbaka"}, ["ngb"] = {"Northern Ngbandi"}, ["ngc"] = {"Ngombe (Democratic Republic of Congo)"}, ["ngd"] = {"Ngando (Central African Republic)"}, ["nge"] = {"Ngemba"}, ["ngf"] = {"Trans-New Guinea languages"}, ["ngg"] = {"Ngbaka Manza"}, ["ngh"] = {"Nǁng"}, ["ngi"] = {"Ngizim"}, ["ngj"] = {"Ngie"}, ["ngk"] = {"Dalabon"}, ["ngl"] = {"Lomwe"}, ["ngm"] = {"Ngatik Men's Creole"}, ["ngn"] = {"Ngwo"}, ["ngp"] = {"Ngulu"}, ["ngq"] = {"Ngurimi", "Ngoreme"}, ["ngr"] = {"Engdewu"}, ["ngs"] = {"Gvoko"}, ["ngt"] = {"Kriang", "Ngeq"}, ["ngu"] = {"Guerrero Nahuatl"}, ["ngv"] = {"Nagumi"}, ["ngw"] = {"Ngwaba"}, ["ngx"] = {"Nggwahyi"}, ["ngy"] = {"Tibea"}, ["ngz"] = {"Ngungwel"}, ["nha"] = {"Nhanda"}, ["nhb"] = {"Beng"}, ["nhc"] = {"tabaškonahuatlsko"}, ["nhd"] = {"avagvaransko"}, ["nhe"] = {"Eastern Huasteca Nahuatl"}, ["nhf"] = {"Nhuwala"}, ["nhg"] = {"tetelcinškoazteško"}, ["nhh"] = {"Nahari"}, ["nhi"] = {"Zacatlán-Ahuacatlán-Tepetzintla Nahuatl"}, ["nhk"] = {"Isthmus-Cosoleacaque Nahuatl"}, ["nhm"] = {"morelskonahuatlsko"}, ["nhn"] = {"srednjenahuatlsko"}, ["nho"] = {"Takuu"}, ["nhp"] = {"Isthmus-Pajapan Nahuatl"}, ["nhq"] = {"Huaxcaleca Nahuatl"}, ["nhr"] = {"Naro"}, ["nht"] = {"Ometepec Nahuatl"}, ["nhu"] = {"Noone"}, ["nhv"] = {"temaskaltepeškonahuatlsko"}, ["nhw"] = {"Western Huasteca Nahuatl"}, ["nhx"] = {"Isthmus-Mecayapan Nahuatl"}, ["nhy"] = {"severnooaxaškoazteško"}, ["nhz"] = {"Santa María La Alta Nahuatl"}, ["nia"] = {"niaško"}, ["nib"] = {"Nakame"}, ["nic"] = {"nigrsko-kordofansko"}, ["nid"] = {"Ngandi"}, ["nie"] = {"Niellim"}, ["nif"] = {"Nek"}, ["nig"] = {"Ngalakgan"}, ["nih"] = {"Nyiha (Tanzania)"}, ["nii"] = {"Nii"}, ["nij"] = {"Ngaju"}, ["nik"] = {"Southern Nicobarese"}, ["nil"] = {"Nila"}, ["nim"] = {"Nilamba"}, ["nin"] = {"ninško"}, ["nio"] = {"nganasansko"}, ["niq"] = {"nandijsko"}, ["nir"] = {"nimboransko"}, ["nis"] = {"Nimi"}, ["nit"] = {"Southeastern Kolami"}, ["niu"] = {"niuejsko"}, ["niv"] = {"Gilyak"}, ["niw"] = {"Nimo"}, ["nix"] = {"Hema"}, ["niy"] = {"Ngiti"}, ["niz"] = {"Ningil"}, ["nja"] = {"Nzanyi"}, ["njb"] = {"Nocte Naga"}, ["njd"] = {"Ndonde Hamba"}, ["njh"] = {"Lotha Naga"}, ["nji"] = {"Gudanji"}, ["njj"] = {"Njen"}, ["njl"] = {"Njalgulgule"}, ["njm"] = {"Angami Naga"}, ["njn"] = {"Liangmai Naga"}, ["njo"] = {"Ao Naga"}, ["njr"] = {"Njerep"}, ["njs"] = {"niško"}, ["njt"] = {"Ndyuka-Trio Pidgin"}, ["nju"] = {"Ngadjunmaya"}, ["njx"] = {"Kunyi"}, ["njy"] = {"Njyem"}, ["njz"] = {"Nyishi"}, ["nka"] = {"Nkoya"}, ["nkb"] = {"Khoibu Naga"}, ["nkc"] = {"Nkongho"}, ["nkd"] = {"Koireng"}, ["nke"] = {"Duke"}, ["nkf"] = {"Inpui Naga"}, ["nkg"] = {"Nekgini"}, ["nkh"] = {"Khezha Naga"}, ["nki"] = {"Thangal Naga"}, ["nkj"] = {"Nakai"}, ["nkk"] = {"Nokuku"}, ["nkm"] = {"Namat"}, ["nkn"] = {"Nkangala"}, ["nko"] = {"Nkonya"}, ["nkp"] = {"Niuatoputapu"}, ["nkq"] = {"Nkami"}, ["nkr"] = {"Nukuoro"}, ["nks"] = {"North Asmat"}, ["nkt"] = {"Nyika (Tanzania)"}, ["nku"] = {"Bouna Kulango"}, ["nkv"] = {"Nyika (Malawi and Zambia)"}, ["nkw"] = {"Nkutu"}, ["nkx"] = {"Nkoroo"}, ["nkz"] = {"Nkari"}, ["nla"] = {"Ngombale"}, ["nlc"] = {"nalško"}, ["nle"] = {"East Nyala"}, ["nlg"] = {"Gela"}, ["nli"] = {"Grangali"}, ["nlj"] = {"Nyali"}, ["nlk"] = {"Ninia Yali"}, ["nll"] = {"Nihali"}, ["nlm"] = {"Mankiyali"}, ["nlo"] = {"Ngul"}, ["nlq"] = {"Lao Naga"}, ["nlu"] = {"Nchumbulu"}, ["nlv"] = {"orizabskonahuatlsko"}, ["nlw"] = {"Walangama"}, ["nlx"] = {"Nahali"}, ["nly"] = {"Nyamal"}, ["nlz"] = {"Nalögo"}, ["nma"] = {"Maram Naga"}, ["nmb"] = {"Big Nambas", "V'ënen Taut"}, ["nmc"] = {"Ngam"}, ["nmd"] = {"Ndumu"}, ["nme"] = {"Mzieme Naga"}, ["nmf"] = {"Tangkhul Naga (India)"}, ["nmg"] = {"Kwasio"}, ["nmh"] = {"Monsang Naga"}, ["nmi"] = {"Nyam"}, ["nmj"] = {"Ngombe (Central African Republic)"}, ["nmk"] = {"Namakura"}, ["nml"] = {"Ndemli"}, ["nmm"] = {"Manangba"}, ["nmn"] = {"ǃXóõ"}, ["nmo"] = {"Moyon Naga"}, ["nmp"] = {"Nimanbur"}, ["nmq"] = {"nambijsko"}, ["nmr"] = {"Nimbari"}, ["nms"] = {"Letemboi"}, ["nmt"] = {"Namonuito"}, ["nmu"] = {"Northeast Maidu"}, ["nmv"] = {"Ngamini"}, ["nmw"] = {"Nimoa", "Rifao"}, ["nmx"] = {"Nama (Papua New Guinea)"}, ["nmy"] = {"Namuyi"}, ["nmz"] = {"Nawdm"}, ["nna"] = {"Nyangumarta"}, ["nnb"] = {"Nande"}, ["nnc"] = {"Nancere"}, ["nnd"] = {"West Ambae"}, ["nne"] = {"Ngandyera"}, ["nnf"] = {"Ngaing"}, ["nng"] = {"Maring Naga"}, ["nnh"] = {"Ngiemboon"}, ["nni"] = {"North Nuaulu"}, ["nnj"] = {"Nyangatom"}, ["nnk"] = {"Nankina"}, ["nnl"] = {"Northern Rengma Naga"}, ["nnm"] = {"Namia"}, ["nnn"] = {"Ngete"}, ["nnp"] = {"Wancho Naga"}, ["nnq"] = {"Ngindo"}, ["nnr"] = {"Narungga"}, ["nnt"] = {"Nanticoke"}, ["nnu"] = {"Dwang"}, ["nnv"] = {"Nugunu (Australia)"}, ["nnw"] = {"Southern Nuni"}, ["nny"] = {"Nyangga"}, ["nnz"] = {"Nda'nda'"}, ["noa"] = {"Woun Meu"}, ["noc"] = {"Nuk"}, ["nod"] = {"severnotajsko"}, ["noe"] = {"Nimadi"}, ["nof"] = {"Nomane"}, ["nog"] = {"nogajsko"}, ["noh"] = {"Nomu"}, ["noi"] = {"Noiri"}, ["noj"] = {"Nonuya"}, ["nok"] = {"Nooksack"}, ["nol"] = {"Nomlaki"}, ["nom"] = {"Nocamán"}, ["non"] = {"staronordijsko"}, ["nop"] = {"Numanggang"}, ["noq"] = {"Ngongo"}, ["nos"] = {"Eastern Nisu"}, ["not"] = {"Nomatsiguenga"}, ["nou"] = {"Ewage-Notu"}, ["nov"] = {"Novial"}, ["now"] = {"Nyambo"}, ["noy"] = {"Noy"}, ["noz"] = {"Nayi"}, ["npa"] = {"Nar Phu"}, ["npb"] = {"Nupbikha"}, ["npg"] = {"Ponyo-Gongwang Naga"}, ["nph"] = {"Phom Naga"}, ["npi"] = {"nepalsko"}, ["npl"] = {"Southeastern Puebla Nahuatl"}, ["npn"] = {"Mondropolon"}, ["npo"] = {"Pochuri Naga"}, ["nps"] = {"Nipsan"}, ["npu"] = {"Puimei Naga"}, ["npx"] = {"Noipx"}, ["npy"] = {"Napu"}, ["nqg"] = {"Southern Nago"}, ["nqk"] = {"Kura Ede Nago"}, ["nql"] = {"Ngendelengo"}, ["nqm"] = {"Ndom"}, ["nqn"] = {"Nen"}, ["nqo"] = {"N'Ko", "N’Ko"}, ["nqq"] = {"Kyan-Karyaw Naga"}, ["nqt"] = {"Nteng"}, ["nqy"] = {"Akyaung Ari Naga"}, ["nra"] = {"Ngom"}, ["nrb"] = {"Nara"}, ["nrc"] = {"noriško"}, ["nre"] = {"Southern Rengma Naga"}, ["nrf"] = {"Jèrriais", "Guernésiais"}, ["nrg"] = {"Narango"}, ["nri"] = {"Chokri Naga"}, ["nrk"] = {"Ngarla"}, ["nrl"] = {"Ngarluma"}, ["nrm"] = {"Narom"}, ["nrn"] = {"Norn"}, ["nrp"] = {"severnopikensko"}, ["nrr"] = {"Norra", "Nora"}, ["nrt"] = {"severnokalapujsko"}, ["nru"] = {"Narua"}, ["nrx"] = {"Ngurmbur"}, ["nrz"] = {"Lala"}, ["nsa"] = {"Sangtam Naga"}, ["nsb"] = {"Lower Nossob"}, ["nsc"] = {"Nshi"}, ["nsd"] = {"Southern Nisu"}, ["nse"] = {"Nsenga"}, ["nsf"] = {"Northwestern Nisu"}, ["nsg"] = {"Ngasa"}, ["nsh"] = {"Ngoshie"}, ["nsi"] = {"Nigerian Sign Language"}, ["nsk"] = {"naskapsko"}, ["nsl"] = {"Norwegian Sign Language"}, ["nsm"] = {"Sumi Naga"}, ["nsn"] = {"Nehan"}, ["nso"] = {"severnosotojsko"}, ["nsp"] = {"Nepalese Sign Language"}, ["nsq"] = {"Northern Sierra Miwok"}, ["nsr"] = {"Maritime Sign Language"}, ["nss"] = {"nalijsko"}, ["nst"] = {"Tase Naga"}, ["nsu"] = {"Sierra Negra Nahuatl"}, ["nsv"] = {"Southwestern Nisu"}, ["nsw"] = {"navuško"}, ["nsx"] = {"nsonško"}, ["nsy"] = {"nasalsko"}, ["nsz"] = {"Nisenan"}, ["ntd"] = {"Northern Tidung"}, ["nte"] = {"Nathembo"}, ["ntg"] = {"Ngantangarra"}, ["nti"] = {"Natioro"}, ["ntj"] = {"Ngaanyatjarra"}, ["ntk"] = {"Ikoma-Nata-Isenye"}, ["ntm"] = {"Nateni"}, ["nto"] = {"Ntomba"}, ["ntp"] = {"severnotepehuaško"}, ["ntr"] = {"Delo"}, ["ntu"] = {"Natügu"}, ["ntw"] = {"Nottoway"}, ["ntx"] = {"Tangkhul Naga (Myanmar)"}, ["nty"] = {"Mantsi"}, ["ntz"] = {"Natanzi"}, ["nua"] = {"Yuanga"}, ["nub"] = {"nubijsko"}, ["nuc"] = {"Nukuini"}, ["nud"] = {"Ngala"}, ["nue"] = {"Ngundu"}, ["nuf"] = {"Nusu"}, ["nug"] = {"Nungali"}, ["nuh"] = {"Ndunda"}, ["nui"] = {"Ngumbi"}, ["nuj"] = {"Nyole"}, ["nuk"] = {"Nuu-chah-nulth", "Nuuchahnulth"}, ["nul"] = {"Nusa Laut"}, ["num"] = {"Niuafo'ou"}, ["nun"] = {"Anong"}, ["nuo"] = {"Nguôn"}, ["nup"] = {"Nupe-Nupe-Tako"}, ["nuq"] = {"Nukumanu"}, ["nur"] = {"Nukuria"}, ["nus"] = {"nuersko"}, ["nut"] = {"Nung (Viet Nam)"}, ["nuu"] = {"Ngbundu"}, ["nuv"] = {"Northern Nuni"}, ["nuw"] = {"Nguluwan"}, ["nux"] = {"Mehek"}, ["nuy"] = {"Nunggubuyu"}, ["nuz"] = {"Tlamacazapa Nahuatl"}, ["nvh"] = {"Nasarian"}, ["nvm"] = {"Namiae"}, ["nvo"] = {"Nyokon"}, ["nwa"] = {"Nawathinehena"}, ["nwb"] = {"Nyabwa"}, ["nwc"] = {"Classical Newari", "Classical Nepal Bhasa", "Old Newari"}, ["nwe"] = {"Ngwe"}, ["nwg"] = {"Ngayawung"}, ["nwi"] = {"Southwest Tanna"}, ["nwm"] = {"Nyamusa-Molo"}, ["nwo"] = {"Nauo"}, ["nwr"] = {"Nawaru"}, ["nww"] = {"Ndwewe"}, ["nwx"] = {"Middle Newar"}, ["nwy"] = {"Nottoway-Meherrin"}, ["nxa"] = {"Nauete"}, ["nxd"] = {"Ngando (Democratic Republic of Congo)"}, ["nxe"] = {"nagijsko"}, ["nxg"] = {"ngadajsko"}, ["nxi"] = {"Nindi"}, ["nxk"] = {"Koki Naga"}, ["nxl"] = {"South Nuaulu"}, ["nxm"] = {"numidijsko"}, ["nxn"] = {"Ngawun"}, ["nxo"] = {"Ndambomo"}, ["nxq"] = {"Naxi"}, ["nxr"] = {"Ninggerum"}, ["nxx"] = {"nafrijsko"}, ["nyb"] = {"Nyangbo"}, ["nyc"] = {"Nyanga-li"}, ["nyd"] = {"Nyore", "Olunyole"}, ["nye"] = {"Nyengo"}, ["nyf"] = {"Giryama", "Kigiryama"}, ["nyg"] = {"Nyindu"}, ["nyh"] = {"Nyikina"}, ["nyi"] = {"Ama (Sudan)"}, ["nyj"] = {"Nyanga"}, ["nyk"] = {"Nyaneka"}, ["nyl"] = {"Nyeu"}, ["nym"] = {"njamveško"}, ["nyn"] = {"najnkolsko"}, ["nyo"] = {"njorsko"}, ["nyp"] = {"Nyang'i"}, ["nyq"] = {"Nayini"}, ["nyr"] = {"Nyiha (Malawi)"}, ["nys"] = {"noongarsko"}, ["nyt"] = {"Nyawaygi"}, ["nyu"] = {"Nyungwe"}, ["nyv"] = {"Nyulnyul"}, ["nyw"] = {"Nyaw"}, ["nyx"] = {"Nganyaywana"}, ["nyy"] = {"Nyakyusa-Ngonde"}, ["nza"] = {"Tigon Mbembe"}, ["nzb"] = {"Njebi"}, ["nzd"] = {"Nzadi"}, ["nzi"] = {"nzimsko"}, ["nzk"] = {"Nzakara"}, ["nzm"] = {"Zeme Naga"}, ["nzs"] = {"New Zealand Sign Language"}, ["nzu"] = {"Teke-Nzikou"}, ["nzy"] = {"Nzakambay"}, ["nzz"] = {"Nanga Dama Dogon"}, ["oaa"] = {"oroško"}, ["oac"] = {"orojsko"}, ["oar"] = {"staroaramejsko"}, ["oav"] = {"staroavarsko"}, ["obi"] = {"Obispeño"}, ["obk"] = {"Southern Bontok"}, ["obl"] = {"Oblo"}, ["obm"] = {"Moabite"}, ["obo"] = {"Obo Manobo"}, ["obr"] = {"staroburmansko"}, ["obt"] = {"starobretonsko"}, ["obu"] = {"Obulom"}, ["oca"] = {"Ocaina"}, ["och"] = {"starokitajsko"}, ["ocm"] = {"Old Cham"}, ["oco"] = {"starokornijsko"}, ["ocu"] = {"Atzingo Matlatzinca"}, ["oda"] = {"Odut"}, ["odk"] = {"Od"}, ["odt"] = {"staronizozemsko"}, ["odu"] = {"Odual"}, ["ofo"] = {"Ofo"}, ["ofs"] = {"starofrizijsko"}, ["ofu"] = {"Efutop"}, ["ogb"] = {"Ogbia"}, ["ogc"] = {"Ogbah"}, ["oge"] = {"starogruzijsko"}, ["ogg"] = {"Ogbogolo"}, ["ogo"] = {"Khana"}, ["ogu"] = {"Ogbronuagum"}, ["oht"] = {"starohititsko"}, ["ohu"] = {"staromadžarsko"}, ["oia"] = {"Oirata"}, ["oie"] = {"Okolie"}, ["oin"] = {"Inebu One"}, ["ojb"] = {"Northwestern Ojibwa"}, ["ojc"] = {"Central Ojibwa"}, ["ojg"] = {"Eastern Ojibwa"}, ["ojp"] = {"starojaponsko"}, ["ojs"] = {"Severn Ojibwa"}, ["ojv"] = {"Ontong Java"}, ["ojw"] = {"Western Ojibwa"}, ["oka"] = {"Okanagan"}, ["okb"] = {"Okobo"}, ["okc"] = {"Kobo"}, ["okd"] = {"Okodia"}, ["oke"] = {"Okpe (Southwestern Edo)"}, ["okg"] = {"Koko Babangk"}, ["okh"] = {"Koresh-e Rostam"}, ["oki"] = {"Okiek"}, ["okj"] = {"Oko-Juwoi"}, ["okk"] = {"Kwamtim One"}, ["okl"] = {"Old Kentish Sign Language"}, ["okm"] = {"srednjekorejsko (10.–16. stol.)"}, ["okn"] = {"okinoerabujsko"}, ["oko"] = {"starokorejsko (3.–9. stol.)"}, ["okr"] = {"Kirike"}, ["oks"] = {"Oko-Eni-Osayen"}, ["oku"] = {"Oku"}, ["okv"] = {"Orokaiva"}, ["okx"] = {"Okpe (Northwestern Edo)"}, ["okz"] = {"starokmersko"}, ["ola"] = {"Walungge"}, ["old"] = {"Mochi"}, ["ole"] = {"Olekha"}, ["olk"] = {"Olkol"}, ["olm"] = {"Oloma"}, ["olo"] = {"livijsko"}, ["olr"] = {"Olrat"}, ["olt"] = {"starolitovsko"}, ["olu"] = {"Kuvale"}, ["oma"] = {"Omaha-Ponca"}, ["omb"] = {"East Ambae"}, ["omc"] = {"Mochica"}, ["omg"] = {"Omagua"}, ["omi"] = {"Omi"}, ["omk"] = {"Omok"}, ["oml"] = {"Ombo"}, ["omn"] = {"Minoan"}, ["omo"] = {"Utarmbung"}, ["omp"] = {"staromanipursko"}, ["omq"] = {"Oto-Manguean languages"}, ["omr"] = {"staromaratsko"}, ["omt"] = {"Omotik"}, ["omu"] = {"Omurano"}, ["omv"] = {"omotsko"}, ["omw"] = {"South Tairora"}, ["omx"] = {"staromonsko"}, ["omy"] = {"staromalajsko"}, ["ona"] = {"selknamsko"}, ["onb"] = {"Lingao"}, ["one"] = {"Oneida"}, ["ong"] = {"Olo"}, ["oni"] = {"Onin"}, ["onj"] = {"Onjob"}, ["onk"] = {"Kabore One"}, ["onn"] = {"Onobasulu"}, ["ono"] = {"Onondaga"}, ["onp"] = {"Sartang"}, ["onr"] = {"Northern One"}, ["ons"] = {"Ono"}, ["ont"] = {"Ontenu"}, ["onu"] = {"Unua"}, ["onw"] = {"staronubijsko"}, ["onx"] = {"Onin Based Pidgin"}, ["ood"] = {"Tohono O'odham"}, ["oog"] = {"Ong"}, ["oon"] = {"Önge"}, ["oor"] = {"Oorlams"}, ["oos"] = {"staroosetsko"}, ["opa"] = {"Okpamheri"}, ["opk"] = {"Kopkaka"}, ["opm"] = {"Oksapmin"}, ["opo"] = {"Opao"}, ["opt"] = {"opatsko"}, ["opy"] = {"Ofayé"}, ["ora"] = {"Oroha"}, ["orc"] = {"Orma"}, ["ore"] = {"Orejón"}, ["org"] = {"Oring"}, ["orh"] = {"oročensko"}, ["orn"] = {"Orang Kanaq"}, ["oro"] = {"Orokolo"}, ["orr"] = {"Oruma"}, ["ors"] = {"Orang Seletar"}, ["ort"] = {"Adivasi Oriya"}, ["oru"] = {"Ormuri"}, ["orv"] = {"starovzhodnoslovansko"}, ["orw"] = {"Oro Win"}, ["orx"] = {"Oro"}, ["ory"] = {"orijsko"}, ["orz"] = {"Ormu"}, ["osa"] = {"osaško"}, ["osc"] = {"Oscan"}, ["osi"] = {"osinško"}, ["osn"] = {"starosundansko"}, ["oso"] = {"Ososo"}, ["osp"] = {"starošpansko"}, ["ost"] = {"Osatu"}, ["osu"] = {"Southern One"}, ["osx"] = {"starosaksonsko"}, ["ota"] = {"osmansko"}, ["otb"] = {"starotibetansko"}, ["otd"] = {"Ot Danum"}, ["ote"] = {"Mezquital Otomi"}, ["oti"] = {"Oti"}, ["otk"] = {"staroturško"}, ["otl"] = {"Tilapa Otomi"}, ["otm"] = {"Eastern Highland Otomi"}, ["otn"] = {"Tenango Otomi"}, ["oto"] = {"Otomian languages"}, ["otq"] = {"Querétaro Otomi"}, ["otr"] = {"Otoro"}, ["ots"] = {"Estado de México Otomi"}, ["ott"] = {"Temoaya Otomi"}, ["otu"] = {"otuško"}, ["otw"] = {"otavsko"}, ["otx"] = {"Texcatepec Otomi"}, ["oty"] = {"starotamilsko"}, ["otz"] = {"Ixtenco Otomi"}, ["oua"] = {"tagargrentsko"}, ["oub"] = {"Glio-Oubi"}, ["oue"] = {"Oune"}, ["oui"] = {"staroujgursko"}, ["oum"] = {"Ouma"}, ["ovd"] = {"elfdalsko"}, ["owi"] = {"Owiniga"}, ["owl"] = {"starovelško"}, ["oyb"] = {"Oy"}, ["oyd"] = {"Oyda"}, ["oym"] = {"Wayampi"}, ["oyy"] = {"Oya'oya"}, ["ozm"] = {"Koonzime"}, ["paa"] = {"papuansko"}, ["pab"] = {"Parecís"}, ["pac"] = {"Pacoh"}, ["pad"] = {"Paumarí"}, ["pae"] = {"Pagibete"}, ["paf"] = {"Paranawát"}, ["pag"] = {"pangasinsko"}, ["pah"] = {"Tenharim"}, ["pai"] = {"Pe"}, ["pak"] = {"Parakanã"}, ["pal"] = {"srednjeperzijsko"}, ["pam"] = {"kapampangansko"}, ["pao"] = {"Northern Paiute"}, ["pap"] = {"papiamentsko"}, ["paq"] = {"Parya"}, ["par"] = {"Panamint", "Timbisha"}, ["pas"] = {"Papasena"}, ["pau"] = {"palavsko"}, ["pav"] = {"Pakaásnovos"}, ["paw"] = {"ponijsko"}, ["pax"] = {"Pankararé"}, ["pay"] = {"Pech"}, ["paz"] = {"Pankararú"}, ["pbb"] = {"Páez"}, ["pbc"] = {"Patamona"}, ["pbe"] = {"Mezontla Popoloca"}, ["pbf"] = {"Coyotepec Popoloca"}, ["pbg"] = {"Paraujano"}, ["pbh"] = {"E'ñapa Woromaipu"}, ["pbi"] = {"Parkwa"}, ["pbl"] = {"Mak (Nigeria)"}, ["pbm"] = {"Puebla Mazatec"}, ["pbn"] = {"Kpasam"}, ["pbo"] = {"Papel"}, ["pbp"] = {"Badyara"}, ["pbr"] = {"Pangwa"}, ["pbs"] = {"Central Pame"}, ["pbt"] = {"Southern Pashto"}, ["pbu"] = {"Northern Pashto"}, ["pbv"] = {"pnarsko"}, ["pby"] = {"Pyu (Papua New Guinea)"}, ["pca"] = {"Santa Inés Ahuatempan Popoloca"}, ["pcb"] = {"Pear"}, ["pcc"] = {"Bouyei"}, ["pcd"] = {"pikardsko"}, ["pce"] = {"Ruching Palaung"}, ["pcf"] = {"Paliyan"}, ["pcg"] = {"Paniya"}, ["pch"] = {"Pardhan"}, ["pci"] = {"Duruwa"}, ["pcj"] = {"Parenga"}, ["pck"] = {"Paite Chin"}, ["pcl"] = {"Pardhi"}, ["pcm"] = {"nigerijskopidžinsko"}, ["pcn"] = {"pitijsko"}, ["pcp"] = {"Pacahuara"}, ["pcw"] = {"Pyapun"}, ["pda"] = {"Anam"}, ["pdc"] = {"pensilvanskonemško"}, ["pdi"] = {"Pa Di"}, ["pdn"] = {"Podena", "Fedan"}, ["pdo"] = {"Padoe"}, ["pdt"] = {"menonitskonizkonemško"}, ["pdu"] = {"Kayan"}, ["pea"] = {"peranaškoindonezijsko"}, ["peb"] = {"Eastern Pomo"}, ["ped"] = {"Mala (Papua New Guinea)"}, ["pee"] = {"Taje"}, ["pef"] = {"Northeastern Pomo"}, ["peg"] = {"Pengo"}, ["peh"] = {"Bonan"}, ["pei"] = {"Chichimeca-Jonaz"}, ["pej"] = {"Northern Pomo"}, ["pek"] = {"Penchal"}, ["pel"] = {"Pekal"}, ["pem"] = {"Phende"}, ["peo"] = {"staroperzijsko (ok. 600–400 pr. n. št.)"}, ["pep"] = {"Kunja"}, ["peq"] = {"Southern Pomo"}, ["pes"] = {"iranskoperzijsko"}, ["pev"] = {"Pémono"}, ["pex"] = {"Petats"}, ["pey"] = {"Petjo"}, ["pez"] = {"vzhodnopenansko"}, ["pfa"] = {"Pááfang"}, ["pfe"] = {"Pere"}, ["pfl"] = {"pfalško"}, ["pga"] = {"sudanskokreolskoarabsko"}, ["pgd"] = {"Gāndhārī"}, ["pgg"] = {"Pangwali"}, ["pgi"] = {"Pagi"}, ["pgk"] = {"Rerep"}, ["pgl"] = {"primitivnoirsko"}, ["pgn"] = {"Paelignian"}, ["pgs"] = {"Pangseng"}, ["pgu"] = {"Pagu"}, ["pgz"] = {"Papua New Guinean Sign Language"}, ["pha"] = {"Pa-Hng"}, ["phd"] = {"Phudagi"}, ["phg"] = {"Phuong"}, ["phh"] = {"Phukha"}, ["phi"] = {"filipinsko"}, ["phj"] = {"Pahari"}, ["phk"] = {"Phake"}, ["phl"] = {"Phalura", "Palula"}, ["phm"] = {"Phimbi"}, ["phn"] = {"feničansko"}, ["pho"] = {"Phunoi"}, ["phq"] = {"Phana'"}, ["phr"] = {"Pahari-Potwari"}, ["pht"] = {"Phu Thai"}, ["phu"] = {"Phuan"}, ["phv"] = {"Pahlavani"}, ["phw"] = {"Phangduwali"}, ["pia"] = {"nevomsko"}, ["pib"] = {"Yine"}, ["pic"] = {"Pinji"}, ["pid"] = {"Piaroa"}, ["pie"] = {"Piro"}, ["pif"] = {"Pingelapese"}, ["pig"] = {"Pisabo"}, ["pih"] = {"Pitcairn-Norfolk"}, ["pij"] = {"Pijao"}, ["pil"] = {"Yom"}, ["pim"] = {"povhatansko"}, ["pin"] = {"Piame"}, ["pio"] = {"Piapoco"}, ["pip"] = {"Pero"}, ["pir"] = {"Piratapuyo"}, ["pis"] = {"salomonskopidžinsko"}, ["pit"] = {"Pitta Pitta"}, ["piu"] = {"Pintupi-Luritja"}, ["piv"] = {"Pileni", "Vaeakau-Taumako"}, ["piw"] = {"Pimbwe"}, ["pix"] = {"Piu"}, ["piy"] = {"Piya-Kwonci"}, ["piz"] = {"Pije"}, ["pjt"] = {"Pitjantjatjara"}, ["pka"] = {"Ardhamāgadhī Prākrit"}, ["pkb"] = {"Pokomo", "Kipfokomo"}, ["pkc"] = {"bekdžeško"}, ["pkg"] = {"Pak-Tong"}, ["pkh"] = {"Pankhu"}, ["pkn"] = {"Pakanha"}, ["pko"] = {"Pökoot"}, ["pkp"] = {"Pukapuka"}, ["pkr"] = {"Attapady Kurumba"}, ["pks"] = {"Pakistan Sign Language"}, ["pkt"] = {"Maleng"}, ["pku"] = {"Paku"}, ["pla"] = {"Miani"}, ["plb"] = {"Polonombauk"}, ["plc"] = {"Central Palawano"}, ["pld"] = {"Polari"}, ["ple"] = {"Palu'e"}, ["plf"] = {"srednjemalajskopolinezijsko"}, ["plg"] = {"Pilagá"}, ["plh"] = {"Paulohi"}, ["plj"] = {"Polci"}, ["plk"] = {"Kohistani Shina"}, ["pll"] = {"Shwe Palaung"}, ["pln"] = {"Palenquero"}, ["plo"] = {"Oluta Popoluca"}, ["plq"] = {"palajsko"}, ["plr"] = {"Palaka Senoufo"}, ["pls"] = {"San Marcos Tlacoyalco Popoloca", "San Marcos Tlalcoyalco Popoloca"}, ["plt"] = {"Plateau Malagasy"}, ["plu"] = {"Palikúr"}, ["plv"] = {"Southwest Palawano"}, ["plw"] = {"Brooke's Point Palawano"}, ["ply"] = {"Bolyu"}, ["plz"] = {"Paluan"}, ["pma"] = {"Paama"}, ["pmb"] = {"pambijsko"}, ["pmd"] = {"Pallanganmiddang"}, ["pme"] = {"Pwaamei"}, ["pmf"] = {"Pamona"}, ["pmh"] = {"Māhārāṣṭri Prākrit"}, ["pmi"] = {"Northern Pumi"}, ["pmj"] = {"Southern Pumi"}, ["pmk"] = {"Pamlico"}, ["pml"] = {"sabirsko"}, ["pmm"] = {"Pomo"}, ["pmn"] = {"Pam"}, ["pmo"] = {"Pom"}, ["pmq"] = {"Northern Pame"}, ["pmr"] = {"Paynamar"}, ["pms"] = {"piemontsko"}, ["pmt"] = {"tuamotujsko"}, ["pmw"] = {"Plains Miwok"}, ["pmx"] = {"Poumei Naga"}, ["pmy"] = {"papuanskomalajsko"}, ["pmz"] = {"Southern Pame"}, ["pna"] = {"Punan Bah-Biau"}, ["pnb"] = {"Western Panjabi"}, ["pnc"] = {"Pannei"}, ["pnd"] = {"Mpinda"}, ["pne"] = {"Western Penan"}, ["png"] = {"Pangu", "Pongu"}, ["pnh"] = {"Penrhyn"}, ["pni"] = {"Aoheng"}, ["pnj"] = {"Pinjarup"}, ["pnk"] = {"Paunaka"}, ["pnl"] = {"Paleni"}, ["pnm"] = {"Punan Batu 1"}, ["pnn"] = {"Pinai-Hagahai"}, ["pno"] = {"Panobo"}, ["pnp"] = {"Pancana"}, ["pnq"] = {"Pana (Burkina Faso)"}, ["pnr"] = {"Panim"}, ["pns"] = {"Ponosakan"}, ["pnt"] = {"pontsko"}, ["pnu"] = {"Jiongnai Bunu"}, ["pnv"] = {"Pinigura"}, ["pnw"] = {"Banyjima", "Panytyima"}, ["pnx"] = {"Phong-Kniang"}, ["pny"] = {"Pinyin"}, ["pnz"] = {"Pana (Central African Republic)"}, ["poc"] = {"pokomamsko"}, ["poe"] = {"San Juan Atzingo Popoloca"}, ["pof"] = {"Poke"}, ["pog"] = {"Potiguára"}, ["poh"] = {"pokomsko'"}, ["poi"] = {"višavskopopoluško"}, ["pok"] = {"Pokangá"}, ["pom"] = {"Southeastern Pomo"}, ["pon"] = {"Pohnpeian"}, ["poo"] = {"Central Pomo"}, ["pop"] = {"Pwapwâ"}, ["poq"] = {"Texistepec Popoluca"}, ["pos"] = {"Sayula Popoluca"}, ["pot"] = {"potavatomsko"}, ["pov"] = {"bisavskokreolsko"}, ["pow"] = {"San Felipe Otlaltepec Popoloca"}, ["pox"] = {"polabsko"}, ["poy"] = {"Pogolo"}, ["poz"] = {"malajopolinezijsko"}, ["ppe"] = {"Papi"}, ["ppi"] = {"pajpajsko"}, ["ppk"] = {"Uma"}, ["ppl"] = {"pipilsko"}, ["ppm"] = {"Papuma"}, ["ppn"] = {"Papapana"}, ["ppo"] = {"Folopa"}, ["ppp"] = {"Pelende"}, ["ppq"] = {"Pei"}, ["pps"] = {"San Luís Temalacayuca Popoloca"}, ["ppt"] = {"Pare"}, ["ppu"] = {"Papora"}, ["pqa"] = {"Pa'a"}, ["pqe"] = {"Eastern Malayo-Polynesian languages"}, ["pqm"] = {"Malecite-Passamaquoddy"}, ["pqw"] = {"Western Malayo-Polynesian languages"}, ["pra"] = {"Prakrit languages"}, ["prc"] = {"Parachi"}, ["prd"] = {"Parsi-Dari"}, ["pre"] = {"Principense"}, ["prf"] = {"Paranan"}, ["prg"] = {"prusko"}, ["prh"] = {"Porohanon"}, ["pri"] = {"Paicî"}, ["prk"] = {"Parauk"}, ["prl"] = {"Peruvian Sign Language"}, ["prm"] = {"Kibiri"}, ["prn"] = {"Prasuni"}, ["pro"] = {"staroprovansalsko (do 1500)", "starookcitansko (do 1500)"}, ["prp"] = {"Parsi"}, ["prq"] = {"Ashéninka Perené"}, ["prr"] = {"purijsko"}, ["prs"] = {"darijsko", "afganistanskoperzijsko"}, ["prt"] = {"Phai"}, ["pru"] = {"Puragi"}, ["prw"] = {"Parawen"}, ["prx"] = {"Purik"}, ["prz"] = {"Providencia Sign Language"}, ["psa"] = {"Asue Awyu"}, ["psc"] = {"Iranian Sign Language", "Persian Sign Language"}, ["psd"] = {"Plains Indian Sign Language"}, ["pse"] = {"Central Malay"}, ["psg"] = {"Penang Sign Language"}, ["psh"] = {"jugozahodnopašajsko"}, ["psi"] = {"jugovzhodnopašajsko"}, ["psl"] = {"Puerto Rican Sign Language"}, ["psm"] = {"Pauserna"}, ["psn"] = {"Panasuan"}, ["pso"] = {"Polish Sign Language"}, ["psp"] = {"Philippine Sign Language"}, ["psq"] = {"Pasi"}, ["psr"] = {"Portuguese Sign Language"}, ["pss"] = {"Kaulong"}, ["pst"] = {"Central Pashto"}, ["psu"] = {"Sauraseni Prākrit"}, ["psw"] = {"Port Sandwich"}, ["psy"] = {"Piscataway"}, ["pta"] = {"Pai Tavytera"}, ["pth"] = {"Pataxó Hã-Ha-Hãe"}, ["pti"] = {"Pindiini", "Wangkatha"}, ["ptn"] = {"Patani"}, ["pto"] = {"Zo'é"}, ["ptp"] = {"Patep"}, ["ptq"] = {"Pattapu"}, ["ptr"] = {"Piamatsina"}, ["ptt"] = {"Enrekang"}, ["ptu"] = {"bambamsko"}, ["ptv"] = {"Port Vato"}, ["ptw"] = {"Pentlatch"}, ["pty"] = {"Pathiya"}, ["pua"] = {"Western Highland Purepecha"}, ["pub"] = {"Purum"}, ["puc"] = {"Punan Merap"}, ["pud"] = {"Punan Aput"}, ["pue"] = {"Puelche"}, ["puf"] = {"Punan Merah"}, ["pug"] = {"Phuie"}, ["pui"] = {"Puinave"}, ["puj"] = {"Punan Tubu"}, ["pum"] = {"Puma"}, ["puo"] = {"Puoc"}, ["pup"] = {"Pulabu"}, ["puq"] = {"Puquina"}, ["pur"] = {"Puruborá"}, ["put"] = {"Putoh"}, ["puu"] = {"Punu"}, ["puw"] = {"Puluwatese"}, ["pux"] = {"Puare"}, ["puy"] = {"Purisimeño"}, ["pwa"] = {"Pawaia"}, ["pwb"] = {"Panawa"}, ["pwg"] = {"Gapapaiwa"}, ["pwi"] = {"Patwin"}, ["pwm"] = {"Molbog"}, ["pwn"] = {"Paiwan"}, ["pwo"] = {"Pwo Western Karen"}, ["pwr"] = {"Powari"}, ["pww"] = {"Pwo Northern Karen"}, ["pxm"] = {"Quetzaltepec Mixe"}, ["pye"] = {"Pye Krumen"}, ["pym"] = {"Fyam"}, ["pyn"] = {"Poyanáwa"}, ["pys"] = {"Paraguayan Sign Language", "Lengua de Señas del Paraguay"}, ["pyu"] = {"Puyuma"}, ["pyx"] = {"Pyu (Myanmar)"}, ["pyy"] = {"Pyen"}, ["pzh"] = {"pazeško"}, ["pzn"] = {"Jejara Naga", "Para Naga"}, ["qua"] = {"Quapaw"}, ["qub"] = {"Huallaga Huánuco Quechua"}, ["quc"] = {"kihejsko"}, ["qud"] = {"Calderón Highland Quichua"}, ["quf"] = {"Lambayeque Quechua"}, ["qug"] = {"Chimborazo Highland Quichua"}, ["quh"] = {"južnobolivijskokečuansko"}, ["qui"] = {"Quileute"}, ["quk"] = {"Chachapoyas Quechua"}, ["qul"] = {"severnobolivijskokečuansko"}, ["qum"] = {"sipakapsko"}, ["qun"] = {"Quinault"}, ["qup"] = {"Southern Pastaza Quechua"}, ["quq"] = {"Quinqui"}, ["qur"] = {"Yanahuanca Pasco Quechua"}, ["qus"] = {"Santiago del Estero Quichua"}, ["quv"] = {"sakapulteško"}, ["quw"] = {"Tena Lowland Quichua"}, ["qux"] = {"Yauyos Quechua"}, ["quy"] = {"Ayacucho Quechua"}, ["quz"] = {"Cusco Quechua"}, ["qva"] = {"Ambo-Pasco Quechua"}, ["qvc"] = {"Cajamarca Quechua"}, ["qve"] = {"Eastern Apurímac Quechua"}, ["qvh"] = {"Huamalíes-Dos de Mayo Huánuco Quechua"}, ["qvi"] = {"Imbabura Highland Quichua"}, ["qvj"] = {"Loja Highland Quichua"}, ["qvl"] = {"Cajatambo North Lima Quechua"}, ["qvm"] = {"Margos-Yarowilca-Lauricocha Quechua"}, ["qvn"] = {"North Junín Quechua"}, ["qvo"] = {"Napo Lowland Quechua"}, ["qvp"] = {"Pacaraos Quechua"}, ["qvs"] = {"San Martín Quechua"}, ["qvw"] = {"Huaylla Wanca Quechua"}, ["qvy"] = {"Queyu"}, ["qvz"] = {"Northern Pastaza Quichua"}, ["qwa"] = {"Corongo Ancash Quechua"}, ["qwc"] = {"Classical Quechua"}, ["qwe"] = {"Quechuan (family)"}, ["qwh"] = {"Huaylas Ancash Quechua"}, ["qwm"] = {"kumansko (Rusija)"}, ["qws"] = {"Sihuas Ancash Quechua"}, ["qwt"] = {"Kwalhioqua-Tlatskanai"}, ["qxa"] = {"Chiquián Ancash Quechua"}, ["qxc"] = {"Chincha Quechua"}, ["qxh"] = {"Panao Huánuco Quechua"}, ["qxl"] = {"Salasaca Highland Quichua"}, ["qxn"] = {"Northern Conchucos Ancash Quechua"}, ["qxo"] = {"Southern Conchucos Ancash Quechua"}, ["qxp"] = {"Puno Quechua"}, ["qxq"] = {"Qashqa'i"}, ["qxr"] = {"Cañar Highland Quichua"}, ["qxs"] = {"Southern Qiang"}, ["qxt"] = {"Santa Ana de Tusi Pasco Quechua"}, ["qxu"] = {"Arequipa-La Unión Quechua"}, ["qxw"] = {"Jauja Wanca Quechua"}, ["qya"] = {"Quenya"}, ["qyp"] = {"Quiripi"}, ["raa"] = {"Dungmali"}, ["rab"] = {"Camling"}, ["rac"] = {"Rasawa"}, ["rad"] = {"Rade"}, ["raf"] = {"Western Meohang"}, ["rag"] = {"Logooli", "Lulogooli"}, ["rah"] = {"Rabha"}, ["rai"] = {"Ramoaaina"}, ["raj"] = {"radžanstansko"}, ["rak"] = {"Tulu-Bohuai"}, ["ral"] = {"Ralte"}, ["ram"] = {"Canela"}, ["ran"] = {"Riantana"}, ["rao"] = {"Rao"}, ["rap"] = {"Rapanui"}, ["raq"] = {"Saam"}, ["rar"] = {"rarotonško"}, ["ras"] = {"Tegali"}, ["rat"] = {"Razajerdi"}, ["rau"] = {"Raute"}, ["rav"] = {"Sampang"}, ["raw"] = {"Rawang"}, ["rax"] = {"Rang"}, ["ray"] = {"Rapa"}, ["raz"] = {"rahambuško"}, ["rbb"] = {"Rumai Palaung"}, ["rbk"] = {"Northern Bontok"}, ["rbl"] = {"Miraya Bikol"}, ["rbp"] = {"Barababaraba"}, ["rcf"] = {"Réunion Creole French"}, ["rdb"] = {"Rudbari"}, ["rea"] = {"Rerau"}, ["reb"] = {"rembonško"}, ["ree"] = {"Rejang Kayan"}, ["reg"] = {"Kara (Tanzania)"}, ["rei"] = {"Reli"}, ["rej"] = {"Rejang"}, ["rel"] = {"Rendille"}, ["rem"] = {"Remo"}, ["ren"] = {"Rengao"}, ["rer"] = {"rerbarsko"}, ["res"] = {"Reshe"}, ["ret"] = {"Retta"}, ["rey"] = {"Reyesano"}, ["rga"] = {"Roria"}, ["rge"] = {"Romano-Greek"}, ["rgk"] = {"Rangkas"}, ["rgn"] = {"romanjsko"}, ["rgr"] = {"Resígaro"}, ["rgs"] = {"Southern Roglai"}, ["rgu"] = {"Ringgou"}, ["rhg"] = {"Rohingya"}, ["rhp"] = {"Yahang"}, ["ria"] = {"Riang (India)"}, ["rib"] = {"Bribri Sign Language"}, ["rif"] = {"tarifitsko"}, ["ril"] = {"Riang Lang", "Riang (Myanmar)"}, ["rim"] = {"Nyaturu"}, ["rin"] = {"Nungu"}, ["rir"] = {"Ribun"}, ["rit"] = {"Ritharrngu"}, ["riu"] = {"riunško"}, ["rjg"] = {"rajonško"}, ["rji"] = {"Raji"}, ["rjs"] = {"Rajbanshi"}, ["rka"] = {"Kraol"}, ["rkb"] = {"Rikbaktsa"}, ["rkh"] = {"Rakahanga-Manihiki"}, ["rki"] = {"Rakhine"}, ["rkm"] = {"Marka"}, ["rkt"] = {"Rangpuri", "Kamta"}, ["rkw"] = {"Arakwal"}, ["rma"] = {"ramsko"}, ["rmb"] = {"Rembarrnga"}, ["rmc"] = {"karpatskoromsko"}, ["rmd"] = {"Traveller Danish"}, ["rme"] = {"angloromsko"}, ["rmf"] = {"finskokalsko"}, ["rmg"] = {"Traveller Norwegian"}, ["rmh"] = {"Murkim"}, ["rmi"] = {"lomavrensko"}, ["rmk"] = {"Romkun"}, ["rml"] = {"baltskoromsko"}, ["rmm"] = {"Roma"}, ["rmn"] = {"balkanskoromsko"}, ["rmo"] = {"sintsko"}, ["rmp"] = {"Rempi"}, ["rmq"] = {"Caló"}, ["rms"] = {"Romanian Sign Language"}, ["rmt"] = {"Domari"}, ["rmu"] = {"tavrinškoromsko"}, ["rmv"] = {"Romanova"}, ["rmw"] = {"valižanskoromsko"}, ["rmx"] = {"Romam"}, ["rmy"] = {"vlaškoromsko"}, ["rmz"] = {"Marma"}, ["rnb"] = {"Brunca Sign Language"}, ["rnd"] = {"Ruund"}, ["rng"] = {"rongaško"}, --glej tudi ror-- ["rnl"] = {"Ranglong"}, ["rnn"] = {"Roon"}, ["rnp"] = {"Rongpo"}, ["rnr"] = {"Nari Nari"}, ["rnw"] = {"Rungwa"}, ["roa"] = {"romansko"}, ["rob"] = {"Tae'"}, ["roc"] = {"Cacgia Roglai"}, ["rod"] = {"Rogo"}, ["roe"] = {"Ronji"}, ["rof"] = {"Rombo"}, ["rog"] = {"Northern Roglai"}, ["rol"] = {"romblonsko"}, ["rom"] = {"romsko"}, ["roo"] = {"Rotokas"}, ["rop"] = {"Kriol"}, ["ror"] = {"ronško"}, --glej tudi rng-- ["rou"] = {"Runga"}, ["row"] = {"Dela-Oenale"}, ["rpn"] = {"Repanbitip"}, ["rpt"] = {"Rapting"}, ["rri"] = {"Ririo"}, ["rro"] = {"Waima"}, ["rrt"] = {"Arritinngithigh"}, ["rsb"] = {"srbskoromsko"}, ["rsk"] = {"rusinsko", "rutensko"}, ["rsl"] = {"Russian Sign Language"}, ["rsm"] = {"Miriwoong Sign Language"}, ["rsn"] = {"Rwandan Sign Language"}, ["rtc"] = {"Rungtu Chin"}, ["rth"] = {"ratahansko"}, ["rtm"] = {"Rotuman"}, ["rts"] = {"Yurats"}, ["rtw"] = {"Rathawi"}, ["rub"] = {"Gungu"}, ["ruc"] = {"Ruuli"}, ["rue"] = {"rusinsko"}, ["ruf"] = {"Luguru"}, ["rug"] = {"Roviana"}, ["ruh"] = {"Ruga"}, ["rui"] = {"Rufiji"}, ["ruk"] = {"Che"}, ["ruo"] = {"istroromunsko"}, ["rup"] = {"aromunsko"}, ["ruq"] = {"meglenitooromunsko"}, ["rut"] = {"rutulsko"}, ["ruu"] = {"Lanas Lobu"}, ["ruy"] = {"Mala (Nigeria)"}, ["ruz"] = {"Ruma"}, ["rwa"] = {"Rawo"}, ["rwk"] = {"Rwa"}, ["rwl"] = {"Ruwila"}, ["rwm"] = {"Amba (Uganda)"}, ["rwo"] = {"Rawa"}, ["rwr"] = {"Marwari (India)"}, ["rxd"] = {"Ngardi"}, ["rxw"] = {"Karuwali", "Garuwali"}, ["ryn"] = {"Northern Amami-Oshima"}, ["rys"] = {"jaejamsko"}, ["ryu"] = {"srednjeokinavsko"}, ["rzh"] = {"Rāziḥī"}, ["saa"] = {"Saba"}, ["sab"] = {"Buglere"}, ["sac"] = {"mekskvaško"}, ["sad"] = {"Sandawe"}, ["sae"] = {"Sabanê"}, ["saf"] = {"Safaliba"}, ["sah"] = {"jakutsko"}, ["sai"] = {"South American Indian languages"}, ["saj"] = {"Sahu"}, ["sak"] = {"Sake"}, ["sal"] = {"sališko"}, ["sam"] = {"samarijanskoaramejsko"}, ["sao"] = {"Sause"}, ["saq"] = {"sambursko"}, ["sar"] = {"Saraveca"}, ["sas"] = {"sasaško"}, ["sat"] = {"santalsko"}, ["sau"] = {"Saleman"}, ["sav"] = {"Saafi-Saafi"}, ["saw"] = {"savijsko"}, ["sax"] = {"Sa"}, ["say"] = {"Saya"}, ["saz"] = {"Saurashtra"}, ["sba"] = {"Ngambay"}, ["sbb"] = {"Simbo"}, ["sbc"] = {"Kele (Papua New Guinea)"}, ["sbd"] = {"Southern Samo"}, ["sbe"] = {"Saliba"}, ["sbf"] = {"Chabu", "Shabo"}, ["sbg"] = {"Seget"}, ["sbh"] = {"Sori-Harengan"}, ["sbi"] = {"Seti"}, ["sbj"] = {"Surbakhal"}, ["sbk"] = {"Safwa"}, ["sbl"] = {"Botolan Sambal"}, ["sbm"] = {"Sagala"}, ["sbn"] = {"Sindhi Bhil"}, ["sbo"] = {"Sabüm"}, ["sbp"] = {"Sangu (Tanzania)"}, ["sbq"] = {"Sileibi"}, ["sbr"] = {"Sembakung Murut"}, ["sbs"] = {"Subiya"}, ["sbt"] = {"Kimki"}, ["sbu"] = {"Stod Bhoti"}, ["sbv"] = {"Sabine"}, ["sbw"] = {"Simba"}, ["sbx"] = {"Seberuang"}, ["sby"] = {"Soli"}, ["sbz"] = {"Sara Kaba"}, ["scb"] = {"Chut"}, ["sce"] = {"Dongxiang"}, ["scf"] = {"San Miguel Creole French"}, ["scg"] = {"Sanggau"}, ["sch"] = {"Sakachep"}, ["sci"] = {"Sri Lankan Creole Malay"}, ["sck"] = {"Sadri"}, ["scl"] = {"Shina"}, ["scn"] = {"sicilijansko"}, ["sco"] = {"škotsko"}, ["scp"] = {"jolmoško"}, ["scq"] = {"Sa'och"}, ["scs"] = {"North Slavey"}, ["sct"] = {"Southern Katang"}, ["scu"] = {"Shumcho"}, ["scv"] = {"Sheni"}, ["scw"] = {"Sha"}, ["scx"] = {"sikulsko"}, ["sda"] = {"Toraja-Sa'dan"}, ["sdb"] = {"Shabak"}, ["sdc"] = {"sasarsko"}, ["sde"] = {"vorijsko"}, ["sdf"] = {"Sarli"}, ["sdg"] = {"Savi"}, ["sdh"] = {"južnokurdsko"}, ["sdj"] = {"Suundi"}, ["sdk"] = {"Sos Kundi"}, ["sdl"] = {"Saudi Arabian Sign Language"}, ["sdn"] = {"galureško"}, ["sdo"] = {"Bukar-Sadung Bidayuh"}, ["sdp"] = {"Sherdukpen"}, ["sdq"] = {"Semandang"}, ["sdr"] = {"Oraon Sadri"}, ["sds"] = {"senedsko"}, ["sdt"] = {"Shuadit"}, ["sdu"] = {"Sarudu"}, ["sdv"] = {"vzhodnosudansko"}, ["sdx"] = {"Sibu Melanau"}, ["sdz"] = {"Sallands"}, ["sea"] = {"Semai"}, ["seb"] = {"Shempire Senoufo"}, ["sec"] = {"Sechelt"}, ["sed"] = {"Sedang"}, ["see"] = {"Seneca"}, ["sef"] = {"Cebaara Senoufo"}, ["seg"] = {"Segeju"}, ["seh"] = {"Sena"}, ["sei"] = {"seriško"}, ["sej"] = {"Sene"}, ["sek"] = {"Sekani"}, ["sel"] = {"selkupsko"}, ["sem"] = {"semitsko"}, ["sen"] = {"Nanerigé Sénoufo"}, ["seo"] = {"Suarmin"}, ["sep"] = {"Sìcìté Sénoufo"}, ["seq"] = {"Senara Sénoufo"}, ["ser"] = {"Serrano"}, ["ses"] = {"Koyraboro Senni Songhai"}, ["set"] = {"sentansko"}, ["seu"] = {"Serui-Laut"}, ["sev"] = {"Nyarafolo Senoufo"}, ["sew"] = {"Sewa Bay"}, ["sey"] = {"Secoya"}, ["sez"] = {"Senthang Chin"}, ["sfb"] = {"Langue des signes de Belgique Francophone", "French Belgian Sign Language"}, ["sfe"] = {"Eastern Subanen"}, ["sfm"] = {"Small Flowery Miao"}, ["sfs"] = {"South African Sign Language"}, ["sfw"] = {"Sehwi"}, ["sga"] = {"staroirsko (do 900)"}, ["sgb"] = {"Mag-antsi Ayta"}, ["sgc"] = {"Kipsigis"}, ["sgd"] = {"Surigaonon"}, ["sge"] = {"Segai"}, ["sgg"] = {"Swiss-German Sign Language"}, ["sgh"] = {"šugnijsko"}, ["sgi"] = {"Suga"}, ["sgj"] = {"Surgujia"}, ["sgk"] = {"Sangkong"}, ["sgm"] = {"Singa"}, ["sgn"] = {"znakovno"}, ["sgp"] = {"Singpho"}, ["sgr"] = {"Sangisari"}, ["sgs"] = {"samogitsko"}, ["sgt"] = {"Brokpake"}, ["sgu"] = {"Salas"}, ["sgw"] = {"Sebat Bet Gurage"}, ["sgx"] = {"Sierra Leone Sign Language"}, ["sgy"] = {"Sanglechi"}, ["sgz"] = {"Sursurunga"}, ["sha"] = {"Shall-Zwall"}, ["shb"] = {"Ninam"}, ["shc"] = {"Sonde"}, ["shd"] = {"Kundal Shahi"}, ["she"] = {"Sheko"}, ["shg"] = {"Shua"}, ["shh"] = {"Shoshoni"}, ["shi"] = {"tašelhitsko"}, ["shj"] = {"Shatt"}, ["shk"] = {"šiluško"}, ["shl"] = {"Shendu"}, ["shm"] = {"Shahrudi"}, ["shn"] = {"šansko"}, ["sho"] = {"Shanga"}, ["shp"] = {"Shipibo-Conibo"}, ["shq"] = {"Sala"}, ["shr"] = {"Shi"}, ["shs"] = {"Shuswap"}, ["sht"] = {"Shasta"}, ["shu"] = {"čadskoarabsko"}, ["shv"] = {"Shehri"}, ["shw"] = {"Shwai"}, ["shx"] = {"She"}, ["shy"] = {"šavijsko"}, ["shz"] = {"Syenara Senoufo"}, ["sia"] = {"akalskosamijsko"}, ["sib"] = {"Sebop"}, ["sid"] = {"Sidamo"}, ["sie"] = {"Simaa"}, ["sif"] = {"Siamou"}, ["sig"] = {"Paasaal"}, ["sih"] = {"Zire", "Sîshëë"}, ["sii"] = {"Shom Peng"}, ["sij"] = {"Numbami"}, ["sik"] = {"Sikiana"}, ["sil"] = {"Tumulung Sisaala"}, ["sim"] = {"Mende (Papua New Guinea)"}, ["sio"] = {"Siouan languages"}, ["sip"] = {"sikimsko"}, ["siq"] = {"Sonia"}, ["sir"] = {"Siri"}, ["sis"] = {"Siuslaw"}, ["sit"] = {"sinotibetansko"}, ["siu"] = {"Sinagen"}, ["siv"] = {"Sumariup"}, ["siw"] = {"Siwai"}, ["six"] = {"Sumau"}, ["siy"] = {"Sivandi"}, ["siz"] = {"Siwi"}, ["sja"] = {"Epena"}, ["sjb"] = {"Sajau Basap"}, ["sjd"] = {"kildinskosamijsko"}, ["sje"] = {"pitesamijsko"}, ["sjg"] = {"Assangori"}, ["sjk"] = {"kemisamjsko"}, ["sjl"] = {"Sajalong", "Miji"}, ["sjm"] = {"Mapun"}, ["sjn"] = {"sindarsko"}, ["sjo"] = {"Xibe"}, ["sjp"] = {"Surjapuri"}, ["sjr"] = {"Siar-Lak"}, ["sjs"] = {"srairskosanhaško"}, ["sjt"] = {"terskosamijsko"}, ["sju"] = {"umejskosamijsko"}, ["sjw"] = {"Shawnee"}, ["ska"] = {"Skagit"}, ["skb"] = {"Saek"}, ["skc"] = {"Ma Manda"}, ["skd"] = {"Southern Sierra Miwok"}, ["ske"] = {"Seke (Vanuatu)"}, ["skf"] = {"Sakirabiá"}, ["skg"] = {"Sakalava Malagasy"}, ["skh"] = {"Sikule"}, ["ski"] = {"Sika"}, ["skj"] = {"Seke (Nepal)"}, ["skm"] = {"Kutong"}, ["skn"] = {"Kolibugan Subanon"}, ["sko"] = {"Seko Tengah"}, ["skp"] = {"Sekapan"}, ["skq"] = {"Sininkere"}, ["skr"] = {"sarajsko", "sarajsko"}, ["sks"] = {"Maia"}, ["skt"] = {"Sakata"}, ["sku"] = {"Sakao"}, ["skv"] = {"Skou"}, ["skw"] = {"Skepi Creole Dutch"}, ["skx"] = {"Seko Padang"}, ["sky"] = {"Sikaiana"}, ["skz"] = {"Sekar"}, ["sla"] = {"slovansko"}, ["slc"] = {"Sáliba"}, ["sld"] = {"Sissala"}, ["sle"] = {"Sholaga"}, ["slf"] = {"Swiss-Italian Sign Language"}, ["slg"] = {"Selungai Murut"}, ["slh"] = {"Southern Puget Sound Salish"}, ["sli"] = {"šlezijskonemško"}, ["slj"] = {"Salumá"}, ["sll"] = {"Salt-Yui"}, ["slm"] = {"Pangutaran Sama"}, ["sln"] = {"Salinan"}, ["slp"] = {"Lamaholot"}, ["slq"] = {"Salchuq"}, ["slr"] = {"Salar"}, ["sls"] = {"Singapore Sign Language"}, ["slt"] = {"Sila"}, ["slu"] = {"Selaru"}, ["slw"] = {"Sialum"}, ["slx"] = {"Salampasu"}, ["sly"] = {"Selayar"}, ["slz"] = {"majsko"}, ["sma"] = {"južnosamijsko"}, ["smb"] = {"Simbari"}, ["smc"] = {"Som"}, ["smf"] = {"Auwe"}, ["smg"] = {"Simbali"}, ["smh"] = {"Samei"}, ["smi"] = {"samijsko"}, ["smj"] = {"lulesamijsko"}, ["smk"] = {"Bolinao"}, ["sml"] = {"Central Sama"}, ["smm"] = {"Musasa"}, ["smn"] = {"inarijskosamijsko"}, ["smp"] = {"samarijanskohebrejsko"}, ["smq"] = {"Samo"}, ["smr"] = {"Simeulue"}, ["sms"] = {"skoltskosamijsko"}, ["smt"] = {"Simte"}, ["smu"] = {"Somray"}, ["smv"] = {"Samvedi"}, ["smw"] = {"sumbavsko"}, ["smx"] = {"Samba"}, ["smy"] = {"Semnani"}, ["smz"] = {"Simeku"}, ["snc"] = {"Sinaugoro"}, ["sne"] = {"Bau Bidayuh"}, ["snf"] = {"Noon"}, ["sng"] = {"sanško (Demokratična republika Kongo)"}, ["sni"] = {"Sensi"}, ["snj"] = {"Riverain Sango"}, ["snk"] = {"soninško"}, ["snl"] = {"Sangil"}, ["snm"] = {"Southern Ma'di"}, ["snn"] = {"Siona"}, ["sno"] = {"Snohomish"}, ["snp"] = {"Siane"}, ["snq"] = {"Sangu (Gabon)"}, ["snr"] = {"Sihan"}, ["sns"] = {"South West Bay", "Nahavaq"}, ["snu"] = {"Senggi", "Viid"}, ["snv"] = {"Sa'ban"}, ["snw"] = {"Selee"}, ["snx"] = {"Sam"}, ["sny"] = {"Saniyo-Hiyewe"}, ["snz"] = {"Kou"}, ["soa"] = {"Thai Song"}, ["sob"] = {"Sobei"}, ["soc"] = {"So (Democratic Republic of Congo)"}, ["sod"] = {"Songoora"}, ["soe"] = {"Songomeno"}, ["sog"] = {"sogdijsko"}, ["soh"] = {"Aka"}, ["soi"] = {"Sonha"}, ["soj"] = {"Soi"}, ["sok"] = {"Sokoro"}, ["sol"] = {"Solos"}, ["son"] = {"songhajsko"}, ["soo"] = {"Songo"}, ["sop"] = {"sonško"}, ["soq"] = {"Kanasi"}, ["sor"] = {"Somrai"}, ["sos"] = {"Seeku"}, ["sou"] = {"južnotajsko"}, ["sov"] = {"sonsorolsko"}, ["sow"] = {"Sowanda"}, ["sox"] = {"Swo"}, ["soy"] = {"Miyobe"}, ["soz"] = {"Temi"}, ["spb"] = {"Sepa (Indonesia)"}, ["spc"] = {"Sapé"}, ["spd"] = {"Saep"}, ["spe"] = {"sepaško (Papuanska Nova Givneja)"}, ["spg"] = {"Sian"}, ["spi"] = {"Saponi"}, ["spk"] = {"Sengo"}, ["spl"] = {"Selepet"}, ["spm"] = {"Akukem"}, ["spn"] = {"Sanapaná"}, ["spo"] = {"Spokane"}, ["spp"] = {"Supyire Senoufo"}, ["spq"] = {"Loreto-Ucayali Spanish"}, ["spr"] = {"Saparua"}, ["sps"] = {"Saposa"}, ["spt"] = {"Spiti Bhoti"}, ["spu"] = {"Sapuan"}, ["spv"] = {"Sambalpuri", "Kosli"}, ["spx"] = {"South Picene"}, ["spy"] = {"Sabaot"}, ["sqa"] = {"Shama-Sambuga"}, ["sqh"] = {"Shau"}, ["sqj"] = {"albansko (družina)"}, ["sqk"] = {"Albanian Sign Language"}, ["sqm"] = {"Suma"}, ["sqn"] = {"Susquehannock"}, ["sqo"] = {"Sorkhei"}, ["sqq"] = {"Sou"}, ["sqr"] = {"sikulskoarabsko"}, ["sqs"] = {"Sri Lankan Sign Language"}, ["sqt"] = {"sokotrijsko"}, ["squ"] = {"Squamish"}, ["sqx"] = {"Kufr Qassem Sign Language (KQSL)"}, ["sra"] = {"Saruga"}, ["srb"] = {"Sora"}, ["src"] = {"logudorskosardinsko"}, ["sre"] = {"Sara"}, ["srf"] = {"Nafi"}, ["srg"] = {"Sulod"}, ["srh"] = {"Sarikoli"}, ["sri"] = {"Siriano"}, ["srk"] = {"Serudung Murut"}, ["srl"] = {"Isirawa"}, ["srm"] = {"Saramaccan"}, ["srn"] = {"Sranan Tongo"}, ["sro"] = {"kampidanskosardinsko"}, ["srq"] = {"Sirionó"}, ["srr"] = {"serersko"}, ["srs"] = {"Sarsi"}, ["srt"] = {"Sauri"}, ["sru"] = {"Suruí"}, ["srv"] = {"Southern Sorsoganon"}, ["srw"] = {"Serua"}, ["srx"] = {"Sirmauri"}, ["sry"] = {"Sera"}, ["srz"] = {"Shahmirzadi"}, ["ssa"] = {"nilsko-saharsko"}, ["ssb"] = {"južnosamijsko"}, ["ssc"] = {"Suba-Simbiti"}, ["ssd"] = {"Siroi"}, ["sse"] = {"balanginsko"}, ["ssf"] = {"Thao"}, ["ssg"] = {"Seimat"}, ["ssh"] = {"šihijskoarabsko"}, ["ssi"] = {"Sansi"}, ["ssj"] = {"Sausi"}, ["ssk"] = {"Sunam"}, ["ssl"] = {"Western Sisaala"}, ["ssm"] = {"Semnam"}, ["ssn"] = {"Waata"}, ["sso"] = {"Sissano"}, ["ssp"] = {"Spanish Sign Language"}, ["ssq"] = {"So'a"}, ["ssr"] = {"Swiss-French Sign Language"}, ["sss"] = {"Sô"}, ["sst"] = {"Sinasina"}, ["ssu"] = {"Susuami"}, ["ssv"] = {"Shark Bay"}, ["ssx"] = {"Samberigi"}, ["ssy"] = {"Saho"}, ["ssz"] = {"Sengseng"}, ["sta"] = {"Settla"}, ["stb"] = {"Northern Subanen"}, ["std"] = {"Sentinel"}, ["ste"] = {"Liana-Seti"}, ["stf"] = {"Seta"}, ["stg"] = {"Trieng"}, ["sth"] = {"Shelta"}, ["sti"] = {"Bulo Stieng"}, ["stj"] = {"Matya Samo"}, ["stk"] = {"Arammba"}, ["stl"] = {"Stellingwerfs"}, ["stm"] = {"Setaman"}, ["stn"] = {"Owa"}, ["sto"] = {"Stoney"}, ["stp"] = {"Southeastern Tepehuan"}, ["stq"] = {"saterfrizijsko"}, ["str"] = {"Straits Salish"}, ["sts"] = {"Shumashti"}, ["stt"] = {"Budeh Stieng"}, ["stu"] = {"Samtao"}, ["stv"] = {"Silt'e"}, ["stw"] = {"Satawalese"}, ["sty"] = {"sibirskotatarsko"}, ["sua"] = {"Sulka"}, ["sub"] = {"Suku"}, ["suc"] = {"Western Subanon"}, ["sue"] = {"Suena"}, ["sug"] = {"Suganga"}, ["sui"] = {"Suki"}, ["suj"] = {"Shubi"}, ["suk"] = {"Sukuma"}, ["suo"] = {"Bouni"}, ["suq"] = {"Tirmaga-Chai Suri", "Suri"}, ["sur"] = {"Mwaghavul"}, ["sus"] = {"Susu"}, ["sut"] = {"Subtiaba"}, ["suv"] = {"Puroik"}, ["suw"] = {"Sumbwa"}, ["sux"] = {"sumersko"}, ["suy"] = {"Suyá"}, ["suz"] = {"Sunwar"}, ["sva"] = {"svansko"}, ["svb"] = {"Ulau-Suain"}, ["svc"] = {"vincencijskokreolsko"}, ["sve"] = {"serilsko"}, ["svk"] = {"Slovakian Sign Language"}, ["svm"] = {"moliško"}, ["svs"] = {"Savosavo"}, ["svx"] = {"Skalvian"}, ["swb"] = {"Maore Comorian"}, ["swc"] = {"kongovskosvahilijsko"}, ["swf"] = {"Sere"}, ["swg"] = {"švabsko"}, ["swh"] = {"svahilijsko (posamezen jezik)", "kisvahilijsko"}, ["swi"] = {"Sui"}, ["swj"] = {"Sira"}, ["swk"] = {"Malawi Sena"}, ["swl"] = {"Swedish Sign Language"}, ["swm"] = {"samoško"}, ["swn"] = {"soknijsko"}, ["swo"] = {"Shanenawa"}, ["swp"] = {"Suau"}, ["swq"] = {"Sharwa"}, ["swr"] = {"Saweru"}, ["sws"] = {"Seluwasan"}, ["swt"] = {"Sawila"}, ["swu"] = {"Suwawa"}, ["swv"] = {"Shekhawati"}, ["sww"] = {"Sowa"}, ["swx"] = {"Suruahá"}, ["swy"] = {"Sarua"}, ["sxb"] = {"Suba"}, ["sxc"] = {"Sicanian"}, ["sxe"] = {"Sighu"}, ["sxg"] = {"Shuhi", "Shixing"}, ["sxk"] = {"Southern Kalapuya"}, ["sxl"] = {"Selian"}, ["sxm"] = {"Samre"}, ["sxn"] = {"Sangir"}, ["sxo"] = {"Sorothaptic"}, ["sxr"] = {"Saaroa"}, ["sxs"] = {"Sasaru"}, ["sxu"] = {"zgornjesaško"}, ["sxw"] = {"Saxwe Gbe"}, ["sya"] = {"sjanško"}, ["syb"] = {"Central Subanen"}, ["syc"] = {"starosirsko"}, ["syd"] = {"samojedsko"}, ["syi"] = {"Seki"}, ["syk"] = {"Sukur"}, ["syl"] = {"silheško"}, ["sym"] = {"Maya Samo"}, ["syn"] = {"Senaya"}, ["syo"] = {"Suoy"}, ["syr"] = {"sirsko"}, ["sys"] = {"Sinyar"}, ["syw"] = {"Kagate"}, ["syx"] = {"Samay"}, ["syy"] = {"Al-Sayyid Bedouin Sign Language"}, ["sza"] = {"Semelai"}, ["szb"] = {"Ngalum"}, ["szc"] = {"Semaq Beri"}, ["szd"] = {"Seru"}, ["sze"] = {"Seze"}, ["szg"] = {"Sengele"}, ["szl"] = {"šlezijsko"}, ["szn"] = {"sulsko"}, ["szp"] = {"Suabo"}, ["szs"] = {"Solomon Islands Sign Language"}, ["szv"] = {"Isu (Fako Division)"}, ["szw"] = {"savajsko"}, ["szy"] = {"Sakizaya"}, ["taa"] = {"Lower Tanana"}, ["tab"] = {"tabasaransko"}, ["tac"] = {"nižavskotarahumarsko"}, ["tad"] = {"tavško"}, ["tae"] = {"Tariana"}, ["taf"] = {"Tapirapé"}, ["tag"] = {"Tagoi"}, ["tai"] = {"tajsko (družina)"}, ["taj"] = {"Eastern Tamang"}, ["tak"] = {"Tala"}, ["tal"] = {"Tal"}, ["tan"] = {"Tangale"}, ["tao"] = {"Yami"}, ["tap"] = {"Taabwa"}, ["taq"] = {"tamajaško"}, ["tar"] = {"osrednjetarahumarsko"}, ["tas"] = {"Tay Boi"}, ["tau"] = {"Upper Tanana"}, ["tav"] = {"Tatuyo"}, ["taw"] = {"Tai"}, ["tax"] = {"Tamki"}, ["tay"] = {"atajalsko"}, ["taz"] = {"Tocho"}, ["tba"] = {"Aikanã"}, ["tbc"] = {"Takia"}, ["tbd"] = {"Kaki Ae"}, ["tbe"] = {"Tanimbili"}, ["tbf"] = {"Mandara"}, ["tbg"] = {"North Tairora"}, ["tbh"] = {"Dharawal", "Thurawal"}, ["tbi"] = {"Gaam"}, ["tbj"] = {"Tiang"}, ["tbk"] = {"Calamian Tagbanwa"}, ["tbl"] = {"Tboli"}, ["tbm"] = {"Tagbu"}, ["tbn"] = {"Barro Negro Tunebo"}, ["tbo"] = {"Tawala"}, ["tbp"] = {"Taworta", "Diebroud"}, ["tbq"] = {"tibetoburmansko"}, ["tbr"] = {"Tumtum"}, ["tbs"] = {"Tanguat"}, ["tbt"] = {"Tembo (Kitembo)"}, ["tbu"] = {"tubarsko"}, ["tbv"] = {"Tobo"}, ["tbw"] = {"Tagbanwa"}, ["tbx"] = {"Kapin"}, ["tby"] = {"Tabaru"}, ["tbz"] = {"Ditammari"}, ["tca"] = {"Ticuna"}, ["tcb"] = {"Tanacross"}, ["tcc"] = {"Datooga"}, ["tcd"] = {"Tafi"}, ["tce"] = {"južnotutčonsko"}, ["tcf"] = {"Malinaltepec Me'phaa", "Malinaltepec Tlapanec"}, ["tcg"] = {"Tamagario"}, ["tch"] = {"turksincaicoško kreolsko"}, ["tci"] = {"Wára"}, ["tck"] = {"Tchitchege"}, ["tcl"] = {"Taman (Myanmar)"}, ["tcm"] = {"Tanahmerah"}, ["tcn"] = {"Tichurong"}, ["tco"] = {"Taungyo"}, ["tcp"] = {"Tawr Chin"}, ["tcq"] = {"Kaiy"}, ["tcs"] = {"Torres Strait Creole", "Yumplatok"}, ["tct"] = {"T'en"}, ["tcu"] = {"jugovzhodnotarahumarsko"}, ["tcw"] = {"Tecpatlán Totonac"}, ["tcx"] = {"Toda"}, ["tcy"] = {"tulujsko"}, ["tcz"] = {"Thado Chin"}, ["tda"] = {"Tagdal"}, ["tdb"] = {"Panchpargania"}, ["tdc"] = {"Emberá-Tadó"}, ["tdd"] = {"Tai Nüa"}, ["tde"] = {"Tiranige Diga Dogon"}, ["tdf"] = {"Talieng"}, ["tdg"] = {"Western Tamang"}, ["tdh"] = {"Thulung"}, ["tdi"] = {"Tomadino"}, ["tdj"] = {"Tajio"}, ["tdk"] = {"Tambas"}, ["tdl"] = {"Sur"}, ["tdm"] = {"Taruma"}, ["tdn"] = {"Tondano"}, ["tdo"] = {"Teme"}, ["tdq"] = {"Tita"}, ["tdr"] = {"Todrah"}, ["tds"] = {"Doutai"}, ["tdt"] = {"Tetun Dili"}, ["tdv"] = {"Toro"}, ["tdx"] = {"Tandroy-Mahafaly Malagasy"}, ["tdy"] = {"Tadyawan"}, ["tea"] = {"Temiar"}, ["teb"] = {"Tetete"}, ["tec"] = {"teriško"}, ["ted"] = {"Tepo Krumen"}, ["tee"] = {"Huehuetla Tepehua"}, ["tef"] = {"Teressa"}, ["teg"] = {"Teke-Tege"}, ["teh"] = {"tehuelško"}, ["tei"] = {"Torricelli"}, ["tek"] = {"Ibali Teke"}, ["tem"] = {"Timne"}, ["ten"] = {"Tama (Colombia)"}, ["teo"] = {"Teso"}, ["tep"] = {"Tepecano"}, ["teq"] = {"Temein"}, ["ter"] = {"Tereno"}, ["tes"] = {"Tengger"}, ["tet"] = {"tetumsko"}, ["teu"] = {"Soo"}, ["tev"] = {"Teor"}, ["tew"] = {"Tewa (USA)"}, ["tex"] = {"Tennet"}, ["tey"] = {"Tulishi"}, ["tez"] = {"Tetserret"}, ["tfi"] = {"Tofin Gbe"}, ["tfn"] = {"Tanaina"}, ["tfo"] = {"Tefaro"}, ["tfr"] = {"Teribe"}, ["tft"] = {"Ternate"}, ["tga"] = {"Sagalla"}, ["tgb"] = {"Tobilung"}, ["tgc"] = {"Tigak"}, ["tgd"] = {"Ciwogai"}, ["tge"] = {"Eastern Gorkha Tamang"}, ["tgf"] = {"Chalikha"}, ["tgh"] = {"Tobagonian Creole English"}, ["tgi"] = {"Lawunuia"}, ["tgj"] = {"Tagin"}, ["tgn"] = {"Tandaganon"}, ["tgo"] = {"Sudest"}, ["tgp"] = {"Tangoa"}, ["tgq"] = {"Tring"}, ["tgr"] = {"Tareng"}, ["tgs"] = {"Nume"}, ["tgt"] = {"Central Tagbanwa"}, ["tgu"] = {"Tanggu"}, ["tgv"] = {"Tingui-Boto"}, ["tgw"] = {"Tagwana Senoufo"}, ["tgx"] = {"Tagish"}, ["tgy"] = {"Togoyo"}, ["tgz"] = {"Tagalaka"}, ["thd"] = {"Kuuk Thaayorre", "Thayore"}, ["the"] = {"Chitwania Tharu"}, ["thf"] = {"Thangmi"}, ["thh"] = {"severnotarahumarsko"}, ["thi"] = {"Tai Long"}, ["thk"] = {"Tharaka", "Kitharaka"}, ["thl"] = {"Dangaura Tharu"}, ["thm"] = {"Aheu"}, ["thn"] = {"Thachanadan"}, ["thp"] = {"Thompson"}, ["thq"] = {"Kochila Tharu"}, ["thr"] = {"Rana Tharu"}, ["ths"] = {"Thakali"}, ["tht"] = {"Tahltan"}, ["thu"] = {"Thuri"}, ["thv"] = {"tamahaško"}, ["thy"] = {"Tha"}, ["thz"] = {"Tayart Tamajeq"}, ["tia"] = {"tidilkeltsko"}, ["tic"] = {"Tira"}, ["tif"] = {"Tifal"}, ["tig"] = {"Tigre"}, ["tih"] = {"Timugon Murut"}, ["tii"] = {"Tiene"}, ["tij"] = {"Tilung"}, ["tik"] = {"Tikar"}, ["til"] = {"Tillamook"}, ["tim"] = {"Timbe"}, ["tin"] = {"tindijsko"}, ["tio"] = {"Teop"}, ["tip"] = {"Trimuris"}, ["tiq"] = {"Tiéfo"}, ["tis"] = {"Masadiit Itneg"}, ["tit"] = {"Tinigua"}, ["tiu"] = {"Adasen"}, ["tiv"] = {"Tiv"}, ["tiw"] = {"tivijsko"}, ["tix"] = {"Southern Tiwa"}, ["tiy"] = {"Tiruray"}, ["tiz"] = {"Tai Hongjin"}, ["tja"] = {"Tajuasohn"}, ["tjg"] = {"Tunjung"}, ["tji"] = {"Northern Tujia"}, ["tjj"] = {"Tjungundji"}, ["tjl"] = {"Tai Laing"}, ["tjm"] = {"Timucua"}, ["tjn"] = {"Tonjon"}, ["tjo"] = {"Temacine Tamazight"}, ["tjp"] = {"Tjupany"}, ["tjs"] = {"Southern Tujia"}, ["tju"] = {"Tjurruru"}, ["tjw"] = {"Djabwurrung"}, ["tka"] = {"Truká"}, ["tkb"] = {"Buksa"}, ["tkd"] = {"Tukudede"}, ["tke"] = {"Takwane"}, ["tkf"] = {"Tukumanféd"}, ["tkg"] = {"Tesaka Malagasy"}, ["tkl"] = {"Tokelau"}, ["tkm"] = {"Takelma"}, ["tkn"] = {"tokunošimsko"}, ["tkp"] = {"Tikopia"}, ["tkq"] = {"Tee"}, ["tkr"] = {"cahursko"}, ["tks"] = {"takestansko"}, ["tkt"] = {"Kathoriya Tharu"}, ["tku"] = {"Upper Necaxa Totonac"}, ["tkv"] = {"Mur Pano"}, ["tkw"] = {"Teanu"}, ["tkx"] = {"Tangko"}, ["tkz"] = {"Takua"}, ["tla"] = {"Southwestern Tepehuan"}, ["tlb"] = {"tobelsko"}, ["tlc"] = {"Yecuatla Totonac"}, ["tld"] = {"Talaud"}, ["tlf"] = {"Telefol"}, ["tlg"] = {"Tofanma"}, ["tlh"] = {"klingonsko"}, ["tli"] = {"Tlingit"}, ["tlj"] = {"Talinga-Bwisi"}, ["tlk"] = {"Taloki"}, ["tll"] = {"Tetela"}, ["tlm"] = {"Tolomako"}, ["tln"] = {"Talondo'"}, ["tlo"] = {"Talodi"}, ["tlp"] = {"Filomena Mata-Coahuitlán Totonac"}, ["tlq"] = {"Tai Loi"}, ["tlr"] = {"Talise"}, ["tls"] = {"Tambotalo"}, ["tlt"] = {"Sou Nama", "Teluti"}, ["tlu"] = {"tuleško"}, ["tlv"] = {"Taliabu"}, ["tlx"] = {"Khehek"}, ["tly"] = {"tališko"}, ["tma"] = {"Tama (Chad)"}, ["tmb"] = {"Katbol", "Avava"}, ["tmc"] = {"Tumak"}, ["tmd"] = {"Haruai"}, ["tme"] = {"Tremembé"}, ["tmf"] = {"Toba-Maskoy"}, ["tmg"] = {"Ternateño"}, ["tmh"] = {"tamaško"}, ["tmi"] = {"Tutuba"}, ["tmj"] = {"Samarokena"}, ["tmk"] = {"Northwestern Tamang"}, ["tml"] = {"tamnimcitaško"}, ["tmm"] = {"Tai Thanh"}, ["tmn"] = {"Taman (Indonesia)"}, ["tmo"] = {"Temoq"}, ["tmq"] = {"Tumleo"}, ["tmr"] = {"judeobabilonskoaramejsko (ok. 200–1200 n. št.)"}, ["tms"] = {"Tima"}, ["tmt"] = {"Tasmate"}, ["tmu"] = {"Iau"}, ["tmv"] = {"Tembo (Motembo)"}, ["tmw"] = {"Temuan"}, ["tmy"] = {"Tami"}, ["tmz"] = {"Tamanaku"}, ["tna"] = {"Tacana"}, ["tnb"] = {"Western Tunebo"}, ["tnc"] = {"Tanimuca-Retuarã"}, ["tnd"] = {"Angosturas Tunebo"}, ["tng"] = {"Tobanga"}, ["tnh"] = {"Maiani"}, ["tni"] = {"Tandia"}, ["tnk"] = {"Kwamera"}, ["tnl"] = {"Lenakel"}, ["tnm"] = {"Tabla"}, ["tnn"] = {"North Tanna"}, ["tno"] = {"Toromono"}, ["tnp"] = {"Whitesands"}, ["tnq"] = {"Taino"}, ["tnr"] = {"Ménik"}, ["tns"] = {"Tenis"}, ["tnt"] = {"Tontemboan"}, ["tnu"] = {"Tay Khang"}, ["tnv"] = {"Tangchangya"}, ["tnw"] = {"Tonsawang"}, ["tnx"] = {"Tanema"}, ["tny"] = {"Tongwe"}, ["tnz"] = {"Ten'edn"}, ["tob"] = {"Toba"}, ["toc"] = {"Coyutla Totonac"}, ["tod"] = {"Toma"}, ["tof"] = {"Gizrra"}, ["tog"] = {"Tonga (Nyasa)"}, ["toh"] = {"Gitonga"}, ["toi"] = {"Tonga (Zambia)"}, ["toj"] = {"Tojolabal"}, ["tok"] = {"Toki Pona"}, ["tol"] = {"Tolowa"}, ["tom"] = {"Tombulu"}, ["too"] = {"Xicotepec De Juárez Totonac"}, ["top"] = {"Papantla Totonac"}, ["toq"] = {"Toposa"}, ["tor"] = {"Togbo-Vara Banda"}, ["tos"] = {"Highland Totonac"}, ["tou"] = {"Tho"}, ["tov"] = {"Upper Taromi"}, ["tow"] = {"Jemez"}, ["tox"] = {"tobijsko"}, ["toy"] = {"Topoiyo"}, ["toz"] = {"To"}, ["tpa"] = {"Taupota"}, ["tpc"] = {"Azoyú Me'phaa", "Azoyú Tlapanec"}, ["tpe"] = {"tipersko"}, ["tpf"] = {"Tarpia"}, ["tpg"] = {"Kula"}, ["tpi"] = {"Tok Pisin"}, ["tpj"] = {"Tapieté"}, ["tpk"] = {"tupinikinsko"}, ["tpl"] = {"Tlacoapa Me'phaa", "Tlacoapa Tlapanec"}, ["tpm"] = {"Tampulma"}, ["tpn"] = {"Tupinambá"}, ["tpo"] = {"Tai Pao"}, ["tpp"] = {"Pisaflores Tepehua"}, ["tpq"] = {"Tukpa"}, ["tpr"] = {"Tuparí"}, ["tpt"] = {"Tlachichilco Tepehua"}, ["tpu"] = {"Tampuan"}, ["tpv"] = {"Tanapag"}, ["tpw"] = {"Tupí"}, ["tpx"] = {"Acatepec Me'phaa", "Acatepec Tlapanec"}, ["tpy"] = {"Trumai"}, ["tpz"] = {"Tinputz"}, ["tqb"] = {"Tembé"}, ["tql"] = {"Lehali"}, ["tqm"] = {"Turumsa"}, ["tqn"] = {"Tenino"}, ["tqo"] = {"Toaripi"}, ["tqp"] = {"Tomoip"}, ["tqq"] = {"tunijsko"}, ["tqr"] = {"Torona"}, ["tqt"] = {"Western Totonac"}, ["tqu"] = {"Touo"}, ["tqw"] = {"Tonkawa"}, ["tra"] = {"Tirahi"}, ["trb"] = {"Terebu"}, ["trc"] = {"kopalskotrikijsko"}, ["trd"] = {"Turi"}, ["tre"] = {"East Tarangan"}, ["trf"] = {"trinidadskokreolsko"}, ["trg"] = {"Lishán Didán"}, ["trh"] = {"Turaka"}, ["tri"] = {"Trió"}, ["trj"] = {"Toram"}, ["trk"] = {"turško (družina)"}, ["trl"] = {"Traveller Scottish"}, ["trm"] = {"Tregami"}, ["trn"] = {"Trinitario"}, ["tro"] = {"Tarao Naga"}, ["trp"] = {"Kok Borok"}, ["trq"] = {"San Martín Itunyoso Triqui"}, ["trr"] = {"Taushiro"}, ["trs"] = {"Chicahuaxtla Triqui"}, ["trt"] = {"tungarško"}, ["tru"] = {"turojsko"}, ["trv"] = {"Sediq", "Seediq", "Taroko"}, ["trw"] = {"Torwali"}, ["trx"] = {"Tringgus-Sembaan Bidayuh"}, ["try"] = {"Turung"}, ["trz"] = {"Torá"}, ["tsa"] = {"Tsaangi"}, ["tsb"] = {"Tsamai"}, ["tsc"] = {"Tswa"}, ["tsd"] = {"cakonško"}, ["tse"] = {"Tunisian Sign Language"}, ["tsg"] = {"Tausug"}, ["tsh"] = {"Tsuvan"}, ["tsi"] = {"Tsimshian"}, ["tsj"] = {"canglajsko"}, ["tsk"] = {"Tseku"}, ["tsl"] = {"Ts'ün-Lao"}, ["tsm"] = {"Turkish Sign Language", "Türk İşaret Dili"}, ["tsp"] = {"Northern Toussian"}, ["tsq"] = {"Thai Sign Language"}, ["tsr"] = {"Akei"}, ["tss"] = {"Taiwan Sign Language"}, ["tst"] = {"Tondi Songway Kiini"}, ["tsu"] = {"Tsou"}, ["tsv"] = {"Tsogo"}, ["tsw"] = {"Tsishingini"}, ["tsx"] = {"Mubami"}, ["tsy"] = {"Tebul Sign Language"}, ["tsz"] = {"purepeško"}, ["tta"] = {"Tutelo"}, ["ttb"] = {"Gaa"}, ["ttc"] = {"tektiteško"}, ["ttd"] = {"Tauade"}, ["tte"] = {"Bwanabwana"}, ["ttf"] = {"Tuotomb"}, ["ttg"] = {"Tutong"}, ["tth"] = {"Upper Ta'oih"}, ["tti"] = {"Tobati"}, ["ttj"] = {"toorojsko"}, ["ttk"] = {"Totoro"}, ["ttl"] = {"Totela"}, ["ttm"] = {"Northern Tutchone"}, ["ttn"] = {"Towei"}, ["tto"] = {"Lower Ta'oih"}, ["ttp"] = {"Tombelala"}, ["ttq"] = {"Tawallammat Tamajaq"}, ["ttr"] = {"Tera"}, ["tts"] = {"severovzhodnotajsko"}, ["ttt"] = {"tatijsko"}, ["ttu"] = {"Torau"}, ["ttv"] = {"Titan"}, ["ttw"] = {"Long Wat"}, ["tty"] = {"Sikaritai"}, ["ttz"] = {"Tsum"}, ["tua"] = {"Wiarumus"}, ["tub"] = {"Tübatulabal"}, ["tuc"] = {"Mutu"}, ["tud"] = {"Tuxá"}, ["tue"] = {"Tuyuca"}, ["tuf"] = {"Central Tunebo"}, ["tug"] = {"Tunia"}, ["tuh"] = {"Taulil"}, ["tui"] = {"Tupuri"}, ["tuj"] = {"Tugutil"}, ["tul"] = {"Tula"}, ["tum"] = {"tumbuško"}, ["tun"] = {"Tunica"}, ["tuo"] = {"Tucano"}, ["tup"] = {"tupijsko"}, ["tuq"] = {"Tedaga"}, ["tus"] = {"Tuscarora"}, ["tut"] = {"altajsko"}, ["tuu"] = {"Tututni"}, ["tuv"] = {"turkansko"}, ["tuw"] = {"tunguško"}, ["tux"] = {"Tuxináwa"}, ["tuy"] = {"Tugen"}, ["tuz"] = {"Turka"}, ["tva"] = {"Vaghua"}, ["tvd"] = {"Tsuvadi"}, ["tve"] = {"Te'un"}, ["tvk"] = {"Southeast Ambrym"}, ["tvl"] = {"Tuvalu"}, ["tvm"] = {"Tela-Masbuar"}, ["tvn"] = {"Tavoyan"}, ["tvo"] = {"Tidore"}, ["tvs"] = {"Taveta"}, ["tvt"] = {"Tutsa Naga"}, ["tvu"] = {"Tunen"}, ["tvw"] = {"Sedoa"}, ["tvx"] = {"Taivoan"}, ["tvy"] = {"Timor Pidgin"}, ["twa"] = {"Twana"}, ["twb"] = {"Western Tawbuid"}, ["twc"] = {"Teshenawa"}, ["twd"] = {"Twents"}, ["twe"] = {"Tewa (Indonesia)"}, ["twf"] = {"Northern Tiwa"}, ["twg"] = {"Tereweng"}, ["twh"] = {"Tai Dón"}, ["twl"] = {"Tawara"}, ["twm"] = {"Tawang Monpa"}, ["twn"] = {"Twendi"}, ["two"] = {"Tswapong"}, ["twp"] = {"Ere"}, ["twq"] = {"Tasawaq"}, ["twr"] = {"jugozahodnotarahumarsko"}, ["twt"] = {"Turiwára"}, ["twu"] = {"Termanu"}, ["tww"] = {"Tuwari"}, ["twx"] = {"Tewe"}, ["twy"] = {"Tawoyan"}, ["txa"] = {"Tombonuo"}, ["txb"] = {"Tokharian B"}, ["txc"] = {"Tsetsaut"}, ["txe"] = {"Totoli"}, ["txg"] = {"Tangut"}, ["txh"] = {"tračansko"}, ["txi"] = {"Ikpeng"}, ["txj"] = {"Tarjumo"}, ["txm"] = {"Tomini"}, ["txn"] = {"West Tarangan"}, ["txo"] = {"Toto"}, ["txq"] = {"Tii"}, ["txr"] = {"Tartessian"}, ["txs"] = {"Tonsea"}, ["txt"] = {"citaško"}, ["txu"] = {"Kayapó"}, ["txx"] = {"Tatana"}, ["txy"] = {"Tanosy Malagasy"}, ["tya"] = {"Tauya"}, ["tye"] = {"Kyanga"}, ["tyh"] = {"O'du"}, ["tyi"] = {"Teke-Tsaayi"}, ["tyj"] = {"Tai Do", "Tai Yo"}, ["tyl"] = {"Thu Lao"}, ["tyn"] = {"Kombai"}, ["typ"] = {"Thaypan"}, ["tyr"] = {"Tai Daeng"}, ["tys"] = {"Tày Sa Pa"}, ["tyt"] = {"Tày Tac"}, ["tyu"] = {"Kua"}, ["tyv"] = {"Tuvinian"}, ["tyx"] = {"Teke-Tyee"}, ["tyy"] = {"Tiyaa"}, ["tyz"] = {"Tày"}, ["tza"] = {"Tanzanian Sign Language"}, ["tzh"] = {"Tzeltal"}, ["tzj"] = {"cutuhilsko"}, ["tzl"] = {"Talossan"}, ["tzm"] = {"srednjeatlaškotamaziško"}, ["tzn"] = {"Tugun"}, ["tzo"] = {"Tzotzil"}, ["tzx"] = {"Tabriak"}, ["uam"] = {"Uamué"}, ["uan"] = {"Kuan"}, ["uar"] = {"Tairuma"}, ["uba"] = {"Ubang"}, ["ubi"] = {"Ubi"}, ["ubl"] = {"Buhi'non Bikol"}, ["ubr"] = {"Ubir"}, ["ubu"] = {"Umbu-Ungu"}, ["uby"] = {"Ubykh"}, ["uda"] = {"Uda"}, ["ude"] = {"udeško"}, ["udg"] = {"Muduga"}, ["udi"] = {"Udi"}, ["udj"] = {"Ujir"}, ["udl"] = {"Wuzlam"}, ["udm"] = {"udmurtsko"}, ["udu"] = {"Uduk"}, ["ues"] = {"Kioko"}, ["ufi"] = {"Ufim"}, ["uga"] = {"ugaritsko"}, ["ugb"] = {"Kuku-Ugbanh"}, ["uge"] = {"Ughele"}, ["ugh"] = {"Kubachi"}, ["ugn"] = {"Ugandan Sign Language"}, ["ugo"] = {"Ugong"}, ["ugy"] = {"Uruguayan Sign Language"}, ["uha"] = {"Uhami"}, ["uhn"] = {"Damal"}, ["uis"] = {"Uisai"}, ["uiv"] = {"Iyive"}, ["uji"] = {"Tanjijili"}, ["uka"] = {"Kaburi"}, ["ukg"] = {"Ukuriguma"}, ["ukh"] = {"Ukhwejo"}, ["uki"] = {"Kui (India)"}, ["ukk"] = {"Muak Sa-aak"}, ["ukl"] = {"Ukrainian Sign Language"}, ["ukp"] = {"Ukpe-Bayobiri"}, ["ukq"] = {"Ukwa"}, ["uks"] = {"Urubú-Kaapor Sign Language", "Kaapor Sign Language"}, ["uku"] = {"Ukue"}, ["ukv"] = {"Kuku"}, ["ukw"] = {"Ukwuani-Aboh-Ndoni"}, ["uky"] = {"Kuuk-Yak"}, ["ula"] = {"Fungwa"}, ["ulb"] = {"Ulukwumi"}, ["ulc"] = {"ulško"}, ["ule"] = {"Lule"}, ["ulf"] = {"Usku", "Afra"}, ["uli"] = {"Ulithian"}, ["ulk"] = {"Meriam Mir"}, ["ull"] = {"Ullatan"}, ["ulm"] = {"ulumanjsko'"}, ["uln"] = {"Unserdeutsch"}, ["ulu"] = {"Uma' Lung"}, ["ulw"] = {"Ulwa"}, ["uma"] = {"Umatilla"}, ["umb"] = {"umbundujsko"}, ["umc"] = {"Marrucinian"}, ["umd"] = {"Umbindhamu"}, ["umg"] = {"Morrobalama", "Umbuygamu"}, ["umi"] = {"Ukit"}, ["umm"] = {"Umon"}, ["umn"] = {"Makyan Naga"}, ["umo"] = {"Umotína"}, ["ump"] = {"Umpila"}, ["umr"] = {"Umbugarla"}, ["ums"] = {"Pendau"}, ["umu"] = {"Munsee"}, ["una"] = {"North Watut"}, ["und"] = {"Undetermined"}, ["une"] = {"Uneme"}, ["ung"] = {"Ngarinyin"}, ["uni"] = {"Uni"}, ["unk"] = {"Enawené-Nawé"}, ["unm"] = {"Unami"}, ["unn"] = {"Kurnai"}, ["unr"] = {"Mundari"}, ["unu"] = {"Unubahe"}, ["unx"] = {"Munda"}, ["unz"] = {"Unde Kaili"}, ["uon"] = {"Kulon"}, ["upi"] = {"Umeda"}, ["upv"] = {"Uripiv-Wala-Rano-Atchin"}, ["ura"] = {"Urarina"}, ["urb"] = {"Urubú-Kaapor", "Kaapor"}, ["urc"] = {"Urningangg"}, ["ure"] = {"Uru"}, ["urf"] = {"Uradhi"}, ["urg"] = {"Urigina"}, ["urh"] = {"Urhobo"}, ["uri"] = {"Urim"}, ["urj"] = {"uralsko"}, ["urk"] = {"Urak Lawoi'"}, ["url"] = {"Urali"}, ["urm"] = {"Urapmin"}, ["urn"] = {"Uruangnirin"}, ["uro"] = {"Ura (Papua New Guinea)"}, ["urp"] = {"Uru-Pa-In"}, ["urr"] = {"Lehalurup", "Löyöp"}, ["urt"] = {"Urat"}, ["uru"] = {"Urumi"}, ["urv"] = {"Uruava"}, ["urw"] = {"Sop"}, ["urx"] = {"Urimo"}, ["ury"] = {"orijsko"}, ["urz"] = {"Uru-Eu-Wau-Wau"}, ["usa"] = {"Usarufa"}, ["ush"] = {"Ushojo"}, ["usi"] = {"Usui"}, ["usk"] = {"Usaghade"}, ["usp"] = {"uspanteško"}, ["uss"] = {"us-Saare"}, ["usu"] = {"Uya"}, ["uta"] = {"Otank"}, ["ute"] = {"Ute-Southern Paiute"}, ["uth"] = {"ut-Hun"}, ["utp"] = {"Amba (Solomon Islands)"}, ["utr"] = {"Etulo"}, ["utu"] = {"Utu"}, ["uum"] = {"urumsko"}, ["uur"] = {"Ura (Vanuatu)"}, ["uuu"] = {"U"}, ["uve"] = {"West Uvean", "Fagauvea"}, ["uvh"] = {"Uri"}, ["uvl"] = {"Lote"}, ["uwa"] = {"Kuku-Uwanh"}, ["uya"] = {"Doko-Uyanga"}, ["uzn"] = {"severnouzbeško"}, ["uzs"] = {"južnouzbeško"}, ["vaa"] = {"Vaagri Booli"}, ["vae"] = {"Vale"}, ["vaf"] = {"Vafsi"}, ["vag"] = {"Vagla"}, ["vah"] = {"Varhadi-Nagpuri"}, ["vai"] = {"Vai"}, ["vaj"] = {"Sekele", "Northwestern ǃKung", "Vasekele"}, ["val"] = {"Vehes"}, ["vam"] = {"Vanimo"}, ["van"] = {"Valman"}, ["vao"] = {"Vao"}, ["vap"] = {"Vaiphei"}, ["var"] = {"Huarijio"}, ["vas"] = {"Vasavi"}, ["vau"] = {"Vanuma"}, ["vav"] = {"Varli"}, ["vay"] = {"Wayu"}, ["vbb"] = {"jugovzhodnobabarsko"}, ["vbk"] = {"Southwestern Bontok"}, ["vec"] = {"beneško"}, ["ved"] = {"vedsko"}, ["vel"] = {"Veluws"}, ["vem"] = {"Vemgo-Mabas"}, ["veo"] = {"Ventureño"}, ["vep"] = {"vepško"}, ["ver"] = {"Mom Jango"}, ["vgr"] = {"Vaghri"}, ["vgt"] = {"Vlaamse Gebarentaal", "Flemish Sign Language"}, ["vic"] = {"Virgin Islands Creole English"}, ["vid"] = {"Vidunda"}, ["vif"] = {"Vili"}, ["vig"] = {"Viemo"}, ["vil"] = {"Vilela"}, ["vin"] = {"Vinza"}, ["vis"] = {"Vishavan"}, ["vit"] = {"Viti"}, ["viv"] = {"Iduna"}, ["vka"] = {"Kariyarra"}, ["vkj"] = {"Kujarge"}, ["vkk"] = {"Kaur"}, ["vkl"] = {"Kulisusu"}, ["vkm"] = {"Kamakan"}, ["vkn"] = {"Koro Nulu"}, ["vko"] = {"Kodeoha"}, ["vkp"] = {"Korlai Creole Portuguese"}, ["vkt"] = {"Tenggarong Kutai Malay"}, ["vku"] = {"Kurrama"}, ["vkz"] = {"Koro Zuba"}, ["vlp"] = {"Valpei"}, ["vls"] = {"Vlaams"}, ["vma"] = {"Martuyhunira"}, ["vmb"] = {"Barbaram"}, ["vmc"] = {"justlahuaško"}, ["vmd"] = {"Mudu Koraga"}, ["vme"] = {"East Masela"}, ["vmf"] = {"majnskofrankovsko"}, ["vmg"] = {"Lungalunga"}, ["vmh"] = {"Maraghei"}, ["vmi"] = {"Miwa"}, ["vmj"] = {"Ixtayutla Mixtec"}, ["vmk"] = {"Makhuwa-Shirima"}, ["vml"] = {"Malgana"}, ["vmm"] = {"Mitlatongo Mixtec"}, ["vmp"] = {"Soyaltepec Mazatec"}, ["vmq"] = {"Soyaltepec Mixtec"}, ["vmr"] = {"Marenje"}, ["vms"] = {"mokselsko"}, ["vmu"] = {"Muluridyi"}, ["vmv"] = {"Valley Maidu"}, ["vmw"] = {"Makhuwa"}, ["vmx"] = {"Tamazola Mixtec"}, ["vmy"] = {"Ayautla Mazatec"}, ["vmz"] = {"Mazatlán Mazatec"}, ["vnk"] = {"Vano", "Lovono"}, ["vnm"] = {"Vinmavis", "Neve'ei"}, ["vnp"] = {"Vunapu"}, ["vor"] = {"Voro"}, ["vot"] = {"votsko"}, ["vra"] = {"Vera'a"}, ["vro"] = {"Võro"}, ["vrs"] = {"Varisi"}, ["vrt"] = {"Burmbar", "Banam Bay"}, ["vsi"] = {"Moldova Sign Language"}, ["vsl"] = {"Venezuelan Sign Language"}, ["vsv"] = {"Valencian Sign Language", "Llengua de signes valenciana"}, ["vto"] = {"Vitou"}, ["vum"] = {"Vumbu"}, ["vun"] = {"Vunjo"}, ["vut"] = {"Vute"}, ["vwa"] = {"Awa (China)"}, ["waa"] = {"Walla Walla"}, ["wab"] = {"Wab"}, ["wac"] = {"Wasco-Wishram"}, ["wad"] = {"Wamesa", "Wondama"}, ["wae"] = {"valaijskonemško"}, ["waf"] = {"Wakoná"}, ["wag"] = {"Wa'ema"}, ["wah"] = {"Watubela"}, ["wai"] = {"Wares"}, ["waj"] = {"Waffa"}, ["wak"] = {"Wakashan languages"}, ["wal"] = {"Wolaytta", "Wolaitta"}, ["wam"] = {"Wampanoag"}, ["wan"] = {"Wan"}, ["wao"] = {"Wappo"}, ["wap"] = {"Wapishana"}, ["waq"] = {"Wagiman"}, ["war"] = {"Waray (Philippines)"}, ["was"] = {"Washo"}, ["wat"] = {"Kaninuwa"}, ["wau"] = {"Waurá"}, ["wav"] = {"Waka"}, ["waw"] = {"Waiwai"}, ["wax"] = {"Watam", "Marangis"}, ["way"] = {"Wayana"}, ["waz"] = {"Wampur"}, ["wba"] = {"varajsko"}, ["wbb"] = {"Wabo"}, ["wbe"] = {"Waritai"}, ["wbf"] = {"Wara"}, ["wbh"] = {"Wanda"}, ["wbi"] = {"Vwanji"}, ["wbj"] = {"Alagwa"}, ["wbk"] = {"Waigali"}, ["wbl"] = {"vahijsko"}, ["wbm"] = {"Wa"}, ["wbp"] = {"Warlpiri"}, ["wbq"] = {"vadarsko"}, ["wbr"] = {"Wagdi"}, ["wbs"] = {"West Bengal Sign Language"}, ["wbt"] = {"Warnman"}, ["wbv"] = {"Wajarri"}, ["wbw"] = {"Woi"}, ["wca"] = {"Yanomámi"}, ["wci"] = {"Waci Gbe"}, ["wdd"] = {"Wandji"}, ["wdg"] = {"Wadaginam"}, ["wdj"] = {"Wadjiginy"}, ["wdk"] = {"Wadikali"}, ["wdt"] = {"Wendat"}, ["wdu"] = {"Wadjigu"}, ["wdy"] = {"Wadjabangayi"}, ["wea"] = {"Wewaw"}, ["wec"] = {"Wè Western"}, ["wed"] = {"Wedau"}, ["weg"] = {"Wergaia"}, ["weh"] = {"Weh"}, ["wei"] = {"Kiunum"}, ["wem"] = {"Weme Gbe"}, ["wen"] = {"lužiškosrbsko"}, ["weo"] = {"Wemale"}, ["wep"] = {"vestfalsko"}, ["wer"] = {"Weri"}, ["wes"] = {"kamerunskopidžinsko"}, ["wet"] = {"perajsko"}, ["weu"] = {"Rawngtu Chin"}, ["wew"] = {"Wejewa"}, ["wfg"] = {"Yafi", "Zorop"}, ["wga"] = {"Wagaya"}, ["wgb"] = {"Wagawaga"}, ["wgg"] = {"Wangkangurru", "Wangganguru"}, ["wgi"] = {"Wahgi"}, ["wgo"] = {"Waigeo"}, ["wgu"] = {"Wirangu"}, ["wgy"] = {"Warrgamay"}, ["wha"] = {"Sou Upaa", "Manusela"}, ["whg"] = {"North Wahgi"}, ["whk"] = {"Wahau Kenyah"}, ["whu"] = {"Wahau Kayan"}, ["wib"] = {"Southern Toussian"}, ["wic"] = {"wichitsko"}, ["wie"] = {"Wik-Epa"}, ["wif"] = {"Wik-Keyangan"}, ["wig"] = {"Wik Ngathan"}, ["wih"] = {"Wik-Me'anha"}, ["wii"] = {"Minidien"}, ["wij"] = {"Wik-Iiyanh"}, ["wik"] = {"Wikalkan"}, ["wil"] = {"Wilawila"}, ["wim"] = {"Wik-Mungkan"}, ["win"] = {"Ho-Chunk"}, ["wir"] = {"Wiraféd"}, ["wiu"] = {"Wiru"}, ["wiv"] = {"Vitu"}, ["wiy"] = {"Wiyot"}, ["wja"] = {"Waja"}, ["wji"] = {"Warji"}, ["wka"] = {"Kw'adza"}, ["wkb"] = {"Kumbaran"}, ["wkd"] = {"Wakde", "Mo"}, ["wkl"] = {"Kalanadi"}, ["wkr"] = {"Keerray-Woorroong"}, ["wku"] = {"Kunduvadi"}, ["wkw"] = {"Wakawaka"}, ["wky"] = {"Wangkayutyuru"}, ["wla"] = {"Walio"}, ["wlc"] = {"Mwali Comorian"}, ["wle"] = {"Wolane"}, ["wlg"] = {"Kunbarlang"}, ["wlh"] = {"Welaun"}, ["wli"] = {"Waioli"}, ["wlk"] = {"Wailaki"}, ["wll"] = {"Wali (Sudan)"}, ["wlm"] = {"srednjevelško"}, ["wlo"] = {"Wolio"}, ["wlr"] = {"Wailapa"}, ["wls"] = {"vališko"}, ["wlu"] = {"Wuliwuli"}, ["wlv"] = {"Wichí Lhamtés Vejoz"}, ["wlw"] = {"Walak"}, ["wlx"] = {"Wali (Ghana)"}, ["wly"] = {"Waling"}, ["wma"] = {"Mawa (Nigeria)"}, ["wmb"] = {"Wambaya"}, ["wmc"] = {"Wamas"}, ["wmd"] = {"Mamaindé"}, ["wme"] = {"Wambule"}, ["wmg"] = {"Western Minyag"}, ["wmh"] = {"Waima'a"}, ["wmi"] = {"Wamin"}, ["wmm"] = {"Maiwa (Indonesia)"}, ["wmn"] = {"Waamwang"}, ["wmo"] = {"Wom (Papua New Guinea)"}, ["wms"] = {"Wambon"}, ["wmt"] = {"Walmajarri"}, ["wmw"] = {"Mwani"}, ["wmx"] = {"Womo"}, ["wnb"] = {"Wanambre"}, ["wnc"] = {"Wantoat"}, ["wnd"] = {"Wandarang"}, ["wne"] = {"Waneci"}, ["wng"] = {"Wanggom"}, ["wni"] = {"Ndzwani Comorian"}, ["wnk"] = {"vanukaško"}, ["wnm"] = {"Wanggamala"}, ["wnn"] = {"Wunumara"}, ["wno"] = {"Wano"}, ["wnp"] = {"Wanap"}, ["wnu"] = {"Usan"}, ["wnw"] = {"Wintu"}, ["wny"] = {"Wanyi", "Waanyi"}, ["woa"] = {"Kuwema", "Tyaraity"}, ["wob"] = {"Wè Northern"}, ["woc"] = {"Wogeo"}, ["wod"] = {"Wolani"}, ["woe"] = {"Woleaian"}, ["wof"] = {"Gambian Wolof"}, ["wog"] = {"Wogamusin"}, ["woi"] = {"Kamang"}, ["wok"] = {"Longto"}, ["wom"] = {"Wom (Nigeria)"}, ["won"] = {"Wongo"}, ["woo"] = {"manombajsko"}, ["wor"] = {"Woria"}, ["wos"] = {"Hanga Hundi"}, ["wow"] = {"Wawonii"}, ["woy"] = {"Weyto"}, ["wpc"] = {"Maco"}, ["wrb"] = {"Waluwarra", "Warluwara"}, ["wrg"] = {"Warungu", "Gudjal"}, ["wrh"] = {"Wiradjuri"}, ["wri"] = {"Wariyangga"}, ["wrk"] = {"Garrwa"}, ["wrl"] = {"Warlmanpa"}, ["wrm"] = {"Warumungu"}, ["wrn"] = {"Warnang"}, ["wro"] = {"Worrorra"}, ["wrp"] = {"Waropen"}, ["wrr"] = {"Wardaman"}, ["wrs"] = {"Waris"}, ["wru"] = {"Waru"}, ["wrv"] = {"Waruna"}, ["wrw"] = {"Gugu Warra"}, ["wrx"] = {"waeransko"}, ["wry"] = {"Merwari"}, ["wrz"] = {"Waray (Australia)"}, ["wsa"] = {"Warembori"}, ["wsg"] = {"Adilabad Gondi"}, ["wsi"] = {"Wusi"}, ["wsk"] = {"Waskia"}, ["wsr"] = {"Owenia"}, ["wss"] = {"Wasa"}, ["wsu"] = {"Wasu"}, ["wsv"] = {"Wotapuri-Katarqalai"}, ["wtf"] = {"Watiwa"}, ["wth"] = {"Wathawurrung"}, ["wti"] = {"Berta"}, ["wtk"] = {"Watakataui"}, ["wtm"] = {"Mewati"}, ["wtw"] = {"Wotu"}, ["wua"] = {"Wikngenchera"}, ["wub"] = {"Wunambal"}, ["wud"] = {"Wudu"}, ["wuh"] = {"Wutunhua"}, ["wul"] = {"Silimo"}, ["wum"] = {"Wumbvu"}, ["wun"] = {"Bungu"}, ["wur"] = {"Wurrugu"}, ["wut"] = {"Wutung"}, ["wuu"] = {"vujsko"}, ["wuv"] = {"Wuvulu-Aua"}, ["wux"] = {"Wulna"}, ["wuy"] = {"Wauyai"}, ["wwa"] = {"Waama"}, ["wwb"] = {"Wakabunga"}, ["wwo"] = {"Wetamut", "Dorig"}, ["wwr"] = {"Warrwa"}, ["www"] = {"Wawa"}, ["wxa"] = {"vašjanskokitajsko"}, ["wxw"] = {"Wardandi"}, ["wyb"] = {"Wangaaybuwan-Ngiyambaa"}, ["wyi"] = {"Woiwurrung"}, ["wym"] = {"Wymysorys"}, ["wyn"] = {"Wyandot"}, ["wyr"] = {"Wayoró"}, ["wyy"] = {"zahodnofidžijsko"}, ["xaa"] = {"andaluzijskoarabsko"}, ["xab"] = {"Sambe"}, ["xac"] = {"Kachari"}, ["xad"] = {"Adai"}, ["xae"] = {"Aequian"}, ["xag"] = {"kavkaškoalbansko"}, ["xai"] = {"Kaimbé"}, ["xaj"] = {"Ararandewára"}, ["xak"] = {"Máku"}, ["xal"] = {"kalmiško"}, ["xam"] = {"ǀXam"}, ["xan"] = {"Xamtanga"}, ["xao"] = {"Khao"}, ["xap"] = {"apalaško"}, ["xaq"] = {"akvitansko"}, ["xar"] = {"Karami"}, ["xas"] = {"kamaško"}, ["xat"] = {"Katawixi"}, ["xau"] = {"Kauwera"}, ["xav"] = {"Xavánte"}, ["xaw"] = {"Kawaiisu"}, ["xay"] = {"Kayan Mahakam"}, ["xbb"] = {"Lower Burdekin"}, ["xbc"] = {"baktrijsko"}, ["xbd"] = {"Bindal"}, ["xbe"] = {"Bigambal"}, ["xbg"] = {"Bunganditj"}, ["xbi"] = {"Kombio"}, ["xbj"] = {"Birrpayi"}, ["xbm"] = {"srednjebretonsko"}, ["xbn"] = {"Kenaboi"}, ["xbo"] = {"prabolgarsko"}, ["xbp"] = {"Bibbulman"}, ["xbr"] = {"Kambera"}, ["xbw"] = {"Kambiwá"}, ["xby"] = {"Batjala", "Batyala"}, ["xcb"] = {"kumbrijsko"}, ["xcc"] = {"kamunsko"}, ["xce"] = {"keltibersko"}, ["xcg"] = {"cisalpinskogalsko"}, ["xch"] = {"Chemakum", "Chimakum"}, ["xcl"] = {"klasičnoarmensko"}, ["xcm"] = {"Comecrudo"}, ["xcn"] = {"Cotoname"}, ["xco"] = {"horezmsko"}, ["xcr"] = {"karijsko"}, ["xct"] = {"klasičnotibetansko"}, ["xcu"] = {"Curonian"}, ["xcv"] = {"Chuvantsy"}, ["xcw"] = {"Coahuilteco"}, ["xcy"] = {"Cayuse"}, ["xda"] = {"Darkinyung"}, ["xdc"] = {"dakijsko"}, ["xdk"] = {"Dharuk"}, ["xdm"] = {"Edomite"}, ["xdo"] = {"Kwandu"}, ["xdq"] = {"Kaitag"}, ["xdy"] = {"Malayic Dayak"}, ["xeb"] = {"eblansko"}, ["xed"] = {"Hdi"}, ["xeg"] = {"ǁXegwi"}, ["xel"] = {"Kelo"}, ["xem"] = {"Kembayan"}, ["xep"] = {"Epi-Olmec"}, ["xer"] = {"Xerénte"}, ["xes"] = {"Kesawai"}, ["xet"] = {"Xetá"}, ["xeu"] = {"Keoru-Ahia"}, ["xfa"] = {"fališko"}, ["xga"] = {"galačansko"}, ["xgb"] = {"Gbin"}, ["xgd"] = {"Gudang"}, ["xgf"] = {"Gabrielino-Fernandeño"}, ["xgg"] = {"Goreng"}, ["xgi"] = {"Garingbal"}, ["xgl"] = {"Galindan"}, ["xgm"] = {"Dharumbal", "Guwinmal"}, ["xgn"] = {"mongolsko (družina)"}, ["xgr"] = {"Garza"}, ["xgu"] = {"Unggumi"}, ["xgw"] = {"Guwa"}, ["xha"] = {"Harami"}, ["xhc"] = {"hunsko"}, ["xhd"] = {"Hadrami"}, ["xhe"] = {"Khetrani"}, ["xhm"] = {"srednjekmersko (1400–1850)"}, ["xhr"] = {"Hernican"}, ["xht"] = {"hatijsko"}, ["xhu"] = {"hurijsko"}, ["xhv"] = {"Khua"}, ["xib"] = {"ibersko"}, ["xii"] = {"Xiri"}, ["xil"] = {"ilirsko"}, ["xin"] = {"šinško"}, ["xir"] = {"Xiriâna"}, ["xis"] = {"Kisan"}, ["xiv"] = {"Indus Valley Language"}, ["xiy"] = {"Xipaya"}, ["xjb"] = {"Minjungbal"}, ["xjt"] = {"Jaitmatang"}, ["xka"] = {"Kalkoti"}, ["xkb"] = {"Northern Nago"}, ["xkc"] = {"Kho'ini"}, ["xkd"] = {"Mendalam Kayan"}, ["xke"] = {"Kereho"}, ["xkf"] = {"Khengkha"}, ["xkg"] = {"Kagoro"}, ["xki"] = {"Kenyan Sign Language"}, ["xkj"] = {"Kajali"}, ["xkk"] = {"Kachok", "Kaco'"}, ["xkl"] = {"Mainstream Kenyah"}, ["xkn"] = {"Kayan River Kayan"}, ["xko"] = {"Kiorr"}, ["xkp"] = {"Kabatei"}, ["xkq"] = {"Koroni"}, ["xkr"] = {"Xakriabá"}, ["xks"] = {"Kumbewaha"}, ["xkt"] = {"Kantosi"}, ["xku"] = {"Kaamba"}, ["xkv"] = {"Kgalagadi"}, ["xkw"] = {"Kembra"}, ["xkx"] = {"Karore"}, ["xky"] = {"Uma' Lasan"}, ["xkz"] = {"Kurtokha"}, ["xla"] = {"Kamula"}, ["xlb"] = {"Loup B"}, ["xlc"] = {"likijsko"}, ["xld"] = {"lidijsko"}, ["xle"] = {"lemnijsko"}, ["xlg"] = {"staroligursko"}, ["xli"] = {"liburnijsko"}, ["xln"] = {"alansko"}, ["xlo"] = {"Loup A"}, ["xlp"] = {"lepontsko"}, ["xls"] = {"lusitansko"}, ["xlu"] = {"Cuneiform Luwian"}, ["xly"] = {"elimiško"}, ["xma"] = {"mušungulsko"}, ["xmb"] = {"Mbonga"}, ["xmc"] = {"Makhuwa-Marrevone"}, ["xmd"] = {"Mbudum"}, ["xme"] = {"medijsko"}, ["xmf"] = {"mingrelsko"}, ["xmg"] = {"Mengaka"}, ["xmh"] = {"Kugu-Muminh"}, ["xmj"] = {"Majera"}, ["xmk"] = {"staromakedonsko"}, ["xml"] = {"Malaysian Sign Language"}, ["xmm"] = {"manadsko"}, ["xmn"] = {"Manichaean Middle Persian"}, ["xmo"] = {"Morerebi"}, ["xmp"] = {"Kuku-Mu'inh"}, ["xmq"] = {"Kuku-Mangk"}, ["xmr"] = {"Meroitic"}, ["xms"] = {"Moroccan Sign Language"}, ["xmt"] = {"matbatsko"}, ["xmu"] = {"Kamu"}, ["xmv"] = {"antakaranskomalgaško"}, ["xmw"] = {"Tsimihety Malagasy"}, ["xmx"] = {"Salawati", "Maden"}, ["xmy"] = {"Mayaguduna"}, ["xmz"] = {"Mori Bawah"}, ["xna"] = {"starosevernoarabsko"}, ["xnb"] = {"Kanakanabu"}, ["xnd"] = {"Na-Dene languages"}, ["xng"] = {"srednjemongolsko"}, ["xnh"] = {"Kuanhua"}, ["xni"] = {"Ngarigu"}, ["xnj"] = {"Ngoni (Tanzania)"}, ["xnk"] = {"Nganakarti"}, ["xnm"] = {"Ngumbarl"}, ["xnn"] = {"Northern Kankanay"}, ["xno"] = {"anglonormansko"}, ["xnq"] = {"Ngoni (Mozambique)"}, ["xnr"] = {"Kangri"}, ["xns"] = {"Kanashi"}, ["xnt"] = {"Narragansett"}, ["xnu"] = {"Nukunul"}, ["xny"] = {"Nyiyaparli"}, ["xnz"] = {"Kenzi", "Mattoki"}, ["xoc"] = {"O'chi'chi'"}, ["xod"] = {"Kokoda"}, ["xog"] = {"Soga"}, ["xoi"] = {"Kominimung"}, ["xok"] = {"Xokleng"}, ["xom"] = {"Komo (Sudan)"}, ["xon"] = {"Konkomba"}, ["xoo"] = {"Xukurú"}, ["xop"] = {"Kopar"}, ["xor"] = {"Korubo"}, ["xow"] = {"Kowaki"}, ["xpa"] = {"Pirriya"}, ["xpb"] = {"Northeastern Tasmanian", "Pyemmairrener"}, ["xpc"] = {"Pecheneg"}, ["xpd"] = {"Oyster Bay Tasmanian"}, ["xpe"] = {"Liberia Kpelle"}, ["xpf"] = {"Southeast Tasmanian", "Nuenonne"}, ["xpg"] = {"Phrygian"}, ["xph"] = {"North Midlands Tasmanian", "Tyerrenoterpanner"}, ["xpi"] = {"piktijsko"}, ["xpj"] = {"Mpalitjanh"}, ["xpk"] = {"Kulina Pano"}, ["xpl"] = {"Port Sorell Tasmanian"}, ["xpm"] = {"Pumpokol"}, ["xpn"] = {"Kapinawá"}, ["xpo"] = {"Pochutec"}, ["xpp"] = {"Puyo-Paekche"}, ["xpq"] = {"Mohegan-Pequot"}, ["xpr"] = {"partsko"}, ["xps"] = {"Pisidian"}, ["xpt"] = {"Punthamara"}, ["xpu"] = {"punsko"}, ["xpv"] = {"Northern Tasmanian", "Tommeginne"}, ["xpw"] = {"Northwestern Tasmanian", "Peerapper"}, ["xpx"] = {"Southwestern Tasmanian", "Toogee"}, ["xpy"] = {"Puyo"}, ["xpz"] = {"Bruny Island Tasmanian"}, ["xqa"] = {"karakanidsko"}, ["xqt"] = {"Qatabanian"}, ["xra"] = {"Krahô"}, ["xrb"] = {"Eastern Karaboro"}, ["xrd"] = {"Gundungurra"}, ["xre"] = {"Kreye"}, ["xrg"] = {"Minang"}, ["xri"] = {"Krikati-Timbira"}, ["xrm"] = {"Armazic"}, ["xrn"] = {"Arin"}, ["xrr"] = {"retijsko"}, ["xrt"] = {"Aranama-Tamique"}, ["xru"] = {"Marriammu"}, ["xrw"] = {"Karawa"}, ["xsa"] = {"sabejsko"}, ["xsb"] = {"sambalsko"}, ["xsc"] = {"Scythian"}, ["xsd"] = {"Sidetic"}, ["xse"] = {"Sempan"}, ["xsh"] = {"Shamang"}, ["xsi"] = {"Sio"}, ["xsj"] = {"Subi"}, ["xsl"] = {"South Slavey"}, ["xsm"] = {"Kasem"}, ["xsn"] = {"Sanga (Nigeria)"}, ["xso"] = {"Solano"}, ["xsp"] = {"Silopi"}, ["xsq"] = {"Makhuwa-Saka"}, ["xsr"] = {"šerpovsko"}, ["xss"] = {"Assan"}, ["xsu"] = {"Sanumá"}, ["xsv"] = {"Sudovian"}, ["xsy"] = {"Saisiyat"}, ["xta"] = {"Alcozauca Mixtec"}, ["xtb"] = {"Chazumba Mixtec"}, ["xtc"] = {"Katcha-Kadugli-Miri"}, ["xtd"] = {"Diuxi-Tilantongo Mixtec"}, ["xte"] = {"Ketengban"}, ["xtg"] = {"transalpinskogalsko"}, ["xth"] = {"Yitha Yitha"}, ["xti"] = {"Sinicahua Mixtec"}, ["xtj"] = {"San Juan Teita Mixtec"}, ["xtl"] = {"Tijaltepec Mixtec"}, ["xtm"] = {"Magdalena Peñasco Mixtec"}, ["xtn"] = {"Northern Tlaxiaco Mixtec"}, ["xto"] = {"Tokharian A"}, ["xtp"] = {"San Miguel Piedras Mixtec"}, ["xtq"] = {"Tumshuqese"}, ["xtr"] = {"Early Tripuri"}, ["xts"] = {"Sindihui Mixtec"}, ["xtt"] = {"Tacahua Mixtec"}, ["xtu"] = {"Cuyamecalco Mixtec"}, ["xtv"] = {"Thawa"}, ["xtw"] = {"Tawandê"}, ["xty"] = {"Yoloxochitl Mixtec"}, ["xua"] = {"Alu Kurumba"}, ["xub"] = {"Betta Kurumba"}, ["xud"] = {"Umiida"}, ["xug"] = {"kunigamsko"}, ["xuj"] = {"Jennu Kurumba"}, ["xul"] = {"Ngunawal", "Nunukul"}, ["xum"] = {"umbrijsko"}, ["xun"] = {"Unggaranggu"}, ["xuo"] = {"Kuo"}, ["xup"] = {"Upper Umpqua"}, ["xur"] = {"urartsko"}, ["xut"] = {"Kuthant"}, ["xuu"] = {"Kxoe", "Khwedam"}, ["xve"] = {"venetsko"}, ["xvi"] = {"Kamviri"}, ["xvn"] = {"vandalsko"}, ["xvo"] = {"volško"}, ["xvs"] = {"vestinsko"}, ["xwa"] = {"Kwaza"}, ["xwc"] = {"Woccon"}, ["xwd"] = {"Wadi Wadi"}, ["xwe"] = {"Xwela Gbe"}, ["xwg"] = {"Kwegu"}, ["xwj"] = {"Wajuk"}, ["xwk"] = {"Wangkumara"}, ["xwl"] = {"Western Xwla Gbe"}, ["xwo"] = {"Written Oirat"}, ["xwr"] = {"Kwerba Mamberamo"}, ["xwt"] = {"Wotjobaluk"}, ["xww"] = {"Wemba Wemba"}, ["xxb"] = {"Boro (Ghana)"}, ["xxk"] = {"Ke'o"}, ["xxm"] = {"Minkin"}, ["xxr"] = {"koropsko"}, ["xxt"] = {"tamborsko"}, ["xya"] = {"Yaygir"}, ["xyb"] = {"Yandjibara"}, ["xyj"] = {"Mayi-Yapi"}, ["xyk"] = {"Mayi-Kulan"}, ["xyl"] = {"Yalakalore"}, ["xyt"] = {"Mayi-Thakurti"}, ["xyy"] = {"Yorta Yorta"}, ["xzh"] = {"Zhang-Zhung"}, ["xzm"] = {"Zemgalian"}, ["xzp"] = {"starozapoteško"}, ["yaa"] = {"Yaminahua"}, ["yab"] = {"Yuhup"}, ["yac"] = {"Pass Valley Yali"}, ["yad"] = {"Yagua"}, ["yae"] = {"Pumé"}, ["yaf"] = {"Yaka (Democratic Republic of Congo)"}, ["yag"] = {"jamansko"}, ["yah"] = {"jazguljamsko"}, ["yai"] = {"Yagnobi"}, ["yaj"] = {"Banda-Yangere"}, ["yak"] = {"Yakama"}, ["yal"] = {"Yalunka"}, ["yam"] = {"Yamba"}, ["yan"] = {"Mayangna"}, ["yao"] = {"Yao"}, ["yap"] = {"Yapese"}, ["yaq"] = {"Yaqui"}, ["yar"] = {"Yabarana"}, ["yas"] = {"Nugunu (Cameroon)"}, ["yat"] = {"Yambeta"}, ["yau"] = {"Yuwana"}, ["yav"] = {"Yangben"}, ["yaw"] = {"Yawalapití"}, ["yax"] = {"Yauma"}, ["yay"] = {"Agwagwune"}, ["yaz"] = {"Lokaa"}, ["yba"] = {"Yala"}, ["ybb"] = {"Yemba"}, ["ybe"] = {"West Yugur"}, ["ybh"] = {"Yakha"}, ["ybi"] = {"Yamphu"}, ["ybj"] = {"Hasha"}, ["ybk"] = {"Bokha"}, ["ybl"] = {"Yukuben"}, ["ybm"] = {"Yaben"}, ["ybn"] = {"Yabaâna"}, ["ybo"] = {"Yabong"}, ["ybx"] = {"Yawiyo"}, ["yby"] = {"Yaweyuha"}, ["ych"] = {"Chesu"}, ["ycl"] = {"Lolopo"}, ["ycn"] = {"Yucuna"}, ["ycp"] = {"Chepya"}, ["yda"] = {"Yanda"}, ["ydd"] = {"vzhodnojidiško"}, ["yde"] = {"Yangum Dey"}, ["ydg"] = {"Yidgha"}, ["ydk"] = {"Yoidik"}, ["yea"] = {"Ravula"}, ["yec"] = {"jeniško"}, ["yee"] = {"Yimas"}, ["yei"] = {"Yeni"}, ["yej"] = {"jevansko"}, ["yel"] = {"Yela"}, ["yer"] = {"Tarok"}, ["yes"] = {"Nyankpa"}, ["yet"] = {"Yetfa"}, ["yeu"] = {"Yerukula"}, ["yev"] = {"Yapunda"}, ["yey"] = {"Yeyi"}, ["yga"] = {"Malyangapa"}, ["ygi"] = {"Yiningayi"}, ["ygl"] = {"Yangum Gel"}, ["ygm"] = {"Yagomi"}, ["ygp"] = {"Gepo"}, ["ygr"] = {"Yagaria"}, ["ygs"] = {"Yolŋu Sign Language"}, ["ygu"] = {"Yugul"}, ["ygw"] = {"Yagwoia"}, ["yha"] = {"Baha Buyang"}, ["yhd"] = {"judeoiraškoarabsko"}, ["yhl"] = {"Hlepho Phowa"}, ["yhs"] = {"Yan-nhaŋu Sign Language"}, ["yia"] = {"Yinggarda"}, ["yif"] = {"Ache"}, ["yig"] = {"Wusa Nasu"}, ["yih"] = {"zahodnojidiško"}, ["yii"] = {"Yidiny"}, ["yij"] = {"Yindjibarndi"}, ["yik"] = {"Dongshanba Lalo"}, ["yil"] = {"Yindjilandji"}, ["yim"] = {"Yimchungru Naga"}, ["yin"] = {"Riang Lai", "Yinchia"}, ["yip"] = {"Pholo"}, ["yiq"] = {"Miqie"}, ["yir"] = {"North Awyu"}, ["yis"] = {"Yis"}, ["yit"] = {"Eastern Lalu"}, ["yiu"] = {"Awu"}, ["yiv"] = {"Northern Nisu"}, ["yix"] = {"Axi Yi"}, ["yiz"] = {"Azhe"}, ["yka"] = {"Yakan"}, ["ykg"] = {"tundrskojukagirsko"}, ["yki"] = {"Yoke"}, ["ykk"] = {"Yakaikeke"}, ["ykl"] = {"Khlula"}, ["ykm"] = {"Kap"}, ["ykn"] = {"Kua-nsi"}, ["yko"] = {"Yasa"}, ["ykr"] = {"Yekora"}, ["ykt"] = {"Kathu"}, ["yku"] = {"Kuamasi"}, ["yky"] = {"Yakoma"}, ["yla"] = {"Yaul"}, ["ylb"] = {"Yaleba"}, ["yle"] = {"Yele"}, ["ylg"] = {"Yelogu"}, ["yli"] = {"Angguruk Yali"}, ["yll"] = {"Yil"}, ["ylm"] = {"Limi"}, ["yln"] = {"Langnian Buyang"}, ["ylo"] = {"Naluo Yi"}, ["ylr"] = {"Yalarnnga"}, ["ylu"] = {"Aribwaung"}, ["yly"] = {"Nyâlayu", "Nyelâyu"}, ["ymb"] = {"Yambes"}, ["ymc"] = {"Southern Muji"}, ["ymd"] = {"Muda"}, ["yme"] = {"Yameo"}, ["ymg"] = {"Yamongeri"}, ["ymh"] = {"Mili"}, ["ymi"] = {"Moji"}, ["ymk"] = {"Makwe"}, ["yml"] = {"Iamalele"}, ["ymm"] = {"Maay"}, ["ymn"] = {"Yamna", "Sunum"}, ["ymo"] = {"Yangum Mon"}, ["ymp"] = {"Yamap"}, ["ymq"] = {"Qila Muji"}, ["ymr"] = {"Malasar"}, ["yms"] = {"mizijsko"}, ["ymx"] = {"Northern Muji"}, ["ymz"] = {"Muzi"}, ["yna"] = {"Aluo"}, ["ynd"] = {"Yandruwandha"}, ["yne"] = {"Lang'e"}, ["yng"] = {"Yango"}, ["ynk"] = {"naukanskojupiško"}, ["ynl"] = {"Yangulam"}, ["ynn"] = {"Yana"}, ["yno"] = {"Yong"}, ["ynq"] = {"Yendang"}, ["yns"] = {"Yansi"}, ["ynu"] = {"Yahuna"}, ["yob"] = {"Yoba"}, ["yog"] = {"Yogad"}, ["yoi"] = {"jonagunsko"}, ["yok"] = {"Yokuts"}, ["yol"] = {"Yola"}, ["yom"] = {"Yombe"}, ["yon"] = {"Yongkom"}, ["yot"] = {"Yotti"}, ["yox"] = {"joronsko"}, ["yoy"] = {"Yoy"}, ["ypa"] = {"Phala"}, ["ypb"] = {"Labo Phowa"}, ["ypg"] = {"Phola"}, ["yph"] = {"Phupha"}, ["ypk"] = {"jupiško"}, ["ypm"] = {"Phuma"}, ["ypn"] = {"Ani Phowa"}, ["ypo"] = {"Alo Phola"}, ["ypp"] = {"Phupa"}, ["ypz"] = {"Phuza"}, ["yra"] = {"Yerakai"}, ["yrb"] = {"Yareba"}, ["yre"] = {"Yaouré"}, ["yrk"] = {"nenško"}, ["yrl"] = {"Nhengatu"}, ["yrm"] = {"Yirrk-Mel"}, ["yrn"] = {"Yerong"}, ["yro"] = {"Yaroamë"}, ["yrs"] = {"Yarsun"}, ["yrw"] = {"Yarawata"}, ["yry"] = {"Yarluyandi"}, ["ysc"] = {"Yassic"}, ["ysd"] = {"Samatao"}, ["ysg"] = {"Sonaga"}, ["ysl"] = {"Yugoslavian Sign Language"}, ["ysm"] = {"Myanmar Sign Language"}, ["ysn"] = {"Sani"}, ["yso"] = {"Nisi (China)"}, ["ysp"] = {"Southern Lolopo"}, ["ysr"] = {"sirenskojupiško"}, ["yss"] = {"Yessan-Mayo"}, ["ysy"] = {"Sanie"}, ["yta"] = {"Talu"}, ["ytl"] = {"Tanglang"}, ["ytp"] = {"Thopho"}, ["ytw"] = {"Yout Wam"}, ["yty"] = {"Yatay"}, ["yua"] = {"jukateško"}, ["yub"] = {"Yugambal"}, ["yuc"] = {"Yuchi"}, ["yud"] = {"judeotripolijskoarabsko"}, ["yue"] = {"kantonsko"}, ["yuf"] = {"Havasupai-Walapai-Yavapai"}, ["yug"] = {"juško"}, ["yui"] = {"Yurutí"}, ["yuj"] = {"Karkar-Yuri"}, ["yuk"] = {"Yuki"}, ["yul"] = {"Yulu"}, ["yum"] = {"Quechan"}, ["yun"] = {"Bena (Nigeria)"}, ["yup"] = {"Yukpa"}, ["yuq"] = {"Yuqui"}, ["yur"] = {"Yurok"}, ["yut"] = {"Yopno"}, ["yuw"] = {"Yau (Morobe Province)"}, ["yux"] = {"južnojukagirsko"}, ["yuy"] = {"East Yugur"}, ["yuz"] = {"jurakarsko"}, ["yva"] = {"Yawa"}, ["yvt"] = {"Yavitero"}, ["ywa"] = {"Kalou"}, ["ywg"] = {"Yinhawangka"}, ["ywl"] = {"Western Lalu"}, ["ywn"] = {"Yawanawa"}, ["ywq"] = {"Wuding-Luquan Yi"}, ["ywr"] = {"Yawuru"}, ["ywt"] = {"Xishanba Lalo", "Central Lalo"}, ["ywu"] = {"Wumeng Nasu"}, ["yww"] = {"Yawarawarga"}, ["yxa"] = {"Mayawali"}, ["yxg"] = {"Yagara"}, ["yxl"] = {"Yardliyawarra"}, ["yxm"] = {"Yinwum"}, ["yxu"] = {"Yuyu"}, ["yxy"] = {"Yabula Yabula"}, ["yyr"] = {"Yir Yoront"}, ["yyu"] = {"Yau (Sandaun Province)"}, ["yyz"] = {"Ayizi"}, ["yzg"] = {"E'ma Buyang"}, ["yzk"] = {"Zokhuo"}, ["zaa"] = {"Sierra de Juárez Zapotec"}, ["zab"] = {"Western Tlacolula Valley Zapotec", "San Juan Guelavía Zapotec"}, ["zac"] = {"Ocotlán Zapotec"}, ["zad"] = {"Cajonos Zapotec"}, ["zae"] = {"Yareni Zapotec"}, ["zaf"] = {"Ayoquesco Zapotec"}, ["zag"] = {"Zaghawa"}, ["zah"] = {"Zangwal"}, ["zai"] = {"Isthmus Zapotec"}, ["zaj"] = {"Zaramo"}, ["zak"] = {"Zanaki"}, ["zal"] = {"Zauzou"}, ["zam"] = {"Miahuatlán Zapotec"}, ["zao"] = {"Ozolotepec Zapotec"}, ["zap"] = {"zapoteško"}, ["zaq"] = {"Aloápam Zapotec"}, ["zar"] = {"Rincón Zapotec"}, ["zas"] = {"Santo Domingo Albarradas Zapotec"}, ["zat"] = {"Tabaa Zapotec"}, ["zau"] = {"Zangskari"}, ["zav"] = {"Yatzachi Zapotec"}, ["zaw"] = {"Mitla Zapotec"}, ["zax"] = {"Xadani Zapotec"}, ["zay"] = {"Zayse-Zergulla", "Zaysete"}, ["zaz"] = {"Zari"}, ["zba"] = {"Balaibalan"}, ["zbc"] = {"Central Berawan"}, ["zbe"] = {"East Berawan"}, ["zbl"] = {"Blissymbols", "Bliss", "Blissymbolics"}, ["zbt"] = {"Batui"}, ["zbu"] = {"Bu (Bauchi State)"}, ["zbw"] = {"West Berawan"}, ["zca"] = {"Coatecas Altas Zapotec"}, ["zcd"] = {"Las Delicias Zapotec"}, ["zch"] = {"Central Hongshuihe Zhuang"}, ["zdj"] = {"komorskongazidsko"}, ["zea"] = {"Zeeuws"}, ["zeg"] = {"Zenag"}, ["zeh"] = {"Eastern Hongshuihe Zhuang"}, ["zen"] = {"Zenaga"}, ["zga"] = {"Kinga"}, ["zgb"] = {"Guibei Zhuang"}, ["zgh"] = {"knjižno maroškoberbersko"}, ["zgm"] = {"Minz Zhuang"}, ["zgn"] = {"Guibian Zhuang"}, ["zgr"] = {"Magori"}, ["zhb"] = {"Zhaba"}, ["zhd"] = {"Dai Zhuang"}, ["zhi"] = {"Zhire"}, ["zhn"] = {"Nong Zhuang"}, ["zhw"] = {"Zhoa"}, ["zhx"] = {"kitajsko (družina)"}, ["zia"] = {"Zia"}, ["zib"] = {"Zimbabwe Sign Language"}, ["zik"] = {"Zimakani"}, ["zil"] = {"Zialo"}, ["zim"] = {"Mesme"}, ["zin"] = {"Zinza"}, ["ziw"] = {"zigulsko"}, ["ziz"] = {"Zizilivakan"}, ["zka"] = {"Kaimbulawa"}, ["zkb"] = {"Koibal"}, ["zkd"] = {"Kadu"}, ["zkg"] = {"gogurješko"}, ["zkh"] = {"Khorezmian"}, ["zkk"] = {"Karankawa"}, ["zkn"] = {"Kanan"}, ["zko"] = {"Kott"}, ["zkp"] = {"São Paulo Kaingáng"}, ["zkr"] = {"Zakhring"}, ["zkt"] = {"kitansko"}, ["zku"] = {"Kaurna"}, ["zkv"] = {"krevinsko"}, ["zkz"] = {"hazarsko"}, ["zla"] = {"Zula"}, ["zle"] = {"vzhodnoslovansko"}, ["zlj"] = {"Liujiang Zhuang"}, ["zlm"] = {"malajsko (posamezni jezik)"}, ["zln"] = {"Lianshan Zhuang"}, ["zlq"] = {"Liuqian Zhuang"}, ["zls"] = {"južnoslovansko"}, ["zlw"] = {"zahodnoslovansko"}, ["zma"] = {"Manda (Australia)"}, ["zmb"] = {"Zimba"}, ["zmc"] = {"Margany"}, ["zmd"] = {"Maridan"}, ["zme"] = {"Mangerr"}, ["zmf"] = {"Mfinu"}, ["zmg"] = {"Marti Ke"}, ["zmh"] = {"Makolkol"}, ["zmi"] = {"Negeri Sembilan Malay"}, ["zmj"] = {"Maridjabin"}, ["zmk"] = {"Mandandanyi"}, ["zml"] = {"Matngala"}, ["zmm"] = {"Marimanindji", "Marramaninyshi"}, ["zmn"] = {"Mbangwe"}, ["zmo"] = {"Molo"}, ["zmp"] = {"Mpuono"}, ["zmq"] = {"Mituku"}, ["zmr"] = {"Maranunggu"}, ["zms"] = {"Mbesa"}, ["zmt"] = {"Maringarr"}, ["zmu"] = {"Muruwari"}, ["zmv"] = {"Mbariman-Gudhinma"}, ["zmw"] = {"Mbo (Democratic Republic of Congo)"}, ["zmx"] = {"Bomitaba"}, ["zmy"] = {"Mariyedi"}, ["zmz"] = {"Mbandja"}, ["zna"] = {"Zan Gula"}, ["znd"] = {"zandsko (družina)"}, ["zne"] = {"Zande (individual language)"}, ["zng"] = {"Mang"}, ["znk"] = {"Manangkari"}, ["zns"] = {"Mangas"}, ["zoc"] = {"Copainalá Zoque"}, ["zoh"] = {"Chimalapa Zoque"}, ["zom"] = {"Zou"}, ["zoo"] = {"Asunción Mixtepec Zapotec"}, ["zoq"] = {"Tabasco Zoque"}, ["zor"] = {"Rayón Zoque"}, ["zos"] = {"Francisco León Zoque"}, ["zpa"] = {"Lachiguiri Zapotec"}, ["zpb"] = {"Yautepec Zapotec"}, ["zpc"] = {"Choapan Zapotec"}, ["zpd"] = {"Southeastern Ixtlán Zapotec"}, ["zpe"] = {"Petapa Zapotec"}, ["zpf"] = {"San Pedro Quiatoni Zapotec"}, ["zpg"] = {"Guevea De Humboldt Zapotec"}, ["zph"] = {"Totomachapan Zapotec"}, ["zpi"] = {"Santa María Quiegolani Zapotec"}, ["zpj"] = {"Quiavicuzas Zapotec"}, ["zpk"] = {"Tlacolulita Zapotec"}, ["zpl"] = {"Lachixío Zapotec"}, ["zpm"] = {"Mixtepec Zapotec"}, ["zpn"] = {"Santa Inés Yatzechi Zapotec"}, ["zpo"] = {"Amatlán Zapotec"}, ["zpp"] = {"El Alto Zapotec"}, ["zpq"] = {"Zoogocho Zapotec"}, ["zpr"] = {"Santiago Xanica Zapotec"}, ["zps"] = {"Coatlán Zapotec"}, ["zpt"] = {"San Vicente Coatlán Zapotec"}, ["zpu"] = {"Yalálag Zapotec"}, ["zpv"] = {"Chichicapan Zapotec"}, ["zpw"] = {"Zaniza Zapotec"}, ["zpx"] = {"San Baltazar Loxicha Zapotec"}, ["zpy"] = {"Mazaltepec Zapotec"}, ["zpz"] = {"Texmelucan Zapotec"}, ["zqe"] = {"Qiubei Zhuang"}, ["zra"] = {"Kara (Korea)"}, ["zrg"] = {"Mirgan"}, ["zrn"] = {"Zerenkel"}, ["zro"] = {"Záparo"}, ["zrp"] = {"Zarphatic"}, ["zrs"] = {"Mairasi"}, ["zsa"] = {"Sarasira"}, ["zsk"] = {"Kaskean"}, ["zsl"] = {"Zambian Sign Language"}, ["zsm"] = {"knjižno malajsko"}, ["zsr"] = {"Southern Rincon Zapotec"}, ["zsu"] = {"Sukurum"}, ["zte"] = {"Elotepec Zapotec"}, ["ztg"] = {"Xanaguía Zapotec"}, ["ztl"] = {"Lapaguía-Guivini Zapotec"}, ["ztm"] = {"San Agustín Mixtepec Zapotec"}, ["ztn"] = {"Santa Catarina Albarradas Zapotec"}, ["ztp"] = {"Loxicha Zapotec"}, ["ztq"] = {"Quioquitani-Quierí Zapotec"}, ["zts"] = {"Tilquiapan Zapotec"}, ["ztt"] = {"Tejalapan Zapotec"}, ["ztu"] = {"Güilá Zapotec"}, ["ztx"] = {"Zaachila Zapotec"}, ["zty"] = {"Yatee Zapotec"}, ["zua"] = {"Zeem"}, ["zuh"] = {"Tokano"}, ["zum"] = {"Kumzari"}, ["zun"] = {"Zuni"}, ["zuy"] = {"Zumaya"}, ["zwa"] = {"Zay"}, ["zxx"] = {"No linguistic content", "Not applicable"}, ["zyb"] = {"Yongbei Zhuang"}, ["zyg"] = {"Yang Zhuang"}, ["zyj"] = {"Youjiang Zhuang"}, ["zyn"] = {"Yongnan Zhuang"}, ["zyp"] = {"Zyphe Chin"}, ["zza"] = {"Zaza", "Dimili", "Dimli (macrolanguage)", "Kirdki", "Kirmanjki (macrolanguage)", "Zazaki"}, ["zzj"] = {"Zuojiang Zhuang"} } local deprecated = { ["in"] = {"indonezijsko"}, ["iw"] = {"hebrejsko"}, ["ji"] = {"jidiško"}, ["jw"] = {"javansko"}, ["mo"] = {"moldavsko"}, ["aam"] = {"Aramanik"}, ["adp"] = {"Adap"}, ["agp"] = {"Paranan"}, ["ais"] = {"Nataoran Amis"}, ["ajt"] = {"judeotunizijskoarabsko"}, ["aoh"] = {"Arma"}, ["asd"] = {"Asas"}, ["aue"] = {"ǂKxʼauǁʼein"}, ["ayx"] = {"Ayi (China)"}, ["ayy"] = {"Tayabas Ayta"}, ["baz"] = {"Tunen"}, ["bbz"] = {"Babalia Creole Arabic"}, ["bgm"] = {"Baga Mboteni"}, ["bhk"] = {"Albay Bicolano"}, ["bic"] = {"Bikaru"}, ["bij"] = {"Vaghat-Ya-Bijim-Legeri"}, ["bjd"] = {"Bandjigali"}, ["bjq"] = {"Southern Betsimisaraka Malagasy"}, ["bkb"] = {"Finallig"}, ["blg"] = {"Balau"}, ["bmy"] = {"Bemba (Democratic Republic of Congo)"}, ["bpb"] = {"Barbacoas"}, ["btb"] = {"Beti (Cameroon)"}, ["btl"] = {"Bhatola"}, ["bxx"] = {"Borna (Democratic Republic of Congo)"}, ["byy"] = {"Buya"}, ["cbe"] = {"Chipiajes"}, ["cbh"] = {"Cagua"}, ["cca"] = {"Cauca"}, ["ccq"] = {"Chaungtha"}, ["cdg"] = {"Chamari"}, ["cjr"] = {"Chorotega"}, ["cka"] = {"Khumi Awa Chin"}, ["cmk"] = {"Chimakum"}, ["coy"] = {"Coyaima"}, ["cqu"] = {"Chilean Quechua"}, ["cug"] = {"Chungmboko", "Cung"}, ["cum"] = {"Cumeral"}, ["daf"] = {"Dan"}, ["dap"] = {"Nisi (India)"}, ["dgu"] = {"Degaru"}, ["dha"] = {"Dhanwar (India)"}, ["dit"] = {"Dirari"}, ["djl"] = {"Djiwarli"}, ["dkl"] = {"Kolum So Dogon"}, ["drh"] = {"Darkhat"}, ["drr"] = {"Dororo"}, ["drw"] = {"Darwazi"}, ["dud"] = {"Hun-Saare"}, ["duj"] = {"Dhuwal"}, ["dwl"] = {"Walo Kumbe Dogon"}, ["dzd"] = {"Daza"}, ["ekc"] = {"vzhodnokarnijsko"}, ["elp"] = {"Elpaputih"}, ["emo"] = {"Emok"}, ["gav"] = {"Gabutamon"}, ["gbc"] = {"Garawa"}, ["gfx"] = {"Mangetti Dune ǃXung"}, ["ggn"] = {"Eastern Gurung"}, ["ggo"] = {"Southern Gondi"}, ["ggr"] = {"Aghu Tharnggalu"}, ["gio"] = {"Gelao"}, ["gji"] = {"Geji"}, ["gli"] = {"Guliguli"}, ["gti"] = {"Gbati-ri"}, ["guv"] = {"Gey"}, ["hrr"] = {"Horuru"}, ["iap"] = {"Iapama"}, ["ibi"] = {"Ibilo"}, ["ill"] = {"Iranun"}, ["ilw"] = {"Talur"}, ["ime"] = {"Imeraguen"}, ["izi"] = {"Izi-Ezaa-Ikwo-Mgbo"}, ["jar"] = {"Jarawa (Nigeria)"}, ["jeg"] = {"Jeng"}, ["kbf"] = {"Kakauhua"}, ["kdv"] = {"Kado"}, ["kgc"] = {"Kasseng"}, ["kgd"] = {"Kataang"}, ["kgh"] = {"Upper Tanudan Kalinga"}, ["kjf"] = {"Khalaj [Indo-Iranian]"}, ["koj"] = {"Sara Dunjo"}, ["kox"] = {"Coxima"}, ["kpp"] = {"Paku Karen"}, ["krm"] = {"Krim"}, ["ktr"] = {"Kota Marudu Tinagas"}, ["kvs"] = {"Kunggara"}, ["kwq"] = {"Kwak"}, ["kxe"] = {"Kakihum"}, ["kxl"] = {"Nepali Kurux"}, ["kxu"] = {"Kui (India)"}, ["kzh"] = {"Kenuzi-Dongola"}, ["kzj"] = {"Coastal Kadazan"}, ["kzt"] = {"Tambunan Dusun"}, ["lak"] = {"Laka (Nigeria)"}, ["lba"] = {"Lui"}, ["leg"] = {"Lengua"}, ["lii"] = {"Lingkhim"}, ["llo"] = {"Khlor"}, ["lmm"] = {"Lamam"}, ["lmz"] = {"Lumbee"}, ["lno"] = {"Lango (South Sudan)"}, ["lsg"] = {"Lyons Sign Language"}, ["meg"] = {"Mea"}, ["mgx"] = {"Omati"}, ["mhh"] = {"Maskoy Pidgin"}, ["mja"] = {"Mahei"}, ["mld"] = {"Malakhel"}, ["mnt"] = {"Maykulan"}, ["mof"] = {"Mohegan-Montauk-Narragansett"}, ["mst"] = {"Cataelano Mandaya"}, ["mvm"] = {"Muya"}, ["mwd"] = {"Mudbura"}, ["mwj"] = {"Maligo"}, ["mwx"] = {"Mediak"}, ["mwy"] = {"Mosiro"}, ["myd"] = {"Maramba"}, ["myi"] = {"Mina (India)"}, ["myq"] = {"Forest Maninka"}, ["myt"] = {"Sangab Mandaya"}, ["nad"] = {"Nijadali"}, ["nbf"] = {"Naxi"}, ["nbx"] = {"Ngura"}, ["ncp"] = {"Ndaktup"}, ["ngo"] = {"Ngoni"}, ["nln"] = {"duransko nahuatlsko"}, ["nlr"] = {"Ngarla"}, ["nns"] = {"Ningye"}, ["nnx"] = {"Ngong"}, ["noo"] = {"Nootka"}, ["nts"] = {"Natagaimas"}, ["nxu"] = {"Narau"}, ["ome"] = {"Omejes"}, ["oun"] = {"ǃOǃung"}, ["pat"] = {"Papitalai"}, ["pbz"] = {"Palu"}, ["pcr"] = {"Panang"}, ["pgy"] = {"Pongyong"}, ["pii"] = {"Pini"}, ["plp"] = {"Palpa"}, ["pmc"] = {"Palumata"}, ["pmu"] = {"Mirpur Panjabi"}, ["pod"] = {"Ponares"}, ["ppa"] = {"Pao"}, ["ppr"] = {"Piru"}, ["prb"] = {"Lua'"}, ["pry"] = {"Pray 3"}, ["puk"] = {"Pu Ko"}, ["puz"] = {"Purum Naga"}, ["rie"] = {"Rien"}, ["rmr"] = {"Caló"}, ["rna"] = {"Runa"}, ["rsi"] = {"Rennellese Sign Language"}, ["sap"] = {"Sanapaná"}, ["sca"] = {"Sansu"}, ["sdm"] = {"Semandang"}, ["sgl"] = {"Sanglechi-Ishkashimi"}, ["sgo"] = {"Songa"}, ["skk"] = {"Sok"}, ["smd"] = {"Sama"}, ["snb"] = {"Sebuyau"}, ["snh"] = {"Shinabo"}, ["sul"] = {"Surigaonon"}, ["sum"] = {"Sumo-Mayangna"}, ["svr"] = {"Savara"}, ["tbb"] = {"Tapeba"}, ["tdu"] = {"Tempasuk Dusun"}, ["tgg"] = {"Tangga"}, ["thc"] = {"Tai Hang Tong"}, ["thw"] = {"Thudam"}, ["thx"] = {"The"}, ["tid"] = {"Tidong"}, ["tie"] = {"Tingal"}, ["tkk"] = {"Takpa"}, ["tlw"] = {"South Wemale"}, ["tmp"] = {"Tai Mène"}, ["tne"] = {"Tinoc Kallahan"}, ["tnf"] = {"Tangshewi"}, ["toe"] = {"Tomedes"}, ["tsf"] = {"Southwestern Tamang"}, ["unp"] = {"Worora"}, ["uok"] = {"Uokha"}, ["uun"] = {"Kulon-Pazeh"}, ["vki"] = {"Ija-Zuba"}, ["wgw"] = {"Wagawaga"}, ["wit"] = {"Wintu"}, ["wiw"] = {"Wirangu"}, ["wra"] = {"Warapu"}, ["wrd"] = {"Warduji"}, ["wya"] = {"Wyandot"}, ["xba"] = {"Kamba (Brazil)"}, ["xbx"] = {"Kabixí"}, ["xia"] = {"Xiandao"}, ["xip"] = {"Xipináwa"}, ["xkh"] = {"Karahawyana"}, ["xrq"] = {"Karranga"}, ["xtz"] = {"Tasmanian"}, ["ybd"] = {"Yangbye"}, ["yds"] = {"Yiddish Sign Language"}, ["yen"] = {"Yendang"}, ["yiy"] = {"Yir Yoront"}, ["yma"] = {"Yamphe"}, ["ymt"] = {"Mator-Taygi-Karagas"}, ["ynh"] = {"Yangho"}, ["yos"] = {"Yos"}, ["yri"] = {"Yarí"}, ["yuu"] = {"Yugh"}, ["zir"] = {"Ziriya"} } return { active = active, deprecated = deprecated, } bnajfchosbiz2wxamyuzgoko4rt7uw9 6657607 6657586 2026-04-08T19:21:35Z A09 188929 slo. 6657607 Scribunto text/plain -- File-Date: 2022-08-08 local active = { ["aa"] = {"afarsko"}, ["ab"] = {"abhaško"}, ["ae"] = {"avestansko"}, ["af"] = {"afrikansko", "bursko"}, ["ak"] = {"akanško"}, ["am"] = {"amharsko"}, ["an"] = {"aragonsko"}, ["ar"] = {"arabsko"}, ["as"] = {"asamsko"}, ["av"] = {"avarsko"}, ["ay"] = {"ajmarsko"}, ["az"] = {"azerbajdžansko"}, ["ba"] = {"baškirsko"}, ["be"] = {"belorusko"}, ["bg"] = {"bolgarsko"}, ["bh"] = {"biharsko"}, ["bi"] = {"bislamsko"}, ["bm"] = {"bambarsko"}, ["bn"] = {"bengalsko"}, ["bo"] = {"tibetansko"}, ["br"] = {"bretonsko"}, ["bs"] = {"bosansko"}, ["ca"] = {"katalonsko", "valencijsko"}, ["ce"] = {"čečensko"}, ["ch"] = {"čamorsko"}, ["co"] = {"korziško"}, ["cr"] = {"krijsko"}, ["cs"] = {"češko"}, ["cu"] = {"cerkvenoslovansko", "starocerkvenoslovansko", "starobolgarsko", "staroslovansko"}, ["cv"] = {"čuvaško"}, ["cy"] = {"valižansko"}, ["da"] = {"dansko"}, ["de"] = {"nemško"}, ["dv"] = {"diveško", "maldivsko"}, ["dz"] = {"conško"}, ["ee"] = {"eveško"}, ["el"] = {"grško"}, ["en"] = {"angleško"}, ["eo"] = {"esperantsko"}, ["es"] = {"špansko", "kastiljsko"}, ["et"] = {"estonsko"}, ["eu"] = {"baskovsko"}, ["fa"] = {"perzijsko"}, ["ff"] = {"fulsko"}, ["fi"] = {"finsko"}, ["fj"] = {"fidžijsko"}, ["fo"] = {"fersko"}, ["fr"] = {"francosko"}, ["fy"] = {"zahodnofrizijsko"}, ["ga"] = {"irsko"}, ["gd"] = {"škotskogelsko", "gelsko"}, ["gl"] = {"galicijsko"}, ["gn"] = {"gvaransko"}, ["gu"] = {"gudžaratsko"}, ["gv"] = {"mansko"}, ["ha"] = {"havško"}, ["he"] = {"hebrejsko"}, ["hi"] = {"hindujsko"}, ["ho"] = {"hirimotujsko"}, ["hr"] = {"hrvaško"}, ["ht"] = {"haitijsko", "haitijskokreolsko"}, ["hu"] = {"madžarsko"}, ["hy"] = {"armensko"}, ["hz"] = {"herersko"}, ["ia"] = {"interlingva"}, ["id"] = {"indonezijsko"}, ["ie"] = {"Interlingue", "Occidental"}, ["ig"] = {"Igbo"}, ["ii"] = {"Sichuan Yi", "Nuosu"}, ["ik"] = {"inupiaško"}, ["io"] = {"ido"}, ["is"] = {"islandsko"}, ["it"] = {"italijansko"}, ["iu"] = {"inuktitutsko"}, ["ja"] = {"japonsko"}, ["jv"] = {"javansko"}, ["ka"] = {"gruzinsko"}, ["kg"] = {"kongoško"}, ["ki"] = {"Kikuyu", "Gikuyu"}, ["kj"] = {"Kuanyama", "Kwanyama"}, ["kk"] = {"kazaško"}, ["kl"] = {"grenlandsko"}, ["km"] = {"kmersko", "centralnokmersko"}, ["kn"] = {"kanareško"}, ["ko"] = {"korejsko"}, ["kr"] = {"Kanuri"}, ["ks"] = {"kašmirsko"}, ["ku"] = {"kurdsko"}, ["kv"] = {"komijsko"}, ["kw"] = {"kornijsko"}, ["ky"] = {"kirgiško"}, ["la"] = {"latinsko"}, ["lb"] = {"luksemburško", "letzeburško"}, ["lg"] = {"Ganda", "Luganda"}, ["li"] = {"lumburško"}, ["ln"] = {"lingalsko"}, ["lo"] = {"laoško"}, ["lt"] = {"litovsko"}, ["lu"] = {"lubsko-katanško"}, ["lv"] = {"latvijsko"}, ["mg"] = {"malagaško"}, ["mh"] = {"maršalsko"}, ["mi"] = {"maorsko"}, ["mk"] = {"makedonsko"}, ["ml"] = {"malajalamsko"}, ["mn"] = {"mongolsko"}, ["mr"] = {"maratsko"}, ["ms"] = {"malajsko"}, ["mt"] = {"malteško"}, ["my"] = {"burmansko"}, ["na"] = {"naurujsko"}, ["nb"] = {"bokmål"}, ["nd"] = {"severnondebelsko"}, ["ne"] = {"nepalsko"}, ["ng"] = {"Ndonga"}, ["nl"] = {"nizozemsko", "flamsko"}, ["nn"] = {"nynorsk"}, ["no"] = {"norveško"}, ["nr"] = {"južnondebelsko"}, ["nv"] = {"navajsko"}, ["ny"] = {"Nyanja", "Chewa", "Chichewa"}, ["oc"] = {"okcitansko (po 1500)"}, ["oj"] = {"očipvejsko"}, ["om"] = {"oromsko"}, ["or"] = {"orijsko"}, ["os"] = {"osetinsko"}, ["pa"] = {"pandžabsko", "pandžab"}, ["pi"] = {"palijsko"}, ["pl"] = {"poljsko"}, ["ps"] = {"paštunsko"}, ["pt"] = {"portugalsko"}, ["qu"] = {"kečuansko"}, ["rm"] = {"retoromansko"}, ["rn"] = {"Rundi"}, ["ro"] = {"romunsko", "moldavsko"}, ["ru"] = {"rusko"}, ["rw"] = {"Kinyarwanda"}, ["sa"] = {"sanskrtsko"}, ["sc"] = {"sardsko"}, ["sd"] = {"sindsko"}, ["se"] = {"severnosamijsko"}, ["sg"] = {"Sango"}, ["sh"] = {"srbohrvaško"}, ["si"] = {"singalsko"}, ["sk"] = {"slovaško"}, ["sl"] = {"slovensko"}, ["sm"] = {"samojsko"}, ["sn"] = {"šonsko"}, ["so"] = {"somalijsko"}, ["sq"] = {"albansko"}, ["sr"] = {"srbsko"}, ["ss"] = {"Swati"}, ["st"] = {"južnosotsko"}, ["su"] = {"sundansko"}, ["sv"] = {"švedsko"}, ["sw"] = {"svahilijsko"}, ["ta"] = {"tamilsko"}, ["te"] = {"teluško"}, ["tg"] = {"tadžiško"}, ["th"] = {"tajsko"}, ["ti"] = {"tigrajsko"}, ["tk"] = {"turkmensko"}, ["tl"] = {"tagaloško"}, ["tn"] = {"cvansko"}, ["to"] = {"tongsko"}, ["tr"] = {"turško"}, ["ts"] = {"Tsonga"}, ["tt"] = {"tatarsko"}, ["tw"] = {"Twi"}, ["ty"] = {"tahitijsko"}, ["ug"] = {"ujgursko"}, ["uk"] = {"ukrajinsko"}, ["ur"] = {"urdujsko"}, ["uz"] = {"uzbeško"}, ["ve"] = {"Venda"}, ["vi"] = {"vietnamsko"}, ["vo"] = {"volapik"}, ["wa"] = {"valonsko"}, ["wo"] = {"volofsko"}, ["xh"] = {"koško"}, ["yi"] = {"jidiško"}, ["yo"] = {"jorubsko"}, ["za"] = {"Zhuang", "Chuang"}, ["zh"] = {"kitajsko"}, ["zu"] = {"zulujsko"}, ["aaa"] = {"Ghotuo"}, ["aab"] = {"Alumu-Tesu"}, ["aac"] = {"Ari"}, ["aad"] = {"Amal"}, ["aae"] = {"arbereško"}, ["aaf"] = {"Aranadan"}, ["aag"] = {"Ambrak"}, ["aah"] = {"Abu' Arapesh"}, ["aai"] = {"Arifama-Miniafia"}, ["aak"] = {"Ankave"}, ["aal"] = {"Afade"}, ["aan"] = {"Anambé"}, ["aao"] = {"alžirskosaharskoarabsko"}, ["aap"] = {"Pará Arára"}, ["aaq"] = {"Eastern Abnaki"}, ["aas"] = {"Aasáx"}, ["aat"] = {"arvanitsko"}, ["aau"] = {"Abau"}, ["aav"] = {"avstroazijsko"}, ["aaw"] = {"Solong"}, ["aax"] = {"Mandobo Atas"}, ["aaz"] = {"Amarasi"}, ["aba"] = {"Abé"}, ["abb"] = {"Bankon"}, ["abc"] = {"Ambala Ayta"}, ["abd"] = {"Manide"}, ["abe"] = {"Western Abnaki"}, ["abf"] = {"Abai Sungai"}, ["abg"] = {"Abaga"}, ["abh"] = {"tadžiškoarabsko"}, ["abi"] = {"Abidji"}, ["abj"] = {"Aka-Bea"}, ["abl"] = {"Lampung Nyo"}, ["abm"] = {"Abanyom"}, ["abn"] = {"Abua"}, ["abo"] = {"Abon"}, ["abp"] = {"Abellen Ayta"}, ["abq"] = {"Abaza"}, ["abr"] = {"Abron"}, ["abs"] = {"Ambonese Malay"}, ["abt"] = {"Ambulas"}, ["abu"] = {"Abure"}, ["abv"] = {"bahrajnskoarabsko"}, ["abw"] = {"Pal"}, ["abx"] = {"Inabaknon"}, ["aby"] = {"Aneme Wake"}, ["abz"] = {"Abui"}, ["aca"] = {"Achagua"}, ["acb"] = {"Áncá"}, ["acd"] = {"Gikyode"}, ["ace"] = {"aceško"}, ["acf"] = {"svetolucijsko kreolsko francosko"}, ["ach"] = {"ačolijsko"}, ["aci"] = {"Aka-Cari"}, ["ack"] = {"Aka-Kora"}, ["acl"] = {"Akar-Bale"}, ["acm"] = {"mezopotamskoarabsko"}, ["acn"] = {"Achang"}, ["acp"] = {"Eastern Acipa"}, ["acq"] = {"južnojemenskoarabsko"}, ["acr"] = {"Achi"}, ["acs"] = {"Acroá"}, ["act"] = {"Achterhoeks"}, ["acu"] = {"Achuar-Shiwiar"}, ["acv"] = {"Achumawi"}, ["acw"] = {"hijaškoarabsko"}, ["acx"] = {"omanskoarabsko"}, ["acy"] = {"ciprskoarabsko"}, ["acz"] = {"Acheron"}, ["ada"] = {"adangmejsko"}, ["adb"] = {"Atauran"}, ["add"] = {"Lidzonka", "Dzodinka"}, ["ade"] = {"Adele"}, ["adf"] = {"džofarskoarabsko"}, ["adg"] = {"Andegerebinha"}, ["adh"] = {"Adhola"}, ["adi"] = {"Adi"}, ["adj"] = {"Adioukrou"}, ["adl"] = {"Galo"}, ["adn"] = {"Adang"}, ["ado"] = {"Abu"}, ["adq"] = {"Adangbe"}, ["adr"] = {"Adonara"}, ["ads"] = {"Adamorobe Sign Language"}, ["adt"] = {"Adnyamathanha"}, ["adu"] = {"Aduge"}, ["adw"] = {"Amundava"}, ["adx"] = {"Amdo Tibetan"}, ["ady"] = {"adigejsko"}, ["adz"] = {"Adzera"}, ["aea"] = {"Areba"}, ["aeb"] = {"tunizijskoarabsko"}, ["aec"] = {"saidskoarabsko"}, ["aed"] = {"Argentine Sign Language"}, ["aee"] = {"Northeast Pashai", "Northeast Pashayi"}, ["aek"] = {"Haeke"}, ["ael"] = {"Ambele"}, ["aem"] = {"Arem"}, ["aen"] = {"Armenian Sign Language"}, ["aeq"] = {"Aer"}, ["aer"] = {"Eastern Arrernte"}, ["aes"] = {"Alsea"}, ["aeu"] = {"Akeu"}, ["aew"] = {"Ambakich"}, ["aey"] = {"Amele"}, ["aez"] = {"Aeka"}, ["afa"] = {"afroazijsko"}, ["afb"] = {"zalivskoarabsko"}, ["afd"] = {"Andai"}, ["afe"] = {"Putukwam"}, ["afg"] = {"Afghan Sign Language"}, ["afh"] = {"afrihilijsko"}, ["afi"] = {"Akrukay", "Chini"}, ["afk"] = {"Nanubae"}, ["afn"] = {"Defaka"}, ["afo"] = {"Eloyi"}, ["afp"] = {"Tapei"}, ["afs"] = {"afroseminolskokreolsko"}, ["aft"] = {"Afitti"}, ["afu"] = {"Awutu"}, ["afz"] = {"Obokuitai"}, ["aga"] = {"Aguano"}, ["agb"] = {"Legbo"}, ["agc"] = {"Agatu"}, ["agd"] = {"Agarabi"}, ["age"] = {"Angal"}, ["agf"] = {"Arguni"}, ["agg"] = {"Angor"}, ["agh"] = {"Ngelima"}, ["agi"] = {"Agariya"}, ["agj"] = {"Argobba"}, ["agk"] = {"Isarog Agta"}, ["agl"] = {"Fembe"}, ["agm"] = {"Angaataha"}, ["agn"] = {"Agutaynen"}, ["ago"] = {"Tainae"}, ["agq"] = {"Aghem"}, ["agr"] = {"Aguaruna"}, ["ags"] = {"Esimbi"}, ["agt"] = {"Central Cagayan Agta"}, ["agu"] = {"Aguacateco"}, ["agv"] = {"Remontado Dumagat"}, ["agw"] = {"Kahua"}, ["agx"] = {"Aghul"}, ["agy"] = {"Southern Alta"}, ["agz"] = {"Mt. Iriga Agta"}, ["aha"] = {"Ahanta"}, ["ahb"] = {"Axamb"}, ["ahg"] = {"Qimant"}, ["ahh"] = {"Aghu"}, ["ahi"] = {"Tiagbamrin Aizi"}, ["ahk"] = {"Akha"}, ["ahl"] = {"Igo"}, ["ahm"] = {"Mobumrin Aizi"}, ["ahn"] = {"Àhàn"}, ["aho"] = {"Ahom"}, ["ahp"] = {"Aproumu Aizi"}, ["ahr"] = {"Ahirani"}, ["ahs"] = {"Ashe"}, ["aht"] = {"Ahtena"}, ["aia"] = {"Arosi"}, ["aib"] = {"Ainu (China)"}, ["aic"] = {"Ainbai"}, ["aid"] = {"Alngith"}, ["aie"] = {"Amara"}, ["aif"] = {"Agi"}, ["aig"] = {"antigovsko-barbudsko kreolsko angleško"}, ["aih"] = {"Ai-Cham"}, ["aii"] = {"asirskoneoaramejsko"}, ["aij"] = {"Lishanid Noshan"}, ["aik"] = {"Ake"}, ["ail"] = {"Aimele"}, ["aim"] = {"Aimol"}, ["ain"] = {"ainujsko"}, ["aio"] = {"Aiton"}, ["aip"] = {"Burumakok"}, ["aiq"] = {"Aimaq"}, ["air"] = {"Airoran"}, ["ait"] = {"Arikem"}, ["aiw"] = {"Aari"}, ["aix"] = {"Aighon"}, ["aiy"] = {"Ali"}, ["aja"] = {"Aja (South Sudan)"}, ["ajg"] = {"Aja (Benin)"}, ["aji"] = {"Ajië"}, ["ajn"] = {"Andajin"}, ["ajp"] = {"južnolevantskoarabsko"}, ["ajs"] = {"Algerian Jewish Sign Language"}, ["aju"] = {"judomaroškoarabsko"}, ["ajw"] = {"Ajawa"}, ["ajz"] = {"Amri Karbi"}, ["akb"] = {"Batak Angkola"}, ["akc"] = {"Mpur"}, ["akd"] = {"Ukpet-Ehom"}, ["ake"] = {"Akawaio"}, ["akf"] = {"Akpa"}, ["akg"] = {"Anakalangu"}, ["akh"] = {"Angal Heneng"}, ["aki"] = {"Aiome"}, ["akj"] = {"Aka-Jeru"}, ["akk"] = {"akadsko"}, ["akl"] = {"aklanonsko"}, ["akm"] = {"Aka-Bo"}, ["ako"] = {"Akurio"}, ["akp"] = {"Siwu"}, ["akq"] = {"Ak"}, ["akr"] = {"Araki"}, ["aks"] = {"Akaselem"}, ["akt"] = {"Akolet"}, ["aku"] = {"Akum"}, ["akv"] = {"Akhvakh"}, ["akw"] = {"Akwa"}, ["akx"] = {"Aka-Kede"}, ["aky"] = {"Aka-Kol"}, ["akz"] = {"Alabama"}, ["ala"] = {"Alago"}, ["alc"] = {"Qawasqar"}, ["ald"] = {"Alladian"}, ["ale"] = {"aleutsko"}, ["alf"] = {"Alege"}, ["alg"] = {"algonkijsko"}, ["alh"] = {"Alawa"}, ["ali"] = {"Amaimon"}, ["alj"] = {"Alangan"}, ["alk"] = {"Alak"}, ["all"] = {"Allar"}, ["alm"] = {"Amblong"}, ["aln"] = {"gegovsko"}, ["alo"] = {"Larike-Wakasihu"}, ["alp"] = {"Alune"}, ["alq"] = {"Algonquin"}, ["alr"] = {"Alutor"}, ["als"] = {"toskovsko"}, ["alt"] = {"Southern Altai"}, ["alu"] = {"'Are'are"}, ["alv"] = {"atlantskokongovsko"}, ["alw"] = {"Alaba-K’abeena", "Wanbasana"}, ["alx"] = {"Amol"}, ["aly"] = {"Alyawarr"}, ["alz"] = {"Alur"}, ["ama"] = {"Amanayé"}, ["amb"] = {"Ambo"}, ["amc"] = {"Amahuaca"}, ["ame"] = {"Yanesha'"}, ["amf"] = {"Hamer-Banna"}, ["amg"] = {"Amurdak"}, ["ami"] = {"Amis"}, ["amj"] = {"Amdang"}, ["amk"] = {"Ambai"}, ["aml"] = {"War-Jaintia"}, ["amm"] = {"Ama (Papua New Guinea)"}, ["amn"] = {"Amanab"}, ["amo"] = {"Amo"}, ["amp"] = {"Alamblak"}, ["amq"] = {"Amahai"}, ["amr"] = {"Amarakaeri"}, ["ams"] = {"Southern Amami-Oshima"}, ["amt"] = {"Amto"}, ["amu"] = {"Guerrero Amuzgo"}, ["amv"] = {"Ambelau"}, ["amw"] = {"zahodnoneoaramejsko"}, ["amx"] = {"Anmatyerre"}, ["amy"] = {"Ami"}, ["amz"] = {"Atampaya"}, ["ana"] = {"Andaqui"}, ["anb"] = {"Andoa"}, ["anc"] = {"Ngas"}, ["and"] = {"Ansus"}, ["ane"] = {"Xârâcùù"}, ["anf"] = {"Animere"}, ["ang"] = {"staroangleško (ok. 450-1100)"}, ["anh"] = {"Nend"}, ["ani"] = {"Andi"}, ["anj"] = {"Anor"}, ["ank"] = {"Goemai"}, ["anl"] = {"Anu-Hkongso Chin"}, ["anm"] = {"Anal"}, ["ann"] = {"Obolo"}, ["ano"] = {"Andoque"}, ["anp"] = {"angikaško"}, ["anq"] = {"Jarawa (India)"}, ["anr"] = {"Andh"}, ["ans"] = {"Anserma"}, ["ant"] = {"Antakarinya", "Antikarinya"}, ["anu"] = {"Anuak"}, ["anv"] = {"Denya"}, ["anw"] = {"Anaang"}, ["anx"] = {"Andra-Hus"}, ["any"] = {"Anyin"}, ["anz"] = {"Anem"}, ["aoa"] = {"Angolar"}, ["aob"] = {"Abom"}, ["aoc"] = {"pemonsko"}, ["aod"] = {"Andarum"}, ["aoe"] = {"Angal Enen"}, ["aof"] = {"Bragat"}, ["aog"] = {"Angoram"}, ["aoi"] = {"Anindilyakwa"}, ["aoj"] = {"Mufian"}, ["aok"] = {"Arhö"}, ["aol"] = {"Alor"}, ["aom"] = {"Ömie"}, ["aon"] = {"Bumbita Arapesh"}, ["aor"] = {"Aore"}, ["aos"] = {"Taikat"}, ["aot"] = {"Atong (India)", "A'tong"}, ["aou"] = {"A'ou"}, ["aox"] = {"Atorada"}, ["aoz"] = {"Uab Meto"}, ["apa"] = {"Apache languages"}, ["apb"] = {"Sa'a"}, ["apc"] = {"severnolevantinskoarabsko"}, ["apd"] = {"sudanskoarabsko"}, ["ape"] = {"Bukiyip"}, ["apf"] = {"Pahanan Agta"}, ["apg"] = {"Ampanang"}, ["aph"] = {"Athpariya"}, ["api"] = {"Apiaká"}, ["apj"] = {"Jicarilla Apache"}, ["apk"] = {"Kiowa Apache"}, ["apl"] = {"Lipan Apache"}, ["apm"] = {"Mescalero-Chiricahua Apache"}, ["apn"] = {"Apinayé"}, ["apo"] = {"Ambul"}, ["app"] = {"Apma"}, ["apq"] = {"A-Pucikwar"}, ["apr"] = {"Arop-Lokep"}, ["aps"] = {"Arop-Sissano"}, ["apt"] = {"Apatani"}, ["apu"] = {"Apurinã"}, ["apv"] = {"Alapmunte"}, ["apw"] = {"zahodnoapaško"}, ["apx"] = {"Aputai"}, ["apy"] = {"Apalaí"}, ["apz"] = {"Safeyoka"}, ["aqa"] = {"Alacalufan languages"}, ["aqc"] = {"Archi"}, ["aqd"] = {"Ampari Dogon"}, ["aqg"] = {"Arigidi"}, ["aqk"] = {"Aninka"}, ["aql"] = {"Algic languages"}, ["aqm"] = {"Atohwaim"}, ["aqn"] = {"Northern Alta"}, ["aqp"] = {"Atakapa"}, ["aqr"] = {"Arhâ"}, ["aqt"] = {"Angaité"}, ["aqz"] = {"Akuntsu"}, ["arb"] = {"standardnoarabsko"}, ["arc"] = {"uradnoaramejsko (700-300 pr. n. št.)", "vladarskoaramejsko (700-300 pr. n. št.)"}, ["ard"] = {"arabansko"}, ["are"] = {"Western Arrarnta"}, ["arh"] = {"Arhuaco"}, ["ari"] = {"Arikara"}, ["arj"] = {"Arapaso"}, ["ark"] = {"Arikapú"}, ["arl"] = {"Arabela"}, ["arn"] = {"mapundunsko"}, ["aro"] = {"Araona"}, ["arp"] = {"arapaško"}, ["arq"] = {"alžirskoarabsko"}, ["arr"] = {"Karo (Brazil)"}, ["ars"] = {"najdskoarabsko"}, ["art"] = {"umetnojezično"}, ["aru"] = {"Aruá (Amazonas State)", "Arawá"}, ["arv"] = {"Arbore"}, ["arw"] = {"aravaško"}, ["arx"] = {"Aruá (Rodonia State)"}, ["ary"] = {"maroškoarabsko"}, ["arz"] = {"egipčanskoarabsko"}, ["asa"] = {"Asu (Tanzania)"}, ["asb"] = {"Assiniboine"}, ["asc"] = {"Casuarina Coast Asmat"}, ["ase"] = {"American Sign Language"}, ["asf"] = {"Auslan", "Australian Sign Language"}, ["asg"] = {"Cishingini"}, ["ash"] = {"Abishira"}, ["asi"] = {"Buruwai"}, ["asj"] = {"Sari"}, ["ask"] = {"Ashkun"}, ["asl"] = {"Asilulu"}, ["asn"] = {"Xingú Asuriní"}, ["aso"] = {"Dano"}, ["asp"] = {"Algerian Sign Language"}, ["asq"] = {"Austrian Sign Language"}, ["asr"] = {"Asuri"}, ["ass"] = {"Ipulo"}, ["ast"] = {"astursko", "asturleonsko", "leonsko"}, ["asu"] = {"Tocantins Asurini"}, ["asv"] = {"Asoa"}, ["asw"] = {"Australian Aborigines Sign Language"}, ["asx"] = {"Muratayak"}, ["asy"] = {"Yaosakor Asmat"}, ["asz"] = {"As"}, ["ata"] = {"Pele-Ata"}, ["atb"] = {"Zaiwa"}, ["atc"] = {"Atsahuaca"}, ["atd"] = {"Ata Manobo"}, ["ate"] = {"Atemble"}, ["atg"] = {"Ivbie North-Okpela-Arhe"}, ["ath"] = {"atabaško"}, ["ati"] = {"Attié"}, ["atj"] = {"Atikamekw"}, ["atk"] = {"Ati"}, ["atl"] = {"Mt. Iraya Agta"}, ["atm"] = {"Ata"}, ["atn"] = {"Ashtiani"}, ["ato"] = {"Atong (Cameroon)"}, ["atp"] = {"Pudtol Atta"}, ["atq"] = {"Aralle-Tabulahan"}, ["atr"] = {"Waimiri-Atroari"}, ["ats"] = {"Gros Ventre"}, ["att"] = {"Pamplona Atta"}, ["atu"] = {"Reel"}, ["atv"] = {"severnoaltajsko"}, ["atw"] = {"Atsugewi"}, ["atx"] = {"Arutani"}, ["aty"] = {"Aneityum"}, ["atz"] = {"Arta"}, ["aua"] = {"Asumboa"}, ["aub"] = {"Alugu"}, ["auc"] = {"Waorani"}, ["aud"] = {"Anuta"}, ["auf"] = {"Arauan languages"}, ["aug"] = {"Aguna"}, ["auh"] = {"Aushi"}, ["aui"] = {"Anuki"}, ["auj"] = {"Awjilah"}, ["auk"] = {"Heyo"}, ["aul"] = {"Aulua"}, ["aum"] = {"Asu (Nigeria)"}, ["aun"] = {"Molmo One"}, ["auo"] = {"Auyokawa"}, ["aup"] = {"Makayam"}, ["auq"] = {"Anus", "Korur"}, ["aur"] = {"Aruek"}, ["aus"] = {"avstralsko"}, ["aut"] = {"Austral"}, ["auu"] = {"Auye"}, ["auw"] = {"Awyi"}, ["aux"] = {"Aurá"}, ["auy"] = {"Awiyaana"}, ["auz"] = {"uzbeškoarabsko"}, ["avb"] = {"Avau"}, ["avd"] = {"Alviri-Vidari"}, ["avi"] = {"Avikam"}, ["avk"] = {"Kotava"}, ["avl"] = {"bedavskoarabsko"}, ["avm"] = {"Angkamuthi"}, ["avn"] = {"Avatime"}, ["avo"] = {"Agavotaguerra"}, ["avs"] = {"Aushiri"}, ["avt"] = {"Au"}, ["avu"] = {"Avokaya"}, ["avv"] = {"Avá-Canoeiro"}, ["awa"] = {"avadsko"}, ["awb"] = {"Awa (Papua New Guinea)"}, ["awc"] = {"Cicipu"}, ["awd"] = {"Arawakan languages"}, ["awe"] = {"Awetí"}, ["awg"] = {"Anguthimri"}, ["awh"] = {"Awbono"}, ["awi"] = {"Aekyom"}, ["awk"] = {"Awabakal"}, ["awm"] = {"Arawum"}, ["awn"] = {"Awngi"}, ["awo"] = {"Awak"}, ["awr"] = {"Awera"}, ["aws"] = {"South Awyu"}, ["awt"] = {"Araweté"}, ["awu"] = {"Central Awyu"}, ["awv"] = {"Jair Awyu"}, ["aww"] = {"Awun"}, ["awx"] = {"Awara"}, ["awy"] = {"Edera Awyu"}, ["axb"] = {"Abipon"}, ["axe"] = {"Ayerrerenge"}, ["axg"] = {"Mato Grosso Arára"}, ["axk"] = {"Yaka (Central African Republic)"}, ["axl"] = {"Lower Southern Aranda"}, ["axm"] = {"srednjearmensko"}, ["axx"] = {"Xârâgurè"}, ["aya"] = {"Awar"}, ["ayb"] = {"Ayizo Gbe"}, ["ayc"] = {"Southern Aymara"}, ["ayd"] = {"Ayabadhu"}, ["aye"] = {"Ayere"}, ["ayg"] = {"Ginyanga"}, ["ayh"] = {"hadramskoarabsko"}, ["ayi"] = {"Leyigha"}, ["ayk"] = {"Akuku"}, ["ayl"] = {"libijskoarabsko"}, ["ayn"] = {"sananskoarabsko"}, ["ayo"] = {"Ayoreo"}, ["ayp"] = {"severnomezopotamskoarabsko"}, ["ayq"] = {"Ayi (Papua New Guinea)"}, ["ayr"] = {"Central Aymara"}, ["ays"] = {"Sorsogon Ayta"}, ["ayt"] = {"Magbukun Ayta"}, ["ayu"] = {"Ayu"}, ["ayz"] = {"Mai Brat"}, ["aza"] = {"Azha"}, ["azb"] = {"južnoazerbajdžansko"}, ["azc"] = {"Uto-Aztecan languages"}, ["azd"] = {"Eastern Durango Nahuatl"}, ["azg"] = {"San Pedro Amuzgos Amuzgo"}, ["azj"] = {"severnoazerbajdžansko"}, ["azm"] = {"Ipalapa Amuzgo"}, ["azn"] = {"Western Durango Nahuatl"}, ["azo"] = {"Awing"}, ["azt"] = {"Faire Atta"}, ["azz"] = {"Highland Puebla Nahuatl"}, ["baa"] = {"Babatana"}, ["bab"] = {"Bainouk-Gunyuño"}, ["bac"] = {"Badui"}, ["bad"] = {"bandaško"}, ["bae"] = {"Baré"}, ["baf"] = {"Nubaca"}, ["bag"] = {"Tuki"}, ["bah"] = {"Bahamas Creole English"}, ["bai"] = {"bamileško"}, ["baj"] = {"Barakai"}, ["bal"] = {"beludžijsko"}, ["ban"] = {"balijsko"}, ["bao"] = {"Waimaha"}, ["bap"] = {"Bantawa"}, ["bar"] = {"bavarsko"}, ["bas"] = {"Basa (Cameroon)"}, ["bat"] = {"baltsko"}, ["bau"] = {"Bada (Nigeria)"}, ["bav"] = {"Vengo"}, ["baw"] = {"Bambili-Bambui"}, ["bax"] = {"Bamun"}, ["bay"] = {"Batuley"}, ["bba"] = {"Baatonum"}, ["bbb"] = {"Barai"}, ["bbc"] = {"Batak Toba"}, ["bbd"] = {"Bau"}, ["bbe"] = {"Bangba"}, ["bbf"] = {"Baibai"}, ["bbg"] = {"Barama"}, ["bbh"] = {"Bugan"}, ["bbi"] = {"Barombi"}, ["bbj"] = {"Ghomálá'"}, ["bbk"] = {"Babanki"}, ["bbl"] = {"Bats"}, ["bbm"] = {"Babango"}, ["bbn"] = {"Uneapa"}, ["bbo"] = {"Northern Bobo Madaré", "Konabéré"}, ["bbp"] = {"West Central Banda"}, ["bbq"] = {"Bamali"}, ["bbr"] = {"Girawa"}, ["bbs"] = {"Bakpinka"}, ["bbt"] = {"Mburku"}, ["bbu"] = {"Kulung (Nigeria)"}, ["bbv"] = {"Karnai"}, ["bbw"] = {"Baba"}, ["bbx"] = {"Bubia"}, ["bby"] = {"Befang"}, ["bca"] = {"Central Bai"}, ["bcb"] = {"Bainouk-Samik"}, ["bcc"] = {"južnobaludžijsko"}, ["bcd"] = {"North Babar"}, ["bce"] = {"Bamenyam"}, ["bcf"] = {"Bamu"}, ["bcg"] = {"Baga Pokur"}, ["bch"] = {"Bariai"}, ["bci"] = {"Baoulé"}, ["bcj"] = {"Bardi"}, ["bck"] = {"Bunuba"}, ["bcl"] = {"Central Bikol"}, ["bcm"] = {"Bannoni"}, ["bcn"] = {"Bali (Nigeria)"}, ["bco"] = {"Kaluli"}, ["bcp"] = {"Bali (Democratic Republic of Congo)"}, ["bcq"] = {"Bench"}, ["bcr"] = {"Babine"}, ["bcs"] = {"Kohumono"}, ["bct"] = {"Bendi"}, ["bcu"] = {"Awad Bing"}, ["bcv"] = {"Shoo-Minda-Nye"}, ["bcw"] = {"Bana"}, ["bcy"] = {"Bacama"}, ["bcz"] = {"Bainouk-Gunyaamolo"}, ["bda"] = {"Bayot"}, ["bdb"] = {"Basap"}, ["bdc"] = {"Emberá-Baudó"}, ["bdd"] = {"Bunama"}, ["bde"] = {"Bade"}, ["bdf"] = {"Biage"}, ["bdg"] = {"Bonggi"}, ["bdh"] = {"Baka (South Sudan)"}, ["bdi"] = {"Burun"}, ["bdj"] = {"Bai (South Sudan)", "Bai"}, ["bdk"] = {"Budukh"}, ["bdl"] = {"Indonesian Bajau"}, ["bdm"] = {"Buduma"}, ["bdn"] = {"Baldemu"}, ["bdo"] = {"Morom"}, ["bdp"] = {"Bende"}, ["bdq"] = {"Bahnar"}, ["bdr"] = {"West Coast Bajau"}, ["bds"] = {"Burunge"}, ["bdt"] = {"Bokoto"}, ["bdu"] = {"Oroko"}, ["bdv"] = {"Bodo Parja"}, ["bdw"] = {"Baham"}, ["bdx"] = {"Budong-Budong"}, ["bdy"] = {"Bandjalang"}, ["bdz"] = {"Badeshi"}, ["bea"] = {"Beaver"}, ["beb"] = {"Bebele"}, ["bec"] = {"Iceve-Maci"}, ["bed"] = {"Bedoanas"}, ["bee"] = {"Byangsi"}, ["bef"] = {"Benabena"}, ["beg"] = {"Belait"}, ["beh"] = {"Biali"}, ["bei"] = {"Bekati'"}, ["bej"] = {"bedško"}, ["bek"] = {"Bebeli"}, ["bem"] = {"Bemba (Zambia)"}, ["beo"] = {"Beami"}, ["bep"] = {"Besoa"}, ["beq"] = {"Beembe"}, ["ber"] = {"berbersko"}, ["bes"] = {"Besme"}, ["bet"] = {"Guiberoua Béte"}, ["beu"] = {"Blagar"}, ["bev"] = {"Daloa Bété"}, ["bew"] = {"Betawi"}, ["bex"] = {"Jur Modo"}, ["bey"] = {"Beli (Papua New Guinea)"}, ["bez"] = {"Bena (Tanzania)"}, ["bfa"] = {"Bari"}, ["bfb"] = {"Pauri Bareli"}, ["bfc"] = {"Panyi Bai", "Northern Bai"}, ["bfd"] = {"Bafut"}, ["bfe"] = {"Betaf", "Tena"}, ["bff"] = {"Bofi"}, ["bfg"] = {"Busang Kayan"}, ["bfh"] = {"Blafe"}, ["bfi"] = {"British Sign Language"}, ["bfj"] = {"Bafanji"}, ["bfk"] = {"Ban Khor Sign Language"}, ["bfl"] = {"Banda-Ndélé"}, ["bfm"] = {"Mmen"}, ["bfn"] = {"Bunak"}, ["bfo"] = {"Malba Birifor"}, ["bfp"] = {"Beba"}, ["bfq"] = {"Badaga"}, ["bfr"] = {"Bazigar"}, ["bfs"] = {"Southern Bai"}, ["bft"] = {"balti (jezik)"}, ["bfu"] = {"Gahri"}, ["bfw"] = {"Bondo"}, ["bfx"] = {"Bantayanon"}, ["bfy"] = {"Bagheli"}, ["bfz"] = {"Mahasu Pahari"}, ["bga"] = {"Gwamhi-Wuri"}, ["bgb"] = {"Bobongko"}, ["bgc"] = {"Haryanvi"}, ["bgd"] = {"Rathwi Bareli"}, ["bge"] = {"Bauria"}, ["bgf"] = {"Bangandu"}, ["bgg"] = {"Bugun"}, ["bgi"] = {"Giangan"}, ["bgj"] = {"Bangolan"}, ["bgk"] = {"Bit", "Buxinhua"}, ["bgl"] = {"Bo (Laos)"}, ["bgn"] = {"zahodnobeludžijsko"}, ["bgo"] = {"Baga Koga"}, ["bgp"] = {"vzhodnobeludžijsko"}, ["bgq"] = {"Bagri"}, ["bgr"] = {"Bawm Chin"}, ["bgs"] = {"Tagabawa"}, ["bgt"] = {"Bughotu"}, ["bgu"] = {"Mbongno"}, ["bgv"] = {"Warkay-Bipim"}, ["bgw"] = {"Bhatri"}, ["bgx"] = {"balkanskogagavško"}, ["bgy"] = {"Benggoi"}, ["bgz"] = {"Banggai"}, ["bha"] = {"Bharia"}, ["bhb"] = {"Bhili"}, ["bhc"] = {"Biga"}, ["bhd"] = {"Bhadrawahi"}, ["bhe"] = {"Bhaya"}, ["bhf"] = {"Odiai"}, ["bhg"] = {"Binandere"}, ["bhh"] = {"Bukharic"}, ["bhi"] = {"Bhilali"}, ["bhj"] = {"Bahing"}, ["bhl"] = {"Bimin"}, ["bhm"] = {"Bathari"}, ["bhn"] = {"Bohtan Neo-Aramaic"}, ["bho"] = {"Bhojpuri"}, ["bhp"] = {"Bima"}, ["bhq"] = {"Tukang Besi South"}, ["bhr"] = {"Bara Malagasy"}, ["bhs"] = {"Buwal"}, ["bht"] = {"Bhattiyali"}, ["bhu"] = {"Bhunjia"}, ["bhv"] = {"Bahau"}, ["bhw"] = {"Biak"}, ["bhx"] = {"Bhalay"}, ["bhy"] = {"Bhele"}, ["bhz"] = {"Bada (Indonesia)"}, ["bia"] = {"Badimaya"}, ["bib"] = {"Bissa", "Bisa"}, ["bid"] = {"Bidiyo"}, ["bie"] = {"Bepour"}, ["bif"] = {"Biafada"}, ["big"] = {"Biangai"}, ["bik"] = {"bikolsko"}, ["bil"] = {"Bile"}, ["bim"] = {"Bimoba"}, ["bin"] = {"edsko"}, ["bio"] = {"Nai"}, ["bip"] = {"Bila"}, ["biq"] = {"Bipi"}, ["bir"] = {"Bisorio"}, ["bit"] = {"Berinomo"}, ["biu"] = {"Biete"}, ["biv"] = {"Southern Birifor"}, ["biw"] = {"Kol (Cameroon)"}, ["bix"] = {"Bijori"}, ["biy"] = {"Birhor"}, ["biz"] = {"Baloi"}, ["bja"] = {"Budza"}, ["bjb"] = {"Banggarla"}, ["bjc"] = {"Bariji"}, ["bje"] = {"Biao-Jiao Mien"}, ["bjf"] = {"Barzani Jewish Neo-Aramaic"}, ["bjg"] = {"Bidyogo"}, ["bjh"] = {"Bahinemo"}, ["bji"] = {"Burji"}, ["bjj"] = {"Kanauji"}, ["bjk"] = {"Barok"}, ["bjl"] = {"Bulu (Papua New Guinea)"}, ["bjm"] = {"Bajelani"}, ["bjn"] = {"Banjar"}, ["bjo"] = {"Mid-Southern Banda"}, ["bjp"] = {"Fanamaket"}, ["bjr"] = {"Binumarien"}, ["bjs"] = {"Bajan"}, ["bjt"] = {"Balanta-Ganja"}, ["bju"] = {"Busuu"}, ["bjv"] = {"Bedjond"}, ["bjw"] = {"Bakwé"}, ["bjx"] = {"Banao Itneg"}, ["bjy"] = {"Bayali"}, ["bjz"] = {"Baruga"}, ["bka"] = {"Kyak"}, ["bkc"] = {"Baka (Cameroon)"}, ["bkd"] = {"Binukid", "Talaandig"}, ["bkf"] = {"Beeke"}, ["bkg"] = {"Buraka"}, ["bkh"] = {"Bakoko"}, ["bki"] = {"Baki"}, ["bkj"] = {"Pande"}, ["bkk"] = {"Brokskat"}, ["bkl"] = {"Berik"}, ["bkm"] = {"Kom (Cameroon)"}, ["bkn"] = {"Bukitan"}, ["bko"] = {"Kwa'"}, ["bkp"] = {"Boko (Democratic Republic of Congo)"}, ["bkq"] = {"Bakairí"}, ["bkr"] = {"Bakumpai"}, ["bks"] = {"Northern Sorsoganon"}, ["bkt"] = {"Boloki"}, ["bku"] = {"Buhid"}, ["bkv"] = {"Bekwarra"}, ["bkw"] = {"Bekwel"}, ["bkx"] = {"Baikeno"}, ["bky"] = {"Bokyi"}, ["bkz"] = {"Bungku"}, ["bla"] = {"Siksika"}, ["blb"] = {"Bilua"}, ["blc"] = {"Bella Coola"}, ["bld"] = {"Bolango"}, ["ble"] = {"Balanta-Kentohe"}, ["blf"] = {"Buol"}, ["blh"] = {"Kuwaa"}, ["bli"] = {"Bolia"}, ["blj"] = {"Bolongan"}, ["blk"] = {"Pa'o Karen", "Pa'O"}, ["bll"] = {"Biloxi"}, ["blm"] = {"Beli (South Sudan)"}, ["bln"] = {"Southern Catanduanes Bikol"}, ["blo"] = {"Anii"}, ["blp"] = {"Blablanga"}, ["blq"] = {"Baluan-Pam"}, ["blr"] = {"Blang"}, ["bls"] = {"Balaesang"}, ["blt"] = {"Tai Dam"}, ["blv"] = {"Kibala", "Bolo"}, ["blw"] = {"Balangao"}, ["blx"] = {"Mag-Indi Ayta"}, ["bly"] = {"Notre"}, ["blz"] = {"Balantak"}, ["bma"] = {"Lame"}, ["bmb"] = {"Bembe"}, ["bmc"] = {"Biem"}, ["bmd"] = {"Baga Manduri"}, ["bme"] = {"Limassa"}, ["bmf"] = {"Bom-Kim"}, ["bmg"] = {"Bamwe"}, ["bmh"] = {"Kein"}, ["bmi"] = {"Bagirmi"}, ["bmj"] = {"Bote-Majhi"}, ["bmk"] = {"Ghayavi"}, ["bml"] = {"Bomboli"}, ["bmm"] = {"Northern Betsimisaraka Malagasy"}, ["bmn"] = {"Bina (Papua New Guinea)"}, ["bmo"] = {"Bambalang"}, ["bmp"] = {"Bulgebi"}, ["bmq"] = {"Bomu"}, ["bmr"] = {"Muinane"}, ["bms"] = {"Bilma Kanuri"}, ["bmt"] = {"Biao Mon"}, ["bmu"] = {"Somba-Siawari"}, ["bmv"] = {"Bum"}, ["bmw"] = {"Bomwali"}, ["bmx"] = {"Baimak"}, ["bmz"] = {"Baramu"}, ["bna"] = {"Bonerate"}, ["bnb"] = {"Bookan"}, ["bnc"] = {"Bontok"}, ["bnd"] = {"Banda (Indonesia)"}, ["bne"] = {"Bintauna"}, ["bnf"] = {"Masiwang"}, ["bng"] = {"Benga"}, ["bni"] = {"Bangi"}, ["bnj"] = {"Eastern Tawbuid"}, ["bnk"] = {"Bierebo"}, ["bnl"] = {"Boon"}, ["bnm"] = {"Batanga"}, ["bnn"] = {"Bunun"}, ["bno"] = {"Bantoanon"}, ["bnp"] = {"Bola"}, ["bnq"] = {"Bantik"}, ["bnr"] = {"Butmas-Tur"}, ["bns"] = {"Bundeli"}, ["bnt"] = {"bantujsko"}, ["bnu"] = {"Bentong"}, ["bnv"] = {"Bonerif", "Beneraf", "Edwas"}, ["bnw"] = {"Bisis"}, ["bnx"] = {"Bangubangu"}, ["bny"] = {"Bintulu"}, ["bnz"] = {"Beezen"}, ["boa"] = {"Bora"}, ["bob"] = {"Aweer"}, ["boe"] = {"Mundabli"}, ["bof"] = {"Bolon"}, ["bog"] = {"Bamako Sign Language"}, ["boh"] = {"Boma"}, ["boi"] = {"Barbareño"}, ["boj"] = {"Anjam"}, ["bok"] = {"Bonjo"}, ["bol"] = {"Bole"}, ["bom"] = {"Berom"}, ["bon"] = {"Bine"}, ["boo"] = {"Tiemacèwè Bozo"}, ["bop"] = {"Bonkiman"}, ["boq"] = {"Bogaya"}, ["bor"] = {"Borôro"}, ["bot"] = {"Bongo"}, ["bou"] = {"Bondei"}, ["bov"] = {"Tuwuli"}, ["bow"] = {"Rema"}, ["box"] = {"Buamu"}, ["boy"] = {"Bodo (Central African Republic)"}, ["boz"] = {"Tiéyaxo Bozo"}, ["bpa"] = {"Daakaka"}, ["bpc"] = {"Mbuk"}, ["bpd"] = {"Banda-Banda"}, ["bpe"] = {"Bauni"}, ["bpg"] = {"Bonggo"}, ["bph"] = {"Botlikh"}, ["bpi"] = {"Bagupi"}, ["bpj"] = {"Binji"}, ["bpk"] = {"Orowe", "'Ôrôê"}, ["bpl"] = {"Broome Pearling Lugger Pidgin"}, ["bpm"] = {"Biyom"}, ["bpn"] = {"Dzao Min"}, ["bpo"] = {"Anasi"}, ["bpp"] = {"Kaure"}, ["bpq"] = {"Banda Malay"}, ["bpr"] = {"Koronadal Blaan"}, ["bps"] = {"Sarangani Blaan"}, ["bpt"] = {"Barrow Point"}, ["bpu"] = {"Bongu"}, ["bpv"] = {"Bian Marind"}, ["bpw"] = {"Bo (Papua New Guinea)"}, ["bpx"] = {"Palya Bareli"}, ["bpy"] = {"Bishnupriya"}, ["bpz"] = {"Bilba"}, ["bqa"] = {"Tchumbuli"}, ["bqb"] = {"Bagusa"}, ["bqc"] = {"Boko (Benin)", "Boo"}, ["bqd"] = {"Bung"}, ["bqf"] = {"Baga Kaloum"}, ["bqg"] = {"Bago-Kusuntu"}, ["bqh"] = {"Baima"}, ["bqi"] = {"Bakhtiari"}, ["bqj"] = {"Bandial"}, ["bqk"] = {"Banda-Mbrès"}, ["bql"] = {"Bilakura"}, ["bqm"] = {"Wumboko"}, ["bqn"] = {"Bulgarian Sign Language"}, ["bqo"] = {"Balo"}, ["bqp"] = {"Busa"}, ["bqq"] = {"Biritai"}, ["bqr"] = {"Burusu"}, ["bqs"] = {"Bosngun"}, ["bqt"] = {"Bamukumbit"}, ["bqu"] = {"Boguru"}, ["bqv"] = {"Koro Wachi", "Begbere-Ejar"}, ["bqw"] = {"Buru (Nigeria)"}, ["bqx"] = {"Baangi"}, ["bqy"] = {"Bengkala Sign Language"}, ["bqz"] = {"Bakaka"}, ["bra"] = {"bradžiško"}, ["brb"] = {"Brao", "Lave"}, ["brc"] = {"Berbice Creole Dutch"}, ["brd"] = {"Baraamu"}, ["brf"] = {"Bira"}, ["brg"] = {"Baure"}, ["brh"] = {"brahujsko"}, ["bri"] = {"Mokpwe"}, ["brj"] = {"Bieria"}, ["brk"] = {"Birked"}, ["brl"] = {"Birwa"}, ["brm"] = {"Barambu"}, ["brn"] = {"Boruca"}, ["bro"] = {"Brokkat"}, ["brp"] = {"Barapasi"}, ["brq"] = {"Breri"}, ["brr"] = {"Birao"}, ["brs"] = {"Baras"}, ["brt"] = {"Bitare"}, ["bru"] = {"Eastern Bru"}, ["brv"] = {"Western Bru"}, ["brw"] = {"Bellari"}, ["brx"] = {"Bodo (India)"}, ["bry"] = {"Burui"}, ["brz"] = {"Bilbil"}, ["bsa"] = {"Abinomn"}, ["bsb"] = {"Brunei Bisaya"}, ["bsc"] = {"Bassari", "Oniyan"}, ["bse"] = {"Wushi"}, ["bsf"] = {"Bauchi"}, ["bsg"] = {"Bashkardi"}, ["bsh"] = {"Kati"}, ["bsi"] = {"Bassossi"}, ["bsj"] = {"Bangwinji"}, ["bsk"] = {"Burushaski"}, ["bsl"] = {"Basa-Gumna"}, ["bsm"] = {"Busami"}, ["bsn"] = {"Barasana-Eduria"}, ["bso"] = {"Buso"}, ["bsp"] = {"Baga Sitemu"}, ["bsq"] = {"Bassa"}, ["bsr"] = {"Bassa-Kontagora"}, ["bss"] = {"Akoose"}, ["bst"] = {"Basketo"}, ["bsu"] = {"Bahonsuai"}, ["bsv"] = {"Baga Sobané"}, ["bsw"] = {"Baiso"}, ["bsx"] = {"Yangkam"}, ["bsy"] = {"Sabah Bisaya"}, ["bta"] = {"Bata"}, ["btc"] = {"Bati (Cameroon)"}, ["btd"] = {"Batak Dairi"}, ["bte"] = {"Gamo-Ningi"}, ["btf"] = {"Birgit"}, ["btg"] = {"Gagnoa Bété"}, ["bth"] = {"Biatah Bidayuh"}, ["bti"] = {"Burate"}, ["btj"] = {"Bacanese Malay"}, ["btk"] = {"bataško"}, ["btm"] = {"Batak Mandailing"}, ["btn"] = {"Ratagnon"}, ["bto"] = {"Rinconada Bikol"}, ["btp"] = {"Budibud"}, ["btq"] = {"Batek"}, ["btr"] = {"Baetora"}, ["bts"] = {"Batak Simalungun"}, ["btt"] = {"Bete-Bendi"}, ["btu"] = {"Batu"}, ["btv"] = {"Bateri"}, ["btw"] = {"Butuanon"}, ["btx"] = {"Batak Karo"}, ["bty"] = {"Bobot"}, ["btz"] = {"Batak Alas-Kluet"}, ["bua"] = {"burjatsko"}, ["bub"] = {"Bua"}, ["buc"] = {"Bushi"}, ["bud"] = {"Ntcham"}, ["bue"] = {"Beothuk"}, ["buf"] = {"Bushoong"}, ["bug"] = {"buginsko"}, ["buh"] = {"Younuo Bunu"}, ["bui"] = {"Bongili"}, ["buj"] = {"Basa-Gurmana"}, ["buk"] = {"Bugawac"}, ["bum"] = {"Bulu (Cameroon)"}, ["bun"] = {"Sherbro"}, ["buo"] = {"Terei"}, ["bup"] = {"Busoa"}, ["buq"] = {"Brem"}, ["bus"] = {"Bokobaru"}, ["but"] = {"Bungain"}, ["buu"] = {"Budu"}, ["buv"] = {"Bun"}, ["buw"] = {"Bubi"}, ["bux"] = {"Boghom"}, ["buy"] = {"Bullom So"}, ["buz"] = {"Bukwen"}, ["bva"] = {"Barein"}, ["bvb"] = {"Bube"}, ["bvc"] = {"Baelelea"}, ["bvd"] = {"Baeggu"}, ["bve"] = {"Berau Malay"}, ["bvf"] = {"Boor"}, ["bvg"] = {"Bonkeng"}, ["bvh"] = {"Bure"}, ["bvi"] = {"Belanda Viri"}, ["bvj"] = {"Baan"}, ["bvk"] = {"Bukat"}, ["bvl"] = {"Bolivian Sign Language"}, ["bvm"] = {"Bamunka"}, ["bvn"] = {"Buna"}, ["bvo"] = {"Bolgo"}, ["bvp"] = {"Bumang"}, ["bvq"] = {"Birri"}, ["bvr"] = {"Burarra"}, ["bvt"] = {"Bati (Indonesia)"}, ["bvu"] = {"Bukit Malay"}, ["bvv"] = {"Baniva"}, ["bvw"] = {"Boga"}, ["bvx"] = {"Dibole"}, ["bvy"] = {"Baybayanon"}, ["bvz"] = {"Bauzi"}, ["bwa"] = {"Bwatoo"}, ["bwb"] = {"Namosi-Naitasiri-Serua"}, ["bwc"] = {"Bwile"}, ["bwd"] = {"Bwaidoka"}, ["bwe"] = {"Bwe Karen"}, ["bwf"] = {"Boselewa"}, ["bwg"] = {"Barwe"}, ["bwh"] = {"Bishuo"}, ["bwi"] = {"Baniwa"}, ["bwj"] = {"Láá Láá Bwamu"}, ["bwk"] = {"Bauwaki"}, ["bwl"] = {"Bwela"}, ["bwm"] = {"Biwat"}, ["bwn"] = {"Wunai Bunu"}, ["bwo"] = {"Boro (Ethiopia)", "Borna (Ethiopia)"}, ["bwp"] = {"Mandobo Bawah"}, ["bwq"] = {"Southern Bobo Madaré"}, ["bwr"] = {"Bura-Pabir"}, ["bws"] = {"Bomboma"}, ["bwt"] = {"Bafaw-Balong"}, ["bwu"] = {"Buli (Ghana)"}, ["bww"] = {"Bwa"}, ["bwx"] = {"Bu-Nao Bunu"}, ["bwy"] = {"Cwi Bwamu"}, ["bwz"] = {"Bwisi"}, ["bxa"] = {"Tairaha"}, ["bxb"] = {"Belanda Bor"}, ["bxc"] = {"Molengue"}, ["bxd"] = {"Pela"}, ["bxe"] = {"Birale"}, ["bxf"] = {"Bilur", "Minigir"}, ["bxg"] = {"Bangala"}, ["bxh"] = {"Buhutu"}, ["bxi"] = {"Pirlatapa"}, ["bxj"] = {"Bayungu"}, ["bxk"] = {"Bukusu", "Lubukusu"}, ["bxl"] = {"Jalkunan"}, ["bxm"] = {"mongolskobujratsko"}, ["bxn"] = {"Burduna"}, ["bxo"] = {"Barikanchi"}, ["bxp"] = {"Bebil"}, ["bxq"] = {"Beele"}, ["bxr"] = {"Russia Buriat"}, ["bxs"] = {"Busam"}, ["bxu"] = {"China Buriat"}, ["bxv"] = {"Berakou"}, ["bxw"] = {"Bankagooma"}, ["bxz"] = {"Binahari"}, ["bya"] = {"Batak"}, ["byb"] = {"Bikya"}, ["byc"] = {"Ubaghara"}, ["byd"] = {"Benyadu'"}, ["bye"] = {"Pouye"}, ["byf"] = {"Bete"}, ["byg"] = {"Baygo"}, ["byh"] = {"Bhujel"}, ["byi"] = {"Buyu"}, ["byj"] = {"Bina (Nigeria)"}, ["byk"] = {"Biao"}, ["byl"] = {"Bayono"}, ["bym"] = {"Bidjara"}, ["byn"] = {"blinško"}, ["byo"] = {"Biyo"}, ["byp"] = {"Bumaji"}, ["byq"] = {"Basay"}, ["byr"] = {"Baruya", "Yipma"}, ["bys"] = {"Burak"}, ["byt"] = {"Berti"}, ["byv"] = {"Medumba"}, ["byw"] = {"Belhariya"}, ["byx"] = {"Qaqet"}, ["byz"] = {"Banaro"}, ["bza"] = {"Bandi"}, ["bzb"] = {"Andio"}, ["bzc"] = {"Southern Betsimisaraka Malagasy"}, ["bzd"] = {"Bribri"}, ["bze"] = {"Jenaama Bozo"}, ["bzf"] = {"Boikin"}, ["bzg"] = {"Babuza"}, ["bzh"] = {"Mapos Buang"}, ["bzi"] = {"Bisu"}, ["bzj"] = {"Belize Kriol English"}, ["bzk"] = {"Nicaragua Creole English"}, ["bzl"] = {"Boano (Sulawesi)"}, ["bzm"] = {"Bolondo"}, ["bzn"] = {"Boano (Maluku)"}, ["bzo"] = {"Bozaba"}, ["bzp"] = {"Kemberano"}, ["bzq"] = {"Buli (Indonesia)"}, ["bzr"] = {"Biri"}, ["bzs"] = {"Brazilian Sign Language"}, ["bzt"] = {"Brithenig"}, ["bzu"] = {"Burmeso"}, ["bzv"] = {"Naami"}, ["bzw"] = {"Basa (Nigeria)"}, ["bzx"] = {"Kɛlɛngaxo Bozo"}, ["bzy"] = {"Obanliku"}, ["bzz"] = {"Evant"}, ["caa"] = {"Chortí"}, ["cab"] = {"Garifuna"}, ["cac"] = {"Chuj"}, ["cad"] = {"kadoško"}, ["cae"] = {"Lehar", "Laalaa"}, ["caf"] = {"Southern Carrier"}, ["cag"] = {"Nivaclé"}, ["cah"] = {"Cahuarano"}, ["cai"] = {"srednjeameriškoindijansko"}, ["caj"] = {"Chané"}, ["cak"] = {"Kaqchikel", "Cakchiquel"}, ["cal"] = {"karolinsko"}, ["cam"] = {"Cemuhî"}, ["can"] = {"Chambri"}, ["cao"] = {"Chácobo"}, ["cap"] = {"Chipaya"}, ["caq"] = {"Car Nicobarese"}, ["car"] = {"Galibi Carib"}, ["cas"] = {"Tsimané"}, ["cau"] = {"kavkaško"}, ["cav"] = {"Cavineña"}, ["caw"] = {"Callawalla"}, ["cax"] = {"Chiquitano"}, ["cay"] = {"Cayuga"}, ["caz"] = {"Canichana"}, ["cba"] = {"Chibchan languages"}, ["cbb"] = {"Cabiyarí"}, ["cbc"] = {"Carapana"}, ["cbd"] = {"Carijona"}, ["cbg"] = {"Chimila"}, ["cbi"] = {"Chachi"}, ["cbj"] = {"Ede Cabe"}, ["cbk"] = {"Chavacano"}, ["cbl"] = {"Bualkhaw Chin"}, ["cbn"] = {"Nyahkur"}, ["cbo"] = {"Izora"}, ["cbq"] = {"Tsucuba", "Cuba"}, ["cbr"] = {"Cashibo-Cacataibo"}, ["cbs"] = {"Cashinahua"}, ["cbt"] = {"Chayahuita"}, ["cbu"] = {"Candoshi-Shapra"}, ["cbv"] = {"Cacua"}, ["cbw"] = {"Kinabalian"}, ["cby"] = {"Carabayo"}, ["ccc"] = {"Chamicuro"}, ["ccd"] = {"Cafundo Creole"}, ["cce"] = {"Chopi"}, ["ccg"] = {"Samba Daka"}, ["cch"] = {"Atsam"}, ["ccj"] = {"Kasanga"}, ["ccl"] = {"Cutchi-Swahili"}, ["ccm"] = {"Malaccan Creole Malay"}, ["ccn"] = {"severnokavkaško"}, ["cco"] = {"Comaltepec Chinantec"}, ["ccp"] = {"Chakma"}, ["ccr"] = {"Cacaopera"}, ["ccs"] = {"južnokavkaško"}, ["cda"] = {"Choni"}, ["cdc"] = {"čadsko (družina)"}, ["cdd"] = {"Caddoan languages"}, ["cde"] = {"Chenchu"}, ["cdf"] = {"Chiru"}, ["cdh"] = {"Chambeali"}, ["cdi"] = {"Chodri"}, ["cdj"] = {"Churahi"}, ["cdm"] = {"Chepang"}, ["cdn"] = {"Chaudangsi"}, ["cdo"] = {"Min Dong Chinese"}, ["cdr"] = {"Cinda-Regi-Tiyal"}, ["cds"] = {"Chadian Sign Language"}, ["cdy"] = {"Chadong"}, ["cdz"] = {"Koda"}, ["cea"] = {"Lower Chehalis"}, ["ceb"] = {"sebuansko"}, ["ceg"] = {"Chamacoco"}, ["cek"] = {"Eastern Khumi Chin"}, ["cel"] = {"keltsko"}, ["cen"] = {"Cen"}, ["cet"] = {"Centúúm"}, ["cey"] = {"Ekai Chin"}, ["cfa"] = {"Dijim-Bwilim"}, ["cfd"] = {"Cara"}, ["cfg"] = {"Como Karim"}, ["cfm"] = {"Falam Chin"}, ["cga"] = {"Changriwa"}, ["cgc"] = {"Kagayanen"}, ["cgg"] = {"Chiga"}, ["cgk"] = {"Chocangacakha"}, ["chb"] = {"čibsko"}, ["chc"] = {"Catawba"}, ["chd"] = {"Highland Oaxaca Chontal"}, ["chf"] = {"Tabasco Chontal"}, ["chg"] = {"čagatajsko"}, ["chh"] = {"Chinook"}, ["chj"] = {"Ojitlán Chinantec"}, ["chk"] = {"čukeško"}, ["chl"] = {"Cahuilla"}, ["chm"] = {"marijsko"}, ["chn"] = {"žargonsko činuško"}, ["cho"] = {"čoktavsko"}, ["chp"] = {"Chipewyan", "Dene Suline"}, ["chq"] = {"Quiotepec Chinantec"}, ["chr"] = {"čerokeško"}, ["cht"] = {"Cholón"}, ["chw"] = {"Chuwabu"}, ["chx"] = {"Chantyal"}, ["chy"] = {"čejensko"}, ["chz"] = {"Ozumacín Chinantec"}, ["cia"] = {"Cia-Cia"}, ["cib"] = {"Ci Gbe"}, ["cic"] = {"Chickasaw"}, ["cid"] = {"Chimariko"}, ["cie"] = {"Cineni"}, ["cih"] = {"Chinali"}, ["cik"] = {"Chitkuli Kinnauri"}, ["cim"] = {"cimbrijsko"}, ["cin"] = {"Cinta Larga"}, ["cip"] = {"Chiapanec"}, ["cir"] = {"Tiri", "Haméa", "Méa"}, ["ciw"] = {"Chippewa"}, ["ciy"] = {"Chaima"}, ["cja"] = {"Western Cham"}, ["cje"] = {"Chru"}, ["cjh"] = {"Upper Chehalis"}, ["cji"] = {"Chamalal"}, ["cjk"] = {"Chokwe"}, ["cjm"] = {"Eastern Cham"}, ["cjn"] = {"Chenapian"}, ["cjo"] = {"Ashéninka Pajonal"}, ["cjp"] = {"Cabécar"}, ["cjs"] = {"šorsko"}, ["cjv"] = {"Chuave"}, ["cjy"] = {"Jinyu Chinese"}, ["ckb"] = {"Central Kurdish"}, ["ckh"] = {"Chak"}, ["ckl"] = {"Cibak"}, ["ckm"] = {"čakavsko"}, ["ckn"] = {"Kaang Chin"}, ["cko"] = {"Anufo"}, ["ckq"] = {"Kajakse"}, ["ckr"] = {"Kairak"}, ["cks"] = {"Tayo"}, ["ckt"] = {"Chukot"}, ["cku"] = {"Koasati"}, ["ckv"] = {"Kavalan"}, ["ckx"] = {"Caka"}, ["cky"] = {"Cakfem-Mushere"}, ["ckz"] = {"Cakchiquel-Quiché Mixed Language"}, ["cla"] = {"Ron"}, ["clc"] = {"Chilcotin"}, ["cld"] = {"kaldejskoneoaramejsko"}, ["cle"] = {"Lealao Chinantec"}, ["clh"] = {"Chilisso"}, ["cli"] = {"Chakali"}, ["clj"] = {"Laitu Chin"}, ["clk"] = {"Idu-Mishmi"}, ["cll"] = {"Chala"}, ["clm"] = {"Clallam"}, ["clo"] = {"Lowland Oaxaca Chontal"}, ["clt"] = {"Lautu Chin"}, ["clu"] = {"Caluyanun"}, ["clw"] = {"čulimsko"}, ["cly"] = {"Eastern Highland Chatino"}, ["cma"] = {"Maa"}, ["cmc"] = {"čamsko"}, ["cme"] = {"Cerma"}, ["cmg"] = {"klasičnomongolsko"}, ["cmi"] = {"Emberá-Chamí"}, ["cml"] = {"Campalagian"}, ["cmm"] = {"Michigamea"}, ["cmn"] = {"mandarinskokitajsko"}, ["cmo"] = {"Central Mnong"}, ["cmr"] = {"Mro-Khimi Chin"}, ["cms"] = {"mesapsko"}, ["cmt"] = {"Camtho"}, ["cna"] = {"Changthang"}, ["cnb"] = {"Chinbon Chin"}, ["cnc"] = {"Côông"}, ["cng"] = {"Northern Qiang"}, ["cnh"] = {"Hakha Chin", "Haka Chin"}, ["cni"] = {"Asháninka"}, ["cnk"] = {"Khumi Chin"}, ["cnl"] = {"Lalana Chinantec"}, ["cno"] = {"Con"}, ["cnp"] = {"Northern Ping Chinese", "Northern Pinghua"}, ["cnq"] = {"Chung"}, ["cnr"] = {"črnogorsko"}, ["cns"] = {"Central Asmat"}, ["cnt"] = {"Tepetotutla Chinantec"}, ["cnu"] = {"Chenoua"}, ["cnw"] = {"Ngawn Chin"}, ["cnx"] = {"srednjekornijsko"}, ["coa"] = {"Cocos Islands Malay"}, ["cob"] = {"Chicomuceltec"}, ["coc"] = {"Cocopa"}, ["cod"] = {"Cocama-Cocamilla"}, ["coe"] = {"Koreguaje"}, ["cof"] = {"Colorado"}, ["cog"] = {"Chong"}, ["coh"] = {"Chonyi-Dzihana-Kauma", "Chichonyi-Chidzihana-Chikauma"}, ["coj"] = {"Cochimi"}, ["cok"] = {"Santa Teresa Cora"}, ["col"] = {"Columbia-Wenatchi"}, ["com"] = {"Comanche"}, ["con"] = {"Cofán"}, ["coo"] = {"Comox"}, ["cop"] = {"koptsko"}, ["coq"] = {"Coquille"}, ["cot"] = {"Caquinte"}, ["cou"] = {"Wamey"}, ["cov"] = {"Cao Miao"}, ["cow"] = {"Cowlitz"}, ["cox"] = {"Nanti"}, ["coz"] = {"Chochotec"}, ["cpa"] = {"Palantla Chinantec"}, ["cpb"] = {"Ucayali-Yurúa Ashéninka"}, ["cpc"] = {"Ajyíninka Apurucayali"}, ["cpe"] = {"angleškokreolsko"}, ["cpf"] = {"francoskokreolsko"}, ["cpg"] = {"kapadoškogrško"}, ["cpi"] = {"Chinese Pidgin English"}, ["cpn"] = {"Cherepon"}, ["cpo"] = {"Kpeego"}, ["cpp"] = {"portugalskokreolsko"}, ["cps"] = {"Capiznon"}, ["cpu"] = {"Pichis Ashéninka"}, ["cpx"] = {"Pu-Xian Chinese"}, ["cpy"] = {"South Ucayali Ashéninka"}, ["cqd"] = {"Chuanqiandian Cluster Miao"}, ["cra"] = {"Chara"}, ["crb"] = {"Island Carib"}, ["crc"] = {"Lonwolwol"}, ["crd"] = {"Coeur d'Alene"}, ["crf"] = {"Caramanta"}, ["crg"] = {"Michif"}, ["crh"] = {"krimskotatarsko", "krimskoturško"}, ["cri"] = {"Sãotomense"}, ["crj"] = {"Southern East Cree"}, ["crk"] = {"Plains Cree"}, ["crl"] = {"Northern East Cree"}, ["crm"] = {"Moose Cree"}, ["crn"] = {"El Nayar Cora"}, ["cro"] = {"Crow"}, ["crp"] = {"kreolsko/pidžinsko"}, ["crq"] = {"Iyo'wujwa Chorote"}, ["crr"] = {"Carolina Algonquian"}, ["crs"] = {"Seselwa Creole French"}, ["crt"] = {"Iyojwa'ja Chorote"}, ["crv"] = {"Chaura"}, ["crw"] = {"Chrau"}, ["crx"] = {"Carrier"}, ["cry"] = {"Cori"}, ["crz"] = {"Cruzeño"}, ["csa"] = {"Chiltepec Chinantec"}, ["csb"] = {"kašubsko"}, ["csc"] = {"Catalan Sign Language", "Lengua de señas catalana", "Llengua de Signes Catalana"}, ["csd"] = {"Chiangmai Sign Language"}, ["cse"] = {"Czech Sign Language"}, ["csf"] = {"Cuba Sign Language"}, ["csg"] = {"Chilean Sign Language"}, ["csh"] = {"Asho Chin"}, ["csi"] = {"Coast Miwok"}, ["csj"] = {"Songlai Chin"}, ["csk"] = {"Jola-Kasa"}, ["csl"] = {"Chinese Sign Language"}, ["csm"] = {"Central Sierra Miwok"}, ["csn"] = {"Colombian Sign Language"}, ["cso"] = {"Sochiapam Chinantec", "Sochiapan Chinantec"}, ["csp"] = {"Southern Ping Chinese", "Southern Pinghua"}, ["csq"] = {"Croatia Sign Language"}, ["csr"] = {"Costa Rican Sign Language"}, ["css"] = {"Southern Ohlone"}, ["cst"] = {"Northern Ohlone"}, ["csu"] = {"srednjesudansko"}, ["csv"] = {"Sumtu Chin"}, ["csw"] = {"Swampy Cree"}, ["csx"] = {"Cambodian Sign Language"}, ["csy"] = {"Siyin Chin"}, ["csz"] = {"Coos"}, ["cta"] = {"Tataltepec Chatino"}, ["ctc"] = {"Chetco"}, ["ctd"] = {"Tedim Chin"}, ["cte"] = {"Tepinapa Chinantec"}, ["ctg"] = {"Chittagonian"}, ["cth"] = {"Thaiphum Chin"}, ["ctl"] = {"Tlacoatzintepec Chinantec"}, ["ctm"] = {"Chitimacha"}, ["ctn"] = {"Chhintange"}, ["cto"] = {"Emberá-Catío"}, ["ctp"] = {"Western Highland Chatino"}, ["cts"] = {"Northern Catanduanes Bikol"}, ["ctt"] = {"Wayanad Chetti"}, ["ctu"] = {"Chol"}, ["cty"] = {"Moundadan Chetty"}, ["ctz"] = {"Zacatepec Chatino"}, ["cua"] = {"Cua"}, ["cub"] = {"Cubeo"}, ["cuc"] = {"Usila Chinantec"}, ["cuh"] = {"Chuka", "Gichuka"}, ["cui"] = {"Cuiba"}, ["cuj"] = {"Mashco Piro"}, ["cuk"] = {"San Blas Kuna"}, ["cul"] = {"Culina", "Kulina"}, ["cuo"] = {"Cumanagoto"}, ["cup"] = {"Cupeño"}, ["cuq"] = {"Cun"}, ["cur"] = {"Chhulung"}, ["cus"] = {"kušitsko"}, ["cut"] = {"Teutila Cuicatec"}, ["cuu"] = {"Tai Ya"}, ["cuv"] = {"Cuvok"}, ["cuw"] = {"Chukwa"}, ["cux"] = {"Tepeuxila Cuicatec"}, ["cuy"] = {"Cuitlatec"}, ["cvg"] = {"Chug"}, ["cvn"] = {"Valle Nacional Chinantec"}, ["cwa"] = {"Kabwa"}, ["cwb"] = {"Maindo"}, ["cwd"] = {"Woods Cree"}, ["cwe"] = {"Kwere"}, ["cwg"] = {"Chewong", "Cheq Wong"}, ["cwt"] = {"Kuwaataay"}, ["cya"] = {"Nopala Chatino"}, ["cyb"] = {"Cayubaba"}, ["cyo"] = {"Cuyonon"}, ["czh"] = {"Huizhou Chinese"}, ["czk"] = {"knaansko"}, ["czn"] = {"Zenzontepec Chatino"}, ["czo"] = {"Min Zhong Chinese"}, ["czt"] = {"Zotung Chin"}, ["daa"] = {"Dangaléat"}, ["dac"] = {"Dambi"}, ["dad"] = {"Marik"}, ["dae"] = {"Duupa"}, ["dag"] = {"Dagbani"}, ["dah"] = {"Gwahatike"}, ["dai"] = {"Day"}, ["daj"] = {"Dar Fur Daju"}, ["dak"] = {"dakotsko"}, ["dal"] = {"Dahalo"}, ["dam"] = {"Damakawa"}, ["dao"] = {"Daai Chin"}, ["daq"] = {"Dandami Maria"}, ["dar"] = {"Dargwa"}, ["das"] = {"Daho-Doo"}, ["dau"] = {"Dar Sila Daju"}, ["dav"] = {"Taita", "Dawida"}, ["daw"] = {"Davawenyo"}, ["dax"] = {"Dayi"}, ["day"] = {"dajaško"}, ["daz"] = {"Dao"}, ["dba"] = {"Bangime"}, ["dbb"] = {"Deno"}, ["dbd"] = {"Dadiya"}, ["dbe"] = {"Dabe"}, ["dbf"] = {"Edopi"}, ["dbg"] = {"Dogul Dom Dogon"}, ["dbi"] = {"Doka"}, ["dbj"] = {"Ida'an"}, ["dbl"] = {"Dyirbal"}, ["dbm"] = {"Duguri"}, ["dbn"] = {"Duriankere"}, ["dbo"] = {"Dulbu"}, ["dbp"] = {"Duwai"}, ["dbq"] = {"Daba"}, ["dbr"] = {"Dabarre"}, ["dbt"] = {"Ben Tey Dogon"}, ["dbu"] = {"Bondum Dom Dogon"}, ["dbv"] = {"Dungu"}, ["dbw"] = {"Bankan Tey Dogon"}, ["dby"] = {"Dibiyaso"}, ["dcc"] = {"Deccan"}, ["dcr"] = {"Negerhollands"}, ["dda"] = {"Dadi Dadi"}, ["ddd"] = {"Dongotono"}, ["dde"] = {"Doondo"}, ["ddg"] = {"Fataluku"}, ["ddi"] = {"West Goodenough"}, ["ddj"] = {"Jaru"}, ["ddn"] = {"Dendi (Benin)"}, ["ddo"] = {"Dido"}, ["ddr"] = {"Dhudhuroa"}, ["dds"] = {"Donno So Dogon"}, ["ddw"] = {"Dawera-Daweloor"}, ["dec"] = {"Dagik"}, ["ded"] = {"Dedua"}, ["dee"] = {"Dewoin"}, ["def"] = {"Dezfuli"}, ["deg"] = {"Degema"}, ["deh"] = {"Dehwari"}, ["dei"] = {"Demisa"}, ["dek"] = {"Dek"}, ["del"] = {"Delaware"}, ["dem"] = {"Dem"}, ["den"] = {"Slave (Athapascan)"}, ["dep"] = {"Pidgin Delaware"}, ["deq"] = {"Dendi (Central African Republic)"}, ["der"] = {"Deori"}, ["des"] = {"Desano"}, ["dev"] = {"Domung"}, ["dez"] = {"Dengese"}, ["dga"] = {"južnodagarsko"}, ["dgb"] = {"Bunoge Dogon"}, ["dgc"] = {"Casiguran Dumagat Agta"}, ["dgd"] = {"Dagaari Dioula"}, ["dge"] = {"Degenan"}, ["dgg"] = {"Doga"}, ["dgh"] = {"Dghwede"}, ["dgi"] = {"Northern Dagara"}, ["dgk"] = {"Dagba"}, ["dgl"] = {"Andaandi", "Dongolawi"}, ["dgn"] = {"Dagoman"}, ["dgo"] = {"Dogri (individual language)"}, ["dgr"] = {"dogribsko"}, ["dgs"] = {"Dogoso"}, ["dgt"] = {"Ndra'ngith"}, ["dgw"] = {"Daungwurrung"}, ["dgx"] = {"Doghoro"}, ["dgz"] = {"Daga"}, ["dhd"] = {"Dhundari"}, ["dhg"] = {"Dhangu-Djangu", "Dhangu", "Djangu"}, ["dhi"] = {"Dhimal"}, ["dhl"] = {"Dhalandji"}, ["dhm"] = {"Zemba"}, ["dhn"] = {"Dhanki"}, ["dho"] = {"Dhodia"}, ["dhr"] = {"Dhargari"}, ["dhs"] = {"Dhaiso"}, ["dhu"] = {"Dhurga"}, ["dhv"] = {"Dehu", "Drehu"}, ["dhw"] = {"Dhanwar (Nepal)"}, ["dhx"] = {"Dhungaloo"}, ["dia"] = {"Dia"}, ["dib"] = {"South Central Dinka"}, ["dic"] = {"Lakota Dida"}, ["did"] = {"Didinga"}, ["dif"] = {"Dieri", "Diyari"}, ["dig"] = {"Digo", "Chidigo"}, ["dih"] = {"Kumiai"}, ["dii"] = {"Dimbong"}, ["dij"] = {"Dai"}, ["dik"] = {"Southwestern Dinka"}, ["dil"] = {"Dilling"}, ["dim"] = {"Dime"}, ["din"] = {"dinško"}, ["dio"] = {"Dibo"}, ["dip"] = {"Northeastern Dinka"}, ["diq"] = {"Dimli (individual language)"}, ["dir"] = {"Dirim"}, ["dis"] = {"Dimasa"}, ["diu"] = {"Diriku"}, ["diw"] = {"Northwestern Dinka"}, ["dix"] = {"Dixon Reef"}, ["diy"] = {"Diuwe"}, ["diz"] = {"Ding"}, ["dja"] = {"Djadjawurrung"}, ["djb"] = {"Djinba"}, ["djc"] = {"Dar Daju Daju"}, ["djd"] = {"Djamindjung", "Ngaliwurru"}, ["dje"] = {"Zarma"}, ["djf"] = {"Djangun"}, ["dji"] = {"Djinang"}, ["djj"] = {"Djeebbana"}, ["djk"] = {"Eastern Maroon Creole", "Businenge Tongo", "Nenge"}, ["djm"] = {"Jamsay Dogon"}, ["djn"] = {"Jawoyn", "Djauan"}, ["djo"] = {"Jangkang"}, ["djr"] = {"Djambarrpuyngu"}, ["dju"] = {"Kapriman"}, ["djw"] = {"Djawi"}, ["dka"] = {"Dakpakha"}, ["dkg"] = {"Kadung"}, ["dkk"] = {"Dakka"}, ["dkr"] = {"Kuijau"}, ["dks"] = {"Southeastern Dinka"}, ["dkx"] = {"Mazagway"}, ["dlg"] = {"Dolgan"}, ["dlk"] = {"Dahalik"}, ["dlm"] = {"dalmatinsko"}, ["dln"] = {"Darlong"}, ["dma"] = {"Duma"}, ["dmb"] = {"Mombo Dogon"}, ["dmc"] = {"Gavak"}, ["dmd"] = {"Madhi Madhi"}, ["dme"] = {"Dugwor"}, ["dmf"] = {"Medefaidrin"}, ["dmg"] = {"Upper Kinabatangan"}, ["dmk"] = {"Domaaki"}, ["dml"] = {"Dameli"}, ["dmm"] = {"Dama"}, ["dmn"] = {"mandejsko"}, ["dmo"] = {"Kemedzung"}, ["dmr"] = {"East Damar"}, ["dms"] = {"Dampelas"}, ["dmu"] = {"Dubu", "Tebi"}, ["dmv"] = {"Dumpas"}, ["dmw"] = {"Mudburra"}, ["dmx"] = {"Dema"}, ["dmy"] = {"Demta", "Sowari"}, ["dna"] = {"Upper Grand Valley Dani"}, ["dnd"] = {"Daonda"}, ["dne"] = {"Ndendeule"}, ["dng"] = {"Dungan"}, ["dni"] = {"Lower Grand Valley Dani"}, ["dnj"] = {"Dan"}, ["dnk"] = {"Dengka"}, ["dnn"] = {"Dzùùngoo"}, ["dno"] = {"Ndrulo", "Northern Lendu"}, ["dnr"] = {"Danaru"}, ["dnt"] = {"Mid Grand Valley Dani"}, ["dnu"] = {"Danau"}, ["dnv"] = {"Danu"}, ["dnw"] = {"Western Dani"}, ["dny"] = {"Dení"}, ["doa"] = {"Dom"}, ["dob"] = {"Dobu"}, ["doc"] = {"Northern Dong"}, ["doe"] = {"Doe"}, ["dof"] = {"Domu"}, ["doh"] = {"Dong"}, ["doi"] = {"dogrijsko (makrojezik)"}, ["dok"] = {"Dondo"}, ["dol"] = {"Doso"}, ["don"] = {"Toura (Papua New Guinea)"}, ["doo"] = {"Dongo"}, ["dop"] = {"Lukpa"}, ["doq"] = {"Dominican Sign Language"}, ["dor"] = {"Dori'o"}, ["dos"] = {"Dogosé"}, ["dot"] = {"Dass"}, ["dov"] = {"Dombe"}, ["dow"] = {"Doyayo"}, ["dox"] = {"Bussa"}, ["doy"] = {"Dompo"}, ["doz"] = {"Dorze"}, ["dpp"] = {"Papar"}, ["dra"] = {"dravidsko"}, ["drb"] = {"Dair"}, ["drc"] = {"Minderico"}, ["drd"] = {"Darmiya"}, ["dre"] = {"Dolpo"}, ["drg"] = {"Rungus"}, ["dri"] = {"C'Lela"}, ["drl"] = {"Paakantyi"}, ["drn"] = {"West Damar"}, ["dro"] = {"Daro-Matu Melanau"}, ["drq"] = {"Dura"}, ["drs"] = {"Gedeo"}, ["drt"] = {"Drents"}, ["dru"] = {"Rukai"}, ["dry"] = {"Darai"}, ["dsb"] = {"spodnjelužiškosrbsko"}, ["dse"] = {"Dutch Sign Language"}, ["dsh"] = {"Daasanach"}, ["dsi"] = {"Disa"}, ["dsl"] = {"Danish Sign Language"}, ["dsn"] = {"Dusner"}, ["dso"] = {"Desiya"}, ["dsq"] = {"Tadaksahak"}, ["dsz"] = {"Mardin Sign Language"}, ["dta"] = {"Daur"}, ["dtb"] = {"Labuk-Kinabatangan Kadazan"}, ["dtd"] = {"Ditidaht"}, ["dth"] = {"Adithinngithigh"}, ["dti"] = {"Ana Tinga Dogon"}, ["dtk"] = {"Tene Kan Dogon"}, ["dtm"] = {"Tomo Kan Dogon"}, ["dtn"] = {"Daatsʼíin"}, ["dto"] = {"Tommo So Dogon"}, ["dtp"] = {"Kadazan Dusun", "Central Dusun"}, ["dtr"] = {"Lotud"}, ["dts"] = {"Toro So Dogon"}, ["dtt"] = {"Toro Tegu Dogon"}, ["dtu"] = {"Tebul Ure Dogon"}, ["dty"] = {"Dotyali"}, ["dua"] = {"dualsko"}, ["dub"] = {"Dubli"}, ["duc"] = {"Duna"}, ["due"] = {"Umiray Dumaget Agta"}, ["duf"] = {"Dumbea", "Drubea"}, ["dug"] = {"Duruma", "Chiduruma"}, ["duh"] = {"Dungra Bhil"}, ["dui"] = {"Dumun"}, ["duk"] = {"Uyajitaya"}, ["dul"] = {"Alabat Island Agta"}, ["dum"] = {"srednjenizozemsko (ok. 1050–1350)"}, ["dun"] = {"Dusun Deyah"}, ["duo"] = {"Dupaninan Agta"}, ["dup"] = {"Duano"}, ["duq"] = {"Dusun Malang"}, ["dur"] = {"Dii"}, ["dus"] = {"Dumi"}, ["duu"] = {"Drung"}, ["duv"] = {"Duvle"}, ["duw"] = {"Dusun Witu"}, ["dux"] = {"Duungooma"}, ["duy"] = {"Dicamay Agta"}, ["duz"] = {"Duli-Gey"}, ["dva"] = {"Duau"}, ["dwa"] = {"Diri"}, ["dwk"] = {"Dawik Kui"}, ["dwr"] = {"Dawro"}, ["dws"] = {"Dutton World Speedwords"}, ["dwu"] = {"Dhuwal"}, ["dww"] = {"Dawawa"}, ["dwy"] = {"Dhuwaya"}, ["dwz"] = {"Dewas Rai"}, ["dya"] = {"Dyan"}, ["dyb"] = {"Dyaberdyaber"}, ["dyd"] = {"Dyugun"}, ["dyg"] = {"Villa Viciosa Agta"}, ["dyi"] = {"Djimini Senoufo"}, ["dym"] = {"Yanda Dom Dogon"}, ["dyn"] = {"Dyangadi", "Dhanggatti"}, ["dyo"] = {"Jola-Fonyi"}, ["dyu"] = {"djulsko"}, ["dyy"] = {"Djabugay", "Dyaabugay"}, ["dza"] = {"Tunzu"}, ["dze"] = {"Djiwarli"}, ["dzg"] = {"Dazaga"}, ["dzl"] = {"Dzalakha"}, ["dzn"] = {"Dzando"}, ["eaa"] = {"Karenggapa"}, ["ebc"] = {"Beginci"}, ["ebg"] = {"Ebughu"}, ["ebk"] = {"Eastern Bontok"}, ["ebo"] = {"Teke-Ebo"}, ["ebr"] = {"Ebrié"}, ["ebu"] = {"Embu", "Kiembu"}, ["ecr"] = {"eteokretsko"}, ["ecs"] = {"Ecuadorian Sign Language"}, ["ecy"] = {"eteociprsko"}, ["eee"] = {"E"}, ["efa"] = {"Efai"}, ["efe"] = {"Efe"}, ["efi"] = {"efiško"}, ["ega"] = {"Ega"}, ["egl"] = {"emiljsko"}, ["egm"] = {"Benamanga"}, ["ego"] = {"Eggon"}, ["egx"] = {"egiptovsko"}, ["egy"] = {"egipčansko"}, ["ehs"] = {"Miyakubo Sign Language"}, ["ehu"] = {"Ehueun"}, ["eip"] = {"Eipomek"}, ["eit"] = {"Eitiep"}, ["eiv"] = {"Askopan"}, ["eja"] = {"Ejamat"}, ["eka"] = {"ekajuško"}, ["eke"] = {"Ekit"}, ["ekg"] = {"Ekari"}, ["eki"] = {"Eki"}, ["ekk"] = {"standardno estonsko"}, ["ekl"] = {"Kol (Bangladesh)", "Kol"}, ["ekm"] = {"Elip"}, ["eko"] = {"Koti"}, ["ekp"] = {"Ekpeye"}, ["ekr"] = {"Yace"}, ["eky"] = {"Eastern Kayah"}, ["ele"] = {"Elepi"}, ["elh"] = {"El Hugeirat"}, ["eli"] = {"Nding"}, ["elk"] = {"Elkei"}, ["elm"] = {"Eleme"}, ["elo"] = {"El Molo"}, ["elu"] = {"Elu"}, ["elx"] = {"elamsko"}, ["ema"] = {"Emai-Iuleha-Ora"}, ["emb"] = {"Embaloh"}, ["eme"] = {"Emerillon"}, ["emg"] = {"Eastern Meohang"}, ["emi"] = {"Mussau-Emira"}, ["emk"] = {"Eastern Maninkakan"}, ["emm"] = {"Mamulique"}, ["emn"] = {"Eman"}, ["emp"] = {"Northern Emberá"}, ["emq"] = {"Eastern Minyag"}, ["ems"] = {"Pacific Gulf Yupik"}, ["emu"] = {"Eastern Muria"}, ["emw"] = {"Emplawas"}, ["emx"] = {"Erromintxela"}, ["emy"] = {"Epigraphic Mayan"}, ["emz"] = {"Mbessa"}, ["ena"] = {"Apali"}, ["enb"] = {"Markweeta"}, ["enc"] = {"En"}, ["end"] = {"Ende"}, ["enf"] = {"gozdnoensko"}, ["enh"] = {"tundrskoensko"}, ["enl"] = {"Enlhet"}, ["enm"] = {"srednjeangleško (1100-1500)"}, ["enn"] = {"Engenni"}, ["eno"] = {"Enggano"}, ["enq"] = {"Enga"}, ["enr"] = {"Emumu", "Emem"}, ["enu"] = {"Enu"}, ["env"] = {"Enwan (Edo State)"}, ["enw"] = {"Enwan (Akwa Ibom State)"}, ["enx"] = {"Enxet"}, ["eot"] = {"Beti (Côte d'Ivoire)"}, ["epi"] = {"Epie"}, ["era"] = {"Eravallan"}, ["erg"] = {"Sie"}, ["erh"] = {"Eruwa"}, ["eri"] = {"Ogea"}, ["erk"] = {"South Efate"}, ["ero"] = {"Horpa"}, ["err"] = {"Erre"}, ["ers"] = {"Ersu"}, ["ert"] = {"Eritai"}, ["erw"] = {"Erokwanas"}, ["ese"] = {"Ese Ejja"}, ["esg"] = {"Aheri Gondi"}, ["esh"] = {"Eshtehardi"}, ["esi"] = {"North Alaskan Inupiatun"}, ["esk"] = {"Northwest Alaska Inupiatun"}, ["esl"] = {"Egypt Sign Language"}, ["esm"] = {"Esuma"}, ["esn"] = {"Salvadoran Sign Language"}, ["eso"] = {"Estonian Sign Language"}, ["esq"] = {"Esselen"}, ["ess"] = {"sibirskojupiško"}, ["esu"] = {"centralnojupiško"}, ["esx"] = {"eksimskoaleutsko"}, ["esy"] = {"Eskayan"}, ["etb"] = {"Etebi"}, ["etc"] = {"Etchemin"}, ["eth"] = {"Ethiopian Sign Language"}, ["etn"] = {"Eton (Vanuatu)"}, ["eto"] = {"Eton (Cameroon)"}, ["etr"] = {"Edolo"}, ["ets"] = {"Yekhee"}, ["ett"] = {"etruščansko"}, ["etu"] = {"Ejagham"}, ["etx"] = {"Eten"}, ["etz"] = {"Semimi"}, ["euq"] = {"baskovsko (družina)"}, ["eve"] = {"Even"}, ["evh"] = {"Uvbie"}, ["evn"] = {"Evenki"}, ["ewo"] = {"evondsko"}, ["ext"] = {"Extremaduran"}, ["eya"] = {"Eyak"}, ["eyo"] = {"Keiyo"}, ["eza"] = {"Ezaa"}, ["eze"] = {"Uzekwe"}, ["faa"] = {"Fasu"}, ["fab"] = {"Fa d'Ambu"}, ["fad"] = {"Wagi"}, ["faf"] = {"Fagani"}, ["fag"] = {"Finongan"}, ["fah"] = {"Baissa Fali"}, ["fai"] = {"Faiwol"}, ["faj"] = {"Faita"}, ["fak"] = {"Fang (Cameroon)"}, ["fal"] = {"South Fali"}, ["fam"] = {"Fam"}, ["fan"] = {"fanško"}, ["fap"] = {"Paloor"}, ["far"] = {"Fataleka"}, ["fat"] = {"fantijsko"}, ["fau"] = {"Fayu"}, ["fax"] = {"falsko"}, ["fay"] = {"Southwestern Fars"}, ["faz"] = {"Northwestern Fars"}, ["fbl"] = {"West Albay Bikol"}, ["fcs"] = {"Quebec Sign Language"}, ["fer"] = {"Feroge"}, ["ffi"] = {"Foia Foia"}, ["ffm"] = {"Maasina Fulfulde"}, ["fgr"] = {"Fongoro"}, ["fia"] = {"Nobiin"}, ["fie"] = {"Fyer"}, ["fif"] = {"Faifi"}, ["fil"] = {"filipinsko"}, ["fip"] = {"Fipa"}, ["fir"] = {"Firan"}, ["fit"] = {"tornedalskofinsko", "Meänkieli"}, ["fiu"] = {"ugrofinsko"}, ["fiw"] = {"Fiwaga"}, ["fkk"] = {"Kirya-Konzəl"}, ["fkv"] = {"kvensko"}, ["fla"] = {"Kalispel-Pend d'Oreille"}, ["flh"] = {"Foau"}, ["fli"] = {"Fali"}, ["fll"] = {"North Fali"}, ["fln"] = {"Flinders Island"}, ["flr"] = {"Fuliiru"}, ["fly"] = {"Flaaitaal", "Tsotsitaal"}, ["fmp"] = {"Fe'fe'"}, ["fmu"] = {"Far Western Muria"}, ["fnb"] = {"Fanbak"}, ["fng"] = {"Fanagalo"}, ["fni"] = {"Fania"}, ["fod"] = {"Foodo"}, ["foi"] = {"Foi"}, ["fom"] = {"Foma"}, ["fon"] = {"fonsko"}, ["for"] = {"Fore"}, ["fos"] = {"Siraya"}, ["fox"] = {"formoško"}, ["fpe"] = {"Fernando Po Creole English"}, ["fqs"] = {"Fas"}, ["frc"] = {"kajunskofrancosko"}, ["frd"] = {"Fordata"}, ["frk"] = {"frankovsko"}, ["frm"] = {"srednjefrancosko (ok. 1400-1600)"}, ["fro"] = {"starofrancosko (842-ok. 1400)"}, ["frp"] = {"arpitansko", "frankoprovansalsko"}, ["frq"] = {"foraško"}, ["frr"] = {"severnofrizijsko"}, ["frs"] = {"vzhodnofrizijsko"}, ["frt"] = {"Fortsenal"}, ["fse"] = {"Finnish Sign Language"}, ["fsl"] = {"French Sign Language"}, ["fss"] = {"Finland-Swedish Sign Language", "finlandssvenskt teckenspråk", "suomenruotsalainen viittomakieli"}, ["fub"] = {"Adamawa Fulfulde"}, ["fuc"] = {"pulaarsko"}, ["fud"] = {"vzhodnofutunsko"}, ["fue"] = {"Borgu Fulfulde"}, ["fuf"] = {"Pular"}, ["fuh"] = {"Western Niger Fulfulde"}, ["fui"] = {"Bagirmi Fulfulde"}, ["fuj"] = {"Ko"}, ["fum"] = {"Fum"}, ["fun"] = {"Fulniô"}, ["fuq"] = {"Central-Eastern Niger Fulfulde"}, ["fur"] = {"furlansko"}, ["fut"] = {"Futuna-Aniwa"}, ["fuu"] = {"Furu"}, ["fuv"] = {"Nigerian Fulfulde"}, ["fuy"] = {"Fuyug"}, ["fvr"] = {"Fur"}, ["fwa"] = {"Fwâi"}, ["fwe"] = {"Fwe"}, ["gaa"] = {"Ga"}, ["gab"] = {"Gabri"}, ["gac"] = {"Mixed Great Andamanese"}, ["gad"] = {"Gaddang"}, ["gae"] = {"Guarequena"}, ["gaf"] = {"Gende"}, ["gag"] = {"gagavško"}, ["gah"] = {"Alekano"}, ["gai"] = {"Borei"}, ["gaj"] = {"Gadsup"}, ["gak"] = {"Gamkonora"}, ["gal"] = {"Galolen"}, ["gam"] = {"Kandawo"}, ["gan"] = {"ganskokitajsko"}, ["gao"] = {"Gants"}, ["gap"] = {"Gal"}, ["gaq"] = {"Gata'"}, ["gar"] = {"Galeya"}, ["gas"] = {"Adiwasi Garasia"}, ["gat"] = {"Kenati"}, ["gau"] = {"Mudhili Gadaba"}, ["gaw"] = {"Nobonob"}, ["gax"] = {"Borana-Arsi-Guji Oromo"}, ["gay"] = {"gajsko"}, ["gaz"] = {"West Central Oromo"}, ["gba"] = {"gbajsko"}, ["gbb"] = {"Kaytetye"}, ["gbd"] = {"Karajarri"}, ["gbe"] = {"Niksek"}, ["gbf"] = {"Gaikundi"}, ["gbg"] = {"Gbanziri"}, ["gbh"] = {"Defi Gbe"}, ["gbi"] = {"Galela"}, ["gbj"] = {"Bodo Gadaba"}, ["gbk"] = {"Gaddi"}, ["gbl"] = {"Gamit"}, ["gbm"] = {"Garhwali"}, ["gbn"] = {"Mo'da"}, ["gbo"] = {"Northern Grebo"}, ["gbp"] = {"Gbaya-Bossangoa"}, ["gbq"] = {"Gbaya-Bozoum"}, ["gbr"] = {"Gbagyi"}, ["gbs"] = {"Gbesi Gbe"}, ["gbu"] = {"Gagadu"}, ["gbv"] = {"Gbanu"}, ["gbw"] = {"Gabi-Gabi"}, ["gbx"] = {"Eastern Xwla Gbe"}, ["gby"] = {"Gbari"}, ["gbz"] = {"Zoroastrian Dari"}, ["gcc"] = {"Mali"}, ["gcd"] = {"Ganggalida"}, ["gce"] = {"Galice"}, ["gcf"] = {"Guadeloupean Creole French"}, ["gcl"] = {"Grenadian Creole English"}, ["gcn"] = {"Gaina"}, ["gcr"] = {"Guianese Creole French"}, ["gct"] = {"Colonia Tovar German"}, ["gda"] = {"Gade Lohar"}, ["gdb"] = {"Pottangi Ollar Gadaba"}, ["gdc"] = {"Gugu Badhun"}, ["gdd"] = {"Gedaged"}, ["gde"] = {"Gude"}, ["gdf"] = {"Guduf-Gava"}, ["gdg"] = {"Ga'dang"}, ["gdh"] = {"Gadjerawang", "Gajirrabeng"}, ["gdi"] = {"Gundi"}, ["gdj"] = {"Gurdjar"}, ["gdk"] = {"Gadang"}, ["gdl"] = {"Dirasha"}, ["gdm"] = {"Laal"}, ["gdn"] = {"Umanakaina"}, ["gdo"] = {"Ghodoberi"}, ["gdq"] = {"Mehri"}, ["gdr"] = {"Wipi"}, ["gds"] = {"Ghandruk Sign Language"}, ["gdt"] = {"Kungardutyi"}, ["gdu"] = {"Gudu"}, ["gdx"] = {"Godwari"}, ["gea"] = {"Geruma"}, ["geb"] = {"Kire"}, ["gec"] = {"Gboloo Grebo"}, ["ged"] = {"Gade"}, ["gef"] = {"Gerai"}, ["geg"] = {"Gengle"}, ["geh"] = {"huteritskonemško", "huteritsko"}, ["gei"] = {"Gebe"}, ["gej"] = {"Gen"}, ["gek"] = {"Ywom"}, ["gel"] = {"ut-Ma'in"}, ["gem"] = {"germansko"}, ["geq"] = {"Geme"}, ["ges"] = {"Geser-Gorom"}, ["gev"] = {"Eviya"}, ["gew"] = {"Gera"}, ["gex"] = {"Garre"}, ["gey"] = {"Enya"}, ["gez"] = {"giško"}, ["gfk"] = {"Patpatar"}, ["gft"] = {"Gafat"}, ["gga"] = {"Gao"}, ["ggb"] = {"Gbii"}, ["ggd"] = {"Gugadj"}, ["gge"] = {"Gurr-goni"}, ["ggg"] = {"Gurgula"}, ["ggk"] = {"Kungarakany"}, ["ggl"] = {"Ganglau"}, ["ggt"] = {"Gitua"}, ["ggu"] = {"Gagu", "Gban"}, ["ggw"] = {"Gogodala"}, ["gha"] = {"Ghadamès"}, ["ghc"] = {"Hiberno-Scottish Gaelic"}, ["ghe"] = {"Southern Ghale"}, ["ghh"] = {"Northern Ghale"}, ["ghk"] = {"Geko Karen"}, ["ghl"] = {"Ghulfan"}, ["ghn"] = {"Ghanongga"}, ["gho"] = {"Ghomara"}, ["ghr"] = {"Ghera"}, ["ghs"] = {"Guhu-Samane"}, ["ght"] = {"Kuke", "Kutang Ghale"}, ["gia"] = {"Kija"}, ["gib"] = {"Gibanawa"}, ["gic"] = {"Gail"}, ["gid"] = {"Gidar"}, ["gie"] = {"Gaɓogbo", "Guébie"}, ["gig"] = {"Goaria"}, ["gih"] = {"Githabul"}, ["gii"] = {"Girirra"}, ["gil"] = {"kiribatsko"}, ["gim"] = {"Gimi (Eastern Highlands)"}, ["gin"] = {"Hinukh"}, ["gip"] = {"Gimi (West New Britain)"}, ["giq"] = {"Green Gelao"}, ["gir"] = {"Red Gelao"}, ["gis"] = {"North Giziga"}, ["git"] = {"Gitxsan"}, ["giu"] = {"Mulao"}, ["giw"] = {"White Gelao"}, ["gix"] = {"Gilima"}, ["giy"] = {"Giyug"}, ["giz"] = {"South Giziga"}, ["gjk"] = {"Kachi Koli"}, ["gjm"] = {"Gunditjmara"}, ["gjn"] = {"Gonja"}, ["gjr"] = {"Gurindji Kriol"}, ["gju"] = {"Gujari"}, ["gka"] = {"Guya"}, ["gkd"] = {"Magɨ (Madang Province)"}, ["gke"] = {"Ndai"}, ["gkn"] = {"Gokana"}, ["gko"] = {"Kok-Nar"}, ["gkp"] = {"Guinea Kpelle"}, ["gku"] = {"ǂUngkue"}, ["glb"] = {"Belning"}, ["glc"] = {"Bon Gula"}, ["gld"] = {"nanajsko"}, ["glh"] = {"Northwest Pashai", "Northwest Pashayi"}, ["glj"] = {"Gula Iro"}, ["glk"] = {"Gilaki"}, ["gll"] = {"Garlali"}, ["glo"] = {"Galambu"}, ["glr"] = {"Glaro-Twabo"}, ["glu"] = {"Gula (Chad)"}, ["glw"] = {"Glavda"}, ["gly"] = {"Gule"}, ["gma"] = {"Gambera"}, ["gmb"] = {"Gula'alaa"}, ["gmd"] = {"Mághdì"}, ["gme"] = {"vzhodnogermansko"}, ["gmg"] = {"Magɨyi"}, ["gmh"] = {"srednje visokonemško (ok. 1050–1500)"}, ["gml"] = {"srednje nizkonemško"}, ["gmm"] = {"Gbaya-Mbodomo"}, ["gmn"] = {"Gimnime"}, ["gmq"] = {"severnogermansko"}, ["gmr"] = {"Mirning", "Mirniny"}, ["gmu"] = {"Gumalu"}, ["gmv"] = {"Gamo"}, ["gmw"] = {"zahodnogermansko"}, ["gmx"] = {"Magoma"}, ["gmy"] = {"mikenskogrško"}, ["gmz"] = {"Mgbolizhia"}, ["gna"] = {"Kaansa"}, ["gnb"] = {"Gangte"}, ["gnc"] = {"Guanche"}, ["gnd"] = {"Zulgo-Gemzek"}, ["gne"] = {"Ganang"}, ["gng"] = {"Ngangam"}, ["gnh"] = {"Lere"}, ["gni"] = {"Gooniyandi"}, ["gnj"] = {"Ngen"}, ["gnk"] = {"ǁGana"}, ["gnl"] = {"Gangulu"}, ["gnm"] = {"Ginuman"}, ["gnn"] = {"Gumatj"}, ["gno"] = {"Northern Gondi"}, ["gnq"] = {"Gana"}, ["gnr"] = {"Gureng Gureng"}, ["gnt"] = {"Guntai"}, ["gnu"] = {"Gnau"}, ["gnw"] = {"Western Bolivian Guaraní"}, ["gnz"] = {"Ganzi"}, ["goa"] = {"Guro"}, ["gob"] = {"Playero"}, ["goc"] = {"Gorakor"}, ["god"] = {"Godié"}, ["goe"] = {"Gongduk"}, ["gof"] = {"Gofa"}, ["gog"] = {"Gogo"}, ["goh"] = {"staronemško (750–1050)"}, ["goi"] = {"Gobasi"}, ["goj"] = {"Gowlan"}, ["gok"] = {"Gowli"}, ["gol"] = {"Gola"}, ["gom"] = {"Goan Konkani"}, ["gon"] = {"gondijsko"}, ["goo"] = {"Gone Dau"}, ["gop"] = {"Yeretuar"}, ["goq"] = {"Gorap"}, ["gor"] = {"gorontalsko"}, ["gos"] = {"Gronings"}, ["got"] = {"gotsko"}, ["gou"] = {"Gavar"}, ["gov"] = {"Goo"}, ["gow"] = {"Gorowa"}, ["gox"] = {"Gobu"}, ["goy"] = {"Goundo"}, ["goz"] = {"Gozarkhani"}, ["gpa"] = {"Gupa-Abawa"}, ["gpe"] = {"Ghanaian Pidgin English"}, ["gpn"] = {"Taiap"}, ["gqa"] = {"Ga'anda"}, ["gqi"] = {"Guiqiong"}, ["gqn"] = {"Guana (Brazil)"}, ["gqr"] = {"Gor"}, ["gqu"] = {"Qau"}, ["gra"] = {"Rajput Garasia"}, ["grb"] = {"grebsko"}, ["grc"] = {"starogrško (do 1453)"}, ["grd"] = {"Guruntum-Mbaaru"}, ["grg"] = {"Madi"}, ["grh"] = {"Gbiri-Niragu"}, ["gri"] = {"Ghari"}, ["grj"] = {"Southern Grebo"}, ["grk"] = {"grško (družina)"}, ["grm"] = {"Kota Marudu Talantang"}, ["gro"] = {"Groma"}, ["grq"] = {"Gorovu"}, ["grr"] = {"Taznatit"}, ["grs"] = {"Gresi"}, ["grt"] = {"Garo"}, ["gru"] = {"Kistane"}, ["grv"] = {"Central Grebo"}, ["grw"] = {"Gweda"}, ["grx"] = {"Guriaso"}, ["gry"] = {"Barclayville Grebo"}, ["grz"] = {"Guramalum"}, ["gse"] = {"Ghanaian Sign Language"}, ["gsg"] = {"German Sign Language"}, ["gsl"] = {"Gusilay"}, ["gsm"] = {"Guatemalan Sign Language"}, ["gsn"] = {"Nema", "Gusan"}, ["gso"] = {"Southwest Gbaya"}, ["gsp"] = {"Wasembo"}, ["gss"] = {"Greek Sign Language"}, ["gsw"] = {"švicarskonemško", "alemansko", "alzaško"}, ["gta"] = {"Guató"}, ["gtu"] = {"Aghu-Tharnggala"}, ["gua"] = {"Shiki"}, ["gub"] = {"Guajajára"}, ["guc"] = {"Wayuu"}, ["gud"] = {"Yocoboué Dida"}, ["gue"] = {"Gurindji"}, ["guf"] = {"Gupapuyngu"}, ["gug"] = {"Paraguayan Guaraní"}, ["guh"] = {"Guahibo"}, ["gui"] = {"Eastern Bolivian Guaraní"}, ["guk"] = {"Gumuz"}, ["gul"] = {"Sea Island Creole English"}, ["gum"] = {"Guambiano"}, ["gun"] = {"Mbyá Guaraní"}, ["guo"] = {"Guayabero"}, ["gup"] = {"Gunwinggu"}, ["guq"] = {"Aché"}, ["gur"] = {"Farefare"}, ["gus"] = {"Guinean Sign Language"}, ["gut"] = {"Maléku Jaíka"}, ["guu"] = {"Yanomamö"}, ["guw"] = {"Gun"}, ["gux"] = {"Gourmanchéma"}, ["guz"] = {"Gusii", "Ekegusii"}, ["gva"] = {"Guana (Paraguay)"}, ["gvc"] = {"Guanano"}, ["gve"] = {"Duwet"}, ["gvf"] = {"Golin"}, ["gvj"] = {"Guajá"}, ["gvl"] = {"Gulay"}, ["gvm"] = {"Gurmana"}, ["gvn"] = {"Kuku-Yalanji"}, ["gvo"] = {"Gavião Do Jiparaná"}, ["gvp"] = {"Pará Gavião"}, ["gvr"] = {"Gurung"}, ["gvs"] = {"Gumawana"}, ["gvy"] = {"Guyani"}, ["gwa"] = {"Mbato"}, ["gwb"] = {"Gwa"}, ["gwc"] = {"Gawri", "Kalami"}, ["gwd"] = {"Gawwada"}, ["gwe"] = {"Gweno"}, ["gwf"] = {"Gowro"}, ["gwg"] = {"Moo"}, ["gwi"] = {"gvihinsko"}, ["gwj"] = {"ǀGwi"}, ["gwm"] = {"Awngthim"}, ["gwn"] = {"Gwandara"}, ["gwr"] = {"Gwere"}, ["gwt"] = {"Gawar-Bati"}, ["gwu"] = {"Guwamu"}, ["gww"] = {"Kwini"}, ["gwx"] = {"Gua"}, ["gxx"] = {"Wè Southern"}, ["gya"] = {"Northwest Gbaya"}, ["gyb"] = {"Garus"}, ["gyd"] = {"Kayardild"}, ["gye"] = {"Gyem"}, ["gyf"] = {"Gungabula"}, ["gyg"] = {"Gbayi"}, ["gyi"] = {"Gyele"}, ["gyl"] = {"Gayil"}, ["gym"] = {"Ngäbere"}, ["gyn"] = {"Guyanese Creole English"}, ["gyo"] = {"Gyalsumdo"}, ["gyr"] = {"Guarayu"}, ["gyy"] = {"Gunya"}, ["gyz"] = {"Geji", "Gyaazi"}, ["gza"] = {"Ganza"}, ["gzi"] = {"Gazi"}, ["gzn"] = {"Gane"}, ["haa"] = {"Han"}, ["hab"] = {"Hanoi Sign Language"}, ["hac"] = {"Gurani"}, ["had"] = {"Hatam"}, ["hae"] = {"Eastern Oromo"}, ["haf"] = {"Haiphong Sign Language"}, ["hag"] = {"Hanga"}, ["hah"] = {"Hahon"}, ["hai"] = {"haidsko"}, ["haj"] = {"Hajong"}, ["hak"] = {"Hakka Chinese"}, ["hal"] = {"Halang"}, ["ham"] = {"Hewa"}, ["han"] = {"Hangaza"}, ["hao"] = {"Hakö"}, ["hap"] = {"Hupla"}, ["haq"] = {"Ha"}, ["har"] = {"Harari"}, ["has"] = {"Haisla"}, ["hav"] = {"Havu"}, ["haw"] = {"havajsko"}, ["hax"] = {"Southern Haida"}, ["hay"] = {"Haya"}, ["haz"] = {"Hazaragi"}, ["hba"] = {"Hamba"}, ["hbb"] = {"Huba"}, ["hbn"] = {"Heiban"}, ["hbo"] = {"starohebrejsko"}, ["hbu"] = {"Habu"}, ["hca"] = {"Andaman Creole Hindi"}, ["hch"] = {"Huichol"}, ["hdn"] = {"Northern Haida"}, ["hds"] = {"Honduras Sign Language"}, ["hdy"] = {"Hadiyya"}, ["hea"] = {"Northern Qiandong Miao"}, ["hed"] = {"Herdé"}, ["heg"] = {"Helong"}, ["heh"] = {"Hehe"}, ["hei"] = {"Heiltsuk"}, ["hem"] = {"Hemba"}, ["hgm"] = {"Haiǁom"}, ["hgw"] = {"Haigwai"}, ["hhi"] = {"Hoia Hoia"}, ["hhr"] = {"Kerak"}, ["hhy"] = {"Hoyahoya"}, ["hia"] = {"Lamang"}, ["hib"] = {"Hibito"}, ["hid"] = {"Hidatsa"}, ["hif"] = {"Fiji Hindi"}, ["hig"] = {"Kamwe"}, ["hih"] = {"Pamosu"}, ["hii"] = {"Hinduri"}, ["hij"] = {"Hijuk"}, ["hik"] = {"Seit-Kaitetu"}, ["hil"] = {"hilgajnonsko"}, ["him"] = {"himčalsko"}, ["hio"] = {"Tsoa"}, ["hir"] = {"Himarimã"}, ["hit"] = {"hetitsko"}, ["hiw"] = {"Hiw"}, ["hix"] = {"Hixkaryána"}, ["hji"] = {"Haji"}, ["hka"] = {"Kahe"}, ["hke"] = {"Hunde"}, ["hkh"] = {"Khah", "Poguli"}, ["hkk"] = {"Hunjara-Kaina Ke"}, ["hkn"] = {"Mel-Khaonh"}, ["hks"] = {"Hong Kong Sign Language", "Heung Kong Sau Yue"}, ["hla"] = {"Halia"}, ["hlb"] = {"Halbi"}, ["hld"] = {"Halang Doan"}, ["hle"] = {"Hlersu"}, ["hlt"] = {"Matu Chin"}, ["hlu"] = {"Hieroglyphic Luwian"}, ["hma"] = {"Southern Mashan Hmong", "Southern Mashan Miao"}, ["hmb"] = {"Humburi Senni Songhay"}, ["hmc"] = {"Central Huishui Hmong", "Central Huishui Miao"}, ["hmd"] = {"Large Flowery Miao", "A-hmaos", "Da-Hua Miao"}, ["hme"] = {"Eastern Huishui Hmong", "Eastern Huishui Miao"}, ["hmf"] = {"Hmong Don"}, ["hmg"] = {"Southwestern Guiyang Hmong"}, ["hmh"] = {"Southwestern Huishui Hmong", "Southwestern Huishui Miao"}, ["hmi"] = {"Northern Huishui Hmong", "Northern Huishui Miao"}, ["hmj"] = {"Ge", "Gejia"}, ["hmk"] = {"Maek"}, ["hml"] = {"Luopohe Hmong", "Luopohe Miao"}, ["hmm"] = {"Central Mashan Hmong", "Central Mashan Miao"}, ["hmn"] = {"hmonško"}, ["hmp"] = {"Northern Mashan Hmong", "Northern Mashan Miao"}, ["hmq"] = {"Eastern Qiandong Miao"}, ["hmr"] = {"Hmar"}, ["hms"] = {"Southern Qiandong Miao"}, ["hmt"] = {"Hamtai"}, ["hmu"] = {"Hamap"}, ["hmv"] = {"Hmong Dô"}, ["hmw"] = {"Western Mashan Hmong", "Western Mashan Miao"}, ["hmx"] = {"Hmong-Mien languages"}, ["hmy"] = {"Southern Guiyang Hmong", "Southern Guiyang Miao"}, ["hmz"] = {"Hmong Shua", "Sinicized Miao"}, ["hna"] = {"Mina (Cameroon)"}, ["hnd"] = {"Southern Hindko"}, ["hne"] = {"Chhattisgarhi"}, ["hng"] = {"Hungu"}, ["hnh"] = {"ǁAni"}, ["hni"] = {"Hani"}, ["hnj"] = {"Hmong Njua", "Mong Leng", "Mong Njua"}, ["hnn"] = {"Hanunoo"}, ["hno"] = {"Northern Hindko"}, ["hns"] = {"Caribbean Hindustani"}, ["hnu"] = {"Hung"}, ["hoa"] = {"Hoava"}, ["hob"] = {"Mari (Madang Province)"}, ["hoc"] = {"Ho"}, ["hod"] = {"Holma"}, ["hoe"] = {"Horom"}, ["hoh"] = {"Hobyót"}, ["hoi"] = {"Holikachuk"}, ["hoj"] = {"Hadothi", "Haroti"}, ["hok"] = {"hokansko"}, ["hol"] = {"Holu"}, ["hom"] = {"Homa"}, ["hoo"] = {"Holoholo"}, ["hop"] = {"Hopi"}, ["hor"] = {"Horo"}, ["hos"] = {"Ho Chi Minh City Sign Language"}, ["hot"] = {"Hote", "Malê"}, ["hov"] = {"Hovongan"}, ["how"] = {"Honi"}, ["hoy"] = {"Holiya"}, ["hoz"] = {"Hozo"}, ["hpo"] = {"Hpon"}, ["hps"] = {"Hawai'i Sign Language (HSL)", "Hawai'i Pidgin Sign Language"}, ["hra"] = {"Hrangkhol"}, ["hrc"] = {"Niwer Mil"}, ["hre"] = {"Hre"}, ["hrk"] = {"Haruku"}, ["hrm"] = {"Horned Miao"}, ["hro"] = {"Haroi"}, ["hrp"] = {"Nhirrpi"}, ["hrt"] = {"Hértevin"}, ["hru"] = {"Hruso"}, ["hrw"] = {"Warwar Feni"}, ["hrx"] = {"Hunsrik"}, ["hrz"] = {"Harzani"}, ["hsb"] = {"gornjelužiškosrbsko"}, ["hsh"] = {"Hungarian Sign Language"}, ["hsl"] = {"Hausa Sign Language"}, ["hsn"] = {"Xiang Chinese"}, ["hss"] = {"Harsusi"}, ["hti"] = {"Hoti"}, ["hto"] = {"Minica Huitoto"}, ["hts"] = {"Hadza"}, ["htu"] = {"Hitu"}, ["htx"] = {"srednjehetitsko"}, ["hub"] = {"Huambisa"}, ["huc"] = {"ǂHua", "ǂʼAmkhoe"}, ["hud"] = {"Huaulu"}, ["hue"] = {"San Francisco Del Mar Huave"}, ["huf"] = {"Humene"}, ["hug"] = {"Huachipaeri"}, ["huh"] = {"Huilliche"}, ["hui"] = {"Huli"}, ["huj"] = {"Northern Guiyang Hmong", "Northern Guiyang Miao"}, ["huk"] = {"Hulung"}, ["hul"] = {"Hula"}, ["hum"] = {"Hungana"}, ["huo"] = {"Hu"}, ["hup"] = {"hupsko"}, ["huq"] = {"Tsat"}, ["hur"] = {"Halkomelem"}, ["hus"] = {"Huastec"}, ["hut"] = {"Humla"}, ["huu"] = {"Murui Huitoto"}, ["huv"] = {"San Mateo Del Mar Huave"}, ["huw"] = {"Hukumina"}, ["hux"] = {"Nüpode Huitoto"}, ["huy"] = {"Hulaulá"}, ["huz"] = {"Hunzib"}, ["hvc"] = {"Haitian Vodoun Culture Language"}, ["hve"] = {"San Dionisio Del Mar Huave"}, ["hvk"] = {"Haveke"}, ["hvn"] = {"Sabu"}, ["hvv"] = {"Santa María Del Mar Huave"}, ["hwa"] = {"Wané"}, ["hwc"] = {"Hawai'i Creole English", "Hawai'i Pidgin"}, ["hwo"] = {"Hwana"}, ["hya"] = {"Hya"}, ["hyw"] = {"zahodnoarmensko"}, ["hyx"] = {"armensko (družina)"}, ["iai"] = {"Iaai"}, ["ian"] = {"Iatmul"}, ["iar"] = {"Purari"}, ["iba"] = {"ibansko"}, ["ibb"] = {"Ibibio"}, ["ibd"] = {"Iwaidja"}, ["ibe"] = {"Akpes"}, ["ibg"] = {"Ibanag"}, ["ibh"] = {"Bih"}, ["ibl"] = {"Ibaloi"}, ["ibm"] = {"Agoi"}, ["ibn"] = {"Ibino"}, ["ibr"] = {"Ibuoro"}, ["ibu"] = {"Ibu"}, ["iby"] = {"Ibani"}, ["ica"] = {"Ede Ica"}, ["ich"] = {"Etkywan"}, ["icl"] = {"Icelandic Sign Language"}, ["icr"] = {"Islander Creole English"}, ["ida"] = {"Idakho-Isukha-Tiriki", "Luidakho-Luisukha-Lutirichi"}, ["idb"] = {"indoportugalsko"}, ["idc"] = {"Idon", "Ajiya"}, ["idd"] = {"Ede Idaca"}, ["ide"] = {"Idere"}, ["idi"] = {"Idi"}, ["idr"] = {"Indri"}, ["ids"] = {"Idesa"}, ["idt"] = {"Idaté"}, ["idu"] = {"Idoma"}, ["ifa"] = {"Amganad Ifugao"}, ["ifb"] = {"Batad Ifugao", "Ayangan Ifugao"}, ["ife"] = {"Ifè"}, ["iff"] = {"Ifo"}, ["ifk"] = {"Tuwali Ifugao"}, ["ifm"] = {"Teke-Fuumu"}, ["ifu"] = {"Mayoyao Ifugao"}, ["ify"] = {"Keley-I Kallahan"}, ["igb"] = {"Ebira"}, ["ige"] = {"Igede"}, ["igg"] = {"Igana"}, ["igl"] = {"Igala"}, ["igm"] = {"Kanggape"}, ["ign"] = {"Ignaciano"}, ["igo"] = {"Isebe"}, ["igs"] = {"Interglossa"}, ["igw"] = {"Igwe"}, ["ihb"] = {"Iha Based Pidgin"}, ["ihi"] = {"Ihievbe"}, ["ihp"] = {"Iha"}, ["ihw"] = {"Bidhawal"}, ["iin"] = {"Thiin"}, ["iir"] = {"indoiransko"}, ["ijc"] = {"Izon"}, ["ije"] = {"Biseni"}, ["ijj"] = {"Ede Ije"}, ["ijn"] = {"Kalabari"}, ["ijo"] = {"ijško"}, ["ijs"] = {"Southeast Ijo"}, ["ike"] = {"Eastern Canadian Inuktitut"}, ["iki"] = {"Iko"}, ["ikk"] = {"Ika"}, ["ikl"] = {"Ikulu"}, ["iko"] = {"Olulumo-Ikom"}, ["ikp"] = {"Ikpeshi"}, ["ikr"] = {"Ikaranggal"}, ["iks"] = {"Inuit Sign Language"}, ["ikt"] = {"Inuinnaqtun", "Western Canadian Inuktitut"}, ["ikv"] = {"Iku-Gora-Ankwa"}, ["ikw"] = {"Ikwere"}, ["ikx"] = {"Ik"}, ["ikz"] = {"Ikizu"}, ["ila"] = {"Ile Ape"}, ["ilb"] = {"Ila"}, ["ilg"] = {"Garig-Ilgar"}, ["ili"] = {"Ili Turki"}, ["ilk"] = {"Ilongot"}, ["ilm"] = {"Iranun (Malaysia)"}, ["ilo"] = {"ilokansko"}, ["ilp"] = {"Iranun (Philippines)"}, ["ils"] = {"International Sign"}, ["ilu"] = {"Ili'uun"}, ["ilv"] = {"Ilue"}, ["ima"] = {"Mala Malasar"}, ["imi"] = {"Anamgura"}, ["iml"] = {"Miluk"}, ["imn"] = {"Imonda"}, ["imo"] = {"Imbongu"}, ["imr"] = {"Imroing"}, ["ims"] = {"Marsian"}, ["imt"] = {"imotonško"}, ["imy"] = {"Milyan"}, ["inb"] = {"Inga"}, ["inc"] = {"indijsko"}, ["ine"] = {"indoevropsko"}, ["ing"] = {"degeksitansko"}, ["inh"] = {"inguško"}, ["inj"] = {"Jungle Inga"}, ["inl"] = {"Indonesian Sign Language"}, ["inm"] = {"minajsko"}, ["inn"] = {"Isinai"}, ["ino"] = {"Inoke-Yate"}, ["inp"] = {"inaparijsko"}, ["ins"] = {"Indian Sign Language"}, ["int"] = {"Intha"}, ["inz"] = {"Ineseño"}, ["ior"] = {"Inor"}, ["iou"] = {"Tuma-Irumu"}, ["iow"] = {"Iowa-Oto"}, ["ipi"] = {"Ipili"}, ["ipo"] = {"Ipiko"}, ["iqu"] = {"Iquito"}, ["iqw"] = {"Ikwo"}, ["ira"] = {"iransko (družina)"}, ["ire"] = {"Iresim"}, ["irh"] = {"Irarutu"}, ["iri"] = {"Rigwe", "Irigwe"}, ["irk"] = {"Iraqw"}, ["irn"] = {"Irántxe"}, ["iro"] = {"irokeško"}, ["irr"] = {"Ir"}, ["iru"] = {"Irula"}, ["irx"] = {"Kamberau"}, ["iry"] = {"Iraya"}, ["isa"] = {"Isabi"}, ["isc"] = {"Isconahua"}, ["isd"] = {"Isnag"}, ["ise"] = {"Italian Sign Language"}, ["isg"] = {"Irish Sign Language"}, ["ish"] = {"Esan"}, ["isi"] = {"Nkem-Nkum"}, ["isk"] = {"Ishkashimi"}, ["ism"] = {"Masimasi"}, ["isn"] = {"Isanzu"}, ["iso"] = {"Isoko"}, ["isr"] = {"Israeli Sign Language"}, ["ist"] = {"istriotsko"}, ["isu"] = {"Isu (Menchum Division)"}, ["itb"] = {"Binongan Itneg"}, ["itc"] = {"italsko"}, ["itd"] = {"Southern Tidung"}, ["ite"] = {"Itene"}, ["iti"] = {"Inlaod Itneg"}, ["itk"] = {"judeoitalijansko"}, ["itl"] = {"Itelmen"}, ["itm"] = {"Itu Mbon Uzo"}, ["ito"] = {"Itonama"}, ["itr"] = {"Iteri"}, ["its"] = {"Isekiri"}, ["itt"] = {"Maeng Itneg"}, ["itv"] = {"Itawit"}, ["itw"] = {"Ito"}, ["itx"] = {"Itik"}, ["ity"] = {"Moyadan Itneg"}, ["itz"] = {"Itzá"}, ["ium"] = {"Iu Mien"}, ["ivb"] = {"Ibatan"}, ["ivv"] = {"Ivatan"}, ["iwk"] = {"I-Wak"}, ["iwm"] = {"Iwam"}, ["iwo"] = {"Iwur"}, ["iws"] = {"Sepik Iwam"}, ["ixc"] = {"Ixcatec"}, ["ixl"] = {"Ixil"}, ["iya"] = {"Iyayu"}, ["iyo"] = {"Mesaka"}, ["iyx"] = {"Yaka (Congo)"}, ["izh"] = {"Ingrian"}, ["izr"] = {"Izere"}, ["izz"] = {"Izii"}, ["jaa"] = {"Jamamadí"}, ["jab"] = {"Hyam"}, ["jac"] = {"Popti'", "Jakalteko"}, ["jad"] = {"Jahanka"}, ["jae"] = {"Yabem"}, ["jaf"] = {"Jara"}, ["jah"] = {"Jah Hut"}, ["jaj"] = {"Zazao"}, ["jak"] = {"Jakun"}, ["jal"] = {"Yalahatan"}, ["jam"] = {"jamajško kreolsko angleško"}, ["jan"] = {"Jandai"}, ["jao"] = {"Yanyuwa"}, ["jaq"] = {"Yaqay"}, ["jas"] = {"novokaledonskojamajško"}, ["jat"] = {"Jakati"}, ["jau"] = {"Yaur"}, ["jax"] = {"Jambi Malay"}, ["jay"] = {"Yan-nhangu", "Nhangu"}, ["jaz"] = {"Jawe"}, ["jbe"] = {"judeoberbersko"}, ["jbi"] = {"Badjiri"}, ["jbj"] = {"Arandai"}, ["jbk"] = {"Barikewa"}, ["jbm"] = {"Bijim"}, ["jbn"] = {"Nafusi"}, ["jbo"] = {"lojbansko"}, ["jbr"] = {"Jofotek-Bromnya"}, ["jbt"] = {"Jabutí"}, ["jbu"] = {"Jukun Takum"}, ["jbw"] = {"Yawijibaya"}, ["jcs"] = {"Jamaican Country Sign Language"}, ["jct"] = {"Krymchak"}, ["jda"] = {"Jad"}, ["jdg"] = {"Jadgali"}, ["jdt"] = {"Judeo-Tat"}, ["jeb"] = {"Jebero"}, ["jee"] = {"Jerung"}, ["jeh"] = {"Jeh"}, ["jei"] = {"Yei"}, ["jek"] = {"Jeri Kuo"}, ["jel"] = {"Yelmek"}, ["jen"] = {"Dza"}, ["jer"] = {"Jere"}, ["jet"] = {"Manem"}, ["jeu"] = {"Jonkor Bourmataguil"}, ["jgb"] = {"Ngbee"}, ["jge"] = {"judeogruzijsko"}, ["jgk"] = {"Gwak"}, ["jgo"] = {"Ngomba"}, ["jhi"] = {"Jehai"}, ["jhs"] = {"Jhankot Sign Language"}, ["jia"] = {"Jina"}, ["jib"] = {"Jibu"}, ["jic"] = {"Tol"}, ["jid"] = {"Bu (Kaduna State)"}, ["jie"] = {"Jilbe"}, ["jig"] = {"Jingulu", "Djingili"}, ["jih"] = {"sTodsde", "Shangzhai"}, ["jii"] = {"Jiiddu"}, ["jil"] = {"Jilim"}, ["jim"] = {"Jimi (Cameroon)"}, ["jio"] = {"Jiamao"}, ["jiq"] = {"Guanyinqiao", "Lavrung"}, ["jit"] = {"Jita"}, ["jiu"] = {"Youle Jinuo"}, ["jiv"] = {"Shuar"}, ["jiy"] = {"Buyuan Jinuo"}, ["jje"] = {"Jejueo"}, ["jjr"] = {"Bankal"}, ["jka"] = {"Kaera"}, ["jkm"] = {"Mobwa Karen"}, ["jko"] = {"Kubo"}, ["jkp"] = {"Paku Karen"}, ["jkr"] = {"Koro (India)"}, ["jks"] = {"Amami Koniya Sign Language"}, ["jku"] = {"Labir"}, ["jle"] = {"Ngile"}, ["jls"] = {"Jamaican Sign Language"}, ["jma"] = {"Dima"}, ["jmb"] = {"Zumbun"}, ["jmc"] = {"Machame"}, ["jmd"] = {"Yamdena"}, ["jmi"] = {"Jimi (Nigeria)"}, ["jml"] = {"Jumli"}, ["jmn"] = {"Makuri Naga"}, ["jmr"] = {"Kamara"}, ["jms"] = {"Mashi (Nigeria)"}, ["jmw"] = {"Mouwase"}, ["jmx"] = {"Western Juxtlahuaca Mixtec"}, ["jna"] = {"Jangshung"}, ["jnd"] = {"Jandavra"}, ["jng"] = {"Yangman"}, ["jni"] = {"Janji"}, ["jnj"] = {"Yemsa"}, ["jnl"] = {"Rawat"}, ["jns"] = {"Jaunsari"}, ["job"] = {"Joba"}, ["jod"] = {"Wojenaka"}, ["jog"] = {"Jogi"}, ["jor"] = {"Jorá"}, ["jos"] = {"Jordanian Sign Language"}, ["jow"] = {"Jowulu"}, ["jpa"] = {"judeopalestinskoaramejsko"}, ["jpr"] = {"judeoperzijsko"}, ["jpx"] = {"japonsko (družina))"}, ["jqr"] = {"Jaqaru"}, ["jra"] = {"Jarai"}, ["jrb"] = {"Judeo-Arabic"}, ["jrr"] = {"Jiru"}, ["jrt"] = {"Jakattoe"}, ["jru"] = {"Japrería"}, ["jsl"] = {"Japanese Sign Language"}, ["jua"] = {"Júma"}, ["jub"] = {"Wannu"}, ["juc"] = {"Jurchen"}, ["jud"] = {"Worodougou"}, ["juh"] = {"Hõne"}, ["jui"] = {"Ngadjuri"}, ["juk"] = {"Wapan"}, ["jul"] = {"Jirel"}, ["jum"] = {"Jumjum"}, ["jun"] = {"Juang"}, ["juo"] = {"Jiba"}, ["jup"] = {"Hupdë"}, ["jur"] = {"Jurúna"}, ["jus"] = {"Jumla Sign Language"}, ["jut"] = {"Jutish"}, ["juu"] = {"Ju"}, ["juw"] = {"Wãpha"}, ["juy"] = {"Juray"}, ["jvd"] = {"Javindo"}, ["jvn"] = {"karibskojavansko"}, ["jwi"] = {"Jwira-Pepesa"}, ["jya"] = {"Jiarong"}, ["jye"] = {"judeojemenskoarabsko"}, ["jyy"] = {"Jaya"}, ["kaa"] = {"karakalpaško"}, ["kab"] = {"kabilsko"}, ["kac"] = {"kačinsko"}, ["kad"] = {"Adara"}, ["kae"] = {"Ketangalan"}, ["kaf"] = {"Katso"}, ["kag"] = {"Kajaman"}, ["kah"] = {"Kara (Central African Republic)"}, ["kai"] = {"Karekare"}, ["kaj"] = {"Jju"}, ["kak"] = {"Kalanguya", "Kayapa Kallahan"}, ["kam"] = {"kambsko"}, ["kao"] = {"Xaasongaxango"}, ["kap"] = {"Bezhta"}, ["kaq"] = {"Capanahua"}, ["kar"] = {"karensko"}, ["kav"] = {"Katukína"}, ["kaw"] = {"kavijsko"}, ["kax"] = {"Kao"}, ["kay"] = {"Kamayurá"}, ["kba"] = {"Kalarko"}, ["kbb"] = {"Kaxuiâna"}, ["kbc"] = {"Kadiwéu"}, ["kbd"] = {"kabardsko"}, ["kbe"] = {"Kanju"}, ["kbg"] = {"Khamba"}, ["kbh"] = {"Camsá"}, ["kbi"] = {"Kaptiau"}, ["kbj"] = {"Kari"}, ["kbk"] = {"Grass Koiari"}, ["kbl"] = {"Kanembu"}, ["kbm"] = {"Iwal"}, ["kbn"] = {"Kare (Central African Republic)"}, ["kbo"] = {"Keliko"}, ["kbp"] = {"Kabiyè"}, ["kbq"] = {"Kamano"}, ["kbr"] = {"Kafa"}, ["kbs"] = {"Kande"}, ["kbt"] = {"Abadi"}, ["kbu"] = {"Kabutra"}, ["kbv"] = {"Dera (Indonesia)"}, ["kbw"] = {"Kaiep"}, ["kbx"] = {"Ap Ma"}, ["kby"] = {"Manga Kanuri"}, ["kbz"] = {"Duhwa"}, ["kca"] = {"Khanty"}, ["kcb"] = {"Kawacha"}, ["kcc"] = {"Lubila"}, ["kcd"] = {"Ngkâlmpw Kanum"}, ["kce"] = {"Kaivi"}, ["kcf"] = {"Ukaan"}, ["kcg"] = {"tjapsko"}, ["kch"] = {"Vono"}, ["kci"] = {"Kamantan"}, ["kcj"] = {"Kobiana"}, ["kck"] = {"Kalanga"}, ["kcl"] = {"Kela (Papua New Guinea)", "Kala"}, ["kcm"] = {"Gula (Central African Republic)"}, ["kcn"] = {"Nubi"}, ["kco"] = {"Kinalakna"}, ["kcp"] = {"Kanga"}, ["kcq"] = {"Kamo"}, ["kcr"] = {"Katla"}, ["kcs"] = {"Koenoem"}, ["kct"] = {"Kaian"}, ["kcu"] = {"Kami (Tanzania)"}, ["kcv"] = {"Kete"}, ["kcw"] = {"Kabwari"}, ["kcx"] = {"Kachama-Ganjule"}, ["kcy"] = {"Korandje"}, ["kcz"] = {"Konongo"}, ["kda"] = {"Worimi"}, ["kdc"] = {"Kutu"}, ["kdd"] = {"Yankunytjatjara"}, ["kde"] = {"Makonde"}, ["kdf"] = {"Mamusi"}, ["kdg"] = {"Seba"}, ["kdh"] = {"Tem"}, ["kdi"] = {"Kumam"}, ["kdj"] = {"Karamojong"}, ["kdk"] = {"Numèè", "Kwényi"}, ["kdl"] = {"Tsikimba"}, ["kdm"] = {"Kagoma"}, ["kdn"] = {"Kunda"}, ["kdo"] = {"kordofansko"}, ["kdp"] = {"Kaningdon-Nindem"}, ["kdq"] = {"Koch"}, ["kdr"] = {"Karaim"}, ["kdt"] = {"Kuy"}, ["kdu"] = {"Kadaru"}, ["kdw"] = {"Koneraw"}, ["kdx"] = {"Kam"}, ["kdy"] = {"Keder", "Keijar"}, ["kdz"] = {"Kwaja"}, ["kea"] = {"Kabuverdianu"}, ["keb"] = {"Kélé"}, ["kec"] = {"Keiga"}, ["ked"] = {"Kerewe"}, ["kee"] = {"Eastern Keres"}, ["kef"] = {"Kpessi"}, ["keg"] = {"Tese"}, ["keh"] = {"Keak"}, ["kei"] = {"Kei"}, ["kej"] = {"Kadar"}, ["kek"] = {"Kekchí"}, ["kel"] = {"Kela (Democratic Republic of Congo)"}, ["kem"] = {"Kemak"}, ["ken"] = {"Kenyang"}, ["keo"] = {"Kakwa"}, ["kep"] = {"Kaikadi"}, ["keq"] = {"Kamar"}, ["ker"] = {"Kera"}, ["kes"] = {"Kugbo"}, ["ket"] = {"Ket"}, ["keu"] = {"Akebu"}, ["kev"] = {"Kanikkaran"}, ["kew"] = {"West Kewa"}, ["kex"] = {"Kukna"}, ["key"] = {"Kupia"}, ["kez"] = {"Kukele"}, ["kfa"] = {"Kodava"}, ["kfb"] = {"Northwestern Kolami"}, ["kfc"] = {"Konda-Dora"}, ["kfd"] = {"Korra Koraga"}, ["kfe"] = {"Kota (India)"}, ["kff"] = {"Koya"}, ["kfg"] = {"Kudiya"}, ["kfh"] = {"Kurichiya"}, ["kfi"] = {"Kannada Kurumba"}, ["kfj"] = {"Kemiehua"}, ["kfk"] = {"Kinnauri"}, ["kfl"] = {"Kung"}, ["kfm"] = {"Khunsari"}, ["kfn"] = {"Kuk"}, ["kfo"] = {"Koro (Côte d'Ivoire)"}, ["kfp"] = {"Korwa"}, ["kfq"] = {"Korku"}, ["kfr"] = {"Kachhi", "Kutchi"}, ["kfs"] = {"Bilaspuri"}, ["kft"] = {"Kanjari"}, ["kfu"] = {"Katkari"}, ["kfv"] = {"Kurmukar"}, ["kfw"] = {"Kharam Naga"}, ["kfx"] = {"Kullu Pahari"}, ["kfy"] = {"Kumaoni"}, ["kfz"] = {"Koromfé"}, ["kga"] = {"Koyaga"}, ["kgb"] = {"Kawe"}, ["kge"] = {"Komering"}, ["kgf"] = {"Kube"}, ["kgg"] = {"Kusunda"}, ["kgi"] = {"Selangor Sign Language"}, ["kgj"] = {"Gamale Kham"}, ["kgk"] = {"Kaiwá"}, ["kgl"] = {"Kunggari"}, ["kgm"] = {"Karipúna"}, ["kgn"] = {"Karingani"}, ["kgo"] = {"Krongo"}, ["kgp"] = {"Kaingang"}, ["kgq"] = {"Kamoro"}, ["kgr"] = {"Abun"}, ["kgs"] = {"Kumbainggar"}, ["kgt"] = {"Somyev"}, ["kgu"] = {"Kobol"}, ["kgv"] = {"Karas"}, ["kgw"] = {"Karon Dori"}, ["kgx"] = {"Kamaru"}, ["kgy"] = {"Kyerung"}, ["kha"] = {"kasijsko"}, ["khb"] = {"Lü"}, ["khc"] = {"Tukang Besi North"}, ["khd"] = {"Bädi Kanum"}, ["khe"] = {"Korowai"}, ["khf"] = {"Khuen"}, ["khg"] = {"Khams Tibetan"}, ["khh"] = {"Kehu"}, ["khi"] = {"kojsansko"}, ["khj"] = {"Kuturmi"}, ["khk"] = {"Halh Mongolian"}, ["khl"] = {"Lusi"}, ["khn"] = {"Khandesi"}, ["kho"] = {"kotansko"}, ["khp"] = {"Kapori", "Kapauri"}, ["khq"] = {"Koyra Chiini Songhay"}, ["khr"] = {"Kharia"}, ["khs"] = {"Kasua"}, ["kht"] = {"Khamti"}, ["khu"] = {"Nkhumbi"}, ["khv"] = {"Khvarshi"}, ["khw"] = {"Khowar"}, ["khx"] = {"Kanu"}, ["khy"] = {"Kele (Democratic Republic of Congo)"}, ["khz"] = {"Keapara"}, ["kia"] = {"Kim"}, ["kib"] = {"Koalib"}, ["kic"] = {"Kickapoo"}, ["kid"] = {"Koshin"}, ["kie"] = {"Kibet"}, ["kif"] = {"Eastern Parbate Kham"}, ["kig"] = {"Kimaama", "Kimaghima"}, ["kih"] = {"Kilmeri"}, ["kii"] = {"Kitsai"}, ["kij"] = {"Kilivila"}, ["kil"] = {"Kariya"}, ["kim"] = {"Karagas"}, ["kio"] = {"Kiowa"}, ["kip"] = {"Sheshi Kham"}, ["kiq"] = {"Kosadle", "Kosare"}, ["kis"] = {"Kis"}, ["kit"] = {"Agob"}, ["kiu"] = {"Kirmanjki (individual language)"}, ["kiv"] = {"Kimbu"}, ["kiw"] = {"Northeast Kiwai"}, ["kix"] = {"Khiamniungan Naga"}, ["kiy"] = {"Kirikiri"}, ["kiz"] = {"Kisi"}, ["kja"] = {"Mlap"}, ["kjb"] = {"Q'anjob'al", "Kanjobal"}, ["kjc"] = {"Coastal Konjo"}, ["kjd"] = {"Southern Kiwai"}, ["kje"] = {"Kisar"}, ["kjg"] = {"Khmu"}, ["kjh"] = {"hakaško"}, ["kji"] = {"Zabana"}, ["kjj"] = {"Khinalugh"}, ["kjk"] = {"Highland Konjo"}, ["kjl"] = {"Western Parbate Kham"}, ["kjm"] = {"Kháng"}, ["kjn"] = {"Kunjen"}, ["kjo"] = {"Harijan Kinnauri"}, ["kjp"] = {"Pwo Eastern Karen"}, ["kjq"] = {"Western Keres"}, ["kjr"] = {"Kurudu"}, ["kjs"] = {"East Kewa"}, ["kjt"] = {"Phrae Pwo Karen"}, ["kju"] = {"Kashaya"}, ["kjv"] = {"knjižno kajkavsko"}, ["kjx"] = {"Ramopa"}, ["kjy"] = {"Erave"}, ["kjz"] = {"Bumthangkha"}, ["kka"] = {"Kakanda"}, ["kkb"] = {"Kwerisa"}, ["kkc"] = {"Odoodee"}, ["kkd"] = {"Kinuku"}, ["kke"] = {"Kakabe"}, ["kkf"] = {"Kalaktang Monpa"}, ["kkg"] = {"Mabaka Valley Kalinga"}, ["kkh"] = {"Khün"}, ["kki"] = {"Kagulu"}, ["kkj"] = {"Kako"}, ["kkk"] = {"Kokota"}, ["kkl"] = {"Kosarek Yale"}, ["kkm"] = {"Kiong"}, ["kkn"] = {"Kon Keu"}, ["kko"] = {"Karko"}, ["kkp"] = {"Gugubera", "Koko-Bera"}, ["kkq"] = {"Kaeku"}, ["kkr"] = {"Kir-Balar"}, ["kks"] = {"Giiwo"}, ["kkt"] = {"Koi"}, ["kku"] = {"Tumi"}, ["kkv"] = {"Kangean"}, ["kkw"] = {"Teke-Kukuya"}, ["kkx"] = {"Kohin"}, ["kky"] = {"Guugu Yimidhirr", "Guguyimidjir"}, ["kkz"] = {"Kaska"}, ["kla"] = {"Klamath-Modoc"}, ["klb"] = {"Kiliwa"}, ["klc"] = {"Kolbila"}, ["kld"] = {"Gamilaraay"}, ["kle"] = {"Kulung (Nepal)"}, ["klf"] = {"Kendeje"}, ["klg"] = {"Tagakaulo"}, ["klh"] = {"Weliki"}, ["kli"] = {"Kalumpang"}, ["klj"] = {"Khalaj"}, ["klk"] = {"Kono (Nigeria)"}, ["kll"] = {"Kagan Kalagan"}, ["klm"] = {"Migum"}, ["kln"] = {"Kalenjin"}, ["klo"] = {"Kapya"}, ["klp"] = {"Kamasa"}, ["klq"] = {"Rumu"}, ["klr"] = {"Khaling"}, ["kls"] = {"Kalasha"}, ["klt"] = {"Nukna"}, ["klu"] = {"Klao"}, ["klv"] = {"Maskelynes"}, ["klw"] = {"Tado", "Lindu"}, ["klx"] = {"Koluwawa"}, ["kly"] = {"Kalao"}, ["klz"] = {"Kabola"}, ["kma"] = {"Konni"}, ["kmb"] = {"kimbundsko"}, ["kmc"] = {"Southern Dong"}, ["kmd"] = {"Majukayang Kalinga"}, ["kme"] = {"Bakole"}, ["kmf"] = {"Kare (Papua New Guinea)"}, ["kmg"] = {"Kâte"}, ["kmh"] = {"Kalam"}, ["kmi"] = {"Kami (Nigeria)"}, ["kmj"] = {"Kumarbhag Paharia"}, ["kmk"] = {"Limos Kalinga"}, ["kml"] = {"Tanudan Kalinga"}, ["kmm"] = {"Kom (India)"}, ["kmn"] = {"Awtuw"}, ["kmo"] = {"Kwoma"}, ["kmp"] = {"Gimme"}, ["kmq"] = {"Kwama"}, ["kmr"] = {"Northern Kurdish"}, ["kms"] = {"Kamasau"}, ["kmt"] = {"Kemtuik"}, ["kmu"] = {"Kanite"}, ["kmv"] = {"Karipúna Creole French"}, ["kmw"] = {"Komo (Democratic Republic of Congo)"}, ["kmx"] = {"Waboda"}, ["kmy"] = {"Koma"}, ["kmz"] = {"korasanskoturško"}, ["kna"] = {"Dera (Nigeria)"}, ["knb"] = {"Lubuagan Kalinga"}, ["knc"] = {"Central Kanuri"}, ["knd"] = {"Konda"}, ["kne"] = {"Kankanaey"}, ["knf"] = {"Mankanya"}, ["kng"] = {"Koongo"}, ["kni"] = {"Kanufi"}, ["knj"] = {"Western Kanjobal"}, ["knk"] = {"Kuranko"}, ["knl"] = {"Keninjal"}, ["knm"] = {"Kanamarí"}, ["knn"] = {"Konkani (individual language)"}, ["kno"] = {"Kono (Sierra Leone)"}, ["knp"] = {"Kwanja"}, ["knq"] = {"Kintaq"}, ["knr"] = {"Kaningra"}, ["kns"] = {"Kensiu"}, ["knt"] = {"Panoan Katukína"}, ["knu"] = {"Kono (Guinea)"}, ["knv"] = {"Tabo"}, ["knw"] = {"Kung-Ekoka"}, ["knx"] = {"Kendayan", "Salako"}, ["kny"] = {"Kanyok"}, ["knz"] = {"Kalamsé"}, ["koa"] = {"Konomala"}, ["koc"] = {"Kpati"}, ["kod"] = {"Kodi"}, ["koe"] = {"Kacipo-Bale Suri"}, ["kof"] = {"Kubi"}, ["kog"] = {"Cogui", "Kogi"}, ["koh"] = {"Koyo"}, ["koi"] = {"Komi-Permyak"}, ["kok"] = {"konkansko (makrojezik)"}, ["kol"] = {"Kol (Papua New Guinea)"}, ["koo"] = {"Konzo"}, ["kop"] = {"Waube"}, ["koq"] = {"Kota (Gabon)"}, ["kos"] = {"kosrajsko"}, ["kot"] = {"Lagwan"}, ["kou"] = {"Koke"}, ["kov"] = {"Kudu-Camo"}, ["kow"] = {"Kugama"}, ["koy"] = {"Koyukon"}, ["koz"] = {"Korak"}, ["kpa"] = {"Kutto"}, ["kpb"] = {"Mullu Kurumba"}, ["kpc"] = {"Curripaco"}, ["kpd"] = {"Koba"}, ["kpe"] = {"kpelejsko"}, ["kpf"] = {"Komba"}, ["kpg"] = {"Kapingamarangi"}, ["kph"] = {"Kplang"}, ["kpi"] = {"Kofei"}, ["kpj"] = {"Karajá"}, ["kpk"] = {"Kpan"}, ["kpl"] = {"Kpala"}, ["kpm"] = {"Koho"}, ["kpn"] = {"Kepkiriwát"}, ["kpo"] = {"Ikposo"}, ["kpq"] = {"Korupun-Sela"}, ["kpr"] = {"Korafe-Yegha"}, ["kps"] = {"Tehit"}, ["kpt"] = {"Karata"}, ["kpu"] = {"Kafoa"}, ["kpv"] = {"Komi-Zyrian"}, ["kpw"] = {"Kobon"}, ["kpx"] = {"Mountain Koiali"}, ["kpy"] = {"Koryak"}, ["kpz"] = {"Kupsabiny"}, ["kqa"] = {"Mum"}, ["kqb"] = {"Kovai"}, ["kqc"] = {"Doromu-Koki"}, ["kqd"] = {"Koy Sanjaq Surat"}, ["kqe"] = {"Kalagan"}, ["kqf"] = {"Kakabai"}, ["kqg"] = {"Khe"}, ["kqh"] = {"Kisankasa"}, ["kqi"] = {"Koitabu"}, ["kqj"] = {"Koromira"}, ["kqk"] = {"Kotafon Gbe"}, ["kql"] = {"Kyenele"}, ["kqm"] = {"Khisa"}, ["kqn"] = {"Kaonde"}, ["kqo"] = {"Eastern Krahn"}, ["kqp"] = {"Kimré"}, ["kqq"] = {"Krenak"}, ["kqr"] = {"Kimaragang"}, ["kqs"] = {"Northern Kissi"}, ["kqt"] = {"Klias River Kadazan"}, ["kqu"] = {"Seroa"}, ["kqv"] = {"Okolod"}, ["kqw"] = {"Kandas"}, ["kqx"] = {"Mser"}, ["kqy"] = {"Koorete"}, ["kqz"] = {"Korana"}, ["kra"] = {"Kumhali"}, ["krb"] = {"Karkin"}, ["krc"] = {"karačajsko-balkarsko"}, ["krd"] = {"Kairui-Midiki"}, ["kre"] = {"Panará"}, ["krf"] = {"Koro (Vanuatu)"}, ["krh"] = {"Kurama"}, ["kri"] = {"Krio"}, ["krj"] = {"kinarajsko"}, ["krk"] = {"kerekejsko"}, ["krl"] = {"karelsko"}, ["krn"] = {"Sapo"}, ["kro"] = {"krujsko"}, ["krp"] = {"Korop"}, ["krr"] = {"Krung"}, ["krs"] = {"Gbaya (Sudan)"}, ["krt"] = {"Tumari Kanuri"}, ["kru"] = {"kuruško"}, ["krv"] = {"Kavet"}, ["krw"] = {"Western Krahn"}, ["krx"] = {"Karon"}, ["kry"] = {"Kryts"}, ["krz"] = {"Sota Kanum"}, ["ksa"] = {"Shuwa-Zamani"}, ["ksb"] = {"Shambala"}, ["ksc"] = {"Southern Kalinga"}, ["ksd"] = {"Kuanua"}, ["kse"] = {"Kuni"}, ["ksf"] = {"Bafia"}, ["ksg"] = {"Kusaghe"}, ["ksh"] = {"Kölsch"}, ["ksi"] = {"Krisa", "I'saka"}, ["ksj"] = {"Uare"}, ["ksk"] = {"Kansa"}, ["ksl"] = {"Kumalu"}, ["ksm"] = {"Kumba"}, ["ksn"] = {"kasiguransko"}, ["kso"] = {"Kofa"}, ["ksp"] = {"Kaba"}, ["ksq"] = {"Kwaami"}, ["ksr"] = {"Borong"}, ["kss"] = {"Southern Kisi"}, ["kst"] = {"Winyé"}, ["ksu"] = {"Khamyang"}, ["ksv"] = {"Kusu"}, ["ksw"] = {"karensko"}, ["ksx"] = {"Kedang"}, ["ksy"] = {"Kharia Thar"}, ["ksz"] = {"Kodaku"}, ["kta"] = {"Katua"}, ["ktb"] = {"Kambaata"}, ["ktc"] = {"Kholok"}, ["ktd"] = {"Kokata", "Kukatha"}, ["kte"] = {"Nubri"}, ["ktf"] = {"Kwami"}, ["ktg"] = {"Kalkutung"}, ["kth"] = {"Karanga"}, ["kti"] = {"North Muyu"}, ["ktj"] = {"Plapo Krumen"}, ["ktk"] = {"Kaniet"}, ["ktl"] = {"Koroshi"}, ["ktm"] = {"Kurti"}, ["ktn"] = {"Karitiâna"}, ["kto"] = {"Kuot"}, ["ktp"] = {"Kaduo"}, ["ktq"] = {"Katabaga"}, ["kts"] = {"South Muyu"}, ["ktt"] = {"Ketum"}, ["ktu"] = {"kitubsko (Demokratična republika Kongo)"}, ["ktv"] = {"vzhodnokatujsko"}, ["ktw"] = {"Kato"}, ["ktx"] = {"Kaxararí"}, ["kty"] = {"Kango (Bas-Uélé District)"}, ["ktz"] = {"Juǀʼhoan", "Juǀʼhoansi"}, ["kub"] = {"Kutep"}, ["kuc"] = {"Kwinsu"}, ["kud"] = {"'Auhelawa"}, ["kue"] = {"Kuman (Papua New Guinea)"}, ["kuf"] = {"zahodnokatujsko"}, ["kug"] = {"Kupa"}, ["kuh"] = {"Kushi"}, ["kui"] = {"Kuikúro-Kalapálo", "Kalapalo"}, ["kuj"] = {"Kuria"}, ["kuk"] = {"kepško"}, ["kul"] = {"Kulere"}, ["kum"] = {"kumiško"}, ["kun"] = {"Kunama"}, ["kuo"] = {"Kumukio"}, ["kup"] = {"Kunimaipa"}, ["kuq"] = {"Karipuna"}, ["kus"] = {"Kusaal"}, ["kut"] = {"kutenajsko"}, ["kuu"] = {"Upper Kuskokwim"}, ["kuv"] = {"Kur"}, ["kuw"] = {"Kpagua"}, ["kux"] = {"Kukatja"}, ["kuy"] = {"Kuuku-Ya'u"}, ["kuz"] = {"Kunza"}, ["kva"] = {"bagvalalsko"}, ["kvb"] = {"kubujsko"}, ["kvc"] = {"Kove"}, ["kvd"] = {"Kui (Indonesia)"}, ["kve"] = {"Kalabakan"}, ["kvf"] = {"Kabalai"}, ["kvg"] = {"Kuni-Boazi"}, ["kvh"] = {"komodoško"}, ["kvi"] = {"Kwang"}, ["kvj"] = {"Psikye"}, ["kvk"] = {"Korean Sign Language"}, ["kvl"] = {"Kayaw"}, ["kvm"] = {"Kendem"}, ["kvn"] = {"Border Kuna"}, ["kvo"] = {"dobelsko"}, ["kvp"] = {"Kompane"}, ["kvq"] = {"Geba Karen"}, ["kvr"] = {"kerinško"}, ["kvt"] = {"Lahta Karen", "Lahta"}, ["kvu"] = {"Yinbaw Karen"}, ["kvv"] = {"kolsko"}, ["kvw"] = {"Wersing"}, ["kvx"] = {"Parkari Koli"}, ["kvy"] = {"Yintale Karen", "Yintale"}, ["kvz"] = {"Tsakwambo", "Tsaukambo"}, ["kwa"] = {"Dâw"}, ["kwb"] = {"kvajsko"}, ["kwc"] = {"Likwala"}, ["kwd"] = {"Kwaio"}, ["kwe"] = {"Kwerba"}, ["kwf"] = {"Kwara'ae"}, ["kwg"] = {"Sara Kaba Deme"}, ["kwh"] = {"Kowiai"}, ["kwi"] = {"Awa-Cuaiquer"}, ["kwj"] = {"Kwanga"}, ["kwk"] = {"Kwakiutl"}, ["kwl"] = {"Kofyar"}, ["kwm"] = {"Kwambi"}, ["kwn"] = {"Kwangali"}, ["kwo"] = {"Kwomtari"}, ["kwp"] = {"Kodia"}, ["kwr"] = {"Kwer"}, ["kws"] = {"Kwese"}, ["kwt"] = {"Kwesten"}, ["kwu"] = {"Kwakum"}, ["kwv"] = {"Sara Kaba Náà"}, ["kww"] = {"Kwinti"}, ["kwx"] = {"Khirwar"}, ["kwy"] = {"San Salvador Kongo"}, ["kwz"] = {"Kwadi"}, ["kxa"] = {"Kairiru"}, ["kxb"] = {"Krobu"}, ["kxc"] = {"Konso", "Khonso"}, ["kxd"] = {"brunejsko"}, ["kxf"] = {"Manumanaw Karen", "Manumanaw"}, ["kxh"] = {"Karo (Ethiopia)"}, ["kxi"] = {"Keningau Murut"}, ["kxj"] = {"Kulfa"}, ["kxk"] = {"Zayein Karen"}, ["kxm"] = {"Northern Khmer"}, ["kxn"] = {"Kanowit-Tanjong Melanau"}, ["kxo"] = {"Kanoé"}, ["kxp"] = {"Wadiyara Koli"}, ["kxq"] = {"Smärky Kanum"}, ["kxr"] = {"Koro (Papua New Guinea)"}, ["kxs"] = {"Kangjia"}, ["kxt"] = {"Koiwat"}, ["kxv"] = {"Kuvi"}, ["kxw"] = {"Konai"}, ["kxx"] = {"Likuba"}, ["kxy"] = {"Kayong"}, ["kxz"] = {"Kerewo"}, ["kya"] = {"Kwaya"}, ["kyb"] = {"Butbut Kalinga"}, ["kyc"] = {"Kyaka"}, ["kyd"] = {"Karey"}, ["kye"] = {"Krache"}, ["kyf"] = {"Kouya"}, ["kyg"] = {"Keyagana"}, ["kyh"] = {"Karok"}, ["kyi"] = {"Kiput"}, ["kyj"] = {"Karao"}, ["kyk"] = {"Kamayo"}, ["kyl"] = {"srednjekalapujsko"}, ["kym"] = {"Kpatili"}, ["kyn"] = {"Northern Binukidnon"}, ["kyo"] = {"kelonsko"}, ["kyp"] = {"Kang"}, ["kyq"] = {"Kenga"}, ["kyr"] = {"Kuruáya"}, ["kys"] = {"Baram Kayan"}, ["kyt"] = {"Kayagar"}, ["kyu"] = {"Western Kayah"}, ["kyv"] = {"Kayort"}, ["kyw"] = {"Kudmali"}, ["kyx"] = {"Rapoisi"}, ["kyy"] = {"Kambaira"}, ["kyz"] = {"Kayabí"}, ["kza"] = {"Western Karaboro"}, ["kzb"] = {"Kaibobo"}, ["kzc"] = {"Bondoukou Kulango"}, ["kzd"] = {"Kadai"}, ["kze"] = {"Kosena"}, ["kzf"] = {"Da'a Kaili"}, ["kzg"] = {"kikajsko"}, ["kzi"] = {"Kelabit"}, ["kzk"] = {"Kazukuru"}, ["kzl"] = {"kajelsko"}, ["kzm"] = {"kaiško"}, ["kzn"] = {"kokolsko"}, ["kzo"] = {"Kaningi"}, ["kzp"] = {"Kaidipang"}, ["kzq"] = {"Kaike"}, ["kzr"] = {"Karang"}, ["kzs"] = {"Sugut Dusun"}, ["kzu"] = {"Kayupulau"}, ["kzv"] = {"Komyandaret"}, ["kzw"] = {"Karirí-Xocó"}, ["kzx"] = {"Kamarian"}, ["kzy"] = {"Kango (Tshopo District)"}, ["kzz"] = {"Kalabra"}, ["laa"] = {"Southern Subanen"}, ["lab"] = {"Linear A"}, ["lac"] = {"Lacandon"}, ["lad"] = {"sefardsko"}, ["lae"] = {"Pattani"}, ["laf"] = {"Lafofa"}, ["lag"] = {"Langi"}, ["lah"] = {"landsko"}, ["lai"] = {"Lambya"}, ["laj"] = {"Lango (Uganda)"}, ["lal"] = {"Lalia"}, ["lam"] = {"lambsko"}, ["lan"] = {"Laru"}, ["lap"] = {"Laka (Chad)"}, ["laq"] = {"Qabiao"}, ["lar"] = {"Larteh"}, ["las"] = {"Lama (Togo)"}, ["lau"] = {"Laba"}, ["law"] = {"Lauje"}, ["lax"] = {"Tiwa"}, ["lay"] = {"Lama Bai"}, ["laz"] = {"Aribwatsa"}, ["lbb"] = {"Label"}, ["lbc"] = {"Lakkia"}, ["lbe"] = {"lakaško"}, ["lbf"] = {"Tinani"}, ["lbg"] = {"Laopang"}, ["lbi"] = {"La'bi"}, ["lbj"] = {"ladaško"}, ["lbk"] = {"Central Bontok"}, ["lbl"] = {"Libon Bikol"}, ["lbm"] = {"Lodhi"}, ["lbn"] = {"Rmeet"}, ["lbo"] = {"Laven"}, ["lbq"] = {"Wampar"}, ["lbr"] = {"Lohorung"}, ["lbs"] = {"Libyan Sign Language"}, ["lbt"] = {"Lachi"}, ["lbu"] = {"Labu"}, ["lbv"] = {"Lavatbura-Lamusong"}, ["lbw"] = {"Tolaki"}, ["lbx"] = {"Lawangan"}, ["lby"] = {"Lamalama", "Lamu-Lamu"}, ["lbz"] = {"Lardil"}, ["lcc"] = {"Legenyem"}, ["lcd"] = {"Lola"}, ["lce"] = {"Loncong", "Sekak"}, ["lcf"] = {"Lubu"}, ["lch"] = {"luhaško"}, ["lcl"] = {"Lisela"}, ["lcm"] = {"Tungag"}, ["lcp"] = {"Western Lawa"}, ["lcq"] = {"Luhu"}, ["lcs"] = {"Lisabata-Nuniali"}, ["lda"] = {"Kla-Dan"}, ["ldb"] = {"Dũya"}, ["ldd"] = {"Luri"}, ["ldg"] = {"Lenyima"}, ["ldh"] = {"Lamja-Dengsa-Tola"}, ["ldi"] = {"Laari"}, ["ldj"] = {"Lemoro"}, ["ldk"] = {"Leelau"}, ["ldl"] = {"Kaan"}, ["ldm"] = {"Landoma"}, ["ldn"] = {"Láadan"}, ["ldo"] = {"Loo"}, ["ldp"] = {"Tso"}, ["ldq"] = {"Lufu"}, ["lea"] = {"Lega-Shabunda"}, ["leb"] = {"Lala-Bisa"}, ["lec"] = {"Leco"}, ["led"] = {"Lendu"}, ["lee"] = {"Lyélé"}, ["lef"] = {"Lelemi"}, ["leh"] = {"Lenje"}, ["lei"] = {"Lemio"}, ["lej"] = {"Lengola"}, ["lek"] = {"Leipon"}, ["lel"] = {"Lele (Democratic Republic of Congo)"}, ["lem"] = {"Nomaande"}, ["len"] = {"Lenca"}, ["leo"] = {"Leti (Cameroon)"}, ["lep"] = {"lepčajsko"}, ["leq"] = {"Lembena"}, ["ler"] = {"Lenkau"}, ["les"] = {"Lese"}, ["let"] = {"Lesing-Gelimi", "Amio-Gelimi"}, ["leu"] = {"Kara (Papua New Guinea)"}, ["lev"] = {"Lamma"}, ["lew"] = {"Ledo Kaili"}, ["lex"] = {"Luang"}, ["ley"] = {"Lemolang"}, ["lez"] = {"lezginsko"}, ["lfa"] = {"Lefa"}, ["lfn"] = {"Lingua Franca Nova"}, ["lga"] = {"Lungga"}, ["lgb"] = {"Laghu"}, ["lgg"] = {"Lugbara"}, ["lgh"] = {"Laghuu"}, ["lgi"] = {"Lengilu"}, ["lgk"] = {"Lingarak", "Neverver"}, ["lgl"] = {"Wala"}, ["lgm"] = {"Lega-Mwenga"}, ["lgn"] = {"T'apo", "Opuuo"}, ["lgo"] = {"Lango (South Sudan)"}, ["lgq"] = {"Logba"}, ["lgr"] = {"Lengo"}, ["lgt"] = {"Pahi"}, ["lgu"] = {"Longgu"}, ["lgz"] = {"Ligenza"}, ["lha"] = {"Laha (Viet Nam)"}, ["lhh"] = {"Laha (Indonesia)"}, ["lhi"] = {"Lahu Shi"}, ["lhl"] = {"Lahul Lohar"}, ["lhm"] = {"Lhomi"}, ["lhn"] = {"Lahanan"}, ["lhp"] = {"lokpujsko"}, ["lhs"] = {"Mlahsö"}, ["lht"] = {"Lo-Toga"}, ["lhu"] = {"Lahu"}, ["lia"] = {"West-Central Limba"}, ["lib"] = {"Likum"}, ["lic"] = {"Hlai"}, ["lid"] = {"Nyindrou"}, ["lie"] = {"Likila"}, ["lif"] = {"limbujsko"}, ["lig"] = {"Ligbi"}, ["lih"] = {"Lihir"}, ["lij"] = {"ligursko"}, ["lik"] = {"Lika"}, ["lil"] = {"Lillooet"}, ["lio"] = {"Liki"}, ["lip"] = {"Sekpele"}, ["liq"] = {"Libido"}, ["lir"] = {"liberijskoangleško"}, ["lis"] = {"Lisu"}, ["liu"] = {"Logorik"}, ["liv"] = {"livonsko"}, ["liw"] = {"Col"}, ["lix"] = {"Liabuku"}, ["liy"] = {"Banda-Bambari"}, ["liz"] = {"Libinza"}, ["lja"] = {"Golpa"}, ["lje"] = {"Rampi"}, ["lji"] = {"Laiyolo"}, ["ljl"] = {"Li'o"}, ["ljp"] = {"Lampung Api"}, ["ljw"] = {"Yirandali"}, ["ljx"] = {"Yuru"}, ["lka"] = {"Lakalei"}, ["lkb"] = {"lukabaraško"}, ["lkc"] = {"Kucong"}, ["lkd"] = {"Lakondê"}, ["lke"] = {"Kenyi"}, ["lkh"] = {"Lakha"}, ["lki"] = {"lakijsko"}, ["lkj"] = {"Remun"}, ["lkl"] = {"Laeko-Libuat"}, ["lkm"] = {"Kalaamaya"}, ["lkn"] = {"Lakon", "Vure"}, ["lko"] = {"Khayo", "Olukhayo"}, ["lkr"] = {"Päri"}, ["lks"] = {"Kisa", "Olushisa"}, ["lkt"] = {"lakoško"}, ["lku"] = {"Kungkari"}, ["lky"] = {"Lokoya"}, ["lla"] = {"Lala-Roba"}, ["llb"] = {"Lolo"}, ["llc"] = {"Lele (Guinea)"}, ["lld"] = {"ladinsko"}, ["lle"] = {"Lele (Papua New Guinea)"}, ["llf"] = {"Hermit"}, ["llg"] = {"Lole"}, ["llh"] = {"Lamu"}, ["lli"] = {"Teke-Laali"}, ["llj"] = {"Ladji Ladji"}, ["llk"] = {"Lelak"}, ["lll"] = {"Lilau"}, ["llm"] = {"Lasalimu"}, ["lln"] = {"Lele (Chad)"}, ["llp"] = {"North Efate"}, ["llq"] = {"Lolak"}, ["lls"] = {"Lithuanian Sign Language"}, ["llu"] = {"Lau"}, ["llx"] = {"lauansko"}, ["lma"] = {"East Limba"}, ["lmb"] = {"Merei"}, ["lmc"] = {"Limilngan"}, ["lmd"] = {"Lumun"}, ["lme"] = {"Pévé"}, ["lmf"] = {"South Lembata"}, ["lmg"] = {"Lamogai"}, ["lmh"] = {"Lambichhong"}, ["lmi"] = {"Lombi"}, ["lmj"] = {"zahodnolembaško"}, ["lmk"] = {"Lamkang"}, ["lml"] = {"Hano"}, ["lmn"] = {"lambadsko"}, ["lmo"] = {"lombardsko"}, ["lmp"] = {"Limbum"}, ["lmq"] = {"Lamatuka"}, ["lmr"] = {"Lamalera"}, ["lmu"] = {"Lamenu"}, ["lmv"] = {"lomaivitsko"}, ["lmw"] = {"Lake Miwok"}, ["lmx"] = {"Laimbue"}, ["lmy"] = {"Lamboya"}, ["lna"] = {"Langbashe"}, ["lnb"] = {"Mbalanhu"}, ["lnd"] = {"Lundayeh", "Lun Bawang"}, ["lng"] = {"langobardsko"}, ["lnh"] = {"Lanoh"}, ["lni"] = {"Daantanai'"}, ["lnj"] = {"Leningitij"}, ["lnl"] = {"South Central Banda"}, ["lnm"] = {"Langam"}, ["lnn"] = {"Lorediakarkar"}, ["lns"] = {"Lamnso'"}, ["lnu"] = {"Longuda"}, ["lnw"] = {"Lanima"}, ["lnz"] = {"Lonzo"}, ["loa"] = {"Loloda"}, ["lob"] = {"Lobi"}, ["loc"] = {"Inonhan"}, ["loe"] = {"Saluan"}, ["lof"] = {"Logol"}, ["log"] = {"Logo"}, ["loh"] = {"Narim"}, ["loi"] = {"Loma (Côte d'Ivoire)"}, ["loj"] = {"Lou"}, ["lok"] = {"Loko"}, ["lol"] = {"monško"}, ["lom"] = {"Loma (Liberia)"}, ["lon"] = {"Malawi Lomwe"}, ["loo"] = {"lomboško"}, ["lop"] = {"Lopa"}, ["loq"] = {"Lobala"}, ["lor"] = {"Téén"}, ["los"] = {"Loniu"}, ["lot"] = {"Otuho"}, ["lou"] = {"louisianskokreolsko"}, ["lov"] = {"Lopi"}, ["low"] = {"Tampias Lobu"}, ["lox"] = {"Loun"}, ["loy"] = {"Loke"}, ["loz"] = {"lozijsko"}, ["lpa"] = {"Lelepa"}, ["lpe"] = {"Lepki"}, ["lpn"] = {"Long Phuri Naga"}, ["lpo"] = {"Lipo"}, ["lpx"] = {"Lopit"}, ["lqr"] = {"Logir"}, ["lra"] = {"Rara Bakati'"}, ["lrc"] = {"severnolurijsko"}, ["lre"] = {"lavrencijsko"}, ["lrg"] = {"Laragia"}, ["lri"] = {"Marachi", "Olumarachi"}, ["lrk"] = {"Loarki"}, ["lrl"] = {"Lari"}, ["lrm"] = {"Marama", "Olumarama"}, ["lrn"] = {"Lorang"}, ["lro"] = {"Laro"}, ["lrr"] = {"Southern Yamphu"}, ["lrt"] = {"larantuškomalajsko"}, ["lrv"] = {"Larevat"}, ["lrz"] = {"Lemerig"}, ["lsa"] = {"Lasgerdi"}, ["lsb"] = {"Burundian Sign Language", "Langue des Signes Burundaise"}, ["lsc"] = {"Albarradas Sign Language", "Lengua de señas Albarradas"}, ["lsd"] = {"Lishana Deni"}, ["lse"] = {"Lusengo"}, ["lsh"] = {"Lish"}, ["lsi"] = {"Lashi"}, ["lsl"] = {"Latvian Sign Language"}, ["lsm"] = {"Saamia", "Olusamia"}, ["lsn"] = {"Tibetan Sign Language"}, ["lso"] = {"Laos Sign Language"}, ["lsp"] = {"Panamanian Sign Language", "Lengua de Señas Panameñas"}, ["lsr"] = {"Aruop"}, ["lss"] = {"Lasi"}, ["lst"] = {"Trinidad and Tobago Sign Language"}, ["lsv"] = {"Sivia Sign Language"}, ["lsw"] = {"Seychelles Sign Language", "Lalang Siny Seselwa", "Langue des Signes Seychelloise"}, ["lsy"] = {"Mauritian Sign Language"}, ["ltc"] = {"poznosrednjekitajsko"}, ["ltg"] = {"latgalijsko"}, ["lth"] = {"Thur"}, ["lti"] = {"Leti (Indonesia)"}, ["ltn"] = {"Latundê"}, ["lto"] = {"Tsotso", "Olutsotso"}, ["lts"] = {"Tachoni", "Lutachoni"}, ["ltu"] = {"Latu"}, ["lua"] = {"lubsko-lulujsko"}, ["luc"] = {"Aringa"}, ["lud"] = {"ludijsko"}, ["lue"] = {"Luvale"}, ["luf"] = {"Laua"}, ["lui"] = {"luisensko"}, ["luj"] = {"Luna"}, ["luk"] = {"Lunanakha"}, ["lul"] = {"Olu'bo"}, ["lum"] = {"luimbsko"}, ["lun"] = {"lundsko"}, ["luo"] = {"luojsko (Kenija in Tanzanija)"}, ["lup"] = {"Lumbu"}, ["luq"] = {"Lucumi"}, ["lur"] = {"Laura"}, ["lus"] = {"lushajsko"}, ["lut"] = {"Lushootseed"}, ["luu"] = {"Lumba-Yakkha"}, ["luv"] = {"Luwati"}, ["luw"] = {"luojsko (Kamerun)"}, ["luy"] = {"Luyia", "Oluluyia"}, ["luz"] = {"južnolurijsko"}, ["lva"] = {"Maku'a"}, ["lvi"] = {"Lavi"}, ["lvk"] = {"Lavukaleve"}, ["lvs"] = {"knjižno latvijsko"}, ["lvu"] = {"Levuka"}, ["lwa"] = {"Lwalu"}, ["lwe"] = {"Lewo Eleng"}, ["lwg"] = {"Wanga", "Oluwanga"}, ["lwh"] = {"White Lachi"}, ["lwl"] = {"Eastern Lawa"}, ["lwm"] = {"Laomian"}, ["lwo"] = {"Luwo"}, ["lws"] = {"Malawian Sign Language"}, ["lwt"] = {"Lewotobi"}, ["lwu"] = {"Lawu"}, ["lww"] = {"Lewo"}, ["lxm"] = {"Lakurumau"}, ["lya"] = {"Layakha"}, ["lyg"] = {"Lyngngam"}, ["lyn"] = {"lujansko"}, ["lzh"] = {"knjižno kitajsko"}, ["lzl"] = {"Litzlitz"}, ["lzn"] = {"Leinong Naga"}, ["lzz"] = {"lazijsko"}, ["maa"] = {"San Jerónimo Tecóatl Mazatec"}, ["mab"] = {"Yutanduchi Mixtec"}, ["mad"] = {"madursko"}, ["mae"] = {"Bo-Rukul"}, ["maf"] = {"Mafa"}, ["mag"] = {"magaško"}, ["mai"] = {"maithilsko"}, ["maj"] = {"Jalapa De Díaz Mazatec"}, ["mak"] = {"makasarsko"}, ["mam"] = {"mamajsko"}, ["man"] = {"mandinško"}, ["map"] = {"avstronezijsko"}, ["maq"] = {"Chiquihuitlán Mazatec"}, ["mas"] = {"masajsko"}, ["mat"] = {"San Francisco Matlatzinca"}, ["mau"] = {"Huautla Mazatec"}, ["mav"] = {"Sateré-Mawé"}, ["maw"] = {"Mampruli"}, ["max"] = {"North Moluccan Malay"}, ["maz"] = {"Central Mazahua"}, ["mba"] = {"Higaonon"}, ["mbb"] = {"Western Bukidnon Manobo"}, ["mbc"] = {"Macushi"}, ["mbd"] = {"Dibabawon Manobo"}, ["mbe"] = {"molalsko"}, ["mbf"] = {"Baba Malay"}, ["mbh"] = {"Mangseng"}, ["mbi"] = {"Ilianen Manobo"}, ["mbj"] = {"Nadëb"}, ["mbk"] = {"Malol"}, ["mbl"] = {"Maxakalí"}, ["mbm"] = {"Ombamba"}, ["mbn"] = {"Macaguán"}, ["mbo"] = {"Mbo (Cameroon)"}, ["mbp"] = {"Malayo"}, ["mbq"] = {"Maisin"}, ["mbr"] = {"Nukak Makú"}, ["mbs"] = {"Sarangani Manobo"}, ["mbt"] = {"Matigsalug Manobo"}, ["mbu"] = {"Mbula-Bwazza"}, ["mbv"] = {"Mbulungish"}, ["mbw"] = {"Maring"}, ["mbx"] = {"Mari (East Sepik Province)"}, ["mby"] = {"Memoni"}, ["mbz"] = {"Amoltepec Mixtec"}, ["mca"] = {"Maca"}, ["mcb"] = {"Machiguenga"}, ["mcc"] = {"Bitur"}, ["mcd"] = {"šaranahujsko"}, ["mce"] = {"Itundujia Mixtec"}, ["mcf"] = {"Matsés"}, ["mcg"] = {"Mapoyo"}, ["mch"] = {"Maquiritari"}, ["mci"] = {"Mese"}, ["mcj"] = {"Mvanip"}, ["mck"] = {"Mbunda"}, ["mcl"] = {"Macaguaje"}, ["mcm"] = {"Malaccan Creole Portuguese"}, ["mcn"] = {"Masana"}, ["mco"] = {"Coatlán Mixe"}, ["mcp"] = {"Makaa"}, ["mcq"] = {"Ese"}, ["mcr"] = {"Menya"}, ["mcs"] = {"Mambai"}, ["mct"] = {"Mengisa"}, ["mcu"] = {"Cameroon Mambila"}, ["mcv"] = {"Minanibai"}, ["mcw"] = {"Mawa (Chad)"}, ["mcx"] = {"Mpiemo"}, ["mcy"] = {"South Watut"}, ["mcz"] = {"Mawan"}, ["mda"] = {"Mada (Nigeria)"}, ["mdb"] = {"Morigi"}, ["mdc"] = {"Male (Papua New Guinea)"}, ["mdd"] = {"Mbum"}, ["mde"] = {"mabsko (Čad)"}, ["mdf"] = {"mokšansko"}, ["mdg"] = {"Massalat"}, ["mdh"] = {"Maguindanaon"}, ["mdi"] = {"Mamvu"}, ["mdj"] = {"Mangbetu"}, ["mdk"] = {"Mangbutu"}, ["mdl"] = {"Maltese Sign Language"}, ["mdm"] = {"Mayogo"}, ["mdn"] = {"Mbati"}, ["mdp"] = {"Mbala"}, ["mdq"] = {"Mbole"}, ["mdr"] = {"mandarsko"}, ["mds"] = {"Maria (Papua New Guinea)"}, ["mdt"] = {"Mbere"}, ["mdu"] = {"Mboko"}, ["mdv"] = {"Santa Lucía Monteverde Mixtec"}, ["mdw"] = {"Mbosi"}, ["mdx"] = {"Dizin"}, ["mdy"] = {"Male (Ethiopia)"}, ["mdz"] = {"Suruí Do Pará"}, ["mea"] = {"Menka"}, ["meb"] = {"Ikobi"}, ["mec"] = {"Marra"}, ["med"] = {"Melpa"}, ["mee"] = {"Mengen"}, ["mef"] = {"Megam"}, ["meh"] = {"Southwestern Tlaxiaco Mixtec"}, ["mei"] = {"Midob"}, ["mej"] = {"mejaško"}, ["mek"] = {"Mekeo"}, ["mel"] = {"Central Melanau"}, ["mem"] = {"Mangala"}, ["men"] = {"Mende (Sierra Leone)"}, ["meo"] = {"kedaškomalajsko"}, ["mep"] = {"Miriwoong"}, ["meq"] = {"Merey"}, ["mer"] = {"Meru"}, ["mes"] = {"Masmaje"}, ["met"] = {"Mato"}, ["meu"] = {"motujsko"}, ["mev"] = {"Mano"}, ["mew"] = {"Maaka"}, ["mey"] = {"hasanijskoarabsko"}, ["mez"] = {"Menominee"}, ["mfa"] = {"patanskomalajsko"}, ["mfb"] = {"banško"}, ["mfc"] = {"Mba"}, ["mfd"] = {"Mendankwe-Nkwen"}, ["mfe"] = {"Morisyen"}, ["mff"] = {"Naki"}, ["mfg"] = {"Mogofin"}, ["mfh"] = {"Matal"}, ["mfi"] = {"Wandala"}, ["mfj"] = {"Mefele"}, ["mfk"] = {"North Mofu"}, ["mfl"] = {"Putai"}, ["mfm"] = {"Marghi South"}, ["mfn"] = {"Cross River Mbembe"}, ["mfo"] = {"Mbe"}, ["mfp"] = {"Makassar Malay"}, ["mfq"] = {"Moba"}, ["mfr"] = {"Marrithiyel"}, ["mfs"] = {"Mexican Sign Language"}, ["mft"] = {"Mokerang"}, ["mfu"] = {"mbvelsko"}, ["mfv"] = {"Mandjak"}, ["mfw"] = {"Mulaha"}, ["mfx"] = {"Melo"}, ["mfy"] = {"Mayo"}, ["mfz"] = {"Mabaan"}, ["mga"] = {"srednjeirsko (900-1200)"}, ["mgb"] = {"Mararit"}, ["mgc"] = {"Morokodo"}, ["mgd"] = {"Moru"}, ["mge"] = {"Mango"}, ["mgf"] = {"Maklew"}, ["mgg"] = {"Mpumpong"}, ["mgh"] = {"Makhuwa-Meetto"}, ["mgi"] = {"Lijili"}, ["mgj"] = {"Abureni"}, ["mgk"] = {"maveško"}, ["mgl"] = {"Maleu-Kilenge"}, ["mgm"] = {"Mambae"}, ["mgn"] = {"Mbangi"}, ["mgo"] = {"Meta'"}, ["mgp"] = {"Eastern Magar"}, ["mgq"] = {"Malila"}, ["mgr"] = {"Mambwe-Lungu"}, ["mgs"] = {"Manda (Tanzania)"}, ["mgt"] = {"Mongol"}, ["mgu"] = {"Mailu"}, ["mgv"] = {"Matengo"}, ["mgw"] = {"Matumbi"}, ["mgy"] = {"Mbunga"}, ["mgz"] = {"Mbugwe"}, ["mha"] = {"Manda (India)"}, ["mhb"] = {"Mahongwe"}, ["mhc"] = {"Mocho"}, ["mhd"] = {"Mbugu"}, ["mhe"] = {"Besisi", "Mah Meri"}, ["mhf"] = {"Mamaa"}, ["mhg"] = {"Margu"}, ["mhi"] = {"Ma'di"}, ["mhj"] = {"mogolsko"}, ["mhk"] = {"Mungaka"}, ["mhl"] = {"Mauwake"}, ["mhm"] = {"Makhuwa-Moniga"}, ["mhn"] = {"mohensko"}, ["mho"] = {"Mashi (Zambia)"}, ["mhp"] = {"Balinese Malay"}, ["mhq"] = {"Mandan"}, ["mhr"] = {"vzhodnomarijsko"}, ["mhs"] = {"burujsko (Indonezija)"}, ["mht"] = {"Mandahuaca"}, ["mhu"] = {"Digaro-Mishmi", "Darang Deng"}, ["mhw"] = {"Mbukushu"}, ["mhx"] = {"Maru", "Lhaovo"}, ["mhy"] = {"maanjansko"}, ["mhz"] = {"Mor (Mor Islands)"}, ["mia"] = {"Miami"}, ["mib"] = {"Atatláhuca Mixtec"}, ["mic"] = {"mikmaško"}, ["mid"] = {"mandejsko"}, ["mie"] = {"Ocotepec Mixtec"}, ["mif"] = {"Mofu-Gudur"}, ["mig"] = {"San Miguel El Grande Mixtec"}, ["mih"] = {"Chayuco Mixtec"}, ["mii"] = {"Chigmecatitlán Mixtec"}, ["mij"] = {"Abar", "Mungbam"}, ["mik"] = {"Mikasuki"}, ["mil"] = {"Peñoles Mixtec"}, ["mim"] = {"Alacatlatzala Mixtec"}, ["min"] = {"minangkabavško"}, ["mio"] = {"Pinotepa Nacional Mixtec"}, ["mip"] = {"Apasco-Apoala Mixtec"}, ["miq"] = {"miskitsko"}, ["mir"] = {"Isthmus Mixe"}, ["mis"] = {"nekodirano"}, ["mit"] = {"Southern Puebla Mixtec"}, ["miu"] = {"Cacaloxtepec Mixtec"}, ["miw"] = {"Akoye"}, ["mix"] = {"mistepeškomisteško"}, ["miy"] = {"Ayutla Mixtec"}, ["miz"] = {"Coatzospan Mixtec"}, ["mjb"] = {"Makalero"}, ["mjc"] = {"San Juan Colorado Mixtec"}, ["mjd"] = {"Northwest Maidu"}, ["mje"] = {"Muskum"}, ["mjg"] = {"Tu"}, ["mjh"] = {"Mwera (Nyasa)"}, ["mji"] = {"Kim Mun"}, ["mjj"] = {"Mawak"}, ["mjk"] = {"Matukar"}, ["mjl"] = {"Mandeali"}, ["mjm"] = {"Medebur"}, ["mjn"] = {"Ma (Papua New Guinea)"}, ["mjo"] = {"Malankuravan"}, ["mjp"] = {"Malapandaram"}, ["mjq"] = {"Malaryan"}, ["mjr"] = {"Malavedan"}, ["mjs"] = {"Miship"}, ["mjt"] = {"saurijskopaharsko"}, ["mju"] = {"Manna-Dora"}, ["mjv"] = {"Mannan"}, ["mjw"] = {"Karbi"}, ["mjx"] = {"mahalsko"}, ["mjy"] = {"mohikansko"}, ["mjz"] = {"Majhi"}, ["mka"] = {"Mbre"}, ["mkb"] = {"Mal Paharia"}, ["mkc"] = {"Siliput"}, ["mke"] = {"Mawchi"}, ["mkf"] = {"Miya"}, ["mkg"] = {"Mak (China)"}, ["mkh"] = {"monkmersko"}, ["mki"] = {"Dhatki"}, ["mkj"] = {"Mokilese"}, ["mkk"] = {"Byep"}, ["mkl"] = {"Mokole"}, ["mkm"] = {"Moklen"}, ["mkn"] = {"kupanškomalajsko"}, ["mko"] = {"Mingang Doso"}, ["mkp"] = {"Moikodi"}, ["mkq"] = {"Bay Miwok"}, ["mkr"] = {"Malas"}, ["mks"] = {"Silacayoapan Mixtec"}, ["mkt"] = {"Vamale"}, ["mku"] = {"Konyanka Maninka"}, ["mkv"] = {"Mafea"}, ["mkw"] = {"kitubsko (Kongo)"}, ["mkx"] = {"Kinamiging Manobo"}, ["mky"] = {"East Makian"}, ["mkz"] = {"Makasae"}, ["mla"] = {"Malo"}, ["mlb"] = {"Mbule"}, ["mlc"] = {"Cao Lan"}, ["mle"] = {"Manambu"}, ["mlf"] = {"Mal"}, ["mlh"] = {"Mape"}, ["mli"] = {"Malimpung"}, ["mlj"] = {"Miltu"}, ["mlk"] = {"Ilwana", "Kiwilwana"}, ["mll"] = {"Malua Bay"}, ["mlm"] = {"Mulam"}, ["mln"] = {"Malango"}, ["mlo"] = {"Mlomp"}, ["mlp"] = {"Bargam"}, ["mlq"] = {"Western Maninkakan"}, ["mlr"] = {"Vame"}, ["mls"] = {"Masalit"}, ["mlu"] = {"To'abaita"}, ["mlv"] = {"Motlav", "Mwotlap"}, ["mlw"] = {"Moloko"}, ["mlx"] = {"Malfaxal", "Naha'ai"}, ["mlz"] = {"Malaynon"}, ["mma"] = {"Mama"}, ["mmb"] = {"mominsko"}, ["mmc"] = {"Michoacán Mazahua"}, ["mmd"] = {"Maonan"}, ["mme"] = {"Mae"}, ["mmf"] = {"Mundat"}, ["mmg"] = {"North Ambrym"}, ["mmh"] = {"Mehináku"}, ["mmi"] = {"musarsko"}, ["mmj"] = {"madžvarsko"}, ["mmk"] = {"Mukha-Dora"}, ["mml"] = {"Man Met"}, ["mmm"] = {"Maii"}, ["mmn"] = {"Mamanwa"}, ["mmo"] = {"Mangga Buang"}, ["mmp"] = {"Siawi"}, ["mmq"] = {"Musak"}, ["mmr"] = {"Western Xiangxi Miao"}, ["mmt"] = {"Malalamai"}, ["mmu"] = {"Mmaala"}, ["mmv"] = {"Miriti"}, ["mmw"] = {"Emae"}, ["mmx"] = {"Madak"}, ["mmy"] = {"Migaama"}, ["mmz"] = {"Mabaale"}, ["mna"] = {"Mbula"}, ["mnb"] = {"munsko"}, ["mnc"] = {"mandžursko"}, ["mnd"] = {"Mondé"}, ["mne"] = {"Naba"}, ["mnf"] = {"Mundani"}, ["mng"] = {"Eastern Mnong"}, ["mnh"] = {"Mono (Democratic Republic of Congo)"}, ["mni"] = {"manipursko"}, ["mnj"] = {"Munji"}, ["mnk"] = {"Mandinka"}, ["mnl"] = {"Tiale"}, ["mnm"] = {"Mapena"}, ["mnn"] = {"Southern Mnong"}, ["mno"] = {"manobsko"}, ["mnp"] = {"minbejsko"}, ["mnq"] = {"Minriq"}, ["mnr"] = {"Mono (USA)"}, ["mns"] = {"mansijsko"}, ["mnu"] = {"mersko"}, ["mnv"] = {"Rennell-Bellona"}, ["mnw"] = {"monsko"}, ["mnx"] = {"Manikion"}, ["mny"] = {"Manyawa"}, ["mnz"] = {"Moni"}, ["moa"] = {"Mwan"}, ["moc"] = {"Mocoví"}, ["mod"] = {"Mobilian"}, ["moe"] = {"inujsko"}, ["mog"] = {"Mongondow"}, ["moh"] = {"mohavsko"}, ["moi"] = {"Mboi"}, ["moj"] = {"Monzombo"}, ["mok"] = {"Morori"}, ["mom"] = {"Mangue"}, ["moo"] = {"Monom"}, ["mop"] = {"Mopán Maya"}, ["moq"] = {"Mor (Bomberai Peninsula)"}, ["mor"] = {"Moro"}, ["mos"] = {"mosijsko"}, ["mot"] = {"Barí"}, ["mou"] = {"Mogum"}, ["mov"] = {"Mohave"}, ["mow"] = {"Moi (Congo)"}, ["mox"] = {"Molima"}, ["moy"] = {"Shekkacho"}, ["moz"] = {"Mukulu", "Gergiko"}, ["mpa"] = {"Mpoto"}, ["mpb"] = {"Malak Malak", "Mullukmulluk"}, ["mpc"] = {"Mangarrayi"}, ["mpd"] = {"Machinere"}, ["mpe"] = {"Majang"}, ["mpg"] = {"Marba"}, ["mph"] = {"Maung"}, ["mpi"] = {"Mpade"}, ["mpj"] = {"Martu Wangka", "Wangkajunga"}, ["mpk"] = {"Mbara (Chad)"}, ["mpl"] = {"Middle Watut"}, ["mpm"] = {"Yosondúa Mixtec"}, ["mpn"] = {"Mindiri"}, ["mpo"] = {"Miu"}, ["mpp"] = {"Migabac"}, ["mpq"] = {"Matís"}, ["mpr"] = {"Vangunu"}, ["mps"] = {"Dadibi"}, ["mpt"] = {"Mian"}, ["mpu"] = {"Makuráp"}, ["mpv"] = {"Mungkip"}, ["mpw"] = {"Mapidian"}, ["mpx"] = {"Misima-Panaeati"}, ["mpy"] = {"Mapia"}, ["mpz"] = {"Mpi"}, ["mqa"] = {"Maba (Indonesia)"}, ["mqb"] = {"Mbuko"}, ["mqc"] = {"Mangole"}, ["mqe"] = {"Matepi"}, ["mqf"] = {"momunsko"}, ["mqg"] = {"Kota Bangun Kutai Malay"}, ["mqh"] = {"tlazojaltepeškomisteško"}, ["mqi"] = {"Mariri"}, ["mqj"] = {"Mamasa"}, ["mqk"] = {"Rajah Kabunsuwan Manobo"}, ["mql"] = {"Mbelime"}, ["mqm"] = {"South Marquesan"}, ["mqn"] = {"moronenško"}, ["mqo"] = {"Modole"}, ["mqp"] = {"Manipa"}, ["mqq"] = {"Minokok"}, ["mqr"] = {"Mander"}, ["mqs"] = {"West Makian"}, ["mqt"] = {"Mok"}, ["mqu"] = {"Mandari"}, ["mqv"] = {"Mosimo"}, ["mqw"] = {"Murupi"}, ["mqx"] = {"Mamuju"}, ["mqy"] = {"Manggarai"}, ["mqz"] = {"Pano"}, ["mra"] = {"Mlabri"}, ["mrb"] = {"Marino"}, ["mrc"] = {"Maricopa"}, ["mrd"] = {"Western Magar"}, ["mre"] = {"Martha's Vineyard Sign Language"}, ["mrf"] = {"Elseng"}, ["mrg"] = {"Mising"}, ["mrh"] = {"Mara Chin"}, ["mrj"] = {"zahodnomarijsko"}, ["mrk"] = {"Hmwaveke"}, ["mrl"] = {"Mortlockese"}, ["mrm"] = {"Merlav", "Mwerlap"}, ["mrn"] = {"Cheke Holo"}, ["mro"] = {"Mru"}, ["mrp"] = {"Morouas"}, ["mrq"] = {"North Marquesan"}, ["mrr"] = {"Maria (India)"}, ["mrs"] = {"Maragus"}, ["mrt"] = {"Marghi Central"}, ["mru"] = {"Mono (Cameroon)"}, ["mrv"] = {"Mangareva"}, ["mrw"] = {"maranavsko"}, ["mrx"] = {"Maremgi", "Dineor"}, ["mry"] = {"Mandaya"}, ["mrz"] = {"marindsko"}, ["msb"] = {"Masbatenyo"}, ["msc"] = {"Sankaran Maninka"}, ["msd"] = {"Yucatec Maya Sign Language"}, ["mse"] = {"Musey"}, ["msf"] = {"Mekwei"}, ["msg"] = {"moraidsko"}, ["msh"] = {"Masikoro Malagasy"}, ["msi"] = {"Sabah Malay"}, ["msj"] = {"Ma (Democratic Republic of Congo)"}, ["msk"] = {"Mansaka"}, ["msl"] = {"Molof", "Poule"}, ["msm"] = {"Agusan Manobo"}, ["msn"] = {"Vurës"}, ["mso"] = {"mombumsko"}, ["msp"] = {"Maritsauá"}, ["msq"] = {"Caac"}, ["msr"] = {"Mongolian Sign Language"}, ["mss"] = {"West Masela"}, ["msu"] = {"Musom"}, ["msv"] = {"Maslam"}, ["msw"] = {"Mansoanka"}, ["msx"] = {"Moresada"}, ["msy"] = {"Aruamu"}, ["msz"] = {"Momare"}, ["mta"] = {"Cotabato Manobo"}, ["mtb"] = {"Anyin Morofo"}, ["mtc"] = {"Munit"}, ["mtd"] = {"Mualang"}, ["mte"] = {"Mono (Solomon Islands)"}, ["mtf"] = {"Murik (Papua New Guinea)"}, ["mtg"] = {"Una"}, ["mth"] = {"mungujsko"}, ["mti"] = {"Maiwa (Papua New Guinea)"}, ["mtj"] = {"Moskona"}, ["mtk"] = {"Mbe'"}, ["mtl"] = {"Montol"}, ["mtm"] = {"Mator"}, ["mtn"] = {"Matagalpa"}, ["mto"] = {"Totontepec Mixe"}, ["mtp"] = {"Wichí Lhamtés Nocten"}, ["mtq"] = {"Muong"}, ["mtr"] = {"Mewari"}, ["mts"] = {"Yora"}, ["mtt"] = {"Mota"}, ["mtu"] = {"Tututepec Mixtec"}, ["mtv"] = {"Asaro'o"}, ["mtw"] = {"Southern Binukidnon"}, ["mtx"] = {"Tidaá Mixtec"}, ["mty"] = {"Nabi"}, ["mua"] = {"Mundang"}, ["mub"] = {"Mubi"}, ["muc"] = {"Ajumbu"}, ["mud"] = {"mednijskoaleutsko"}, ["mue"] = {"Media Lengua"}, ["mug"] = {"Musgu"}, ["muh"] = {"Mündü"}, ["mui"] = {"musijsko"}, ["muj"] = {"Mabire"}, ["muk"] = {"Mugom"}, ["mul"] = {"večjezično"}, ["mum"] = {"Maiwala"}, ["mun"] = {"mundsko"}, ["muo"] = {"Nyong"}, ["mup"] = {"Malvi"}, ["muq"] = {"Eastern Xiangxi Miao"}, ["mur"] = {"Murle"}, ["mus"] = {"Creek"}, ["mut"] = {"zahodnomurijsko"}, ["muu"] = {"Yaaku"}, ["muv"] = {"Muthuvan"}, ["mux"] = {"Bo-Ung"}, ["muy"] = {"Muyang"}, ["muz"] = {"Mursi"}, ["mva"] = {"Manam"}, ["mvb"] = {"Mattole"}, ["mvd"] = {"mamborujsko"}, ["mve"] = {"Marwari (Pakistan)"}, ["mvf"] = {"južnomongolsko"}, ["mvg"] = {"Yucuañe Mixtec"}, ["mvh"] = {"Mulgi"}, ["mvi"] = {"mijaško"}, ["mvk"] = {"Mekmek"}, ["mvl"] = {"Mbara (Australia)"}, ["mvn"] = {"Minaveha"}, ["mvo"] = {"Marovo"}, ["mvp"] = {"Duri"}, ["mvq"] = {"Moere"}, ["mvr"] = {"maraujsko"}, ["mvs"] = {"masepsko"}, ["mvt"] = {"Mpotovoro"}, ["mvu"] = {"Marfa"}, ["mvv"] = {"Tagal Murut"}, ["mvw"] = {"Machinga"}, ["mvx"] = {"Meoswar"}, ["mvy"] = {"Indus Kohistani"}, ["mvz"] = {"Mesqan"}, ["mwa"] = {"Mwatebu"}, ["mwb"] = {"Juwal"}, ["mwc"] = {"Are"}, ["mwe"] = {"Mwera (Chimwera)"}, ["mwf"] = {"Murrinh-Patha"}, ["mwg"] = {"Aiklep"}, ["mwh"] = {"Mouk-Aria"}, ["mwi"] = {"Labo", "Ninde"}, ["mwk"] = {"Kita Maninkakan"}, ["mwl"] = {"mirandeško"}, ["mwm"] = {"Sar"}, ["mwn"] = {"Nyamwanga"}, ["mwo"] = {"Central Maewo"}, ["mwp"] = {"Kala Lagaw Ya"}, ["mwq"] = {"Mün Chin"}, ["mwr"] = {"marvarsko"}, ["mws"] = {"Mwimbi-Muthambi"}, ["mwt"] = {"Moken"}, ["mwu"] = {"Mittu"}, ["mwv"] = {"mentavajsko"}, ["mww"] = {"Hmong Daw"}, ["mwz"] = {"Moingi"}, ["mxa"] = {"Northwest Oaxaca Mixtec"}, ["mxb"] = {"Tezoatlán Mixtec"}, ["mxc"] = {"Manyika"}, ["mxd"] = {"modanško"}, ["mxe"] = {"Mele-Fila"}, ["mxf"] = {"Malgbe"}, ["mxg"] = {"mbangalsko"}, ["mxh"] = {"Mvuba"}, ["mxi"] = {"mozarabsko"}, ["mxj"] = {"Miju-Mishmi", "Geman Deng"}, ["mxk"] = {"Monumbo"}, ["mxl"] = {"Maxi Gbe"}, ["mxm"] = {"Meramera"}, ["mxn"] = {"Moi (Indonesia)"}, ["mxo"] = {"Mbowe"}, ["mxp"] = {"Tlahuitoltepec Mixe"}, ["mxq"] = {"Juquila Mixe"}, ["mxr"] = {"Murik (Malaysia)"}, ["mxs"] = {"huitepeškomisteško"}, ["mxt"] = {"Jamiltepec Mixtec"}, ["mxu"] = {"Mada (Cameroon)"}, ["mxv"] = {"Metlatónoc Mixtec"}, ["mxw"] = {"Namo"}, ["mxx"] = {"Mahou", "Mawukakan"}, ["mxy"] = {"Southeastern Nochixtlán Mixtec"}, ["mxz"] = {"Central Masela"}, ["myb"] = {"Mbay"}, ["myc"] = {"Mayeka"}, ["mye"] = {"Myene"}, ["myf"] = {"Bambassi"}, ["myg"] = {"Manta"}, ["myh"] = {"Makah"}, ["myj"] = {"Mangayat"}, ["myk"] = {"Mamara Senoufo"}, ["myl"] = {"momajsko"}, ["mym"] = {"mekansko"}, ["myn"] = {"majevsko"}, ["myo"] = {"Anfillo"}, ["myp"] = {"Pirahã"}, ["myr"] = {"Muniche"}, ["mys"] = {"Mesmes"}, ["myu"] = {"mundurukujsko"}, ["myv"] = {"erzjansko"}, ["myw"] = {"Muyuw"}, ["myx"] = {"Masaaba"}, ["myy"] = {"Macuna"}, ["myz"] = {"klasičnomandejsko"}, ["mza"] = {"Santa María Zacatepec Mixtec"}, ["mzb"] = {"Tumzabt"}, ["mzc"] = {"Madagascar Sign Language"}, ["mzd"] = {"Malimba"}, ["mze"] = {"Morawa"}, ["mzg"] = {"Monastic Sign Language"}, ["mzh"] = {"Wichí Lhamtés Güisnay"}, ["mzi"] = {"Ixcatlán Mazatec"}, ["mzj"] = {"Manya"}, ["mzk"] = {"Nigeria Mambila"}, ["mzl"] = {"Mazatlán Mixe"}, ["mzm"] = {"mumujsko"}, ["mzn"] = {"mazanderansko"}, ["mzo"] = {"Matipuhy"}, ["mzp"] = {"Movima"}, ["mzq"] = {"Mori Atas"}, ["mzr"] = {"Marúbo"}, ["mzs"] = {"Macanese"}, ["mzt"] = {"Mintil"}, ["mzu"] = {"Inapang"}, ["mzv"] = {"Manza"}, ["mzw"] = {"Deg"}, ["mzx"] = {"Mawayana"}, ["mzy"] = {"Mozambican Sign Language"}, ["mzz"] = {"Maiadomu"}, ["naa"] = {"Namla"}, ["nab"] = {"južnonambikvarsko"}, ["nac"] = {"Narak"}, ["nae"] = {"Naka'ela"}, ["naf"] = {"Nabak"}, ["nag"] = {"Naga Pidgin"}, ["nah"] = {"nahuatlsko"}, ["nai"] = {"North American Indian languages"}, ["naj"] = {"Nalu"}, ["nak"] = {"Nakanai"}, ["nal"] = {"Nalik"}, ["nam"] = {"Ngan'gityemerri"}, ["nan"] = {"južnominško"}, ["nao"] = {"Naaba"}, ["nap"] = {"neapeljsko"}, ["naq"] = {"kojkojsko"}, ["nar"] = {"Iguta"}, ["nas"] = {"Naasioi"}, ["nat"] = {"Ca̱hungwa̱rya̱", "Hungworo"}, ["naw"] = {"Nawuri"}, ["nax"] = {"Nakwi"}, ["nay"] = {"Ngarrindjeri"}, ["naz"] = {"Coatepec Nahuatl"}, ["nba"] = {"njembsko"}, ["nbb"] = {"Ndoe"}, ["nbc"] = {"Chang Naga"}, ["nbd"] = {"Ngbinda"}, ["nbe"] = {"Konyak Naga"}, ["nbg"] = {"Nagarchal"}, ["nbh"] = {"Ngamo"}, ["nbi"] = {"Mao Naga"}, ["nbj"] = {"Ngarinyman"}, ["nbk"] = {"Nake"}, ["nbm"] = {"Ngbaka Ma'bo"}, ["nbn"] = {"Kuri"}, ["nbo"] = {"Nkukoli"}, ["nbp"] = {"Nnam"}, ["nbq"] = {"Nggem"}, ["nbr"] = {"Numana"}, ["nbs"] = {"Namibian Sign Language"}, ["nbt"] = {"Na"}, ["nbu"] = {"Rongmei Naga"}, ["nbv"] = {"Ngamambo"}, ["nbw"] = {"Southern Ngbandi"}, ["nby"] = {"Ningera"}, ["nca"] = {"Iyo"}, ["ncb"] = {"Central Nicobarese"}, ["ncc"] = {"Ponam"}, ["ncd"] = {"Nachering"}, ["nce"] = {"Yale"}, ["ncf"] = {"Notsi"}, ["ncg"] = {"Nisga'a"}, ["nch"] = {"Central Huasteca Nahuatl"}, ["nci"] = {"klasičnonahuatlsko"}, ["ncj"] = {"Northern Puebla Nahuatl"}, ["nck"] = {"Na-kara"}, ["ncl"] = {"Michoacán Nahuatl"}, ["ncm"] = {"Nambo"}, ["ncn"] = {"Nauna"}, ["nco"] = {"Sibe"}, ["ncq"] = {"Northern Katang"}, ["ncr"] = {"Ncane"}, ["ncs"] = {"Nicaraguan Sign Language"}, ["nct"] = {"Chothe Naga"}, ["ncu"] = {"Chumburung"}, ["ncx"] = {"Central Puebla Nahuatl"}, ["ncz"] = {"Natchez"}, ["nda"] = {"Ndasa"}, ["ndb"] = {"Kenswei Nsei"}, ["ndc"] = {"Ndau"}, ["ndd"] = {"Nde-Nsele-Nta"}, ["ndf"] = {"Nadruvian"}, ["ndg"] = {"Ndengereko"}, ["ndh"] = {"Ndali"}, ["ndi"] = {"Samba Leko"}, ["ndj"] = {"Ndamba"}, ["ndk"] = {"Ndaka"}, ["ndl"] = {"Ndolo"}, ["ndm"] = {"Ndam"}, ["ndn"] = {"Ngundi"}, ["ndp"] = {"Ndo"}, ["ndq"] = {"Ndombe"}, ["ndr"] = {"Ndoola"}, ["nds"] = {"nizkonemško", "nizkosaško"}, ["ndt"] = {"Ndunga"}, ["ndu"] = {"Dugun"}, ["ndv"] = {"Ndut"}, ["ndw"] = {"Ndobo"}, ["ndx"] = {"nduško"}, ["ndy"] = {"Lutos"}, ["ndz"] = {"Ndogo"}, ["nea"] = {"vzhodnongadsko"}, ["neb"] = {"Toura (Côte d'Ivoire)"}, ["nec"] = {"nedebanško"}, ["ned"] = {"Nde-Gbite"}, ["nee"] = {"Nêlêmwa-Nixumwak"}, ["nef"] = {"Nefamese"}, ["neg"] = {"negidalsko"}, ["neh"] = {"Nyenkha"}, ["nei"] = {"novohetitsko"}, ["nej"] = {"Neko"}, ["nek"] = {"Neku"}, ["nem"] = {"Nemi"}, ["nen"] = {"Nengone"}, ["neo"] = {"Ná-Meo"}, ["neq"] = {"North Central Mixe"}, ["ner"] = {"Yahadian"}, ["nes"] = {"Bhoti Kinnauri"}, ["net"] = {"Nete"}, ["neu"] = {"Neo"}, ["nev"] = {"Nyaheun"}, ["new"] = {"nevarsko"}, ["nex"] = {"Neme"}, ["ney"] = {"Neyo"}, ["nez"] = {"Nez Perce"}, ["nfa"] = {"ndaonsko"}, ["nfd"] = {"Ahwai"}, ["nfl"] = {"ajvuško"}, ["nfr"] = {"Nafaanra"}, ["nfu"] = {"Mfumte"}, ["nga"] = {"Ngbaka"}, ["ngb"] = {"Northern Ngbandi"}, ["ngc"] = {"Ngombe (Democratic Republic of Congo)"}, ["ngd"] = {"Ngando (Central African Republic)"}, ["nge"] = {"Ngemba"}, ["ngf"] = {"Trans-New Guinea languages"}, ["ngg"] = {"Ngbaka Manza"}, ["ngh"] = {"Nǁng"}, ["ngi"] = {"Ngizim"}, ["ngj"] = {"Ngie"}, ["ngk"] = {"Dalabon"}, ["ngl"] = {"Lomwe"}, ["ngm"] = {"Ngatik Men's Creole"}, ["ngn"] = {"Ngwo"}, ["ngp"] = {"Ngulu"}, ["ngq"] = {"Ngurimi", "Ngoreme"}, ["ngr"] = {"Engdewu"}, ["ngs"] = {"Gvoko"}, ["ngt"] = {"Kriang", "Ngeq"}, ["ngu"] = {"Guerrero Nahuatl"}, ["ngv"] = {"Nagumi"}, ["ngw"] = {"Ngwaba"}, ["ngx"] = {"Nggwahyi"}, ["ngy"] = {"Tibea"}, ["ngz"] = {"Ngungwel"}, ["nha"] = {"Nhanda"}, ["nhb"] = {"Beng"}, ["nhc"] = {"tabaškonahuatlsko"}, ["nhd"] = {"avagvaransko"}, ["nhe"] = {"Eastern Huasteca Nahuatl"}, ["nhf"] = {"Nhuwala"}, ["nhg"] = {"tetelcinškoazteško"}, ["nhh"] = {"Nahari"}, ["nhi"] = {"Zacatlán-Ahuacatlán-Tepetzintla Nahuatl"}, ["nhk"] = {"Isthmus-Cosoleacaque Nahuatl"}, ["nhm"] = {"morelskonahuatlsko"}, ["nhn"] = {"srednjenahuatlsko"}, ["nho"] = {"Takuu"}, ["nhp"] = {"Isthmus-Pajapan Nahuatl"}, ["nhq"] = {"Huaxcaleca Nahuatl"}, ["nhr"] = {"Naro"}, ["nht"] = {"Ometepec Nahuatl"}, ["nhu"] = {"Noone"}, ["nhv"] = {"temaskaltepeškonahuatlsko"}, ["nhw"] = {"Western Huasteca Nahuatl"}, ["nhx"] = {"Isthmus-Mecayapan Nahuatl"}, ["nhy"] = {"severnooaxaškoazteško"}, ["nhz"] = {"Santa María La Alta Nahuatl"}, ["nia"] = {"niaško"}, ["nib"] = {"Nakame"}, ["nic"] = {"nigrsko-kordofansko"}, ["nid"] = {"Ngandi"}, ["nie"] = {"Niellim"}, ["nif"] = {"Nek"}, ["nig"] = {"Ngalakgan"}, ["nih"] = {"Nyiha (Tanzania)"}, ["nii"] = {"Nii"}, ["nij"] = {"Ngaju"}, ["nik"] = {"Southern Nicobarese"}, ["nil"] = {"Nila"}, ["nim"] = {"Nilamba"}, ["nin"] = {"ninško"}, ["nio"] = {"nganasansko"}, ["niq"] = {"nandijsko"}, ["nir"] = {"nimboransko"}, ["nis"] = {"Nimi"}, ["nit"] = {"Southeastern Kolami"}, ["niu"] = {"niuejsko"}, ["niv"] = {"Gilyak"}, ["niw"] = {"Nimo"}, ["nix"] = {"Hema"}, ["niy"] = {"Ngiti"}, ["niz"] = {"Ningil"}, ["nja"] = {"Nzanyi"}, ["njb"] = {"Nocte Naga"}, ["njd"] = {"Ndonde Hamba"}, ["njh"] = {"Lotha Naga"}, ["nji"] = {"Gudanji"}, ["njj"] = {"Njen"}, ["njl"] = {"Njalgulgule"}, ["njm"] = {"Angami Naga"}, ["njn"] = {"Liangmai Naga"}, ["njo"] = {"Ao Naga"}, ["njr"] = {"Njerep"}, ["njs"] = {"niško"}, ["njt"] = {"Ndyuka-Trio Pidgin"}, ["nju"] = {"Ngadjunmaya"}, ["njx"] = {"Kunyi"}, ["njy"] = {"Njyem"}, ["njz"] = {"Nyishi"}, ["nka"] = {"Nkoya"}, ["nkb"] = {"Khoibu Naga"}, ["nkc"] = {"Nkongho"}, ["nkd"] = {"Koireng"}, ["nke"] = {"Duke"}, ["nkf"] = {"Inpui Naga"}, ["nkg"] = {"Nekgini"}, ["nkh"] = {"Khezha Naga"}, ["nki"] = {"Thangal Naga"}, ["nkj"] = {"Nakai"}, ["nkk"] = {"Nokuku"}, ["nkm"] = {"Namat"}, ["nkn"] = {"Nkangala"}, ["nko"] = {"Nkonya"}, ["nkp"] = {"Niuatoputapu"}, ["nkq"] = {"Nkami"}, ["nkr"] = {"Nukuoro"}, ["nks"] = {"North Asmat"}, ["nkt"] = {"Nyika (Tanzania)"}, ["nku"] = {"Bouna Kulango"}, ["nkv"] = {"Nyika (Malawi and Zambia)"}, ["nkw"] = {"Nkutu"}, ["nkx"] = {"Nkoroo"}, ["nkz"] = {"Nkari"}, ["nla"] = {"Ngombale"}, ["nlc"] = {"nalško"}, ["nle"] = {"East Nyala"}, ["nlg"] = {"Gela"}, ["nli"] = {"Grangali"}, ["nlj"] = {"Nyali"}, ["nlk"] = {"Ninia Yali"}, ["nll"] = {"Nihali"}, ["nlm"] = {"Mankiyali"}, ["nlo"] = {"Ngul"}, ["nlq"] = {"Lao Naga"}, ["nlu"] = {"Nchumbulu"}, ["nlv"] = {"orizabskonahuatlsko"}, ["nlw"] = {"Walangama"}, ["nlx"] = {"Nahali"}, ["nly"] = {"Nyamal"}, ["nlz"] = {"Nalögo"}, ["nma"] = {"Maram Naga"}, ["nmb"] = {"Big Nambas", "V'ënen Taut"}, ["nmc"] = {"Ngam"}, ["nmd"] = {"Ndumu"}, ["nme"] = {"Mzieme Naga"}, ["nmf"] = {"Tangkhul Naga (India)"}, ["nmg"] = {"Kwasio"}, ["nmh"] = {"Monsang Naga"}, ["nmi"] = {"Nyam"}, ["nmj"] = {"Ngombe (Central African Republic)"}, ["nmk"] = {"Namakura"}, ["nml"] = {"Ndemli"}, ["nmm"] = {"Manangba"}, ["nmn"] = {"ǃXóõ"}, ["nmo"] = {"Moyon Naga"}, ["nmp"] = {"Nimanbur"}, ["nmq"] = {"nambijsko"}, ["nmr"] = {"Nimbari"}, ["nms"] = {"Letemboi"}, ["nmt"] = {"Namonuito"}, ["nmu"] = {"Northeast Maidu"}, ["nmv"] = {"Ngamini"}, ["nmw"] = {"Nimoa", "Rifao"}, ["nmx"] = {"Nama (Papua New Guinea)"}, ["nmy"] = {"Namuyi"}, ["nmz"] = {"Nawdm"}, ["nna"] = {"Nyangumarta"}, ["nnb"] = {"Nande"}, ["nnc"] = {"Nancere"}, ["nnd"] = {"West Ambae"}, ["nne"] = {"Ngandyera"}, ["nnf"] = {"Ngaing"}, ["nng"] = {"Maring Naga"}, ["nnh"] = {"Ngiemboon"}, ["nni"] = {"North Nuaulu"}, ["nnj"] = {"Nyangatom"}, ["nnk"] = {"Nankina"}, ["nnl"] = {"Northern Rengma Naga"}, ["nnm"] = {"Namia"}, ["nnn"] = {"Ngete"}, ["nnp"] = {"Wancho Naga"}, ["nnq"] = {"Ngindo"}, ["nnr"] = {"Narungga"}, ["nnt"] = {"Nanticoke"}, ["nnu"] = {"Dwang"}, ["nnv"] = {"Nugunu (Australia)"}, ["nnw"] = {"Southern Nuni"}, ["nny"] = {"Nyangga"}, ["nnz"] = {"Nda'nda'"}, ["noa"] = {"Woun Meu"}, ["noc"] = {"Nuk"}, ["nod"] = {"severnotajsko"}, ["noe"] = {"Nimadi"}, ["nof"] = {"Nomane"}, ["nog"] = {"nogajsko"}, ["noh"] = {"Nomu"}, ["noi"] = {"Noiri"}, ["noj"] = {"Nonuya"}, ["nok"] = {"Nooksack"}, ["nol"] = {"Nomlaki"}, ["nom"] = {"Nocamán"}, ["non"] = {"staronordijsko"}, ["nop"] = {"Numanggang"}, ["noq"] = {"Ngongo"}, ["nos"] = {"Eastern Nisu"}, ["not"] = {"Nomatsiguenga"}, ["nou"] = {"Ewage-Notu"}, ["nov"] = {"Novial"}, ["now"] = {"Nyambo"}, ["noy"] = {"Noy"}, ["noz"] = {"Nayi"}, ["npa"] = {"Nar Phu"}, ["npb"] = {"Nupbikha"}, ["npg"] = {"Ponyo-Gongwang Naga"}, ["nph"] = {"Phom Naga"}, ["npi"] = {"nepalsko"}, ["npl"] = {"Southeastern Puebla Nahuatl"}, ["npn"] = {"Mondropolon"}, ["npo"] = {"Pochuri Naga"}, ["nps"] = {"Nipsan"}, ["npu"] = {"Puimei Naga"}, ["npx"] = {"Noipx"}, ["npy"] = {"Napu"}, ["nqg"] = {"Southern Nago"}, ["nqk"] = {"Kura Ede Nago"}, ["nql"] = {"Ngendelengo"}, ["nqm"] = {"Ndom"}, ["nqn"] = {"Nen"}, ["nqo"] = {"N'Ko", "N’Ko"}, ["nqq"] = {"Kyan-Karyaw Naga"}, ["nqt"] = {"Nteng"}, ["nqy"] = {"Akyaung Ari Naga"}, ["nra"] = {"Ngom"}, ["nrb"] = {"Nara"}, ["nrc"] = {"noriško"}, ["nre"] = {"Southern Rengma Naga"}, ["nrf"] = {"Jèrriais", "Guernésiais"}, ["nrg"] = {"Narango"}, ["nri"] = {"Chokri Naga"}, ["nrk"] = {"Ngarla"}, ["nrl"] = {"Ngarluma"}, ["nrm"] = {"Narom"}, ["nrn"] = {"Norn"}, ["nrp"] = {"severnopikensko"}, ["nrr"] = {"Norra", "Nora"}, ["nrt"] = {"severnokalapujsko"}, ["nru"] = {"Narua"}, ["nrx"] = {"Ngurmbur"}, ["nrz"] = {"Lala"}, ["nsa"] = {"Sangtam Naga"}, ["nsb"] = {"Lower Nossob"}, ["nsc"] = {"Nshi"}, ["nsd"] = {"Southern Nisu"}, ["nse"] = {"Nsenga"}, ["nsf"] = {"Northwestern Nisu"}, ["nsg"] = {"Ngasa"}, ["nsh"] = {"Ngoshie"}, ["nsi"] = {"Nigerian Sign Language"}, ["nsk"] = {"naskapsko"}, ["nsl"] = {"Norwegian Sign Language"}, ["nsm"] = {"Sumi Naga"}, ["nsn"] = {"Nehan"}, ["nso"] = {"severnosotojsko"}, ["nsp"] = {"Nepalese Sign Language"}, ["nsq"] = {"Northern Sierra Miwok"}, ["nsr"] = {"Maritime Sign Language"}, ["nss"] = {"nalijsko"}, ["nst"] = {"Tase Naga"}, ["nsu"] = {"Sierra Negra Nahuatl"}, ["nsv"] = {"Southwestern Nisu"}, ["nsw"] = {"navuško"}, ["nsx"] = {"nsonško"}, ["nsy"] = {"nasalsko"}, ["nsz"] = {"Nisenan"}, ["ntd"] = {"Northern Tidung"}, ["nte"] = {"Nathembo"}, ["ntg"] = {"Ngantangarra"}, ["nti"] = {"Natioro"}, ["ntj"] = {"Ngaanyatjarra"}, ["ntk"] = {"Ikoma-Nata-Isenye"}, ["ntm"] = {"Nateni"}, ["nto"] = {"Ntomba"}, ["ntp"] = {"severnotepehuaško"}, ["ntr"] = {"Delo"}, ["ntu"] = {"Natügu"}, ["ntw"] = {"Nottoway"}, ["ntx"] = {"Tangkhul Naga (Myanmar)"}, ["nty"] = {"Mantsi"}, ["ntz"] = {"Natanzi"}, ["nua"] = {"Yuanga"}, ["nub"] = {"nubijsko"}, ["nuc"] = {"Nukuini"}, ["nud"] = {"Ngala"}, ["nue"] = {"Ngundu"}, ["nuf"] = {"Nusu"}, ["nug"] = {"Nungali"}, ["nuh"] = {"Ndunda"}, ["nui"] = {"Ngumbi"}, ["nuj"] = {"Nyole"}, ["nuk"] = {"Nuu-chah-nulth", "Nuuchahnulth"}, ["nul"] = {"Nusa Laut"}, ["num"] = {"Niuafo'ou"}, ["nun"] = {"Anong"}, ["nuo"] = {"Nguôn"}, ["nup"] = {"Nupe-Nupe-Tako"}, ["nuq"] = {"Nukumanu"}, ["nur"] = {"Nukuria"}, ["nus"] = {"nuersko"}, ["nut"] = {"Nung (Viet Nam)"}, ["nuu"] = {"Ngbundu"}, ["nuv"] = {"Northern Nuni"}, ["nuw"] = {"Nguluwan"}, ["nux"] = {"Mehek"}, ["nuy"] = {"Nunggubuyu"}, ["nuz"] = {"Tlamacazapa Nahuatl"}, ["nvh"] = {"Nasarian"}, ["nvm"] = {"Namiae"}, ["nvo"] = {"Nyokon"}, ["nwa"] = {"Nawathinehena"}, ["nwb"] = {"Nyabwa"}, ["nwc"] = {"Classical Newari", "Classical Nepal Bhasa", "Old Newari"}, ["nwe"] = {"Ngwe"}, ["nwg"] = {"Ngayawung"}, ["nwi"] = {"Southwest Tanna"}, ["nwm"] = {"Nyamusa-Molo"}, ["nwo"] = {"Nauo"}, ["nwr"] = {"Nawaru"}, ["nww"] = {"Ndwewe"}, ["nwx"] = {"Middle Newar"}, ["nwy"] = {"Nottoway-Meherrin"}, ["nxa"] = {"Nauete"}, ["nxd"] = {"Ngando (Democratic Republic of Congo)"}, ["nxe"] = {"nagijsko"}, ["nxg"] = {"ngadajsko"}, ["nxi"] = {"Nindi"}, ["nxk"] = {"Koki Naga"}, ["nxl"] = {"South Nuaulu"}, ["nxm"] = {"numidijsko"}, ["nxn"] = {"Ngawun"}, ["nxo"] = {"Ndambomo"}, ["nxq"] = {"Naxi"}, ["nxr"] = {"Ninggerum"}, ["nxx"] = {"nafrijsko"}, ["nyb"] = {"Nyangbo"}, ["nyc"] = {"Nyanga-li"}, ["nyd"] = {"Nyore", "Olunyole"}, ["nye"] = {"Nyengo"}, ["nyf"] = {"Giryama", "Kigiryama"}, ["nyg"] = {"Nyindu"}, ["nyh"] = {"Nyikina"}, ["nyi"] = {"Ama (Sudan)"}, ["nyj"] = {"Nyanga"}, ["nyk"] = {"Nyaneka"}, ["nyl"] = {"Nyeu"}, ["nym"] = {"njamveško"}, ["nyn"] = {"najnkolsko"}, ["nyo"] = {"njorsko"}, ["nyp"] = {"Nyang'i"}, ["nyq"] = {"Nayini"}, ["nyr"] = {"Nyiha (Malawi)"}, ["nys"] = {"noongarsko"}, ["nyt"] = {"Nyawaygi"}, ["nyu"] = {"Nyungwe"}, ["nyv"] = {"Nyulnyul"}, ["nyw"] = {"Nyaw"}, ["nyx"] = {"Nganyaywana"}, ["nyy"] = {"Nyakyusa-Ngonde"}, ["nza"] = {"Tigon Mbembe"}, ["nzb"] = {"Njebi"}, ["nzd"] = {"Nzadi"}, ["nzi"] = {"nzimsko"}, ["nzk"] = {"Nzakara"}, ["nzm"] = {"Zeme Naga"}, ["nzs"] = {"New Zealand Sign Language"}, ["nzu"] = {"Teke-Nzikou"}, ["nzy"] = {"Nzakambay"}, ["nzz"] = {"Nanga Dama Dogon"}, ["oaa"] = {"oroško"}, ["oac"] = {"orojsko"}, ["oar"] = {"staroaramejsko"}, ["oav"] = {"staroavarsko"}, ["obi"] = {"Obispeño"}, ["obk"] = {"Southern Bontok"}, ["obl"] = {"Oblo"}, ["obm"] = {"Moabite"}, ["obo"] = {"Obo Manobo"}, ["obr"] = {"staroburmansko"}, ["obt"] = {"starobretonsko"}, ["obu"] = {"Obulom"}, ["oca"] = {"Ocaina"}, ["och"] = {"starokitajsko"}, ["ocm"] = {"Old Cham"}, ["oco"] = {"starokornijsko"}, ["ocu"] = {"Atzingo Matlatzinca"}, ["oda"] = {"Odut"}, ["odk"] = {"Od"}, ["odt"] = {"staronizozemsko"}, ["odu"] = {"Odual"}, ["ofo"] = {"Ofo"}, ["ofs"] = {"starofrizijsko"}, ["ofu"] = {"Efutop"}, ["ogb"] = {"Ogbia"}, ["ogc"] = {"Ogbah"}, ["oge"] = {"starogruzijsko"}, ["ogg"] = {"Ogbogolo"}, ["ogo"] = {"Khana"}, ["ogu"] = {"Ogbronuagum"}, ["oht"] = {"starohititsko"}, ["ohu"] = {"staromadžarsko"}, ["oia"] = {"Oirata"}, ["oie"] = {"Okolie"}, ["oin"] = {"Inebu One"}, ["ojb"] = {"Northwestern Ojibwa"}, ["ojc"] = {"Central Ojibwa"}, ["ojg"] = {"Eastern Ojibwa"}, ["ojp"] = {"starojaponsko"}, ["ojs"] = {"Severn Ojibwa"}, ["ojv"] = {"Ontong Java"}, ["ojw"] = {"Western Ojibwa"}, ["oka"] = {"Okanagan"}, ["okb"] = {"Okobo"}, ["okc"] = {"Kobo"}, ["okd"] = {"Okodia"}, ["oke"] = {"Okpe (Southwestern Edo)"}, ["okg"] = {"Koko Babangk"}, ["okh"] = {"Koresh-e Rostam"}, ["oki"] = {"Okiek"}, ["okj"] = {"Oko-Juwoi"}, ["okk"] = {"Kwamtim One"}, ["okl"] = {"Old Kentish Sign Language"}, ["okm"] = {"srednjekorejsko (10.–16. stol.)"}, ["okn"] = {"okinoerabujsko"}, ["oko"] = {"starokorejsko (3.–9. stol.)"}, ["okr"] = {"Kirike"}, ["oks"] = {"Oko-Eni-Osayen"}, ["oku"] = {"Oku"}, ["okv"] = {"Orokaiva"}, ["okx"] = {"Okpe (Northwestern Edo)"}, ["okz"] = {"starokmersko"}, ["ola"] = {"Walungge"}, ["old"] = {"Mochi"}, ["ole"] = {"Olekha"}, ["olk"] = {"Olkol"}, ["olm"] = {"Oloma"}, ["olo"] = {"livijsko"}, ["olr"] = {"Olrat"}, ["olt"] = {"starolitovsko"}, ["olu"] = {"Kuvale"}, ["oma"] = {"Omaha-Ponca"}, ["omb"] = {"East Ambae"}, ["omc"] = {"Mochica"}, ["omg"] = {"Omagua"}, ["omi"] = {"Omi"}, ["omk"] = {"Omok"}, ["oml"] = {"Ombo"}, ["omn"] = {"Minoan"}, ["omo"] = {"Utarmbung"}, ["omp"] = {"staromanipursko"}, ["omq"] = {"Oto-Manguean languages"}, ["omr"] = {"staromaratsko"}, ["omt"] = {"Omotik"}, ["omu"] = {"Omurano"}, ["omv"] = {"omotsko"}, ["omw"] = {"South Tairora"}, ["omx"] = {"staromonsko"}, ["omy"] = {"staromalajsko"}, ["ona"] = {"selknamsko"}, ["onb"] = {"Lingao"}, ["one"] = {"Oneida"}, ["ong"] = {"Olo"}, ["oni"] = {"Onin"}, ["onj"] = {"Onjob"}, ["onk"] = {"Kabore One"}, ["onn"] = {"Onobasulu"}, ["ono"] = {"Onondaga"}, ["onp"] = {"Sartang"}, ["onr"] = {"Northern One"}, ["ons"] = {"Ono"}, ["ont"] = {"Ontenu"}, ["onu"] = {"Unua"}, ["onw"] = {"staronubijsko"}, ["onx"] = {"Onin Based Pidgin"}, ["ood"] = {"Tohono O'odham"}, ["oog"] = {"Ong"}, ["oon"] = {"Önge"}, ["oor"] = {"Oorlams"}, ["oos"] = {"staroosetsko"}, ["opa"] = {"Okpamheri"}, ["opk"] = {"Kopkaka"}, ["opm"] = {"Oksapmin"}, ["opo"] = {"Opao"}, ["opt"] = {"opatsko"}, ["opy"] = {"Ofayé"}, ["ora"] = {"Oroha"}, ["orc"] = {"Orma"}, ["ore"] = {"Orejón"}, ["org"] = {"Oring"}, ["orh"] = {"oročensko"}, ["orn"] = {"Orang Kanaq"}, ["oro"] = {"Orokolo"}, ["orr"] = {"Oruma"}, ["ors"] = {"Orang Seletar"}, ["ort"] = {"Adivasi Oriya"}, ["oru"] = {"Ormuri"}, ["orv"] = {"starovzhodnoslovansko"}, ["orw"] = {"Oro Win"}, ["orx"] = {"Oro"}, ["ory"] = {"orijsko"}, ["orz"] = {"Ormu"}, ["osa"] = {"osaško"}, ["osc"] = {"Oscan"}, ["osi"] = {"osinško"}, ["osn"] = {"starosundansko"}, ["oso"] = {"Ososo"}, ["osp"] = {"starošpansko"}, ["ost"] = {"Osatu"}, ["osu"] = {"Southern One"}, ["osx"] = {"starosaksonsko"}, ["ota"] = {"osmansko"}, ["otb"] = {"starotibetansko"}, ["otd"] = {"Ot Danum"}, ["ote"] = {"Mezquital Otomi"}, ["oti"] = {"Oti"}, ["otk"] = {"staroturško"}, ["otl"] = {"Tilapa Otomi"}, ["otm"] = {"Eastern Highland Otomi"}, ["otn"] = {"Tenango Otomi"}, ["oto"] = {"Otomian languages"}, ["otq"] = {"Querétaro Otomi"}, ["otr"] = {"Otoro"}, ["ots"] = {"Estado de México Otomi"}, ["ott"] = {"Temoaya Otomi"}, ["otu"] = {"otuško"}, ["otw"] = {"otavsko"}, ["otx"] = {"Texcatepec Otomi"}, ["oty"] = {"starotamilsko"}, ["otz"] = {"Ixtenco Otomi"}, ["oua"] = {"tagargrentsko"}, ["oub"] = {"Glio-Oubi"}, ["oue"] = {"Oune"}, ["oui"] = {"staroujgursko"}, ["oum"] = {"Ouma"}, ["ovd"] = {"elfdalsko"}, ["owi"] = {"Owiniga"}, ["owl"] = {"starovelško"}, ["oyb"] = {"Oy"}, ["oyd"] = {"Oyda"}, ["oym"] = {"Wayampi"}, ["oyy"] = {"Oya'oya"}, ["ozm"] = {"Koonzime"}, ["paa"] = {"papuansko"}, ["pab"] = {"Parecís"}, ["pac"] = {"Pacoh"}, ["pad"] = {"Paumarí"}, ["pae"] = {"Pagibete"}, ["paf"] = {"Paranawát"}, ["pag"] = {"pangasinsko"}, ["pah"] = {"Tenharim"}, ["pai"] = {"Pe"}, ["pak"] = {"Parakanã"}, ["pal"] = {"srednjeperzijsko"}, ["pam"] = {"kapampangansko"}, ["pao"] = {"Northern Paiute"}, ["pap"] = {"papiamentsko"}, ["paq"] = {"Parya"}, ["par"] = {"Panamint", "Timbisha"}, ["pas"] = {"Papasena"}, ["pau"] = {"palavsko"}, ["pav"] = {"Pakaásnovos"}, ["paw"] = {"ponijsko"}, ["pax"] = {"Pankararé"}, ["pay"] = {"Pech"}, ["paz"] = {"Pankararú"}, ["pbb"] = {"Páez"}, ["pbc"] = {"Patamona"}, ["pbe"] = {"Mezontla Popoloca"}, ["pbf"] = {"Coyotepec Popoloca"}, ["pbg"] = {"Paraujano"}, ["pbh"] = {"E'ñapa Woromaipu"}, ["pbi"] = {"Parkwa"}, ["pbl"] = {"Mak (Nigeria)"}, ["pbm"] = {"Puebla Mazatec"}, ["pbn"] = {"Kpasam"}, ["pbo"] = {"Papel"}, ["pbp"] = {"Badyara"}, ["pbr"] = {"Pangwa"}, ["pbs"] = {"Central Pame"}, ["pbt"] = {"Southern Pashto"}, ["pbu"] = {"Northern Pashto"}, ["pbv"] = {"pnarsko"}, ["pby"] = {"Pyu (Papua New Guinea)"}, ["pca"] = {"Santa Inés Ahuatempan Popoloca"}, ["pcb"] = {"Pear"}, ["pcc"] = {"Bouyei"}, ["pcd"] = {"pikardsko"}, ["pce"] = {"Ruching Palaung"}, ["pcf"] = {"Paliyan"}, ["pcg"] = {"Paniya"}, ["pch"] = {"Pardhan"}, ["pci"] = {"Duruwa"}, ["pcj"] = {"Parenga"}, ["pck"] = {"Paite Chin"}, ["pcl"] = {"Pardhi"}, ["pcm"] = {"nigerijskopidžinsko"}, ["pcn"] = {"pitijsko"}, ["pcp"] = {"Pacahuara"}, ["pcw"] = {"Pyapun"}, ["pda"] = {"Anam"}, ["pdc"] = {"pensilvanskonemško"}, ["pdi"] = {"Pa Di"}, ["pdn"] = {"Podena", "Fedan"}, ["pdo"] = {"Padoe"}, ["pdt"] = {"menonitskonizkonemško"}, ["pdu"] = {"Kayan"}, ["pea"] = {"peranaškoindonezijsko"}, ["peb"] = {"Eastern Pomo"}, ["ped"] = {"Mala (Papua New Guinea)"}, ["pee"] = {"Taje"}, ["pef"] = {"Northeastern Pomo"}, ["peg"] = {"Pengo"}, ["peh"] = {"Bonan"}, ["pei"] = {"Chichimeca-Jonaz"}, ["pej"] = {"Northern Pomo"}, ["pek"] = {"Penchal"}, ["pel"] = {"Pekal"}, ["pem"] = {"Phende"}, ["peo"] = {"staroperzijsko (ok. 600–400 pr. n. št.)"}, ["pep"] = {"Kunja"}, ["peq"] = {"Southern Pomo"}, ["pes"] = {"iranskoperzijsko"}, ["pev"] = {"Pémono"}, ["pex"] = {"Petats"}, ["pey"] = {"Petjo"}, ["pez"] = {"vzhodnopenansko"}, ["pfa"] = {"Pááfang"}, ["pfe"] = {"Pere"}, ["pfl"] = {"pfalško"}, ["pga"] = {"sudanskokreolskoarabsko"}, ["pgd"] = {"Gāndhārī"}, ["pgg"] = {"Pangwali"}, ["pgi"] = {"Pagi"}, ["pgk"] = {"Rerep"}, ["pgl"] = {"primitivnoirsko"}, ["pgn"] = {"Paelignian"}, ["pgs"] = {"Pangseng"}, ["pgu"] = {"Pagu"}, ["pgz"] = {"Papua New Guinean Sign Language"}, ["pha"] = {"Pa-Hng"}, ["phd"] = {"Phudagi"}, ["phg"] = {"Phuong"}, ["phh"] = {"Phukha"}, ["phi"] = {"filipinsko"}, ["phj"] = {"Pahari"}, ["phk"] = {"Phake"}, ["phl"] = {"Phalura", "Palula"}, ["phm"] = {"Phimbi"}, ["phn"] = {"feničansko"}, ["pho"] = {"Phunoi"}, ["phq"] = {"Phana'"}, ["phr"] = {"Pahari-Potwari"}, ["pht"] = {"Phu Thai"}, ["phu"] = {"Phuan"}, ["phv"] = {"Pahlavani"}, ["phw"] = {"Phangduwali"}, ["pia"] = {"nevomsko"}, ["pib"] = {"Yine"}, ["pic"] = {"Pinji"}, ["pid"] = {"Piaroa"}, ["pie"] = {"Piro"}, ["pif"] = {"Pingelapese"}, ["pig"] = {"Pisabo"}, ["pih"] = {"Pitcairn-Norfolk"}, ["pij"] = {"Pijao"}, ["pil"] = {"Yom"}, ["pim"] = {"povhatansko"}, ["pin"] = {"Piame"}, ["pio"] = {"Piapoco"}, ["pip"] = {"Pero"}, ["pir"] = {"Piratapuyo"}, ["pis"] = {"salomonskopidžinsko"}, ["pit"] = {"Pitta Pitta"}, ["piu"] = {"Pintupi-Luritja"}, ["piv"] = {"Pileni", "Vaeakau-Taumako"}, ["piw"] = {"Pimbwe"}, ["pix"] = {"Piu"}, ["piy"] = {"Piya-Kwonci"}, ["piz"] = {"Pije"}, ["pjt"] = {"Pitjantjatjara"}, ["pka"] = {"Ardhamāgadhī Prākrit"}, ["pkb"] = {"Pokomo", "Kipfokomo"}, ["pkc"] = {"bekdžeško"}, ["pkg"] = {"Pak-Tong"}, ["pkh"] = {"Pankhu"}, ["pkn"] = {"Pakanha"}, ["pko"] = {"Pökoot"}, ["pkp"] = {"Pukapuka"}, ["pkr"] = {"Attapady Kurumba"}, ["pks"] = {"Pakistan Sign Language"}, ["pkt"] = {"Maleng"}, ["pku"] = {"Paku"}, ["pla"] = {"Miani"}, ["plb"] = {"Polonombauk"}, ["plc"] = {"Central Palawano"}, ["pld"] = {"Polari"}, ["ple"] = {"Palu'e"}, ["plf"] = {"srednjemalajskopolinezijsko"}, ["plg"] = {"Pilagá"}, ["plh"] = {"Paulohi"}, ["plj"] = {"Polci"}, ["plk"] = {"Kohistani Shina"}, ["pll"] = {"Shwe Palaung"}, ["pln"] = {"Palenquero"}, ["plo"] = {"Oluta Popoluca"}, ["plq"] = {"palajsko"}, ["plr"] = {"Palaka Senoufo"}, ["pls"] = {"San Marcos Tlacoyalco Popoloca", "San Marcos Tlalcoyalco Popoloca"}, ["plt"] = {"Plateau Malagasy"}, ["plu"] = {"Palikúr"}, ["plv"] = {"Southwest Palawano"}, ["plw"] = {"Brooke's Point Palawano"}, ["ply"] = {"Bolyu"}, ["plz"] = {"Paluan"}, ["pma"] = {"Paama"}, ["pmb"] = {"pambijsko"}, ["pmd"] = {"Pallanganmiddang"}, ["pme"] = {"Pwaamei"}, ["pmf"] = {"Pamona"}, ["pmh"] = {"Māhārāṣṭri Prākrit"}, ["pmi"] = {"Northern Pumi"}, ["pmj"] = {"Southern Pumi"}, ["pmk"] = {"Pamlico"}, ["pml"] = {"sabirsko"}, ["pmm"] = {"Pomo"}, ["pmn"] = {"Pam"}, ["pmo"] = {"Pom"}, ["pmq"] = {"Northern Pame"}, ["pmr"] = {"Paynamar"}, ["pms"] = {"piemontsko"}, ["pmt"] = {"tuamotujsko"}, ["pmw"] = {"Plains Miwok"}, ["pmx"] = {"Poumei Naga"}, ["pmy"] = {"papuanskomalajsko"}, ["pmz"] = {"Southern Pame"}, ["pna"] = {"Punan Bah-Biau"}, ["pnb"] = {"Western Panjabi"}, ["pnc"] = {"Pannei"}, ["pnd"] = {"Mpinda"}, ["pne"] = {"Western Penan"}, ["png"] = {"Pangu", "Pongu"}, ["pnh"] = {"Penrhyn"}, ["pni"] = {"Aoheng"}, ["pnj"] = {"Pinjarup"}, ["pnk"] = {"Paunaka"}, ["pnl"] = {"Paleni"}, ["pnm"] = {"Punan Batu 1"}, ["pnn"] = {"Pinai-Hagahai"}, ["pno"] = {"Panobo"}, ["pnp"] = {"Pancana"}, ["pnq"] = {"Pana (Burkina Faso)"}, ["pnr"] = {"Panim"}, ["pns"] = {"Ponosakan"}, ["pnt"] = {"pontsko"}, ["pnu"] = {"Jiongnai Bunu"}, ["pnv"] = {"Pinigura"}, ["pnw"] = {"Banyjima", "Panytyima"}, ["pnx"] = {"Phong-Kniang"}, ["pny"] = {"Pinyin"}, ["pnz"] = {"Pana (Central African Republic)"}, ["poc"] = {"pokomamsko"}, ["poe"] = {"San Juan Atzingo Popoloca"}, ["pof"] = {"Poke"}, ["pog"] = {"Potiguára"}, ["poh"] = {"pokomsko'"}, ["poi"] = {"višavskopopoluško"}, ["pok"] = {"Pokangá"}, ["pom"] = {"Southeastern Pomo"}, ["pon"] = {"Pohnpeian"}, ["poo"] = {"Central Pomo"}, ["pop"] = {"Pwapwâ"}, ["poq"] = {"Texistepec Popoluca"}, ["pos"] = {"Sayula Popoluca"}, ["pot"] = {"potavatomsko"}, ["pov"] = {"bisavskokreolsko"}, ["pow"] = {"San Felipe Otlaltepec Popoloca"}, ["pox"] = {"polabsko"}, ["poy"] = {"Pogolo"}, ["poz"] = {"malajopolinezijsko"}, ["ppe"] = {"Papi"}, ["ppi"] = {"pajpajsko"}, ["ppk"] = {"Uma"}, ["ppl"] = {"pipilsko"}, ["ppm"] = {"Papuma"}, ["ppn"] = {"Papapana"}, ["ppo"] = {"Folopa"}, ["ppp"] = {"Pelende"}, ["ppq"] = {"Pei"}, ["pps"] = {"San Luís Temalacayuca Popoloca"}, ["ppt"] = {"Pare"}, ["ppu"] = {"Papora"}, ["pqa"] = {"Pa'a"}, ["pqe"] = {"Eastern Malayo-Polynesian languages"}, ["pqm"] = {"Malecite-Passamaquoddy"}, ["pqw"] = {"Western Malayo-Polynesian languages"}, ["pra"] = {"Prakrit languages"}, ["prc"] = {"Parachi"}, ["prd"] = {"Parsi-Dari"}, ["pre"] = {"Principense"}, ["prf"] = {"Paranan"}, ["prg"] = {"prusko"}, ["prh"] = {"Porohanon"}, ["pri"] = {"Paicî"}, ["prk"] = {"Parauk"}, ["prl"] = {"Peruvian Sign Language"}, ["prm"] = {"Kibiri"}, ["prn"] = {"Prasuni"}, ["pro"] = {"staroprovansalsko (do 1500)", "starookcitansko (do 1500)"}, ["prp"] = {"Parsi"}, ["prq"] = {"Ashéninka Perené"}, ["prr"] = {"purijsko"}, ["prs"] = {"darijsko", "afganistanskoperzijsko"}, ["prt"] = {"Phai"}, ["pru"] = {"Puragi"}, ["prw"] = {"Parawen"}, ["prx"] = {"Purik"}, ["prz"] = {"Providencia Sign Language"}, ["psa"] = {"Asue Awyu"}, ["psc"] = {"Iranian Sign Language", "Persian Sign Language"}, ["psd"] = {"Plains Indian Sign Language"}, ["pse"] = {"Central Malay"}, ["psg"] = {"Penang Sign Language"}, ["psh"] = {"jugozahodnopašajsko"}, ["psi"] = {"jugovzhodnopašajsko"}, ["psl"] = {"Puerto Rican Sign Language"}, ["psm"] = {"Pauserna"}, ["psn"] = {"Panasuan"}, ["pso"] = {"Polish Sign Language"}, ["psp"] = {"Philippine Sign Language"}, ["psq"] = {"Pasi"}, ["psr"] = {"Portuguese Sign Language"}, ["pss"] = {"Kaulong"}, ["pst"] = {"Central Pashto"}, ["psu"] = {"Sauraseni Prākrit"}, ["psw"] = {"Port Sandwich"}, ["psy"] = {"Piscataway"}, ["pta"] = {"Pai Tavytera"}, ["pth"] = {"Pataxó Hã-Ha-Hãe"}, ["pti"] = {"Pindiini", "Wangkatha"}, ["ptn"] = {"Patani"}, ["pto"] = {"Zo'é"}, ["ptp"] = {"Patep"}, ["ptq"] = {"Pattapu"}, ["ptr"] = {"Piamatsina"}, ["ptt"] = {"Enrekang"}, ["ptu"] = {"bambamsko"}, ["ptv"] = {"Port Vato"}, ["ptw"] = {"Pentlatch"}, ["pty"] = {"Pathiya"}, ["pua"] = {"Western Highland Purepecha"}, ["pub"] = {"Purum"}, ["puc"] = {"Punan Merap"}, ["pud"] = {"Punan Aput"}, ["pue"] = {"Puelche"}, ["puf"] = {"Punan Merah"}, ["pug"] = {"Phuie"}, ["pui"] = {"Puinave"}, ["puj"] = {"Punan Tubu"}, ["pum"] = {"Puma"}, ["puo"] = {"Puoc"}, ["pup"] = {"Pulabu"}, ["puq"] = {"Puquina"}, ["pur"] = {"Puruborá"}, ["put"] = {"Putoh"}, ["puu"] = {"Punu"}, ["puw"] = {"Puluwatese"}, ["pux"] = {"Puare"}, ["puy"] = {"Purisimeño"}, ["pwa"] = {"Pawaia"}, ["pwb"] = {"Panawa"}, ["pwg"] = {"Gapapaiwa"}, ["pwi"] = {"Patwin"}, ["pwm"] = {"Molbog"}, ["pwn"] = {"Paiwan"}, ["pwo"] = {"Pwo Western Karen"}, ["pwr"] = {"Powari"}, ["pww"] = {"Pwo Northern Karen"}, ["pxm"] = {"Quetzaltepec Mixe"}, ["pye"] = {"Pye Krumen"}, ["pym"] = {"Fyam"}, ["pyn"] = {"Poyanáwa"}, ["pys"] = {"Paraguayan Sign Language", "Lengua de Señas del Paraguay"}, ["pyu"] = {"Puyuma"}, ["pyx"] = {"Pyu (Myanmar)"}, ["pyy"] = {"Pyen"}, ["pzh"] = {"pazeško"}, ["pzn"] = {"Jejara Naga", "Para Naga"}, ["qua"] = {"Quapaw"}, ["qub"] = {"Huallaga Huánuco Quechua"}, ["quc"] = {"kihejsko"}, ["qud"] = {"Calderón Highland Quichua"}, ["quf"] = {"Lambayeque Quechua"}, ["qug"] = {"Chimborazo Highland Quichua"}, ["quh"] = {"južnobolivijskokečuansko"}, ["qui"] = {"Quileute"}, ["quk"] = {"Chachapoyas Quechua"}, ["qul"] = {"severnobolivijskokečuansko"}, ["qum"] = {"sipakapsko"}, ["qun"] = {"Quinault"}, ["qup"] = {"Southern Pastaza Quechua"}, ["quq"] = {"Quinqui"}, ["qur"] = {"Yanahuanca Pasco Quechua"}, ["qus"] = {"Santiago del Estero Quichua"}, ["quv"] = {"sakapulteško"}, ["quw"] = {"Tena Lowland Quichua"}, ["qux"] = {"Yauyos Quechua"}, ["quy"] = {"Ayacucho Quechua"}, ["quz"] = {"Cusco Quechua"}, ["qva"] = {"Ambo-Pasco Quechua"}, ["qvc"] = {"Cajamarca Quechua"}, ["qve"] = {"Eastern Apurímac Quechua"}, ["qvh"] = {"Huamalíes-Dos de Mayo Huánuco Quechua"}, ["qvi"] = {"Imbabura Highland Quichua"}, ["qvj"] = {"Loja Highland Quichua"}, ["qvl"] = {"Cajatambo North Lima Quechua"}, ["qvm"] = {"Margos-Yarowilca-Lauricocha Quechua"}, ["qvn"] = {"North Junín Quechua"}, ["qvo"] = {"Napo Lowland Quechua"}, ["qvp"] = {"Pacaraos Quechua"}, ["qvs"] = {"San Martín Quechua"}, ["qvw"] = {"Huaylla Wanca Quechua"}, ["qvy"] = {"Queyu"}, ["qvz"] = {"Northern Pastaza Quichua"}, ["qwa"] = {"Corongo Ancash Quechua"}, ["qwc"] = {"Classical Quechua"}, ["qwe"] = {"Quechuan (family)"}, ["qwh"] = {"Huaylas Ancash Quechua"}, ["qwm"] = {"kumansko (Rusija)"}, ["qws"] = {"Sihuas Ancash Quechua"}, ["qwt"] = {"Kwalhioqua-Tlatskanai"}, ["qxa"] = {"Chiquián Ancash Quechua"}, ["qxc"] = {"Chincha Quechua"}, ["qxh"] = {"Panao Huánuco Quechua"}, ["qxl"] = {"Salasaca Highland Quichua"}, ["qxn"] = {"Northern Conchucos Ancash Quechua"}, ["qxo"] = {"Southern Conchucos Ancash Quechua"}, ["qxp"] = {"Puno Quechua"}, ["qxq"] = {"Qashqa'i"}, ["qxr"] = {"Cañar Highland Quichua"}, ["qxs"] = {"Southern Qiang"}, ["qxt"] = {"Santa Ana de Tusi Pasco Quechua"}, ["qxu"] = {"Arequipa-La Unión Quechua"}, ["qxw"] = {"Jauja Wanca Quechua"}, ["qya"] = {"Quenya"}, ["qyp"] = {"Quiripi"}, ["raa"] = {"Dungmali"}, ["rab"] = {"Camling"}, ["rac"] = {"Rasawa"}, ["rad"] = {"Rade"}, ["raf"] = {"Western Meohang"}, ["rag"] = {"Logooli", "Lulogooli"}, ["rah"] = {"Rabha"}, ["rai"] = {"Ramoaaina"}, ["raj"] = {"radžanstansko"}, ["rak"] = {"Tulu-Bohuai"}, ["ral"] = {"Ralte"}, ["ram"] = {"Canela"}, ["ran"] = {"Riantana"}, ["rao"] = {"Rao"}, ["rap"] = {"Rapanui"}, ["raq"] = {"Saam"}, ["rar"] = {"rarotonško"}, ["ras"] = {"Tegali"}, ["rat"] = {"Razajerdi"}, ["rau"] = {"Raute"}, ["rav"] = {"Sampang"}, ["raw"] = {"Rawang"}, ["rax"] = {"Rang"}, ["ray"] = {"Rapa"}, ["raz"] = {"rahambuško"}, ["rbb"] = {"Rumai Palaung"}, ["rbk"] = {"Northern Bontok"}, ["rbl"] = {"Miraya Bikol"}, ["rbp"] = {"Barababaraba"}, ["rcf"] = {"Réunion Creole French"}, ["rdb"] = {"Rudbari"}, ["rea"] = {"Rerau"}, ["reb"] = {"rembonško"}, ["ree"] = {"Rejang Kayan"}, ["reg"] = {"Kara (Tanzania)"}, ["rei"] = {"Reli"}, ["rej"] = {"Rejang"}, ["rel"] = {"Rendille"}, ["rem"] = {"Remo"}, ["ren"] = {"Rengao"}, ["rer"] = {"rerbarsko"}, ["res"] = {"Reshe"}, ["ret"] = {"Retta"}, ["rey"] = {"Reyesano"}, ["rga"] = {"Roria"}, ["rge"] = {"Romano-Greek"}, ["rgk"] = {"Rangkas"}, ["rgn"] = {"romanjsko"}, ["rgr"] = {"Resígaro"}, ["rgs"] = {"Southern Roglai"}, ["rgu"] = {"Ringgou"}, ["rhg"] = {"Rohingya"}, ["rhp"] = {"Yahang"}, ["ria"] = {"Riang (India)"}, ["rib"] = {"Bribri Sign Language"}, ["rif"] = {"tarifitsko"}, ["ril"] = {"Riang Lang", "Riang (Myanmar)"}, ["rim"] = {"Nyaturu"}, ["rin"] = {"Nungu"}, ["rir"] = {"Ribun"}, ["rit"] = {"Ritharrngu"}, ["riu"] = {"riunško"}, ["rjg"] = {"rajonško"}, ["rji"] = {"Raji"}, ["rjs"] = {"Rajbanshi"}, ["rka"] = {"Kraol"}, ["rkb"] = {"Rikbaktsa"}, ["rkh"] = {"Rakahanga-Manihiki"}, ["rki"] = {"Rakhine"}, ["rkm"] = {"Marka"}, ["rkt"] = {"Rangpuri", "Kamta"}, ["rkw"] = {"Arakwal"}, ["rma"] = {"ramsko"}, ["rmb"] = {"Rembarrnga"}, ["rmc"] = {"karpatskoromsko"}, ["rmd"] = {"Traveller Danish"}, ["rme"] = {"angloromsko"}, ["rmf"] = {"finskokalsko"}, ["rmg"] = {"Traveller Norwegian"}, ["rmh"] = {"Murkim"}, ["rmi"] = {"lomavrensko"}, ["rmk"] = {"Romkun"}, ["rml"] = {"baltskoromsko"}, ["rmm"] = {"Roma"}, ["rmn"] = {"balkanskoromsko"}, ["rmo"] = {"sintsko"}, ["rmp"] = {"Rempi"}, ["rmq"] = {"Caló"}, ["rms"] = {"Romanian Sign Language"}, ["rmt"] = {"Domari"}, ["rmu"] = {"tavrinškoromsko"}, ["rmv"] = {"Romanova"}, ["rmw"] = {"valižanskoromsko"}, ["rmx"] = {"Romam"}, ["rmy"] = {"vlaškoromsko"}, ["rmz"] = {"Marma"}, ["rnb"] = {"Brunca Sign Language"}, ["rnd"] = {"Ruund"}, ["rng"] = {"rongaško"}, --glej tudi ror-- ["rnl"] = {"Ranglong"}, ["rnn"] = {"Roon"}, ["rnp"] = {"Rongpo"}, ["rnr"] = {"Nari Nari"}, ["rnw"] = {"Rungwa"}, ["roa"] = {"romansko"}, ["rob"] = {"Tae'"}, ["roc"] = {"Cacgia Roglai"}, ["rod"] = {"Rogo"}, ["roe"] = {"Ronji"}, ["rof"] = {"Rombo"}, ["rog"] = {"Northern Roglai"}, ["rol"] = {"romblonsko"}, ["rom"] = {"romsko"}, ["roo"] = {"Rotokas"}, ["rop"] = {"Kriol"}, ["ror"] = {"ronško"}, --glej tudi rng-- ["rou"] = {"Runga"}, ["row"] = {"Dela-Oenale"}, ["rpn"] = {"Repanbitip"}, ["rpt"] = {"Rapting"}, ["rri"] = {"Ririo"}, ["rro"] = {"Waima"}, ["rrt"] = {"Arritinngithigh"}, ["rsb"] = {"srbskoromsko"}, ["rsk"] = {"rusinsko", "rutensko"}, ["rsl"] = {"Russian Sign Language"}, ["rsm"] = {"Miriwoong Sign Language"}, ["rsn"] = {"Rwandan Sign Language"}, ["rtc"] = {"Rungtu Chin"}, ["rth"] = {"ratahansko"}, ["rtm"] = {"Rotuman"}, ["rts"] = {"Yurats"}, ["rtw"] = {"Rathawi"}, ["rub"] = {"Gungu"}, ["ruc"] = {"Ruuli"}, ["rue"] = {"rusinsko"}, ["ruf"] = {"Luguru"}, ["rug"] = {"Roviana"}, ["ruh"] = {"Ruga"}, ["rui"] = {"Rufiji"}, ["ruk"] = {"Che"}, ["ruo"] = {"istroromunsko"}, ["rup"] = {"aromunsko"}, ["ruq"] = {"meglenitooromunsko"}, ["rut"] = {"rutulsko"}, ["ruu"] = {"Lanas Lobu"}, ["ruy"] = {"Mala (Nigeria)"}, ["ruz"] = {"Ruma"}, ["rwa"] = {"Rawo"}, ["rwk"] = {"Rwa"}, ["rwl"] = {"Ruwila"}, ["rwm"] = {"Amba (Uganda)"}, ["rwo"] = {"Rawa"}, ["rwr"] = {"Marwari (India)"}, ["rxd"] = {"Ngardi"}, ["rxw"] = {"Karuwali", "Garuwali"}, ["ryn"] = {"Northern Amami-Oshima"}, ["rys"] = {"jaejamsko"}, ["ryu"] = {"srednjeokinavsko"}, ["rzh"] = {"Rāziḥī"}, ["saa"] = {"Saba"}, ["sab"] = {"Buglere"}, ["sac"] = {"mekskvaško"}, ["sad"] = {"Sandawe"}, ["sae"] = {"Sabanê"}, ["saf"] = {"Safaliba"}, ["sah"] = {"jakutsko"}, ["sai"] = {"South American Indian languages"}, ["saj"] = {"Sahu"}, ["sak"] = {"Sake"}, ["sal"] = {"sališko"}, ["sam"] = {"samarijanskoaramejsko"}, ["sao"] = {"Sause"}, ["saq"] = {"sambursko"}, ["sar"] = {"Saraveca"}, ["sas"] = {"sasaško"}, ["sat"] = {"santalsko"}, ["sau"] = {"Saleman"}, ["sav"] = {"Saafi-Saafi"}, ["saw"] = {"savijsko"}, ["sax"] = {"Sa"}, ["say"] = {"Saya"}, ["saz"] = {"Saurashtra"}, ["sba"] = {"Ngambay"}, ["sbb"] = {"Simbo"}, ["sbc"] = {"Kele (Papua New Guinea)"}, ["sbd"] = {"Southern Samo"}, ["sbe"] = {"Saliba"}, ["sbf"] = {"Chabu", "Shabo"}, ["sbg"] = {"Seget"}, ["sbh"] = {"Sori-Harengan"}, ["sbi"] = {"Seti"}, ["sbj"] = {"Surbakhal"}, ["sbk"] = {"Safwa"}, ["sbl"] = {"Botolan Sambal"}, ["sbm"] = {"Sagala"}, ["sbn"] = {"Sindhi Bhil"}, ["sbo"] = {"Sabüm"}, ["sbp"] = {"Sangu (Tanzania)"}, ["sbq"] = {"Sileibi"}, ["sbr"] = {"Sembakung Murut"}, ["sbs"] = {"Subiya"}, ["sbt"] = {"Kimki"}, ["sbu"] = {"Stod Bhoti"}, ["sbv"] = {"Sabine"}, ["sbw"] = {"Simba"}, ["sbx"] = {"Seberuang"}, ["sby"] = {"Soli"}, ["sbz"] = {"Sara Kaba"}, ["scb"] = {"Chut"}, ["sce"] = {"Dongxiang"}, ["scf"] = {"San Miguel Creole French"}, ["scg"] = {"Sanggau"}, ["sch"] = {"Sakachep"}, ["sci"] = {"Sri Lankan Creole Malay"}, ["sck"] = {"Sadri"}, ["scl"] = {"Shina"}, ["scn"] = {"sicilijansko"}, ["sco"] = {"škotsko"}, ["scp"] = {"jolmoško"}, ["scq"] = {"Sa'och"}, ["scs"] = {"North Slavey"}, ["sct"] = {"Southern Katang"}, ["scu"] = {"Shumcho"}, ["scv"] = {"Sheni"}, ["scw"] = {"Sha"}, ["scx"] = {"sikulsko"}, ["sda"] = {"Toraja-Sa'dan"}, ["sdb"] = {"Shabak"}, ["sdc"] = {"sasarsko"}, ["sde"] = {"vorijsko"}, ["sdf"] = {"Sarli"}, ["sdg"] = {"Savi"}, ["sdh"] = {"južnokurdsko"}, ["sdj"] = {"Suundi"}, ["sdk"] = {"Sos Kundi"}, ["sdl"] = {"Saudi Arabian Sign Language"}, ["sdn"] = {"galureško"}, ["sdo"] = {"Bukar-Sadung Bidayuh"}, ["sdp"] = {"Sherdukpen"}, ["sdq"] = {"Semandang"}, ["sdr"] = {"Oraon Sadri"}, ["sds"] = {"senedsko"}, ["sdt"] = {"Shuadit"}, ["sdu"] = {"Sarudu"}, ["sdv"] = {"vzhodnosudansko"}, ["sdx"] = {"Sibu Melanau"}, ["sdz"] = {"Sallands"}, ["sea"] = {"Semai"}, ["seb"] = {"Shempire Senoufo"}, ["sec"] = {"Sechelt"}, ["sed"] = {"Sedang"}, ["see"] = {"Seneca"}, ["sef"] = {"Cebaara Senoufo"}, ["seg"] = {"Segeju"}, ["seh"] = {"Sena"}, ["sei"] = {"seriško"}, ["sej"] = {"Sene"}, ["sek"] = {"Sekani"}, ["sel"] = {"selkupsko"}, ["sem"] = {"semitsko"}, ["sen"] = {"Nanerigé Sénoufo"}, ["seo"] = {"Suarmin"}, ["sep"] = {"Sìcìté Sénoufo"}, ["seq"] = {"Senara Sénoufo"}, ["ser"] = {"Serrano"}, ["ses"] = {"Koyraboro Senni Songhai"}, ["set"] = {"sentansko"}, ["seu"] = {"Serui-Laut"}, ["sev"] = {"Nyarafolo Senoufo"}, ["sew"] = {"Sewa Bay"}, ["sey"] = {"Secoya"}, ["sez"] = {"Senthang Chin"}, ["sfb"] = {"Langue des signes de Belgique Francophone", "French Belgian Sign Language"}, ["sfe"] = {"Eastern Subanen"}, ["sfm"] = {"Small Flowery Miao"}, ["sfs"] = {"South African Sign Language"}, ["sfw"] = {"Sehwi"}, ["sga"] = {"staroirsko (do 900)"}, ["sgb"] = {"Mag-antsi Ayta"}, ["sgc"] = {"Kipsigis"}, ["sgd"] = {"Surigaonon"}, ["sge"] = {"Segai"}, ["sgg"] = {"Swiss-German Sign Language"}, ["sgh"] = {"šugnijsko"}, ["sgi"] = {"Suga"}, ["sgj"] = {"Surgujia"}, ["sgk"] = {"Sangkong"}, ["sgm"] = {"Singa"}, ["sgn"] = {"znakovno"}, ["sgp"] = {"Singpho"}, ["sgr"] = {"Sangisari"}, ["sgs"] = {"samogitsko"}, ["sgt"] = {"Brokpake"}, ["sgu"] = {"Salas"}, ["sgw"] = {"Sebat Bet Gurage"}, ["sgx"] = {"Sierra Leone Sign Language"}, ["sgy"] = {"Sanglechi"}, ["sgz"] = {"Sursurunga"}, ["sha"] = {"Shall-Zwall"}, ["shb"] = {"Ninam"}, ["shc"] = {"Sonde"}, ["shd"] = {"Kundal Shahi"}, ["she"] = {"Sheko"}, ["shg"] = {"Shua"}, ["shh"] = {"Shoshoni"}, ["shi"] = {"tašelhitsko"}, ["shj"] = {"Shatt"}, ["shk"] = {"šiluško"}, ["shl"] = {"Shendu"}, ["shm"] = {"Shahrudi"}, ["shn"] = {"šansko"}, ["sho"] = {"Shanga"}, ["shp"] = {"Shipibo-Conibo"}, ["shq"] = {"Sala"}, ["shr"] = {"Shi"}, ["shs"] = {"Shuswap"}, ["sht"] = {"Shasta"}, ["shu"] = {"čadskoarabsko"}, ["shv"] = {"Shehri"}, ["shw"] = {"Shwai"}, ["shx"] = {"She"}, ["shy"] = {"šavijsko"}, ["shz"] = {"Syenara Senoufo"}, ["sia"] = {"akalskosamijsko"}, ["sib"] = {"Sebop"}, ["sid"] = {"Sidamo"}, ["sie"] = {"Simaa"}, ["sif"] = {"Siamou"}, ["sig"] = {"Paasaal"}, ["sih"] = {"Zire", "Sîshëë"}, ["sii"] = {"Shom Peng"}, ["sij"] = {"Numbami"}, ["sik"] = {"Sikiana"}, ["sil"] = {"Tumulung Sisaala"}, ["sim"] = {"Mende (Papua New Guinea)"}, ["sio"] = {"Siouan languages"}, ["sip"] = {"sikimsko"}, ["siq"] = {"Sonia"}, ["sir"] = {"Siri"}, ["sis"] = {"Siuslaw"}, ["sit"] = {"sinotibetansko"}, ["siu"] = {"Sinagen"}, ["siv"] = {"Sumariup"}, ["siw"] = {"Siwai"}, ["six"] = {"Sumau"}, ["siy"] = {"Sivandi"}, ["siz"] = {"Siwi"}, ["sja"] = {"Epena"}, ["sjb"] = {"Sajau Basap"}, ["sjd"] = {"kildinskosamijsko"}, ["sje"] = {"pitesamijsko"}, ["sjg"] = {"Assangori"}, ["sjk"] = {"kemisamjsko"}, ["sjl"] = {"Sajalong", "Miji"}, ["sjm"] = {"Mapun"}, ["sjn"] = {"sindarsko"}, ["sjo"] = {"Xibe"}, ["sjp"] = {"Surjapuri"}, ["sjr"] = {"Siar-Lak"}, ["sjs"] = {"srairskosanhaško"}, ["sjt"] = {"terskosamijsko"}, ["sju"] = {"umejskosamijsko"}, ["sjw"] = {"Shawnee"}, ["ska"] = {"Skagit"}, ["skb"] = {"Saek"}, ["skc"] = {"Ma Manda"}, ["skd"] = {"Southern Sierra Miwok"}, ["ske"] = {"Seke (Vanuatu)"}, ["skf"] = {"Sakirabiá"}, ["skg"] = {"Sakalava Malagasy"}, ["skh"] = {"Sikule"}, ["ski"] = {"Sika"}, ["skj"] = {"Seke (Nepal)"}, ["skm"] = {"Kutong"}, ["skn"] = {"Kolibugan Subanon"}, ["sko"] = {"Seko Tengah"}, ["skp"] = {"Sekapan"}, ["skq"] = {"Sininkere"}, ["skr"] = {"sarajsko", "sarajsko"}, ["sks"] = {"Maia"}, ["skt"] = {"Sakata"}, ["sku"] = {"Sakao"}, ["skv"] = {"Skou"}, ["skw"] = {"Skepi Creole Dutch"}, ["skx"] = {"Seko Padang"}, ["sky"] = {"Sikaiana"}, ["skz"] = {"Sekar"}, ["sla"] = {"slovansko"}, ["slc"] = {"Sáliba"}, ["sld"] = {"Sissala"}, ["sle"] = {"Sholaga"}, ["slf"] = {"Swiss-Italian Sign Language"}, ["slg"] = {"Selungai Murut"}, ["slh"] = {"Southern Puget Sound Salish"}, ["sli"] = {"šlezijskonemško"}, ["slj"] = {"Salumá"}, ["sll"] = {"Salt-Yui"}, ["slm"] = {"Pangutaran Sama"}, ["sln"] = {"Salinan"}, ["slp"] = {"Lamaholot"}, ["slq"] = {"Salchuq"}, ["slr"] = {"Salar"}, ["sls"] = {"Singapore Sign Language"}, ["slt"] = {"Sila"}, ["slu"] = {"Selaru"}, ["slw"] = {"Sialum"}, ["slx"] = {"Salampasu"}, ["sly"] = {"Selayar"}, ["slz"] = {"majsko"}, ["sma"] = {"južnosamijsko"}, ["smb"] = {"Simbari"}, ["smc"] = {"Som"}, ["smf"] = {"Auwe"}, ["smg"] = {"Simbali"}, ["smh"] = {"Samei"}, ["smi"] = {"samijsko"}, ["smj"] = {"lulesamijsko"}, ["smk"] = {"Bolinao"}, ["sml"] = {"Central Sama"}, ["smm"] = {"Musasa"}, ["smn"] = {"inarijskosamijsko"}, ["smp"] = {"samarijanskohebrejsko"}, ["smq"] = {"Samo"}, ["smr"] = {"Simeulue"}, ["sms"] = {"skoltskosamijsko"}, ["smt"] = {"Simte"}, ["smu"] = {"Somray"}, ["smv"] = {"Samvedi"}, ["smw"] = {"sumbavsko"}, ["smx"] = {"Samba"}, ["smy"] = {"Semnani"}, ["smz"] = {"Simeku"}, ["snc"] = {"Sinaugoro"}, ["sne"] = {"Bau Bidayuh"}, ["snf"] = {"Noon"}, ["sng"] = {"sanško (Demokratična republika Kongo)"}, ["sni"] = {"Sensi"}, ["snj"] = {"Riverain Sango"}, ["snk"] = {"soninško"}, ["snl"] = {"Sangil"}, ["snm"] = {"Southern Ma'di"}, ["snn"] = {"Siona"}, ["sno"] = {"Snohomish"}, ["snp"] = {"Siane"}, ["snq"] = {"Sangu (Gabon)"}, ["snr"] = {"Sihan"}, ["sns"] = {"South West Bay", "Nahavaq"}, ["snu"] = {"Senggi", "Viid"}, ["snv"] = {"Sa'ban"}, ["snw"] = {"Selee"}, ["snx"] = {"Sam"}, ["sny"] = {"Saniyo-Hiyewe"}, ["snz"] = {"Kou"}, ["soa"] = {"Thai Song"}, ["sob"] = {"Sobei"}, ["soc"] = {"So (Democratic Republic of Congo)"}, ["sod"] = {"Songoora"}, ["soe"] = {"Songomeno"}, ["sog"] = {"sogdijsko"}, ["soh"] = {"Aka"}, ["soi"] = {"Sonha"}, ["soj"] = {"Soi"}, ["sok"] = {"Sokoro"}, ["sol"] = {"Solos"}, ["son"] = {"songhajsko"}, ["soo"] = {"Songo"}, ["sop"] = {"sonško"}, ["soq"] = {"Kanasi"}, ["sor"] = {"Somrai"}, ["sos"] = {"Seeku"}, ["sou"] = {"južnotajsko"}, ["sov"] = {"sonsorolsko"}, ["sow"] = {"Sowanda"}, ["sox"] = {"Swo"}, ["soy"] = {"Miyobe"}, ["soz"] = {"Temi"}, ["spb"] = {"Sepa (Indonesia)"}, ["spc"] = {"Sapé"}, ["spd"] = {"Saep"}, ["spe"] = {"sepaško (Papuanska Nova Givneja)"}, ["spg"] = {"Sian"}, ["spi"] = {"Saponi"}, ["spk"] = {"Sengo"}, ["spl"] = {"Selepet"}, ["spm"] = {"Akukem"}, ["spn"] = {"Sanapaná"}, ["spo"] = {"Spokane"}, ["spp"] = {"Supyire Senoufo"}, ["spq"] = {"Loreto-Ucayali Spanish"}, ["spr"] = {"Saparua"}, ["sps"] = {"Saposa"}, ["spt"] = {"Spiti Bhoti"}, ["spu"] = {"Sapuan"}, ["spv"] = {"Sambalpuri", "Kosli"}, ["spx"] = {"South Picene"}, ["spy"] = {"Sabaot"}, ["sqa"] = {"Shama-Sambuga"}, ["sqh"] = {"Shau"}, ["sqj"] = {"albansko (družina)"}, ["sqk"] = {"Albanian Sign Language"}, ["sqm"] = {"Suma"}, ["sqn"] = {"Susquehannock"}, ["sqo"] = {"Sorkhei"}, ["sqq"] = {"Sou"}, ["sqr"] = {"sikulskoarabsko"}, ["sqs"] = {"Sri Lankan Sign Language"}, ["sqt"] = {"sokotrijsko"}, ["squ"] = {"Squamish"}, ["sqx"] = {"Kufr Qassem Sign Language (KQSL)"}, ["sra"] = {"Saruga"}, ["srb"] = {"Sora"}, ["src"] = {"logudorskosardinsko"}, ["sre"] = {"Sara"}, ["srf"] = {"Nafi"}, ["srg"] = {"Sulod"}, ["srh"] = {"Sarikoli"}, ["sri"] = {"Siriano"}, ["srk"] = {"Serudung Murut"}, ["srl"] = {"Isirawa"}, ["srm"] = {"Saramaccan"}, ["srn"] = {"Sranan Tongo"}, ["sro"] = {"kampidanskosardinsko"}, ["srq"] = {"Sirionó"}, ["srr"] = {"serersko"}, ["srs"] = {"Sarsi"}, ["srt"] = {"Sauri"}, ["sru"] = {"Suruí"}, ["srv"] = {"Southern Sorsoganon"}, ["srw"] = {"Serua"}, ["srx"] = {"Sirmauri"}, ["sry"] = {"Sera"}, ["srz"] = {"Shahmirzadi"}, ["ssa"] = {"nilsko-saharsko"}, ["ssb"] = {"južnosamijsko"}, ["ssc"] = {"Suba-Simbiti"}, ["ssd"] = {"Siroi"}, ["sse"] = {"balanginsko"}, ["ssf"] = {"Thao"}, ["ssg"] = {"Seimat"}, ["ssh"] = {"šihijskoarabsko"}, ["ssi"] = {"Sansi"}, ["ssj"] = {"Sausi"}, ["ssk"] = {"Sunam"}, ["ssl"] = {"Western Sisaala"}, ["ssm"] = {"Semnam"}, ["ssn"] = {"Waata"}, ["sso"] = {"Sissano"}, ["ssp"] = {"Spanish Sign Language"}, ["ssq"] = {"So'a"}, ["ssr"] = {"Swiss-French Sign Language"}, ["sss"] = {"Sô"}, ["sst"] = {"Sinasina"}, ["ssu"] = {"Susuami"}, ["ssv"] = {"Shark Bay"}, ["ssx"] = {"Samberigi"}, ["ssy"] = {"Saho"}, ["ssz"] = {"Sengseng"}, ["sta"] = {"Settla"}, ["stb"] = {"Northern Subanen"}, ["std"] = {"Sentinel"}, ["ste"] = {"Liana-Seti"}, ["stf"] = {"Seta"}, ["stg"] = {"Trieng"}, ["sth"] = {"Shelta"}, ["sti"] = {"Bulo Stieng"}, ["stj"] = {"Matya Samo"}, ["stk"] = {"Arammba"}, ["stl"] = {"Stellingwerfs"}, ["stm"] = {"Setaman"}, ["stn"] = {"Owa"}, ["sto"] = {"Stoney"}, ["stp"] = {"Southeastern Tepehuan"}, ["stq"] = {"saterfrizijsko"}, ["str"] = {"Straits Salish"}, ["sts"] = {"Shumashti"}, ["stt"] = {"Budeh Stieng"}, ["stu"] = {"Samtao"}, ["stv"] = {"Silt'e"}, ["stw"] = {"Satawalese"}, ["sty"] = {"sibirskotatarsko"}, ["sua"] = {"Sulka"}, ["sub"] = {"Suku"}, ["suc"] = {"Western Subanon"}, ["sue"] = {"Suena"}, ["sug"] = {"Suganga"}, ["sui"] = {"Suki"}, ["suj"] = {"Shubi"}, ["suk"] = {"Sukuma"}, ["suo"] = {"Bouni"}, ["suq"] = {"Tirmaga-Chai Suri", "Suri"}, ["sur"] = {"Mwaghavul"}, ["sus"] = {"Susu"}, ["sut"] = {"Subtiaba"}, ["suv"] = {"Puroik"}, ["suw"] = {"Sumbwa"}, ["sux"] = {"sumersko"}, ["suy"] = {"Suyá"}, ["suz"] = {"Sunwar"}, ["sva"] = {"svansko"}, ["svb"] = {"Ulau-Suain"}, ["svc"] = {"vincencijskokreolsko"}, ["sve"] = {"serilsko"}, ["svk"] = {"Slovakian Sign Language"}, ["svm"] = {"moliško"}, ["svs"] = {"Savosavo"}, ["svx"] = {"Skalvian"}, ["swb"] = {"Maore Comorian"}, ["swc"] = {"kongovskosvahilijsko"}, ["swf"] = {"Sere"}, ["swg"] = {"švabsko"}, ["swh"] = {"svahilijsko (posamezen jezik)", "kisvahilijsko"}, ["swi"] = {"Sui"}, ["swj"] = {"Sira"}, ["swk"] = {"Malawi Sena"}, ["swl"] = {"Swedish Sign Language"}, ["swm"] = {"samoško"}, ["swn"] = {"soknijsko"}, ["swo"] = {"Shanenawa"}, ["swp"] = {"Suau"}, ["swq"] = {"Sharwa"}, ["swr"] = {"Saweru"}, ["sws"] = {"Seluwasan"}, ["swt"] = {"Sawila"}, ["swu"] = {"Suwawa"}, ["swv"] = {"Shekhawati"}, ["sww"] = {"Sowa"}, ["swx"] = {"Suruahá"}, ["swy"] = {"Sarua"}, ["sxb"] = {"Suba"}, ["sxc"] = {"Sicanian"}, ["sxe"] = {"Sighu"}, ["sxg"] = {"Shuhi", "Shixing"}, ["sxk"] = {"Southern Kalapuya"}, ["sxl"] = {"Selian"}, ["sxm"] = {"Samre"}, ["sxn"] = {"Sangir"}, ["sxo"] = {"Sorothaptic"}, ["sxr"] = {"Saaroa"}, ["sxs"] = {"Sasaru"}, ["sxu"] = {"zgornjesaško"}, ["sxw"] = {"Saxwe Gbe"}, ["sya"] = {"sjanško"}, ["syb"] = {"Central Subanen"}, ["syc"] = {"starosirsko"}, ["syd"] = {"samojedsko"}, ["syi"] = {"Seki"}, ["syk"] = {"Sukur"}, ["syl"] = {"silheško"}, ["sym"] = {"Maya Samo"}, ["syn"] = {"Senaya"}, ["syo"] = {"Suoy"}, ["syr"] = {"sirsko"}, ["sys"] = {"Sinyar"}, ["syw"] = {"Kagate"}, ["syx"] = {"Samay"}, ["syy"] = {"Al-Sayyid Bedouin Sign Language"}, ["sza"] = {"Semelai"}, ["szb"] = {"Ngalum"}, ["szc"] = {"Semaq Beri"}, ["szd"] = {"Seru"}, ["sze"] = {"Seze"}, ["szg"] = {"Sengele"}, ["szl"] = {"šlezijsko"}, ["szn"] = {"sulsko"}, ["szp"] = {"Suabo"}, ["szs"] = {"Solomon Islands Sign Language"}, ["szv"] = {"Isu (Fako Division)"}, ["szw"] = {"savajsko"}, ["szy"] = {"Sakizaya"}, ["taa"] = {"Lower Tanana"}, ["tab"] = {"tabasaransko"}, ["tac"] = {"nižavskotarahumarsko"}, ["tad"] = {"tavško"}, ["tae"] = {"Tariana"}, ["taf"] = {"Tapirapé"}, ["tag"] = {"Tagoi"}, ["tai"] = {"tajsko (družina)"}, ["taj"] = {"Eastern Tamang"}, ["tak"] = {"Tala"}, ["tal"] = {"Tal"}, ["tan"] = {"Tangale"}, ["tao"] = {"Yami"}, ["tap"] = {"Taabwa"}, ["taq"] = {"tamajaško"}, ["tar"] = {"osrednjetarahumarsko"}, ["tas"] = {"Tay Boi"}, ["tau"] = {"Upper Tanana"}, ["tav"] = {"Tatuyo"}, ["taw"] = {"Tai"}, ["tax"] = {"Tamki"}, ["tay"] = {"atajalsko"}, ["taz"] = {"Tocho"}, ["tba"] = {"Aikanã"}, ["tbc"] = {"Takia"}, ["tbd"] = {"Kaki Ae"}, ["tbe"] = {"Tanimbili"}, ["tbf"] = {"Mandara"}, ["tbg"] = {"North Tairora"}, ["tbh"] = {"Dharawal", "Thurawal"}, ["tbi"] = {"Gaam"}, ["tbj"] = {"Tiang"}, ["tbk"] = {"Calamian Tagbanwa"}, ["tbl"] = {"Tboli"}, ["tbm"] = {"Tagbu"}, ["tbn"] = {"Barro Negro Tunebo"}, ["tbo"] = {"Tawala"}, ["tbp"] = {"Taworta", "Diebroud"}, ["tbq"] = {"tibetoburmansko"}, ["tbr"] = {"Tumtum"}, ["tbs"] = {"Tanguat"}, ["tbt"] = {"Tembo (Kitembo)"}, ["tbu"] = {"tubarsko"}, ["tbv"] = {"Tobo"}, ["tbw"] = {"Tagbanwa"}, ["tbx"] = {"Kapin"}, ["tby"] = {"Tabaru"}, ["tbz"] = {"Ditammari"}, ["tca"] = {"Ticuna"}, ["tcb"] = {"Tanacross"}, ["tcc"] = {"Datooga"}, ["tcd"] = {"Tafi"}, ["tce"] = {"južnotutčonsko"}, ["tcf"] = {"Malinaltepec Me'phaa", "Malinaltepec Tlapanec"}, ["tcg"] = {"Tamagario"}, ["tch"] = {"turksincaicoško kreolsko"}, ["tci"] = {"Wára"}, ["tck"] = {"Tchitchege"}, ["tcl"] = {"Taman (Myanmar)"}, ["tcm"] = {"Tanahmerah"}, ["tcn"] = {"Tichurong"}, ["tco"] = {"Taungyo"}, ["tcp"] = {"Tawr Chin"}, ["tcq"] = {"Kaiy"}, ["tcs"] = {"Torres Strait Creole", "Yumplatok"}, ["tct"] = {"T'en"}, ["tcu"] = {"jugovzhodnotarahumarsko"}, ["tcw"] = {"Tecpatlán Totonac"}, ["tcx"] = {"Toda"}, ["tcy"] = {"tulujsko"}, ["tcz"] = {"Thado Chin"}, ["tda"] = {"Tagdal"}, ["tdb"] = {"Panchpargania"}, ["tdc"] = {"Emberá-Tadó"}, ["tdd"] = {"Tai Nüa"}, ["tde"] = {"Tiranige Diga Dogon"}, ["tdf"] = {"Talieng"}, ["tdg"] = {"Western Tamang"}, ["tdh"] = {"Thulung"}, ["tdi"] = {"Tomadino"}, ["tdj"] = {"Tajio"}, ["tdk"] = {"Tambas"}, ["tdl"] = {"Sur"}, ["tdm"] = {"Taruma"}, ["tdn"] = {"Tondano"}, ["tdo"] = {"Teme"}, ["tdq"] = {"Tita"}, ["tdr"] = {"Todrah"}, ["tds"] = {"Doutai"}, ["tdt"] = {"Tetun Dili"}, ["tdv"] = {"Toro"}, ["tdx"] = {"Tandroy-Mahafaly Malagasy"}, ["tdy"] = {"Tadyawan"}, ["tea"] = {"Temiar"}, ["teb"] = {"Tetete"}, ["tec"] = {"teriško"}, ["ted"] = {"Tepo Krumen"}, ["tee"] = {"Huehuetla Tepehua"}, ["tef"] = {"Teressa"}, ["teg"] = {"Teke-Tege"}, ["teh"] = {"tehuelško"}, ["tei"] = {"Torricelli"}, ["tek"] = {"Ibali Teke"}, ["tem"] = {"Timne"}, ["ten"] = {"Tama (Colombia)"}, ["teo"] = {"Teso"}, ["tep"] = {"Tepecano"}, ["teq"] = {"Temein"}, ["ter"] = {"Tereno"}, ["tes"] = {"Tengger"}, ["tet"] = {"tetumsko"}, ["teu"] = {"Soo"}, ["tev"] = {"Teor"}, ["tew"] = {"Tewa (USA)"}, ["tex"] = {"Tennet"}, ["tey"] = {"Tulishi"}, ["tez"] = {"Tetserret"}, ["tfi"] = {"Tofin Gbe"}, ["tfn"] = {"Tanaina"}, ["tfo"] = {"Tefaro"}, ["tfr"] = {"Teribe"}, ["tft"] = {"Ternate"}, ["tga"] = {"Sagalla"}, ["tgb"] = {"Tobilung"}, ["tgc"] = {"Tigak"}, ["tgd"] = {"Ciwogai"}, ["tge"] = {"Eastern Gorkha Tamang"}, ["tgf"] = {"Chalikha"}, ["tgh"] = {"Tobagonian Creole English"}, ["tgi"] = {"Lawunuia"}, ["tgj"] = {"Tagin"}, ["tgn"] = {"Tandaganon"}, ["tgo"] = {"Sudest"}, ["tgp"] = {"Tangoa"}, ["tgq"] = {"Tring"}, ["tgr"] = {"Tareng"}, ["tgs"] = {"Nume"}, ["tgt"] = {"Central Tagbanwa"}, ["tgu"] = {"Tanggu"}, ["tgv"] = {"Tingui-Boto"}, ["tgw"] = {"Tagwana Senoufo"}, ["tgx"] = {"Tagish"}, ["tgy"] = {"Togoyo"}, ["tgz"] = {"Tagalaka"}, ["thd"] = {"Kuuk Thaayorre", "Thayore"}, ["the"] = {"Chitwania Tharu"}, ["thf"] = {"Thangmi"}, ["thh"] = {"severnotarahumarsko"}, ["thi"] = {"Tai Long"}, ["thk"] = {"Tharaka", "Kitharaka"}, ["thl"] = {"Dangaura Tharu"}, ["thm"] = {"Aheu"}, ["thn"] = {"Thachanadan"}, ["thp"] = {"Thompson"}, ["thq"] = {"Kochila Tharu"}, ["thr"] = {"Rana Tharu"}, ["ths"] = {"Thakali"}, ["tht"] = {"Tahltan"}, ["thu"] = {"Thuri"}, ["thv"] = {"tamahaško"}, ["thy"] = {"Tha"}, ["thz"] = {"Tayart Tamajeq"}, ["tia"] = {"tidilkeltsko"}, ["tic"] = {"Tira"}, ["tif"] = {"Tifal"}, ["tig"] = {"Tigre"}, ["tih"] = {"Timugon Murut"}, ["tii"] = {"Tiene"}, ["tij"] = {"Tilung"}, ["tik"] = {"Tikar"}, ["til"] = {"Tillamook"}, ["tim"] = {"Timbe"}, ["tin"] = {"tindijsko"}, ["tio"] = {"Teop"}, ["tip"] = {"Trimuris"}, ["tiq"] = {"Tiéfo"}, ["tis"] = {"Masadiit Itneg"}, ["tit"] = {"Tinigua"}, ["tiu"] = {"Adasen"}, ["tiv"] = {"Tiv"}, ["tiw"] = {"tivijsko"}, ["tix"] = {"Southern Tiwa"}, ["tiy"] = {"Tiruray"}, ["tiz"] = {"Tai Hongjin"}, ["tja"] = {"Tajuasohn"}, ["tjg"] = {"Tunjung"}, ["tji"] = {"Northern Tujia"}, ["tjj"] = {"Tjungundji"}, ["tjl"] = {"Tai Laing"}, ["tjm"] = {"Timucua"}, ["tjn"] = {"Tonjon"}, ["tjo"] = {"Temacine Tamazight"}, ["tjp"] = {"Tjupany"}, ["tjs"] = {"Southern Tujia"}, ["tju"] = {"Tjurruru"}, ["tjw"] = {"Djabwurrung"}, ["tka"] = {"Truká"}, ["tkb"] = {"Buksa"}, ["tkd"] = {"Tukudede"}, ["tke"] = {"Takwane"}, ["tkf"] = {"Tukumanféd"}, ["tkg"] = {"Tesaka Malagasy"}, ["tkl"] = {"Tokelau"}, ["tkm"] = {"Takelma"}, ["tkn"] = {"tokunošimsko"}, ["tkp"] = {"Tikopia"}, ["tkq"] = {"Tee"}, ["tkr"] = {"cahursko"}, ["tks"] = {"takestansko"}, ["tkt"] = {"Kathoriya Tharu"}, ["tku"] = {"Upper Necaxa Totonac"}, ["tkv"] = {"Mur Pano"}, ["tkw"] = {"Teanu"}, ["tkx"] = {"Tangko"}, ["tkz"] = {"Takua"}, ["tla"] = {"Southwestern Tepehuan"}, ["tlb"] = {"tobelsko"}, ["tlc"] = {"Yecuatla Totonac"}, ["tld"] = {"Talaud"}, ["tlf"] = {"Telefol"}, ["tlg"] = {"Tofanma"}, ["tlh"] = {"klingonsko"}, ["tli"] = {"Tlingit"}, ["tlj"] = {"Talinga-Bwisi"}, ["tlk"] = {"Taloki"}, ["tll"] = {"Tetela"}, ["tlm"] = {"Tolomako"}, ["tln"] = {"Talondo'"}, ["tlo"] = {"Talodi"}, ["tlp"] = {"Filomena Mata-Coahuitlán Totonac"}, ["tlq"] = {"Tai Loi"}, ["tlr"] = {"Talise"}, ["tls"] = {"Tambotalo"}, ["tlt"] = {"Sou Nama", "Teluti"}, ["tlu"] = {"tuleško"}, ["tlv"] = {"Taliabu"}, ["tlx"] = {"Khehek"}, ["tly"] = {"tališko"}, ["tma"] = {"Tama (Chad)"}, ["tmb"] = {"Katbol", "Avava"}, ["tmc"] = {"Tumak"}, ["tmd"] = {"Haruai"}, ["tme"] = {"Tremembé"}, ["tmf"] = {"Toba-Maskoy"}, ["tmg"] = {"Ternateño"}, ["tmh"] = {"tamaško"}, ["tmi"] = {"Tutuba"}, ["tmj"] = {"Samarokena"}, ["tmk"] = {"Northwestern Tamang"}, ["tml"] = {"tamnimcitaško"}, ["tmm"] = {"Tai Thanh"}, ["tmn"] = {"Taman (Indonesia)"}, ["tmo"] = {"Temoq"}, ["tmq"] = {"Tumleo"}, ["tmr"] = {"judeobabilonskoaramejsko (ok. 200–1200 n. št.)"}, ["tms"] = {"Tima"}, ["tmt"] = {"Tasmate"}, ["tmu"] = {"Iau"}, ["tmv"] = {"Tembo (Motembo)"}, ["tmw"] = {"Temuan"}, ["tmy"] = {"Tami"}, ["tmz"] = {"Tamanaku"}, ["tna"] = {"Tacana"}, ["tnb"] = {"Western Tunebo"}, ["tnc"] = {"Tanimuca-Retuarã"}, ["tnd"] = {"Angosturas Tunebo"}, ["tng"] = {"Tobanga"}, ["tnh"] = {"Maiani"}, ["tni"] = {"Tandia"}, ["tnk"] = {"Kwamera"}, ["tnl"] = {"Lenakel"}, ["tnm"] = {"Tabla"}, ["tnn"] = {"North Tanna"}, ["tno"] = {"Toromono"}, ["tnp"] = {"Whitesands"}, ["tnq"] = {"Taino"}, ["tnr"] = {"Ménik"}, ["tns"] = {"Tenis"}, ["tnt"] = {"Tontemboan"}, ["tnu"] = {"Tay Khang"}, ["tnv"] = {"Tangchangya"}, ["tnw"] = {"Tonsawang"}, ["tnx"] = {"Tanema"}, ["tny"] = {"Tongwe"}, ["tnz"] = {"Ten'edn"}, ["tob"] = {"Toba"}, ["toc"] = {"Coyutla Totonac"}, ["tod"] = {"Toma"}, ["tof"] = {"Gizrra"}, ["tog"] = {"Tonga (Nyasa)"}, ["toh"] = {"Gitonga"}, ["toi"] = {"Tonga (Zambia)"}, ["toj"] = {"Tojolabal"}, ["tok"] = {"Toki Pona"}, ["tol"] = {"Tolowa"}, ["tom"] = {"Tombulu"}, ["too"] = {"Xicotepec De Juárez Totonac"}, ["top"] = {"Papantla Totonac"}, ["toq"] = {"Toposa"}, ["tor"] = {"Togbo-Vara Banda"}, ["tos"] = {"Highland Totonac"}, ["tou"] = {"Tho"}, ["tov"] = {"Upper Taromi"}, ["tow"] = {"Jemez"}, ["tox"] = {"tobijsko"}, ["toy"] = {"Topoiyo"}, ["toz"] = {"To"}, ["tpa"] = {"Taupota"}, ["tpc"] = {"Azoyú Me'phaa", "Azoyú Tlapanec"}, ["tpe"] = {"tipersko"}, ["tpf"] = {"Tarpia"}, ["tpg"] = {"Kula"}, ["tpi"] = {"Tok Pisin"}, ["tpj"] = {"Tapieté"}, ["tpk"] = {"tupinikinsko"}, ["tpl"] = {"Tlacoapa Me'phaa", "Tlacoapa Tlapanec"}, ["tpm"] = {"Tampulma"}, ["tpn"] = {"Tupinambá"}, ["tpo"] = {"Tai Pao"}, ["tpp"] = {"Pisaflores Tepehua"}, ["tpq"] = {"Tukpa"}, ["tpr"] = {"Tuparí"}, ["tpt"] = {"Tlachichilco Tepehua"}, ["tpu"] = {"Tampuan"}, ["tpv"] = {"Tanapag"}, ["tpw"] = {"Tupí"}, ["tpx"] = {"Acatepec Me'phaa", "Acatepec Tlapanec"}, ["tpy"] = {"Trumai"}, ["tpz"] = {"Tinputz"}, ["tqb"] = {"Tembé"}, ["tql"] = {"Lehali"}, ["tqm"] = {"Turumsa"}, ["tqn"] = {"Tenino"}, ["tqo"] = {"Toaripi"}, ["tqp"] = {"Tomoip"}, ["tqq"] = {"tunijsko"}, ["tqr"] = {"Torona"}, ["tqt"] = {"Western Totonac"}, ["tqu"] = {"Touo"}, ["tqw"] = {"Tonkawa"}, ["tra"] = {"Tirahi"}, ["trb"] = {"Terebu"}, ["trc"] = {"kopalskotrikijsko"}, ["trd"] = {"Turi"}, ["tre"] = {"East Tarangan"}, ["trf"] = {"trinidadskokreolsko"}, ["trg"] = {"Lishán Didán"}, ["trh"] = {"Turaka"}, ["tri"] = {"Trió"}, ["trj"] = {"Toram"}, ["trk"] = {"turško (družina)"}, ["trl"] = {"Traveller Scottish"}, ["trm"] = {"Tregami"}, ["trn"] = {"Trinitario"}, ["tro"] = {"Tarao Naga"}, ["trp"] = {"Kok Borok"}, ["trq"] = {"San Martín Itunyoso Triqui"}, ["trr"] = {"Taushiro"}, ["trs"] = {"Chicahuaxtla Triqui"}, ["trt"] = {"tungarško"}, ["tru"] = {"turojsko"}, ["trv"] = {"Sediq", "Seediq", "Taroko"}, ["trw"] = {"Torwali"}, ["trx"] = {"Tringgus-Sembaan Bidayuh"}, ["try"] = {"Turung"}, ["trz"] = {"Torá"}, ["tsa"] = {"Tsaangi"}, ["tsb"] = {"Tsamai"}, ["tsc"] = {"Tswa"}, ["tsd"] = {"cakonško"}, ["tse"] = {"Tunisian Sign Language"}, ["tsg"] = {"Tausug"}, ["tsh"] = {"Tsuvan"}, ["tsi"] = {"Tsimshian"}, ["tsj"] = {"canglajsko"}, ["tsk"] = {"Tseku"}, ["tsl"] = {"Ts'ün-Lao"}, ["tsm"] = {"Turkish Sign Language", "Türk İşaret Dili"}, ["tsp"] = {"Northern Toussian"}, ["tsq"] = {"Thai Sign Language"}, ["tsr"] = {"Akei"}, ["tss"] = {"Taiwan Sign Language"}, ["tst"] = {"Tondi Songway Kiini"}, ["tsu"] = {"Tsou"}, ["tsv"] = {"Tsogo"}, ["tsw"] = {"Tsishingini"}, ["tsx"] = {"Mubami"}, ["tsy"] = {"Tebul Sign Language"}, ["tsz"] = {"purepeško"}, ["tta"] = {"Tutelo"}, ["ttb"] = {"Gaa"}, ["ttc"] = {"tektiteško"}, ["ttd"] = {"Tauade"}, ["tte"] = {"Bwanabwana"}, ["ttf"] = {"Tuotomb"}, ["ttg"] = {"Tutong"}, ["tth"] = {"Upper Ta'oih"}, ["tti"] = {"Tobati"}, ["ttj"] = {"toorojsko"}, ["ttk"] = {"Totoro"}, ["ttl"] = {"Totela"}, ["ttm"] = {"Northern Tutchone"}, ["ttn"] = {"Towei"}, ["tto"] = {"Lower Ta'oih"}, ["ttp"] = {"Tombelala"}, ["ttq"] = {"Tawallammat Tamajaq"}, ["ttr"] = {"Tera"}, ["tts"] = {"severovzhodnotajsko"}, ["ttt"] = {"tatijsko"}, ["ttu"] = {"Torau"}, ["ttv"] = {"Titan"}, ["ttw"] = {"Long Wat"}, ["tty"] = {"Sikaritai"}, ["ttz"] = {"Tsum"}, ["tua"] = {"Wiarumus"}, ["tub"] = {"Tübatulabal"}, ["tuc"] = {"Mutu"}, ["tud"] = {"Tuxá"}, ["tue"] = {"Tuyuca"}, ["tuf"] = {"Central Tunebo"}, ["tug"] = {"Tunia"}, ["tuh"] = {"Taulil"}, ["tui"] = {"Tupuri"}, ["tuj"] = {"Tugutil"}, ["tul"] = {"Tula"}, ["tum"] = {"tumbuško"}, ["tun"] = {"Tunica"}, ["tuo"] = {"Tucano"}, ["tup"] = {"tupijsko"}, ["tuq"] = {"Tedaga"}, ["tus"] = {"Tuscarora"}, ["tut"] = {"altajsko"}, ["tuu"] = {"Tututni"}, ["tuv"] = {"turkansko"}, ["tuw"] = {"tunguško"}, ["tux"] = {"Tuxináwa"}, ["tuy"] = {"Tugen"}, ["tuz"] = {"Turka"}, ["tva"] = {"Vaghua"}, ["tvd"] = {"Tsuvadi"}, ["tve"] = {"Te'un"}, ["tvk"] = {"Southeast Ambrym"}, ["tvl"] = {"Tuvalu"}, ["tvm"] = {"Tela-Masbuar"}, ["tvn"] = {"Tavoyan"}, ["tvo"] = {"Tidore"}, ["tvs"] = {"Taveta"}, ["tvt"] = {"Tutsa Naga"}, ["tvu"] = {"Tunen"}, ["tvw"] = {"Sedoa"}, ["tvx"] = {"Taivoan"}, ["tvy"] = {"Timor Pidgin"}, ["twa"] = {"Twana"}, ["twb"] = {"Western Tawbuid"}, ["twc"] = {"Teshenawa"}, ["twd"] = {"Twents"}, ["twe"] = {"Tewa (Indonesia)"}, ["twf"] = {"Northern Tiwa"}, ["twg"] = {"Tereweng"}, ["twh"] = {"Tai Dón"}, ["twl"] = {"Tawara"}, ["twm"] = {"Tawang Monpa"}, ["twn"] = {"Twendi"}, ["two"] = {"Tswapong"}, ["twp"] = {"Ere"}, ["twq"] = {"Tasawaq"}, ["twr"] = {"jugozahodnotarahumarsko"}, ["twt"] = {"Turiwára"}, ["twu"] = {"Termanu"}, ["tww"] = {"Tuwari"}, ["twx"] = {"Tewe"}, ["twy"] = {"Tawoyan"}, ["txa"] = {"Tombonuo"}, ["txb"] = {"Tokharian B"}, ["txc"] = {"Tsetsaut"}, ["txe"] = {"Totoli"}, ["txg"] = {"Tangut"}, ["txh"] = {"tračansko"}, ["txi"] = {"Ikpeng"}, ["txj"] = {"Tarjumo"}, ["txm"] = {"Tomini"}, ["txn"] = {"West Tarangan"}, ["txo"] = {"Toto"}, ["txq"] = {"Tii"}, ["txr"] = {"Tartessian"}, ["txs"] = {"Tonsea"}, ["txt"] = {"citaško"}, ["txu"] = {"Kayapó"}, ["txx"] = {"Tatana"}, ["txy"] = {"Tanosy Malagasy"}, ["tya"] = {"Tauya"}, ["tye"] = {"Kyanga"}, ["tyh"] = {"O'du"}, ["tyi"] = {"Teke-Tsaayi"}, ["tyj"] = {"Tai Do", "Tai Yo"}, ["tyl"] = {"Thu Lao"}, ["tyn"] = {"Kombai"}, ["typ"] = {"Thaypan"}, ["tyr"] = {"Tai Daeng"}, ["tys"] = {"Tày Sa Pa"}, ["tyt"] = {"Tày Tac"}, ["tyu"] = {"Kua"}, ["tyv"] = {"Tuvinian"}, ["tyx"] = {"Teke-Tyee"}, ["tyy"] = {"Tiyaa"}, ["tyz"] = {"Tày"}, ["tza"] = {"Tanzanian Sign Language"}, ["tzh"] = {"Tzeltal"}, ["tzj"] = {"cutuhilsko"}, ["tzl"] = {"Talossan"}, ["tzm"] = {"srednjeatlaškotamaziško"}, ["tzn"] = {"Tugun"}, ["tzo"] = {"Tzotzil"}, ["tzx"] = {"Tabriak"}, ["uam"] = {"Uamué"}, ["uan"] = {"Kuan"}, ["uar"] = {"Tairuma"}, ["uba"] = {"Ubang"}, ["ubi"] = {"Ubi"}, ["ubl"] = {"Buhi'non Bikol"}, ["ubr"] = {"Ubir"}, ["ubu"] = {"Umbu-Ungu"}, ["uby"] = {"Ubykh"}, ["uda"] = {"Uda"}, ["ude"] = {"udeško"}, ["udg"] = {"Muduga"}, ["udi"] = {"Udi"}, ["udj"] = {"Ujir"}, ["udl"] = {"Wuzlam"}, ["udm"] = {"udmurtsko"}, ["udu"] = {"Uduk"}, ["ues"] = {"Kioko"}, ["ufi"] = {"Ufim"}, ["uga"] = {"ugaritsko"}, ["ugb"] = {"Kuku-Ugbanh"}, ["uge"] = {"Ughele"}, ["ugh"] = {"Kubachi"}, ["ugn"] = {"Ugandan Sign Language"}, ["ugo"] = {"Ugong"}, ["ugy"] = {"Uruguayan Sign Language"}, ["uha"] = {"Uhami"}, ["uhn"] = {"Damal"}, ["uis"] = {"Uisai"}, ["uiv"] = {"Iyive"}, ["uji"] = {"Tanjijili"}, ["uka"] = {"Kaburi"}, ["ukg"] = {"Ukuriguma"}, ["ukh"] = {"Ukhwejo"}, ["uki"] = {"Kui (India)"}, ["ukk"] = {"Muak Sa-aak"}, ["ukl"] = {"Ukrainian Sign Language"}, ["ukp"] = {"Ukpe-Bayobiri"}, ["ukq"] = {"Ukwa"}, ["uks"] = {"Urubú-Kaapor Sign Language", "Kaapor Sign Language"}, ["uku"] = {"Ukue"}, ["ukv"] = {"Kuku"}, ["ukw"] = {"Ukwuani-Aboh-Ndoni"}, ["uky"] = {"Kuuk-Yak"}, ["ula"] = {"Fungwa"}, ["ulb"] = {"Ulukwumi"}, ["ulc"] = {"ulško"}, ["ule"] = {"Lule"}, ["ulf"] = {"Usku", "Afra"}, ["uli"] = {"Ulithian"}, ["ulk"] = {"Meriam Mir"}, ["ull"] = {"Ullatan"}, ["ulm"] = {"ulumanjsko'"}, ["uln"] = {"Unserdeutsch"}, ["ulu"] = {"Uma' Lung"}, ["ulw"] = {"Ulwa"}, ["uma"] = {"Umatilla"}, ["umb"] = {"umbundujsko"}, ["umc"] = {"Marrucinian"}, ["umd"] = {"Umbindhamu"}, ["umg"] = {"Morrobalama", "Umbuygamu"}, ["umi"] = {"Ukit"}, ["umm"] = {"Umon"}, ["umn"] = {"Makyan Naga"}, ["umo"] = {"Umotína"}, ["ump"] = {"Umpila"}, ["umr"] = {"Umbugarla"}, ["ums"] = {"Pendau"}, ["umu"] = {"Munsee"}, ["una"] = {"North Watut"}, ["und"] = {"Undetermined"}, ["une"] = {"Uneme"}, ["ung"] = {"Ngarinyin"}, ["uni"] = {"Uni"}, ["unk"] = {"Enawené-Nawé"}, ["unm"] = {"Unami"}, ["unn"] = {"Kurnai"}, ["unr"] = {"Mundari"}, ["unu"] = {"Unubahe"}, ["unx"] = {"Munda"}, ["unz"] = {"Unde Kaili"}, ["uon"] = {"Kulon"}, ["upi"] = {"Umeda"}, ["upv"] = {"Uripiv-Wala-Rano-Atchin"}, ["ura"] = {"Urarina"}, ["urb"] = {"Urubú-Kaapor", "Kaapor"}, ["urc"] = {"Urningangg"}, ["ure"] = {"Uru"}, ["urf"] = {"Uradhi"}, ["urg"] = {"Urigina"}, ["urh"] = {"Urhobo"}, ["uri"] = {"Urim"}, ["urj"] = {"uralsko"}, ["urk"] = {"Urak Lawoi'"}, ["url"] = {"Urali"}, ["urm"] = {"Urapmin"}, ["urn"] = {"Uruangnirin"}, ["uro"] = {"Ura (Papua New Guinea)"}, ["urp"] = {"Uru-Pa-In"}, ["urr"] = {"Lehalurup", "Löyöp"}, ["urt"] = {"Urat"}, ["uru"] = {"Urumi"}, ["urv"] = {"Uruava"}, ["urw"] = {"Sop"}, ["urx"] = {"Urimo"}, ["ury"] = {"orijsko"}, ["urz"] = {"Uru-Eu-Wau-Wau"}, ["usa"] = {"Usarufa"}, ["ush"] = {"Ushojo"}, ["usi"] = {"Usui"}, ["usk"] = {"Usaghade"}, ["usp"] = {"uspanteško"}, ["uss"] = {"us-Saare"}, ["usu"] = {"Uya"}, ["uta"] = {"Otank"}, ["ute"] = {"Ute-Southern Paiute"}, ["uth"] = {"ut-Hun"}, ["utp"] = {"Amba (Solomon Islands)"}, ["utr"] = {"Etulo"}, ["utu"] = {"Utu"}, ["uum"] = {"urumsko"}, ["uur"] = {"Ura (Vanuatu)"}, ["uuu"] = {"U"}, ["uve"] = {"West Uvean", "Fagauvea"}, ["uvh"] = {"Uri"}, ["uvl"] = {"Lote"}, ["uwa"] = {"Kuku-Uwanh"}, ["uya"] = {"Doko-Uyanga"}, ["uzn"] = {"severnouzbeško"}, ["uzs"] = {"južnouzbeško"}, ["vaa"] = {"Vaagri Booli"}, ["vae"] = {"Vale"}, ["vaf"] = {"Vafsi"}, ["vag"] = {"Vagla"}, ["vah"] = {"Varhadi-Nagpuri"}, ["vai"] = {"Vai"}, ["vaj"] = {"Sekele", "Northwestern ǃKung", "Vasekele"}, ["val"] = {"Vehes"}, ["vam"] = {"Vanimo"}, ["van"] = {"Valman"}, ["vao"] = {"Vao"}, ["vap"] = {"Vaiphei"}, ["var"] = {"Huarijio"}, ["vas"] = {"Vasavi"}, ["vau"] = {"Vanuma"}, ["vav"] = {"Varli"}, ["vay"] = {"Wayu"}, ["vbb"] = {"jugovzhodnobabarsko"}, ["vbk"] = {"Southwestern Bontok"}, ["vec"] = {"beneško"}, ["ved"] = {"vedsko"}, ["vel"] = {"Veluws"}, ["vem"] = {"Vemgo-Mabas"}, ["veo"] = {"Ventureño"}, ["vep"] = {"vepško"}, ["ver"] = {"Mom Jango"}, ["vgr"] = {"Vaghri"}, ["vgt"] = {"Vlaamse Gebarentaal", "Flemish Sign Language"}, ["vic"] = {"Virgin Islands Creole English"}, ["vid"] = {"Vidunda"}, ["vif"] = {"Vili"}, ["vig"] = {"Viemo"}, ["vil"] = {"Vilela"}, ["vin"] = {"Vinza"}, ["vis"] = {"Vishavan"}, ["vit"] = {"Viti"}, ["viv"] = {"Iduna"}, ["vka"] = {"Kariyarra"}, ["vkj"] = {"Kujarge"}, ["vkk"] = {"Kaur"}, ["vkl"] = {"Kulisusu"}, ["vkm"] = {"Kamakan"}, ["vkn"] = {"Koro Nulu"}, ["vko"] = {"Kodeoha"}, ["vkp"] = {"Korlai Creole Portuguese"}, ["vkt"] = {"Tenggarong Kutai Malay"}, ["vku"] = {"Kurrama"}, ["vkz"] = {"Koro Zuba"}, ["vlp"] = {"Valpei"}, ["vls"] = {"Vlaams"}, ["vma"] = {"Martuyhunira"}, ["vmb"] = {"Barbaram"}, ["vmc"] = {"justlahuaško"}, ["vmd"] = {"Mudu Koraga"}, ["vme"] = {"East Masela"}, ["vmf"] = {"majnskofrankovsko"}, ["vmg"] = {"Lungalunga"}, ["vmh"] = {"Maraghei"}, ["vmi"] = {"Miwa"}, ["vmj"] = {"Ixtayutla Mixtec"}, ["vmk"] = {"Makhuwa-Shirima"}, ["vml"] = {"Malgana"}, ["vmm"] = {"Mitlatongo Mixtec"}, ["vmp"] = {"Soyaltepec Mazatec"}, ["vmq"] = {"Soyaltepec Mixtec"}, ["vmr"] = {"Marenje"}, ["vms"] = {"mokselsko"}, ["vmu"] = {"Muluridyi"}, ["vmv"] = {"Valley Maidu"}, ["vmw"] = {"Makhuwa"}, ["vmx"] = {"Tamazola Mixtec"}, ["vmy"] = {"Ayautla Mazatec"}, ["vmz"] = {"Mazatlán Mazatec"}, ["vnk"] = {"Vano", "Lovono"}, ["vnm"] = {"Vinmavis", "Neve'ei"}, ["vnp"] = {"Vunapu"}, ["vor"] = {"Voro"}, ["vot"] = {"votsko"}, ["vra"] = {"Vera'a"}, ["vro"] = {"Võro"}, ["vrs"] = {"Varisi"}, ["vrt"] = {"Burmbar", "Banam Bay"}, ["vsi"] = {"Moldova Sign Language"}, ["vsl"] = {"Venezuelan Sign Language"}, ["vsv"] = {"Valencian Sign Language", "Llengua de signes valenciana"}, ["vto"] = {"Vitou"}, ["vum"] = {"Vumbu"}, ["vun"] = {"Vunjo"}, ["vut"] = {"Vute"}, ["vwa"] = {"Awa (China)"}, ["waa"] = {"Walla Walla"}, ["wab"] = {"Wab"}, ["wac"] = {"Wasco-Wishram"}, ["wad"] = {"Wamesa", "Wondama"}, ["wae"] = {"valaijskonemško"}, ["waf"] = {"Wakoná"}, ["wag"] = {"Wa'ema"}, ["wah"] = {"Watubela"}, ["wai"] = {"Wares"}, ["waj"] = {"Waffa"}, ["wak"] = {"Wakashan languages"}, ["wal"] = {"Wolaytta", "Wolaitta"}, ["wam"] = {"Wampanoag"}, ["wan"] = {"Wan"}, ["wao"] = {"Wappo"}, ["wap"] = {"Wapishana"}, ["waq"] = {"Wagiman"}, ["war"] = {"Waray (Philippines)"}, ["was"] = {"Washo"}, ["wat"] = {"Kaninuwa"}, ["wau"] = {"Waurá"}, ["wav"] = {"Waka"}, ["waw"] = {"Waiwai"}, ["wax"] = {"Watam", "Marangis"}, ["way"] = {"Wayana"}, ["waz"] = {"Wampur"}, ["wba"] = {"varajsko"}, ["wbb"] = {"Wabo"}, ["wbe"] = {"Waritai"}, ["wbf"] = {"Wara"}, ["wbh"] = {"Wanda"}, ["wbi"] = {"Vwanji"}, ["wbj"] = {"Alagwa"}, ["wbk"] = {"Waigali"}, ["wbl"] = {"vahijsko"}, ["wbm"] = {"Wa"}, ["wbp"] = {"Warlpiri"}, ["wbq"] = {"vadarsko"}, ["wbr"] = {"Wagdi"}, ["wbs"] = {"West Bengal Sign Language"}, ["wbt"] = {"Warnman"}, ["wbv"] = {"Wajarri"}, ["wbw"] = {"Woi"}, ["wca"] = {"Yanomámi"}, ["wci"] = {"Waci Gbe"}, ["wdd"] = {"Wandji"}, ["wdg"] = {"Wadaginam"}, ["wdj"] = {"Wadjiginy"}, ["wdk"] = {"Wadikali"}, ["wdt"] = {"Wendat"}, ["wdu"] = {"Wadjigu"}, ["wdy"] = {"Wadjabangayi"}, ["wea"] = {"Wewaw"}, ["wec"] = {"Wè Western"}, ["wed"] = {"Wedau"}, ["weg"] = {"Wergaia"}, ["weh"] = {"Weh"}, ["wei"] = {"Kiunum"}, ["wem"] = {"Weme Gbe"}, ["wen"] = {"lužiškosrbsko"}, ["weo"] = {"Wemale"}, ["wep"] = {"vestfalsko"}, ["wer"] = {"Weri"}, ["wes"] = {"kamerunskopidžinsko"}, ["wet"] = {"perajsko"}, ["weu"] = {"Rawngtu Chin"}, ["wew"] = {"Wejewa"}, ["wfg"] = {"Yafi", "Zorop"}, ["wga"] = {"Wagaya"}, ["wgb"] = {"Wagawaga"}, ["wgg"] = {"Wangkangurru", "Wangganguru"}, ["wgi"] = {"Wahgi"}, ["wgo"] = {"Waigeo"}, ["wgu"] = {"Wirangu"}, ["wgy"] = {"Warrgamay"}, ["wha"] = {"Sou Upaa", "Manusela"}, ["whg"] = {"North Wahgi"}, ["whk"] = {"Wahau Kenyah"}, ["whu"] = {"Wahau Kayan"}, ["wib"] = {"Southern Toussian"}, ["wic"] = {"wichitsko"}, ["wie"] = {"Wik-Epa"}, ["wif"] = {"Wik-Keyangan"}, ["wig"] = {"Wik Ngathan"}, ["wih"] = {"Wik-Me'anha"}, ["wii"] = {"Minidien"}, ["wij"] = {"Wik-Iiyanh"}, ["wik"] = {"Wikalkan"}, ["wil"] = {"Wilawila"}, ["wim"] = {"Wik-Mungkan"}, ["win"] = {"Ho-Chunk"}, ["wir"] = {"Wiraféd"}, ["wiu"] = {"Wiru"}, ["wiv"] = {"Vitu"}, ["wiy"] = {"Wiyot"}, ["wja"] = {"Waja"}, ["wji"] = {"Warji"}, ["wka"] = {"Kw'adza"}, ["wkb"] = {"Kumbaran"}, ["wkd"] = {"Wakde", "Mo"}, ["wkl"] = {"Kalanadi"}, ["wkr"] = {"Keerray-Woorroong"}, ["wku"] = {"Kunduvadi"}, ["wkw"] = {"Wakawaka"}, ["wky"] = {"Wangkayutyuru"}, ["wla"] = {"Walio"}, ["wlc"] = {"Mwali Comorian"}, ["wle"] = {"Wolane"}, ["wlg"] = {"Kunbarlang"}, ["wlh"] = {"Welaun"}, ["wli"] = {"Waioli"}, ["wlk"] = {"Wailaki"}, ["wll"] = {"Wali (Sudan)"}, ["wlm"] = {"srednjevelško"}, ["wlo"] = {"Wolio"}, ["wlr"] = {"Wailapa"}, ["wls"] = {"vališko"}, ["wlu"] = {"Wuliwuli"}, ["wlv"] = {"Wichí Lhamtés Vejoz"}, ["wlw"] = {"Walak"}, ["wlx"] = {"Wali (Ghana)"}, ["wly"] = {"Waling"}, ["wma"] = {"Mawa (Nigeria)"}, ["wmb"] = {"Wambaya"}, ["wmc"] = {"Wamas"}, ["wmd"] = {"Mamaindé"}, ["wme"] = {"Wambule"}, ["wmg"] = {"Western Minyag"}, ["wmh"] = {"Waima'a"}, ["wmi"] = {"Wamin"}, ["wmm"] = {"Maiwa (Indonesia)"}, ["wmn"] = {"Waamwang"}, ["wmo"] = {"Wom (Papua New Guinea)"}, ["wms"] = {"Wambon"}, ["wmt"] = {"Walmajarri"}, ["wmw"] = {"Mwani"}, ["wmx"] = {"Womo"}, ["wnb"] = {"Wanambre"}, ["wnc"] = {"Wantoat"}, ["wnd"] = {"Wandarang"}, ["wne"] = {"Waneci"}, ["wng"] = {"Wanggom"}, ["wni"] = {"Ndzwani Comorian"}, ["wnk"] = {"vanukaško"}, ["wnm"] = {"Wanggamala"}, ["wnn"] = {"Wunumara"}, ["wno"] = {"Wano"}, ["wnp"] = {"Wanap"}, ["wnu"] = {"Usan"}, ["wnw"] = {"Wintu"}, ["wny"] = {"Wanyi", "Waanyi"}, ["woa"] = {"Kuwema", "Tyaraity"}, ["wob"] = {"Wè Northern"}, ["woc"] = {"Wogeo"}, ["wod"] = {"Wolani"}, ["woe"] = {"Woleaian"}, ["wof"] = {"Gambian Wolof"}, ["wog"] = {"Wogamusin"}, ["woi"] = {"Kamang"}, ["wok"] = {"Longto"}, ["wom"] = {"Wom (Nigeria)"}, ["won"] = {"Wongo"}, ["woo"] = {"manombajsko"}, ["wor"] = {"Woria"}, ["wos"] = {"Hanga Hundi"}, ["wow"] = {"Wawonii"}, ["woy"] = {"Weyto"}, ["wpc"] = {"Maco"}, ["wrb"] = {"Waluwarra", "Warluwara"}, ["wrg"] = {"Warungu", "Gudjal"}, ["wrh"] = {"Wiradjuri"}, ["wri"] = {"Wariyangga"}, ["wrk"] = {"Garrwa"}, ["wrl"] = {"Warlmanpa"}, ["wrm"] = {"Warumungu"}, ["wrn"] = {"Warnang"}, ["wro"] = {"Worrorra"}, ["wrp"] = {"Waropen"}, ["wrr"] = {"Wardaman"}, ["wrs"] = {"Waris"}, ["wru"] = {"Waru"}, ["wrv"] = {"Waruna"}, ["wrw"] = {"Gugu Warra"}, ["wrx"] = {"waeransko"}, ["wry"] = {"Merwari"}, ["wrz"] = {"Waray (Australia)"}, ["wsa"] = {"Warembori"}, ["wsg"] = {"Adilabad Gondi"}, ["wsi"] = {"Wusi"}, ["wsk"] = {"Waskia"}, ["wsr"] = {"Owenia"}, ["wss"] = {"Wasa"}, ["wsu"] = {"Wasu"}, ["wsv"] = {"Wotapuri-Katarqalai"}, ["wtf"] = {"Watiwa"}, ["wth"] = {"Wathawurrung"}, ["wti"] = {"Berta"}, ["wtk"] = {"Watakataui"}, ["wtm"] = {"Mewati"}, ["wtw"] = {"Wotu"}, ["wua"] = {"Wikngenchera"}, ["wub"] = {"Wunambal"}, ["wud"] = {"Wudu"}, ["wuh"] = {"Wutunhua"}, ["wul"] = {"Silimo"}, ["wum"] = {"Wumbvu"}, ["wun"] = {"Bungu"}, ["wur"] = {"Wurrugu"}, ["wut"] = {"Wutung"}, ["wuu"] = {"vujsko"}, ["wuv"] = {"Wuvulu-Aua"}, ["wux"] = {"Wulna"}, ["wuy"] = {"Wauyai"}, ["wwa"] = {"Waama"}, ["wwb"] = {"Wakabunga"}, ["wwo"] = {"Wetamut", "Dorig"}, ["wwr"] = {"Warrwa"}, ["www"] = {"Wawa"}, ["wxa"] = {"vašjanskokitajsko"}, ["wxw"] = {"Wardandi"}, ["wyb"] = {"Wangaaybuwan-Ngiyambaa"}, ["wyi"] = {"Woiwurrung"}, ["wym"] = {"Wymysorys"}, ["wyn"] = {"Wyandot"}, ["wyr"] = {"Wayoró"}, ["wyy"] = {"zahodnofidžijsko"}, ["xaa"] = {"andaluzijskoarabsko"}, ["xab"] = {"Sambe"}, ["xac"] = {"Kachari"}, ["xad"] = {"Adai"}, ["xae"] = {"Aequian"}, ["xag"] = {"kavkaškoalbansko"}, ["xai"] = {"Kaimbé"}, ["xaj"] = {"Ararandewára"}, ["xak"] = {"Máku"}, ["xal"] = {"kalmiško"}, ["xam"] = {"ǀXam"}, ["xan"] = {"Xamtanga"}, ["xao"] = {"Khao"}, ["xap"] = {"apalaško"}, ["xaq"] = {"akvitansko"}, ["xar"] = {"Karami"}, ["xas"] = {"kamaško"}, ["xat"] = {"Katawixi"}, ["xau"] = {"Kauwera"}, ["xav"] = {"Xavánte"}, ["xaw"] = {"Kawaiisu"}, ["xay"] = {"Kayan Mahakam"}, ["xbb"] = {"Lower Burdekin"}, ["xbc"] = {"baktrijsko"}, ["xbd"] = {"Bindal"}, ["xbe"] = {"Bigambal"}, ["xbg"] = {"Bunganditj"}, ["xbi"] = {"Kombio"}, ["xbj"] = {"Birrpayi"}, ["xbm"] = {"srednjebretonsko"}, ["xbn"] = {"Kenaboi"}, ["xbo"] = {"prabolgarsko"}, ["xbp"] = {"Bibbulman"}, ["xbr"] = {"Kambera"}, ["xbw"] = {"Kambiwá"}, ["xby"] = {"Batjala", "Batyala"}, ["xcb"] = {"kumbrijsko"}, ["xcc"] = {"kamunsko"}, ["xce"] = {"keltibersko"}, ["xcg"] = {"cisalpinskogalsko"}, ["xch"] = {"Chemakum", "Chimakum"}, ["xcl"] = {"klasičnoarmensko"}, ["xcm"] = {"Comecrudo"}, ["xcn"] = {"Cotoname"}, ["xco"] = {"horezmsko"}, ["xcr"] = {"karijsko"}, ["xct"] = {"klasičnotibetansko"}, ["xcu"] = {"Curonian"}, ["xcv"] = {"Chuvantsy"}, ["xcw"] = {"Coahuilteco"}, ["xcy"] = {"Cayuse"}, ["xda"] = {"Darkinyung"}, ["xdc"] = {"dakijsko"}, ["xdk"] = {"Dharuk"}, ["xdm"] = {"Edomite"}, ["xdo"] = {"Kwandu"}, ["xdq"] = {"Kaitag"}, ["xdy"] = {"Malayic Dayak"}, ["xeb"] = {"eblansko"}, ["xed"] = {"Hdi"}, ["xeg"] = {"ǁXegwi"}, ["xel"] = {"Kelo"}, ["xem"] = {"Kembayan"}, ["xep"] = {"Epi-Olmec"}, ["xer"] = {"Xerénte"}, ["xes"] = {"Kesawai"}, ["xet"] = {"Xetá"}, ["xeu"] = {"Keoru-Ahia"}, ["xfa"] = {"fališko"}, ["xga"] = {"galačansko"}, ["xgb"] = {"Gbin"}, ["xgd"] = {"Gudang"}, ["xgf"] = {"Gabrielino-Fernandeño"}, ["xgg"] = {"Goreng"}, ["xgi"] = {"Garingbal"}, ["xgl"] = {"Galindan"}, ["xgm"] = {"Dharumbal", "Guwinmal"}, ["xgn"] = {"mongolsko (družina)"}, ["xgr"] = {"Garza"}, ["xgu"] = {"Unggumi"}, ["xgw"] = {"Guwa"}, ["xha"] = {"Harami"}, ["xhc"] = {"hunsko"}, ["xhd"] = {"Hadrami"}, ["xhe"] = {"Khetrani"}, ["xhm"] = {"srednjekmersko (1400–1850)"}, ["xhr"] = {"Hernican"}, ["xht"] = {"hatijsko"}, ["xhu"] = {"hurijsko"}, ["xhv"] = {"Khua"}, ["xib"] = {"ibersko"}, ["xii"] = {"Xiri"}, ["xil"] = {"ilirsko"}, ["xin"] = {"šinško"}, ["xir"] = {"Xiriâna"}, ["xis"] = {"Kisan"}, ["xiv"] = {"Indus Valley Language"}, ["xiy"] = {"Xipaya"}, ["xjb"] = {"Minjungbal"}, ["xjt"] = {"Jaitmatang"}, ["xka"] = {"Kalkoti"}, ["xkb"] = {"Northern Nago"}, ["xkc"] = {"Kho'ini"}, ["xkd"] = {"Mendalam Kayan"}, ["xke"] = {"Kereho"}, ["xkf"] = {"Khengkha"}, ["xkg"] = {"Kagoro"}, ["xki"] = {"Kenyan Sign Language"}, ["xkj"] = {"Kajali"}, ["xkk"] = {"Kachok", "Kaco'"}, ["xkl"] = {"Mainstream Kenyah"}, ["xkn"] = {"Kayan River Kayan"}, ["xko"] = {"Kiorr"}, ["xkp"] = {"Kabatei"}, ["xkq"] = {"Koroni"}, ["xkr"] = {"Xakriabá"}, ["xks"] = {"Kumbewaha"}, ["xkt"] = {"Kantosi"}, ["xku"] = {"Kaamba"}, ["xkv"] = {"Kgalagadi"}, ["xkw"] = {"Kembra"}, ["xkx"] = {"Karore"}, ["xky"] = {"Uma' Lasan"}, ["xkz"] = {"Kurtokha"}, ["xla"] = {"Kamula"}, ["xlb"] = {"Loup B"}, ["xlc"] = {"likijsko"}, ["xld"] = {"lidijsko"}, ["xle"] = {"lemnijsko"}, ["xlg"] = {"staroligursko"}, ["xli"] = {"liburnijsko"}, ["xln"] = {"alansko"}, ["xlo"] = {"Loup A"}, ["xlp"] = {"lepontsko"}, ["xls"] = {"lusitansko"}, ["xlu"] = {"Cuneiform Luwian"}, ["xly"] = {"elimiško"}, ["xma"] = {"mušungulsko"}, ["xmb"] = {"Mbonga"}, ["xmc"] = {"Makhuwa-Marrevone"}, ["xmd"] = {"Mbudum"}, ["xme"] = {"medijsko"}, ["xmf"] = {"mingrelsko"}, ["xmg"] = {"Mengaka"}, ["xmh"] = {"Kugu-Muminh"}, ["xmj"] = {"Majera"}, ["xmk"] = {"staromakedonsko"}, ["xml"] = {"Malaysian Sign Language"}, ["xmm"] = {"manadsko"}, ["xmn"] = {"Manichaean Middle Persian"}, ["xmo"] = {"Morerebi"}, ["xmp"] = {"Kuku-Mu'inh"}, ["xmq"] = {"Kuku-Mangk"}, ["xmr"] = {"Meroitic"}, ["xms"] = {"Moroccan Sign Language"}, ["xmt"] = {"matbatsko"}, ["xmu"] = {"Kamu"}, ["xmv"] = {"antakaranskomalgaško"}, ["xmw"] = {"Tsimihety Malagasy"}, ["xmx"] = {"Salawati", "Maden"}, ["xmy"] = {"Mayaguduna"}, ["xmz"] = {"Mori Bawah"}, ["xna"] = {"starosevernoarabsko"}, ["xnb"] = {"Kanakanabu"}, ["xnd"] = {"Na-Dene languages"}, ["xng"] = {"srednjemongolsko"}, ["xnh"] = {"Kuanhua"}, ["xni"] = {"Ngarigu"}, ["xnj"] = {"Ngoni (Tanzania)"}, ["xnk"] = {"Nganakarti"}, ["xnm"] = {"Ngumbarl"}, ["xnn"] = {"Northern Kankanay"}, ["xno"] = {"anglonormansko"}, ["xnq"] = {"Ngoni (Mozambique)"}, ["xnr"] = {"Kangri"}, ["xns"] = {"Kanashi"}, ["xnt"] = {"Narragansett"}, ["xnu"] = {"Nukunul"}, ["xny"] = {"Nyiyaparli"}, ["xnz"] = {"Kenzi", "Mattoki"}, ["xoc"] = {"O'chi'chi'"}, ["xod"] = {"Kokoda"}, ["xog"] = {"Soga"}, ["xoi"] = {"Kominimung"}, ["xok"] = {"Xokleng"}, ["xom"] = {"Komo (Sudan)"}, ["xon"] = {"Konkomba"}, ["xoo"] = {"Xukurú"}, ["xop"] = {"Kopar"}, ["xor"] = {"Korubo"}, ["xow"] = {"Kowaki"}, ["xpa"] = {"Pirriya"}, ["xpb"] = {"Northeastern Tasmanian", "Pyemmairrener"}, ["xpc"] = {"Pecheneg"}, ["xpd"] = {"Oyster Bay Tasmanian"}, ["xpe"] = {"Liberia Kpelle"}, ["xpf"] = {"Southeast Tasmanian", "Nuenonne"}, ["xpg"] = {"Phrygian"}, ["xph"] = {"North Midlands Tasmanian", "Tyerrenoterpanner"}, ["xpi"] = {"piktijsko"}, ["xpj"] = {"Mpalitjanh"}, ["xpk"] = {"Kulina Pano"}, ["xpl"] = {"Port Sorell Tasmanian"}, ["xpm"] = {"Pumpokol"}, ["xpn"] = {"Kapinawá"}, ["xpo"] = {"Pochutec"}, ["xpp"] = {"Puyo-Paekche"}, ["xpq"] = {"Mohegan-Pequot"}, ["xpr"] = {"partsko"}, ["xps"] = {"Pisidian"}, ["xpt"] = {"Punthamara"}, ["xpu"] = {"punsko"}, ["xpv"] = {"Northern Tasmanian", "Tommeginne"}, ["xpw"] = {"Northwestern Tasmanian", "Peerapper"}, ["xpx"] = {"Southwestern Tasmanian", "Toogee"}, ["xpy"] = {"Puyo"}, ["xpz"] = {"Bruny Island Tasmanian"}, ["xqa"] = {"karakanidsko"}, ["xqt"] = {"Qatabanian"}, ["xra"] = {"Krahô"}, ["xrb"] = {"Eastern Karaboro"}, ["xrd"] = {"Gundungurra"}, ["xre"] = {"Kreye"}, ["xrg"] = {"Minang"}, ["xri"] = {"Krikati-Timbira"}, ["xrm"] = {"Armazic"}, ["xrn"] = {"Arin"}, ["xrr"] = {"retijsko"}, ["xrt"] = {"Aranama-Tamique"}, ["xru"] = {"Marriammu"}, ["xrw"] = {"Karawa"}, ["xsa"] = {"sabejsko"}, ["xsb"] = {"sambalsko"}, ["xsc"] = {"Scythian"}, ["xsd"] = {"Sidetic"}, ["xse"] = {"Sempan"}, ["xsh"] = {"Shamang"}, ["xsi"] = {"Sio"}, ["xsj"] = {"Subi"}, ["xsl"] = {"South Slavey"}, ["xsm"] = {"Kasem"}, ["xsn"] = {"Sanga (Nigeria)"}, ["xso"] = {"Solano"}, ["xsp"] = {"Silopi"}, ["xsq"] = {"Makhuwa-Saka"}, ["xsr"] = {"šerpovsko"}, ["xss"] = {"Assan"}, ["xsu"] = {"Sanumá"}, ["xsv"] = {"Sudovian"}, ["xsy"] = {"Saisiyat"}, ["xta"] = {"Alcozauca Mixtec"}, ["xtb"] = {"Chazumba Mixtec"}, ["xtc"] = {"Katcha-Kadugli-Miri"}, ["xtd"] = {"Diuxi-Tilantongo Mixtec"}, ["xte"] = {"Ketengban"}, ["xtg"] = {"transalpinskogalsko"}, ["xth"] = {"Yitha Yitha"}, ["xti"] = {"Sinicahua Mixtec"}, ["xtj"] = {"San Juan Teita Mixtec"}, ["xtl"] = {"Tijaltepec Mixtec"}, ["xtm"] = {"Magdalena Peñasco Mixtec"}, ["xtn"] = {"Northern Tlaxiaco Mixtec"}, ["xto"] = {"Tokharian A"}, ["xtp"] = {"San Miguel Piedras Mixtec"}, ["xtq"] = {"Tumshuqese"}, ["xtr"] = {"Early Tripuri"}, ["xts"] = {"Sindihui Mixtec"}, ["xtt"] = {"Tacahua Mixtec"}, ["xtu"] = {"Cuyamecalco Mixtec"}, ["xtv"] = {"Thawa"}, ["xtw"] = {"Tawandê"}, ["xty"] = {"Yoloxochitl Mixtec"}, ["xua"] = {"Alu Kurumba"}, ["xub"] = {"Betta Kurumba"}, ["xud"] = {"Umiida"}, ["xug"] = {"kunigamsko"}, ["xuj"] = {"Jennu Kurumba"}, ["xul"] = {"Ngunawal", "Nunukul"}, ["xum"] = {"umbrijsko"}, ["xun"] = {"Unggaranggu"}, ["xuo"] = {"Kuo"}, ["xup"] = {"Upper Umpqua"}, ["xur"] = {"urartsko"}, ["xut"] = {"Kuthant"}, ["xuu"] = {"Kxoe", "Khwedam"}, ["xve"] = {"venetsko"}, ["xvi"] = {"Kamviri"}, ["xvn"] = {"vandalsko"}, ["xvo"] = {"volško"}, ["xvs"] = {"vestinsko"}, ["xwa"] = {"Kwaza"}, ["xwc"] = {"Woccon"}, ["xwd"] = {"Wadi Wadi"}, ["xwe"] = {"Xwela Gbe"}, ["xwg"] = {"Kwegu"}, ["xwj"] = {"Wajuk"}, ["xwk"] = {"Wangkumara"}, ["xwl"] = {"Western Xwla Gbe"}, ["xwo"] = {"Written Oirat"}, ["xwr"] = {"Kwerba Mamberamo"}, ["xwt"] = {"Wotjobaluk"}, ["xww"] = {"Wemba Wemba"}, ["xxb"] = {"Boro (Ghana)"}, ["xxk"] = {"Ke'o"}, ["xxm"] = {"Minkin"}, ["xxr"] = {"koropsko"}, ["xxt"] = {"tamborsko"}, ["xya"] = {"Yaygir"}, ["xyb"] = {"Yandjibara"}, ["xyj"] = {"Mayi-Yapi"}, ["xyk"] = {"Mayi-Kulan"}, ["xyl"] = {"Yalakalore"}, ["xyt"] = {"Mayi-Thakurti"}, ["xyy"] = {"Yorta Yorta"}, ["xzh"] = {"Zhang-Zhung"}, ["xzm"] = {"Zemgalian"}, ["xzp"] = {"starozapoteško"}, ["yaa"] = {"Yaminahua"}, ["yab"] = {"Yuhup"}, ["yac"] = {"Pass Valley Yali"}, ["yad"] = {"Yagua"}, ["yae"] = {"Pumé"}, ["yaf"] = {"Yaka (Democratic Republic of Congo)"}, ["yag"] = {"jamansko"}, ["yah"] = {"jazguljamsko"}, ["yai"] = {"Yagnobi"}, ["yaj"] = {"Banda-Yangere"}, ["yak"] = {"Yakama"}, ["yal"] = {"Yalunka"}, ["yam"] = {"Yamba"}, ["yan"] = {"Mayangna"}, ["yao"] = {"Yao"}, ["yap"] = {"Yapese"}, ["yaq"] = {"Yaqui"}, ["yar"] = {"Yabarana"}, ["yas"] = {"Nugunu (Cameroon)"}, ["yat"] = {"Yambeta"}, ["yau"] = {"Yuwana"}, ["yav"] = {"Yangben"}, ["yaw"] = {"Yawalapití"}, ["yax"] = {"Yauma"}, ["yay"] = {"Agwagwune"}, ["yaz"] = {"Lokaa"}, ["yba"] = {"Yala"}, ["ybb"] = {"Yemba"}, ["ybe"] = {"West Yugur"}, ["ybh"] = {"Yakha"}, ["ybi"] = {"Yamphu"}, ["ybj"] = {"Hasha"}, ["ybk"] = {"Bokha"}, ["ybl"] = {"Yukuben"}, ["ybm"] = {"Yaben"}, ["ybn"] = {"Yabaâna"}, ["ybo"] = {"Yabong"}, ["ybx"] = {"Yawiyo"}, ["yby"] = {"Yaweyuha"}, ["ych"] = {"Chesu"}, ["ycl"] = {"Lolopo"}, ["ycn"] = {"Yucuna"}, ["ycp"] = {"Chepya"}, ["yda"] = {"Yanda"}, ["ydd"] = {"vzhodnojidiško"}, ["yde"] = {"Yangum Dey"}, ["ydg"] = {"Yidgha"}, ["ydk"] = {"Yoidik"}, ["yea"] = {"Ravula"}, ["yec"] = {"jeniško"}, ["yee"] = {"Yimas"}, ["yei"] = {"Yeni"}, ["yej"] = {"jevansko"}, ["yel"] = {"Yela"}, ["yer"] = {"Tarok"}, ["yes"] = {"Nyankpa"}, ["yet"] = {"Yetfa"}, ["yeu"] = {"Yerukula"}, ["yev"] = {"Yapunda"}, ["yey"] = {"Yeyi"}, ["yga"] = {"Malyangapa"}, ["ygi"] = {"Yiningayi"}, ["ygl"] = {"Yangum Gel"}, ["ygm"] = {"Yagomi"}, ["ygp"] = {"Gepo"}, ["ygr"] = {"Yagaria"}, ["ygs"] = {"Yolŋu Sign Language"}, ["ygu"] = {"Yugul"}, ["ygw"] = {"Yagwoia"}, ["yha"] = {"Baha Buyang"}, ["yhd"] = {"judeoiraškoarabsko"}, ["yhl"] = {"Hlepho Phowa"}, ["yhs"] = {"Yan-nhaŋu Sign Language"}, ["yia"] = {"Yinggarda"}, ["yif"] = {"Ache"}, ["yig"] = {"Wusa Nasu"}, ["yih"] = {"zahodnojidiško"}, ["yii"] = {"Yidiny"}, ["yij"] = {"Yindjibarndi"}, ["yik"] = {"Dongshanba Lalo"}, ["yil"] = {"Yindjilandji"}, ["yim"] = {"Yimchungru Naga"}, ["yin"] = {"Riang Lai", "Yinchia"}, ["yip"] = {"Pholo"}, ["yiq"] = {"Miqie"}, ["yir"] = {"North Awyu"}, ["yis"] = {"Yis"}, ["yit"] = {"Eastern Lalu"}, ["yiu"] = {"Awu"}, ["yiv"] = {"Northern Nisu"}, ["yix"] = {"Axi Yi"}, ["yiz"] = {"Azhe"}, ["yka"] = {"Yakan"}, ["ykg"] = {"tundrskojukagirsko"}, ["yki"] = {"Yoke"}, ["ykk"] = {"Yakaikeke"}, ["ykl"] = {"Khlula"}, ["ykm"] = {"Kap"}, ["ykn"] = {"Kua-nsi"}, ["yko"] = {"Yasa"}, ["ykr"] = {"Yekora"}, ["ykt"] = {"Kathu"}, ["yku"] = {"Kuamasi"}, ["yky"] = {"Yakoma"}, ["yla"] = {"Yaul"}, ["ylb"] = {"Yaleba"}, ["yle"] = {"Yele"}, ["ylg"] = {"Yelogu"}, ["yli"] = {"Angguruk Yali"}, ["yll"] = {"Yil"}, ["ylm"] = {"Limi"}, ["yln"] = {"Langnian Buyang"}, ["ylo"] = {"Naluo Yi"}, ["ylr"] = {"Yalarnnga"}, ["ylu"] = {"Aribwaung"}, ["yly"] = {"Nyâlayu", "Nyelâyu"}, ["ymb"] = {"Yambes"}, ["ymc"] = {"Southern Muji"}, ["ymd"] = {"Muda"}, ["yme"] = {"Yameo"}, ["ymg"] = {"Yamongeri"}, ["ymh"] = {"Mili"}, ["ymi"] = {"Moji"}, ["ymk"] = {"Makwe"}, ["yml"] = {"Iamalele"}, ["ymm"] = {"Maay"}, ["ymn"] = {"Yamna", "Sunum"}, ["ymo"] = {"Yangum Mon"}, ["ymp"] = {"Yamap"}, ["ymq"] = {"Qila Muji"}, ["ymr"] = {"Malasar"}, ["yms"] = {"mizijsko"}, ["ymx"] = {"Northern Muji"}, ["ymz"] = {"Muzi"}, ["yna"] = {"Aluo"}, ["ynd"] = {"Yandruwandha"}, ["yne"] = {"Lang'e"}, ["yng"] = {"Yango"}, ["ynk"] = {"naukanskojupiško"}, ["ynl"] = {"Yangulam"}, ["ynn"] = {"Yana"}, ["yno"] = {"Yong"}, ["ynq"] = {"Yendang"}, ["yns"] = {"Yansi"}, ["ynu"] = {"Yahuna"}, ["yob"] = {"Yoba"}, ["yog"] = {"Yogad"}, ["yoi"] = {"jonagunsko"}, ["yok"] = {"Yokuts"}, ["yol"] = {"Yola"}, ["yom"] = {"Yombe"}, ["yon"] = {"Yongkom"}, ["yot"] = {"Yotti"}, ["yox"] = {"joronsko"}, ["yoy"] = {"Yoy"}, ["ypa"] = {"Phala"}, ["ypb"] = {"Labo Phowa"}, ["ypg"] = {"Phola"}, ["yph"] = {"Phupha"}, ["ypk"] = {"jupiško"}, ["ypm"] = {"Phuma"}, ["ypn"] = {"Ani Phowa"}, ["ypo"] = {"Alo Phola"}, ["ypp"] = {"Phupa"}, ["ypz"] = {"Phuza"}, ["yra"] = {"Yerakai"}, ["yrb"] = {"Yareba"}, ["yre"] = {"Yaouré"}, ["yrk"] = {"nenško"}, ["yrl"] = {"Nhengatu"}, ["yrm"] = {"Yirrk-Mel"}, ["yrn"] = {"Yerong"}, ["yro"] = {"Yaroamë"}, ["yrs"] = {"Yarsun"}, ["yrw"] = {"Yarawata"}, ["yry"] = {"Yarluyandi"}, ["ysc"] = {"Yassic"}, ["ysd"] = {"Samatao"}, ["ysg"] = {"Sonaga"}, ["ysl"] = {"Yugoslavian Sign Language"}, ["ysm"] = {"Myanmar Sign Language"}, ["ysn"] = {"Sani"}, ["yso"] = {"Nisi (China)"}, ["ysp"] = {"Southern Lolopo"}, ["ysr"] = {"sirenskojupiško"}, ["yss"] = {"Yessan-Mayo"}, ["ysy"] = {"Sanie"}, ["yta"] = {"Talu"}, ["ytl"] = {"Tanglang"}, ["ytp"] = {"Thopho"}, ["ytw"] = {"Yout Wam"}, ["yty"] = {"Yatay"}, ["yua"] = {"jukateško"}, ["yub"] = {"Yugambal"}, ["yuc"] = {"Yuchi"}, ["yud"] = {"judeotripolijskoarabsko"}, ["yue"] = {"kantonsko"}, ["yuf"] = {"Havasupai-Walapai-Yavapai"}, ["yug"] = {"juško"}, ["yui"] = {"Yurutí"}, ["yuj"] = {"Karkar-Yuri"}, ["yuk"] = {"Yuki"}, ["yul"] = {"Yulu"}, ["yum"] = {"Quechan"}, ["yun"] = {"Bena (Nigeria)"}, ["yup"] = {"Yukpa"}, ["yuq"] = {"Yuqui"}, ["yur"] = {"Yurok"}, ["yut"] = {"Yopno"}, ["yuw"] = {"Yau (Morobe Province)"}, ["yux"] = {"južnojukagirsko"}, ["yuy"] = {"East Yugur"}, ["yuz"] = {"jurakarsko"}, ["yva"] = {"Yawa"}, ["yvt"] = {"Yavitero"}, ["ywa"] = {"Kalou"}, ["ywg"] = {"Yinhawangka"}, ["ywl"] = {"Western Lalu"}, ["ywn"] = {"Yawanawa"}, ["ywq"] = {"Wuding-Luquan Yi"}, ["ywr"] = {"Yawuru"}, ["ywt"] = {"Xishanba Lalo", "Central Lalo"}, ["ywu"] = {"Wumeng Nasu"}, ["yww"] = {"Yawarawarga"}, ["yxa"] = {"Mayawali"}, ["yxg"] = {"Yagara"}, ["yxl"] = {"Yardliyawarra"}, ["yxm"] = {"Yinwum"}, ["yxu"] = {"Yuyu"}, ["yxy"] = {"Yabula Yabula"}, ["yyr"] = {"Yir Yoront"}, ["yyu"] = {"Yau (Sandaun Province)"}, ["yyz"] = {"Ayizi"}, ["yzg"] = {"E'ma Buyang"}, ["yzk"] = {"Zokhuo"}, ["zaa"] = {"Sierra de Juárez Zapotec"}, ["zab"] = {"Western Tlacolula Valley Zapotec", "San Juan Guelavía Zapotec"}, ["zac"] = {"Ocotlán Zapotec"}, ["zad"] = {"Cajonos Zapotec"}, ["zae"] = {"Yareni Zapotec"}, ["zaf"] = {"Ayoquesco Zapotec"}, ["zag"] = {"Zaghawa"}, ["zah"] = {"Zangwal"}, ["zai"] = {"Isthmus Zapotec"}, ["zaj"] = {"Zaramo"}, ["zak"] = {"Zanaki"}, ["zal"] = {"Zauzou"}, ["zam"] = {"Miahuatlán Zapotec"}, ["zao"] = {"Ozolotepec Zapotec"}, ["zap"] = {"zapoteško"}, ["zaq"] = {"Aloápam Zapotec"}, ["zar"] = {"Rincón Zapotec"}, ["zas"] = {"Santo Domingo Albarradas Zapotec"}, ["zat"] = {"Tabaa Zapotec"}, ["zau"] = {"Zangskari"}, ["zav"] = {"Yatzachi Zapotec"}, ["zaw"] = {"Mitla Zapotec"}, ["zax"] = {"Xadani Zapotec"}, ["zay"] = {"Zayse-Zergulla", "Zaysete"}, ["zaz"] = {"Zari"}, ["zba"] = {"Balaibalan"}, ["zbc"] = {"Central Berawan"}, ["zbe"] = {"East Berawan"}, ["zbl"] = {"Blissymbols", "Bliss", "Blissymbolics"}, ["zbt"] = {"Batui"}, ["zbu"] = {"Bu (Bauchi State)"}, ["zbw"] = {"West Berawan"}, ["zca"] = {"Coatecas Altas Zapotec"}, ["zcd"] = {"Las Delicias Zapotec"}, ["zch"] = {"Central Hongshuihe Zhuang"}, ["zdj"] = {"komorskongazidsko"}, ["zea"] = {"Zeeuws"}, ["zeg"] = {"Zenag"}, ["zeh"] = {"Eastern Hongshuihe Zhuang"}, ["zen"] = {"Zenaga"}, ["zga"] = {"Kinga"}, ["zgb"] = {"Guibei Zhuang"}, ["zgh"] = {"knjižno maroškoberbersko"}, ["zgm"] = {"Minz Zhuang"}, ["zgn"] = {"Guibian Zhuang"}, ["zgr"] = {"Magori"}, ["zhb"] = {"Zhaba"}, ["zhd"] = {"Dai Zhuang"}, ["zhi"] = {"Zhire"}, ["zhn"] = {"Nong Zhuang"}, ["zhw"] = {"Zhoa"}, ["zhx"] = {"kitajsko (družina)"}, ["zia"] = {"Zia"}, ["zib"] = {"Zimbabwe Sign Language"}, ["zik"] = {"Zimakani"}, ["zil"] = {"Zialo"}, ["zim"] = {"Mesme"}, ["zin"] = {"Zinza"}, ["ziw"] = {"zigulsko"}, ["ziz"] = {"Zizilivakan"}, ["zka"] = {"Kaimbulawa"}, ["zkb"] = {"Koibal"}, ["zkd"] = {"Kadu"}, ["zkg"] = {"gogurješko"}, ["zkh"] = {"Khorezmian"}, ["zkk"] = {"Karankawa"}, ["zkn"] = {"Kanan"}, ["zko"] = {"Kott"}, ["zkp"] = {"São Paulo Kaingáng"}, ["zkr"] = {"Zakhring"}, ["zkt"] = {"kitansko"}, ["zku"] = {"Kaurna"}, ["zkv"] = {"krevinsko"}, ["zkz"] = {"hazarsko"}, ["zla"] = {"Zula"}, ["zle"] = {"vzhodnoslovansko"}, ["zlj"] = {"Liujiang Zhuang"}, ["zlm"] = {"malajsko (posamezni jezik)"}, ["zln"] = {"Lianshan Zhuang"}, ["zlq"] = {"Liuqian Zhuang"}, ["zls"] = {"južnoslovansko"}, ["zlw"] = {"zahodnoslovansko"}, ["zma"] = {"Manda (Australia)"}, ["zmb"] = {"Zimba"}, ["zmc"] = {"Margany"}, ["zmd"] = {"Maridan"}, ["zme"] = {"Mangerr"}, ["zmf"] = {"Mfinu"}, ["zmg"] = {"Marti Ke"}, ["zmh"] = {"Makolkol"}, ["zmi"] = {"Negeri Sembilan Malay"}, ["zmj"] = {"Maridjabin"}, ["zmk"] = {"Mandandanyi"}, ["zml"] = {"Matngala"}, ["zmm"] = {"Marimanindji", "Marramaninyshi"}, ["zmn"] = {"Mbangwe"}, ["zmo"] = {"Molo"}, ["zmp"] = {"Mpuono"}, ["zmq"] = {"Mituku"}, ["zmr"] = {"Maranunggu"}, ["zms"] = {"Mbesa"}, ["zmt"] = {"Maringarr"}, ["zmu"] = {"Muruwari"}, ["zmv"] = {"Mbariman-Gudhinma"}, ["zmw"] = {"Mbo (Democratic Republic of Congo)"}, ["zmx"] = {"Bomitaba"}, ["zmy"] = {"Mariyedi"}, ["zmz"] = {"Mbandja"}, ["zna"] = {"Zan Gula"}, ["znd"] = {"zandsko (družina)"}, ["zne"] = {"Zande (individual language)"}, ["zng"] = {"Mang"}, ["znk"] = {"Manangkari"}, ["zns"] = {"Mangas"}, ["zoc"] = {"Copainalá Zoque"}, ["zoh"] = {"Chimalapa Zoque"}, ["zom"] = {"Zou"}, ["zoo"] = {"Asunción Mixtepec Zapotec"}, ["zoq"] = {"Tabasco Zoque"}, ["zor"] = {"Rayón Zoque"}, ["zos"] = {"Francisco León Zoque"}, ["zpa"] = {"Lachiguiri Zapotec"}, ["zpb"] = {"Yautepec Zapotec"}, ["zpc"] = {"Choapan Zapotec"}, ["zpd"] = {"Southeastern Ixtlán Zapotec"}, ["zpe"] = {"Petapa Zapotec"}, ["zpf"] = {"San Pedro Quiatoni Zapotec"}, ["zpg"] = {"Guevea De Humboldt Zapotec"}, ["zph"] = {"Totomachapan Zapotec"}, ["zpi"] = {"Santa María Quiegolani Zapotec"}, ["zpj"] = {"Quiavicuzas Zapotec"}, ["zpk"] = {"Tlacolulita Zapotec"}, ["zpl"] = {"Lachixío Zapotec"}, ["zpm"] = {"Mixtepec Zapotec"}, ["zpn"] = {"Santa Inés Yatzechi Zapotec"}, ["zpo"] = {"Amatlán Zapotec"}, ["zpp"] = {"El Alto Zapotec"}, ["zpq"] = {"Zoogocho Zapotec"}, ["zpr"] = {"Santiago Xanica Zapotec"}, ["zps"] = {"Coatlán Zapotec"}, ["zpt"] = {"San Vicente Coatlán Zapotec"}, ["zpu"] = {"Yalálag Zapotec"}, ["zpv"] = {"Chichicapan Zapotec"}, ["zpw"] = {"Zaniza Zapotec"}, ["zpx"] = {"San Baltazar Loxicha Zapotec"}, ["zpy"] = {"Mazaltepec Zapotec"}, ["zpz"] = {"Texmelucan Zapotec"}, ["zqe"] = {"Qiubei Zhuang"}, ["zra"] = {"Kara (Korea)"}, ["zrg"] = {"Mirgan"}, ["zrn"] = {"Zerenkel"}, ["zro"] = {"Záparo"}, ["zrp"] = {"Zarphatic"}, ["zrs"] = {"Mairasi"}, ["zsa"] = {"Sarasira"}, ["zsk"] = {"Kaskean"}, ["zsl"] = {"Zambian Sign Language"}, ["zsm"] = {"knjižno malajsko"}, ["zsr"] = {"Southern Rincon Zapotec"}, ["zsu"] = {"Sukurum"}, ["zte"] = {"Elotepec Zapotec"}, ["ztg"] = {"Xanaguía Zapotec"}, ["ztl"] = {"Lapaguía-Guivini Zapotec"}, ["ztm"] = {"San Agustín Mixtepec Zapotec"}, ["ztn"] = {"Santa Catarina Albarradas Zapotec"}, ["ztp"] = {"Loxicha Zapotec"}, ["ztq"] = {"Quioquitani-Quierí Zapotec"}, ["zts"] = {"Tilquiapan Zapotec"}, ["ztt"] = {"Tejalapan Zapotec"}, ["ztu"] = {"Güilá Zapotec"}, ["ztx"] = {"Zaachila Zapotec"}, ["zty"] = {"Yatee Zapotec"}, ["zua"] = {"Zeem"}, ["zuh"] = {"Tokano"}, ["zum"] = {"Kumzari"}, ["zun"] = {"Zuni"}, ["zuy"] = {"Zumaya"}, ["zwa"] = {"Zay"}, ["zxx"] = {"No linguistic content", "Not applicable"}, ["zyb"] = {"Yongbei Zhuang"}, ["zyg"] = {"Yang Zhuang"}, ["zyj"] = {"Youjiang Zhuang"}, ["zyn"] = {"Yongnan Zhuang"}, ["zyp"] = {"Zyphe Chin"}, ["zza"] = {"Zaza", "Dimili", "Dimli (macrolanguage)", "Kirdki", "Kirmanjki (macrolanguage)", "Zazaki"}, ["zzj"] = {"Zuojiang Zhuang"} } local deprecated = { ["in"] = {"indonezijsko"}, ["iw"] = {"hebrejsko"}, ["ji"] = {"jidiško"}, ["jw"] = {"javansko"}, ["mo"] = {"moldavsko"}, ["aam"] = {"Aramanik"}, ["adp"] = {"Adap"}, ["agp"] = {"Paranan"}, ["ais"] = {"Nataoran Amis"}, ["ajt"] = {"judeotunizijskoarabsko"}, ["aoh"] = {"Arma"}, ["asd"] = {"Asas"}, ["aue"] = {"ǂKxʼauǁʼein"}, ["ayx"] = {"Ayi (China)"}, ["ayy"] = {"Tayabas Ayta"}, ["baz"] = {"Tunen"}, ["bbz"] = {"Babalia Creole Arabic"}, ["bgm"] = {"Baga Mboteni"}, ["bhk"] = {"Albay Bicolano"}, ["bic"] = {"Bikaru"}, ["bij"] = {"Vaghat-Ya-Bijim-Legeri"}, ["bjd"] = {"Bandjigali"}, ["bjq"] = {"Southern Betsimisaraka Malagasy"}, ["bkb"] = {"Finallig"}, ["blg"] = {"Balau"}, ["bmy"] = {"Bemba (Democratic Republic of Congo)"}, ["bpb"] = {"Barbacoas"}, ["btb"] = {"Beti (Cameroon)"}, ["btl"] = {"Bhatola"}, ["bxx"] = {"Borna (Democratic Republic of Congo)"}, ["byy"] = {"Buya"}, ["cbe"] = {"Chipiajes"}, ["cbh"] = {"Cagua"}, ["cca"] = {"Cauca"}, ["ccq"] = {"Chaungtha"}, ["cdg"] = {"Chamari"}, ["cjr"] = {"Chorotega"}, ["cka"] = {"Khumi Awa Chin"}, ["cmk"] = {"Chimakum"}, ["coy"] = {"Coyaima"}, ["cqu"] = {"Chilean Quechua"}, ["cug"] = {"Chungmboko", "Cung"}, ["cum"] = {"Cumeral"}, ["daf"] = {"Dan"}, ["dap"] = {"Nisi (India)"}, ["dgu"] = {"Degaru"}, ["dha"] = {"Dhanwar (India)"}, ["dit"] = {"Dirari"}, ["djl"] = {"Djiwarli"}, ["dkl"] = {"Kolum So Dogon"}, ["drh"] = {"Darkhat"}, ["drr"] = {"Dororo"}, ["drw"] = {"Darwazi"}, ["dud"] = {"Hun-Saare"}, ["duj"] = {"Dhuwal"}, ["dwl"] = {"Walo Kumbe Dogon"}, ["dzd"] = {"Daza"}, ["ekc"] = {"vzhodnokarnijsko"}, ["elp"] = {"Elpaputih"}, ["emo"] = {"Emok"}, ["gav"] = {"Gabutamon"}, ["gbc"] = {"Garawa"}, ["gfx"] = {"Mangetti Dune ǃXung"}, ["ggn"] = {"Eastern Gurung"}, ["ggo"] = {"Southern Gondi"}, ["ggr"] = {"Aghu Tharnggalu"}, ["gio"] = {"Gelao"}, ["gji"] = {"Geji"}, ["gli"] = {"Guliguli"}, ["gti"] = {"Gbati-ri"}, ["guv"] = {"Gey"}, ["hrr"] = {"Horuru"}, ["iap"] = {"Iapama"}, ["ibi"] = {"Ibilo"}, ["ill"] = {"Iranun"}, ["ilw"] = {"Talur"}, ["ime"] = {"Imeraguen"}, ["izi"] = {"Izi-Ezaa-Ikwo-Mgbo"}, ["jar"] = {"Jarawa (Nigeria)"}, ["jeg"] = {"Jeng"}, ["kbf"] = {"Kakauhua"}, ["kdv"] = {"Kado"}, ["kgc"] = {"Kasseng"}, ["kgd"] = {"Kataang"}, ["kgh"] = {"Upper Tanudan Kalinga"}, ["kjf"] = {"Khalaj [Indo-Iranian]"}, ["koj"] = {"Sara Dunjo"}, ["kox"] = {"Coxima"}, ["kpp"] = {"Paku Karen"}, ["krm"] = {"Krim"}, ["ktr"] = {"Kota Marudu Tinagas"}, ["kvs"] = {"Kunggara"}, ["kwq"] = {"Kwak"}, ["kxe"] = {"Kakihum"}, ["kxl"] = {"Nepali Kurux"}, ["kxu"] = {"Kui (India)"}, ["kzh"] = {"Kenuzi-Dongola"}, ["kzj"] = {"Coastal Kadazan"}, ["kzt"] = {"Tambunan Dusun"}, ["lak"] = {"Laka (Nigeria)"}, ["lba"] = {"Lui"}, ["leg"] = {"Lengua"}, ["lii"] = {"Lingkhim"}, ["llo"] = {"Khlor"}, ["lmm"] = {"Lamam"}, ["lmz"] = {"Lumbee"}, ["lno"] = {"Lango (South Sudan)"}, ["lsg"] = {"Lyons Sign Language"}, ["meg"] = {"Mea"}, ["mgx"] = {"Omati"}, ["mhh"] = {"Maskoy Pidgin"}, ["mja"] = {"Mahei"}, ["mld"] = {"Malakhel"}, ["mnt"] = {"Maykulan"}, ["mof"] = {"Mohegan-Montauk-Narragansett"}, ["mst"] = {"Cataelano Mandaya"}, ["mvm"] = {"Muya"}, ["mwd"] = {"Mudbura"}, ["mwj"] = {"Maligo"}, ["mwx"] = {"Mediak"}, ["mwy"] = {"Mosiro"}, ["myd"] = {"Maramba"}, ["myi"] = {"Mina (India)"}, ["myq"] = {"Forest Maninka"}, ["myt"] = {"Sangab Mandaya"}, ["nad"] = {"Nijadali"}, ["nbf"] = {"Naxi"}, ["nbx"] = {"Ngura"}, ["ncp"] = {"Ndaktup"}, ["ngo"] = {"Ngoni"}, ["nln"] = {"duransko nahuatlsko"}, ["nlr"] = {"Ngarla"}, ["nns"] = {"Ningye"}, ["nnx"] = {"Ngong"}, ["noo"] = {"Nootka"}, ["nts"] = {"Natagaimas"}, ["nxu"] = {"Narau"}, ["ome"] = {"Omejes"}, ["oun"] = {"ǃOǃung"}, ["pat"] = {"Papitalai"}, ["pbz"] = {"Palu"}, ["pcr"] = {"Panang"}, ["pgy"] = {"Pongyong"}, ["pii"] = {"Pini"}, ["plp"] = {"Palpa"}, ["pmc"] = {"Palumata"}, ["pmu"] = {"Mirpur Panjabi"}, ["pod"] = {"Ponares"}, ["ppa"] = {"Pao"}, ["ppr"] = {"Piru"}, ["prb"] = {"Lua'"}, ["pry"] = {"Pray 3"}, ["puk"] = {"Pu Ko"}, ["puz"] = {"Purum Naga"}, ["rie"] = {"Rien"}, ["rmr"] = {"Caló"}, ["rna"] = {"Runa"}, ["rsi"] = {"Rennellese Sign Language"}, ["sap"] = {"Sanapaná"}, ["sca"] = {"Sansu"}, ["sdm"] = {"Semandang"}, ["sgl"] = {"Sanglechi-Ishkashimi"}, ["sgo"] = {"Songa"}, ["skk"] = {"Sok"}, ["smd"] = {"Sama"}, ["snb"] = {"Sebuyau"}, ["snh"] = {"Shinabo"}, ["sul"] = {"Surigaonon"}, ["sum"] = {"Sumo-Mayangna"}, ["svr"] = {"Savara"}, ["tbb"] = {"Tapeba"}, ["tdu"] = {"Tempasuk Dusun"}, ["tgg"] = {"Tangga"}, ["thc"] = {"Tai Hang Tong"}, ["thw"] = {"Thudam"}, ["thx"] = {"The"}, ["tid"] = {"Tidong"}, ["tie"] = {"Tingal"}, ["tkk"] = {"Takpa"}, ["tlw"] = {"South Wemale"}, ["tmp"] = {"Tai Mène"}, ["tne"] = {"Tinoc Kallahan"}, ["tnf"] = {"Tangshewi"}, ["toe"] = {"Tomedes"}, ["tsf"] = {"Southwestern Tamang"}, ["unp"] = {"Worora"}, ["uok"] = {"Uokha"}, ["uun"] = {"Kulon-Pazeh"}, ["vki"] = {"Ija-Zuba"}, ["wgw"] = {"Wagawaga"}, ["wit"] = {"Wintu"}, ["wiw"] = {"Wirangu"}, ["wra"] = {"Warapu"}, ["wrd"] = {"Warduji"}, ["wya"] = {"Wyandot"}, ["xba"] = {"Kamba (Brazil)"}, ["xbx"] = {"Kabixí"}, ["xia"] = {"Xiandao"}, ["xip"] = {"Xipináwa"}, ["xkh"] = {"Karahawyana"}, ["xrq"] = {"Karranga"}, ["xtz"] = {"Tasmanian"}, ["ybd"] = {"Yangbye"}, ["yds"] = {"Yiddish Sign Language"}, ["yen"] = {"Yendang"}, ["yiy"] = {"Yir Yoront"}, ["yma"] = {"Yamphe"}, ["ymt"] = {"Mator-Taygi-Karagas"}, ["ynh"] = {"Yangho"}, ["yos"] = {"Yos"}, ["yri"] = {"Yarí"}, ["yuu"] = {"Yugh"}, ["zir"] = {"Ziriya"} } return { active = active, deprecated = deprecated, } erwjgt2ibc7uu6uky9s02hzi0urj8xr 6657819 6657607 2026-04-09T11:51:47Z A09 188929 posodobitev za 2022 po https://iso639-3.sil.org/sites/iso639-3/files/reports/639-3_ChangeRequests_2022_Summary.pdf 6657819 Scribunto text/plain -- File-Date: 2022-08-08 local active = { ["aa"] = {"afarsko"}, ["ab"] = {"abhaško"}, ["ae"] = {"avestansko"}, ["af"] = {"afrikansko", "bursko"}, ["ak"] = {"akanško"}, ["am"] = {"amharsko"}, ["an"] = {"aragonsko"}, ["ar"] = {"arabsko"}, ["as"] = {"asamsko"}, ["av"] = {"avarsko"}, ["ay"] = {"ajmarsko"}, ["az"] = {"azerbajdžansko"}, ["ba"] = {"baškirsko"}, ["be"] = {"belorusko"}, ["bg"] = {"bolgarsko"}, ["bh"] = {"biharsko"}, ["bi"] = {"bislamsko"}, ["bm"] = {"bambarsko"}, ["bn"] = {"bengalsko"}, ["bo"] = {"tibetansko"}, ["br"] = {"bretonsko"}, ["bs"] = {"bosansko"}, ["ca"] = {"katalonsko", "valencijsko"}, ["ce"] = {"čečensko"}, ["ch"] = {"čamorsko"}, ["co"] = {"korziško"}, ["cr"] = {"krijsko"}, ["cs"] = {"češko"}, ["cu"] = {"cerkvenoslovansko", "starocerkvenoslovansko", "starobolgarsko", "staroslovansko"}, ["cv"] = {"čuvaško"}, ["cy"] = {"valižansko"}, ["da"] = {"dansko"}, ["de"] = {"nemško"}, ["dv"] = {"diveško", "maldivsko"}, ["dz"] = {"conško"}, ["ee"] = {"eveško"}, ["el"] = {"grško"}, ["en"] = {"angleško"}, ["eo"] = {"esperantsko"}, ["es"] = {"špansko", "kastiljsko"}, ["et"] = {"estonsko"}, ["eu"] = {"baskovsko"}, ["fa"] = {"perzijsko"}, ["ff"] = {"fulsko"}, ["fi"] = {"finsko"}, ["fj"] = {"fidžijsko"}, ["fo"] = {"fersko"}, ["fr"] = {"francosko"}, ["fy"] = {"zahodnofrizijsko"}, ["ga"] = {"irsko"}, ["gd"] = {"škotskogelsko", "gelsko"}, ["gl"] = {"galicijsko"}, ["gn"] = {"gvaransko"}, ["gu"] = {"gudžaratsko", "Parsi"}, ["gv"] = {"mansko"}, ["ha"] = {"havško"}, ["he"] = {"hebrejsko"}, ["hi"] = {"hindujsko"}, ["ho"] = {"hirimotujsko"}, ["hr"] = {"hrvaško"}, ["ht"] = {"haitijsko", "haitijskokreolsko"}, ["hu"] = {"madžarsko"}, ["hy"] = {"armensko"}, ["hz"] = {"herersko"}, ["ia"] = {"interlingva"}, ["id"] = {"indonezijsko"}, ["ie"] = {"Interlingue", "Occidental"}, ["ig"] = {"Igbo"}, ["ii"] = {"Sichuan Yi", "Nuosu"}, ["ik"] = {"inupiaško"}, ["io"] = {"ido"}, ["is"] = {"islandsko"}, ["it"] = {"italijansko"}, ["iu"] = {"inuktitutsko"}, ["ja"] = {"japonsko"}, ["jv"] = {"javansko"}, ["ka"] = {"gruzinsko"}, ["kg"] = {"kongoško"}, ["ki"] = {"Kikuyu", "Gikuyu"}, ["kj"] = {"Kuanyama", "Kwanyama"}, ["kk"] = {"kazaško"}, ["kl"] = {"grenlandsko"}, ["km"] = {"kmersko", "centralnokmersko"}, ["kn"] = {"kanareško"}, ["ko"] = {"korejsko"}, ["kr"] = {"Kanuri"}, ["ks"] = {"kašmirsko"}, ["ku"] = {"kurdsko"}, ["kv"] = {"komijsko"}, ["kw"] = {"kornijsko"}, ["ky"] = {"kirgiško"}, ["la"] = {"latinsko"}, ["lb"] = {"luksemburško", "letzeburško"}, ["lg"] = {"Ganda", "Luganda"}, ["li"] = {"lumburško"}, ["ln"] = {"lingalsko"}, ["lo"] = {"laoško"}, ["lt"] = {"litovsko"}, ["lu"] = {"lubsko-katanško"}, ["lv"] = {"latvijsko"}, ["mg"] = {"malagaško"}, ["mh"] = {"maršalsko"}, ["mi"] = {"maorsko"}, ["mk"] = {"makedonsko"}, ["ml"] = {"malajalamsko"}, ["mn"] = {"mongolsko"}, ["mr"] = {"maratsko"}, ["ms"] = {"malajsko"}, ["mt"] = {"malteško"}, ["my"] = {"burmansko"}, ["na"] = {"naurujsko"}, ["nb"] = {"bokmål"}, ["nd"] = {"severnondebelsko"}, ["ne"] = {"nepalsko"}, ["ng"] = {"Ndonga"}, ["nl"] = {"nizozemsko", "flamsko"}, ["nn"] = {"nynorsk"}, ["no"] = {"norveško"}, ["nr"] = {"južnondebelsko"}, ["nv"] = {"navajsko"}, ["ny"] = {"Nyanja", "Chewa", "Chichewa"}, ["oc"] = {"okcitansko (po 1500)"}, ["oj"] = {"očipvejsko"}, ["om"] = {"oromsko"}, ["or"] = {"orijsko"}, ["os"] = {"osetinsko"}, ["pa"] = {"pandžabsko", "pandžab"}, ["pi"] = {"palijsko"}, ["pl"] = {"poljsko"}, ["ps"] = {"paštunsko"}, ["pt"] = {"portugalsko"}, ["qu"] = {"kečuansko"}, ["rm"] = {"retoromansko"}, ["rn"] = {"Rundi"}, ["ro"] = {"romunsko", "moldavsko"}, ["ru"] = {"rusko"}, ["rw"] = {"Kinyarwanda"}, ["sa"] = {"sanskrtsko"}, ["sc"] = {"sardsko"}, ["sd"] = {"sindsko"}, ["se"] = {"severnosamijsko"}, ["sg"] = {"Sango"}, ["sh"] = {"srbohrvaško"}, ["si"] = {"singalsko"}, ["sk"] = {"slovaško"}, ["sl"] = {"slovensko"}, ["sm"] = {"samojsko"}, ["sn"] = {"šonsko"}, ["so"] = {"somalijsko"}, ["sq"] = {"albansko"}, ["sr"] = {"srbsko"}, ["ss"] = {"Swati"}, ["st"] = {"južnosotsko"}, ["su"] = {"sundansko"}, ["sv"] = {"švedsko"}, ["sw"] = {"svahilijsko"}, ["ta"] = {"tamilsko"}, ["te"] = {"teluško"}, ["tg"] = {"tadžiško"}, ["th"] = {"tajsko"}, ["ti"] = {"tigrajsko"}, ["tk"] = {"turkmensko"}, ["tl"] = {"tagaloško"}, ["tn"] = {"cvansko"}, ["to"] = {"tongsko"}, ["tr"] = {"turško"}, ["ts"] = {"Tsonga"}, ["tt"] = {"tatarsko"}, ["tw"] = {"Twi"}, ["ty"] = {"tahitijsko"}, ["ug"] = {"ujgursko"}, ["uk"] = {"ukrajinsko"}, ["ur"] = {"urdujsko"}, ["uz"] = {"uzbeško"}, ["ve"] = {"Venda"}, ["vi"] = {"vietnamsko"}, ["vo"] = {"volapik"}, ["wa"] = {"valonsko"}, ["wo"] = {"volofsko"}, ["xh"] = {"koško"}, ["yi"] = {"jidiško"}, ["yo"] = {"jorubsko"}, ["za"] = {"Zhuang", "Chuang"}, ["zh"] = {"kitajsko"}, ["zu"] = {"zulujsko"}, ["aaa"] = {"Ghotuo"}, ["aab"] = {"Alumu-Tesu"}, ["aac"] = {"Ari"}, ["aad"] = {"Amal"}, ["aae"] = {"arbereško"}, ["aaf"] = {"Aranadan"}, ["aag"] = {"Ambrak"}, ["aah"] = {"Abu' Arapesh"}, ["aai"] = {"Arifama-Miniafia"}, ["aak"] = {"Ankave"}, ["aal"] = {"Afade"}, ["aan"] = {"Anambé"}, ["aao"] = {"alžirskosaharskoarabsko"}, ["aap"] = {"Pará Arára"}, ["aaq"] = {"Eastern Abnaki"}, ["aas"] = {"Aasáx"}, ["aat"] = {"arvanitsko"}, ["aau"] = {"Abau"}, ["aav"] = {"avstroazijsko"}, ["aaw"] = {"Solong"}, ["aax"] = {"Mandobo Atas"}, ["aaz"] = {"Amarasi"}, ["aba"] = {"Abé"}, ["abb"] = {"Bankon"}, ["abc"] = {"Ambala Ayta"}, ["abd"] = {"Manide"}, ["abe"] = {"Western Abnaki"}, ["abf"] = {"Abai Sungai"}, ["abg"] = {"Abaga"}, ["abh"] = {"tadžiškoarabsko"}, ["abi"] = {"Abidji"}, ["abj"] = {"Aka-Bea"}, ["abl"] = {"Lampung Nyo"}, ["abm"] = {"Abanyom"}, ["abn"] = {"Abua"}, ["abo"] = {"Abon"}, ["abp"] = {"Abellen Ayta"}, ["abq"] = {"Abaza"}, ["abr"] = {"Abron"}, ["abs"] = {"Ambonese Malay"}, ["abt"] = {"Ambulas"}, ["abu"] = {"Abure"}, ["abv"] = {"bahrajnskoarabsko"}, ["abw"] = {"Pal"}, ["abx"] = {"Inabaknon"}, ["aby"] = {"Aneme Wake"}, ["abz"] = {"Abui"}, ["aca"] = {"Achagua"}, ["acb"] = {"Áncá"}, ["acd"] = {"Gikyode"}, ["ace"] = {"aceško"}, ["acf"] = {"svetolucijsko kreolsko francosko"}, ["ach"] = {"ačolijsko"}, ["aci"] = {"Aka-Cari"}, ["ack"] = {"Aka-Kora"}, ["acl"] = {"Akar-Bale"}, ["acm"] = {"mezopotamskoarabsko"}, ["acn"] = {"Achang"}, ["acp"] = {"Eastern Acipa"}, ["acq"] = {"južnojemenskoarabsko"}, ["acr"] = {"Achi"}, ["acs"] = {"Acroá"}, ["act"] = {"Achterhoeks"}, ["acu"] = {"Achuar-Shiwiar"}, ["acv"] = {"Achumawi"}, ["acw"] = {"hijaškoarabsko"}, ["acx"] = {"omanskoarabsko"}, ["acy"] = {"ciprskoarabsko"}, ["acz"] = {"Acheron"}, ["ada"] = {"adangmejsko"}, ["adb"] = {"Atauran"}, ["add"] = {"Lidzonka", "Dzodinka"}, ["ade"] = {"Adele"}, ["adf"] = {"džofarskoarabsko"}, ["adg"] = {"Andegerebinha"}, ["adh"] = {"Adhola"}, ["adi"] = {"Adi"}, ["adj"] = {"Adioukrou"}, ["adl"] = {"Galo"}, ["adn"] = {"Adang"}, ["ado"] = {"Abu"}, ["adq"] = {"Adangbe"}, ["adr"] = {"Adonara"}, ["ads"] = {"Adamorobe Sign Language"}, ["adt"] = {"Adnyamathanha"}, ["adu"] = {"Aduge"}, ["adw"] = {"Amundava"}, ["adx"] = {"Amdo Tibetan"}, ["ady"] = {"adigejsko"}, ["adz"] = {"Adzera"}, ["aea"] = {"Areba"}, ["aeb"] = {"tunizijskoarabsko"}, ["aec"] = {"saidskoarabsko"}, ["aed"] = {"Argentine Sign Language"}, ["aee"] = {"Northeast Pashai", "Northeast Pashayi"}, ["aek"] = {"Haeke"}, ["ael"] = {"Ambele"}, ["aem"] = {"Arem"}, ["aen"] = {"Armenian Sign Language"}, ["aeq"] = {"Aer"}, ["aer"] = {"Eastern Arrernte"}, ["aes"] = {"Alsea"}, ["aeu"] = {"Akeu"}, ["aew"] = {"Ambakich"}, ["aey"] = {"Amele"}, ["aez"] = {"Aeka"}, ["afa"] = {"afroazijsko"}, ["afb"] = {"zalivskoarabsko"}, ["afd"] = {"Andai"}, ["afe"] = {"Putukwam"}, ["afg"] = {"Afghan Sign Language"}, ["afh"] = {"afrihilijsko"}, ["afi"] = {"Akrukay", "Chini"}, ["afk"] = {"Nanubae"}, ["afn"] = {"Defaka"}, ["afo"] = {"Eloyi"}, ["afp"] = {"Tapei"}, ["afs"] = {"afroseminolskokreolsko"}, ["aft"] = {"Afitti"}, ["afu"] = {"Awutu"}, ["afz"] = {"Obokuitai"}, ["aga"] = {"Aguano"}, ["agb"] = {"Legbo"}, ["agc"] = {"Agatu"}, ["agd"] = {"Agarabi"}, ["age"] = {"Angal"}, ["agf"] = {"Arguni"}, ["agg"] = {"Angor"}, ["agh"] = {"Ngelima"}, ["agi"] = {"Agariya"}, ["agj"] = {"Argobba"}, ["agk"] = {"Isarog Agta"}, ["agl"] = {"Fembe"}, ["agm"] = {"Angaataha"}, ["agn"] = {"Agutaynen"}, ["ago"] = {"Tainae"}, ["agq"] = {"Aghem"}, ["agr"] = {"Aguaruna"}, ["ags"] = {"Esimbi"}, ["agt"] = {"Central Cagayan Agta"}, ["agu"] = {"Aguacateco"}, ["agv"] = {"Remontado Dumagat"}, ["agw"] = {"Kahua"}, ["agx"] = {"Aghul"}, ["agy"] = {"Southern Alta"}, ["agz"] = {"Mt. Iriga Agta"}, ["aha"] = {"Ahanta"}, ["ahb"] = {"Axamb"}, ["ahg"] = {"Qimant"}, ["ahh"] = {"Aghu"}, ["ahi"] = {"Tiagbamrin Aizi"}, ["ahk"] = {"Akha"}, ["ahl"] = {"Igo"}, ["ahm"] = {"Mobumrin Aizi"}, ["ahn"] = {"Àhàn"}, ["aho"] = {"Ahom"}, ["ahp"] = {"Aproumu Aizi"}, ["ahr"] = {"Ahirani"}, ["ahs"] = {"Ashe"}, ["aht"] = {"Ahtena"}, ["aia"] = {"Arosi"}, ["aib"] = {"Ainu (China)"}, ["aic"] = {"Ainbai"}, ["aid"] = {"Alngith"}, ["aie"] = {"Amara"}, ["aif"] = {"Agi"}, ["aig"] = {"antigovsko-barbudsko kreolsko angleško"}, ["aih"] = {"Ai-Cham"}, ["aii"] = {"asirskoneoaramejsko"}, ["aij"] = {"Lishanid Noshan"}, ["aik"] = {"Ake"}, ["ail"] = {"Aimele"}, ["aim"] = {"Aimol"}, ["ain"] = {"ainujsko"}, ["aio"] = {"Aiton"}, ["aip"] = {"Burumakok"}, ["aiq"] = {"Aimaq"}, ["air"] = {"Airoran"}, ["ait"] = {"Arikem"}, ["aiw"] = {"Aari"}, ["aix"] = {"Aighon"}, ["aiy"] = {"Ali"}, ["aja"] = {"Aja (South Sudan)"}, ["ajg"] = {"Aja (Benin)"}, ["aji"] = {"Ajië"}, ["ajn"] = {"Andajin"}, ["ajs"] = {"Algerian Jewish Sign Language"}, ["aju"] = {"judomaroškoarabsko"}, ["ajw"] = {"Ajawa"}, ["ajz"] = {"Amri Karbi"}, ["akb"] = {"Batak Angkola"}, ["akc"] = {"Mpur"}, ["akd"] = {"Ukpet-Ehom"}, ["ake"] = {"Akawaio"}, ["akf"] = {"Akpa"}, ["akg"] = {"Anakalangu"}, ["akh"] = {"Angal Heneng"}, ["aki"] = {"Aiome"}, ["akj"] = {"Aka-Jeru"}, ["akk"] = {"akadsko"}, ["akl"] = {"aklanonsko"}, ["akm"] = {"Aka-Bo"}, ["ako"] = {"Akurio"}, ["akp"] = {"Siwu"}, ["akq"] = {"Ak"}, ["akr"] = {"Araki"}, ["aks"] = {"Akaselem"}, ["akt"] = {"Akolet"}, ["aku"] = {"Akum"}, ["akv"] = {"Akhvakh"}, ["akw"] = {"Akwa"}, ["akx"] = {"Aka-Kede"}, ["aky"] = {"Aka-Kol"}, ["akz"] = {"Alabama"}, ["ala"] = {"Alago"}, ["alc"] = {"Qawasqar"}, ["ald"] = {"Alladian"}, ["ale"] = {"aleutsko"}, ["alf"] = {"Alege"}, ["alg"] = {"algonkijsko"}, ["alh"] = {"Alawa"}, ["ali"] = {"Amaimon"}, ["alj"] = {"Alangan"}, ["alk"] = {"Alak"}, ["all"] = {"Allar"}, ["alm"] = {"Amblong"}, ["aln"] = {"gegovsko"}, ["alo"] = {"Larike-Wakasihu"}, ["alp"] = {"Alune"}, ["alq"] = {"Algonquin"}, ["alr"] = {"Alutor"}, ["als"] = {"toskovsko"}, ["alt"] = {"Southern Altai"}, ["alu"] = {"'Are'are"}, ["alv"] = {"atlantskokongovsko"}, ["alw"] = {"Alaba-K’abeena", "Wanbasana"}, ["alx"] = {"Amol"}, ["aly"] = {"Alyawarr"}, ["alz"] = {"Alur"}, ["ama"] = {"Amanayé"}, ["amb"] = {"Ambo"}, ["amc"] = {"Amahuaca"}, ["ame"] = {"Yanesha'"}, ["amf"] = {"Hamer-Banna"}, ["amg"] = {"Amurdak"}, ["ami"] = {"Amis"}, ["amj"] = {"Amdang"}, ["amk"] = {"Ambai"}, ["aml"] = {"War-Jaintia"}, ["amm"] = {"Ama (Papua New Guinea)"}, ["amn"] = {"Amanab"}, ["amo"] = {"Amo"}, ["amp"] = {"Alamblak"}, ["amq"] = {"Amahai"}, ["amr"] = {"Amarakaeri"}, ["ams"] = {"Southern Amami-Oshima"}, ["amt"] = {"Amto"}, ["amu"] = {"Guerrero Amuzgo"}, ["amv"] = {"Ambelau"}, ["amw"] = {"zahodnoneoaramejsko"}, ["amx"] = {"Anmatyerre"}, ["amy"] = {"Ami"}, ["amz"] = {"Atampaya"}, ["ana"] = {"Andaqui"}, ["anb"] = {"Andoa"}, ["anc"] = {"Ngas"}, ["and"] = {"Ansus"}, ["ane"] = {"Xârâcùù"}, ["anf"] = {"Animere"}, ["ang"] = {"staroangleško (ok. 450-1100)"}, ["anh"] = {"Nend"}, ["ani"] = {"Andi"}, ["anj"] = {"Anor"}, ["ank"] = {"Goemai"}, ["anl"] = {"Anu-Hkongso Chin"}, ["anm"] = {"Anal"}, ["ann"] = {"Obolo"}, ["ano"] = {"Andoque"}, ["anp"] = {"angikaško"}, ["anq"] = {"Jarawa (India)"}, ["anr"] = {"Andh"}, ["ans"] = {"Anserma"}, ["ant"] = {"Antakarinya", "Antikarinya"}, ["anu"] = {"Anuak"}, ["anv"] = {"Denya"}, ["anw"] = {"Anaang"}, ["anx"] = {"Andra-Hus"}, ["any"] = {"Anyin"}, ["anz"] = {"Anem"}, ["aoa"] = {"Angolar"}, ["aob"] = {"Abom"}, ["aoc"] = {"pemonsko"}, ["aod"] = {"Andarum"}, ["aoe"] = {"Angal Enen"}, ["aof"] = {"Bragat"}, ["aog"] = {"Angoram"}, ["aoi"] = {"Anindilyakwa"}, ["aoj"] = {"Mufian"}, ["aok"] = {"Arhö"}, ["aol"] = {"Alor"}, ["aom"] = {"Ömie"}, ["aon"] = {"Bumbita Arapesh"}, ["aor"] = {"Aore"}, ["aos"] = {"Taikat"}, ["aot"] = {"Atong (India)", "A'tong"}, ["aou"] = {"A'ou"}, ["aox"] = {"Atorada"}, ["aoz"] = {"Uab Meto"}, ["apa"] = {"Apache languages"}, ["apb"] = {"Sa'a"}, ["apc"] = {"severnolevantskoarabsko", "južnolevantskoarabsko"}, ["apd"] = {"sudanskoarabsko"}, ["ape"] = {"Bukiyip"}, ["apf"] = {"Pahanan Agta"}, ["apg"] = {"Ampanang"}, ["aph"] = {"Athpariya"}, ["api"] = {"Apiaká"}, ["apj"] = {"Jicarilla Apache"}, ["apk"] = {"Kiowa Apache"}, ["apl"] = {"Lipan Apache"}, ["apm"] = {"Mescalero-Chiricahua Apache"}, ["apn"] = {"Apinayé"}, ["apo"] = {"Ambul"}, ["app"] = {"Apma"}, ["apq"] = {"A-Pucikwar"}, ["apr"] = {"Arop-Lokep"}, ["aps"] = {"Arop-Sissano"}, ["apt"] = {"Apatani"}, ["apu"] = {"Apurinã"}, ["apv"] = {"Alapmunte"}, ["apw"] = {"zahodnoapaško"}, ["apx"] = {"Aputai"}, ["apy"] = {"Apalaí"}, ["apz"] = {"Safeyoka"}, ["aqa"] = {"Alacalufan languages"}, ["aqc"] = {"Archi"}, ["aqd"] = {"Ampari Dogon"}, ["aqg"] = {"Arigidi"}, ["aqk"] = {"Aninka"}, ["aql"] = {"Algic languages"}, ["aqm"] = {"Atohwaim"}, ["aqn"] = {"Northern Alta"}, ["aqp"] = {"Atakapa"}, ["aqr"] = {"Arhâ"}, ["aqt"] = {"Angaité"}, ["aqz"] = {"Akuntsu"}, ["arb"] = {"standardnoarabsko"}, ["arc"] = {"uradnoaramejsko (700-300 pr. n. št.)", "vladarskoaramejsko (700-300 pr. n. št.)"}, ["ard"] = {"arabansko"}, ["are"] = {"Western Arrarnta"}, ["arh"] = {"Arhuaco"}, ["ari"] = {"Arikara"}, ["arj"] = {"Arapaso"}, ["ark"] = {"Arikapú"}, ["arl"] = {"Arabela"}, ["arn"] = {"mapundunsko"}, ["aro"] = {"Araona"}, ["arp"] = {"arapaško"}, ["arq"] = {"alžirskoarabsko"}, ["arr"] = {"Karo (Brazil)"}, ["ars"] = {"najdskoarabsko"}, ["art"] = {"umetnojezično"}, ["aru"] = {"Aruá (Amazonas State)", "Arawá"}, ["arv"] = {"Arbore"}, ["arw"] = {"aravaško"}, ["arx"] = {"Aruá (Rodonia State)"}, ["ary"] = {"maroškoarabsko"}, ["arz"] = {"egipčanskoarabsko"}, ["asa"] = {"Asu (Tanzania)"}, ["asb"] = {"Assiniboine"}, ["asc"] = {"Casuarina Coast Asmat"}, ["ase"] = {"American Sign Language"}, ["asf"] = {"Auslan", "Australian Sign Language"}, ["asg"] = {"Cishingini"}, ["ash"] = {"Abishira"}, ["asi"] = {"Buruwai"}, ["asj"] = {"Sari"}, ["ask"] = {"Ashkun"}, ["asl"] = {"Asilulu"}, ["asn"] = {"Xingú Asuriní"}, ["aso"] = {"Dano"}, ["asp"] = {"Algerian Sign Language"}, ["asq"] = {"Austrian Sign Language"}, ["asr"] = {"Asuri"}, ["ass"] = {"Ipulo"}, ["ast"] = {"astursko", "asturleonsko", "leonsko"}, ["asu"] = {"Tocantins Asurini"}, ["asv"] = {"Asoa"}, ["asw"] = {"Australian Aborigines Sign Language"}, ["asx"] = {"Muratayak"}, ["asy"] = {"Yaosakor Asmat"}, ["asz"] = {"As"}, ["ata"] = {"Pele-Ata"}, ["atb"] = {"Zaiwa"}, ["atc"] = {"Atsahuaca"}, ["atd"] = {"Ata Manobo"}, ["ate"] = {"Atemble"}, ["atg"] = {"Ivbie North-Okpela-Arhe"}, ["ath"] = {"atabaško"}, ["ati"] = {"Attié"}, ["atj"] = {"Atikamekw"}, ["atk"] = {"Ati"}, ["atl"] = {"Mt. Iraya Agta"}, ["atm"] = {"Ata"}, ["atn"] = {"Ashtiani"}, ["ato"] = {"Atong (Cameroon)"}, ["atp"] = {"Pudtol Atta"}, ["atq"] = {"Aralle-Tabulahan"}, ["atr"] = {"Waimiri-Atroari"}, ["ats"] = {"Gros Ventre"}, ["att"] = {"Pamplona Atta"}, ["atu"] = {"Reel"}, ["atv"] = {"severnoaltajsko"}, ["atw"] = {"Atsugewi"}, ["atx"] = {"Arutani"}, ["aty"] = {"Aneityum"}, ["atz"] = {"Arta"}, ["aua"] = {"Asumboa"}, ["aub"] = {"Alugu"}, ["auc"] = {"Waorani"}, ["aud"] = {"Anuta"}, ["auf"] = {"Arauan languages"}, ["aug"] = {"Aguna"}, ["auh"] = {"Aushi"}, ["aui"] = {"Anuki"}, ["auj"] = {"Awjilah"}, ["auk"] = {"Heyo"}, ["aul"] = {"Aulua"}, ["aum"] = {"Asu (Nigeria)"}, ["aun"] = {"Molmo One"}, ["auo"] = {"Auyokawa"}, ["aup"] = {"Makayam"}, ["auq"] = {"Anus", "Korur"}, ["aur"] = {"Aruek"}, ["aus"] = {"avstralsko"}, ["aut"] = {"Austral"}, ["auu"] = {"Auye"}, ["auw"] = {"Awyi"}, ["aux"] = {"Aurá"}, ["auy"] = {"Awiyaana"}, ["auz"] = {"uzbeškoarabsko"}, ["avb"] = {"Avau"}, ["avd"] = {"Alviri-Vidari"}, ["avi"] = {"Avikam"}, ["avk"] = {"Kotava"}, ["avl"] = {"bedavskoarabsko"}, ["avm"] = {"Angkamuthi"}, ["avn"] = {"Avatime"}, ["avo"] = {"Agavotaguerra"}, ["avs"] = {"Aushiri"}, ["avt"] = {"Au"}, ["avu"] = {"Avokaya"}, ["avv"] = {"Avá-Canoeiro"}, ["awa"] = {"avadsko"}, ["awb"] = {"Awa (Papua New Guinea)"}, ["awc"] = {"Cicipu"}, ["awd"] = {"Arawakan languages"}, ["awe"] = {"Awetí"}, ["awg"] = {"Anguthimri"}, ["awh"] = {"Awbono"}, ["awi"] = {"Aekyom"}, ["awk"] = {"Awabakal"}, ["awm"] = {"Arawum"}, ["awn"] = {"Awngi"}, ["awo"] = {"Awak"}, ["awr"] = {"Awera"}, ["aws"] = {"South Awyu"}, ["awt"] = {"Araweté"}, ["awu"] = {"Central Awyu"}, ["awv"] = {"Jair Awyu"}, ["aww"] = {"Awun"}, ["awx"] = {"Awara"}, ["awy"] = {"Edera Awyu"}, ["axb"] = {"Abipon"}, ["axe"] = {"Ayerrerenge"}, ["axg"] = {"Mato Grosso Arára"}, ["axk"] = {"Yaka (Central African Republic)"}, ["axl"] = {"Lower Southern Aranda"}, ["axm"] = {"srednjearmensko"}, ["axx"] = {"Xârâgurè"}, ["aya"] = {"Awar"}, ["ayb"] = {"Ayizo Gbe"}, ["ayc"] = {"Southern Aymara"}, ["ayd"] = {"Ayabadhu"}, ["aye"] = {"Ayere"}, ["ayg"] = {"Ginyanga"}, ["ayh"] = {"hadramskoarabsko"}, ["ayi"] = {"Leyigha"}, ["ayk"] = {"Akuku"}, ["ayl"] = {"libijskoarabsko"}, ["ayn"] = {"sananskoarabsko"}, ["ayo"] = {"Ayoreo"}, ["ayp"] = {"severnomezopotamskoarabsko"}, ["ayq"] = {"Ayi (Papua New Guinea)"}, ["ayr"] = {"Central Aymara"}, ["ays"] = {"Sorsogon Ayta"}, ["ayt"] = {"Magbukun Ayta"}, ["ayu"] = {"Ayu"}, ["ayz"] = {"Mai Brat"}, ["aza"] = {"Azha"}, ["azb"] = {"južnoazerbajdžansko"}, ["azc"] = {"Uto-Aztecan languages"}, ["azd"] = {"Eastern Durango Nahuatl"}, ["azg"] = {"San Pedro Amuzgos Amuzgo"}, ["azj"] = {"severnoazerbajdžansko"}, ["azm"] = {"Ipalapa Amuzgo"}, ["azn"] = {"Western Durango Nahuatl"}, ["azo"] = {"Awing"}, ["azt"] = {"Faire Atta"}, ["azz"] = {"Highland Puebla Nahuatl"}, ["baa"] = {"Babatana"}, ["bab"] = {"Bainouk-Gunyuño"}, ["bac"] = {"Badui"}, ["bad"] = {"bandaško"}, ["bae"] = {"Baré"}, ["baf"] = {"Nubaca"}, ["bag"] = {"Tuki"}, ["bah"] = {"Bahamas Creole English"}, ["bai"] = {"bamileško"}, ["baj"] = {"Barakai"}, ["bal"] = {"beludžijsko"}, ["ban"] = {"balijsko"}, ["bao"] = {"Waimaha"}, ["bap"] = {"Bantawa"}, ["bar"] = {"bavarsko"}, ["bas"] = {"Basa (Cameroon)"}, ["bat"] = {"baltsko"}, ["bau"] = {"Bada (Nigeria)"}, ["bav"] = {"Vengo"}, ["baw"] = {"Bambili-Bambui"}, ["bax"] = {"Bamun"}, ["bay"] = {"Batuley"}, ["bba"] = {"Baatonum"}, ["bbb"] = {"Barai"}, ["bbc"] = {"Batak Toba"}, ["bbd"] = {"Bau"}, ["bbe"] = {"Bangba"}, ["bbf"] = {"Baibai"}, ["bbg"] = {"Barama"}, ["bbh"] = {"Bugan"}, ["bbi"] = {"Barombi"}, ["bbj"] = {"Ghomálá'"}, ["bbk"] = {"Babanki"}, ["bbl"] = {"Bats"}, ["bbm"] = {"Babango"}, ["bbn"] = {"Uneapa"}, ["bbo"] = {"Northern Bobo Madaré", "Konabéré"}, ["bbp"] = {"West Central Banda"}, ["bbq"] = {"Bamali"}, ["bbr"] = {"Girawa"}, ["bbs"] = {"Bakpinka"}, ["bbt"] = {"Mburku"}, ["bbu"] = {"Kulung (Nigeria)"}, ["bbv"] = {"Karnai"}, ["bbw"] = {"Baba"}, ["bbx"] = {"Bubia"}, ["bby"] = {"Befang"}, ["bca"] = {"Central Bai"}, ["bcb"] = {"Bainouk-Samik"}, ["bcc"] = {"južnobaludžijsko"}, ["bcd"] = {"North Babar"}, ["bce"] = {"Bamenyam"}, ["bcf"] = {"Bamu"}, ["bcg"] = {"Baga Pokur"}, ["bch"] = {"Bariai"}, ["bci"] = {"Baoulé"}, ["bcj"] = {"Bardi"}, ["bck"] = {"Bunuba"}, ["bcl"] = {"Central Bikol"}, ["bcm"] = {"Bannoni"}, ["bcn"] = {"Bali (Nigeria)"}, ["bco"] = {"Kaluli"}, ["bcp"] = {"Bali (Democratic Republic of Congo)"}, ["bcq"] = {"Bench"}, ["bcr"] = {"Babine"}, ["bcs"] = {"Kohumono"}, ["bct"] = {"Bendi"}, ["bcu"] = {"Awad Bing"}, ["bcv"] = {"Shoo-Minda-Nye"}, ["bcw"] = {"Bana"}, ["bcy"] = {"Bacama"}, ["bcz"] = {"Bainouk-Gunyaamolo"}, ["bda"] = {"Bayot"}, ["bdb"] = {"Basap"}, ["bdc"] = {"Emberá-Baudó"}, ["bdd"] = {"Bunama"}, ["bde"] = {"Bade"}, ["bdf"] = {"Biage"}, ["bdg"] = {"Bonggi"}, ["bdh"] = {"Baka (South Sudan)"}, ["bdi"] = {"Burun"}, ["bdj"] = {"Bai (South Sudan)", "Bai"}, ["bdk"] = {"Budukh"}, ["bdl"] = {"Indonesian Bajau"}, ["bdm"] = {"Buduma"}, ["bdn"] = {"Baldemu"}, ["bdo"] = {"Morom"}, ["bdp"] = {"Bende"}, ["bdq"] = {"Bahnar"}, ["bdr"] = {"West Coast Bajau"}, ["bds"] = {"Burunge"}, ["bdt"] = {"Bokoto"}, ["bdu"] = {"Oroko"}, ["bdv"] = {"Bodo Parja"}, ["bdw"] = {"Baham"}, ["bdx"] = {"Budong-Budong"}, ["bdy"] = {"Bandjalang"}, ["bdz"] = {"Badeshi"}, ["bea"] = {"Beaver"}, ["beb"] = {"Bebele"}, ["bec"] = {"Iceve-Maci"}, ["bed"] = {"Bedoanas"}, ["bee"] = {"Byangsi"}, ["bef"] = {"Benabena"}, ["beg"] = {"Belait"}, ["beh"] = {"Biali"}, ["bei"] = {"Bekati'"}, ["bej"] = {"bedško"}, ["bek"] = {"Bebeli"}, ["bem"] = {"Bemba (Zambia)"}, ["beo"] = {"Beami"}, ["bep"] = {"Besoa"}, ["beq"] = {"Beembe"}, ["ber"] = {"berbersko"}, ["bes"] = {"Besme"}, ["bet"] = {"Guiberoua Béte"}, ["beu"] = {"Blagar"}, ["bev"] = {"Daloa Bété"}, ["bew"] = {"Betawi"}, ["bex"] = {"Jur Modo"}, ["bey"] = {"Beli (Papua New Guinea)"}, ["bez"] = {"Bena (Tanzania)"}, ["bfa"] = {"Bari"}, ["bfb"] = {"Pauri Bareli"}, ["bfc"] = {"Panyi Bai", "Northern Bai"}, ["bfd"] = {"Bafut"}, ["bfe"] = {"Betaf", "Tena"}, ["bff"] = {"Bofi"}, ["bfg"] = {"Busang Kayan"}, ["bfh"] = {"Blafe"}, ["bfi"] = {"British Sign Language"}, ["bfj"] = {"Bafanji"}, ["bfk"] = {"Ban Khor Sign Language"}, ["bfl"] = {"Banda-Ndélé"}, ["bfm"] = {"Mmen"}, ["bfn"] = {"Bunak"}, ["bfo"] = {"Malba Birifor"}, ["bfp"] = {"Beba"}, ["bfq"] = {"Badaga"}, ["bfr"] = {"Bazigar"}, ["bfs"] = {"Southern Bai"}, ["bft"] = {"balti (jezik)"}, ["bfu"] = {"Gahri"}, ["bfw"] = {"Bondo"}, ["bfx"] = {"Bantayanon"}, ["bfy"] = {"Bagheli"}, ["bfz"] = {"Mahasu Pahari"}, ["bga"] = {"Gwamhi-Wuri"}, ["bgb"] = {"Bobongko"}, ["bgc"] = {"Haryanvi"}, ["bgd"] = {"Rathwi Bareli"}, ["bge"] = {"Bauria"}, ["bgf"] = {"Bangandu"}, ["bgg"] = {"Bugun"}, ["bgi"] = {"Giangan"}, ["bgj"] = {"Bangolan"}, ["bgk"] = {"Bit", "Buxinhua"}, ["bgl"] = {"Bo (Laos)"}, ["bgn"] = {"zahodnobeludžijsko"}, ["bgo"] = {"Baga Koga"}, ["bgp"] = {"vzhodnobeludžijsko"}, ["bgq"] = {"Bagri"}, ["bgr"] = {"Bawm Chin"}, ["bgs"] = {"Tagabawa"}, ["bgt"] = {"Bughotu"}, ["bgu"] = {"Mbongno"}, ["bgv"] = {"Warkay-Bipim"}, ["bgw"] = {"Bhatri"}, ["bgx"] = {"balkanskogagavško"}, ["bgy"] = {"Benggoi"}, ["bgz"] = {"Banggai"}, ["bha"] = {"Bharia"}, ["bhb"] = {"Bhili"}, ["bhc"] = {"Biga"}, ["bhd"] = {"Bhadrawahi"}, ["bhe"] = {"Bhaya"}, ["bhf"] = {"Odiai"}, ["bhg"] = {"Binandere"}, ["bhh"] = {"Bukharic"}, ["bhi"] = {"Bhilali"}, ["bhj"] = {"Bahing"}, ["bhl"] = {"Bimin"}, ["bhm"] = {"Bathari"}, ["bhn"] = {"Bohtan Neo-Aramaic"}, ["bho"] = {"Bhojpuri"}, ["bhp"] = {"Bima"}, ["bhq"] = {"Tukang Besi South"}, ["bhr"] = {"Bara Malagasy"}, ["bhs"] = {"Buwal"}, ["bht"] = {"Bhattiyali"}, ["bhu"] = {"Bhunjia"}, ["bhv"] = {"Bahau"}, ["bhw"] = {"Biak"}, ["bhx"] = {"Bhalay"}, ["bhy"] = {"Bhele"}, ["bhz"] = {"Bada (Indonesia)"}, ["bia"] = {"Badimaya"}, ["bib"] = {"Bissa", "Bisa"}, ["bid"] = {"Bidiyo"}, ["bie"] = {"Bepour"}, ["bif"] = {"Biafada"}, ["big"] = {"Biangai"}, ["bik"] = {"bikolsko"}, ["bil"] = {"Bile"}, ["bim"] = {"Bimoba"}, ["bin"] = {"edsko"}, ["bio"] = {"Nai"}, ["bip"] = {"Bila"}, ["biq"] = {"Bipi"}, ["bir"] = {"Bisorio"}, ["bit"] = {"Berinomo"}, ["biu"] = {"Biete"}, ["biv"] = {"Southern Birifor"}, ["biw"] = {"Kol (Cameroon)"}, ["bix"] = {"Bijori"}, ["biy"] = {"Birhor"}, ["biz"] = {"Baloi"}, ["bja"] = {"Budza"}, ["bjb"] = {"Banggarla"}, ["bjc"] = {"Bariji"}, ["bje"] = {"Biao-Jiao Mien"}, ["bjf"] = {"Barzani Jewish Neo-Aramaic"}, ["bjg"] = {"Bidyogo"}, ["bjh"] = {"Bahinemo"}, ["bji"] = {"Burji"}, ["bjj"] = {"Kanauji"}, ["bjk"] = {"Barok"}, ["bjl"] = {"Bulu (Papua New Guinea)"}, ["bjm"] = {"Bajelani"}, ["bjn"] = {"Banjar"}, ["bjo"] = {"Mid-Southern Banda"}, ["bjp"] = {"Fanamaket"}, ["bjr"] = {"Binumarien"}, ["bjs"] = {"Bajan"}, ["bjt"] = {"Balanta-Ganja"}, ["bju"] = {"Busuu"}, ["bjv"] = {"Bedjond"}, ["bjw"] = {"Bakwé"}, ["bjx"] = {"Banao Itneg"}, ["bjy"] = {"Bayali"}, ["bjz"] = {"Baruga"}, ["bka"] = {"Kyak"}, ["bkc"] = {"Baka (Cameroon)"}, ["bkd"] = {"Binukid", "Talaandig"}, ["bkf"] = {"Beeke"}, ["bkg"] = {"Buraka"}, ["bkh"] = {"Bakoko"}, ["bki"] = {"Baki"}, ["bkj"] = {"Pande"}, ["bkk"] = {"Brokskat"}, ["bkl"] = {"Berik"}, ["bkm"] = {"Kom (Cameroon)"}, ["bkn"] = {"Bukitan"}, ["bko"] = {"Kwa'"}, ["bkp"] = {"Boko (Democratic Republic of Congo)"}, ["bkq"] = {"Bakairí"}, ["bkr"] = {"Bakumpai"}, ["bks"] = {"Northern Sorsoganon"}, ["bkt"] = {"Boloki"}, ["bku"] = {"Buhid"}, ["bkv"] = {"Bekwarra"}, ["bkw"] = {"Bekwel"}, ["bkx"] = {"Baikeno"}, ["bky"] = {"Bokyi"}, ["bkz"] = {"Bungku"}, ["bla"] = {"Siksika"}, ["blb"] = {"Bilua"}, ["blc"] = {"Bella Coola"}, ["bld"] = {"Bolango"}, ["ble"] = {"Balanta-Kentohe"}, ["blf"] = {"Buol"}, ["blh"] = {"Kuwaa"}, ["bli"] = {"Bolia"}, ["blj"] = {"Bolongan"}, ["blk"] = {"Pa'o Karen", "Pa'O"}, ["bll"] = {"Biloxi"}, ["blm"] = {"Beli (South Sudan)"}, ["bln"] = {"Southern Catanduanes Bikol"}, ["blo"] = {"Anii"}, ["blp"] = {"Blablanga"}, ["blq"] = {"Baluan-Pam"}, ["blr"] = {"Blang"}, ["bls"] = {"Balaesang"}, ["blt"] = {"Tai Dam"}, ["blv"] = {"Kibala", "Bolo"}, ["blw"] = {"Balangao"}, ["blx"] = {"Mag-Indi Ayta"}, ["bly"] = {"Notre"}, ["blz"] = {"Balantak"}, ["bma"] = {"Lame"}, ["bmb"] = {"Bembe"}, ["bmc"] = {"Biem"}, ["bmd"] = {"Baga Manduri"}, ["bme"] = {"Limassa"}, ["bmf"] = {"Bom-Kim"}, ["bmg"] = {"Bamwe"}, ["bmh"] = {"Kein"}, ["bmi"] = {"Bagirmi"}, ["bmj"] = {"Bote-Majhi"}, ["bmk"] = {"Ghayavi"}, ["bml"] = {"Bomboli"}, ["bmm"] = {"Northern Betsimisaraka Malagasy"}, ["bmn"] = {"Bina (Papua New Guinea)"}, ["bmo"] = {"Bambalang"}, ["bmp"] = {"Bulgebi"}, ["bmq"] = {"Bomu"}, ["bmr"] = {"Muinane"}, ["bms"] = {"Bilma Kanuri"}, ["bmt"] = {"Biao Mon"}, ["bmu"] = {"Somba-Siawari"}, ["bmv"] = {"Bum"}, ["bmw"] = {"Bomwali"}, ["bmx"] = {"Baimak"}, ["bmz"] = {"Baramu"}, ["bna"] = {"Bonerate"}, ["bnb"] = {"Bookan"}, ["bnc"] = {"Bontok"}, ["bnd"] = {"Banda (Indonesia)"}, ["bne"] = {"Bintauna"}, ["bnf"] = {"Masiwang"}, ["bng"] = {"Benga"}, ["bni"] = {"Bangi"}, ["bnj"] = {"Eastern Tawbuid"}, ["bnk"] = {"Bierebo"}, ["bnl"] = {"Boon"}, ["bnm"] = {"Batanga"}, ["bnn"] = {"Bunun"}, ["bno"] = {"Bantoanon"}, ["bnp"] = {"Bola"}, ["bnq"] = {"Bantik"}, ["bnr"] = {"Butmas-Tur"}, ["bns"] = {"Bundeli"}, ["bnt"] = {"bantujsko"}, ["bnu"] = {"Bentong"}, ["bnv"] = {"Bonerif", "Beneraf", "Edwas"}, ["bnw"] = {"Bisis"}, ["bnx"] = {"Bangubangu"}, ["bny"] = {"Bintulu"}, ["bnz"] = {"Beezen"}, ["boa"] = {"Bora"}, ["bob"] = {"Aweer"}, ["boe"] = {"Mundabli"}, ["bof"] = {"Bolon"}, ["bog"] = {"Bamako Sign Language"}, ["boh"] = {"Boma"}, ["boi"] = {"Barbareño"}, ["boj"] = {"Anjam"}, ["bok"] = {"Bonjo"}, ["bol"] = {"Bole"}, ["bom"] = {"Berom"}, ["bon"] = {"Bine"}, ["boo"] = {"Tiemacèwè Bozo"}, ["bop"] = {"Bonkiman"}, ["boq"] = {"Bogaya"}, ["bor"] = {"Borôro"}, ["bot"] = {"Bongo"}, ["bou"] = {"Bondei"}, ["bov"] = {"Tuwuli"}, ["bow"] = {"Rema"}, ["box"] = {"Buamu"}, ["boy"] = {"Bodo (Central African Republic)"}, ["boz"] = {"Tiéyaxo Bozo"}, ["bpa"] = {"Daakaka"}, ["bpc"] = {"Mbuk"}, ["bpd"] = {"Banda-Banda"}, ["bpe"] = {"Bauni"}, ["bpg"] = {"Bonggo"}, ["bph"] = {"Botlikh"}, ["bpi"] = {"Bagupi"}, ["bpj"] = {"Binji"}, ["bpk"] = {"Orowe", "'Ôrôê"}, ["bpl"] = {"Broome Pearling Lugger Pidgin"}, ["bpm"] = {"Biyom"}, ["bpn"] = {"Dzao Min"}, ["bpo"] = {"Anasi"}, ["bpp"] = {"Kaure"}, ["bpq"] = {"Banda Malay"}, ["bpr"] = {"Koronadal Blaan"}, ["bps"] = {"Sarangani Blaan"}, ["bpt"] = {"Barrow Point"}, ["bpu"] = {"Bongu"}, ["bpv"] = {"Bian Marind"}, ["bpw"] = {"Bo (Papua New Guinea)"}, ["bpx"] = {"Palya Bareli"}, ["bpy"] = {"Bishnupriya"}, ["bpz"] = {"Bilba"}, ["bqa"] = {"Tchumbuli"}, ["bqb"] = {"Bagusa"}, ["bqc"] = {"Boko (Benin)", "Boo"}, ["bqd"] = {"Bung"}, ["bqf"] = {"Baga Kaloum"}, ["bqg"] = {"Bago-Kusuntu"}, ["bqh"] = {"Baima"}, ["bqi"] = {"Bakhtiari"}, ["bqj"] = {"Bandial"}, ["bqk"] = {"Banda-Mbrès"}, ["bql"] = {"Bilakura"}, ["bqm"] = {"Wumboko"}, ["bqn"] = {"Bulgarian Sign Language"}, ["bqo"] = {"Balo"}, ["bqp"] = {"Busa"}, ["bqq"] = {"Biritai"}, ["bqr"] = {"Burusu"}, ["bqs"] = {"Bosngun"}, ["bqt"] = {"Bamukumbit"}, ["bqu"] = {"Boguru"}, ["bqv"] = {"Koro Wachi", "Begbere-Ejar"}, ["bqw"] = {"Buru (Nigeria)"}, ["bqx"] = {"Baangi"}, ["bqy"] = {"Bengkala Sign Language"}, ["bqz"] = {"Bakaka"}, ["bra"] = {"bradžiško"}, ["brb"] = {"Brao", "Lave"}, ["brc"] = {"Berbice Creole Dutch"}, ["brd"] = {"Baraamu"}, ["brf"] = {"Bira"}, ["brg"] = {"Baure"}, ["brh"] = {"brahujsko"}, ["bri"] = {"Mokpwe"}, ["brj"] = {"Bieria"}, ["brk"] = {"Birked"}, ["brl"] = {"Birwa"}, ["brm"] = {"Barambu"}, ["brn"] = {"Boruca"}, ["bro"] = {"Brokkat"}, ["brp"] = {"Barapasi"}, ["brq"] = {"Breri"}, ["brr"] = {"Birao"}, ["brs"] = {"Baras"}, ["brt"] = {"Bitare"}, ["bru"] = {"Eastern Bru"}, ["brv"] = {"Western Bru"}, ["brw"] = {"Bellari"}, ["brx"] = {"Bodo (India)"}, ["bry"] = {"Burui"}, ["brz"] = {"Bilbil"}, ["bsa"] = {"Abinomn"}, ["bsb"] = {"Brunei Bisaya"}, ["bsc"] = {"Bassari", "Oniyan"}, ["bse"] = {"Wushi"}, ["bsf"] = {"Bauchi"}, ["bsg"] = {"Bashkardi"}, ["bsh"] = {"Kati"}, ["bsi"] = {"Bassossi"}, ["bsj"] = {"Bangwinji"}, ["bsk"] = {"Burushaski"}, ["bsl"] = {"Basa-Gumna"}, ["bsm"] = {"Busami"}, ["bsn"] = {"Barasana-Eduria"}, ["bso"] = {"Buso"}, ["bsp"] = {"Baga Sitemu"}, ["bsq"] = {"Bassa"}, ["bsr"] = {"Bassa-Kontagora"}, ["bss"] = {"Akoose"}, ["bst"] = {"Basketo"}, ["bsu"] = {"Bahonsuai"}, ["bsv"] = {"Baga Sobané"}, ["bsw"] = {"Baiso"}, ["bsx"] = {"Yangkam"}, ["bsy"] = {"Sabah Bisaya"}, ["bta"] = {"Bata"}, ["btc"] = {"Bati (Cameroon)"}, ["btd"] = {"Batak Dairi"}, ["bte"] = {"Gamo-Ningi"}, ["btf"] = {"Birgit"}, ["btg"] = {"Gagnoa Bété"}, ["bth"] = {"Biatah Bidayuh"}, ["bti"] = {"Burate"}, ["btj"] = {"Bacanese Malay"}, ["btk"] = {"bataško"}, ["btm"] = {"Batak Mandailing"}, ["btn"] = {"Ratagnon"}, ["bto"] = {"Rinconada Bikol"}, ["btp"] = {"Budibud"}, ["btq"] = {"Batek"}, ["btr"] = {"Baetora"}, ["bts"] = {"Batak Simalungun"}, ["btt"] = {"Bete-Bendi"}, ["btu"] = {"Batu"}, ["btv"] = {"Bateri"}, ["btw"] = {"Butuanon"}, ["btx"] = {"Batak Karo"}, ["bty"] = {"Bobot"}, ["btz"] = {"Batak Alas-Kluet"}, ["bua"] = {"burjatsko"}, ["bub"] = {"Bua"}, ["buc"] = {"Bushi"}, ["bud"] = {"Ntcham"}, ["bue"] = {"Beothuk"}, ["buf"] = {"Bushoong"}, ["bug"] = {"buginsko"}, ["buh"] = {"Younuo Bunu"}, ["bui"] = {"Bongili"}, ["buj"] = {"Basa-Gurmana"}, ["buk"] = {"Bugawac"}, ["bum"] = {"Bulu (Cameroon)"}, ["bun"] = {"Sherbro"}, ["buo"] = {"Terei"}, ["bup"] = {"Busoa"}, ["buq"] = {"Brem"}, ["bus"] = {"Bokobaru"}, ["but"] = {"Bungain"}, ["buu"] = {"Budu"}, ["buv"] = {"Bun"}, ["buw"] = {"Bubi"}, ["bux"] = {"Boghom"}, ["buy"] = {"Bullom So"}, ["buz"] = {"Bukwen"}, ["bva"] = {"Barein"}, ["bvb"] = {"Bube"}, ["bvc"] = {"Baelelea"}, ["bvd"] = {"Baeggu"}, ["bve"] = {"Berau Malay"}, ["bvf"] = {"Boor"}, ["bvg"] = {"Bonkeng"}, ["bvh"] = {"Bure"}, ["bvi"] = {"Belanda Viri"}, ["bvj"] = {"Baan"}, ["bvk"] = {"Bukat"}, ["bvl"] = {"Bolivian Sign Language"}, ["bvm"] = {"Bamunka"}, ["bvn"] = {"Buna"}, ["bvo"] = {"Bolgo"}, ["bvp"] = {"Bumang"}, ["bvq"] = {"Birri"}, ["bvr"] = {"Burarra"}, ["bvt"] = {"Bati (Indonesia)"}, ["bvu"] = {"Bukit Malay"}, ["bvv"] = {"Baniva"}, ["bvw"] = {"Boga"}, ["bvx"] = {"Dibole"}, ["bvy"] = {"Baybayanon"}, ["bvz"] = {"Bauzi"}, ["bwa"] = {"Bwatoo"}, ["bwb"] = {"Namosi-Naitasiri-Serua"}, ["bwc"] = {"Bwile"}, ["bwd"] = {"Bwaidoka"}, ["bwe"] = {"Bwe Karen"}, ["bwf"] = {"Boselewa"}, ["bwg"] = {"Barwe"}, ["bwh"] = {"Bishuo"}, ["bwi"] = {"Baniwa"}, ["bwj"] = {"Láá Láá Bwamu"}, ["bwk"] = {"Bauwaki"}, ["bwl"] = {"Bwela"}, ["bwm"] = {"Biwat"}, ["bwn"] = {"Wunai Bunu"}, ["bwo"] = {"Boro (Ethiopia)", "Borna (Ethiopia)"}, ["bwp"] = {"Mandobo Bawah"}, ["bwq"] = {"Southern Bobo Madaré"}, ["bwr"] = {"Bura-Pabir"}, ["bws"] = {"Bomboma"}, ["bwt"] = {"Bafaw-Balong"}, ["bwu"] = {"Buli (Ghana)"}, ["bww"] = {"Bwa"}, ["bwx"] = {"Bu-Nao Bunu"}, ["bwy"] = {"Cwi Bwamu"}, ["bwz"] = {"Bwisi"}, ["bxa"] = {"Tairaha"}, ["bxb"] = {"Belanda Bor"}, ["bxc"] = {"Molengue"}, ["bxd"] = {"Pela"}, ["bxe"] = {"Birale"}, ["bxf"] = {"Bilur", "Minigir"}, ["bxg"] = {"Bangala"}, ["bxh"] = {"Buhutu"}, ["bxi"] = {"Pirlatapa"}, ["bxj"] = {"Bayungu"}, ["bxk"] = {"Bukusu", "Lubukusu"}, ["bxl"] = {"Jalkunan"}, ["bxm"] = {"mongolskobujratsko"}, ["bxn"] = {"Burduna"}, ["bxo"] = {"Barikanchi"}, ["bxp"] = {"Bebil"}, ["bxq"] = {"Beele"}, ["bxr"] = {"Russia Buriat"}, ["bxs"] = {"Busam"}, ["bxu"] = {"China Buriat"}, ["bxv"] = {"Berakou"}, ["bxw"] = {"Bankagooma"}, ["bxz"] = {"Binahari"}, ["bya"] = {"Batak"}, ["byb"] = {"Bikya"}, ["byc"] = {"Ubaghara"}, ["byd"] = {"Benyadu'"}, ["bye"] = {"Pouye"}, ["byf"] = {"Bete"}, ["byg"] = {"Baygo"}, ["byh"] = {"Bhujel"}, ["byi"] = {"Buyu"}, ["byj"] = {"Bina (Nigeria)"}, ["byk"] = {"Biao"}, ["byl"] = {"Bayono"}, ["bym"] = {"Bidjara"}, ["byn"] = {"blinško"}, ["byo"] = {"Biyo"}, ["byp"] = {"Bumaji"}, ["byq"] = {"Basay"}, ["byr"] = {"Baruya", "Yipma"}, ["bys"] = {"Burak"}, ["byt"] = {"Berti"}, ["byv"] = {"Medumba"}, ["byw"] = {"Belhariya"}, ["byx"] = {"Qaqet"}, ["byz"] = {"Banaro"}, ["bza"] = {"Bandi"}, ["bzb"] = {"Andio"}, ["bzc"] = {"Southern Betsimisaraka Malagasy"}, ["bzd"] = {"Bribri"}, ["bze"] = {"Jenaama Bozo"}, ["bzf"] = {"Boikin"}, ["bzg"] = {"Babuza"}, ["bzh"] = {"Mapos Buang"}, ["bzi"] = {"Bisu"}, ["bzj"] = {"Belize Kriol English"}, ["bzk"] = {"Nicaragua Creole English"}, ["bzl"] = {"Boano (Sulawesi)"}, ["bzm"] = {"Bolondo"}, ["bzn"] = {"Boano (Maluku)"}, ["bzo"] = {"Bozaba"}, ["bzp"] = {"Kemberano"}, ["bzq"] = {"Buli (Indonesia)"}, ["bzr"] = {"Biri"}, ["bzs"] = {"Brazilian Sign Language"}, ["bzt"] = {"Brithenig"}, ["bzu"] = {"Burmeso"}, ["bzv"] = {"Naami"}, ["bzw"] = {"Basa (Nigeria)"}, ["bzx"] = {"Kɛlɛngaxo Bozo"}, ["bzy"] = {"Obanliku"}, ["bzz"] = {"Evant"}, ["caa"] = {"Chortí"}, ["cab"] = {"Garifuna"}, ["cac"] = {"Chuj"}, ["cad"] = {"kadoško"}, ["cae"] = {"Lehar", "Laalaa"}, ["caf"] = {"Southern Carrier"}, ["cag"] = {"Nivaclé"}, ["cah"] = {"Cahuarano"}, ["cai"] = {"srednjeameriškoindijansko"}, ["caj"] = {"Chané"}, ["cak"] = {"Kaqchikel", "Cakchiquel"}, ["cal"] = {"karolinsko"}, ["cam"] = {"Cemuhî"}, ["can"] = {"Chambri"}, ["cao"] = {"Chácobo"}, ["cap"] = {"Chipaya"}, ["caq"] = {"Car Nicobarese"}, ["car"] = {"Galibi Carib"}, ["cas"] = {"Tsimané"}, ["cau"] = {"kavkaško"}, ["cav"] = {"Cavineña"}, ["caw"] = {"Callawalla"}, ["cax"] = {"Chiquitano"}, ["cay"] = {"Cayuga"}, ["caz"] = {"Canichana"}, ["cba"] = {"Chibchan languages"}, ["cbb"] = {"Cabiyarí"}, ["cbc"] = {"Carapana"}, ["cbd"] = {"Carijona"}, ["cbg"] = {"Chimila"}, ["cbi"] = {"Chachi"}, ["cbj"] = {"Ede Cabe"}, ["cbk"] = {"Chavacano"}, ["cbl"] = {"Bualkhaw Chin"}, ["cbn"] = {"Nyahkur"}, ["cbo"] = {"Izora"}, ["cbq"] = {"Tsucuba", "Cuba"}, ["cbr"] = {"Cashibo-Cacataibo", "Nocamán"}, ["cbs"] = {"Cashinahua"}, ["cbt"] = {"Chayahuita"}, ["cbu"] = {"Candoshi-Shapra"}, ["cbv"] = {"Cacua"}, ["cbw"] = {"Kinabalian"}, ["cby"] = {"Carabayo"}, ["ccc"] = {"Chamicuro"}, ["ccd"] = {"Cafundo Creole"}, ["cce"] = {"Chopi"}, ["ccg"] = {"Samba Daka"}, ["cch"] = {"Atsam"}, ["ccj"] = {"Kasanga"}, ["ccl"] = {"Cutchi-Swahili"}, ["ccm"] = {"Malaccan Creole Malay"}, ["ccn"] = {"severnokavkaško"}, ["cco"] = {"Comaltepec Chinantec"}, ["ccp"] = {"Chakma"}, ["ccr"] = {"Cacaopera"}, ["ccs"] = {"južnokavkaško"}, ["cda"] = {"Choni"}, ["cdc"] = {"čadsko (družina)"}, ["cdd"] = {"Caddoan languages"}, ["cde"] = {"Chenchu"}, ["cdf"] = {"Chiru"}, ["cdh"] = {"Chambeali"}, ["cdi"] = {"Chodri"}, ["cdj"] = {"Churahi"}, ["cdm"] = {"Chepang"}, ["cdn"] = {"Chaudangsi"}, ["cdo"] = {"Min Dong Chinese"}, ["cdr"] = {"Cinda-Regi-Tiyal"}, ["cds"] = {"Chadian Sign Language"}, ["cdy"] = {"Chadong"}, ["cdz"] = {"Koda"}, ["cea"] = {"Lower Chehalis"}, ["ceb"] = {"sebuansko"}, ["ceg"] = {"Chamacoco"}, ["cek"] = {"Eastern Khumi Chin"}, ["cel"] = {"keltsko"}, ["cen"] = {"Cen"}, ["cet"] = {"Centúúm"}, ["cey"] = {"Ekai Chin"}, ["cfa"] = {"Dijim-Bwilim"}, ["cfd"] = {"Cara"}, ["cfg"] = {"Como Karim"}, ["cfm"] = {"Falam Chin"}, ["cga"] = {"Changriwa"}, ["cgc"] = {"Kagayanen"}, ["cgg"] = {"Chiga"}, ["cgk"] = {"Chocangacakha"}, ["chb"] = {"čibsko"}, ["chc"] = {"Catawba"}, ["chd"] = {"Highland Oaxaca Chontal"}, ["chf"] = {"Tabasco Chontal"}, ["chg"] = {"čagatajsko"}, ["chh"] = {"Chinook"}, ["chj"] = {"Ojitlán Chinantec"}, ["chk"] = {"čukeško"}, ["chl"] = {"Cahuilla"}, ["chm"] = {"marijsko"}, ["chn"] = {"žargonsko činuško"}, ["cho"] = {"čoktavsko"}, ["chp"] = {"Chipewyan", "Dene Suline"}, ["chq"] = {"Quiotepec Chinantec"}, ["chr"] = {"čerokeško"}, ["cht"] = {"Cholón"}, ["chw"] = {"Chuwabu"}, ["chx"] = {"Chantyal"}, ["chy"] = {"čejensko"}, ["chz"] = {"Ozumacín Chinantec"}, ["cia"] = {"Cia-Cia"}, ["cib"] = {"Ci Gbe"}, ["cic"] = {"Chickasaw"}, ["cid"] = {"Chimariko"}, ["cie"] = {"Cineni"}, ["cih"] = {"Chinali"}, ["cik"] = {"Chitkuli Kinnauri"}, ["cim"] = {"cimbrijsko"}, ["cin"] = {"Cinta Larga"}, ["cip"] = {"Chiapanec"}, ["cir"] = {"Tiri", "Haméa", "Méa"}, ["ciw"] = {"Chippewa"}, ["ciy"] = {"Chaima"}, ["cja"] = {"Western Cham"}, ["cje"] = {"Chru"}, ["cjh"] = {"Upper Chehalis"}, ["cji"] = {"Chamalal"}, ["cjk"] = {"Chokwe"}, ["cjm"] = {"Eastern Cham"}, ["cjn"] = {"Chenapian"}, ["cjo"] = {"Ashéninka Pajonal"}, ["cjp"] = {"Cabécar"}, ["cjs"] = {"šorsko"}, ["cjv"] = {"Chuave"}, ["cjy"] = {"Jinyu Chinese"}, ["ckb"] = {"Central Kurdish"}, ["ckh"] = {"Chak"}, ["ckl"] = {"Cibak"}, ["ckm"] = {"čakavsko"}, ["ckn"] = {"Kaang Chin"}, ["cko"] = {"Anufo"}, ["ckq"] = {"Kajakse"}, ["ckr"] = {"Kairak"}, ["cks"] = {"Tayo"}, ["ckt"] = {"Chukot"}, ["cku"] = {"Koasati"}, ["ckv"] = {"Kavalan"}, ["ckx"] = {"Caka"}, ["cky"] = {"Cakfem-Mushere"}, ["ckz"] = {"Cakchiquel-Quiché Mixed Language"}, ["cla"] = {"Ron"}, ["clc"] = {"Chilcotin"}, ["cld"] = {"kaldejskoneoaramejsko"}, ["cle"] = {"Lealao Chinantec"}, ["clh"] = {"Chilisso"}, ["cli"] = {"Chakali"}, ["clj"] = {"Laitu Chin"}, ["clk"] = {"Idu-Mishmi"}, ["cll"] = {"Chala"}, ["clm"] = {"Clallam"}, ["clo"] = {"Lowland Oaxaca Chontal"}, ["clt"] = {"Lautu Chin"}, ["clu"] = {"Caluyanun"}, ["clw"] = {"čulimsko"}, ["cly"] = {"Eastern Highland Chatino"}, ["cma"] = {"Maa"}, ["cmc"] = {"čamsko"}, ["cme"] = {"Cerma"}, ["cmg"] = {"klasičnomongolsko"}, ["cmi"] = {"Emberá-Chamí"}, ["cml"] = {"Campalagian"}, ["cmm"] = {"Michigamea"}, ["cmn"] = {"mandarinskokitajsko"}, ["cmo"] = {"Central Mnong"}, ["cmr"] = {"Mro-Khimi Chin"}, ["cms"] = {"mesapsko"}, ["cmt"] = {"Camtho"}, ["cna"] = {"Changthang"}, ["cnb"] = {"Chinbon Chin"}, ["cnc"] = {"Côông"}, ["cng"] = {"Northern Qiang"}, ["cnh"] = {"Hakha Chin", "Haka Chin"}, ["cni"] = {"Asháninka"}, ["cnk"] = {"Khumi Chin"}, ["cnl"] = {"Lalana Chinantec"}, ["cno"] = {"Con"}, ["cnp"] = {"Northern Ping Chinese", "Northern Pinghua"}, ["cnq"] = {"Chung"}, ["cnr"] = {"črnogorsko"}, ["cns"] = {"Central Asmat"}, ["cnt"] = {"Tepetotutla Chinantec"}, ["cnu"] = {"Chenoua"}, ["cnw"] = {"Ngawn Chin"}, ["cnx"] = {"srednjekornijsko"}, ["coa"] = {"Cocos Islands Malay"}, ["cob"] = {"Chicomuceltec"}, ["coc"] = {"Cocopa"}, ["cod"] = {"Cocama-Cocamilla"}, ["coe"] = {"Koreguaje"}, ["cof"] = {"Colorado"}, ["cog"] = {"Chong"}, ["coh"] = {"Chonyi-Dzihana-Kauma", "Chichonyi-Chidzihana-Chikauma"}, ["coj"] = {"Cochimi"}, ["cok"] = {"Santa Teresa Cora"}, ["col"] = {"Columbia-Wenatchi"}, ["com"] = {"Comanche"}, ["con"] = {"Cofán"}, ["coo"] = {"Comox"}, ["cop"] = {"koptsko"}, ["coq"] = {"Coquille"}, ["cot"] = {"Caquinte"}, ["cou"] = {"Wamey"}, ["cov"] = {"Cao Miao"}, ["cow"] = {"Cowlitz"}, ["cox"] = {"Nanti"}, ["coz"] = {"Chochotec"}, ["cpa"] = {"Palantla Chinantec"}, ["cpb"] = {"Ucayali-Yurúa Ashéninka"}, ["cpc"] = {"Ajyíninka Apurucayali"}, ["cpe"] = {"angleškokreolsko"}, ["cpf"] = {"francoskokreolsko"}, ["cpg"] = {"kapadoškogrško"}, ["cpi"] = {"Chinese Pidgin English"}, ["cpn"] = {"Cherepon"}, ["cpo"] = {"Kpeego"}, ["cpp"] = {"portugalskokreolsko"}, ["cps"] = {"Capiznon"}, ["cpu"] = {"Pichis Ashéninka"}, ["cpx"] = {"Pu-Xian Chinese"}, ["cpy"] = {"South Ucayali Ashéninka"}, ["cqd"] = {"Chuanqiandian Cluster Miao"}, ["cra"] = {"Chara"}, ["crb"] = {"Island Carib"}, ["crc"] = {"Lonwolwol"}, ["crd"] = {"Coeur d'Alene"}, ["crf"] = {"Caramanta"}, ["crg"] = {"Michif"}, ["crh"] = {"krimskotatarsko", "krimskoturško"}, ["cri"] = {"Sãotomense"}, ["crj"] = {"Southern East Cree"}, ["crk"] = {"Plains Cree"}, ["crl"] = {"Northern East Cree"}, ["crm"] = {"Moose Cree"}, ["crn"] = {"El Nayar Cora"}, ["cro"] = {"Crow"}, ["crp"] = {"kreolsko/pidžinsko"}, ["crq"] = {"Iyo'wujwa Chorote"}, ["crr"] = {"karolinskoalgonkinsko", "Pamlico"}, ["crs"] = {"Seselwa Creole French"}, ["crt"] = {"Iyojwa'ja Chorote"}, ["crv"] = {"Chaura"}, ["crw"] = {"Chrau"}, ["crx"] = {"Carrier"}, ["cry"] = {"Cori"}, ["crz"] = {"Cruzeño"}, ["csa"] = {"Chiltepec Chinantec"}, ["csb"] = {"kašubsko"}, ["csc"] = {"Catalan Sign Language", "Lengua de señas catalana", "Llengua de Signes Catalana"}, ["csd"] = {"Chiangmai Sign Language"}, ["cse"] = {"Czech Sign Language"}, ["csf"] = {"Cuba Sign Language"}, ["csg"] = {"Chilean Sign Language"}, ["csh"] = {"Asho Chin"}, ["csi"] = {"Coast Miwok"}, ["csj"] = {"Songlai Chin"}, ["csk"] = {"Jola-Kasa"}, ["csl"] = {"Chinese Sign Language"}, ["csm"] = {"Central Sierra Miwok"}, ["csn"] = {"Colombian Sign Language"}, ["cso"] = {"Sochiapam Chinantec", "Sochiapan Chinantec"}, ["csp"] = {"Southern Ping Chinese", "Southern Pinghua"}, ["csq"] = {"Croatia Sign Language"}, ["csr"] = {"Costa Rican Sign Language"}, ["css"] = {"Southern Ohlone"}, ["cst"] = {"Northern Ohlone"}, ["csu"] = {"srednjesudansko"}, ["csv"] = {"Sumtu Chin"}, ["csw"] = {"Swampy Cree"}, ["csx"] = {"Cambodian Sign Language"}, ["csy"] = {"Siyin Chin"}, ["csz"] = {"Coos"}, ["cta"] = {"Tataltepec Chatino"}, ["ctc"] = {"Chetco"}, ["ctd"] = {"Tedim Chin"}, ["cte"] = {"Tepinapa Chinantec"}, ["ctg"] = {"Chittagonian"}, ["cth"] = {"Thaiphum Chin"}, ["ctl"] = {"Tlacoatzintepec Chinantec"}, ["ctm"] = {"Chitimacha"}, ["ctn"] = {"Chhintange"}, ["cto"] = {"Emberá-Catío"}, ["ctp"] = {"Western Highland Chatino"}, ["cts"] = {"Northern Catanduanes Bikol"}, ["ctt"] = {"Wayanad Chetti"}, ["ctu"] = {"Chol"}, ["cty"] = {"Moundadan Chetty"}, ["ctz"] = {"Zacatepec Chatino"}, ["cua"] = {"Cua"}, ["cub"] = {"Cubeo"}, ["cuc"] = {"Usila Chinantec"}, ["cuh"] = {"Chuka", "Gichuka"}, ["cui"] = {"Cuiba"}, ["cuj"] = {"Mashco Piro"}, ["cuk"] = {"San Blas Kuna"}, ["cul"] = {"Culina", "Kulina"}, ["cuo"] = {"Cumanagoto"}, ["cup"] = {"Cupeño"}, ["cuq"] = {"Cun"}, ["cur"] = {"Chhulung"}, ["cus"] = {"kušitsko"}, ["cut"] = {"Teutila Cuicatec"}, ["cuu"] = {"Tai Ya"}, ["cuv"] = {"Cuvok"}, ["cuw"] = {"Chukwa"}, ["cux"] = {"Tepeuxila Cuicatec"}, ["cuy"] = {"Cuitlatec"}, ["cvg"] = {"Chug"}, ["cvn"] = {"Valle Nacional Chinantec"}, ["cwa"] = {"Kabwa"}, ["cwb"] = {"Maindo"}, ["cwd"] = {"Woods Cree"}, ["cwe"] = {"Kwere"}, ["cwg"] = {"Chewong", "Cheq Wong"}, ["cwt"] = {"Kuwaataay"}, ["cya"] = {"Nopala Chatino"}, ["cyb"] = {"Cayubaba"}, ["cyo"] = {"Cuyonon"}, ["czh"] = {"Huizhou Chinese"}, ["czk"] = {"knaansko"}, ["czn"] = {"Zenzontepec Chatino"}, ["czo"] = {"Min Zhong Chinese"}, ["cxh"] = {"Cha'ari"}, ["czt"] = {"Zotung Chin"}, ["daa"] = {"Dangaléat"}, ["dac"] = {"Dambi"}, ["dad"] = {"Marik"}, ["dae"] = {"Duupa"}, ["dag"] = {"Dagbani"}, ["dah"] = {"Gwahatike"}, ["dai"] = {"Day"}, ["daj"] = {"Dar Fur Daju"}, ["dak"] = {"dakotsko"}, ["dal"] = {"Dahalo"}, ["dam"] = {"Damakawa"}, ["dao"] = {"Daai Chin"}, ["daq"] = {"Dandami Maria"}, ["dar"] = {"Dargwa"}, ["das"] = {"Daho-Doo"}, ["dau"] = {"Dar Sila Daju"}, ["dav"] = {"Taita", "Dawida"}, ["daw"] = {"Davawenyo"}, ["dax"] = {"Dayi"}, ["day"] = {"dajaško"}, ["daz"] = {"Dao"}, ["dba"] = {"Bangime"}, ["dbb"] = {"Deno"}, ["dbd"] = {"Dadiya"}, ["dbe"] = {"Dabe"}, ["dbf"] = {"Edopi"}, ["dbg"] = {"Dogul Dom Dogon"}, ["dbi"] = {"Doka"}, ["dbj"] = {"Ida'an"}, ["dbl"] = {"Dyirbal"}, ["dbm"] = {"Duguri"}, ["dbn"] = {"Duriankere"}, ["dbo"] = {"Dulbu"}, ["dbp"] = {"Duwai"}, ["dbq"] = {"Daba"}, ["dbr"] = {"Dabarre"}, ["dbt"] = {"Ben Tey Dogon"}, ["dbu"] = {"Bondum Dom Dogon"}, ["dbv"] = {"Dungu"}, ["dbw"] = {"Bankan Tey Dogon"}, ["dby"] = {"Dibiyaso"}, ["dcc"] = {"Deccan"}, ["dcr"] = {"Negerhollands"}, ["dda"] = {"Dadi Dadi"}, ["ddd"] = {"Dongotono"}, ["dde"] = {"Doondo"}, ["ddg"] = {"Fataluku"}, ["ddi"] = {"West Goodenough"}, ["ddj"] = {"Jaru"}, ["ddn"] = {"Dendi (Benin)"}, ["ddo"] = {"Dido"}, ["ddr"] = {"Dhudhuroa"}, ["dds"] = {"Donno So Dogon"}, ["ddw"] = {"Dawera-Daweloor"}, ["dec"] = {"Dagik"}, ["ded"] = {"Dedua"}, ["dee"] = {"Dewoin"}, ["def"] = {"Dezfuli"}, ["deg"] = {"Degema"}, ["deh"] = {"Dehwari"}, ["dei"] = {"Demisa"}, ["dek"] = {"Dek"}, ["del"] = {"Delaware"}, ["dem"] = {"Dem"}, ["den"] = {"Slave (Athapascan)"}, ["dep"] = {"Pidgin Delaware"}, ["deq"] = {"Dendi (Central African Republic)"}, ["der"] = {"Deori"}, ["des"] = {"Desano"}, ["dev"] = {"Domung"}, ["dez"] = {"Dengese"}, ["dga"] = {"južnodagarsko"}, ["dgb"] = {"Bunoge Dogon"}, ["dgc"] = {"Casiguran Dumagat Agta"}, ["dgd"] = {"Dagaari Dioula"}, ["dge"] = {"Degenan"}, ["dgg"] = {"Doga"}, ["dgh"] = {"Dghwede"}, ["dgi"] = {"Northern Dagara"}, ["dgk"] = {"Dagba"}, ["dgl"] = {"Andaandi", "Dongolawi"}, ["dgn"] = {"Dagoman"}, ["dgo"] = {"Dogri (individual language)"}, ["dgr"] = {"dogribsko"}, ["dgs"] = {"Dogoso"}, ["dgt"] = {"Ndra'ngith"}, ["dgw"] = {"Daungwurrung"}, ["dgx"] = {"Doghoro"}, ["dgz"] = {"Daga"}, ["dhd"] = {"Dhundari"}, ["dhg"] = {"Dhangu-Djangu", "Dhangu", "Djangu"}, ["dhi"] = {"Dhimal"}, ["dhl"] = {"Dhalandji"}, ["dhm"] = {"Zemba"}, ["dhn"] = {"Dhanki"}, ["dho"] = {"Dhodia"}, ["dhr"] = {"Dhargari"}, ["dhs"] = {"Dhaiso"}, ["dhu"] = {"Dhurga"}, ["dhv"] = {"Dehu", "Drehu"}, ["dhw"] = {"Dhanwar (Nepal)"}, ["dhx"] = {"Dhungaloo"}, ["dia"] = {"Dia"}, ["dib"] = {"South Central Dinka"}, ["dic"] = {"Lakota Dida"}, ["did"] = {"Didinga"}, ["dif"] = {"Dieri", "Diyari"}, ["dig"] = {"Digo", "Chidigo"}, ["dih"] = {"Kumiai"}, ["dii"] = {"Dimbong"}, ["dij"] = {"Dai"}, ["dik"] = {"Southwestern Dinka"}, ["dil"] = {"Dilling"}, ["dim"] = {"Dime"}, ["din"] = {"dinško"}, ["dio"] = {"Dibo"}, ["dip"] = {"Northeastern Dinka"}, ["diq"] = {"Dimli (individual language)"}, ["dir"] = {"Dirim"}, ["dis"] = {"Dimasa"}, ["diu"] = {"Diriku"}, ["diw"] = {"Northwestern Dinka"}, ["dix"] = {"Dixon Reef"}, ["diy"] = {"Diuwe"}, ["diz"] = {"Ding"}, ["dja"] = {"Djadjawurrung"}, ["djb"] = {"Djinba"}, ["djc"] = {"Dar Daju Daju"}, ["djd"] = {"Djamindjung", "Ngaliwurru"}, ["dje"] = {"Zarma"}, ["djf"] = {"Djangun"}, ["dji"] = {"Djinang"}, ["djj"] = {"Djeebbana"}, ["djk"] = {"Eastern Maroon Creole", "Businenge Tongo", "Nenge"}, ["djm"] = {"Jamsay Dogon"}, ["djn"] = {"Jawoyn", "Djauan"}, ["djo"] = {"Jangkang"}, ["djr"] = {"Djambarrpuyngu"}, ["dju"] = {"Kapriman"}, ["djw"] = {"Djawi"}, ["dka"] = {"Dakpakha"}, ["dkg"] = {"Kadung"}, ["dkk"] = {"Dakka"}, ["dkr"] = {"Kuijau"}, ["dks"] = {"Southeastern Dinka"}, ["dkx"] = {"Mazagway"}, ["dlg"] = {"Dolgan"}, ["dlk"] = {"Dahalik"}, ["dlm"] = {"dalmatinsko"}, ["dln"] = {"Darlong"}, ["dma"] = {"Duma"}, ["dmb"] = {"Mombo Dogon"}, ["dmc"] = {"Gavak"}, ["dmd"] = {"Madhi Madhi"}, ["dme"] = {"Dugwor"}, ["dmf"] = {"Medefaidrin"}, ["dmg"] = {"Upper Kinabatangan"}, ["dmk"] = {"Domaaki"}, ["dml"] = {"Dameli"}, ["dmm"] = {"Dama"}, ["dmn"] = {"mandejsko"}, ["dmo"] = {"Kemedzung"}, ["dmr"] = {"East Damar"}, ["dms"] = {"Dampelas"}, ["dmu"] = {"Dubu", "Tebi"}, ["dmv"] = {"Dumpas"}, ["dmw"] = {"Mudburra"}, ["dmx"] = {"Dema"}, ["dmy"] = {"Demta", "Sowari"}, ["dna"] = {"Upper Grand Valley Dani"}, ["dnd"] = {"Daonda"}, ["dne"] = {"Ndendeule"}, ["dng"] = {"Dungan"}, ["dni"] = {"Lower Grand Valley Dani"}, ["dnj"] = {"Dan"}, ["dnk"] = {"Dengka"}, ["dnn"] = {"Dzùùngoo"}, ["dno"] = {"Ndrulo", "Northern Lendu"}, ["dnr"] = {"Danaru"}, ["dnt"] = {"Mid Grand Valley Dani"}, ["dnu"] = {"Danau"}, ["dnv"] = {"Danu"}, ["dnw"] = {"Western Dani"}, ["dny"] = {"Dení"}, ["doa"] = {"Dom"}, ["dob"] = {"Dobu"}, ["doc"] = {"Northern Dong"}, ["doe"] = {"Doe"}, ["dof"] = {"Domu"}, ["doh"] = {"Dong"}, ["doi"] = {"dogrijsko (makrojezik)"}, ["dok"] = {"Dondo"}, ["dol"] = {"Doso"}, ["don"] = {"Toura (Papua New Guinea)"}, ["doo"] = {"Dongo"}, ["dop"] = {"Lukpa"}, ["doq"] = {"Dominican Sign Language"}, ["dor"] = {"Dori'o"}, ["dos"] = {"Dogosé"}, ["dot"] = {"Dass"}, ["dov"] = {"Dombe"}, ["dow"] = {"Doyayo"}, ["dox"] = {"Bussa"}, ["doy"] = {"Dompo"}, ["doz"] = {"Dorze"}, ["dpp"] = {"Papar"}, ["dra"] = {"dravidsko"}, ["drb"] = {"Dair"}, ["drc"] = {"Minderico"}, ["drd"] = {"Darmiya"}, ["dre"] = {"Dolpo"}, ["drg"] = {"Rungus"}, ["dri"] = {"C'Lela"}, ["drl"] = {"Paakantyi"}, ["drn"] = {"West Damar"}, ["dro"] = {"Daro-Matu Melanau"}, ["drq"] = {"Dura"}, ["drs"] = {"Gedeo"}, ["drt"] = {"Drents"}, ["dru"] = {"Rukai"}, ["dry"] = {"Darai"}, ["dsb"] = {"spodnjelužiškosrbsko"}, ["dse"] = {"nizozemsko znakovno"}, ["dsh"] = {"Daasanach"}, ["dsi"] = {"Disa"}, ["dsk"] = {"Dokshi"}, ["dsl"] = {"dansko znakovno"}, ["dsn"] = {"Dusner"}, ["dso"] = {"Desiya"}, ["dsq"] = {"Tadaksahak"}, ["dsz"] = {"mardinsko znakovno"}, ["dta"] = {"Daur"}, ["dtb"] = {"Labuk-Kinabatangan Kadazan"}, ["dtd"] = {"Ditidaht"}, ["dth"] = {"Adithinngithigh"}, ["dti"] = {"Ana Tinga Dogon"}, ["dtk"] = {"Tene Kan Dogon"}, ["dtm"] = {"Tomo Kan Dogon"}, ["dtn"] = {"Daatsʼíin"}, ["dto"] = {"Tommo So Dogon"}, ["dtp"] = {"Kadazan Dusun", "Central Dusun"}, ["dtr"] = {"Lotud"}, ["dts"] = {"Toro So Dogon"}, ["dtt"] = {"Toro Tegu Dogon"}, ["dtu"] = {"Tebul Ure Dogon"}, ["dty"] = {"Dotyali"}, ["dua"] = {"dualsko"}, ["dub"] = {"Dubli"}, ["duc"] = {"Duna"}, ["due"] = {"Umiray Dumaget Agta"}, ["duf"] = {"Dumbea", "Drubea"}, ["dug"] = {"Duruma", "Chiduruma"}, ["duh"] = {"Dungra Bhil"}, ["dui"] = {"Dumun"}, ["duk"] = {"Uyajitaya"}, ["dul"] = {"Alabat Island Agta"}, ["dum"] = {"srednjenizozemsko (ok. 1050–1350)"}, ["dun"] = {"Dusun Deyah"}, ["duo"] = {"Dupaninan Agta"}, ["dup"] = {"Duano"}, ["duq"] = {"Dusun Malang"}, ["dur"] = {"Dii"}, ["dus"] = {"Dumi"}, ["duu"] = {"Drung"}, ["duv"] = {"Duvle"}, ["duw"] = {"Dusun Witu"}, ["dux"] = {"Duungooma"}, ["duy"] = {"Dicamay Agta"}, ["duz"] = {"Duli-Gey"}, ["dva"] = {"Duau"}, ["dwa"] = {"Diri"}, ["dwk"] = {"Dawik Kui"}, ["dwr"] = {"Dawro"}, ["dws"] = {"Dutton World Speedwords"}, ["dwu"] = {"Dhuwal"}, ["dww"] = {"Dawawa"}, ["dwy"] = {"Dhuwaya"}, ["dwz"] = {"Dewas Rai"}, ["dya"] = {"Dyan"}, ["dyb"] = {"Dyaberdyaber"}, ["dyd"] = {"Dyugun"}, ["dyg"] = {"Villa Viciosa Agta"}, ["dyi"] = {"Djimini Senoufo"}, ["dym"] = {"Yanda Dom Dogon"}, ["dyn"] = {"Dyangadi", "Dhanggatti"}, ["dyo"] = {"Jola-Fonyi"}, ["dyr"] = {"Dyarim"}, ["dyu"] = {"djulsko"}, ["dyy"] = {"Djabugay", "Dyaabugay"}, ["dza"] = {"Tunzu"}, ["dzd"] = {"Daza"}, ["dze"] = {"Djiwarli"}, ["dzg"] = {"Dazaga"}, ["dzl"] = {"Dzalakha"}, ["dzn"] = {"Dzando"}, ["eaa"] = {"Karenggapa"}, ["ebc"] = {"Beginci"}, ["ebg"] = {"Ebughu"}, ["ebk"] = {"Eastern Bontok"}, ["ebo"] = {"Teke-Ebo"}, ["ebr"] = {"Ebrié"}, ["ebu"] = {"Embu", "Kiembu"}, ["ech"] = {"Echie"}, ["ecr"] = {"eteokretsko"}, ["ecs"] = {"ekvadorsko znakovno"}, ["ecy"] = {"eteociprsko"}, ["eee"] = {"E"}, ["efa"] = {"Efai"}, ["efe"] = {"Efe"}, ["efi"] = {"efiško"}, ["ega"] = {"Ega"}, ["egl"] = {"emiljsko"}, ["egm"] = {"Benamanga"}, ["ego"] = {"Eggon"}, ["egx"] = {"egiptovsko"}, ["egy"] = {"egipčansko"}, ["ehs"] = {"mijakubsko znakovno"}, ["ehu"] = {"Ehueun"}, ["eip"] = {"Eipomek"}, ["eit"] = {"Eitiep"}, ["eiv"] = {"Askopan"}, ["eja"] = {"Ejamat"}, ["eka"] = {"ekajuško"}, ["eke"] = {"Ekit"}, ["ekg"] = {"Ekari"}, ["eki"] = {"Eki"}, ["ekk"] = {"standardnoestonsko"}, ["ekl"] = {"Kol (Bangladesh)", "Kol"}, ["ekm"] = {"Elip"}, ["eko"] = {"Koti"}, ["ekp"] = {"Ekpeye"}, ["ekr"] = {"Yace"}, ["eky"] = {"Eastern Kayah"}, ["ele"] = {"Elepi"}, ["elh"] = {"El Hugeirat"}, ["eli"] = {"Nding"}, ["elk"] = {"Elkei"}, ["elm"] = {"Eleme"}, ["elo"] = {"El Molo"}, ["elu"] = {"Elu"}, ["elx"] = {"elamsko"}, ["ema"] = {"Emai-Iuleha-Ora"}, ["emb"] = {"Embaloh"}, ["eme"] = {"Emerillon"}, ["emg"] = {"Eastern Meohang"}, ["emi"] = {"Mussau-Emira"}, ["emk"] = {"Eastern Maninkakan"}, ["emm"] = {"Mamulique"}, ["emn"] = {"Eman"}, ["emp"] = {"Northern Emberá"}, ["emq"] = {"Eastern Minyag"}, ["ems"] = {"Pacific Gulf Yupik"}, ["emu"] = {"Eastern Muria"}, ["emw"] = {"Emplawas"}, ["emx"] = {"Erromintxela"}, ["emy"] = {"Epigraphic Mayan"}, ["emz"] = {"Mbessa"}, ["ena"] = {"Apali"}, ["enb"] = {"Markweeta"}, ["enc"] = {"En"}, ["end"] = {"Ende"}, ["enf"] = {"gozdnoensko"}, ["enh"] = {"tundrskoensko"}, ["enl"] = {"Enlhet"}, ["enm"] = {"srednjeangleško (1100-1500)"}, ["enn"] = {"Engenni"}, ["eno"] = {"Enggano"}, ["enq"] = {"Enga"}, ["enr"] = {"Emumu", "Emem"}, ["enu"] = {"Enu"}, ["env"] = {"Enwan (Edo State)"}, ["enw"] = {"Enwan (Akwa Ibom State)"}, ["enx"] = {"Enxet"}, ["eot"] = {"Beti (Côte d'Ivoire)"}, ["epi"] = {"Epie"}, ["era"] = {"Eravallan"}, ["erg"] = {"Sie"}, ["erh"] = {"Eruwa"}, ["eri"] = {"Ogea"}, ["erk"] = {"South Efate"}, ["ero"] = {"Horpa"}, ["err"] = {"Erre"}, ["ers"] = {"Ersu"}, ["ert"] = {"Eritai"}, ["erw"] = {"Erokwanas"}, ["ese"] = {"Ese Ejja"}, ["esg"] = {"Aheri Gondi"}, ["esh"] = {"Eshtehardi"}, ["esi"] = {"North Alaskan Inupiatun"}, ["esk"] = {"Northwest Alaska Inupiatun"}, ["esl"] = {"Egypt Sign Language"}, ["esm"] = {"Esuma"}, ["esn"] = {"salvadorsko znakovno"}, ["eso"] = {"estonsko znakovno"}, ["esq"] = {"Esselen"}, ["ess"] = {"sibirskojupiško"}, ["esu"] = {"centralnojupiško"}, ["esx"] = {"eksimskoaleutsko"}, ["esy"] = {"Eskayan"}, ["etb"] = {"Etebi"}, ["etc"] = {"Etchemin"}, ["eth"] = {"etiopsko znakovno"}, ["etn"] = {"Eton (Vanuatu)"}, ["eto"] = {"Eton (Cameroon)"}, ["etr"] = {"Edolo"}, ["ets"] = {"Yekhee"}, ["ett"] = {"etruščansko"}, ["etu"] = {"Ejagham"}, ["etx"] = {"Eten"}, ["etz"] = {"Semimi"}, ["eud"] = {"Eudeve"}, ["euq"] = {"baskovsko (družina)"}, ["eve"] = {"Even"}, ["evh"] = {"Uvbie"}, ["evn"] = {"Evenki"}, ["ewo"] = {"evondsko"}, ["ext"] = {"ekstremadursko"}, ["eya"] = {"Eyak"}, ["eyo"] = {"Keiyo"}, ["eza"] = {"Ezaa"}, ["eze"] = {"Uzekwe"}, ["faa"] = {"Fasu"}, ["fab"] = {"Fa d'Ambu"}, ["fad"] = {"Wagi"}, ["faf"] = {"Fagani"}, ["fag"] = {"Finongan"}, ["fah"] = {"Baissa Fali"}, ["fai"] = {"Faiwol"}, ["faj"] = {"Faita"}, ["fak"] = {"Fang (Cameroon)"}, ["fal"] = {"South Fali"}, ["fam"] = {"Fam"}, ["fan"] = {"fanško"}, ["fap"] = {"Paloor"}, ["far"] = {"Fataleka"}, ["fat"] = {"fantijsko"}, ["fau"] = {"Fayu"}, ["fax"] = {"falsko"}, ["fay"] = {"Southwestern Fars"}, ["faz"] = {"Northwestern Fars"}, ["fbl"] = {"West Albay Bikol"}, ["fcs"] = {"quebeško znakovno"}, ["fer"] = {"Feroge"}, ["ffi"] = {"Foia Foia"}, ["ffm"] = {"Maasina Fulfulde"}, ["fgr"] = {"Fongoro"}, ["fia"] = {"Nobiin"}, ["fie"] = {"Fyer"}, ["fif"] = {"Faifi"}, ["fil"] = {"filipinsko"}, ["fip"] = {"Fipa"}, ["fir"] = {"Firan"}, ["fit"] = {"tornedalskofinsko", "Meänkieli"}, ["fiu"] = {"ugrofinsko"}, ["fiw"] = {"Fiwaga"}, ["fkk"] = {"Kirya-Konzəl"}, ["fkv"] = {"kvensko"}, ["fla"] = {"Kalispel-Pend d'Oreille"}, ["flh"] = {"Foau"}, ["fli"] = {"Fali"}, ["fll"] = {"North Fali"}, ["fln"] = {"Flinders Island"}, ["flr"] = {"Fuliiru"}, ["fly"] = {"Flaaitaal", "Tsotsitaal"}, ["fmp"] = {"Fe'fe'"}, ["fmu"] = {"Far Western Muria"}, ["fnb"] = {"Fanbak"}, ["fng"] = {"Fanagalo"}, ["fni"] = {"Fania"}, ["fod"] = {"Foodo"}, ["foi"] = {"Foi"}, ["fom"] = {"Foma"}, ["fon"] = {"fonsko"}, ["for"] = {"Fore"}, ["fos"] = {"Siraya"}, ["fox"] = {"formoško"}, ["fpe"] = {"Fernando Po Creole English"}, ["fqs"] = {"Fas"}, ["frc"] = {"kajunskofrancosko"}, ["frd"] = {"Fordata"}, ["frk"] = {"frankovsko"}, ["frm"] = {"srednjefrancosko (ok. 1400-1600)"}, ["fro"] = {"starofrancosko (842-ok. 1400)"}, ["frp"] = {"arpitansko", "frankoprovansalsko"}, ["frq"] = {"foraško"}, ["frr"] = {"severnofrizijsko"}, ["frs"] = {"vzhodnofrizijsko"}, ["frt"] = {"Fortsenal"}, ["fse"] = {"Finnish Sign Language"}, ["fsl"] = {"French Sign Language"}, ["fss"] = {"Finland-Swedish Sign Language", "finlandssvenskt teckenspråk", "suomenruotsalainen viittomakieli"}, ["fub"] = {"Adamawa Fulfulde"}, ["fuc"] = {"pulaarsko"}, ["fud"] = {"vzhodnofutunsko"}, ["fue"] = {"Borgu Fulfulde"}, ["fuf"] = {"Pular"}, ["fuh"] = {"Western Niger Fulfulde"}, ["fui"] = {"Bagirmi Fulfulde"}, ["fuj"] = {"Ko"}, ["fum"] = {"Fum"}, ["fun"] = {"Fulniô"}, ["fuq"] = {"Central-Eastern Niger Fulfulde"}, ["fur"] = {"furlansko"}, ["fut"] = {"Futuna-Aniwa"}, ["fuu"] = {"Furu"}, ["fuv"] = {"Nigerian Fulfulde"}, ["fuy"] = {"Fuyug"}, ["fvr"] = {"Fur"}, ["fwa"] = {"Fwâi"}, ["fwe"] = {"Fwe"}, ["gaa"] = {"Ga"}, ["gab"] = {"Gabri"}, ["gac"] = {"Mixed Great Andamanese"}, ["gad"] = {"Gaddang"}, ["gae"] = {"Guarequena"}, ["gaf"] = {"Gende"}, ["gag"] = {"gagavško"}, ["gah"] = {"Alekano"}, ["gai"] = {"Borei"}, ["gaj"] = {"Gadsup"}, ["gak"] = {"Gamkonora"}, ["gal"] = {"Galolen"}, ["gam"] = {"Kandawo"}, ["gan"] = {"ganskokitajsko"}, ["gao"] = {"Gants"}, ["gap"] = {"Gal"}, ["gaq"] = {"Gata'"}, ["gar"] = {"Galeya"}, ["gas"] = {"Adiwasi Garasia"}, ["gat"] = {"Kenati"}, ["gau"] = {"Mudhili Gadaba"}, ["gaw"] = {"Nobonob"}, ["gax"] = {"Borana-Arsi-Guji Oromo"}, ["gay"] = {"gajsko"}, ["gaz"] = {"West Central Oromo"}, ["gba"] = {"gbajsko"}, ["gbb"] = {"Kaytetye"}, ["gbd"] = {"Karajarri"}, ["gbe"] = {"Niksek"}, ["gbf"] = {"Gaikundi"}, ["gbg"] = {"Gbanziri"}, ["gbh"] = {"Defi Gbe"}, ["gbi"] = {"Galela"}, ["gbj"] = {"Bodo Gadaba"}, ["gbk"] = {"Gaddi"}, ["gbl"] = {"Gamit"}, ["gbm"] = {"Garhwali"}, ["gbn"] = {"Mo'da"}, ["gbo"] = {"Northern Grebo"}, ["gbp"] = {"Gbaya-Bossangoa"}, ["gbq"] = {"Gbaya-Bozoum"}, ["gbr"] = {"Gbagyi"}, ["gbs"] = {"Gbesi Gbe"}, ["gbu"] = {"Gagadu"}, ["gbv"] = {"Gbanu"}, ["gbw"] = {"Gabi-Gabi"}, ["gbx"] = {"Eastern Xwla Gbe"}, ["gby"] = {"Gbari"}, ["gbz"] = {"Zoroastrian Dari"}, ["gcc"] = {"Mali"}, ["gcd"] = {"Ganggalida"}, ["gce"] = {"Galice"}, ["gcf"] = {"Guadeloupean Creole French"}, ["gcl"] = {"Grenadian Creole English"}, ["gcn"] = {"Gaina"}, ["gcr"] = {"Guianese Creole French"}, ["gct"] = {"Colonia Tovar German"}, ["gda"] = {"Gade Lohar"}, ["gdb"] = {"Pottangi Ollar Gadaba"}, ["gdc"] = {"Gugu Badhun"}, ["gdd"] = {"Gedaged"}, ["gde"] = {"Gude"}, ["gdf"] = {"Guduf-Gava"}, ["gdg"] = {"Ga'dang"}, ["gdh"] = {"Gadjerawang", "Gajirrabeng"}, ["gdi"] = {"Gundi"}, ["gdj"] = {"Gurdjar"}, ["gdk"] = {"Gadang"}, ["gdl"] = {"Dirasha"}, ["gdm"] = {"Laal"}, ["gdn"] = {"Umanakaina"}, ["gdo"] = {"Ghodoberi"}, ["gdq"] = {"Mehri"}, ["gdr"] = {"Wipi"}, ["gds"] = {"Ghandruk Sign Language"}, ["gdt"] = {"Kungardutyi"}, ["gdu"] = {"Gudu"}, ["gdx"] = {"Godwari"}, ["gea"] = {"Geruma"}, ["geb"] = {"Kire"}, ["gec"] = {"Gboloo Grebo"}, ["ged"] = {"Gade"}, ["gef"] = {"Gerai"}, ["geg"] = {"Gengle"}, ["geh"] = {"huteritskonemško", "huteritsko"}, ["gei"] = {"Gebe"}, ["gej"] = {"Gen"}, ["gek"] = {"Ywom"}, ["gel"] = {"ut-Ma'in"}, ["gem"] = {"germansko"}, ["geq"] = {"Geme"}, ["ges"] = {"Geser-Gorom"}, ["gev"] = {"Eviya"}, ["gew"] = {"Gera"}, ["gex"] = {"Garre"}, ["gey"] = {"Enya"}, ["gez"] = {"giško"}, ["gfk"] = {"Patpatar"}, ["gft"] = {"Gafat"}, ["gga"] = {"Gao"}, ["ggb"] = {"Gbii"}, ["ggd"] = {"Gugadj"}, ["gge"] = {"Gurr-goni"}, ["ggg"] = {"Gurgula"}, ["ggk"] = {"Kungarakany"}, ["ggl"] = {"Ganglau"}, ["ggt"] = {"Gitua"}, ["ggu"] = {"Gagu", "Gban"}, ["ggw"] = {"Gogodala"}, ["gha"] = {"Ghadamès"}, ["ghc"] = {"Hiberno-Scottish Gaelic"}, ["ghe"] = {"Southern Ghale"}, ["ghh"] = {"Northern Ghale"}, ["ghk"] = {"Geko Karen"}, ["ghl"] = {"Ghulfan"}, ["ghn"] = {"Ghanongga"}, ["gho"] = {"Ghomara"}, ["ghr"] = {"Ghera"}, ["ghs"] = {"Guhu-Samane"}, ["ght"] = {"Kuke", "Kutang Ghale"}, ["gia"] = {"Kija"}, ["gib"] = {"Gibanawa"}, ["gic"] = {"Gail"}, ["gid"] = {"Gidar"}, ["gie"] = {"Gaɓogbo", "Guébie"}, ["gig"] = {"Goaria"}, ["gih"] = {"Githabul"}, ["gii"] = {"Girirra"}, ["gil"] = {"kiribatsko"}, ["gim"] = {"Gimi (Eastern Highlands)"}, ["gin"] = {"Hinukh"}, ["gip"] = {"Gimi (West New Britain)"}, ["giq"] = {"Green Gelao"}, ["gir"] = {"Red Gelao"}, ["gis"] = {"North Giziga"}, ["git"] = {"Gitxsan"}, ["giu"] = {"Mulao"}, ["giw"] = {"White Gelao"}, ["gix"] = {"Gilima"}, ["giy"] = {"Giyug"}, ["giz"] = {"South Giziga"}, ["gjk"] = {"Kachi Koli"}, ["gjm"] = {"Gunditjmara"}, ["gjn"] = {"Gonja"}, ["gjr"] = {"Gurindji Kriol"}, ["gju"] = {"Gujari"}, ["gka"] = {"Guya"}, ["gkd"] = {"Magɨ (Madang Province)"}, ["gke"] = {"Ndai"}, ["gkn"] = {"Gokana"}, ["gko"] = {"Kok-Nar"}, ["gkp"] = {"Guinea Kpelle"}, ["gku"] = {"ǂUngkue"}, ["glb"] = {"Belning"}, ["glc"] = {"Bon Gula"}, ["gld"] = {"nanajsko"}, ["glh"] = {"Northwest Pashai", "Northwest Pashayi"}, ["glj"] = {"Gula Iro"}, ["glk"] = {"Gilaki"}, ["gll"] = {"Garlali"}, ["glo"] = {"Galambu"}, ["glr"] = {"Glaro-Twabo"}, ["glu"] = {"Gula (Chad)"}, ["glw"] = {"Glavda"}, ["gly"] = {"Gule"}, ["gma"] = {"Gambera"}, ["gmb"] = {"Gula'alaa"}, ["gmd"] = {"Mághdì"}, ["gme"] = {"vzhodnogermansko"}, ["gmg"] = {"Magɨyi"}, ["gmh"] = {"srednje visokonemško (ok. 1050–1500)"}, ["gml"] = {"srednje nizkonemško"}, ["gmm"] = {"Gbaya-Mbodomo"}, ["gmn"] = {"Gimnime"}, ["gmq"] = {"severnogermansko"}, ["gmr"] = {"Mirning", "Mirniny"}, ["gmu"] = {"Gumalu"}, ["gmv"] = {"Gamo"}, ["gmw"] = {"zahodnogermansko"}, ["gmx"] = {"Magoma"}, ["gmy"] = {"mikenskogrško"}, ["gmz"] = {"Mgbolizhia"}, ["gna"] = {"Kaansa"}, ["gnb"] = {"Gangte"}, ["gnc"] = {"Guanche"}, ["gnd"] = {"Zulgo-Gemzek"}, ["gne"] = {"Ganang"}, ["gng"] = {"Ngangam"}, ["gnh"] = {"Lere"}, ["gni"] = {"Gooniyandi"}, ["gnj"] = {"Ngen"}, ["gnk"] = {"ǁGana"}, ["gnl"] = {"Gangulu"}, ["gnm"] = {"Ginuman"}, ["gnn"] = {"Gumatj"}, ["gno"] = {"Northern Gondi"}, ["gnq"] = {"Gana"}, ["gnr"] = {"Gureng Gureng"}, ["gnt"] = {"Guntai"}, ["gnu"] = {"Gnau"}, ["gnw"] = {"Western Bolivian Guaraní"}, ["gnz"] = {"Ganzi"}, ["goa"] = {"Guro"}, ["gob"] = {"Playero"}, ["goc"] = {"Gorakor"}, ["god"] = {"Godié"}, ["goe"] = {"Gongduk"}, ["gof"] = {"Gofa"}, ["gog"] = {"Gogo"}, ["goh"] = {"staronemško (750–1050)"}, ["goi"] = {"Gobasi"}, ["goj"] = {"Gowlan"}, ["gok"] = {"Gowli"}, ["gol"] = {"Gola"}, ["gom"] = {"Goan Konkani"}, ["gon"] = {"gondijsko"}, ["goo"] = {"Gone Dau"}, ["gop"] = {"Yeretuar"}, ["goq"] = {"Gorap"}, ["gor"] = {"gorontalsko"}, ["gos"] = {"Gronings"}, ["got"] = {"gotsko"}, ["gou"] = {"Gavar"}, ["gov"] = {"Goo"}, ["gow"] = {"Gorowa"}, ["gox"] = {"Gobu"}, ["goy"] = {"Goundo"}, ["goz"] = {"Gozarkhani"}, ["gpa"] = {"Gupa-Abawa"}, ["gpe"] = {"Ghanaian Pidgin English"}, ["gpn"] = {"Taiap"}, ["gqa"] = {"Ga'anda"}, ["gqi"] = {"Guiqiong"}, ["gqn"] = {"Guana (Brazil)"}, ["gqr"] = {"Gor"}, ["gqu"] = {"Qau"}, ["gra"] = {"Rajput Garasia"}, ["grb"] = {"grebsko"}, ["grc"] = {"starogrško (do 1453)"}, ["grd"] = {"Guruntum-Mbaaru"}, ["grg"] = {"Madi"}, ["grh"] = {"Gbiri-Niragu"}, ["gri"] = {"Ghari"}, ["grj"] = {"Southern Grebo"}, ["grk"] = {"grško (družina)"}, ["grm"] = {"Kota Marudu Talantang"}, ["gro"] = {"Groma"}, ["grq"] = {"Gorovu"}, ["grr"] = {"Taznatit"}, ["grs"] = {"Gresi"}, ["grt"] = {"Garo"}, ["gru"] = {"Kistane"}, ["grv"] = {"Central Grebo"}, ["grw"] = {"Gweda"}, ["grx"] = {"Guriaso"}, ["gry"] = {"Barclayville Grebo"}, ["grz"] = {"Guramalum"}, ["gse"] = {"Ghanaian Sign Language"}, ["gsg"] = {"German Sign Language"}, ["gsl"] = {"Gusilay"}, ["gsm"] = {"Guatemalan Sign Language"}, ["gsn"] = {"Nema", "Gusan"}, ["gso"] = {"Southwest Gbaya"}, ["gsp"] = {"Wasembo"}, ["gss"] = {"Greek Sign Language"}, ["gsw"] = {"švicarskonemško", "alemansko", "alzaško"}, ["gta"] = {"Guató"}, ["gtu"] = {"Aghu-Tharnggala"}, ["gua"] = {"Shiki"}, ["gub"] = {"Guajajára"}, ["guc"] = {"Wayuu"}, ["gud"] = {"Yocoboué Dida"}, ["gue"] = {"Gurindji"}, ["guf"] = {"Gupapuyngu"}, ["gug"] = {"Paraguayan Guaraní"}, ["guh"] = {"Guahibo"}, ["gui"] = {"Eastern Bolivian Guaraní"}, ["guk"] = {"Gumuz"}, ["gul"] = {"Sea Island Creole English"}, ["gum"] = {"Guambiano"}, ["gun"] = {"Mbyá Guaraní"}, ["guo"] = {"Guayabero"}, ["gup"] = {"Gunwinggu"}, ["guq"] = {"Aché"}, ["gur"] = {"Farefare"}, ["gus"] = {"Guinean Sign Language"}, ["gut"] = {"Maléku Jaíka"}, ["guu"] = {"Yanomamö"}, ["guw"] = {"Gun"}, ["gux"] = {"Gourmanchéma"}, ["guz"] = {"Gusii", "Ekegusii"}, ["gva"] = {"Guana (Paraguay)"}, ["gvc"] = {"Guanano"}, ["gve"] = {"Duwet"}, ["gvf"] = {"Golin"}, ["gvj"] = {"Guajá"}, ["gvl"] = {"Gulay"}, ["gvm"] = {"Gurmana"}, ["gvn"] = {"Kuku-Yalanji"}, ["gvo"] = {"Gavião Do Jiparaná"}, ["gvp"] = {"Pará Gavião"}, ["gvr"] = {"Gurung"}, ["gvs"] = {"Gumawana"}, ["gvy"] = {"Guyani"}, ["gwa"] = {"Mbato"}, ["gwb"] = {"Gwa"}, ["gwc"] = {"Gawri", "Kalami"}, ["gwd"] = {"Gawwada"}, ["gwe"] = {"Gweno"}, ["gwf"] = {"Gowro"}, ["gwg"] = {"Moo"}, ["gwi"] = {"gvihinsko"}, ["gwj"] = {"ǀGwi"}, ["gwm"] = {"Awngthim"}, ["gwn"] = {"Gwandara"}, ["gwr"] = {"Gwere"}, ["gwt"] = {"Gawar-Bati"}, ["gwu"] = {"Guwamu"}, ["gww"] = {"Kwini"}, ["gwx"] = {"Gua"}, ["gxx"] = {"Wè Southern"}, ["gya"] = {"Northwest Gbaya"}, ["gyb"] = {"Garus"}, ["gyd"] = {"Kayardild"}, ["gye"] = {"Gyem"}, ["gyf"] = {"Gungabula"}, ["gyg"] = {"Gbayi"}, ["gyi"] = {"Gyele"}, ["gyl"] = {"Gayil"}, ["gym"] = {"Ngäbere"}, ["gyn"] = {"Guyanese Creole English"}, ["gyo"] = {"Gyalsumdo"}, ["gyr"] = {"Guarayu"}, ["gyy"] = {"Gunya"}, ["gyz"] = {"Geji", "Gyaazi"}, ["gza"] = {"Ganza"}, ["gzi"] = {"Gazi"}, ["gzn"] = {"Gane"}, ["haa"] = {"Han"}, ["hab"] = {"Hanoi Sign Language"}, ["hac"] = {"Gurani"}, ["had"] = {"Hatam"}, ["hae"] = {"Eastern Oromo"}, ["haf"] = {"Haiphong Sign Language"}, ["hag"] = {"Hanga"}, ["hah"] = {"Hahon"}, ["hai"] = {"haidsko"}, ["haj"] = {"Hajong"}, ["hak"] = {"Hakka Chinese"}, ["hal"] = {"Halang"}, ["ham"] = {"Hewa"}, ["han"] = {"Hangaza"}, ["hao"] = {"Hakö"}, ["hap"] = {"Hupla"}, ["haq"] = {"Ha"}, ["har"] = {"Harari"}, ["has"] = {"Haisla"}, ["hav"] = {"Havu"}, ["haw"] = {"havajsko"}, ["hax"] = {"Southern Haida"}, ["hay"] = {"Haya"}, ["haz"] = {"Hazaragi"}, ["hba"] = {"Hamba"}, ["hbb"] = {"Huba"}, ["hbn"] = {"Heiban"}, ["hbo"] = {"starohebrejsko"}, ["hbu"] = {"Habu"}, ["hca"] = {"Andaman Creole Hindi"}, ["hch"] = {"Huichol"}, ["hdn"] = {"Northern Haida"}, ["hds"] = {"Honduras Sign Language"}, ["hdy"] = {"Hadiyya"}, ["hea"] = {"Northern Qiandong Miao"}, ["hed"] = {"Herdé"}, ["heg"] = {"Helong"}, ["heh"] = {"Hehe"}, ["hei"] = {"Heiltsuk"}, ["hem"] = {"Hemba"}, ["hgm"] = {"Haiǁom"}, ["hgw"] = {"Haigwai"}, ["hhi"] = {"Hoia Hoia"}, ["hhr"] = {"Kerak"}, ["hhy"] = {"Hoyahoya"}, ["hia"] = {"Lamang"}, ["hib"] = {"Hibito"}, ["hid"] = {"Hidatsa"}, ["hif"] = {"Fiji Hindi"}, ["hig"] = {"Kamwe"}, ["hih"] = {"Pamosu"}, ["hii"] = {"Hinduri"}, ["hij"] = {"Hijuk"}, ["hik"] = {"Seit-Kaitetu"}, ["hil"] = {"hilgajnonsko"}, ["him"] = {"himčalsko"}, ["hio"] = {"Tsoa"}, ["hir"] = {"Himarimã"}, ["hit"] = {"hetitsko"}, ["hiw"] = {"Hiw"}, ["hix"] = {"Hixkaryána"}, ["hji"] = {"Haji"}, ["hka"] = {"Kahe"}, ["hke"] = {"Hunde"}, ["hkh"] = {"Khah", "Poguli"}, ["hkk"] = {"Hunjara-Kaina Ke"}, ["hkn"] = {"Mel-Khaonh"}, ["hks"] = {"Hong Kong Sign Language", "Heung Kong Sau Yue"}, ["hla"] = {"Halia"}, ["hlb"] = {"Halbi"}, ["hld"] = {"Halang Doan"}, ["hle"] = {"Hlersu"}, ["hlt"] = {"Matu Chin"}, ["hlu"] = {"Hieroglyphic Luwian"}, ["hma"] = {"Southern Mashan Hmong", "Southern Mashan Miao"}, ["hmb"] = {"Humburi Senni Songhay"}, ["hmc"] = {"Central Huishui Hmong", "Central Huishui Miao"}, ["hmd"] = {"Large Flowery Miao", "A-hmaos", "Da-Hua Miao"}, ["hme"] = {"Eastern Huishui Hmong", "Eastern Huishui Miao"}, ["hmf"] = {"Hmong Don"}, ["hmg"] = {"Southwestern Guiyang Hmong"}, ["hmh"] = {"Southwestern Huishui Hmong", "Southwestern Huishui Miao"}, ["hmi"] = {"Northern Huishui Hmong", "Northern Huishui Miao"}, ["hmj"] = {"Ge", "Gejia"}, ["hmk"] = {"Maek"}, ["hml"] = {"Luopohe Hmong", "Luopohe Miao"}, ["hmm"] = {"Central Mashan Hmong", "Central Mashan Miao"}, ["hmn"] = {"hmonško"}, ["hmp"] = {"Northern Mashan Hmong", "Northern Mashan Miao"}, ["hmq"] = {"Eastern Qiandong Miao"}, ["hmr"] = {"Hmar"}, ["hms"] = {"Southern Qiandong Miao"}, ["hmt"] = {"Hamtai"}, ["hmu"] = {"Hamap"}, ["hmv"] = {"Hmong Dô"}, ["hmw"] = {"Western Mashan Hmong", "Western Mashan Miao"}, ["hmx"] = {"Hmong-Mien languages"}, ["hmy"] = {"Southern Guiyang Hmong", "Southern Guiyang Miao"}, ["hmz"] = {"Hmong Shua", "Sinicized Miao"}, ["hna"] = {"Mina (Cameroon)"}, ["hnd"] = {"Southern Hindko"}, ["hne"] = {"Chhattisgarhi"}, ["hng"] = {"Hungu"}, ["hnh"] = {"ǁAni"}, ["hni"] = {"Hani"}, ["hnj"] = {"Hmong Njua", "Mong Leng", "Mong Njua"}, ["hnn"] = {"Hanunoo"}, ["hno"] = {"Northern Hindko"}, ["hns"] = {"Caribbean Hindustani"}, ["hnu"] = {"Hung"}, ["hoa"] = {"Hoava"}, ["hob"] = {"Mari (Madang Province)"}, ["hoc"] = {"Ho"}, ["hod"] = {"Holma"}, ["hoe"] = {"Horom"}, ["hoh"] = {"Hobyót"}, ["hoi"] = {"Holikachuk"}, ["hoj"] = {"Hadothi", "Haroti"}, ["hok"] = {"hokansko"}, ["hol"] = {"Holu"}, ["hom"] = {"Homa"}, ["hoo"] = {"Holoholo"}, ["hop"] = {"Hopi"}, ["hor"] = {"Horo"}, ["hos"] = {"Ho Chi Minh City Sign Language"}, ["hot"] = {"Hote", "Malê"}, ["hov"] = {"Hovongan"}, ["how"] = {"Honi"}, ["hoy"] = {"Holiya"}, ["hoz"] = {"Hozo"}, ["hpo"] = {"Hpon"}, ["hps"] = {"Hawai'i Sign Language (HSL)", "Hawai'i Pidgin Sign Language"}, ["hra"] = {"Hrangkhol"}, ["hrc"] = {"Niwer Mil"}, ["hre"] = {"Hre"}, ["hrk"] = {"Haruku"}, ["hrm"] = {"Horned Miao"}, ["hro"] = {"Haroi"}, ["hrp"] = {"Nhirrpi"}, ["hrt"] = {"Hértevin"}, ["hru"] = {"Hruso"}, ["hrw"] = {"Warwar Feni"}, ["hrx"] = {"Hunsrik"}, ["hrz"] = {"Harzani"}, ["hsb"] = {"gornjelužiškosrbsko"}, ["hsh"] = {"Hungarian Sign Language"}, ["hsl"] = {"Hausa Sign Language"}, ["hsn"] = {"Xiang Chinese"}, ["hss"] = {"Harsusi"}, ["hti"] = {"Hoti"}, ["hto"] = {"Minica Huitoto"}, ["hts"] = {"Hadza"}, ["htu"] = {"Hitu"}, ["htx"] = {"srednjehetitsko"}, ["hub"] = {"Huambisa"}, ["huc"] = {"ǂHua", "ǂʼAmkhoe"}, ["hud"] = {"Huaulu"}, ["hue"] = {"San Francisco Del Mar Huave"}, ["huf"] = {"Humene"}, ["hug"] = {"Huachipaeri"}, ["huh"] = {"Huilliche"}, ["hui"] = {"Huli"}, ["huj"] = {"Northern Guiyang Hmong", "Northern Guiyang Miao"}, ["huk"] = {"Hulung"}, ["hul"] = {"Hula"}, ["hum"] = {"Hungana"}, ["huo"] = {"Hu"}, ["hup"] = {"hupsko"}, ["huq"] = {"Tsat"}, ["hur"] = {"Halkomelem"}, ["hus"] = {"Huastec"}, ["hut"] = {"Humla"}, ["huu"] = {"Murui Huitoto"}, ["huv"] = {"San Mateo Del Mar Huave"}, ["huw"] = {"Hukumina"}, ["hux"] = {"Nüpode Huitoto"}, ["huy"] = {"Hulaulá"}, ["huz"] = {"Hunzib"}, ["hvc"] = {"Haitian Vodoun Culture Language"}, ["hve"] = {"San Dionisio Del Mar Huave"}, ["hvk"] = {"Haveke"}, ["hvn"] = {"Sabu"}, ["hvv"] = {"Santa María Del Mar Huave"}, ["hwa"] = {"Wané"}, ["hwc"] = {"Hawai'i Creole English", "Hawai'i Pidgin"}, ["hwo"] = {"Hwana"}, ["hya"] = {"Hya"}, ["hyw"] = {"zahodnoarmensko"}, ["hyx"] = {"armensko (družina)"}, ["iai"] = {"Iaai"}, ["ian"] = {"Iatmul"}, ["iar"] = {"Purari"}, ["iba"] = {"ibansko"}, ["ibb"] = {"Ibibio"}, ["ibd"] = {"Iwaidja"}, ["ibe"] = {"Akpes"}, ["ibg"] = {"Ibanag"}, ["ibh"] = {"Bih"}, ["ibl"] = {"Ibaloi"}, ["ibm"] = {"Agoi"}, ["ibn"] = {"Ibino"}, ["ibr"] = {"Ibuoro"}, ["ibu"] = {"Ibu"}, ["iby"] = {"Ibani"}, ["ica"] = {"Ede Ica"}, ["ich"] = {"Etkywan"}, ["icl"] = {"Icelandic Sign Language"}, ["icr"] = {"Islander Creole English"}, ["ida"] = {"Idakho-Isukha-Tiriki", "Luidakho-Luisukha-Lutirichi"}, ["idb"] = {"indoportugalsko"}, ["idc"] = {"Idon", "Ajiya"}, ["idd"] = {"Ede Idaca"}, ["ide"] = {"Idere"}, ["idi"] = {"Idi"}, ["idr"] = {"Indri"}, ["ids"] = {"Idesa"}, ["idt"] = {"Idaté"}, ["idu"] = {"Idoma"}, ["ifa"] = {"Amganad Ifugao"}, ["ifb"] = {"Batad Ifugao", "Ayangan Ifugao"}, ["ife"] = {"Ifè"}, ["iff"] = {"Ifo"}, ["ifk"] = {"Tuwali Ifugao"}, ["ifm"] = {"Teke-Fuumu"}, ["ifu"] = {"Mayoyao Ifugao"}, ["ify"] = {"Keley-I Kallahan"}, ["igb"] = {"Ebira"}, ["ige"] = {"Igede"}, ["igg"] = {"Igana"}, ["igl"] = {"Igala"}, ["igm"] = {"Kanggape"}, ["ign"] = {"Ignaciano"}, ["igo"] = {"Isebe"}, ["igs"] = {"Interglossa"}, ["igw"] = {"Igwe"}, ["ihb"] = {"Iha Based Pidgin"}, ["ihi"] = {"Ihievbe"}, ["ihp"] = {"Iha"}, ["ihw"] = {"Bidhawal"}, ["iin"] = {"Thiin"}, ["iir"] = {"indoiransko"}, ["ijc"] = {"Izon"}, ["ije"] = {"Biseni"}, ["ijj"] = {"Ede Ije"}, ["ijn"] = {"Kalabari"}, ["ijo"] = {"ijško"}, ["ijs"] = {"Southeast Ijo"}, ["ike"] = {"Eastern Canadian Inuktitut"}, ["ikh"] = {"Ikhin-Arokho"}, ["iki"] = {"Iko"}, ["ikk"] = {"Ika"}, ["ikl"] = {"Ikulu"}, ["iko"] = {"Olulumo-Ikom"}, ["ikp"] = {"Ikpeshi"}, ["ikr"] = {"Ikaranggal"}, ["iks"] = {"Inuit Sign Language"}, ["ikt"] = {"Inuinnaqtun", "Western Canadian Inuktitut"}, ["ikv"] = {"Iku-Gora-Ankwa"}, ["ikw"] = {"Ikwere"}, ["ikx"] = {"Ik"}, ["ikz"] = {"Ikizu"}, ["ila"] = {"Ile Ape"}, ["ilb"] = {"Ila"}, ["ilg"] = {"Garig-Ilgar"}, ["ili"] = {"Ili Turki"}, ["ilk"] = {"Ilongot"}, ["ilm"] = {"Iranun (Malaysia)"}, ["ilo"] = {"ilokansko"}, ["ilp"] = {"Iranun (Philippines)"}, ["ils"] = {"International Sign"}, ["ilu"] = {"Ili'uun"}, ["ilv"] = {"Ilue"}, ["ima"] = {"Mala Malasar"}, ["imi"] = {"Anamgura"}, ["iml"] = {"Miluk"}, ["imn"] = {"Imonda"}, ["imo"] = {"Imbongu"}, ["imr"] = {"Imroing"}, ["ims"] = {"Marsian"}, ["imt"] = {"imotonško"}, ["imy"] = {"Milyan"}, ["inb"] = {"Inga"}, ["inc"] = {"indijsko"}, ["ine"] = {"indoevropsko"}, ["ing"] = {"degeksitansko"}, ["inh"] = {"inguško"}, ["inj"] = {"Jungle Inga"}, ["inl"] = {"Indonesian Sign Language"}, ["inm"] = {"minajsko"}, ["inn"] = {"Isinai"}, ["ino"] = {"Inoke-Yate"}, ["inp"] = {"inaparijsko"}, ["ins"] = {"Indian Sign Language"}, ["int"] = {"Intha"}, ["inz"] = {"Ineseño"}, ["ior"] = {"Inor"}, ["iou"] = {"Tuma-Irumu"}, ["iow"] = {"Iowa-Oto"}, ["ipi"] = {"Ipili"}, ["ipo"] = {"Ipiko"}, ["iqu"] = {"Iquito"}, ["iqw"] = {"Ikwo"}, ["ira"] = {"iransko (družina)"}, ["ire"] = {"Iresim"}, ["irh"] = {"Irarutu"}, ["iri"] = {"Rigwe", "Irigwe"}, ["irk"] = {"Iraqw"}, ["irn"] = {"Irántxe"}, ["iro"] = {"irokeško"}, ["irr"] = {"Ir"}, ["iru"] = {"Irula"}, ["irx"] = {"Kamberau"}, ["iry"] = {"Iraya"}, ["isa"] = {"Isabi"}, ["isc"] = {"Isconahua"}, ["isd"] = {"Isnag"}, ["ise"] = {"Italian Sign Language"}, ["isg"] = {"Irish Sign Language"}, ["ish"] = {"Esan"}, ["isi"] = {"Nkem-Nkum"}, ["isk"] = {"Ishkashimi"}, ["ism"] = {"Masimasi"}, ["isn"] = {"Isanzu"}, ["iso"] = {"Isoko"}, ["isr"] = {"Israeli Sign Language"}, ["ist"] = {"istriotsko"}, ["isu"] = {"Isu (Menchum Division)"}, ["itb"] = {"Binongan Itneg"}, ["itc"] = {"italsko"}, ["itd"] = {"Southern Tidung"}, ["ite"] = {"Itene"}, ["iti"] = {"Inlaod Itneg"}, ["itk"] = {"judeoitalijansko"}, ["itl"] = {"Itelmen"}, ["itm"] = {"Itu Mbon Uzo"}, ["ito"] = {"Itonama"}, ["itr"] = {"Iteri"}, ["its"] = {"Isekiri"}, ["itt"] = {"Maeng Itneg"}, ["itv"] = {"Itawit"}, ["itw"] = {"Ito"}, ["itx"] = {"Itik"}, ["ity"] = {"Moyadan Itneg"}, ["itz"] = {"Itzá"}, ["ium"] = {"Iu Mien"}, ["ivb"] = {"Ibatan"}, ["ivv"] = {"Ivatan"}, ["iwk"] = {"I-Wak"}, ["iwm"] = {"Iwam"}, ["iwo"] = {"Iwur"}, ["iws"] = {"Sepik Iwam"}, ["ixc"] = {"Ixcatec"}, ["ixl"] = {"Ixil"}, ["iya"] = {"Iyayu"}, ["iyo"] = {"Mesaka"}, ["iyx"] = {"Yaka (Congo)"}, ["izh"] = {"ingrijsko"}, ["izm"] = {"Kizamani"}, ["izr"] = {"Izere"}, ["izz"] = {"Izii"}, ["jaa"] = {"Jamamadí"}, ["jab"] = {"Hyam"}, ["jac"] = {"Popti'", "Jakalteko"}, ["jad"] = {"Jahanka"}, ["jae"] = {"Yabem"}, ["jaf"] = {"Jara"}, ["jah"] = {"Jah Hut"}, ["jaj"] = {"Zazao"}, ["jak"] = {"Jakun"}, ["jal"] = {"Yalahatan"}, ["jam"] = {"jamajško kreolsko angleško"}, ["jan"] = {"Jandai"}, ["jao"] = {"Yanyuwa"}, ["jaq"] = {"Yaqay"}, ["jas"] = {"novokaledonskojamajško"}, ["jat"] = {"Jakati"}, ["jau"] = {"Yaur"}, ["jax"] = {"Jambi Malay"}, ["jay"] = {"Yan-nhangu", "Nhangu"}, ["jaz"] = {"Jawe"}, ["jbe"] = {"judeoberbersko"}, ["jbi"] = {"Badjiri"}, ["jbj"] = {"Arandai"}, ["jbk"] = {"Barikewa"}, ["jbm"] = {"Bijim"}, ["jbn"] = {"Nafusi"}, ["jbo"] = {"lojbansko"}, ["jbr"] = {"Jofotek-Bromnya"}, ["jbt"] = {"Jabutí"}, ["jbu"] = {"Jukun Takum"}, ["jbw"] = {"Yawijibaya"}, ["jcs"] = {"Jamaican Country Sign Language"}, ["jct"] = {"Krymchak"}, ["jda"] = {"Jad"}, ["jdg"] = {"Jadgali"}, ["jdt"] = {"Judeo-Tat"}, ["jeb"] = {"Jebero"}, ["jee"] = {"Jerung"}, ["jeh"] = {"Jeh"}, ["jei"] = {"Yei"}, ["jek"] = {"Jeri Kuo"}, ["jel"] = {"Yelmek"}, ["jen"] = {"Dza"}, ["jer"] = {"Jere"}, ["jet"] = {"Manem"}, ["jeu"] = {"Jonkor Bourmataguil"}, ["jgb"] = {"Ngbee"}, ["jge"] = {"judeogruzijsko"}, ["jgk"] = {"Gwak"}, ["jgo"] = {"Ngomba"}, ["jhi"] = {"Jehai"}, ["jhs"] = {"jankotsko znakovno"}, ["jia"] = {"Jina"}, ["jib"] = {"Jibu"}, ["jic"] = {"Tol"}, ["jid"] = {"Bu (Kaduna State)"}, ["jie"] = {"Jilbe"}, ["jig"] = {"Jingulu", "Djingili"}, ["jih"] = {"sTodsde", "Shangzhai"}, ["jii"] = {"Jiiddu"}, ["jil"] = {"Jilim"}, ["jim"] = {"Jimi (Cameroon)"}, ["jio"] = {"Jiamao"}, ["jiq"] = {"Guanyinqiao", "Lavrung"}, ["jit"] = {"Jita"}, ["jiu"] = {"Youle Jinuo"}, ["jiv"] = {"Shuar"}, ["jiy"] = {"Buyuan Jinuo"}, ["jje"] = {"Jejueo"}, ["jjr"] = {"Bankal"}, ["jka"] = {"Kaera"}, ["jkm"] = {"Mobwa Karen"}, ["jko"] = {"Kubo"}, ["jkp"] = {"Paku Karen"}, ["jkr"] = {"Koro (India)"}, ["jks"] = {"Amami Koniya Sign Language"}, ["jku"] = {"Labir"}, ["jle"] = {"Ngile"}, ["jls"] = {"jamajško znakovno"}, ["jma"] = {"Dima"}, ["jmb"] = {"Zumbun"}, ["jmc"] = {"Machame"}, ["jmd"] = {"Yamdena"}, ["jmi"] = {"Jimi (Nigeria)"}, ["jml"] = {"Jumli"}, ["jmn"] = {"Makuri Naga"}, ["jmr"] = {"Kamara"}, ["jms"] = {"Mashi (Nigeria)"}, ["jmw"] = {"Mouwase"}, ["jmx"] = {"Western Juxtlahuaca Mixtec"}, ["jna"] = {"Jangshung"}, ["jnd"] = {"Jandavra"}, ["jng"] = {"Yangman"}, ["jni"] = {"Janji"}, ["jnj"] = {"Yemsa"}, ["jnl"] = {"Rawat"}, ["jns"] = {"Jaunsari"}, ["job"] = {"Joba"}, ["jod"] = {"Wojenaka"}, ["jog"] = {"Jogi"}, ["jor"] = {"Jorá"}, ["jos"] = {"Jordanian Sign Language"}, ["jow"] = {"Jowulu"}, ["jpa"] = {"judeopalestinskoaramejsko"}, ["jpr"] = {"judeoperzijsko"}, ["jpx"] = {"japonsko (družina))"}, ["jqr"] = {"Jaqaru"}, ["jra"] = {"Jarai"}, ["jrb"] = {"judeoarabsko"}, ["jrr"] = {"Jiru"}, ["jrt"] = {"Jakattoe"}, ["jru"] = {"Japrería"}, ["jsl"] = {"japonsko znakovno"}, ["jua"] = {"Júma"}, ["jub"] = {"Wannu"}, ["juc"] = {"Jurchen"}, ["jud"] = {"Worodougou"}, ["juh"] = {"Hõne"}, ["jui"] = {"Ngadjuri"}, ["juk"] = {"Wapan"}, ["jul"] = {"Jirel"}, ["jum"] = {"Jumjum"}, ["jun"] = {"Juang"}, ["juo"] = {"Jiba"}, ["jup"] = {"Hupdë"}, ["jur"] = {"Jurúna"}, ["jus"] = {"Jumla Sign Language"}, ["jut"] = {"Jutish"}, ["juu"] = {"Ju"}, ["juw"] = {"Wãpha"}, ["juy"] = {"Juray"}, ["jvd"] = {"Javindo"}, ["jvn"] = {"karibskojavansko"}, ["jwi"] = {"Jwira-Pepesa"}, ["jya"] = {"Jiarong"}, ["jye"] = {"judeojemenskoarabsko"}, ["jyy"] = {"Jaya"}, ["kaa"] = {"karakalpaško"}, ["kab"] = {"kabilsko"}, ["kac"] = {"kačinsko"}, ["kad"] = {"Adara"}, ["kae"] = {"Ketangalan"}, ["kaf"] = {"Katso"}, ["kag"] = {"Kajaman"}, ["kah"] = {"Kara (Central African Republic)"}, ["kai"] = {"Karekare"}, ["kaj"] = {"Jju"}, ["kak"] = {"Kalanguya", "Kayapa Kallahan"}, ["kam"] = {"kambsko"}, ["kao"] = {"Xaasongaxango"}, ["kap"] = {"Bezhta"}, ["kaq"] = {"Capanahua"}, ["kar"] = {"karensko"}, ["kav"] = {"Katukína"}, ["kaw"] = {"kavijsko"}, ["kax"] = {"Kao"}, ["kay"] = {"Kamayurá"}, ["kba"] = {"Kalarko"}, ["kbb"] = {"Kaxuiâna"}, ["kbc"] = {"Kadiwéu"}, ["kbd"] = {"kabardsko"}, ["kbe"] = {"Kanju"}, ["kbg"] = {"Khamba"}, ["kbh"] = {"Camsá"}, ["kbi"] = {"Kaptiau"}, ["kbj"] = {"Kari"}, ["kbk"] = {"Grass Koiari"}, ["kbl"] = {"Kanembu"}, ["kbm"] = {"Iwal"}, ["kbn"] = {"Kare (Central African Republic)"}, ["kbo"] = {"Keliko"}, ["kbp"] = {"Kabiyè"}, ["kbq"] = {"Kamano"}, ["kbr"] = {"Kafa"}, ["kbs"] = {"Kande"}, ["kbt"] = {"Abadi"}, ["kbu"] = {"Kabutra"}, ["kbv"] = {"Dera (Indonesia)"}, ["kbw"] = {"Kaiep"}, ["kbx"] = {"Ap Ma"}, ["kby"] = {"Manga Kanuri"}, ["kbz"] = {"Duhwa"}, ["kca"] = {"Khanty"}, ["kcb"] = {"Kawacha"}, ["kcc"] = {"Lubila"}, ["kcd"] = {"Ngkâlmpw Kanum"}, ["kce"] = {"Kaivi"}, ["kcf"] = {"Ukaan"}, ["kcg"] = {"tjapsko"}, ["kch"] = {"Vono"}, ["kci"] = {"Kamantan"}, ["kcj"] = {"Kobiana"}, ["kck"] = {"Kalanga"}, ["kcl"] = {"Kela (Papua New Guinea)", "Kala"}, ["kcm"] = {"Gula (Central African Republic)"}, ["kcn"] = {"Nubi"}, ["kco"] = {"Kinalakna"}, ["kcp"] = {"Kanga"}, ["kcq"] = {"Kamo"}, ["kcr"] = {"Katla"}, ["kcs"] = {"Koenoem"}, ["kct"] = {"Kaian"}, ["kcu"] = {"Kami (Tanzania)"}, ["kcv"] = {"Kete"}, ["kcw"] = {"Kabwari"}, ["kcx"] = {"Kachama-Ganjule"}, ["kcy"] = {"Korandje"}, ["kcz"] = {"Konongo"}, ["kda"] = {"Worimi"}, ["kdc"] = {"Kutu"}, ["kdd"] = {"Yankunytjatjara"}, ["kde"] = {"Makonde"}, ["kdf"] = {"Mamusi"}, ["kdg"] = {"Seba"}, ["kdh"] = {"Tem"}, ["kdi"] = {"Kumam"}, ["kdj"] = {"Karamojong"}, ["kdk"] = {"Numèè", "Kwényi"}, ["kdl"] = {"Tsikimba"}, ["kdm"] = {"Kagoma"}, ["kdn"] = {"Kunda"}, ["kdo"] = {"kordofansko"}, ["kdp"] = {"Kaningdon-Nindem"}, ["kdq"] = {"Koch"}, ["kdr"] = {"Karaim"}, ["kdt"] = {"Kuy"}, ["kdu"] = {"Kadaru"}, ["kdw"] = {"Koneraw"}, ["kdx"] = {"Kam"}, ["kdy"] = {"Keder", "Keijar"}, ["kdz"] = {"Kwaja"}, ["kea"] = {"Kabuverdianu"}, ["keb"] = {"Kélé"}, ["kec"] = {"Keiga"}, ["ked"] = {"Kerewe"}, ["kee"] = {"Eastern Keres"}, ["kef"] = {"Kpessi"}, ["keg"] = {"Tese"}, ["keh"] = {"Keak"}, ["kei"] = {"Kei"}, ["kej"] = {"Kadar"}, ["kek"] = {"Kekchí"}, ["kel"] = {"Kela (Democratic Republic of Congo)"}, ["kem"] = {"Kemak"}, ["ken"] = {"Kenyang"}, ["keo"] = {"Kakwa"}, ["kep"] = {"Kaikadi"}, ["keq"] = {"Kamar"}, ["ker"] = {"Kera"}, ["kes"] = {"Kugbo"}, ["ket"] = {"Ket"}, ["keu"] = {"Akebu"}, ["kev"] = {"Kanikkaran"}, ["kew"] = {"West Kewa"}, ["kex"] = {"Kukna"}, ["key"] = {"Kupia"}, ["kez"] = {"Kukele"}, ["kfa"] = {"Kodava"}, ["kfb"] = {"Northwestern Kolami"}, ["kfc"] = {"Konda-Dora"}, ["kfd"] = {"Korra Koraga"}, ["kfe"] = {"Kota (India)"}, ["kff"] = {"Koya"}, ["kfg"] = {"Kudiya"}, ["kfh"] = {"Kurichiya"}, ["kfi"] = {"Kannada Kurumba"}, ["kfj"] = {"Kemiehua"}, ["kfk"] = {"Kinnauri"}, ["kfl"] = {"Kung"}, ["kfm"] = {"Khunsari"}, ["kfn"] = {"Kuk"}, ["kfo"] = {"Koro (Côte d'Ivoire)"}, ["kfp"] = {"Korwa"}, ["kfq"] = {"Korku"}, ["kfr"] = {"Kachhi", "Kutchi"}, ["kfs"] = {"Bilaspuri"}, ["kft"] = {"Kanjari"}, ["kfu"] = {"Katkari"}, ["kfv"] = {"Kurmukar"}, ["kfw"] = {"Kharam Naga"}, ["kfx"] = {"Kullu Pahari"}, ["kfy"] = {"Kumaoni"}, ["kfz"] = {"Koromfé"}, ["kga"] = {"Koyaga"}, ["kgb"] = {"Kawe"}, ["kge"] = {"Komering"}, ["kgf"] = {"Kube"}, ["kgg"] = {"Kusunda"}, ["kgi"] = {"Selangor Sign Language"}, ["kgj"] = {"Gamale Kham"}, ["kgk"] = {"Kaiwá"}, ["kgl"] = {"Kunggari"}, ["kgn"] = {"Karingani"}, ["kgo"] = {"Krongo"}, ["kgp"] = {"Kaingang"}, ["kgq"] = {"Kamoro"}, ["kgr"] = {"Abun"}, ["kgs"] = {"Kumbainggar"}, ["kgt"] = {"Somyev"}, ["kgu"] = {"Kobol"}, ["kgv"] = {"Karas"}, ["kgw"] = {"Karon Dori"}, ["kgx"] = {"Kamaru"}, ["kgy"] = {"Kyerung"}, ["kha"] = {"kasijsko"}, ["khb"] = {"Lü"}, ["khc"] = {"Tukang Besi North"}, ["khd"] = {"Bädi Kanum"}, ["khe"] = {"Korowai"}, ["khf"] = {"Khuen"}, ["khg"] = {"Khams Tibetan"}, ["khh"] = {"Kehu"}, ["khi"] = {"kojsansko"}, ["khj"] = {"Kuturmi"}, ["khk"] = {"Halh Mongolian"}, ["khl"] = {"Lusi"}, ["khn"] = {"Khandesi"}, ["kho"] = {"kotansko"}, ["khp"] = {"Kapori", "Kapauri"}, ["khq"] = {"Koyra Chiini Songhay"}, ["khr"] = {"Kharia"}, ["khs"] = {"Kasua"}, ["kht"] = {"Khamti"}, ["khu"] = {"Nkhumbi"}, ["khv"] = {"Khvarshi"}, ["khw"] = {"Khowar"}, ["khx"] = {"Kanu"}, ["khy"] = {"Kele (Democratic Republic of Congo)"}, ["khz"] = {"Keapara"}, ["kia"] = {"Kim"}, ["kib"] = {"Koalib"}, ["kic"] = {"Kickapoo"}, ["kid"] = {"Koshin"}, ["kie"] = {"Kibet"}, ["kif"] = {"Eastern Parbate Kham"}, ["kig"] = {"Kimaama", "Kimaghima"}, ["kih"] = {"Kilmeri"}, ["kii"] = {"Kitsai"}, ["kij"] = {"Kilivila"}, ["kil"] = {"Kariya"}, ["kim"] = {"Karagas"}, ["kio"] = {"Kiowa"}, ["kip"] = {"Sheshi Kham"}, ["kiq"] = {"Kosadle", "Kosare"}, ["kis"] = {"Kis"}, ["kit"] = {"Agob"}, ["kiu"] = {"Kirmanjki (individual language)"}, ["kiv"] = {"Kimbu"}, ["kiw"] = {"Northeast Kiwai"}, ["kix"] = {"Khiamniungan Naga"}, ["kiy"] = {"Kirikiri"}, ["kiz"] = {"Kisi"}, ["kja"] = {"Mlap"}, ["kjb"] = {"Q'anjob'al", "Kanjobal"}, ["kjc"] = {"Coastal Konjo"}, ["kjd"] = {"Southern Kiwai"}, ["kje"] = {"Kisar"}, ["kjg"] = {"Khmu"}, ["kjh"] = {"hakaško", "kojbalsko"}, ["kji"] = {"Zabana"}, ["kjj"] = {"Khinalugh"}, ["kjk"] = {"Highland Konjo"}, ["kjl"] = {"Western Parbate Kham"}, ["kjm"] = {"Kháng"}, ["kjn"] = {"Kunjen"}, ["kjo"] = {"Harijan Kinnauri"}, ["kjp"] = {"Pwo Eastern Karen"}, ["kjq"] = {"Western Keres"}, ["kjr"] = {"Kurudu"}, ["kjs"] = {"East Kewa"}, ["kjt"] = {"Phrae Pwo Karen"}, ["kju"] = {"Kashaya"}, ["kjv"] = {"knjižno kajkavsko"}, ["kjx"] = {"Ramopa"}, ["kjy"] = {"Erave"}, ["kjz"] = {"Bumthangkha"}, ["kka"] = {"Kakanda"}, ["kkb"] = {"Kwerisa"}, ["kkc"] = {"Odoodee"}, ["kkd"] = {"Kinuku"}, ["kke"] = {"Kakabe"}, ["kkf"] = {"Kalaktang Monpa"}, ["kkg"] = {"Mabaka Valley Kalinga"}, ["kkh"] = {"Khün"}, ["kki"] = {"Kagulu"}, ["kkj"] = {"Kako"}, ["kkk"] = {"Kokota"}, ["kkl"] = {"Kosarek Yale"}, ["kkm"] = {"Kiong"}, ["kkn"] = {"Kon Keu"}, ["kko"] = {"Karko"}, ["kkp"] = {"Gugubera", "Koko-Bera"}, ["kkq"] = {"Kaeku"}, ["kkr"] = {"Kir-Balar"}, ["kks"] = {"Giiwo"}, ["kkt"] = {"Koi"}, ["kku"] = {"Tumi"}, ["kkv"] = {"Kangean"}, ["kkw"] = {"Teke-Kukuya"}, ["kkx"] = {"Kohin"}, ["kky"] = {"Guugu Yimidhirr", "Guguyimidjir"}, ["kkz"] = {"Kaska"}, ["kla"] = {"Klamath-Modoc"}, ["klb"] = {"Kiliwa"}, ["klc"] = {"Kolbila"}, ["kld"] = {"Gamilaraay"}, ["kle"] = {"Kulung (Nepal)"}, ["klf"] = {"Kendeje"}, ["klg"] = {"Tagakaulo"}, ["klh"] = {"Weliki"}, ["kli"] = {"Kalumpang"}, ["klj"] = {"Khalaj"}, ["klk"] = {"Kono (Nigeria)"}, ["kll"] = {"Kagan Kalagan"}, ["klm"] = {"Migum"}, ["kln"] = {"Kalenjin"}, ["klo"] = {"Kapya"}, ["klp"] = {"Kamasa"}, ["klq"] = {"Rumu"}, ["klr"] = {"Khaling"}, ["kls"] = {"Kalasha"}, ["klt"] = {"Nukna"}, ["klu"] = {"Klao"}, ["klv"] = {"Maskelynes"}, ["klw"] = {"Tado", "Lindu"}, ["klx"] = {"Koluwawa"}, ["kly"] = {"Kalao"}, ["klz"] = {"Kabola"}, ["kma"] = {"Konni"}, ["kmb"] = {"kimbundsko"}, ["kmc"] = {"Southern Dong"}, ["kmd"] = {"Majukayang Kalinga"}, ["kme"] = {"Bakole"}, ["kmf"] = {"Kare (Papua New Guinea)"}, ["kmg"] = {"Kâte"}, ["kmh"] = {"Kalam"}, ["kmi"] = {"Kami (Nigeria)"}, ["kmj"] = {"Kumarbhag Paharia"}, ["kmk"] = {"Limos Kalinga"}, ["kml"] = {"Tanudan Kalinga"}, ["kmm"] = {"Kom (India)"}, ["kmn"] = {"Awtuw"}, ["kmo"] = {"Kwoma"}, ["kmp"] = {"Gimme"}, ["kmq"] = {"Kwama"}, ["kmr"] = {"Northern Kurdish"}, ["kms"] = {"Kamasau"}, ["kmt"] = {"Kemtuik"}, ["kmu"] = {"Kanite"}, ["kmv"] = {"Karipúna Creole French"}, ["kmw"] = {"Komo (Democratic Republic of Congo)"}, ["kmx"] = {"Waboda"}, ["kmy"] = {"Koma"}, ["kmz"] = {"korasanskoturško"}, ["kna"] = {"Dera (Nigeria)"}, ["knb"] = {"Lubuagan Kalinga"}, ["knc"] = {"Central Kanuri"}, ["knd"] = {"Konda"}, ["kne"] = {"Kankanaey"}, ["knf"] = {"Mankanya"}, ["kng"] = {"Koongo"}, ["kni"] = {"Kanufi"}, ["knj"] = {"Western Kanjobal"}, ["knk"] = {"Kuranko"}, ["knl"] = {"Keninjal"}, ["knm"] = {"Kanamarí"}, ["knn"] = {"Konkani (individual language)"}, ["kno"] = {"Kono (Sierra Leone)"}, ["knp"] = {"Kwanja"}, ["knq"] = {"Kintaq"}, ["knr"] = {"Kaningra"}, ["kns"] = {"Kensiu"}, ["knt"] = {"Panoan Katukína"}, ["knu"] = {"Kono (Guinea)"}, ["knv"] = {"Tabo"}, ["knw"] = {"Kung-Ekoka"}, ["knx"] = {"Kendayan", "Salako"}, ["kny"] = {"Kanyok"}, ["knz"] = {"Kalamsé"}, ["koa"] = {"Konomala"}, ["koc"] = {"Kpati"}, ["kod"] = {"Kodi"}, ["koe"] = {"Kacipo-Bale Suri"}, ["kof"] = {"Kubi"}, ["kog"] = {"Cogui", "Kogi"}, ["koh"] = {"Koyo"}, ["koi"] = {"Komi-Permyak"}, ["kok"] = {"konkansko (makrojezik)"}, ["kol"] = {"Kol (Papua New Guinea)"}, ["koo"] = {"Konzo"}, ["kop"] = {"Waube"}, ["koq"] = {"Kota (Gabon)"}, ["kos"] = {"kosrajsko"}, ["kot"] = {"Lagwan"}, ["kou"] = {"Koke"}, ["kov"] = {"Kudu-Camo"}, ["kow"] = {"Kugama"}, ["koy"] = {"Koyukon"}, ["koz"] = {"Korak"}, ["kpa"] = {"Kutto"}, ["kpb"] = {"Mullu Kurumba"}, ["kpc"] = {"Curripaco"}, ["kpd"] = {"Koba"}, ["kpe"] = {"kpelejsko"}, ["kpf"] = {"Komba"}, ["kpg"] = {"Kapingamarangi"}, ["kph"] = {"Kplang"}, ["kpi"] = {"Kofei"}, ["kpj"] = {"Karajá"}, ["kpk"] = {"Kpan"}, ["kpl"] = {"Kpala"}, ["kpm"] = {"Koho"}, ["kpn"] = {"Kepkiriwát"}, ["kpo"] = {"Ikposo"}, ["kpq"] = {"Korupun-Sela"}, ["kpr"] = {"Korafe-Yegha"}, ["kps"] = {"Tehit"}, ["kpt"] = {"Karata"}, ["kpu"] = {"Kafoa"}, ["kpv"] = {"Komi-Zyrian"}, ["kpw"] = {"Kobon"}, ["kpx"] = {"Mountain Koiali"}, ["kpy"] = {"Koryak"}, ["kpz"] = {"Kupsabiny"}, ["kqa"] = {"Mum"}, ["kqb"] = {"Kovai"}, ["kqc"] = {"Doromu-Koki"}, ["kqd"] = {"Koy Sanjaq Surat"}, ["kqe"] = {"Kalagan"}, ["kqf"] = {"Kakabai"}, ["kqg"] = {"Khe"}, ["kqh"] = {"Kisankasa"}, ["kqi"] = {"Koitabu"}, ["kqj"] = {"Koromira"}, ["kqk"] = {"Kotafon Gbe"}, ["kql"] = {"Kyenele"}, ["kqm"] = {"Khisa"}, ["kqn"] = {"Kaonde"}, ["kqo"] = {"Eastern Krahn"}, ["kqp"] = {"Kimré"}, ["kqq"] = {"Krenak"}, ["kqr"] = {"Kimaragang"}, ["kqs"] = {"Northern Kissi"}, ["kqt"] = {"Klias River Kadazan"}, ["kqu"] = {"Seroa"}, ["kqv"] = {"Okolod"}, ["kqw"] = {"Kandas"}, ["kqx"] = {"Mser"}, ["kqy"] = {"Koorete"}, ["kqz"] = {"Korana"}, ["kra"] = {"Kumhali"}, ["krb"] = {"Karkin"}, ["krc"] = {"karačajsko-balkarsko"}, ["krd"] = {"Kairui-Midiki"}, ["kre"] = {"Panará"}, ["krf"] = {"Koro (Vanuatu)"}, ["krh"] = {"Kurama"}, ["kri"] = {"Krio"}, ["krj"] = {"kinarajsko"}, ["krk"] = {"kerekejsko"}, ["krl"] = {"karelsko"}, ["krn"] = {"Sapo"}, ["kro"] = {"krujsko"}, ["krp"] = {"Durop"}, ["krr"] = {"Krung"}, ["krs"] = {"Gbaya (Sudan)"}, ["krt"] = {"Tumari Kanuri"}, ["kru"] = {"kuruško"}, ["krv"] = {"Kavet"}, ["krw"] = {"Western Krahn"}, ["krx"] = {"Karon"}, ["kry"] = {"Kryts"}, ["krz"] = {"Sota Kanum"}, ["ksb"] = {"Shambala"}, ["ksc"] = {"Southern Kalinga"}, ["ksd"] = {"Kuanua"}, ["kse"] = {"Kuni"}, ["ksf"] = {"Bafia"}, ["ksg"] = {"Kusaghe"}, ["ksh"] = {"Kölsch"}, ["ksi"] = {"Krisa", "I'saka"}, ["ksj"] = {"Uare"}, ["ksk"] = {"Kansa"}, ["ksl"] = {"Kumalu"}, ["ksm"] = {"Kumba"}, ["ksn"] = {"kasiguransko"}, ["kso"] = {"Kofa"}, ["ksp"] = {"Kaba"}, ["ksq"] = {"Kwaami"}, ["ksr"] = {"Borong"}, ["kss"] = {"Southern Kisi"}, ["kst"] = {"Winyé"}, ["ksu"] = {"Khamyang"}, ["ksv"] = {"Kusu"}, ["ksw"] = {"karensko"}, ["ksx"] = {"Kedang"}, ["ksy"] = {"Kharia Thar"}, ["ksz"] = {"Kodaku"}, ["kta"] = {"Katua"}, ["ktb"] = {"Kambaata"}, ["ktc"] = {"Kholok"}, ["ktd"] = {"Kokata", "Kukatha"}, ["kte"] = {"Nubri"}, ["ktf"] = {"Kwami"}, ["ktg"] = {"Kalkutung"}, ["kth"] = {"Karanga"}, ["kti"] = {"North Muyu"}, ["ktj"] = {"Plapo Krumen"}, ["ktk"] = {"Kaniet"}, ["ktl"] = {"Koroshi"}, ["ktm"] = {"Kurti"}, ["ktn"] = {"Karitiâna"}, ["kto"] = {"Kuot"}, ["ktp"] = {"Kaduo"}, ["ktq"] = {"Katabaga"}, ["kts"] = {"South Muyu"}, ["ktt"] = {"Ketum"}, ["ktu"] = {"kitubsko (Demokratična republika Kongo)"}, ["ktv"] = {"vzhodnokatujsko"}, ["ktw"] = {"Kato"}, ["ktx"] = {"Kaxararí"}, ["kty"] = {"Kango (Bas-Uélé District)"}, ["ktz"] = {"Juǀʼhoan", "Juǀʼhoansi"}, ["kub"] = {"Kutep"}, ["kuc"] = {"Kwinsu"}, ["kud"] = {"'Auhelawa"}, ["kue"] = {"Kuman (Papua New Guinea)"}, ["kuf"] = {"zahodnokatujsko"}, ["kug"] = {"Kupa"}, ["kuh"] = {"Kushi"}, ["kui"] = {"Kuikúro-Kalapálo", "Kalapalo"}, ["kuj"] = {"Kuria"}, ["kuk"] = {"kepško"}, ["kul"] = {"Kulere"}, ["kum"] = {"kumiško"}, ["kun"] = {"Kunama"}, ["kuo"] = {"Kumukio"}, ["kup"] = {"Kunimaipa"}, ["kuq"] = {"Karipuna"}, ["kus"] = {"Kusaal"}, ["kut"] = {"kutenajsko"}, ["kuu"] = {"Upper Kuskokwim"}, ["kuv"] = {"Kur"}, ["kuw"] = {"Kpagua"}, ["kux"] = {"Kukatja"}, ["kuy"] = {"Kuuku-Ya'u"}, ["kuz"] = {"Kunza"}, ["kva"] = {"bagvalalsko"}, ["kvb"] = {"kubujsko"}, ["kvc"] = {"Kove"}, ["kvd"] = {"Kui (Indonesia)"}, ["kve"] = {"Kalabakan"}, ["kvf"] = {"Kabalai"}, ["kvg"] = {"Kuni-Boazi"}, ["kvh"] = {"komodoško"}, ["kvi"] = {"Kwang"}, ["kvj"] = {"Psikye"}, ["kvk"] = {"Korean Sign Language"}, ["kvl"] = {"Kayaw"}, ["kvm"] = {"Kendem"}, ["kvn"] = {"Border Kuna"}, ["kvo"] = {"dobelsko"}, ["kvp"] = {"Kompane"}, ["kvq"] = {"Geba Karen"}, ["kvr"] = {"kerinško"}, ["kvt"] = {"Lahta Karen", "Lahta"}, ["kvu"] = {"Yinbaw Karen"}, ["kvv"] = {"kolsko"}, ["kvw"] = {"Wersing"}, ["kvx"] = {"Parkari Koli"}, ["kvy"] = {"Yintale Karen", "Yintale"}, ["kvz"] = {"Tsakwambo", "Tsaukambo"}, ["kwa"] = {"Dâw"}, ["kwb"] = {"kvajsko"}, ["kwc"] = {"Likwala"}, ["kwd"] = {"Kwaio"}, ["kwe"] = {"Kwerba"}, ["kwf"] = {"Kwara'ae"}, ["kwg"] = {"Sara Kaba Deme"}, ["kwh"] = {"Kowiai"}, ["kwi"] = {"Awa-Cuaiquer"}, ["kwj"] = {"Kwanga"}, ["kwk"] = {"Kwakiutl"}, ["kwl"] = {"Kofyar"}, ["kwm"] = {"Kwambi"}, ["kwn"] = {"Kwangali"}, ["kwo"] = {"Kwomtari"}, ["kwp"] = {"Kodia"}, ["kwr"] = {"Kwer"}, ["kws"] = {"Kwese"}, ["kwt"] = {"Kwesten"}, ["kwu"] = {"Kwakum"}, ["kwv"] = {"Sara Kaba Náà"}, ["kww"] = {"Kwinti"}, ["kwx"] = {"Khirwar"}, ["kwy"] = {"San Salvador Kongo"}, ["kwz"] = {"Kwadi"}, ["kxa"] = {"Kairiru"}, ["kxb"] = {"Krobu"}, ["kxc"] = {"Konso", "Khonso"}, ["kxd"] = {"brunejsko"}, ["kxf"] = {"Manumanaw Karen", "Manumanaw"}, ["kxh"] = {"Karo (Ethiopia)"}, ["kxi"] = {"Keningau Murut"}, ["kxj"] = {"Kulfa"}, ["kxk"] = {"Zayein Karen"}, ["kxm"] = {"Northern Khmer"}, ["kxn"] = {"Kanowit-Tanjong Melanau"}, ["kxo"] = {"Kanoé"}, ["kxp"] = {"Wadiyara Koli"}, ["kxq"] = {"Smärky Kanum"}, ["kxr"] = {"Koro (Papua New Guinea)"}, ["kxs"] = {"Kangjia"}, ["kxt"] = {"Koiwat"}, ["kxv"] = {"Kuvi"}, ["kxw"] = {"Konai"}, ["kxx"] = {"Likuba"}, ["kxy"] = {"Kayong"}, ["kxz"] = {"Kerewo"}, ["kya"] = {"Kwaya"}, ["kyb"] = {"Butbut Kalinga"}, ["kyc"] = {"Kyaka"}, ["kyd"] = {"Karey"}, ["kye"] = {"Krache"}, ["kyf"] = {"Kouya"}, ["kyg"] = {"Keyagana"}, ["kyh"] = {"Karok"}, ["kyi"] = {"Kiput"}, ["kyj"] = {"Karao"}, ["kyk"] = {"Kamayo"}, ["kyl"] = {"srednjekalapujsko"}, ["kym"] = {"Kpatili"}, ["kyn"] = {"Northern Binukidnon"}, ["kyo"] = {"kelonsko"}, ["kyp"] = {"Kang"}, ["kyq"] = {"Kenga"}, ["kyr"] = {"Kuruáya"}, ["kys"] = {"Baram Kayan"}, ["kyt"] = {"Kayagar"}, ["kyu"] = {"Western Kayah"}, ["kyv"] = {"Kayort"}, ["kyw"] = {"Kudmali"}, ["kyx"] = {"Rapoisi"}, ["kyy"] = {"Kambaira"}, ["kyz"] = {"Kayabí"}, ["kza"] = {"Western Karaboro"}, ["kzb"] = {"Kaibobo"}, ["kzc"] = {"Bondoukou Kulango"}, ["kzd"] = {"Kadai"}, ["kze"] = {"Kosena"}, ["kzf"] = {"Da'a Kaili"}, ["kzg"] = {"kikajsko"}, ["kzi"] = {"Kelabit"}, ["kzk"] = {"Kazukuru"}, ["kzl"] = {"kajelsko"}, ["kzm"] = {"kaiško"}, ["kzn"] = {"kokolsko"}, ["kzo"] = {"Kaningi"}, ["kzp"] = {"Kaidipang"}, ["kzq"] = {"Kaike"}, ["kzr"] = {"Karang"}, ["kzs"] = {"Sugut Dusun"}, ["kzu"] = {"Kayupulau"}, ["kzv"] = {"Komyandaret"}, ["kzw"] = {"Karirí-Xocó"}, ["kzx"] = {"Kamarian"}, ["kzy"] = {"Kango (Tshopo District)"}, ["kzz"] = {"Kalabra"}, ["laa"] = {"Southern Subanen"}, ["lab"] = {"Linear A"}, ["lac"] = {"Lacandon"}, ["lad"] = {"sefardsko"}, ["lae"] = {"Pattani"}, ["laf"] = {"Lafofa"}, ["lag"] = {"Rangi"}, ["lah"] = {"landsko"}, ["lai"] = {"Lambya"}, ["laj"] = {"Lango (Uganda)"}, ["lal"] = {"Lalia"}, ["lam"] = {"lambsko"}, ["lan"] = {"Laru"}, ["lap"] = {"Laka (Chad)"}, ["laq"] = {"Qabiao"}, ["lar"] = {"Larteh"}, ["las"] = {"Lama (Togo)"}, ["lau"] = {"Laba"}, ["law"] = {"Lauje"}, ["lax"] = {"Tiwa"}, ["lay"] = {"Lama Bai"}, ["laz"] = {"Aribwatsa"}, ["lbb"] = {"Label"}, ["lbc"] = {"Lakkia"}, ["lbe"] = {"lakaško"}, ["lbf"] = {"Tinani"}, ["lbg"] = {"Laopang"}, ["lbi"] = {"La'bi"}, ["lbj"] = {"ladaško"}, ["lbk"] = {"Central Bontok"}, ["lbl"] = {"Libon Bikol"}, ["lbm"] = {"Lodhi"}, ["lbn"] = {"Rmeet"}, ["lbo"] = {"Laven"}, ["lbq"] = {"Wampar"}, ["lbr"] = {"Lohorung"}, ["lbs"] = {"Libyan Sign Language"}, ["lbt"] = {"Lachi"}, ["lbu"] = {"Labu"}, ["lbv"] = {"Lavatbura-Lamusong"}, ["lbw"] = {"Tolaki"}, ["lbx"] = {"Lawangan"}, ["lby"] = {"Lamalama", "Lamu-Lamu"}, ["lbz"] = {"Lardil"}, ["lcc"] = {"Legenyem"}, ["lcd"] = {"Lola"}, ["lce"] = {"Loncong", "Sekak"}, ["lcf"] = {"Lubu"}, ["lch"] = {"luhaško"}, ["lcl"] = {"Lisela"}, ["lcm"] = {"Tungag"}, ["lcp"] = {"Western Lawa"}, ["lcq"] = {"Luhu"}, ["lcs"] = {"Lisabata-Nuniali"}, ["lda"] = {"Kla-Dan"}, ["ldb"] = {"Dũya"}, ["ldd"] = {"Luri"}, ["ldg"] = {"Lenyima"}, ["ldh"] = {"Lamja-Dengsa-Tola"}, ["ldi"] = {"Laari"}, ["ldj"] = {"Lemoro"}, ["ldk"] = {"Leelau"}, ["ldl"] = {"Kaan"}, ["ldm"] = {"Landoma"}, ["ldn"] = {"Láadan"}, ["ldo"] = {"Loo"}, ["ldp"] = {"Tso"}, ["ldq"] = {"Lufu"}, ["lea"] = {"Lega-Shabunda"}, ["leb"] = {"Lala-Bisa"}, ["lec"] = {"Leco"}, ["led"] = {"Lendu"}, ["lee"] = {"Lyélé"}, ["lef"] = {"Lelemi"}, ["leh"] = {"Lenje"}, ["lei"] = {"Lemio"}, ["lej"] = {"Lengola"}, ["lek"] = {"Leipon"}, ["lel"] = {"Lele (Democratic Republic of Congo)"}, ["lem"] = {"Nomaande"}, ["len"] = {"Lenca"}, ["leo"] = {"Leti (Cameroon)"}, ["lep"] = {"lepčajsko"}, ["leq"] = {"Lembena"}, ["ler"] = {"Lenkau"}, ["les"] = {"Lese"}, ["let"] = {"Lesing-Gelimi", "Amio-Gelimi"}, ["leu"] = {"Kara (Papua New Guinea)"}, ["lev"] = {"Lamma"}, ["lew"] = {"Ledo Kaili"}, ["lex"] = {"Luang"}, ["ley"] = {"Lemolang"}, ["lez"] = {"lezginsko"}, ["lfa"] = {"Lefa"}, ["lfn"] = {"Lingua Franca Nova"}, ["lga"] = {"Lungga"}, ["lgb"] = {"Laghu"}, ["lgg"] = {"Lugbara"}, ["lgh"] = {"Laghuu"}, ["lgi"] = {"Lengilu"}, ["lgk"] = {"Lingarak", "Neverver"}, ["lgl"] = {"Wala"}, ["lgm"] = {"Lega-Mwenga"}, ["lgn"] = {"T'apo", "Opuuo"}, ["lgo"] = {"Lango (Južni Sudan)"}, ["lgq"] = {"Logba"}, ["lgr"] = {"Lengo"}, ["lgs"] = {"bissavsko znakovno"}, ["lgt"] = {"Pahi"}, ["lgu"] = {"Longgu"}, ["lgz"] = {"Ligenza"}, ["lha"] = {"Laha (Vietnam)"}, ["lhh"] = {"Laha (Indonezija)"}, ["lhi"] = {"Lahu Shi"}, ["lhl"] = {"Lahul Lohar"}, ["lhm"] = {"Lhomi"}, ["lhn"] = {"Lahanan"}, ["lhp"] = {"lokpujsko"}, ["lhs"] = {"Mlahsö"}, ["lht"] = {"Lo-Toga"}, ["lhu"] = {"Lahu"}, ["lia"] = {"West-Central Limba"}, ["lib"] = {"Likum"}, ["lic"] = {"Hlai"}, ["lid"] = {"Nyindrou"}, ["lie"] = {"Likila"}, ["lif"] = {"limbujsko"}, ["lig"] = {"Ligbi"}, ["lih"] = {"Lihir"}, ["lij"] = {"ligursko"}, ["lik"] = {"Lika"}, ["lil"] = {"Lillooet"}, ["lio"] = {"Liki"}, ["lip"] = {"Sekpele"}, ["liq"] = {"Libido"}, ["lir"] = {"liberijskoangleško"}, ["lis"] = {"Lisu"}, ["liu"] = {"Logorik"}, ["liv"] = {"livonsko"}, ["liw"] = {"Col"}, ["lix"] = {"Liabuku"}, ["liy"] = {"Banda-Bambari"}, ["liz"] = {"Libinza"}, ["lja"] = {"Golpa"}, ["lje"] = {"Rampi"}, ["lji"] = {"Laiyolo"}, ["ljl"] = {"Li'o"}, ["ljp"] = {"Lampung Api"}, ["ljw"] = {"Yirandali"}, ["ljx"] = {"Yuru"}, ["lka"] = {"Lakalei"}, ["lkb"] = {"lukabaraško"}, ["lkc"] = {"Kucong"}, ["lkd"] = {"Lakondê"}, ["lke"] = {"Kenyi"}, ["lkh"] = {"Lakha"}, ["lki"] = {"lakijsko"}, ["lkj"] = {"Remun"}, ["lkl"] = {"Laeko-Libuat"}, ["lkm"] = {"Kalaamaya"}, ["lkn"] = {"Lakon", "Vure"}, ["lko"] = {"Khayo", "Olukhayo"}, ["lkp"] = {"Lekpeti"}, ["lkr"] = {"Päri"}, ["lks"] = {"Kisa", "Olushisa"}, ["lkt"] = {"lakoško"}, ["lku"] = {"Kungkari"}, ["lky"] = {"Lokoya"}, ["lla"] = {"Lala-Roba"}, ["llb"] = {"Lolo"}, ["llc"] = {"Lele (Guinea)"}, ["lld"] = {"ladinsko"}, ["lle"] = {"Lele (Papua New Guinea)"}, ["llf"] = {"Hermit"}, ["llg"] = {"Lole"}, ["llh"] = {"Lamu"}, ["lli"] = {"Teke-Laali"}, ["llj"] = {"Ladji Ladji"}, ["llk"] = {"Lelak"}, ["lll"] = {"Lilau"}, ["llm"] = {"Lasalimu"}, ["lln"] = {"Lele (Chad)"}, ["llp"] = {"North Efate"}, ["llq"] = {"Lolak"}, ["lls"] = {"Lithuanian Sign Language"}, ["llu"] = {"Lau"}, ["llx"] = {"lauansko"}, ["lma"] = {"East Limba"}, ["lmb"] = {"Merei"}, ["lmc"] = {"Limilngan"}, ["lmd"] = {"Lumun"}, ["lme"] = {"Pévé"}, ["lmf"] = {"South Lembata"}, ["lmg"] = {"Lamogai"}, ["lmh"] = {"Lambichhong"}, ["lmi"] = {"Lombi"}, ["lmj"] = {"zahodnolembaško"}, ["lmk"] = {"Lamkang"}, ["lml"] = {"Hano"}, ["lmn"] = {"lambadsko"}, ["lmo"] = {"lombardsko"}, ["lmp"] = {"Limbum"}, ["lmq"] = {"Lamatuka"}, ["lmr"] = {"Lamalera"}, ["lmu"] = {"Lamenu"}, ["lmv"] = {"lomaivitsko"}, ["lmw"] = {"Lake Miwok"}, ["lmx"] = {"Laimbue"}, ["lmy"] = {"Lamboya"}, ["lna"] = {"Langbashe"}, ["lnb"] = {"Mbalanhu"}, ["lnd"] = {"Lundayeh", "Lun Bawang"}, ["lng"] = {"langobardsko"}, ["lnh"] = {"Lanoh"}, ["lni"] = {"Daantanai'"}, ["lnj"] = {"Leningitij"}, ["lnl"] = {"South Central Banda"}, ["lnm"] = {"Langam"}, ["lnn"] = {"Lorediakarkar"}, ["lns"] = {"Lamnso'"}, ["lnu"] = {"Longuda"}, ["lnw"] = {"Lanima"}, ["lnz"] = {"Lonzo"}, ["loa"] = {"Loloda"}, ["lob"] = {"Lobi"}, ["loc"] = {"Inonhan"}, ["loe"] = {"Saluan"}, ["lof"] = {"Logol"}, ["log"] = {"Logo"}, ["loh"] = {"Laarim"}, ["loi"] = {"Loma (Côte d'Ivoire)"}, ["loj"] = {"Lou"}, ["lok"] = {"Loko"}, ["lol"] = {"monško"}, ["lom"] = {"Loma (Liberia)"}, ["lon"] = {"Malawi Lomwe"}, ["loo"] = {"lomboško"}, ["lop"] = {"Lopa"}, ["loq"] = {"Lobala"}, ["lor"] = {"Téén"}, ["los"] = {"Loniu"}, ["lot"] = {"Otuho"}, ["lou"] = {"louisianskokreolsko"}, ["lov"] = {"Lopi"}, ["low"] = {"Tampias Lobu"}, ["lox"] = {"Loun"}, ["loy"] = {"Loke"}, ["loz"] = {"lozijsko"}, ["lpa"] = {"Lelepa"}, ["lpe"] = {"Lepki"}, ["lpn"] = {"Long Phuri Naga"}, ["lpo"] = {"Lipo"}, ["lpx"] = {"Lopit"}, ["lqr"] = {"Logir"}, ["lra"] = {"Rara Bakati'"}, ["lrc"] = {"severnolurijsko"}, ["lre"] = {"lavrencijsko"}, ["lrg"] = {"Laragia"}, ["lri"] = {"Marachi", "Olumarachi"}, ["lrk"] = {"Loarki"}, ["lrl"] = {"Lari"}, ["lrm"] = {"Marama", "Olumarama"}, ["lrn"] = {"Lorang"}, ["lro"] = {"Laro"}, ["lrr"] = {"Southern Yamphu"}, ["lrt"] = {"larantuškomalajsko"}, ["lrv"] = {"Larevat"}, ["lrz"] = {"Lemerig"}, ["lsa"] = {"Lasgerdi"}, ["lsb"] = {"Burundian Sign Language", "Langue des Signes Burundaise"}, ["lsc"] = {"Albarradas Sign Language", "Lengua de señas Albarradas"}, ["lsd"] = {"Lishana Deni"}, ["lse"] = {"Lusengo"}, ["lsh"] = {"Lish"}, ["lsi"] = {"Lashi"}, ["lsl"] = {"Latvian Sign Language"}, ["lsm"] = {"Saamia", "Olusamia"}, ["lsn"] = {"Tibetan Sign Language"}, ["lso"] = {"Laos Sign Language"}, ["lsp"] = {"Panamanian Sign Language", "Lengua de Señas Panameñas"}, ["lsr"] = {"Aruop"}, ["lss"] = {"Lasi"}, ["lst"] = {"Trinidad and Tobago Sign Language"}, ["lsv"] = {"Sivia Sign Language"}, ["lsw"] = {"Seychelles Sign Language", "Lalang Siny Seselwa", "Langue des Signes Seychelloise"}, ["lsy"] = {"Mauritian Sign Language"}, ["ltc"] = {"poznosrednjekitajsko"}, ["ltg"] = {"latgalijsko"}, ["lth"] = {"Thur"}, ["lti"] = {"Leti (Indonesia)"}, ["ltn"] = {"Latundê"}, ["lto"] = {"Tsotso", "Olutsotso"}, ["lts"] = {"Tachoni", "Lutachoni"}, ["ltu"] = {"Latu"}, ["lua"] = {"lubsko-lulujsko"}, ["luc"] = {"Aringa"}, ["lud"] = {"ludijsko"}, ["lue"] = {"Luvale"}, ["luf"] = {"Laua"}, ["lui"] = {"luisensko"}, ["luj"] = {"Luna"}, ["luk"] = {"Lunanakha"}, ["lul"] = {"Olu'bo"}, ["lum"] = {"luimbsko"}, ["lun"] = {"lundsko"}, ["luo"] = {"luojsko (Kenija in Tanzanija)"}, ["lup"] = {"Lumbu"}, ["luq"] = {"Lucumi"}, ["lur"] = {"Laura"}, ["lus"] = {"lushajsko"}, ["lut"] = {"Lushootseed"}, ["luu"] = {"Lumba-Yakkha"}, ["luv"] = {"Luwati"}, ["luw"] = {"luojsko (Kamerun)"}, ["luy"] = {"Luyia", "Oluluyia"}, ["luz"] = {"južnolurijsko"}, ["lva"] = {"Maku'a"}, ["lvi"] = {"Lavi"}, ["lvk"] = {"Lavukaleve"}, ["lvl"] = {"Lwel"}, ["lvs"] = {"knjižno latvijsko"}, ["lvu"] = {"Levuka"}, ["lwa"] = {"Lwalu"}, ["lwe"] = {"Lewo Eleng"}, ["lwg"] = {"Wanga", "Oluwanga"}, ["lwh"] = {"White Lachi"}, ["lwl"] = {"Eastern Lawa"}, ["lwm"] = {"Laomian"}, ["lwo"] = {"Luwo"}, ["lws"] = {"Malawian Sign Language"}, ["lwt"] = {"Lewotobi"}, ["lwu"] = {"Lawu"}, ["lww"] = {"Lewo"}, ["lxm"] = {"Lakurumau"}, ["lya"] = {"Layakha"}, ["lyg"] = {"Lyngngam"}, ["lyn"] = {"lujansko"}, ["lzh"] = {"knjižno kitajsko"}, ["lzl"] = {"Litzlitz"}, ["lzn"] = {"Leinong Naga"}, ["lzz"] = {"lazijsko"}, ["maa"] = {"San Jerónimo Tecóatl Mazatec"}, ["mab"] = {"Yutanduchi Mixtec"}, ["mad"] = {"madursko"}, ["mae"] = {"Bo-Rukul"}, ["maf"] = {"Mafa"}, ["mag"] = {"magaško"}, ["mai"] = {"maithilsko"}, ["maj"] = {"Jalapa De Díaz Mazatec"}, ["mak"] = {"makasarsko"}, ["mam"] = {"mamajsko"}, ["man"] = {"mandinško"}, ["map"] = {"avstronezijsko"}, ["maq"] = {"Chiquihuitlán Mazatec"}, ["mas"] = {"masajsko"}, ["mat"] = {"San Francisco Matlatzinca"}, ["mau"] = {"Huautla Mazatec"}, ["mav"] = {"Sateré-Mawé"}, ["maw"] = {"Mampruli"}, ["max"] = {"North Moluccan Malay"}, ["maz"] = {"Central Mazahua"}, ["mba"] = {"Higaonon"}, ["mbb"] = {"Western Bukidnon Manobo"}, ["mbc"] = {"Macushi"}, ["mbd"] = {"Dibabawon Manobo"}, ["mbe"] = {"molalsko"}, ["mbf"] = {"Baba Malay"}, ["mbh"] = {"Mangseng"}, ["mbi"] = {"Ilianen Manobo"}, ["mbj"] = {"Nadëb"}, ["mbk"] = {"Malol"}, ["mbl"] = {"Maxakalí"}, ["mbm"] = {"Ombamba"}, ["mbn"] = {"Macaguán"}, ["mbo"] = {"Mbo (Cameroon)"}, ["mbp"] = {"Malayo"}, ["mbq"] = {"Maisin"}, ["mbr"] = {"Nukak Makú"}, ["mbs"] = {"Sarangani Manobo"}, ["mbt"] = {"Matigsalug Manobo"}, ["mbu"] = {"Mbula-Bwazza"}, ["mbv"] = {"Mbulungish"}, ["mbw"] = {"Maring"}, ["mbx"] = {"Mari (East Sepik Province)"}, ["mby"] = {"Memoni"}, ["mbz"] = {"Amoltepec Mixtec"}, ["mca"] = {"Maca"}, ["mcb"] = {"Machiguenga"}, ["mcc"] = {"Bitur"}, ["mcd"] = {"šaranahujsko"}, ["mce"] = {"Itundujia Mixtec"}, ["mcf"] = {"Matsés"}, ["mcg"] = {"Mapoyo"}, ["mch"] = {"Maquiritari"}, ["mci"] = {"Mese"}, ["mcj"] = {"Mvanip"}, ["mck"] = {"Mbunda"}, ["mcl"] = {"Macaguaje"}, ["mcm"] = {"Malaccan Creole Portuguese"}, ["mcn"] = {"Masana"}, ["mco"] = {"Coatlán Mixe"}, ["mcp"] = {"Makaa"}, ["mcq"] = {"Ese"}, ["mcr"] = {"Menya"}, ["mcs"] = {"Mambai"}, ["mct"] = {"Mengisa"}, ["mcu"] = {"Cameroon Mambila"}, ["mcv"] = {"Minanibai"}, ["mcw"] = {"Mawa (Chad)"}, ["mcx"] = {"Mpiemo"}, ["mcy"] = {"South Watut"}, ["mcz"] = {"Mawan"}, ["mda"] = {"Mada (Nigeria)"}, ["mdb"] = {"Morigi"}, ["mdc"] = {"Male (Papua New Guinea)"}, ["mdd"] = {"Mbum"}, ["mde"] = {"mabsko (Čad)"}, ["mdf"] = {"mokšansko"}, ["mdg"] = {"Massalat"}, ["mdh"] = {"Maguindanaon"}, ["mdi"] = {"Mamvu"}, ["mdj"] = {"Mangbetu"}, ["mdk"] = {"Mangbutu"}, ["mdl"] = {"Maltese Sign Language"}, ["mdm"] = {"Mayogo"}, ["mdn"] = {"Mbati"}, ["mdp"] = {"Mbala"}, ["mdq"] = {"Mbole"}, ["mdr"] = {"mandarsko"}, ["mds"] = {"Maria (Papua New Guinea)"}, ["mdt"] = {"Mbere"}, ["mdu"] = {"Mboko"}, ["mdv"] = {"Santa Lucía Monteverde Mixtec"}, ["mdw"] = {"Mbosi"}, ["mdx"] = {"Dizin"}, ["mdy"] = {"Male (Ethiopia)"}, ["mdz"] = {"Suruí Do Pará"}, ["mea"] = {"Menka"}, ["meb"] = {"Ikobi"}, ["mec"] = {"Marra"}, ["med"] = {"Melpa"}, ["mee"] = {"Mengen"}, ["mef"] = {"Megam"}, ["meh"] = {"Southwestern Tlaxiaco Mixtec"}, ["mei"] = {"Midob"}, ["mej"] = {"mejaško"}, ["mek"] = {"Mekeo"}, ["mel"] = {"Central Melanau"}, ["mem"] = {"Mangala"}, ["men"] = {"Mende (Sierra Leone)"}, ["meo"] = {"kedaškomalajsko"}, ["mep"] = {"Miriwoong"}, ["meq"] = {"Merey"}, ["mer"] = {"Meru"}, ["mes"] = {"Masmaje"}, ["met"] = {"Mato"}, ["meu"] = {"motujsko"}, ["mev"] = {"Mano"}, ["mew"] = {"Maaka"}, ["mey"] = {"hasanijskoarabsko"}, ["mez"] = {"Menominee"}, ["mfa"] = {"patanskomalajsko"}, ["mfb"] = {"banško"}, ["mfc"] = {"Mba"}, ["mfd"] = {"Mendankwe-Nkwen"}, ["mfe"] = {"Morisyen"}, ["mff"] = {"Naki"}, ["mfg"] = {"Mogofin"}, ["mfh"] = {"Matal"}, ["mfi"] = {"Wandala"}, ["mfj"] = {"Mefele"}, ["mfk"] = {"North Mofu"}, ["mfl"] = {"Putai"}, ["mfm"] = {"Marghi South"}, ["mfn"] = {"Cross River Mbembe"}, ["mfo"] = {"Mbe"}, ["mfp"] = {"Makassar Malay"}, ["mfq"] = {"Moba"}, ["mfr"] = {"Marrithiyel"}, ["mfs"] = {"Mexican Sign Language"}, ["mft"] = {"Mokerang"}, ["mfu"] = {"mbvelsko"}, ["mfv"] = {"Mandjak"}, ["mfw"] = {"Mulaha"}, ["mfx"] = {"Melo"}, ["mfy"] = {"Mayo"}, ["mfz"] = {"Mabaan"}, ["mga"] = {"srednjeirsko (900-1200)"}, ["mgb"] = {"Mararit"}, ["mgc"] = {"Morokodo"}, ["mgd"] = {"Moru"}, ["mge"] = {"Mango"}, ["mgf"] = {"Maklew"}, ["mgg"] = {"Mpumpong"}, ["mgh"] = {"Makhuwa-Meetto"}, ["mgi"] = {"Lijili"}, ["mgj"] = {"Abureni"}, ["mgk"] = {"maveško"}, ["mgl"] = {"Maleu-Kilenge"}, ["mgm"] = {"Mambae"}, ["mgn"] = {"Mbangi"}, ["mgo"] = {"Meta'"}, ["mgp"] = {"Eastern Magar"}, ["mgq"] = {"Malila"}, ["mgr"] = {"Mambwe-Lungu"}, ["mgs"] = {"Manda (Tanzania)"}, ["mgt"] = {"Mongol"}, ["mgu"] = {"Mailu"}, ["mgv"] = {"Matengo"}, ["mgw"] = {"Matumbi"}, ["mgy"] = {"Mbunga"}, ["mgz"] = {"Mbugwe"}, ["mha"] = {"Manda (India)"}, ["mhb"] = {"Mahongwe"}, ["mhc"] = {"Mocho"}, ["mhd"] = {"Mbugu"}, ["mhe"] = {"Besisi", "Mah Meri"}, ["mhf"] = {"Mamaa"}, ["mhg"] = {"Margu"}, ["mhi"] = {"Ma'di"}, ["mhj"] = {"mogolsko"}, ["mhk"] = {"Mungaka"}, ["mhl"] = {"Mauwake"}, ["mhm"] = {"Makhuwa-Moniga"}, ["mhn"] = {"mohensko"}, ["mho"] = {"Mashi (Zambia)"}, ["mhp"] = {"Balinese Malay"}, ["mhq"] = {"Mandan"}, ["mhr"] = {"vzhodnomarijsko"}, ["mhs"] = {"burujsko (Indonezija)"}, ["mht"] = {"Mandahuaca"}, ["mhu"] = {"Digaro-Mishmi", "Darang Deng"}, ["mhw"] = {"Mbukushu"}, ["mhx"] = {"Maru", "Lhaovo"}, ["mhy"] = {"maanjansko"}, ["mhz"] = {"Mor (Mor Islands)"}, ["mia"] = {"Miami"}, ["mib"] = {"Atatláhuca Mixtec"}, ["mic"] = {"mikmaško"}, ["mid"] = {"mandejsko"}, ["mie"] = {"Ocotepec Mixtec"}, ["mif"] = {"Mofu-Gudur"}, ["mig"] = {"San Miguel El Grande Mixtec"}, ["mih"] = {"Chayuco Mixtec"}, ["mii"] = {"Chigmecatitlán Mixtec"}, ["mij"] = {"Abar", "Mungbam"}, ["mik"] = {"Mikasuki"}, ["mil"] = {"Peñoles Mixtec"}, ["mim"] = {"Alacatlatzala Mixtec"}, ["min"] = {"minangkabavško"}, ["mio"] = {"Pinotepa Nacional Mixtec"}, ["mip"] = {"Apasco-Apoala Mixtec"}, ["miq"] = {"miskitsko"}, ["mir"] = {"Isthmus Mixe"}, ["mis"] = {"nekodirano"}, ["mit"] = {"Southern Puebla Mixtec"}, ["miu"] = {"Cacaloxtepec Mixtec"}, ["miw"] = {"Akoye"}, ["mix"] = {"mistepeškomisteško"}, ["miy"] = {"Ayutla Mixtec"}, ["miz"] = {"Coatzospan Mixtec"}, ["mjb"] = {"Makalero"}, ["mjc"] = {"San Juan Colorado Mixtec"}, ["mjd"] = {"Northwest Maidu"}, ["mje"] = {"Muskum"}, ["mjg"] = {"Tu"}, ["mjh"] = {"Mwera (Nyasa)"}, ["mji"] = {"Kim Mun"}, ["mjj"] = {"Mawak"}, ["mjk"] = {"Matukar"}, ["mjl"] = {"Mandeali"}, ["mjm"] = {"Medebur"}, ["mjn"] = {"Ma (Papua New Guinea)"}, ["mjo"] = {"Malankuravan"}, ["mjp"] = {"Malapandaram"}, ["mjq"] = {"Malaryan"}, ["mjr"] = {"Malavedan"}, ["mjs"] = {"Miship"}, ["mjt"] = {"saurijskopaharsko"}, ["mju"] = {"Manna-Dora"}, ["mjv"] = {"Mannan"}, ["mjw"] = {"Karbi"}, ["mjx"] = {"mahalsko"}, ["mjy"] = {"mohikansko"}, ["mjz"] = {"Majhi"}, ["mka"] = {"Mbre"}, ["mkb"] = {"Mal Paharia"}, ["mkc"] = {"Siliput"}, ["mke"] = {"Mawchi"}, ["mkf"] = {"Miya"}, ["mkg"] = {"Mak (China)"}, ["mkh"] = {"monkmersko"}, ["mki"] = {"Dhatki"}, ["mkj"] = {"Mokilese"}, ["mkk"] = {"Byep"}, ["mkl"] = {"Mokole"}, ["mkm"] = {"Moklen"}, ["mkn"] = {"kupanškomalajsko"}, ["mko"] = {"Mingang Doso"}, ["mkp"] = {"Moikodi"}, ["mkq"] = {"Bay Miwok"}, ["mkr"] = {"Malas"}, ["mks"] = {"Silacayoapan Mixtec"}, ["mkt"] = {"Vamale"}, ["mku"] = {"Konyanka Maninka"}, ["mkv"] = {"Mafea"}, ["mkw"] = {"kitubsko (Kongo)"}, ["mkx"] = {"Kinamiging Manobo"}, ["mky"] = {"East Makian"}, ["mkz"] = {"Makasae"}, ["mla"] = {"Malo"}, ["mlb"] = {"Mbule"}, ["mlc"] = {"Cao Lan"}, ["mle"] = {"Manambu"}, ["mlf"] = {"Mal"}, ["mlh"] = {"Mape"}, ["mli"] = {"Malimpung"}, ["mlj"] = {"Miltu"}, ["mlk"] = {"Ilwana", "Kiwilwana"}, ["mll"] = {"Malua Bay"}, ["mlm"] = {"Mulam"}, ["mln"] = {"Malango"}, ["mlo"] = {"Mlomp"}, ["mlp"] = {"Bargam"}, ["mlq"] = {"Western Maninkakan"}, ["mlr"] = {"Vame"}, ["mls"] = {"Masalit"}, ["mlu"] = {"To'abaita"}, ["mlv"] = {"Motlav", "Mwotlap"}, ["mlw"] = {"Moloko"}, ["mlx"] = {"Malfaxal", "Naha'ai"}, ["mlz"] = {"Malaynon"}, ["mma"] = {"Mama"}, ["mmb"] = {"mominsko"}, ["mmc"] = {"Michoacán Mazahua"}, ["mmd"] = {"Maonan"}, ["mme"] = {"Mae"}, ["mmf"] = {"Mundat"}, ["mmg"] = {"North Ambrym"}, ["mmh"] = {"Mehináku"}, ["mmi"] = {"musarsko"}, ["mmj"] = {"madžvarsko"}, ["mmk"] = {"Mukha-Dora"}, ["mml"] = {"Man Met"}, ["mmm"] = {"Maii"}, ["mmn"] = {"Mamanwa"}, ["mmo"] = {"Mangga Buang"}, ["mmp"] = {"Siawi"}, ["mmq"] = {"Musak"}, ["mmr"] = {"Western Xiangxi Miao"}, ["mmt"] = {"Malalamai"}, ["mmu"] = {"Mmaala"}, ["mmv"] = {"Miriti"}, ["mmw"] = {"Emae"}, ["mmx"] = {"Madak"}, ["mmy"] = {"Migaama"}, ["mmz"] = {"Mabaale"}, ["mna"] = {"Mbula"}, ["mnb"] = {"munsko"}, ["mnc"] = {"mandžursko"}, ["mnd"] = {"Mondé"}, ["mne"] = {"Naba"}, ["mnf"] = {"Mundani"}, ["mng"] = {"Eastern Mnong"}, ["mnh"] = {"Mono (Democratic Republic of Congo)"}, ["mni"] = {"manipursko"}, ["mnj"] = {"Munji"}, ["mnk"] = {"Mandinka"}, ["mnl"] = {"Tiale"}, ["mnm"] = {"Mapena"}, ["mnn"] = {"Southern Mnong"}, ["mno"] = {"manobsko"}, ["mnp"] = {"minbejsko"}, ["mnq"] = {"Minriq"}, ["mnr"] = {"Mono (USA)"}, ["mns"] = {"mansijsko"}, ["mnu"] = {"mersko"}, ["mnv"] = {"Rennell-Bellona"}, ["mnw"] = {"monsko"}, ["mnx"] = {"Manikion"}, ["mny"] = {"Manyawa"}, ["mnz"] = {"Moni"}, ["moa"] = {"Mwan"}, ["moc"] = {"Mocoví"}, ["mod"] = {"Mobilian"}, ["moe"] = {"inujsko"}, ["mog"] = {"Mongondow"}, ["moh"] = {"mohavsko"}, ["moi"] = {"Mboi"}, ["moj"] = {"Monzombo"}, ["mok"] = {"Morori"}, ["mom"] = {"Mangue"}, ["moo"] = {"Monom"}, ["mop"] = {"Mopán Maya"}, ["moq"] = {"Mor (Bomberai Peninsula)"}, ["mor"] = {"Moro"}, ["mos"] = {"mosijsko"}, ["mot"] = {"Barí"}, ["mou"] = {"Mogum"}, ["mov"] = {"Mohave"}, ["mow"] = {"Moi (Congo)"}, ["mox"] = {"Molima"}, ["moy"] = {"Shekkacho"}, ["moz"] = {"Mukulu", "Gergiko"}, ["mpa"] = {"Mpoto"}, ["mpb"] = {"Malak Malak", "Mullukmulluk"}, ["mpc"] = {"Mangarrayi"}, ["mpd"] = {"Machinere"}, ["mpe"] = {"Majang"}, ["mpg"] = {"Marba"}, ["mph"] = {"Maung"}, ["mpi"] = {"Mpade"}, ["mpj"] = {"Martu Wangka", "Wangkajunga"}, ["mpk"] = {"Mbara (Chad)"}, ["mpl"] = {"Middle Watut"}, ["mpm"] = {"Yosondúa Mixtec"}, ["mpn"] = {"Mindiri"}, ["mpo"] = {"Miu"}, ["mpp"] = {"Migabac"}, ["mpq"] = {"Matís"}, ["mpr"] = {"Vangunu"}, ["mps"] = {"Dadibi"}, ["mpt"] = {"Mian"}, ["mpu"] = {"Makuráp"}, ["mpv"] = {"Mungkip"}, ["mpw"] = {"Mapidian"}, ["mpx"] = {"Misima-Panaeati"}, ["mpy"] = {"Mapia"}, ["mpz"] = {"Mpi"}, ["mqa"] = {"Maba (Indonesia)"}, ["mqb"] = {"Mbuko"}, ["mqc"] = {"Mangole"}, ["mqe"] = {"Matepi"}, ["mqf"] = {"momunsko"}, ["mqg"] = {"Kota Bangun Kutai Malay"}, ["mqh"] = {"tlazojaltepeškomisteško"}, ["mqi"] = {"Mariri"}, ["mqj"] = {"Mamasa"}, ["mqk"] = {"Rajah Kabunsuwan Manobo"}, ["mql"] = {"Mbelime"}, ["mqm"] = {"South Marquesan"}, ["mqn"] = {"moronenško"}, ["mqo"] = {"Modole"}, ["mqp"] = {"Manipa"}, ["mqq"] = {"Minokok"}, ["mqr"] = {"Mander"}, ["mqs"] = {"West Makian"}, ["mqt"] = {"Mok"}, ["mqu"] = {"Mandari"}, ["mqv"] = {"Mosimo"}, ["mqw"] = {"Murupi"}, ["mqx"] = {"Mamuju"}, ["mqy"] = {"Manggarai"}, ["mqz"] = {"Pano"}, ["mra"] = {"Mlabri"}, ["mrb"] = {"Marino"}, ["mrc"] = {"Maricopa"}, ["mrd"] = {"Western Magar"}, ["mre"] = {"Martha's Vineyard Sign Language"}, ["mrf"] = {"Elseng"}, ["mrg"] = {"Mising"}, ["mrh"] = {"Mara Chin"}, ["mrj"] = {"zahodnomarijsko"}, ["mrk"] = {"Hmwaveke"}, ["mrl"] = {"Mortlockese"}, ["mrm"] = {"Merlav", "Mwerlap"}, ["mrn"] = {"Cheke Holo"}, ["mro"] = {"Mru"}, ["mrp"] = {"Morouas"}, ["mrq"] = {"North Marquesan"}, ["mrr"] = {"Maria (India)"}, ["mrs"] = {"Maragus"}, ["mrt"] = {"Marghi Central"}, ["mru"] = {"Mono (Cameroon)"}, ["mrv"] = {"Mangareva"}, ["mrw"] = {"maranavsko"}, ["mrx"] = {"Maremgi", "Dineor"}, ["mry"] = {"Mandaya"}, ["mrz"] = {"marindsko"}, ["msb"] = {"Masbatenyo"}, ["msc"] = {"Sankaran Maninka"}, ["msd"] = {"Yucatec Maya Sign Language"}, ["mse"] = {"Musey"}, ["msf"] = {"Mekwei"}, ["msg"] = {"moraidsko"}, ["msh"] = {"Masikoro Malagasy"}, ["msi"] = {"Sabah Malay"}, ["msj"] = {"Ma (Democratic Republic of Congo)"}, ["msk"] = {"Mansaka"}, ["msl"] = {"Molof", "Poule"}, ["msm"] = {"Agusan Manobo"}, ["msn"] = {"Vurës"}, ["mso"] = {"mombumsko"}, ["msp"] = {"Maritsauá"}, ["msq"] = {"Caac"}, ["msr"] = {"Mongolian Sign Language"}, ["mss"] = {"West Masela"}, ["msu"] = {"Musom"}, ["msv"] = {"Maslam"}, ["msw"] = {"Mansoanka"}, ["msx"] = {"Moresada"}, ["msy"] = {"Aruamu"}, ["msz"] = {"Momare"}, ["mta"] = {"Cotabato Manobo"}, ["mtb"] = {"Anyin Morofo"}, ["mtc"] = {"Munit"}, ["mtd"] = {"Mualang"}, ["mte"] = {"Mono (Solomon Islands)"}, ["mtf"] = {"Murik (Papua New Guinea)"}, ["mtg"] = {"Una"}, ["mth"] = {"mungujsko"}, ["mti"] = {"Maiwa (Papua New Guinea)"}, ["mtj"] = {"Moskona"}, ["mtk"] = {"Mbe'"}, ["mtl"] = {"Montol"}, ["mtm"] = {"Mator"}, ["mtn"] = {"Matagalpa"}, ["mto"] = {"Totontepec Mixe"}, ["mtp"] = {"Wichí Lhamtés Nocten"}, ["mtq"] = {"Muong"}, ["mtr"] = {"Mewari"}, ["mts"] = {"Yora"}, ["mtt"] = {"Mota"}, ["mtu"] = {"Tututepec Mixtec"}, ["mtv"] = {"Asaro'o"}, ["mtw"] = {"Southern Binukidnon"}, ["mtx"] = {"Tidaá Mixtec"}, ["mty"] = {"Nabi"}, ["mua"] = {"Mundang"}, ["mub"] = {"Mubi"}, ["muc"] = {"Ajumbu"}, ["mud"] = {"mednijskoaleutsko"}, ["mue"] = {"Media Lengua"}, ["mug"] = {"Musgu"}, ["muh"] = {"Mündü"}, ["mui"] = {"musijsko"}, ["muj"] = {"Mabire"}, ["muk"] = {"Mugom"}, ["mul"] = {"večjezično"}, ["mum"] = {"Maiwala"}, ["mun"] = {"mundsko"}, ["muo"] = {"Nyong"}, ["mup"] = {"Malvi"}, ["muq"] = {"Eastern Xiangxi Miao"}, ["mur"] = {"Murle"}, ["mus"] = {"Creek"}, ["mut"] = {"zahodnomurijsko"}, ["muu"] = {"Yaaku"}, ["muv"] = {"Muthuvan"}, ["mux"] = {"Bo-Ung"}, ["muy"] = {"Muyang"}, ["muz"] = {"Mursi"}, ["mva"] = {"Manam"}, ["mvb"] = {"Mattole"}, ["mvd"] = {"mamborujsko"}, ["mve"] = {"Marwari (Pakistan)"}, ["mvf"] = {"južnomongolsko"}, ["mvg"] = {"Yucuañe Mixtec"}, ["mvh"] = {"Mulgi"}, ["mvi"] = {"mijaško"}, ["mvk"] = {"Mekmek"}, ["mvl"] = {"Mbara (Australia)"}, ["mvn"] = {"Minaveha"}, ["mvo"] = {"Marovo"}, ["mvp"] = {"Duri"}, ["mvq"] = {"Moere"}, ["mvr"] = {"maraujsko"}, ["mvs"] = {"masepsko"}, ["mvt"] = {"Mpotovoro"}, ["mvu"] = {"Marfa"}, ["mvv"] = {"Tagal Murut"}, ["mvw"] = {"Machinga"}, ["mvx"] = {"Meoswar"}, ["mvy"] = {"Indus Kohistani"}, ["mvz"] = {"Mesqan"}, ["mwa"] = {"Mwatebu"}, ["mwb"] = {"Juwal"}, ["mwc"] = {"Are"}, ["mwe"] = {"Mwera (Chimwera)"}, ["mwf"] = {"Murrinh-Patha"}, ["mwg"] = {"Aiklep"}, ["mwh"] = {"Mouk-Aria"}, ["mwi"] = {"Labo", "Ninde"}, ["mwk"] = {"Kita Maninkakan"}, ["mwl"] = {"mirandeško"}, ["mwm"] = {"Sar"}, ["mwn"] = {"Nyamwanga"}, ["mwo"] = {"Central Maewo"}, ["mwp"] = {"Kala Lagaw Ya"}, ["mwq"] = {"Mün Chin"}, ["mwr"] = {"marvarsko"}, ["mws"] = {"Mwimbi-Muthambi"}, ["mwt"] = {"Moken"}, ["mwu"] = {"Mittu"}, ["mwv"] = {"mentavajsko"}, ["mww"] = {"Hmong Daw"}, ["mwz"] = {"Moingi"}, ["mxa"] = {"Northwest Oaxaca Mixtec"}, ["mxb"] = {"Tezoatlán Mixtec"}, ["mxc"] = {"Manyika"}, ["mxd"] = {"modanško"}, ["mxe"] = {"Mele-Fila"}, ["mxf"] = {"Malgbe"}, ["mxg"] = {"mbangalsko"}, ["mxh"] = {"Mvuba"}, ["mxi"] = {"mozarabsko"}, ["mxj"] = {"Miju-Mishmi", "Geman Deng"}, ["mxk"] = {"Monumbo"}, ["mxl"] = {"Maxi Gbe"}, ["mxm"] = {"Meramera"}, ["mxn"] = {"Moi (Indonesia)"}, ["mxo"] = {"Mbowe"}, ["mxp"] = {"Tlahuitoltepec Mixe"}, ["mxq"] = {"Juquila Mixe"}, ["mxr"] = {"Murik (Malaysia)"}, ["mxs"] = {"huitepeškomisteško"}, ["mxt"] = {"Jamiltepec Mixtec"}, ["mxu"] = {"Mada (Cameroon)"}, ["mxv"] = {"Metlatónoc Mixtec"}, ["mxw"] = {"Namo"}, ["mxx"] = {"Mahou", "Mawukakan"}, ["mxy"] = {"Southeastern Nochixtlán Mixtec"}, ["mxz"] = {"Central Masela"}, ["myb"] = {"Mbay"}, ["myc"] = {"Mayeka"}, ["mye"] = {"Myene"}, ["myf"] = {"Bambassi"}, ["myg"] = {"Manta"}, ["myh"] = {"Makah"}, ["myj"] = {"Mangayat"}, ["myk"] = {"Mamara Senoufo"}, ["myl"] = {"momajsko"}, ["mym"] = {"mekansko"}, ["myn"] = {"majevsko"}, ["myo"] = {"Anfillo"}, ["myp"] = {"Pirahã"}, ["myr"] = {"Muniche"}, ["mys"] = {"Mesmes"}, ["myu"] = {"mundurukujsko"}, ["myv"] = {"erzjansko"}, ["myw"] = {"Muyuw"}, ["myx"] = {"Masaaba"}, ["myy"] = {"Macuna"}, ["myz"] = {"klasičnomandejsko"}, ["mza"] = {"Santa María Zacatepec Mixtec"}, ["mzb"] = {"Tumzabt"}, ["mzc"] = {"Madagascar Sign Language"}, ["mzd"] = {"Malimba"}, ["mze"] = {"Morawa"}, ["mzg"] = {"Monastic Sign Language"}, ["mzh"] = {"Wichí Lhamtés Güisnay"}, ["mzi"] = {"Ixcatlán Mazatec"}, ["mzj"] = {"Manya"}, ["mzk"] = {"Nigeria Mambila"}, ["mzl"] = {"Mazatlán Mixe"}, ["mzm"] = {"mumujsko"}, ["mzn"] = {"mazanderansko"}, ["mzo"] = {"Matipuhy"}, ["mzp"] = {"Movima"}, ["mzq"] = {"Mori Atas"}, ["mzr"] = {"Marúbo"}, ["mzs"] = {"Macanese"}, ["mzt"] = {"Mintil"}, ["mzu"] = {"Inapang"}, ["mzv"] = {"Manza"}, ["mzw"] = {"Deg"}, ["mzx"] = {"Mawayana"}, ["mzy"] = {"Mozambican Sign Language"}, ["mzz"] = {"Maiadomu"}, ["naa"] = {"Namla"}, ["nab"] = {"južnonambikvarsko"}, ["nac"] = {"Narak"}, ["nae"] = {"Naka'ela"}, ["naf"] = {"Nabak"}, ["nag"] = {"Naga Pidgin"}, ["nah"] = {"nahuatlsko"}, ["nai"] = {"North American Indian languages"}, ["naj"] = {"Nalu"}, ["nak"] = {"Nakanai"}, ["nal"] = {"Nalik"}, ["nam"] = {"Ngan'gityemerri"}, ["nan"] = {"južnominško"}, ["nao"] = {"Naaba"}, ["nap"] = {"neapeljsko"}, ["naq"] = {"kojkojsko"}, ["nar"] = {"Iguta"}, ["nas"] = {"Naasioi"}, ["nat"] = {"Ca̱hungwa̱rya̱", "Hungworo"}, ["naw"] = {"Nawuri"}, ["nax"] = {"Nakwi"}, ["nay"] = {"Ngarrindjeri"}, ["naz"] = {"Coatepec Nahuatl"}, ["nba"] = {"njembsko"}, ["nbb"] = {"Ndoe"}, ["nbc"] = {"Chang Naga"}, ["nbd"] = {"Ngbinda"}, ["nbe"] = {"Konyak Naga"}, ["nbg"] = {"Nagarchal"}, ["nbh"] = {"Ngamo"}, ["nbi"] = {"Mao Naga"}, ["nbj"] = {"Ngarinyman"}, ["nbk"] = {"Nake"}, ["nbm"] = {"Ngbaka Ma'bo"}, ["nbn"] = {"Kuri"}, ["nbo"] = {"Nkukoli"}, ["nbp"] = {"Nnam"}, ["nbq"] = {"Nggem"}, ["nbr"] = {"Numana"}, ["nbs"] = {"Namibian Sign Language"}, ["nbt"] = {"Na"}, ["nbu"] = {"Rongmei Naga"}, ["nbv"] = {"Ngamambo"}, ["nbw"] = {"Southern Ngbandi"}, ["nby"] = {"Ningera"}, ["nca"] = {"Iyo"}, ["ncb"] = {"Central Nicobarese"}, ["ncc"] = {"Ponam"}, ["ncd"] = {"Nachering"}, ["nce"] = {"Yale"}, ["ncf"] = {"Notsi"}, ["ncg"] = {"Nisga'a"}, ["nch"] = {"Central Huasteca Nahuatl"}, ["nci"] = {"klasičnonahuatlsko"}, ["ncj"] = {"Northern Puebla Nahuatl"}, ["nck"] = {"Na-kara"}, ["ncl"] = {"Michoacán Nahuatl"}, ["ncm"] = {"Nambo"}, ["ncn"] = {"Nauna"}, ["nco"] = {"Sibe"}, ["ncq"] = {"Northern Katang"}, ["ncr"] = {"Ncane"}, ["ncs"] = {"Nicaraguan Sign Language"}, ["nct"] = {"Chothe Naga"}, ["ncu"] = {"Chumburung"}, ["ncx"] = {"Central Puebla Nahuatl"}, ["ncz"] = {"Natchez"}, ["nda"] = {"Ndasa"}, ["ndb"] = {"Kenswei Nsei"}, ["ndc"] = {"Ndau"}, ["ndd"] = {"Nde-Nsele-Nta"}, ["ndf"] = {"Nadruvian"}, ["ndg"] = {"Ndengereko"}, ["ndh"] = {"Ndali"}, ["ndi"] = {"Samba Leko"}, ["ndj"] = {"Ndamba"}, ["ndk"] = {"Ndaka"}, ["ndl"] = {"Ndolo"}, ["ndm"] = {"Ndam"}, ["ndn"] = {"Ngundi"}, ["ndp"] = {"Ndo"}, ["ndq"] = {"Ndombe"}, ["ndr"] = {"Ndoola"}, ["nds"] = {"nizkonemško", "nizkosaško"}, ["ndt"] = {"Ndunga"}, ["ndu"] = {"Dugun"}, ["ndv"] = {"Ndut"}, ["ndw"] = {"Ndobo"}, ["ndx"] = {"nduško"}, ["ndy"] = {"Lutos"}, ["ndz"] = {"Ndogo"}, ["nea"] = {"vzhodnongadsko"}, ["neb"] = {"Toura (Côte d'Ivoire)"}, ["nec"] = {"nedebanško"}, ["ned"] = {"Nde-Gbite"}, ["nee"] = {"Nêlêmwa-Nixumwak"}, ["nef"] = {"Nefamese"}, ["neg"] = {"negidalsko"}, ["neh"] = {"Nyenkha"}, ["nei"] = {"novohetitsko"}, ["nej"] = {"Neko"}, ["nek"] = {"Neku"}, ["nem"] = {"Nemi"}, ["nen"] = {"Nengone"}, ["neo"] = {"Ná-Meo"}, ["neq"] = {"North Central Mixe"}, ["ner"] = {"Yahadian"}, ["nes"] = {"Bhoti Kinnauri"}, ["net"] = {"Nete"}, ["neu"] = {"Neo"}, ["nev"] = {"Nyaheun"}, ["new"] = {"nevarsko"}, ["nex"] = {"Neme"}, ["ney"] = {"Neyo"}, ["nez"] = {"Nez Perce"}, ["nfa"] = {"ndaonsko"}, ["nfd"] = {"Ahwai"}, ["nfl"] = {"ajvuško"}, ["nfr"] = {"Nafaanra"}, ["nfu"] = {"Mfumte"}, ["nga"] = {"Ngbaka"}, ["ngb"] = {"Northern Ngbandi"}, ["ngc"] = {"Ngombe (Democratic Republic of Congo)"}, ["ngd"] = {"Ngando (Central African Republic)"}, ["nge"] = {"Ngemba"}, ["ngf"] = {"Trans-New Guinea languages"}, ["ngg"] = {"Ngbaka Manza"}, ["ngh"] = {"Nǁng"}, ["ngi"] = {"Ngizim"}, ["ngj"] = {"Ngie"}, ["ngk"] = {"Dalabon"}, ["ngl"] = {"Lomwe"}, ["ngm"] = {"Ngatik Men's Creole"}, ["ngn"] = {"Ngwo"}, ["ngp"] = {"Ngulu"}, ["ngq"] = {"Ngurimi", "Ngoreme"}, ["ngr"] = {"Engdewu"}, ["ngs"] = {"Gvoko"}, ["ngt"] = {"Kriang", "Ngeq"}, ["ngu"] = {"Guerrero Nahuatl"}, ["ngv"] = {"Nagumi"}, ["ngw"] = {"Ngwaba"}, ["ngx"] = {"Nggwahyi"}, ["ngy"] = {"Tibea"}, ["ngz"] = {"Ngungwel"}, ["nha"] = {"Nhanda"}, ["nhb"] = {"Beng"}, ["nhc"] = {"tabaškonahuatlsko"}, ["nhd"] = {"avagvaransko"}, ["nhe"] = {"Eastern Huasteca Nahuatl"}, ["nhf"] = {"Nhuwala"}, ["nhg"] = {"tetelcinškoazteško"}, ["nhh"] = {"Nahari"}, ["nhi"] = {"Zacatlán-Ahuacatlán-Tepetzintla Nahuatl"}, ["nhk"] = {"Isthmus-Cosoleacaque Nahuatl"}, ["nhm"] = {"morelskonahuatlsko"}, ["nhn"] = {"srednjenahuatlsko"}, ["nho"] = {"Takuu"}, ["nhp"] = {"Isthmus-Pajapan Nahuatl"}, ["nhq"] = {"Huaxcaleca Nahuatl"}, ["nhr"] = {"Naro"}, ["nht"] = {"Ometepec Nahuatl"}, ["nhu"] = {"Noone"}, ["nhv"] = {"temaskaltepeškonahuatlsko"}, ["nhw"] = {"Western Huasteca Nahuatl"}, ["nhx"] = {"Isthmus-Mecayapan Nahuatl"}, ["nhy"] = {"severnooaxaškoazteško"}, ["nhz"] = {"Santa María La Alta Nahuatl"}, ["nia"] = {"niaško"}, ["nib"] = {"Nakame"}, ["nic"] = {"nigrsko-kordofansko"}, ["nid"] = {"Ngandi"}, ["nie"] = {"Niellim"}, ["nif"] = {"Nek"}, ["nig"] = {"Ngalakgan"}, ["nih"] = {"Nyiha (Tanzania)"}, ["nii"] = {"Nii"}, ["nij"] = {"Ngaju"}, ["nik"] = {"Southern Nicobarese"}, ["nil"] = {"Nila"}, ["nim"] = {"Nilamba"}, ["nin"] = {"ninško"}, ["nio"] = {"nganasansko"}, ["niq"] = {"nandijsko"}, ["nir"] = {"nimboransko"}, ["nis"] = {"Nimi"}, ["nit"] = {"Southeastern Kolami"}, ["niu"] = {"niuejsko"}, ["niv"] = {"Gilyak"}, ["niw"] = {"Nimo"}, ["nix"] = {"Hema"}, ["niy"] = {"Ngiti"}, ["niz"] = {"Ningil"}, ["nja"] = {"Nzanyi"}, ["njb"] = {"Nocte Naga"}, ["njd"] = {"Ndonde Hamba"}, ["njh"] = {"Lotha Naga"}, ["nji"] = {"Gudanji"}, ["njj"] = {"Njen"}, ["njl"] = {"Njalgulgule"}, ["njm"] = {"Angami Naga"}, ["njn"] = {"Liangmai Naga"}, ["njo"] = {"Ao Naga"}, ["njr"] = {"Njerep"}, ["njs"] = {"niško"}, ["njt"] = {"Ndyuka-Trio Pidgin"}, ["nju"] = {"Ngadjunmaya"}, ["njx"] = {"Kunyi"}, ["njy"] = {"Njyem"}, ["njz"] = {"Nyishi"}, ["nka"] = {"Nkoya"}, ["nkb"] = {"Khoibu Naga"}, ["nkc"] = {"Nkongho"}, ["nkd"] = {"Koireng"}, ["nke"] = {"Duke"}, ["nkf"] = {"Inpui Naga"}, ["nkg"] = {"Nekgini"}, ["nkh"] = {"Khezha Naga"}, ["nki"] = {"Thangal Naga"}, ["nkj"] = {"Nakai"}, ["nkk"] = {"Nokuku"}, ["nkm"] = {"Namat"}, ["nkn"] = {"Nkangala"}, ["nko"] = {"Nkonya"}, ["nkp"] = {"Niuatoputapu"}, ["nkq"] = {"Nkami"}, ["nkr"] = {"Nukuoro"}, ["nks"] = {"North Asmat"}, ["nkt"] = {"Nyika (Tanzania)"}, ["nku"] = {"Bouna Kulango"}, ["nkv"] = {"Nyika (Malawi and Zambia)"}, ["nkw"] = {"Nkutu"}, ["nkx"] = {"Nkoroo"}, ["nkz"] = {"Nkari"}, ["nla"] = {"Ngombale"}, ["nlc"] = {"nalško"}, ["nle"] = {"East Nyala"}, ["nlg"] = {"Gela"}, ["nli"] = {"Grangali"}, ["nlj"] = {"Nyali"}, ["nlk"] = {"Ninia Yali"}, ["nll"] = {"Nihali"}, ["nlm"] = {"Mankiyali"}, ["nlo"] = {"Ngul"}, ["nlq"] = {"Lao Naga"}, ["nlu"] = {"Nchumbulu"}, ["nlv"] = {"orizabskonahuatlsko"}, ["nlw"] = {"Walangama"}, ["nlx"] = {"Nahali"}, ["nly"] = {"Nyamal"}, ["nlz"] = {"Nalögo"}, ["nma"] = {"Maram Naga"}, ["nmb"] = {"Big Nambas", "V'ënen Taut"}, ["nmc"] = {"Ngam"}, ["nmd"] = {"Ndumu"}, ["nme"] = {"Mzieme Naga"}, ["nmf"] = {"Tangkhul Naga (India)"}, ["nmg"] = {"Kwasio"}, ["nmh"] = {"Monsang Naga"}, ["nmi"] = {"Nyam"}, ["nmj"] = {"Ngombe (Central African Republic)"}, ["nmk"] = {"Namakura"}, ["nml"] = {"Ndemli"}, ["nmm"] = {"Manangba"}, ["nmn"] = {"ǃXóõ"}, ["nmo"] = {"Moyon Naga"}, ["nmp"] = {"Nimanbur"}, ["nmq"] = {"nambijsko"}, ["nmr"] = {"Nimbari"}, ["nms"] = {"Letemboi"}, ["nmt"] = {"Namonuito"}, ["nmu"] = {"Northeast Maidu"}, ["nmv"] = {"Ngamini"}, ["nmw"] = {"Nimoa", "Rifao"}, ["nmx"] = {"Nama (Papua New Guinea)"}, ["nmy"] = {"Namuyi"}, ["nmz"] = {"Nawdm"}, ["nna"] = {"Nyangumarta"}, ["nnb"] = {"Nande"}, ["nnc"] = {"Nancere"}, ["nnd"] = {"West Ambae"}, ["nne"] = {"Ngandyera"}, ["nnf"] = {"Ngaing"}, ["nng"] = {"Maring Naga"}, ["nnh"] = {"Ngiemboon"}, ["nni"] = {"North Nuaulu"}, ["nnj"] = {"Nyangatom"}, ["nnk"] = {"Nankina"}, ["nnl"] = {"Northern Rengma Naga"}, ["nnm"] = {"Namia"}, ["nnn"] = {"Ngete"}, ["nnp"] = {"Wancho Naga"}, ["nnq"] = {"Ngindo"}, ["nnr"] = {"Narungga"}, ["nnt"] = {"Nanticoke"}, ["nnu"] = {"Dwang"}, ["nnv"] = {"Nugunu (Australia)"}, ["nnw"] = {"Southern Nuni"}, ["nny"] = {"Nyangga"}, ["nnz"] = {"Nda'nda'"}, ["noa"] = {"Woun Meu"}, ["noc"] = {"Nuk"}, ["nod"] = {"severnotajsko"}, ["noe"] = {"Nimadi"}, ["nof"] = {"Nomane"}, ["nog"] = {"nogajsko"}, ["noh"] = {"Nomu"}, ["noi"] = {"Noiri"}, ["noj"] = {"Nonuya"}, ["nok"] = {"Nooksack"}, ["nol"] = {"Nomlaki"}, ["non"] = {"staronordijsko"}, ["nop"] = {"Numanggang"}, ["noq"] = {"Ngongo"}, ["nos"] = {"Eastern Nisu"}, ["not"] = {"Nomatsiguenga"}, ["nou"] = {"Ewage-Notu"}, ["nov"] = {"Novial"}, ["now"] = {"Nyambo"}, ["noy"] = {"Noy"}, ["noz"] = {"Nayi"}, ["npa"] = {"Nar Phu"}, ["npb"] = {"Nupbikha"}, ["npg"] = {"Ponyo-Gongwang Naga"}, ["nph"] = {"Phom Naga"}, ["npi"] = {"nepalsko"}, ["npl"] = {"Southeastern Puebla Nahuatl"}, ["npn"] = {"Mondropolon"}, ["npo"] = {"Pochuri Naga"}, ["nps"] = {"Nipsan"}, ["npu"] = {"Puimei Naga"}, ["npx"] = {"Noipx"}, ["npy"] = {"Napu"}, ["nqg"] = {"Southern Nago"}, ["nqk"] = {"Kura Ede Nago"}, ["nql"] = {"Ngendelengo"}, ["nqm"] = {"Ndom"}, ["nqn"] = {"Nen"}, ["nqo"] = {"N'Ko", "N’Ko"}, ["nqq"] = {"Kyan-Karyaw Naga"}, ["nqt"] = {"Nteng"}, ["nqy"] = {"Akyaung Ari Naga"}, ["nra"] = {"Ngom"}, ["nrb"] = {"Nara"}, ["nrc"] = {"noriško"}, ["nre"] = {"Southern Rengma Naga"}, ["nrf"] = {"Jèrriais", "Guernésiais"}, ["nrg"] = {"Narango"}, ["nri"] = {"Chokri Naga"}, ["nrk"] = {"Ngarla"}, ["nrl"] = {"Ngarluma"}, ["nrm"] = {"Narom"}, ["nrn"] = {"Norn"}, ["nrp"] = {"severnopikensko"}, ["nrr"] = {"Norra", "Nora"}, ["nrt"] = {"severnokalapujsko"}, ["nru"] = {"Narua"}, ["nrx"] = {"Ngurmbur"}, ["nrz"] = {"Lala"}, ["nsa"] = {"Sangtam Naga"}, ["nsb"] = {"Lower Nossob"}, ["nsc"] = {"Nshi"}, ["nsd"] = {"Southern Nisu"}, ["nse"] = {"Nsenga"}, ["nsf"] = {"Northwestern Nisu"}, ["nsg"] = {"Ngasa"}, ["nsh"] = {"Ngoshie"}, ["nsi"] = {"Nigerian Sign Language"}, ["nsk"] = {"naskapsko"}, ["nsl"] = {"Norwegian Sign Language"}, ["nsm"] = {"Sumi Naga"}, ["nsn"] = {"Nehan"}, ["nso"] = {"severnosotojsko"}, ["nsp"] = {"Nepalese Sign Language"}, ["nsq"] = {"Northern Sierra Miwok"}, ["nsr"] = {"Maritime Sign Language"}, ["nss"] = {"nalijsko"}, ["nst"] = {"Tase Naga"}, ["nsu"] = {"Sierra Negra Nahuatl"}, ["nsv"] = {"Southwestern Nisu"}, ["nsw"] = {"navuško"}, ["nsx"] = {"nsonško"}, ["nsy"] = {"nasalsko"}, ["nsz"] = {"Nisenan"}, ["ntd"] = {"Northern Tidung"}, ["nte"] = {"Nathembo"}, ["ntg"] = {"Ngantangarra"}, ["nti"] = {"Natioro"}, ["ntj"] = {"Ngaanyatjarra"}, ["ntk"] = {"Ikoma-Nata-Isenye"}, ["ntm"] = {"Nateni"}, ["nto"] = {"Ntomba"}, ["ntp"] = {"severnotepehuaško"}, ["ntr"] = {"Delo"}, ["ntu"] = {"Natügu"}, ["ntw"] = {"Nottoway"}, ["ntx"] = {"Tangkhul Naga (Myanmar)"}, ["nty"] = {"Mantsi"}, ["ntz"] = {"Natanzi"}, ["nua"] = {"Yuanga"}, ["nub"] = {"nubijsko"}, ["nuc"] = {"Nukuini"}, ["nud"] = {"Ngala"}, ["nue"] = {"Ngundu"}, ["nuf"] = {"Nusu"}, ["nug"] = {"Nungali"}, ["nuh"] = {"Ndunda"}, ["nui"] = {"Ngumbi"}, ["nuj"] = {"Nyole"}, ["nuk"] = {"Nuu-chah-nulth", "Nuuchahnulth"}, ["nul"] = {"Nusa Laut"}, ["num"] = {"Niuafo'ou"}, ["nun"] = {"Anong"}, ["nuo"] = {"Nguôn"}, ["nup"] = {"Nupe-Nupe-Tako"}, ["nuq"] = {"Nukumanu"}, ["nur"] = {"Nukuria"}, ["nus"] = {"nuersko"}, ["nut"] = {"Nung (Viet Nam)"}, ["nuu"] = {"Ngbundu"}, ["nuv"] = {"Northern Nuni"}, ["nuw"] = {"Nguluwan"}, ["nux"] = {"Mehek"}, ["nuy"] = {"Nunggubuyu"}, ["nuz"] = {"Tlamacazapa Nahuatl"}, ["nvh"] = {"Nasarian"}, ["nvm"] = {"Namiae"}, ["nvo"] = {"Nyokon"}, ["nwa"] = {"Nawathinehena"}, ["nwb"] = {"Nyabwa"}, ["nwc"] = {"Classical Newari", "Classical Nepal Bhasa", "Old Newari"}, ["nwe"] = {"Ngwe"}, ["nwg"] = {"Ngayawung"}, ["nwi"] = {"Southwest Tanna"}, ["nwm"] = {"Nyamusa-Molo"}, ["nwo"] = {"Nauo"}, ["nwr"] = {"Nawaru"}, ["nww"] = {"Ndwewe"}, ["nwx"] = {"Middle Newar"}, ["nwy"] = {"Nottoway-Meherrin"}, ["nxa"] = {"Nauete"}, ["nxd"] = {"Ngando (Democratic Republic of Congo)"}, ["nxe"] = {"nagijsko"}, ["nxg"] = {"ngadajsko"}, ["nxi"] = {"Nindi"}, ["nxk"] = {"Koki Naga"}, ["nxl"] = {"South Nuaulu"}, ["nxm"] = {"numidijsko"}, ["nxn"] = {"Ngawun"}, ["nxo"] = {"Ndambomo"}, ["nxq"] = {"Naxi"}, ["nxr"] = {"Ninggerum"}, ["nxx"] = {"nafrijsko"}, ["nyb"] = {"Nyangbo"}, ["nyc"] = {"Nyanga-li"}, ["nyd"] = {"Nyore", "Olunyole"}, ["nye"] = {"Nyengo"}, ["nyf"] = {"Giryama", "Kigiryama"}, ["nyg"] = {"Nyindu"}, ["nyh"] = {"Nyikina"}, ["nyi"] = {"Ama (Sudan)"}, ["nyj"] = {"Nyanga"}, ["nyk"] = {"Nyaneka"}, ["nyl"] = {"Nyeu"}, ["nym"] = {"njamveško"}, ["nyn"] = {"najnkolsko"}, ["nyo"] = {"njorsko"}, ["nyp"] = {"Nyang'i"}, ["nyq"] = {"Nayini"}, ["nyr"] = {"Nyiha (Malawi)"}, ["nys"] = {"noongarsko"}, ["nyt"] = {"Nyawaygi"}, ["nyu"] = {"Nyungwe"}, ["nyv"] = {"Nyulnyul"}, ["nyw"] = {"Nyaw"}, ["nyx"] = {"Nganyaywana"}, ["nyy"] = {"Nyakyusa-Ngonde"}, ["nza"] = {"Tigon Mbembe"}, ["nzb"] = {"Njebi"}, ["nzd"] = {"Nzadi"}, ["nzi"] = {"nzimsko"}, ["nzk"] = {"Nzakara"}, ["nzm"] = {"Zeme Naga"}, ["nzr"] = {"Dir-Nyamzak-Mbarimi"}, ["nzs"] = {"novozelandsko znakovno"}, ["nzu"] = {"Teke-Nzikou"}, ["nzy"] = {"Nzakambay"}, ["nzz"] = {"Nanga Dama Dogon"}, ["oaa"] = {"oroško"}, ["oac"] = {"orojsko"}, ["oar"] = {"staroaramejsko"}, ["oav"] = {"staroavarsko"}, ["obi"] = {"Obispeño"}, ["obk"] = {"Southern Bontok"}, ["obl"] = {"Oblo"}, ["obm"] = {"moabsko"}, ["obo"] = {"Obo Manobo"}, ["obr"] = {"staroburmansko"}, ["obt"] = {"starobretonsko"}, ["obu"] = {"Obulom"}, ["oca"] = {"Ocaina"}, ["och"] = {"starokitajsko"}, ["ocm"] = {"Old Cham"}, ["oco"] = {"starokornijsko"}, ["ocu"] = {"Atzingo Matlatzinca"}, ["oda"] = {"Odut"}, ["odk"] = {"Od"}, ["odt"] = {"staronizozemsko"}, ["odu"] = {"Odual"}, ["ofo"] = {"Ofo"}, ["ofs"] = {"starofrizijsko"}, ["ofu"] = {"Efutop"}, ["ogb"] = {"ogbijsko"}, ["ogc"] = {"Ogbah"}, ["oge"] = {"starogruzijsko"}, ["ogg"] = {"Ogbogolo"}, ["ogo"] = {"Khana"}, ["ogu"] = {"Ogbronuagum"}, ["ohk"] = {"Aokho"}, ["oht"] = {"starohititsko"}, ["ohu"] = {"staromadžarsko"}, ["oia"] = {"Oirata"}, ["oie"] = {"Okolie"}, ["oin"] = {"Inebu One"}, ["ojb"] = {"severnozahodnoočipvejsko"}, ["ojc"] = {"srednjeočipvejsko"}, ["ojg"] = {"vzhodnoočipvejsko"}, ["ojp"] = {"starojaponsko"}, ["ojs"] = {"Severn Ojibwa"}, ["ojv"] = {"Ontong Java"}, ["ojw"] = {"zahodnoočipvejsko"}, ["oka"] = {"Okanagan"}, ["okb"] = {"Okobo"}, ["okc"] = {"Kobo"}, ["okd"] = {"Okodia"}, ["oke"] = {"Okpe (Southwestern Edo)"}, ["okg"] = {"Koko Babangk"}, ["okh"] = {"Koresh-e Rostam"}, ["oki"] = {"Okiek"}, ["okj"] = {"Oko-Juwoi"}, ["okk"] = {"Kwamtim One"}, ["okl"] = {"starokentsko znakovno"}, ["okm"] = {"srednjekorejsko (10.–16. stol.)"}, ["okn"] = {"okinoerabujsko"}, ["oko"] = {"starokorejsko (3.–9. stol.)"}, ["okr"] = {"Kirike"}, ["oks"] = {"Oko-Eni-Osayen"}, ["oku"] = {"Oku"}, ["okv"] = {"Orokaiva"}, ["okx"] = {"Okpe (Northwestern Edo)"}, ["okz"] = {"starokmersko"}, ["ola"] = {"Walungge"}, ["old"] = {"Mochi"}, ["ole"] = {"Olekha"}, ["olk"] = {"Olkol"}, ["olm"] = {"Oloma"}, ["olo"] = {"livijsko"}, ["olr"] = {"Olrat"}, ["olt"] = {"starolitovsko"}, ["olu"] = {"Kuvale"}, ["oma"] = {"Omaha-Ponca"}, ["omb"] = {"East Ambae"}, ["omc"] = {"Mochica"}, ["omg"] = {"Omagua"}, ["omi"] = {"Omi"}, ["omk"] = {"Omok"}, ["oml"] = {"Ombo"}, ["omn"] = {"minojsko"}, ["omo"] = {"Utarmbung"}, ["omp"] = {"staromanipursko"}, ["omq"] = {"oto-mangejski jeziki"}, ["omr"] = {"staromaratsko"}, ["omt"] = {"Omotik"}, ["omu"] = {"Omurano"}, ["omv"] = {"omotsko"}, ["omw"] = {"South Tairora"}, ["omx"] = {"staromonsko"}, ["omy"] = {"staromalajsko"}, ["ona"] = {"selknamsko"}, ["onb"] = {"Lingao"}, ["one"] = {"Oneida"}, ["ong"] = {"Olo"}, ["oni"] = {"Onin"}, ["onj"] = {"Onjob"}, ["onk"] = {"Kabore One"}, ["onn"] = {"Onobasulu"}, ["ono"] = {"Onondaga"}, ["onp"] = {"Sartang"}, ["onr"] = {"Northern One"}, ["ons"] = {"Ono"}, ["ont"] = {"Ontenu"}, ["onu"] = {"Unua"}, ["onw"] = {"staronubijsko"}, ["onx"] = {"Onin Based Pidgin"}, ["ood"] = {"Tohono O'odham"}, ["oog"] = {"Ong"}, ["oon"] = {"Önge"}, ["oor"] = {"Oorlams"}, ["oos"] = {"staroosetsko"}, ["opa"] = {"Okpamheri"}, ["opk"] = {"Kopkaka"}, ["opm"] = {"Oksapmin"}, ["opo"] = {"Opao"}, ["opt"] = {"opatsko"}, ["opy"] = {"Ofayé"}, ["ora"] = {"Oroha"}, ["orc"] = {"Orma"}, ["ore"] = {"Orejón"}, ["org"] = {"Oring"}, ["orh"] = {"oročensko"}, ["orn"] = {"Orang Kanaq"}, ["oro"] = {"Orokolo"}, ["orr"] = {"Oruma"}, ["ors"] = {"Orang Seletar"}, ["ort"] = {"Adivasi Oriya"}, ["oru"] = {"Ormuri"}, ["orv"] = {"starovzhodnoslovansko"}, ["orw"] = {"Oro Win"}, ["orx"] = {"Oro"}, ["ory"] = {"orijsko"}, ["orz"] = {"Ormu"}, ["osa"] = {"osaško"}, ["osc"] = {"Oscan"}, ["osi"] = {"osinško"}, ["osn"] = {"starosundansko"}, ["oso"] = {"Ososo"}, ["osp"] = {"starošpansko"}, ["ost"] = {"Osatu"}, ["osu"] = {"Southern One"}, ["osx"] = {"starosaksonsko"}, ["ota"] = {"osmansko"}, ["otb"] = {"starotibetansko"}, ["otd"] = {"Ot Danum"}, ["ote"] = {"Mezquital Otomi"}, ["oti"] = {"Oti"}, ["otk"] = {"staroturško"}, ["otl"] = {"Tilapa Otomi"}, ["otm"] = {"Eastern Highland Otomi"}, ["otn"] = {"Tenango Otomi"}, ["oto"] = {"otomijski jeziki"}, ["otq"] = {"Querétaro Otomi"}, ["otr"] = {"Otoro"}, ["ots"] = {"Estado de México Otomi"}, ["ott"] = {"Temoaya Otomi"}, ["otu"] = {"otuško"}, ["otw"] = {"otavsko"}, ["otx"] = {"Texcatepec Otomi"}, ["oty"] = {"starotamilsko"}, ["otz"] = {"Ixtenco Otomi"}, ["oua"] = {"tagargrentsko"}, ["oub"] = {"Glio-Oubi"}, ["oue"] = {"Oune"}, ["oui"] = {"staroujgursko"}, ["oum"] = {"Ouma"}, ["ovd"] = {"elfdalsko"}, ["owi"] = {"Owiniga"}, ["owl"] = {"starovelško"}, ["oyb"] = {"Oy"}, ["oyd"] = {"Oyda"}, ["oym"] = {"Wayampi"}, ["oyy"] = {"Oya'oya"}, ["ozm"] = {"Koonzime"}, ["paa"] = {"papuansko"}, ["pab"] = {"Parecís"}, ["pac"] = {"Pacoh"}, ["pad"] = {"Paumarí"}, ["pae"] = {"Pagibete"}, ["paf"] = {"Paranawát"}, ["pag"] = {"pangasinsko"}, ["pah"] = {"Tenharim"}, ["pai"] = {"Pe"}, ["pak"] = {"Parakanã"}, ["pal"] = {"srednjeperzijsko"}, ["pam"] = {"kapampangansko"}, ["pao"] = {"Northern Paiute"}, ["pap"] = {"papiamentsko"}, ["paq"] = {"Parya"}, ["par"] = {"Panamint", "Timbisha"}, ["pas"] = {"Papasena"}, ["pau"] = {"palavsko"}, ["pav"] = {"Pakaásnovos"}, ["paw"] = {"ponijsko"}, ["pax"] = {"Pankararé"}, ["pay"] = {"Pech"}, ["paz"] = {"Pankararú"}, ["pbb"] = {"Páez"}, ["pbc"] = {"Patamona"}, ["pbe"] = {"Mezontla Popoloca"}, ["pbf"] = {"Coyotepec Popoloca"}, ["pbg"] = {"Paraujano"}, ["pbh"] = {"E'ñapa Woromaipu"}, ["pbi"] = {"Parkwa"}, ["pbl"] = {"Mak (Nigeria)"}, ["pbm"] = {"Puebla Mazatec"}, ["pbn"] = {"Kpasam"}, ["pbo"] = {"Papel"}, ["pbp"] = {"Badyara"}, ["pbr"] = {"Pangwa"}, ["pbs"] = {"Central Pame"}, ["pbt"] = {"Southern Pashto"}, ["pbu"] = {"Northern Pashto"}, ["pbv"] = {"pnarsko"}, ["pby"] = {"Pyu (Papua New Guinea)"}, ["pca"] = {"Santa Inés Ahuatempan Popoloca"}, ["pcb"] = {"Pear"}, ["pcc"] = {"Bouyei"}, ["pcd"] = {"pikardsko"}, ["pce"] = {"Ruching Palaung"}, ["pcf"] = {"Paliyan"}, ["pcg"] = {"Paniya"}, ["pch"] = {"Pardhan"}, ["pci"] = {"Duruwa"}, ["pcj"] = {"Parenga"}, ["pck"] = {"Paite Chin"}, ["pcl"] = {"Pardhi"}, ["pcm"] = {"nigerijskopidžinsko"}, ["pcn"] = {"pitijsko"}, ["pcp"] = {"Pacahuara"}, ["pcw"] = {"Pyapun"}, ["pda"] = {"Anam"}, ["pdc"] = {"pensilvanskonemško"}, ["pdi"] = {"Pa Di"}, ["pdn"] = {"Podena", "Fedan"}, ["pdo"] = {"Padoe"}, ["pdt"] = {"menonitskonizkonemško"}, ["pdu"] = {"Kayan"}, ["pea"] = {"peranaškoindonezijsko"}, ["peb"] = {"Eastern Pomo"}, ["ped"] = {"Mala (Papua New Guinea)"}, ["pee"] = {"Taje"}, ["pef"] = {"Northeastern Pomo"}, ["peg"] = {"Pengo"}, ["peh"] = {"Bonan"}, ["pei"] = {"Chichimeca-Jonaz"}, ["pej"] = {"Northern Pomo"}, ["pek"] = {"Penchal"}, ["pel"] = {"Pekal"}, ["pem"] = {"Phende"}, ["peo"] = {"staroperzijsko (ok. 600–400 pr. n. št.)"}, ["pep"] = {"Kunja"}, ["peq"] = {"Southern Pomo"}, ["pes"] = {"iranskoperzijsko"}, ["pev"] = {"Pémono"}, ["pex"] = {"Petats"}, ["pey"] = {"Petjo"}, ["pez"] = {"vzhodnopenansko"}, ["pfa"] = {"Pááfang"}, ["pfe"] = {"Pere"}, ["pfl"] = {"pfalško"}, ["pga"] = {"sudanskokreolskoarabsko"}, ["pgd"] = {"Gāndhārī"}, ["pgg"] = {"Pangwali"}, ["pgi"] = {"Pagi"}, ["pgk"] = {"Rerep"}, ["pgl"] = {"primitivnoirsko"}, ["pgn"] = {"Paelignian"}, ["pgs"] = {"Pangseng"}, ["pgu"] = {"Pagu"}, ["pgz"] = {"Papua New Guinean Sign Language"}, ["pha"] = {"Pa-Hng"}, ["phd"] = {"Phudagi"}, ["phg"] = {"Phuong"}, ["phh"] = {"Phukha"}, ["phi"] = {"filipinsko"}, ["phj"] = {"Pahari"}, ["phk"] = {"Phake"}, ["phl"] = {"Phalura", "Palula"}, ["phm"] = {"Phimbi"}, ["phn"] = {"feničansko"}, ["pho"] = {"Phunoi"}, ["phq"] = {"Phana'"}, ["phr"] = {"Pahari-Potwari"}, ["pht"] = {"Phu Thai"}, ["phu"] = {"Phuan"}, ["phv"] = {"Pahlavani"}, ["phw"] = {"Phangduwali"}, ["pia"] = {"nevomsko"}, ["pib"] = {"Yine"}, ["pic"] = {"Pinji"}, ["pid"] = {"Piaroa"}, ["pie"] = {"Piro"}, ["pif"] = {"Pingelapese"}, ["pig"] = {"Pisabo"}, ["pih"] = {"Pitcairn-Norfolk"}, ["pij"] = {"Pijao"}, ["pil"] = {"Yom"}, ["pim"] = {"povhatansko"}, ["pin"] = {"Piame"}, ["pio"] = {"Piapoco"}, ["pip"] = {"Pero"}, ["pir"] = {"Piratapuyo"}, ["pis"] = {"salomonskopidžinsko"}, ["pit"] = {"Pitta Pitta"}, ["piu"] = {"Pintupi-Luritja"}, ["piv"] = {"Pileni", "Vaeakau-Taumako"}, ["piw"] = {"Pimbwe"}, ["pix"] = {"Piu"}, ["piy"] = {"Piya-Kwonci"}, ["piz"] = {"Pije"}, ["pjt"] = {"Pitjantjatjara"}, ["pka"] = {"Ardhamāgadhī Prākrit"}, ["pkb"] = {"Pokomo", "Kipfokomo"}, ["pkc"] = {"bekdžeško"}, ["pkg"] = {"Pak-Tong"}, ["pkh"] = {"Pankhu"}, ["pkn"] = {"Pakanha"}, ["pko"] = {"Pökoot"}, ["pkp"] = {"Pukapuka"}, ["pkr"] = {"Attapady Kurumba"}, ["pks"] = {"Pakistan Sign Language"}, ["pkt"] = {"Maleng"}, ["pku"] = {"Paku"}, ["pla"] = {"Miani"}, ["plb"] = {"Polonombauk"}, ["plc"] = {"Central Palawano"}, ["pld"] = {"Polari"}, ["ple"] = {"Palu'e"}, ["plf"] = {"srednjemalajskopolinezijsko"}, ["plg"] = {"Pilagá"}, ["plh"] = {"Paulohi"}, ["plk"] = {"Kohistani Shina"}, ["pll"] = {"Shwe Palaung"}, ["pln"] = {"Palenquero"}, ["plo"] = {"Oluta Popoluca"}, ["plq"] = {"palajsko"}, ["plr"] = {"Palaka Senoufo"}, ["pls"] = {"San Marcos Tlacoyalco Popoloca", "San Marcos Tlalcoyalco Popoloca"}, ["plt"] = {"Plateau Malagasy"}, ["plu"] = {"Palikúr", "Karipúna"}, ["plv"] = {"Southwest Palawano"}, ["plw"] = {"Brooke's Point Palawano"}, ["ply"] = {"Bolyu"}, ["plz"] = {"Paluan"}, ["pma"] = {"Paama"}, ["pmb"] = {"pambijsko"}, ["pmd"] = {"Pallanganmiddang"}, ["pme"] = {"Pwaamei"}, ["pmf"] = {"Pamona"}, ["pmh"] = {"Māhārāṣṭri Prākrit"}, ["pmi"] = {"Northern Pumi"}, ["pmj"] = {"Southern Pumi"}, ["pml"] = {"sabirsko"}, ["pmm"] = {"Pomo"}, ["pmn"] = {"Pam"}, ["pmo"] = {"Pom"}, ["pmq"] = {"Northern Pame"}, ["pmr"] = {"Paynamar"}, ["pms"] = {"piemontsko"}, ["pmt"] = {"tuamotujsko"}, ["pmw"] = {"Plains Miwok"}, ["pmx"] = {"Poumei Naga"}, ["pmy"] = {"papuanskomalajsko"}, ["pmz"] = {"Southern Pame"}, ["pna"] = {"Punan Bah-Biau"}, ["pnb"] = {"Western Panjabi"}, ["pnc"] = {"Pannei"}, ["pnd"] = {"Mpinda"}, ["pne"] = {"Western Penan"}, ["png"] = {"Pangu", "Pongu"}, ["pnh"] = {"Penrhyn"}, ["pni"] = {"Aoheng"}, ["pnj"] = {"Pinjarup"}, ["pnk"] = {"Paunaka"}, ["pnl"] = {"Paleni"}, ["pnm"] = {"Punan Batu 1"}, ["pnn"] = {"Pinai-Hagahai"}, ["pno"] = {"Panobo"}, ["pnp"] = {"Pancana"}, ["pnq"] = {"Pana (Burkina Faso)"}, ["pnr"] = {"Panim"}, ["pns"] = {"Ponosakan"}, ["pnt"] = {"pontsko"}, ["pnu"] = {"Jiongnai Bunu"}, ["pnv"] = {"Pinigura"}, ["pnw"] = {"Banyjima", "Panytyima"}, ["pnx"] = {"Phong-Kniang"}, ["pny"] = {"Pinyin"}, ["pnz"] = {"Pana (Central African Republic)"}, ["poc"] = {"pokomamsko"}, ["poe"] = {"San Juan Atzingo Popoloca"}, ["pof"] = {"Poke"}, ["pog"] = {"Potiguára"}, ["poh"] = {"pokomsko'"}, ["poi"] = {"višavskopopoluško"}, ["pok"] = {"Pokangá"}, ["pom"] = {"Southeastern Pomo"}, ["pon"] = {"Pohnpeian"}, ["poo"] = {"Central Pomo"}, ["pop"] = {"Pwapwâ"}, ["poq"] = {"Texistepec Popoluca"}, ["pos"] = {"Sayula Popoluca"}, ["pot"] = {"potavatomsko"}, ["pov"] = {"bisavskokreolsko"}, ["pow"] = {"San Felipe Otlaltepec Popoloca"}, ["pox"] = {"polabsko"}, ["poy"] = {"Pogolo"}, ["poz"] = {"malajopolinezijsko"}, ["ppe"] = {"Papi"}, ["ppi"] = {"pajpajsko"}, ["ppk"] = {"Uma"}, ["ppl"] = {"pipilsko"}, ["ppm"] = {"Papuma"}, ["ppn"] = {"Papapana"}, ["ppo"] = {"Folopa"}, ["ppp"] = {"Pelende"}, ["ppq"] = {"Pei"}, ["pps"] = {"San Luís Temalacayuca Popoloca"}, ["ppt"] = {"Pare"}, ["ppu"] = {"Papora"}, ["pqa"] = {"Pa'a"}, ["pqe"] = {"Eastern Malayo-Polynesian languages"}, ["pqm"] = {"Malecite-Passamaquoddy"}, ["pqw"] = {"Western Malayo-Polynesian languages"}, ["pra"] = {"Prakrit languages"}, ["prc"] = {"Parachi"}, ["prd"] = {"Parsi-Dari"}, ["pre"] = {"Principense"}, ["prf"] = {"Paranan"}, ["prg"] = {"prusko"}, ["prh"] = {"Porohanon"}, ["pri"] = {"Paicî"}, ["prk"] = {"Parauk"}, ["prl"] = {"Peruvian Sign Language"}, ["prm"] = {"Kibiri"}, ["prn"] = {"Prasuni"}, ["pro"] = {"staroprovansalsko (do 1500)", "starookcitansko (do 1500)"}, ["prq"] = {"Ashéninka Perené"}, ["prr"] = {"purijsko"}, ["prs"] = {"darijsko", "afganistanskoperzijsko"}, ["prt"] = {"Phai"}, ["pru"] = {"Puragi"}, ["prw"] = {"Parawen"}, ["prx"] = {"Purik"}, ["prz"] = {"Providencia Sign Language"}, ["psa"] = {"Asue Awyu"}, ["psc"] = {"Iranian Sign Language", "Persian Sign Language"}, ["psd"] = {"Plains Indian Sign Language"}, ["pse"] = {"Central Malay"}, ["psg"] = {"Penang Sign Language"}, ["psh"] = {"jugozahodnopašajsko"}, ["psi"] = {"jugovzhodnopašajsko"}, ["psl"] = {"Puerto Rican Sign Language"}, ["psm"] = {"Pauserna"}, ["psn"] = {"Panasuan"}, ["pso"] = {"Polish Sign Language"}, ["psp"] = {"Philippine Sign Language"}, ["psq"] = {"Pasi"}, ["psr"] = {"Portuguese Sign Language"}, ["pss"] = {"Kaulong"}, ["pst"] = {"Central Pashto"}, ["psu"] = {"Sauraseni Prākrit"}, ["psw"] = {"Port Sandwich"}, ["psy"] = {"Piscataway"}, ["pta"] = {"Pai Tavytera"}, ["pth"] = {"Pataxó Hã-Ha-Hãe"}, ["pti"] = {"Pindiini", "Wangkatha"}, ["ptn"] = {"Patani"}, ["pto"] = {"Zo'é"}, ["ptp"] = {"Patep"}, ["ptq"] = {"Pattapu"}, ["ptr"] = {"Piamatsina"}, ["ptt"] = {"Enrekang"}, ["ptu"] = {"bambamsko"}, ["ptv"] = {"Port Vato"}, ["ptw"] = {"Pentlatch"}, ["pty"] = {"Pathiya"}, ["pua"] = {"Western Highland Purepecha"}, ["pub"] = {"Purum"}, ["puc"] = {"Punan Merap"}, ["pud"] = {"Punan Aput"}, ["pue"] = {"Puelche"}, ["puf"] = {"Punan Merah"}, ["pug"] = {"Phuie"}, ["pui"] = {"Puinave"}, ["puj"] = {"Punan Tubu"}, ["pum"] = {"Puma"}, ["puo"] = {"Puoc"}, ["pup"] = {"Pulabu"}, ["puq"] = {"Puquina"}, ["pur"] = {"Puruborá"}, ["put"] = {"Putoh"}, ["puu"] = {"Punu"}, ["puw"] = {"Puluwatese"}, ["pux"] = {"Puare"}, ["puy"] = {"Purisimeño"}, ["pwa"] = {"Pawaia"}, ["pwb"] = {"Panawa"}, ["pwg"] = {"Gapapaiwa"}, ["pwi"] = {"Patwin"}, ["pwm"] = {"Molbog"}, ["pwn"] = {"Paiwan"}, ["pwo"] = {"Pwo Western Karen"}, ["pwr"] = {"Powari"}, ["pww"] = {"Pwo Northern Karen"}, ["pxm"] = {"Quetzaltepec Mixe"}, ["pye"] = {"Pye Krumen"}, ["pym"] = {"Fyam"}, ["pyn"] = {"Poyanáwa"}, ["pys"] = {"Paraguayan Sign Language", "Lengua de Señas del Paraguay"}, ["pyu"] = {"Puyuma"}, ["pyx"] = {"Pyu (Myanmar)"}, ["pyy"] = {"Pyen"}, ["pze"] = {"Pesse"}, ["pzh"] = {"pazeško"}, ["pzn"] = {"Jejara Naga", "Para Naga"}, ["qua"] = {"Quapaw"}, ["qub"] = {"Huallaga Huánuco Quechua"}, ["quc"] = {"kihejsko"}, ["qud"] = {"Calderón Highland Quichua"}, ["quf"] = {"Lambayeque Quechua"}, ["qug"] = {"Chimborazo Highland Quichua"}, ["quh"] = {"južnobolivijskokečuansko"}, ["qui"] = {"Quileute"}, ["quk"] = {"Chachapoyas Quechua"}, ["qul"] = {"severnobolivijskokečuansko"}, ["qum"] = {"sipakapsko"}, ["qun"] = {"Quinault"}, ["qup"] = {"Southern Pastaza Quechua"}, ["quq"] = {"Quinqui"}, ["qur"] = {"Yanahuanca Pasco Quechua"}, ["qus"] = {"Santiago del Estero Quichua"}, ["quv"] = {"sakapulteško"}, ["quw"] = {"Tena Lowland Quichua"}, ["qux"] = {"Yauyos Quechua"}, ["quy"] = {"Ayacucho Quechua"}, ["quz"] = {"Cusco Quechua"}, ["qva"] = {"Ambo-Pasco Quechua"}, ["qvc"] = {"Cajamarca Quechua"}, ["qve"] = {"Eastern Apurímac Quechua"}, ["qvh"] = {"Huamalíes-Dos de Mayo Huánuco Quechua"}, ["qvi"] = {"Imbabura Highland Quichua"}, ["qvj"] = {"Loja Highland Quichua"}, ["qvl"] = {"Cajatambo North Lima Quechua"}, ["qvm"] = {"Margos-Yarowilca-Lauricocha Quechua"}, ["qvn"] = {"North Junín Quechua"}, ["qvo"] = {"Napo Lowland Quechua"}, ["qvp"] = {"Pacaraos Quechua"}, ["qvs"] = {"San Martín Quechua"}, ["qvw"] = {"Huaylla Wanca Quechua"}, ["qvy"] = {"Queyu"}, ["qvz"] = {"Northern Pastaza Quichua"}, ["qwa"] = {"Corongo Ancash Quechua"}, ["qwc"] = {"Classical Quechua"}, ["qwe"] = {"Quechuan (family)"}, ["qwh"] = {"Huaylas Ancash Quechua"}, ["qwm"] = {"kumansko (Rusija)"}, ["qws"] = {"Sihuas Ancash Quechua"}, ["qwt"] = {"Kwalhioqua-Tlatskanai"}, ["qxa"] = {"Chiquián Ancash Quechua"}, ["qxc"] = {"Chincha Quechua"}, ["qxh"] = {"Panao Huánuco Quechua"}, ["qxl"] = {"Salasaca Highland Quichua"}, ["qxn"] = {"Northern Conchucos Ancash Quechua"}, ["qxo"] = {"Southern Conchucos Ancash Quechua"}, ["qxp"] = {"Puno Quechua"}, ["qxq"] = {"Qashqa'i"}, ["qxr"] = {"Cañar Highland Quichua"}, ["qxs"] = {"Southern Qiang"}, ["qxt"] = {"Santa Ana de Tusi Pasco Quechua"}, ["qxu"] = {"Arequipa-La Unión Quechua"}, ["qxw"] = {"Jauja Wanca Quechua"}, ["qya"] = {"Quenya"}, ["qyp"] = {"Quiripi"}, ["raa"] = {"Dungmali"}, ["rab"] = {"Camling"}, ["rac"] = {"Rasawa"}, ["rad"] = {"Rade"}, ["raf"] = {"Western Meohang"}, ["rag"] = {"Logooli", "Lulogooli"}, ["rah"] = {"Rabha"}, ["rai"] = {"Ramoaaina"}, ["raj"] = {"radžanstansko"}, ["rak"] = {"Tulu-Bohuai"}, ["ral"] = {"Ralte"}, ["ram"] = {"Canela"}, ["ran"] = {"Riantana"}, ["rao"] = {"Rao"}, ["rap"] = {"Rapanui"}, ["raq"] = {"Saam"}, ["rar"] = {"rarotonško"}, ["ras"] = {"Tegali"}, ["rat"] = {"Razajerdi"}, ["rau"] = {"Raute"}, ["rav"] = {"Sampang"}, ["raw"] = {"Rawang"}, ["rax"] = {"Rang"}, ["ray"] = {"Rapa"}, ["raz"] = {"rahambuško"}, ["rbb"] = {"Rumai Palaung"}, ["rbk"] = {"Northern Bontok"}, ["rbl"] = {"Miraya Bikol"}, ["rbp"] = {"Barababaraba"}, ["rcf"] = {"Réunion Creole French"}, ["rdb"] = {"Rudbari"}, ["rea"] = {"Rerau"}, ["reb"] = {"rembonško"}, ["ree"] = {"Rejang Kayan"}, ["reg"] = {"Kara (Tanzania)"}, ["rei"] = {"Reli"}, ["rej"] = {"Rejang"}, ["rel"] = {"Rendille"}, ["rem"] = {"Remo"}, ["ren"] = {"Rengao"}, ["rer"] = {"rerbarsko"}, ["res"] = {"Reshe"}, ["ret"] = {"Retta"}, ["rey"] = {"Reyesano"}, ["rga"] = {"Roria"}, ["rge"] = {"Romano-Greek"}, ["rgk"] = {"Rangkas"}, ["rgn"] = {"romanjsko"}, ["rgr"] = {"Resígaro"}, ["rgs"] = {"Southern Roglai"}, ["rgu"] = {"Ringgou"}, ["rhg"] = {"Rohingya"}, ["rhp"] = {"Yahang"}, ["ria"] = {"Riang (India)"}, ["rib"] = {"Bribri Sign Language"}, ["rif"] = {"tarifitsko"}, ["ril"] = {"Riang Lang", "Riang (Myanmar)"}, ["rim"] = {"Nyaturu"}, ["rin"] = {"Nungu"}, ["rir"] = {"Ribun"}, ["rit"] = {"Ritharrngu"}, ["riu"] = {"riunško"}, ["rjg"] = {"rajonško"}, ["rji"] = {"Raji"}, ["rjs"] = {"Rajbanshi"}, ["rka"] = {"Kraol"}, ["rkb"] = {"Rikbaktsa"}, ["rkh"] = {"Rakahanga-Manihiki"}, ["rki"] = {"Rakhine"}, ["rkm"] = {"Marka"}, ["rkt"] = {"Rangpuri", "Kamta"}, ["rkw"] = {"Arakwal"}, ["rma"] = {"ramsko"}, ["rmb"] = {"Rembarrnga"}, ["rmc"] = {"karpatskoromsko"}, ["rmd"] = {"Traveller Danish"}, ["rme"] = {"angloromsko"}, ["rmf"] = {"finskokalsko"}, ["rmg"] = {"Traveller Norwegian"}, ["rmh"] = {"Murkim"}, ["rmi"] = {"lomavrensko"}, ["rmk"] = {"Romkun"}, ["rml"] = {"baltskoromsko"}, ["rmm"] = {"Roma"}, ["rmn"] = {"balkanskoromsko"}, ["rmo"] = {"sintsko"}, ["rmp"] = {"Rempi"}, ["rmq"] = {"Caló"}, ["rms"] = {"Romanian Sign Language"}, ["rmt"] = {"Domari"}, ["rmu"] = {"tavrinškoromsko"}, ["rmv"] = {"Romanova"}, ["rmw"] = {"valižanskoromsko"}, ["rmx"] = {"Romam"}, ["rmy"] = {"vlaškoromsko"}, ["rmz"] = {"Marma"}, ["rnb"] = {"Brunca Sign Language"}, ["rnd"] = {"Ruund"}, ["rng"] = {"rongaško"}, --glej tudi ror-- ["rnl"] = {"Ranglong"}, ["rnn"] = {"Roon"}, ["rnp"] = {"Rongpo"}, ["rnr"] = {"Nari Nari"}, ["rnw"] = {"Rungwa"}, ["roa"] = {"romansko"}, ["rob"] = {"Tae'"}, ["roc"] = {"Cacgia Roglai"}, ["rod"] = {"Rogo"}, ["roe"] = {"Ronji"}, ["rof"] = {"Rombo"}, ["rog"] = {"Northern Roglai"}, ["rol"] = {"romblonsko"}, ["rom"] = {"romsko"}, ["roo"] = {"Rotokas"}, ["rop"] = {"Kriol"}, ["ror"] = {"ronško"}, --glej tudi rng-- ["rou"] = {"Runga"}, ["row"] = {"Dela-Oenale"}, ["rpn"] = {"Repanbitip"}, ["rpt"] = {"Rapting"}, ["rri"] = {"Ririo"}, ["rro"] = {"Waima"}, ["rrt"] = {"Arritinngithigh"}, ["rsb"] = {"srbskoromsko"}, ["rsk"] = {"rusinsko", "rutensko"}, ["rsl"] = {"rusko znakovno"}, ["rsm"] = {"Miriwoong Sign Language"}, ["rsn"] = {"ruandsko znakovno"}, ["rsw"] = {"Rishiwa"}, ["rtc"] = {"Rungtu Chin"}, ["rth"] = {"ratahansko"}, ["rtm"] = {"Rotuman"}, ["rts"] = {"Yurats"}, ["rtw"] = {"Rathawi"}, ["rub"] = {"Gungu"}, ["ruc"] = {"Ruuli"}, ["rue"] = {"rusinsko"}, ["ruf"] = {"Luguru"}, ["rug"] = {"Roviana"}, ["ruh"] = {"Ruga"}, ["rui"] = {"Rufiji"}, ["ruk"] = {"Che"}, ["ruo"] = {"istroromunsko"}, ["rup"] = {"aromunsko"}, ["ruq"] = {"meglenitooromunsko"}, ["rut"] = {"rutulsko"}, ["ruu"] = {"Lanas Lobu"}, ["ruy"] = {"Mala (Nigeria)"}, ["ruz"] = {"Ruma"}, ["rwa"] = {"Rawo"}, ["rwk"] = {"Rwa"}, ["rwl"] = {"Ruwila"}, ["rwm"] = {"Amba (Uganda)"}, ["rwo"] = {"Rawa"}, ["rwr"] = {"Marwari (India)"}, ["rxd"] = {"Ngardi"}, ["rxw"] = {"Karuwali", "Garuwali"}, ["ryn"] = {"Northern Amami-Oshima"}, ["rys"] = {"jaejamsko"}, ["ryu"] = {"srednjeokinavsko"}, ["rzh"] = {"Rāziḥī"}, ["saa"] = {"Saba"}, ["sab"] = {"Buglere"}, ["sac"] = {"mekskvaško"}, ["sad"] = {"Sandawe"}, ["sae"] = {"Sabanê"}, ["saf"] = {"Safaliba"}, ["sah"] = {"jakutsko"}, ["sai"] = {"South American Indian languages"}, ["saj"] = {"Sahu"}, ["sak"] = {"Sake"}, ["sal"] = {"sališko"}, ["sam"] = {"samarijanskoaramejsko"}, ["sao"] = {"Sause"}, ["saq"] = {"sambursko"}, ["sar"] = {"Saraveca"}, ["sas"] = {"sasaško"}, ["sat"] = {"santalsko"}, ["sau"] = {"Saleman"}, ["sav"] = {"Saafi-Saafi"}, ["saw"] = {"savijsko"}, ["sax"] = {"Sa"}, ["say"] = {"Saya"}, ["saz"] = {"Saurashtra"}, ["sba"] = {"Ngambay"}, ["sbb"] = {"Simbo"}, ["sbc"] = {"Kele (Papua New Guinea)"}, ["sbd"] = {"Southern Samo"}, ["sbe"] = {"Saliba"}, ["sbf"] = {"Chabu", "Shabo"}, ["sbg"] = {"Seget"}, ["sbh"] = {"Sori-Harengan"}, ["sbi"] = {"Seti"}, ["sbj"] = {"Surbakhal"}, ["sbk"] = {"Safwa"}, ["sbl"] = {"Botolan Sambal"}, ["sbm"] = {"Sagala"}, ["sbn"] = {"Sindhi Bhil"}, ["sbo"] = {"Sabüm"}, ["sbp"] = {"Sangu (Tanzania)"}, ["sbq"] = {"Sileibi"}, ["sbr"] = {"Sembakung Murut"}, ["sbs"] = {"Subiya"}, ["sbt"] = {"Kimki"}, ["sbu"] = {"Stod Bhoti"}, ["sbv"] = {"Sabine"}, ["sbw"] = {"Simba"}, ["sbx"] = {"Seberuang"}, ["sby"] = {"Soli"}, ["sbz"] = {"Sara Kaba"}, ["scb"] = {"Chut"}, ["sce"] = {"Dongxiang"}, ["scf"] = {"San Miguel Creole French"}, ["scg"] = {"Sanggau"}, ["sch"] = {"Sakachep"}, ["sci"] = {"Sri Lankan Creole Malay"}, ["sck"] = {"Sadri"}, ["scl"] = {"Shina"}, ["scn"] = {"sicilijansko"}, ["sco"] = {"škotsko"}, ["scp"] = {"jolmoško"}, ["scq"] = {"Sa'och"}, ["scs"] = {"North Slavey"}, ["sct"] = {"Southern Katang"}, ["scu"] = {"Shumcho"}, ["scv"] = {"Sheni"}, ["scw"] = {"Sha"}, ["scx"] = {"sikulsko"}, ["sda"] = {"Toraja-Sa'dan"}, ["sdb"] = {"Shabak"}, ["sdc"] = {"sasarsko"}, ["sde"] = {"vorijsko"}, ["sdf"] = {"Sarli"}, ["sdg"] = {"Savi"}, ["sdh"] = {"južnokurdsko"}, ["sdj"] = {"Suundi"}, ["sdk"] = {"Sos Kundi"}, ["sdl"] = {"Saudi Arabian Sign Language"}, ["sdn"] = {"galureško"}, ["sdo"] = {"Bukar-Sadung Bidayuh"}, ["sdp"] = {"Sherdukpen"}, ["sdq"] = {"Semandang"}, ["sdr"] = {"Oraon Sadri"}, ["sds"] = {"senedsko"}, ["sdt"] = {"Shuadit"}, ["sdu"] = {"Sarudu"}, ["sdv"] = {"vzhodnosudansko"}, ["sdx"] = {"Sibu Melanau"}, ["sdz"] = {"Sallands"}, ["sea"] = {"Semai"}, ["seb"] = {"Shempire Senoufo"}, ["sec"] = {"Sechelt"}, ["sed"] = {"Sedang"}, ["see"] = {"Seneca"}, ["sef"] = {"Cebaara Senoufo"}, ["seg"] = {"Segeju"}, ["seh"] = {"Sena"}, ["sei"] = {"seriško"}, ["sej"] = {"Sene"}, ["sek"] = {"Sekani"}, ["sel"] = {"selkupsko"}, ["sem"] = {"semitsko"}, ["sen"] = {"Nanerigé Sénoufo"}, ["seo"] = {"Suarmin"}, ["sep"] = {"Sìcìté Sénoufo"}, ["seq"] = {"Senara Sénoufo"}, ["ser"] = {"Serrano"}, ["ses"] = {"Koyraboro Senni Songhai"}, ["set"] = {"sentansko"}, ["seu"] = {"Serui-Laut"}, ["sev"] = {"Nyarafolo Senoufo"}, ["sew"] = {"Sewa Bay"}, ["sey"] = {"Secoya"}, ["sez"] = {"Senthang Chin"}, ["sfb"] = {"Langue des signes de Belgique Francophone", "French Belgian Sign Language"}, ["sfe"] = {"Eastern Subanen"}, ["sfm"] = {"Small Flowery Miao"}, ["sfs"] = {"South African Sign Language"}, ["sfw"] = {"Sehwi"}, ["sga"] = {"staroirsko (do 900)"}, ["sgb"] = {"Mag-antsi Ayta"}, ["sgc"] = {"Kipsigis"}, ["sgd"] = {"Surigaonon"}, ["sge"] = {"Segai"}, ["sgg"] = {"Swiss-German Sign Language"}, ["sgh"] = {"šugnijsko"}, ["sgi"] = {"Suga"}, ["sgj"] = {"Surgujia"}, ["sgk"] = {"Sangkong"}, ["sgm"] = {"Singa"}, ["sgn"] = {"znakovno"}, ["sgp"] = {"Singpho"}, ["sgr"] = {"Sangisari"}, ["sgs"] = {"samogitsko"}, ["sgt"] = {"Brokpake"}, ["sgu"] = {"Salas"}, ["sgw"] = {"Sebat Bet Gurage"}, ["sgx"] = {"Sierra Leone Sign Language"}, ["sgy"] = {"Sanglechi"}, ["sgz"] = {"Sursurunga"}, ["sha"] = {"Shall-Zwall"}, ["shb"] = {"Ninam"}, ["shc"] = {"Sonde"}, ["shd"] = {"Kundal Shahi"}, ["she"] = {"Sheko"}, ["shg"] = {"Shua"}, ["shh"] = {"Shoshoni"}, ["shi"] = {"tašelhitsko"}, ["shj"] = {"Shatt"}, ["shk"] = {"šiluško"}, ["shl"] = {"Shendu"}, ["shm"] = {"Shahrudi"}, ["shn"] = {"šansko"}, ["sho"] = {"Shanga"}, ["shp"] = {"Shipibo-Conibo"}, ["shq"] = {"Sala"}, ["shr"] = {"Shi"}, ["shs"] = {"Shuswap"}, ["sht"] = {"Shasta"}, ["shu"] = {"čadskoarabsko"}, ["shv"] = {"Shehri"}, ["shw"] = {"Shwai"}, ["shx"] = {"She"}, ["shy"] = {"šavijsko"}, ["shz"] = {"Syenara Senoufo"}, ["sia"] = {"akalskosamijsko"}, ["sib"] = {"Sebop"}, ["sid"] = {"Sidamo"}, ["sie"] = {"Simaa"}, ["sif"] = {"Siamou"}, ["sig"] = {"Paasaal"}, ["sih"] = {"Zire", "Sîshëë"}, ["sii"] = {"Shom Peng"}, ["sij"] = {"Numbami"}, ["sik"] = {"Sikiana"}, ["sil"] = {"Tumulung Sisaala"}, ["sim"] = {"Mende (Papua New Guinea)"}, ["sio"] = {"Siouan languages"}, ["sip"] = {"sikimsko"}, ["siq"] = {"Sonia"}, ["sir"] = {"Siri"}, ["sis"] = {"Siuslaw"}, ["sit"] = {"sinotibetansko"}, ["siu"] = {"Sinagen"}, ["siv"] = {"Sumariup"}, ["siw"] = {"Siwai"}, ["six"] = {"Sumau"}, ["siy"] = {"Sivandi"}, ["siz"] = {"Siwi"}, ["sja"] = {"Epena"}, ["sjb"] = {"Sajau Basap"}, ["sjd"] = {"kildinskosamijsko"}, ["sje"] = {"pitesamijsko"}, ["sjg"] = {"Assangori"}, ["sjk"] = {"kemisamjsko"}, ["sjl"] = {"Sajalong", "Miji"}, ["sjm"] = {"Mapun"}, ["sjn"] = {"sindarsko"}, ["sjo"] = {"Xibe"}, ["sjp"] = {"Surjapuri"}, ["sjr"] = {"Siar-Lak"}, ["sjs"] = {"srairskosanhaško"}, ["sjt"] = {"terskosamijsko"}, ["sju"] = {"umejskosamijsko"}, ["sjw"] = {"Shawnee"}, ["ska"] = {"Skagit"}, ["skb"] = {"Saek"}, ["skc"] = {"Ma Manda"}, ["skd"] = {"Southern Sierra Miwok"}, ["ske"] = {"Seke (Vanuatu)"}, ["skf"] = {"Sakirabiá"}, ["skg"] = {"Sakalava Malagasy"}, ["skh"] = {"Sikule"}, ["ski"] = {"Sika"}, ["skj"] = {"Seke (Nepal)"}, ["skm"] = {"Kutong"}, ["skn"] = {"Kolibugan Subanon"}, ["sko"] = {"Seko Tengah"}, ["skp"] = {"Sekapan"}, ["skq"] = {"Sininkere"}, ["skr"] = {"sarajsko", "sarajsko"}, ["sks"] = {"Maia"}, ["skt"] = {"Sakata"}, ["sku"] = {"Sakao"}, ["skv"] = {"Skou"}, ["skw"] = {"Skepi Creole Dutch"}, ["skx"] = {"Seko Padang"}, ["sky"] = {"Sikaiana"}, ["skz"] = {"Sekar"}, ["sla"] = {"slovansko"}, ["slc"] = {"Sáliba"}, ["sld"] = {"Sissala"}, ["sle"] = {"Sholaga"}, ["slf"] = {"Swiss-Italian Sign Language"}, ["slg"] = {"Selungai Murut"}, ["slh"] = {"Southern Puget Sound Salish"}, ["sli"] = {"šlezijskonemško"}, ["slj"] = {"Salumá"}, ["sll"] = {"Salt-Yui"}, ["slm"] = {"Pangutaran Sama"}, ["sln"] = {"Salinan"}, ["slp"] = {"Lamaholot"}, ["slr"] = {"Salar"}, ["sls"] = {"Singapore Sign Language"}, ["slt"] = {"Sila"}, ["slu"] = {"Selaru"}, ["slw"] = {"Sialum"}, ["slx"] = {"Salampasu"}, ["sly"] = {"Selayar"}, ["slz"] = {"majsko"}, ["sma"] = {"južnosamijsko"}, ["smb"] = {"Simbari"}, ["smc"] = {"Som"}, ["smf"] = {"Auwe"}, ["smg"] = {"Simbali"}, ["smh"] = {"Samei"}, ["smi"] = {"samijsko"}, ["smj"] = {"lulesamijsko"}, ["smk"] = {"Bolinao"}, ["sml"] = {"Central Sama"}, ["smm"] = {"Musasa"}, ["smn"] = {"inarijskosamijsko"}, ["smp"] = {"samarijanskohebrejsko"}, ["smq"] = {"Samo"}, ["smr"] = {"Simeulue"}, ["sms"] = {"skoltskosamijsko"}, ["smt"] = {"Simte"}, ["smu"] = {"Somray"}, ["smv"] = {"Samvedi"}, ["smw"] = {"sumbavsko"}, ["smx"] = {"Samba"}, ["smy"] = {"Semnani"}, ["smz"] = {"Simeku"}, ["snc"] = {"Sinaugoro"}, ["sne"] = {"Bau Bidayuh"}, ["snf"] = {"Noon"}, ["sng"] = {"sanško (Demokratična republika Kongo)"}, ["sni"] = {"Sensi"}, ["snj"] = {"Riverain Sango"}, ["snk"] = {"soninško"}, ["snl"] = {"Sangil"}, ["snm"] = {"Southern Ma'di"}, ["snn"] = {"Siona"}, ["sno"] = {"Snohomish"}, ["snp"] = {"Siane"}, ["snq"] = {"Sangu (Gabon)"}, ["snr"] = {"Sihan"}, ["sns"] = {"South West Bay", "Nahavaq"}, ["snu"] = {"Senggi", "Viid"}, ["snv"] = {"Sa'ban"}, ["snw"] = {"Selee"}, ["snx"] = {"Sam"}, ["sny"] = {"Saniyo-Hiyewe"}, ["snz"] = {"Kou"}, ["soa"] = {"Thai Song"}, ["sob"] = {"Sobei"}, ["soc"] = {"So (Democratic Republic of Congo)"}, ["sod"] = {"Songoora"}, ["soe"] = {"Songomeno"}, ["sog"] = {"sogdijsko"}, ["soh"] = {"Aka"}, ["soi"] = {"Sonha"}, ["soj"] = {"Soi"}, ["sok"] = {"Sokoro"}, ["sol"] = {"Solos"}, ["son"] = {"songhajsko"}, ["soo"] = {"Songo"}, ["sop"] = {"sonško"}, ["soq"] = {"Kanasi"}, ["sor"] = {"Somrai"}, ["sos"] = {"Seeku"}, ["sou"] = {"južnotajsko"}, ["sov"] = {"sonsorolsko"}, ["sow"] = {"Sowanda"}, ["sox"] = {"Swo"}, ["soy"] = {"Miyobe"}, ["soz"] = {"Temi"}, ["spb"] = {"Sepa (Indonesia)"}, ["spc"] = {"Sapé"}, ["spd"] = {"Saep"}, ["spe"] = {"sepaško (Papuanska Nova Givneja)"}, ["spg"] = {"Sian"}, ["spi"] = {"Saponi"}, ["spk"] = {"Sengo"}, ["spl"] = {"Selepet"}, ["spm"] = {"Akukem"}, ["spn"] = {"Sanapaná"}, ["spo"] = {"Spokane"}, ["spp"] = {"Supyire Senoufo"}, ["spq"] = {"Loreto-Ucayali Spanish"}, ["spr"] = {"Saparua"}, ["sps"] = {"Saposa"}, ["spt"] = {"Spiti Bhoti"}, ["spu"] = {"Sapuan"}, ["spv"] = {"Sambalpuri", "Kosli"}, ["spx"] = {"South Picene"}, ["spy"] = {"Sabaot"}, ["sqa"] = {"Shama-Sambuga"}, ["sqh"] = {"Shau"}, ["sqj"] = {"albansko (družina)"}, ["sqk"] = {"Albanian Sign Language"}, ["sqm"] = {"Suma"}, ["sqn"] = {"Susquehannock"}, ["sqo"] = {"Sorkhei"}, ["sqq"] = {"Sou"}, ["sqr"] = {"sikulskoarabsko"}, ["sqs"] = {"Sri Lankan Sign Language"}, ["sqt"] = {"sokotrijsko"}, ["squ"] = {"Squamish"}, ["sqx"] = {"Kufr Qassem Sign Language (KQSL)"}, ["sra"] = {"Saruga"}, ["srb"] = {"Sora"}, ["src"] = {"logudorskosardinsko"}, ["sre"] = {"Sara"}, ["srf"] = {"Nafi"}, ["srg"] = {"Sulod"}, ["srh"] = {"Sarikoli"}, ["sri"] = {"Siriano"}, ["srk"] = {"Serudung Murut"}, ["srl"] = {"Isirawa"}, ["srm"] = {"Saramaccan"}, ["srn"] = {"Sranan Tongo"}, ["sro"] = {"kampidanskosardinsko"}, ["srq"] = {"Sirionó"}, ["srr"] = {"serersko"}, ["srs"] = {"Sarsi"}, ["srt"] = {"Sauri"}, ["sru"] = {"Suruí"}, ["srv"] = {"Southern Sorsoganon"}, ["srw"] = {"Serua"}, ["srx"] = {"Sirmauri"}, ["sry"] = {"Sera"}, ["srz"] = {"Shahmirzadi"}, ["ssa"] = {"nilsko-saharsko"}, ["ssb"] = {"južnosamijsko"}, ["ssc"] = {"Suba-Simbiti"}, ["ssd"] = {"Siroi"}, ["sse"] = {"balanginsko"}, ["ssf"] = {"Thao"}, ["ssg"] = {"Seimat"}, ["ssh"] = {"šihijskoarabsko"}, ["ssi"] = {"Sansi"}, ["ssj"] = {"Sausi"}, ["ssk"] = {"Sunam"}, ["ssl"] = {"Western Sisaala"}, ["ssm"] = {"Semnam"}, ["ssn"] = {"Waata"}, ["sso"] = {"Sissano"}, ["ssp"] = {"Spanish Sign Language"}, ["ssq"] = {"So'a"}, ["ssr"] = {"Swiss-French Sign Language"}, ["sss"] = {"Sô"}, ["sst"] = {"Sinasina"}, ["ssu"] = {"Susuami"}, ["ssv"] = {"Shark Bay"}, ["ssx"] = {"Samberigi"}, ["ssy"] = {"Saho"}, ["ssz"] = {"Sengseng"}, ["sta"] = {"Settla"}, ["stb"] = {"Northern Subanen"}, ["std"] = {"Sentinel"}, ["ste"] = {"Liana-Seti"}, ["stf"] = {"Seta"}, ["stg"] = {"Trieng"}, ["sth"] = {"Shelta"}, ["sti"] = {"Bulo Stieng"}, ["stj"] = {"Matya Samo"}, ["stk"] = {"Arammba"}, ["stl"] = {"Stellingwerfs"}, ["stm"] = {"Setaman"}, ["stn"] = {"Owa"}, ["sto"] = {"Stoney"}, ["stp"] = {"Southeastern Tepehuan"}, ["stq"] = {"saterfrizijsko"}, ["str"] = {"Straits Salish"}, ["sts"] = {"Shumashti"}, ["stt"] = {"Budeh Stieng"}, ["stu"] = {"Samtao"}, ["stv"] = {"Silt'e"}, ["stw"] = {"Satawalese"}, ["sty"] = {"sibirskotatarsko"}, ["sua"] = {"Sulka"}, ["sub"] = {"Suku"}, ["suc"] = {"Western Subanon"}, ["sue"] = {"Suena"}, ["sug"] = {"Suganga"}, ["sui"] = {"Suki"}, ["suj"] = {"Shubi"}, ["suk"] = {"Sukuma"}, ["suo"] = {"Bouni"}, ["suq"] = {"Tirmaga-Chai Suri", "Suri"}, ["sur"] = {"Mwaghavul"}, ["sus"] = {"Susu"}, ["sut"] = {"Subtiaba"}, ["suv"] = {"Puroik"}, ["suw"] = {"Sumbwa"}, ["sux"] = {"sumersko"}, ["suy"] = {"Suyá"}, ["suz"] = {"Sunwar"}, ["sva"] = {"svansko"}, ["svb"] = {"Ulau-Suain"}, ["svc"] = {"vincencijskokreolsko"}, ["sve"] = {"serilsko"}, ["svk"] = {"Slovakian Sign Language"}, ["svm"] = {"moliško"}, ["svs"] = {"Savosavo"}, ["svx"] = {"Skalvian"}, ["swb"] = {"Maore Comorian"}, ["swc"] = {"kongovskosvahilijsko"}, ["swf"] = {"Sere"}, ["swg"] = {"švabsko"}, ["swh"] = {"svahilijsko (posamezen jezik)", "kisvahilijsko"}, ["swi"] = {"Sui"}, ["swj"] = {"Sira"}, ["swk"] = {"Malawi Sena"}, ["swl"] = {"Swedish Sign Language"}, ["swm"] = {"samoško"}, ["swn"] = {"soknijsko"}, ["swo"] = {"Shanenawa"}, ["swp"] = {"Suau"}, ["swq"] = {"Sharwa"}, ["swr"] = {"Saweru"}, ["sws"] = {"Seluwasan"}, ["swt"] = {"Sawila"}, ["swu"] = {"Suwawa"}, ["swv"] = {"Shekhawati"}, ["sww"] = {"Sowa"}, ["swx"] = {"Suruahá"}, ["swy"] = {"Sarua"}, ["sxb"] = {"Suba"}, ["sxc"] = {"Sicanian"}, ["sxe"] = {"Sighu"}, ["sxg"] = {"Shuhi", "Shixing"}, ["sxk"] = {"Southern Kalapuya"}, ["sxl"] = {"Selian"}, ["sxm"] = {"Samre"}, ["sxn"] = {"Sangir"}, ["sxo"] = {"Sorothaptic"}, ["sxr"] = {"Saaroa"}, ["sxs"] = {"Sasaru"}, ["sxu"] = {"zgornjesaško"}, ["sxw"] = {"Saxwe Gbe"}, ["sya"] = {"sjanško"}, ["syb"] = {"Central Subanen"}, ["syc"] = {"starosirsko"}, ["syd"] = {"samojedsko"}, ["syi"] = {"Seki"}, ["syk"] = {"Sukur"}, ["syl"] = {"silheško"}, ["sym"] = {"Maya Samo"}, ["syn"] = {"Senaya"}, ["syo"] = {"Suoy"}, ["syr"] = {"sirsko"}, ["sys"] = {"Sinyar"}, ["syw"] = {"Kagate"}, ["syx"] = {"Samay"}, ["syy"] = {"Al-Sayyid Bedouin Sign Language"}, ["sza"] = {"Semelai"}, ["szb"] = {"Ngalum"}, ["szc"] = {"Semaq Beri"}, ["sze"] = {"Seze"}, ["szg"] = {"Sengele"}, ["szl"] = {"šlezijsko"}, ["szn"] = {"sulsko"}, ["szp"] = {"Suabo"}, ["szs"] = {"Solomon Islands Sign Language"}, ["szv"] = {"Isu (Fako Division)"}, ["szw"] = {"savajsko"}, ["szy"] = {"Sakizaya"}, ["taa"] = {"Lower Tanana"}, ["tab"] = {"tabasaransko"}, ["tac"] = {"nižavskotarahumarsko"}, ["tad"] = {"tavško"}, ["tae"] = {"Tariana"}, ["taf"] = {"Tapirapé"}, ["tag"] = {"Tagoi"}, ["tai"] = {"tajsko (družina)"}, ["taj"] = {"Eastern Tamang"}, ["tak"] = {"Tala"}, ["tal"] = {"Tal"}, ["tan"] = {"Tangale"}, ["tao"] = {"Yami"}, ["tap"] = {"Taabwa"}, ["taq"] = {"tamajaško"}, ["tar"] = {"osrednjetarahumarsko"}, ["tas"] = {"Tay Boi"}, ["tau"] = {"Upper Tanana"}, ["tav"] = {"Tatuyo"}, ["taw"] = {"Tai"}, ["tax"] = {"Tamki"}, ["tay"] = {"atajalsko"}, ["taz"] = {"Tocho"}, ["tba"] = {"Aikanã"}, ["tbc"] = {"Takia"}, ["tbd"] = {"Kaki Ae"}, ["tbe"] = {"Tanimbili"}, ["tbf"] = {"Mandara"}, ["tbg"] = {"North Tairora"}, ["tbh"] = {"Dharawal", "Thurawal"}, ["tbi"] = {"Gaam"}, ["tbj"] = {"Tiang"}, ["tbk"] = {"Calamian Tagbanwa"}, ["tbl"] = {"Tboli"}, ["tbm"] = {"Tagbu"}, ["tbn"] = {"Barro Negro Tunebo"}, ["tbo"] = {"Tawala"}, ["tbp"] = {"Taworta", "Diebroud"}, ["tbq"] = {"tibetoburmansko"}, ["tbr"] = {"Tumtum"}, ["tbs"] = {"Tanguat"}, ["tbt"] = {"Tembo (Kitembo)"}, ["tbu"] = {"tubarsko"}, ["tbv"] = {"Tobo"}, ["tbw"] = {"Tagbanwa"}, ["tbx"] = {"Kapin"}, ["tby"] = {"Tabaru"}, ["tbz"] = {"Ditammari"}, ["tca"] = {"Ticuna"}, ["tcb"] = {"Tanacross"}, ["tcc"] = {"Datooga"}, ["tcd"] = {"Tafi"}, ["tce"] = {"južnotutčonsko"}, ["tcf"] = {"Malinaltepec Me'phaa", "Malinaltepec Tlapanec"}, ["tcg"] = {"Tamagario"}, ["tch"] = {"turksincaicoško kreolsko"}, ["tci"] = {"Wára"}, ["tck"] = {"Tchitchege"}, ["tcl"] = {"Taman (Myanmar)"}, ["tcm"] = {"Tanahmerah"}, ["tcn"] = {"Tichurong"}, ["tco"] = {"Taungyo"}, ["tcp"] = {"Tawr Chin"}, ["tcq"] = {"Kaiy"}, ["tcs"] = {"Torres Strait Creole", "Yumplatok"}, ["tct"] = {"T'en"}, ["tcu"] = {"jugovzhodnotarahumarsko"}, ["tcw"] = {"Tecpatlán Totonac"}, ["tcx"] = {"Toda"}, ["tcy"] = {"tulujsko"}, ["tcz"] = {"Thado Chin"}, ["tda"] = {"Tagdal"}, ["tdb"] = {"Panchpargania"}, ["tdc"] = {"Emberá-Tadó"}, ["tdd"] = {"Tai Nüa"}, ["tde"] = {"Tiranige Diga Dogon"}, ["tdf"] = {"Talieng"}, ["tdg"] = {"Western Tamang", "Northwestern Tamang"}, ["tdh"] = {"Thulung"}, ["tdi"] = {"Tomadino"}, ["tdj"] = {"Tajio"}, ["tdk"] = {"Tambas"}, ["tdl"] = {"Sur"}, ["tdm"] = {"Taruma"}, ["tdn"] = {"Tondano"}, ["tdo"] = {"Teme"}, ["tdq"] = {"Tita"}, ["tdr"] = {"Todrah"}, ["tds"] = {"Doutai"}, ["tdt"] = {"Tetun Dili"}, ["tdv"] = {"Toro"}, ["tdx"] = {"Tandroy-Mahafaly Malagasy"}, ["tdy"] = {"Tadyawan"}, ["tea"] = {"Temiar"}, ["teb"] = {"Tetete"}, ["tec"] = {"teriško"}, ["ted"] = {"Tepo Krumen"}, ["tee"] = {"Huehuetla Tepehua"}, ["tef"] = {"Teressa"}, ["teg"] = {"Teke-Tege"}, ["teh"] = {"tehuelško"}, ["tei"] = {"Torricelli"}, ["tek"] = {"Ibali Teke"}, ["tem"] = {"Timne"}, ["ten"] = {"Tama (Colombia)"}, ["teo"] = {"Teso"}, ["tep"] = {"Tepecano"}, ["teq"] = {"Temein"}, ["ter"] = {"Tereno"}, ["tes"] = {"Tengger"}, ["tet"] = {"tetumsko"}, ["teu"] = {"Soo"}, ["tev"] = {"Teor"}, ["tew"] = {"Tewa (USA)"}, ["tex"] = {"Tennet"}, ["tey"] = {"Tulishi"}, ["tez"] = {"Tetserret"}, ["tfi"] = {"Tofin Gbe"}, ["tfn"] = {"Tanaina"}, ["tfo"] = {"Tefaro"}, ["tfr"] = {"Teribe"}, ["tft"] = {"Ternate"}, ["tga"] = {"Sagalla"}, ["tgb"] = {"Tobilung"}, ["tgc"] = {"Tigak"}, ["tgd"] = {"Ciwogai"}, ["tge"] = {"Eastern Gorkha Tamang"}, ["tgf"] = {"Chalikha"}, ["tgh"] = {"Tobagonian Creole English"}, ["tgi"] = {"Lawunuia"}, ["tgj"] = {"Tagin"}, ["tgn"] = {"Tandaganon"}, ["tgo"] = {"Sudest"}, ["tgp"] = {"Tangoa"}, ["tgq"] = {"Tring"}, ["tgr"] = {"Tareng"}, ["tgs"] = {"Nume"}, ["tgt"] = {"Central Tagbanwa"}, ["tgu"] = {"Tanggu"}, ["tgv"] = {"Tingui-Boto"}, ["tgw"] = {"Tagwana Senoufo"}, ["tgx"] = {"Tagish"}, ["tgy"] = {"Togoyo"}, ["tgz"] = {"Tagalaka"}, ["thd"] = {"Kuuk Thaayorre", "Thayore"}, ["the"] = {"Chitwania Tharu"}, ["thf"] = {"Thangmi"}, ["thh"] = {"severnotarahumarsko"}, ["thi"] = {"Tai Long"}, ["thk"] = {"Tharaka", "Kitharaka"}, ["thl"] = {"Dangaura Tharu"}, ["thm"] = {"Aheu"}, ["thn"] = {"Thachanadan"}, ["thp"] = {"Thompson"}, ["thq"] = {"Kochila Tharu"}, ["thr"] = {"Rana Tharu"}, ["ths"] = {"Thakali"}, ["tht"] = {"Tahltan"}, ["thu"] = {"Thuri"}, ["thv"] = {"tamahaško"}, ["thy"] = {"Tha"}, ["thz"] = {"Tayart Tamajeq"}, ["tia"] = {"tidilkeltsko"}, ["tic"] = {"Tira"}, ["tif"] = {"Tifal"}, ["tig"] = {"Tigre"}, ["tih"] = {"Timugon Murut"}, ["tii"] = {"Tiene"}, ["tij"] = {"Tilung"}, ["tik"] = {"Tikar"}, ["til"] = {"Tillamook"}, ["tim"] = {"Timbe"}, ["tin"] = {"tindijsko"}, ["tio"] = {"Teop"}, ["tip"] = {"Trimuris"}, ["tiq"] = {"Tiéfo"}, ["tis"] = {"Masadiit Itneg"}, ["tit"] = {"Tinigua"}, ["tiu"] = {"Adasen"}, ["tiv"] = {"Tiv"}, ["tiw"] = {"tivijsko"}, ["tix"] = {"Southern Tiwa"}, ["tiy"] = {"Tiruray"}, ["tiz"] = {"Tai Hongjin"}, ["tja"] = {"Tajuasohn"}, ["tjg"] = {"Tunjung"}, ["tji"] = {"Northern Tujia"}, ["tjj"] = {"Tjungundji"}, ["tjl"] = {"Tai Laing"}, ["tjm"] = {"Timucua"}, ["tjn"] = {"Tonjon"}, ["tjo"] = {"Temacine Tamazight"}, ["tjp"] = {"Tjupany"}, ["tjs"] = {"Southern Tujia"}, ["tju"] = {"Tjurruru"}, ["tjw"] = {"Djabwurrung"}, ["tka"] = {"Truká"}, ["tkb"] = {"Buksa"}, ["tkd"] = {"Tukudede"}, ["tke"] = {"Takwane"}, ["tkf"] = {"Tukumanféd"}, ["tkg"] = {"Tesaka Malagasy"}, ["tkl"] = {"Tokelau"}, ["tkm"] = {"Takelma"}, ["tkn"] = {"tokunošimsko"}, ["tkp"] = {"Tikopia"}, ["tkq"] = {"Tee"}, ["tkr"] = {"cahursko"}, ["tks"] = {"takestansko"}, ["tkt"] = {"Kathoriya Tharu"}, ["tku"] = {"Upper Necaxa Totonac"}, ["tkv"] = {"Mur Pano"}, ["tkw"] = {"Teanu"}, ["tkx"] = {"Tangko"}, ["tkz"] = {"Takua"}, ["tla"] = {"Southwestern Tepehuan"}, ["tlb"] = {"tobelsko"}, ["tlc"] = {"Yecuatla Totonac"}, ["tld"] = {"Talaud"}, ["tlf"] = {"Telefol"}, ["tlg"] = {"Tofanma"}, ["tlh"] = {"klingonsko"}, ["tli"] = {"Tlingit"}, ["tlj"] = {"Talinga-Bwisi"}, ["tlk"] = {"Taloki"}, ["tll"] = {"Tetela"}, ["tlm"] = {"Tolomako"}, ["tln"] = {"Talondo'"}, ["tlo"] = {"Talodi"}, ["tlp"] = {"Filomena Mata-Coahuitlán Totonac"}, ["tlq"] = {"Tai Loi"}, ["tlr"] = {"Talise"}, ["tls"] = {"Tambotalo"}, ["tlt"] = {"Sou Nama", "Teluti"}, ["tlu"] = {"tuleško"}, ["tlv"] = {"Taliabu"}, ["tlx"] = {"Khehek"}, ["tly"] = {"tališko"}, ["tma"] = {"Tama (Chad)"}, ["tmb"] = {"Katbol", "Avava"}, ["tmc"] = {"Tumak"}, ["tmd"] = {"Haruai"}, ["tme"] = {"Tremembé"}, ["tmf"] = {"Toba-Maskoy"}, ["tmg"] = {"Ternateño"}, ["tmh"] = {"tamaško"}, ["tmi"] = {"Tutuba"}, ["tmj"] = {"Samarokena"}, ["tml"] = {"tamnimcitaško"}, ["tmm"] = {"Tai Thanh"}, ["tmn"] = {"Taman (Indonesia)"}, ["tmo"] = {"Temoq"}, ["tmq"] = {"Tumleo"}, ["tmr"] = {"judeobabilonskoaramejsko (ok. 200–1200 n. št.)"}, ["tms"] = {"Tima"}, ["tmt"] = {"Tasmate"}, ["tmu"] = {"Iau"}, ["tmv"] = {"Tembo (Motembo)"}, ["tmw"] = {"Temuan"}, ["tmy"] = {"Tami"}, ["tmz"] = {"Tamanaku"}, ["tna"] = {"Tacana"}, ["tnb"] = {"Western Tunebo"}, ["tnc"] = {"Tanimuca-Retuarã"}, ["tnd"] = {"Angosturas Tunebo"}, ["tng"] = {"Tobanga"}, ["tnh"] = {"Maiani"}, ["tni"] = {"Tandia"}, ["tnk"] = {"Kwamera"}, ["tnl"] = {"Lenakel"}, ["tnm"] = {"Tabla"}, ["tnn"] = {"North Tanna"}, ["tno"] = {"Toromono"}, ["tnp"] = {"Whitesands"}, ["tnq"] = {"Taino"}, ["tnr"] = {"Ménik"}, ["tns"] = {"Tenis"}, ["tnt"] = {"Tontemboan"}, ["tnu"] = {"Tay Khang"}, ["tnv"] = {"Tangchangya"}, ["tnw"] = {"Tonsawang"}, ["tnx"] = {"Tanema"}, ["tny"] = {"Tongwe"}, ["tnz"] = {"Ten'edn"}, ["tob"] = {"Toba"}, ["toc"] = {"Coyutla Totonac"}, ["tod"] = {"Toma"}, ["tof"] = {"Gizrra"}, ["tog"] = {"Tonga (Nyasa)"}, ["toh"] = {"Gitonga"}, ["toi"] = {"Tonga (Zambia)"}, ["toj"] = {"Tojolabal"}, ["tok"] = {"Toki Pona"}, ["tol"] = {"Tolowa"}, ["tom"] = {"Tombulu"}, ["too"] = {"Xicotepec De Juárez Totonac"}, ["top"] = {"Papantla Totonac"}, ["toq"] = {"Toposa"}, ["tor"] = {"Togbo-Vara Banda"}, ["tos"] = {"Highland Totonac"}, ["tou"] = {"Tho"}, ["tov"] = {"Upper Taromi"}, ["tow"] = {"Jemez"}, ["tox"] = {"tobijsko"}, ["toy"] = {"Topoiyo"}, ["toz"] = {"To"}, ["tpa"] = {"Taupota"}, ["tpc"] = {"Azoyú Me'phaa", "Azoyú Tlapanec"}, ["tpe"] = {"tipersko"}, ["tpf"] = {"Tarpia"}, ["tpg"] = {"Kula"}, ["tpi"] = {"Tok Pisin"}, ["tpj"] = {"Tapieté"}, ["tpk"] = {"tupinikinsko"}, ["tpl"] = {"Tlacoapa Me'phaa", "Tlacoapa Tlapanec"}, ["tpm"] = {"Tampulma"}, ["tpn"] = {"Tupinambá", "Tupí"}, ["tpo"] = {"Tai Pao"}, ["tpp"] = {"Pisaflores Tepehua"}, ["tpq"] = {"Tukpa"}, ["tpr"] = {"Tuparí"}, ["tpt"] = {"Tlachichilco Tepehua"}, ["tpu"] = {"Tampuan"}, ["tpv"] = {"Tanapag"}, ["tpx"] = {"Acatepec Me'phaa", "Acatepec Tlapanec"}, ["tpy"] = {"Trumai"}, ["tpz"] = {"Tinputz"}, ["tqb"] = {"Tembé"}, ["tql"] = {"Lehali"}, ["tqm"] = {"Turumsa"}, ["tqn"] = {"Tenino"}, ["tqo"] = {"Toaripi"}, ["tqp"] = {"Tomoip"}, ["tqq"] = {"tunijsko"}, ["tqr"] = {"Torona"}, ["tqt"] = {"Western Totonac"}, ["tqu"] = {"Touo"}, ["tqw"] = {"Tonkawa"}, ["tra"] = {"Tirahi"}, ["trb"] = {"Terebu"}, ["trc"] = {"kopalskotrikijsko"}, ["trd"] = {"Turi"}, ["tre"] = {"East Tarangan"}, ["trf"] = {"trinidadskokreolsko"}, ["trg"] = {"Lishán Didán"}, ["trh"] = {"Turaka"}, ["tri"] = {"Trió"}, ["trj"] = {"Toram"}, ["trk"] = {"turško (družina)"}, ["trl"] = {"Traveller Scottish"}, ["trm"] = {"Tregami"}, ["trn"] = {"Trinitario"}, ["tro"] = {"Tarao Naga"}, ["trp"] = {"Kok Borok"}, ["trq"] = {"San Martín Itunyoso Triqui"}, ["trr"] = {"Taushiro"}, ["trs"] = {"Chicahuaxtla Triqui"}, ["trt"] = {"tungarško"}, ["tru"] = {"turojsko"}, ["trv"] = {"Sediq", "Seediq", "Taroko"}, ["trw"] = {"Torwali"}, ["trx"] = {"Tringgus-Sembaan Bidayuh"}, ["try"] = {"Turung"}, ["trz"] = {"Torá"}, ["tsa"] = {"Tsaangi"}, ["tsb"] = {"Tsamai"}, ["tsc"] = {"Tswa"}, ["tsd"] = {"cakonško"}, ["tse"] = {"Tunisian Sign Language"}, ["tsg"] = {"Tausug"}, ["tsh"] = {"Tsuvan"}, ["tsi"] = {"Tsimshian"}, ["tsj"] = {"canglajsko"}, ["tsk"] = {"Tseku"}, ["tsl"] = {"Ts'ün-Lao"}, ["tsm"] = {"Turkish Sign Language", "Türk İşaret Dili"}, ["tsp"] = {"Northern Toussian"}, ["tsq"] = {"Thai Sign Language"}, ["tsr"] = {"Akei"}, ["tss"] = {"Taiwan Sign Language"}, ["tst"] = {"Tondi Songway Kiini"}, ["tsu"] = {"Tsou"}, ["tsv"] = {"Tsogo"}, ["tsw"] = {"Tsishingini"}, ["tsx"] = {"Mubami"}, ["tsy"] = {"Tebul Sign Language"}, ["tsz"] = {"purepeško"}, ["tta"] = {"Tutelo"}, ["ttb"] = {"Gaa"}, ["ttc"] = {"tektiteško"}, ["ttd"] = {"Tauade"}, ["tte"] = {"Bwanabwana"}, ["ttf"] = {"Tuotomb"}, ["ttg"] = {"Tutong"}, ["tth"] = {"Upper Ta'oih"}, ["tti"] = {"Tobati"}, ["ttj"] = {"toorojsko"}, ["ttk"] = {"Totoro"}, ["ttl"] = {"Totela"}, ["ttm"] = {"Northern Tutchone"}, ["ttn"] = {"Towei"}, ["tto"] = {"Lower Ta'oih"}, ["ttp"] = {"Tombelala"}, ["ttq"] = {"Tawallammat Tamajaq"}, ["ttr"] = {"Tera"}, ["tts"] = {"severovzhodnotajsko"}, ["ttt"] = {"tatijsko"}, ["ttu"] = {"Torau"}, ["ttv"] = {"Titan"}, ["ttw"] = {"Long Wat"}, ["tty"] = {"Sikaritai"}, ["ttz"] = {"Tsum"}, ["tua"] = {"Wiarumus"}, ["tub"] = {"Tübatulabal"}, ["tuc"] = {"Mutu"}, ["tud"] = {"Tuxá"}, ["tue"] = {"Tuyuca"}, ["tuf"] = {"Central Tunebo"}, ["tug"] = {"Tunia"}, ["tuh"] = {"Taulil"}, ["tui"] = {"Tupuri"}, ["tuj"] = {"Tugutil"}, ["tul"] = {"Tula"}, ["tum"] = {"tumbuško"}, ["tun"] = {"Tunica"}, ["tuo"] = {"Tucano"}, ["tup"] = {"tupijsko"}, ["tuq"] = {"Tedaga"}, ["tus"] = {"Tuscarora"}, ["tut"] = {"altajsko"}, ["tuu"] = {"Tututni"}, ["tuv"] = {"turkansko"}, ["tuw"] = {"tunguško"}, ["tux"] = {"Tuxináwa"}, ["tuy"] = {"Tugen"}, ["tuz"] = {"Turka"}, ["tva"] = {"Vaghua"}, ["tvd"] = {"Tsuvadi"}, ["tve"] = {"Te'un"}, ["tvi"] = {"Tulai"}, ["tvk"] = {"Southeast Ambrym"}, ["tvl"] = {"Tuvalu"}, ["tvm"] = {"Tela-Masbuar"}, ["tvn"] = {"Tavoyan"}, ["tvo"] = {"Tidore"}, ["tvs"] = {"Taveta"}, ["tvt"] = {"Tutsa Naga"}, ["tvu"] = {"Tunen"}, ["tvw"] = {"Sedoa"}, ["tvx"] = {"Taivoan"}, ["tvy"] = {"Timor Pidgin"}, ["twa"] = {"Twana"}, ["twb"] = {"Western Tawbuid"}, ["twc"] = {"Teshenawa"}, ["twd"] = {"Twents"}, ["twe"] = {"Tewa (Indonesia)"}, ["twf"] = {"Northern Tiwa"}, ["twg"] = {"Tereweng"}, ["twh"] = {"Tai Dón"}, ["twl"] = {"Tawara"}, ["twm"] = {"Tawang Monpa"}, ["twn"] = {"Twendi"}, ["two"] = {"Tswapong"}, ["twp"] = {"Ere"}, ["twq"] = {"Tasawaq"}, ["twr"] = {"jugozahodnotarahumarsko"}, ["twt"] = {"Turiwára"}, ["twu"] = {"Termanu"}, ["tww"] = {"Tuwari"}, ["twx"] = {"Tewe"}, ["twy"] = {"Tawoyan"}, ["txa"] = {"Tombonuo"}, ["txb"] = {"Tokharian B"}, ["txc"] = {"Tsetsaut"}, ["txe"] = {"Totoli"}, ["txg"] = {"Tangut"}, ["txh"] = {"tračansko"}, ["txi"] = {"Ikpeng"}, ["txj"] = {"Tarjumo"}, ["txm"] = {"Tomini"}, ["txn"] = {"West Tarangan"}, ["txo"] = {"Toto"}, ["txq"] = {"Tii"}, ["txr"] = {"Tartessian"}, ["txs"] = {"Tonsea"}, ["txt"] = {"citaško"}, ["txu"] = {"Kayapó"}, ["txx"] = {"Tatana"}, ["txy"] = {"Tanosy Malagasy"}, ["tya"] = {"Tauya"}, ["tye"] = {"Kyanga"}, ["tyh"] = {"O'du"}, ["tyi"] = {"Teke-Tsaayi"}, ["tyj"] = {"Tai Do", "Tai Yo"}, ["tyl"] = {"Thu Lao"}, ["tyn"] = {"Kombai"}, ["typ"] = {"Thaypan"}, ["tyr"] = {"Tai Daeng"}, ["tys"] = {"Tày Sa Pa"}, ["tyt"] = {"Tày Tac"}, ["tyu"] = {"Kua"}, ["tyv"] = {"Tuvinian"}, ["tyx"] = {"Teke-Tyee"}, ["tyy"] = {"Tiyaa"}, ["tyz"] = {"Tày"}, ["tza"] = {"Tanzanian Sign Language"}, ["tzh"] = {"Tzeltal"}, ["tzj"] = {"cutuhilsko"}, ["tzl"] = {"Talossan"}, ["tzm"] = {"srednjeatlaškotamaziško"}, ["tzn"] = {"Tugun"}, ["tzo"] = {"Tzotzil"}, ["tzx"] = {"Tabriak"}, ["uam"] = {"Uamué"}, ["uan"] = {"Kuan"}, ["uar"] = {"Tairuma"}, ["uba"] = {"Ubang"}, ["ubi"] = {"Ubi"}, ["ubl"] = {"Buhi'non Bikol"}, ["ubr"] = {"Ubir"}, ["ubu"] = {"Umbu-Ungu"}, ["uby"] = {"Ubykh"}, ["uda"] = {"Uda"}, ["ude"] = {"udeško"}, ["udg"] = {"Muduga"}, ["udi"] = {"Udi"}, ["udj"] = {"Ujir"}, ["udl"] = {"Wuzlam"}, ["udm"] = {"udmurtsko"}, ["udu"] = {"Uduk"}, ["ues"] = {"Kioko"}, ["ufi"] = {"Ufim"}, ["uga"] = {"ugaritsko"}, ["ugb"] = {"Kuku-Ugbanh"}, ["uge"] = {"Ughele"}, ["ugh"] = {"Kubachi"}, ["ugn"] = {"ugandsko znakovno"}, ["ugo"] = {"Ugong"}, ["ugy"] = {"urugvajsko znakovno"}, ["uha"] = {"Uhami"}, ["uhn"] = {"Damal"}, ["uis"] = {"Uisai"}, ["uiv"] = {"Iyive"}, ["uji"] = {"Tanjijili"}, ["uka"] = {"Kaburi"}, ["ukg"] = {"Ukuriguma"}, ["ukh"] = {"Ukhwejo"}, ["uki"] = {"Kui (India)", "Seru", "Ukit"}, ["ukk"] = {"Muak Sa-aak"}, ["ukl"] = {"ukrajinsko znakovno"}, ["ukp"] = {"Ukpe-Bayobiri"}, ["ukq"] = {"Ukwa"}, ["uks"] = {"Urubú-Kaapor Sign Language", "Kaapor Sign Language"}, ["uku"] = {"Ukue"}, ["ukv"] = {"Kuku"}, ["ukw"] = {"Ukwuani-Aboh-Ndoni"}, ["uky"] = {"Kuuk-Yak"}, ["ula"] = {"Fungwa"}, ["ulb"] = {"Ulukwumi"}, ["ulc"] = {"ulško"}, ["ule"] = {"Lule"}, ["ulf"] = {"Usku", "Afra"}, ["uli"] = {"Ulithian"}, ["ulk"] = {"Meriam Mir"}, ["ull"] = {"Ullatan"}, ["ulm"] = {"ulumanjsko'"}, ["uln"] = {"Unserdeutsch"}, ["ulu"] = {"Uma' Lung"}, ["ulw"] = {"Ulwa"}, ["uly"] = {"Buli"}, ["uma"] = {"Umatilla"}, ["umb"] = {"umbundujsko"}, ["umc"] = {"Marrucinian"}, ["umd"] = {"Umbindhamu"}, ["umg"] = {"Morrobalama", "Umbuygamu"}, ["umi"] = {"Ukit"}, ["umm"] = {"Umon"}, ["umn"] = {"Makyan Naga"}, ["umo"] = {"Umotína"}, ["ump"] = {"Umpila"}, ["umr"] = {"Umbugarla"}, ["ums"] = {"Pendau"}, ["umu"] = {"Munsee"}, ["una"] = {"North Watut"}, ["und"] = {"Undetermined"}, ["une"] = {"Uneme"}, ["ung"] = {"Ngarinyin"}, ["uni"] = {"Uni"}, ["unk"] = {"Enawené-Nawé"}, ["unm"] = {"Unami"}, ["unn"] = {"Kurnai"}, ["unr"] = {"Mundari"}, ["unu"] = {"Unubahe"}, ["unx"] = {"Munda"}, ["unz"] = {"Unde Kaili"}, ["uon"] = {"Kulon"}, ["upi"] = {"Umeda"}, ["upv"] = {"Uripiv-Wala-Rano-Atchin"}, ["ura"] = {"Urarina"}, ["urb"] = {"Urubú-Kaapor", "Kaapor"}, ["urc"] = {"Urningangg"}, ["ure"] = {"Uru"}, ["urf"] = {"Uradhi"}, ["urg"] = {"Urigina"}, ["urh"] = {"Urhobo"}, ["uri"] = {"Urim"}, ["urj"] = {"uralsko"}, ["urk"] = {"Urak Lawoi'"}, ["url"] = {"Urali"}, ["urm"] = {"Urapmin"}, ["urn"] = {"Uruangnirin"}, ["uro"] = {"Ura (Papua New Guinea)"}, ["urp"] = {"Uru-Pa-In"}, ["urr"] = {"Lehalurup", "Löyöp"}, ["urt"] = {"Urat"}, ["uru"] = {"Urumi"}, ["urv"] = {"Uruava"}, ["urw"] = {"Sop"}, ["urx"] = {"Urimo"}, ["ury"] = {"orijsko"}, ["urz"] = {"Uru-Eu-Wau-Wau"}, ["usa"] = {"Usarufa"}, ["ush"] = {"Ushojo"}, ["usi"] = {"Usui"}, ["usk"] = {"Usaghade"}, ["usp"] = {"uspanteško"}, ["uss"] = {"us-Saare"}, ["usu"] = {"Uya"}, ["uta"] = {"Otank"}, ["ute"] = {"Ute-Southern Paiute"}, ["uth"] = {"ut-Hun"}, ["utp"] = {"Amba (Solomon Islands)"}, ["utr"] = {"Etulo"}, ["utu"] = {"Utu"}, ["uum"] = {"urumsko"}, ["uur"] = {"Ura (Vanuatu)"}, ["uuu"] = {"U"}, ["uve"] = {"West Uvean", "Fagauvea"}, ["uvh"] = {"Uri"}, ["uvl"] = {"Lote"}, ["uwa"] = {"Kuku-Uwanh"}, ["uya"] = {"Doko-Uyanga"}, ["uzn"] = {"severnouzbeško"}, ["uzs"] = {"južnouzbeško"}, ["vaa"] = {"Vaagri Booli"}, ["vae"] = {"Vale"}, ["vaf"] = {"Vafsi"}, ["vag"] = {"Vagla"}, ["vah"] = {"Varhadi-Nagpuri"}, ["vai"] = {"Vai"}, ["vaj"] = {"Sekele", "Northwestern ǃKung", "Vasekele"}, ["val"] = {"Vehes"}, ["vam"] = {"Vanimo"}, ["van"] = {"Valman"}, ["vao"] = {"Vao"}, ["vap"] = {"Vaiphei"}, ["var"] = {"Huarijio"}, ["vas"] = {"Vasavi"}, ["vau"] = {"Vanuma"}, ["vav"] = {"Varli"}, ["vay"] = {"Wayu"}, ["vbb"] = {"jugovzhodnobabarsko"}, ["vbk"] = {"Southwestern Bontok"}, ["vec"] = {"beneško"}, ["ved"] = {"vedsko"}, ["vel"] = {"Veluws"}, ["vem"] = {"Vemgo-Mabas"}, ["veo"] = {"Ventureño"}, ["vep"] = {"vepško"}, ["ver"] = {"Mom Jango"}, ["vgr"] = {"Vaghri"}, ["vgt"] = {"Vlaamse Gebarentaal", "Flemish Sign Language"}, ["vic"] = {"Virgin Islands Creole English"}, ["vid"] = {"Vidunda"}, ["vif"] = {"Vili"}, ["vig"] = {"Viemo"}, ["vil"] = {"Vilela"}, ["vin"] = {"Vinza"}, ["vis"] = {"Vishavan"}, ["vit"] = {"Viti"}, ["viv"] = {"Iduna"}, ["vka"] = {"Kariyarra"}, ["vkj"] = {"Kujarge"}, ["vkk"] = {"Kaur"}, ["vkl"] = {"Kulisusu"}, ["vkm"] = {"Kamakan"}, ["vkn"] = {"Koro Nulu"}, ["vko"] = {"Kodeoha"}, ["vkp"] = {"Korlai Creole Portuguese"}, ["vkt"] = {"Tenggarong Kutai Malay"}, ["vku"] = {"Kurrama"}, ["vkz"] = {"Koro Zuba"}, ["vlp"] = {"Valpei"}, ["vls"] = {"Vlaams"}, ["vma"] = {"Martuyhunira"}, ["vmb"] = {"Barbaram"}, ["vmc"] = {"justlahuaško"}, ["vmd"] = {"Mudu Koraga"}, ["vme"] = {"East Masela"}, ["vmf"] = {"majnskofrankovsko"}, ["vmg"] = {"Lungalunga"}, ["vmh"] = {"Maraghei"}, ["vmi"] = {"Miwa"}, ["vmj"] = {"Ixtayutla Mixtec"}, ["vmk"] = {"Makhuwa-Shirima"}, ["vml"] = {"Malgana"}, ["vmm"] = {"Mitlatongo Mixtec"}, ["vmp"] = {"Soyaltepec Mazatec"}, ["vmq"] = {"Soyaltepec Mixtec"}, ["vmr"] = {"Marenje"}, ["vms"] = {"mokselsko"}, ["vmu"] = {"Muluridyi"}, ["vmv"] = {"Valley Maidu"}, ["vmw"] = {"Makhuwa"}, ["vmx"] = {"Tamazola Mixtec"}, ["vmy"] = {"Ayautla Mazatec"}, ["vmz"] = {"Mazatlán Mazatec"}, ["vnk"] = {"Vano", "Lovono"}, ["vnm"] = {"Vinmavis", "Neve'ei"}, ["vnp"] = {"Vunapu"}, ["vor"] = {"Voro"}, ["vot"] = {"votsko"}, ["vra"] = {"Vera'a"}, ["vro"] = {"Võro"}, ["vrs"] = {"Varisi"}, ["vrt"] = {"Burmbar", "Banam Bay"}, ["vsi"] = {"Moldova Sign Language"}, ["vsl"] = {"Venezuelan Sign Language"}, ["vsv"] = {"Valencian Sign Language", "Llengua de signes valenciana"}, ["vto"] = {"Vitou"}, ["vum"] = {"Vumbu"}, ["vun"] = {"Vunjo"}, ["vut"] = {"Vute"}, ["vwa"] = {"Awa (China)"}, ["waa"] = {"Walla Walla"}, ["wab"] = {"Wab"}, ["wac"] = {"Wasco-Wishram"}, ["wad"] = {"Wamesa", "Wondama"}, ["wae"] = {"valaijskonemško"}, ["waf"] = {"Wakoná"}, ["wag"] = {"Wa'ema"}, ["wah"] = {"Watubela"}, ["wai"] = {"Wares"}, ["waj"] = {"Waffa"}, ["wak"] = {"Wakashan languages"}, ["wal"] = {"Wolaytta", "Wolaitta"}, ["wam"] = {"Wampanoag"}, ["wan"] = {"Wan"}, ["wao"] = {"Wappo"}, ["wap"] = {"Wapishana"}, ["waq"] = {"Wagiman"}, ["war"] = {"Waray (Philippines)"}, ["was"] = {"Washo"}, ["wat"] = {"Kaninuwa"}, ["wau"] = {"Waurá"}, ["wav"] = {"Waka"}, ["waw"] = {"Waiwai"}, ["wax"] = {"Watam", "Marangis"}, ["way"] = {"Wayana"}, ["waz"] = {"Wampur"}, ["wba"] = {"varajsko"}, ["wbb"] = {"Wabo"}, ["wbe"] = {"Waritai"}, ["wbf"] = {"Wara"}, ["wbh"] = {"Wanda"}, ["wbi"] = {"Vwanji"}, ["wbj"] = {"Alagwa"}, ["wbk"] = {"Waigali"}, ["wbl"] = {"vahijsko"}, ["wbm"] = {"Wa"}, ["wbp"] = {"Warlpiri"}, ["wbq"] = {"vadarsko"}, ["wbr"] = {"Wagdi"}, ["wbs"] = {"West Bengal Sign Language"}, ["wbt"] = {"Warnman"}, ["wbv"] = {"Wajarri"}, ["wbw"] = {"Woi"}, ["wca"] = {"Yanomámi"}, ["wci"] = {"Waci Gbe"}, ["wdd"] = {"Wandji"}, ["wdg"] = {"Wadaginam"}, ["wdj"] = {"Wadjiginy"}, ["wdk"] = {"Wadikali"}, ["wdt"] = {"Wendat"}, ["wdu"] = {"Wadjigu"}, ["wdy"] = {"Wadjabangayi"}, ["wea"] = {"Wewaw"}, ["wec"] = {"Wè Western"}, ["wed"] = {"Wedau"}, ["weg"] = {"Wergaia"}, ["weh"] = {"Weh"}, ["wei"] = {"Kiunum"}, ["wem"] = {"Weme Gbe"}, ["wen"] = {"lužiškosrbsko"}, ["weo"] = {"Wemale"}, ["wep"] = {"vestfalsko"}, ["wer"] = {"Weri"}, ["wes"] = {"kamerunskopidžinsko"}, ["wet"] = {"perajsko"}, ["weu"] = {"Rawngtu Chin"}, ["wew"] = {"Wejewa"}, ["wfg"] = {"Yafi", "Zorop"}, ["wga"] = {"Wagaya"}, ["wgb"] = {"Wagawaga"}, ["wgg"] = {"Wangkangurru", "Wangganguru"}, ["wgi"] = {"Wahgi"}, ["wgo"] = {"Waigeo"}, ["wgu"] = {"Wirangu"}, ["wgy"] = {"Warrgamay"}, ["wha"] = {"Sou Upaa", "Manusela"}, ["whg"] = {"North Wahgi"}, ["whk"] = {"Wahau Kenyah"}, ["whu"] = {"Wahau Kayan"}, ["wib"] = {"Southern Toussian"}, ["wic"] = {"wichitsko"}, ["wie"] = {"Wik-Epa"}, ["wif"] = {"Wik-Keyangan"}, ["wig"] = {"Wik Ngathan"}, ["wih"] = {"Wik-Me'anha"}, ["wii"] = {"Minidien"}, ["wij"] = {"Wik-Iiyanh"}, ["wik"] = {"Wikalkan"}, ["wil"] = {"Wilawila"}, ["wim"] = {"Wik-Mungkan"}, ["win"] = {"Ho-Chunk"}, ["wir"] = {"Wiraféd"}, ["wiu"] = {"Wiru"}, ["wiv"] = {"Vitu"}, ["wiy"] = {"Wiyot"}, ["wja"] = {"Waja"}, ["wji"] = {"Warji"}, ["wka"] = {"Kw'adza"}, ["wkb"] = {"Kumbaran"}, ["wkd"] = {"Wakde", "Mo"}, ["wkl"] = {"Kalanadi"}, ["wkr"] = {"Keerray-Woorroong"}, ["wku"] = {"Kunduvadi"}, ["wkw"] = {"Wakawaka"}, ["wky"] = {"Wangkayutyuru"}, ["wla"] = {"Walio"}, ["wlc"] = {"Mwali Comorian"}, ["wle"] = {"Wolane"}, ["wlg"] = {"Kunbarlang"}, ["wlh"] = {"Welaun"}, ["wli"] = {"Waioli"}, ["wlk"] = {"Wailaki"}, ["wll"] = {"Wali (Sudan)"}, ["wlm"] = {"srednjevelško"}, ["wlo"] = {"Wolio"}, ["wlr"] = {"Wailapa"}, ["wls"] = {"vališko"}, ["wlu"] = {"Wuliwuli"}, ["wlv"] = {"Wichí Lhamtés Vejoz"}, ["wlw"] = {"Walak"}, ["wlx"] = {"Wali (Ghana)"}, ["wly"] = {"Waling"}, ["wma"] = {"Mawa (Nigeria)"}, ["wmb"] = {"Wambaya"}, ["wmc"] = {"Wamas"}, ["wmd"] = {"Mamaindé"}, ["wme"] = {"Wambule"}, ["wmg"] = {"Western Minyag"}, ["wmh"] = {"Waima'a"}, ["wmi"] = {"Wamin"}, ["wmm"] = {"Maiwa (Indonesia)"}, ["wmn"] = {"Waamwang"}, ["wmo"] = {"Wom (Papua New Guinea)"}, ["wms"] = {"Wambon"}, ["wmt"] = {"Walmajarri"}, ["wmw"] = {"Mwani"}, ["wmx"] = {"Womo"}, ["wnb"] = {"Mokati"}, ["wnc"] = {"Wantoat"}, ["wnd"] = {"Wandarang"}, ["wne"] = {"Waneci"}, ["wng"] = {"Wanggom"}, ["wni"] = {"Ndzwani Comorian"}, ["wnk"] = {"vanukaško"}, ["wnm"] = {"Wanggamala"}, ["wnn"] = {"Wunumara"}, ["wno"] = {"Wano"}, ["wnp"] = {"Wanap"}, ["wnu"] = {"Usan"}, ["wnw"] = {"Wintu"}, ["wny"] = {"Wanyi", "Waanyi"}, ["woa"] = {"Kuwema", "Tyaraity"}, ["wob"] = {"Wè Northern"}, ["woc"] = {"Wogeo"}, ["wod"] = {"Wolani"}, ["woe"] = {"Woleaian"}, ["wof"] = {"Gambian Wolof"}, ["wog"] = {"Wogamusin"}, ["woi"] = {"Kamang"}, ["wok"] = {"Longto"}, ["wom"] = {"Wom (Nigeria)"}, ["won"] = {"Wongo"}, ["woo"] = {"manombajsko"}, ["wor"] = {"Woria"}, ["wos"] = {"Hanga Hundi"}, ["wow"] = {"Wawonii"}, ["woy"] = {"Weyto"}, ["wpc"] = {"Maco"}, ["wrb"] = {"Waluwarra", "Warluwara"}, ["wrg"] = {"Warungu", "Gudjal"}, ["wrh"] = {"Wiradjuri"}, ["wri"] = {"Wariyangga"}, ["wrk"] = {"Garrwa"}, ["wrl"] = {"Warlmanpa"}, ["wrm"] = {"Warumungu"}, ["wrn"] = {"Warnang"}, ["wro"] = {"Worrorra"}, ["wrp"] = {"Waropen"}, ["wrr"] = {"Wardaman"}, ["wrs"] = {"Waris"}, ["wru"] = {"Waru"}, ["wrv"] = {"Waruna"}, ["wrw"] = {"Gugu Warra"}, ["wrx"] = {"waeransko"}, ["wry"] = {"Merwari"}, ["wrz"] = {"Waray (Australia)"}, ["wsa"] = {"Warembori"}, ["wsg"] = {"Adilabad Gondi"}, ["wsi"] = {"Wusi"}, ["wsk"] = {"Waskia"}, ["wsr"] = {"Owenia"}, ["wss"] = {"Wasa"}, ["wsu"] = {"Wasu"}, ["wsv"] = {"Wotapuri-Katarqalai"}, ["wtb"] = {"Matambwe"}, ["wtf"] = {"Watiwa"}, ["wth"] = {"Wathawurrung"}, ["wti"] = {"Berta"}, ["wtk"] = {"Watakataui"}, ["wtm"] = {"Mewati"}, ["wtw"] = {"Wotu"}, ["wua"] = {"Wikngenchera"}, ["wub"] = {"Wunambal"}, ["wud"] = {"Wudu"}, ["wuh"] = {"Wutunhua"}, ["wul"] = {"Silimo"}, ["wum"] = {"Wumbvu"}, ["wun"] = {"Bungu"}, ["wur"] = {"Wurrugu"}, ["wut"] = {"Wutung"}, ["wuu"] = {"vujsko"}, ["wuv"] = {"Wuvulu-Aua"}, ["wux"] = {"Wulna"}, ["wuy"] = {"Wauyai"}, ["wwa"] = {"Waama"}, ["wwb"] = {"Wakabunga"}, ["wwo"] = {"Wetamut", "Dorig"}, ["wwr"] = {"Warrwa"}, ["www"] = {"Wawa"}, ["wxa"] = {"vašjanskokitajsko"}, ["wxw"] = {"Wardandi"}, ["wyb"] = {"Wangaaybuwan-Ngiyambaa"}, ["wyi"] = {"Woiwurrung"}, ["wym"] = {"Wymysorys"}, ["wyn"] = {"Wyandot"}, ["wyr"] = {"Wayoró"}, ["wyy"] = {"zahodnofidžijsko"}, ["xaa"] = {"andaluzijskoarabsko"}, ["xab"] = {"Sambe"}, ["xac"] = {"Kachari"}, ["xad"] = {"Adai"}, ["xae"] = {"Aequian"}, ["xag"] = {"kavkaškoalbansko"}, ["xai"] = {"Kaimbé"}, ["xaj"] = {"Ararandewára"}, ["xak"] = {"Máku"}, ["xal"] = {"kalmiško"}, ["xam"] = {"ǀXam"}, ["xan"] = {"Xamtanga"}, ["xao"] = {"Khao"}, ["xap"] = {"apalaško"}, ["xaq"] = {"akvitansko"}, ["xar"] = {"Karami"}, ["xas"] = {"kamaško"}, ["xat"] = {"Katawixi"}, ["xau"] = {"Kauwera"}, ["xav"] = {"Xavánte"}, ["xaw"] = {"Kawaiisu"}, ["xay"] = {"Kayan Mahakam"}, ["xbb"] = {"Lower Burdekin"}, ["xbc"] = {"baktrijsko"}, ["xbd"] = {"Bindal"}, ["xbe"] = {"Bigambal"}, ["xbg"] = {"Bunganditj"}, ["xbi"] = {"Kombio"}, ["xbj"] = {"Birrpayi"}, ["xbm"] = {"srednjebretonsko"}, ["xbn"] = {"Kenaboi"}, ["xbo"] = {"prabolgarsko"}, ["xbp"] = {"Bibbulman"}, ["xbr"] = {"Kambera"}, ["xbw"] = {"Kambiwá"}, ["xby"] = {"Batjala", "Batyala"}, ["xcb"] = {"kumbrijsko"}, ["xcc"] = {"kamunsko"}, ["xce"] = {"keltibersko"}, ["xcg"] = {"cisalpinskogalsko"}, ["xch"] = {"Chemakum", "Chimakum"}, ["xcl"] = {"klasičnoarmensko"}, ["xcm"] = {"Comecrudo"}, ["xcn"] = {"Cotoname"}, ["xco"] = {"horezmsko"}, ["xcr"] = {"karijsko"}, ["xct"] = {"klasičnotibetansko"}, ["xcu"] = {"Curonian"}, ["xcv"] = {"Chuvantsy"}, ["xcw"] = {"Coahuilteco"}, ["xcy"] = {"Cayuse"}, ["xda"] = {"Darkinyung"}, ["xdc"] = {"dakijsko"}, ["xdk"] = {"Dharuk"}, ["xdm"] = {"Edomite"}, ["xdo"] = {"Kwandu"}, ["xdq"] = {"Kaitag"}, ["xdy"] = {"Malayic Dayak"}, ["xeb"] = {"eblansko"}, ["xed"] = {"Hdi"}, ["xeg"] = {"ǁXegwi"}, ["xel"] = {"Kelo"}, ["xem"] = {"Kembayan"}, ["xep"] = {"Epi-Olmec"}, ["xer"] = {"Xerénte"}, ["xes"] = {"Kesawai"}, ["xet"] = {"Xetá"}, ["xeu"] = {"Keoru-Ahia"}, ["xfa"] = {"fališko"}, ["xga"] = {"galačansko"}, ["xgb"] = {"Gbin"}, ["xgd"] = {"Gudang"}, ["xgf"] = {"Gabrielino-Fernandeño"}, ["xgg"] = {"Goreng"}, ["xgi"] = {"Garingbal"}, ["xgl"] = {"Galindan"}, ["xgm"] = {"Dharumbal", "Guwinmal"}, ["xgn"] = {"mongolsko (družina)"}, ["xgr"] = {"Garza"}, ["xgu"] = {"Unggumi"}, ["xgw"] = {"Guwa"}, ["xha"] = {"Harami"}, ["xhc"] = {"hunsko"}, ["xhd"] = {"Hadrami"}, ["xhe"] = {"Khetrani"}, ["xhm"] = {"srednjekmersko (1400–1850)"}, ["xhr"] = {"Hernican"}, ["xht"] = {"hatijsko"}, ["xhu"] = {"hurijsko"}, ["xhv"] = {"Khua"}, ["xib"] = {"ibersko"}, ["xii"] = {"Xiri"}, ["xil"] = {"ilirsko"}, ["xin"] = {"šinško"}, ["xir"] = {"Xiriâna"}, ["xis"] = {"Kisan"}, ["xiv"] = {"Indus Valley Language"}, ["xiy"] = {"Xipaya"}, ["xjb"] = {"Minjungbal"}, ["xjt"] = {"Jaitmatang"}, ["xka"] = {"Kalkoti"}, ["xkb"] = {"Northern Nago"}, ["xkc"] = {"Kho'ini"}, ["xkd"] = {"Mendalam Kayan"}, ["xke"] = {"Kereho"}, ["xkf"] = {"Khengkha"}, ["xkg"] = {"Kagoro"}, ["xki"] = {"Kenyan Sign Language"}, ["xkj"] = {"Kajali"}, ["xkk"] = {"Kachok", "Kaco'"}, ["xkl"] = {"Mainstream Kenyah"}, ["xkn"] = {"Kayan River Kayan"}, ["xko"] = {"Kiorr"}, ["xkp"] = {"Kabatei"}, ["xkq"] = {"Koroni"}, ["xkr"] = {"Xakriabá"}, ["xks"] = {"Kumbewaha"}, ["xkt"] = {"Kantosi"}, ["xku"] = {"Kaamba"}, ["xkv"] = {"Kgalagadi"}, ["xkw"] = {"Kembra"}, ["xkx"] = {"Karore"}, ["xky"] = {"Uma' Lasan"}, ["xkz"] = {"Kurtokha"}, ["xla"] = {"Kamula"}, ["xlb"] = {"Loup B"}, ["xlc"] = {"likijsko"}, ["xld"] = {"lidijsko"}, ["xle"] = {"lemnijsko"}, ["xlg"] = {"staroligursko"}, ["xli"] = {"liburnijsko"}, ["xln"] = {"alansko"}, ["xlo"] = {"Loup A"}, ["xlp"] = {"lepontsko"}, ["xls"] = {"lusitansko"}, ["xlu"] = {"Cuneiform Luwian"}, ["xly"] = {"elimiško"}, ["xma"] = {"mušungulsko"}, ["xmb"] = {"Mbonga"}, ["xmc"] = {"Makhuwa-Marrevone"}, ["xmd"] = {"Mbudum"}, ["xme"] = {"medijsko"}, ["xmf"] = {"mingrelsko"}, ["xmg"] = {"Mengaka"}, ["xmh"] = {"Kugu-Muminh"}, ["xmj"] = {"Majera"}, ["xmk"] = {"staromakedonsko"}, ["xml"] = {"Malaysian Sign Language"}, ["xmm"] = {"manadsko"}, ["xmn"] = {"Manichaean Middle Persian"}, ["xmo"] = {"Morerebi"}, ["xmp"] = {"Kuku-Mu'inh"}, ["xmq"] = {"Kuku-Mangk"}, ["xmr"] = {"Meroitic"}, ["xms"] = {"Moroccan Sign Language"}, ["xmt"] = {"matbatsko"}, ["xmu"] = {"Kamu"}, ["xmv"] = {"antakaranskomalgaško"}, ["xmw"] = {"Tsimihety Malagasy"}, ["xmx"] = {"Salawati", "Maden"}, ["xmy"] = {"Mayaguduna"}, ["xmz"] = {"Mori Bawah"}, ["xna"] = {"starosevernoarabsko"}, ["xnb"] = {"Kanakanabu"}, ["xnd"] = {"Na-Dene languages"}, ["xng"] = {"srednjemongolsko"}, ["xnh"] = {"Kuanhua"}, ["xni"] = {"Ngarigu"}, ["xnj"] = {"Ngoni (Tanzania)"}, ["xnk"] = {"Nganakarti"}, ["xnm"] = {"Ngumbarl"}, ["xnn"] = {"Northern Kankanay"}, ["xno"] = {"anglonormansko"}, ["xnq"] = {"Ngoni (Mozambique)"}, ["xnr"] = {"Kangri"}, ["xns"] = {"Kanashi"}, ["xnt"] = {"Narragansett"}, ["xnu"] = {"Nukunul"}, ["xny"] = {"Nyiyaparli"}, ["xnz"] = {"Kenzi", "Mattoki"}, ["xoc"] = {"O'chi'chi'"}, ["xod"] = {"Kokoda"}, ["xog"] = {"Soga"}, ["xoi"] = {"Kominimung"}, ["xok"] = {"Xokleng"}, ["xom"] = {"Komo (Sudan)"}, ["xon"] = {"Konkomba"}, ["xoo"] = {"Xukurú"}, ["xop"] = {"Kopar"}, ["xor"] = {"Korubo"}, ["xow"] = {"Kowaki"}, ["xpa"] = {"Pirriya"}, ["xpb"] = {"Northeastern Tasmanian", "Pyemmairrener"}, ["xpc"] = {"Pecheneg"}, ["xpd"] = {"Oyster Bay Tasmanian"}, ["xpe"] = {"Liberia Kpelle"}, ["xpf"] = {"Southeast Tasmanian", "Nuenonne"}, ["xpg"] = {"Phrygian"}, ["xph"] = {"North Midlands Tasmanian", "Tyerrenoterpanner"}, ["xpi"] = {"piktijsko"}, ["xpj"] = {"Mpalitjanh"}, ["xpk"] = {"Kulina Pano"}, ["xpl"] = {"Port Sorell Tasmanian"}, ["xpm"] = {"Pumpokol"}, ["xpn"] = {"Kapinawá"}, ["xpo"] = {"Pochutec"}, ["xpp"] = {"Puyo-Paekche"}, ["xpq"] = {"Mohegan-Pequot"}, ["xpr"] = {"partsko"}, ["xps"] = {"Pisidian"}, ["xpt"] = {"Punthamara"}, ["xpu"] = {"punsko"}, ["xpv"] = {"Northern Tasmanian", "Tommeginne"}, ["xpw"] = {"Northwestern Tasmanian", "Peerapper"}, ["xpx"] = {"Southwestern Tasmanian", "Toogee"}, ["xpy"] = {"Puyo"}, ["xpz"] = {"Bruny Island Tasmanian"}, ["xqa"] = {"karakanidsko"}, ["xqt"] = {"Qatabanian"}, ["xra"] = {"Krahô"}, ["xrb"] = {"Eastern Karaboro"}, ["xrd"] = {"Gundungurra"}, ["xre"] = {"Kreye"}, ["xrg"] = {"Minang"}, ["xri"] = {"Krikati-Timbira"}, ["xrm"] = {"Armazic"}, ["xrn"] = {"Arin"}, ["xrr"] = {"retijsko"}, ["xrt"] = {"Aranama-Tamique"}, ["xru"] = {"Marriammu"}, ["xrw"] = {"Karawa"}, ["xsa"] = {"sabejsko"}, ["xsb"] = {"sambalsko"}, ["xsc"] = {"Scythian"}, ["xsd"] = {"Sidetic"}, ["xse"] = {"Sempan"}, ["xsh"] = {"Shamang"}, ["xsi"] = {"Sio"}, ["xsj"] = {"Subi"}, ["xsl"] = {"South Slavey"}, ["xsm"] = {"Kasem"}, ["xsn"] = {"Sanga (Nigeria)"}, ["xso"] = {"Solano"}, ["xsp"] = {"Silopi"}, ["xsq"] = {"Makhuwa-Saka"}, ["xsr"] = {"šerpovsko"}, ["xsu"] = {"Sanumá"}, ["xsv"] = {"Sudovian"}, ["xsy"] = {"Saisiyat"}, ["xta"] = {"Alcozauca Mixtec"}, ["xtb"] = {"Chazumba Mixtec"}, ["xtc"] = {"Katcha-Kadugli-Miri"}, ["xtd"] = {"Diuxi-Tilantongo Mixtec"}, ["xte"] = {"Ketengban"}, ["xtg"] = {"transalpinskogalsko"}, ["xth"] = {"Yitha Yitha"}, ["xti"] = {"Sinicahua Mixtec"}, ["xtj"] = {"San Juan Teita Mixtec"}, ["xtl"] = {"Tijaltepec Mixtec"}, ["xtm"] = {"Magdalena Peñasco Mixtec"}, ["xtn"] = {"Northern Tlaxiaco Mixtec"}, ["xto"] = {"Tokharian A"}, ["xtp"] = {"San Miguel Piedras Mixtec"}, ["xtq"] = {"Tumshuqese"}, ["xtr"] = {"Early Tripuri"}, ["xts"] = {"Sindihui Mixtec"}, ["xtt"] = {"Tacahua Mixtec"}, ["xtu"] = {"Cuyamecalco Mixtec"}, ["xtv"] = {"Thawa"}, ["xtw"] = {"Tawandê"}, ["xty"] = {"Yoloxochitl Mixtec"}, ["xua"] = {"Alu Kurumba"}, ["xub"] = {"Betta Kurumba"}, ["xud"] = {"Umiida"}, ["xug"] = {"kunigamsko"}, ["xuj"] = {"Jennu Kurumba"}, ["xul"] = {"Ngunawal", "Nunukul"}, ["xum"] = {"umbrijsko"}, ["xun"] = {"Unggaranggu"}, ["xuo"] = {"Kuo"}, ["xup"] = {"Upper Umpqua"}, ["xur"] = {"urartsko"}, ["xut"] = {"Kuthant"}, ["xuu"] = {"Kxoe", "Khwedam"}, ["xve"] = {"venetsko"}, ["xvi"] = {"Kamviri"}, ["xvn"] = {"vandalsko"}, ["xvo"] = {"volško"}, ["xvs"] = {"vestinsko"}, ["xwa"] = {"Kwaza"}, ["xwc"] = {"Woccon"}, ["xwd"] = {"Wadi Wadi"}, ["xwe"] = {"Xwela Gbe"}, ["xwg"] = {"Kwegu"}, ["xwj"] = {"Wajuk"}, ["xwk"] = {"Wangkumara"}, ["xwl"] = {"Western Xwla Gbe"}, ["xwo"] = {"Written Oirat"}, ["xwr"] = {"Kwerba Mamberamo"}, ["xwt"] = {"Wotjobaluk"}, ["xww"] = {"Wemba Wemba"}, ["xxb"] = {"Boro (Ghana)"}, ["xxk"] = {"Ke'o"}, ["xxm"] = {"Minkin"}, ["xxr"] = {"koropsko"}, ["xxt"] = {"tamborsko"}, ["xya"] = {"Yaygir"}, ["xyb"] = {"Yandjibara"}, ["xyj"] = {"Mayi-Yapi"}, ["xyk"] = {"Mayi-Kulan"}, ["xyl"] = {"Yalakalore"}, ["xyt"] = {"Mayi-Thakurti"}, ["xyy"] = {"Yorta Yorta"}, ["xzh"] = {"Zhang-Zhung"}, ["xzm"] = {"Zemgalian"}, ["xzp"] = {"starozapoteško"}, ["yaa"] = {"Yaminahua"}, ["yab"] = {"Yuhup"}, ["yac"] = {"Pass Valley Yali"}, ["yad"] = {"Yagua"}, ["yae"] = {"Pumé"}, ["yaf"] = {"Yaka (Democratic Republic of Congo)"}, ["yag"] = {"jamansko"}, ["yah"] = {"jazguljamsko"}, ["yai"] = {"Yagnobi"}, ["yaj"] = {"Banda-Yangere"}, ["yak"] = {"Yakama"}, ["yal"] = {"Yalunka"}, ["yam"] = {"Yamba"}, ["yan"] = {"Mayangna"}, ["yao"] = {"Yao"}, ["yap"] = {"Yapese"}, ["yaq"] = {"Yaqui"}, ["yar"] = {"Yabarana"}, ["yas"] = {"Nugunu (Cameroon)"}, ["yat"] = {"Yambeta"}, ["yau"] = {"Yuwana"}, ["yav"] = {"Yangben"}, ["yaw"] = {"Yawalapití"}, ["yax"] = {"Yauma"}, ["yay"] = {"Agwagwune"}, ["yaz"] = {"Lokaa"}, ["yba"] = {"Yala"}, ["ybb"] = {"Yemba"}, ["ybe"] = {"West Yugur"}, ["ybh"] = {"Yakha"}, ["ybi"] = {"Yamphu"}, ["ybj"] = {"Hasha"}, ["ybk"] = {"Bokha"}, ["ybl"] = {"Yukuben"}, ["ybm"] = {"Yaben"}, ["ybn"] = {"Yabaâna"}, ["ybo"] = {"Yabong"}, ["ybx"] = {"Yawiyo"}, ["yby"] = {"Yaweyuha"}, ["ych"] = {"Chesu"}, ["ycl"] = {"Lolopo"}, ["ycn"] = {"Yucuna"}, ["ycp"] = {"Chepya"}, ["ycr"] = {"Yilan Creole"}, ["yda"] = {"Yanda"}, ["ydd"] = {"vzhodnojidiško"}, ["yde"] = {"Yangum Dey"}, ["ydg"] = {"Yidgha"}, ["ydk"] = {"Yoidik"}, ["yea"] = {"Ravula"}, ["yec"] = {"jeniško"}, ["yee"] = {"Yimas"}, ["yei"] = {"Yeni"}, ["yej"] = {"jevansko"}, ["yel"] = {"Yela"}, ["yer"] = {"Tarok"}, ["yes"] = {"Nyankpa"}, ["yet"] = {"Yetfa"}, ["yeu"] = {"Yerukula"}, ["yev"] = {"Yapunda"}, ["yey"] = {"Yeyi"}, ["yga"] = {"Malyangapa"}, ["ygi"] = {"Yiningayi"}, ["ygl"] = {"Yangum Gel"}, ["ygm"] = {"Yagomi"}, ["ygp"] = {"Gepo"}, ["ygr"] = {"Yagaria"}, ["ygs"] = {"Yolŋu Sign Language"}, ["ygu"] = {"Yugul"}, ["ygw"] = {"Yagwoia"}, ["yha"] = {"Baha Buyang"}, ["yhd"] = {"judeoiraškoarabsko"}, ["yhl"] = {"Hlepho Phowa"}, ["yhs"] = {"Yan-nhaŋu Sign Language"}, ["yia"] = {"Yinggarda"}, ["yif"] = {"Ache"}, ["yig"] = {"Wusa Nasu"}, ["yih"] = {"zahodnojidiško"}, ["yii"] = {"Yidiny"}, ["yij"] = {"Yindjibarndi"}, ["yik"] = {"Dongshanba Lalo"}, ["yil"] = {"Yindjilandji"}, ["yim"] = {"Yimchungru Naga"}, ["yin"] = {"Riang Lai", "Yinchia"}, ["yip"] = {"Pholo"}, ["yiq"] = {"Miqie"}, ["yir"] = {"North Awyu"}, ["yis"] = {"Yis"}, ["yit"] = {"Eastern Lalu"}, ["yiu"] = {"Awu"}, ["yiv"] = {"Northern Nisu"}, ["yix"] = {"Axi Yi"}, ["yiz"] = {"Azhe"}, ["yka"] = {"Yakan"}, ["ykg"] = {"tundrskojukagirsko"}, ["ykh"] = {"Khamnigan Mongol"}, ["yki"] = {"Yoke"}, ["ykk"] = {"Yakaikeke"}, ["ykl"] = {"Khlula"}, ["ykm"] = {"Kap"}, ["ykn"] = {"Kua-nsi"}, ["yko"] = {"Yasa"}, ["ykr"] = {"Yekora"}, ["ykt"] = {"Kathu"}, ["yku"] = {"Kuamasi"}, ["yky"] = {"Yakoma"}, ["yla"] = {"Yaul"}, ["ylb"] = {"Yaleba"}, ["yle"] = {"Yele"}, ["ylg"] = {"Yelogu"}, ["yli"] = {"Angguruk Yali"}, ["yll"] = {"Yil"}, ["ylm"] = {"Limi"}, ["yln"] = {"Langnian Buyang"}, ["ylo"] = {"Naluo Yi"}, ["ylr"] = {"Yalarnnga"}, ["ylu"] = {"Aribwaung"}, ["yly"] = {"Nyâlayu", "Nyelâyu"}, ["ymb"] = {"Yambes"}, ["ymc"] = {"Southern Muji"}, ["ymd"] = {"Muda"}, ["yme"] = {"Yameo"}, ["ymg"] = {"Yamongeri"}, ["ymh"] = {"Mili"}, ["ymi"] = {"Moji"}, ["ymk"] = {"Makwe"}, ["yml"] = {"Iamalele"}, ["ymm"] = {"Maay"}, ["ymn"] = {"Yamna", "Sunum"}, ["ymo"] = {"Yangum Mon"}, ["ymp"] = {"Yamap"}, ["ymq"] = {"Qila Muji"}, ["ymr"] = {"Malasar"}, ["yms"] = {"mizijsko"}, ["ymx"] = {"Northern Muji"}, ["ymz"] = {"Muzi"}, ["yna"] = {"Aluo"}, ["ynd"] = {"Yandruwandha"}, ["yne"] = {"Lang'e"}, ["yng"] = {"Yango"}, ["ynk"] = {"naukanskojupiško"}, ["ynl"] = {"Yangulam"}, ["ynn"] = {"Yana"}, ["yno"] = {"Yong"}, ["ynq"] = {"Yendang"}, ["yns"] = {"Yansi"}, ["ynu"] = {"Yahuna"}, ["yob"] = {"Yoba"}, ["yog"] = {"Yogad"}, ["yoi"] = {"jonagunsko"}, ["yok"] = {"Yokuts"}, ["yol"] = {"Yola"}, ["yom"] = {"Yombe"}, ["yon"] = {"Yongkom"}, ["yot"] = {"Yotti"}, ["yox"] = {"joronsko"}, ["yoy"] = {"Yoy"}, ["ypa"] = {"Phala"}, ["ypb"] = {"Labo Phowa"}, ["ypg"] = {"Phola"}, ["yph"] = {"Phupha"}, ["ypk"] = {"jupiško"}, ["ypm"] = {"Phuma"}, ["ypn"] = {"Ani Phowa"}, ["ypo"] = {"Alo Phola"}, ["ypp"] = {"Phupa"}, ["ypz"] = {"Phuza"}, ["yra"] = {"Yerakai"}, ["yrb"] = {"Yareba"}, ["yre"] = {"Yaouré"}, ["yrk"] = {"nenško"}, ["yrl"] = {"Nhengatu"}, ["yrm"] = {"Yirrk-Mel"}, ["yrn"] = {"Yerong"}, ["yro"] = {"Yaroamë"}, ["yrs"] = {"Yarsun"}, ["yrw"] = {"Yarawata"}, ["yry"] = {"Yarluyandi"}, ["ysc"] = {"Yassic"}, ["ysd"] = {"Samatao"}, ["ysg"] = {"Sonaga"}, ["ysl"] = {"Yugoslavian Sign Language"}, ["ysm"] = {"Myanmar Sign Language"}, ["ysn"] = {"Sani"}, ["yso"] = {"Nisi (China)"}, ["ysp"] = {"Southern Lolopo"}, ["ysr"] = {"sirenskojupiško"}, ["yss"] = {"Yessan-Mayo"}, ["ysy"] = {"Sanie"}, ["yta"] = {"Talu"}, ["ytl"] = {"Tanglang"}, ["ytp"] = {"Thopho"}, ["ytw"] = {"Yout Wam"}, ["yty"] = {"Yatay"}, ["yua"] = {"jukateško"}, ["yub"] = {"Yugambal"}, ["yuc"] = {"Yuchi"}, ["yud"] = {"judeotripolijskoarabsko"}, ["yue"] = {"kantonsko"}, ["yuf"] = {"Havasupai-Walapai-Yavapai"}, ["yug"] = {"juško"}, ["yui"] = {"Yurutí"}, ["yuj"] = {"Karkar-Yuri"}, ["yuk"] = {"Yuki"}, ["yul"] = {"Yulu"}, ["yum"] = {"Quechan"}, ["yun"] = {"Bena (Nigeria)"}, ["yup"] = {"Yukpa"}, ["yuq"] = {"Yuqui"}, ["yur"] = {"Yurok"}, ["yut"] = {"Yopno"}, ["yuw"] = {"Yau (Morobe Province)"}, ["yux"] = {"južnojukagirsko"}, ["yuy"] = {"East Yugur"}, ["yuz"] = {"jurakarsko"}, ["yva"] = {"Yawa"}, ["yvt"] = {"Yavitero"}, ["ywa"] = {"Kalou"}, ["ywg"] = {"Yinhawangka"}, ["ywl"] = {"Western Lalu"}, ["ywn"] = {"Yawanawa"}, ["ywq"] = {"Wuding-Luquan Yi"}, ["ywr"] = {"Yawuru"}, ["ywt"] = {"Xishanba Lalo", "Central Lalo"}, ["ywu"] = {"Wumeng Nasu"}, ["yww"] = {"Yawarawarga"}, ["yxa"] = {"Mayawali"}, ["yxg"] = {"Yagara"}, ["yxl"] = {"Yardliyawarra"}, ["yxm"] = {"Yinwum"}, ["yxu"] = {"Yuyu"}, ["yxy"] = {"Yabula Yabula"}, ["yyr"] = {"Yir Yoront"}, ["yyu"] = {"Yau (Sandaun Province)"}, ["yyz"] = {"Ayizi"}, ["yzg"] = {"E'ma Buyang"}, ["yzk"] = {"Zokhuo"}, ["zaa"] = {"Sierra de Juárez Zapotec"}, ["zab"] = {"Western Tlacolula Valley Zapotec", "San Juan Guelavía Zapotec"}, ["zac"] = {"Ocotlán Zapotec"}, ["zad"] = {"Cajonos Zapotec"}, ["zae"] = {"Yareni Zapotec"}, ["zaf"] = {"Ayoquesco Zapotec"}, ["zag"] = {"Zaghawa"}, ["zah"] = {"Zangwal"}, ["zai"] = {"Isthmus Zapotec"}, ["zaj"] = {"Zaramo"}, ["zak"] = {"Zanaki"}, ["zal"] = {"Zauzou"}, ["zam"] = {"Miahuatlán Zapotec"}, ["zao"] = {"Ozolotepec Zapotec"}, ["zap"] = {"zapoteško"}, ["zaq"] = {"Aloápam Zapotec"}, ["zar"] = {"Rincón Zapotec"}, ["zas"] = {"Santo Domingo Albarradas Zapotec"}, ["zat"] = {"Tabaa Zapotec"}, ["zau"] = {"Zangskari"}, ["zav"] = {"Yatzachi Zapotec"}, ["zaw"] = {"Mitla Zapotec"}, ["zax"] = {"Xadani Zapotec"}, ["zay"] = {"Zayse-Zergulla", "Zaysete"}, ["zaz"] = {"Zari"}, ["zba"] = {"Balaibalan"}, ["zbc"] = {"Central Berawan"}, ["zbe"] = {"East Berawan"}, ["zbl"] = {"Blissymbols", "Bliss", "Blissymbolics"}, ["zbt"] = {"Batui"}, ["zbu"] = {"Bu (Bauchi State)"}, ["zbw"] = {"West Berawan"}, ["zca"] = {"Coatecas Altas Zapotec"}, ["zcd"] = {"Las Delicias Zapotec"}, ["zch"] = {"Central Hongshuihe Zhuang"}, ["zdj"] = {"komorskongazidsko"}, ["zea"] = {"Zeeuws"}, ["zeg"] = {"Zenag"}, ["zem"] = {"Zeem"}, ["zeh"] = {"Eastern Hongshuihe Zhuang"}, ["zen"] = {"Zenaga"}, ["zga"] = {"Kinga"}, ["zgb"] = {"Guibei Zhuang"}, ["zgh"] = {"knjižno maroškoberbersko"}, ["zgm"] = {"Minz Zhuang"}, ["zgn"] = {"Guibian Zhuang"}, ["zgr"] = {"Magori"}, ["zhb"] = {"Zhaba"}, ["zhd"] = {"Dai Zhuang"}, ["zhi"] = {"Zhire"}, ["zhn"] = {"Nong Zhuang"}, ["zhw"] = {"Zhoa"}, ["zhx"] = {"kitajsko (družina)"}, ["zia"] = {"Zia"}, ["zib"] = {"Zimbabwe Sign Language"}, ["zik"] = {"Zimakani"}, ["zil"] = {"Zialo"}, ["zim"] = {"Mesme"}, ["zin"] = {"Zinza"}, ["ziw"] = {"zigulsko"}, ["ziz"] = {"Zizilivakan"}, ["zka"] = {"Kaimbulawa"}, ["zkd"] = {"Kadu"}, ["zkg"] = {"gogurješko"}, ["zkh"] = {"Khorezmian"}, ["zkk"] = {"Karankawa"}, ["zkn"] = {"Kanan"}, ["zko"] = {"asansko", "Kott"}, ["zkp"] = {"São Paulo Kaingáng"}, ["zkr"] = {"Zakhring"}, ["zkt"] = {"kitansko"}, ["zku"] = {"Kaurna"}, ["zkv"] = {"krevinsko"}, ["zkz"] = {"hazarsko"}, ["zla"] = {"Zula"}, ["zle"] = {"vzhodnoslovansko"}, ["zlj"] = {"Liujiang Zhuang"}, ["zlm"] = {"malajsko (posamezni jezik)"}, ["zln"] = {"Lianshan Zhuang"}, ["zlq"] = {"Liuqian Zhuang"}, ["zls"] = {"južnoslovansko"}, ["zlu"] = {"Zul"}, ["zlw"] = {"zahodnoslovansko"}, ["zma"] = {"Manda (Australia)"}, ["zmb"] = {"Zimba"}, ["zmc"] = {"Margany"}, ["zmd"] = {"Maridan"}, ["zme"] = {"Mangerr"}, ["zmf"] = {"Mfinu"}, ["zmg"] = {"Marti Ke"}, ["zmh"] = {"Makolkol"}, ["zmi"] = {"Negeri Sembilan Malay"}, ["zmj"] = {"Maridjabin"}, ["zmk"] = {"Mandandanyi"}, ["zml"] = {"Matngala"}, ["zmm"] = {"Marimanindji", "Marramaninyshi"}, ["zmn"] = {"Mbangwe"}, ["zmo"] = {"Molo"}, ["zmp"] = {"Mpuono"}, ["zmq"] = {"Mituku"}, ["zmr"] = {"Maranunggu"}, ["zms"] = {"Mbesa"}, ["zmt"] = {"Maringarr"}, ["zmu"] = {"Muruwari"}, ["zmv"] = {"Mbariman-Gudhinma"}, ["zmw"] = {"Mbo (Democratic Republic of Congo)"}, ["zmx"] = {"Bomitaba"}, ["zmy"] = {"Mariyedi"}, ["zmz"] = {"Mbandja"}, ["zna"] = {"Zan Gula"}, ["znd"] = {"zandsko (družina)"}, ["zne"] = {"zandsko (posamezni jezik)"}, ["zng"] = {"Mang"}, ["znk"] = {"Manangkari"}, ["zns"] = {"Mangas"}, ["zoc"] = {"Copainalá Zoque"}, ["zoh"] = {"Chimalapa Zoque"}, ["zom"] = {"Zou"}, ["zoo"] = {"Asunción Mixtepec Zapotec"}, ["zoq"] = {"Tabasco Zoque"}, ["zor"] = {"Rayón Zoque"}, ["zos"] = {"Francisco León Zoque"}, ["zpa"] = {"Lachiguiri Zapotec"}, ["zpb"] = {"Yautepec Zapotec"}, ["zpc"] = {"Choapan Zapotec"}, ["zpd"] = {"Southeastern Ixtlán Zapotec"}, ["zpe"] = {"Petapa Zapotec"}, ["zpf"] = {"San Pedro Quiatoni Zapotec"}, ["zpg"] = {"Guevea De Humboldt Zapotec"}, ["zph"] = {"Totomachapan Zapotec"}, ["zpi"] = {"Santa María Quiegolani Zapotec"}, ["zpj"] = {"Quiavicuzas Zapotec"}, ["zpk"] = {"Tlacolulita Zapotec"}, ["zpl"] = {"Lachixío Zapotec"}, ["zpm"] = {"Mixtepec Zapotec"}, ["zpn"] = {"Santa Inés Yatzechi Zapotec"}, ["zpo"] = {"Amatlán Zapotec"}, ["zpp"] = {"El Alto Zapotec"}, ["zpq"] = {"Zoogocho Zapotec"}, ["zpr"] = {"Santiago Xanica Zapotec"}, ["zps"] = {"Coatlán Zapotec"}, ["zpt"] = {"San Vicente Coatlán Zapotec"}, ["zpu"] = {"Yalálag Zapotec"}, ["zpv"] = {"Chichicapan Zapotec"}, ["zpw"] = {"Zaniza Zapotec"}, ["zpx"] = {"San Baltazar Loxicha Zapotec"}, ["zpy"] = {"Mazaltepec Zapotec"}, ["zpz"] = {"Texmelucan Zapotec"}, ["zqe"] = {"Qiubei Zhuang"}, ["zra"] = {"Kara (Korea)"}, ["zrg"] = {"Mirgan"}, ["zrn"] = {"Zerenkel"}, ["zro"] = {"Záparo"}, ["zrp"] = {"Zarphatic"}, ["zrs"] = {"Mairasi"}, ["zsa"] = {"Sarasira"}, ["zsk"] = {"Kaskean"}, ["zsl"] = {"Zambian Sign Language"}, ["zsm"] = {"knjižno malajsko"}, ["zsr"] = {"Southern Rincon Zapotec"}, ["zsu"] = {"Sukurum"}, ["zte"] = {"Elotepec Zapotec"}, ["ztg"] = {"Xanaguía Zapotec"}, ["ztl"] = {"Lapaguía-Guivini Zapotec"}, ["ztm"] = {"San Agustín Mixtepec Zapotec"}, ["ztn"] = {"Santa Catarina Albarradas Zapotec"}, ["ztp"] = {"Loxicha Zapotec"}, ["ztq"] = {"Quioquitani-Quierí Zapotec"}, ["zts"] = {"Tilquiapan Zapotec"}, ["ztt"] = {"Tejalapan Zapotec"}, ["ztu"] = {"Güilá Zapotec"}, ["ztx"] = {"Zaachila Zapotec"}, ["zty"] = {"Yatee Zapotec"}, ["zuh"] = {"Tokano"}, ["zum"] = {"Kumzari"}, ["zun"] = {"Zuni"}, ["zuy"] = {"Zumaya"}, ["zwa"] = {"Zay"}, ["zxx"] = {"No linguistic content", "Not applicable"}, ["zyb"] = {"Yongbei Zhuang"}, ["zyg"] = {"Yang Zhuang"}, ["zyj"] = {"Youjiang Zhuang"}, ["zyn"] = {"Yongnan Zhuang"}, ["zyp"] = {"Zyphe Chin"}, ["zza"] = {"Zaza", "Dimili", "Dimli (macrolanguage)", "Kirdki", "Kirmanjki (macrolanguage)", "Zazaki"}, ["zzj"] = {"Zuojiang Zhuang"} } local deprecated = { ["in"] = {"indonezijsko"}, ["iw"] = {"hebrejsko"}, ["ji"] = {"jidiško"}, ["jw"] = {"javansko"}, ["mo"] = {"moldavsko"}, ["aam"] = {"Aramanik"}, ["adp"] = {"Adap"}, ["agp"] = {"Paranan"}, ["ais"] = {"Nataoran Amis"}, ["ajp"] = {"južnolevantskoarabsko"}, ["ajt"] = {"judeotunizijskoarabsko"}, ["aoh"] = {"Arma"}, ["asd"] = {"Asas"}, ["aue"] = {"ǂKxʼauǁʼein"}, ["ayx"] = {"Ayi (China)"}, ["ayy"] = {"Tayabas Ayta"}, ["baz"] = {"Tunen"}, ["bbz"] = {"Babalia Creole Arabic"}, ["bgm"] = {"Baga Mboteni"}, ["bhk"] = {"Albay Bicolano"}, ["bic"] = {"Bikaru"}, ["bij"] = {"Vaghat-Ya-Bijim-Legeri"}, ["bjd"] = {"Bandjigali"}, ["bjq"] = {"Southern Betsimisaraka Malagasy"}, ["bkb"] = {"Finallig"}, ["blg"] = {"Balau"}, ["bmy"] = {"Bemba (Democratic Republic of Congo)"}, ["bpb"] = {"Barbacoas"}, ["btb"] = {"Beti (Cameroon)"}, ["btl"] = {"Bhatola"}, ["bxx"] = {"Borna (Democratic Republic of Congo)"}, ["byy"] = {"Buya"}, ["cbe"] = {"Chipiajes"}, ["cbh"] = {"Cagua"}, ["cca"] = {"Cauca"}, ["ccq"] = {"Chaungtha"}, ["cdg"] = {"Chamari"}, ["cjr"] = {"Chorotega"}, ["cka"] = {"Khumi Awa Chin"}, ["cmk"] = {"Chimakum"}, ["coy"] = {"Coyaima"}, ["cqu"] = {"Chilean Quechua"}, ["cug"] = {"Chungmboko", "Cung"}, ["cum"] = {"Cumeral"}, ["daf"] = {"Dan"}, ["dap"] = {"Nisi (India)"}, ["dgu"] = {"Degaru"}, ["dha"] = {"Dhanwar (India)"}, ["dit"] = {"Dirari"}, ["djl"] = {"Djiwarli"}, ["dkl"] = {"Kolum So Dogon"}, ["drh"] = {"Darkhat"}, ["drr"] = {"Dororo"}, ["drw"] = {"Darwazi"}, ["dud"] = {"Hun-Saare"}, ["duj"] = {"Dhuwal"}, ["dwl"] = {"Walo Kumbe Dogon"}, ["ekc"] = {"vzhodnokarnijsko"}, ["elp"] = {"Elpaputih"}, ["emo"] = {"Emok"}, ["gav"] = {"Gabutamon"}, ["gbc"] = {"Garawa"}, ["gfx"] = {"Mangetti Dune ǃXung"}, ["ggn"] = {"Eastern Gurung"}, ["ggo"] = {"Southern Gondi"}, ["ggr"] = {"Aghu Tharnggalu"}, ["gio"] = {"Gelao"}, ["gji"] = {"Geji"}, ["gli"] = {"Guliguli"}, ["gti"] = {"Gbati-ri"}, ["guv"] = {"Gey"}, ["hrr"] = {"Horuru"}, ["iap"] = {"Iapama"}, ["ibi"] = {"Ibilo"}, ["ill"] = {"Iranun"}, ["ilw"] = {"Talur"}, ["ime"] = {"Imeraguen"}, ["izi"] = {"Izi-Ezaa-Ikwo-Mgbo"}, ["jar"] = {"Jarawa (Nigeria)"}, ["jeg"] = {"Jeng"}, ["kbf"] = {"Kakauhua"}, ["kdv"] = {"Kado"}, ["kgc"] = {"Kasseng"}, ["kgd"] = {"Kataang"}, ["kgh"] = {"Upper Tanudan Kalinga"}, ["kgm"] = {"Karipúna"}, ["kjf"] = {"Khalaj [Indo-Iranian]"}, ["koj"] = {"Sara Dunjo"}, ["kox"] = {"Coxima"}, ["kpp"] = {"Paku Karen"}, ["krm"] = {"Krim"}, ["ksa"] = {"Shuwa-Zamani"}, ["ktr"] = {"Kota Marudu Tinagas"}, ["kvs"] = {"Kunggara"}, ["kwq"] = {"Kwak"}, ["kxe"] = {"Kakihum"}, ["kxl"] = {"Nepali Kurux"}, ["kxu"] = {"Kui (India)"}, ["kzh"] = {"Kenuzi-Dongola"}, ["kzj"] = {"Coastal Kadazan"}, ["kzt"] = {"Tambunan Dusun"}, ["lak"] = {"Laka (Nigeria)"}, ["lba"] = {"Lui"}, ["leg"] = {"Lengua"}, ["lii"] = {"Lingkhim"}, ["llo"] = {"Khlor"}, ["lmm"] = {"Lamam"}, ["lmz"] = {"Lumbee"}, ["lno"] = {"Lango (South Sudan)"}, ["lsg"] = {"Lyons Sign Language"}, ["meg"] = {"Mea"}, ["mgx"] = {"Omati"}, ["mhh"] = {"Maskoy Pidgin"}, ["mja"] = {"Mahei"}, ["mld"] = {"Malakhel"}, ["mnt"] = {"Maykulan"}, ["mof"] = {"Mohegan-Montauk-Narragansett"}, ["mst"] = {"Cataelano Mandaya"}, ["mvm"] = {"Muya"}, ["mwd"] = {"Mudbura"}, ["mwj"] = {"Maligo"}, ["mwx"] = {"Mediak"}, ["mwy"] = {"Mosiro"}, ["myd"] = {"Maramba"}, ["myi"] = {"Mina (India)"}, ["myq"] = {"Forest Maninka"}, ["myt"] = {"Sangab Mandaya"}, ["nad"] = {"Nijadali"}, ["nbf"] = {"Naxi"}, ["nbx"] = {"Ngura"}, ["ncp"] = {"Ndaktup"}, ["ngo"] = {"Ngoni"}, ["nln"] = {"duransko nahuatlsko"}, ["nlr"] = {"Ngarla"}, ["nns"] = {"Ningye"}, ["nnx"] = {"Ngong"}, ["nom"] = {"Nocamán"}, ["noo"] = {"Nootka"}, ["nts"] = {"Natagaimas"}, ["nxu"] = {"Narau"}, ["ome"] = {"Omejes"}, ["oun"] = {"ǃOǃung"}, ["pat"] = {"Papitalai"}, ["pbz"] = {"Palu"}, ["pcr"] = {"Panang"}, ["pgy"] = {"Pongyong"}, ["pii"] = {"Pini"}, ["plj"] = {"Polci"}, ["plp"] = {"Palpa"}, ["pmc"] = {"Palumata"}, ["pmk"] = {"Pamlico"}, ["pmu"] = {"Mirpur Panjabi"}, ["pod"] = {"Ponares"}, ["ppa"] = {"Pao"}, ["ppr"] = {"Piru"}, ["prb"] = {"Lua'"}, ["prp"] = {"Parsi"}, ["pry"] = {"Pray 3"}, ["puk"] = {"Pu Ko"}, ["puz"] = {"Purum Naga"}, ["rie"] = {"Rien"}, ["rmr"] = {"Caló"}, ["rna"] = {"Runa"}, ["rsi"] = {"Rennellese Sign Language"}, ["sap"] = {"Sanapaná"}, ["sca"] = {"Sansu"}, ["sdm"] = {"Semandang"}, ["sgl"] = {"Sanglechi-Ishkashimi"}, ["sgo"] = {"Songa"}, ["skk"] = {"Sok"}, ["smd"] = {"Sama"}, ["snb"] = {"Sebuyau"}, ["snh"] = {"Shinabo"}, ["sul"] = {"Surigaonon"}, ["sum"] = {"Sumo-Mayangna"}, ["svr"] = {"Savara"}, ["szd"] = {"Seru"}, ["tbb"] = {"Tapeba"}, ["tdu"] = {"Tempasuk Dusun"}, ["tgg"] = {"Tangga"}, ["thc"] = {"Tai Hang Tong"}, ["thw"] = {"Thudam"}, ["thx"] = {"The"}, ["tid"] = {"Tidong"}, ["tie"] = {"Tingal"}, ["tkk"] = {"Takpa"}, ["tlw"] = {"South Wemale"}, ["tmk"] = {"Northwestern Tamang"}, ["tmp"] = {"Tai Mène"}, ["tne"] = {"Tinoc Kallahan"}, ["tnf"] = {"Tangshewi"}, ["toe"] = {"Tomedes"}, ["tsf"] = {"Southwestern Tamang"}, ["tpw"] = {"Tupí"}, ["unp"] = {"Worora"}, ["uok"] = {"Uokha"}, ["uun"] = {"Kulon-Pazeh"}, ["vki"] = {"Ija-Zuba"}, ["wgw"] = {"Wagawaga"}, ["wit"] = {"Wintu"}, ["wiw"] = {"Wirangu"}, ["wra"] = {"Warapu"}, ["wrd"] = {"Warduji"}, ["wya"] = {"Wyandot"}, ["xba"] = {"Kamba (Brazil)"}, ["xbx"] = {"Kabixí"}, ["xia"] = {"Xiandao"}, ["xip"] = {"Xipináwa"}, ["xkh"] = {"Karahawyana"}, ["xrq"] = {"Karranga"}, ["xss"] = {"asansko"}, ["xtz"] = {"tasmansko"}, ["ybd"] = {"Yangbye"}, ["yds"] = {"jidiško znakovno"}, ["yen"] = {"Yendang"}, ["yiy"] = {"Yir Yoront"}, ["yma"] = {"Yamphe"}, ["ymt"] = {"Mator-Taygi-Karagas"}, ["ynh"] = {"Yangho"}, ["yos"] = {"Yos"}, ["yri"] = {"Yarí"}, ["yuu"] = {"Yugh"}, ["zir"] = {"Ziriya"}, ["zkb"] = {"Khakas"}, ["zua"] = {"Zeem"}, } return { active = active, deprecated = deprecated, } 7v86xqg7t4f4yqgztf20vj61drgmfbh 6657820 6657819 2026-04-09T11:52:11Z A09 188929 datum 6657820 Scribunto text/plain -- File-Date: 2023-01-23 local active = { ["aa"] = {"afarsko"}, ["ab"] = {"abhaško"}, ["ae"] = {"avestansko"}, ["af"] = {"afrikansko", "bursko"}, ["ak"] = {"akanško"}, ["am"] = {"amharsko"}, ["an"] = {"aragonsko"}, ["ar"] = {"arabsko"}, ["as"] = {"asamsko"}, ["av"] = {"avarsko"}, ["ay"] = {"ajmarsko"}, ["az"] = {"azerbajdžansko"}, ["ba"] = {"baškirsko"}, ["be"] = {"belorusko"}, ["bg"] = {"bolgarsko"}, ["bh"] = {"biharsko"}, ["bi"] = {"bislamsko"}, ["bm"] = {"bambarsko"}, ["bn"] = {"bengalsko"}, ["bo"] = {"tibetansko"}, ["br"] = {"bretonsko"}, ["bs"] = {"bosansko"}, ["ca"] = {"katalonsko", "valencijsko"}, ["ce"] = {"čečensko"}, ["ch"] = {"čamorsko"}, ["co"] = {"korziško"}, ["cr"] = {"krijsko"}, ["cs"] = {"češko"}, ["cu"] = {"cerkvenoslovansko", "starocerkvenoslovansko", "starobolgarsko", "staroslovansko"}, ["cv"] = {"čuvaško"}, ["cy"] = {"valižansko"}, ["da"] = {"dansko"}, ["de"] = {"nemško"}, ["dv"] = {"diveško", "maldivsko"}, ["dz"] = {"conško"}, ["ee"] = {"eveško"}, ["el"] = {"grško"}, ["en"] = {"angleško"}, ["eo"] = {"esperantsko"}, ["es"] = {"špansko", "kastiljsko"}, ["et"] = {"estonsko"}, ["eu"] = {"baskovsko"}, ["fa"] = {"perzijsko"}, ["ff"] = {"fulsko"}, ["fi"] = {"finsko"}, ["fj"] = {"fidžijsko"}, ["fo"] = {"fersko"}, ["fr"] = {"francosko"}, ["fy"] = {"zahodnofrizijsko"}, ["ga"] = {"irsko"}, ["gd"] = {"škotskogelsko", "gelsko"}, ["gl"] = {"galicijsko"}, ["gn"] = {"gvaransko"}, ["gu"] = {"gudžaratsko", "Parsi"}, ["gv"] = {"mansko"}, ["ha"] = {"havško"}, ["he"] = {"hebrejsko"}, ["hi"] = {"hindujsko"}, ["ho"] = {"hirimotujsko"}, ["hr"] = {"hrvaško"}, ["ht"] = {"haitijsko", "haitijskokreolsko"}, ["hu"] = {"madžarsko"}, ["hy"] = {"armensko"}, ["hz"] = {"herersko"}, ["ia"] = {"interlingva"}, ["id"] = {"indonezijsko"}, ["ie"] = {"Interlingue", "Occidental"}, ["ig"] = {"Igbo"}, ["ii"] = {"Sichuan Yi", "Nuosu"}, ["ik"] = {"inupiaško"}, ["io"] = {"ido"}, ["is"] = {"islandsko"}, ["it"] = {"italijansko"}, ["iu"] = {"inuktitutsko"}, ["ja"] = {"japonsko"}, ["jv"] = {"javansko"}, ["ka"] = {"gruzinsko"}, ["kg"] = {"kongoško"}, ["ki"] = {"Kikuyu", "Gikuyu"}, ["kj"] = {"Kuanyama", "Kwanyama"}, ["kk"] = {"kazaško"}, ["kl"] = {"grenlandsko"}, ["km"] = {"kmersko", "centralnokmersko"}, ["kn"] = {"kanareško"}, ["ko"] = {"korejsko"}, ["kr"] = {"Kanuri"}, ["ks"] = {"kašmirsko"}, ["ku"] = {"kurdsko"}, ["kv"] = {"komijsko"}, ["kw"] = {"kornijsko"}, ["ky"] = {"kirgiško"}, ["la"] = {"latinsko"}, ["lb"] = {"luksemburško", "letzeburško"}, ["lg"] = {"Ganda", "Luganda"}, ["li"] = {"lumburško"}, ["ln"] = {"lingalsko"}, ["lo"] = {"laoško"}, ["lt"] = {"litovsko"}, ["lu"] = {"lubsko-katanško"}, ["lv"] = {"latvijsko"}, ["mg"] = {"malagaško"}, ["mh"] = {"maršalsko"}, ["mi"] = {"maorsko"}, ["mk"] = {"makedonsko"}, ["ml"] = {"malajalamsko"}, ["mn"] = {"mongolsko"}, ["mr"] = {"maratsko"}, ["ms"] = {"malajsko"}, ["mt"] = {"malteško"}, ["my"] = {"burmansko"}, ["na"] = {"naurujsko"}, ["nb"] = {"bokmål"}, ["nd"] = {"severnondebelsko"}, ["ne"] = {"nepalsko"}, ["ng"] = {"Ndonga"}, ["nl"] = {"nizozemsko", "flamsko"}, ["nn"] = {"nynorsk"}, ["no"] = {"norveško"}, ["nr"] = {"južnondebelsko"}, ["nv"] = {"navajsko"}, ["ny"] = {"Nyanja", "Chewa", "Chichewa"}, ["oc"] = {"okcitansko (po 1500)"}, ["oj"] = {"očipvejsko"}, ["om"] = {"oromsko"}, ["or"] = {"orijsko"}, ["os"] = {"osetinsko"}, ["pa"] = {"pandžabsko", "pandžab"}, ["pi"] = {"palijsko"}, ["pl"] = {"poljsko"}, ["ps"] = {"paštunsko"}, ["pt"] = {"portugalsko"}, ["qu"] = {"kečuansko"}, ["rm"] = {"retoromansko"}, ["rn"] = {"Rundi"}, ["ro"] = {"romunsko", "moldavsko"}, ["ru"] = {"rusko"}, ["rw"] = {"Kinyarwanda"}, ["sa"] = {"sanskrtsko"}, ["sc"] = {"sardsko"}, ["sd"] = {"sindsko"}, ["se"] = {"severnosamijsko"}, ["sg"] = {"Sango"}, ["sh"] = {"srbohrvaško"}, ["si"] = {"singalsko"}, ["sk"] = {"slovaško"}, ["sl"] = {"slovensko"}, ["sm"] = {"samojsko"}, ["sn"] = {"šonsko"}, ["so"] = {"somalijsko"}, ["sq"] = {"albansko"}, ["sr"] = {"srbsko"}, ["ss"] = {"Swati"}, ["st"] = {"južnosotsko"}, ["su"] = {"sundansko"}, ["sv"] = {"švedsko"}, ["sw"] = {"svahilijsko"}, ["ta"] = {"tamilsko"}, ["te"] = {"teluško"}, ["tg"] = {"tadžiško"}, ["th"] = {"tajsko"}, ["ti"] = {"tigrajsko"}, ["tk"] = {"turkmensko"}, ["tl"] = {"tagaloško"}, ["tn"] = {"cvansko"}, ["to"] = {"tongsko"}, ["tr"] = {"turško"}, ["ts"] = {"Tsonga"}, ["tt"] = {"tatarsko"}, ["tw"] = {"Twi"}, ["ty"] = {"tahitijsko"}, ["ug"] = {"ujgursko"}, ["uk"] = {"ukrajinsko"}, ["ur"] = {"urdujsko"}, ["uz"] = {"uzbeško"}, ["ve"] = {"Venda"}, ["vi"] = {"vietnamsko"}, ["vo"] = {"volapik"}, ["wa"] = {"valonsko"}, ["wo"] = {"volofsko"}, ["xh"] = {"koško"}, ["yi"] = {"jidiško"}, ["yo"] = {"jorubsko"}, ["za"] = {"Zhuang", "Chuang"}, ["zh"] = {"kitajsko"}, ["zu"] = {"zulujsko"}, ["aaa"] = {"Ghotuo"}, ["aab"] = {"Alumu-Tesu"}, ["aac"] = {"Ari"}, ["aad"] = {"Amal"}, ["aae"] = {"arbereško"}, ["aaf"] = {"Aranadan"}, ["aag"] = {"Ambrak"}, ["aah"] = {"Abu' Arapesh"}, ["aai"] = {"Arifama-Miniafia"}, ["aak"] = {"Ankave"}, ["aal"] = {"Afade"}, ["aan"] = {"Anambé"}, ["aao"] = {"alžirskosaharskoarabsko"}, ["aap"] = {"Pará Arára"}, ["aaq"] = {"Eastern Abnaki"}, ["aas"] = {"Aasáx"}, ["aat"] = {"arvanitsko"}, ["aau"] = {"Abau"}, ["aav"] = {"avstroazijsko"}, ["aaw"] = {"Solong"}, ["aax"] = {"Mandobo Atas"}, ["aaz"] = {"Amarasi"}, ["aba"] = {"Abé"}, ["abb"] = {"Bankon"}, ["abc"] = {"Ambala Ayta"}, ["abd"] = {"Manide"}, ["abe"] = {"Western Abnaki"}, ["abf"] = {"Abai Sungai"}, ["abg"] = {"Abaga"}, ["abh"] = {"tadžiškoarabsko"}, ["abi"] = {"Abidji"}, ["abj"] = {"Aka-Bea"}, ["abl"] = {"Lampung Nyo"}, ["abm"] = {"Abanyom"}, ["abn"] = {"Abua"}, ["abo"] = {"Abon"}, ["abp"] = {"Abellen Ayta"}, ["abq"] = {"Abaza"}, ["abr"] = {"Abron"}, ["abs"] = {"Ambonese Malay"}, ["abt"] = {"Ambulas"}, ["abu"] = {"Abure"}, ["abv"] = {"bahrajnskoarabsko"}, ["abw"] = {"Pal"}, ["abx"] = {"Inabaknon"}, ["aby"] = {"Aneme Wake"}, ["abz"] = {"Abui"}, ["aca"] = {"Achagua"}, ["acb"] = {"Áncá"}, ["acd"] = {"Gikyode"}, ["ace"] = {"aceško"}, ["acf"] = {"svetolucijsko kreolsko francosko"}, ["ach"] = {"ačolijsko"}, ["aci"] = {"Aka-Cari"}, ["ack"] = {"Aka-Kora"}, ["acl"] = {"Akar-Bale"}, ["acm"] = {"mezopotamskoarabsko"}, ["acn"] = {"Achang"}, ["acp"] = {"Eastern Acipa"}, ["acq"] = {"južnojemenskoarabsko"}, ["acr"] = {"Achi"}, ["acs"] = {"Acroá"}, ["act"] = {"Achterhoeks"}, ["acu"] = {"Achuar-Shiwiar"}, ["acv"] = {"Achumawi"}, ["acw"] = {"hijaškoarabsko"}, ["acx"] = {"omanskoarabsko"}, ["acy"] = {"ciprskoarabsko"}, ["acz"] = {"Acheron"}, ["ada"] = {"adangmejsko"}, ["adb"] = {"Atauran"}, ["add"] = {"Lidzonka", "Dzodinka"}, ["ade"] = {"Adele"}, ["adf"] = {"džofarskoarabsko"}, ["adg"] = {"Andegerebinha"}, ["adh"] = {"Adhola"}, ["adi"] = {"Adi"}, ["adj"] = {"Adioukrou"}, ["adl"] = {"Galo"}, ["adn"] = {"Adang"}, ["ado"] = {"Abu"}, ["adq"] = {"Adangbe"}, ["adr"] = {"Adonara"}, ["ads"] = {"Adamorobe Sign Language"}, ["adt"] = {"Adnyamathanha"}, ["adu"] = {"Aduge"}, ["adw"] = {"Amundava"}, ["adx"] = {"Amdo Tibetan"}, ["ady"] = {"adigejsko"}, ["adz"] = {"Adzera"}, ["aea"] = {"Areba"}, ["aeb"] = {"tunizijskoarabsko"}, ["aec"] = {"saidskoarabsko"}, ["aed"] = {"Argentine Sign Language"}, ["aee"] = {"Northeast Pashai", "Northeast Pashayi"}, ["aek"] = {"Haeke"}, ["ael"] = {"Ambele"}, ["aem"] = {"Arem"}, ["aen"] = {"Armenian Sign Language"}, ["aeq"] = {"Aer"}, ["aer"] = {"Eastern Arrernte"}, ["aes"] = {"Alsea"}, ["aeu"] = {"Akeu"}, ["aew"] = {"Ambakich"}, ["aey"] = {"Amele"}, ["aez"] = {"Aeka"}, ["afa"] = {"afroazijsko"}, ["afb"] = {"zalivskoarabsko"}, ["afd"] = {"Andai"}, ["afe"] = {"Putukwam"}, ["afg"] = {"Afghan Sign Language"}, ["afh"] = {"afrihilijsko"}, ["afi"] = {"Akrukay", "Chini"}, ["afk"] = {"Nanubae"}, ["afn"] = {"Defaka"}, ["afo"] = {"Eloyi"}, ["afp"] = {"Tapei"}, ["afs"] = {"afroseminolskokreolsko"}, ["aft"] = {"Afitti"}, ["afu"] = {"Awutu"}, ["afz"] = {"Obokuitai"}, ["aga"] = {"Aguano"}, ["agb"] = {"Legbo"}, ["agc"] = {"Agatu"}, ["agd"] = {"Agarabi"}, ["age"] = {"Angal"}, ["agf"] = {"Arguni"}, ["agg"] = {"Angor"}, ["agh"] = {"Ngelima"}, ["agi"] = {"Agariya"}, ["agj"] = {"Argobba"}, ["agk"] = {"Isarog Agta"}, ["agl"] = {"Fembe"}, ["agm"] = {"Angaataha"}, ["agn"] = {"Agutaynen"}, ["ago"] = {"Tainae"}, ["agq"] = {"Aghem"}, ["agr"] = {"Aguaruna"}, ["ags"] = {"Esimbi"}, ["agt"] = {"Central Cagayan Agta"}, ["agu"] = {"Aguacateco"}, ["agv"] = {"Remontado Dumagat"}, ["agw"] = {"Kahua"}, ["agx"] = {"Aghul"}, ["agy"] = {"Southern Alta"}, ["agz"] = {"Mt. Iriga Agta"}, ["aha"] = {"Ahanta"}, ["ahb"] = {"Axamb"}, ["ahg"] = {"Qimant"}, ["ahh"] = {"Aghu"}, ["ahi"] = {"Tiagbamrin Aizi"}, ["ahk"] = {"Akha"}, ["ahl"] = {"Igo"}, ["ahm"] = {"Mobumrin Aizi"}, ["ahn"] = {"Àhàn"}, ["aho"] = {"Ahom"}, ["ahp"] = {"Aproumu Aizi"}, ["ahr"] = {"Ahirani"}, ["ahs"] = {"Ashe"}, ["aht"] = {"Ahtena"}, ["aia"] = {"Arosi"}, ["aib"] = {"Ainu (China)"}, ["aic"] = {"Ainbai"}, ["aid"] = {"Alngith"}, ["aie"] = {"Amara"}, ["aif"] = {"Agi"}, ["aig"] = {"antigovsko-barbudsko kreolsko angleško"}, ["aih"] = {"Ai-Cham"}, ["aii"] = {"asirskoneoaramejsko"}, ["aij"] = {"Lishanid Noshan"}, ["aik"] = {"Ake"}, ["ail"] = {"Aimele"}, ["aim"] = {"Aimol"}, ["ain"] = {"ainujsko"}, ["aio"] = {"Aiton"}, ["aip"] = {"Burumakok"}, ["aiq"] = {"Aimaq"}, ["air"] = {"Airoran"}, ["ait"] = {"Arikem"}, ["aiw"] = {"Aari"}, ["aix"] = {"Aighon"}, ["aiy"] = {"Ali"}, ["aja"] = {"Aja (South Sudan)"}, ["ajg"] = {"Aja (Benin)"}, ["aji"] = {"Ajië"}, ["ajn"] = {"Andajin"}, ["ajs"] = {"Algerian Jewish Sign Language"}, ["aju"] = {"judomaroškoarabsko"}, ["ajw"] = {"Ajawa"}, ["ajz"] = {"Amri Karbi"}, ["akb"] = {"Batak Angkola"}, ["akc"] = {"Mpur"}, ["akd"] = {"Ukpet-Ehom"}, ["ake"] = {"Akawaio"}, ["akf"] = {"Akpa"}, ["akg"] = {"Anakalangu"}, ["akh"] = {"Angal Heneng"}, ["aki"] = {"Aiome"}, ["akj"] = {"Aka-Jeru"}, ["akk"] = {"akadsko"}, ["akl"] = {"aklanonsko"}, ["akm"] = {"Aka-Bo"}, ["ako"] = {"Akurio"}, ["akp"] = {"Siwu"}, ["akq"] = {"Ak"}, ["akr"] = {"Araki"}, ["aks"] = {"Akaselem"}, ["akt"] = {"Akolet"}, ["aku"] = {"Akum"}, ["akv"] = {"Akhvakh"}, ["akw"] = {"Akwa"}, ["akx"] = {"Aka-Kede"}, ["aky"] = {"Aka-Kol"}, ["akz"] = {"Alabama"}, ["ala"] = {"Alago"}, ["alc"] = {"Qawasqar"}, ["ald"] = {"Alladian"}, ["ale"] = {"aleutsko"}, ["alf"] = {"Alege"}, ["alg"] = {"algonkijsko"}, ["alh"] = {"Alawa"}, ["ali"] = {"Amaimon"}, ["alj"] = {"Alangan"}, ["alk"] = {"Alak"}, ["all"] = {"Allar"}, ["alm"] = {"Amblong"}, ["aln"] = {"gegovsko"}, ["alo"] = {"Larike-Wakasihu"}, ["alp"] = {"Alune"}, ["alq"] = {"Algonquin"}, ["alr"] = {"Alutor"}, ["als"] = {"toskovsko"}, ["alt"] = {"Southern Altai"}, ["alu"] = {"'Are'are"}, ["alv"] = {"atlantskokongovsko"}, ["alw"] = {"Alaba-K’abeena", "Wanbasana"}, ["alx"] = {"Amol"}, ["aly"] = {"Alyawarr"}, ["alz"] = {"Alur"}, ["ama"] = {"Amanayé"}, ["amb"] = {"Ambo"}, ["amc"] = {"Amahuaca"}, ["ame"] = {"Yanesha'"}, ["amf"] = {"Hamer-Banna"}, ["amg"] = {"Amurdak"}, ["ami"] = {"Amis"}, ["amj"] = {"Amdang"}, ["amk"] = {"Ambai"}, ["aml"] = {"War-Jaintia"}, ["amm"] = {"Ama (Papua New Guinea)"}, ["amn"] = {"Amanab"}, ["amo"] = {"Amo"}, ["amp"] = {"Alamblak"}, ["amq"] = {"Amahai"}, ["amr"] = {"Amarakaeri"}, ["ams"] = {"Southern Amami-Oshima"}, ["amt"] = {"Amto"}, ["amu"] = {"Guerrero Amuzgo"}, ["amv"] = {"Ambelau"}, ["amw"] = {"zahodnoneoaramejsko"}, ["amx"] = {"Anmatyerre"}, ["amy"] = {"Ami"}, ["amz"] = {"Atampaya"}, ["ana"] = {"Andaqui"}, ["anb"] = {"Andoa"}, ["anc"] = {"Ngas"}, ["and"] = {"Ansus"}, ["ane"] = {"Xârâcùù"}, ["anf"] = {"Animere"}, ["ang"] = {"staroangleško (ok. 450-1100)"}, ["anh"] = {"Nend"}, ["ani"] = {"Andi"}, ["anj"] = {"Anor"}, ["ank"] = {"Goemai"}, ["anl"] = {"Anu-Hkongso Chin"}, ["anm"] = {"Anal"}, ["ann"] = {"Obolo"}, ["ano"] = {"Andoque"}, ["anp"] = {"angikaško"}, ["anq"] = {"Jarawa (India)"}, ["anr"] = {"Andh"}, ["ans"] = {"Anserma"}, ["ant"] = {"Antakarinya", "Antikarinya"}, ["anu"] = {"Anuak"}, ["anv"] = {"Denya"}, ["anw"] = {"Anaang"}, ["anx"] = {"Andra-Hus"}, ["any"] = {"Anyin"}, ["anz"] = {"Anem"}, ["aoa"] = {"Angolar"}, ["aob"] = {"Abom"}, ["aoc"] = {"pemonsko"}, ["aod"] = {"Andarum"}, ["aoe"] = {"Angal Enen"}, ["aof"] = {"Bragat"}, ["aog"] = {"Angoram"}, ["aoi"] = {"Anindilyakwa"}, ["aoj"] = {"Mufian"}, ["aok"] = {"Arhö"}, ["aol"] = {"Alor"}, ["aom"] = {"Ömie"}, ["aon"] = {"Bumbita Arapesh"}, ["aor"] = {"Aore"}, ["aos"] = {"Taikat"}, ["aot"] = {"Atong (India)", "A'tong"}, ["aou"] = {"A'ou"}, ["aox"] = {"Atorada"}, ["aoz"] = {"Uab Meto"}, ["apa"] = {"Apache languages"}, ["apb"] = {"Sa'a"}, ["apc"] = {"severnolevantskoarabsko", "južnolevantskoarabsko"}, ["apd"] = {"sudanskoarabsko"}, ["ape"] = {"Bukiyip"}, ["apf"] = {"Pahanan Agta"}, ["apg"] = {"Ampanang"}, ["aph"] = {"Athpariya"}, ["api"] = {"Apiaká"}, ["apj"] = {"Jicarilla Apache"}, ["apk"] = {"Kiowa Apache"}, ["apl"] = {"Lipan Apache"}, ["apm"] = {"Mescalero-Chiricahua Apache"}, ["apn"] = {"Apinayé"}, ["apo"] = {"Ambul"}, ["app"] = {"Apma"}, ["apq"] = {"A-Pucikwar"}, ["apr"] = {"Arop-Lokep"}, ["aps"] = {"Arop-Sissano"}, ["apt"] = {"Apatani"}, ["apu"] = {"Apurinã"}, ["apv"] = {"Alapmunte"}, ["apw"] = {"zahodnoapaško"}, ["apx"] = {"Aputai"}, ["apy"] = {"Apalaí"}, ["apz"] = {"Safeyoka"}, ["aqa"] = {"Alacalufan languages"}, ["aqc"] = {"Archi"}, ["aqd"] = {"Ampari Dogon"}, ["aqg"] = {"Arigidi"}, ["aqk"] = {"Aninka"}, ["aql"] = {"Algic languages"}, ["aqm"] = {"Atohwaim"}, ["aqn"] = {"Northern Alta"}, ["aqp"] = {"Atakapa"}, ["aqr"] = {"Arhâ"}, ["aqt"] = {"Angaité"}, ["aqz"] = {"Akuntsu"}, ["arb"] = {"standardnoarabsko"}, ["arc"] = {"uradnoaramejsko (700-300 pr. n. št.)", "vladarskoaramejsko (700-300 pr. n. št.)"}, ["ard"] = {"arabansko"}, ["are"] = {"Western Arrarnta"}, ["arh"] = {"Arhuaco"}, ["ari"] = {"Arikara"}, ["arj"] = {"Arapaso"}, ["ark"] = {"Arikapú"}, ["arl"] = {"Arabela"}, ["arn"] = {"mapundunsko"}, ["aro"] = {"Araona"}, ["arp"] = {"arapaško"}, ["arq"] = {"alžirskoarabsko"}, ["arr"] = {"Karo (Brazil)"}, ["ars"] = {"najdskoarabsko"}, ["art"] = {"umetnojezično"}, ["aru"] = {"Aruá (Amazonas State)", "Arawá"}, ["arv"] = {"Arbore"}, ["arw"] = {"aravaško"}, ["arx"] = {"Aruá (Rodonia State)"}, ["ary"] = {"maroškoarabsko"}, ["arz"] = {"egipčanskoarabsko"}, ["asa"] = {"Asu (Tanzania)"}, ["asb"] = {"Assiniboine"}, ["asc"] = {"Casuarina Coast Asmat"}, ["ase"] = {"American Sign Language"}, ["asf"] = {"Auslan", "Australian Sign Language"}, ["asg"] = {"Cishingini"}, ["ash"] = {"Abishira"}, ["asi"] = {"Buruwai"}, ["asj"] = {"Sari"}, ["ask"] = {"Ashkun"}, ["asl"] = {"Asilulu"}, ["asn"] = {"Xingú Asuriní"}, ["aso"] = {"Dano"}, ["asp"] = {"Algerian Sign Language"}, ["asq"] = {"Austrian Sign Language"}, ["asr"] = {"Asuri"}, ["ass"] = {"Ipulo"}, ["ast"] = {"astursko", "asturleonsko", "leonsko"}, ["asu"] = {"Tocantins Asurini"}, ["asv"] = {"Asoa"}, ["asw"] = {"Australian Aborigines Sign Language"}, ["asx"] = {"Muratayak"}, ["asy"] = {"Yaosakor Asmat"}, ["asz"] = {"As"}, ["ata"] = {"Pele-Ata"}, ["atb"] = {"Zaiwa"}, ["atc"] = {"Atsahuaca"}, ["atd"] = {"Ata Manobo"}, ["ate"] = {"Atemble"}, ["atg"] = {"Ivbie North-Okpela-Arhe"}, ["ath"] = {"atabaško"}, ["ati"] = {"Attié"}, ["atj"] = {"Atikamekw"}, ["atk"] = {"Ati"}, ["atl"] = {"Mt. Iraya Agta"}, ["atm"] = {"Ata"}, ["atn"] = {"Ashtiani"}, ["ato"] = {"Atong (Cameroon)"}, ["atp"] = {"Pudtol Atta"}, ["atq"] = {"Aralle-Tabulahan"}, ["atr"] = {"Waimiri-Atroari"}, ["ats"] = {"Gros Ventre"}, ["att"] = {"Pamplona Atta"}, ["atu"] = {"Reel"}, ["atv"] = {"severnoaltajsko"}, ["atw"] = {"Atsugewi"}, ["atx"] = {"Arutani"}, ["aty"] = {"Aneityum"}, ["atz"] = {"Arta"}, ["aua"] = {"Asumboa"}, ["aub"] = {"Alugu"}, ["auc"] = {"Waorani"}, ["aud"] = {"Anuta"}, ["auf"] = {"Arauan languages"}, ["aug"] = {"Aguna"}, ["auh"] = {"Aushi"}, ["aui"] = {"Anuki"}, ["auj"] = {"Awjilah"}, ["auk"] = {"Heyo"}, ["aul"] = {"Aulua"}, ["aum"] = {"Asu (Nigeria)"}, ["aun"] = {"Molmo One"}, ["auo"] = {"Auyokawa"}, ["aup"] = {"Makayam"}, ["auq"] = {"Anus", "Korur"}, ["aur"] = {"Aruek"}, ["aus"] = {"avstralsko"}, ["aut"] = {"Austral"}, ["auu"] = {"Auye"}, ["auw"] = {"Awyi"}, ["aux"] = {"Aurá"}, ["auy"] = {"Awiyaana"}, ["auz"] = {"uzbeškoarabsko"}, ["avb"] = {"Avau"}, ["avd"] = {"Alviri-Vidari"}, ["avi"] = {"Avikam"}, ["avk"] = {"Kotava"}, ["avl"] = {"bedavskoarabsko"}, ["avm"] = {"Angkamuthi"}, ["avn"] = {"Avatime"}, ["avo"] = {"Agavotaguerra"}, ["avs"] = {"Aushiri"}, ["avt"] = {"Au"}, ["avu"] = {"Avokaya"}, ["avv"] = {"Avá-Canoeiro"}, ["awa"] = {"avadsko"}, ["awb"] = {"Awa (Papua New Guinea)"}, ["awc"] = {"Cicipu"}, ["awd"] = {"Arawakan languages"}, ["awe"] = {"Awetí"}, ["awg"] = {"Anguthimri"}, ["awh"] = {"Awbono"}, ["awi"] = {"Aekyom"}, ["awk"] = {"Awabakal"}, ["awm"] = {"Arawum"}, ["awn"] = {"Awngi"}, ["awo"] = {"Awak"}, ["awr"] = {"Awera"}, ["aws"] = {"South Awyu"}, ["awt"] = {"Araweté"}, ["awu"] = {"Central Awyu"}, ["awv"] = {"Jair Awyu"}, ["aww"] = {"Awun"}, ["awx"] = {"Awara"}, ["awy"] = {"Edera Awyu"}, ["axb"] = {"Abipon"}, ["axe"] = {"Ayerrerenge"}, ["axg"] = {"Mato Grosso Arára"}, ["axk"] = {"Yaka (Central African Republic)"}, ["axl"] = {"Lower Southern Aranda"}, ["axm"] = {"srednjearmensko"}, ["axx"] = {"Xârâgurè"}, ["aya"] = {"Awar"}, ["ayb"] = {"Ayizo Gbe"}, ["ayc"] = {"Southern Aymara"}, ["ayd"] = {"Ayabadhu"}, ["aye"] = {"Ayere"}, ["ayg"] = {"Ginyanga"}, ["ayh"] = {"hadramskoarabsko"}, ["ayi"] = {"Leyigha"}, ["ayk"] = {"Akuku"}, ["ayl"] = {"libijskoarabsko"}, ["ayn"] = {"sananskoarabsko"}, ["ayo"] = {"Ayoreo"}, ["ayp"] = {"severnomezopotamskoarabsko"}, ["ayq"] = {"Ayi (Papua New Guinea)"}, ["ayr"] = {"Central Aymara"}, ["ays"] = {"Sorsogon Ayta"}, ["ayt"] = {"Magbukun Ayta"}, ["ayu"] = {"Ayu"}, ["ayz"] = {"Mai Brat"}, ["aza"] = {"Azha"}, ["azb"] = {"južnoazerbajdžansko"}, ["azc"] = {"Uto-Aztecan languages"}, ["azd"] = {"Eastern Durango Nahuatl"}, ["azg"] = {"San Pedro Amuzgos Amuzgo"}, ["azj"] = {"severnoazerbajdžansko"}, ["azm"] = {"Ipalapa Amuzgo"}, ["azn"] = {"Western Durango Nahuatl"}, ["azo"] = {"Awing"}, ["azt"] = {"Faire Atta"}, ["azz"] = {"Highland Puebla Nahuatl"}, ["baa"] = {"Babatana"}, ["bab"] = {"Bainouk-Gunyuño"}, ["bac"] = {"Badui"}, ["bad"] = {"bandaško"}, ["bae"] = {"Baré"}, ["baf"] = {"Nubaca"}, ["bag"] = {"Tuki"}, ["bah"] = {"Bahamas Creole English"}, ["bai"] = {"bamileško"}, ["baj"] = {"Barakai"}, ["bal"] = {"beludžijsko"}, ["ban"] = {"balijsko"}, ["bao"] = {"Waimaha"}, ["bap"] = {"Bantawa"}, ["bar"] = {"bavarsko"}, ["bas"] = {"Basa (Cameroon)"}, ["bat"] = {"baltsko"}, ["bau"] = {"Bada (Nigeria)"}, ["bav"] = {"Vengo"}, ["baw"] = {"Bambili-Bambui"}, ["bax"] = {"Bamun"}, ["bay"] = {"Batuley"}, ["bba"] = {"Baatonum"}, ["bbb"] = {"Barai"}, ["bbc"] = {"Batak Toba"}, ["bbd"] = {"Bau"}, ["bbe"] = {"Bangba"}, ["bbf"] = {"Baibai"}, ["bbg"] = {"Barama"}, ["bbh"] = {"Bugan"}, ["bbi"] = {"Barombi"}, ["bbj"] = {"Ghomálá'"}, ["bbk"] = {"Babanki"}, ["bbl"] = {"Bats"}, ["bbm"] = {"Babango"}, ["bbn"] = {"Uneapa"}, ["bbo"] = {"Northern Bobo Madaré", "Konabéré"}, ["bbp"] = {"West Central Banda"}, ["bbq"] = {"Bamali"}, ["bbr"] = {"Girawa"}, ["bbs"] = {"Bakpinka"}, ["bbt"] = {"Mburku"}, ["bbu"] = {"Kulung (Nigeria)"}, ["bbv"] = {"Karnai"}, ["bbw"] = {"Baba"}, ["bbx"] = {"Bubia"}, ["bby"] = {"Befang"}, ["bca"] = {"Central Bai"}, ["bcb"] = {"Bainouk-Samik"}, ["bcc"] = {"južnobaludžijsko"}, ["bcd"] = {"North Babar"}, ["bce"] = {"Bamenyam"}, ["bcf"] = {"Bamu"}, ["bcg"] = {"Baga Pokur"}, ["bch"] = {"Bariai"}, ["bci"] = {"Baoulé"}, ["bcj"] = {"Bardi"}, ["bck"] = {"Bunuba"}, ["bcl"] = {"Central Bikol"}, ["bcm"] = {"Bannoni"}, ["bcn"] = {"Bali (Nigeria)"}, ["bco"] = {"Kaluli"}, ["bcp"] = {"Bali (Democratic Republic of Congo)"}, ["bcq"] = {"Bench"}, ["bcr"] = {"Babine"}, ["bcs"] = {"Kohumono"}, ["bct"] = {"Bendi"}, ["bcu"] = {"Awad Bing"}, ["bcv"] = {"Shoo-Minda-Nye"}, ["bcw"] = {"Bana"}, ["bcy"] = {"Bacama"}, ["bcz"] = {"Bainouk-Gunyaamolo"}, ["bda"] = {"Bayot"}, ["bdb"] = {"Basap"}, ["bdc"] = {"Emberá-Baudó"}, ["bdd"] = {"Bunama"}, ["bde"] = {"Bade"}, ["bdf"] = {"Biage"}, ["bdg"] = {"Bonggi"}, ["bdh"] = {"Baka (South Sudan)"}, ["bdi"] = {"Burun"}, ["bdj"] = {"Bai (South Sudan)", "Bai"}, ["bdk"] = {"Budukh"}, ["bdl"] = {"Indonesian Bajau"}, ["bdm"] = {"Buduma"}, ["bdn"] = {"Baldemu"}, ["bdo"] = {"Morom"}, ["bdp"] = {"Bende"}, ["bdq"] = {"Bahnar"}, ["bdr"] = {"West Coast Bajau"}, ["bds"] = {"Burunge"}, ["bdt"] = {"Bokoto"}, ["bdu"] = {"Oroko"}, ["bdv"] = {"Bodo Parja"}, ["bdw"] = {"Baham"}, ["bdx"] = {"Budong-Budong"}, ["bdy"] = {"Bandjalang"}, ["bdz"] = {"Badeshi"}, ["bea"] = {"Beaver"}, ["beb"] = {"Bebele"}, ["bec"] = {"Iceve-Maci"}, ["bed"] = {"Bedoanas"}, ["bee"] = {"Byangsi"}, ["bef"] = {"Benabena"}, ["beg"] = {"Belait"}, ["beh"] = {"Biali"}, ["bei"] = {"Bekati'"}, ["bej"] = {"bedško"}, ["bek"] = {"Bebeli"}, ["bem"] = {"Bemba (Zambia)"}, ["beo"] = {"Beami"}, ["bep"] = {"Besoa"}, ["beq"] = {"Beembe"}, ["ber"] = {"berbersko"}, ["bes"] = {"Besme"}, ["bet"] = {"Guiberoua Béte"}, ["beu"] = {"Blagar"}, ["bev"] = {"Daloa Bété"}, ["bew"] = {"Betawi"}, ["bex"] = {"Jur Modo"}, ["bey"] = {"Beli (Papua New Guinea)"}, ["bez"] = {"Bena (Tanzania)"}, ["bfa"] = {"Bari"}, ["bfb"] = {"Pauri Bareli"}, ["bfc"] = {"Panyi Bai", "Northern Bai"}, ["bfd"] = {"Bafut"}, ["bfe"] = {"Betaf", "Tena"}, ["bff"] = {"Bofi"}, ["bfg"] = {"Busang Kayan"}, ["bfh"] = {"Blafe"}, ["bfi"] = {"British Sign Language"}, ["bfj"] = {"Bafanji"}, ["bfk"] = {"Ban Khor Sign Language"}, ["bfl"] = {"Banda-Ndélé"}, ["bfm"] = {"Mmen"}, ["bfn"] = {"Bunak"}, ["bfo"] = {"Malba Birifor"}, ["bfp"] = {"Beba"}, ["bfq"] = {"Badaga"}, ["bfr"] = {"Bazigar"}, ["bfs"] = {"Southern Bai"}, ["bft"] = {"balti (jezik)"}, ["bfu"] = {"Gahri"}, ["bfw"] = {"Bondo"}, ["bfx"] = {"Bantayanon"}, ["bfy"] = {"Bagheli"}, ["bfz"] = {"Mahasu Pahari"}, ["bga"] = {"Gwamhi-Wuri"}, ["bgb"] = {"Bobongko"}, ["bgc"] = {"Haryanvi"}, ["bgd"] = {"Rathwi Bareli"}, ["bge"] = {"Bauria"}, ["bgf"] = {"Bangandu"}, ["bgg"] = {"Bugun"}, ["bgi"] = {"Giangan"}, ["bgj"] = {"Bangolan"}, ["bgk"] = {"Bit", "Buxinhua"}, ["bgl"] = {"Bo (Laos)"}, ["bgn"] = {"zahodnobeludžijsko"}, ["bgo"] = {"Baga Koga"}, ["bgp"] = {"vzhodnobeludžijsko"}, ["bgq"] = {"Bagri"}, ["bgr"] = {"Bawm Chin"}, ["bgs"] = {"Tagabawa"}, ["bgt"] = {"Bughotu"}, ["bgu"] = {"Mbongno"}, ["bgv"] = {"Warkay-Bipim"}, ["bgw"] = {"Bhatri"}, ["bgx"] = {"balkanskogagavško"}, ["bgy"] = {"Benggoi"}, ["bgz"] = {"Banggai"}, ["bha"] = {"Bharia"}, ["bhb"] = {"Bhili"}, ["bhc"] = {"Biga"}, ["bhd"] = {"Bhadrawahi"}, ["bhe"] = {"Bhaya"}, ["bhf"] = {"Odiai"}, ["bhg"] = {"Binandere"}, ["bhh"] = {"Bukharic"}, ["bhi"] = {"Bhilali"}, ["bhj"] = {"Bahing"}, ["bhl"] = {"Bimin"}, ["bhm"] = {"Bathari"}, ["bhn"] = {"Bohtan Neo-Aramaic"}, ["bho"] = {"Bhojpuri"}, ["bhp"] = {"Bima"}, ["bhq"] = {"Tukang Besi South"}, ["bhr"] = {"Bara Malagasy"}, ["bhs"] = {"Buwal"}, ["bht"] = {"Bhattiyali"}, ["bhu"] = {"Bhunjia"}, ["bhv"] = {"Bahau"}, ["bhw"] = {"Biak"}, ["bhx"] = {"Bhalay"}, ["bhy"] = {"Bhele"}, ["bhz"] = {"Bada (Indonesia)"}, ["bia"] = {"Badimaya"}, ["bib"] = {"Bissa", "Bisa"}, ["bid"] = {"Bidiyo"}, ["bie"] = {"Bepour"}, ["bif"] = {"Biafada"}, ["big"] = {"Biangai"}, ["bik"] = {"bikolsko"}, ["bil"] = {"Bile"}, ["bim"] = {"Bimoba"}, ["bin"] = {"edsko"}, ["bio"] = {"Nai"}, ["bip"] = {"Bila"}, ["biq"] = {"Bipi"}, ["bir"] = {"Bisorio"}, ["bit"] = {"Berinomo"}, ["biu"] = {"Biete"}, ["biv"] = {"Southern Birifor"}, ["biw"] = {"Kol (Cameroon)"}, ["bix"] = {"Bijori"}, ["biy"] = {"Birhor"}, ["biz"] = {"Baloi"}, ["bja"] = {"Budza"}, ["bjb"] = {"Banggarla"}, ["bjc"] = {"Bariji"}, ["bje"] = {"Biao-Jiao Mien"}, ["bjf"] = {"Barzani Jewish Neo-Aramaic"}, ["bjg"] = {"Bidyogo"}, ["bjh"] = {"Bahinemo"}, ["bji"] = {"Burji"}, ["bjj"] = {"Kanauji"}, ["bjk"] = {"Barok"}, ["bjl"] = {"Bulu (Papua New Guinea)"}, ["bjm"] = {"Bajelani"}, ["bjn"] = {"Banjar"}, ["bjo"] = {"Mid-Southern Banda"}, ["bjp"] = {"Fanamaket"}, ["bjr"] = {"Binumarien"}, ["bjs"] = {"Bajan"}, ["bjt"] = {"Balanta-Ganja"}, ["bju"] = {"Busuu"}, ["bjv"] = {"Bedjond"}, ["bjw"] = {"Bakwé"}, ["bjx"] = {"Banao Itneg"}, ["bjy"] = {"Bayali"}, ["bjz"] = {"Baruga"}, ["bka"] = {"Kyak"}, ["bkc"] = {"Baka (Cameroon)"}, ["bkd"] = {"Binukid", "Talaandig"}, ["bkf"] = {"Beeke"}, ["bkg"] = {"Buraka"}, ["bkh"] = {"Bakoko"}, ["bki"] = {"Baki"}, ["bkj"] = {"Pande"}, ["bkk"] = {"Brokskat"}, ["bkl"] = {"Berik"}, ["bkm"] = {"Kom (Cameroon)"}, ["bkn"] = {"Bukitan"}, ["bko"] = {"Kwa'"}, ["bkp"] = {"Boko (Democratic Republic of Congo)"}, ["bkq"] = {"Bakairí"}, ["bkr"] = {"Bakumpai"}, ["bks"] = {"Northern Sorsoganon"}, ["bkt"] = {"Boloki"}, ["bku"] = {"Buhid"}, ["bkv"] = {"Bekwarra"}, ["bkw"] = {"Bekwel"}, ["bkx"] = {"Baikeno"}, ["bky"] = {"Bokyi"}, ["bkz"] = {"Bungku"}, ["bla"] = {"Siksika"}, ["blb"] = {"Bilua"}, ["blc"] = {"Bella Coola"}, ["bld"] = {"Bolango"}, ["ble"] = {"Balanta-Kentohe"}, ["blf"] = {"Buol"}, ["blh"] = {"Kuwaa"}, ["bli"] = {"Bolia"}, ["blj"] = {"Bolongan"}, ["blk"] = {"Pa'o Karen", "Pa'O"}, ["bll"] = {"Biloxi"}, ["blm"] = {"Beli (South Sudan)"}, ["bln"] = {"Southern Catanduanes Bikol"}, ["blo"] = {"Anii"}, ["blp"] = {"Blablanga"}, ["blq"] = {"Baluan-Pam"}, ["blr"] = {"Blang"}, ["bls"] = {"Balaesang"}, ["blt"] = {"Tai Dam"}, ["blv"] = {"Kibala", "Bolo"}, ["blw"] = {"Balangao"}, ["blx"] = {"Mag-Indi Ayta"}, ["bly"] = {"Notre"}, ["blz"] = {"Balantak"}, ["bma"] = {"Lame"}, ["bmb"] = {"Bembe"}, ["bmc"] = {"Biem"}, ["bmd"] = {"Baga Manduri"}, ["bme"] = {"Limassa"}, ["bmf"] = {"Bom-Kim"}, ["bmg"] = {"Bamwe"}, ["bmh"] = {"Kein"}, ["bmi"] = {"Bagirmi"}, ["bmj"] = {"Bote-Majhi"}, ["bmk"] = {"Ghayavi"}, ["bml"] = {"Bomboli"}, ["bmm"] = {"Northern Betsimisaraka Malagasy"}, ["bmn"] = {"Bina (Papua New Guinea)"}, ["bmo"] = {"Bambalang"}, ["bmp"] = {"Bulgebi"}, ["bmq"] = {"Bomu"}, ["bmr"] = {"Muinane"}, ["bms"] = {"Bilma Kanuri"}, ["bmt"] = {"Biao Mon"}, ["bmu"] = {"Somba-Siawari"}, ["bmv"] = {"Bum"}, ["bmw"] = {"Bomwali"}, ["bmx"] = {"Baimak"}, ["bmz"] = {"Baramu"}, ["bna"] = {"Bonerate"}, ["bnb"] = {"Bookan"}, ["bnc"] = {"Bontok"}, ["bnd"] = {"Banda (Indonesia)"}, ["bne"] = {"Bintauna"}, ["bnf"] = {"Masiwang"}, ["bng"] = {"Benga"}, ["bni"] = {"Bangi"}, ["bnj"] = {"Eastern Tawbuid"}, ["bnk"] = {"Bierebo"}, ["bnl"] = {"Boon"}, ["bnm"] = {"Batanga"}, ["bnn"] = {"Bunun"}, ["bno"] = {"Bantoanon"}, ["bnp"] = {"Bola"}, ["bnq"] = {"Bantik"}, ["bnr"] = {"Butmas-Tur"}, ["bns"] = {"Bundeli"}, ["bnt"] = {"bantujsko"}, ["bnu"] = {"Bentong"}, ["bnv"] = {"Bonerif", "Beneraf", "Edwas"}, ["bnw"] = {"Bisis"}, ["bnx"] = {"Bangubangu"}, ["bny"] = {"Bintulu"}, ["bnz"] = {"Beezen"}, ["boa"] = {"Bora"}, ["bob"] = {"Aweer"}, ["boe"] = {"Mundabli"}, ["bof"] = {"Bolon"}, ["bog"] = {"Bamako Sign Language"}, ["boh"] = {"Boma"}, ["boi"] = {"Barbareño"}, ["boj"] = {"Anjam"}, ["bok"] = {"Bonjo"}, ["bol"] = {"Bole"}, ["bom"] = {"Berom"}, ["bon"] = {"Bine"}, ["boo"] = {"Tiemacèwè Bozo"}, ["bop"] = {"Bonkiman"}, ["boq"] = {"Bogaya"}, ["bor"] = {"Borôro"}, ["bot"] = {"Bongo"}, ["bou"] = {"Bondei"}, ["bov"] = {"Tuwuli"}, ["bow"] = {"Rema"}, ["box"] = {"Buamu"}, ["boy"] = {"Bodo (Central African Republic)"}, ["boz"] = {"Tiéyaxo Bozo"}, ["bpa"] = {"Daakaka"}, ["bpc"] = {"Mbuk"}, ["bpd"] = {"Banda-Banda"}, ["bpe"] = {"Bauni"}, ["bpg"] = {"Bonggo"}, ["bph"] = {"Botlikh"}, ["bpi"] = {"Bagupi"}, ["bpj"] = {"Binji"}, ["bpk"] = {"Orowe", "'Ôrôê"}, ["bpl"] = {"Broome Pearling Lugger Pidgin"}, ["bpm"] = {"Biyom"}, ["bpn"] = {"Dzao Min"}, ["bpo"] = {"Anasi"}, ["bpp"] = {"Kaure"}, ["bpq"] = {"Banda Malay"}, ["bpr"] = {"Koronadal Blaan"}, ["bps"] = {"Sarangani Blaan"}, ["bpt"] = {"Barrow Point"}, ["bpu"] = {"Bongu"}, ["bpv"] = {"Bian Marind"}, ["bpw"] = {"Bo (Papua New Guinea)"}, ["bpx"] = {"Palya Bareli"}, ["bpy"] = {"Bishnupriya"}, ["bpz"] = {"Bilba"}, ["bqa"] = {"Tchumbuli"}, ["bqb"] = {"Bagusa"}, ["bqc"] = {"Boko (Benin)", "Boo"}, ["bqd"] = {"Bung"}, ["bqf"] = {"Baga Kaloum"}, ["bqg"] = {"Bago-Kusuntu"}, ["bqh"] = {"Baima"}, ["bqi"] = {"Bakhtiari"}, ["bqj"] = {"Bandial"}, ["bqk"] = {"Banda-Mbrès"}, ["bql"] = {"Bilakura"}, ["bqm"] = {"Wumboko"}, ["bqn"] = {"Bulgarian Sign Language"}, ["bqo"] = {"Balo"}, ["bqp"] = {"Busa"}, ["bqq"] = {"Biritai"}, ["bqr"] = {"Burusu"}, ["bqs"] = {"Bosngun"}, ["bqt"] = {"Bamukumbit"}, ["bqu"] = {"Boguru"}, ["bqv"] = {"Koro Wachi", "Begbere-Ejar"}, ["bqw"] = {"Buru (Nigeria)"}, ["bqx"] = {"Baangi"}, ["bqy"] = {"Bengkala Sign Language"}, ["bqz"] = {"Bakaka"}, ["bra"] = {"bradžiško"}, ["brb"] = {"Brao", "Lave"}, ["brc"] = {"Berbice Creole Dutch"}, ["brd"] = {"Baraamu"}, ["brf"] = {"Bira"}, ["brg"] = {"Baure"}, ["brh"] = {"brahujsko"}, ["bri"] = {"Mokpwe"}, ["brj"] = {"Bieria"}, ["brk"] = {"Birked"}, ["brl"] = {"Birwa"}, ["brm"] = {"Barambu"}, ["brn"] = {"Boruca"}, ["bro"] = {"Brokkat"}, ["brp"] = {"Barapasi"}, ["brq"] = {"Breri"}, ["brr"] = {"Birao"}, ["brs"] = {"Baras"}, ["brt"] = {"Bitare"}, ["bru"] = {"Eastern Bru"}, ["brv"] = {"Western Bru"}, ["brw"] = {"Bellari"}, ["brx"] = {"Bodo (India)"}, ["bry"] = {"Burui"}, ["brz"] = {"Bilbil"}, ["bsa"] = {"Abinomn"}, ["bsb"] = {"Brunei Bisaya"}, ["bsc"] = {"Bassari", "Oniyan"}, ["bse"] = {"Wushi"}, ["bsf"] = {"Bauchi"}, ["bsg"] = {"Bashkardi"}, ["bsh"] = {"Kati"}, ["bsi"] = {"Bassossi"}, ["bsj"] = {"Bangwinji"}, ["bsk"] = {"Burushaski"}, ["bsl"] = {"Basa-Gumna"}, ["bsm"] = {"Busami"}, ["bsn"] = {"Barasana-Eduria"}, ["bso"] = {"Buso"}, ["bsp"] = {"Baga Sitemu"}, ["bsq"] = {"Bassa"}, ["bsr"] = {"Bassa-Kontagora"}, ["bss"] = {"Akoose"}, ["bst"] = {"Basketo"}, ["bsu"] = {"Bahonsuai"}, ["bsv"] = {"Baga Sobané"}, ["bsw"] = {"Baiso"}, ["bsx"] = {"Yangkam"}, ["bsy"] = {"Sabah Bisaya"}, ["bta"] = {"Bata"}, ["btc"] = {"Bati (Cameroon)"}, ["btd"] = {"Batak Dairi"}, ["bte"] = {"Gamo-Ningi"}, ["btf"] = {"Birgit"}, ["btg"] = {"Gagnoa Bété"}, ["bth"] = {"Biatah Bidayuh"}, ["bti"] = {"Burate"}, ["btj"] = {"Bacanese Malay"}, ["btk"] = {"bataško"}, ["btm"] = {"Batak Mandailing"}, ["btn"] = {"Ratagnon"}, ["bto"] = {"Rinconada Bikol"}, ["btp"] = {"Budibud"}, ["btq"] = {"Batek"}, ["btr"] = {"Baetora"}, ["bts"] = {"Batak Simalungun"}, ["btt"] = {"Bete-Bendi"}, ["btu"] = {"Batu"}, ["btv"] = {"Bateri"}, ["btw"] = {"Butuanon"}, ["btx"] = {"Batak Karo"}, ["bty"] = {"Bobot"}, ["btz"] = {"Batak Alas-Kluet"}, ["bua"] = {"burjatsko"}, ["bub"] = {"Bua"}, ["buc"] = {"Bushi"}, ["bud"] = {"Ntcham"}, ["bue"] = {"Beothuk"}, ["buf"] = {"Bushoong"}, ["bug"] = {"buginsko"}, ["buh"] = {"Younuo Bunu"}, ["bui"] = {"Bongili"}, ["buj"] = {"Basa-Gurmana"}, ["buk"] = {"Bugawac"}, ["bum"] = {"Bulu (Cameroon)"}, ["bun"] = {"Sherbro"}, ["buo"] = {"Terei"}, ["bup"] = {"Busoa"}, ["buq"] = {"Brem"}, ["bus"] = {"Bokobaru"}, ["but"] = {"Bungain"}, ["buu"] = {"Budu"}, ["buv"] = {"Bun"}, ["buw"] = {"Bubi"}, ["bux"] = {"Boghom"}, ["buy"] = {"Bullom So"}, ["buz"] = {"Bukwen"}, ["bva"] = {"Barein"}, ["bvb"] = {"Bube"}, ["bvc"] = {"Baelelea"}, ["bvd"] = {"Baeggu"}, ["bve"] = {"Berau Malay"}, ["bvf"] = {"Boor"}, ["bvg"] = {"Bonkeng"}, ["bvh"] = {"Bure"}, ["bvi"] = {"Belanda Viri"}, ["bvj"] = {"Baan"}, ["bvk"] = {"Bukat"}, ["bvl"] = {"Bolivian Sign Language"}, ["bvm"] = {"Bamunka"}, ["bvn"] = {"Buna"}, ["bvo"] = {"Bolgo"}, ["bvp"] = {"Bumang"}, ["bvq"] = {"Birri"}, ["bvr"] = {"Burarra"}, ["bvt"] = {"Bati (Indonesia)"}, ["bvu"] = {"Bukit Malay"}, ["bvv"] = {"Baniva"}, ["bvw"] = {"Boga"}, ["bvx"] = {"Dibole"}, ["bvy"] = {"Baybayanon"}, ["bvz"] = {"Bauzi"}, ["bwa"] = {"Bwatoo"}, ["bwb"] = {"Namosi-Naitasiri-Serua"}, ["bwc"] = {"Bwile"}, ["bwd"] = {"Bwaidoka"}, ["bwe"] = {"Bwe Karen"}, ["bwf"] = {"Boselewa"}, ["bwg"] = {"Barwe"}, ["bwh"] = {"Bishuo"}, ["bwi"] = {"Baniwa"}, ["bwj"] = {"Láá Láá Bwamu"}, ["bwk"] = {"Bauwaki"}, ["bwl"] = {"Bwela"}, ["bwm"] = {"Biwat"}, ["bwn"] = {"Wunai Bunu"}, ["bwo"] = {"Boro (Ethiopia)", "Borna (Ethiopia)"}, ["bwp"] = {"Mandobo Bawah"}, ["bwq"] = {"Southern Bobo Madaré"}, ["bwr"] = {"Bura-Pabir"}, ["bws"] = {"Bomboma"}, ["bwt"] = {"Bafaw-Balong"}, ["bwu"] = {"Buli (Ghana)"}, ["bww"] = {"Bwa"}, ["bwx"] = {"Bu-Nao Bunu"}, ["bwy"] = {"Cwi Bwamu"}, ["bwz"] = {"Bwisi"}, ["bxa"] = {"Tairaha"}, ["bxb"] = {"Belanda Bor"}, ["bxc"] = {"Molengue"}, ["bxd"] = {"Pela"}, ["bxe"] = {"Birale"}, ["bxf"] = {"Bilur", "Minigir"}, ["bxg"] = {"Bangala"}, ["bxh"] = {"Buhutu"}, ["bxi"] = {"Pirlatapa"}, ["bxj"] = {"Bayungu"}, ["bxk"] = {"Bukusu", "Lubukusu"}, ["bxl"] = {"Jalkunan"}, ["bxm"] = {"mongolskobujratsko"}, ["bxn"] = {"Burduna"}, ["bxo"] = {"Barikanchi"}, ["bxp"] = {"Bebil"}, ["bxq"] = {"Beele"}, ["bxr"] = {"Russia Buriat"}, ["bxs"] = {"Busam"}, ["bxu"] = {"China Buriat"}, ["bxv"] = {"Berakou"}, ["bxw"] = {"Bankagooma"}, ["bxz"] = {"Binahari"}, ["bya"] = {"Batak"}, ["byb"] = {"Bikya"}, ["byc"] = {"Ubaghara"}, ["byd"] = {"Benyadu'"}, ["bye"] = {"Pouye"}, ["byf"] = {"Bete"}, ["byg"] = {"Baygo"}, ["byh"] = {"Bhujel"}, ["byi"] = {"Buyu"}, ["byj"] = {"Bina (Nigeria)"}, ["byk"] = {"Biao"}, ["byl"] = {"Bayono"}, ["bym"] = {"Bidjara"}, ["byn"] = {"blinško"}, ["byo"] = {"Biyo"}, ["byp"] = {"Bumaji"}, ["byq"] = {"Basay"}, ["byr"] = {"Baruya", "Yipma"}, ["bys"] = {"Burak"}, ["byt"] = {"Berti"}, ["byv"] = {"Medumba"}, ["byw"] = {"Belhariya"}, ["byx"] = {"Qaqet"}, ["byz"] = {"Banaro"}, ["bza"] = {"Bandi"}, ["bzb"] = {"Andio"}, ["bzc"] = {"Southern Betsimisaraka Malagasy"}, ["bzd"] = {"Bribri"}, ["bze"] = {"Jenaama Bozo"}, ["bzf"] = {"Boikin"}, ["bzg"] = {"Babuza"}, ["bzh"] = {"Mapos Buang"}, ["bzi"] = {"Bisu"}, ["bzj"] = {"Belize Kriol English"}, ["bzk"] = {"Nicaragua Creole English"}, ["bzl"] = {"Boano (Sulawesi)"}, ["bzm"] = {"Bolondo"}, ["bzn"] = {"Boano (Maluku)"}, ["bzo"] = {"Bozaba"}, ["bzp"] = {"Kemberano"}, ["bzq"] = {"Buli (Indonesia)"}, ["bzr"] = {"Biri"}, ["bzs"] = {"Brazilian Sign Language"}, ["bzt"] = {"Brithenig"}, ["bzu"] = {"Burmeso"}, ["bzv"] = {"Naami"}, ["bzw"] = {"Basa (Nigeria)"}, ["bzx"] = {"Kɛlɛngaxo Bozo"}, ["bzy"] = {"Obanliku"}, ["bzz"] = {"Evant"}, ["caa"] = {"Chortí"}, ["cab"] = {"Garifuna"}, ["cac"] = {"Chuj"}, ["cad"] = {"kadoško"}, ["cae"] = {"Lehar", "Laalaa"}, ["caf"] = {"Southern Carrier"}, ["cag"] = {"Nivaclé"}, ["cah"] = {"Cahuarano"}, ["cai"] = {"srednjeameriškoindijansko"}, ["caj"] = {"Chané"}, ["cak"] = {"Kaqchikel", "Cakchiquel"}, ["cal"] = {"karolinsko"}, ["cam"] = {"Cemuhî"}, ["can"] = {"Chambri"}, ["cao"] = {"Chácobo"}, ["cap"] = {"Chipaya"}, ["caq"] = {"Car Nicobarese"}, ["car"] = {"Galibi Carib"}, ["cas"] = {"Tsimané"}, ["cau"] = {"kavkaško"}, ["cav"] = {"Cavineña"}, ["caw"] = {"Callawalla"}, ["cax"] = {"Chiquitano"}, ["cay"] = {"Cayuga"}, ["caz"] = {"Canichana"}, ["cba"] = {"Chibchan languages"}, ["cbb"] = {"Cabiyarí"}, ["cbc"] = {"Carapana"}, ["cbd"] = {"Carijona"}, ["cbg"] = {"Chimila"}, ["cbi"] = {"Chachi"}, ["cbj"] = {"Ede Cabe"}, ["cbk"] = {"Chavacano"}, ["cbl"] = {"Bualkhaw Chin"}, ["cbn"] = {"Nyahkur"}, ["cbo"] = {"Izora"}, ["cbq"] = {"Tsucuba", "Cuba"}, ["cbr"] = {"Cashibo-Cacataibo", "Nocamán"}, ["cbs"] = {"Cashinahua"}, ["cbt"] = {"Chayahuita"}, ["cbu"] = {"Candoshi-Shapra"}, ["cbv"] = {"Cacua"}, ["cbw"] = {"Kinabalian"}, ["cby"] = {"Carabayo"}, ["ccc"] = {"Chamicuro"}, ["ccd"] = {"Cafundo Creole"}, ["cce"] = {"Chopi"}, ["ccg"] = {"Samba Daka"}, ["cch"] = {"Atsam"}, ["ccj"] = {"Kasanga"}, ["ccl"] = {"Cutchi-Swahili"}, ["ccm"] = {"Malaccan Creole Malay"}, ["ccn"] = {"severnokavkaško"}, ["cco"] = {"Comaltepec Chinantec"}, ["ccp"] = {"Chakma"}, ["ccr"] = {"Cacaopera"}, ["ccs"] = {"južnokavkaško"}, ["cda"] = {"Choni"}, ["cdc"] = {"čadsko (družina)"}, ["cdd"] = {"Caddoan languages"}, ["cde"] = {"Chenchu"}, ["cdf"] = {"Chiru"}, ["cdh"] = {"Chambeali"}, ["cdi"] = {"Chodri"}, ["cdj"] = {"Churahi"}, ["cdm"] = {"Chepang"}, ["cdn"] = {"Chaudangsi"}, ["cdo"] = {"Min Dong Chinese"}, ["cdr"] = {"Cinda-Regi-Tiyal"}, ["cds"] = {"Chadian Sign Language"}, ["cdy"] = {"Chadong"}, ["cdz"] = {"Koda"}, ["cea"] = {"Lower Chehalis"}, ["ceb"] = {"sebuansko"}, ["ceg"] = {"Chamacoco"}, ["cek"] = {"Eastern Khumi Chin"}, ["cel"] = {"keltsko"}, ["cen"] = {"Cen"}, ["cet"] = {"Centúúm"}, ["cey"] = {"Ekai Chin"}, ["cfa"] = {"Dijim-Bwilim"}, ["cfd"] = {"Cara"}, ["cfg"] = {"Como Karim"}, ["cfm"] = {"Falam Chin"}, ["cga"] = {"Changriwa"}, ["cgc"] = {"Kagayanen"}, ["cgg"] = {"Chiga"}, ["cgk"] = {"Chocangacakha"}, ["chb"] = {"čibsko"}, ["chc"] = {"Catawba"}, ["chd"] = {"Highland Oaxaca Chontal"}, ["chf"] = {"Tabasco Chontal"}, ["chg"] = {"čagatajsko"}, ["chh"] = {"Chinook"}, ["chj"] = {"Ojitlán Chinantec"}, ["chk"] = {"čukeško"}, ["chl"] = {"Cahuilla"}, ["chm"] = {"marijsko"}, ["chn"] = {"žargonsko činuško"}, ["cho"] = {"čoktavsko"}, ["chp"] = {"Chipewyan", "Dene Suline"}, ["chq"] = {"Quiotepec Chinantec"}, ["chr"] = {"čerokeško"}, ["cht"] = {"Cholón"}, ["chw"] = {"Chuwabu"}, ["chx"] = {"Chantyal"}, ["chy"] = {"čejensko"}, ["chz"] = {"Ozumacín Chinantec"}, ["cia"] = {"Cia-Cia"}, ["cib"] = {"Ci Gbe"}, ["cic"] = {"Chickasaw"}, ["cid"] = {"Chimariko"}, ["cie"] = {"Cineni"}, ["cih"] = {"Chinali"}, ["cik"] = {"Chitkuli Kinnauri"}, ["cim"] = {"cimbrijsko"}, ["cin"] = {"Cinta Larga"}, ["cip"] = {"Chiapanec"}, ["cir"] = {"Tiri", "Haméa", "Méa"}, ["ciw"] = {"Chippewa"}, ["ciy"] = {"Chaima"}, ["cja"] = {"Western Cham"}, ["cje"] = {"Chru"}, ["cjh"] = {"Upper Chehalis"}, ["cji"] = {"Chamalal"}, ["cjk"] = {"Chokwe"}, ["cjm"] = {"Eastern Cham"}, ["cjn"] = {"Chenapian"}, ["cjo"] = {"Ashéninka Pajonal"}, ["cjp"] = {"Cabécar"}, ["cjs"] = {"šorsko"}, ["cjv"] = {"Chuave"}, ["cjy"] = {"Jinyu Chinese"}, ["ckb"] = {"Central Kurdish"}, ["ckh"] = {"Chak"}, ["ckl"] = {"Cibak"}, ["ckm"] = {"čakavsko"}, ["ckn"] = {"Kaang Chin"}, ["cko"] = {"Anufo"}, ["ckq"] = {"Kajakse"}, ["ckr"] = {"Kairak"}, ["cks"] = {"Tayo"}, ["ckt"] = {"Chukot"}, ["cku"] = {"Koasati"}, ["ckv"] = {"Kavalan"}, ["ckx"] = {"Caka"}, ["cky"] = {"Cakfem-Mushere"}, ["ckz"] = {"Cakchiquel-Quiché Mixed Language"}, ["cla"] = {"Ron"}, ["clc"] = {"Chilcotin"}, ["cld"] = {"kaldejskoneoaramejsko"}, ["cle"] = {"Lealao Chinantec"}, ["clh"] = {"Chilisso"}, ["cli"] = {"Chakali"}, ["clj"] = {"Laitu Chin"}, ["clk"] = {"Idu-Mishmi"}, ["cll"] = {"Chala"}, ["clm"] = {"Clallam"}, ["clo"] = {"Lowland Oaxaca Chontal"}, ["clt"] = {"Lautu Chin"}, ["clu"] = {"Caluyanun"}, ["clw"] = {"čulimsko"}, ["cly"] = {"Eastern Highland Chatino"}, ["cma"] = {"Maa"}, ["cmc"] = {"čamsko"}, ["cme"] = {"Cerma"}, ["cmg"] = {"klasičnomongolsko"}, ["cmi"] = {"Emberá-Chamí"}, ["cml"] = {"Campalagian"}, ["cmm"] = {"Michigamea"}, ["cmn"] = {"mandarinskokitajsko"}, ["cmo"] = {"Central Mnong"}, ["cmr"] = {"Mro-Khimi Chin"}, ["cms"] = {"mesapsko"}, ["cmt"] = {"Camtho"}, ["cna"] = {"Changthang"}, ["cnb"] = {"Chinbon Chin"}, ["cnc"] = {"Côông"}, ["cng"] = {"Northern Qiang"}, ["cnh"] = {"Hakha Chin", "Haka Chin"}, ["cni"] = {"Asháninka"}, ["cnk"] = {"Khumi Chin"}, ["cnl"] = {"Lalana Chinantec"}, ["cno"] = {"Con"}, ["cnp"] = {"Northern Ping Chinese", "Northern Pinghua"}, ["cnq"] = {"Chung"}, ["cnr"] = {"črnogorsko"}, ["cns"] = {"Central Asmat"}, ["cnt"] = {"Tepetotutla Chinantec"}, ["cnu"] = {"Chenoua"}, ["cnw"] = {"Ngawn Chin"}, ["cnx"] = {"srednjekornijsko"}, ["coa"] = {"Cocos Islands Malay"}, ["cob"] = {"Chicomuceltec"}, ["coc"] = {"Cocopa"}, ["cod"] = {"Cocama-Cocamilla"}, ["coe"] = {"Koreguaje"}, ["cof"] = {"Colorado"}, ["cog"] = {"Chong"}, ["coh"] = {"Chonyi-Dzihana-Kauma", "Chichonyi-Chidzihana-Chikauma"}, ["coj"] = {"Cochimi"}, ["cok"] = {"Santa Teresa Cora"}, ["col"] = {"Columbia-Wenatchi"}, ["com"] = {"Comanche"}, ["con"] = {"Cofán"}, ["coo"] = {"Comox"}, ["cop"] = {"koptsko"}, ["coq"] = {"Coquille"}, ["cot"] = {"Caquinte"}, ["cou"] = {"Wamey"}, ["cov"] = {"Cao Miao"}, ["cow"] = {"Cowlitz"}, ["cox"] = {"Nanti"}, ["coz"] = {"Chochotec"}, ["cpa"] = {"Palantla Chinantec"}, ["cpb"] = {"Ucayali-Yurúa Ashéninka"}, ["cpc"] = {"Ajyíninka Apurucayali"}, ["cpe"] = {"angleškokreolsko"}, ["cpf"] = {"francoskokreolsko"}, ["cpg"] = {"kapadoškogrško"}, ["cpi"] = {"Chinese Pidgin English"}, ["cpn"] = {"Cherepon"}, ["cpo"] = {"Kpeego"}, ["cpp"] = {"portugalskokreolsko"}, ["cps"] = {"Capiznon"}, ["cpu"] = {"Pichis Ashéninka"}, ["cpx"] = {"Pu-Xian Chinese"}, ["cpy"] = {"South Ucayali Ashéninka"}, ["cqd"] = {"Chuanqiandian Cluster Miao"}, ["cra"] = {"Chara"}, ["crb"] = {"Island Carib"}, ["crc"] = {"Lonwolwol"}, ["crd"] = {"Coeur d'Alene"}, ["crf"] = {"Caramanta"}, ["crg"] = {"Michif"}, ["crh"] = {"krimskotatarsko", "krimskoturško"}, ["cri"] = {"Sãotomense"}, ["crj"] = {"Southern East Cree"}, ["crk"] = {"Plains Cree"}, ["crl"] = {"Northern East Cree"}, ["crm"] = {"Moose Cree"}, ["crn"] = {"El Nayar Cora"}, ["cro"] = {"Crow"}, ["crp"] = {"kreolsko/pidžinsko"}, ["crq"] = {"Iyo'wujwa Chorote"}, ["crr"] = {"karolinskoalgonkinsko", "Pamlico"}, ["crs"] = {"Seselwa Creole French"}, ["crt"] = {"Iyojwa'ja Chorote"}, ["crv"] = {"Chaura"}, ["crw"] = {"Chrau"}, ["crx"] = {"Carrier"}, ["cry"] = {"Cori"}, ["crz"] = {"Cruzeño"}, ["csa"] = {"Chiltepec Chinantec"}, ["csb"] = {"kašubsko"}, ["csc"] = {"Catalan Sign Language", "Lengua de señas catalana", "Llengua de Signes Catalana"}, ["csd"] = {"Chiangmai Sign Language"}, ["cse"] = {"Czech Sign Language"}, ["csf"] = {"Cuba Sign Language"}, ["csg"] = {"Chilean Sign Language"}, ["csh"] = {"Asho Chin"}, ["csi"] = {"Coast Miwok"}, ["csj"] = {"Songlai Chin"}, ["csk"] = {"Jola-Kasa"}, ["csl"] = {"Chinese Sign Language"}, ["csm"] = {"Central Sierra Miwok"}, ["csn"] = {"Colombian Sign Language"}, ["cso"] = {"Sochiapam Chinantec", "Sochiapan Chinantec"}, ["csp"] = {"Southern Ping Chinese", "Southern Pinghua"}, ["csq"] = {"Croatia Sign Language"}, ["csr"] = {"Costa Rican Sign Language"}, ["css"] = {"Southern Ohlone"}, ["cst"] = {"Northern Ohlone"}, ["csu"] = {"srednjesudansko"}, ["csv"] = {"Sumtu Chin"}, ["csw"] = {"Swampy Cree"}, ["csx"] = {"Cambodian Sign Language"}, ["csy"] = {"Siyin Chin"}, ["csz"] = {"Coos"}, ["cta"] = {"Tataltepec Chatino"}, ["ctc"] = {"Chetco"}, ["ctd"] = {"Tedim Chin"}, ["cte"] = {"Tepinapa Chinantec"}, ["ctg"] = {"Chittagonian"}, ["cth"] = {"Thaiphum Chin"}, ["ctl"] = {"Tlacoatzintepec Chinantec"}, ["ctm"] = {"Chitimacha"}, ["ctn"] = {"Chhintange"}, ["cto"] = {"Emberá-Catío"}, ["ctp"] = {"Western Highland Chatino"}, ["cts"] = {"Northern Catanduanes Bikol"}, ["ctt"] = {"Wayanad Chetti"}, ["ctu"] = {"Chol"}, ["cty"] = {"Moundadan Chetty"}, ["ctz"] = {"Zacatepec Chatino"}, ["cua"] = {"Cua"}, ["cub"] = {"Cubeo"}, ["cuc"] = {"Usila Chinantec"}, ["cuh"] = {"Chuka", "Gichuka"}, ["cui"] = {"Cuiba"}, ["cuj"] = {"Mashco Piro"}, ["cuk"] = {"San Blas Kuna"}, ["cul"] = {"Culina", "Kulina"}, ["cuo"] = {"Cumanagoto"}, ["cup"] = {"Cupeño"}, ["cuq"] = {"Cun"}, ["cur"] = {"Chhulung"}, ["cus"] = {"kušitsko"}, ["cut"] = {"Teutila Cuicatec"}, ["cuu"] = {"Tai Ya"}, ["cuv"] = {"Cuvok"}, ["cuw"] = {"Chukwa"}, ["cux"] = {"Tepeuxila Cuicatec"}, ["cuy"] = {"Cuitlatec"}, ["cvg"] = {"Chug"}, ["cvn"] = {"Valle Nacional Chinantec"}, ["cwa"] = {"Kabwa"}, ["cwb"] = {"Maindo"}, ["cwd"] = {"Woods Cree"}, ["cwe"] = {"Kwere"}, ["cwg"] = {"Chewong", "Cheq Wong"}, ["cwt"] = {"Kuwaataay"}, ["cya"] = {"Nopala Chatino"}, ["cyb"] = {"Cayubaba"}, ["cyo"] = {"Cuyonon"}, ["czh"] = {"Huizhou Chinese"}, ["czk"] = {"knaansko"}, ["czn"] = {"Zenzontepec Chatino"}, ["czo"] = {"Min Zhong Chinese"}, ["cxh"] = {"Cha'ari"}, ["czt"] = {"Zotung Chin"}, ["daa"] = {"Dangaléat"}, ["dac"] = {"Dambi"}, ["dad"] = {"Marik"}, ["dae"] = {"Duupa"}, ["dag"] = {"Dagbani"}, ["dah"] = {"Gwahatike"}, ["dai"] = {"Day"}, ["daj"] = {"Dar Fur Daju"}, ["dak"] = {"dakotsko"}, ["dal"] = {"Dahalo"}, ["dam"] = {"Damakawa"}, ["dao"] = {"Daai Chin"}, ["daq"] = {"Dandami Maria"}, ["dar"] = {"Dargwa"}, ["das"] = {"Daho-Doo"}, ["dau"] = {"Dar Sila Daju"}, ["dav"] = {"Taita", "Dawida"}, ["daw"] = {"Davawenyo"}, ["dax"] = {"Dayi"}, ["day"] = {"dajaško"}, ["daz"] = {"Dao"}, ["dba"] = {"Bangime"}, ["dbb"] = {"Deno"}, ["dbd"] = {"Dadiya"}, ["dbe"] = {"Dabe"}, ["dbf"] = {"Edopi"}, ["dbg"] = {"Dogul Dom Dogon"}, ["dbi"] = {"Doka"}, ["dbj"] = {"Ida'an"}, ["dbl"] = {"Dyirbal"}, ["dbm"] = {"Duguri"}, ["dbn"] = {"Duriankere"}, ["dbo"] = {"Dulbu"}, ["dbp"] = {"Duwai"}, ["dbq"] = {"Daba"}, ["dbr"] = {"Dabarre"}, ["dbt"] = {"Ben Tey Dogon"}, ["dbu"] = {"Bondum Dom Dogon"}, ["dbv"] = {"Dungu"}, ["dbw"] = {"Bankan Tey Dogon"}, ["dby"] = {"Dibiyaso"}, ["dcc"] = {"Deccan"}, ["dcr"] = {"Negerhollands"}, ["dda"] = {"Dadi Dadi"}, ["ddd"] = {"Dongotono"}, ["dde"] = {"Doondo"}, ["ddg"] = {"Fataluku"}, ["ddi"] = {"West Goodenough"}, ["ddj"] = {"Jaru"}, ["ddn"] = {"Dendi (Benin)"}, ["ddo"] = {"Dido"}, ["ddr"] = {"Dhudhuroa"}, ["dds"] = {"Donno So Dogon"}, ["ddw"] = {"Dawera-Daweloor"}, ["dec"] = {"Dagik"}, ["ded"] = {"Dedua"}, ["dee"] = {"Dewoin"}, ["def"] = {"Dezfuli"}, ["deg"] = {"Degema"}, ["deh"] = {"Dehwari"}, ["dei"] = {"Demisa"}, ["dek"] = {"Dek"}, ["del"] = {"Delaware"}, ["dem"] = {"Dem"}, ["den"] = {"Slave (Athapascan)"}, ["dep"] = {"Pidgin Delaware"}, ["deq"] = {"Dendi (Central African Republic)"}, ["der"] = {"Deori"}, ["des"] = {"Desano"}, ["dev"] = {"Domung"}, ["dez"] = {"Dengese"}, ["dga"] = {"južnodagarsko"}, ["dgb"] = {"Bunoge Dogon"}, ["dgc"] = {"Casiguran Dumagat Agta"}, ["dgd"] = {"Dagaari Dioula"}, ["dge"] = {"Degenan"}, ["dgg"] = {"Doga"}, ["dgh"] = {"Dghwede"}, ["dgi"] = {"Northern Dagara"}, ["dgk"] = {"Dagba"}, ["dgl"] = {"Andaandi", "Dongolawi"}, ["dgn"] = {"Dagoman"}, ["dgo"] = {"Dogri (individual language)"}, ["dgr"] = {"dogribsko"}, ["dgs"] = {"Dogoso"}, ["dgt"] = {"Ndra'ngith"}, ["dgw"] = {"Daungwurrung"}, ["dgx"] = {"Doghoro"}, ["dgz"] = {"Daga"}, ["dhd"] = {"Dhundari"}, ["dhg"] = {"Dhangu-Djangu", "Dhangu", "Djangu"}, ["dhi"] = {"Dhimal"}, ["dhl"] = {"Dhalandji"}, ["dhm"] = {"Zemba"}, ["dhn"] = {"Dhanki"}, ["dho"] = {"Dhodia"}, ["dhr"] = {"Dhargari"}, ["dhs"] = {"Dhaiso"}, ["dhu"] = {"Dhurga"}, ["dhv"] = {"Dehu", "Drehu"}, ["dhw"] = {"Dhanwar (Nepal)"}, ["dhx"] = {"Dhungaloo"}, ["dia"] = {"Dia"}, ["dib"] = {"South Central Dinka"}, ["dic"] = {"Lakota Dida"}, ["did"] = {"Didinga"}, ["dif"] = {"Dieri", "Diyari"}, ["dig"] = {"Digo", "Chidigo"}, ["dih"] = {"Kumiai"}, ["dii"] = {"Dimbong"}, ["dij"] = {"Dai"}, ["dik"] = {"Southwestern Dinka"}, ["dil"] = {"Dilling"}, ["dim"] = {"Dime"}, ["din"] = {"dinško"}, ["dio"] = {"Dibo"}, ["dip"] = {"Northeastern Dinka"}, ["diq"] = {"Dimli (individual language)"}, ["dir"] = {"Dirim"}, ["dis"] = {"Dimasa"}, ["diu"] = {"Diriku"}, ["diw"] = {"Northwestern Dinka"}, ["dix"] = {"Dixon Reef"}, ["diy"] = {"Diuwe"}, ["diz"] = {"Ding"}, ["dja"] = {"Djadjawurrung"}, ["djb"] = {"Djinba"}, ["djc"] = {"Dar Daju Daju"}, ["djd"] = {"Djamindjung", "Ngaliwurru"}, ["dje"] = {"Zarma"}, ["djf"] = {"Djangun"}, ["dji"] = {"Djinang"}, ["djj"] = {"Djeebbana"}, ["djk"] = {"Eastern Maroon Creole", "Businenge Tongo", "Nenge"}, ["djm"] = {"Jamsay Dogon"}, ["djn"] = {"Jawoyn", "Djauan"}, ["djo"] = {"Jangkang"}, ["djr"] = {"Djambarrpuyngu"}, ["dju"] = {"Kapriman"}, ["djw"] = {"Djawi"}, ["dka"] = {"Dakpakha"}, ["dkg"] = {"Kadung"}, ["dkk"] = {"Dakka"}, ["dkr"] = {"Kuijau"}, ["dks"] = {"Southeastern Dinka"}, ["dkx"] = {"Mazagway"}, ["dlg"] = {"Dolgan"}, ["dlk"] = {"Dahalik"}, ["dlm"] = {"dalmatinsko"}, ["dln"] = {"Darlong"}, ["dma"] = {"Duma"}, ["dmb"] = {"Mombo Dogon"}, ["dmc"] = {"Gavak"}, ["dmd"] = {"Madhi Madhi"}, ["dme"] = {"Dugwor"}, ["dmf"] = {"Medefaidrin"}, ["dmg"] = {"Upper Kinabatangan"}, ["dmk"] = {"Domaaki"}, ["dml"] = {"Dameli"}, ["dmm"] = {"Dama"}, ["dmn"] = {"mandejsko"}, ["dmo"] = {"Kemedzung"}, ["dmr"] = {"East Damar"}, ["dms"] = {"Dampelas"}, ["dmu"] = {"Dubu", "Tebi"}, ["dmv"] = {"Dumpas"}, ["dmw"] = {"Mudburra"}, ["dmx"] = {"Dema"}, ["dmy"] = {"Demta", "Sowari"}, ["dna"] = {"Upper Grand Valley Dani"}, ["dnd"] = {"Daonda"}, ["dne"] = {"Ndendeule"}, ["dng"] = {"Dungan"}, ["dni"] = {"Lower Grand Valley Dani"}, ["dnj"] = {"Dan"}, ["dnk"] = {"Dengka"}, ["dnn"] = {"Dzùùngoo"}, ["dno"] = {"Ndrulo", "Northern Lendu"}, ["dnr"] = {"Danaru"}, ["dnt"] = {"Mid Grand Valley Dani"}, ["dnu"] = {"Danau"}, ["dnv"] = {"Danu"}, ["dnw"] = {"Western Dani"}, ["dny"] = {"Dení"}, ["doa"] = {"Dom"}, ["dob"] = {"Dobu"}, ["doc"] = {"Northern Dong"}, ["doe"] = {"Doe"}, ["dof"] = {"Domu"}, ["doh"] = {"Dong"}, ["doi"] = {"dogrijsko (makrojezik)"}, ["dok"] = {"Dondo"}, ["dol"] = {"Doso"}, ["don"] = {"Toura (Papua New Guinea)"}, ["doo"] = {"Dongo"}, ["dop"] = {"Lukpa"}, ["doq"] = {"Dominican Sign Language"}, ["dor"] = {"Dori'o"}, ["dos"] = {"Dogosé"}, ["dot"] = {"Dass"}, ["dov"] = {"Dombe"}, ["dow"] = {"Doyayo"}, ["dox"] = {"Bussa"}, ["doy"] = {"Dompo"}, ["doz"] = {"Dorze"}, ["dpp"] = {"Papar"}, ["dra"] = {"dravidsko"}, ["drb"] = {"Dair"}, ["drc"] = {"Minderico"}, ["drd"] = {"Darmiya"}, ["dre"] = {"Dolpo"}, ["drg"] = {"Rungus"}, ["dri"] = {"C'Lela"}, ["drl"] = {"Paakantyi"}, ["drn"] = {"West Damar"}, ["dro"] = {"Daro-Matu Melanau"}, ["drq"] = {"Dura"}, ["drs"] = {"Gedeo"}, ["drt"] = {"Drents"}, ["dru"] = {"Rukai"}, ["dry"] = {"Darai"}, ["dsb"] = {"spodnjelužiškosrbsko"}, ["dse"] = {"nizozemsko znakovno"}, ["dsh"] = {"Daasanach"}, ["dsi"] = {"Disa"}, ["dsk"] = {"Dokshi"}, ["dsl"] = {"dansko znakovno"}, ["dsn"] = {"Dusner"}, ["dso"] = {"Desiya"}, ["dsq"] = {"Tadaksahak"}, ["dsz"] = {"mardinsko znakovno"}, ["dta"] = {"Daur"}, ["dtb"] = {"Labuk-Kinabatangan Kadazan"}, ["dtd"] = {"Ditidaht"}, ["dth"] = {"Adithinngithigh"}, ["dti"] = {"Ana Tinga Dogon"}, ["dtk"] = {"Tene Kan Dogon"}, ["dtm"] = {"Tomo Kan Dogon"}, ["dtn"] = {"Daatsʼíin"}, ["dto"] = {"Tommo So Dogon"}, ["dtp"] = {"Kadazan Dusun", "Central Dusun"}, ["dtr"] = {"Lotud"}, ["dts"] = {"Toro So Dogon"}, ["dtt"] = {"Toro Tegu Dogon"}, ["dtu"] = {"Tebul Ure Dogon"}, ["dty"] = {"Dotyali"}, ["dua"] = {"dualsko"}, ["dub"] = {"Dubli"}, ["duc"] = {"Duna"}, ["due"] = {"Umiray Dumaget Agta"}, ["duf"] = {"Dumbea", "Drubea"}, ["dug"] = {"Duruma", "Chiduruma"}, ["duh"] = {"Dungra Bhil"}, ["dui"] = {"Dumun"}, ["duk"] = {"Uyajitaya"}, ["dul"] = {"Alabat Island Agta"}, ["dum"] = {"srednjenizozemsko (ok. 1050–1350)"}, ["dun"] = {"Dusun Deyah"}, ["duo"] = {"Dupaninan Agta"}, ["dup"] = {"Duano"}, ["duq"] = {"Dusun Malang"}, ["dur"] = {"Dii"}, ["dus"] = {"Dumi"}, ["duu"] = {"Drung"}, ["duv"] = {"Duvle"}, ["duw"] = {"Dusun Witu"}, ["dux"] = {"Duungooma"}, ["duy"] = {"Dicamay Agta"}, ["duz"] = {"Duli-Gey"}, ["dva"] = {"Duau"}, ["dwa"] = {"Diri"}, ["dwk"] = {"Dawik Kui"}, ["dwr"] = {"Dawro"}, ["dws"] = {"Dutton World Speedwords"}, ["dwu"] = {"Dhuwal"}, ["dww"] = {"Dawawa"}, ["dwy"] = {"Dhuwaya"}, ["dwz"] = {"Dewas Rai"}, ["dya"] = {"Dyan"}, ["dyb"] = {"Dyaberdyaber"}, ["dyd"] = {"Dyugun"}, ["dyg"] = {"Villa Viciosa Agta"}, ["dyi"] = {"Djimini Senoufo"}, ["dym"] = {"Yanda Dom Dogon"}, ["dyn"] = {"Dyangadi", "Dhanggatti"}, ["dyo"] = {"Jola-Fonyi"}, ["dyr"] = {"Dyarim"}, ["dyu"] = {"djulsko"}, ["dyy"] = {"Djabugay", "Dyaabugay"}, ["dza"] = {"Tunzu"}, ["dzd"] = {"Daza"}, ["dze"] = {"Djiwarli"}, ["dzg"] = {"Dazaga"}, ["dzl"] = {"Dzalakha"}, ["dzn"] = {"Dzando"}, ["eaa"] = {"Karenggapa"}, ["ebc"] = {"Beginci"}, ["ebg"] = {"Ebughu"}, ["ebk"] = {"Eastern Bontok"}, ["ebo"] = {"Teke-Ebo"}, ["ebr"] = {"Ebrié"}, ["ebu"] = {"Embu", "Kiembu"}, ["ech"] = {"Echie"}, ["ecr"] = {"eteokretsko"}, ["ecs"] = {"ekvadorsko znakovno"}, ["ecy"] = {"eteociprsko"}, ["eee"] = {"E"}, ["efa"] = {"Efai"}, ["efe"] = {"Efe"}, ["efi"] = {"efiško"}, ["ega"] = {"Ega"}, ["egl"] = {"emiljsko"}, ["egm"] = {"Benamanga"}, ["ego"] = {"Eggon"}, ["egx"] = {"egiptovsko"}, ["egy"] = {"egipčansko"}, ["ehs"] = {"mijakubsko znakovno"}, ["ehu"] = {"Ehueun"}, ["eip"] = {"Eipomek"}, ["eit"] = {"Eitiep"}, ["eiv"] = {"Askopan"}, ["eja"] = {"Ejamat"}, ["eka"] = {"ekajuško"}, ["eke"] = {"Ekit"}, ["ekg"] = {"Ekari"}, ["eki"] = {"Eki"}, ["ekk"] = {"standardnoestonsko"}, ["ekl"] = {"Kol (Bangladesh)", "Kol"}, ["ekm"] = {"Elip"}, ["eko"] = {"Koti"}, ["ekp"] = {"Ekpeye"}, ["ekr"] = {"Yace"}, ["eky"] = {"Eastern Kayah"}, ["ele"] = {"Elepi"}, ["elh"] = {"El Hugeirat"}, ["eli"] = {"Nding"}, ["elk"] = {"Elkei"}, ["elm"] = {"Eleme"}, ["elo"] = {"El Molo"}, ["elu"] = {"Elu"}, ["elx"] = {"elamsko"}, ["ema"] = {"Emai-Iuleha-Ora"}, ["emb"] = {"Embaloh"}, ["eme"] = {"Emerillon"}, ["emg"] = {"Eastern Meohang"}, ["emi"] = {"Mussau-Emira"}, ["emk"] = {"Eastern Maninkakan"}, ["emm"] = {"Mamulique"}, ["emn"] = {"Eman"}, ["emp"] = {"Northern Emberá"}, ["emq"] = {"Eastern Minyag"}, ["ems"] = {"Pacific Gulf Yupik"}, ["emu"] = {"Eastern Muria"}, ["emw"] = {"Emplawas"}, ["emx"] = {"Erromintxela"}, ["emy"] = {"Epigraphic Mayan"}, ["emz"] = {"Mbessa"}, ["ena"] = {"Apali"}, ["enb"] = {"Markweeta"}, ["enc"] = {"En"}, ["end"] = {"Ende"}, ["enf"] = {"gozdnoensko"}, ["enh"] = {"tundrskoensko"}, ["enl"] = {"Enlhet"}, ["enm"] = {"srednjeangleško (1100-1500)"}, ["enn"] = {"Engenni"}, ["eno"] = {"Enggano"}, ["enq"] = {"Enga"}, ["enr"] = {"Emumu", "Emem"}, ["enu"] = {"Enu"}, ["env"] = {"Enwan (Edo State)"}, ["enw"] = {"Enwan (Akwa Ibom State)"}, ["enx"] = {"Enxet"}, ["eot"] = {"Beti (Côte d'Ivoire)"}, ["epi"] = {"Epie"}, ["era"] = {"Eravallan"}, ["erg"] = {"Sie"}, ["erh"] = {"Eruwa"}, ["eri"] = {"Ogea"}, ["erk"] = {"South Efate"}, ["ero"] = {"Horpa"}, ["err"] = {"Erre"}, ["ers"] = {"Ersu"}, ["ert"] = {"Eritai"}, ["erw"] = {"Erokwanas"}, ["ese"] = {"Ese Ejja"}, ["esg"] = {"Aheri Gondi"}, ["esh"] = {"Eshtehardi"}, ["esi"] = {"North Alaskan Inupiatun"}, ["esk"] = {"Northwest Alaska Inupiatun"}, ["esl"] = {"Egypt Sign Language"}, ["esm"] = {"Esuma"}, ["esn"] = {"salvadorsko znakovno"}, ["eso"] = {"estonsko znakovno"}, ["esq"] = {"Esselen"}, ["ess"] = {"sibirskojupiško"}, ["esu"] = {"centralnojupiško"}, ["esx"] = {"eksimskoaleutsko"}, ["esy"] = {"Eskayan"}, ["etb"] = {"Etebi"}, ["etc"] = {"Etchemin"}, ["eth"] = {"etiopsko znakovno"}, ["etn"] = {"Eton (Vanuatu)"}, ["eto"] = {"Eton (Cameroon)"}, ["etr"] = {"Edolo"}, ["ets"] = {"Yekhee"}, ["ett"] = {"etruščansko"}, ["etu"] = {"Ejagham"}, ["etx"] = {"Eten"}, ["etz"] = {"Semimi"}, ["eud"] = {"Eudeve"}, ["euq"] = {"baskovsko (družina)"}, ["eve"] = {"Even"}, ["evh"] = {"Uvbie"}, ["evn"] = {"Evenki"}, ["ewo"] = {"evondsko"}, ["ext"] = {"ekstremadursko"}, ["eya"] = {"Eyak"}, ["eyo"] = {"Keiyo"}, ["eza"] = {"Ezaa"}, ["eze"] = {"Uzekwe"}, ["faa"] = {"Fasu"}, ["fab"] = {"Fa d'Ambu"}, ["fad"] = {"Wagi"}, ["faf"] = {"Fagani"}, ["fag"] = {"Finongan"}, ["fah"] = {"Baissa Fali"}, ["fai"] = {"Faiwol"}, ["faj"] = {"Faita"}, ["fak"] = {"Fang (Cameroon)"}, ["fal"] = {"South Fali"}, ["fam"] = {"Fam"}, ["fan"] = {"fanško"}, ["fap"] = {"Paloor"}, ["far"] = {"Fataleka"}, ["fat"] = {"fantijsko"}, ["fau"] = {"Fayu"}, ["fax"] = {"falsko"}, ["fay"] = {"Southwestern Fars"}, ["faz"] = {"Northwestern Fars"}, ["fbl"] = {"West Albay Bikol"}, ["fcs"] = {"quebeško znakovno"}, ["fer"] = {"Feroge"}, ["ffi"] = {"Foia Foia"}, ["ffm"] = {"Maasina Fulfulde"}, ["fgr"] = {"Fongoro"}, ["fia"] = {"Nobiin"}, ["fie"] = {"Fyer"}, ["fif"] = {"Faifi"}, ["fil"] = {"filipinsko"}, ["fip"] = {"Fipa"}, ["fir"] = {"Firan"}, ["fit"] = {"tornedalskofinsko", "Meänkieli"}, ["fiu"] = {"ugrofinsko"}, ["fiw"] = {"Fiwaga"}, ["fkk"] = {"Kirya-Konzəl"}, ["fkv"] = {"kvensko"}, ["fla"] = {"Kalispel-Pend d'Oreille"}, ["flh"] = {"Foau"}, ["fli"] = {"Fali"}, ["fll"] = {"North Fali"}, ["fln"] = {"Flinders Island"}, ["flr"] = {"Fuliiru"}, ["fly"] = {"Flaaitaal", "Tsotsitaal"}, ["fmp"] = {"Fe'fe'"}, ["fmu"] = {"Far Western Muria"}, ["fnb"] = {"Fanbak"}, ["fng"] = {"Fanagalo"}, ["fni"] = {"Fania"}, ["fod"] = {"Foodo"}, ["foi"] = {"Foi"}, ["fom"] = {"Foma"}, ["fon"] = {"fonsko"}, ["for"] = {"Fore"}, ["fos"] = {"Siraya"}, ["fox"] = {"formoško"}, ["fpe"] = {"Fernando Po Creole English"}, ["fqs"] = {"Fas"}, ["frc"] = {"kajunskofrancosko"}, ["frd"] = {"Fordata"}, ["frk"] = {"frankovsko"}, ["frm"] = {"srednjefrancosko (ok. 1400-1600)"}, ["fro"] = {"starofrancosko (842-ok. 1400)"}, ["frp"] = {"arpitansko", "frankoprovansalsko"}, ["frq"] = {"foraško"}, ["frr"] = {"severnofrizijsko"}, ["frs"] = {"vzhodnofrizijsko"}, ["frt"] = {"Fortsenal"}, ["fse"] = {"Finnish Sign Language"}, ["fsl"] = {"French Sign Language"}, ["fss"] = {"Finland-Swedish Sign Language", "finlandssvenskt teckenspråk", "suomenruotsalainen viittomakieli"}, ["fub"] = {"Adamawa Fulfulde"}, ["fuc"] = {"pulaarsko"}, ["fud"] = {"vzhodnofutunsko"}, ["fue"] = {"Borgu Fulfulde"}, ["fuf"] = {"Pular"}, ["fuh"] = {"Western Niger Fulfulde"}, ["fui"] = {"Bagirmi Fulfulde"}, ["fuj"] = {"Ko"}, ["fum"] = {"Fum"}, ["fun"] = {"Fulniô"}, ["fuq"] = {"Central-Eastern Niger Fulfulde"}, ["fur"] = {"furlansko"}, ["fut"] = {"Futuna-Aniwa"}, ["fuu"] = {"Furu"}, ["fuv"] = {"Nigerian Fulfulde"}, ["fuy"] = {"Fuyug"}, ["fvr"] = {"Fur"}, ["fwa"] = {"Fwâi"}, ["fwe"] = {"Fwe"}, ["gaa"] = {"Ga"}, ["gab"] = {"Gabri"}, ["gac"] = {"Mixed Great Andamanese"}, ["gad"] = {"Gaddang"}, ["gae"] = {"Guarequena"}, ["gaf"] = {"Gende"}, ["gag"] = {"gagavško"}, ["gah"] = {"Alekano"}, ["gai"] = {"Borei"}, ["gaj"] = {"Gadsup"}, ["gak"] = {"Gamkonora"}, ["gal"] = {"Galolen"}, ["gam"] = {"Kandawo"}, ["gan"] = {"ganskokitajsko"}, ["gao"] = {"Gants"}, ["gap"] = {"Gal"}, ["gaq"] = {"Gata'"}, ["gar"] = {"Galeya"}, ["gas"] = {"Adiwasi Garasia"}, ["gat"] = {"Kenati"}, ["gau"] = {"Mudhili Gadaba"}, ["gaw"] = {"Nobonob"}, ["gax"] = {"Borana-Arsi-Guji Oromo"}, ["gay"] = {"gajsko"}, ["gaz"] = {"West Central Oromo"}, ["gba"] = {"gbajsko"}, ["gbb"] = {"Kaytetye"}, ["gbd"] = {"Karajarri"}, ["gbe"] = {"Niksek"}, ["gbf"] = {"Gaikundi"}, ["gbg"] = {"Gbanziri"}, ["gbh"] = {"Defi Gbe"}, ["gbi"] = {"Galela"}, ["gbj"] = {"Bodo Gadaba"}, ["gbk"] = {"Gaddi"}, ["gbl"] = {"Gamit"}, ["gbm"] = {"Garhwali"}, ["gbn"] = {"Mo'da"}, ["gbo"] = {"Northern Grebo"}, ["gbp"] = {"Gbaya-Bossangoa"}, ["gbq"] = {"Gbaya-Bozoum"}, ["gbr"] = {"Gbagyi"}, ["gbs"] = {"Gbesi Gbe"}, ["gbu"] = {"Gagadu"}, ["gbv"] = {"Gbanu"}, ["gbw"] = {"Gabi-Gabi"}, ["gbx"] = {"Eastern Xwla Gbe"}, ["gby"] = {"Gbari"}, ["gbz"] = {"Zoroastrian Dari"}, ["gcc"] = {"Mali"}, ["gcd"] = {"Ganggalida"}, ["gce"] = {"Galice"}, ["gcf"] = {"Guadeloupean Creole French"}, ["gcl"] = {"Grenadian Creole English"}, ["gcn"] = {"Gaina"}, ["gcr"] = {"Guianese Creole French"}, ["gct"] = {"Colonia Tovar German"}, ["gda"] = {"Gade Lohar"}, ["gdb"] = {"Pottangi Ollar Gadaba"}, ["gdc"] = {"Gugu Badhun"}, ["gdd"] = {"Gedaged"}, ["gde"] = {"Gude"}, ["gdf"] = {"Guduf-Gava"}, ["gdg"] = {"Ga'dang"}, ["gdh"] = {"Gadjerawang", "Gajirrabeng"}, ["gdi"] = {"Gundi"}, ["gdj"] = {"Gurdjar"}, ["gdk"] = {"Gadang"}, ["gdl"] = {"Dirasha"}, ["gdm"] = {"Laal"}, ["gdn"] = {"Umanakaina"}, ["gdo"] = {"Ghodoberi"}, ["gdq"] = {"Mehri"}, ["gdr"] = {"Wipi"}, ["gds"] = {"Ghandruk Sign Language"}, ["gdt"] = {"Kungardutyi"}, ["gdu"] = {"Gudu"}, ["gdx"] = {"Godwari"}, ["gea"] = {"Geruma"}, ["geb"] = {"Kire"}, ["gec"] = {"Gboloo Grebo"}, ["ged"] = {"Gade"}, ["gef"] = {"Gerai"}, ["geg"] = {"Gengle"}, ["geh"] = {"huteritskonemško", "huteritsko"}, ["gei"] = {"Gebe"}, ["gej"] = {"Gen"}, ["gek"] = {"Ywom"}, ["gel"] = {"ut-Ma'in"}, ["gem"] = {"germansko"}, ["geq"] = {"Geme"}, ["ges"] = {"Geser-Gorom"}, ["gev"] = {"Eviya"}, ["gew"] = {"Gera"}, ["gex"] = {"Garre"}, ["gey"] = {"Enya"}, ["gez"] = {"giško"}, ["gfk"] = {"Patpatar"}, ["gft"] = {"Gafat"}, ["gga"] = {"Gao"}, ["ggb"] = {"Gbii"}, ["ggd"] = {"Gugadj"}, ["gge"] = {"Gurr-goni"}, ["ggg"] = {"Gurgula"}, ["ggk"] = {"Kungarakany"}, ["ggl"] = {"Ganglau"}, ["ggt"] = {"Gitua"}, ["ggu"] = {"Gagu", "Gban"}, ["ggw"] = {"Gogodala"}, ["gha"] = {"Ghadamès"}, ["ghc"] = {"Hiberno-Scottish Gaelic"}, ["ghe"] = {"Southern Ghale"}, ["ghh"] = {"Northern Ghale"}, ["ghk"] = {"Geko Karen"}, ["ghl"] = {"Ghulfan"}, ["ghn"] = {"Ghanongga"}, ["gho"] = {"Ghomara"}, ["ghr"] = {"Ghera"}, ["ghs"] = {"Guhu-Samane"}, ["ght"] = {"Kuke", "Kutang Ghale"}, ["gia"] = {"Kija"}, ["gib"] = {"Gibanawa"}, ["gic"] = {"Gail"}, ["gid"] = {"Gidar"}, ["gie"] = {"Gaɓogbo", "Guébie"}, ["gig"] = {"Goaria"}, ["gih"] = {"Githabul"}, ["gii"] = {"Girirra"}, ["gil"] = {"kiribatsko"}, ["gim"] = {"Gimi (Eastern Highlands)"}, ["gin"] = {"Hinukh"}, ["gip"] = {"Gimi (West New Britain)"}, ["giq"] = {"Green Gelao"}, ["gir"] = {"Red Gelao"}, ["gis"] = {"North Giziga"}, ["git"] = {"Gitxsan"}, ["giu"] = {"Mulao"}, ["giw"] = {"White Gelao"}, ["gix"] = {"Gilima"}, ["giy"] = {"Giyug"}, ["giz"] = {"South Giziga"}, ["gjk"] = {"Kachi Koli"}, ["gjm"] = {"Gunditjmara"}, ["gjn"] = {"Gonja"}, ["gjr"] = {"Gurindji Kriol"}, ["gju"] = {"Gujari"}, ["gka"] = {"Guya"}, ["gkd"] = {"Magɨ (Madang Province)"}, ["gke"] = {"Ndai"}, ["gkn"] = {"Gokana"}, ["gko"] = {"Kok-Nar"}, ["gkp"] = {"Guinea Kpelle"}, ["gku"] = {"ǂUngkue"}, ["glb"] = {"Belning"}, ["glc"] = {"Bon Gula"}, ["gld"] = {"nanajsko"}, ["glh"] = {"Northwest Pashai", "Northwest Pashayi"}, ["glj"] = {"Gula Iro"}, ["glk"] = {"Gilaki"}, ["gll"] = {"Garlali"}, ["glo"] = {"Galambu"}, ["glr"] = {"Glaro-Twabo"}, ["glu"] = {"Gula (Chad)"}, ["glw"] = {"Glavda"}, ["gly"] = {"Gule"}, ["gma"] = {"Gambera"}, ["gmb"] = {"Gula'alaa"}, ["gmd"] = {"Mághdì"}, ["gme"] = {"vzhodnogermansko"}, ["gmg"] = {"Magɨyi"}, ["gmh"] = {"srednje visokonemško (ok. 1050–1500)"}, ["gml"] = {"srednje nizkonemško"}, ["gmm"] = {"Gbaya-Mbodomo"}, ["gmn"] = {"Gimnime"}, ["gmq"] = {"severnogermansko"}, ["gmr"] = {"Mirning", "Mirniny"}, ["gmu"] = {"Gumalu"}, ["gmv"] = {"Gamo"}, ["gmw"] = {"zahodnogermansko"}, ["gmx"] = {"Magoma"}, ["gmy"] = {"mikenskogrško"}, ["gmz"] = {"Mgbolizhia"}, ["gna"] = {"Kaansa"}, ["gnb"] = {"Gangte"}, ["gnc"] = {"Guanche"}, ["gnd"] = {"Zulgo-Gemzek"}, ["gne"] = {"Ganang"}, ["gng"] = {"Ngangam"}, ["gnh"] = {"Lere"}, ["gni"] = {"Gooniyandi"}, ["gnj"] = {"Ngen"}, ["gnk"] = {"ǁGana"}, ["gnl"] = {"Gangulu"}, ["gnm"] = {"Ginuman"}, ["gnn"] = {"Gumatj"}, ["gno"] = {"Northern Gondi"}, ["gnq"] = {"Gana"}, ["gnr"] = {"Gureng Gureng"}, ["gnt"] = {"Guntai"}, ["gnu"] = {"Gnau"}, ["gnw"] = {"Western Bolivian Guaraní"}, ["gnz"] = {"Ganzi"}, ["goa"] = {"Guro"}, ["gob"] = {"Playero"}, ["goc"] = {"Gorakor"}, ["god"] = {"Godié"}, ["goe"] = {"Gongduk"}, ["gof"] = {"Gofa"}, ["gog"] = {"Gogo"}, ["goh"] = {"staronemško (750–1050)"}, ["goi"] = {"Gobasi"}, ["goj"] = {"Gowlan"}, ["gok"] = {"Gowli"}, ["gol"] = {"Gola"}, ["gom"] = {"Goan Konkani"}, ["gon"] = {"gondijsko"}, ["goo"] = {"Gone Dau"}, ["gop"] = {"Yeretuar"}, ["goq"] = {"Gorap"}, ["gor"] = {"gorontalsko"}, ["gos"] = {"Gronings"}, ["got"] = {"gotsko"}, ["gou"] = {"Gavar"}, ["gov"] = {"Goo"}, ["gow"] = {"Gorowa"}, ["gox"] = {"Gobu"}, ["goy"] = {"Goundo"}, ["goz"] = {"Gozarkhani"}, ["gpa"] = {"Gupa-Abawa"}, ["gpe"] = {"Ghanaian Pidgin English"}, ["gpn"] = {"Taiap"}, ["gqa"] = {"Ga'anda"}, ["gqi"] = {"Guiqiong"}, ["gqn"] = {"Guana (Brazil)"}, ["gqr"] = {"Gor"}, ["gqu"] = {"Qau"}, ["gra"] = {"Rajput Garasia"}, ["grb"] = {"grebsko"}, ["grc"] = {"starogrško (do 1453)"}, ["grd"] = {"Guruntum-Mbaaru"}, ["grg"] = {"Madi"}, ["grh"] = {"Gbiri-Niragu"}, ["gri"] = {"Ghari"}, ["grj"] = {"Southern Grebo"}, ["grk"] = {"grško (družina)"}, ["grm"] = {"Kota Marudu Talantang"}, ["gro"] = {"Groma"}, ["grq"] = {"Gorovu"}, ["grr"] = {"Taznatit"}, ["grs"] = {"Gresi"}, ["grt"] = {"Garo"}, ["gru"] = {"Kistane"}, ["grv"] = {"Central Grebo"}, ["grw"] = {"Gweda"}, ["grx"] = {"Guriaso"}, ["gry"] = {"Barclayville Grebo"}, ["grz"] = {"Guramalum"}, ["gse"] = {"Ghanaian Sign Language"}, ["gsg"] = {"German Sign Language"}, ["gsl"] = {"Gusilay"}, ["gsm"] = {"Guatemalan Sign Language"}, ["gsn"] = {"Nema", "Gusan"}, ["gso"] = {"Southwest Gbaya"}, ["gsp"] = {"Wasembo"}, ["gss"] = {"Greek Sign Language"}, ["gsw"] = {"švicarskonemško", "alemansko", "alzaško"}, ["gta"] = {"Guató"}, ["gtu"] = {"Aghu-Tharnggala"}, ["gua"] = {"Shiki"}, ["gub"] = {"Guajajára"}, ["guc"] = {"Wayuu"}, ["gud"] = {"Yocoboué Dida"}, ["gue"] = {"Gurindji"}, ["guf"] = {"Gupapuyngu"}, ["gug"] = {"Paraguayan Guaraní"}, ["guh"] = {"Guahibo"}, ["gui"] = {"Eastern Bolivian Guaraní"}, ["guk"] = {"Gumuz"}, ["gul"] = {"Sea Island Creole English"}, ["gum"] = {"Guambiano"}, ["gun"] = {"Mbyá Guaraní"}, ["guo"] = {"Guayabero"}, ["gup"] = {"Gunwinggu"}, ["guq"] = {"Aché"}, ["gur"] = {"Farefare"}, ["gus"] = {"Guinean Sign Language"}, ["gut"] = {"Maléku Jaíka"}, ["guu"] = {"Yanomamö"}, ["guw"] = {"Gun"}, ["gux"] = {"Gourmanchéma"}, ["guz"] = {"Gusii", "Ekegusii"}, ["gva"] = {"Guana (Paraguay)"}, ["gvc"] = {"Guanano"}, ["gve"] = {"Duwet"}, ["gvf"] = {"Golin"}, ["gvj"] = {"Guajá"}, ["gvl"] = {"Gulay"}, ["gvm"] = {"Gurmana"}, ["gvn"] = {"Kuku-Yalanji"}, ["gvo"] = {"Gavião Do Jiparaná"}, ["gvp"] = {"Pará Gavião"}, ["gvr"] = {"Gurung"}, ["gvs"] = {"Gumawana"}, ["gvy"] = {"Guyani"}, ["gwa"] = {"Mbato"}, ["gwb"] = {"Gwa"}, ["gwc"] = {"Gawri", "Kalami"}, ["gwd"] = {"Gawwada"}, ["gwe"] = {"Gweno"}, ["gwf"] = {"Gowro"}, ["gwg"] = {"Moo"}, ["gwi"] = {"gvihinsko"}, ["gwj"] = {"ǀGwi"}, ["gwm"] = {"Awngthim"}, ["gwn"] = {"Gwandara"}, ["gwr"] = {"Gwere"}, ["gwt"] = {"Gawar-Bati"}, ["gwu"] = {"Guwamu"}, ["gww"] = {"Kwini"}, ["gwx"] = {"Gua"}, ["gxx"] = {"Wè Southern"}, ["gya"] = {"Northwest Gbaya"}, ["gyb"] = {"Garus"}, ["gyd"] = {"Kayardild"}, ["gye"] = {"Gyem"}, ["gyf"] = {"Gungabula"}, ["gyg"] = {"Gbayi"}, ["gyi"] = {"Gyele"}, ["gyl"] = {"Gayil"}, ["gym"] = {"Ngäbere"}, ["gyn"] = {"Guyanese Creole English"}, ["gyo"] = {"Gyalsumdo"}, ["gyr"] = {"Guarayu"}, ["gyy"] = {"Gunya"}, ["gyz"] = {"Geji", "Gyaazi"}, ["gza"] = {"Ganza"}, ["gzi"] = {"Gazi"}, ["gzn"] = {"Gane"}, ["haa"] = {"Han"}, ["hab"] = {"Hanoi Sign Language"}, ["hac"] = {"Gurani"}, ["had"] = {"Hatam"}, ["hae"] = {"Eastern Oromo"}, ["haf"] = {"Haiphong Sign Language"}, ["hag"] = {"Hanga"}, ["hah"] = {"Hahon"}, ["hai"] = {"haidsko"}, ["haj"] = {"Hajong"}, ["hak"] = {"Hakka Chinese"}, ["hal"] = {"Halang"}, ["ham"] = {"Hewa"}, ["han"] = {"Hangaza"}, ["hao"] = {"Hakö"}, ["hap"] = {"Hupla"}, ["haq"] = {"Ha"}, ["har"] = {"Harari"}, ["has"] = {"Haisla"}, ["hav"] = {"Havu"}, ["haw"] = {"havajsko"}, ["hax"] = {"Southern Haida"}, ["hay"] = {"Haya"}, ["haz"] = {"Hazaragi"}, ["hba"] = {"Hamba"}, ["hbb"] = {"Huba"}, ["hbn"] = {"Heiban"}, ["hbo"] = {"starohebrejsko"}, ["hbu"] = {"Habu"}, ["hca"] = {"Andaman Creole Hindi"}, ["hch"] = {"Huichol"}, ["hdn"] = {"Northern Haida"}, ["hds"] = {"Honduras Sign Language"}, ["hdy"] = {"Hadiyya"}, ["hea"] = {"Northern Qiandong Miao"}, ["hed"] = {"Herdé"}, ["heg"] = {"Helong"}, ["heh"] = {"Hehe"}, ["hei"] = {"Heiltsuk"}, ["hem"] = {"Hemba"}, ["hgm"] = {"Haiǁom"}, ["hgw"] = {"Haigwai"}, ["hhi"] = {"Hoia Hoia"}, ["hhr"] = {"Kerak"}, ["hhy"] = {"Hoyahoya"}, ["hia"] = {"Lamang"}, ["hib"] = {"Hibito"}, ["hid"] = {"Hidatsa"}, ["hif"] = {"Fiji Hindi"}, ["hig"] = {"Kamwe"}, ["hih"] = {"Pamosu"}, ["hii"] = {"Hinduri"}, ["hij"] = {"Hijuk"}, ["hik"] = {"Seit-Kaitetu"}, ["hil"] = {"hilgajnonsko"}, ["him"] = {"himčalsko"}, ["hio"] = {"Tsoa"}, ["hir"] = {"Himarimã"}, ["hit"] = {"hetitsko"}, ["hiw"] = {"Hiw"}, ["hix"] = {"Hixkaryána"}, ["hji"] = {"Haji"}, ["hka"] = {"Kahe"}, ["hke"] = {"Hunde"}, ["hkh"] = {"Khah", "Poguli"}, ["hkk"] = {"Hunjara-Kaina Ke"}, ["hkn"] = {"Mel-Khaonh"}, ["hks"] = {"Hong Kong Sign Language", "Heung Kong Sau Yue"}, ["hla"] = {"Halia"}, ["hlb"] = {"Halbi"}, ["hld"] = {"Halang Doan"}, ["hle"] = {"Hlersu"}, ["hlt"] = {"Matu Chin"}, ["hlu"] = {"Hieroglyphic Luwian"}, ["hma"] = {"Southern Mashan Hmong", "Southern Mashan Miao"}, ["hmb"] = {"Humburi Senni Songhay"}, ["hmc"] = {"Central Huishui Hmong", "Central Huishui Miao"}, ["hmd"] = {"Large Flowery Miao", "A-hmaos", "Da-Hua Miao"}, ["hme"] = {"Eastern Huishui Hmong", "Eastern Huishui Miao"}, ["hmf"] = {"Hmong Don"}, ["hmg"] = {"Southwestern Guiyang Hmong"}, ["hmh"] = {"Southwestern Huishui Hmong", "Southwestern Huishui Miao"}, ["hmi"] = {"Northern Huishui Hmong", "Northern Huishui Miao"}, ["hmj"] = {"Ge", "Gejia"}, ["hmk"] = {"Maek"}, ["hml"] = {"Luopohe Hmong", "Luopohe Miao"}, ["hmm"] = {"Central Mashan Hmong", "Central Mashan Miao"}, ["hmn"] = {"hmonško"}, ["hmp"] = {"Northern Mashan Hmong", "Northern Mashan Miao"}, ["hmq"] = {"Eastern Qiandong Miao"}, ["hmr"] = {"Hmar"}, ["hms"] = {"Southern Qiandong Miao"}, ["hmt"] = {"Hamtai"}, ["hmu"] = {"Hamap"}, ["hmv"] = {"Hmong Dô"}, ["hmw"] = {"Western Mashan Hmong", "Western Mashan Miao"}, ["hmx"] = {"Hmong-Mien languages"}, ["hmy"] = {"Southern Guiyang Hmong", "Southern Guiyang Miao"}, ["hmz"] = {"Hmong Shua", "Sinicized Miao"}, ["hna"] = {"Mina (Cameroon)"}, ["hnd"] = {"Southern Hindko"}, ["hne"] = {"Chhattisgarhi"}, ["hng"] = {"Hungu"}, ["hnh"] = {"ǁAni"}, ["hni"] = {"Hani"}, ["hnj"] = {"Hmong Njua", "Mong Leng", "Mong Njua"}, ["hnn"] = {"Hanunoo"}, ["hno"] = {"Northern Hindko"}, ["hns"] = {"Caribbean Hindustani"}, ["hnu"] = {"Hung"}, ["hoa"] = {"Hoava"}, ["hob"] = {"Mari (Madang Province)"}, ["hoc"] = {"Ho"}, ["hod"] = {"Holma"}, ["hoe"] = {"Horom"}, ["hoh"] = {"Hobyót"}, ["hoi"] = {"Holikachuk"}, ["hoj"] = {"Hadothi", "Haroti"}, ["hok"] = {"hokansko"}, ["hol"] = {"Holu"}, ["hom"] = {"Homa"}, ["hoo"] = {"Holoholo"}, ["hop"] = {"Hopi"}, ["hor"] = {"Horo"}, ["hos"] = {"Ho Chi Minh City Sign Language"}, ["hot"] = {"Hote", "Malê"}, ["hov"] = {"Hovongan"}, ["how"] = {"Honi"}, ["hoy"] = {"Holiya"}, ["hoz"] = {"Hozo"}, ["hpo"] = {"Hpon"}, ["hps"] = {"Hawai'i Sign Language (HSL)", "Hawai'i Pidgin Sign Language"}, ["hra"] = {"Hrangkhol"}, ["hrc"] = {"Niwer Mil"}, ["hre"] = {"Hre"}, ["hrk"] = {"Haruku"}, ["hrm"] = {"Horned Miao"}, ["hro"] = {"Haroi"}, ["hrp"] = {"Nhirrpi"}, ["hrt"] = {"Hértevin"}, ["hru"] = {"Hruso"}, ["hrw"] = {"Warwar Feni"}, ["hrx"] = {"Hunsrik"}, ["hrz"] = {"Harzani"}, ["hsb"] = {"gornjelužiškosrbsko"}, ["hsh"] = {"Hungarian Sign Language"}, ["hsl"] = {"Hausa Sign Language"}, ["hsn"] = {"Xiang Chinese"}, ["hss"] = {"Harsusi"}, ["hti"] = {"Hoti"}, ["hto"] = {"Minica Huitoto"}, ["hts"] = {"Hadza"}, ["htu"] = {"Hitu"}, ["htx"] = {"srednjehetitsko"}, ["hub"] = {"Huambisa"}, ["huc"] = {"ǂHua", "ǂʼAmkhoe"}, ["hud"] = {"Huaulu"}, ["hue"] = {"San Francisco Del Mar Huave"}, ["huf"] = {"Humene"}, ["hug"] = {"Huachipaeri"}, ["huh"] = {"Huilliche"}, ["hui"] = {"Huli"}, ["huj"] = {"Northern Guiyang Hmong", "Northern Guiyang Miao"}, ["huk"] = {"Hulung"}, ["hul"] = {"Hula"}, ["hum"] = {"Hungana"}, ["huo"] = {"Hu"}, ["hup"] = {"hupsko"}, ["huq"] = {"Tsat"}, ["hur"] = {"Halkomelem"}, ["hus"] = {"Huastec"}, ["hut"] = {"Humla"}, ["huu"] = {"Murui Huitoto"}, ["huv"] = {"San Mateo Del Mar Huave"}, ["huw"] = {"Hukumina"}, ["hux"] = {"Nüpode Huitoto"}, ["huy"] = {"Hulaulá"}, ["huz"] = {"Hunzib"}, ["hvc"] = {"Haitian Vodoun Culture Language"}, ["hve"] = {"San Dionisio Del Mar Huave"}, ["hvk"] = {"Haveke"}, ["hvn"] = {"Sabu"}, ["hvv"] = {"Santa María Del Mar Huave"}, ["hwa"] = {"Wané"}, ["hwc"] = {"Hawai'i Creole English", "Hawai'i Pidgin"}, ["hwo"] = {"Hwana"}, ["hya"] = {"Hya"}, ["hyw"] = {"zahodnoarmensko"}, ["hyx"] = {"armensko (družina)"}, ["iai"] = {"Iaai"}, ["ian"] = {"Iatmul"}, ["iar"] = {"Purari"}, ["iba"] = {"ibansko"}, ["ibb"] = {"Ibibio"}, ["ibd"] = {"Iwaidja"}, ["ibe"] = {"Akpes"}, ["ibg"] = {"Ibanag"}, ["ibh"] = {"Bih"}, ["ibl"] = {"Ibaloi"}, ["ibm"] = {"Agoi"}, ["ibn"] = {"Ibino"}, ["ibr"] = {"Ibuoro"}, ["ibu"] = {"Ibu"}, ["iby"] = {"Ibani"}, ["ica"] = {"Ede Ica"}, ["ich"] = {"Etkywan"}, ["icl"] = {"Icelandic Sign Language"}, ["icr"] = {"Islander Creole English"}, ["ida"] = {"Idakho-Isukha-Tiriki", "Luidakho-Luisukha-Lutirichi"}, ["idb"] = {"indoportugalsko"}, ["idc"] = {"Idon", "Ajiya"}, ["idd"] = {"Ede Idaca"}, ["ide"] = {"Idere"}, ["idi"] = {"Idi"}, ["idr"] = {"Indri"}, ["ids"] = {"Idesa"}, ["idt"] = {"Idaté"}, ["idu"] = {"Idoma"}, ["ifa"] = {"Amganad Ifugao"}, ["ifb"] = {"Batad Ifugao", "Ayangan Ifugao"}, ["ife"] = {"Ifè"}, ["iff"] = {"Ifo"}, ["ifk"] = {"Tuwali Ifugao"}, ["ifm"] = {"Teke-Fuumu"}, ["ifu"] = {"Mayoyao Ifugao"}, ["ify"] = {"Keley-I Kallahan"}, ["igb"] = {"Ebira"}, ["ige"] = {"Igede"}, ["igg"] = {"Igana"}, ["igl"] = {"Igala"}, ["igm"] = {"Kanggape"}, ["ign"] = {"Ignaciano"}, ["igo"] = {"Isebe"}, ["igs"] = {"Interglossa"}, ["igw"] = {"Igwe"}, ["ihb"] = {"Iha Based Pidgin"}, ["ihi"] = {"Ihievbe"}, ["ihp"] = {"Iha"}, ["ihw"] = {"Bidhawal"}, ["iin"] = {"Thiin"}, ["iir"] = {"indoiransko"}, ["ijc"] = {"Izon"}, ["ije"] = {"Biseni"}, ["ijj"] = {"Ede Ije"}, ["ijn"] = {"Kalabari"}, ["ijo"] = {"ijško"}, ["ijs"] = {"Southeast Ijo"}, ["ike"] = {"Eastern Canadian Inuktitut"}, ["ikh"] = {"Ikhin-Arokho"}, ["iki"] = {"Iko"}, ["ikk"] = {"Ika"}, ["ikl"] = {"Ikulu"}, ["iko"] = {"Olulumo-Ikom"}, ["ikp"] = {"Ikpeshi"}, ["ikr"] = {"Ikaranggal"}, ["iks"] = {"Inuit Sign Language"}, ["ikt"] = {"Inuinnaqtun", "Western Canadian Inuktitut"}, ["ikv"] = {"Iku-Gora-Ankwa"}, ["ikw"] = {"Ikwere"}, ["ikx"] = {"Ik"}, ["ikz"] = {"Ikizu"}, ["ila"] = {"Ile Ape"}, ["ilb"] = {"Ila"}, ["ilg"] = {"Garig-Ilgar"}, ["ili"] = {"Ili Turki"}, ["ilk"] = {"Ilongot"}, ["ilm"] = {"Iranun (Malaysia)"}, ["ilo"] = {"ilokansko"}, ["ilp"] = {"Iranun (Philippines)"}, ["ils"] = {"International Sign"}, ["ilu"] = {"Ili'uun"}, ["ilv"] = {"Ilue"}, ["ima"] = {"Mala Malasar"}, ["imi"] = {"Anamgura"}, ["iml"] = {"Miluk"}, ["imn"] = {"Imonda"}, ["imo"] = {"Imbongu"}, ["imr"] = {"Imroing"}, ["ims"] = {"Marsian"}, ["imt"] = {"imotonško"}, ["imy"] = {"Milyan"}, ["inb"] = {"Inga"}, ["inc"] = {"indijsko"}, ["ine"] = {"indoevropsko"}, ["ing"] = {"degeksitansko"}, ["inh"] = {"inguško"}, ["inj"] = {"Jungle Inga"}, ["inl"] = {"Indonesian Sign Language"}, ["inm"] = {"minajsko"}, ["inn"] = {"Isinai"}, ["ino"] = {"Inoke-Yate"}, ["inp"] = {"inaparijsko"}, ["ins"] = {"Indian Sign Language"}, ["int"] = {"Intha"}, ["inz"] = {"Ineseño"}, ["ior"] = {"Inor"}, ["iou"] = {"Tuma-Irumu"}, ["iow"] = {"Iowa-Oto"}, ["ipi"] = {"Ipili"}, ["ipo"] = {"Ipiko"}, ["iqu"] = {"Iquito"}, ["iqw"] = {"Ikwo"}, ["ira"] = {"iransko (družina)"}, ["ire"] = {"Iresim"}, ["irh"] = {"Irarutu"}, ["iri"] = {"Rigwe", "Irigwe"}, ["irk"] = {"Iraqw"}, ["irn"] = {"Irántxe"}, ["iro"] = {"irokeško"}, ["irr"] = {"Ir"}, ["iru"] = {"Irula"}, ["irx"] = {"Kamberau"}, ["iry"] = {"Iraya"}, ["isa"] = {"Isabi"}, ["isc"] = {"Isconahua"}, ["isd"] = {"Isnag"}, ["ise"] = {"Italian Sign Language"}, ["isg"] = {"Irish Sign Language"}, ["ish"] = {"Esan"}, ["isi"] = {"Nkem-Nkum"}, ["isk"] = {"Ishkashimi"}, ["ism"] = {"Masimasi"}, ["isn"] = {"Isanzu"}, ["iso"] = {"Isoko"}, ["isr"] = {"Israeli Sign Language"}, ["ist"] = {"istriotsko"}, ["isu"] = {"Isu (Menchum Division)"}, ["itb"] = {"Binongan Itneg"}, ["itc"] = {"italsko"}, ["itd"] = {"Southern Tidung"}, ["ite"] = {"Itene"}, ["iti"] = {"Inlaod Itneg"}, ["itk"] = {"judeoitalijansko"}, ["itl"] = {"Itelmen"}, ["itm"] = {"Itu Mbon Uzo"}, ["ito"] = {"Itonama"}, ["itr"] = {"Iteri"}, ["its"] = {"Isekiri"}, ["itt"] = {"Maeng Itneg"}, ["itv"] = {"Itawit"}, ["itw"] = {"Ito"}, ["itx"] = {"Itik"}, ["ity"] = {"Moyadan Itneg"}, ["itz"] = {"Itzá"}, ["ium"] = {"Iu Mien"}, ["ivb"] = {"Ibatan"}, ["ivv"] = {"Ivatan"}, ["iwk"] = {"I-Wak"}, ["iwm"] = {"Iwam"}, ["iwo"] = {"Iwur"}, ["iws"] = {"Sepik Iwam"}, ["ixc"] = {"Ixcatec"}, ["ixl"] = {"Ixil"}, ["iya"] = {"Iyayu"}, ["iyo"] = {"Mesaka"}, ["iyx"] = {"Yaka (Congo)"}, ["izh"] = {"ingrijsko"}, ["izm"] = {"Kizamani"}, ["izr"] = {"Izere"}, ["izz"] = {"Izii"}, ["jaa"] = {"Jamamadí"}, ["jab"] = {"Hyam"}, ["jac"] = {"Popti'", "Jakalteko"}, ["jad"] = {"Jahanka"}, ["jae"] = {"Yabem"}, ["jaf"] = {"Jara"}, ["jah"] = {"Jah Hut"}, ["jaj"] = {"Zazao"}, ["jak"] = {"Jakun"}, ["jal"] = {"Yalahatan"}, ["jam"] = {"jamajško kreolsko angleško"}, ["jan"] = {"Jandai"}, ["jao"] = {"Yanyuwa"}, ["jaq"] = {"Yaqay"}, ["jas"] = {"novokaledonskojamajško"}, ["jat"] = {"Jakati"}, ["jau"] = {"Yaur"}, ["jax"] = {"Jambi Malay"}, ["jay"] = {"Yan-nhangu", "Nhangu"}, ["jaz"] = {"Jawe"}, ["jbe"] = {"judeoberbersko"}, ["jbi"] = {"Badjiri"}, ["jbj"] = {"Arandai"}, ["jbk"] = {"Barikewa"}, ["jbm"] = {"Bijim"}, ["jbn"] = {"Nafusi"}, ["jbo"] = {"lojbansko"}, ["jbr"] = {"Jofotek-Bromnya"}, ["jbt"] = {"Jabutí"}, ["jbu"] = {"Jukun Takum"}, ["jbw"] = {"Yawijibaya"}, ["jcs"] = {"Jamaican Country Sign Language"}, ["jct"] = {"Krymchak"}, ["jda"] = {"Jad"}, ["jdg"] = {"Jadgali"}, ["jdt"] = {"Judeo-Tat"}, ["jeb"] = {"Jebero"}, ["jee"] = {"Jerung"}, ["jeh"] = {"Jeh"}, ["jei"] = {"Yei"}, ["jek"] = {"Jeri Kuo"}, ["jel"] = {"Yelmek"}, ["jen"] = {"Dza"}, ["jer"] = {"Jere"}, ["jet"] = {"Manem"}, ["jeu"] = {"Jonkor Bourmataguil"}, ["jgb"] = {"Ngbee"}, ["jge"] = {"judeogruzijsko"}, ["jgk"] = {"Gwak"}, ["jgo"] = {"Ngomba"}, ["jhi"] = {"Jehai"}, ["jhs"] = {"jankotsko znakovno"}, ["jia"] = {"Jina"}, ["jib"] = {"Jibu"}, ["jic"] = {"Tol"}, ["jid"] = {"Bu (Kaduna State)"}, ["jie"] = {"Jilbe"}, ["jig"] = {"Jingulu", "Djingili"}, ["jih"] = {"sTodsde", "Shangzhai"}, ["jii"] = {"Jiiddu"}, ["jil"] = {"Jilim"}, ["jim"] = {"Jimi (Cameroon)"}, ["jio"] = {"Jiamao"}, ["jiq"] = {"Guanyinqiao", "Lavrung"}, ["jit"] = {"Jita"}, ["jiu"] = {"Youle Jinuo"}, ["jiv"] = {"Shuar"}, ["jiy"] = {"Buyuan Jinuo"}, ["jje"] = {"Jejueo"}, ["jjr"] = {"Bankal"}, ["jka"] = {"Kaera"}, ["jkm"] = {"Mobwa Karen"}, ["jko"] = {"Kubo"}, ["jkp"] = {"Paku Karen"}, ["jkr"] = {"Koro (India)"}, ["jks"] = {"Amami Koniya Sign Language"}, ["jku"] = {"Labir"}, ["jle"] = {"Ngile"}, ["jls"] = {"jamajško znakovno"}, ["jma"] = {"Dima"}, ["jmb"] = {"Zumbun"}, ["jmc"] = {"Machame"}, ["jmd"] = {"Yamdena"}, ["jmi"] = {"Jimi (Nigeria)"}, ["jml"] = {"Jumli"}, ["jmn"] = {"Makuri Naga"}, ["jmr"] = {"Kamara"}, ["jms"] = {"Mashi (Nigeria)"}, ["jmw"] = {"Mouwase"}, ["jmx"] = {"Western Juxtlahuaca Mixtec"}, ["jna"] = {"Jangshung"}, ["jnd"] = {"Jandavra"}, ["jng"] = {"Yangman"}, ["jni"] = {"Janji"}, ["jnj"] = {"Yemsa"}, ["jnl"] = {"Rawat"}, ["jns"] = {"Jaunsari"}, ["job"] = {"Joba"}, ["jod"] = {"Wojenaka"}, ["jog"] = {"Jogi"}, ["jor"] = {"Jorá"}, ["jos"] = {"Jordanian Sign Language"}, ["jow"] = {"Jowulu"}, ["jpa"] = {"judeopalestinskoaramejsko"}, ["jpr"] = {"judeoperzijsko"}, ["jpx"] = {"japonsko (družina))"}, ["jqr"] = {"Jaqaru"}, ["jra"] = {"Jarai"}, ["jrb"] = {"judeoarabsko"}, ["jrr"] = {"Jiru"}, ["jrt"] = {"Jakattoe"}, ["jru"] = {"Japrería"}, ["jsl"] = {"japonsko znakovno"}, ["jua"] = {"Júma"}, ["jub"] = {"Wannu"}, ["juc"] = {"Jurchen"}, ["jud"] = {"Worodougou"}, ["juh"] = {"Hõne"}, ["jui"] = {"Ngadjuri"}, ["juk"] = {"Wapan"}, ["jul"] = {"Jirel"}, ["jum"] = {"Jumjum"}, ["jun"] = {"Juang"}, ["juo"] = {"Jiba"}, ["jup"] = {"Hupdë"}, ["jur"] = {"Jurúna"}, ["jus"] = {"Jumla Sign Language"}, ["jut"] = {"Jutish"}, ["juu"] = {"Ju"}, ["juw"] = {"Wãpha"}, ["juy"] = {"Juray"}, ["jvd"] = {"Javindo"}, ["jvn"] = {"karibskojavansko"}, ["jwi"] = {"Jwira-Pepesa"}, ["jya"] = {"Jiarong"}, ["jye"] = {"judeojemenskoarabsko"}, ["jyy"] = {"Jaya"}, ["kaa"] = {"karakalpaško"}, ["kab"] = {"kabilsko"}, ["kac"] = {"kačinsko"}, ["kad"] = {"Adara"}, ["kae"] = {"Ketangalan"}, ["kaf"] = {"Katso"}, ["kag"] = {"Kajaman"}, ["kah"] = {"Kara (Central African Republic)"}, ["kai"] = {"Karekare"}, ["kaj"] = {"Jju"}, ["kak"] = {"Kalanguya", "Kayapa Kallahan"}, ["kam"] = {"kambsko"}, ["kao"] = {"Xaasongaxango"}, ["kap"] = {"Bezhta"}, ["kaq"] = {"Capanahua"}, ["kar"] = {"karensko"}, ["kav"] = {"Katukína"}, ["kaw"] = {"kavijsko"}, ["kax"] = {"Kao"}, ["kay"] = {"Kamayurá"}, ["kba"] = {"Kalarko"}, ["kbb"] = {"Kaxuiâna"}, ["kbc"] = {"Kadiwéu"}, ["kbd"] = {"kabardsko"}, ["kbe"] = {"Kanju"}, ["kbg"] = {"Khamba"}, ["kbh"] = {"Camsá"}, ["kbi"] = {"Kaptiau"}, ["kbj"] = {"Kari"}, ["kbk"] = {"Grass Koiari"}, ["kbl"] = {"Kanembu"}, ["kbm"] = {"Iwal"}, ["kbn"] = {"Kare (Central African Republic)"}, ["kbo"] = {"Keliko"}, ["kbp"] = {"Kabiyè"}, ["kbq"] = {"Kamano"}, ["kbr"] = {"Kafa"}, ["kbs"] = {"Kande"}, ["kbt"] = {"Abadi"}, ["kbu"] = {"Kabutra"}, ["kbv"] = {"Dera (Indonesia)"}, ["kbw"] = {"Kaiep"}, ["kbx"] = {"Ap Ma"}, ["kby"] = {"Manga Kanuri"}, ["kbz"] = {"Duhwa"}, ["kca"] = {"Khanty"}, ["kcb"] = {"Kawacha"}, ["kcc"] = {"Lubila"}, ["kcd"] = {"Ngkâlmpw Kanum"}, ["kce"] = {"Kaivi"}, ["kcf"] = {"Ukaan"}, ["kcg"] = {"tjapsko"}, ["kch"] = {"Vono"}, ["kci"] = {"Kamantan"}, ["kcj"] = {"Kobiana"}, ["kck"] = {"Kalanga"}, ["kcl"] = {"Kela (Papua New Guinea)", "Kala"}, ["kcm"] = {"Gula (Central African Republic)"}, ["kcn"] = {"Nubi"}, ["kco"] = {"Kinalakna"}, ["kcp"] = {"Kanga"}, ["kcq"] = {"Kamo"}, ["kcr"] = {"Katla"}, ["kcs"] = {"Koenoem"}, ["kct"] = {"Kaian"}, ["kcu"] = {"Kami (Tanzania)"}, ["kcv"] = {"Kete"}, ["kcw"] = {"Kabwari"}, ["kcx"] = {"Kachama-Ganjule"}, ["kcy"] = {"Korandje"}, ["kcz"] = {"Konongo"}, ["kda"] = {"Worimi"}, ["kdc"] = {"Kutu"}, ["kdd"] = {"Yankunytjatjara"}, ["kde"] = {"Makonde"}, ["kdf"] = {"Mamusi"}, ["kdg"] = {"Seba"}, ["kdh"] = {"Tem"}, ["kdi"] = {"Kumam"}, ["kdj"] = {"Karamojong"}, ["kdk"] = {"Numèè", "Kwényi"}, ["kdl"] = {"Tsikimba"}, ["kdm"] = {"Kagoma"}, ["kdn"] = {"Kunda"}, ["kdo"] = {"kordofansko"}, ["kdp"] = {"Kaningdon-Nindem"}, ["kdq"] = {"Koch"}, ["kdr"] = {"Karaim"}, ["kdt"] = {"Kuy"}, ["kdu"] = {"Kadaru"}, ["kdw"] = {"Koneraw"}, ["kdx"] = {"Kam"}, ["kdy"] = {"Keder", "Keijar"}, ["kdz"] = {"Kwaja"}, ["kea"] = {"Kabuverdianu"}, ["keb"] = {"Kélé"}, ["kec"] = {"Keiga"}, ["ked"] = {"Kerewe"}, ["kee"] = {"Eastern Keres"}, ["kef"] = {"Kpessi"}, ["keg"] = {"Tese"}, ["keh"] = {"Keak"}, ["kei"] = {"Kei"}, ["kej"] = {"Kadar"}, ["kek"] = {"Kekchí"}, ["kel"] = {"Kela (Democratic Republic of Congo)"}, ["kem"] = {"Kemak"}, ["ken"] = {"Kenyang"}, ["keo"] = {"Kakwa"}, ["kep"] = {"Kaikadi"}, ["keq"] = {"Kamar"}, ["ker"] = {"Kera"}, ["kes"] = {"Kugbo"}, ["ket"] = {"Ket"}, ["keu"] = {"Akebu"}, ["kev"] = {"Kanikkaran"}, ["kew"] = {"West Kewa"}, ["kex"] = {"Kukna"}, ["key"] = {"Kupia"}, ["kez"] = {"Kukele"}, ["kfa"] = {"Kodava"}, ["kfb"] = {"Northwestern Kolami"}, ["kfc"] = {"Konda-Dora"}, ["kfd"] = {"Korra Koraga"}, ["kfe"] = {"Kota (India)"}, ["kff"] = {"Koya"}, ["kfg"] = {"Kudiya"}, ["kfh"] = {"Kurichiya"}, ["kfi"] = {"Kannada Kurumba"}, ["kfj"] = {"Kemiehua"}, ["kfk"] = {"Kinnauri"}, ["kfl"] = {"Kung"}, ["kfm"] = {"Khunsari"}, ["kfn"] = {"Kuk"}, ["kfo"] = {"Koro (Côte d'Ivoire)"}, ["kfp"] = {"Korwa"}, ["kfq"] = {"Korku"}, ["kfr"] = {"Kachhi", "Kutchi"}, ["kfs"] = {"Bilaspuri"}, ["kft"] = {"Kanjari"}, ["kfu"] = {"Katkari"}, ["kfv"] = {"Kurmukar"}, ["kfw"] = {"Kharam Naga"}, ["kfx"] = {"Kullu Pahari"}, ["kfy"] = {"Kumaoni"}, ["kfz"] = {"Koromfé"}, ["kga"] = {"Koyaga"}, ["kgb"] = {"Kawe"}, ["kge"] = {"Komering"}, ["kgf"] = {"Kube"}, ["kgg"] = {"Kusunda"}, ["kgi"] = {"Selangor Sign Language"}, ["kgj"] = {"Gamale Kham"}, ["kgk"] = {"Kaiwá"}, ["kgl"] = {"Kunggari"}, ["kgn"] = {"Karingani"}, ["kgo"] = {"Krongo"}, ["kgp"] = {"Kaingang"}, ["kgq"] = {"Kamoro"}, ["kgr"] = {"Abun"}, ["kgs"] = {"Kumbainggar"}, ["kgt"] = {"Somyev"}, ["kgu"] = {"Kobol"}, ["kgv"] = {"Karas"}, ["kgw"] = {"Karon Dori"}, ["kgx"] = {"Kamaru"}, ["kgy"] = {"Kyerung"}, ["kha"] = {"kasijsko"}, ["khb"] = {"Lü"}, ["khc"] = {"Tukang Besi North"}, ["khd"] = {"Bädi Kanum"}, ["khe"] = {"Korowai"}, ["khf"] = {"Khuen"}, ["khg"] = {"Khams Tibetan"}, ["khh"] = {"Kehu"}, ["khi"] = {"kojsansko"}, ["khj"] = {"Kuturmi"}, ["khk"] = {"Halh Mongolian"}, ["khl"] = {"Lusi"}, ["khn"] = {"Khandesi"}, ["kho"] = {"kotansko"}, ["khp"] = {"Kapori", "Kapauri"}, ["khq"] = {"Koyra Chiini Songhay"}, ["khr"] = {"Kharia"}, ["khs"] = {"Kasua"}, ["kht"] = {"Khamti"}, ["khu"] = {"Nkhumbi"}, ["khv"] = {"Khvarshi"}, ["khw"] = {"Khowar"}, ["khx"] = {"Kanu"}, ["khy"] = {"Kele (Democratic Republic of Congo)"}, ["khz"] = {"Keapara"}, ["kia"] = {"Kim"}, ["kib"] = {"Koalib"}, ["kic"] = {"Kickapoo"}, ["kid"] = {"Koshin"}, ["kie"] = {"Kibet"}, ["kif"] = {"Eastern Parbate Kham"}, ["kig"] = {"Kimaama", "Kimaghima"}, ["kih"] = {"Kilmeri"}, ["kii"] = {"Kitsai"}, ["kij"] = {"Kilivila"}, ["kil"] = {"Kariya"}, ["kim"] = {"Karagas"}, ["kio"] = {"Kiowa"}, ["kip"] = {"Sheshi Kham"}, ["kiq"] = {"Kosadle", "Kosare"}, ["kis"] = {"Kis"}, ["kit"] = {"Agob"}, ["kiu"] = {"Kirmanjki (individual language)"}, ["kiv"] = {"Kimbu"}, ["kiw"] = {"Northeast Kiwai"}, ["kix"] = {"Khiamniungan Naga"}, ["kiy"] = {"Kirikiri"}, ["kiz"] = {"Kisi"}, ["kja"] = {"Mlap"}, ["kjb"] = {"Q'anjob'al", "Kanjobal"}, ["kjc"] = {"Coastal Konjo"}, ["kjd"] = {"Southern Kiwai"}, ["kje"] = {"Kisar"}, ["kjg"] = {"Khmu"}, ["kjh"] = {"hakaško", "kojbalsko"}, ["kji"] = {"Zabana"}, ["kjj"] = {"Khinalugh"}, ["kjk"] = {"Highland Konjo"}, ["kjl"] = {"Western Parbate Kham"}, ["kjm"] = {"Kháng"}, ["kjn"] = {"Kunjen"}, ["kjo"] = {"Harijan Kinnauri"}, ["kjp"] = {"Pwo Eastern Karen"}, ["kjq"] = {"Western Keres"}, ["kjr"] = {"Kurudu"}, ["kjs"] = {"East Kewa"}, ["kjt"] = {"Phrae Pwo Karen"}, ["kju"] = {"Kashaya"}, ["kjv"] = {"knjižno kajkavsko"}, ["kjx"] = {"Ramopa"}, ["kjy"] = {"Erave"}, ["kjz"] = {"Bumthangkha"}, ["kka"] = {"Kakanda"}, ["kkb"] = {"Kwerisa"}, ["kkc"] = {"Odoodee"}, ["kkd"] = {"Kinuku"}, ["kke"] = {"Kakabe"}, ["kkf"] = {"Kalaktang Monpa"}, ["kkg"] = {"Mabaka Valley Kalinga"}, ["kkh"] = {"Khün"}, ["kki"] = {"Kagulu"}, ["kkj"] = {"Kako"}, ["kkk"] = {"Kokota"}, ["kkl"] = {"Kosarek Yale"}, ["kkm"] = {"Kiong"}, ["kkn"] = {"Kon Keu"}, ["kko"] = {"Karko"}, ["kkp"] = {"Gugubera", "Koko-Bera"}, ["kkq"] = {"Kaeku"}, ["kkr"] = {"Kir-Balar"}, ["kks"] = {"Giiwo"}, ["kkt"] = {"Koi"}, ["kku"] = {"Tumi"}, ["kkv"] = {"Kangean"}, ["kkw"] = {"Teke-Kukuya"}, ["kkx"] = {"Kohin"}, ["kky"] = {"Guugu Yimidhirr", "Guguyimidjir"}, ["kkz"] = {"Kaska"}, ["kla"] = {"Klamath-Modoc"}, ["klb"] = {"Kiliwa"}, ["klc"] = {"Kolbila"}, ["kld"] = {"Gamilaraay"}, ["kle"] = {"Kulung (Nepal)"}, ["klf"] = {"Kendeje"}, ["klg"] = {"Tagakaulo"}, ["klh"] = {"Weliki"}, ["kli"] = {"Kalumpang"}, ["klj"] = {"Khalaj"}, ["klk"] = {"Kono (Nigeria)"}, ["kll"] = {"Kagan Kalagan"}, ["klm"] = {"Migum"}, ["kln"] = {"Kalenjin"}, ["klo"] = {"Kapya"}, ["klp"] = {"Kamasa"}, ["klq"] = {"Rumu"}, ["klr"] = {"Khaling"}, ["kls"] = {"Kalasha"}, ["klt"] = {"Nukna"}, ["klu"] = {"Klao"}, ["klv"] = {"Maskelynes"}, ["klw"] = {"Tado", "Lindu"}, ["klx"] = {"Koluwawa"}, ["kly"] = {"Kalao"}, ["klz"] = {"Kabola"}, ["kma"] = {"Konni"}, ["kmb"] = {"kimbundsko"}, ["kmc"] = {"Southern Dong"}, ["kmd"] = {"Majukayang Kalinga"}, ["kme"] = {"Bakole"}, ["kmf"] = {"Kare (Papua New Guinea)"}, ["kmg"] = {"Kâte"}, ["kmh"] = {"Kalam"}, ["kmi"] = {"Kami (Nigeria)"}, ["kmj"] = {"Kumarbhag Paharia"}, ["kmk"] = {"Limos Kalinga"}, ["kml"] = {"Tanudan Kalinga"}, ["kmm"] = {"Kom (India)"}, ["kmn"] = {"Awtuw"}, ["kmo"] = {"Kwoma"}, ["kmp"] = {"Gimme"}, ["kmq"] = {"Kwama"}, ["kmr"] = {"Northern Kurdish"}, ["kms"] = {"Kamasau"}, ["kmt"] = {"Kemtuik"}, ["kmu"] = {"Kanite"}, ["kmv"] = {"Karipúna Creole French"}, ["kmw"] = {"Komo (Democratic Republic of Congo)"}, ["kmx"] = {"Waboda"}, ["kmy"] = {"Koma"}, ["kmz"] = {"korasanskoturško"}, ["kna"] = {"Dera (Nigeria)"}, ["knb"] = {"Lubuagan Kalinga"}, ["knc"] = {"Central Kanuri"}, ["knd"] = {"Konda"}, ["kne"] = {"Kankanaey"}, ["knf"] = {"Mankanya"}, ["kng"] = {"Koongo"}, ["kni"] = {"Kanufi"}, ["knj"] = {"Western Kanjobal"}, ["knk"] = {"Kuranko"}, ["knl"] = {"Keninjal"}, ["knm"] = {"Kanamarí"}, ["knn"] = {"Konkani (individual language)"}, ["kno"] = {"Kono (Sierra Leone)"}, ["knp"] = {"Kwanja"}, ["knq"] = {"Kintaq"}, ["knr"] = {"Kaningra"}, ["kns"] = {"Kensiu"}, ["knt"] = {"Panoan Katukína"}, ["knu"] = {"Kono (Guinea)"}, ["knv"] = {"Tabo"}, ["knw"] = {"Kung-Ekoka"}, ["knx"] = {"Kendayan", "Salako"}, ["kny"] = {"Kanyok"}, ["knz"] = {"Kalamsé"}, ["koa"] = {"Konomala"}, ["koc"] = {"Kpati"}, ["kod"] = {"Kodi"}, ["koe"] = {"Kacipo-Bale Suri"}, ["kof"] = {"Kubi"}, ["kog"] = {"Cogui", "Kogi"}, ["koh"] = {"Koyo"}, ["koi"] = {"Komi-Permyak"}, ["kok"] = {"konkansko (makrojezik)"}, ["kol"] = {"Kol (Papua New Guinea)"}, ["koo"] = {"Konzo"}, ["kop"] = {"Waube"}, ["koq"] = {"Kota (Gabon)"}, ["kos"] = {"kosrajsko"}, ["kot"] = {"Lagwan"}, ["kou"] = {"Koke"}, ["kov"] = {"Kudu-Camo"}, ["kow"] = {"Kugama"}, ["koy"] = {"Koyukon"}, ["koz"] = {"Korak"}, ["kpa"] = {"Kutto"}, ["kpb"] = {"Mullu Kurumba"}, ["kpc"] = {"Curripaco"}, ["kpd"] = {"Koba"}, ["kpe"] = {"kpelejsko"}, ["kpf"] = {"Komba"}, ["kpg"] = {"Kapingamarangi"}, ["kph"] = {"Kplang"}, ["kpi"] = {"Kofei"}, ["kpj"] = {"Karajá"}, ["kpk"] = {"Kpan"}, ["kpl"] = {"Kpala"}, ["kpm"] = {"Koho"}, ["kpn"] = {"Kepkiriwát"}, ["kpo"] = {"Ikposo"}, ["kpq"] = {"Korupun-Sela"}, ["kpr"] = {"Korafe-Yegha"}, ["kps"] = {"Tehit"}, ["kpt"] = {"Karata"}, ["kpu"] = {"Kafoa"}, ["kpv"] = {"Komi-Zyrian"}, ["kpw"] = {"Kobon"}, ["kpx"] = {"Mountain Koiali"}, ["kpy"] = {"Koryak"}, ["kpz"] = {"Kupsabiny"}, ["kqa"] = {"Mum"}, ["kqb"] = {"Kovai"}, ["kqc"] = {"Doromu-Koki"}, ["kqd"] = {"Koy Sanjaq Surat"}, ["kqe"] = {"Kalagan"}, ["kqf"] = {"Kakabai"}, ["kqg"] = {"Khe"}, ["kqh"] = {"Kisankasa"}, ["kqi"] = {"Koitabu"}, ["kqj"] = {"Koromira"}, ["kqk"] = {"Kotafon Gbe"}, ["kql"] = {"Kyenele"}, ["kqm"] = {"Khisa"}, ["kqn"] = {"Kaonde"}, ["kqo"] = {"Eastern Krahn"}, ["kqp"] = {"Kimré"}, ["kqq"] = {"Krenak"}, ["kqr"] = {"Kimaragang"}, ["kqs"] = {"Northern Kissi"}, ["kqt"] = {"Klias River Kadazan"}, ["kqu"] = {"Seroa"}, ["kqv"] = {"Okolod"}, ["kqw"] = {"Kandas"}, ["kqx"] = {"Mser"}, ["kqy"] = {"Koorete"}, ["kqz"] = {"Korana"}, ["kra"] = {"Kumhali"}, ["krb"] = {"Karkin"}, ["krc"] = {"karačajsko-balkarsko"}, ["krd"] = {"Kairui-Midiki"}, ["kre"] = {"Panará"}, ["krf"] = {"Koro (Vanuatu)"}, ["krh"] = {"Kurama"}, ["kri"] = {"Krio"}, ["krj"] = {"kinarajsko"}, ["krk"] = {"kerekejsko"}, ["krl"] = {"karelsko"}, ["krn"] = {"Sapo"}, ["kro"] = {"krujsko"}, ["krp"] = {"Durop"}, ["krr"] = {"Krung"}, ["krs"] = {"Gbaya (Sudan)"}, ["krt"] = {"Tumari Kanuri"}, ["kru"] = {"kuruško"}, ["krv"] = {"Kavet"}, ["krw"] = {"Western Krahn"}, ["krx"] = {"Karon"}, ["kry"] = {"Kryts"}, ["krz"] = {"Sota Kanum"}, ["ksb"] = {"Shambala"}, ["ksc"] = {"Southern Kalinga"}, ["ksd"] = {"Kuanua"}, ["kse"] = {"Kuni"}, ["ksf"] = {"Bafia"}, ["ksg"] = {"Kusaghe"}, ["ksh"] = {"Kölsch"}, ["ksi"] = {"Krisa", "I'saka"}, ["ksj"] = {"Uare"}, ["ksk"] = {"Kansa"}, ["ksl"] = {"Kumalu"}, ["ksm"] = {"Kumba"}, ["ksn"] = {"kasiguransko"}, ["kso"] = {"Kofa"}, ["ksp"] = {"Kaba"}, ["ksq"] = {"Kwaami"}, ["ksr"] = {"Borong"}, ["kss"] = {"Southern Kisi"}, ["kst"] = {"Winyé"}, ["ksu"] = {"Khamyang"}, ["ksv"] = {"Kusu"}, ["ksw"] = {"karensko"}, ["ksx"] = {"Kedang"}, ["ksy"] = {"Kharia Thar"}, ["ksz"] = {"Kodaku"}, ["kta"] = {"Katua"}, ["ktb"] = {"Kambaata"}, ["ktc"] = {"Kholok"}, ["ktd"] = {"Kokata", "Kukatha"}, ["kte"] = {"Nubri"}, ["ktf"] = {"Kwami"}, ["ktg"] = {"Kalkutung"}, ["kth"] = {"Karanga"}, ["kti"] = {"North Muyu"}, ["ktj"] = {"Plapo Krumen"}, ["ktk"] = {"Kaniet"}, ["ktl"] = {"Koroshi"}, ["ktm"] = {"Kurti"}, ["ktn"] = {"Karitiâna"}, ["kto"] = {"Kuot"}, ["ktp"] = {"Kaduo"}, ["ktq"] = {"Katabaga"}, ["kts"] = {"South Muyu"}, ["ktt"] = {"Ketum"}, ["ktu"] = {"kitubsko (Demokratična republika Kongo)"}, ["ktv"] = {"vzhodnokatujsko"}, ["ktw"] = {"Kato"}, ["ktx"] = {"Kaxararí"}, ["kty"] = {"Kango (Bas-Uélé District)"}, ["ktz"] = {"Juǀʼhoan", "Juǀʼhoansi"}, ["kub"] = {"Kutep"}, ["kuc"] = {"Kwinsu"}, ["kud"] = {"'Auhelawa"}, ["kue"] = {"Kuman (Papua New Guinea)"}, ["kuf"] = {"zahodnokatujsko"}, ["kug"] = {"Kupa"}, ["kuh"] = {"Kushi"}, ["kui"] = {"Kuikúro-Kalapálo", "Kalapalo"}, ["kuj"] = {"Kuria"}, ["kuk"] = {"kepško"}, ["kul"] = {"Kulere"}, ["kum"] = {"kumiško"}, ["kun"] = {"Kunama"}, ["kuo"] = {"Kumukio"}, ["kup"] = {"Kunimaipa"}, ["kuq"] = {"Karipuna"}, ["kus"] = {"Kusaal"}, ["kut"] = {"kutenajsko"}, ["kuu"] = {"Upper Kuskokwim"}, ["kuv"] = {"Kur"}, ["kuw"] = {"Kpagua"}, ["kux"] = {"Kukatja"}, ["kuy"] = {"Kuuku-Ya'u"}, ["kuz"] = {"Kunza"}, ["kva"] = {"bagvalalsko"}, ["kvb"] = {"kubujsko"}, ["kvc"] = {"Kove"}, ["kvd"] = {"Kui (Indonesia)"}, ["kve"] = {"Kalabakan"}, ["kvf"] = {"Kabalai"}, ["kvg"] = {"Kuni-Boazi"}, ["kvh"] = {"komodoško"}, ["kvi"] = {"Kwang"}, ["kvj"] = {"Psikye"}, ["kvk"] = {"Korean Sign Language"}, ["kvl"] = {"Kayaw"}, ["kvm"] = {"Kendem"}, ["kvn"] = {"Border Kuna"}, ["kvo"] = {"dobelsko"}, ["kvp"] = {"Kompane"}, ["kvq"] = {"Geba Karen"}, ["kvr"] = {"kerinško"}, ["kvt"] = {"Lahta Karen", "Lahta"}, ["kvu"] = {"Yinbaw Karen"}, ["kvv"] = {"kolsko"}, ["kvw"] = {"Wersing"}, ["kvx"] = {"Parkari Koli"}, ["kvy"] = {"Yintale Karen", "Yintale"}, ["kvz"] = {"Tsakwambo", "Tsaukambo"}, ["kwa"] = {"Dâw"}, ["kwb"] = {"kvajsko"}, ["kwc"] = {"Likwala"}, ["kwd"] = {"Kwaio"}, ["kwe"] = {"Kwerba"}, ["kwf"] = {"Kwara'ae"}, ["kwg"] = {"Sara Kaba Deme"}, ["kwh"] = {"Kowiai"}, ["kwi"] = {"Awa-Cuaiquer"}, ["kwj"] = {"Kwanga"}, ["kwk"] = {"Kwakiutl"}, ["kwl"] = {"Kofyar"}, ["kwm"] = {"Kwambi"}, ["kwn"] = {"Kwangali"}, ["kwo"] = {"Kwomtari"}, ["kwp"] = {"Kodia"}, ["kwr"] = {"Kwer"}, ["kws"] = {"Kwese"}, ["kwt"] = {"Kwesten"}, ["kwu"] = {"Kwakum"}, ["kwv"] = {"Sara Kaba Náà"}, ["kww"] = {"Kwinti"}, ["kwx"] = {"Khirwar"}, ["kwy"] = {"San Salvador Kongo"}, ["kwz"] = {"Kwadi"}, ["kxa"] = {"Kairiru"}, ["kxb"] = {"Krobu"}, ["kxc"] = {"Konso", "Khonso"}, ["kxd"] = {"brunejsko"}, ["kxf"] = {"Manumanaw Karen", "Manumanaw"}, ["kxh"] = {"Karo (Ethiopia)"}, ["kxi"] = {"Keningau Murut"}, ["kxj"] = {"Kulfa"}, ["kxk"] = {"Zayein Karen"}, ["kxm"] = {"Northern Khmer"}, ["kxn"] = {"Kanowit-Tanjong Melanau"}, ["kxo"] = {"Kanoé"}, ["kxp"] = {"Wadiyara Koli"}, ["kxq"] = {"Smärky Kanum"}, ["kxr"] = {"Koro (Papua New Guinea)"}, ["kxs"] = {"Kangjia"}, ["kxt"] = {"Koiwat"}, ["kxv"] = {"Kuvi"}, ["kxw"] = {"Konai"}, ["kxx"] = {"Likuba"}, ["kxy"] = {"Kayong"}, ["kxz"] = {"Kerewo"}, ["kya"] = {"Kwaya"}, ["kyb"] = {"Butbut Kalinga"}, ["kyc"] = {"Kyaka"}, ["kyd"] = {"Karey"}, ["kye"] = {"Krache"}, ["kyf"] = {"Kouya"}, ["kyg"] = {"Keyagana"}, ["kyh"] = {"Karok"}, ["kyi"] = {"Kiput"}, ["kyj"] = {"Karao"}, ["kyk"] = {"Kamayo"}, ["kyl"] = {"srednjekalapujsko"}, ["kym"] = {"Kpatili"}, ["kyn"] = {"Northern Binukidnon"}, ["kyo"] = {"kelonsko"}, ["kyp"] = {"Kang"}, ["kyq"] = {"Kenga"}, ["kyr"] = {"Kuruáya"}, ["kys"] = {"Baram Kayan"}, ["kyt"] = {"Kayagar"}, ["kyu"] = {"Western Kayah"}, ["kyv"] = {"Kayort"}, ["kyw"] = {"Kudmali"}, ["kyx"] = {"Rapoisi"}, ["kyy"] = {"Kambaira"}, ["kyz"] = {"Kayabí"}, ["kza"] = {"Western Karaboro"}, ["kzb"] = {"Kaibobo"}, ["kzc"] = {"Bondoukou Kulango"}, ["kzd"] = {"Kadai"}, ["kze"] = {"Kosena"}, ["kzf"] = {"Da'a Kaili"}, ["kzg"] = {"kikajsko"}, ["kzi"] = {"Kelabit"}, ["kzk"] = {"Kazukuru"}, ["kzl"] = {"kajelsko"}, ["kzm"] = {"kaiško"}, ["kzn"] = {"kokolsko"}, ["kzo"] = {"Kaningi"}, ["kzp"] = {"Kaidipang"}, ["kzq"] = {"Kaike"}, ["kzr"] = {"Karang"}, ["kzs"] = {"Sugut Dusun"}, ["kzu"] = {"Kayupulau"}, ["kzv"] = {"Komyandaret"}, ["kzw"] = {"Karirí-Xocó"}, ["kzx"] = {"Kamarian"}, ["kzy"] = {"Kango (Tshopo District)"}, ["kzz"] = {"Kalabra"}, ["laa"] = {"Southern Subanen"}, ["lab"] = {"Linear A"}, ["lac"] = {"Lacandon"}, ["lad"] = {"sefardsko"}, ["lae"] = {"Pattani"}, ["laf"] = {"Lafofa"}, ["lag"] = {"Rangi"}, ["lah"] = {"landsko"}, ["lai"] = {"Lambya"}, ["laj"] = {"Lango (Uganda)"}, ["lal"] = {"Lalia"}, ["lam"] = {"lambsko"}, ["lan"] = {"Laru"}, ["lap"] = {"Laka (Chad)"}, ["laq"] = {"Qabiao"}, ["lar"] = {"Larteh"}, ["las"] = {"Lama (Togo)"}, ["lau"] = {"Laba"}, ["law"] = {"Lauje"}, ["lax"] = {"Tiwa"}, ["lay"] = {"Lama Bai"}, ["laz"] = {"Aribwatsa"}, ["lbb"] = {"Label"}, ["lbc"] = {"Lakkia"}, ["lbe"] = {"lakaško"}, ["lbf"] = {"Tinani"}, ["lbg"] = {"Laopang"}, ["lbi"] = {"La'bi"}, ["lbj"] = {"ladaško"}, ["lbk"] = {"Central Bontok"}, ["lbl"] = {"Libon Bikol"}, ["lbm"] = {"Lodhi"}, ["lbn"] = {"Rmeet"}, ["lbo"] = {"Laven"}, ["lbq"] = {"Wampar"}, ["lbr"] = {"Lohorung"}, ["lbs"] = {"Libyan Sign Language"}, ["lbt"] = {"Lachi"}, ["lbu"] = {"Labu"}, ["lbv"] = {"Lavatbura-Lamusong"}, ["lbw"] = {"Tolaki"}, ["lbx"] = {"Lawangan"}, ["lby"] = {"Lamalama", "Lamu-Lamu"}, ["lbz"] = {"Lardil"}, ["lcc"] = {"Legenyem"}, ["lcd"] = {"Lola"}, ["lce"] = {"Loncong", "Sekak"}, ["lcf"] = {"Lubu"}, ["lch"] = {"luhaško"}, ["lcl"] = {"Lisela"}, ["lcm"] = {"Tungag"}, ["lcp"] = {"Western Lawa"}, ["lcq"] = {"Luhu"}, ["lcs"] = {"Lisabata-Nuniali"}, ["lda"] = {"Kla-Dan"}, ["ldb"] = {"Dũya"}, ["ldd"] = {"Luri"}, ["ldg"] = {"Lenyima"}, ["ldh"] = {"Lamja-Dengsa-Tola"}, ["ldi"] = {"Laari"}, ["ldj"] = {"Lemoro"}, ["ldk"] = {"Leelau"}, ["ldl"] = {"Kaan"}, ["ldm"] = {"Landoma"}, ["ldn"] = {"Láadan"}, ["ldo"] = {"Loo"}, ["ldp"] = {"Tso"}, ["ldq"] = {"Lufu"}, ["lea"] = {"Lega-Shabunda"}, ["leb"] = {"Lala-Bisa"}, ["lec"] = {"Leco"}, ["led"] = {"Lendu"}, ["lee"] = {"Lyélé"}, ["lef"] = {"Lelemi"}, ["leh"] = {"Lenje"}, ["lei"] = {"Lemio"}, ["lej"] = {"Lengola"}, ["lek"] = {"Leipon"}, ["lel"] = {"Lele (Democratic Republic of Congo)"}, ["lem"] = {"Nomaande"}, ["len"] = {"Lenca"}, ["leo"] = {"Leti (Cameroon)"}, ["lep"] = {"lepčajsko"}, ["leq"] = {"Lembena"}, ["ler"] = {"Lenkau"}, ["les"] = {"Lese"}, ["let"] = {"Lesing-Gelimi", "Amio-Gelimi"}, ["leu"] = {"Kara (Papua New Guinea)"}, ["lev"] = {"Lamma"}, ["lew"] = {"Ledo Kaili"}, ["lex"] = {"Luang"}, ["ley"] = {"Lemolang"}, ["lez"] = {"lezginsko"}, ["lfa"] = {"Lefa"}, ["lfn"] = {"Lingua Franca Nova"}, ["lga"] = {"Lungga"}, ["lgb"] = {"Laghu"}, ["lgg"] = {"Lugbara"}, ["lgh"] = {"Laghuu"}, ["lgi"] = {"Lengilu"}, ["lgk"] = {"Lingarak", "Neverver"}, ["lgl"] = {"Wala"}, ["lgm"] = {"Lega-Mwenga"}, ["lgn"] = {"T'apo", "Opuuo"}, ["lgo"] = {"Lango (Južni Sudan)"}, ["lgq"] = {"Logba"}, ["lgr"] = {"Lengo"}, ["lgs"] = {"bissavsko znakovno"}, ["lgt"] = {"Pahi"}, ["lgu"] = {"Longgu"}, ["lgz"] = {"Ligenza"}, ["lha"] = {"Laha (Vietnam)"}, ["lhh"] = {"Laha (Indonezija)"}, ["lhi"] = {"Lahu Shi"}, ["lhl"] = {"Lahul Lohar"}, ["lhm"] = {"Lhomi"}, ["lhn"] = {"Lahanan"}, ["lhp"] = {"lokpujsko"}, ["lhs"] = {"Mlahsö"}, ["lht"] = {"Lo-Toga"}, ["lhu"] = {"Lahu"}, ["lia"] = {"West-Central Limba"}, ["lib"] = {"Likum"}, ["lic"] = {"Hlai"}, ["lid"] = {"Nyindrou"}, ["lie"] = {"Likila"}, ["lif"] = {"limbujsko"}, ["lig"] = {"Ligbi"}, ["lih"] = {"Lihir"}, ["lij"] = {"ligursko"}, ["lik"] = {"Lika"}, ["lil"] = {"Lillooet"}, ["lio"] = {"Liki"}, ["lip"] = {"Sekpele"}, ["liq"] = {"Libido"}, ["lir"] = {"liberijskoangleško"}, ["lis"] = {"Lisu"}, ["liu"] = {"Logorik"}, ["liv"] = {"livonsko"}, ["liw"] = {"Col"}, ["lix"] = {"Liabuku"}, ["liy"] = {"Banda-Bambari"}, ["liz"] = {"Libinza"}, ["lja"] = {"Golpa"}, ["lje"] = {"Rampi"}, ["lji"] = {"Laiyolo"}, ["ljl"] = {"Li'o"}, ["ljp"] = {"Lampung Api"}, ["ljw"] = {"Yirandali"}, ["ljx"] = {"Yuru"}, ["lka"] = {"Lakalei"}, ["lkb"] = {"lukabaraško"}, ["lkc"] = {"Kucong"}, ["lkd"] = {"Lakondê"}, ["lke"] = {"Kenyi"}, ["lkh"] = {"Lakha"}, ["lki"] = {"lakijsko"}, ["lkj"] = {"Remun"}, ["lkl"] = {"Laeko-Libuat"}, ["lkm"] = {"Kalaamaya"}, ["lkn"] = {"Lakon", "Vure"}, ["lko"] = {"Khayo", "Olukhayo"}, ["lkp"] = {"Lekpeti"}, ["lkr"] = {"Päri"}, ["lks"] = {"Kisa", "Olushisa"}, ["lkt"] = {"lakoško"}, ["lku"] = {"Kungkari"}, ["lky"] = {"Lokoya"}, ["lla"] = {"Lala-Roba"}, ["llb"] = {"Lolo"}, ["llc"] = {"Lele (Guinea)"}, ["lld"] = {"ladinsko"}, ["lle"] = {"Lele (Papua New Guinea)"}, ["llf"] = {"Hermit"}, ["llg"] = {"Lole"}, ["llh"] = {"Lamu"}, ["lli"] = {"Teke-Laali"}, ["llj"] = {"Ladji Ladji"}, ["llk"] = {"Lelak"}, ["lll"] = {"Lilau"}, ["llm"] = {"Lasalimu"}, ["lln"] = {"Lele (Chad)"}, ["llp"] = {"North Efate"}, ["llq"] = {"Lolak"}, ["lls"] = {"Lithuanian Sign Language"}, ["llu"] = {"Lau"}, ["llx"] = {"lauansko"}, ["lma"] = {"East Limba"}, ["lmb"] = {"Merei"}, ["lmc"] = {"Limilngan"}, ["lmd"] = {"Lumun"}, ["lme"] = {"Pévé"}, ["lmf"] = {"South Lembata"}, ["lmg"] = {"Lamogai"}, ["lmh"] = {"Lambichhong"}, ["lmi"] = {"Lombi"}, ["lmj"] = {"zahodnolembaško"}, ["lmk"] = {"Lamkang"}, ["lml"] = {"Hano"}, ["lmn"] = {"lambadsko"}, ["lmo"] = {"lombardsko"}, ["lmp"] = {"Limbum"}, ["lmq"] = {"Lamatuka"}, ["lmr"] = {"Lamalera"}, ["lmu"] = {"Lamenu"}, ["lmv"] = {"lomaivitsko"}, ["lmw"] = {"Lake Miwok"}, ["lmx"] = {"Laimbue"}, ["lmy"] = {"Lamboya"}, ["lna"] = {"Langbashe"}, ["lnb"] = {"Mbalanhu"}, ["lnd"] = {"Lundayeh", "Lun Bawang"}, ["lng"] = {"langobardsko"}, ["lnh"] = {"Lanoh"}, ["lni"] = {"Daantanai'"}, ["lnj"] = {"Leningitij"}, ["lnl"] = {"South Central Banda"}, ["lnm"] = {"Langam"}, ["lnn"] = {"Lorediakarkar"}, ["lns"] = {"Lamnso'"}, ["lnu"] = {"Longuda"}, ["lnw"] = {"Lanima"}, ["lnz"] = {"Lonzo"}, ["loa"] = {"Loloda"}, ["lob"] = {"Lobi"}, ["loc"] = {"Inonhan"}, ["loe"] = {"Saluan"}, ["lof"] = {"Logol"}, ["log"] = {"Logo"}, ["loh"] = {"Laarim"}, ["loi"] = {"Loma (Côte d'Ivoire)"}, ["loj"] = {"Lou"}, ["lok"] = {"Loko"}, ["lol"] = {"monško"}, ["lom"] = {"Loma (Liberia)"}, ["lon"] = {"Malawi Lomwe"}, ["loo"] = {"lomboško"}, ["lop"] = {"Lopa"}, ["loq"] = {"Lobala"}, ["lor"] = {"Téén"}, ["los"] = {"Loniu"}, ["lot"] = {"Otuho"}, ["lou"] = {"louisianskokreolsko"}, ["lov"] = {"Lopi"}, ["low"] = {"Tampias Lobu"}, ["lox"] = {"Loun"}, ["loy"] = {"Loke"}, ["loz"] = {"lozijsko"}, ["lpa"] = {"Lelepa"}, ["lpe"] = {"Lepki"}, ["lpn"] = {"Long Phuri Naga"}, ["lpo"] = {"Lipo"}, ["lpx"] = {"Lopit"}, ["lqr"] = {"Logir"}, ["lra"] = {"Rara Bakati'"}, ["lrc"] = {"severnolurijsko"}, ["lre"] = {"lavrencijsko"}, ["lrg"] = {"Laragia"}, ["lri"] = {"Marachi", "Olumarachi"}, ["lrk"] = {"Loarki"}, ["lrl"] = {"Lari"}, ["lrm"] = {"Marama", "Olumarama"}, ["lrn"] = {"Lorang"}, ["lro"] = {"Laro"}, ["lrr"] = {"Southern Yamphu"}, ["lrt"] = {"larantuškomalajsko"}, ["lrv"] = {"Larevat"}, ["lrz"] = {"Lemerig"}, ["lsa"] = {"Lasgerdi"}, ["lsb"] = {"Burundian Sign Language", "Langue des Signes Burundaise"}, ["lsc"] = {"Albarradas Sign Language", "Lengua de señas Albarradas"}, ["lsd"] = {"Lishana Deni"}, ["lse"] = {"Lusengo"}, ["lsh"] = {"Lish"}, ["lsi"] = {"Lashi"}, ["lsl"] = {"Latvian Sign Language"}, ["lsm"] = {"Saamia", "Olusamia"}, ["lsn"] = {"Tibetan Sign Language"}, ["lso"] = {"Laos Sign Language"}, ["lsp"] = {"Panamanian Sign Language", "Lengua de Señas Panameñas"}, ["lsr"] = {"Aruop"}, ["lss"] = {"Lasi"}, ["lst"] = {"Trinidad and Tobago Sign Language"}, ["lsv"] = {"Sivia Sign Language"}, ["lsw"] = {"Seychelles Sign Language", "Lalang Siny Seselwa", "Langue des Signes Seychelloise"}, ["lsy"] = {"Mauritian Sign Language"}, ["ltc"] = {"poznosrednjekitajsko"}, ["ltg"] = {"latgalijsko"}, ["lth"] = {"Thur"}, ["lti"] = {"Leti (Indonesia)"}, ["ltn"] = {"Latundê"}, ["lto"] = {"Tsotso", "Olutsotso"}, ["lts"] = {"Tachoni", "Lutachoni"}, ["ltu"] = {"Latu"}, ["lua"] = {"lubsko-lulujsko"}, ["luc"] = {"Aringa"}, ["lud"] = {"ludijsko"}, ["lue"] = {"Luvale"}, ["luf"] = {"Laua"}, ["lui"] = {"luisensko"}, ["luj"] = {"Luna"}, ["luk"] = {"Lunanakha"}, ["lul"] = {"Olu'bo"}, ["lum"] = {"luimbsko"}, ["lun"] = {"lundsko"}, ["luo"] = {"luojsko (Kenija in Tanzanija)"}, ["lup"] = {"Lumbu"}, ["luq"] = {"Lucumi"}, ["lur"] = {"Laura"}, ["lus"] = {"lushajsko"}, ["lut"] = {"Lushootseed"}, ["luu"] = {"Lumba-Yakkha"}, ["luv"] = {"Luwati"}, ["luw"] = {"luojsko (Kamerun)"}, ["luy"] = {"Luyia", "Oluluyia"}, ["luz"] = {"južnolurijsko"}, ["lva"] = {"Maku'a"}, ["lvi"] = {"Lavi"}, ["lvk"] = {"Lavukaleve"}, ["lvl"] = {"Lwel"}, ["lvs"] = {"knjižno latvijsko"}, ["lvu"] = {"Levuka"}, ["lwa"] = {"Lwalu"}, ["lwe"] = {"Lewo Eleng"}, ["lwg"] = {"Wanga", "Oluwanga"}, ["lwh"] = {"White Lachi"}, ["lwl"] = {"Eastern Lawa"}, ["lwm"] = {"Laomian"}, ["lwo"] = {"Luwo"}, ["lws"] = {"Malawian Sign Language"}, ["lwt"] = {"Lewotobi"}, ["lwu"] = {"Lawu"}, ["lww"] = {"Lewo"}, ["lxm"] = {"Lakurumau"}, ["lya"] = {"Layakha"}, ["lyg"] = {"Lyngngam"}, ["lyn"] = {"lujansko"}, ["lzh"] = {"knjižno kitajsko"}, ["lzl"] = {"Litzlitz"}, ["lzn"] = {"Leinong Naga"}, ["lzz"] = {"lazijsko"}, ["maa"] = {"San Jerónimo Tecóatl Mazatec"}, ["mab"] = {"Yutanduchi Mixtec"}, ["mad"] = {"madursko"}, ["mae"] = {"Bo-Rukul"}, ["maf"] = {"Mafa"}, ["mag"] = {"magaško"}, ["mai"] = {"maithilsko"}, ["maj"] = {"Jalapa De Díaz Mazatec"}, ["mak"] = {"makasarsko"}, ["mam"] = {"mamajsko"}, ["man"] = {"mandinško"}, ["map"] = {"avstronezijsko"}, ["maq"] = {"Chiquihuitlán Mazatec"}, ["mas"] = {"masajsko"}, ["mat"] = {"San Francisco Matlatzinca"}, ["mau"] = {"Huautla Mazatec"}, ["mav"] = {"Sateré-Mawé"}, ["maw"] = {"Mampruli"}, ["max"] = {"North Moluccan Malay"}, ["maz"] = {"Central Mazahua"}, ["mba"] = {"Higaonon"}, ["mbb"] = {"Western Bukidnon Manobo"}, ["mbc"] = {"Macushi"}, ["mbd"] = {"Dibabawon Manobo"}, ["mbe"] = {"molalsko"}, ["mbf"] = {"Baba Malay"}, ["mbh"] = {"Mangseng"}, ["mbi"] = {"Ilianen Manobo"}, ["mbj"] = {"Nadëb"}, ["mbk"] = {"Malol"}, ["mbl"] = {"Maxakalí"}, ["mbm"] = {"Ombamba"}, ["mbn"] = {"Macaguán"}, ["mbo"] = {"Mbo (Cameroon)"}, ["mbp"] = {"Malayo"}, ["mbq"] = {"Maisin"}, ["mbr"] = {"Nukak Makú"}, ["mbs"] = {"Sarangani Manobo"}, ["mbt"] = {"Matigsalug Manobo"}, ["mbu"] = {"Mbula-Bwazza"}, ["mbv"] = {"Mbulungish"}, ["mbw"] = {"Maring"}, ["mbx"] = {"Mari (East Sepik Province)"}, ["mby"] = {"Memoni"}, ["mbz"] = {"Amoltepec Mixtec"}, ["mca"] = {"Maca"}, ["mcb"] = {"Machiguenga"}, ["mcc"] = {"Bitur"}, ["mcd"] = {"šaranahujsko"}, ["mce"] = {"Itundujia Mixtec"}, ["mcf"] = {"Matsés"}, ["mcg"] = {"Mapoyo"}, ["mch"] = {"Maquiritari"}, ["mci"] = {"Mese"}, ["mcj"] = {"Mvanip"}, ["mck"] = {"Mbunda"}, ["mcl"] = {"Macaguaje"}, ["mcm"] = {"Malaccan Creole Portuguese"}, ["mcn"] = {"Masana"}, ["mco"] = {"Coatlán Mixe"}, ["mcp"] = {"Makaa"}, ["mcq"] = {"Ese"}, ["mcr"] = {"Menya"}, ["mcs"] = {"Mambai"}, ["mct"] = {"Mengisa"}, ["mcu"] = {"Cameroon Mambila"}, ["mcv"] = {"Minanibai"}, ["mcw"] = {"Mawa (Chad)"}, ["mcx"] = {"Mpiemo"}, ["mcy"] = {"South Watut"}, ["mcz"] = {"Mawan"}, ["mda"] = {"Mada (Nigeria)"}, ["mdb"] = {"Morigi"}, ["mdc"] = {"Male (Papua New Guinea)"}, ["mdd"] = {"Mbum"}, ["mde"] = {"mabsko (Čad)"}, ["mdf"] = {"mokšansko"}, ["mdg"] = {"Massalat"}, ["mdh"] = {"Maguindanaon"}, ["mdi"] = {"Mamvu"}, ["mdj"] = {"Mangbetu"}, ["mdk"] = {"Mangbutu"}, ["mdl"] = {"Maltese Sign Language"}, ["mdm"] = {"Mayogo"}, ["mdn"] = {"Mbati"}, ["mdp"] = {"Mbala"}, ["mdq"] = {"Mbole"}, ["mdr"] = {"mandarsko"}, ["mds"] = {"Maria (Papua New Guinea)"}, ["mdt"] = {"Mbere"}, ["mdu"] = {"Mboko"}, ["mdv"] = {"Santa Lucía Monteverde Mixtec"}, ["mdw"] = {"Mbosi"}, ["mdx"] = {"Dizin"}, ["mdy"] = {"Male (Ethiopia)"}, ["mdz"] = {"Suruí Do Pará"}, ["mea"] = {"Menka"}, ["meb"] = {"Ikobi"}, ["mec"] = {"Marra"}, ["med"] = {"Melpa"}, ["mee"] = {"Mengen"}, ["mef"] = {"Megam"}, ["meh"] = {"Southwestern Tlaxiaco Mixtec"}, ["mei"] = {"Midob"}, ["mej"] = {"mejaško"}, ["mek"] = {"Mekeo"}, ["mel"] = {"Central Melanau"}, ["mem"] = {"Mangala"}, ["men"] = {"Mende (Sierra Leone)"}, ["meo"] = {"kedaškomalajsko"}, ["mep"] = {"Miriwoong"}, ["meq"] = {"Merey"}, ["mer"] = {"Meru"}, ["mes"] = {"Masmaje"}, ["met"] = {"Mato"}, ["meu"] = {"motujsko"}, ["mev"] = {"Mano"}, ["mew"] = {"Maaka"}, ["mey"] = {"hasanijskoarabsko"}, ["mez"] = {"Menominee"}, ["mfa"] = {"patanskomalajsko"}, ["mfb"] = {"banško"}, ["mfc"] = {"Mba"}, ["mfd"] = {"Mendankwe-Nkwen"}, ["mfe"] = {"Morisyen"}, ["mff"] = {"Naki"}, ["mfg"] = {"Mogofin"}, ["mfh"] = {"Matal"}, ["mfi"] = {"Wandala"}, ["mfj"] = {"Mefele"}, ["mfk"] = {"North Mofu"}, ["mfl"] = {"Putai"}, ["mfm"] = {"Marghi South"}, ["mfn"] = {"Cross River Mbembe"}, ["mfo"] = {"Mbe"}, ["mfp"] = {"Makassar Malay"}, ["mfq"] = {"Moba"}, ["mfr"] = {"Marrithiyel"}, ["mfs"] = {"Mexican Sign Language"}, ["mft"] = {"Mokerang"}, ["mfu"] = {"mbvelsko"}, ["mfv"] = {"Mandjak"}, ["mfw"] = {"Mulaha"}, ["mfx"] = {"Melo"}, ["mfy"] = {"Mayo"}, ["mfz"] = {"Mabaan"}, ["mga"] = {"srednjeirsko (900-1200)"}, ["mgb"] = {"Mararit"}, ["mgc"] = {"Morokodo"}, ["mgd"] = {"Moru"}, ["mge"] = {"Mango"}, ["mgf"] = {"Maklew"}, ["mgg"] = {"Mpumpong"}, ["mgh"] = {"Makhuwa-Meetto"}, ["mgi"] = {"Lijili"}, ["mgj"] = {"Abureni"}, ["mgk"] = {"maveško"}, ["mgl"] = {"Maleu-Kilenge"}, ["mgm"] = {"Mambae"}, ["mgn"] = {"Mbangi"}, ["mgo"] = {"Meta'"}, ["mgp"] = {"Eastern Magar"}, ["mgq"] = {"Malila"}, ["mgr"] = {"Mambwe-Lungu"}, ["mgs"] = {"Manda (Tanzania)"}, ["mgt"] = {"Mongol"}, ["mgu"] = {"Mailu"}, ["mgv"] = {"Matengo"}, ["mgw"] = {"Matumbi"}, ["mgy"] = {"Mbunga"}, ["mgz"] = {"Mbugwe"}, ["mha"] = {"Manda (India)"}, ["mhb"] = {"Mahongwe"}, ["mhc"] = {"Mocho"}, ["mhd"] = {"Mbugu"}, ["mhe"] = {"Besisi", "Mah Meri"}, ["mhf"] = {"Mamaa"}, ["mhg"] = {"Margu"}, ["mhi"] = {"Ma'di"}, ["mhj"] = {"mogolsko"}, ["mhk"] = {"Mungaka"}, ["mhl"] = {"Mauwake"}, ["mhm"] = {"Makhuwa-Moniga"}, ["mhn"] = {"mohensko"}, ["mho"] = {"Mashi (Zambia)"}, ["mhp"] = {"Balinese Malay"}, ["mhq"] = {"Mandan"}, ["mhr"] = {"vzhodnomarijsko"}, ["mhs"] = {"burujsko (Indonezija)"}, ["mht"] = {"Mandahuaca"}, ["mhu"] = {"Digaro-Mishmi", "Darang Deng"}, ["mhw"] = {"Mbukushu"}, ["mhx"] = {"Maru", "Lhaovo"}, ["mhy"] = {"maanjansko"}, ["mhz"] = {"Mor (Mor Islands)"}, ["mia"] = {"Miami"}, ["mib"] = {"Atatláhuca Mixtec"}, ["mic"] = {"mikmaško"}, ["mid"] = {"mandejsko"}, ["mie"] = {"Ocotepec Mixtec"}, ["mif"] = {"Mofu-Gudur"}, ["mig"] = {"San Miguel El Grande Mixtec"}, ["mih"] = {"Chayuco Mixtec"}, ["mii"] = {"Chigmecatitlán Mixtec"}, ["mij"] = {"Abar", "Mungbam"}, ["mik"] = {"Mikasuki"}, ["mil"] = {"Peñoles Mixtec"}, ["mim"] = {"Alacatlatzala Mixtec"}, ["min"] = {"minangkabavško"}, ["mio"] = {"Pinotepa Nacional Mixtec"}, ["mip"] = {"Apasco-Apoala Mixtec"}, ["miq"] = {"miskitsko"}, ["mir"] = {"Isthmus Mixe"}, ["mis"] = {"nekodirano"}, ["mit"] = {"Southern Puebla Mixtec"}, ["miu"] = {"Cacaloxtepec Mixtec"}, ["miw"] = {"Akoye"}, ["mix"] = {"mistepeškomisteško"}, ["miy"] = {"Ayutla Mixtec"}, ["miz"] = {"Coatzospan Mixtec"}, ["mjb"] = {"Makalero"}, ["mjc"] = {"San Juan Colorado Mixtec"}, ["mjd"] = {"Northwest Maidu"}, ["mje"] = {"Muskum"}, ["mjg"] = {"Tu"}, ["mjh"] = {"Mwera (Nyasa)"}, ["mji"] = {"Kim Mun"}, ["mjj"] = {"Mawak"}, ["mjk"] = {"Matukar"}, ["mjl"] = {"Mandeali"}, ["mjm"] = {"Medebur"}, ["mjn"] = {"Ma (Papua New Guinea)"}, ["mjo"] = {"Malankuravan"}, ["mjp"] = {"Malapandaram"}, ["mjq"] = {"Malaryan"}, ["mjr"] = {"Malavedan"}, ["mjs"] = {"Miship"}, ["mjt"] = {"saurijskopaharsko"}, ["mju"] = {"Manna-Dora"}, ["mjv"] = {"Mannan"}, ["mjw"] = {"Karbi"}, ["mjx"] = {"mahalsko"}, ["mjy"] = {"mohikansko"}, ["mjz"] = {"Majhi"}, ["mka"] = {"Mbre"}, ["mkb"] = {"Mal Paharia"}, ["mkc"] = {"Siliput"}, ["mke"] = {"Mawchi"}, ["mkf"] = {"Miya"}, ["mkg"] = {"Mak (China)"}, ["mkh"] = {"monkmersko"}, ["mki"] = {"Dhatki"}, ["mkj"] = {"Mokilese"}, ["mkk"] = {"Byep"}, ["mkl"] = {"Mokole"}, ["mkm"] = {"Moklen"}, ["mkn"] = {"kupanškomalajsko"}, ["mko"] = {"Mingang Doso"}, ["mkp"] = {"Moikodi"}, ["mkq"] = {"Bay Miwok"}, ["mkr"] = {"Malas"}, ["mks"] = {"Silacayoapan Mixtec"}, ["mkt"] = {"Vamale"}, ["mku"] = {"Konyanka Maninka"}, ["mkv"] = {"Mafea"}, ["mkw"] = {"kitubsko (Kongo)"}, ["mkx"] = {"Kinamiging Manobo"}, ["mky"] = {"East Makian"}, ["mkz"] = {"Makasae"}, ["mla"] = {"Malo"}, ["mlb"] = {"Mbule"}, ["mlc"] = {"Cao Lan"}, ["mle"] = {"Manambu"}, ["mlf"] = {"Mal"}, ["mlh"] = {"Mape"}, ["mli"] = {"Malimpung"}, ["mlj"] = {"Miltu"}, ["mlk"] = {"Ilwana", "Kiwilwana"}, ["mll"] = {"Malua Bay"}, ["mlm"] = {"Mulam"}, ["mln"] = {"Malango"}, ["mlo"] = {"Mlomp"}, ["mlp"] = {"Bargam"}, ["mlq"] = {"Western Maninkakan"}, ["mlr"] = {"Vame"}, ["mls"] = {"Masalit"}, ["mlu"] = {"To'abaita"}, ["mlv"] = {"Motlav", "Mwotlap"}, ["mlw"] = {"Moloko"}, ["mlx"] = {"Malfaxal", "Naha'ai"}, ["mlz"] = {"Malaynon"}, ["mma"] = {"Mama"}, ["mmb"] = {"mominsko"}, ["mmc"] = {"Michoacán Mazahua"}, ["mmd"] = {"Maonan"}, ["mme"] = {"Mae"}, ["mmf"] = {"Mundat"}, ["mmg"] = {"North Ambrym"}, ["mmh"] = {"Mehináku"}, ["mmi"] = {"musarsko"}, ["mmj"] = {"madžvarsko"}, ["mmk"] = {"Mukha-Dora"}, ["mml"] = {"Man Met"}, ["mmm"] = {"Maii"}, ["mmn"] = {"Mamanwa"}, ["mmo"] = {"Mangga Buang"}, ["mmp"] = {"Siawi"}, ["mmq"] = {"Musak"}, ["mmr"] = {"Western Xiangxi Miao"}, ["mmt"] = {"Malalamai"}, ["mmu"] = {"Mmaala"}, ["mmv"] = {"Miriti"}, ["mmw"] = {"Emae"}, ["mmx"] = {"Madak"}, ["mmy"] = {"Migaama"}, ["mmz"] = {"Mabaale"}, ["mna"] = {"Mbula"}, ["mnb"] = {"munsko"}, ["mnc"] = {"mandžursko"}, ["mnd"] = {"Mondé"}, ["mne"] = {"Naba"}, ["mnf"] = {"Mundani"}, ["mng"] = {"Eastern Mnong"}, ["mnh"] = {"Mono (Democratic Republic of Congo)"}, ["mni"] = {"manipursko"}, ["mnj"] = {"Munji"}, ["mnk"] = {"Mandinka"}, ["mnl"] = {"Tiale"}, ["mnm"] = {"Mapena"}, ["mnn"] = {"Southern Mnong"}, ["mno"] = {"manobsko"}, ["mnp"] = {"minbejsko"}, ["mnq"] = {"Minriq"}, ["mnr"] = {"Mono (USA)"}, ["mns"] = {"mansijsko"}, ["mnu"] = {"mersko"}, ["mnv"] = {"Rennell-Bellona"}, ["mnw"] = {"monsko"}, ["mnx"] = {"Manikion"}, ["mny"] = {"Manyawa"}, ["mnz"] = {"Moni"}, ["moa"] = {"Mwan"}, ["moc"] = {"Mocoví"}, ["mod"] = {"Mobilian"}, ["moe"] = {"inujsko"}, ["mog"] = {"Mongondow"}, ["moh"] = {"mohavsko"}, ["moi"] = {"Mboi"}, ["moj"] = {"Monzombo"}, ["mok"] = {"Morori"}, ["mom"] = {"Mangue"}, ["moo"] = {"Monom"}, ["mop"] = {"Mopán Maya"}, ["moq"] = {"Mor (Bomberai Peninsula)"}, ["mor"] = {"Moro"}, ["mos"] = {"mosijsko"}, ["mot"] = {"Barí"}, ["mou"] = {"Mogum"}, ["mov"] = {"Mohave"}, ["mow"] = {"Moi (Congo)"}, ["mox"] = {"Molima"}, ["moy"] = {"Shekkacho"}, ["moz"] = {"Mukulu", "Gergiko"}, ["mpa"] = {"Mpoto"}, ["mpb"] = {"Malak Malak", "Mullukmulluk"}, ["mpc"] = {"Mangarrayi"}, ["mpd"] = {"Machinere"}, ["mpe"] = {"Majang"}, ["mpg"] = {"Marba"}, ["mph"] = {"Maung"}, ["mpi"] = {"Mpade"}, ["mpj"] = {"Martu Wangka", "Wangkajunga"}, ["mpk"] = {"Mbara (Chad)"}, ["mpl"] = {"Middle Watut"}, ["mpm"] = {"Yosondúa Mixtec"}, ["mpn"] = {"Mindiri"}, ["mpo"] = {"Miu"}, ["mpp"] = {"Migabac"}, ["mpq"] = {"Matís"}, ["mpr"] = {"Vangunu"}, ["mps"] = {"Dadibi"}, ["mpt"] = {"Mian"}, ["mpu"] = {"Makuráp"}, ["mpv"] = {"Mungkip"}, ["mpw"] = {"Mapidian"}, ["mpx"] = {"Misima-Panaeati"}, ["mpy"] = {"Mapia"}, ["mpz"] = {"Mpi"}, ["mqa"] = {"Maba (Indonesia)"}, ["mqb"] = {"Mbuko"}, ["mqc"] = {"Mangole"}, ["mqe"] = {"Matepi"}, ["mqf"] = {"momunsko"}, ["mqg"] = {"Kota Bangun Kutai Malay"}, ["mqh"] = {"tlazojaltepeškomisteško"}, ["mqi"] = {"Mariri"}, ["mqj"] = {"Mamasa"}, ["mqk"] = {"Rajah Kabunsuwan Manobo"}, ["mql"] = {"Mbelime"}, ["mqm"] = {"South Marquesan"}, ["mqn"] = {"moronenško"}, ["mqo"] = {"Modole"}, ["mqp"] = {"Manipa"}, ["mqq"] = {"Minokok"}, ["mqr"] = {"Mander"}, ["mqs"] = {"West Makian"}, ["mqt"] = {"Mok"}, ["mqu"] = {"Mandari"}, ["mqv"] = {"Mosimo"}, ["mqw"] = {"Murupi"}, ["mqx"] = {"Mamuju"}, ["mqy"] = {"Manggarai"}, ["mqz"] = {"Pano"}, ["mra"] = {"Mlabri"}, ["mrb"] = {"Marino"}, ["mrc"] = {"Maricopa"}, ["mrd"] = {"Western Magar"}, ["mre"] = {"Martha's Vineyard Sign Language"}, ["mrf"] = {"Elseng"}, ["mrg"] = {"Mising"}, ["mrh"] = {"Mara Chin"}, ["mrj"] = {"zahodnomarijsko"}, ["mrk"] = {"Hmwaveke"}, ["mrl"] = {"Mortlockese"}, ["mrm"] = {"Merlav", "Mwerlap"}, ["mrn"] = {"Cheke Holo"}, ["mro"] = {"Mru"}, ["mrp"] = {"Morouas"}, ["mrq"] = {"North Marquesan"}, ["mrr"] = {"Maria (India)"}, ["mrs"] = {"Maragus"}, ["mrt"] = {"Marghi Central"}, ["mru"] = {"Mono (Cameroon)"}, ["mrv"] = {"Mangareva"}, ["mrw"] = {"maranavsko"}, ["mrx"] = {"Maremgi", "Dineor"}, ["mry"] = {"Mandaya"}, ["mrz"] = {"marindsko"}, ["msb"] = {"Masbatenyo"}, ["msc"] = {"Sankaran Maninka"}, ["msd"] = {"Yucatec Maya Sign Language"}, ["mse"] = {"Musey"}, ["msf"] = {"Mekwei"}, ["msg"] = {"moraidsko"}, ["msh"] = {"Masikoro Malagasy"}, ["msi"] = {"Sabah Malay"}, ["msj"] = {"Ma (Democratic Republic of Congo)"}, ["msk"] = {"Mansaka"}, ["msl"] = {"Molof", "Poule"}, ["msm"] = {"Agusan Manobo"}, ["msn"] = {"Vurës"}, ["mso"] = {"mombumsko"}, ["msp"] = {"Maritsauá"}, ["msq"] = {"Caac"}, ["msr"] = {"Mongolian Sign Language"}, ["mss"] = {"West Masela"}, ["msu"] = {"Musom"}, ["msv"] = {"Maslam"}, ["msw"] = {"Mansoanka"}, ["msx"] = {"Moresada"}, ["msy"] = {"Aruamu"}, ["msz"] = {"Momare"}, ["mta"] = {"Cotabato Manobo"}, ["mtb"] = {"Anyin Morofo"}, ["mtc"] = {"Munit"}, ["mtd"] = {"Mualang"}, ["mte"] = {"Mono (Solomon Islands)"}, ["mtf"] = {"Murik (Papua New Guinea)"}, ["mtg"] = {"Una"}, ["mth"] = {"mungujsko"}, ["mti"] = {"Maiwa (Papua New Guinea)"}, ["mtj"] = {"Moskona"}, ["mtk"] = {"Mbe'"}, ["mtl"] = {"Montol"}, ["mtm"] = {"Mator"}, ["mtn"] = {"Matagalpa"}, ["mto"] = {"Totontepec Mixe"}, ["mtp"] = {"Wichí Lhamtés Nocten"}, ["mtq"] = {"Muong"}, ["mtr"] = {"Mewari"}, ["mts"] = {"Yora"}, ["mtt"] = {"Mota"}, ["mtu"] = {"Tututepec Mixtec"}, ["mtv"] = {"Asaro'o"}, ["mtw"] = {"Southern Binukidnon"}, ["mtx"] = {"Tidaá Mixtec"}, ["mty"] = {"Nabi"}, ["mua"] = {"Mundang"}, ["mub"] = {"Mubi"}, ["muc"] = {"Ajumbu"}, ["mud"] = {"mednijskoaleutsko"}, ["mue"] = {"Media Lengua"}, ["mug"] = {"Musgu"}, ["muh"] = {"Mündü"}, ["mui"] = {"musijsko"}, ["muj"] = {"Mabire"}, ["muk"] = {"Mugom"}, ["mul"] = {"večjezično"}, ["mum"] = {"Maiwala"}, ["mun"] = {"mundsko"}, ["muo"] = {"Nyong"}, ["mup"] = {"Malvi"}, ["muq"] = {"Eastern Xiangxi Miao"}, ["mur"] = {"Murle"}, ["mus"] = {"Creek"}, ["mut"] = {"zahodnomurijsko"}, ["muu"] = {"Yaaku"}, ["muv"] = {"Muthuvan"}, ["mux"] = {"Bo-Ung"}, ["muy"] = {"Muyang"}, ["muz"] = {"Mursi"}, ["mva"] = {"Manam"}, ["mvb"] = {"Mattole"}, ["mvd"] = {"mamborujsko"}, ["mve"] = {"Marwari (Pakistan)"}, ["mvf"] = {"južnomongolsko"}, ["mvg"] = {"Yucuañe Mixtec"}, ["mvh"] = {"Mulgi"}, ["mvi"] = {"mijaško"}, ["mvk"] = {"Mekmek"}, ["mvl"] = {"Mbara (Australia)"}, ["mvn"] = {"Minaveha"}, ["mvo"] = {"Marovo"}, ["mvp"] = {"Duri"}, ["mvq"] = {"Moere"}, ["mvr"] = {"maraujsko"}, ["mvs"] = {"masepsko"}, ["mvt"] = {"Mpotovoro"}, ["mvu"] = {"Marfa"}, ["mvv"] = {"Tagal Murut"}, ["mvw"] = {"Machinga"}, ["mvx"] = {"Meoswar"}, ["mvy"] = {"Indus Kohistani"}, ["mvz"] = {"Mesqan"}, ["mwa"] = {"Mwatebu"}, ["mwb"] = {"Juwal"}, ["mwc"] = {"Are"}, ["mwe"] = {"Mwera (Chimwera)"}, ["mwf"] = {"Murrinh-Patha"}, ["mwg"] = {"Aiklep"}, ["mwh"] = {"Mouk-Aria"}, ["mwi"] = {"Labo", "Ninde"}, ["mwk"] = {"Kita Maninkakan"}, ["mwl"] = {"mirandeško"}, ["mwm"] = {"Sar"}, ["mwn"] = {"Nyamwanga"}, ["mwo"] = {"Central Maewo"}, ["mwp"] = {"Kala Lagaw Ya"}, ["mwq"] = {"Mün Chin"}, ["mwr"] = {"marvarsko"}, ["mws"] = {"Mwimbi-Muthambi"}, ["mwt"] = {"Moken"}, ["mwu"] = {"Mittu"}, ["mwv"] = {"mentavajsko"}, ["mww"] = {"Hmong Daw"}, ["mwz"] = {"Moingi"}, ["mxa"] = {"Northwest Oaxaca Mixtec"}, ["mxb"] = {"Tezoatlán Mixtec"}, ["mxc"] = {"Manyika"}, ["mxd"] = {"modanško"}, ["mxe"] = {"Mele-Fila"}, ["mxf"] = {"Malgbe"}, ["mxg"] = {"mbangalsko"}, ["mxh"] = {"Mvuba"}, ["mxi"] = {"mozarabsko"}, ["mxj"] = {"Miju-Mishmi", "Geman Deng"}, ["mxk"] = {"Monumbo"}, ["mxl"] = {"Maxi Gbe"}, ["mxm"] = {"Meramera"}, ["mxn"] = {"Moi (Indonesia)"}, ["mxo"] = {"Mbowe"}, ["mxp"] = {"Tlahuitoltepec Mixe"}, ["mxq"] = {"Juquila Mixe"}, ["mxr"] = {"Murik (Malaysia)"}, ["mxs"] = {"huitepeškomisteško"}, ["mxt"] = {"Jamiltepec Mixtec"}, ["mxu"] = {"Mada (Cameroon)"}, ["mxv"] = {"Metlatónoc Mixtec"}, ["mxw"] = {"Namo"}, ["mxx"] = {"Mahou", "Mawukakan"}, ["mxy"] = {"Southeastern Nochixtlán Mixtec"}, ["mxz"] = {"Central Masela"}, ["myb"] = {"Mbay"}, ["myc"] = {"Mayeka"}, ["mye"] = {"Myene"}, ["myf"] = {"Bambassi"}, ["myg"] = {"Manta"}, ["myh"] = {"Makah"}, ["myj"] = {"Mangayat"}, ["myk"] = {"Mamara Senoufo"}, ["myl"] = {"momajsko"}, ["mym"] = {"mekansko"}, ["myn"] = {"majevsko"}, ["myo"] = {"Anfillo"}, ["myp"] = {"Pirahã"}, ["myr"] = {"Muniche"}, ["mys"] = {"Mesmes"}, ["myu"] = {"mundurukujsko"}, ["myv"] = {"erzjansko"}, ["myw"] = {"Muyuw"}, ["myx"] = {"Masaaba"}, ["myy"] = {"Macuna"}, ["myz"] = {"klasičnomandejsko"}, ["mza"] = {"Santa María Zacatepec Mixtec"}, ["mzb"] = {"Tumzabt"}, ["mzc"] = {"Madagascar Sign Language"}, ["mzd"] = {"Malimba"}, ["mze"] = {"Morawa"}, ["mzg"] = {"Monastic Sign Language"}, ["mzh"] = {"Wichí Lhamtés Güisnay"}, ["mzi"] = {"Ixcatlán Mazatec"}, ["mzj"] = {"Manya"}, ["mzk"] = {"Nigeria Mambila"}, ["mzl"] = {"Mazatlán Mixe"}, ["mzm"] = {"mumujsko"}, ["mzn"] = {"mazanderansko"}, ["mzo"] = {"Matipuhy"}, ["mzp"] = {"Movima"}, ["mzq"] = {"Mori Atas"}, ["mzr"] = {"Marúbo"}, ["mzs"] = {"Macanese"}, ["mzt"] = {"Mintil"}, ["mzu"] = {"Inapang"}, ["mzv"] = {"Manza"}, ["mzw"] = {"Deg"}, ["mzx"] = {"Mawayana"}, ["mzy"] = {"Mozambican Sign Language"}, ["mzz"] = {"Maiadomu"}, ["naa"] = {"Namla"}, ["nab"] = {"južnonambikvarsko"}, ["nac"] = {"Narak"}, ["nae"] = {"Naka'ela"}, ["naf"] = {"Nabak"}, ["nag"] = {"Naga Pidgin"}, ["nah"] = {"nahuatlsko"}, ["nai"] = {"North American Indian languages"}, ["naj"] = {"Nalu"}, ["nak"] = {"Nakanai"}, ["nal"] = {"Nalik"}, ["nam"] = {"Ngan'gityemerri"}, ["nan"] = {"južnominško"}, ["nao"] = {"Naaba"}, ["nap"] = {"neapeljsko"}, ["naq"] = {"kojkojsko"}, ["nar"] = {"Iguta"}, ["nas"] = {"Naasioi"}, ["nat"] = {"Ca̱hungwa̱rya̱", "Hungworo"}, ["naw"] = {"Nawuri"}, ["nax"] = {"Nakwi"}, ["nay"] = {"Ngarrindjeri"}, ["naz"] = {"Coatepec Nahuatl"}, ["nba"] = {"njembsko"}, ["nbb"] = {"Ndoe"}, ["nbc"] = {"Chang Naga"}, ["nbd"] = {"Ngbinda"}, ["nbe"] = {"Konyak Naga"}, ["nbg"] = {"Nagarchal"}, ["nbh"] = {"Ngamo"}, ["nbi"] = {"Mao Naga"}, ["nbj"] = {"Ngarinyman"}, ["nbk"] = {"Nake"}, ["nbm"] = {"Ngbaka Ma'bo"}, ["nbn"] = {"Kuri"}, ["nbo"] = {"Nkukoli"}, ["nbp"] = {"Nnam"}, ["nbq"] = {"Nggem"}, ["nbr"] = {"Numana"}, ["nbs"] = {"Namibian Sign Language"}, ["nbt"] = {"Na"}, ["nbu"] = {"Rongmei Naga"}, ["nbv"] = {"Ngamambo"}, ["nbw"] = {"Southern Ngbandi"}, ["nby"] = {"Ningera"}, ["nca"] = {"Iyo"}, ["ncb"] = {"Central Nicobarese"}, ["ncc"] = {"Ponam"}, ["ncd"] = {"Nachering"}, ["nce"] = {"Yale"}, ["ncf"] = {"Notsi"}, ["ncg"] = {"Nisga'a"}, ["nch"] = {"Central Huasteca Nahuatl"}, ["nci"] = {"klasičnonahuatlsko"}, ["ncj"] = {"Northern Puebla Nahuatl"}, ["nck"] = {"Na-kara"}, ["ncl"] = {"Michoacán Nahuatl"}, ["ncm"] = {"Nambo"}, ["ncn"] = {"Nauna"}, ["nco"] = {"Sibe"}, ["ncq"] = {"Northern Katang"}, ["ncr"] = {"Ncane"}, ["ncs"] = {"Nicaraguan Sign Language"}, ["nct"] = {"Chothe Naga"}, ["ncu"] = {"Chumburung"}, ["ncx"] = {"Central Puebla Nahuatl"}, ["ncz"] = {"Natchez"}, ["nda"] = {"Ndasa"}, ["ndb"] = {"Kenswei Nsei"}, ["ndc"] = {"Ndau"}, ["ndd"] = {"Nde-Nsele-Nta"}, ["ndf"] = {"Nadruvian"}, ["ndg"] = {"Ndengereko"}, ["ndh"] = {"Ndali"}, ["ndi"] = {"Samba Leko"}, ["ndj"] = {"Ndamba"}, ["ndk"] = {"Ndaka"}, ["ndl"] = {"Ndolo"}, ["ndm"] = {"Ndam"}, ["ndn"] = {"Ngundi"}, ["ndp"] = {"Ndo"}, ["ndq"] = {"Ndombe"}, ["ndr"] = {"Ndoola"}, ["nds"] = {"nizkonemško", "nizkosaško"}, ["ndt"] = {"Ndunga"}, ["ndu"] = {"Dugun"}, ["ndv"] = {"Ndut"}, ["ndw"] = {"Ndobo"}, ["ndx"] = {"nduško"}, ["ndy"] = {"Lutos"}, ["ndz"] = {"Ndogo"}, ["nea"] = {"vzhodnongadsko"}, ["neb"] = {"Toura (Côte d'Ivoire)"}, ["nec"] = {"nedebanško"}, ["ned"] = {"Nde-Gbite"}, ["nee"] = {"Nêlêmwa-Nixumwak"}, ["nef"] = {"Nefamese"}, ["neg"] = {"negidalsko"}, ["neh"] = {"Nyenkha"}, ["nei"] = {"novohetitsko"}, ["nej"] = {"Neko"}, ["nek"] = {"Neku"}, ["nem"] = {"Nemi"}, ["nen"] = {"Nengone"}, ["neo"] = {"Ná-Meo"}, ["neq"] = {"North Central Mixe"}, ["ner"] = {"Yahadian"}, ["nes"] = {"Bhoti Kinnauri"}, ["net"] = {"Nete"}, ["neu"] = {"Neo"}, ["nev"] = {"Nyaheun"}, ["new"] = {"nevarsko"}, ["nex"] = {"Neme"}, ["ney"] = {"Neyo"}, ["nez"] = {"Nez Perce"}, ["nfa"] = {"ndaonsko"}, ["nfd"] = {"Ahwai"}, ["nfl"] = {"ajvuško"}, ["nfr"] = {"Nafaanra"}, ["nfu"] = {"Mfumte"}, ["nga"] = {"Ngbaka"}, ["ngb"] = {"Northern Ngbandi"}, ["ngc"] = {"Ngombe (Democratic Republic of Congo)"}, ["ngd"] = {"Ngando (Central African Republic)"}, ["nge"] = {"Ngemba"}, ["ngf"] = {"Trans-New Guinea languages"}, ["ngg"] = {"Ngbaka Manza"}, ["ngh"] = {"Nǁng"}, ["ngi"] = {"Ngizim"}, ["ngj"] = {"Ngie"}, ["ngk"] = {"Dalabon"}, ["ngl"] = {"Lomwe"}, ["ngm"] = {"Ngatik Men's Creole"}, ["ngn"] = {"Ngwo"}, ["ngp"] = {"Ngulu"}, ["ngq"] = {"Ngurimi", "Ngoreme"}, ["ngr"] = {"Engdewu"}, ["ngs"] = {"Gvoko"}, ["ngt"] = {"Kriang", "Ngeq"}, ["ngu"] = {"Guerrero Nahuatl"}, ["ngv"] = {"Nagumi"}, ["ngw"] = {"Ngwaba"}, ["ngx"] = {"Nggwahyi"}, ["ngy"] = {"Tibea"}, ["ngz"] = {"Ngungwel"}, ["nha"] = {"Nhanda"}, ["nhb"] = {"Beng"}, ["nhc"] = {"tabaškonahuatlsko"}, ["nhd"] = {"avagvaransko"}, ["nhe"] = {"Eastern Huasteca Nahuatl"}, ["nhf"] = {"Nhuwala"}, ["nhg"] = {"tetelcinškoazteško"}, ["nhh"] = {"Nahari"}, ["nhi"] = {"Zacatlán-Ahuacatlán-Tepetzintla Nahuatl"}, ["nhk"] = {"Isthmus-Cosoleacaque Nahuatl"}, ["nhm"] = {"morelskonahuatlsko"}, ["nhn"] = {"srednjenahuatlsko"}, ["nho"] = {"Takuu"}, ["nhp"] = {"Isthmus-Pajapan Nahuatl"}, ["nhq"] = {"Huaxcaleca Nahuatl"}, ["nhr"] = {"Naro"}, ["nht"] = {"Ometepec Nahuatl"}, ["nhu"] = {"Noone"}, ["nhv"] = {"temaskaltepeškonahuatlsko"}, ["nhw"] = {"Western Huasteca Nahuatl"}, ["nhx"] = {"Isthmus-Mecayapan Nahuatl"}, ["nhy"] = {"severnooaxaškoazteško"}, ["nhz"] = {"Santa María La Alta Nahuatl"}, ["nia"] = {"niaško"}, ["nib"] = {"Nakame"}, ["nic"] = {"nigrsko-kordofansko"}, ["nid"] = {"Ngandi"}, ["nie"] = {"Niellim"}, ["nif"] = {"Nek"}, ["nig"] = {"Ngalakgan"}, ["nih"] = {"Nyiha (Tanzania)"}, ["nii"] = {"Nii"}, ["nij"] = {"Ngaju"}, ["nik"] = {"Southern Nicobarese"}, ["nil"] = {"Nila"}, ["nim"] = {"Nilamba"}, ["nin"] = {"ninško"}, ["nio"] = {"nganasansko"}, ["niq"] = {"nandijsko"}, ["nir"] = {"nimboransko"}, ["nis"] = {"Nimi"}, ["nit"] = {"Southeastern Kolami"}, ["niu"] = {"niuejsko"}, ["niv"] = {"Gilyak"}, ["niw"] = {"Nimo"}, ["nix"] = {"Hema"}, ["niy"] = {"Ngiti"}, ["niz"] = {"Ningil"}, ["nja"] = {"Nzanyi"}, ["njb"] = {"Nocte Naga"}, ["njd"] = {"Ndonde Hamba"}, ["njh"] = {"Lotha Naga"}, ["nji"] = {"Gudanji"}, ["njj"] = {"Njen"}, ["njl"] = {"Njalgulgule"}, ["njm"] = {"Angami Naga"}, ["njn"] = {"Liangmai Naga"}, ["njo"] = {"Ao Naga"}, ["njr"] = {"Njerep"}, ["njs"] = {"niško"}, ["njt"] = {"Ndyuka-Trio Pidgin"}, ["nju"] = {"Ngadjunmaya"}, ["njx"] = {"Kunyi"}, ["njy"] = {"Njyem"}, ["njz"] = {"Nyishi"}, ["nka"] = {"Nkoya"}, ["nkb"] = {"Khoibu Naga"}, ["nkc"] = {"Nkongho"}, ["nkd"] = {"Koireng"}, ["nke"] = {"Duke"}, ["nkf"] = {"Inpui Naga"}, ["nkg"] = {"Nekgini"}, ["nkh"] = {"Khezha Naga"}, ["nki"] = {"Thangal Naga"}, ["nkj"] = {"Nakai"}, ["nkk"] = {"Nokuku"}, ["nkm"] = {"Namat"}, ["nkn"] = {"Nkangala"}, ["nko"] = {"Nkonya"}, ["nkp"] = {"Niuatoputapu"}, ["nkq"] = {"Nkami"}, ["nkr"] = {"Nukuoro"}, ["nks"] = {"North Asmat"}, ["nkt"] = {"Nyika (Tanzania)"}, ["nku"] = {"Bouna Kulango"}, ["nkv"] = {"Nyika (Malawi and Zambia)"}, ["nkw"] = {"Nkutu"}, ["nkx"] = {"Nkoroo"}, ["nkz"] = {"Nkari"}, ["nla"] = {"Ngombale"}, ["nlc"] = {"nalško"}, ["nle"] = {"East Nyala"}, ["nlg"] = {"Gela"}, ["nli"] = {"Grangali"}, ["nlj"] = {"Nyali"}, ["nlk"] = {"Ninia Yali"}, ["nll"] = {"Nihali"}, ["nlm"] = {"Mankiyali"}, ["nlo"] = {"Ngul"}, ["nlq"] = {"Lao Naga"}, ["nlu"] = {"Nchumbulu"}, ["nlv"] = {"orizabskonahuatlsko"}, ["nlw"] = {"Walangama"}, ["nlx"] = {"Nahali"}, ["nly"] = {"Nyamal"}, ["nlz"] = {"Nalögo"}, ["nma"] = {"Maram Naga"}, ["nmb"] = {"Big Nambas", "V'ënen Taut"}, ["nmc"] = {"Ngam"}, ["nmd"] = {"Ndumu"}, ["nme"] = {"Mzieme Naga"}, ["nmf"] = {"Tangkhul Naga (India)"}, ["nmg"] = {"Kwasio"}, ["nmh"] = {"Monsang Naga"}, ["nmi"] = {"Nyam"}, ["nmj"] = {"Ngombe (Central African Republic)"}, ["nmk"] = {"Namakura"}, ["nml"] = {"Ndemli"}, ["nmm"] = {"Manangba"}, ["nmn"] = {"ǃXóõ"}, ["nmo"] = {"Moyon Naga"}, ["nmp"] = {"Nimanbur"}, ["nmq"] = {"nambijsko"}, ["nmr"] = {"Nimbari"}, ["nms"] = {"Letemboi"}, ["nmt"] = {"Namonuito"}, ["nmu"] = {"Northeast Maidu"}, ["nmv"] = {"Ngamini"}, ["nmw"] = {"Nimoa", "Rifao"}, ["nmx"] = {"Nama (Papua New Guinea)"}, ["nmy"] = {"Namuyi"}, ["nmz"] = {"Nawdm"}, ["nna"] = {"Nyangumarta"}, ["nnb"] = {"Nande"}, ["nnc"] = {"Nancere"}, ["nnd"] = {"West Ambae"}, ["nne"] = {"Ngandyera"}, ["nnf"] = {"Ngaing"}, ["nng"] = {"Maring Naga"}, ["nnh"] = {"Ngiemboon"}, ["nni"] = {"North Nuaulu"}, ["nnj"] = {"Nyangatom"}, ["nnk"] = {"Nankina"}, ["nnl"] = {"Northern Rengma Naga"}, ["nnm"] = {"Namia"}, ["nnn"] = {"Ngete"}, ["nnp"] = {"Wancho Naga"}, ["nnq"] = {"Ngindo"}, ["nnr"] = {"Narungga"}, ["nnt"] = {"Nanticoke"}, ["nnu"] = {"Dwang"}, ["nnv"] = {"Nugunu (Australia)"}, ["nnw"] = {"Southern Nuni"}, ["nny"] = {"Nyangga"}, ["nnz"] = {"Nda'nda'"}, ["noa"] = {"Woun Meu"}, ["noc"] = {"Nuk"}, ["nod"] = {"severnotajsko"}, ["noe"] = {"Nimadi"}, ["nof"] = {"Nomane"}, ["nog"] = {"nogajsko"}, ["noh"] = {"Nomu"}, ["noi"] = {"Noiri"}, ["noj"] = {"Nonuya"}, ["nok"] = {"Nooksack"}, ["nol"] = {"Nomlaki"}, ["non"] = {"staronordijsko"}, ["nop"] = {"Numanggang"}, ["noq"] = {"Ngongo"}, ["nos"] = {"Eastern Nisu"}, ["not"] = {"Nomatsiguenga"}, ["nou"] = {"Ewage-Notu"}, ["nov"] = {"Novial"}, ["now"] = {"Nyambo"}, ["noy"] = {"Noy"}, ["noz"] = {"Nayi"}, ["npa"] = {"Nar Phu"}, ["npb"] = {"Nupbikha"}, ["npg"] = {"Ponyo-Gongwang Naga"}, ["nph"] = {"Phom Naga"}, ["npi"] = {"nepalsko"}, ["npl"] = {"Southeastern Puebla Nahuatl"}, ["npn"] = {"Mondropolon"}, ["npo"] = {"Pochuri Naga"}, ["nps"] = {"Nipsan"}, ["npu"] = {"Puimei Naga"}, ["npx"] = {"Noipx"}, ["npy"] = {"Napu"}, ["nqg"] = {"Southern Nago"}, ["nqk"] = {"Kura Ede Nago"}, ["nql"] = {"Ngendelengo"}, ["nqm"] = {"Ndom"}, ["nqn"] = {"Nen"}, ["nqo"] = {"N'Ko", "N’Ko"}, ["nqq"] = {"Kyan-Karyaw Naga"}, ["nqt"] = {"Nteng"}, ["nqy"] = {"Akyaung Ari Naga"}, ["nra"] = {"Ngom"}, ["nrb"] = {"Nara"}, ["nrc"] = {"noriško"}, ["nre"] = {"Southern Rengma Naga"}, ["nrf"] = {"Jèrriais", "Guernésiais"}, ["nrg"] = {"Narango"}, ["nri"] = {"Chokri Naga"}, ["nrk"] = {"Ngarla"}, ["nrl"] = {"Ngarluma"}, ["nrm"] = {"Narom"}, ["nrn"] = {"Norn"}, ["nrp"] = {"severnopikensko"}, ["nrr"] = {"Norra", "Nora"}, ["nrt"] = {"severnokalapujsko"}, ["nru"] = {"Narua"}, ["nrx"] = {"Ngurmbur"}, ["nrz"] = {"Lala"}, ["nsa"] = {"Sangtam Naga"}, ["nsb"] = {"Lower Nossob"}, ["nsc"] = {"Nshi"}, ["nsd"] = {"Southern Nisu"}, ["nse"] = {"Nsenga"}, ["nsf"] = {"Northwestern Nisu"}, ["nsg"] = {"Ngasa"}, ["nsh"] = {"Ngoshie"}, ["nsi"] = {"Nigerian Sign Language"}, ["nsk"] = {"naskapsko"}, ["nsl"] = {"Norwegian Sign Language"}, ["nsm"] = {"Sumi Naga"}, ["nsn"] = {"Nehan"}, ["nso"] = {"severnosotojsko"}, ["nsp"] = {"Nepalese Sign Language"}, ["nsq"] = {"Northern Sierra Miwok"}, ["nsr"] = {"Maritime Sign Language"}, ["nss"] = {"nalijsko"}, ["nst"] = {"Tase Naga"}, ["nsu"] = {"Sierra Negra Nahuatl"}, ["nsv"] = {"Southwestern Nisu"}, ["nsw"] = {"navuško"}, ["nsx"] = {"nsonško"}, ["nsy"] = {"nasalsko"}, ["nsz"] = {"Nisenan"}, ["ntd"] = {"Northern Tidung"}, ["nte"] = {"Nathembo"}, ["ntg"] = {"Ngantangarra"}, ["nti"] = {"Natioro"}, ["ntj"] = {"Ngaanyatjarra"}, ["ntk"] = {"Ikoma-Nata-Isenye"}, ["ntm"] = {"Nateni"}, ["nto"] = {"Ntomba"}, ["ntp"] = {"severnotepehuaško"}, ["ntr"] = {"Delo"}, ["ntu"] = {"Natügu"}, ["ntw"] = {"Nottoway"}, ["ntx"] = {"Tangkhul Naga (Myanmar)"}, ["nty"] = {"Mantsi"}, ["ntz"] = {"Natanzi"}, ["nua"] = {"Yuanga"}, ["nub"] = {"nubijsko"}, ["nuc"] = {"Nukuini"}, ["nud"] = {"Ngala"}, ["nue"] = {"Ngundu"}, ["nuf"] = {"Nusu"}, ["nug"] = {"Nungali"}, ["nuh"] = {"Ndunda"}, ["nui"] = {"Ngumbi"}, ["nuj"] = {"Nyole"}, ["nuk"] = {"Nuu-chah-nulth", "Nuuchahnulth"}, ["nul"] = {"Nusa Laut"}, ["num"] = {"Niuafo'ou"}, ["nun"] = {"Anong"}, ["nuo"] = {"Nguôn"}, ["nup"] = {"Nupe-Nupe-Tako"}, ["nuq"] = {"Nukumanu"}, ["nur"] = {"Nukuria"}, ["nus"] = {"nuersko"}, ["nut"] = {"Nung (Viet Nam)"}, ["nuu"] = {"Ngbundu"}, ["nuv"] = {"Northern Nuni"}, ["nuw"] = {"Nguluwan"}, ["nux"] = {"Mehek"}, ["nuy"] = {"Nunggubuyu"}, ["nuz"] = {"Tlamacazapa Nahuatl"}, ["nvh"] = {"Nasarian"}, ["nvm"] = {"Namiae"}, ["nvo"] = {"Nyokon"}, ["nwa"] = {"Nawathinehena"}, ["nwb"] = {"Nyabwa"}, ["nwc"] = {"Classical Newari", "Classical Nepal Bhasa", "Old Newari"}, ["nwe"] = {"Ngwe"}, ["nwg"] = {"Ngayawung"}, ["nwi"] = {"Southwest Tanna"}, ["nwm"] = {"Nyamusa-Molo"}, ["nwo"] = {"Nauo"}, ["nwr"] = {"Nawaru"}, ["nww"] = {"Ndwewe"}, ["nwx"] = {"Middle Newar"}, ["nwy"] = {"Nottoway-Meherrin"}, ["nxa"] = {"Nauete"}, ["nxd"] = {"Ngando (Democratic Republic of Congo)"}, ["nxe"] = {"nagijsko"}, ["nxg"] = {"ngadajsko"}, ["nxi"] = {"Nindi"}, ["nxk"] = {"Koki Naga"}, ["nxl"] = {"South Nuaulu"}, ["nxm"] = {"numidijsko"}, ["nxn"] = {"Ngawun"}, ["nxo"] = {"Ndambomo"}, ["nxq"] = {"Naxi"}, ["nxr"] = {"Ninggerum"}, ["nxx"] = {"nafrijsko"}, ["nyb"] = {"Nyangbo"}, ["nyc"] = {"Nyanga-li"}, ["nyd"] = {"Nyore", "Olunyole"}, ["nye"] = {"Nyengo"}, ["nyf"] = {"Giryama", "Kigiryama"}, ["nyg"] = {"Nyindu"}, ["nyh"] = {"Nyikina"}, ["nyi"] = {"Ama (Sudan)"}, ["nyj"] = {"Nyanga"}, ["nyk"] = {"Nyaneka"}, ["nyl"] = {"Nyeu"}, ["nym"] = {"njamveško"}, ["nyn"] = {"najnkolsko"}, ["nyo"] = {"njorsko"}, ["nyp"] = {"Nyang'i"}, ["nyq"] = {"Nayini"}, ["nyr"] = {"Nyiha (Malawi)"}, ["nys"] = {"noongarsko"}, ["nyt"] = {"Nyawaygi"}, ["nyu"] = {"Nyungwe"}, ["nyv"] = {"Nyulnyul"}, ["nyw"] = {"Nyaw"}, ["nyx"] = {"Nganyaywana"}, ["nyy"] = {"Nyakyusa-Ngonde"}, ["nza"] = {"Tigon Mbembe"}, ["nzb"] = {"Njebi"}, ["nzd"] = {"Nzadi"}, ["nzi"] = {"nzimsko"}, ["nzk"] = {"Nzakara"}, ["nzm"] = {"Zeme Naga"}, ["nzr"] = {"Dir-Nyamzak-Mbarimi"}, ["nzs"] = {"novozelandsko znakovno"}, ["nzu"] = {"Teke-Nzikou"}, ["nzy"] = {"Nzakambay"}, ["nzz"] = {"Nanga Dama Dogon"}, ["oaa"] = {"oroško"}, ["oac"] = {"orojsko"}, ["oar"] = {"staroaramejsko"}, ["oav"] = {"staroavarsko"}, ["obi"] = {"Obispeño"}, ["obk"] = {"Southern Bontok"}, ["obl"] = {"Oblo"}, ["obm"] = {"moabsko"}, ["obo"] = {"Obo Manobo"}, ["obr"] = {"staroburmansko"}, ["obt"] = {"starobretonsko"}, ["obu"] = {"Obulom"}, ["oca"] = {"Ocaina"}, ["och"] = {"starokitajsko"}, ["ocm"] = {"Old Cham"}, ["oco"] = {"starokornijsko"}, ["ocu"] = {"Atzingo Matlatzinca"}, ["oda"] = {"Odut"}, ["odk"] = {"Od"}, ["odt"] = {"staronizozemsko"}, ["odu"] = {"Odual"}, ["ofo"] = {"Ofo"}, ["ofs"] = {"starofrizijsko"}, ["ofu"] = {"Efutop"}, ["ogb"] = {"ogbijsko"}, ["ogc"] = {"Ogbah"}, ["oge"] = {"starogruzijsko"}, ["ogg"] = {"Ogbogolo"}, ["ogo"] = {"Khana"}, ["ogu"] = {"Ogbronuagum"}, ["ohk"] = {"Aokho"}, ["oht"] = {"starohititsko"}, ["ohu"] = {"staromadžarsko"}, ["oia"] = {"Oirata"}, ["oie"] = {"Okolie"}, ["oin"] = {"Inebu One"}, ["ojb"] = {"severnozahodnoočipvejsko"}, ["ojc"] = {"srednjeočipvejsko"}, ["ojg"] = {"vzhodnoočipvejsko"}, ["ojp"] = {"starojaponsko"}, ["ojs"] = {"Severn Ojibwa"}, ["ojv"] = {"Ontong Java"}, ["ojw"] = {"zahodnoočipvejsko"}, ["oka"] = {"Okanagan"}, ["okb"] = {"Okobo"}, ["okc"] = {"Kobo"}, ["okd"] = {"Okodia"}, ["oke"] = {"Okpe (Southwestern Edo)"}, ["okg"] = {"Koko Babangk"}, ["okh"] = {"Koresh-e Rostam"}, ["oki"] = {"Okiek"}, ["okj"] = {"Oko-Juwoi"}, ["okk"] = {"Kwamtim One"}, ["okl"] = {"starokentsko znakovno"}, ["okm"] = {"srednjekorejsko (10.–16. stol.)"}, ["okn"] = {"okinoerabujsko"}, ["oko"] = {"starokorejsko (3.–9. stol.)"}, ["okr"] = {"Kirike"}, ["oks"] = {"Oko-Eni-Osayen"}, ["oku"] = {"Oku"}, ["okv"] = {"Orokaiva"}, ["okx"] = {"Okpe (Northwestern Edo)"}, ["okz"] = {"starokmersko"}, ["ola"] = {"Walungge"}, ["old"] = {"Mochi"}, ["ole"] = {"Olekha"}, ["olk"] = {"Olkol"}, ["olm"] = {"Oloma"}, ["olo"] = {"livijsko"}, ["olr"] = {"Olrat"}, ["olt"] = {"starolitovsko"}, ["olu"] = {"Kuvale"}, ["oma"] = {"Omaha-Ponca"}, ["omb"] = {"East Ambae"}, ["omc"] = {"Mochica"}, ["omg"] = {"Omagua"}, ["omi"] = {"Omi"}, ["omk"] = {"Omok"}, ["oml"] = {"Ombo"}, ["omn"] = {"minojsko"}, ["omo"] = {"Utarmbung"}, ["omp"] = {"staromanipursko"}, ["omq"] = {"oto-mangejski jeziki"}, ["omr"] = {"staromaratsko"}, ["omt"] = {"Omotik"}, ["omu"] = {"Omurano"}, ["omv"] = {"omotsko"}, ["omw"] = {"South Tairora"}, ["omx"] = {"staromonsko"}, ["omy"] = {"staromalajsko"}, ["ona"] = {"selknamsko"}, ["onb"] = {"Lingao"}, ["one"] = {"Oneida"}, ["ong"] = {"Olo"}, ["oni"] = {"Onin"}, ["onj"] = {"Onjob"}, ["onk"] = {"Kabore One"}, ["onn"] = {"Onobasulu"}, ["ono"] = {"Onondaga"}, ["onp"] = {"Sartang"}, ["onr"] = {"Northern One"}, ["ons"] = {"Ono"}, ["ont"] = {"Ontenu"}, ["onu"] = {"Unua"}, ["onw"] = {"staronubijsko"}, ["onx"] = {"Onin Based Pidgin"}, ["ood"] = {"Tohono O'odham"}, ["oog"] = {"Ong"}, ["oon"] = {"Önge"}, ["oor"] = {"Oorlams"}, ["oos"] = {"staroosetsko"}, ["opa"] = {"Okpamheri"}, ["opk"] = {"Kopkaka"}, ["opm"] = {"Oksapmin"}, ["opo"] = {"Opao"}, ["opt"] = {"opatsko"}, ["opy"] = {"Ofayé"}, ["ora"] = {"Oroha"}, ["orc"] = {"Orma"}, ["ore"] = {"Orejón"}, ["org"] = {"Oring"}, ["orh"] = {"oročensko"}, ["orn"] = {"Orang Kanaq"}, ["oro"] = {"Orokolo"}, ["orr"] = {"Oruma"}, ["ors"] = {"Orang Seletar"}, ["ort"] = {"Adivasi Oriya"}, ["oru"] = {"Ormuri"}, ["orv"] = {"starovzhodnoslovansko"}, ["orw"] = {"Oro Win"}, ["orx"] = {"Oro"}, ["ory"] = {"orijsko"}, ["orz"] = {"Ormu"}, ["osa"] = {"osaško"}, ["osc"] = {"Oscan"}, ["osi"] = {"osinško"}, ["osn"] = {"starosundansko"}, ["oso"] = {"Ososo"}, ["osp"] = {"starošpansko"}, ["ost"] = {"Osatu"}, ["osu"] = {"Southern One"}, ["osx"] = {"starosaksonsko"}, ["ota"] = {"osmansko"}, ["otb"] = {"starotibetansko"}, ["otd"] = {"Ot Danum"}, ["ote"] = {"Mezquital Otomi"}, ["oti"] = {"Oti"}, ["otk"] = {"staroturško"}, ["otl"] = {"Tilapa Otomi"}, ["otm"] = {"Eastern Highland Otomi"}, ["otn"] = {"Tenango Otomi"}, ["oto"] = {"otomijski jeziki"}, ["otq"] = {"Querétaro Otomi"}, ["otr"] = {"Otoro"}, ["ots"] = {"Estado de México Otomi"}, ["ott"] = {"Temoaya Otomi"}, ["otu"] = {"otuško"}, ["otw"] = {"otavsko"}, ["otx"] = {"Texcatepec Otomi"}, ["oty"] = {"starotamilsko"}, ["otz"] = {"Ixtenco Otomi"}, ["oua"] = {"tagargrentsko"}, ["oub"] = {"Glio-Oubi"}, ["oue"] = {"Oune"}, ["oui"] = {"staroujgursko"}, ["oum"] = {"Ouma"}, ["ovd"] = {"elfdalsko"}, ["owi"] = {"Owiniga"}, ["owl"] = {"starovelško"}, ["oyb"] = {"Oy"}, ["oyd"] = {"Oyda"}, ["oym"] = {"Wayampi"}, ["oyy"] = {"Oya'oya"}, ["ozm"] = {"Koonzime"}, ["paa"] = {"papuansko"}, ["pab"] = {"Parecís"}, ["pac"] = {"Pacoh"}, ["pad"] = {"Paumarí"}, ["pae"] = {"Pagibete"}, ["paf"] = {"Paranawát"}, ["pag"] = {"pangasinsko"}, ["pah"] = {"Tenharim"}, ["pai"] = {"Pe"}, ["pak"] = {"Parakanã"}, ["pal"] = {"srednjeperzijsko"}, ["pam"] = {"kapampangansko"}, ["pao"] = {"Northern Paiute"}, ["pap"] = {"papiamentsko"}, ["paq"] = {"Parya"}, ["par"] = {"Panamint", "Timbisha"}, ["pas"] = {"Papasena"}, ["pau"] = {"palavsko"}, ["pav"] = {"Pakaásnovos"}, ["paw"] = {"ponijsko"}, ["pax"] = {"Pankararé"}, ["pay"] = {"Pech"}, ["paz"] = {"Pankararú"}, ["pbb"] = {"Páez"}, ["pbc"] = {"Patamona"}, ["pbe"] = {"Mezontla Popoloca"}, ["pbf"] = {"Coyotepec Popoloca"}, ["pbg"] = {"Paraujano"}, ["pbh"] = {"E'ñapa Woromaipu"}, ["pbi"] = {"Parkwa"}, ["pbl"] = {"Mak (Nigeria)"}, ["pbm"] = {"Puebla Mazatec"}, ["pbn"] = {"Kpasam"}, ["pbo"] = {"Papel"}, ["pbp"] = {"Badyara"}, ["pbr"] = {"Pangwa"}, ["pbs"] = {"Central Pame"}, ["pbt"] = {"Southern Pashto"}, ["pbu"] = {"Northern Pashto"}, ["pbv"] = {"pnarsko"}, ["pby"] = {"Pyu (Papua New Guinea)"}, ["pca"] = {"Santa Inés Ahuatempan Popoloca"}, ["pcb"] = {"Pear"}, ["pcc"] = {"Bouyei"}, ["pcd"] = {"pikardsko"}, ["pce"] = {"Ruching Palaung"}, ["pcf"] = {"Paliyan"}, ["pcg"] = {"Paniya"}, ["pch"] = {"Pardhan"}, ["pci"] = {"Duruwa"}, ["pcj"] = {"Parenga"}, ["pck"] = {"Paite Chin"}, ["pcl"] = {"Pardhi"}, ["pcm"] = {"nigerijskopidžinsko"}, ["pcn"] = {"pitijsko"}, ["pcp"] = {"Pacahuara"}, ["pcw"] = {"Pyapun"}, ["pda"] = {"Anam"}, ["pdc"] = {"pensilvanskonemško"}, ["pdi"] = {"Pa Di"}, ["pdn"] = {"Podena", "Fedan"}, ["pdo"] = {"Padoe"}, ["pdt"] = {"menonitskonizkonemško"}, ["pdu"] = {"Kayan"}, ["pea"] = {"peranaškoindonezijsko"}, ["peb"] = {"Eastern Pomo"}, ["ped"] = {"Mala (Papua New Guinea)"}, ["pee"] = {"Taje"}, ["pef"] = {"Northeastern Pomo"}, ["peg"] = {"Pengo"}, ["peh"] = {"Bonan"}, ["pei"] = {"Chichimeca-Jonaz"}, ["pej"] = {"Northern Pomo"}, ["pek"] = {"Penchal"}, ["pel"] = {"Pekal"}, ["pem"] = {"Phende"}, ["peo"] = {"staroperzijsko (ok. 600–400 pr. n. št.)"}, ["pep"] = {"Kunja"}, ["peq"] = {"Southern Pomo"}, ["pes"] = {"iranskoperzijsko"}, ["pev"] = {"Pémono"}, ["pex"] = {"Petats"}, ["pey"] = {"Petjo"}, ["pez"] = {"vzhodnopenansko"}, ["pfa"] = {"Pááfang"}, ["pfe"] = {"Pere"}, ["pfl"] = {"pfalško"}, ["pga"] = {"sudanskokreolskoarabsko"}, ["pgd"] = {"Gāndhārī"}, ["pgg"] = {"Pangwali"}, ["pgi"] = {"Pagi"}, ["pgk"] = {"Rerep"}, ["pgl"] = {"primitivnoirsko"}, ["pgn"] = {"Paelignian"}, ["pgs"] = {"Pangseng"}, ["pgu"] = {"Pagu"}, ["pgz"] = {"Papua New Guinean Sign Language"}, ["pha"] = {"Pa-Hng"}, ["phd"] = {"Phudagi"}, ["phg"] = {"Phuong"}, ["phh"] = {"Phukha"}, ["phi"] = {"filipinsko"}, ["phj"] = {"Pahari"}, ["phk"] = {"Phake"}, ["phl"] = {"Phalura", "Palula"}, ["phm"] = {"Phimbi"}, ["phn"] = {"feničansko"}, ["pho"] = {"Phunoi"}, ["phq"] = {"Phana'"}, ["phr"] = {"Pahari-Potwari"}, ["pht"] = {"Phu Thai"}, ["phu"] = {"Phuan"}, ["phv"] = {"Pahlavani"}, ["phw"] = {"Phangduwali"}, ["pia"] = {"nevomsko"}, ["pib"] = {"Yine"}, ["pic"] = {"Pinji"}, ["pid"] = {"Piaroa"}, ["pie"] = {"Piro"}, ["pif"] = {"Pingelapese"}, ["pig"] = {"Pisabo"}, ["pih"] = {"Pitcairn-Norfolk"}, ["pij"] = {"Pijao"}, ["pil"] = {"Yom"}, ["pim"] = {"povhatansko"}, ["pin"] = {"Piame"}, ["pio"] = {"Piapoco"}, ["pip"] = {"Pero"}, ["pir"] = {"Piratapuyo"}, ["pis"] = {"salomonskopidžinsko"}, ["pit"] = {"Pitta Pitta"}, ["piu"] = {"Pintupi-Luritja"}, ["piv"] = {"Pileni", "Vaeakau-Taumako"}, ["piw"] = {"Pimbwe"}, ["pix"] = {"Piu"}, ["piy"] = {"Piya-Kwonci"}, ["piz"] = {"Pije"}, ["pjt"] = {"Pitjantjatjara"}, ["pka"] = {"Ardhamāgadhī Prākrit"}, ["pkb"] = {"Pokomo", "Kipfokomo"}, ["pkc"] = {"bekdžeško"}, ["pkg"] = {"Pak-Tong"}, ["pkh"] = {"Pankhu"}, ["pkn"] = {"Pakanha"}, ["pko"] = {"Pökoot"}, ["pkp"] = {"Pukapuka"}, ["pkr"] = {"Attapady Kurumba"}, ["pks"] = {"Pakistan Sign Language"}, ["pkt"] = {"Maleng"}, ["pku"] = {"Paku"}, ["pla"] = {"Miani"}, ["plb"] = {"Polonombauk"}, ["plc"] = {"Central Palawano"}, ["pld"] = {"Polari"}, ["ple"] = {"Palu'e"}, ["plf"] = {"srednjemalajskopolinezijsko"}, ["plg"] = {"Pilagá"}, ["plh"] = {"Paulohi"}, ["plk"] = {"Kohistani Shina"}, ["pll"] = {"Shwe Palaung"}, ["pln"] = {"Palenquero"}, ["plo"] = {"Oluta Popoluca"}, ["plq"] = {"palajsko"}, ["plr"] = {"Palaka Senoufo"}, ["pls"] = {"San Marcos Tlacoyalco Popoloca", "San Marcos Tlalcoyalco Popoloca"}, ["plt"] = {"Plateau Malagasy"}, ["plu"] = {"Palikúr", "Karipúna"}, ["plv"] = {"Southwest Palawano"}, ["plw"] = {"Brooke's Point Palawano"}, ["ply"] = {"Bolyu"}, ["plz"] = {"Paluan"}, ["pma"] = {"Paama"}, ["pmb"] = {"pambijsko"}, ["pmd"] = {"Pallanganmiddang"}, ["pme"] = {"Pwaamei"}, ["pmf"] = {"Pamona"}, ["pmh"] = {"Māhārāṣṭri Prākrit"}, ["pmi"] = {"Northern Pumi"}, ["pmj"] = {"Southern Pumi"}, ["pml"] = {"sabirsko"}, ["pmm"] = {"Pomo"}, ["pmn"] = {"Pam"}, ["pmo"] = {"Pom"}, ["pmq"] = {"Northern Pame"}, ["pmr"] = {"Paynamar"}, ["pms"] = {"piemontsko"}, ["pmt"] = {"tuamotujsko"}, ["pmw"] = {"Plains Miwok"}, ["pmx"] = {"Poumei Naga"}, ["pmy"] = {"papuanskomalajsko"}, ["pmz"] = {"Southern Pame"}, ["pna"] = {"Punan Bah-Biau"}, ["pnb"] = {"Western Panjabi"}, ["pnc"] = {"Pannei"}, ["pnd"] = {"Mpinda"}, ["pne"] = {"Western Penan"}, ["png"] = {"Pangu", "Pongu"}, ["pnh"] = {"Penrhyn"}, ["pni"] = {"Aoheng"}, ["pnj"] = {"Pinjarup"}, ["pnk"] = {"Paunaka"}, ["pnl"] = {"Paleni"}, ["pnm"] = {"Punan Batu 1"}, ["pnn"] = {"Pinai-Hagahai"}, ["pno"] = {"Panobo"}, ["pnp"] = {"Pancana"}, ["pnq"] = {"Pana (Burkina Faso)"}, ["pnr"] = {"Panim"}, ["pns"] = {"Ponosakan"}, ["pnt"] = {"pontsko"}, ["pnu"] = {"Jiongnai Bunu"}, ["pnv"] = {"Pinigura"}, ["pnw"] = {"Banyjima", "Panytyima"}, ["pnx"] = {"Phong-Kniang"}, ["pny"] = {"Pinyin"}, ["pnz"] = {"Pana (Central African Republic)"}, ["poc"] = {"pokomamsko"}, ["poe"] = {"San Juan Atzingo Popoloca"}, ["pof"] = {"Poke"}, ["pog"] = {"Potiguára"}, ["poh"] = {"pokomsko'"}, ["poi"] = {"višavskopopoluško"}, ["pok"] = {"Pokangá"}, ["pom"] = {"Southeastern Pomo"}, ["pon"] = {"Pohnpeian"}, ["poo"] = {"Central Pomo"}, ["pop"] = {"Pwapwâ"}, ["poq"] = {"Texistepec Popoluca"}, ["pos"] = {"Sayula Popoluca"}, ["pot"] = {"potavatomsko"}, ["pov"] = {"bisavskokreolsko"}, ["pow"] = {"San Felipe Otlaltepec Popoloca"}, ["pox"] = {"polabsko"}, ["poy"] = {"Pogolo"}, ["poz"] = {"malajopolinezijsko"}, ["ppe"] = {"Papi"}, ["ppi"] = {"pajpajsko"}, ["ppk"] = {"Uma"}, ["ppl"] = {"pipilsko"}, ["ppm"] = {"Papuma"}, ["ppn"] = {"Papapana"}, ["ppo"] = {"Folopa"}, ["ppp"] = {"Pelende"}, ["ppq"] = {"Pei"}, ["pps"] = {"San Luís Temalacayuca Popoloca"}, ["ppt"] = {"Pare"}, ["ppu"] = {"Papora"}, ["pqa"] = {"Pa'a"}, ["pqe"] = {"Eastern Malayo-Polynesian languages"}, ["pqm"] = {"Malecite-Passamaquoddy"}, ["pqw"] = {"Western Malayo-Polynesian languages"}, ["pra"] = {"Prakrit languages"}, ["prc"] = {"Parachi"}, ["prd"] = {"Parsi-Dari"}, ["pre"] = {"Principense"}, ["prf"] = {"Paranan"}, ["prg"] = {"prusko"}, ["prh"] = {"Porohanon"}, ["pri"] = {"Paicî"}, ["prk"] = {"Parauk"}, ["prl"] = {"Peruvian Sign Language"}, ["prm"] = {"Kibiri"}, ["prn"] = {"Prasuni"}, ["pro"] = {"staroprovansalsko (do 1500)", "starookcitansko (do 1500)"}, ["prq"] = {"Ashéninka Perené"}, ["prr"] = {"purijsko"}, ["prs"] = {"darijsko", "afganistanskoperzijsko"}, ["prt"] = {"Phai"}, ["pru"] = {"Puragi"}, ["prw"] = {"Parawen"}, ["prx"] = {"Purik"}, ["prz"] = {"Providencia Sign Language"}, ["psa"] = {"Asue Awyu"}, ["psc"] = {"Iranian Sign Language", "Persian Sign Language"}, ["psd"] = {"Plains Indian Sign Language"}, ["pse"] = {"Central Malay"}, ["psg"] = {"Penang Sign Language"}, ["psh"] = {"jugozahodnopašajsko"}, ["psi"] = {"jugovzhodnopašajsko"}, ["psl"] = {"Puerto Rican Sign Language"}, ["psm"] = {"Pauserna"}, ["psn"] = {"Panasuan"}, ["pso"] = {"Polish Sign Language"}, ["psp"] = {"Philippine Sign Language"}, ["psq"] = {"Pasi"}, ["psr"] = {"Portuguese Sign Language"}, ["pss"] = {"Kaulong"}, ["pst"] = {"Central Pashto"}, ["psu"] = {"Sauraseni Prākrit"}, ["psw"] = {"Port Sandwich"}, ["psy"] = {"Piscataway"}, ["pta"] = {"Pai Tavytera"}, ["pth"] = {"Pataxó Hã-Ha-Hãe"}, ["pti"] = {"Pindiini", "Wangkatha"}, ["ptn"] = {"Patani"}, ["pto"] = {"Zo'é"}, ["ptp"] = {"Patep"}, ["ptq"] = {"Pattapu"}, ["ptr"] = {"Piamatsina"}, ["ptt"] = {"Enrekang"}, ["ptu"] = {"bambamsko"}, ["ptv"] = {"Port Vato"}, ["ptw"] = {"Pentlatch"}, ["pty"] = {"Pathiya"}, ["pua"] = {"Western Highland Purepecha"}, ["pub"] = {"Purum"}, ["puc"] = {"Punan Merap"}, ["pud"] = {"Punan Aput"}, ["pue"] = {"Puelche"}, ["puf"] = {"Punan Merah"}, ["pug"] = {"Phuie"}, ["pui"] = {"Puinave"}, ["puj"] = {"Punan Tubu"}, ["pum"] = {"Puma"}, ["puo"] = {"Puoc"}, ["pup"] = {"Pulabu"}, ["puq"] = {"Puquina"}, ["pur"] = {"Puruborá"}, ["put"] = {"Putoh"}, ["puu"] = {"Punu"}, ["puw"] = {"Puluwatese"}, ["pux"] = {"Puare"}, ["puy"] = {"Purisimeño"}, ["pwa"] = {"Pawaia"}, ["pwb"] = {"Panawa"}, ["pwg"] = {"Gapapaiwa"}, ["pwi"] = {"Patwin"}, ["pwm"] = {"Molbog"}, ["pwn"] = {"Paiwan"}, ["pwo"] = {"Pwo Western Karen"}, ["pwr"] = {"Powari"}, ["pww"] = {"Pwo Northern Karen"}, ["pxm"] = {"Quetzaltepec Mixe"}, ["pye"] = {"Pye Krumen"}, ["pym"] = {"Fyam"}, ["pyn"] = {"Poyanáwa"}, ["pys"] = {"Paraguayan Sign Language", "Lengua de Señas del Paraguay"}, ["pyu"] = {"Puyuma"}, ["pyx"] = {"Pyu (Myanmar)"}, ["pyy"] = {"Pyen"}, ["pze"] = {"Pesse"}, ["pzh"] = {"pazeško"}, ["pzn"] = {"Jejara Naga", "Para Naga"}, ["qua"] = {"Quapaw"}, ["qub"] = {"Huallaga Huánuco Quechua"}, ["quc"] = {"kihejsko"}, ["qud"] = {"Calderón Highland Quichua"}, ["quf"] = {"Lambayeque Quechua"}, ["qug"] = {"Chimborazo Highland Quichua"}, ["quh"] = {"južnobolivijskokečuansko"}, ["qui"] = {"Quileute"}, ["quk"] = {"Chachapoyas Quechua"}, ["qul"] = {"severnobolivijskokečuansko"}, ["qum"] = {"sipakapsko"}, ["qun"] = {"Quinault"}, ["qup"] = {"Southern Pastaza Quechua"}, ["quq"] = {"Quinqui"}, ["qur"] = {"Yanahuanca Pasco Quechua"}, ["qus"] = {"Santiago del Estero Quichua"}, ["quv"] = {"sakapulteško"}, ["quw"] = {"Tena Lowland Quichua"}, ["qux"] = {"Yauyos Quechua"}, ["quy"] = {"Ayacucho Quechua"}, ["quz"] = {"Cusco Quechua"}, ["qva"] = {"Ambo-Pasco Quechua"}, ["qvc"] = {"Cajamarca Quechua"}, ["qve"] = {"Eastern Apurímac Quechua"}, ["qvh"] = {"Huamalíes-Dos de Mayo Huánuco Quechua"}, ["qvi"] = {"Imbabura Highland Quichua"}, ["qvj"] = {"Loja Highland Quichua"}, ["qvl"] = {"Cajatambo North Lima Quechua"}, ["qvm"] = {"Margos-Yarowilca-Lauricocha Quechua"}, ["qvn"] = {"North Junín Quechua"}, ["qvo"] = {"Napo Lowland Quechua"}, ["qvp"] = {"Pacaraos Quechua"}, ["qvs"] = {"San Martín Quechua"}, ["qvw"] = {"Huaylla Wanca Quechua"}, ["qvy"] = {"Queyu"}, ["qvz"] = {"Northern Pastaza Quichua"}, ["qwa"] = {"Corongo Ancash Quechua"}, ["qwc"] = {"Classical Quechua"}, ["qwe"] = {"Quechuan (family)"}, ["qwh"] = {"Huaylas Ancash Quechua"}, ["qwm"] = {"kumansko (Rusija)"}, ["qws"] = {"Sihuas Ancash Quechua"}, ["qwt"] = {"Kwalhioqua-Tlatskanai"}, ["qxa"] = {"Chiquián Ancash Quechua"}, ["qxc"] = {"Chincha Quechua"}, ["qxh"] = {"Panao Huánuco Quechua"}, ["qxl"] = {"Salasaca Highland Quichua"}, ["qxn"] = {"Northern Conchucos Ancash Quechua"}, ["qxo"] = {"Southern Conchucos Ancash Quechua"}, ["qxp"] = {"Puno Quechua"}, ["qxq"] = {"Qashqa'i"}, ["qxr"] = {"Cañar Highland Quichua"}, ["qxs"] = {"Southern Qiang"}, ["qxt"] = {"Santa Ana de Tusi Pasco Quechua"}, ["qxu"] = {"Arequipa-La Unión Quechua"}, ["qxw"] = {"Jauja Wanca Quechua"}, ["qya"] = {"Quenya"}, ["qyp"] = {"Quiripi"}, ["raa"] = {"Dungmali"}, ["rab"] = {"Camling"}, ["rac"] = {"Rasawa"}, ["rad"] = {"Rade"}, ["raf"] = {"Western Meohang"}, ["rag"] = {"Logooli", "Lulogooli"}, ["rah"] = {"Rabha"}, ["rai"] = {"Ramoaaina"}, ["raj"] = {"radžanstansko"}, ["rak"] = {"Tulu-Bohuai"}, ["ral"] = {"Ralte"}, ["ram"] = {"Canela"}, ["ran"] = {"Riantana"}, ["rao"] = {"Rao"}, ["rap"] = {"Rapanui"}, ["raq"] = {"Saam"}, ["rar"] = {"rarotonško"}, ["ras"] = {"Tegali"}, ["rat"] = {"Razajerdi"}, ["rau"] = {"Raute"}, ["rav"] = {"Sampang"}, ["raw"] = {"Rawang"}, ["rax"] = {"Rang"}, ["ray"] = {"Rapa"}, ["raz"] = {"rahambuško"}, ["rbb"] = {"Rumai Palaung"}, ["rbk"] = {"Northern Bontok"}, ["rbl"] = {"Miraya Bikol"}, ["rbp"] = {"Barababaraba"}, ["rcf"] = {"Réunion Creole French"}, ["rdb"] = {"Rudbari"}, ["rea"] = {"Rerau"}, ["reb"] = {"rembonško"}, ["ree"] = {"Rejang Kayan"}, ["reg"] = {"Kara (Tanzania)"}, ["rei"] = {"Reli"}, ["rej"] = {"Rejang"}, ["rel"] = {"Rendille"}, ["rem"] = {"Remo"}, ["ren"] = {"Rengao"}, ["rer"] = {"rerbarsko"}, ["res"] = {"Reshe"}, ["ret"] = {"Retta"}, ["rey"] = {"Reyesano"}, ["rga"] = {"Roria"}, ["rge"] = {"Romano-Greek"}, ["rgk"] = {"Rangkas"}, ["rgn"] = {"romanjsko"}, ["rgr"] = {"Resígaro"}, ["rgs"] = {"Southern Roglai"}, ["rgu"] = {"Ringgou"}, ["rhg"] = {"Rohingya"}, ["rhp"] = {"Yahang"}, ["ria"] = {"Riang (India)"}, ["rib"] = {"Bribri Sign Language"}, ["rif"] = {"tarifitsko"}, ["ril"] = {"Riang Lang", "Riang (Myanmar)"}, ["rim"] = {"Nyaturu"}, ["rin"] = {"Nungu"}, ["rir"] = {"Ribun"}, ["rit"] = {"Ritharrngu"}, ["riu"] = {"riunško"}, ["rjg"] = {"rajonško"}, ["rji"] = {"Raji"}, ["rjs"] = {"Rajbanshi"}, ["rka"] = {"Kraol"}, ["rkb"] = {"Rikbaktsa"}, ["rkh"] = {"Rakahanga-Manihiki"}, ["rki"] = {"Rakhine"}, ["rkm"] = {"Marka"}, ["rkt"] = {"Rangpuri", "Kamta"}, ["rkw"] = {"Arakwal"}, ["rma"] = {"ramsko"}, ["rmb"] = {"Rembarrnga"}, ["rmc"] = {"karpatskoromsko"}, ["rmd"] = {"Traveller Danish"}, ["rme"] = {"angloromsko"}, ["rmf"] = {"finskokalsko"}, ["rmg"] = {"Traveller Norwegian"}, ["rmh"] = {"Murkim"}, ["rmi"] = {"lomavrensko"}, ["rmk"] = {"Romkun"}, ["rml"] = {"baltskoromsko"}, ["rmm"] = {"Roma"}, ["rmn"] = {"balkanskoromsko"}, ["rmo"] = {"sintsko"}, ["rmp"] = {"Rempi"}, ["rmq"] = {"Caló"}, ["rms"] = {"Romanian Sign Language"}, ["rmt"] = {"Domari"}, ["rmu"] = {"tavrinškoromsko"}, ["rmv"] = {"Romanova"}, ["rmw"] = {"valižanskoromsko"}, ["rmx"] = {"Romam"}, ["rmy"] = {"vlaškoromsko"}, ["rmz"] = {"Marma"}, ["rnb"] = {"Brunca Sign Language"}, ["rnd"] = {"Ruund"}, ["rng"] = {"rongaško"}, --glej tudi ror-- ["rnl"] = {"Ranglong"}, ["rnn"] = {"Roon"}, ["rnp"] = {"Rongpo"}, ["rnr"] = {"Nari Nari"}, ["rnw"] = {"Rungwa"}, ["roa"] = {"romansko"}, ["rob"] = {"Tae'"}, ["roc"] = {"Cacgia Roglai"}, ["rod"] = {"Rogo"}, ["roe"] = {"Ronji"}, ["rof"] = {"Rombo"}, ["rog"] = {"Northern Roglai"}, ["rol"] = {"romblonsko"}, ["rom"] = {"romsko"}, ["roo"] = {"Rotokas"}, ["rop"] = {"Kriol"}, ["ror"] = {"ronško"}, --glej tudi rng-- ["rou"] = {"Runga"}, ["row"] = {"Dela-Oenale"}, ["rpn"] = {"Repanbitip"}, ["rpt"] = {"Rapting"}, ["rri"] = {"Ririo"}, ["rro"] = {"Waima"}, ["rrt"] = {"Arritinngithigh"}, ["rsb"] = {"srbskoromsko"}, ["rsk"] = {"rusinsko", "rutensko"}, ["rsl"] = {"rusko znakovno"}, ["rsm"] = {"Miriwoong Sign Language"}, ["rsn"] = {"ruandsko znakovno"}, ["rsw"] = {"Rishiwa"}, ["rtc"] = {"Rungtu Chin"}, ["rth"] = {"ratahansko"}, ["rtm"] = {"Rotuman"}, ["rts"] = {"Yurats"}, ["rtw"] = {"Rathawi"}, ["rub"] = {"Gungu"}, ["ruc"] = {"Ruuli"}, ["rue"] = {"rusinsko"}, ["ruf"] = {"Luguru"}, ["rug"] = {"Roviana"}, ["ruh"] = {"Ruga"}, ["rui"] = {"Rufiji"}, ["ruk"] = {"Che"}, ["ruo"] = {"istroromunsko"}, ["rup"] = {"aromunsko"}, ["ruq"] = {"meglenitooromunsko"}, ["rut"] = {"rutulsko"}, ["ruu"] = {"Lanas Lobu"}, ["ruy"] = {"Mala (Nigeria)"}, ["ruz"] = {"Ruma"}, ["rwa"] = {"Rawo"}, ["rwk"] = {"Rwa"}, ["rwl"] = {"Ruwila"}, ["rwm"] = {"Amba (Uganda)"}, ["rwo"] = {"Rawa"}, ["rwr"] = {"Marwari (India)"}, ["rxd"] = {"Ngardi"}, ["rxw"] = {"Karuwali", "Garuwali"}, ["ryn"] = {"Northern Amami-Oshima"}, ["rys"] = {"jaejamsko"}, ["ryu"] = {"srednjeokinavsko"}, ["rzh"] = {"Rāziḥī"}, ["saa"] = {"Saba"}, ["sab"] = {"Buglere"}, ["sac"] = {"mekskvaško"}, ["sad"] = {"Sandawe"}, ["sae"] = {"Sabanê"}, ["saf"] = {"Safaliba"}, ["sah"] = {"jakutsko"}, ["sai"] = {"South American Indian languages"}, ["saj"] = {"Sahu"}, ["sak"] = {"Sake"}, ["sal"] = {"sališko"}, ["sam"] = {"samarijanskoaramejsko"}, ["sao"] = {"Sause"}, ["saq"] = {"sambursko"}, ["sar"] = {"Saraveca"}, ["sas"] = {"sasaško"}, ["sat"] = {"santalsko"}, ["sau"] = {"Saleman"}, ["sav"] = {"Saafi-Saafi"}, ["saw"] = {"savijsko"}, ["sax"] = {"Sa"}, ["say"] = {"Saya"}, ["saz"] = {"Saurashtra"}, ["sba"] = {"Ngambay"}, ["sbb"] = {"Simbo"}, ["sbc"] = {"Kele (Papua New Guinea)"}, ["sbd"] = {"Southern Samo"}, ["sbe"] = {"Saliba"}, ["sbf"] = {"Chabu", "Shabo"}, ["sbg"] = {"Seget"}, ["sbh"] = {"Sori-Harengan"}, ["sbi"] = {"Seti"}, ["sbj"] = {"Surbakhal"}, ["sbk"] = {"Safwa"}, ["sbl"] = {"Botolan Sambal"}, ["sbm"] = {"Sagala"}, ["sbn"] = {"Sindhi Bhil"}, ["sbo"] = {"Sabüm"}, ["sbp"] = {"Sangu (Tanzania)"}, ["sbq"] = {"Sileibi"}, ["sbr"] = {"Sembakung Murut"}, ["sbs"] = {"Subiya"}, ["sbt"] = {"Kimki"}, ["sbu"] = {"Stod Bhoti"}, ["sbv"] = {"Sabine"}, ["sbw"] = {"Simba"}, ["sbx"] = {"Seberuang"}, ["sby"] = {"Soli"}, ["sbz"] = {"Sara Kaba"}, ["scb"] = {"Chut"}, ["sce"] = {"Dongxiang"}, ["scf"] = {"San Miguel Creole French"}, ["scg"] = {"Sanggau"}, ["sch"] = {"Sakachep"}, ["sci"] = {"Sri Lankan Creole Malay"}, ["sck"] = {"Sadri"}, ["scl"] = {"Shina"}, ["scn"] = {"sicilijansko"}, ["sco"] = {"škotsko"}, ["scp"] = {"jolmoško"}, ["scq"] = {"Sa'och"}, ["scs"] = {"North Slavey"}, ["sct"] = {"Southern Katang"}, ["scu"] = {"Shumcho"}, ["scv"] = {"Sheni"}, ["scw"] = {"Sha"}, ["scx"] = {"sikulsko"}, ["sda"] = {"Toraja-Sa'dan"}, ["sdb"] = {"Shabak"}, ["sdc"] = {"sasarsko"}, ["sde"] = {"vorijsko"}, ["sdf"] = {"Sarli"}, ["sdg"] = {"Savi"}, ["sdh"] = {"južnokurdsko"}, ["sdj"] = {"Suundi"}, ["sdk"] = {"Sos Kundi"}, ["sdl"] = {"Saudi Arabian Sign Language"}, ["sdn"] = {"galureško"}, ["sdo"] = {"Bukar-Sadung Bidayuh"}, ["sdp"] = {"Sherdukpen"}, ["sdq"] = {"Semandang"}, ["sdr"] = {"Oraon Sadri"}, ["sds"] = {"senedsko"}, ["sdt"] = {"Shuadit"}, ["sdu"] = {"Sarudu"}, ["sdv"] = {"vzhodnosudansko"}, ["sdx"] = {"Sibu Melanau"}, ["sdz"] = {"Sallands"}, ["sea"] = {"Semai"}, ["seb"] = {"Shempire Senoufo"}, ["sec"] = {"Sechelt"}, ["sed"] = {"Sedang"}, ["see"] = {"Seneca"}, ["sef"] = {"Cebaara Senoufo"}, ["seg"] = {"Segeju"}, ["seh"] = {"Sena"}, ["sei"] = {"seriško"}, ["sej"] = {"Sene"}, ["sek"] = {"Sekani"}, ["sel"] = {"selkupsko"}, ["sem"] = {"semitsko"}, ["sen"] = {"Nanerigé Sénoufo"}, ["seo"] = {"Suarmin"}, ["sep"] = {"Sìcìté Sénoufo"}, ["seq"] = {"Senara Sénoufo"}, ["ser"] = {"Serrano"}, ["ses"] = {"Koyraboro Senni Songhai"}, ["set"] = {"sentansko"}, ["seu"] = {"Serui-Laut"}, ["sev"] = {"Nyarafolo Senoufo"}, ["sew"] = {"Sewa Bay"}, ["sey"] = {"Secoya"}, ["sez"] = {"Senthang Chin"}, ["sfb"] = {"Langue des signes de Belgique Francophone", "French Belgian Sign Language"}, ["sfe"] = {"Eastern Subanen"}, ["sfm"] = {"Small Flowery Miao"}, ["sfs"] = {"South African Sign Language"}, ["sfw"] = {"Sehwi"}, ["sga"] = {"staroirsko (do 900)"}, ["sgb"] = {"Mag-antsi Ayta"}, ["sgc"] = {"Kipsigis"}, ["sgd"] = {"Surigaonon"}, ["sge"] = {"Segai"}, ["sgg"] = {"Swiss-German Sign Language"}, ["sgh"] = {"šugnijsko"}, ["sgi"] = {"Suga"}, ["sgj"] = {"Surgujia"}, ["sgk"] = {"Sangkong"}, ["sgm"] = {"Singa"}, ["sgn"] = {"znakovno"}, ["sgp"] = {"Singpho"}, ["sgr"] = {"Sangisari"}, ["sgs"] = {"samogitsko"}, ["sgt"] = {"Brokpake"}, ["sgu"] = {"Salas"}, ["sgw"] = {"Sebat Bet Gurage"}, ["sgx"] = {"Sierra Leone Sign Language"}, ["sgy"] = {"Sanglechi"}, ["sgz"] = {"Sursurunga"}, ["sha"] = {"Shall-Zwall"}, ["shb"] = {"Ninam"}, ["shc"] = {"Sonde"}, ["shd"] = {"Kundal Shahi"}, ["she"] = {"Sheko"}, ["shg"] = {"Shua"}, ["shh"] = {"Shoshoni"}, ["shi"] = {"tašelhitsko"}, ["shj"] = {"Shatt"}, ["shk"] = {"šiluško"}, ["shl"] = {"Shendu"}, ["shm"] = {"Shahrudi"}, ["shn"] = {"šansko"}, ["sho"] = {"Shanga"}, ["shp"] = {"Shipibo-Conibo"}, ["shq"] = {"Sala"}, ["shr"] = {"Shi"}, ["shs"] = {"Shuswap"}, ["sht"] = {"Shasta"}, ["shu"] = {"čadskoarabsko"}, ["shv"] = {"Shehri"}, ["shw"] = {"Shwai"}, ["shx"] = {"She"}, ["shy"] = {"šavijsko"}, ["shz"] = {"Syenara Senoufo"}, ["sia"] = {"akalskosamijsko"}, ["sib"] = {"Sebop"}, ["sid"] = {"Sidamo"}, ["sie"] = {"Simaa"}, ["sif"] = {"Siamou"}, ["sig"] = {"Paasaal"}, ["sih"] = {"Zire", "Sîshëë"}, ["sii"] = {"Shom Peng"}, ["sij"] = {"Numbami"}, ["sik"] = {"Sikiana"}, ["sil"] = {"Tumulung Sisaala"}, ["sim"] = {"Mende (Papua New Guinea)"}, ["sio"] = {"Siouan languages"}, ["sip"] = {"sikimsko"}, ["siq"] = {"Sonia"}, ["sir"] = {"Siri"}, ["sis"] = {"Siuslaw"}, ["sit"] = {"sinotibetansko"}, ["siu"] = {"Sinagen"}, ["siv"] = {"Sumariup"}, ["siw"] = {"Siwai"}, ["six"] = {"Sumau"}, ["siy"] = {"Sivandi"}, ["siz"] = {"Siwi"}, ["sja"] = {"Epena"}, ["sjb"] = {"Sajau Basap"}, ["sjd"] = {"kildinskosamijsko"}, ["sje"] = {"pitesamijsko"}, ["sjg"] = {"Assangori"}, ["sjk"] = {"kemisamjsko"}, ["sjl"] = {"Sajalong", "Miji"}, ["sjm"] = {"Mapun"}, ["sjn"] = {"sindarsko"}, ["sjo"] = {"Xibe"}, ["sjp"] = {"Surjapuri"}, ["sjr"] = {"Siar-Lak"}, ["sjs"] = {"srairskosanhaško"}, ["sjt"] = {"terskosamijsko"}, ["sju"] = {"umejskosamijsko"}, ["sjw"] = {"Shawnee"}, ["ska"] = {"Skagit"}, ["skb"] = {"Saek"}, ["skc"] = {"Ma Manda"}, ["skd"] = {"Southern Sierra Miwok"}, ["ske"] = {"Seke (Vanuatu)"}, ["skf"] = {"Sakirabiá"}, ["skg"] = {"Sakalava Malagasy"}, ["skh"] = {"Sikule"}, ["ski"] = {"Sika"}, ["skj"] = {"Seke (Nepal)"}, ["skm"] = {"Kutong"}, ["skn"] = {"Kolibugan Subanon"}, ["sko"] = {"Seko Tengah"}, ["skp"] = {"Sekapan"}, ["skq"] = {"Sininkere"}, ["skr"] = {"sarajsko", "sarajsko"}, ["sks"] = {"Maia"}, ["skt"] = {"Sakata"}, ["sku"] = {"Sakao"}, ["skv"] = {"Skou"}, ["skw"] = {"Skepi Creole Dutch"}, ["skx"] = {"Seko Padang"}, ["sky"] = {"Sikaiana"}, ["skz"] = {"Sekar"}, ["sla"] = {"slovansko"}, ["slc"] = {"Sáliba"}, ["sld"] = {"Sissala"}, ["sle"] = {"Sholaga"}, ["slf"] = {"Swiss-Italian Sign Language"}, ["slg"] = {"Selungai Murut"}, ["slh"] = {"Southern Puget Sound Salish"}, ["sli"] = {"šlezijskonemško"}, ["slj"] = {"Salumá"}, ["sll"] = {"Salt-Yui"}, ["slm"] = {"Pangutaran Sama"}, ["sln"] = {"Salinan"}, ["slp"] = {"Lamaholot"}, ["slr"] = {"Salar"}, ["sls"] = {"Singapore Sign Language"}, ["slt"] = {"Sila"}, ["slu"] = {"Selaru"}, ["slw"] = {"Sialum"}, ["slx"] = {"Salampasu"}, ["sly"] = {"Selayar"}, ["slz"] = {"majsko"}, ["sma"] = {"južnosamijsko"}, ["smb"] = {"Simbari"}, ["smc"] = {"Som"}, ["smf"] = {"Auwe"}, ["smg"] = {"Simbali"}, ["smh"] = {"Samei"}, ["smi"] = {"samijsko"}, ["smj"] = {"lulesamijsko"}, ["smk"] = {"Bolinao"}, ["sml"] = {"Central Sama"}, ["smm"] = {"Musasa"}, ["smn"] = {"inarijskosamijsko"}, ["smp"] = {"samarijanskohebrejsko"}, ["smq"] = {"Samo"}, ["smr"] = {"Simeulue"}, ["sms"] = {"skoltskosamijsko"}, ["smt"] = {"Simte"}, ["smu"] = {"Somray"}, ["smv"] = {"Samvedi"}, ["smw"] = {"sumbavsko"}, ["smx"] = {"Samba"}, ["smy"] = {"Semnani"}, ["smz"] = {"Simeku"}, ["snc"] = {"Sinaugoro"}, ["sne"] = {"Bau Bidayuh"}, ["snf"] = {"Noon"}, ["sng"] = {"sanško (Demokratična republika Kongo)"}, ["sni"] = {"Sensi"}, ["snj"] = {"Riverain Sango"}, ["snk"] = {"soninško"}, ["snl"] = {"Sangil"}, ["snm"] = {"Southern Ma'di"}, ["snn"] = {"Siona"}, ["sno"] = {"Snohomish"}, ["snp"] = {"Siane"}, ["snq"] = {"Sangu (Gabon)"}, ["snr"] = {"Sihan"}, ["sns"] = {"South West Bay", "Nahavaq"}, ["snu"] = {"Senggi", "Viid"}, ["snv"] = {"Sa'ban"}, ["snw"] = {"Selee"}, ["snx"] = {"Sam"}, ["sny"] = {"Saniyo-Hiyewe"}, ["snz"] = {"Kou"}, ["soa"] = {"Thai Song"}, ["sob"] = {"Sobei"}, ["soc"] = {"So (Democratic Republic of Congo)"}, ["sod"] = {"Songoora"}, ["soe"] = {"Songomeno"}, ["sog"] = {"sogdijsko"}, ["soh"] = {"Aka"}, ["soi"] = {"Sonha"}, ["soj"] = {"Soi"}, ["sok"] = {"Sokoro"}, ["sol"] = {"Solos"}, ["son"] = {"songhajsko"}, ["soo"] = {"Songo"}, ["sop"] = {"sonško"}, ["soq"] = {"Kanasi"}, ["sor"] = {"Somrai"}, ["sos"] = {"Seeku"}, ["sou"] = {"južnotajsko"}, ["sov"] = {"sonsorolsko"}, ["sow"] = {"Sowanda"}, ["sox"] = {"Swo"}, ["soy"] = {"Miyobe"}, ["soz"] = {"Temi"}, ["spb"] = {"Sepa (Indonesia)"}, ["spc"] = {"Sapé"}, ["spd"] = {"Saep"}, ["spe"] = {"sepaško (Papuanska Nova Givneja)"}, ["spg"] = {"Sian"}, ["spi"] = {"Saponi"}, ["spk"] = {"Sengo"}, ["spl"] = {"Selepet"}, ["spm"] = {"Akukem"}, ["spn"] = {"Sanapaná"}, ["spo"] = {"Spokane"}, ["spp"] = {"Supyire Senoufo"}, ["spq"] = {"Loreto-Ucayali Spanish"}, ["spr"] = {"Saparua"}, ["sps"] = {"Saposa"}, ["spt"] = {"Spiti Bhoti"}, ["spu"] = {"Sapuan"}, ["spv"] = {"Sambalpuri", "Kosli"}, ["spx"] = {"South Picene"}, ["spy"] = {"Sabaot"}, ["sqa"] = {"Shama-Sambuga"}, ["sqh"] = {"Shau"}, ["sqj"] = {"albansko (družina)"}, ["sqk"] = {"Albanian Sign Language"}, ["sqm"] = {"Suma"}, ["sqn"] = {"Susquehannock"}, ["sqo"] = {"Sorkhei"}, ["sqq"] = {"Sou"}, ["sqr"] = {"sikulskoarabsko"}, ["sqs"] = {"Sri Lankan Sign Language"}, ["sqt"] = {"sokotrijsko"}, ["squ"] = {"Squamish"}, ["sqx"] = {"Kufr Qassem Sign Language (KQSL)"}, ["sra"] = {"Saruga"}, ["srb"] = {"Sora"}, ["src"] = {"logudorskosardinsko"}, ["sre"] = {"Sara"}, ["srf"] = {"Nafi"}, ["srg"] = {"Sulod"}, ["srh"] = {"Sarikoli"}, ["sri"] = {"Siriano"}, ["srk"] = {"Serudung Murut"}, ["srl"] = {"Isirawa"}, ["srm"] = {"Saramaccan"}, ["srn"] = {"Sranan Tongo"}, ["sro"] = {"kampidanskosardinsko"}, ["srq"] = {"Sirionó"}, ["srr"] = {"serersko"}, ["srs"] = {"Sarsi"}, ["srt"] = {"Sauri"}, ["sru"] = {"Suruí"}, ["srv"] = {"Southern Sorsoganon"}, ["srw"] = {"Serua"}, ["srx"] = {"Sirmauri"}, ["sry"] = {"Sera"}, ["srz"] = {"Shahmirzadi"}, ["ssa"] = {"nilsko-saharsko"}, ["ssb"] = {"južnosamijsko"}, ["ssc"] = {"Suba-Simbiti"}, ["ssd"] = {"Siroi"}, ["sse"] = {"balanginsko"}, ["ssf"] = {"Thao"}, ["ssg"] = {"Seimat"}, ["ssh"] = {"šihijskoarabsko"}, ["ssi"] = {"Sansi"}, ["ssj"] = {"Sausi"}, ["ssk"] = {"Sunam"}, ["ssl"] = {"Western Sisaala"}, ["ssm"] = {"Semnam"}, ["ssn"] = {"Waata"}, ["sso"] = {"Sissano"}, ["ssp"] = {"Spanish Sign Language"}, ["ssq"] = {"So'a"}, ["ssr"] = {"Swiss-French Sign Language"}, ["sss"] = {"Sô"}, ["sst"] = {"Sinasina"}, ["ssu"] = {"Susuami"}, ["ssv"] = {"Shark Bay"}, ["ssx"] = {"Samberigi"}, ["ssy"] = {"Saho"}, ["ssz"] = {"Sengseng"}, ["sta"] = {"Settla"}, ["stb"] = {"Northern Subanen"}, ["std"] = {"Sentinel"}, ["ste"] = {"Liana-Seti"}, ["stf"] = {"Seta"}, ["stg"] = {"Trieng"}, ["sth"] = {"Shelta"}, ["sti"] = {"Bulo Stieng"}, ["stj"] = {"Matya Samo"}, ["stk"] = {"Arammba"}, ["stl"] = {"Stellingwerfs"}, ["stm"] = {"Setaman"}, ["stn"] = {"Owa"}, ["sto"] = {"Stoney"}, ["stp"] = {"Southeastern Tepehuan"}, ["stq"] = {"saterfrizijsko"}, ["str"] = {"Straits Salish"}, ["sts"] = {"Shumashti"}, ["stt"] = {"Budeh Stieng"}, ["stu"] = {"Samtao"}, ["stv"] = {"Silt'e"}, ["stw"] = {"Satawalese"}, ["sty"] = {"sibirskotatarsko"}, ["sua"] = {"Sulka"}, ["sub"] = {"Suku"}, ["suc"] = {"Western Subanon"}, ["sue"] = {"Suena"}, ["sug"] = {"Suganga"}, ["sui"] = {"Suki"}, ["suj"] = {"Shubi"}, ["suk"] = {"Sukuma"}, ["suo"] = {"Bouni"}, ["suq"] = {"Tirmaga-Chai Suri", "Suri"}, ["sur"] = {"Mwaghavul"}, ["sus"] = {"Susu"}, ["sut"] = {"Subtiaba"}, ["suv"] = {"Puroik"}, ["suw"] = {"Sumbwa"}, ["sux"] = {"sumersko"}, ["suy"] = {"Suyá"}, ["suz"] = {"Sunwar"}, ["sva"] = {"svansko"}, ["svb"] = {"Ulau-Suain"}, ["svc"] = {"vincencijskokreolsko"}, ["sve"] = {"serilsko"}, ["svk"] = {"Slovakian Sign Language"}, ["svm"] = {"moliško"}, ["svs"] = {"Savosavo"}, ["svx"] = {"Skalvian"}, ["swb"] = {"Maore Comorian"}, ["swc"] = {"kongovskosvahilijsko"}, ["swf"] = {"Sere"}, ["swg"] = {"švabsko"}, ["swh"] = {"svahilijsko (posamezen jezik)", "kisvahilijsko"}, ["swi"] = {"Sui"}, ["swj"] = {"Sira"}, ["swk"] = {"Malawi Sena"}, ["swl"] = {"Swedish Sign Language"}, ["swm"] = {"samoško"}, ["swn"] = {"soknijsko"}, ["swo"] = {"Shanenawa"}, ["swp"] = {"Suau"}, ["swq"] = {"Sharwa"}, ["swr"] = {"Saweru"}, ["sws"] = {"Seluwasan"}, ["swt"] = {"Sawila"}, ["swu"] = {"Suwawa"}, ["swv"] = {"Shekhawati"}, ["sww"] = {"Sowa"}, ["swx"] = {"Suruahá"}, ["swy"] = {"Sarua"}, ["sxb"] = {"Suba"}, ["sxc"] = {"Sicanian"}, ["sxe"] = {"Sighu"}, ["sxg"] = {"Shuhi", "Shixing"}, ["sxk"] = {"Southern Kalapuya"}, ["sxl"] = {"Selian"}, ["sxm"] = {"Samre"}, ["sxn"] = {"Sangir"}, ["sxo"] = {"Sorothaptic"}, ["sxr"] = {"Saaroa"}, ["sxs"] = {"Sasaru"}, ["sxu"] = {"zgornjesaško"}, ["sxw"] = {"Saxwe Gbe"}, ["sya"] = {"sjanško"}, ["syb"] = {"Central Subanen"}, ["syc"] = {"starosirsko"}, ["syd"] = {"samojedsko"}, ["syi"] = {"Seki"}, ["syk"] = {"Sukur"}, ["syl"] = {"silheško"}, ["sym"] = {"Maya Samo"}, ["syn"] = {"Senaya"}, ["syo"] = {"Suoy"}, ["syr"] = {"sirsko"}, ["sys"] = {"Sinyar"}, ["syw"] = {"Kagate"}, ["syx"] = {"Samay"}, ["syy"] = {"Al-Sayyid Bedouin Sign Language"}, ["sza"] = {"Semelai"}, ["szb"] = {"Ngalum"}, ["szc"] = {"Semaq Beri"}, ["sze"] = {"Seze"}, ["szg"] = {"Sengele"}, ["szl"] = {"šlezijsko"}, ["szn"] = {"sulsko"}, ["szp"] = {"Suabo"}, ["szs"] = {"Solomon Islands Sign Language"}, ["szv"] = {"Isu (Fako Division)"}, ["szw"] = {"savajsko"}, ["szy"] = {"Sakizaya"}, ["taa"] = {"Lower Tanana"}, ["tab"] = {"tabasaransko"}, ["tac"] = {"nižavskotarahumarsko"}, ["tad"] = {"tavško"}, ["tae"] = {"Tariana"}, ["taf"] = {"Tapirapé"}, ["tag"] = {"Tagoi"}, ["tai"] = {"tajsko (družina)"}, ["taj"] = {"Eastern Tamang"}, ["tak"] = {"Tala"}, ["tal"] = {"Tal"}, ["tan"] = {"Tangale"}, ["tao"] = {"Yami"}, ["tap"] = {"Taabwa"}, ["taq"] = {"tamajaško"}, ["tar"] = {"osrednjetarahumarsko"}, ["tas"] = {"Tay Boi"}, ["tau"] = {"Upper Tanana"}, ["tav"] = {"Tatuyo"}, ["taw"] = {"Tai"}, ["tax"] = {"Tamki"}, ["tay"] = {"atajalsko"}, ["taz"] = {"Tocho"}, ["tba"] = {"Aikanã"}, ["tbc"] = {"Takia"}, ["tbd"] = {"Kaki Ae"}, ["tbe"] = {"Tanimbili"}, ["tbf"] = {"Mandara"}, ["tbg"] = {"North Tairora"}, ["tbh"] = {"Dharawal", "Thurawal"}, ["tbi"] = {"Gaam"}, ["tbj"] = {"Tiang"}, ["tbk"] = {"Calamian Tagbanwa"}, ["tbl"] = {"Tboli"}, ["tbm"] = {"Tagbu"}, ["tbn"] = {"Barro Negro Tunebo"}, ["tbo"] = {"Tawala"}, ["tbp"] = {"Taworta", "Diebroud"}, ["tbq"] = {"tibetoburmansko"}, ["tbr"] = {"Tumtum"}, ["tbs"] = {"Tanguat"}, ["tbt"] = {"Tembo (Kitembo)"}, ["tbu"] = {"tubarsko"}, ["tbv"] = {"Tobo"}, ["tbw"] = {"Tagbanwa"}, ["tbx"] = {"Kapin"}, ["tby"] = {"Tabaru"}, ["tbz"] = {"Ditammari"}, ["tca"] = {"Ticuna"}, ["tcb"] = {"Tanacross"}, ["tcc"] = {"Datooga"}, ["tcd"] = {"Tafi"}, ["tce"] = {"južnotutčonsko"}, ["tcf"] = {"Malinaltepec Me'phaa", "Malinaltepec Tlapanec"}, ["tcg"] = {"Tamagario"}, ["tch"] = {"turksincaicoško kreolsko"}, ["tci"] = {"Wára"}, ["tck"] = {"Tchitchege"}, ["tcl"] = {"Taman (Myanmar)"}, ["tcm"] = {"Tanahmerah"}, ["tcn"] = {"Tichurong"}, ["tco"] = {"Taungyo"}, ["tcp"] = {"Tawr Chin"}, ["tcq"] = {"Kaiy"}, ["tcs"] = {"Torres Strait Creole", "Yumplatok"}, ["tct"] = {"T'en"}, ["tcu"] = {"jugovzhodnotarahumarsko"}, ["tcw"] = {"Tecpatlán Totonac"}, ["tcx"] = {"Toda"}, ["tcy"] = {"tulujsko"}, ["tcz"] = {"Thado Chin"}, ["tda"] = {"Tagdal"}, ["tdb"] = {"Panchpargania"}, ["tdc"] = {"Emberá-Tadó"}, ["tdd"] = {"Tai Nüa"}, ["tde"] = {"Tiranige Diga Dogon"}, ["tdf"] = {"Talieng"}, ["tdg"] = {"Western Tamang", "Northwestern Tamang"}, ["tdh"] = {"Thulung"}, ["tdi"] = {"Tomadino"}, ["tdj"] = {"Tajio"}, ["tdk"] = {"Tambas"}, ["tdl"] = {"Sur"}, ["tdm"] = {"Taruma"}, ["tdn"] = {"Tondano"}, ["tdo"] = {"Teme"}, ["tdq"] = {"Tita"}, ["tdr"] = {"Todrah"}, ["tds"] = {"Doutai"}, ["tdt"] = {"Tetun Dili"}, ["tdv"] = {"Toro"}, ["tdx"] = {"Tandroy-Mahafaly Malagasy"}, ["tdy"] = {"Tadyawan"}, ["tea"] = {"Temiar"}, ["teb"] = {"Tetete"}, ["tec"] = {"teriško"}, ["ted"] = {"Tepo Krumen"}, ["tee"] = {"Huehuetla Tepehua"}, ["tef"] = {"Teressa"}, ["teg"] = {"Teke-Tege"}, ["teh"] = {"tehuelško"}, ["tei"] = {"Torricelli"}, ["tek"] = {"Ibali Teke"}, ["tem"] = {"Timne"}, ["ten"] = {"Tama (Colombia)"}, ["teo"] = {"Teso"}, ["tep"] = {"Tepecano"}, ["teq"] = {"Temein"}, ["ter"] = {"Tereno"}, ["tes"] = {"Tengger"}, ["tet"] = {"tetumsko"}, ["teu"] = {"Soo"}, ["tev"] = {"Teor"}, ["tew"] = {"Tewa (USA)"}, ["tex"] = {"Tennet"}, ["tey"] = {"Tulishi"}, ["tez"] = {"Tetserret"}, ["tfi"] = {"Tofin Gbe"}, ["tfn"] = {"Tanaina"}, ["tfo"] = {"Tefaro"}, ["tfr"] = {"Teribe"}, ["tft"] = {"Ternate"}, ["tga"] = {"Sagalla"}, ["tgb"] = {"Tobilung"}, ["tgc"] = {"Tigak"}, ["tgd"] = {"Ciwogai"}, ["tge"] = {"Eastern Gorkha Tamang"}, ["tgf"] = {"Chalikha"}, ["tgh"] = {"Tobagonian Creole English"}, ["tgi"] = {"Lawunuia"}, ["tgj"] = {"Tagin"}, ["tgn"] = {"Tandaganon"}, ["tgo"] = {"Sudest"}, ["tgp"] = {"Tangoa"}, ["tgq"] = {"Tring"}, ["tgr"] = {"Tareng"}, ["tgs"] = {"Nume"}, ["tgt"] = {"Central Tagbanwa"}, ["tgu"] = {"Tanggu"}, ["tgv"] = {"Tingui-Boto"}, ["tgw"] = {"Tagwana Senoufo"}, ["tgx"] = {"Tagish"}, ["tgy"] = {"Togoyo"}, ["tgz"] = {"Tagalaka"}, ["thd"] = {"Kuuk Thaayorre", "Thayore"}, ["the"] = {"Chitwania Tharu"}, ["thf"] = {"Thangmi"}, ["thh"] = {"severnotarahumarsko"}, ["thi"] = {"Tai Long"}, ["thk"] = {"Tharaka", "Kitharaka"}, ["thl"] = {"Dangaura Tharu"}, ["thm"] = {"Aheu"}, ["thn"] = {"Thachanadan"}, ["thp"] = {"Thompson"}, ["thq"] = {"Kochila Tharu"}, ["thr"] = {"Rana Tharu"}, ["ths"] = {"Thakali"}, ["tht"] = {"Tahltan"}, ["thu"] = {"Thuri"}, ["thv"] = {"tamahaško"}, ["thy"] = {"Tha"}, ["thz"] = {"Tayart Tamajeq"}, ["tia"] = {"tidilkeltsko"}, ["tic"] = {"Tira"}, ["tif"] = {"Tifal"}, ["tig"] = {"Tigre"}, ["tih"] = {"Timugon Murut"}, ["tii"] = {"Tiene"}, ["tij"] = {"Tilung"}, ["tik"] = {"Tikar"}, ["til"] = {"Tillamook"}, ["tim"] = {"Timbe"}, ["tin"] = {"tindijsko"}, ["tio"] = {"Teop"}, ["tip"] = {"Trimuris"}, ["tiq"] = {"Tiéfo"}, ["tis"] = {"Masadiit Itneg"}, ["tit"] = {"Tinigua"}, ["tiu"] = {"Adasen"}, ["tiv"] = {"Tiv"}, ["tiw"] = {"tivijsko"}, ["tix"] = {"Southern Tiwa"}, ["tiy"] = {"Tiruray"}, ["tiz"] = {"Tai Hongjin"}, ["tja"] = {"Tajuasohn"}, ["tjg"] = {"Tunjung"}, ["tji"] = {"Northern Tujia"}, ["tjj"] = {"Tjungundji"}, ["tjl"] = {"Tai Laing"}, ["tjm"] = {"Timucua"}, ["tjn"] = {"Tonjon"}, ["tjo"] = {"Temacine Tamazight"}, ["tjp"] = {"Tjupany"}, ["tjs"] = {"Southern Tujia"}, ["tju"] = {"Tjurruru"}, ["tjw"] = {"Djabwurrung"}, ["tka"] = {"Truká"}, ["tkb"] = {"Buksa"}, ["tkd"] = {"Tukudede"}, ["tke"] = {"Takwane"}, ["tkf"] = {"Tukumanféd"}, ["tkg"] = {"Tesaka Malagasy"}, ["tkl"] = {"Tokelau"}, ["tkm"] = {"Takelma"}, ["tkn"] = {"tokunošimsko"}, ["tkp"] = {"Tikopia"}, ["tkq"] = {"Tee"}, ["tkr"] = {"cahursko"}, ["tks"] = {"takestansko"}, ["tkt"] = {"Kathoriya Tharu"}, ["tku"] = {"Upper Necaxa Totonac"}, ["tkv"] = {"Mur Pano"}, ["tkw"] = {"Teanu"}, ["tkx"] = {"Tangko"}, ["tkz"] = {"Takua"}, ["tla"] = {"Southwestern Tepehuan"}, ["tlb"] = {"tobelsko"}, ["tlc"] = {"Yecuatla Totonac"}, ["tld"] = {"Talaud"}, ["tlf"] = {"Telefol"}, ["tlg"] = {"Tofanma"}, ["tlh"] = {"klingonsko"}, ["tli"] = {"Tlingit"}, ["tlj"] = {"Talinga-Bwisi"}, ["tlk"] = {"Taloki"}, ["tll"] = {"Tetela"}, ["tlm"] = {"Tolomako"}, ["tln"] = {"Talondo'"}, ["tlo"] = {"Talodi"}, ["tlp"] = {"Filomena Mata-Coahuitlán Totonac"}, ["tlq"] = {"Tai Loi"}, ["tlr"] = {"Talise"}, ["tls"] = {"Tambotalo"}, ["tlt"] = {"Sou Nama", "Teluti"}, ["tlu"] = {"tuleško"}, ["tlv"] = {"Taliabu"}, ["tlx"] = {"Khehek"}, ["tly"] = {"tališko"}, ["tma"] = {"Tama (Chad)"}, ["tmb"] = {"Katbol", "Avava"}, ["tmc"] = {"Tumak"}, ["tmd"] = {"Haruai"}, ["tme"] = {"Tremembé"}, ["tmf"] = {"Toba-Maskoy"}, ["tmg"] = {"Ternateño"}, ["tmh"] = {"tamaško"}, ["tmi"] = {"Tutuba"}, ["tmj"] = {"Samarokena"}, ["tml"] = {"tamnimcitaško"}, ["tmm"] = {"Tai Thanh"}, ["tmn"] = {"Taman (Indonesia)"}, ["tmo"] = {"Temoq"}, ["tmq"] = {"Tumleo"}, ["tmr"] = {"judeobabilonskoaramejsko (ok. 200–1200 n. št.)"}, ["tms"] = {"Tima"}, ["tmt"] = {"Tasmate"}, ["tmu"] = {"Iau"}, ["tmv"] = {"Tembo (Motembo)"}, ["tmw"] = {"Temuan"}, ["tmy"] = {"Tami"}, ["tmz"] = {"Tamanaku"}, ["tna"] = {"Tacana"}, ["tnb"] = {"Western Tunebo"}, ["tnc"] = {"Tanimuca-Retuarã"}, ["tnd"] = {"Angosturas Tunebo"}, ["tng"] = {"Tobanga"}, ["tnh"] = {"Maiani"}, ["tni"] = {"Tandia"}, ["tnk"] = {"Kwamera"}, ["tnl"] = {"Lenakel"}, ["tnm"] = {"Tabla"}, ["tnn"] = {"North Tanna"}, ["tno"] = {"Toromono"}, ["tnp"] = {"Whitesands"}, ["tnq"] = {"Taino"}, ["tnr"] = {"Ménik"}, ["tns"] = {"Tenis"}, ["tnt"] = {"Tontemboan"}, ["tnu"] = {"Tay Khang"}, ["tnv"] = {"Tangchangya"}, ["tnw"] = {"Tonsawang"}, ["tnx"] = {"Tanema"}, ["tny"] = {"Tongwe"}, ["tnz"] = {"Ten'edn"}, ["tob"] = {"Toba"}, ["toc"] = {"Coyutla Totonac"}, ["tod"] = {"Toma"}, ["tof"] = {"Gizrra"}, ["tog"] = {"Tonga (Nyasa)"}, ["toh"] = {"Gitonga"}, ["toi"] = {"Tonga (Zambia)"}, ["toj"] = {"Tojolabal"}, ["tok"] = {"Toki Pona"}, ["tol"] = {"Tolowa"}, ["tom"] = {"Tombulu"}, ["too"] = {"Xicotepec De Juárez Totonac"}, ["top"] = {"Papantla Totonac"}, ["toq"] = {"Toposa"}, ["tor"] = {"Togbo-Vara Banda"}, ["tos"] = {"Highland Totonac"}, ["tou"] = {"Tho"}, ["tov"] = {"Upper Taromi"}, ["tow"] = {"Jemez"}, ["tox"] = {"tobijsko"}, ["toy"] = {"Topoiyo"}, ["toz"] = {"To"}, ["tpa"] = {"Taupota"}, ["tpc"] = {"Azoyú Me'phaa", "Azoyú Tlapanec"}, ["tpe"] = {"tipersko"}, ["tpf"] = {"Tarpia"}, ["tpg"] = {"Kula"}, ["tpi"] = {"Tok Pisin"}, ["tpj"] = {"Tapieté"}, ["tpk"] = {"tupinikinsko"}, ["tpl"] = {"Tlacoapa Me'phaa", "Tlacoapa Tlapanec"}, ["tpm"] = {"Tampulma"}, ["tpn"] = {"Tupinambá", "Tupí"}, ["tpo"] = {"Tai Pao"}, ["tpp"] = {"Pisaflores Tepehua"}, ["tpq"] = {"Tukpa"}, ["tpr"] = {"Tuparí"}, ["tpt"] = {"Tlachichilco Tepehua"}, ["tpu"] = {"Tampuan"}, ["tpv"] = {"Tanapag"}, ["tpx"] = {"Acatepec Me'phaa", "Acatepec Tlapanec"}, ["tpy"] = {"Trumai"}, ["tpz"] = {"Tinputz"}, ["tqb"] = {"Tembé"}, ["tql"] = {"Lehali"}, ["tqm"] = {"Turumsa"}, ["tqn"] = {"Tenino"}, ["tqo"] = {"Toaripi"}, ["tqp"] = {"Tomoip"}, ["tqq"] = {"tunijsko"}, ["tqr"] = {"Torona"}, ["tqt"] = {"Western Totonac"}, ["tqu"] = {"Touo"}, ["tqw"] = {"Tonkawa"}, ["tra"] = {"Tirahi"}, ["trb"] = {"Terebu"}, ["trc"] = {"kopalskotrikijsko"}, ["trd"] = {"Turi"}, ["tre"] = {"East Tarangan"}, ["trf"] = {"trinidadskokreolsko"}, ["trg"] = {"Lishán Didán"}, ["trh"] = {"Turaka"}, ["tri"] = {"Trió"}, ["trj"] = {"Toram"}, ["trk"] = {"turško (družina)"}, ["trl"] = {"Traveller Scottish"}, ["trm"] = {"Tregami"}, ["trn"] = {"Trinitario"}, ["tro"] = {"Tarao Naga"}, ["trp"] = {"Kok Borok"}, ["trq"] = {"San Martín Itunyoso Triqui"}, ["trr"] = {"Taushiro"}, ["trs"] = {"Chicahuaxtla Triqui"}, ["trt"] = {"tungarško"}, ["tru"] = {"turojsko"}, ["trv"] = {"Sediq", "Seediq", "Taroko"}, ["trw"] = {"Torwali"}, ["trx"] = {"Tringgus-Sembaan Bidayuh"}, ["try"] = {"Turung"}, ["trz"] = {"Torá"}, ["tsa"] = {"Tsaangi"}, ["tsb"] = {"Tsamai"}, ["tsc"] = {"Tswa"}, ["tsd"] = {"cakonško"}, ["tse"] = {"Tunisian Sign Language"}, ["tsg"] = {"Tausug"}, ["tsh"] = {"Tsuvan"}, ["tsi"] = {"Tsimshian"}, ["tsj"] = {"canglajsko"}, ["tsk"] = {"Tseku"}, ["tsl"] = {"Ts'ün-Lao"}, ["tsm"] = {"Turkish Sign Language", "Türk İşaret Dili"}, ["tsp"] = {"Northern Toussian"}, ["tsq"] = {"Thai Sign Language"}, ["tsr"] = {"Akei"}, ["tss"] = {"Taiwan Sign Language"}, ["tst"] = {"Tondi Songway Kiini"}, ["tsu"] = {"Tsou"}, ["tsv"] = {"Tsogo"}, ["tsw"] = {"Tsishingini"}, ["tsx"] = {"Mubami"}, ["tsy"] = {"Tebul Sign Language"}, ["tsz"] = {"purepeško"}, ["tta"] = {"Tutelo"}, ["ttb"] = {"Gaa"}, ["ttc"] = {"tektiteško"}, ["ttd"] = {"Tauade"}, ["tte"] = {"Bwanabwana"}, ["ttf"] = {"Tuotomb"}, ["ttg"] = {"Tutong"}, ["tth"] = {"Upper Ta'oih"}, ["tti"] = {"Tobati"}, ["ttj"] = {"toorojsko"}, ["ttk"] = {"Totoro"}, ["ttl"] = {"Totela"}, ["ttm"] = {"Northern Tutchone"}, ["ttn"] = {"Towei"}, ["tto"] = {"Lower Ta'oih"}, ["ttp"] = {"Tombelala"}, ["ttq"] = {"Tawallammat Tamajaq"}, ["ttr"] = {"Tera"}, ["tts"] = {"severovzhodnotajsko"}, ["ttt"] = {"tatijsko"}, ["ttu"] = {"Torau"}, ["ttv"] = {"Titan"}, ["ttw"] = {"Long Wat"}, ["tty"] = {"Sikaritai"}, ["ttz"] = {"Tsum"}, ["tua"] = {"Wiarumus"}, ["tub"] = {"Tübatulabal"}, ["tuc"] = {"Mutu"}, ["tud"] = {"Tuxá"}, ["tue"] = {"Tuyuca"}, ["tuf"] = {"Central Tunebo"}, ["tug"] = {"Tunia"}, ["tuh"] = {"Taulil"}, ["tui"] = {"Tupuri"}, ["tuj"] = {"Tugutil"}, ["tul"] = {"Tula"}, ["tum"] = {"tumbuško"}, ["tun"] = {"Tunica"}, ["tuo"] = {"Tucano"}, ["tup"] = {"tupijsko"}, ["tuq"] = {"Tedaga"}, ["tus"] = {"Tuscarora"}, ["tut"] = {"altajsko"}, ["tuu"] = {"Tututni"}, ["tuv"] = {"turkansko"}, ["tuw"] = {"tunguško"}, ["tux"] = {"Tuxináwa"}, ["tuy"] = {"Tugen"}, ["tuz"] = {"Turka"}, ["tva"] = {"Vaghua"}, ["tvd"] = {"Tsuvadi"}, ["tve"] = {"Te'un"}, ["tvi"] = {"Tulai"}, ["tvk"] = {"Southeast Ambrym"}, ["tvl"] = {"Tuvalu"}, ["tvm"] = {"Tela-Masbuar"}, ["tvn"] = {"Tavoyan"}, ["tvo"] = {"Tidore"}, ["tvs"] = {"Taveta"}, ["tvt"] = {"Tutsa Naga"}, ["tvu"] = {"Tunen"}, ["tvw"] = {"Sedoa"}, ["tvx"] = {"Taivoan"}, ["tvy"] = {"Timor Pidgin"}, ["twa"] = {"Twana"}, ["twb"] = {"Western Tawbuid"}, ["twc"] = {"Teshenawa"}, ["twd"] = {"Twents"}, ["twe"] = {"Tewa (Indonesia)"}, ["twf"] = {"Northern Tiwa"}, ["twg"] = {"Tereweng"}, ["twh"] = {"Tai Dón"}, ["twl"] = {"Tawara"}, ["twm"] = {"Tawang Monpa"}, ["twn"] = {"Twendi"}, ["two"] = {"Tswapong"}, ["twp"] = {"Ere"}, ["twq"] = {"Tasawaq"}, ["twr"] = {"jugozahodnotarahumarsko"}, ["twt"] = {"Turiwára"}, ["twu"] = {"Termanu"}, ["tww"] = {"Tuwari"}, ["twx"] = {"Tewe"}, ["twy"] = {"Tawoyan"}, ["txa"] = {"Tombonuo"}, ["txb"] = {"Tokharian B"}, ["txc"] = {"Tsetsaut"}, ["txe"] = {"Totoli"}, ["txg"] = {"Tangut"}, ["txh"] = {"tračansko"}, ["txi"] = {"Ikpeng"}, ["txj"] = {"Tarjumo"}, ["txm"] = {"Tomini"}, ["txn"] = {"West Tarangan"}, ["txo"] = {"Toto"}, ["txq"] = {"Tii"}, ["txr"] = {"Tartessian"}, ["txs"] = {"Tonsea"}, ["txt"] = {"citaško"}, ["txu"] = {"Kayapó"}, ["txx"] = {"Tatana"}, ["txy"] = {"Tanosy Malagasy"}, ["tya"] = {"Tauya"}, ["tye"] = {"Kyanga"}, ["tyh"] = {"O'du"}, ["tyi"] = {"Teke-Tsaayi"}, ["tyj"] = {"Tai Do", "Tai Yo"}, ["tyl"] = {"Thu Lao"}, ["tyn"] = {"Kombai"}, ["typ"] = {"Thaypan"}, ["tyr"] = {"Tai Daeng"}, ["tys"] = {"Tày Sa Pa"}, ["tyt"] = {"Tày Tac"}, ["tyu"] = {"Kua"}, ["tyv"] = {"Tuvinian"}, ["tyx"] = {"Teke-Tyee"}, ["tyy"] = {"Tiyaa"}, ["tyz"] = {"Tày"}, ["tza"] = {"Tanzanian Sign Language"}, ["tzh"] = {"Tzeltal"}, ["tzj"] = {"cutuhilsko"}, ["tzl"] = {"Talossan"}, ["tzm"] = {"srednjeatlaškotamaziško"}, ["tzn"] = {"Tugun"}, ["tzo"] = {"Tzotzil"}, ["tzx"] = {"Tabriak"}, ["uam"] = {"Uamué"}, ["uan"] = {"Kuan"}, ["uar"] = {"Tairuma"}, ["uba"] = {"Ubang"}, ["ubi"] = {"Ubi"}, ["ubl"] = {"Buhi'non Bikol"}, ["ubr"] = {"Ubir"}, ["ubu"] = {"Umbu-Ungu"}, ["uby"] = {"Ubykh"}, ["uda"] = {"Uda"}, ["ude"] = {"udeško"}, ["udg"] = {"Muduga"}, ["udi"] = {"Udi"}, ["udj"] = {"Ujir"}, ["udl"] = {"Wuzlam"}, ["udm"] = {"udmurtsko"}, ["udu"] = {"Uduk"}, ["ues"] = {"Kioko"}, ["ufi"] = {"Ufim"}, ["uga"] = {"ugaritsko"}, ["ugb"] = {"Kuku-Ugbanh"}, ["uge"] = {"Ughele"}, ["ugh"] = {"Kubachi"}, ["ugn"] = {"ugandsko znakovno"}, ["ugo"] = {"Ugong"}, ["ugy"] = {"urugvajsko znakovno"}, ["uha"] = {"Uhami"}, ["uhn"] = {"Damal"}, ["uis"] = {"Uisai"}, ["uiv"] = {"Iyive"}, ["uji"] = {"Tanjijili"}, ["uka"] = {"Kaburi"}, ["ukg"] = {"Ukuriguma"}, ["ukh"] = {"Ukhwejo"}, ["uki"] = {"Kui (India)", "Seru", "Ukit"}, ["ukk"] = {"Muak Sa-aak"}, ["ukl"] = {"ukrajinsko znakovno"}, ["ukp"] = {"Ukpe-Bayobiri"}, ["ukq"] = {"Ukwa"}, ["uks"] = {"Urubú-Kaapor Sign Language", "Kaapor Sign Language"}, ["uku"] = {"Ukue"}, ["ukv"] = {"Kuku"}, ["ukw"] = {"Ukwuani-Aboh-Ndoni"}, ["uky"] = {"Kuuk-Yak"}, ["ula"] = {"Fungwa"}, ["ulb"] = {"Ulukwumi"}, ["ulc"] = {"ulško"}, ["ule"] = {"Lule"}, ["ulf"] = {"Usku", "Afra"}, ["uli"] = {"Ulithian"}, ["ulk"] = {"Meriam Mir"}, ["ull"] = {"Ullatan"}, ["ulm"] = {"ulumanjsko'"}, ["uln"] = {"Unserdeutsch"}, ["ulu"] = {"Uma' Lung"}, ["ulw"] = {"Ulwa"}, ["uly"] = {"Buli"}, ["uma"] = {"Umatilla"}, ["umb"] = {"umbundujsko"}, ["umc"] = {"Marrucinian"}, ["umd"] = {"Umbindhamu"}, ["umg"] = {"Morrobalama", "Umbuygamu"}, ["umi"] = {"Ukit"}, ["umm"] = {"Umon"}, ["umn"] = {"Makyan Naga"}, ["umo"] = {"Umotína"}, ["ump"] = {"Umpila"}, ["umr"] = {"Umbugarla"}, ["ums"] = {"Pendau"}, ["umu"] = {"Munsee"}, ["una"] = {"North Watut"}, ["und"] = {"Undetermined"}, ["une"] = {"Uneme"}, ["ung"] = {"Ngarinyin"}, ["uni"] = {"Uni"}, ["unk"] = {"Enawené-Nawé"}, ["unm"] = {"Unami"}, ["unn"] = {"Kurnai"}, ["unr"] = {"Mundari"}, ["unu"] = {"Unubahe"}, ["unx"] = {"Munda"}, ["unz"] = {"Unde Kaili"}, ["uon"] = {"Kulon"}, ["upi"] = {"Umeda"}, ["upv"] = {"Uripiv-Wala-Rano-Atchin"}, ["ura"] = {"Urarina"}, ["urb"] = {"Urubú-Kaapor", "Kaapor"}, ["urc"] = {"Urningangg"}, ["ure"] = {"Uru"}, ["urf"] = {"Uradhi"}, ["urg"] = {"Urigina"}, ["urh"] = {"Urhobo"}, ["uri"] = {"Urim"}, ["urj"] = {"uralsko"}, ["urk"] = {"Urak Lawoi'"}, ["url"] = {"Urali"}, ["urm"] = {"Urapmin"}, ["urn"] = {"Uruangnirin"}, ["uro"] = {"Ura (Papua New Guinea)"}, ["urp"] = {"Uru-Pa-In"}, ["urr"] = {"Lehalurup", "Löyöp"}, ["urt"] = {"Urat"}, ["uru"] = {"Urumi"}, ["urv"] = {"Uruava"}, ["urw"] = {"Sop"}, ["urx"] = {"Urimo"}, ["ury"] = {"orijsko"}, ["urz"] = {"Uru-Eu-Wau-Wau"}, ["usa"] = {"Usarufa"}, ["ush"] = {"Ushojo"}, ["usi"] = {"Usui"}, ["usk"] = {"Usaghade"}, ["usp"] = {"uspanteško"}, ["uss"] = {"us-Saare"}, ["usu"] = {"Uya"}, ["uta"] = {"Otank"}, ["ute"] = {"Ute-Southern Paiute"}, ["uth"] = {"ut-Hun"}, ["utp"] = {"Amba (Solomon Islands)"}, ["utr"] = {"Etulo"}, ["utu"] = {"Utu"}, ["uum"] = {"urumsko"}, ["uur"] = {"Ura (Vanuatu)"}, ["uuu"] = {"U"}, ["uve"] = {"West Uvean", "Fagauvea"}, ["uvh"] = {"Uri"}, ["uvl"] = {"Lote"}, ["uwa"] = {"Kuku-Uwanh"}, ["uya"] = {"Doko-Uyanga"}, ["uzn"] = {"severnouzbeško"}, ["uzs"] = {"južnouzbeško"}, ["vaa"] = {"Vaagri Booli"}, ["vae"] = {"Vale"}, ["vaf"] = {"Vafsi"}, ["vag"] = {"Vagla"}, ["vah"] = {"Varhadi-Nagpuri"}, ["vai"] = {"Vai"}, ["vaj"] = {"Sekele", "Northwestern ǃKung", "Vasekele"}, ["val"] = {"Vehes"}, ["vam"] = {"Vanimo"}, ["van"] = {"Valman"}, ["vao"] = {"Vao"}, ["vap"] = {"Vaiphei"}, ["var"] = {"Huarijio"}, ["vas"] = {"Vasavi"}, ["vau"] = {"Vanuma"}, ["vav"] = {"Varli"}, ["vay"] = {"Wayu"}, ["vbb"] = {"jugovzhodnobabarsko"}, ["vbk"] = {"Southwestern Bontok"}, ["vec"] = {"beneško"}, ["ved"] = {"vedsko"}, ["vel"] = {"Veluws"}, ["vem"] = {"Vemgo-Mabas"}, ["veo"] = {"Ventureño"}, ["vep"] = {"vepško"}, ["ver"] = {"Mom Jango"}, ["vgr"] = {"Vaghri"}, ["vgt"] = {"Vlaamse Gebarentaal", "Flemish Sign Language"}, ["vic"] = {"Virgin Islands Creole English"}, ["vid"] = {"Vidunda"}, ["vif"] = {"Vili"}, ["vig"] = {"Viemo"}, ["vil"] = {"Vilela"}, ["vin"] = {"Vinza"}, ["vis"] = {"Vishavan"}, ["vit"] = {"Viti"}, ["viv"] = {"Iduna"}, ["vka"] = {"Kariyarra"}, ["vkj"] = {"Kujarge"}, ["vkk"] = {"Kaur"}, ["vkl"] = {"Kulisusu"}, ["vkm"] = {"Kamakan"}, ["vkn"] = {"Koro Nulu"}, ["vko"] = {"Kodeoha"}, ["vkp"] = {"Korlai Creole Portuguese"}, ["vkt"] = {"Tenggarong Kutai Malay"}, ["vku"] = {"Kurrama"}, ["vkz"] = {"Koro Zuba"}, ["vlp"] = {"Valpei"}, ["vls"] = {"Vlaams"}, ["vma"] = {"Martuyhunira"}, ["vmb"] = {"Barbaram"}, ["vmc"] = {"justlahuaško"}, ["vmd"] = {"Mudu Koraga"}, ["vme"] = {"East Masela"}, ["vmf"] = {"majnskofrankovsko"}, ["vmg"] = {"Lungalunga"}, ["vmh"] = {"Maraghei"}, ["vmi"] = {"Miwa"}, ["vmj"] = {"Ixtayutla Mixtec"}, ["vmk"] = {"Makhuwa-Shirima"}, ["vml"] = {"Malgana"}, ["vmm"] = {"Mitlatongo Mixtec"}, ["vmp"] = {"Soyaltepec Mazatec"}, ["vmq"] = {"Soyaltepec Mixtec"}, ["vmr"] = {"Marenje"}, ["vms"] = {"mokselsko"}, ["vmu"] = {"Muluridyi"}, ["vmv"] = {"Valley Maidu"}, ["vmw"] = {"Makhuwa"}, ["vmx"] = {"Tamazola Mixtec"}, ["vmy"] = {"Ayautla Mazatec"}, ["vmz"] = {"Mazatlán Mazatec"}, ["vnk"] = {"Vano", "Lovono"}, ["vnm"] = {"Vinmavis", "Neve'ei"}, ["vnp"] = {"Vunapu"}, ["vor"] = {"Voro"}, ["vot"] = {"votsko"}, ["vra"] = {"Vera'a"}, ["vro"] = {"Võro"}, ["vrs"] = {"Varisi"}, ["vrt"] = {"Burmbar", "Banam Bay"}, ["vsi"] = {"Moldova Sign Language"}, ["vsl"] = {"Venezuelan Sign Language"}, ["vsv"] = {"Valencian Sign Language", "Llengua de signes valenciana"}, ["vto"] = {"Vitou"}, ["vum"] = {"Vumbu"}, ["vun"] = {"Vunjo"}, ["vut"] = {"Vute"}, ["vwa"] = {"Awa (China)"}, ["waa"] = {"Walla Walla"}, ["wab"] = {"Wab"}, ["wac"] = {"Wasco-Wishram"}, ["wad"] = {"Wamesa", "Wondama"}, ["wae"] = {"valaijskonemško"}, ["waf"] = {"Wakoná"}, ["wag"] = {"Wa'ema"}, ["wah"] = {"Watubela"}, ["wai"] = {"Wares"}, ["waj"] = {"Waffa"}, ["wak"] = {"Wakashan languages"}, ["wal"] = {"Wolaytta", "Wolaitta"}, ["wam"] = {"Wampanoag"}, ["wan"] = {"Wan"}, ["wao"] = {"Wappo"}, ["wap"] = {"Wapishana"}, ["waq"] = {"Wagiman"}, ["war"] = {"Waray (Philippines)"}, ["was"] = {"Washo"}, ["wat"] = {"Kaninuwa"}, ["wau"] = {"Waurá"}, ["wav"] = {"Waka"}, ["waw"] = {"Waiwai"}, ["wax"] = {"Watam", "Marangis"}, ["way"] = {"Wayana"}, ["waz"] = {"Wampur"}, ["wba"] = {"varajsko"}, ["wbb"] = {"Wabo"}, ["wbe"] = {"Waritai"}, ["wbf"] = {"Wara"}, ["wbh"] = {"Wanda"}, ["wbi"] = {"Vwanji"}, ["wbj"] = {"Alagwa"}, ["wbk"] = {"Waigali"}, ["wbl"] = {"vahijsko"}, ["wbm"] = {"Wa"}, ["wbp"] = {"Warlpiri"}, ["wbq"] = {"vadarsko"}, ["wbr"] = {"Wagdi"}, ["wbs"] = {"West Bengal Sign Language"}, ["wbt"] = {"Warnman"}, ["wbv"] = {"Wajarri"}, ["wbw"] = {"Woi"}, ["wca"] = {"Yanomámi"}, ["wci"] = {"Waci Gbe"}, ["wdd"] = {"Wandji"}, ["wdg"] = {"Wadaginam"}, ["wdj"] = {"Wadjiginy"}, ["wdk"] = {"Wadikali"}, ["wdt"] = {"Wendat"}, ["wdu"] = {"Wadjigu"}, ["wdy"] = {"Wadjabangayi"}, ["wea"] = {"Wewaw"}, ["wec"] = {"Wè Western"}, ["wed"] = {"Wedau"}, ["weg"] = {"Wergaia"}, ["weh"] = {"Weh"}, ["wei"] = {"Kiunum"}, ["wem"] = {"Weme Gbe"}, ["wen"] = {"lužiškosrbsko"}, ["weo"] = {"Wemale"}, ["wep"] = {"vestfalsko"}, ["wer"] = {"Weri"}, ["wes"] = {"kamerunskopidžinsko"}, ["wet"] = {"perajsko"}, ["weu"] = {"Rawngtu Chin"}, ["wew"] = {"Wejewa"}, ["wfg"] = {"Yafi", "Zorop"}, ["wga"] = {"Wagaya"}, ["wgb"] = {"Wagawaga"}, ["wgg"] = {"Wangkangurru", "Wangganguru"}, ["wgi"] = {"Wahgi"}, ["wgo"] = {"Waigeo"}, ["wgu"] = {"Wirangu"}, ["wgy"] = {"Warrgamay"}, ["wha"] = {"Sou Upaa", "Manusela"}, ["whg"] = {"North Wahgi"}, ["whk"] = {"Wahau Kenyah"}, ["whu"] = {"Wahau Kayan"}, ["wib"] = {"Southern Toussian"}, ["wic"] = {"wichitsko"}, ["wie"] = {"Wik-Epa"}, ["wif"] = {"Wik-Keyangan"}, ["wig"] = {"Wik Ngathan"}, ["wih"] = {"Wik-Me'anha"}, ["wii"] = {"Minidien"}, ["wij"] = {"Wik-Iiyanh"}, ["wik"] = {"Wikalkan"}, ["wil"] = {"Wilawila"}, ["wim"] = {"Wik-Mungkan"}, ["win"] = {"Ho-Chunk"}, ["wir"] = {"Wiraféd"}, ["wiu"] = {"Wiru"}, ["wiv"] = {"Vitu"}, ["wiy"] = {"Wiyot"}, ["wja"] = {"Waja"}, ["wji"] = {"Warji"}, ["wka"] = {"Kw'adza"}, ["wkb"] = {"Kumbaran"}, ["wkd"] = {"Wakde", "Mo"}, ["wkl"] = {"Kalanadi"}, ["wkr"] = {"Keerray-Woorroong"}, ["wku"] = {"Kunduvadi"}, ["wkw"] = {"Wakawaka"}, ["wky"] = {"Wangkayutyuru"}, ["wla"] = {"Walio"}, ["wlc"] = {"Mwali Comorian"}, ["wle"] = {"Wolane"}, ["wlg"] = {"Kunbarlang"}, ["wlh"] = {"Welaun"}, ["wli"] = {"Waioli"}, ["wlk"] = {"Wailaki"}, ["wll"] = {"Wali (Sudan)"}, ["wlm"] = {"srednjevelško"}, ["wlo"] = {"Wolio"}, ["wlr"] = {"Wailapa"}, ["wls"] = {"vališko"}, ["wlu"] = {"Wuliwuli"}, ["wlv"] = {"Wichí Lhamtés Vejoz"}, ["wlw"] = {"Walak"}, ["wlx"] = {"Wali (Ghana)"}, ["wly"] = {"Waling"}, ["wma"] = {"Mawa (Nigeria)"}, ["wmb"] = {"Wambaya"}, ["wmc"] = {"Wamas"}, ["wmd"] = {"Mamaindé"}, ["wme"] = {"Wambule"}, ["wmg"] = {"Western Minyag"}, ["wmh"] = {"Waima'a"}, ["wmi"] = {"Wamin"}, ["wmm"] = {"Maiwa (Indonesia)"}, ["wmn"] = {"Waamwang"}, ["wmo"] = {"Wom (Papua New Guinea)"}, ["wms"] = {"Wambon"}, ["wmt"] = {"Walmajarri"}, ["wmw"] = {"Mwani"}, ["wmx"] = {"Womo"}, ["wnb"] = {"Mokati"}, ["wnc"] = {"Wantoat"}, ["wnd"] = {"Wandarang"}, ["wne"] = {"Waneci"}, ["wng"] = {"Wanggom"}, ["wni"] = {"Ndzwani Comorian"}, ["wnk"] = {"vanukaško"}, ["wnm"] = {"Wanggamala"}, ["wnn"] = {"Wunumara"}, ["wno"] = {"Wano"}, ["wnp"] = {"Wanap"}, ["wnu"] = {"Usan"}, ["wnw"] = {"Wintu"}, ["wny"] = {"Wanyi", "Waanyi"}, ["woa"] = {"Kuwema", "Tyaraity"}, ["wob"] = {"Wè Northern"}, ["woc"] = {"Wogeo"}, ["wod"] = {"Wolani"}, ["woe"] = {"Woleaian"}, ["wof"] = {"Gambian Wolof"}, ["wog"] = {"Wogamusin"}, ["woi"] = {"Kamang"}, ["wok"] = {"Longto"}, ["wom"] = {"Wom (Nigeria)"}, ["won"] = {"Wongo"}, ["woo"] = {"manombajsko"}, ["wor"] = {"Woria"}, ["wos"] = {"Hanga Hundi"}, ["wow"] = {"Wawonii"}, ["woy"] = {"Weyto"}, ["wpc"] = {"Maco"}, ["wrb"] = {"Waluwarra", "Warluwara"}, ["wrg"] = {"Warungu", "Gudjal"}, ["wrh"] = {"Wiradjuri"}, ["wri"] = {"Wariyangga"}, ["wrk"] = {"Garrwa"}, ["wrl"] = {"Warlmanpa"}, ["wrm"] = {"Warumungu"}, ["wrn"] = {"Warnang"}, ["wro"] = {"Worrorra"}, ["wrp"] = {"Waropen"}, ["wrr"] = {"Wardaman"}, ["wrs"] = {"Waris"}, ["wru"] = {"Waru"}, ["wrv"] = {"Waruna"}, ["wrw"] = {"Gugu Warra"}, ["wrx"] = {"waeransko"}, ["wry"] = {"Merwari"}, ["wrz"] = {"Waray (Australia)"}, ["wsa"] = {"Warembori"}, ["wsg"] = {"Adilabad Gondi"}, ["wsi"] = {"Wusi"}, ["wsk"] = {"Waskia"}, ["wsr"] = {"Owenia"}, ["wss"] = {"Wasa"}, ["wsu"] = {"Wasu"}, ["wsv"] = {"Wotapuri-Katarqalai"}, ["wtb"] = {"Matambwe"}, ["wtf"] = {"Watiwa"}, ["wth"] = {"Wathawurrung"}, ["wti"] = {"Berta"}, ["wtk"] = {"Watakataui"}, ["wtm"] = {"Mewati"}, ["wtw"] = {"Wotu"}, ["wua"] = {"Wikngenchera"}, ["wub"] = {"Wunambal"}, ["wud"] = {"Wudu"}, ["wuh"] = {"Wutunhua"}, ["wul"] = {"Silimo"}, ["wum"] = {"Wumbvu"}, ["wun"] = {"Bungu"}, ["wur"] = {"Wurrugu"}, ["wut"] = {"Wutung"}, ["wuu"] = {"vujsko"}, ["wuv"] = {"Wuvulu-Aua"}, ["wux"] = {"Wulna"}, ["wuy"] = {"Wauyai"}, ["wwa"] = {"Waama"}, ["wwb"] = {"Wakabunga"}, ["wwo"] = {"Wetamut", "Dorig"}, ["wwr"] = {"Warrwa"}, ["www"] = {"Wawa"}, ["wxa"] = {"vašjanskokitajsko"}, ["wxw"] = {"Wardandi"}, ["wyb"] = {"Wangaaybuwan-Ngiyambaa"}, ["wyi"] = {"Woiwurrung"}, ["wym"] = {"Wymysorys"}, ["wyn"] = {"Wyandot"}, ["wyr"] = {"Wayoró"}, ["wyy"] = {"zahodnofidžijsko"}, ["xaa"] = {"andaluzijskoarabsko"}, ["xab"] = {"Sambe"}, ["xac"] = {"Kachari"}, ["xad"] = {"Adai"}, ["xae"] = {"Aequian"}, ["xag"] = {"kavkaškoalbansko"}, ["xai"] = {"Kaimbé"}, ["xaj"] = {"Ararandewára"}, ["xak"] = {"Máku"}, ["xal"] = {"kalmiško"}, ["xam"] = {"ǀXam"}, ["xan"] = {"Xamtanga"}, ["xao"] = {"Khao"}, ["xap"] = {"apalaško"}, ["xaq"] = {"akvitansko"}, ["xar"] = {"Karami"}, ["xas"] = {"kamaško"}, ["xat"] = {"Katawixi"}, ["xau"] = {"Kauwera"}, ["xav"] = {"Xavánte"}, ["xaw"] = {"Kawaiisu"}, ["xay"] = {"Kayan Mahakam"}, ["xbb"] = {"Lower Burdekin"}, ["xbc"] = {"baktrijsko"}, ["xbd"] = {"Bindal"}, ["xbe"] = {"Bigambal"}, ["xbg"] = {"Bunganditj"}, ["xbi"] = {"Kombio"}, ["xbj"] = {"Birrpayi"}, ["xbm"] = {"srednjebretonsko"}, ["xbn"] = {"Kenaboi"}, ["xbo"] = {"prabolgarsko"}, ["xbp"] = {"Bibbulman"}, ["xbr"] = {"Kambera"}, ["xbw"] = {"Kambiwá"}, ["xby"] = {"Batjala", "Batyala"}, ["xcb"] = {"kumbrijsko"}, ["xcc"] = {"kamunsko"}, ["xce"] = {"keltibersko"}, ["xcg"] = {"cisalpinskogalsko"}, ["xch"] = {"Chemakum", "Chimakum"}, ["xcl"] = {"klasičnoarmensko"}, ["xcm"] = {"Comecrudo"}, ["xcn"] = {"Cotoname"}, ["xco"] = {"horezmsko"}, ["xcr"] = {"karijsko"}, ["xct"] = {"klasičnotibetansko"}, ["xcu"] = {"Curonian"}, ["xcv"] = {"Chuvantsy"}, ["xcw"] = {"Coahuilteco"}, ["xcy"] = {"Cayuse"}, ["xda"] = {"Darkinyung"}, ["xdc"] = {"dakijsko"}, ["xdk"] = {"Dharuk"}, ["xdm"] = {"Edomite"}, ["xdo"] = {"Kwandu"}, ["xdq"] = {"Kaitag"}, ["xdy"] = {"Malayic Dayak"}, ["xeb"] = {"eblansko"}, ["xed"] = {"Hdi"}, ["xeg"] = {"ǁXegwi"}, ["xel"] = {"Kelo"}, ["xem"] = {"Kembayan"}, ["xep"] = {"Epi-Olmec"}, ["xer"] = {"Xerénte"}, ["xes"] = {"Kesawai"}, ["xet"] = {"Xetá"}, ["xeu"] = {"Keoru-Ahia"}, ["xfa"] = {"fališko"}, ["xga"] = {"galačansko"}, ["xgb"] = {"Gbin"}, ["xgd"] = {"Gudang"}, ["xgf"] = {"Gabrielino-Fernandeño"}, ["xgg"] = {"Goreng"}, ["xgi"] = {"Garingbal"}, ["xgl"] = {"Galindan"}, ["xgm"] = {"Dharumbal", "Guwinmal"}, ["xgn"] = {"mongolsko (družina)"}, ["xgr"] = {"Garza"}, ["xgu"] = {"Unggumi"}, ["xgw"] = {"Guwa"}, ["xha"] = {"Harami"}, ["xhc"] = {"hunsko"}, ["xhd"] = {"Hadrami"}, ["xhe"] = {"Khetrani"}, ["xhm"] = {"srednjekmersko (1400–1850)"}, ["xhr"] = {"Hernican"}, ["xht"] = {"hatijsko"}, ["xhu"] = {"hurijsko"}, ["xhv"] = {"Khua"}, ["xib"] = {"ibersko"}, ["xii"] = {"Xiri"}, ["xil"] = {"ilirsko"}, ["xin"] = {"šinško"}, ["xir"] = {"Xiriâna"}, ["xis"] = {"Kisan"}, ["xiv"] = {"Indus Valley Language"}, ["xiy"] = {"Xipaya"}, ["xjb"] = {"Minjungbal"}, ["xjt"] = {"Jaitmatang"}, ["xka"] = {"Kalkoti"}, ["xkb"] = {"Northern Nago"}, ["xkc"] = {"Kho'ini"}, ["xkd"] = {"Mendalam Kayan"}, ["xke"] = {"Kereho"}, ["xkf"] = {"Khengkha"}, ["xkg"] = {"Kagoro"}, ["xki"] = {"Kenyan Sign Language"}, ["xkj"] = {"Kajali"}, ["xkk"] = {"Kachok", "Kaco'"}, ["xkl"] = {"Mainstream Kenyah"}, ["xkn"] = {"Kayan River Kayan"}, ["xko"] = {"Kiorr"}, ["xkp"] = {"Kabatei"}, ["xkq"] = {"Koroni"}, ["xkr"] = {"Xakriabá"}, ["xks"] = {"Kumbewaha"}, ["xkt"] = {"Kantosi"}, ["xku"] = {"Kaamba"}, ["xkv"] = {"Kgalagadi"}, ["xkw"] = {"Kembra"}, ["xkx"] = {"Karore"}, ["xky"] = {"Uma' Lasan"}, ["xkz"] = {"Kurtokha"}, ["xla"] = {"Kamula"}, ["xlb"] = {"Loup B"}, ["xlc"] = {"likijsko"}, ["xld"] = {"lidijsko"}, ["xle"] = {"lemnijsko"}, ["xlg"] = {"staroligursko"}, ["xli"] = {"liburnijsko"}, ["xln"] = {"alansko"}, ["xlo"] = {"Loup A"}, ["xlp"] = {"lepontsko"}, ["xls"] = {"lusitansko"}, ["xlu"] = {"Cuneiform Luwian"}, ["xly"] = {"elimiško"}, ["xma"] = {"mušungulsko"}, ["xmb"] = {"Mbonga"}, ["xmc"] = {"Makhuwa-Marrevone"}, ["xmd"] = {"Mbudum"}, ["xme"] = {"medijsko"}, ["xmf"] = {"mingrelsko"}, ["xmg"] = {"Mengaka"}, ["xmh"] = {"Kugu-Muminh"}, ["xmj"] = {"Majera"}, ["xmk"] = {"staromakedonsko"}, ["xml"] = {"Malaysian Sign Language"}, ["xmm"] = {"manadsko"}, ["xmn"] = {"Manichaean Middle Persian"}, ["xmo"] = {"Morerebi"}, ["xmp"] = {"Kuku-Mu'inh"}, ["xmq"] = {"Kuku-Mangk"}, ["xmr"] = {"Meroitic"}, ["xms"] = {"Moroccan Sign Language"}, ["xmt"] = {"matbatsko"}, ["xmu"] = {"Kamu"}, ["xmv"] = {"antakaranskomalgaško"}, ["xmw"] = {"Tsimihety Malagasy"}, ["xmx"] = {"Salawati", "Maden"}, ["xmy"] = {"Mayaguduna"}, ["xmz"] = {"Mori Bawah"}, ["xna"] = {"starosevernoarabsko"}, ["xnb"] = {"Kanakanabu"}, ["xnd"] = {"Na-Dene languages"}, ["xng"] = {"srednjemongolsko"}, ["xnh"] = {"Kuanhua"}, ["xni"] = {"Ngarigu"}, ["xnj"] = {"Ngoni (Tanzania)"}, ["xnk"] = {"Nganakarti"}, ["xnm"] = {"Ngumbarl"}, ["xnn"] = {"Northern Kankanay"}, ["xno"] = {"anglonormansko"}, ["xnq"] = {"Ngoni (Mozambique)"}, ["xnr"] = {"Kangri"}, ["xns"] = {"Kanashi"}, ["xnt"] = {"Narragansett"}, ["xnu"] = {"Nukunul"}, ["xny"] = {"Nyiyaparli"}, ["xnz"] = {"Kenzi", "Mattoki"}, ["xoc"] = {"O'chi'chi'"}, ["xod"] = {"Kokoda"}, ["xog"] = {"Soga"}, ["xoi"] = {"Kominimung"}, ["xok"] = {"Xokleng"}, ["xom"] = {"Komo (Sudan)"}, ["xon"] = {"Konkomba"}, ["xoo"] = {"Xukurú"}, ["xop"] = {"Kopar"}, ["xor"] = {"Korubo"}, ["xow"] = {"Kowaki"}, ["xpa"] = {"Pirriya"}, ["xpb"] = {"Northeastern Tasmanian", "Pyemmairrener"}, ["xpc"] = {"Pecheneg"}, ["xpd"] = {"Oyster Bay Tasmanian"}, ["xpe"] = {"Liberia Kpelle"}, ["xpf"] = {"Southeast Tasmanian", "Nuenonne"}, ["xpg"] = {"Phrygian"}, ["xph"] = {"North Midlands Tasmanian", "Tyerrenoterpanner"}, ["xpi"] = {"piktijsko"}, ["xpj"] = {"Mpalitjanh"}, ["xpk"] = {"Kulina Pano"}, ["xpl"] = {"Port Sorell Tasmanian"}, ["xpm"] = {"Pumpokol"}, ["xpn"] = {"Kapinawá"}, ["xpo"] = {"Pochutec"}, ["xpp"] = {"Puyo-Paekche"}, ["xpq"] = {"Mohegan-Pequot"}, ["xpr"] = {"partsko"}, ["xps"] = {"Pisidian"}, ["xpt"] = {"Punthamara"}, ["xpu"] = {"punsko"}, ["xpv"] = {"Northern Tasmanian", "Tommeginne"}, ["xpw"] = {"Northwestern Tasmanian", "Peerapper"}, ["xpx"] = {"Southwestern Tasmanian", "Toogee"}, ["xpy"] = {"Puyo"}, ["xpz"] = {"Bruny Island Tasmanian"}, ["xqa"] = {"karakanidsko"}, ["xqt"] = {"Qatabanian"}, ["xra"] = {"Krahô"}, ["xrb"] = {"Eastern Karaboro"}, ["xrd"] = {"Gundungurra"}, ["xre"] = {"Kreye"}, ["xrg"] = {"Minang"}, ["xri"] = {"Krikati-Timbira"}, ["xrm"] = {"Armazic"}, ["xrn"] = {"Arin"}, ["xrr"] = {"retijsko"}, ["xrt"] = {"Aranama-Tamique"}, ["xru"] = {"Marriammu"}, ["xrw"] = {"Karawa"}, ["xsa"] = {"sabejsko"}, ["xsb"] = {"sambalsko"}, ["xsc"] = {"Scythian"}, ["xsd"] = {"Sidetic"}, ["xse"] = {"Sempan"}, ["xsh"] = {"Shamang"}, ["xsi"] = {"Sio"}, ["xsj"] = {"Subi"}, ["xsl"] = {"South Slavey"}, ["xsm"] = {"Kasem"}, ["xsn"] = {"Sanga (Nigeria)"}, ["xso"] = {"Solano"}, ["xsp"] = {"Silopi"}, ["xsq"] = {"Makhuwa-Saka"}, ["xsr"] = {"šerpovsko"}, ["xsu"] = {"Sanumá"}, ["xsv"] = {"Sudovian"}, ["xsy"] = {"Saisiyat"}, ["xta"] = {"Alcozauca Mixtec"}, ["xtb"] = {"Chazumba Mixtec"}, ["xtc"] = {"Katcha-Kadugli-Miri"}, ["xtd"] = {"Diuxi-Tilantongo Mixtec"}, ["xte"] = {"Ketengban"}, ["xtg"] = {"transalpinskogalsko"}, ["xth"] = {"Yitha Yitha"}, ["xti"] = {"Sinicahua Mixtec"}, ["xtj"] = {"San Juan Teita Mixtec"}, ["xtl"] = {"Tijaltepec Mixtec"}, ["xtm"] = {"Magdalena Peñasco Mixtec"}, ["xtn"] = {"Northern Tlaxiaco Mixtec"}, ["xto"] = {"Tokharian A"}, ["xtp"] = {"San Miguel Piedras Mixtec"}, ["xtq"] = {"Tumshuqese"}, ["xtr"] = {"Early Tripuri"}, ["xts"] = {"Sindihui Mixtec"}, ["xtt"] = {"Tacahua Mixtec"}, ["xtu"] = {"Cuyamecalco Mixtec"}, ["xtv"] = {"Thawa"}, ["xtw"] = {"Tawandê"}, ["xty"] = {"Yoloxochitl Mixtec"}, ["xua"] = {"Alu Kurumba"}, ["xub"] = {"Betta Kurumba"}, ["xud"] = {"Umiida"}, ["xug"] = {"kunigamsko"}, ["xuj"] = {"Jennu Kurumba"}, ["xul"] = {"Ngunawal", "Nunukul"}, ["xum"] = {"umbrijsko"}, ["xun"] = {"Unggaranggu"}, ["xuo"] = {"Kuo"}, ["xup"] = {"Upper Umpqua"}, ["xur"] = {"urartsko"}, ["xut"] = {"Kuthant"}, ["xuu"] = {"Kxoe", "Khwedam"}, ["xve"] = {"venetsko"}, ["xvi"] = {"Kamviri"}, ["xvn"] = {"vandalsko"}, ["xvo"] = {"volško"}, ["xvs"] = {"vestinsko"}, ["xwa"] = {"Kwaza"}, ["xwc"] = {"Woccon"}, ["xwd"] = {"Wadi Wadi"}, ["xwe"] = {"Xwela Gbe"}, ["xwg"] = {"Kwegu"}, ["xwj"] = {"Wajuk"}, ["xwk"] = {"Wangkumara"}, ["xwl"] = {"Western Xwla Gbe"}, ["xwo"] = {"Written Oirat"}, ["xwr"] = {"Kwerba Mamberamo"}, ["xwt"] = {"Wotjobaluk"}, ["xww"] = {"Wemba Wemba"}, ["xxb"] = {"Boro (Ghana)"}, ["xxk"] = {"Ke'o"}, ["xxm"] = {"Minkin"}, ["xxr"] = {"koropsko"}, ["xxt"] = {"tamborsko"}, ["xya"] = {"Yaygir"}, ["xyb"] = {"Yandjibara"}, ["xyj"] = {"Mayi-Yapi"}, ["xyk"] = {"Mayi-Kulan"}, ["xyl"] = {"Yalakalore"}, ["xyt"] = {"Mayi-Thakurti"}, ["xyy"] = {"Yorta Yorta"}, ["xzh"] = {"Zhang-Zhung"}, ["xzm"] = {"Zemgalian"}, ["xzp"] = {"starozapoteško"}, ["yaa"] = {"Yaminahua"}, ["yab"] = {"Yuhup"}, ["yac"] = {"Pass Valley Yali"}, ["yad"] = {"Yagua"}, ["yae"] = {"Pumé"}, ["yaf"] = {"Yaka (Democratic Republic of Congo)"}, ["yag"] = {"jamansko"}, ["yah"] = {"jazguljamsko"}, ["yai"] = {"Yagnobi"}, ["yaj"] = {"Banda-Yangere"}, ["yak"] = {"Yakama"}, ["yal"] = {"Yalunka"}, ["yam"] = {"Yamba"}, ["yan"] = {"Mayangna"}, ["yao"] = {"Yao"}, ["yap"] = {"Yapese"}, ["yaq"] = {"Yaqui"}, ["yar"] = {"Yabarana"}, ["yas"] = {"Nugunu (Cameroon)"}, ["yat"] = {"Yambeta"}, ["yau"] = {"Yuwana"}, ["yav"] = {"Yangben"}, ["yaw"] = {"Yawalapití"}, ["yax"] = {"Yauma"}, ["yay"] = {"Agwagwune"}, ["yaz"] = {"Lokaa"}, ["yba"] = {"Yala"}, ["ybb"] = {"Yemba"}, ["ybe"] = {"West Yugur"}, ["ybh"] = {"Yakha"}, ["ybi"] = {"Yamphu"}, ["ybj"] = {"Hasha"}, ["ybk"] = {"Bokha"}, ["ybl"] = {"Yukuben"}, ["ybm"] = {"Yaben"}, ["ybn"] = {"Yabaâna"}, ["ybo"] = {"Yabong"}, ["ybx"] = {"Yawiyo"}, ["yby"] = {"Yaweyuha"}, ["ych"] = {"Chesu"}, ["ycl"] = {"Lolopo"}, ["ycn"] = {"Yucuna"}, ["ycp"] = {"Chepya"}, ["ycr"] = {"Yilan Creole"}, ["yda"] = {"Yanda"}, ["ydd"] = {"vzhodnojidiško"}, ["yde"] = {"Yangum Dey"}, ["ydg"] = {"Yidgha"}, ["ydk"] = {"Yoidik"}, ["yea"] = {"Ravula"}, ["yec"] = {"jeniško"}, ["yee"] = {"Yimas"}, ["yei"] = {"Yeni"}, ["yej"] = {"jevansko"}, ["yel"] = {"Yela"}, ["yer"] = {"Tarok"}, ["yes"] = {"Nyankpa"}, ["yet"] = {"Yetfa"}, ["yeu"] = {"Yerukula"}, ["yev"] = {"Yapunda"}, ["yey"] = {"Yeyi"}, ["yga"] = {"Malyangapa"}, ["ygi"] = {"Yiningayi"}, ["ygl"] = {"Yangum Gel"}, ["ygm"] = {"Yagomi"}, ["ygp"] = {"Gepo"}, ["ygr"] = {"Yagaria"}, ["ygs"] = {"Yolŋu Sign Language"}, ["ygu"] = {"Yugul"}, ["ygw"] = {"Yagwoia"}, ["yha"] = {"Baha Buyang"}, ["yhd"] = {"judeoiraškoarabsko"}, ["yhl"] = {"Hlepho Phowa"}, ["yhs"] = {"Yan-nhaŋu Sign Language"}, ["yia"] = {"Yinggarda"}, ["yif"] = {"Ache"}, ["yig"] = {"Wusa Nasu"}, ["yih"] = {"zahodnojidiško"}, ["yii"] = {"Yidiny"}, ["yij"] = {"Yindjibarndi"}, ["yik"] = {"Dongshanba Lalo"}, ["yil"] = {"Yindjilandji"}, ["yim"] = {"Yimchungru Naga"}, ["yin"] = {"Riang Lai", "Yinchia"}, ["yip"] = {"Pholo"}, ["yiq"] = {"Miqie"}, ["yir"] = {"North Awyu"}, ["yis"] = {"Yis"}, ["yit"] = {"Eastern Lalu"}, ["yiu"] = {"Awu"}, ["yiv"] = {"Northern Nisu"}, ["yix"] = {"Axi Yi"}, ["yiz"] = {"Azhe"}, ["yka"] = {"Yakan"}, ["ykg"] = {"tundrskojukagirsko"}, ["ykh"] = {"Khamnigan Mongol"}, ["yki"] = {"Yoke"}, ["ykk"] = {"Yakaikeke"}, ["ykl"] = {"Khlula"}, ["ykm"] = {"Kap"}, ["ykn"] = {"Kua-nsi"}, ["yko"] = {"Yasa"}, ["ykr"] = {"Yekora"}, ["ykt"] = {"Kathu"}, ["yku"] = {"Kuamasi"}, ["yky"] = {"Yakoma"}, ["yla"] = {"Yaul"}, ["ylb"] = {"Yaleba"}, ["yle"] = {"Yele"}, ["ylg"] = {"Yelogu"}, ["yli"] = {"Angguruk Yali"}, ["yll"] = {"Yil"}, ["ylm"] = {"Limi"}, ["yln"] = {"Langnian Buyang"}, ["ylo"] = {"Naluo Yi"}, ["ylr"] = {"Yalarnnga"}, ["ylu"] = {"Aribwaung"}, ["yly"] = {"Nyâlayu", "Nyelâyu"}, ["ymb"] = {"Yambes"}, ["ymc"] = {"Southern Muji"}, ["ymd"] = {"Muda"}, ["yme"] = {"Yameo"}, ["ymg"] = {"Yamongeri"}, ["ymh"] = {"Mili"}, ["ymi"] = {"Moji"}, ["ymk"] = {"Makwe"}, ["yml"] = {"Iamalele"}, ["ymm"] = {"Maay"}, ["ymn"] = {"Yamna", "Sunum"}, ["ymo"] = {"Yangum Mon"}, ["ymp"] = {"Yamap"}, ["ymq"] = {"Qila Muji"}, ["ymr"] = {"Malasar"}, ["yms"] = {"mizijsko"}, ["ymx"] = {"Northern Muji"}, ["ymz"] = {"Muzi"}, ["yna"] = {"Aluo"}, ["ynd"] = {"Yandruwandha"}, ["yne"] = {"Lang'e"}, ["yng"] = {"Yango"}, ["ynk"] = {"naukanskojupiško"}, ["ynl"] = {"Yangulam"}, ["ynn"] = {"Yana"}, ["yno"] = {"Yong"}, ["ynq"] = {"Yendang"}, ["yns"] = {"Yansi"}, ["ynu"] = {"Yahuna"}, ["yob"] = {"Yoba"}, ["yog"] = {"Yogad"}, ["yoi"] = {"jonagunsko"}, ["yok"] = {"Yokuts"}, ["yol"] = {"Yola"}, ["yom"] = {"Yombe"}, ["yon"] = {"Yongkom"}, ["yot"] = {"Yotti"}, ["yox"] = {"joronsko"}, ["yoy"] = {"Yoy"}, ["ypa"] = {"Phala"}, ["ypb"] = {"Labo Phowa"}, ["ypg"] = {"Phola"}, ["yph"] = {"Phupha"}, ["ypk"] = {"jupiško"}, ["ypm"] = {"Phuma"}, ["ypn"] = {"Ani Phowa"}, ["ypo"] = {"Alo Phola"}, ["ypp"] = {"Phupa"}, ["ypz"] = {"Phuza"}, ["yra"] = {"Yerakai"}, ["yrb"] = {"Yareba"}, ["yre"] = {"Yaouré"}, ["yrk"] = {"nenško"}, ["yrl"] = {"Nhengatu"}, ["yrm"] = {"Yirrk-Mel"}, ["yrn"] = {"Yerong"}, ["yro"] = {"Yaroamë"}, ["yrs"] = {"Yarsun"}, ["yrw"] = {"Yarawata"}, ["yry"] = {"Yarluyandi"}, ["ysc"] = {"Yassic"}, ["ysd"] = {"Samatao"}, ["ysg"] = {"Sonaga"}, ["ysl"] = {"Yugoslavian Sign Language"}, ["ysm"] = {"Myanmar Sign Language"}, ["ysn"] = {"Sani"}, ["yso"] = {"Nisi (China)"}, ["ysp"] = {"Southern Lolopo"}, ["ysr"] = {"sirenskojupiško"}, ["yss"] = {"Yessan-Mayo"}, ["ysy"] = {"Sanie"}, ["yta"] = {"Talu"}, ["ytl"] = {"Tanglang"}, ["ytp"] = {"Thopho"}, ["ytw"] = {"Yout Wam"}, ["yty"] = {"Yatay"}, ["yua"] = {"jukateško"}, ["yub"] = {"Yugambal"}, ["yuc"] = {"Yuchi"}, ["yud"] = {"judeotripolijskoarabsko"}, ["yue"] = {"kantonsko"}, ["yuf"] = {"Havasupai-Walapai-Yavapai"}, ["yug"] = {"juško"}, ["yui"] = {"Yurutí"}, ["yuj"] = {"Karkar-Yuri"}, ["yuk"] = {"Yuki"}, ["yul"] = {"Yulu"}, ["yum"] = {"Quechan"}, ["yun"] = {"Bena (Nigeria)"}, ["yup"] = {"Yukpa"}, ["yuq"] = {"Yuqui"}, ["yur"] = {"Yurok"}, ["yut"] = {"Yopno"}, ["yuw"] = {"Yau (Morobe Province)"}, ["yux"] = {"južnojukagirsko"}, ["yuy"] = {"East Yugur"}, ["yuz"] = {"jurakarsko"}, ["yva"] = {"Yawa"}, ["yvt"] = {"Yavitero"}, ["ywa"] = {"Kalou"}, ["ywg"] = {"Yinhawangka"}, ["ywl"] = {"Western Lalu"}, ["ywn"] = {"Yawanawa"}, ["ywq"] = {"Wuding-Luquan Yi"}, ["ywr"] = {"Yawuru"}, ["ywt"] = {"Xishanba Lalo", "Central Lalo"}, ["ywu"] = {"Wumeng Nasu"}, ["yww"] = {"Yawarawarga"}, ["yxa"] = {"Mayawali"}, ["yxg"] = {"Yagara"}, ["yxl"] = {"Yardliyawarra"}, ["yxm"] = {"Yinwum"}, ["yxu"] = {"Yuyu"}, ["yxy"] = {"Yabula Yabula"}, ["yyr"] = {"Yir Yoront"}, ["yyu"] = {"Yau (Sandaun Province)"}, ["yyz"] = {"Ayizi"}, ["yzg"] = {"E'ma Buyang"}, ["yzk"] = {"Zokhuo"}, ["zaa"] = {"Sierra de Juárez Zapotec"}, ["zab"] = {"Western Tlacolula Valley Zapotec", "San Juan Guelavía Zapotec"}, ["zac"] = {"Ocotlán Zapotec"}, ["zad"] = {"Cajonos Zapotec"}, ["zae"] = {"Yareni Zapotec"}, ["zaf"] = {"Ayoquesco Zapotec"}, ["zag"] = {"Zaghawa"}, ["zah"] = {"Zangwal"}, ["zai"] = {"Isthmus Zapotec"}, ["zaj"] = {"Zaramo"}, ["zak"] = {"Zanaki"}, ["zal"] = {"Zauzou"}, ["zam"] = {"Miahuatlán Zapotec"}, ["zao"] = {"Ozolotepec Zapotec"}, ["zap"] = {"zapoteško"}, ["zaq"] = {"Aloápam Zapotec"}, ["zar"] = {"Rincón Zapotec"}, ["zas"] = {"Santo Domingo Albarradas Zapotec"}, ["zat"] = {"Tabaa Zapotec"}, ["zau"] = {"Zangskari"}, ["zav"] = {"Yatzachi Zapotec"}, ["zaw"] = {"Mitla Zapotec"}, ["zax"] = {"Xadani Zapotec"}, ["zay"] = {"Zayse-Zergulla", "Zaysete"}, ["zaz"] = {"Zari"}, ["zba"] = {"Balaibalan"}, ["zbc"] = {"Central Berawan"}, ["zbe"] = {"East Berawan"}, ["zbl"] = {"Blissymbols", "Bliss", "Blissymbolics"}, ["zbt"] = {"Batui"}, ["zbu"] = {"Bu (Bauchi State)"}, ["zbw"] = {"West Berawan"}, ["zca"] = {"Coatecas Altas Zapotec"}, ["zcd"] = {"Las Delicias Zapotec"}, ["zch"] = {"Central Hongshuihe Zhuang"}, ["zdj"] = {"komorskongazidsko"}, ["zea"] = {"Zeeuws"}, ["zeg"] = {"Zenag"}, ["zem"] = {"Zeem"}, ["zeh"] = {"Eastern Hongshuihe Zhuang"}, ["zen"] = {"Zenaga"}, ["zga"] = {"Kinga"}, ["zgb"] = {"Guibei Zhuang"}, ["zgh"] = {"knjižno maroškoberbersko"}, ["zgm"] = {"Minz Zhuang"}, ["zgn"] = {"Guibian Zhuang"}, ["zgr"] = {"Magori"}, ["zhb"] = {"Zhaba"}, ["zhd"] = {"Dai Zhuang"}, ["zhi"] = {"Zhire"}, ["zhn"] = {"Nong Zhuang"}, ["zhw"] = {"Zhoa"}, ["zhx"] = {"kitajsko (družina)"}, ["zia"] = {"Zia"}, ["zib"] = {"Zimbabwe Sign Language"}, ["zik"] = {"Zimakani"}, ["zil"] = {"Zialo"}, ["zim"] = {"Mesme"}, ["zin"] = {"Zinza"}, ["ziw"] = {"zigulsko"}, ["ziz"] = {"Zizilivakan"}, ["zka"] = {"Kaimbulawa"}, ["zkd"] = {"Kadu"}, ["zkg"] = {"gogurješko"}, ["zkh"] = {"Khorezmian"}, ["zkk"] = {"Karankawa"}, ["zkn"] = {"Kanan"}, ["zko"] = {"asansko", "Kott"}, ["zkp"] = {"São Paulo Kaingáng"}, ["zkr"] = {"Zakhring"}, ["zkt"] = {"kitansko"}, ["zku"] = {"Kaurna"}, ["zkv"] = {"krevinsko"}, ["zkz"] = {"hazarsko"}, ["zla"] = {"Zula"}, ["zle"] = {"vzhodnoslovansko"}, ["zlj"] = {"Liujiang Zhuang"}, ["zlm"] = {"malajsko (posamezni jezik)"}, ["zln"] = {"Lianshan Zhuang"}, ["zlq"] = {"Liuqian Zhuang"}, ["zls"] = {"južnoslovansko"}, ["zlu"] = {"Zul"}, ["zlw"] = {"zahodnoslovansko"}, ["zma"] = {"Manda (Australia)"}, ["zmb"] = {"Zimba"}, ["zmc"] = {"Margany"}, ["zmd"] = {"Maridan"}, ["zme"] = {"Mangerr"}, ["zmf"] = {"Mfinu"}, ["zmg"] = {"Marti Ke"}, ["zmh"] = {"Makolkol"}, ["zmi"] = {"Negeri Sembilan Malay"}, ["zmj"] = {"Maridjabin"}, ["zmk"] = {"Mandandanyi"}, ["zml"] = {"Matngala"}, ["zmm"] = {"Marimanindji", "Marramaninyshi"}, ["zmn"] = {"Mbangwe"}, ["zmo"] = {"Molo"}, ["zmp"] = {"Mpuono"}, ["zmq"] = {"Mituku"}, ["zmr"] = {"Maranunggu"}, ["zms"] = {"Mbesa"}, ["zmt"] = {"Maringarr"}, ["zmu"] = {"Muruwari"}, ["zmv"] = {"Mbariman-Gudhinma"}, ["zmw"] = {"Mbo (Democratic Republic of Congo)"}, ["zmx"] = {"Bomitaba"}, ["zmy"] = {"Mariyedi"}, ["zmz"] = {"Mbandja"}, ["zna"] = {"Zan Gula"}, ["znd"] = {"zandsko (družina)"}, ["zne"] = {"zandsko (posamezni jezik)"}, ["zng"] = {"Mang"}, ["znk"] = {"Manangkari"}, ["zns"] = {"Mangas"}, ["zoc"] = {"Copainalá Zoque"}, ["zoh"] = {"Chimalapa Zoque"}, ["zom"] = {"Zou"}, ["zoo"] = {"Asunción Mixtepec Zapotec"}, ["zoq"] = {"Tabasco Zoque"}, ["zor"] = {"Rayón Zoque"}, ["zos"] = {"Francisco León Zoque"}, ["zpa"] = {"Lachiguiri Zapotec"}, ["zpb"] = {"Yautepec Zapotec"}, ["zpc"] = {"Choapan Zapotec"}, ["zpd"] = {"Southeastern Ixtlán Zapotec"}, ["zpe"] = {"Petapa Zapotec"}, ["zpf"] = {"San Pedro Quiatoni Zapotec"}, ["zpg"] = {"Guevea De Humboldt Zapotec"}, ["zph"] = {"Totomachapan Zapotec"}, ["zpi"] = {"Santa María Quiegolani Zapotec"}, ["zpj"] = {"Quiavicuzas Zapotec"}, ["zpk"] = {"Tlacolulita Zapotec"}, ["zpl"] = {"Lachixío Zapotec"}, ["zpm"] = {"Mixtepec Zapotec"}, ["zpn"] = {"Santa Inés Yatzechi Zapotec"}, ["zpo"] = {"Amatlán Zapotec"}, ["zpp"] = {"El Alto Zapotec"}, ["zpq"] = {"Zoogocho Zapotec"}, ["zpr"] = {"Santiago Xanica Zapotec"}, ["zps"] = {"Coatlán Zapotec"}, ["zpt"] = {"San Vicente Coatlán Zapotec"}, ["zpu"] = {"Yalálag Zapotec"}, ["zpv"] = {"Chichicapan Zapotec"}, ["zpw"] = {"Zaniza Zapotec"}, ["zpx"] = {"San Baltazar Loxicha Zapotec"}, ["zpy"] = {"Mazaltepec Zapotec"}, ["zpz"] = {"Texmelucan Zapotec"}, ["zqe"] = {"Qiubei Zhuang"}, ["zra"] = {"Kara (Korea)"}, ["zrg"] = {"Mirgan"}, ["zrn"] = {"Zerenkel"}, ["zro"] = {"Záparo"}, ["zrp"] = {"Zarphatic"}, ["zrs"] = {"Mairasi"}, ["zsa"] = {"Sarasira"}, ["zsk"] = {"Kaskean"}, ["zsl"] = {"Zambian Sign Language"}, ["zsm"] = {"knjižno malajsko"}, ["zsr"] = {"Southern Rincon Zapotec"}, ["zsu"] = {"Sukurum"}, ["zte"] = {"Elotepec Zapotec"}, ["ztg"] = {"Xanaguía Zapotec"}, ["ztl"] = {"Lapaguía-Guivini Zapotec"}, ["ztm"] = {"San Agustín Mixtepec Zapotec"}, ["ztn"] = {"Santa Catarina Albarradas Zapotec"}, ["ztp"] = {"Loxicha Zapotec"}, ["ztq"] = {"Quioquitani-Quierí Zapotec"}, ["zts"] = {"Tilquiapan Zapotec"}, ["ztt"] = {"Tejalapan Zapotec"}, ["ztu"] = {"Güilá Zapotec"}, ["ztx"] = {"Zaachila Zapotec"}, ["zty"] = {"Yatee Zapotec"}, ["zuh"] = {"Tokano"}, ["zum"] = {"Kumzari"}, ["zun"] = {"Zuni"}, ["zuy"] = {"Zumaya"}, ["zwa"] = {"Zay"}, ["zxx"] = {"No linguistic content", "Not applicable"}, ["zyb"] = {"Yongbei Zhuang"}, ["zyg"] = {"Yang Zhuang"}, ["zyj"] = {"Youjiang Zhuang"}, ["zyn"] = {"Yongnan Zhuang"}, ["zyp"] = {"Zyphe Chin"}, ["zza"] = {"Zaza", "Dimili", "Dimli (macrolanguage)", "Kirdki", "Kirmanjki (macrolanguage)", "Zazaki"}, ["zzj"] = {"Zuojiang Zhuang"} } local deprecated = { ["in"] = {"indonezijsko"}, ["iw"] = {"hebrejsko"}, ["ji"] = {"jidiško"}, ["jw"] = {"javansko"}, ["mo"] = {"moldavsko"}, ["aam"] = {"Aramanik"}, ["adp"] = {"Adap"}, ["agp"] = {"Paranan"}, ["ais"] = {"Nataoran Amis"}, ["ajp"] = {"južnolevantskoarabsko"}, ["ajt"] = {"judeotunizijskoarabsko"}, ["aoh"] = {"Arma"}, ["asd"] = {"Asas"}, ["aue"] = {"ǂKxʼauǁʼein"}, ["ayx"] = {"Ayi (China)"}, ["ayy"] = {"Tayabas Ayta"}, ["baz"] = {"Tunen"}, ["bbz"] = {"Babalia Creole Arabic"}, ["bgm"] = {"Baga Mboteni"}, ["bhk"] = {"Albay Bicolano"}, ["bic"] = {"Bikaru"}, ["bij"] = {"Vaghat-Ya-Bijim-Legeri"}, ["bjd"] = {"Bandjigali"}, ["bjq"] = {"Southern Betsimisaraka Malagasy"}, ["bkb"] = {"Finallig"}, ["blg"] = {"Balau"}, ["bmy"] = {"Bemba (Democratic Republic of Congo)"}, ["bpb"] = {"Barbacoas"}, ["btb"] = {"Beti (Cameroon)"}, ["btl"] = {"Bhatola"}, ["bxx"] = {"Borna (Democratic Republic of Congo)"}, ["byy"] = {"Buya"}, ["cbe"] = {"Chipiajes"}, ["cbh"] = {"Cagua"}, ["cca"] = {"Cauca"}, ["ccq"] = {"Chaungtha"}, ["cdg"] = {"Chamari"}, ["cjr"] = {"Chorotega"}, ["cka"] = {"Khumi Awa Chin"}, ["cmk"] = {"Chimakum"}, ["coy"] = {"Coyaima"}, ["cqu"] = {"Chilean Quechua"}, ["cug"] = {"Chungmboko", "Cung"}, ["cum"] = {"Cumeral"}, ["daf"] = {"Dan"}, ["dap"] = {"Nisi (India)"}, ["dgu"] = {"Degaru"}, ["dha"] = {"Dhanwar (India)"}, ["dit"] = {"Dirari"}, ["djl"] = {"Djiwarli"}, ["dkl"] = {"Kolum So Dogon"}, ["drh"] = {"Darkhat"}, ["drr"] = {"Dororo"}, ["drw"] = {"Darwazi"}, ["dud"] = {"Hun-Saare"}, ["duj"] = {"Dhuwal"}, ["dwl"] = {"Walo Kumbe Dogon"}, ["ekc"] = {"vzhodnokarnijsko"}, ["elp"] = {"Elpaputih"}, ["emo"] = {"Emok"}, ["gav"] = {"Gabutamon"}, ["gbc"] = {"Garawa"}, ["gfx"] = {"Mangetti Dune ǃXung"}, ["ggn"] = {"Eastern Gurung"}, ["ggo"] = {"Southern Gondi"}, ["ggr"] = {"Aghu Tharnggalu"}, ["gio"] = {"Gelao"}, ["gji"] = {"Geji"}, ["gli"] = {"Guliguli"}, ["gti"] = {"Gbati-ri"}, ["guv"] = {"Gey"}, ["hrr"] = {"Horuru"}, ["iap"] = {"Iapama"}, ["ibi"] = {"Ibilo"}, ["ill"] = {"Iranun"}, ["ilw"] = {"Talur"}, ["ime"] = {"Imeraguen"}, ["izi"] = {"Izi-Ezaa-Ikwo-Mgbo"}, ["jar"] = {"Jarawa (Nigeria)"}, ["jeg"] = {"Jeng"}, ["kbf"] = {"Kakauhua"}, ["kdv"] = {"Kado"}, ["kgc"] = {"Kasseng"}, ["kgd"] = {"Kataang"}, ["kgh"] = {"Upper Tanudan Kalinga"}, ["kgm"] = {"Karipúna"}, ["kjf"] = {"Khalaj [Indo-Iranian]"}, ["koj"] = {"Sara Dunjo"}, ["kox"] = {"Coxima"}, ["kpp"] = {"Paku Karen"}, ["krm"] = {"Krim"}, ["ksa"] = {"Shuwa-Zamani"}, ["ktr"] = {"Kota Marudu Tinagas"}, ["kvs"] = {"Kunggara"}, ["kwq"] = {"Kwak"}, ["kxe"] = {"Kakihum"}, ["kxl"] = {"Nepali Kurux"}, ["kxu"] = {"Kui (India)"}, ["kzh"] = {"Kenuzi-Dongola"}, ["kzj"] = {"Coastal Kadazan"}, ["kzt"] = {"Tambunan Dusun"}, ["lak"] = {"Laka (Nigeria)"}, ["lba"] = {"Lui"}, ["leg"] = {"Lengua"}, ["lii"] = {"Lingkhim"}, ["llo"] = {"Khlor"}, ["lmm"] = {"Lamam"}, ["lmz"] = {"Lumbee"}, ["lno"] = {"Lango (South Sudan)"}, ["lsg"] = {"Lyons Sign Language"}, ["meg"] = {"Mea"}, ["mgx"] = {"Omati"}, ["mhh"] = {"Maskoy Pidgin"}, ["mja"] = {"Mahei"}, ["mld"] = {"Malakhel"}, ["mnt"] = {"Maykulan"}, ["mof"] = {"Mohegan-Montauk-Narragansett"}, ["mst"] = {"Cataelano Mandaya"}, ["mvm"] = {"Muya"}, ["mwd"] = {"Mudbura"}, ["mwj"] = {"Maligo"}, ["mwx"] = {"Mediak"}, ["mwy"] = {"Mosiro"}, ["myd"] = {"Maramba"}, ["myi"] = {"Mina (India)"}, ["myq"] = {"Forest Maninka"}, ["myt"] = {"Sangab Mandaya"}, ["nad"] = {"Nijadali"}, ["nbf"] = {"Naxi"}, ["nbx"] = {"Ngura"}, ["ncp"] = {"Ndaktup"}, ["ngo"] = {"Ngoni"}, ["nln"] = {"duransko nahuatlsko"}, ["nlr"] = {"Ngarla"}, ["nns"] = {"Ningye"}, ["nnx"] = {"Ngong"}, ["nom"] = {"Nocamán"}, ["noo"] = {"Nootka"}, ["nts"] = {"Natagaimas"}, ["nxu"] = {"Narau"}, ["ome"] = {"Omejes"}, ["oun"] = {"ǃOǃung"}, ["pat"] = {"Papitalai"}, ["pbz"] = {"Palu"}, ["pcr"] = {"Panang"}, ["pgy"] = {"Pongyong"}, ["pii"] = {"Pini"}, ["plj"] = {"Polci"}, ["plp"] = {"Palpa"}, ["pmc"] = {"Palumata"}, ["pmk"] = {"Pamlico"}, ["pmu"] = {"Mirpur Panjabi"}, ["pod"] = {"Ponares"}, ["ppa"] = {"Pao"}, ["ppr"] = {"Piru"}, ["prb"] = {"Lua'"}, ["prp"] = {"Parsi"}, ["pry"] = {"Pray 3"}, ["puk"] = {"Pu Ko"}, ["puz"] = {"Purum Naga"}, ["rie"] = {"Rien"}, ["rmr"] = {"Caló"}, ["rna"] = {"Runa"}, ["rsi"] = {"Rennellese Sign Language"}, ["sap"] = {"Sanapaná"}, ["sca"] = {"Sansu"}, ["sdm"] = {"Semandang"}, ["sgl"] = {"Sanglechi-Ishkashimi"}, ["sgo"] = {"Songa"}, ["skk"] = {"Sok"}, ["smd"] = {"Sama"}, ["snb"] = {"Sebuyau"}, ["snh"] = {"Shinabo"}, ["sul"] = {"Surigaonon"}, ["sum"] = {"Sumo-Mayangna"}, ["svr"] = {"Savara"}, ["szd"] = {"Seru"}, ["tbb"] = {"Tapeba"}, ["tdu"] = {"Tempasuk Dusun"}, ["tgg"] = {"Tangga"}, ["thc"] = {"Tai Hang Tong"}, ["thw"] = {"Thudam"}, ["thx"] = {"The"}, ["tid"] = {"Tidong"}, ["tie"] = {"Tingal"}, ["tkk"] = {"Takpa"}, ["tlw"] = {"South Wemale"}, ["tmk"] = {"Northwestern Tamang"}, ["tmp"] = {"Tai Mène"}, ["tne"] = {"Tinoc Kallahan"}, ["tnf"] = {"Tangshewi"}, ["toe"] = {"Tomedes"}, ["tsf"] = {"Southwestern Tamang"}, ["tpw"] = {"Tupí"}, ["unp"] = {"Worora"}, ["uok"] = {"Uokha"}, ["uun"] = {"Kulon-Pazeh"}, ["vki"] = {"Ija-Zuba"}, ["wgw"] = {"Wagawaga"}, ["wit"] = {"Wintu"}, ["wiw"] = {"Wirangu"}, ["wra"] = {"Warapu"}, ["wrd"] = {"Warduji"}, ["wya"] = {"Wyandot"}, ["xba"] = {"Kamba (Brazil)"}, ["xbx"] = {"Kabixí"}, ["xia"] = {"Xiandao"}, ["xip"] = {"Xipináwa"}, ["xkh"] = {"Karahawyana"}, ["xrq"] = {"Karranga"}, ["xss"] = {"asansko"}, ["xtz"] = {"tasmansko"}, ["ybd"] = {"Yangbye"}, ["yds"] = {"jidiško znakovno"}, ["yen"] = {"Yendang"}, ["yiy"] = {"Yir Yoront"}, ["yma"] = {"Yamphe"}, ["ymt"] = {"Mator-Taygi-Karagas"}, ["ynh"] = {"Yangho"}, ["yos"] = {"Yos"}, ["yri"] = {"Yarí"}, ["yuu"] = {"Yugh"}, ["zir"] = {"Ziriya"}, ["zkb"] = {"Khakas"}, ["zua"] = {"Zeem"}, } return { active = active, deprecated = deprecated, } nb9pfh5oe0p57mfuhthv9yuvyw84jqf 829 534336 6657811 5922342 2026-04-09T11:23:24Z A09 188929 /* Nepotrebno podvajanje? */ nov razdelek 6657811 wikitext text/x-wiki ==Prenova modula (2023)== :''Skopirano z [[Uporabniški pogovor:TadejM]].'' Ne dela ok. Podrlo je sistem pri predlogah iz serije {{tl|Ikona jezika}}, ki ga uporabljajo, in je zdaj kup izpisov z napačnim sklonom naokrog ter kup člankov v neobstoječih kategorijah (glej recimo [[:Kategorija:Članki z viri v angleško (en)]] in primer [[Samostan Stavropoleos]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:56, 17. februar 2023 (CET) :Sem opazil in bo treba popraviti. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 13:56, 17. februar 2023 (CET) :Bom videl, če lahko dodam še eno tabelo za sklon. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 13:57, 17. februar 2023 (CET) Ne vem točno, kaj delaš, ampak v predlogah <nowiki>{{jezik-xx|}}</nowiki> se je pojavilo dvopičje, za katerega sem mislil, da je pravopisno nezaželeno. Poleg tega je po [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C4%8Crni_Drim&curid=477155&diff=5917036&oldid=5719823 tehle spremembah] zdaj z ležečo izpisano tudi ime jezika: ''[[makedonščina|makedonsko]]: Црн Дрим'' namesto [[makedonščina|makedonsko]] ''Црн Дрим''. Upam, da tudi to misliš popraviti. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:29, 17. februar 2023 (CET) :Trenutno sem zgolj razrešil prikaz na vseh teh straneh, da ni več sporočila o napaki. To je bilo nujno, zdaj sledijo skloni in kategorije. Pozneje bom uredil tudi tako, da bo samo zapis ležeč, če je bilo tako prej. To se sicer nastavlja s parametrom 'italic' (glej [[Predloga:Jezik]]). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 14:34, 17. februar 2023 (CET) :Zdaj sem odstranil rdeče kategorije 'Članki v virih ...' in popravil besedilo predlog 'Ikona X'. Tako da je vse skupaj funkcionalno. Zdaj sledi nekaj nujnega dela glede predlog 'Jezik-XX' in poprava ležečga besedila. Ko bo to končano, nadaljujem s skloni. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:07, 17. februar 2023 (CET) ::Skratka, kategorijo [[:Kategorija:Napake_predlog_Jezik_in_Jezik-xx]] sem večinoma izpraznil člankov, predloge 'jezik-xx' sem preselil na nov sistem. Zdaj lahko nadaljujemo z odpravljanjem hroščev glede kategorizacije in prilagajanjem kode našim potrebam. Glede ležečih povezav na članke glej konkretno npr. [[Astrahan]] (ležeč je samo napis). To se seveda lahko vnese tudi na ravni predlog, ni nujno treba na ravni člankov. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:14, 17. februar 2023 (CET) ::Zdaj je videti prikaz že zelo v redu. Glej npr. [[Sojuz 1]]: dvopičja ni več in namesto na pridevniško obliko ''rusko'' povezava kaže na ''[[ruščina]]''. Dodan je tudi ležeč slog. Edina težava pri tem je, da to deluje samo za predlogo {{tld|jezik-xx}}, ki temelji na izhodiščni predlogi {{tld|lang-xx}}. Toda če bi z botom zamenjali vse klice predloge ''lang'' z ''jezik'', bi bil prikaz brezhiben. Če bi dodali v predlogo ''lang'' še opozorilo (npr. {{tl|preview warning}}), da ni predvidena za neposredno uporabo, bi bila težava s tem praktično rešena. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 03:17, 18. februar 2023 (CET) ::Ugotavljam, da je mogoče ležeče besedilo in povezavo določiti v samem klicu modula (glej npr. {{tl|jezik-en}}), tako da dodatna predloga za oblikovanje niti ne bo potrebna. Konkretno v omenjeni predlogi sem določil: ::*ležeč zapis, razen če je uporabljen parameter {{para|italic}} z drugo vrednostjo, in ::*povezavo <code><nowiki>[[angleščina|angleško]]</nowiki></code>, razen če je določen parameter {{para|label}} z drugo vrednostjo. ::To določi ležeče oblikovanje in povezavo na jezik v samostalniški obliki kot privzeto, vendar je oboje vedno mogoče povoziti z določitvijo oblikovanja v samem klicu predloge v članku z omenjenima parametroma. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 16:12, 21. februar 2023 (CET) :::Hoj, malo sem si sposodil nit pogovora. [[Predloga:Lang-x]] sedaj kaže na [[Predloga:Lang-x/dok]], kar je bil verjetno lapsus. Prosim, če ustrezno urediš. Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:56, 21. februar 2023 (CET) ::To ni lapsus. Potrebno je za prikaz strani [[Predloga:Lang-x/dok]], sicer javlja napako. Enako je na .en. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:58, 21. februar 2023 (CET) ::Oblikovanje ležeče je sicer nastavljeno tako, kot je določeno v [[:en:Wikipedia:Manual of Style/Text formatting#Foreign terms]]: ležeče za latinične pisave, za druge neležeče. Za zgled glej [[Predloga:Lang/dok#Parameters]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 00:01, 22. februar 2023 (CET) ::Zdaj sem prevedel še srbski modul [[:sr:Модул:Jezik]], ki omogoča določitev povezave in oblikovanja v modulu. Glej [[Predloga:Jezik-ru2]]. Naslednja faza je oba pristopa združiti. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 01:54, 22. februar 2023 (CET) ::Zanimivo je to rešeno tudi v [[Modul:Lang-zh]], kjer so določeni 1. prislov (''kitajsko''), 2. samostalnik (''kitajščina'') in 3. ime kategorije: (''Kategorija:Članki z besedilom v kitajščini''). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 05:03, 22. februar 2023 (CET) == Nepotrebno podvajanje? == Mi zna kdo pojasnit, zakaj imamo dvoje tabel, [[Modul:Language/data/iana languages translation]] in [[Modul:Language/data/iana languages]], ko pa se oba prevajata sočasno? Poskušam posodobit standard za zadnja štiri leta in očitno bo treba dvakrat delati :P Hvala, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:23, 9. april 2026 (CEST) l5svfu5pszd7syjlypuyk9dq88rimih 6657816 6657811 2026-04-09T11:44:24Z Pinky sl 2932 /* Nepotrebno podvajanje? */ 6657816 wikitext text/x-wiki ==Prenova modula (2023)== :''Skopirano z [[Uporabniški pogovor:TadejM]].'' Ne dela ok. Podrlo je sistem pri predlogah iz serije {{tl|Ikona jezika}}, ki ga uporabljajo, in je zdaj kup izpisov z napačnim sklonom naokrog ter kup člankov v neobstoječih kategorijah (glej recimo [[:Kategorija:Članki z viri v angleško (en)]] in primer [[Samostan Stavropoleos]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:56, 17. februar 2023 (CET) :Sem opazil in bo treba popraviti. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 13:56, 17. februar 2023 (CET) :Bom videl, če lahko dodam še eno tabelo za sklon. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 13:57, 17. februar 2023 (CET) Ne vem točno, kaj delaš, ampak v predlogah <nowiki>{{jezik-xx|}}</nowiki> se je pojavilo dvopičje, za katerega sem mislil, da je pravopisno nezaželeno. Poleg tega je po [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C4%8Crni_Drim&curid=477155&diff=5917036&oldid=5719823 tehle spremembah] zdaj z ležečo izpisano tudi ime jezika: ''[[makedonščina|makedonsko]]: Црн Дрим'' namesto [[makedonščina|makedonsko]] ''Црн Дрим''. Upam, da tudi to misliš popraviti. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:29, 17. februar 2023 (CET) :Trenutno sem zgolj razrešil prikaz na vseh teh straneh, da ni več sporočila o napaki. To je bilo nujno, zdaj sledijo skloni in kategorije. Pozneje bom uredil tudi tako, da bo samo zapis ležeč, če je bilo tako prej. To se sicer nastavlja s parametrom 'italic' (glej [[Predloga:Jezik]]). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 14:34, 17. februar 2023 (CET) :Zdaj sem odstranil rdeče kategorije 'Članki v virih ...' in popravil besedilo predlog 'Ikona X'. Tako da je vse skupaj funkcionalno. Zdaj sledi nekaj nujnega dela glede predlog 'Jezik-XX' in poprava ležečga besedila. Ko bo to končano, nadaljujem s skloni. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:07, 17. februar 2023 (CET) ::Skratka, kategorijo [[:Kategorija:Napake_predlog_Jezik_in_Jezik-xx]] sem večinoma izpraznil člankov, predloge 'jezik-xx' sem preselil na nov sistem. Zdaj lahko nadaljujemo z odpravljanjem hroščev glede kategorizacije in prilagajanjem kode našim potrebam. Glede ležečih povezav na članke glej konkretno npr. [[Astrahan]] (ležeč je samo napis). To se seveda lahko vnese tudi na ravni predlog, ni nujno treba na ravni člankov. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:14, 17. februar 2023 (CET) ::Zdaj je videti prikaz že zelo v redu. Glej npr. [[Sojuz 1]]: dvopičja ni več in namesto na pridevniško obliko ''rusko'' povezava kaže na ''[[ruščina]]''. Dodan je tudi ležeč slog. Edina težava pri tem je, da to deluje samo za predlogo {{tld|jezik-xx}}, ki temelji na izhodiščni predlogi {{tld|lang-xx}}. Toda če bi z botom zamenjali vse klice predloge ''lang'' z ''jezik'', bi bil prikaz brezhiben. Če bi dodali v predlogo ''lang'' še opozorilo (npr. {{tl|preview warning}}), da ni predvidena za neposredno uporabo, bi bila težava s tem praktično rešena. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 03:17, 18. februar 2023 (CET) ::Ugotavljam, da je mogoče ležeče besedilo in povezavo določiti v samem klicu modula (glej npr. {{tl|jezik-en}}), tako da dodatna predloga za oblikovanje niti ne bo potrebna. Konkretno v omenjeni predlogi sem določil: ::*ležeč zapis, razen če je uporabljen parameter {{para|italic}} z drugo vrednostjo, in ::*povezavo <code><nowiki>[[angleščina|angleško]]</nowiki></code>, razen če je določen parameter {{para|label}} z drugo vrednostjo. ::To določi ležeče oblikovanje in povezavo na jezik v samostalniški obliki kot privzeto, vendar je oboje vedno mogoče povoziti z določitvijo oblikovanja v samem klicu predloge v članku z omenjenima parametroma. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 16:12, 21. februar 2023 (CET) :::Hoj, malo sem si sposodil nit pogovora. [[Predloga:Lang-x]] sedaj kaže na [[Predloga:Lang-x/dok]], kar je bil verjetno lapsus. Prosim, če ustrezno urediš. Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:56, 21. februar 2023 (CET) ::To ni lapsus. Potrebno je za prikaz strani [[Predloga:Lang-x/dok]], sicer javlja napako. Enako je na .en. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:58, 21. februar 2023 (CET) ::Oblikovanje ležeče je sicer nastavljeno tako, kot je določeno v [[:en:Wikipedia:Manual of Style/Text formatting#Foreign terms]]: ležeče za latinične pisave, za druge neležeče. Za zgled glej [[Predloga:Lang/dok#Parameters]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 00:01, 22. februar 2023 (CET) ::Zdaj sem prevedel še srbski modul [[:sr:Модул:Jezik]], ki omogoča določitev povezave in oblikovanja v modulu. Glej [[Predloga:Jezik-ru2]]. Naslednja faza je oba pristopa združiti. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 01:54, 22. februar 2023 (CET) ::Zanimivo je to rešeno tudi v [[Modul:Lang-zh]], kjer so določeni 1. prislov (''kitajsko''), 2. samostalnik (''kitajščina'') in 3. ime kategorije: (''Kategorija:Članki z besedilom v kitajščini''). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 05:03, 22. februar 2023 (CET) == Nepotrebno podvajanje? == Mi zna kdo pojasnit, zakaj imamo dvoje tabel, [[Modul:Language/data/iana languages translation]] in [[Modul:Language/data/iana languages]], ko pa se oba prevajata sočasno? Poskušam posodobit standard za zadnja štiri leta in očitno bo treba dvakrat delati :P Hvala, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:23, 9. april 2026 (CEST) : {{ping|TadejM|GeographieMan}} "Modul:Language/data/iana languages translation" se nikjer ne uporablja. Glej tudi: [[Uporabniški pogovor:GeographieMan/Arhiv2024-25#Modul:Lang]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:44, 9. april 2026 (CEST) eg2hbicu0sxuoa9zo4mvmvjzhbixbfe 6657821 6657816 2026-04-09T11:53:55Z A09 188929 /* Nepotrebno podvajanje? */ odgovor 6657821 wikitext text/x-wiki ==Prenova modula (2023)== :''Skopirano z [[Uporabniški pogovor:TadejM]].'' Ne dela ok. Podrlo je sistem pri predlogah iz serije {{tl|Ikona jezika}}, ki ga uporabljajo, in je zdaj kup izpisov z napačnim sklonom naokrog ter kup člankov v neobstoječih kategorijah (glej recimo [[:Kategorija:Članki z viri v angleško (en)]] in primer [[Samostan Stavropoleos]]). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:56, 17. februar 2023 (CET) :Sem opazil in bo treba popraviti. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 13:56, 17. februar 2023 (CET) :Bom videl, če lahko dodam še eno tabelo za sklon. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 13:57, 17. februar 2023 (CET) Ne vem točno, kaj delaš, ampak v predlogah <nowiki>{{jezik-xx|}}</nowiki> se je pojavilo dvopičje, za katerega sem mislil, da je pravopisno nezaželeno. Poleg tega je po [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C4%8Crni_Drim&curid=477155&diff=5917036&oldid=5719823 tehle spremembah] zdaj z ležečo izpisano tudi ime jezika: ''[[makedonščina|makedonsko]]: Црн Дрим'' namesto [[makedonščina|makedonsko]] ''Црн Дрим''. Upam, da tudi to misliš popraviti. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:29, 17. februar 2023 (CET) :Trenutno sem zgolj razrešil prikaz na vseh teh straneh, da ni več sporočila o napaki. To je bilo nujno, zdaj sledijo skloni in kategorije. Pozneje bom uredil tudi tako, da bo samo zapis ležeč, če je bilo tako prej. To se sicer nastavlja s parametrom 'italic' (glej [[Predloga:Jezik]]). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 14:34, 17. februar 2023 (CET) :Zdaj sem odstranil rdeče kategorije 'Članki v virih ...' in popravil besedilo predlog 'Ikona X'. Tako da je vse skupaj funkcionalno. Zdaj sledi nekaj nujnega dela glede predlog 'Jezik-XX' in poprava ležečga besedila. Ko bo to končano, nadaljujem s skloni. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:07, 17. februar 2023 (CET) ::Skratka, kategorijo [[:Kategorija:Napake_predlog_Jezik_in_Jezik-xx]] sem večinoma izpraznil člankov, predloge 'jezik-xx' sem preselil na nov sistem. Zdaj lahko nadaljujemo z odpravljanjem hroščev glede kategorizacije in prilagajanjem kode našim potrebam. Glede ležečih povezav na članke glej konkretno npr. [[Astrahan]] (ležeč je samo napis). To se seveda lahko vnese tudi na ravni predlog, ni nujno treba na ravni člankov. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:14, 17. februar 2023 (CET) ::Zdaj je videti prikaz že zelo v redu. Glej npr. [[Sojuz 1]]: dvopičja ni več in namesto na pridevniško obliko ''rusko'' povezava kaže na ''[[ruščina]]''. Dodan je tudi ležeč slog. Edina težava pri tem je, da to deluje samo za predlogo {{tld|jezik-xx}}, ki temelji na izhodiščni predlogi {{tld|lang-xx}}. Toda če bi z botom zamenjali vse klice predloge ''lang'' z ''jezik'', bi bil prikaz brezhiben. Če bi dodali v predlogo ''lang'' še opozorilo (npr. {{tl|preview warning}}), da ni predvidena za neposredno uporabo, bi bila težava s tem praktično rešena. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 03:17, 18. februar 2023 (CET) ::Ugotavljam, da je mogoče ležeče besedilo in povezavo določiti v samem klicu modula (glej npr. {{tl|jezik-en}}), tako da dodatna predloga za oblikovanje niti ne bo potrebna. Konkretno v omenjeni predlogi sem določil: ::*ležeč zapis, razen če je uporabljen parameter {{para|italic}} z drugo vrednostjo, in ::*povezavo <code><nowiki>[[angleščina|angleško]]</nowiki></code>, razen če je določen parameter {{para|label}} z drugo vrednostjo. ::To določi ležeče oblikovanje in povezavo na jezik v samostalniški obliki kot privzeto, vendar je oboje vedno mogoče povoziti z določitvijo oblikovanja v samem klicu predloge v članku z omenjenima parametroma. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 16:12, 21. februar 2023 (CET) :::Hoj, malo sem si sposodil nit pogovora. [[Predloga:Lang-x]] sedaj kaže na [[Predloga:Lang-x/dok]], kar je bil verjetno lapsus. Prosim, če ustrezno urediš. Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:56, 21. februar 2023 (CET) ::To ni lapsus. Potrebno je za prikaz strani [[Predloga:Lang-x/dok]], sicer javlja napako. Enako je na .en. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:58, 21. februar 2023 (CET) ::Oblikovanje ležeče je sicer nastavljeno tako, kot je določeno v [[:en:Wikipedia:Manual of Style/Text formatting#Foreign terms]]: ležeče za latinične pisave, za druge neležeče. Za zgled glej [[Predloga:Lang/dok#Parameters]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 00:01, 22. februar 2023 (CET) ::Zdaj sem prevedel še srbski modul [[:sr:Модул:Jezik]], ki omogoča določitev povezave in oblikovanja v modulu. Glej [[Predloga:Jezik-ru2]]. Naslednja faza je oba pristopa združiti. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 01:54, 22. februar 2023 (CET) ::Zanimivo je to rešeno tudi v [[Modul:Lang-zh]], kjer so določeni 1. prislov (''kitajsko''), 2. samostalnik (''kitajščina'') in 3. ime kategorije: (''Kategorija:Članki z besedilom v kitajščini''). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 05:03, 22. februar 2023 (CET) == Nepotrebno podvajanje? == Mi zna kdo pojasnit, zakaj imamo dvoje tabel, [[Modul:Language/data/iana languages translation]] in [[Modul:Language/data/iana languages]], ko pa se oba prevajata sočasno? Poskušam posodobit standard za zadnja štiri leta in očitno bo treba dvakrat delati :P Hvala, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:23, 9. april 2026 (CEST) : {{ping|TadejM|GeographieMan}} "Modul:Language/data/iana languages translation" se nikjer ne uporablja. Glej tudi: [[Uporabniški pogovor:GeographieMan/Arhiv2024-25#Modul:Lang]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 13:44, 9. april 2026 (CEST) ::Morda dobra ideja bi bila prenos vseh prevodov v /translation in ohranitev angleškega standarda v /iana languages, kajti s prevajanjem nekaterih pridevniških besednih zvez izgubimo nekatere pomembne prvine, ampak bi rajši slišal še mnenje koga drugega. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:53, 9. april 2026 (CEST) lq2z8lcvqqmnyx6xnly7nz0ikgdqku2 0 545154 6657640 6273607 2026-04-08T21:11:56Z Kallerna 32638 img 6657640 wikitext text/x-wiki {{Infobox building |name=Operna hiša v Oslu |image=Full Opera by night.jpg |image_size=250px |building_type=Umetniški kompleks |architectural_style= sodobna arhitektura |structural_system=Ploščata oblika "ledene gore" z nagnjenimi belimi črtami |client=Statsbygg |owner=občina Oslo |location=[[Oslo]], [[Norveška]] |completion_date= 2007 |opened = 12. april 2008 |architect= Snøhetta | awards = Kulturna nagrada Svetovnega arhitekturnega festivala leta 2008 in nagrada Mies van der Rohe leta 2009.<ref>{{navedi splet |url=http://www.operaforlag.no/books/operaen_eng.htm |title=Opera Forlag |publisher=Operaforlag.no |access-date=2010-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150707234415/http://operaforlag.no/books/operaen_eng.htm |archive-date=2015-07-07 |url-status=dead }}</ref> | website = {{URL|http://www.operaen.no/}} }} '''Operna hiša v Oslu''' ({{lang-no|Operahuset}}) je dom Norveške nacionalne opere in baleta ter nacionalno operno gledališče na Norveškem. Stavba stoji v soseski Bjørvika v središču [[Oslo|Osla]], na koncu [[Oslofjord]]a. Upravlja ga Statsbygg, vladna agencija, ki upravlja nepremičnine za norveško vlado. Struktura vsebuje 1100 sob na skupni površini 49.000 m².<ref>{{navedi splet|url=https://www.operaen.no/om-oss/om-operahuset/|title=Om operahuset|website=www.operaen.no|language=nb|access-date=2019-10-25}}</ref> Glavni avditorij ima 1364 sedežev, dva druga prostora za predstave pa sprejmeta 200 in 400 sedežev. Glavni oder je širok 16 m in globok 40 m. Nagnjene zunanje površine stavbe so prekrite z [[marmor]]jem iz italijanske [[Carrara|Carrare]] in belim [[granit]]om, zaradi česar se zdi, da se dviga iz vode. To je največja kulturna stavba, zgrajena na Norveškem, odkar je bil [[Trondheimska stolnica|''Nidarosdomen'']] dokončan okrog leta 1300.<ref>{{navedi splet |url=http://www.visitnorway.com/uk/Articles/Theme/What-to-do/Attractions/Norways-new-Opera-House/ |title=Norway's Opera House - Norway official travel guide |publisher=visitnorway.com |date=2010-04-21 |access-date=2010-05-24}}</ref> == Zgodovina == Leta 1999 se je norveški zakonodajalec po dolgi nacionalni razpravi odločil, da bo v mestu zgradil novo operno hišo. Izveden je bil natečaj za oblikovanje in med 350 prejetimi prijavami so sodniki izbrali tisto norveškega arhitekturnega biroja Snøhetta. Gradnja se je začela leta 2003 in je bila dokončana leta 2007, pred rokom in 300 milijoni NOK (~52 milijonov USD) v skladu s proračunom 4,4 milijarde NOK (~760 milijonov USD). Svečane otvoritve 12. aprila 2008 so se udeležili njegovo veličanstvo kralj [[Harald V. Norveški]], danska kraljica [[Margareta II. Danska|Margareta II.]] in finska predsednica [[Tarja Halonen]] ter drugi voditelji. V prvem letu delovanja je skozi vrata stavbe šlo 1,3 milijona ljudi. ''Opera House'' je prejela nagrado za kulturo na svetovnem arhitekturnem festivalu v Barceloni oktobra 2008<ref name="post">{{navedi novice |title=Oslo Opera House wins international award |access-date=2008-10-25 |publisher=The Norway Post |url=http://www.norwaypost.no/content/view/21160/32/ |work=Vårt Land |date=25 October 2008 |archive-date=2020-01-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200102181158/http://www.norwaypost.no/content/view/21160/32/ |url-status=dead }}</ref> in nagrado Evropske unije za sodobno arhitekturo leta 2009. == Stavba == [[File:Oslo Opera House 2023 2.jpg|thumb|250px|Zunanjost operne hiše v Oslu]] [[File:OsloOperaHouse.interior.JPG|thumb|right|160px|Notranjost operne hiše v Oslu]] Streha stavbe je nagnjena proti nivoju tal in ustvarja velik trg, ki vabi pešce, da se povzpnejo in uživajo v panoramskem razgledu na Oslo. Medtem ko je velik del stavbe pokrit z belim granitom in La Facciato, belim italijanskim carrarskim marmorjem, je odrski stolp oblečen v bel [[aluminij]], v dizajnu Løvaas & Wagle, ki spominja na stare vzorce tkanja. Avla je obdana s 15 m visokimi okni z minimalnimi okvirji in posebnim steklom, ki omogoča največji pogled na vodo. Streha je podprta s tankimi poševnimi stebri, ki so prav tako zasnovani tako, da ne motijo pogleda. Notranje površine so prekrite s hrastovino, ki vnaša v prostor toplino v nasprotju s hladnostjo bele zunanjosti. Glavni avditorij ima obliko podkve in ga osvetljuje ovalni lestenec, ki vsebuje 5800 ročno izdelanih kristalov. Sedeži vključujejo monitorje za elektronski sistem libreta, ki občinstvu omogoča spremljanje opernih libretov v norveščini in angleščini poleg izvirnega jezika. == Umetnost == Za notranjost in zunanjost operne hiše je bilo naročenih več umetniških projektov. Najbolj opazna je ''She Lies'', skulptura, ki jo je iz nerjavečega jekla in steklenih plošč izdelala Monica Bonvicini. Trajno je nameščena na betonski ploščadi v zalivu ob operni hiši in lebdi na vodi, ki se premika kot odziv na plimovanje in veter, da gledalcem ustvari nenehno spreminjajoč se obraz. Delo je 11. maja 2010 razkrilo njeno veličanstvo [[Sonja Norveška|kraljica Sonja]]. Perforirano stensko ploščo, ki pokriva strešne nosilce v preddverju, je oblikoval Olafur Eliasson. Ima šestkotno odprtino in je osvetljen od spodaj in zadaj, da ustvari iluzijo talečega se ledu. Drugi umetniki, ki so sodelovali pri gradnji, so Kristian Blystad, Jorunn Sannes in Kalle Grude, ki so zasnovali obliko tlakovcev na dvorišču in strehi; Bodil Furu in Trine Lise Nedreaas, ki sta ustvarila filmski in video projekt; Marte Aas, Talleiv Taro Manum, Tom Sandberg, Gerd Tinglum in Nina Witoszek Fitzpatrick, ki so ustvarili umetniško knjigo ''Site Seeing''; ter Linus Elmes in Ludvig Löfgren, ki sta ustvarila temeljni kamen.<ref name="koro">{{navedi splet| publisher= koro| url= http://www.koro.no/en/press/press_releases/?module=Articles;action=Article.publicShow;ID=1472| date= 11 May 2010| title= H.M. Queen Sonja Takes Part in the Unveiling of ''She Lies'' at The Opera| access-date= 16 November 2010| url-status=dead | archive-url= https://web.archive.org/web/20110724181152/http://www.koro.no/en/press/press_releases/?module=Articles;action=Article.publicShow;ID=1472| archive-date= 24 July 2011}}</ref> Glavni odrski zastor je delo Paeja Whitea, ki ga je oblikoval tako, da je videti kot zmečkana aluminijasta folija. White je skeniral zmečkan kos folije v računalnik, ki je informacije prevedel na statve, ki so tkale zaveso iz volne, bombaža in poliestra, da bi ustvarila tridimenzionalni učinek. Zaveso je izdelalo nemško podjetje za gledališko opremo Gerriets GmbH.<ref name="boingboinb">{{navedi splet| title=Opera house's fabric curtain looks like crumpled aluminum foil| author=David Peskovitz| date=7 April 2011| publisher=BoingBoing.net| url= http://www.boingboing.net/2011/04/07/opera-houses-fabric.html| access-date=2011-04-13}}</ref> Dokončana zavesa meri 23 m v širino in 11 m v višino ter tehta 500&nbsp;kg.<ref name="gerriets">{{navedi splet| title=Gerriets Equips New Oslo Opera House| date=21 October 2008| publisher=gerriets.com| url=http://www.gerriets.com/en/company/press_releases/2008/Opera-house-Oslo.php| access-date=2011-04-13| url-status=dead| archive-url=https://web.archive.org/web/20110509043220/http://www.gerriets.com/en/company/press_releases/2008/Opera-house-Oslo.php| archive-date=9 May 2011}}</ref> == Slike iz vhoda in preddverja == <gallery> File:OsloOperaBjørvika2008-03-25-12.jpg|Občinstvo se premika po stopnicah v preddverju File:OsloOperaBjørvika2008-03-25-04.jpg|Avla gledana z balkona File:OsloOperaBjørvika2008-03-25-02.jpg|Dekoracija Olafurja Eliassona v preddverju File:OsloOperaBjørvika2008-03-25-01.jpg|Valovita lesena stena </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave== {{Commons category|Oslo Opera house}} *[http://www.operaen.no Norwegian National Opera web pages about the Opera] (''Norwegian'') *[https://web.archive.org/web/20070712023049/http://www.operautsmykking.no/english/index.html Artworks at the new Opera House] *[http://www.snohetta.com/#/projects/15/true/all/image/743/ Snøhetta's web pages about the Opera] *[https://web.archive.org/web/20080227142944/http://www.statsbygg.no/FilSystem/files/opera/publikasjoner/NorwegianOperaEnglishBrochure.pdf Statsbygg's brochure about the Opera] *[https://web.archive.org/web/20070927230317/http://www.veidekke.no/norge/prosjekter/offentlige_bygg/kultur/article2189.ece Veidekke's web pages about the Opera] (''Norwegian'') *[http://www.dagbladet.no/kultur/2008/04/05/531639.html The entire building procedure compressed to a 3 minute-long video] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Oslu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2007]] 1nmpc3zfqzv933fbcx1tpmq93ot0mit 0 548264 6657594 6656518 2026-04-08T18:54:15Z Sportomanokin 14776 /* Enodnevne dirke */ 6657594 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Matevž Govekar | image = <!-- WD --> | full_name = | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 180 cm | weight = 75 kg | currentteam = {{ct|TBV}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski | amateuryears1 = 2019–2020 | amateurteam1 = MebloJOGI Pro-Concrete | amateuryears2 = | amateurteam2 = | proyears1 = 2021–2022 | proteam1 = {{ct|Tirol|2021}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15284/1001387/276|title=Tirol KTM Cycling Team|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=1 March 2021|archiveurl=https://archive.today/20210301192016/https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15284/1001387/276|archivedate=1 March 2021}}</ref><ref>{{navedi splet |title=TIROL KTM CYCLING TEAM |url=https://www.uci.org/team-details/17275 |website=UCI |access-date=6 March 2022}}</ref> | proyears2 = 2022– | proteam2 = {{ct|TBV|2022}} | majorwins = | medaltemplates = | show-medals = }} '''Matevž Govekar''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[17. april]] [[2000]], [[Ljubljana]]. Govekar je profesionalni kolesar, ki je od leta 2022 član [[UCI WorldTeam]] ekipe {{ct|TBV}}.<ref>{{navedi splet | url=https://bahraincyclingteam.com/bahrain-victorious-sign-matevz-govekar/ | title=Bahrain Victorious Sign Matevž Govekar | publisher={{ct|TBV|2022}} | work=bahraincyclingteam.com | date=24 May 2022 | accessdate=27 May 2022}}</ref> Kariero je začel v klubu MebloJOGI Pro-Concrete leta 2019, med letoma 2021 in 2022 je nastopal za {{ct|Tirol|2021}}. Leta 2022 je osvojil naslov državnega podprvaka na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|slovenskem državnem prvenstvu v cestni dirki]]. Leta [[Dirka po Španiji 2023|2023]] je v prvem nastopu na dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Toura]] zasedel 133. mesto na [[Dirka po Španiji|Dirki po Španiji]]. == Pomembnejša tekmovanja == === Grand Tour === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Tritedenske dirke ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | — | [[Dirka po Španiji 2023|133]] | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | 109 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | DNF | DNF |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | 90 | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | — | 108 | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | — | — | 145 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | DNF | — | 89 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | — | — | | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | DNF | 154 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | 78 | DNF | style="background:#ddf;" |4 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | — | — | 107 | 101 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | DNF | 33 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Bank Classic]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | 98 | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | DNF | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | DNF | 67 | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | 33 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | DNF | 65 | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | DNF | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | 26 | 39 | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | 116 | 34 | — | 63 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | 129 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | DNF | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | DNF | — | DNF | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NR | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | 45 | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | — | style="color:#ccc;" |NH | — | [[Dirka po Sloveniji 2022|41]] | — | [[Dirka po Sloveniji 2024|103]] | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|Ni bilo | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | 33 | DNF | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | DNS | — | DNF | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | DNF | 42 | style="background:#ddf;" |6 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | style="background:silver;" |'''2''' | — | |} == Profesionalne zmage (4) == {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=200px|Dirka ! scope="col" width=68px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2022 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Burgos | align=center|4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|2. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|TUR}} Dirka po Antaliji | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(2.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|GBR}} Dirka po Veliki Britaniji | 6. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|CHN}} Dirka po Guangšiju | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Govekar, Matevž}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] j696xqsuadjcroozwwow8j9ywfekem2 0 548267 6657639 6560717 2026-04-08T20:39:09Z Sporti 5955 pos. 6657639 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tilen Finkšt | image = <!-- WD --> | full_name = | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 176 cm | weight = 68 kg | currentteam = {{ct|TFT}} | discipline = cesta<br>dirkališče | role = kolesar | ridertype = | amateuryears1 = | amateurteam1 = | proyears1 = 2016–2021 | proteam1 = {{ct|LGS|2016}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/14099/1000956/257|title=Ljubljana Gusto Santic|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=11 April 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200411205630/https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/14099/1000956/257|archivedate=11 April 2020}}</ref> | proyears2 = 2022–2025 | proteam2 = {{ct|ADR|2022}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15372/1000956/276|title=Ljubljana Gusto Santic|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=17 February 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210217220751/https://www.uci.org/road/teams/TeamDetail/15372/1000956/276|archivedate=17 February 2021}}</ref> | proyears3 = 2026– | proteam3 = {{ct|TFT|2026}} | majorwins = [[VN Adria Mobil]] (2023) | medaltemplates = | show-medals = }} '''Tilen Finkšt''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[6. julij]] [[1997]]. Finkšt je profesionalni kolesar, ki od leta 2026 tekmuje za [[UCI ProTeam]] ekipo {{ct|TFT}}. Med letoma 2016 in 2021 je tekmoval za ekipo {{ct|LGS|2016}}, med letoma 2022 in 2025 pa za ekipo {{ct|ADR|2025}}.<ref>{{navedi splet|url=https://www.uci.org/team-details/17392|title=Adria Mobil|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=16 February 2022}}</ref> Leta 2023 je zmagal na dirki [[VN Adria Mobil]], leta 2022 pa je bil drugi na dirki za [[Velika nagrada Gorenjske|Veliko nagrado Gorenjske]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Finkšt, Tilen}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] pbc6oxtlr0ds68kjt9swfx9w0s3rdqw 0 554345 6657475 6657404 2026-04-08T13:36:58Z ~2026-21500-16 257837 6657475 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=}} '''Emil Navinšek''' ([[1. januar]] [[1904]], [[Beljak]], Koroška, Avstro-Ogrska – [[20. januar]] [[1991]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]) je bil slovenski arhitekt in eden najpomembnejših predstavnikov modernistične šolske arhitekture na Slovenskem. Najbolj je znan po razvoju inovativnega ''brezkoridornega sistema'' šolskih stavb, ki je korenito spremenil oblikovanje izobraževalnih objektov v 20. stoletju in postavil nove standarde v evropskem merilu. == Življenje in izobraževanje == Rodil se je v Beljaku, nato pa se je z družino preselil v Ljubljano, kjer je obiskoval šolo. Spadal je med prvo generacijo študentov arhitekture na ljubljanski univerzi, ki je v celoti študirala pod mentorstvom znamenitega arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]]. Že v času študija je izstopal kot izjemno natančen, delaven in tehnično podkovan risar, kar mu je kasneje omogočilo razvoj kompleksnih tlorisov. Leta 1926 je za Plečnika izdelal načrt za osnovno šolo v Zgornji Šiški (''[[Osnovna šola Valentina Vodnika]]''), s katerim je tudi diplomiral. Ta projekt, čeprav še pod Plečnikovim vplivom, že nakazuje zametke njegovih kasnejših arhitekturnih principov in iskanje novih prostorskih rešitev. == Zgodnje delo in razvoj arhitekturnega sloga == V nekaj letih po diplomi se je Navinšek usmeril v [[Funkcionalizem v arhitekturi|funkcionalistično arhitekturo]], ki je zavračala odvečen okras in poudarjala uporabnost. Pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil zaposlen v deželni upravi, kjer je sodeloval pri načrtovanju in gradnji približno sto objektov. Njegovo delo je obsegalo predvsem osnovne šole, pa tudi prezidave, prenove in urbanistične ureditve posameznih delov Ljubljane. == Prototip: Gimnazija Bežigrad == Prvič je brezkoridorno zasnovo v celoti uresničil leta 1936 z Gimnazijo Bežigrad. Stavbo je zasnoval kot sklop več med seboj povezanih kubičnih volumnov. Osrednji volumen vsebuje učilnice, ki z obeh strani obdajajo avlo, ki je preko velikih zasteklitev na obeh koncih odprta proti zunanjosti, kar omogoča obilico naravne svetlobe. Konstrukcija temelji na armiranobetonskem skeletu, kar je omogočilo velike steklene površine in racionalno organizacijo prostora. Objekt zaznamujejo čiste modernistične linije ter uporaba trajnih materialov, kot so teraco, les in naravni kamen. == Brezkoridorni sistem šol == Navinšek je razvil inovativno zasnovo šolskih objektov, pri kateri klasični hodniki niso več osrednji organizacijski element. Namesto njih je uvedel velik, večnamenski osrednji prostor — ''avlo'', ki je naravno osvetljena in prezračevana. Vsako nadstropje ima svojo osrednjo avlo, ki ni zgolj komunikacijski prostor, temveč srce šole, namenjeno druženju, prireditvam, športu in razširjenemu učnemu okolju. Takšna zasnova ustvarja odprto, pregledno in zdravo prostorsko okolje, saj učilnice mejijo neposredno na svetel prostor namesto na temne hodnike. == Razvoj sistema in kasnejša dela == Po vzoru bežigrajske gimnazije je Navinšek do sredine sedemdesetih let 20. stoletja zasnoval skupno 39 brezkoridornih šolskih stavb, od tega 14 v Ljubljani. Njegov sistem se je prilagajal specifičnim lokacijam, a je vedno ohranjal ključne značilnosti: * paviljonsko umeščanje objektov v šolski park, * standardizirane arhitekturne elemente, * funkcionalno prečiščeno oblikovanje. == Prostorska znanost v arhitekturi == Svoje ideje je teoretično utemeljil v knjigi ''The Revolutionary New Corridor-Free Systems in Architecture'' (1969). Razvil je koncept prostorske znanosti, s katerim je sistematično analiziral in primerjal različne arhitekturne zasnove po svetu ter zanje oblikoval alternativne brezkoridorne rešitve. Svoje raziskave je nadaljeval v publikacijah v letih 1978 in 1980. == Spremembe in dediščina == Danes so Navinškove šole stare več desetletij. Številne so bile prenovljene brez upoštevanja izvirne zasnove; pregradnje avl v pisarne ali dodatne učilnice so pogosto oslabile prvotni koncept naravne svetlobe in zračnosti. Kljub temu njegova arhitektura ostaja aktualna, saj sodobni pedagoški pristopi ponovno iščejo odprte in fleksibilne prostore, ki jih je Navinšek vizionarsko predvidel že pred desetletji. == Seznam nekaterih Navinškovih stavb po kronološkem vrstnem redu == {{div col|colwidth=25em}} * [[Gimnazija Bežigrad]], Ljubljana (1936) * Osnovna šola Janeza Puharja – Center, Kranj (1938) * Podružnična osnovna šola Lučine (1939) * 2 Gimnazija Maribor (1939) * Osnovna šola Polje, Ljubljana (1957) * Osnovna šola Majde Vrhovnik, Ljubljana (1958) * Srednja gradbena šola Kranj (1958) * [[Osnovna šola Hinka Smrekarja]], Ljubljana (1959) * [[Osnovna šola Savsko naselje]], Ljubljana (1959) * Osnovna šola Hudinja, Celje (1959) * Delavski dom Zagorje ob Savi (1960) * [[Osnovna šola Toneta Čufarja Ljubljana|Osnovna šola Toneta Čufarja]], Ljubljana (1961) * Osnovna šola Staneta Žagarja, Kranj (1961) * Osnovna šola Hoče Maribor (1961) * Osnovna šola Ketteja in Murna, Ljubljana (1961) * [[Osnovna šola Danile Kumar Ljubljana|Osnovna šola Danile Kumar]], Ljubljana (1961) * [[Osnovna šola Ivana Cankarja, Vrhnika]] (1961) * Osnovna šola IV, Celje (1962) * [[Osnovna šola Trnovo]], Ljubljana (1962) * Osnovna šola Vodmat, Ljubljana (1962) * Osnovna šola Vodice (1963) * [[Osnovna šola Oskarja Kovačiča Ljubljana|Osnovna šola Oskarja Kovačiča]], Ljubljana (1963) * [[Osnovna šola Riharda Jakopiča]] (Na jami), Ljubljana (1963) * Osnovna šola Frana Albrehta, Kamnik (1963) * Osnovna šola Šmartno pri Litiji (1964) * Osnovna šola Šenčur (1964) * Osnovna šola Jožeta Moškriča, Ljubljana (1964) * Cik Trebnje (1965) * [[Osnovna šola Bičevje]], Ljubljana (1966) * Osnovna šola Matije Valjavca, Preddvor (1966) * Osnovna šola Ivana Roba Šempeter Pri Gorici (1966) * Osnovna šola Davorina Jenka, Cerklje na Gorenjskem (1966) * Osnovna šola Simona Jenka, Smlednik (1967) * Osnovna šola Metlika (1967) {{div col end}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih arhitektov]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Navinšek, Emil}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] scb9061zlnfj3421l2chlg2j0uqiymc 6657479 6657475 2026-04-08T13:40:11Z ~2026-21500-16 257837 /* Seznam nekaterih Navinškovih stavb po kronološkem vrstnem redu */ 6657479 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=}} '''Emil Navinšek''' ([[1. januar]] [[1904]], [[Beljak]], Koroška, Avstro-Ogrska – [[20. januar]] [[1991]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]) je bil slovenski arhitekt in eden najpomembnejših predstavnikov modernistične šolske arhitekture na Slovenskem. Najbolj je znan po razvoju inovativnega ''brezkoridornega sistema'' šolskih stavb, ki je korenito spremenil oblikovanje izobraževalnih objektov v 20. stoletju in postavil nove standarde v evropskem merilu. == Življenje in izobraževanje == Rodil se je v Beljaku, nato pa se je z družino preselil v Ljubljano, kjer je obiskoval šolo. Spadal je med prvo generacijo študentov arhitekture na ljubljanski univerzi, ki je v celoti študirala pod mentorstvom znamenitega arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]]. Že v času študija je izstopal kot izjemno natančen, delaven in tehnično podkovan risar, kar mu je kasneje omogočilo razvoj kompleksnih tlorisov. Leta 1926 je za Plečnika izdelal načrt za osnovno šolo v Zgornji Šiški (''[[Osnovna šola Valentina Vodnika]]''), s katerim je tudi diplomiral. Ta projekt, čeprav še pod Plečnikovim vplivom, že nakazuje zametke njegovih kasnejših arhitekturnih principov in iskanje novih prostorskih rešitev. == Zgodnje delo in razvoj arhitekturnega sloga == V nekaj letih po diplomi se je Navinšek usmeril v [[Funkcionalizem v arhitekturi|funkcionalistično arhitekturo]], ki je zavračala odvečen okras in poudarjala uporabnost. Pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil zaposlen v deželni upravi, kjer je sodeloval pri načrtovanju in gradnji približno sto objektov. Njegovo delo je obsegalo predvsem osnovne šole, pa tudi prezidave, prenove in urbanistične ureditve posameznih delov Ljubljane. == Prototip: Gimnazija Bežigrad == Prvič je brezkoridorno zasnovo v celoti uresničil leta 1936 z Gimnazijo Bežigrad. Stavbo je zasnoval kot sklop več med seboj povezanih kubičnih volumnov. Osrednji volumen vsebuje učilnice, ki z obeh strani obdajajo avlo, ki je preko velikih zasteklitev na obeh koncih odprta proti zunanjosti, kar omogoča obilico naravne svetlobe. Konstrukcija temelji na armiranobetonskem skeletu, kar je omogočilo velike steklene površine in racionalno organizacijo prostora. Objekt zaznamujejo čiste modernistične linije ter uporaba trajnih materialov, kot so teraco, les in naravni kamen. == Brezkoridorni sistem šol == Navinšek je razvil inovativno zasnovo šolskih objektov, pri kateri klasični hodniki niso več osrednji organizacijski element. Namesto njih je uvedel velik, večnamenski osrednji prostor — ''avlo'', ki je naravno osvetljena in prezračevana. Vsako nadstropje ima svojo osrednjo avlo, ki ni zgolj komunikacijski prostor, temveč srce šole, namenjeno druženju, prireditvam, športu in razširjenemu učnemu okolju. Takšna zasnova ustvarja odprto, pregledno in zdravo prostorsko okolje, saj učilnice mejijo neposredno na svetel prostor namesto na temne hodnike. == Razvoj sistema in kasnejša dela == Po vzoru bežigrajske gimnazije je Navinšek do sredine sedemdesetih let 20. stoletja zasnoval skupno 39 brezkoridornih šolskih stavb, od tega 14 v Ljubljani. Njegov sistem se je prilagajal specifičnim lokacijam, a je vedno ohranjal ključne značilnosti: * paviljonsko umeščanje objektov v šolski park, * standardizirane arhitekturne elemente, * funkcionalno prečiščeno oblikovanje. == Prostorska znanost v arhitekturi == Svoje ideje je teoretično utemeljil v knjigi ''The Revolutionary New Corridor-Free Systems in Architecture'' (1969). Razvil je koncept prostorske znanosti, s katerim je sistematično analiziral in primerjal različne arhitekturne zasnove po svetu ter zanje oblikoval alternativne brezkoridorne rešitve. Svoje raziskave je nadaljeval v publikacijah v letih 1978 in 1980. == Spremembe in dediščina == Danes so Navinškove šole stare več desetletij. Številne so bile prenovljene brez upoštevanja izvirne zasnove; pregradnje avl v pisarne ali dodatne učilnice so pogosto oslabile prvotni koncept naravne svetlobe in zračnosti. Kljub temu njegova arhitektura ostaja aktualna, saj sodobni pedagoški pristopi ponovno iščejo odprte in fleksibilne prostore, ki jih je Navinšek vizionarsko predvidel že pred desetletji. == Seznam nekaterih Navinškovih stavb po kronološkem vrstnem redu == {{div col|colwidth=25em}} * [[Gimnazija Bežigrad]], Ljubljana (1936) * Osnovna šola Janeza Puharja – Center, Kranj (1938) * Podružnična osnovna šola Lučine (1939) * 2 Gimnazija Maribor (1939) * Osnovna šola Polje, Ljubljana (1957) * Osnovna šola Majde Vrhovnik, Ljubljana (1958) * Srednja gradbena šola Kranj (1958) * [[Osnovna šola Hinka Smrekarja]], Ljubljana (1959) * [[Osnovna šola Savsko naselje]], Ljubljana (1959) * Osnovna šola Hudinja, Celje (1959) * Delavski dom Zagorje ob Savi (1960) * [[Osnovna šola Toneta Čufarja Ljubljana|Osnovna šola Toneta Čufarja]], Ljubljana (1961) * Osnovna šola Staneta Žagarja, Kranj (1961) * Osnovna šola Hoče Maribor (1961) * Osnovna šola Ketteja in Murna, Ljubljana (1961) * [[Osnovna šola Danile Kumar Ljubljana|Osnovna šola Danile Kumar]], Ljubljana (1961) * [[Osnovna šola Ivana Cankarja, Vrhnika]] (1961) * Osnovna šola IV, Celje (1962) * [[Osnovna šola Trnovo]], Ljubljana (1962) * Osnovna šola Vodmat, Ljubljana (1962) * Osnovna šola Vodice (1963) * Osnovna Šola Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica (1963) * [[Osnovna šola Oskarja Kovačiča Ljubljana|Osnovna šola Oskarja Kovačiča]], Ljubljana (1963) * [[Osnovna šola Riharda Jakopiča]] (Na jami), Ljubljana (1963) * Osnovna šola Frana Albrehta, Kamnik (1963) * Osnovna šola Šmartno pri Litiji (1964) * Osnovna šola Šenčur (1964) * Osnovna šola Jožeta Moškriča, Ljubljana (1964) * Cik Trebnje (1965) * [[Osnovna šola Bičevje]], Ljubljana (1966) * Osnovna šola Matije Valjavca, Preddvor (1966) * Osnovna šola Ivana Roba Šempeter Pri Gorici (1966) * Osnovna šola Davorina Jenka, Cerklje na Gorenjskem (1966) * Osnovna šola Simona Jenka, Smlednik (1967) * Osnovna šola Metlika (1967) {{div col end}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih arhitektov]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Navinšek, Emil}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] is48y4yg3q7h154mmx2sqlkwjrk54i0 6657480 6657479 2026-04-08T13:40:29Z ~2026-21500-16 257837 /* Zunanje povezave */ 6657480 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=}} '''Emil Navinšek''' ([[1. januar]] [[1904]], [[Beljak]], Koroška, Avstro-Ogrska – [[20. januar]] [[1991]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]) je bil slovenski arhitekt in eden najpomembnejših predstavnikov modernistične šolske arhitekture na Slovenskem. Najbolj je znan po razvoju inovativnega ''brezkoridornega sistema'' šolskih stavb, ki je korenito spremenil oblikovanje izobraževalnih objektov v 20. stoletju in postavil nove standarde v evropskem merilu. == Življenje in izobraževanje == Rodil se je v Beljaku, nato pa se je z družino preselil v Ljubljano, kjer je obiskoval šolo. Spadal je med prvo generacijo študentov arhitekture na ljubljanski univerzi, ki je v celoti študirala pod mentorstvom znamenitega arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]]. Že v času študija je izstopal kot izjemno natančen, delaven in tehnično podkovan risar, kar mu je kasneje omogočilo razvoj kompleksnih tlorisov. Leta 1926 je za Plečnika izdelal načrt za osnovno šolo v Zgornji Šiški (''[[Osnovna šola Valentina Vodnika]]''), s katerim je tudi diplomiral. Ta projekt, čeprav še pod Plečnikovim vplivom, že nakazuje zametke njegovih kasnejših arhitekturnih principov in iskanje novih prostorskih rešitev. == Zgodnje delo in razvoj arhitekturnega sloga == V nekaj letih po diplomi se je Navinšek usmeril v [[Funkcionalizem v arhitekturi|funkcionalistično arhitekturo]], ki je zavračala odvečen okras in poudarjala uporabnost. Pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil zaposlen v deželni upravi, kjer je sodeloval pri načrtovanju in gradnji približno sto objektov. Njegovo delo je obsegalo predvsem osnovne šole, pa tudi prezidave, prenove in urbanistične ureditve posameznih delov Ljubljane. == Prototip: Gimnazija Bežigrad == Prvič je brezkoridorno zasnovo v celoti uresničil leta 1936 z Gimnazijo Bežigrad. Stavbo je zasnoval kot sklop več med seboj povezanih kubičnih volumnov. Osrednji volumen vsebuje učilnice, ki z obeh strani obdajajo avlo, ki je preko velikih zasteklitev na obeh koncih odprta proti zunanjosti, kar omogoča obilico naravne svetlobe. Konstrukcija temelji na armiranobetonskem skeletu, kar je omogočilo velike steklene površine in racionalno organizacijo prostora. Objekt zaznamujejo čiste modernistične linije ter uporaba trajnih materialov, kot so teraco, les in naravni kamen. == Brezkoridorni sistem šol == Navinšek je razvil inovativno zasnovo šolskih objektov, pri kateri klasični hodniki niso več osrednji organizacijski element. Namesto njih je uvedel velik, večnamenski osrednji prostor — ''avlo'', ki je naravno osvetljena in prezračevana. Vsako nadstropje ima svojo osrednjo avlo, ki ni zgolj komunikacijski prostor, temveč srce šole, namenjeno druženju, prireditvam, športu in razširjenemu učnemu okolju. Takšna zasnova ustvarja odprto, pregledno in zdravo prostorsko okolje, saj učilnice mejijo neposredno na svetel prostor namesto na temne hodnike. == Razvoj sistema in kasnejša dela == Po vzoru bežigrajske gimnazije je Navinšek do sredine sedemdesetih let 20. stoletja zasnoval skupno 39 brezkoridornih šolskih stavb, od tega 14 v Ljubljani. Njegov sistem se je prilagajal specifičnim lokacijam, a je vedno ohranjal ključne značilnosti: * paviljonsko umeščanje objektov v šolski park, * standardizirane arhitekturne elemente, * funkcionalno prečiščeno oblikovanje. == Prostorska znanost v arhitekturi == Svoje ideje je teoretično utemeljil v knjigi ''The Revolutionary New Corridor-Free Systems in Architecture'' (1969). Razvil je koncept prostorske znanosti, s katerim je sistematično analiziral in primerjal različne arhitekturne zasnove po svetu ter zanje oblikoval alternativne brezkoridorne rešitve. Svoje raziskave je nadaljeval v publikacijah v letih 1978 in 1980. == Spremembe in dediščina == Danes so Navinškove šole stare več desetletij. Številne so bile prenovljene brez upoštevanja izvirne zasnove; pregradnje avl v pisarne ali dodatne učilnice so pogosto oslabile prvotni koncept naravne svetlobe in zračnosti. Kljub temu njegova arhitektura ostaja aktualna, saj sodobni pedagoški pristopi ponovno iščejo odprte in fleksibilne prostore, ki jih je Navinšek vizionarsko predvidel že pred desetletji. == Seznam nekaterih Navinškovih stavb po kronološkem vrstnem redu == {{div col|colwidth=25em}} * [[Gimnazija Bežigrad]], Ljubljana (1936) * Osnovna šola Janeza Puharja – Center, Kranj (1938) * Podružnična osnovna šola Lučine (1939) * 2 Gimnazija Maribor (1939) * Osnovna šola Polje, Ljubljana (1957) * Osnovna šola Majde Vrhovnik, Ljubljana (1958) * Srednja gradbena šola Kranj (1958) * [[Osnovna šola Hinka Smrekarja]], Ljubljana (1959) * [[Osnovna šola Savsko naselje]], Ljubljana (1959) * Osnovna šola Hudinja, Celje (1959) * Delavski dom Zagorje ob Savi (1960) * [[Osnovna šola Toneta Čufarja Ljubljana|Osnovna šola Toneta Čufarja]], Ljubljana (1961) * Osnovna šola Staneta Žagarja, Kranj (1961) * Osnovna šola Hoče Maribor (1961) * Osnovna šola Ketteja in Murna, Ljubljana (1961) * [[Osnovna šola Danile Kumar Ljubljana|Osnovna šola Danile Kumar]], Ljubljana (1961) * [[Osnovna šola Ivana Cankarja, Vrhnika]] (1961) * Osnovna šola IV, Celje (1962) * [[Osnovna šola Trnovo]], Ljubljana (1962) * Osnovna šola Vodmat, Ljubljana (1962) * Osnovna šola Vodice (1963) * Osnovna Šola Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica (1963) * [[Osnovna šola Oskarja Kovačiča Ljubljana|Osnovna šola Oskarja Kovačiča]], Ljubljana (1963) * [[Osnovna šola Riharda Jakopiča]] (Na jami), Ljubljana (1963) * Osnovna šola Frana Albrehta, Kamnik (1963) * Osnovna šola Šmartno pri Litiji (1964) * Osnovna šola Šenčur (1964) * Osnovna šola Jožeta Moškriča, Ljubljana (1964) * Cik Trebnje (1965) * [[Osnovna šola Bičevje]], Ljubljana (1966) * Osnovna šola Matije Valjavca, Preddvor (1966) * Osnovna šola Ivana Roba Šempeter Pri Gorici (1966) * Osnovna šola Davorina Jenka, Cerklje na Gorenjskem (1966) * Osnovna šola Simona Jenka, Smlednik (1967) * Osnovna šola Metlika (1967) {{div col end}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih arhitektov]] == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Navinšek, Emil}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] c5cq8h4lxzqr8iafe8qgwvxpoc6roct 0 558233 6657549 6612521 2026-04-08T16:28:06Z Sporti 5955 2026 6657549 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Scheldeprijs | image = | image_size = | image_caption= | date = začetek aprila | region = [[Antwerpen]], Belgija | english = | localnames = | nickname = | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI ProSeries]] | type = Mini [[Kolesarska klasika|klasika]] | organiser = [[Flandrijske klasike]] | director = | history = Moški | first = {{start date|1907}} | number = 114 | last = | firstwinner = {{flagicon|FRA}} [[Maurice Leturgie]] | mostwins = {{flagicon|GER}} [[Marcel Kittel]] ''(5)'' | mostrecent = {{flagicon|BEL}} [[Tim Merlier]] | history_women = Ženske | first_women = {{start date|2021}} | number_women = 5 | last_women = | firstwinner_women = {{flagicon|NED}} [[Lorena Wiebes]] | mostwins_women = {{flagicon|NED}} [[Lorena Wiebes]] ''(4)'' | mostrecent_women = {{flagicon|ITA}} [[Elisa Balsamo]] }} '''Scheldeprijs''' (nekoč tudi '''Grote Scheldeprijs''', '''Scheldeprijs Vlaanderen''', '''Scheldeprijs Schoten''') je pomladanska [[enodnevna dirka|enodnevna]] mini [[Kolesarska klasika|klasična kolesarska dirka]] v [[Belgija|Belgiji]] in na [[Nizozemska|Nizozemskem]], ki jo prirejajo od leta 1907 in je najstarejša od Flandrijskih dirk. Štart dirke je danes v kraju [[Terneuzen]], potem pa prečka reko [[Scheldt]] in se konča z ciljem v mestu [[Schoten]]. Trenutno je del serije [[UCI ProSeries]].<ref>{{navedi splet |date=2023 |title=Scheldeprijs |url=https://firstcycling.com/race.php?r=56 |website=FirstCycling.com |language=en}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://velonews.competitor.com/2012/04/news/scheldeprijs-preview-boonen-to-back-off-in-sprinters-semi-classic_212022|title=Scheldeprijs preview: Boonen to back off in sprinters' semi-classic|work=Velo News|publisher=2012 Competitor Group, Inc.|date=3 April 2012|access-date=10 December 2012}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.wielerflits.be/nieuws/de-scheldeprijs-is-het-officieuze-wk-voor-sprinters/|title=De Scheldeprijs is het officieuze WK voor sprinters|publisher=wielerflits.be|date=30 March 2024|language=nl}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://autobus.cyclingnews.com/road/2007/apr07/scheldeprijs07|title=95th Scheldeprijs Vlaanderen - 1.HC|publisher=cyclingnews.com|date=18. april 2024|language=nl}}</ref> Leta 2021 so prvič organizirali tudi žensko dirko, ta poteka na isti dan kot moška dirka, z startom in ciljem v mestu [[Schoten]]. Vse tri izvedbe doslej, v dolžini ca. 135 km, je zmagala nizozemka [[Lorena Wiebes]]. To dirko so v njeni dolgi zmagovali sloviti kolesarji kot recimo [[Eddy Merckx]], [[Rik Van Looy]], [[Mario Cipollini]], [[Freddy Maertens]], [[Roger De Vlaeminck]], [[Erik Zabel]], [[Briek Schotte]], [[Stan Ockers]], [[Georges Ronsse]], [[Mark Cavendish]] in [[Tom Boonen]]. Nemški šprinter [[Marcel Kittel]] je dirko zmagal rekordnih petkrat. == Zgodovina == Leta 1907 je prvo izvedbo dirke, takrat pod imenom ''Grote Scheldeprijs'' organizirirala Antwerpenska veja Belgijske kolesarske zveze (BWB) in je danes najstarejša od vseh še aktivnih Flandrijskih dirk. V prvih letih se je dirka začela in končala v Antwerpnu, takrat z ciljem na danes porušenem velodromu Zurenborg. Kasneje so start prestavili v [[Merksem]] in potem še v [[Deurne]], oboje na obrobju Antwerpna. Leta 1996 so start ponovno prestavili nazaj v center Antwerpna. Prvo dirko je osvojil [[Maurice Léturgie]]. Nato so ne-belgijski kolesarji potrebovali 46 let da so dobili naslednjo dirko, to je leta 1953 uspelo [[Hans Dekkers|Dekkers]]u.<ref>{{navedi novice|url=http://autobus.cyclingnews.com/road/2006/apr06/scheldeprijs06/|title=94th Scheldeprijs Vlaanderen – 1.HC|website=[[Cycling News]]|date=12 April 2006|access-date=10 December 2012|author=D'Arcy Price}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Scheldeprijs / G.P de l'Escaut (Bel) - Cat.1.ProS |url=http://www.memoire-du-cyclisme.eu/ligne/cla_escaut.php |accessdate= |work=Memoire-du-cyclisme.eu |language=fr |archive-date=2021-10-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211026213731/http://www.memoire-du-cyclisme.eu/ligne/cla_escaut.php |url-status=dead }}</ref> Vse od 1980ih pa do leta 2009 je bila dirka sredi aprila, v sredo za spomenikom [[Pariz–Roubaix]]. Leta 2010, ko je organizacijo dirke prevzela zveza [[Flandrijske klasike]], je zamenjala termin z belgijsko dirko [[Gent–Wevelgem]] in je danes na sporedu v sredo med spomenikoma [[Dirka po Flandriji|Po Flandriji]] in [[Pariz–Roubaix]].<br>So pa leta 2020 dirko zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|pandemije covida-19]] prestavili iz marca na konec sezone, oktobra. == Moški == ===Zmagovalci po letih=== Leta 1926 sta bili organizirani dve dirki (1 profesionalna in 1 neodvisna). [[File:Maurice Léturgie.jpg|thumb|right|165px|[[Maurice Léturgie]] zmagal prvo izvedbo (1907).]] [[File:Rik van Looy 1962 (cropped).jpg|thumb|right|165px|[[Rik Van Looy]] (2 zmagi)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" | Leto ! scope="col" width=220px| Zmagovalec ! scope="col" width=220px| Drugi ! scope="col" width=220px| Tretji |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''"Grote Scheldeprijs"''' ↓ |- | 1907 | {{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Léturgie]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Eugène Platteau]] | {{ikonazastave|BEL}} [[François Verstraeten]] |- | 1908 | {{ikonazastave|BEL}} [[Adrien Kranskens]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Guido De Vogelaere]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Jules Bayens]] |- | 1909 | {{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Van Parijs]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Jules Wiot]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Georges Baets]] |- | 1910 | {{ikonazastave|BEL}} [[Florent Luyckx]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Jozef Bouw]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Louis Valckenaers]] |- | 1911 | {{ikonazastave|BEL}} [[Florent Luyckx]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Frans Tyck]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Jean Van Ingelghem]] |- | 1912 | {{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Van Wetter]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Frans Tyck]] | {{ikonazastave|BEL}} [[ August Vermeylen]] |- | 1913 | {{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Van Wetter]] | {{ikonazastave|BEL}} [[August Vermeylen]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Louis Ysermans]] |- | 1914 | {{ikonazastave|BEL}} [[Octave Jacques]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Guillaume Perwez]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Edmond Dessy]] |- |colspan=4 align=center|''dirka med leti 1915 in 1918 ni potekala zaradi [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]'' |- | 1919 | {{ikonazastave|BEL}} [[Isidoor Mechant]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Karel Block]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Buysse]] |- | 1920 | {{ikonazastave|BEL}} [[Victor Lenaers]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Jean-Baptiste Mosselmans]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Jacques Bervoets]] |- | 1921 | {{ikonazastave|BEL}} [[René Vermande]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Isidoor Mechant]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Jacques Van Ruysseveldt]] |- | 1922 | {{ikonazastave|BEL}} [[Florent Vandenberghe]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Henri Moerenhout]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Alfons Van Hecke]] |- | 1923 | {{ikonazastave|BEL}} [[Emile Thollembeek]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Maurice De Waele]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Denis Verschueren]] |- | 1924 | {{ikonazastave|BEL}} [[René Vermandel]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Denis Verschueren]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Armand Van Bruaene]] |- | 1925 | {{ikonazastave|BEL}} [[Karel van Hassel]] | {{ikonazastave|BEL}} [[André Verbist]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Rik Hoevenaers]] |- | 1926 | {{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Cloquet]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Van Kampenhout]] | {{ikonazastave|NED}} [[Marinus Valentijn]] |- | 1926 | {{ikonazastave|BEL}} [[Jef Dervaes]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Jan Mertens]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Louis De Lannoy]] |- | 1927 | {{ikonazastave|BEL}} [[Georges Ronsse]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Armand Van Bruaene]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Rémi Van Impe]] |- | 1928 | {{ikonazastave|BEL}} [[Jef Dervaes]] | {{ikonazastave|BEL}} [[André Verbist]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Jan Mertens]] |- | 1929 | {{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Wauters]] | {{ikonazastave|BEL}} [[André Verbist]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Alfred Haemerlinck]] |- | 1930 | {{ikonazastave|BEL}} [[Denis Verschueren]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Wauters]] | {{ikonazastave|BEL}} [[August Reyns]] |- | 1931 | {{ikonazastave|BEL}} [[Godfried De Vocht]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Odiel Van Hevel]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Denis Verschueren]] |- | 1932 | {{ikonazastave|BEL}} [[Godfried De Vocht]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Denis Verschueren]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Auguste Verdyck]] |- | 1933 | {{ikonazastave|BEL}} [[Jozef Horemans]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Louis Hardiquest]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Louis Duerloo]] |- | 1934 | {{ikonazastave|BEL}} [[Léon Tommies]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Alfred Haemerlinck]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Jef Moerenhout]] |- | 1935 | {{ikonazastave|BEL}} [[Gérard Loncke]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Edward Vissers]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] |- | 1936 | {{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Van Schil]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Frans Van Hassel]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Camille Michielsen]] |- | 1937 | {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvain Grysolle]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Michel D'Hooghe]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Huts]] |- | 1938 | {{ikonazastave|BEL}} [[Antoine Dignef]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Aloïs De Bruyne]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Achiel Buysse]] |- | 1939 | {{ikonazastave|BEL}} [[Achiel Buysse]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Auguste Toubeau]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Roger Vandendriessche]] |- | 1940 |colspan=3 align=center|''dirke ni bilo |- | 1941 | {{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Odiel Van Den Meersschaut]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Emilie Faignaert]] |- | 1942 | {{ikonazastave|BEL}} [[Louis Busschops]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Lode Janssens]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Hector Bruneel]] |- | 1943 | {{ikonazastave|BEL}} [[Eloi Meulenberg]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Roger Van Melkebeke]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Robert Van Eenaeme]] |- |colspan=4 align=center|''v letih 1944 in 1945 dirke ni bilo |- | 1946 | {{ikonazastave|BEL}} [[Stan Ockers]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Ernest Sterckx]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Van Overloop]] |- | 1947 | {{ikonazastave|BEL}} [[René Mertens]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Albert Sercu]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Henri Bauwens]] |- | 1948 | {{ikonazastave|BEL}} [[chiel Buysse]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Frans Knaepkens]] | {{ikonazastave|NED}} [[Theofiel Middelkamp]] |- | 1949 | {{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Corte]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Valère Ollivier]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Ernest Sterckx]] |- | 1950 | {{ikonazastave|BEL}} [[André Pieters]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Lode Poels]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Ernest Sterckx]] |- | 1951 | {{ikonazastave|BEL}} [[Ernest Sterckx]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Valère Ollivier]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Georges Claes]] |- | 1952 | {{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Corte]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Karel De Baere]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Ernest Sterckx]] |- | 1953 | {{ikonazastave|NED}} [[Hans Dekkers]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Leo Buyst]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Karel De Baere]] |- | 1954 | {{ikonazastave|BEL}} [[Roger Decock]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Willy Lauwers]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Ernest Sterckx]] |- | 1955 | {{ikonazastave|BEL}} [[Albéric Schotte]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Janssens]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Jozef De Feyter]] |- | 1956 | {{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Janssens]] | {{ikonazastave|DEN}} [[Kaj Allan Olsen]] |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''"Scheldeprijs Schoten"''' ↓ |- | 1957 | {{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Rik Luyten]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Jan Van Gompel]] |- | 1958 | {{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Vrancken]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Frans Van Looveren]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Jos Van Bael]] |- | 1959 | {{ikonazastave|BEL}} [[Willy Butzen]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Demunster]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Jos Van Bael]] |- | 1960 | {{ikonazastave|BEL}} [[Petrus Oellibrandt]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Buys]] | {{ikonazastave|NED}} [[Michel Stolker]] |- | 1961 | {{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Vrancken]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Marcel Janssens]] | {{ikonazastave|NED}} [[Piet van Hees]] |- | 1962 | {{ikonazastave|BEL}} [[Petrus Oellibrandt]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Guillaume Van Tongerloo]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Victor Van Schil]] |- | 1963 | {{ikonazastave|BEL}} [[Petrus Oellibrandt]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Guillaume Van Tongerloo]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Hugo Hellemans]] |- | 1964 | {{ikonazastave|BEL}} [[Jos Hoevenaers]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Jos Huysmans]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Frans Aerenhouts]] |- | 1965 | {{ikonazastave|BEL}} [[Willy Vannitsen]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Louis Proost]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Jos Huysmans]] |- | 1966 | {{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Spruyt]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Henri Pauwels]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Louis Proost]] |- | 1967 | {{ikonazastave|BEL}} [[Paul In 't Ven]] | {{ikonazastave|NED}} [[Henk Nijdam]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Joseph Mathy]] |- | 1968 | {{ikonazastave|BEL}} [[Edward Sels]] | {{ikonazastave|NED}} [[ Harry Steevens]] | {{ikonazastave|NED}} [[Gerard Vianen]] |- | 1969 | {{ikonazastave|BEL}} [[Walter Godefroot]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] | {{ikonazastave|NED}} [[Marinus Wagtmans]] |- | 1970 | {{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Raf Hooyberghs]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Alfons Scheys]] |- | 1971 | {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Van Roosbroeck]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Frans Mintjens]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Johan De Muynck]] |- | 1972 | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Willy Planckaert]] |- | 1973 | {{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Louis Verreydt]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Marc Demeyer]] |- | 1974 | {{ikonazastave|BEL}} [[Marc Demeyer]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Julien Stevens]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Englebert Opdebeeck]] |- | 1975 | {{ikonazastave|BEL}} [[Ronny De Witte]] | {{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]] |- | 1976 | {{ikonazastave|BEL}} [[Frans Verbeeck]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Frans Van Looy]] |- | 1977 | {{ikonazastave|BEL}} [[Marc Demeyer]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Ludo Peeters]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Ronan De Meyer]] |- | 1978 | {{ikonazastave|FRG}} [[Dietrich Thurau]] | {{ikonazastave|NED}} [[Martin Havik]] | {{ikonazastave|NED}} [[Aad van den Hoek]] |- | 1979 | {{ikonazastave|BEL}} [[Daniel Willems]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Frank Hoste]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Alfons De Wolf]] |- | 1980 | {{ikonazastave|BEL}} [[Ludo Peeters]] | {{ikonazastave|BEL}} [[René Martens]] | {{ikonazastave|NED}} [[Jan Raas]] |- | 1981 | {{ikonazastave|NED}} [[Ad WijnandS]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Willy Teirlinck]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Jos Jacobs]] |- | 1982 | {{ikonazastave|BEL}} [[Ludo Schurgers]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Jan Nevens]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Charles Jochums]] |- | 1983 | {{ikonazastave|BEL}} [[Jan Bogaert]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Ludo Schurgers]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Frank Hoste]] |- | 1984 | {{ikonazastave|BEL}} [[Ludo Peeters]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Jean-Marie Wampers]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Ludwig Wijnants]] |- | 1985 | {{ikonazastave|NED}} [[Adrie van der Poel]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Jozef Lieckens]] | {{ikonazastave|BEL}} <s>[[Marc Sergeant]]</s><small>{{efn|Leta 1985 je bil prvotno 3. uvrščeni [[Marc Sergeant]], naknadno diskvalificiran.}}</small> |- | 1986 | {{ikonazastave|NED}} [[Jean-Paul van Poppel]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Wim Arras]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]] |- | 1987 | {{ikonazastave|BEL}} [[Etienne De Wilde]] | {{ikonazastave|NED}} [[Jean-Paul van Poppel]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Marnix Lameire]] |- | 1988 | {{ikonazastave|NED}} [[Jean-Paul van Poppel]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Planckaert]] | {{ikonazastave|NED}} [[Hans Daams]] |- | 1989 | {{ikonazastave|BEL}} [[Jean-Marie Wampers]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Frank Hoste]] | {{ikonazastave|NED}} [[John van den Akker]] |- | 1990 | {{ikonazastave|NED}} [[John Talen]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]] |- | 1991 | {{ikonazastave|ITA}} [[Mario Cipollini]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Jan Bogaert]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Johan Capiot]] |- | 1992 | {{ikonazastave|BEL}} [[Wilfried Nelissen]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]] | {{ikonazastave|NED}} [[Michel Cornelisse]] |- | 1993 | {{ikonazastave|ITA}} [[Mario Cipollini]] | {{ikonazastave|BEL}} <s>[[Wilfried Nelissen]]</s><small>{{efn|Leta 1993 je bil prvotno 2. uvrščeni [[Wilfried Nelissen]], naknadno diskvalificiran.}}</small> | {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Citterio]] |- | 1994 | {{ikonazastave|BEL}} [[Peter Van Petegem]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Dirk De Wolf]] | {{ikonazastave|UZB}} [[Džamolidin Abdužaparov]] |- | 1995 | {{ikonazastave|ITA}} [[Rossano Brasi]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Peter Roes]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Fidanza]] |- | 1996 | {{ikonazastave|BEL}} [[Frank Vandenbroucke]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Tom Steels]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Eric Vanderaerden]] |- | 1997 | {{ikonazastave|GER}} [[Erik Zabel]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Johan Museeuw]] | {{ikonazastave|UKR}} [[Andrej Čmil]] |- | 1998 | {{ikonazastave|NED}} [[Servais Knaven]] | {{ikonazastave|NED}} [[Léon van Bon]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Bart Leysen]] |- | 1999 | {{ikonazastave|NED}} [[Jeroen Blijlevens]] | {{ikonazastave|GER}} [[Erik Zabel]] | {{ikonazastave|NED}} [[Tristan Hoffman]] |- | 2000 | {{ikonazastave|ITA}} [[Endrio Leoni]] | {{ikonazastave|NED}} [[Jeroen Blijlevens]] | {{ikonazastave|NED}} [[Léon van Bon]] |- | 2001 | {{ikonazastave|ITA}} [[Endrio Leoni]] | {{ikonazastave|NED}} [[Jeroen Blijlevens]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Kurt Asle Arvesen]] |- | 2002 | {{ikonazastave|AUS}} [[Robbie McEwen]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Tom Steels]] | {{ikonazastave|NED}} [[Stefan van Dijk]] |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''"Scheldeprijs Vlaanderen"''' ↓ |- | 2003 | {{ikonazastave|BEL}} [[Ludovic Capelle]] | {{ikonazastave|EST}} [[Jaan Kirsipuu]] | {{ikonazastave|GER}} [[Steffen Radochla]] |- | 2004 | {{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]] | {{ikonazastave|AUS}} [[Robbie McEwen]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Simone Cadamuro]] |- | 2005 | {{ikonazastave|NED}} [[Thorwald Veneberg]] | {{ikonazastave|LTU}} [[Tomas Vaitkus]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Simone Cadamuro]] |- | 2006 | {{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]] | {{ikonazastave|NED}} [[Steven de Jongh]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Gert Steegmans]] |- | 2007 | {{ikonazastave|GBR}} [[Mark Cavendish]] | {{ikonazastave|AUS}} [[Robbie McEwen]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Gert Steegmans]] |- | 2008 | {{ikonazastave|GBR}} [[Mark Cavendish]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Tom Boonen]] | {{ikonazastave|AUS}} [[ Robbie McEwen]] |- | 2009 | {{ikonazastave|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] | {{ikonazastave|NED}} [[Kenny van Hummel]] | {{ikonazastave|CAN}} [[Dominique Rollin]] |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''"Scheldeprijs"''' ↓ |- | 2010 | {{ikonazastave|USA}} [[Tyler Farrar]] | {{ikonazastave|AUS}} [[Robbie McEwen]] | {{ikonazastave|GER}} [[Robert Förster]] |- | 2011 | {{ikonazastave|GBR}} [[Mark Cavendish]] | {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Galimzjanov]] | {{ikonazastave|BLR}} [[Jauheni Hutarovič]] |- | 2012 | {{ikonazastave|GER}} [[Marcel Kittel]] | {{ikonazastave|USA}} [[Tyler Farrar]] | {{ikonazastave|NED}} [[Theo Bos]] |- | 2013 | {{ikonazastave|GER}} [[Marcel Kittel]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Mark Cavendish]] | {{ikonazastave|NED}} [[Barry Markus]] |- | 2014 | {{ikonazastave|GER}} [[Marcel Kittel]] | {{ikonazastave|USA}} [[Tyler Farrar]] | {{ikonazastave|NED}} [[Danny van Poppel]] |- | 2015 | {{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Edward Theuns]] | {{ikonazastave|BLR}} [[Jauheni Hutarovič]] |- | 2016 | {{ikonazastave|GER}} [[Marcel Kittel]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Mark Cavendish]] | {{ikonazastave|GER}} [[André Greipel]] |- | 2017 | {{ikonazastave|GER}} [[Marcel Kittel]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Elia Viviani]] | {{ikonazastave|FRA}} [[Nacer Bouhanni]] |- | 2018 | {{ikonazastave|NED}} [[Fabio Jakobsen]] | {{ikonazastave|GER}} [[Pascal Ackermann]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Lawless]] |- | 2019 | {{ikonazastave|NED}} [[Fabio Jakobsen]] | {{ikonazastave|GER}} [[Max Walscheid]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Lawless]] |- | 2020 | {{ikonazastave|AUS}} [[Caleb Ewan]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Niccolò Bonifazio]] | {{ikonazastave|FRA}} [[Bryan Coquard]] |- | 2021 | {{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Philipsen]] | {{ikonazastave|IRL}} [[Sam Bennett]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Mark Cavendish]] |- | 2022 | {{ikonazastave|NOR}} [[Alexander Kristoff]] | {{ikonazastave|NED}} [[Danny van Poppel]] | {{ikonazastave|AUS}} [[Sam Welsford]] |- | 2023 | {{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Philipsen]] | {{ikonazastave|AUS}} [[Sam Welsford]] | {{ikonazastave|GBR}} [[Mark Cavendish]] |- | 2024 | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Philipsen]] | {{ikonazastave|NED}} [[Dylan Groenewegen]] |- | 2025 | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] | {{ikonazastave|BEL}} [[Jasper Philipsen]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Matteo Moschetti]] |- | 2026 | {{ikonazastave|BEL}} [[Tim Merlier]] | {{ikonazastave|CZE}} [[Pavel Bittner]] | {{ikonazastave|FRA}} [[Émilien Jeannière]] |} {{seznam opomb}} === Večkratni zmagovalci === {| class="wikitable" ! Zmage ! Kolesar ! Edicija |- | align=center | 5 || {{flagicon|GER}} [[Marcel Kittel]] || 2012, 2013, 2014, 2016, 2017 |- | align=center rowspan= 3 | 3 || {{flagicon|BEL}} [[Piet Oellibrandt]] || 1960, 1962, 1963 |- | {{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 2007, 2008, 2011 |- | ''{{flagicon|BEL}} [[Tim Merlier]]'' || 2024, 2025, 2026 |- | align=center rowspan= 17 | 2 || {{flagicon|BEL}} [[Florent Luyckx]] || 1910, 1911 |- | {{flagicon|BEL}} [[Joseph Van Wetter]] || 1912, 1913 |- | {{flagicon|BEL}} [[René Vermandel]] || 1921, 1924 |- | {{flagicon|BEL}} [[Godefried De Vocht]] || 1931, 1932 |- | {{flagicon|BEL}} [[Achiel Buysse]] || 1939, 1948 |- | {{flagicon|BEL}} [[Stan Ockers]] || 1941, 1946 |- | {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 1956, 1957 |- | {{flagicon|BEL}} [[Raymond Vrancken]] || 1958, 1961 |- | {{flagicon|BEL}} [[Marc Demeyer]] || 1974, 1977 |- | {{flagicon|BEL}} [[Ludo Peeters]] || 1980, 1984 |- | {{flagicon|NED}} [[Jean-Paul van Poppel]] || 1986, 1988 |- | {{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 1991, 1993 |- | {{flagicon|ITA}} [[Endrio Leoni]] || 2000, 2001 |- | {{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]] || 2004, 2006 |- | ''{{flagicon|NED}} [[Fabio Jakobsen]]'' || 2018, 2019 |- | ''{{flagicon|NOR}} [[Alexander Kristoff]]'' || 2015, 2022 |- | ''{{flagicon|BEL}} [[Jasper Philipsen]]'' || 2021, 2023 |} === Zmagovalci po državah === {| class="wikitable" ! Zmage ! Država |- | align=center|81 || {{BEL}} |- | align=center|11 || {{NED}} |- | align=center rowspan=2|6 || {{GER}} |- | {{ITA}} |- | align=center|3 || {{GBR2}} |- | align=center rowspan=2|2 || {{AUS}} |- | {{NOR}} |- | align=center rowspan=3|1 || {{FRA}} |- | {{USA}} |- | {{FRG}} |} ==Ženske== ===Zmagovalke po letih=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" | Leto ! scope="col" width=169px| Zmagovalka ! scope="col" width=169px| Druga ! scope="col" width=169px| Tretja |- | 2021 |{{ikonazastave|NED}} [[Lorena Wiebes]] |{{ikonazastave|DEN}} [[Emma Norsgaard]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Elisa Balsamo]] |- | 2022 |{{ikonazastave|NED}} [[Lorena Wiebes]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Chiara Consonni]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Rachele Barbieri]] |- | 2023 |{{ikonazastave|NED}} [[Lorena Wiebes]] |{{ikonazastave|NED}} [[Charlotte Kool]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Chiara Consonni]] |- | 2024 |{{ikonazastave|NED}} [[Lorena Wiebes]] |{{ikonazastave|NED}} [[Charlotte Kool]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Martina Fidanza]] |- | 2025 |{{ikonazastave|ITA}} [[Elisa Balsamo]] |{{ikonazastave|NED}} [[Charlotte Kool]] |{{ikonazastave|ITA}} [[Chiara Consonni]] |} === Večkratne zmagovalke === {| class="wikitable" ! Zmage ! Kolesarka ! Edicija |- | align=center | 4 || {{flagicon|NED}} ''[[Lorena Wiebes]]'' || 2021, 2022, 2023, 2024 |} === Zmage po državah === {| class="wikitable" ! Zmage ! Država |- | align=center|4 || {{NED}} |- | align=center|1 || {{ITA}} |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[http://www.memoire-du-cyclisme.eu/ligne/cla_escaut.php Vsi rezultati] memoire-du-cyclisme.eu *[https://www.wvcycling.com/en/race/64/result/2023/// Vsi rezultati] wvcycling.com {{Kolesarske klasike}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Belgiji]] [[Kategorija:Kolesarske dirke na Nizozemskem]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1907]] [[Kategorija:Flandrija]] qgg202ym9bjfh0392yhfkf0o6ds815j 0 576121 6657731 6656931 2026-04-09T07:35:23Z VidicK01 193275 preštetih 100%, uradni izidi, percentage-bar ni več smiseln 6657731 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Volitve |election_name = Državnozborske volitve v Sloveniji 2026 |country = Slovenija |type = parliamentary |ongoing = no |election_date = 22. marec 2026 |previous_election = Državnozborske volitve v Sloveniji 2022 |previous_year = 2022 |next_election = |next_year = |seats_for_election = 90 sedežev |majority_seats = 46 |turnout = {{upad}} 1.190.819 (70,25 %) <!-- Gibanje Svoboda --> | image1 = [[File:Izjava predsednika vlade o (55052776117) (cropped) (cropped).jpg|120x120px]] | leader1 = [[Robert Golob]] | colour1 = 005DA3 | party1 = [[Gibanje Svoboda]] | last_election1 = 34,45 %<br>41 sedežev | popular_vote1 = 338.102 | percentage1 = 28,66 % | seats1 = '''29''' | seat_change1 = {{upad}} 12 <!-- SDS --> | image2 = [[File:EPP Leaders’ Retreat Zagreb 2026 - Janez Janša (cropped2).jpg|120x120px]] | leader2 = [[Janez Janša]] | color2 = FEF200 | party2 = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | last_election2 = 23,48 %<br>27 sedežev | popular_vote2 = 328.923 | percentage2 = 27,88 % | seats2 = '''28''' | seat_change2 = {{rast}} 1 <!-- Nova Slovenija --> | image3 = [[File:Koalicija NSi SLS Fokus.png|180px]] | leader3 = [[Jernej Vrtovec]],<br>[[Tina Bregant]], [[Marko Lotrič]] | colour3 = 009AC7 | party3 = [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] | last_election3 = 6,86 %<br>8 sedežev | popular_vote3 = 109.201 | percentage3 = 9,26 % | seats3 = '''9''' | seat_change3 = {{rast}} 1 <!-- Socialni demokrati--> | image4 = [[File:Novinarska_konferenca_po_seji_vlade_-_Matjaž_Han_20.11.2025_portret2_(cropped2).jpg|120x120px]] | leader4 = [[Matjaž Han]] | party4 = [[Socialni demokrati]] | colour4 = E3000F | last_election4 = 6,69 %<br>7 sedežev | popular_vote4 = 79.175 | percentage4 = 6,71 % | seats4 = '''6''' | seat_change4 = {{upad}} 1 <!-- Demokrati --> | image5 = [[File:124._seja_Vlade_RS_dr_Anže_Logar (cropped2).jpg|120x120px]] | leader5 = [[Anže Logar]] | party5 = [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] | colour5 = 09105E | last_election5 = ''nova stranka'' | popular_vote5 = 78.902 | percentage5 = 6,69 % | seats5 = '''6''' | seat_change5 = ''nova stranka'' <!-- Levica --> | image6 = [[File:Koalicija Levice in Vesne.png|220px]] | leader6 = [[Asta Vrečko]], [[Luka Mesec]],<br> [[Urša Zgojznik]], [[Uroš Macerl]] | party6 = [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | colour6 = 9A231C | last_election6 = 4,46 %<br>5 sedežev | popular_vote6 = 67.183 | percentage6 = 5,69 % | seats6 = '''5''' | seat_change6 = {{steady}} <!-- Resni.ca --> | image7 = [[File:Zoran Stevanović 2026 portret (cropped3).jpg|120x120px]] | leader7 = [[Zoran Stevanović]] | party7 = [[Resni.ca]] | colour7 = 7C5199 | last_election7 = 2,89 %<br>0 sedežev | popular_vote7 = 64.799 | percentage7 = 5,49 % | seats7 = '''5''' | seat_change7 = {{rast}} 5 |map_size = |title = [[Predsednik vlade Slovenije|predsednik vlade]] |before_election = [[Robert Golob]] |before_party = [[Gibanje Svoboda|GS]] |posttitle = Izvoljeni premier |after_election = |after_party = | map_image = | map_caption = }} '''11. volitve v Državni zbor Republike Slovenije''' so potekale 22. marca 2026. Ker niso bile predčasne, so bile to tretje redne [[Državnozborske volitve v Sloveniji|državnozborske volitve]] po letih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] in [[državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]]. Volilna kampanja se je začela 19. februarja 2026 in zaključila 20. marca 2026. Kandidiralo je 21 strank, na glasovnici pa je bilo 15 [[Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|kandidatnih list]], saj so se nekatere stranke povezale v predvolilne koalicije in oblikovale skupne liste. Glede na končne uradne izide po vseh preštetih glasovnicah je na volitvah slavilo [[Gibanje Svoboda]], ki je osvojilo 28,66 % glasov in 29 poslanskih mandatov. Na drugo mesto se je uvrstila [[Slovenska demokratska stranka]] s 27,88 % glasov in prejela 28 mandatov. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v Državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci.<ref>{{Navedi splet|title=Rezultati volitev: katera stranka je zmagala|url=https://n1info.si/volitve-2026/rezultati-volitev-2026-zmagovalec/|website=N1|date=2026-03-22|accessdate=2026-03-22|language=sl-SI}}</ref> == Ozadje == [[File:Slovenia National Assembly 2022.svg|right|thumb|Razpored sedežev po državnozborskih volitvah 2022: {{legend|#9A231C|Levica: 5 sedežev}} {{legend|#E3000F|Socialni demokrati: 7 sedežev}} {{legend|#005DA3|Svoboda: 41 sedežev}} {{legend|#CCCCCC|Poslanca narodnih manjšin: 2 sedeža}} {{legend|#009AC7|Nova Slovenija: 8 sedežev}} {{legend|#FCDC00|Slovenska demokratska stranka: 27 sedežev}}]] [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Parlamentarne volitve v Sloveniji leta 2022]] so prinesle prepričljivo zmago Gibanju Svoboda, novo ustanovljeni liberalni stranki pod vodstvom nekdanjega direktorja GEN-I Roberta Goloba. Stranka je osvojila 41 poslanskih sedežev, kar je največ za eno stranko po osamosvojitvi Slovenije. Dotlej vladajoča Slovenska demokratska stranka (SDS) pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše je končala na drugem mestu s 27 sedeži, na tretjem mestu je bila Nova Slovenija – krščanski demokrati z 8 sedeži, sledili so Socialni demokrati s 7 sedeži in Levica s 5 sedeži. V Državni zbor se je tako uvrstilo le pet strank, najmanj po osamosvojitvi; za primerjavo – na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|volitvah leta 2018]] je v parlament uspelo priti devetim strankam.<ref>{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> == Volilni sistem == === Volilna pravica === Volilno pravico na volitvah v [[Državni zbor Republike Slovenije]] imajo državljani Republike Slovenije, ki so na dan glasovanja dopolnili 18 let. Volilna pravica je splošna in enaka za vse upravičene volivce, ne glede na njihov socialni položaj, etnično pripadnost, ekonomski status ali politična prepričanja. Volilna pravica je lahko odvzeta posameznikom, ki jim je bila s pravnomočno sodno odločbo odvzeta poslovna sposobnost zaradi nezmožnosti razumevanja pomena volitev.<ref name=":13">{{Navedi splet|title=Volivci in evidenca volilne pravice {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/volivci-in-evidenca-volilne-pravice/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref><ref name=":14">{{Navedi splet|title=Volitve v državni zbor {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/volitve-v-drzavni-zbor/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Slovenski državljani, ki prebivajo v tujini, imajo možnost glasovanja po pošti ali na [[Seznam veleposlaništev Republike Slovenije|diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije]], če to v predpisanih rokih sporočijo pristojnim organom.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Splošno o volitvah|url=https://www.dvk-rs.si/volitve-in-referendumi/drzavni-zbor-rs/splosno-o-volitvah/|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Vpis volivcev v volilni imenik je samodejen in temelji na centralnem registru prebivalstva, ki ga vodi [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]]. Volilni imeniki se sestavijo 15 dni pred dnevom glasovanja in volivce razvrščajo glede na njihovo stalno ali zadnje prijavljeno prebivališče. Volivci praviloma glasujejo na volišču, ki jim je določeno v volilnem imeniku, razen če izpolnjujejo pogoje za posebno obliko glasovanja na voliščih ''OMNIA.'' Ta so namenjena volivcem, ki so po sestavi imenika spremenili stalno prebivališče ali na dan glasovanja niso v okraju svojega stalnega prebivališča.<ref name=":13" /><ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|title=Pogosta vprašanja|url=https://www.dvk-rs.si/pogosta-vprasanja/|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Glasovanje poteka tajno. Volilna udeležba v Sloveniji ni obvezna. Glasovanje po pooblaščencu ni dovoljeno, razen v primerih uradno potrjene invalidnosti, kjer je pomoč pri glasovanju dovoljena v skladu z zakonom. Osebno glasovanje na voliščih poteka na dan volitev med 7. in 19. uro, omejene oblike glasovanja po pošti pa so na voljo hospitaliziranim osebam, pridržanim volivcem ter volivcem, ki so začasno odsotni, če o tem predhodno obvestijo Državno volilno komisijo.<ref name=":2" /> Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti imajo posebne volilne pravice, saj poleg glasovanja za preostalih 88 poslancev sodelujejo tudi pri volitvah svojih predstavnikov v posebnih enočlanskih volilnih enotah.<ref name=":15" /> === Način glasovanja in delitev mandatov === 90 članov [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]] je izvoljenih na dva načina. 88 jih je izvoljenih s sistemom odprtih list v sorazmernem predstavništvu v osmih [[Volilne enote v Sloveniji|volilnih enotah]] s po 11 mandati. Strankam se mandati dodelijo na ravni volilnih enot z uporabo Droopovega količnika. Izvoljeni poslanci so določeni tako, da se vsi kandidati posamezne stranke v volilni enoti razvrstijo glede na odstotek glasov, ki so jih prejeli v svojem volilnem okraju. Preostali neporazdeljeni mandati se nato dodelijo strankam na nacionalni ravni z uporabo d'Hondtove metode, pri čemer velja 4-odstotni volilni prag.<ref>{{Navedi splet|title=Kako deluje slovenski proporcionalni volilni sistem?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit/o-volitvah/kako-deluje-slovenski-proporcionalni-volilni-sistem/453901|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-02-26|language=sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Volilna matematika: od glasov do sedežev v državnem zboru|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/od-glasov-do-sedezev-v-drzavnem-zboru-54|website=siol.net|accessdate=2025-02-26|language=sl}}</ref> Čeprav je država razdeljena na 88 volilnih okrajev, poslanci niso izvoljeni iz vseh 88 okrajev. V nekaterih okrajih je izvoljenih več poslancev, kar pomeni, da določeni okraji nimajo izvoljenega poslanca (na primer na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|volitvah 2014]] v 21 od 88 volilnih okrajev ni bil izvoljen noben poslanec).<ref>{{Navedi splet|title=Predčasne volitve v državni zbor 2014|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2014/rezultati/rez_ka1.html|website=www.dvk-rs.si|accessdate=2026-01-07}}</ref> Stranke morajo zagotoviti, da je vsaj 35 % kandidatov na njihovih listah vsakega spola, razen kadar lista vsebuje le tri kandidate. V teh primerih mora biti vsaj en kandidat vsakega spola.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ)|url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO185|website=pisrs.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> Predstavnika manjšin se voli tako, da volivec pred priimki in imeni kandidatov izbere kandidata. Poslanec manjšin je izvoljen po enokrožnem večinskem sistemu (velja od 2018 dalje). == Datum volitev == === Razpis volitev === [[Slika:Glasovnica na volitvah v Državni zbor 2026.jpg|sličica|290px|Glasovnica na volitvah]] V skladu z [[Ustava Republike Slovenije|Ustavo Republike Slovenije]] in Zakonom o volitvah v državni zbor državnozborske volitve razpiše [[Predsednik Republike Slovenije|predsednik republike]]. Redne volitve morajo biti razpisane najmanj 60 in največ 135 dni pred iztekom mandata Državnega zbora, glasovanje pa mora potekati najpozneje dva meseca pred iztekom mandata. Ko je odlok objavljen v Uradnem listu, se začnejo formalni volilni postopki, vključno z imenovanjem članov volilnih organov in posodobitvami seznamov volivcev.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Volitve v Državni zbor|url=https://www.gov.si/teme/volitve-v-drzavni-zbor/|website=GOV.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Prejšnje volitve]] so bile razpisane 9. februarja 2022, takratni predsednik republike je za datum določil 24. april 2022 in s tem izbral prvi možni datum.<ref>{{Navedi splet|title=Pahor tudi uradno potrdil datum - državnozborske volitve bodo 24. aprila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-tudi-uradno-potrdil-datum-drzavnozborske-volitve-bodo-24-aprila/609313|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-27|language=sl|last=Z.|first=M.}}</ref> Predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]] je po posvetu s predsedniki parlamentarnih strank sporočila tri možne datume: so 15., 22. ali 29. marec 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve bodo marca, po raziskavi bi največ glasov prejela SDS |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/volitve-bodo-marca-po-raziskavi-bi-najvec-glasov-prejela-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-27|language=sl|last=S.|first=M.}}</ref> 22. decembra je nato sporočila, da bodo potekale 22. marca<ref>{{Navedi splet|title=Parlamentarne volitve bodo 22. marca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-bodo-22-marca/767992|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-12-22|language=sl|last=Z.|first=M.}}</ref> in za izbrani datum odlok o razpisu podpisala 6. januarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike razpisala državnozborske volitve. Stranke pripravljajo kandidatne liste.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-razpisala-drzavnozborske-volitve-stranke-pripravljajo-kandidatne-liste/769208|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Pomembnejši datumi === Državna volilna komisija je 6. januarja 2026 sprejela rokovnik za izvedbo volitev v državni zbor ter ob tem sporočila celoten seznam volilnih opravil.<ref>{{Navedi splet|title=Uradni začetek predvolilne kampanje 19. februarja. Zorčič: Volitve bodo zahtevne, dela bo veliko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/uradni-zacetek-predvolilne-kampanje-19-februarja-zorcic-volitve-bodo-zahtevne-dela-bo-veliko/769285|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=La Da , T. K.|last=B}}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:94%;" |+ !Datum !Volilno opravilo |- |22. oktober 2025 |Predsednica republike Nataša Pirc Musar za december napove razpis volitev za 15., 22. ali 29. marec 2026. |- |22. december 2025 |Predsednica republike sporoči, da je za datum izbrala predzadnjo nedeljo v marcu, 22. marec 2026. |- |6. januar 2026 |Predsednica republike podpiše odlok o razpisu volitev v državni zbor na izbrani datum. |- ! colspan=2| |- |12. januar 2026 |Začne teči rok za volilna opravila, kot je zbiranje podpisov strank za vložitev list kandidatov. |- |4. februar 2026 |Rok za odprtje posebnega transakcijskega računa političnih strank za financiranje kampanje. |- |19. februar 2026 |Rok za vložitev list kandidatov, začetek uradne predvolilne kampanje. |- |6. marec 2026 |DVK izvede žreb in objavi seznam list kandidatov po volilnih enotah in sezname po posameznih okrajih. |- |17. – 19. marec 2026 |Predčasno glasovanje. |- |21. marec 2026 ob 0.00 |Začetek volilnega molka |- |22. marec 2026 |Splošno glasovanje na volitvah v državni zbor. |- |25. marec 2026 |Zadnji rok za vložitev pritožb na rezultate volitev. |- |7. april 2026 |Zadnji rok za razglasitev uradnih rezultatov volitev. |} == Volilna udeležba == [[Slika:Slovenia National Assembly 2026.svg|thumb|right|Graf razporeda sedežev po neuradnih rezultatih.<br/> {{legend|#9A231C|Levica in Vesna: 5 sedežev}} {{legend|#E3000F|Socialni demokrati: 6 sedežev}} {{legend|#005DA3|Gibanje Svoboda: 29 sedežev}} {{legend|#7C5199|Resni.ca: 5 sedežev}} {{legend|#2AEBEB|Demokrati: 6 sedežev}} {{legend|#009AC7|NSI, SLS, FOKUS: 9 sedežev}} {{legend|#FEF200|Slovenska demokratska stranka: 28 sedežev}} {{legend|#DFDFDF|Poslanca narodnih manjšin: 2 sedeža}} ]] [[Slika:Volilna udeležba na državnozborskih volitvah 2026.svg|thumb|right|Zemljevid volilne udeležbe po volilnih okrajih (22. marec, {{abbr|23:35|čas zadnje posodobitve}}). {{legend|#004455ff|76,5–80 odstotkov}} {{legend|#006680ff|72,4–76,5 odstotkov}} {{legend|#0088aaff|68,3–72,3 odstotkov}} {{legend|#00aad4ff|64,3–68,2 odstotkov}} {{legend|#00ccffff|60,2–64,2 odstotkov}} {{legend|#55ddffff|56,1–60,1 odstotkov}}]] [[File:Zmagovalne stranke po volilnih okrajih državnozborske volitve 2026.svg|thumb|right|Zemljevid najbolj voljenih strank po volilnem okraju. {{legend|#FEF200|Slovenska demokratska stranka}} {{legend|#005DA3|Gibanje Svoboda}}]] === Po dnevih === {| class="wikitable" !Dan !Št. volivcev !% volilnih upravičencev !Vir |- |Predčasno glasovanje – torek |24.559 |1,4 % |<ref>{{Navedi splet|title=Prvi dan predčasno glasovalo 24.559 ljudi; prijava za glasovanje na voliščih omnia mogoča do polnoči|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/prvi-dan-predcasno-glasovalo-24-559-ljudi-prijava-za-glasovanje-na-voliscih-omnia-mogoca-do-polnoci/776684|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-18|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |- |Predčasno glasovanje – sreda |29.652 |1,7 % |<ref>{{Navedi splet|title=Znana volilna udeležba drugega dneva predčasnega glasovanja|url=https://n1info.si/volitve-2026/znana-volilna-udelezba-drugega-dneva-predcasnega-glasovanja/|website=N1|date=2026-03-19|accessdate=2026-03-19|language=sl-SI}}</ref> |- |Predčasno glasovanje – četrtek |27.494 |1,6 % | rowspan=2 |<ref>{{Navedi splet|title=V treh dneh predčasno glasovalo 81.705 ljudi oz. 4,8 odstotka volilnih upravičencev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-treh-dneh-predcasno-glasovalo-81-705-ljudi-oz-4-8-odstotka-volilnih-upravicencev/776937|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-20|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |- !Predčasno glasovanje – skupno !81.705 !4,8 % |} V podatke o nedeljski udeležbi do 11. in 16. ure podatki s predčasnega glasovanja niso vključeni. {| class="wikitable" !Ura !Št. volivcev !% volilnih upravičencev !Vir |- |'''Nedelja – do 11.00''' | 362.383 |21,38 % |<ref>{{Navedi splet|title=Volilna udeležba do 11. ure 21,38-odstotna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/volilna-udelezba-do-11-ure-21-38-odstotna/777093|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- |'''Nedelja – do 16.00''' |859.909 |50,73 % | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Volilna udeležba do 16. ure je bila 50,73-odstotna, nekoliko višja kot pred 4 leti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/volilna-udelezba-do-16-ure-je-bila-50-73-odstotna-nekoliko-visja-kot-pred-4-leti/777093|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> |- |'''Nedelja – do 16.00 – skupno''' |941.614 |55,53 % |- bgcolor="#ececec" !Končna uradna volilna udeležba !1.190.932 !70,25 % !<ref>{{Navedi splet|title=Volilna udeležba|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/udelezba|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-03-23|language=sl}}</ref> |} === Po volilnih enotah === {| class="wikitable" ! Volilna enota ! Št. volilnih<br> upravičencev ! Udeležba ! Udeležba 2026 ! Udeležba 2022 ! Sprememba |- | Kranj | 208.966 | 152.976 | align=right|'''73,20 %''' | align=right|74,14 % | align=center|{{Upad}} 0,94 % |- | Postojna | 209.326 | 142.218 | align=right|'''67,94 %''' | align=right|69,56 % | align=center|{{Upad}} 1,62 % |- | Ljubljana - Center | 221.724 | 162.617 | align=right|'''73,34 %''' | align=right|75,26 % | align=center|{{Upad}} 1,92 % |- | Ljubljana - Bežigrad | 210.022 | 150.653 | align=right|'''71,73 %''' | align=right|73,63 % | align=center|{{Upad}} 1,90 % |- | Celje | 210.608 | 151.771 | align=right|'''72,06 %''' | align=right|71,61 % | align=center|{{Rast}} 0,45 % |- | Novo mesto | 217.947 | 152.075 | align=right|'''69,78 %''' | align=right|70,36 % | align=center|{{Upad}} 0,58 % |- | Maribor | 206.708 | 140.378 | align=right|'''67,91 %''' | align=right|67,94 % | align=center|{{Upad}} 0,03 % |- | Ptuj | 209.919 | 138.244 | align=right|'''65,86 %''' | align=right|65,13 % | align=center|{{Rast}} 0,73 % |} == Rezultati == {{color box|white|Datum posodobitve: '''7. april 2026, DVK ob 10.10'''}} {| class="wikitable" style="line-height:16px;" |- ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! colspan="4" |Rezultati |- !Št. glasov !% !Št. sedežev !+/- |- | style="background:#005DA3;" | | style="text-align:center;" |'''Svoboda''' |[[Gibanje Svoboda]] | style="text-align:center;" |338.102 |28,66 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|29|90|#0c0093}} |{{upad}} 12 |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' |[[Slovenska demokratska stranka|Slovenska demokratska stranka - SDS]] | style="text-align:center;" |328.923 |27,88 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|28|90|#0c0093}} |{{rast}} 1 |- | style="background:#00b5dd" | | style="text-align:center;" |'''NSi + SLS + FOKUS''' |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, FOKUS Marka Lotriča]] | style="text-align:center;" |109.201 |9,26 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|9|90|#0c0093}} |{{rast}} 1 |- | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | style="text-align:center;" |'''SD''' |[[Socialni demokrati|Socialni demokrati - SD]] | style="text-align:center;" |79.175 |6,71 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|6|90|#0c0093}} |{{upad}} 1 |- | style="background:#09105e;" | | style="text-align:center;" |'''D.''' |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] | style="text-align:center;" |78.902 |6,69 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|6|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}" | | style="text-align:center;" |'''L + V''' |[[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | style="text-align:center;" |67.183 |5,69 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#7c5199" | | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | style="text-align:center;" |64.799 |5,49 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|#0c0093}} |{{rast}} 5 |- ! colspan="7" | |- | style="background:#ADADAA;" | | style="text-align:center;" |'''NS''' | [[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Italijanska in madžarska narodna skupnost]] | | | style="text-align:center;" |{{Composition bar|2|90|purple}} |{{Steady}} 0 |- ! colspan="7" | |- | style="background:#6f2c91" | | style="text-align:center;" |'''PVP''' |[[Prerod (stranka)|Prerod - stranka Vladimirja Prebiliča]] | style="text-align:center;" |35.976 |3,05 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:#000000" | | style="text-align:center;" |'''Pirati''' |[[Piratska stranka Slovenije]] | style="text-align:center;" |27.811 |2,36 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#000000" | | style="text-align:center;" |'''SNS''' |[[Slovenska nacionalna stranka|Slovenska nacionalna stranka - SNS]] | style="text-align:center;" |26.375 |2,24 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#eb4d2f" | | style="text-align:center;" |'''MI!''' |[[Mi, socialisti!]] | style="text-align:center;" |5.657 |0,48 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}" | | style="text-align:center;" |'''ZS + SG''' |[[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij]] | style="text-align:center;" |5.277 |0,45 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:#ee2932" | | style="text-align:center;" |'''AzaS''' |[[Alternativa za Slovenijo|Koalicija Alternativa za Slovenijo (stranka Nič od tega in stranka Za zdravo družbo)]] | style="text-align:center;" |4.785 |0,41 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:{{party color|Glas upokojencev}}" | | style="text-align:center;" |'''GU''' |[[Glas upokojencev Pavla Ruparja]] | style="text-align:center;" |4.193 |0,36 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:#78336e" | | style="text-align:center;" |'''SZ''' |[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] | style="text-align:center;" |2.995 |0,25 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |- | style="background:#2d3e52" | | style="text-align:center;" |'''Sloga''' |[[Sloga (stranka)|Sloga]] | style="text-align:center;" |251 |0,02 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{steady}} 0 |- | style="background:#045ba4" | | style="text-align:center;" |'''SUS''' |Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija | style="text-align:center;" |164 |0,01 | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c0093}} |{{n/a}} |} {| class="wikitable" !Glasovnice !Št. glasov !% glasovnic |- |Glasovi izvoljenim strankam |1.066.288 |89,54 % |- |Glasovi neizvoljenim strankam |113.484 |10,49 % |- ! colspan=3| |- |Veljavne glasovnice – skupaj |1.179.769 |99,08 % |- |Neveljavne glasovnice |11.050 |0,93 % |- |'''Skupaj''' |'''1.190.819''' |100,00 % |} == Povolilno dogajanje == === Odzivi strank na rezultate === [[Slovenska demokratska stranka]] s predsednikom Janšo se je na rezultate pritožila in zahtevala razveljavitev rezultatov predčasnih volitev zaradi domnevnih nepravilnosti pri delovanju nekaterih volišč ter hrambi volilnih skrinjic kot tudi ponovitev volitev na dveh gorenjskih voliščih, kjer naj bi jim začasno zmanjkalo glasovnic. Na torkovi novinarski konferenci so navedli tudi zastarele volilne imenike, nepravilno delovanje spletne strani Državne volilne komisije ter nepravilnosti pri glasovanju iz tujine. Janša je napovedal uporabo pravnih postopkov.<ref>{{Navedi splet|title=Janša dvomi o verodostojnosti predčasnega glasovanja: "Uporabili bomo vse pravne poti"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-dvomi-o-verodostojnosti-predcasnega-glasovanja-uporabili-bomo-vse-pravne-poti/777306|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> DVK je vse pritožbe zavrnila in potrdila pravilno delovanje spletne strani; posamezne volilne enote pa so v odločbah izpostavile možnost pritožbe samo na Državni zbor. Če bi bile predčasne volitve razveljavljene, bi zmagovalec volitev postal Janša. Na rezultate volitev v volilni enoti Ljubljana - Bežigrad ter v Mariboru so se pritožili tudi Demokrati, vendar je DVK tudi te obtožbe zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=DVK: Volilne komisije zavrnile ugovore SDS-a in pritožbo Logarjevih Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dvk-volilne-komisije-zavrnile-ugovore-sds-a-in-pritozbo-logarjevih-demokratov/777736|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Svoboda je pritožbe SDS označila za »poskus spodkopavanja zaupanja v demokratične procese«. [[Jernej Vrtovec]] je za Novo Slovenijo zavrnil možnost odstopanja od zastopanih stališč in izrazil upanje za sestavo desnosredinske vlade, [[Aleksander Reberšek]] pa je zavrnil možnost sodelovanja z Gibanjem Svoboda, saj da nimajo skupnih programskih točk.<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Upanje za desnosredinsko vlado tli naprej|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/vrtovec-upanje-za-desnosredinsko-vlado-tli-naprej/262957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Tina Bregant]] (SLS) je rezultate pozdravila ter uvrstitev SLS v parlament, prvič po letu 2011, označila za uspeh.<ref>{{Navedi splet|title=Tina Bregant: SLS se je po 12 letih prebil v parlament|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/tina-bregant-sls-se-je-po-12-letih-prebil-v-parlament/264115|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Marko Lotrič]] (FOKUS) je v odzivu dejal, da je bil glas za skupno listo »glas za politiko sodelovanja«.<ref>{{Navedi splet|title=Jernej Vrtovec: Ljudem smo dali upanje #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/nasmehi-na-obrazu-koalcije-nsi-sls-in-fokusa-prejeli-smo-novo-upanje-na-desnem-polu-687491|website=siol.net|accessdate=2026-03-31|language=sl}}</ref> [[Koalicija Levice in Vesne|Koalicijo Levice in Vesne]] je motila neuvrstitev kandidatov iz stranke Vesna, ta pa je kljub neuvrstitvi pozvala k vključenosti [[Zelena politika|zelene politike]] v dnevno politiko.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna brez poslanca, a si želi umestitve "zelene politike" v vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/vesna-brez-poslanca-a-si-zeli-umestitve-zelene-politike-v-vlado/267094|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Piratska stranka Slovenije|Piratska stranka]] se je dan po volitvah odločila za izredni kongres o vodstvu stranke, saj je predsednik [[Jasmin Feratović]] po neuvrstitvi v parlament stranki ponudil svoj odstop.<ref>{{Navedi splet|title=O prihodnosti Feratovića bodo Pirati po slabem volilnem rezultatu odločali čez mesec dni|url=https://n1info.si/novice/slovenija/o-prihodnosti-feratovica-bodo-pirati-po-slabem-volilnem-rezultatu-odlocali-cez-mesec-dni/|website=N1|date=2026-03-23|accessdate=2026-03-25|language=sl-SI}}</ref> Predsednik stranke [[Glas upokojencev Pavla Ruparja|Glas upokojencev]] [[Pavel Rupar]] je v luči 0,35-odstotnega rezultata napovedal umik iz politike in vodenja stranke ter prenehanje njenega delovanja. Oster zapis na omrežju Facebook je končal z besedami »Nekoč je obstajal Rupar.«<ref>{{Navedi splet|title="Nekoč je obstajal Rupar": Pavel Rupar odhaja iz politike|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/nekoc-je-obstajal-rupar-pavel-rupar-odhaja-iz-politike/777400|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Predsednik [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] [[Zmago Jelinčič Plemeniti]] je v odzivu na izide dejal, da »slovenski narod ni zrel, da ima svojo državo«, a ob tem dodal, da bodo kot stranka delovali še naprej.<ref name=":39">{{Navedi splet|title="Vse manjše stranke so žrtve izbire manjšega zla"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/vse-manjse-stranke-so-zrtve-izbire-manjsega-zla/777163|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> V stranki [[Mi, socialisti!]] so izrazili kritiko nad »polarizacijo politične izbire« in poudarili, da še »niso rekli zadnje.«<ref name=":39" /> === Izvoljeni poslanci === {{Glavni članek|Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije}} V parlament se je uvrstilo sedem strank ali skupnih list; Gibanje Svoboda je osvojilo 29 poslanskih mandatov, SDS 28, skupna lista NSi, SLS in Fokusa pa 9 mandatov. Pri slednji je bilo 7 poslancev izvoljenih iz kvote NSi, po eden pa iz SLS in Fokusa. Stranki SD in Demokrati sta osvojili vsaka po 6 poslancev, sledila je skupna lista Levice in Vesne, kjer je vseh 5 poslancev pripadlo Levici. S petimi poslanci je v Državni zbor prvič vstopila tudi Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> Za predstavnika manjšin sta bila znova izvoljena dotedanja poslanca, [[Felice Ziza]] iz italijanske in [[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] iz madžarske narodne skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Za predstavnika narodnih skupnosti izvoljena dosedanja poslanca Ziza in Horvath|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/za-predstavnika-narodnih-skupnosti-izvoljena-dosedanja-poslanca-ziza-in-horvath/777211|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> V novem sklicu Državnega zbora je 57 moških in 33 žensk, kar sta dve ženski manj kot v prejšnjem državnozborskemu sklicu. Najmlajši poslanec je 25-letni [[Andrej Poglajen]] (SDS), najstarejši pa [[Franc Križan]] (Demokrati. Anžeta Logarja) z 72 leti. Najmlajša poslanka je 29-letna [[Lucija Tacer Perlin]] (Svoboda), najstarejša pa 63-letna [[Adrijana Kocjančič]] (SDS).<ref>{{Navedi splet|title=Največ glasov za Roberta Goloba, največji delež glasov prejel Matej Arčon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/najvec-glasov-za-roberta-goloba-najvecji-delez-glasov-prejel-matej-arcon/777185|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-31|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Med poslance so bili izvoljeni tudi trije dosedanji župani: Srečko Ocvirk (SLS), župan občine Sevnica, Martin Mikolič (NSi), župan Rogatca ter Darko Ratajc (SD), župan Slovenskih Konjic. Ker sta funkciji župana in poslanca v Državnem zboru nezdružljivi, je Ministrstvo za javno upravo namesto razpisa predčasnih lokalnih volitev v teh občinah predlagalo, da županovanja s prevzemom poslanskih mandatov prevzamejo dotedanji podžupani.<ref>{{Navedi splet|title=V treh občinah, kjer so bili za poslance izvoljeni župani, nadomestnih volitev ne bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-treh-obcinah-kjer-so-bili-za-poslance-izvoljeni-zupani-nadomestnih-volitev-ne-bo/777322|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> === Sestanki in pogajanja === Po volitvah se nadaljuje afera domnevnega vmešavanja tujih služb v volitve. 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in [[Predsednik Republike Slovenije|predsednice republike]] prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanje tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njene stike s slovenskimi subjekti.<ref name=":40" /><ref name=":41" /> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob je opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij. Ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":40" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":43" /> Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, kasneje imenovane »vlada narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bil iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnilo.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> ==== Tvorba sredinskega bloka ==== {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija, [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name="3blok">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name="3blok2">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] pa je ob tem napovedal, da v trojici strank nimajo ambicij za mandatarskega kandidata, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Sodelujoče politične stranke == === Parlamentarne stranke === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;line-height:22px" |- ! rowspan=2 colspan=5 width=300px | Ime ! width=90 rowspan=2 | Vodja ! rowspan=2 | Ideologija ! width=60 rowspan=2 | Pol ! colspan=2 | Rezultat [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! colspan=2 | Na dan volitev |- ! Glasov (%) ! Sedežev ! Sedežev ! Status v DZ |- ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}; width:2 px;"| | align=center |'''GS''' | colspan="3" |[[Gibanje Svoboda]] | [[Robert Golob]] | [[socialni liberalizem]] | [[leva sredina|leva<br> sredina]] | align=center | 34,4 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|41|90|{{party color|Gibanje Svoboda}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|39|90|{{party color|Gibanje Svoboda}}}} | {{yes|Koalicija}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:2px;"| | align=center |'''SDS''' | colspan="3" |[[Slovenska demokratska stranka]] | [[Janez Janša]] | [[konservatizem]] | [[politična desnica|desnica]] | align=center | 23,5 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|27|90|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|24|90|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}}} | rowspan="2" {{no|Opozicija}} |- ! rowspan="3" style="background:{{party color|Nova Slovenija}};" | | rowspan="3" style="text-align:center;" |'''NSi + SLS + FOKUS''' | rowspan="3" |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa]] ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:2px;"| | [[Nova Slovenija|Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Jernej Vrtovec]] | [[krščanska demokracija]] | [[desna sredina]] | align=center | 6,9 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|8|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|8|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:2px;"| | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[Tina Bregant]] | [[agrarizem]] | [[desna sredina]] | align=center | 3,4 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | rowspan="2" align=center style="background:silver" |Zunaj parlamenta |- ! style="background:#1961ac;" width:2px;"| | [[Fokus (stranka)|FOKUS Marka Lotriča]] | [[Marko Lotrič]] | [[konservativni liberalizem]] | [[desna sredina]] | align=center {{n/a}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#1961ac}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#1961ac}} |- ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:2px;"| | align=center |'''SD''' | colspan="3" |[[Socialni demokrati]] | [[Matjaž Han]] | [[socialna demokracija]] | [[leva sredina|leva<br> sredina]] | align=center | 6,7 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|7|90|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|9|90|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | rowspan="2" {{yes|Koalicija}} |- ! rowspan="2" style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}};" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |'''Levica + Vesna''' | rowspan="2" |[[Koalicija Levice in Vesne]] | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:2px;"| | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]] | [[demokratični socializem]] | [[politična levica|levica]] | align=center | 4,5 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|3|90|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} |- ! style="background:{{party color|Vesna - zelena stranka}}; width:2px;"| | [[VESNA – zelena stranka]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] | [[zelena politika]] | [[politična levica|levica]] | align=center | 1,4 % | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Vesna - zelena stranka}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Vesna - zelena stranka}}}} | align=center style="background:silver" |Zunaj parlamenta |} === Parlamentarne stranke, nastale med mandatom === Sledeče stranke niso obstajale in kandidirale na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|prejšnjih volitvah]], temveč so nastale v času mandata 9. državnega zbora in imajo v njem svoje predstavnike. [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] jih v skladu s poklicnimi merili in odredbo upravnega sodišča obravnava kot parlamentarne stranke,<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RTV se želi izogniti tožbi, kot je bila Golobova|url=https://info360.si/politika/rtv-se-zeli-izogniti-tozbi-kot-je-bila-golobova/|website=info360.si|date=2026-02-06|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Državni zbor pa kot zunajparlamentarne, pri čemer so trije poslanci iz vrst Demokratov združeni v [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|PS nepovezanih]], Kordiš in Kaloh pa sta samostojna poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/!ut/p/z1/jY7NCoJAGEWfxq3fp6L97NTA_CnQKG02oTGNgjoyTgk9fWaroKK7u5dz4AKBDEib3yqWy4q3eT32I7FOwSK0g9DT0NMTE-OV7mx2aKAbWpBOgLNNTH8CkpmOsROFh7WrG-hrQP7xfwBPH7_ERgiAsJoXr6t2WxhzBkTQCxVUqFcxzqWUXb9UUMFhGFTGOaupeuaNgp-UkvcSsncSumaf3SOaPgDgJNcC/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/|title=POSLANKE IN POSLANCI|accessdate=2026-02-12|website=Državni zbor}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;line-height:22px" |- ! rowspan=2 colspan=5 width=300px | Ime ! width=90 rowspan=2 | Vodja ! rowspan=2 | Ideologija ! width=60 rowspan=2 | Pol ! colspan=2 | Na dan volitev |- ! Sedežev ! Status v DZ |- ! style="background:#09105e; width:2 px;"| | align=center |'''D.''' | colspan="3" |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] | [[Anže Logar]] | [[konservativni liberalizem]] | [[desna sredina|desna<br> sredina]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|3|90|#09105e}} | rowspan="2" {{no|Opozicija}} |- ! style="background:#eb4d2f; width:2 px;"| | align=center |'''MI!''' | colspan="3" |[[Mi, socialisti!]] | [[Miha Kordiš]] | [[socializem]] | [[skrajna levica]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|90|#eb4d2f}} |- ! rowspan="2" style="background:#78336e;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |{{nowrap|'''SZ'''}} | rowspan="2" |[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] ! style="background:#78336e;" width:2px;"| | [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] | [[Karl Erjavec]] | [[interesi upokojencev]] | [[leva sredina]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#78336e}} | align=center style="background:silver" |Zunaj parlamenta |- ! style="background:#003914; width:2 px;"| | [[Suvereni]] | [[Dejan Kaloh]] | [[suverenizem]] | [[politična desnica|desnica]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|90|#003914}} | {{no|Opozicija}} |} === Zunajparlamentarne stranke === {| class="wikitable" style="text;font-size:91%;line-height:26px" |- ! colspan=5 width=320 | Ime ! width=100 | Vodja ! Ideologija ! width=90 | Pozicija ! width=90 |Izid [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |- ! rowspan="2" style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}};" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |'''Zeleni<br> + SG''' | rowspan="2" |[[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni Slovenije +<br>SG Stranka generacij]] | style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:2px;"| | [[Zeleni Slovenije]] | [[Andrej Čuš]] | [[zelena politika]] | [[desna sredina]] | align=center|3,4 %{{efn|Koalicija [[Povežimo Slovenijo]].}} |- ! style="background:#7ed957;" width:2px;"| | [[Stranka generacij]] | [[Vlado Dimovski]] | [[socialni liberalizem]] | [[leva sredina]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:2px;"| | align=center |'''Resni.ca''' | colspan="3" |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | [[Zoran Stevanović]] | [[suverenizem]] | [[politična desnica|desnica]] | align=center | 2,9 % |- ! style="background:#000000; width:2px;"| | align=center |'''Pirati''' | colspan="3" |[[Piratska stranka Slovenije]] | [[Jasmin Feratović]] | [[piratska politika]] | [[leva sredina]] | align=center | 1,6 % |- ! style="background:#2d3e52; width:2px;"| | align=center |'''Sloga''' | colspan="3" |[[Sloga (stranka)|SLOGA]] | [[Janko Veber]] | [[populizem]] | [[centrizem|sredina]] | align=center | 0,1 %{{efn|Koalicija Zavezništvo osvobodimo Slovenijo.}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:2px;"| | align=center |'''SNS''' | colspan="3" |[[Slovenska nacionalna stranka]] | [[Zmago Jelinčič]] | [[nacionalizem]] | [[skrajna desnica]] | align=center | 1,5 % |- ! style="background:{{party color|Glas upokojencev}}; width:2px;"| | align=center |'''GU''' | colspan="3" |[[Glas upokojencev|Glas upokojencev Pavla Ruparja]] | [[Pavel Rupar]] | [[interesi upokojencev]] | [[desna sredina]] | align=center {{n/a}} |- ! rowspan="2" style="background:#ee2932;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |'''AzaS''' | rowspan="2" |[[Alternativa za Slovenijo]] ! style="background:{{party color|Nič od tega}}; width:2px;"| | [[Nič od tega]] | [[Boris Žulj]] | [[populizem]] | [[politična levica|levica]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:#f47104; width:2px;"| | [[Za zdravo družbo]] | [[Jure Pogačnik]] | [[:en:Right-wing antiglobalism|antiglobalizem]] | [[politična desnica|desnica]] | align=center | 1,7 % |- ! style="background:#6f2c91;" width:2px;"| | align=center |'''PVP''' | colspan="3" |[[Prerod (stranka)|Prerod - Stranka Vladimirja Prebiliča]] | [[Vladimir Prebilič]] | [[socialni liberalizem]] | [[leva sredina]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:#045ba4;" width:2px;"| | align=center |'''SUS''' | colspan="3" |Rešitev - Stranka upokojencev Velenje, Slovenija | Faruk Pijuković | [[interesi upokojencev]] | [[desna sredina]] | align=center {{n/a}} |} === Stranke, ki na volitvah niso nastopile === {| class="wikitable" style="text;font-size:91%;line-height:26px" |- ! colspan=5 width=340 | Ime ! width=100 | Vodja ! Ideologija ! width=90 | Pozicija ! width=90 | Zadnje volitve |- ! style="background:#d83c16; width:2px;"| | align=center |'''NS''' | colspan="3" |[[Nova socialdemokracija|Nova socialdemokracija – Krekovi socialisti]] | [[Andrej Magajna]] | [[krščanski socializem]] | [[leva sredina]] | align=center | 2022 |- ! style="background:#6B8E23; width:2px;"| | align=center |'''SNP''' | colspan="3" |[[Naša prihodnost]] | [[Ivan Gale]] | [[korupcija|boj proti korupciji]] | [[centrizem|sredina]] | align=center | 2022 |- ! style="background:#bfd62e; width:2px;"| | align=center |'''ND''' | colspan="3" |[[Naša dežela]] | [[Aleksandra Pivec]] | [[kmetijska politika]] | [[centrizem|sredina]] | align=center | 2022 |- ! style="background:#2E5894; width:2px;"| | align=center |'''ZLS''' | colspan="3" |[[Za ljudstvo Slovenije]] | [[Borut Loboda]] | [[suverenizem]] | [[politična desnica|desnica]] | align=center | 2022 |- ! rowspan="2" style="background:#0000ff;" | | rowspan="2" style="text-align:center;" |'''KZN''' | rowspan="2" |[[Koalicija zedinjenega naroda]] ! style="background:#5aad39; width:2px;"| | [[Gibanje Zedinjena Slovenija]] | [[Andrej Šiško]] | [[nacionalizem]] | [[skrajna desnica]] | rowspan="2" align=center | 2022 |- | style="background:#0c5390; width:2px;"| | [[Stranka slovenskega naroda]] | [[Sašo Pajk]] | [[nacionalizem]] | [[politična desnica|desnica]] |- ! style="background:{{party color|Youth Party – European Greens}}; width:2px;"| | align=center |'''SMS''' | colspan="3" |[[Stranka mladih - Zeleni Evrope]] | [[Igor Jurišič]] | [[zelena politika]] | [[leva sredina]] | align=center | 2011 |- ! style="background:#bddd73; width:2px;"| | align=center |'''SKU''' | colspan="3" |[[Skupnost (stranka)|Skupnost – Zveza list lokalnih skupnosti]] | [[Marko Funkl]] | [[interesi lokalnih skupnosti]] | [[centrizem|sredina]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:#d69a2a; width:2px;"| | align=center |'''SS''' | colspan="3" |Stranka Straža - Katoliška narodna stranka | [[Alen Koman]] | [[krščanski nacionalizem]] | [[skrajna desnica]] | align=center {{n/a}} |- ! style="background:#502379; width:2px;"| | align=center |'''Volt''' | colspan="3" |[[Volt Slovenija]] | [[Borja Razinger]] | [[Združene države Evrope|evropski federalizem]] | [[leva sredina]] | align=center {{n/a}} |} == Podpore == {| class="wikitable" ! Država ! colspan="2" | Stranka ! Voditelj ! Položaj ! colspan="2" | Podpora |- | rowspan="4" | {{flag|Evropska unija}} | rowspan="2" style="background-color: {{party color|Skupina Evropske ljudske stranke}};" | | rowspan="2" | [[Skupina Evropske ljudske stranke|Skupina EPP]] | rowspan="2" | [[Manfred Weber]] | rowspan="2" | predsednik skupine | style="background-color: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" | | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (Janez Janša)<ref>{{Navedi splet|title=S & D sprejel ljubljansko deklaracijo s pozivom k izključitvi SDS-a iz skupine EPP|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/s-d-sprejel-ljubljansko-deklaracijo-s-pozivom-k-izkljucitvi-sds-a-iz-skupine-epp/772437|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":21">{{Navedi splet|title=Vodja EPP-ja Manfred Weber ob obisku Slovenije izrazil podporo SDS-u in NSi-ju|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/vodja-epp-ja-manfred-weber-ob-obisku-slovenije-izrazil-podporo-sds-u-in-nsi-ju/772426|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |- | style="background-color: {{party color|Nova Slovenija}};" | | [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] (Jernej Vrtovec)<ref name=":21" /> |- | style="background-color: {{party color|Progressive Alliance of Socialists and Democrats}};" | | [[Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov|Skupina S & D]] | Iratxe Garcia Perez | predsednica skupine | style="background-color: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}};" | | [[Socialni demokrati|SD]] (Matjaž Han)<ref>{{Navedi splet|title=S & D sprejel ljubljansko deklaracijo s pozivom k izključitvi SDS-a iz skupine EPP|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/s-d-sprejel-ljubljansko-deklaracijo-s-pozivom-k-izkljucitvi-sds-a-iz-skupine-epp/772437|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |- | style="background-color: {{party color|Renew Europe}};" | | [[Renew Europe|Skupina Renew]] | Valerie Hayer | predsednica skupine | style="background-color: {{party color|Gibanje Svoboda}};" | | [[Gibanje Svoboda]] (Robert Golob)<ref>{{Navedi splet|title=Hayer ob obisku Ljubljane: "Trumpova zaveznika Janša in Orban morata biti na volitvah poražena"|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/hayer-ob-obisku-ljubljane-trumpova-zaveznika-jansa-in-orban-morata-biti-na-volitvah-porazena/772439|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-05|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |} == Zgodovina kampanje == === Nove stranke === Na ustanovnem kongresu 20. januarja 2024 je nastala prva nova stranka po preteklih volitvah, [[Glas upokojencev]] nekdanjega poslanca SDS [[Pavel Rupar|Pavla Ruparja]].<ref>{{Navedi splet|title=Pavel Rupar in somišljeniki ustanovili stranko, gredo tudi na evropske volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/iniciativa-glas-upokojencev-je-postala-stranka/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-20|language=sl}}</ref> Pred [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskimi volitvami 2024]] je bila ustanovljena satirična stranka [[Nič od tega]] pod vodstvom aktivista Borisa Žulja in nekdanje poslanke [[Violeta Tomić|Violete Tomić]].<ref>{{Navedi splet|title=Violeta Tomić na evrovolitve s satirično stranko Nič od tega|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/violeta-tomic-na-evrovolitve-s-satiricno-stranko-nic-od-tega/702564|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-23|language=sl}}</ref> Istega leta je svojo stranko snoval poslanec [[Anže Logar]], 16. novembra pa so bili po njegovem izstopu iz SDS ustanovljeni [[Demokrati.]]<ref>{{Navedi splet|title=Logar potrjen za predsednika Demokratov; prepričan, da se začenja 'nekaj velikega'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-ustanovnim-kongresom-bo-zazivela-logarjeva-stranka.html|website=24ur.com|accessdate=2024-11-16|language=sl}}</ref> 27. novembra je bila ustanovljena še stranka [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]] dolgoletnega politika [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]].<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Erjavec se vrača na politični parket kot predsednik stranke Zaupanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-se-vraca-na-politicni-parket-kot-predsednik-stranke-zaupanje/728735|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-12-08|language=sl}}</ref> V začetku leta 2025 je svojo politično stranko [[Fokus (stranka)|Fokus]] na ustanovnem kongresu 18. januarja na Brdu pri Kranju ustanovil [[Marko Lotrič]], predsednik Državnega sveta.<ref>{{Navedi splet|title=Lotrič ob ustanovitvi stranke Fokus napovedal "alternativo, ki bo Slovenijo usmerila na pravo pot"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lotric-ob-ustanovitvi-stranke-fokus-napovedal-alternativo-ki-bo-slovenijo-usmerila-na-pravo-pot/733764|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> 17. maja je prišlo do združitve strank [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] in [[Dobra država]], na spojitvenem kongresu pa je nastala [[Stranka generacij]] ekonomista in nekdanjega ministra [[Vlado Dimovski|Vlada Dimovskega]].<ref>{{Navedi splet|title=DeSUS-a ni več. Z Dobro državo je zdaj združen v Stranko generacij.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/desus-a-ni-vec-z-dobro-drzavo-je-zdaj-zdruzen-v-stranko-generacij/746032|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref> 20. junija je potekal ustanovni kongres stranke [[Suvereni]] poslanca [[Dejan Kaloh|Dejana Kaloha]].<ref>{{Navedi splet|title=Dejan Kaloh ustanovil stranko Suvereni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dejan-kaloh-ustanovil-stranko-suvereni/749683|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> 26. avgusta je bila ustanovljena stranka lokalnih list [[Skupnost (stranka)|Skupnost]] pod vodstvom Marka Funkla.<ref>{{Navedi splet|title=Pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami zaživela še ena nova stranka|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pred-prihajajocimi-parlamentarnimi-volitvami-zazivela-se-ena-nova-stranka/|website=n1info.si|accessdate=2025-08-26|language=sl}}</ref> 15. oktobra je bila v Kočevju ustanovljena stranka [[Prerod (stranka)|Prerod]] evroposlanca [[Vladimir Prebilič|Vladimirja Prebiliča]].<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovljena stranka Prerod, njen predsednik je Prebilič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustanovljena-stranka-prerod-njen-predsednik-je-prebilic/760929|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-20|language=sl}}</ref> 16. novembra je v Ljubljani sledil ustanovni kongres stranke [[Mi, socialisti!]] poslanca [[Miha Kordiš|Mihe Kordiša]].<ref>{{Navedi splet|url=https://info360.si/politika/miha-kordis-razkril-datum-ustanovnega-kongresa-svoje-stranke/|title=Miha Kordiš razkril datum ustanovnega kongresa svoje stranke|date=2025-10-30|accessdate=2025-11-03|website=Info360.si|language=sl}}</ref> V procesu ustanavljanja sta še dve politični stranki, in sicer ''Straža'' katoliškega podkasterja Alena Komana, ter ''Volt Slovenija'' kot podružnica panevropskega federalističnega gibanja Volt Evropa.<ref>{{Navedi splet|title=Aljuš Pertinač: »Funkcija pač ne naredi človeka, temveč človek naredi funkcijo« - Domovina|url=https://www.domovina.je/aljus-pertinac-funkcija-pac-ne-naredi-cloveka-temvec-clovek-naredi-funkcijo|website=Domovina.je|accessdate=2025-12-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/gibanje-volt-slovenija-v-zbiranje-podpisov-za-ustanovitev-stranke/763816|title=Gibanje Volt Slovenija v zbiranje podpisov za ustanovitev stranke|date=2025-11-12|accessdate=2025-11-13|website=RTVSLO.si|language=sl|last=R.|first=B.}}</ref> === Predvolilno povezovanje === ==== Koalicije strank in skupne liste ==== 17. junija 2025 sta stranki [[Levica (Slovenija)|Levica]] in [[VESNA – zelena stranka|Vesna]] podpisali predvolilni sporazum, ki je napovedal skupni nastop na prihodnjih volitvah.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Politična zavezništva: sodelovanje Levice in Vesne ter pripojitev stranke Konkretno k Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicna-zaveznistva-sodelovanje-levice-in-vesne-ter-pripojitev-stranke-konkretno-k-demokratom/749237|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> Na volilnem kongresu Levice 4. oktobra je bilo sodelovanje v zavezništvu uradno potrjeno s strani stranke.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Asta Vrečko napovedala, da gre Levica na parlamentarne volitve skupaj s stranko Vesna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-napovedala-da-gre-levica-na-parlamentarne-volitve-skupaj-s-stranko-vesna/759676|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-10|language=sl}}</ref> Partnersko sodelovanje je 14. oktobra na seji sveta potrdila tudi stranka Vesna.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna potrdila sporazum o sodelovanju z Levico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesna-potrdila-sporazum-o-sodelovanju-z-levico/760796|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-20|language=sl}}</ref> O sodelovanju v tej koaliciji sta se partnerici pogovarjali še z novoustanovljeno župansko stranko Skupnost,<ref>{{Navedi splet|title=Nova predvolilna zveza, ki spreminja igro na levem polu|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ni-cas-za-drobljenje-ampak-za-sodelovanje-in-povezovanje|website=www.delo.si|accessdate=2025-11-28|language=sl}}</ref> iz katere so 19. januarja 2026 sporočili, da se zaradi »prešibke strukture na lokalni ravni« ne bodo udeležili državnozborskih volitev.<ref>{{Navedi splet|title=Županska stranka ne gre na državnozborske volitve. »Vidimo se čez štiri leta,« pravijo.|url=https://info360.si/politika/zupanska-stranka-ne-gre-na-drzavnozborske-volitve-vidimo-se-cez-stiri-leta-pravijo/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref> 3. julija 2025 se je stranka [[Konkretno]] na spojitvenem kongresu priključila stranki [[Demokrati.]]<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Demokrati so si pripojili stranko Konkretno|url=https://n1info.si/novice/slovenija/demokrati-so-si-pripojili-stranko-konkretno/|website=n1info.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> 27. novembra 2025 je ob napovedi kandidature na državnozborskih volitvah sodelovanje z Demokrati napovedal tudi [[Andrej Magajna]], predsednik stranke [[Nova socialdemokracija]], ki je sporočil, da so pripravili seznam možnih kandidatov za uvrstitev na listo.<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Bo Logar pred volitvami združil moči z Magajno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bo-logar-pred-volitvami-zdruzil-moci-z-magajno/|website=n1info.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> Do konkretnih pogovorov ni prišlo, Logar je napovedal samostojno kandidaturo Demokratov z 88 kandidati stranke.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Anže Logar napoveduje samozavesten nastop Demokratov na prihajajočih volitvah|url=https://n1info.si/novice/slovenija/anze-logar-napoveduje-samozevesten-nastop-demokratov-na-volitvah/|website=N1|date=2026-01-06|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> 21. avgusta 2025 sta nastop na skupni listi napovedali zunajparlamentarni stranki [[Nič od tega]] in [[Za zdravo družbo]].<ref>{{Navedi splet|title=Stranka NOT in Za zdravo družbo sta združili moči|url=https://www.facebook.com/reel/1294858792223360|website=Facebook.com|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> Po navedbah slednje naj bi bila k sodelovanju povabljena tudi [[Resni.ca]], a je ta možnost skupnega nastopa zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka NOT in Za zdravo družbo sta združili moči|url=https://www.facebook.com/reel/1294858792223360|website=Facebook.com|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref> 19. januarja 2025 so predstavniki obeh strank napovedali skupno listo pod imenom [[Alternativa za Slovenijo]], ki so se ji pridružili še gibanje Naprej, društvo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije in iniciativa ZA upokojence.<ref>{{Navedi splet|title=Tomić: Sredstva, ki se nespametno zapravljajo za tuje vojne, bomo usmerili v blaginjo naših ljudi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tomic-sredstva-ki-se-nespametno-zapravljajo-za-tuje-vojne-bomo-usmerili-v-blaginjo-nasih-ljudi/770615|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 26. septembra 2025 sta predsednika strank [[Suvereni]] in [[Gibanje Zedinjena Slovenija]], poslanec [[Dejan Kaloh]] in [[Andrej Šiško]], napovedala formiranje suverenistično-domoljubnega bloka, ki bi s skupno listo več nacionalističnih strank nastopil na državnozborskih volitvah. Napoved je sledila oznanitvi nacionalne politične akcije ''SLOEXIT'', ki predlaga izstop Slovenije iz [[Evropska unija|EU]] ter razpravo o izstopu iz zveze [[NATO]].<ref>{{Navedi splet|title=Kaloh in Šiško združujeta moči: z akcijo SLOEXIT predlagata izstop Slovenije iz EU|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaloh-in-sisko-zdruzujeta-moci-z-akcijo-sloexit-predlagata-izstop-slovenije-iz-eu/|website=n1info.si|accessdate=2025-09-28|language=sl}}</ref> 19. novembra 2025 so se predstavniki Suverenih udeležili »Dneva zaupanja«, dogodka, ki ga je ob prvi obletnici stranke [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]] organiziral njen predsednik [[Karl Erjavec]].''<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Stranka, ki jo vodi Karl Erjavec, je dobila novo ime|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-ki-jo-vodi-karl-erjavec-je-dobila-novo-ime/|website=N1|date=2025-11-19|accessdate=2025-11-28|language=sl-SI}}</ref>'' Slednji je skupaj s poslancem Kalohom napovedal oblikovanje nove poslanske skupine ter kasneje skupne liste za volitve v Državni zbor, pri tem gibanje ZSi Andreja Šiška ni bilo omenjeno.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus o sodelovanju na volitvah. Erjavec se dogovarja s stranko Suvereni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-z-sls-in-fokusom-podpisala-izjavo-o-moznem-sodelovanju-na-volitvah.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-11-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec bo v imenu svoje stranke izpostavil sebe. Koga si še želi v svojih vrstah?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/karl-erjavec-bo-v-imenu-svoje-stranke-izpostavil-sebe-koga-si-se-zeli-v-svojih-vrstah/|website=N1|date=2025-11-17|accessdate=2025-11-28|language=sl-SI}}</ref> 22. decembra 2025 je svet stranke Suvereni odločil, da se ta na volitve poda samostojno in ne v partnerstvu s stranko Zaupanje.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Preobrat: Dejan Kaloh in Karl Erjavec ne gresta skupaj na volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/preobrat-dejan-kaloh-in-karl-erjavec-ne-gresta-skupaj-na-volitve/|website=N1|date=2025-12-22|accessdate=2025-12-22|language=sl-SI}}</ref> 30. decembra 2025 sta Gibanje Zedinjena Slovenija in [[Stranka slovenskega naroda]] podpisali sporazum o ustanovitvi predvolilne koalicije z imenom Koalicija zedinjenega naroda,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/1404914261135984|title=Koalicija zedinjenega naroda|date=2026-01-05|accessdate=2026-01-05|website=Facebook|last=Bolfek|first=Ivan}}</ref> Suvereni pa so dosegli dogovor s stranko [[Sloga (stranka)|Sloga]] nekdanjega ministra in predsednika Državnega zbora [[Janko Veber|Janka Vebra]], ki bo svoje kandidate priključila nosilni listi stranke Suvereni.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/branko.damjanovic.5/posts/pfbid0i6msKEHa4XEHGRACjkoVKs8NkCs8Vug4WnkK3M5yaBsbXcKZwxjZ6uxwzE2KwBfel?rdid=RKf9XfqBMtURskNA#|title=22. 3. 2026 bodo volitve poslank in poslancev v Državni Zbor Republike Slovenije. Zato je zelo pomembno, da izvolimo poslanke in poslance, ki bodo delovali za Skupno Dobro v Suvereni Sloveniji.|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|website=Facebook.com|last=Damjanovič|first=Branko}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 15. februarja 2026 je bilo objavljeno, da bosta Dejan Kaloh in Karl Erjavec kljub prvotno drugačnemu sklepu skupaj oblikovala kandidatno listo; svet Suverenih je strateško odločil, da v luči rezultatov poizvedb javnega mnenja ne nastopijo samostojno, ampak priključijo svoje kandidate Erjavcu v šesti, sedmi in osmi volilni enoti.<ref>{{Navedi splet|title=Na nacionalki ne bo Janše in Vrtovca, bosta pa Erjavec in Kordiš|url=https://info360.si/politika/na-nacionalki-ne-bo-janse-in-vrtovca-bosta-pa-erjavec-in-kordis/|website=info360.si|date=2026-02-15|accessdate=2026-02-15|language=sl-SI}}</ref> 18. septembra 2025 sta se prvič sestala predsednika strank [[Nova Slovenija|NSi]] in [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Jernej Vrtovec]] in [[Tina Bregant]], in se zavzela za možnost skupnega nastopa strank, ki bi zaradi državotvornosti preprečil drobljenje glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Da bi preprečili drobljenje glasov, sta Vrtovec in Bregant odprta za sodelovanje strank NSi in SLS|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/da-bi-preprecili-drobljenje-glasov-sta-vrtovec-in-bregant-odprta-za-sodelovanje-strank-nsi-in-sls/758101|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> 19. novembra 2025 so Vrtovec, Bregant in Marko Lotrič, predsednik stranke Fokus, podpisali namero o začetku pogovorov za oblikovanje skupne liste za državnozborske volitve. Predsedniki strank partneric so ob tem soglasno podprli idejo kot prizadevanje za oblikovanje »razvojnega zavezništva« ter desnosredinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus bi šli na volitve s skupno listo: "Ta trojček je porok za spremembo oblasti"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nsi-sls-in-fokus-bodo-podpisale-izjavo-o-nameri-sodelovanja-na-prihodnjih-volitvah/|website=N1|date=2025-11-19|accessdate=2025-11-28|language=sl-SI}}</ref> 4. decembra sta Bregant in Lotrič potrdila, da so stranke že v procesu usklajevanja skupne liste in razdelitve volilnih okrajev.<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje na desni sredini: kot alternativa Janši ali da mu omogočijo sestavo vlade? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/povezovanje-nsi-sls-in-fokusa-kot-alternativa-jansi-ali-da-mu-omogocijo-sestavo-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-05|language=sl}}</ref> 14. januarja 2026 sta Marko Lotrič in Monika Kirbiš Rojs oznanila, da na skupni listi ne bosta kandidirala za poslanca, saj da želita dokončati mandat v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]]; kljub temu sta napovedala aktivno sodelovanje v volilni kampanji.<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Lista je bila v tem obdobju dokončno sestavljena, sodelovanje pa potrjeno. 15. januarja je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/branko.damjanovic.5/posts/pfbid0i6msKEHa4XEHGRACjkoVKs8NkCs8Vug4WnkK3M5yaBsbXcKZwxjZ6uxwzE2KwBfel?rdid=RKf9XfqBMtURskNA#|title=22. 3. 2026 bodo volitve poslank in poslancev v Državni Zbor Republike Slovenije. Zato je zelo pomembno, da izvolimo poslanke in poslance, ki bodo delovali za Skupno Dobro v Suvereni Sloveniji.|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|website=Facebook.com|last=Damjanovič|first=Branko}}</ref> Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na seji potrdila glavni odbor SLS in svet stranke Fokus.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/strankaSLS/status/2011853810709266731|title=Glavni odbor SLS je potrdil sporazum o skupnem nastopu z NSi in Fokus na DZ volitvah 22. marca!|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|website=X.com|last=SLS}}</ref> 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi potrdil skupen nastop na volitvah s Fokusom in SLS-om|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-potrdil-skupen-nastop-na-volitvah-s-fokusom-in-sls-om/770533|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Predsednik NSi je sklep sveta pospremil z besedami, da je »samo razvojna koalicija resnična zmaga za prihodnost.«<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/JernejVrtovec/status/2013352679360102527|title=Skupaj. Po zmago za prihodnost.|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|website=X.com|last=Vrtovec|first=J.}}</ref> Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus v sredo v podpis sporazuma za več poslanskih mandatov|url=https://info360.si/politika/nsi-sls-in-fokus-v-sredo-v-podpis-sporazuma-za-vec-poslanskih-mandatov/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tri desnosredinske stranke podpisale sporazum o sodelovanju na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tri-desnosredinske-stranke-podpisale-sporazum-o-sodelovanju-na-volitvah/770807|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-11|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 3. februarja 2026 sta sodelovanje na volitvah napovedali stranki [[Zeleni Slovenije]] in [[Stranka generacij]], ki sta na skupni tiskovni konferenci predstavili skupno listo ter zavzemanje za vse generacije, boj proti korupciji, stabilno gospodarstvo in skrb za okolje kot glavne programske prioritete.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na državnozborske volitve|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-drzavnozborske-volitve|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-11|language=sl}}</ref> Sveta obeh strank sta skupno kandidatno listo potrdila na svojih sejah 12. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni in Stranka generacij potrdili skupno kandidatno listo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zeleni-in-stranka-generacij-potrdili-skupno-kandidatno-listo/773296|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> ==== Neuspešna povezovanja ==== 10. junija 2025 so Zeleni Slovenije ob 36. obletnici ustanovitve stranke pozvali in povabili k združitvi vseh zelenih sil na partnersko listo.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije praznujejo 36 let. Želijo si skupen nastop zelenih opcij na parlamentarnih volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zeleni-slovenije-praznujejo-36-let-zelijo-si-skupen-nastop-zelenih-opcij-na-parlamentarnih-volitvah/748543|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> 3. decembra 2025 so iz stranke Prerod sporočili, da so začeli pogovore s [[Socialni demokrati|Socialnimi demokrati]] o možnosti sodelovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Prebiličev Prerod in SD za sodelovanje na levi sredini: "Aktivirati je treba volivce"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prebilicev-prerod-in-sd-za-sodelovanje-na-levi-sredini-aktivirati-je-treba-volivce/766079|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-05|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Pobudnik pogovorov o povezovanju je bil predsednik SD [[Matjaž Han]], ki je pobudo komentiral z besedami, da »s kakšno novo idejo lahko parirajo vsem«, medtem ko naj bi si v Prerodu želeli povolilnega sodelovanja.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Vladimir Prebilič je dobil klic Matjaža Hana s pobudo o sodelovanju|url=https://info360.si/politika/vladimir-prebilic-je-dobil-klic-matjaza-hana-s-pobudo-o-sodelovanju/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2025-12-05|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Han o zavezništvu s Prebiličem: S kakšno novo idejo lahko pariramo vsem {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-s-kaksno-novo-idejo-lahko-pariramo-vsem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-05|language=sl}}</ref> Predsednika Preroda Vladimirja Prebiliča je k pogovorom povabil tudi Vlado Dimovski, vodja Stranke generacij, ki je ob pozivu k sodelovanju na levi sredini pozdravil možnost skupne liste, tudi s stranko SD.<ref name=":7" /> Svet stranke Prerod je 6. decembra nato zavrnil možnost skupne liste z SD in napovedal samostojno kandidaturo, v sklepih pa dopustil nadaljevanje pogovorov s Stranko generacij.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič zavrnil ponudbo SD-ja za oblikovanje skupne liste|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prebilic-zavrnil-ponudbo-sd-ja-za-oblikovanje-skupne-liste/766429|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-06|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Tudi ti so kasneje propadli; po besedah Dimovskega so se v Prerodu znova odločili za samostojno kandidaturo, čeprav naj bi Stranki generacij prvotno ponujali 30 kandidatnih mest na njihovi listi in vodenje volilnega štaba.<ref>{{Navedi splet|title=Vladimirju Prebiliču propadlo še eno predvolilno sodelovanje|url=https://info360.si/politika/vladimirju-prebilicu-propadlo-se-eno-predvolilno-sodelovanje/|website=info360.si|date=2026-01-05|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> V intervjuju za tednik Reporter, objavljenem 26. januarja 2026, je prvi slovenski predsednik [[Milan Kučan]] znova pozval k skupni listi strank SD in Prerod. Kučan je idejo takšnega sodelovanja podprl že ob prvih pogovorih v decembru.<ref>{{Navedi splet|title=Milan Kučan: Ideja o povezovanju SD in Preroda je odgovorna|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/milan-kucan-ideja-o-povezovanju-sd-in-preroda-je-odgovorna|website=www.delo.si|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref> Predsednik SD Han je 28. januarja 2026 potrdil novo osebno srečanje s Prebiličem, a možnost skupne liste označil za »zelo malo verjetno«.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj ve Milan Kučan, česar javnost ne ve?|url=https://info360.si/politika/kaj-ve-milan-kucan-cesar-javnost-ne-ve/|website=info360.si|date=2026-01-28|accessdate=2026-01-29|language=sl-SI}}</ref> Prebilič je nato 29. januarja špekulacije o skupnem nastopu znova zavrnil in zatrdil, da se Prerod na volitve podaja samostojno.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič vnovič zavrnil Kučanov predlog o skupni listi Preroda s SD|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/vladimir-prebilic-kucan-prerod-skupna-lista-1876844|website=Reporter|date=2026-01-29|accessdate=2026-01-29|language=sl}}</ref> === Predvolilna srečanja predsednikov strank === ==== Pobuda Vladimirja Prebiliča ==== 11. decembra 2025 je Vladimir Prebilič poslal vabilo na srečanje predsednikom šestih [[Leva sredina|levo-sredinskih]] strank, z namenom »pogovora o sodelovanju v prihodnje ter izmenjave pogledov na izzive v Sloveniji.«<ref name=":8" /> V stranki Prerod so v komentarju poudarili, da zmage desnice in vrnitve Janše ni mogoče izključiti ter da se bo leva sredina na volitvah 2026 borila za večino. Prebilič je na »politično kavo« povabil predsednike koalicijskih strank: premierja Goloba (Svoboda), Matjaža Hana (SD), [[Asta Vrečko|Asto Vrečko]] in [[Luka Mesec|Luko Mesca]] (Levica), [[Urša Zgojznik|Uršo Zgojznik]] in [[Uroš Macerl|Uroša Macerla]] (Vesna), Vlada Dimovskega (Stranka generacij) ter Jasmina Feratovića, predsednika [[Piratska stranka Slovenije|Piratov]].<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Prebilič predlaga sestanek šefov levosredinskih strank: Razmere so resne, Janša se lahko vrne na oblast|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilic-sklical-sestanek-sefov-levosredinskih-strank-razmere-so-resne-jansa-se-lahko-vrne-na-oblast/|website=N1|date=2025-12-11|accessdate=2025-12-12|language=sl-SI}}</ref> V stranki Svoboda so vabilo označili za »piarovski manever« in ga ocenili kot nenavadnega, saj »Prebilič z dvema odstotkoma v javnomnenjskih anketah ni vodja leve sredine.«<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Prvi odzivi po predlogu Prebiliča: "Obnaša se, kot da je že lider leve sredine"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odzivi-po-predlogu-prebilica-obnasa-se-kot-da-je-ze-lider-leve-sredine/|website=N1|date=2025-12-11|accessdate=2025-12-12|language=sl-SI}}</ref> Iz SD so sporočili, da se predsednik Han pogovorov zaradi zasedenosti ne bo mogel udeležiti, tako v Levici kot v Vesni pa so poudarili napovedano skupno listo in zatrdili, da bo »čas za morebitna širša povezovanja po volitvah.«<ref name=":9" /> Do srečanja, načrtovanega za 22. december, zaradi odklonitve udeležbe večine povabljenih politikov ni prišlo.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič s šefi levosredinskih strank danes ne bo spil kave. Kaj o njegovi pobudi pravi predsednica Pirc Musar?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prebilic-s-sefi-levosredinskih-strank-danes-ne-bo-spil-kave-kaj-o-njegovi-pobudi-pravi-predsednica-pirc-musar/|website=N1|date=2025-12-22|accessdate=2025-12-22|language=sl-SI}}</ref> ==== Pobuda Roberta Goloba ==== 9. januarja 2026 je premier in predsednik stranke [[Gibanje Svoboda]] Golob na delovno kosilo povabil predsednike osmih levosredinskih strank. Šlo naj bi za spoznavno srečanje strank, ki jim najbolje kaže v [[Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2026|javnomnenjskih raziskavah]] in so se jasno izrekle proti povolilnemu sodelovanju z Janšo.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Golob na predvolilno kosilo povabil SD, Levico in pet zunajparlamentarnih strank, tudi Resni.co|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-na-predvolilno-kosilo-povabil-sd-levico-in-pet-zunajparlamentarnih-strank-tudi-resni-co/769652|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-09|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Poleg SD in Levice so bile povabljene še Prerod, Pirati, Vesna, [[Mi, socialisti!]] ter stranka [[Resni.ca]], ki so jo mediji označili za »največje presenečenje« med povabljenci.<ref>{{Navedi splet|title=Golob želi strniti vrste: povabilo na kosilo osmih strank {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-strjuje-vrste-na-levi-sredini.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob pred volitvami vabi na delovno kosilo. Tudi stranko, ki utegne biti "zelo draga"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/robert-golob-pred-volitvami-vabi-na-delovno-kosilo-tudi-stranko-ki-utegne-biti-zelo-draga/|website=N1|date=2026-01-10|accessdate=2026-01-09|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob vabi na kosilo osem strank, med njimi tudi presenečenje|url=https://vecer.com/slovenija/golob-vabi-na-kosilo-osem-strank-med-njimi-tudi-presenecenje-10402147|website=Večer|date=2026-01-09|accessdate=2026-01-09|language=sl}}</ref> Udeležbo so potrdili predsedniki vseh zgoraj navedenih strank (Han, Vrečko in Mesec, Prebilič, Feratović, Zgojznik in Macerl, Kordiš) z izjemo [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]], ki naj bi ga po prvotni napovedi nadomeščal predsednik sveta Resni.ce Matjaž Gorjup.<ref name=":16" /> Golob je 10. januarja 2026 v odzivu na medijsko poročanje dejal, da je »treba poiskati konsenz in zavrniti sovraštvo in laži, pred očmi pa imeti človeka, ne lastnih interesov.« Poudaril je pomen »solidarne skupnosti« in ob tem opozoril pred širjenjem sovraštva in vojn po svetu.<ref name=":17">{{Navedi splet|title=Resni.ce ne bo, Erjavec pa je do kosila pri premierju Golobu kritičen|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ce-ne-bo-erjavec-pa-je-do-kosila-pri-premierju-golobu-kriticen/769710|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-10|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Odzval se je tudi Erjavec, ki vabila ni prejel; dejal je, da ga sicer ni pričakoval, bi pa v nasprotnem primeru »skazil idilično sliko, ki bo predstavljena po kosilu,« saj da je tudi sam kritičen do vlade.<ref name=":17" /> Predsednik stranke Resni.ca Stevanović je istega dne napovedal, da se njegova stranka srečanja ne bo udeležila. Poskuse umeščanja v levo sredino je označil za »prozorne in prepozne.«<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Erjavec vabila ni dobil, Resni.ca: Imamo pomembnejše delo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/erjavec-vabila-premiera-goloba-na-delovno-kosilo-ni-pricakoval.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-10|language=sl}}</ref> Prav tako je opozoril, da sta se z Golobom srečala takoj po nastopu mandata, vendar Golob ni držal obljube glede novele Zakona o nalezljivih boleznih, zato »ne vidijo nobenega vsebinskega razloga, da bi se tik pred iztekom mandata ponovno udeleževali simbolnih srečanj, namenjenih ustvarjanju vtisa dialoga.«<ref name=":17" /><ref name=":18" /> Kosilo sedmih strank je potekalo v torek, 13. januarja 2026. Po besedah Goloba na srečanju ni bilo govora o oblikovanju skupnih kandidatnih list, saj Svoboda tega niti ni načrtovala, udeleženci pa so se zavezali za spoštljiv in demokratičen dialog v času kampanje ter izrazili pripravljenost za nadaljnje pogovore.<ref>{{Navedi splet|title=Na levici dogovor o spoštljivem dialogu, pakta o nenapadanju niso sklenili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predstavniki-sestih-strank-na-delovno-kosilo-z-golobom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-11|language=sl}}</ref> Golob je srečanje ocenil kot korak k »zavezništvu vrednot«, ki temelji na demokraciji, miru, svobodi in človekovih pravicah. Prebilič (Prerod) je poudaril dogovor o dostojanstveni kampanji ter kritiziral desnico kot »slabo alternativo«. Han (SD) je pozdravil dialog med strankami leve sredine in izpostavil pomen razprave v luči mednarodnih razmer.<ref name=":24">{{Navedi splet|title=Golob: Zavezali smo se, da bomo ohranjali spoštljiv dialog|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-zavezali-smo-se-da-bomo-ohranjali-spostljiv-dialog/769946|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-11|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Feratović (Pirati) je napovedal samostojen nastop na volitvah ter zavrnil možnost pakta o nenapadanju, ob tem pa poudaril, da »to, da obstoječi koaliciji slabo kaže, ni posledica Janeza Janše, ampak posledica njihovega dela.« Mesec (Levica) je dejal, da so razpravljali o skupnih točkah in alternativi desnici, vendar brez konkretnih zaključkov, ter napovedal nadaljevanje pogovorov.<ref name=":24" /> Zgojznik (Vesna) je poudarila nasprotovanje morebitni »desni avtoritarni vladi« in pozdravila iskanje skupnih točk med strankami. Kordiš (Mi, socialisti!) pa je na srečanju izpostavil tri konkretne vsebinske pobude, hkrati pa napovedal prizadevanja, za »ukinitev predatorskega kapitalizma« in »preprečitev pohoda skrajne desnice na oblast«.<ref name=":24" /><ref>{{Navedi splet|title=Golob po kosilu s prvaki levih strank: Vsi se zavedamo nevarnosti, ki jih prinaša desni populizem|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaj-bo-po-kosilu-prvakov-levih-strank-povedal-premier-robert-golob/|website=N1|date=2026-01-13|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> === Volilni in programski kongresi === 13. septembra 2025 je potekal volilni kongres stranke [[Nova Slovenija|NSi]], na katerem je bil za predsednika izvoljen [[Jernej Vrtovec]]. Premagal je protikandidata Antona Hareja in nasledil dotedanjega predsednika, evroposlanca [[Matej Tonin|Mateja Tonina]].<ref>{{Navedi splet|title=Vajeti stranke NSi prevzel Jernej Vrtovec, vrnitev Ljudmile Novak|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vrtovec-ali-harej-kdo-bo-vodil-nsi.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-05|language=sl}}</ref> 20. septembra je sledil še kongres stranke Svoboda, na katerem je bil za predsednika kot edini kandidat ponovno izvoljen Robert Golob.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Nismo tukaj, da so ljudje zadovoljni z nami, ampak da bodo zadovoljni s svojim življenjem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-nismo-tukaj-da-so-ljudje-zadovoljni-z-nami-ampak-da-bodo-zadovoljni-s-svojim-zivljenjem/758126|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> Volilni kongres stranke Levica je potekal 4. oktobra, na njem sta kandidaturo v tandemu napovedala Asta Vrečko in Luka Mesec.<ref name=":0" /> Kot sokoordinatorja sta bila potrjena 14. novembra, ko so se v stranki dokončno zaključile volitve v organe stranke.<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/asta-vrecko-in-luka-mesec-izvoljena-za-sokoordinatorja-levice/|title=Levica z novima sokoordinatorjema cilja na podvojitev sedanjega števila poslancev|date=2025-11-14|accessdate=2025-11-16|website=n1info.si|language=sl|first=T.|last=Lo.}}</ref> 15. novembra je v Portorožu pod sloganom ''Obstaja izbira'' potekal programski kongres stranke Demokrati, na katerem je bil predstavljen volilni program ''Uspešna Slovenija 2034.''<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-cas-je-za-prelom-slovenija-je-ujeta-v-ideoloske-delitve/|title=Logar: Čas je za prelom – Slovenija je ujeta v ideološke delitve|date=2025-11-15|accessdate=2025-11-16|website=n1info.si|language=sl|first=T.|last=Lo.}}</ref> Istega dne se je v Kranju odvil volilni kongres stranke [[VESNA – zelena stranka]], na katerem sta bila za sopredsednika ponovno potrjena [[Urša Zgojznik]] in [[Uroš Macerl]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-celu-vesne-ostajata-sopredsednika-uros-macerl-in-ursa-zgojznik/764169|title=Na čelu Vesne ostajata sopredsednika Uroš Macerl in Urša Zgojznik|date=2025-11-15|accessdate=2025-11-16|website=RTVSLO.si|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref> 3. decembra je gospodarski del programa predstavila Nova Slovenija, v prostorih [[Gospodarska zbornica Slovenije|GZS]] pa je imel osrednji nagovor Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB.<ref>{{Navedi splet|title=NSi predstavil gospodarski del volilnega programa, SDS niso povabili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-predstavil-gospodarski-del-volilnega-programa-sds-niso-povabili.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-12-05|language=sl}}</ref> === Preimenovanja strank === Več strank je v mesecih pred volitvami v svoje uradno ime dodalo ime predsednika. 29. septembra 2025 se je stranka ''Fokus'' na izredni seji sveta preimenovala v ''Fokus Marka Lotriča''.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Fokus se je že preimenovala, in sicer v Fokus Marka Lotriča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-fokus-se-je-ze-preimenovala-in-sicer-v-fokus-marka-lotrica/759173|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> Svoje ime sta v uradne nazive strank uvrstila tudi Pavel Rupar, ki je napovedal preimenovanje stranke ''Glas upokojencev'' v ''Glas upokojencev Pavla Ruparja'',<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid0XVzQcJkjMGFRSygHLbpnhgs3mAR71h2ozBLrZiYhcn74DiXUPKAECMba6AaWckDcl&id=100073282725755&rdid=G3HFU1JPfxfpx7yd#|title=Glas upokojencev ima NOVO IME!!|date=2025-10-23|accessdate=2025-11-05|website=facebook.com|last=Rupar|first=P.}}</ref> in Karl Erjavec, čigar stranka ''Zaupanje'' je 19. novembra potrdila preimenovanje v ''Karl Erjavec – stranka Zaupanje.<ref name=":6" />'' 6. januarja 2026 so iz stranke ''Demokrati.'' sporočili, da bodo na volitvah nastopili pod imenom ''Demokrati. Anžeta Logarja''.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/DemokratiSLO/status/2008625909243494909|title=Stranka bo na volitvah marca 2026 nastopila pod imenom Demokrati. Anžeta Logarja|date=2026-01-06|accessdate=2026-01-06|website=X.com|last=Demokrati.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Demokrati dodali ime imenu {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/demokrati-dodali-ime-imenu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-06|language=sl}}</ref> === Slogani === {| class="wikitable" style="font-size:97%; text-align:left" ! colspan="2" style="text-align:left;" | Stranka ! Slogan ! Vir |- | style="background:#ee2932;" | | [[Alternativa za Slovenijo]] | ''Alternativa obstaja!'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/AlternativaZdravaSlovenija/posts/pfbid0vAcmZZjDkJC87gMNofzg5AotVDbpiWjp5oTw4uPaKaxx55NDU75Wm9n48FZmCXCLl?rdid=WNgOZnfTi6J9KdU2#|title=Ker hočemo, vemo in želimo: #Volitve2026 ALTERNATIVA ZA SLOVENIJO!|date=2026-02-23|accessdate=2026-02-28|website=Facebook|last=Za zdravo družbo}}</ref> |- | style="background:#09105e;" | | [[Demokrati.|Demokrati. Anžeta Logarja]] | ''Obstaja izbira.'' | <ref>{{Navedi splet|title=Obstaja izbira|url=https://x.com/DemokratiSLO/status/1991830441658331439|website=X.com|accessdate=2025-11-23|language=sl}}</ref> |- | style="background:#7c5199;" | | [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | ''Moč ljudem!'' | <ref>{{Navedi splet|title=Od danes po Sloveniji na več lokacijah sveti žarek upanja. |url=https://x.com/resni_ca/status/1991186783401316791|website=X.com|accessdate=2025-11-23|language=sl}}</ref> |- | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}};" | | [[Gibanje Svoboda]] | ''Slovenija naprej!'' | <ref>{{Navedi splet|title=Svoboda že 3 leta vodi Slovenijo pogumno, odločno in z jasnim pogledom naprej.|url=https://www.facebook.com/reel/1091780473161356|website=Facebook.com|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref> |- | style="background:#0047c6;" | | [[Glas upokojencev|Glas upokojencev Pavla Ruparja]] | ''Izkušnje, ki združujejo, vizija, ki navdihuje.'' | <ref>{{Navedi splet|title=GLAS UPOKOJENCEV Izkušnje, ki združujejo – vizija, ki navdihuje.|url=https://www.facebook.com/reel/1153317040061320|website=Facebook.com|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref> |- | style="background:#78336e;" | | [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]] | ''Delajmo skupaj uspešno Slovenijo - DeSUS'' | <ref>{{Navedi splet|title=Erjavčeva stranka Zaupanje predstavila kandidate in predvolilni program|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/erjavceva-stranka-zaupanje-predstavila-kandidate-in-predvolilni-program/775480|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-20|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> |- | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}};" | | [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | ''Čas odločitve'' | <ref>{{Navedi splet|title=Stranki Levica in Vesna osredotočeni na solidarno in trajnostno družbo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/pet-programskih-stebrov-volilnega-manifesta-levice-in-vesne.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-11|language=sl}}</ref> |- | style="background:#eb4d2f;" | | [[Mi, socialisti!]] | ''Mi, ki mislimo množino.'' | <ref>{{Navedi splet|title=Manifest Mi, socialisti!|url=https://www.misocialisti.si/manifest-mi-socialisti/|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> |- | style="background:#00b5dd;" | | [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Nova Slovenija, SLS, FOKUS Marka Lotriča]] | ''Skupaj v akcijo!'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019054929969651734|title=Danes na RadioOgnjisce ob 17. uri - o razvojni koaliciji v pripravah na #volitve in ključnih izzivih države bodo spregovorili predsedniki treh strank|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-04|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/NovaSlovenija/status/2017883609370104157|title=Skupaj v akcijo!|date=2026-02-01|accessdate=2026-02-04|website=X.com|last=NSi}}</ref> |- | style="background:#000000;" | | [[Piratska stranka Slovenije]] | ''Tokrat Pirati!'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/1455612862686791|title=Izbiri nista zgolj dve. Tokrat Pirati!|date=2026-03-20|accessdate=2026-03-20|website=Facebook|last=Pirati}}</ref> |- | style="background:#6f2c91;" | | [[Prerod (stranka)|Prerod - stranka Vladimirja Prebiliča]] | ''Prerodimo Slovenijo'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=122125982673034434&set=a.122109789123034434|title=Prerodimo Slovenijo|date=2026-02-20|accessdate=2026-02-20|website=Facebook|last=Prerod}}</ref> |- | style="background:#045ba4;" | | Rešitev - Stranka upokojencev Velenje | ''Z vami. Za vas. Pošteno in brez strahu.'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid09qGRjTQvokmbS2R9xbJS5XX5iXfzDGX8WZuyoLjxtsARVwYyEpQvbpb5Zn2eBqBVl&id=100026277755198&rdid=MKCU6S0RQIUFKNNh#|title=SLOGAN STRANKE "Z vami. Za vas. Pošteno in brez strahu." "Dovolj je praznih besed – čas je za REŠITEV!"|date=2026-02-26|accessdate=2026-03-02|website=Facebook|last=Pijukovic|first=F. Crni}}</ref> |- | style="background:#2d3e52;" | | [[Sloga (stranka)|Sloga]] | ''Za skupno dobro'' | <ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo/?fbid=25540133702293818&set=pb.100001716160152.-2207520000|title=V SLOGI se spominjamo79 letnice ustanovitve naša države|date=2026-01-09|accessdate=2026-03-02|website=Facebook|last=Veber|first=Janko}}</ref> |- | style="background:#FEF200;" | | [[Slovenska demokratska stranka]] | ''Vstani, Slovenija!'' | <ref>{{Navedi splet|title=Parole, s katerimi nagovarjajo stranke {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slogani-politicnih-strank.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-20|language=sl}}</ref> |- | style="background:#000000;" | | [[Slovenska nacionalna stranka]] | ''Slovenijo Slovencem!'' | <ref>{{Navedi splet|title=Levičarji na vse možne načine poskušajo onemogočiti moje objave. Vendar #SNS se ne da. Gremo ponovno v parlament!|url=https://x.com/ZmagoPlemeniti/status/1986471313322492404|website=X.com|accessdate=2025-11-24|language=sl|last=Plemeniti J.|first=Z.}}</ref> |- | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}};" | | [[Socialni demokrati]] | ''Dogovor. Za mir, razvoj in blaginjo.'' | <ref>{{Navedi splet|title=Socialni demokrati na volitve s programom »Dogovor. Za mir, razvoj in blaginjo.«|url=https://socialnidemokrati.si/socialni-demokrati-na-volitve-s-programom-dogovor-za-mir-razvoj-in-blaginjo/|website=SD|date=2026-01-23|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI|first=Tadej|last=Ekart}}</ref> |- | style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}};" | | [[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij]] | ''Izbira za vse generacije'' | <ref>{{Navedi splet|title=Zunajparlamentarni stranki Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zunajparlamentarni-stranki-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-volitve/772203|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-03|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> |} == Liste kandidatov == === Predstavitev kandidatnih list === {{Glavni članek|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Kot prva je svoje kandidate potrdila zunajparlamentarna [[Resni.ca]], in sicer na volilni konvenciji 17. januarja 2026 v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca danes predstavlja kandidate za volitve in program|url=https://www.lokalec.si/resni-ca-danes-predstavlja-kandidate-za-volitve-in-program/|website=Lokalec.si|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI|last=}}</ref> Na dogodku so, poleg predsednika Stevanovića, za posamezna področja programa nagovorili kandidati stranke za ministrske položaje: [[Sabina Senčar]] (zdravstvo), Andrej Perc (gospodarstvo), Neven Polajnar (zunanje zadeve), Irena Jaklič Valenti (delo in socialne zadeve), med kandidati pa so tudi Mario Pleić (finance), [[Bojan Potočnik]] (obramba), Katja Kokot (kmetijstvo) in [[Branko Gradišnik]] (kultura). Listo je svet stranke dokončno potrdil in razkril februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca pred volitvami obljublja umik iz Svetovne zdravstvene organizacije in boj proti korupciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-pred-volitvami-obljublja-umik-iz-svetovne-zdravstvene-organizacije-in-boj-proti-korupciji/770469|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-17|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca na predvolilni konvenciji predstavila kandidate za volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-resnica-pred-volitvami-v-ospredje-postavlja-boj-proti-korupciji/|website=N1|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI}}</ref> 4. februarja 2026 so svoje kandidate na volilni konvenciji potrdili in javno oznanili [[Socialni demokrati]].<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Han: Glas za SD je jamstvo za dogovor, ki bo Slovenijo peljal naprej|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-glas-za-sd-je-jamstvo-za-dogovor-ki-bo-slovenijo-peljal-naprej/772393|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Predsednik stranke Matjaž Han je kot poslanstvo stranke poudaril »zaščito posameznika in skupnosti« ter v nagovoru med izhodišči izpostavil socialno varnost, kakovostno zdravstvo in izobraževanje, dostojne pokojnine ter moderno infrastrukturo.<ref name=":19" /> Svoj nastop je zaključil z izjavo, da stranka SD ne bo vstopila v vlado, ki bi jo vodil Janez Janša.<ref>{{Navedi splet|title=Han predstavil kandidate SD in pozval: Nehajmo kričati, začnimo se pogovarjati|url=https://n1info.si/volitve-2026/han-predstavil-kandidate-sd-in-pozval-nehajmo-kricati-zacnimo-se-pogovarjati/|website=N1|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI}}</ref> Sledila je razglasitev kandidatne liste, na katero je stranka uvrstila vse tedanje poslance z izjemo Predraga Bakoviča, ki se je odločil za upokojitev, ter vse ministre kvote SD iz [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] ([[Tanja Fajon|Fajon]], [[Matjaž Han|Han]], [[Andreja Kokalj|Kokalj]], [[Aleksander Jevšek|Jevšek]]).<ref name=":20">{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov SD za poslance|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-sd-za-poslance/|website=info360.si|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-05|language=sl-SI}}</ref> Oblikovali so listo 83 kandidatov, Han pa je ob tem dejal, da računajo na dvomestno število poslancev.<ref name=":19" /><ref name=":20" /> 10. februarja 2026 so skupno kandidatno listo objavile [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS in Fokus]], ki so oblikovale polno listo 88 kandidatov, od tega jih je 49 prispevala NSi, 23 SLS in 15 Fokus, kandidat [[Stojan Auer]] pa je skupni kandidat vseh treh.<ref name=":25">{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov, s katero gredo na volitve NSi, SLS in Fokus|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-s-katero-gredo-na-volitve-nsi-sls-in-fokus/|website=info360.si|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Na listi sta predsednika Jernej Vrtovec in Tina Bregant, Marko Lotrič se je kandidaturi odrekel zaradi dela v Državnem svetu. Poleg tega so na listo uvrstili vse tedanje poslance NSi, nekaj županov iz vrst SLS in državnih svetnikov iz stranke Fokus.<ref name=":25" /><ref>{{Navedi splet|title=TO SO KANDIDATKE IN KANDIDATI ZA POSLANCE NA LISTI NSi, SLS, FOKUS – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/to-so-kandidatke-in-kandidati-za-poslance-na-listi-nsi-sls-fokus/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> Kandidate so po volilnih enotah predstavljali na volilnih konvencijah: 6. februarja v Naklem gorenjske kandidate,<ref>{{Navedi splet|title=GORENJSKA JE Z NAMI – Slovenska Ljudska Stranka|url=https://sls.si/2026/02/gorenjska-je-z-nami/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> 9. februarja v Ajdovščini kandidate postojnske volilne enote,<ref>{{Navedi splet|title=PRIMORSKA JE Z NAMI – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/primorska-je-z-nami/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> 11. februarja v Ljubljani vse kandidate obeh ljubljanskih enot,<ref>{{Navedi splet|title=OSREDNJA SLOVENIJA JE Z NAMI – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/osrednja-slovenija-je-z-nami/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> 13. februarja v Novem mestu dolenjske volilne enote,<ref>{{Navedi splet|title=DOLENJSKA JE Z NAMI! – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/dolenjska-je-z-nami/|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> 16. februarja v Celju kandidate šeste volilne enote,<ref>{{Navedi splet|title=V CELJU DIŠI PO POMLADI – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/v-celju-disi-po-pomladi/|accessdate=2026-02-26|language=sl-SI}}</ref> 18. februarja pa v Mariboru kandidate sedme (mariborske) in osme (ptujske) enote.<ref>{{Navedi splet|title=V MARIBORU JE ČUTITI POMLAD – Slovenska Ljudska Stranka|url=https://sls.si/2026/02/v-mariboru-je-cutiti-pomlad/|accessdate=2026-02-26|language=sl-SI}}</ref> 13. februarja je sledila predstavitev kandidatov [[Koalicija Levice in Vesne|zavezništva Levice in Vesne]], ki je oblikovalo listo 84 predstavnikov.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=V Levici in Vesni verjamejo, da lahko dobijo več kot 10 poslanskih mest|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-levici-in-vesni-verjamejo-da-lahko-dobijo-vec-kot-10-poslanskih-mest/773375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-13|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Nanjo so uvrstili vse tri ministre Levice in dva državna sekretarja iz 15. slovenske vlade ter vse tedanje poslance, poleg njih pa so kandidirali [[Biserka Marolt Meden]], podjetnik Matej Feguš, ilustrator Ivan Mitrevski, predstavnik romske skupnosti Darko Rudaš in pravna strokovnjakinja Tina Brecelj. Poslanca Tašner Vatovca, ki je januarja prestopil v SD, je v prvem koprskem okraju nasledila [[Nataša Sukič]].<ref name=":27">{{Navedi splet|title=Levica in Vesna predstavili listo za volitve: Sukič bo v Kopru izzvala "prebežnika" Tašnerja Vatovca|url=https://n1info.si/volitve-2026/levica-in-vesna-predstavili-listo-za-volitve-sukic-bo-v-kopru-izzvala-prebeznika-tasnerja-vatovca/|website=N1|date=2026-02-13|accessdate=2026-02-13|language=sl-SI}}</ref> Po besedah vodij obeh strank so računali na več kot deset poslanskih mandatov.<ref name=":26" /><ref name=":27" /> 14. februarja je kandidate na volilni konvenciji predstavilo [[Gibanje Svoboda]], na listi je bilo 83 kandidatov, nanjo so uvrstili 34 od 39 poslancev tedanje sestave državnega zbora, ter nekatere ministre [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]]: [[Matej Arčon|Mateja Arčona]], [[Mateja Čalušić|Matejo Čalušić]], [[Ksenija Klampfer|Ksenijo Klampfer]], [[Valentina Prevolnik Rupel|Valentino Prevolnik Rupel]], [[Vinko Logaj|Vinka Logaja]], [[Borut Sajovic|Boruta Sajovica]], [[Alenka Bratušek|Alenko Bratušek]] in [[Klemen Boštjančič|Klemna Boštjančiča]], pet ministrov iz vrst Svobode (Props, Papič, Kumer, Novak in Zlobko) pa za poslance ne bo kandidiralo.<ref name=":182">{{Navedi splet|title=Svoboda predstavila kandidatno listo. S kom želi Golob v prihodnjem mandatu graditi "hišo"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/svoboda-predstavila-kandidatno-listo-s-kom-zeli-golob-v-prihodnjem-mandatu-graditi-hiso/|website=N1|date=2026-02-14|accessdate=2026-02-14|language=sl-SI}}</ref> Predsednik stranke in premier [[Robert Golob]] je kandidiral v okrajih Bežigrad I in Domžale II.<ref>{{Navedi splet|title=Golob na konvenciji stranke: Delo še ni končano, smo pa na pravi poti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-na-konvenciji-stranke-delo-se-ni-koncano-smo-pa-na-pravi-poti/773492|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> 15. februarja so s svojo konvencijo sledili [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], predsednik Logar je v nagovoru napovedal več kot 20 poslancev ter zavrnil sodelovanje tako z [[Robert Golob|Robertom Golobom]] kot [[Janez Janša|Janezom Janšo]].<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati Anžeta Logarja prepričani, da bodo sestavljali prihodnjo vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-anzeta-logarja-prepricani-da-bodo-sestavljali-prihodnjo-vlado/773555|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-16|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Na kandidatni listi so bili Logar, podpredsednika [[Eva Irgl]] in Janez Demšar, predsednik sveta Tadej Ostrc, generalna sekretarka Elena Zavadlav Ušaj, poleg njih tudi upokojeni diplomat [[Božo Cerar]], nekdanja poslanka [[Konkretno]] Mojca Žnidarič, koordinator Ljudske iniciative Dolenjske Silvo Mesojedec in dolgoletni direktor ljubljanskega letališča Zmago Skobir.<ref>{{Navedi splet|title='Bodimo iskreni, status quo za Slovenijo ni več izbira' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodimo-iskreni-status-quo-za-slovenijo-ni-vec-izbira.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-16|language=sl}}</ref> 21. februarja je svojo samostojno listo 72 kandidatov predstavila stranka [[Mi, socialisti!]] Na listi so poleg Kordiša tudi mestna svetnika, nekdanja člana Levice Andrej Pelicon in Arne Jakob Zakrajšek, nekdanja svetnica stranke Vesna Jasminka Dedić ter režiser, gledališki in televizijski igralec [[Gojmir Lešnjak|Gojmir Lešnjak - Gojc]], ki kandidira v Postojni.<ref name=":03">{{Navedi splet|title=Kordiš prepričan, da država in družba potrebujeta resno levo alternativo|url=https://n1info.si/volitve-2026/kordis-preprican-da-drzava-in-druzba-potrebujeta-resno-levo-alternativo/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> Istega dne so se na predvolilni konvenciji na Vrhniki zbrali in predstavili kandidati koalicije [[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|Zeleni Slovenije + Stranka generacij]].<ref name=":31">{{Navedi splet|title=Svoje kandidate predstavil tudi dvojček Zeleni Slovenije in Stranka generacij|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoje-kandidate-predstavil-tudi-dvojcek-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> Poleg predsednikov Čuša in Dimovskega so bili na listi tudi okoljska strokovnjakinja [[Nada Pavšer]], nekdanji poslanec LMŠ [[Jože Lenart]] in spletna vplivnica Ana Taks Pusovnik.<ref name=":31" /><ref>{{Navedi splet|title=Ena izmed naših največjih Only Fans zvezdnic bo kandidirala za poslanko|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/ena-izmed-nasih-najvecjih-only-fans-zvezdnic-bo-kandidirala-na-listi-zelenih-slovenije|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-02-21|language=sl}}</ref> 21. februarja je v Ljubljani pred poslopjem Državnega zbora svoje kandidate predstavil tudi [[Prerod (stranka)|Prerod]]. Na listo 83 kandidatov so poleg drugih uvrstili nekdanja poslanca Lidijo Divjak Mirnik in [[Boštjan Koražija|Boštjana Koražijo]], novinarja Zorana Potića ter nekdanje ministre [[Mitja Bervar|Mitjo Bervarja]], [[Iztok Purič|Iztoka Puriča]] in [[Janez Poklukar|Janeza Poklukarja]].<ref>{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov stranke Prerod Vladimirja Prebiliča; na njej tudi več nekdanjih poslancev in ministra|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-stranke-prerod-vladimirja-prebilica-na-njej-tudi-vec-nekdanjih-poslancev-in-ministra/|website=info360.si|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> 21. februarja je v Ljubljani potekala tudi slavnostna akademija [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] ob 37. obletnici delovanja stranke, na kateri so bili predstavljeni vsi kandidati, predsedniki resornih odborov strokovnega sveta stranke pa so predstavili volilni program ''Za Slovenijo.''<ref>{{Navedi splet|title=Šole bi 'očistili invazivne spolne ideologije', prispevek za dolgotrajno oskrbo zamrznili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/politikih-na-polnih-obratih-samo-danes-stiri-predstavitve-list-in-konvencije-strank.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref> Na kandidatno listo so uvrstili vse tedanje poslance z izjemo [[Jože Tanko|Jožeta Tanka]] in Franca Rosca, poleg njih kandidira nekdanji predsednik SMC in [[Konkretno]] ter nekdanji gospodarski minister [[Zdravko Počivalšek]], nekdanja poslanca te stranke [[Gregor Perič]] in [[Monika Gregorčič]], iz vrst [[Slovenska demokratska mladina|SDM]], podmladka stranke, pa so na listi predsednik Luka Simonič, podpredsednica in vplivnica [[Karin Planinšek]] ter podkasterka Klea Jeretič, ki je s 23 leti tudi najmlajša kandidatka na listi.<ref>{{Navedi splet|title=Janša na konvenciji stranke v Ljubljani napovedal zmago na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-na-konvenciji-stranke-v-ljubljani-napovedal-zmago-na-volitvah/774200|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref name=":30" /> 27. februarja je na Prešernovem trgu v Ljubljani svojo listo predstavila stranka [[Glas upokojencev Pavla Ruparja]]. Napovedali so zavzemanje za usklajevanje pokojnin z inflacijo ter ukinitev obveznih prispevkov za dolgotrajno oskrbo in RTV Slovenija.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Glas upokojencev na volitve z 82 kandidati in zavezami za upokojence|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stranka-glas-upokojencev-na-volitve-z-82-kandidati-in-zavezami-za-upokojence/774817|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Med skupaj 82 kandidati so bili na listi pevka [[Jožica Svete]], vedeževalec [[Danijel Šmid - Danny]] in pevec skupine Pop Design Anton Košmrlj.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Glas upokojencev predstavila kandidate, med njimi tudi nekaj znanih imen|url=https://n1info.si/volitve-2026/stranka-glas-upokojencev-predstavila-kandidate-med-njimi-tudi-nekaj-znanih-imen/|website=N1|date=2026-02-27|accessdate=2026-03-03|language=sl-SI}}</ref> 5. marca je na dogodku Ljubljani kandidate za parlamentarne volitve predstavila še stranka [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje]]. Erjavec je predstavil geslo ''Delajmo skupaj uspešno Slovenijo'', krajše DeSUS, s čimer so želeli spomniti na več desetletij prisotno nekdanjo slovensko upokojensko stranko.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavčeva stranka Zaupanje predstavila kandidate in predvolilni program|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/erjavceva-stranka-zaupanje-predstavila-kandidate-in-predvolilni-program/775480|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-12|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Na listi so poleg Karla Erjavca tudi nekdanji predsednik KPK, sicer predsednik sveta Boris Štefanec, podpredsednika Naila Sluga in Robert Latin, dolgoletni diplomat [[Milan Jazbec]] ter predsednik stranke [[Suvereni]] [[Dejan Kaloh]], ki je s svojo stranko prispeval nekaj kandidatov k listi Zaupanja.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavčeva stranka Zaupanje predstavila kandidate: Prinašamo novo energijo in izkušnje|url=https://n1info.si/volitve-2026/erjavceva-stranka-zaupanje-predstavila-kandidate-prinasamo-novo-energijo-in-izkusnje/|website=N1|date=2026-03-05|accessdate=2026-03-12|language=sl-SI}}</ref> === Poslanci, ki niso kandidirali za ponoven mandat === {| class="wikitable" style="font-size:90%; text-align:center" !Ime !Volilni okraj ! colspan="2" |Stranka !Razlog !Poslanec od !class="unsortable" | Vir |- | Predrag Baković |Kočevje | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | |[[Socialni demokrati|SD]] |upokojitev | data-sort-value="2018" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] |<ref>{{Navedi splet|title=Han ob začetku kampanje: Slovenija potrebuje stabilnost in ne eksperimentov|url=https://n1info.si/volitve-2026/han-ob-zacetku-kampanje-slovenija-potrebuje-stabilnost-in-ne-eksperimentov/|website=N1|date=2026-02-19|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> |- | Mirjam Bon Klajnšček |Ljubljana Bežigrad II | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2013" |2013 |<ref name=":28">{{Navedi splet|title=Svoboda predstavila kandidatno listo. S kom želi Golob v prihodnjem mandatu graditi "hišo"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/svoboda-predstavila-kandidatno-listo-s-kom-zeli-golob-v-prihodnjem-mandatu-graditi-hiso/|website=N1|date=2026-02-14|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> |- | Bojan Čebela |Vrhnika | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2022" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |<ref name=":29">{{Navedi splet|title=To je kandidatna lista Gibanja Svoboda za letošnje volitve|url=https://info360.si/aktualno/znani-kandidati-gibanja-svoboda-za-letosnje-volitve/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-02-14|language=sl-SI}}</ref> |- | Vera Granfol |Gornja Radgona | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2022" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |<ref name=":28" /> |- | Andreja Kert |Kranj I | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2022" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |<ref name=":28" /> |- | Aleš Lipičnik |Kamnik | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2024" |2024 |<ref name=":28" /> |- | Franc Rosec |Velenje II | style="background:#FEF200" | |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |nova služba | data-sort-value="2018" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] |<ref name=":30">{{Navedi splet|title=Janšev seznam 2026: ekskluzivno razkrivamo celotno kandidatno listo SDS|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/jansev-seznam-kandidatna-lista-sds-1880572|website=Reporter|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-21|language=sl}}</ref> |- | Gašper Ovnik |Hrastnik - Trbovlje | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2022" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] |<ref name=":28" /> |- | Mojca Stegovec |Ajdovščina | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" | |[[Gibanje Svoboda|GS]] |{{unknown}} | data-sort-value="2026" |2026 |<ref name=":29" /> |- | Jože Tanko |Ribnica - Dobrepolje | style="background:#FEF200" | |[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |upokojitev | data-sort-value="2000" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] |<ref name=":30" /> |} === Vlaganje in potrjevanje kandidatnih list === Kandidatne liste je vložilo 18 strank in skupnih list, DVK pa je nato prešla v fazo odločanja in potrjevanja.<ref name=":33">{{Navedi splet|title=Za volitve v državni zbor vloženih 18 kandidatnih list|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/za-volitve-v-drzavni-zbor-vlozenih-18-kandidatnih-list|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref> 11. februarja 2026 so kot prve skupno kandidatno listo vložile NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča.<ref>{{Navedi splet|title=Desnosredinski trojček NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča na DVK vložil skupno kandidatno listo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/desnosredinski-trojcek-nsi-sls-in-fokus-marka-lotrica-na-dvk-vlozil-skupno-kandidatno-listo/773121|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 16. februarja sta s podpisi poslancev, sledili Gibanje Svoboda<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda vložila kandidature, napovedujejo prodorno in močno Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svoboda-vlozila-kandidature-napovedujejo-prodorno-in-mocno-slovenijo/773610|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> in SD,<ref>{{Navedi splet|title=Han ob vložitvi kandidatur SD-ja napovedal izogibanje populizmu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-ob-vlozitvi-kandidatur-sd-ja-napovedal-izogibanje-populizmu/773614|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> s podpisi volivcev pa Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: S SDS ne bomo sodelovali, ko gre za druge stranke, pa so možnosti odprte|url=https://n1info.si/volitve-2026/stevanovic-s-sds-ne-bomo-sodelovali-ko-gre-za-druge-stranke-pa-so-moznosti-odprte/|website=N1|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> 17. februarja sta skupno listo s podporo volivcev vložili Zeleni Slovenije in Stranka generacij.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije in Stranka generacij na volitve z željo preboja v parlament|url=https://megafon.si/po-domace/zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-na-volitve-z-zeljo-preboja-v-parlament/|website=Megafon|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> 18. februarja je sledila večina preostalih strank: Levica in Vesna,<ref>{{Navedi splet|title=Mesec: Levica in Vesna sta ključ do levosredinske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-levica-in-vesna-sta-kljuc-do-levosredinske-vlade/773853|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> SDS ter Demokrati s podpisi poslancev,<ref>{{Navedi splet|title=Uradni začetek volilne kampanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/uradni-zacetek-volilne-kampanje/773912|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Glas upokojencev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid02DLB1jCmv3h1o4obU9kzAUW4Xq51ebihJCpDjaTXugJHy1gUWv9uELYjFyPJbVsnXl&id=100073282725755&rdid=u3T2bKplsFbOaODD#|title=Danes pa v Prekmurje ...|date=2026-02-18|accessdate=2026-02-22|website=Facebook|last=Rupar|first=Pavel}}</ref> Prerod,<ref>{{Navedi splet|title=Stranki Prerod in Pirati vložili kandidatno listo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/prerod-in-pirati-vlozili-svoja-kandidatna-lista|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref> Pirati,<ref>{{Navedi splet|title=Pirati vložili kandidatne liste, pričakujejo vstop v parlament in sedem poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirati-vlozili-kandidatne-liste-pricakujejo-vstop-v-parlament-in-sedem-poslancev/773868|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Mi, socialisti!<ref>{{Navedi splet|title=Mi, socialisti! vložili kandidatne liste: "Ta država potrebuje resno levo alternativo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/mi-socialisti-vlozili-kandidatne-liste-ta-drzava-potrebuje-resno-levo-alternativo/773921|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> in SNS<ref>{{Navedi splet|title=SNS vložila kandidatne liste v vseh volilnih enotah, Jelinčič bo kandidiral v dveh|url=https://n1info.si/volitve-2026/sns-vlozila-kandidatne-liste-v-vseh-volilnih-enotah-jelincic-bo-kandidiral-v-dveh/|website=N1|date=2026-02-19|accessdate=2026-02-22|language=sl-SI}}</ref> s podporo volivcev. 19. februarja, na zadnji možni dan vlaganja, so liste vložili še v stranki Karl Erjavec stranka Zaupanje<ref>{{Navedi splet|title=V stranki Zaupanje Karla Erjavca ob vložitvi kandidatnih list s poudarkom na upokojencih {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/v-stranki-zaupanje-karla-erjavca-ob-vlozitvi-kandidatnih-list-s-poudarkom-na-upokojencih.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-22|language=sl}}</ref> ter v zavezništvih Alternativa za Slovenijo in Koalicija zedinjenega naroda.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/reel/1295538779060129|title=Včeraj v četrtek pred polnočjo je naša Koalicija Zedinjenega naroda oddala vso dokumentacijo, ki je bila potrebna za udeležbo na volitvah.|date=2026-02-20|accessdate=2026-02-22|website=Facebook|last=S.|first=Svet}}</ref> V zgolj eni volilni enoti sta kandidatno listo vložili še Rešitev – stranka upokojencev Velenje (Celje) ter stranka Sloga (Ljubljana Bežigrad).<ref>{{Navedi splet|title=Za parlamentarne volitve vloženih 18 kandidatnih list, od tega 16 v vseh volilnih enotah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/za-parlamentarne-volitve-vlozenih-18-kandidatnih-list-od-tega-16-v-vseh-volilnih-enotah/774124|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. februarja so volilne komisije opravile žreb vrstnega reda kandidatov v enotah Maribor, Ptuj in Ljubljana Center. V vseh enotah so bile izločene liste Koalicije zedinjenega naroda, zato je bilo na glasovnico uvrščenih 15 oziroma v Celju 16 list.<ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Maribor izžrebali vrstni red 15 kandidatnih list|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-maribor-izzrebali-vrstni-red-15-kandidatnih-list/774610|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-26|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Ptuj opravili žreb vrstnega reda 15 kandidatnih list|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-ptuj-opravili-zreb-vrstnega-reda-15-kandidatnih-list/774621|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Ljubljana Center izžrebali vrstni red 15 kandidatnih list|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-ljubljana-center-izzrebali-vrstni-red-15-kandidatnih-list/774619|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-26|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: V volilni enoti Celje opravili žreb vrstnega reda 16 kandidatnih list|url=https://www.sta.si/3526284/v-volilni-enoti-celje-opravili-zreb-vrstnega-reda-16-kandidatnih-list|website=www.sta.si|accessdate=2026-03-03}}</ref> 27. februarja so sledili žrebi v enotah Kranj, Postojna in Novo mesto, v vseh je bilo potrjenih 15 list.<ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Kranj opravili žreb vrstnega reda 15 kandidatnih list|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-kranj-opravili-zreb-vrstnega-reda-15-kandidatnih-list/774850|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Postojna žreb določil, kakšen bo vrstni red 15 kandidatnih list na glasovnicah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-postojna-zreb-dolocil-kaksen-bo-vrstni-red-15-kandidatnih-list-na-glasovnicah/774814|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znano je, kakšen bo vrsti red 15 kandidatnih list na glasovnicah v volilni enoti Novo mesto|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/znano-je-kaksen-bo-vrsti-red-15-kandidatnih-list-na-glasovnicah-v-volilni-enoti-novo-mesto/774790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 2. marca je sledil še žreb vrstnega reda 16 list v enoti Ljubljana Bežigrad.<ref>{{Navedi splet|title=V volilni enoti Ljubljana Bežigrad izžrebali vrstni red 16 kandidatnih list na glasovnicah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-volilni-enoti-ljubljana-bezigrad-izzrebali-vrstni-red-16-kandidatnih-list-na-glasovnicah/775098|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Državna volilna komisija je potrdila 17 kandidatnih list, od tega 15 vloženih v vseh volilnih enotah ter dve listi, vloženi le v eni volilni enoti.<ref>{{Navedi splet|title=DVK potrdil 17 kandidatnih list, dve bosta nastopili le v po eni volilni enoti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/dvk-potrdil-17-kandidatnih-list-dve-bosta-nastopili-le-v-po-eni-volilni-enoti/775101|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-03|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Za položaj poslancev Državnega zbora RS se poteguje skupno 1.185 kandidatov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/liste|title=Seznam list kandidatov in kandidatk|accessdate=2026-03-03|website=dvk-rs.si}}</ref> == Predvolilno dogajanje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine === Zadnja dva tedna kampanje je zaznamovala t. i. afera izraelskega vmešavanja, ki se je začela 11. marca 2026 z objavo posnetkov nekdanje ministrice za pravosodje [[Dominika Švarc Pipan|Dominike Švarc Pipan]], na družbenih omrežjih anonimnega profila ''Maske padajo''. V naslednjih dneh so sledile objave prisluhov odvetnici [[Nina Zidar Klemenčič|Nini Zidar Klemenčič]], lobistu Roku Hodeju in odvetniku Jožetu Oberstarju, v katerih so sogovorniki pod lažnimi identitetami poizvedovali o političnih vplivih in korupciji v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 16. marca 2026 je sledila tiskovna konferenca, na kateri so novinar Borut Mekina ter predstavniki [[Inštitut 8. marec|Inštituta 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] v preiskovalnem poročilu razkrili, da za operacijo najverjetneje stoji izraelsko zasebno obveščevalno podjetje [[Black Cube]].<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Mekina je ob tem navedel, da so predstavniki podjetja, vključno s soustanoviteljem Danom Zorello in upokojenim generalom Gioro Eilandom, decembra 2025 z zasebnim letalom obiskali sedež stranke [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] na Trstenjakovi 8, kjer naj bi jih osebno sprejel predsednik stranke [[Janez Janša]].<ref name=":34" /><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je istega dne eskaliralo na televizijskem soočenju na [[POP TV]], kjer je premier [[Robert Golob]] Janši očital povezovanje z mednarodnim organiziranim kriminalom in »veleizdajo«, Janša pa je navedbe o sestankih s tujimi agenti sprva zanikal in vladi očital »vodenje kriminalne združbe«.<ref>{{Navedi splet|title=Burno soočenje: Janković, Izrael in kje je bila Tina Gaber Golob? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/kdo-bo-krojil-naso-prihodnost-janez-jansa-in-robert-golob-iz-oci-v-oci.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob Janši očital povezovanje z organiziranim kriminalom, Janša Golobu krajo denarja iz Gen-I-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/golob-jansi-ocital-povezovanje-z-organiziranim-kriminalom-jansa-golobu-krajo-denarja-iz-gen-i-ja/776564|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Naslednji dan so v SDS napovedali predajo zadeve odvetnikom in vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Direktorica Inštituta 8. marec se je na napoved odzvala z besedami, da jih »lahko tožijo za karkoli želijo«, saj da »imajo čisto vest in predstavljajo dejstva«.<ref name=":35" /><ref>{{Navedi splet|title=Golob sejo Sveta za nacionalno varnost napovedal za po volitvah. SDS bo zaradi očitkov vložil tožbe.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-sejo-sveta-za-nacionalno-varnost-napovedal-za-po-volitvah-sds-bo-zaradi-ocitkov-vlozil-tozbe/776639|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]] (SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cube v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Eilandom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> V sklepnem delu kampanje, 19. marca 2026, je premier Golob odpotoval v Bruselj in o aferi obvestil voditelje EU ter predsednico Evropske komisije [[Ursula von der Leyen|Ursulo von der Leyen]] ter primer izpostavil kot grožnjo evropski demokraciji. Pri tem ga je podprl tudi francoski predsednik [[Emmanuel Macron]], ki je dejal, da je Golob »žrtev vpletanja v volitve z dezinformacijami in vmešavanjem tretjih držav« ter ob tem pozval k »zaščiti demokracije«.<ref>{{Navedi splet|title=Golob pozval EU, naj preveri vmešavanje v volilno kampanjo; Macron: Golob žrtev vpletanja v volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/golob-pozval-eu-naj-preveri-vmesavanje-v-volilno-kampanjo-macron-golob-zrtev-vpletanja-v-volitve/776825|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Ministrstvo za zunanje zadeve je zaradi delovanja Black Cube izrazilo resno zaskrbljenost izraelski veleposlanici.<ref name=":37">{{Navedi splet|title=Šef Sove potrdil, da so bili predstavniki Black Cube na Trstenjakovi 8 {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sef-sove-predstavil-dokaze-o-paraobvescevalnih-dejavnostih-black-cube.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 20. marca je direktor Sove članom SNAV predstavil materialne dokaze o obiskih, medtem ko je Inštitut 8. marec opozoril, da je cilj tovrstnih operacij »ustvarjanje panike v zadnjih 24 urah pred volilnim molkom«.<ref name=":38">{{Navedi splet|title=Direktor Sove predstavil materialne dokaze o obisku treh predstavnikov Black Cuba na Trstenjakovi 8|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/direktor-sove-predstavil-materialne-dokaze-o-obisku-treh-predstavnikov-black-cuba-na-trstenjakovi-8/776974|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Inštitut 8. marec: Cilj operacij Black Cube je v zadnjih 24 urah pred volitvami ustvariti paniko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/institut-8-marec-cilj-operacij-black-cube-je-v-zadnjih-24-urah-pred-volitvami-ustvariti-paniko/776985|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Janša se je na ugotovitve odzval z besedami, da bi bili »vsi tajni podatki objavljeni, če bi kar koli dokazovali«, celotno dogajanje pa označil za »eklatantno zlorabo državnih institucij«.<ref name=":38" /> Izrazil je mnenje, da državne institucije ščitijo »organizirane kriminalne združbe«, kar bo po njegovih besedah preiskano in kaznovano.<ref name=":37" /><ref name=":38" /><ref>{{Navedi splet|title=Direktor Sove: Dogajalo se je na Trstenjakovi 8. To odgovarja Janša.|url=https://siol.net/novice/slovenija/direktor-sove-predstavil-materialne-dokaze-o-obisku-predstavnikov-black-cube-na-trstenjakovi-687360|website=siol.net|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Pet dni po volitvah, 26. marca 2026, se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanje tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njene stike s slovenskimi subjekti.<ref name=":40">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":41">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob je opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem pa dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":40" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca Zoran Stevanović.<ref name=":43">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, če ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnem vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji, vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> === Predvolilne oddaje === {{Glavni članek|Predvolilne oddaje za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} ==== Status parlamentarne stranke na RTV Slovenija ==== [[Radiotelevizija Slovenija]] je pripravljala večerna soočenja na [[TV SLO 1]] ter radijska v oddaji Studio ob 17h na [[Radio Prvi|Radiu Prvi]]. Glede na poklicna merila, načela novinarske etike v programih RTV in začasno odredbo upravnega sodišča so bile kot parlamentarne obravnavane tudi stranke,<ref>{{Navedi splet|title=Naša prihodnost in Dobra država s statusom parlamentarne stranke|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/tudi-nasa-prihodnost-in-dobra-drzava-s-statusom-parlamentarne-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> ki so nastale med mandatom in so imele vsaj enega poslanca v Državnem zboru ali Evropskem parlamentu; poleg [[Gibanje Svoboda|Svobode]], [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] tudi [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] (poslanci Logar, Irgl in Novak), [[Mi, socialisti!]] (poslanec Kordiš) in [[Prerod (stranka)|Prerod]] (evroposlanec Prebilič).<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z opozicijo: v studiu so bili Vrtovec, Kordiš, Logar in Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogovor-z-opozicijo-v-studiu-so-bili-vrtovec-kordis-logar-in-kaloh/769890|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=RTV se želi izogniti tožbi, kot je bila Golobova|url=https://info360.si/politika/rtv-se-zeli-izogniti-tozbi-kot-je-bila-golobova/|website=info360.si|date=2026-02-06|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Stranka [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]], ki je imela na listi tudi predsednika stranke [[Suvereni]] Dejana Kaloha, je bila iz soočenj RTV sprva izločena, zaradi česar je predsednik Erjavec vložil tožbo na upravno sodišče.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Zaupanje Karla Erjavca s tožbo nad RTV Slovenija|url=https://n1info.si/volitve-2026/stranka-zaupanje-karla-erjavca-s-tozbo-nad-rtv-slovenija/|website=N1|date=2026-02-25|accessdate=2026-02-26|language=sl-SI}}</ref> Sodišče je njegovi pritožbi ugodilo, zato je stranka od 5. marca lahko nastopala na televizijskih parlamentarnih soočenjih,<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec je zmagal: Zaupanje na RTV Slovenija kot parlamentarna stranka|url=https://info360.si/politika/erjavec-je-zmagal-zaupanje-na-rtv-slovenija-kot-parlamentarna-stranka/|website=info360.si|date=2026-03-04|accessdate=2026-03-04|language=sl-SI}}</ref> ne pa tudi na radijskih, zaradi osebne odločitve odgovornega urednika. Erjavec je znova vložil tožbo na upravno sodišče, začasna odredba pa je bila objavljena v četrtek, 19. marca, dan po zadnjem radijskem soočenju RTV Slovenija, zaradi česar je Erjavec napovedal posvetovanje o možnosti izpodbijanja zakonitosti volitev.<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec ob še eni sodni zmagi zoper RTV: »Razmišljam o izpodbijanju volitev«|url=https://info360.si/politika/karl-erjavec-ob-se-eni-sodni-zmagi-zoper-rtv-razmisljam-o-izpodbijanju-volitev/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-03-21|language=sl-SI}}</ref> ==== Razpored soočenj ==== Na [[TV SLO 1]] je v času predvolilne kampanje potekalo osem predvolilnih soočenj med 19. februarjem in 19. marcem. Soočenja parlamentarnih strank so bila na sporedu pet četrtkov ob 20. uri (prvič 19. februarja), zunajparlamentarnih pa tri ponedeljke ob 20. uri (prvič 2. marca). Soočenja so vključevala tudi tematske oddaje, posvečene posameznim političnim področjem, med drugim zdravstvu in dolgotrajni oskrbi, zunanji politiki in varnosti ter gospodarstvu, davkom in plačam. Predvolilni niz se je zaključil s sklepnim soočenjem predsednikov parlamentarnih strank 19. marca.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=Volitve na RTV Slovenija: Spremljaj. Razmisli. Vplivaj|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/volitve-na-rtv-slovenija-spremljaj-razmisli-vplivaj/772611|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-09|language=sl|first=Služba za komuniciranje RTV|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V ospredju debate predsednikov parlamentarnih strank prisluhi in vmešavanje tujine v volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/v-ospredju-debate-predsednikov-parlamentarnih-strank-prisluhi-in-vmesavanje-tujine-v-volitve/776879|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-21|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na [[Radio Prvi|Radiu Prvi]] so predvolilna soočenja pripravljali ob sredah ob 17. uri med 25. februarjem in 18. marcem, na zadnjem soočenju pa so sodelovali predstavniki vseh strank skupaj.<ref name=":32" /> Na [[POP TV]] so organizirali velika soočenja ''Slovenija odloča 2026'', poleg tega so januarja začeli s serijo tedenskih pogovorov s predsedniki političnih strank v oddaji [[24UR]].<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Stevanović in Resni.ca v lovu za volivci, ki se jim je 'zagnusila politika' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zoran-stevanovic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> Intervjuje so v parih vodili novinarji večerne informativne oddaje, Žana Vertačnik, Anže Božič, Marko Gregorc in Kaja Kobetič ter novinarji portala 24ur.com, Urša Zupan, Mirko Vorkapić, Natalija Švab in Maruša Slana, predsednike strank pa so obiskali na terenu.<ref>{{Navedi splet|title=POP TV z obsežnim in poglobljenim pokrivanjem parlamentarnih volitev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pop-tv-z-obseznim-in-poglobljenim-pokrivanjem-parlamentarnih-volitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> Resničnost izjav v pogovorih so kasneje analizirali v rubriki ''Dejstva'' z Brigito Potočnik.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović pravnomočno obsojen {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/stevanovic-pravnomocno-obsojen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Soočenja so pred uradnim začetkom kampanje potekala tudi v oddaji 24UR Zvečer.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo bi se povezoval in kdo bo jeziček na tehtnici? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bi-se-povezoval-in-kdo-bo-jezicek-na-tehtnici.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Glavna soočenja so bila na sporedu štiri ponedeljke in dva petka med 23. februarjem in 20. marcem.<ref name=":42">{{Navedi splet|title=Soočenja med gledalci na terenu, poudarek na odgovornem novinarstvu {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/soocenja-med-gledalci-na-terenu-poudarek-na-odgovornem-novinarstvu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-09|language=sl}}</ref> Za razliko od preteklih volilnih kampanj je medijska hiša soočenja snemala predvsem na terenu: v Kopru uvodno soočenje s predsedniki strank (23. februarja),<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki strank o davkih, zunanji politiki, zdravstvu, integriteti in povezovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/prvo-veliko-soocenje-avtobus-24ur-odhaja-v-koper.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> v UKC Ljubljana na temo zdravstva (2. marca),<ref>{{Navedi splet|title=Čakalne dobe, investicije in vojna z zdravniki {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/soocenje-zdravstvo-za-vse-ali-za-izbrane.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> v Novem mestu na temo varnosti in prometa (6. marca),<ref>{{Navedi splet|title=Stranke o varnosti doma in po svetu, evakuaciji in gneči na cestah {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/tretje-veliko-soocenje-z-avtobusom-24ur-do-novega-mesta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> v Kranju na temo gospodarstva in davkov (9. marca)<ref>{{Navedi splet|title=Kako bomo živeli? O nafti, (pre)visokih davkih in življenjskem standardu {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/cetrto-soocenje-v-kranju-prvake-strank-bo-soocil-uros-slak.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> ter v Mariboru, kjer sta se soočila glavna favorita za zmago, Robert Golob in Janez Janša (16. marca).<ref>{{Navedi splet|title=Burno soočenje: Janković, Izrael in kje je bila Tina Gaber Golob? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/kdo-bo-krojil-naso-prihodnost-janez-jansa-in-robert-golob-iz-oci-v-oci.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> Sklepno soočenje, organizirano na zadnji večer pred volilnim molkom (20. marca), je potekalo v televizijskem studiu.<ref name=":42" /><ref>{{Navedi splet|title=Zadnje veliko soočenje v znamenju ostrih besednih dvobojev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnje-veliko-soocenje-predsedniki-osmih-strank-prihajajo-na-pop-tv.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> Na [[Nova24TV]] so bila soočenja trikrat organizirana ob sredah in enkrat v petek, z začetkom 25. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=JAwGrM64Xe0|title=[KDO VAM LAŽE] 27.01.2026 Nova24TV|date=2026-01-27|accessdate=2026-01-28|website=YouTube|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Na [[Planet TV]] so pripravili dve predvolilni soočenji ''Slovenija izbira'', vodila sta jih Katarina Braniselj in [[Luka Svetina]]. Na prvem v nedeljo, 22. februarja, je sodelovalo deset predstavnikov parlamentarnih in zunajparlamentarnih strank, na drugem, sklepnem soočenju v sredo, 18. marca, pa naj bi se soočila Robert Golob in Janez Janša, vendar je Golob udeležbo na dan soočenja odpovedal.<ref>{{Navedi splet|title=Odštevamo do prvega velikega predvolilnega soočenja na Planet TV!|url=https://www.planet-tv.si/clanek/odstevamo-do-prvega-velikega-predvolilnega-soocenja-na-planet-tv/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2026-02-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/LukaSvetina/status/2034381096381505999|title=Samo pičle štiri ure so manjkale, da bi se predsednik vlade po dolgih štirih letih prvič pojavil na Planet TV. .|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-21|website=X.com|last=Svetina|first=Luka}}</ref> Od 15. decembra 2025 je potekala tudi oddaja ''Pogovori o prihodnosti'', ki je bila predvajana ob ponedeljkih na TV Veseljak Golica in torkih na TV Aktual, v njej je [[Tomaž Vesel]] v seriji tedenskih intervjujev gostil 12 predsednikov političnih strank.<ref>{{Navedi splet|title=POP TV z obsežnim in poglobljenim pokrivanjem parlamentarnih volitev {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pop-tv-z-obseznim-in-poglobljenim-pokrivanjem-parlamentarnih-volitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> == Javnomnenjske raziskave == {{main|Javnomnenjske raziskave za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} === Projekcija sedežev === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:88%;line-height:18px" ! rowspan=2 |Organizacija ! rowspan=2 |Objava ! width:50px" |'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]''' ! width:50px" |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' ! colspan=2 |'''[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+Fokus]]''' ! width:50px" |'''[[Socialni demokrati|SD]]''' ! colspan=2 |'''[[Koalicija Levice in Vesne|Levica+Vesna]]''' ! width:50px" |'''[[Resni.ca]]''' ! width:50px" |'''[[Demokrati|Demokrati]]''' ! width:50px" |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #7c5199; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | |- | [https://siol.net/novice/slovenija/je-golob-na-pragu-drnovskovega-uspeha-687325 Valicon Siol] | 20. Mar 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28}} | 25 | colspan=2|7 | 9 | colspan=2|8 | 4 | 7 |{{n/a}} |- | [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-pred-zmago-a-negotovost-se-traja-2791664/ Ninamedia Dnevnik] | 20. Mar 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29}} | 25 | colspan=2|8 | 8 | colspan=2|8 | 4 | 6 |{{n/a}} |- | [https://www.ijek.si/2026/03/20/utrip-druzbe-marec-2026-kontinuirana-raziskava-3-del/ RC IJEK] | 20. Mar 2026 | 23 | style="background:#fffb90" |26 | colspan=2|10 | 8 | colspan=2|8 | 7 | 6 |{{n/a}} |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved]<br>4. teden kampanje | {{nowrap|20. Mar 2026}} | 25 | style="background:#fffb90" |26 | colspan=2|9 | 8 | colspan=2|8 | 5 | 7 |{{n/a}} |- | [https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/raziskave-javnega-mnenja/zadnja-v-nizu-anket-gibanje-svoboda-in-sds-izenacena-na-vrhu/776875 Mediana RTV & POP] | {{nowrap|19. Mar 2026}} | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28}} | style="background:#fffb90" |28 | colspan=2|8 | 5 | colspan=2|7 | 5 | 7 |{{n/a}} |- | [https://siol.net/novice/slovenija/tik-pred-volitvami-svoboda-in-sds-v-tesnem-dvoboju-687032 Valicon Siol] | 17. Mar 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|26}} | 23 | colspan=2|7 | 7 | colspan=2|8 | 4 | 9 | 4 |- | [https://www.ijek.si/2026/03/16/utrip-druzbe-marec-2026-kontinuirana-raziskava-2-del/ RC IJEK] | 17. Mar 2026 | 20 | style="background:#fffb90" |27 | colspan=2|10 | 12 | colspan=2|7 | 5 | 7 |{{n/a}} |- | [https://volilna-napoved.si/ Volilna napoved]<br>3. teden kampanje | 16. Mar 2026 | 24 | style="background:#fffb90" |29 | colspan=2|8 | 9 | colspan=2|6 | 4 | 8 |{{n/a}} |- | [https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/raziskave-javnega-mnenja/anketa-sedem-strank-cez-parlamentarni-prag-sestavljanje-koalicije-bo-tezavno/776371 Mediana RTV SLO] | 15. Mar 2026 | 25 | style="background:#fffb90" |31 | colspan=2|7 | 6 | colspan=2|8 | 4 | 7 |{{n/a}} |- | [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-prehiteva-sds-levica-se-je-okrepila-2790189/ Ninamedia Dnevnik] | 14. Mar 2026 | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27}} | 26 | colspan=2|8 | 8 | colspan=2|8 | 4 | 7 |{{n/a}} |- |} === Agregatorji anket === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:84%;line-height:18px" ! rowspan=2 |Zbiratelj anket ! rowspan=2 |Posodobitev ! width:50px" |'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]''' ! width:50px" |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' ! colspan=2 |'''[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+Fokus]]''' ! width:50px" |'''[[Socialni demokrati|SD]]''' ! colspan=2 |'''[[Koalicija Levice in Vesne|Levica+Vesna]]''' ! width:50px" |'''[[Resni.ca]]''' ! width:50px" |'''[[Demokrati|Demokrati]]''' ! width:50px" |'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]''' ! width:50px" |'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]''' ! width:50px" |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' ! rowspan=2 |Vodstvo |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! colspan=2 style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #7c5199; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #6f2c91; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | |- | [https://volilna-napoved.si/ Odmev] | {{nowrap|20. Mar 2026}} | 24,9 | style="background:#fffb90" |26,0 | colspan=2|9,1 | 8,2 | colspan=2|7,8 | 5,6 | 7,1 | {{n/a}} | {{n/a}} | {{n/a}} | style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" |1,1 |- | [https://politpro.eu/en/slovenia/polls PolitPro] | {{nowrap|20. Mar 2026}} | 23,6 | style="background:#fffb90" |27,8 | colspan=2|7,6 | 8,1 | colspan=2|7,4 | 4,1 | 1,9 | 2,2 | 3,0 | 2,6 | style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" |4,2 |- | [https://www.politico.eu/europe-poll-of-polls/slovenia/ Politico] | {{nowrap|18. Mar 2026}} | 25,0 | style="background:#fffb90" |27,0 | colspan=2 |8,0 | 8,0 | colspan=2 |8,0 | 4,0 | 7,0 | 2,0 | 3,0 | 3,0 | style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" |2,0 |- | [https://europeelects.eu/slovenia/ {{nowrap|Europe Elects}}] | {{nowrap|4. Mar 2026}} | 22,0 | style="background:#fffb90" |28,0 | colspan=2 |5,0 | 8,0 | colspan=2 |8,0 | 4,0 | 7,0 | {{n/a}} | 3,0 | {{n/a}} | style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}};" |6,0 |- |} === Rezultati strank === V javnomnenjskih raziskavah sta imeli največ podpore opozicijska [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in koalicijska [[Gibanje Svoboda]], nato so se v različnih zaporedjih pojavljale [[Socialni demokrati|SD]], [[koalicija NSi, SLS in Fokusa]], [[Demokrati]] ter [[koalicija Levice in Vesne]]. Parlamentarni prag je občasno presegla [[Resni.ca]]. {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:83%;line-height:14px" ! rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' !'''[[Gibanje Svoboda|GS]]'''<br /><small>[[Robert Golob|Golob]]</small> !'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]'''<br><small>[[Janez Janša|Janša]]</small> ! colspan=3|'''[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]]'''<br><small>{{nowrap|[[Jernej Vrtovec|Vrtovec]], [[Tina Bregant|Bregant]], [[Marko Lotrič|Lotrič]]}}</small> !'''[[Socialni demokrati|SD]]'''<br><small>[[Matjaž Han|Han]]</small> ! colspan=2|'''[[Koalicija Levice in Vesne|Levica+Vesna]]'''<br><small>[[Asta Vrečko|Vrečko]], [[Uroš Macerl|Macerl]]</small> !'''[[Resni.ca]]'''<br><small>[[Zoran Stevanović|Stevanović]]</small> !'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Dem.]]'''<br><small>[[Anže Logar|Logar]]</small> !'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]'''<br><small>[[Jasmin Feratović|Feratović]]</small> !colspan=2|'''[[Koalicija Stranke generacij in Zelenih Slovenije|SG+Zeleni]]'''<br><small>{{nowrap|[[Vlado Dimovski|Dimovski]], [[Andrej Čuš|Čuš]]}}</small> !'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]'''<br><small>[[Zmago Jelinčič|Jelinčič]]</small> !'''[[Glas upokojencev Pavla Ruparja|GU]]'''<br><small>[[Pavel Rupar|Rupar]]</small> !'''[[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|SZ]]'''<br><small>[[Karl Erjavec|Erjavec]]</small> !'''[[Mi, socialisti!|Mi!]]'''<br><small>[[Miha Kordiš|Kordiš]]</small> !'''[[Prerod (stranka)|PVP]]'''<br><small>[[Vladimir Prebilič|Prebilič]]</small> !colspan=2|'''[[Alternativa za Slovenijo|AZAS]]'''<br><small>{{nowrap|[[Violeta Tomič|Tomić]]}}</small> ! rowspan=2 |Vodstvo ! rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: {{party color|Gibanje Svoboda}}; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:50px" | ! style="background: #1961ac; width:50px" | ! style="background: {{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background: #00a65e; width:50px" | ! style="background: {{party color|Resni.ca}}; width:50px" | ! style="background: #09105e; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #7ed957; width:50px" | ! style="background: #55943f; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: #0047c6; width:50px" | ! style="background: #78336e; width:50px" | ! style="background: #eb4d2f; width:50px" | ! style="background: #6f2c91; width:50px" | ! colspan=2 style="background: #ee2932; width:50px" | |- ! {{nowrap|22. marec}} ! Rezultati volitev ! 1.190.819 ! style="background:#6687e7"|{{font color|white|28,7}} ! 27,9 ! colspan=3 |9,3 ! 6,7 ! colspan=2 |5,7 ! 5,5 ! 6,7 ! style="background:silver" |2,4 ! colspan=2 style="background:silver" |0,4 ! style="background:silver" |2,2 ! style="background:silver" |0,4 ! style="background:silver" |0,3 ! style="background:silver" |0,5 ! style="background:silver" |3,1 ! colspan=2 style="background:silver" |0,4 ! style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,6}} ! rowspan=2 |<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja |url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=DVK-rs.si|accessdate=2026-03-22|language=sl}}</ref> |- ! colspan="31" | |- |{{nowrap|18.–20.}} marec |Valicon<br>Siol.net |'''1.034''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28,7}} |25,2 | colspan=3 |7,8 |9,0 | colspan=2 |8,4 |4,0 |7,0 | style="background:silver" |2,2 | colspan=2 style="background:silver" |/ | style="background:silver" |2,5 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |3,0 | colspan=2 style="background:silver" |/ | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|3,5}} |<ref>{{Navedi splet|title=Je Golob na pragu Drnovškovega uspeha?|url=https://siol.net/novice/slovenija/je-golob-na-pragu-drnovskovega-uspeha-687325|website=siol.net|accessdate=2026-03-20|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|16.–18.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''858''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29,4}} |25,7 | colspan=3 |8,0 |8,2 | colspan=2 |8,1 | style="background:silver" |3,8 |6,1 | style="background:silver" |2,5 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,1 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |3,1 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|3,7}} |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda pred zmago, a negotovost še traja. V parlament bi se uvrstilo sedem strank|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-pred-zmago-a-negotovost-se-traja-2791664/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-20|accessdate=2026-03-20|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|16.–18.}} marec |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''678''' |22,8 | style="background:#fffb90" |26,3 | colspan=3 |10,4 |8,1 | colspan=2 |8,6 |7,2 |6,7 | style="background:silver" |2,0 | colspan=2 style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |2,2 | style="background:silver" |0,2 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |2,3 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |4,1 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, marec 2026 – kontinuirana raziskava 3. del |url=https://www.ijek.si/2026/03/20/utrip-druzbe-marec-2026-kontinuirana-raziskava-3-del/|website=IJEK.si|date=2026-03-20|accessdate=2026-03-20|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|16.–18.}} marec |Mediana<br>{{nowrap|RTV, POP}} |'''1.598''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27,8}} |27,7 | colspan=3 |8,8 |5,5 | colspan=2 |7,6 |5,1 |7,3 | style="background:silver" |2,8 | colspan=2 style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |2,0 | style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |0,0 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |3,4 | colspan=2 style="background:silver" |0,1 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,1}} |<ref>{{Navedi splet|title=Zadnja v nizu anket: Gibanje Svoboda in SDS izenačena na vrhu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/raziskave-javnega-mnenja/zadnja-v-nizu-anket-gibanje-svoboda-in-sds-izenacena-na-vrhu/776875|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-19|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|14.–17.}} marec |Info360.si |'''5.734''' |15,7 | style="background:#fffb90" |29,7 | colspan=3 |10,9 |5,3 | colspan=2 |4,4 |4,3 |17,8 | style="background:silver" |1,4 | colspan=2 style="background:silver" |1,1 | style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,7 |5,7 | colspan=2 style="background:silver" |/ | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |11,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Skoraj šest tisoč naših bralcev je povedalo, kako bo v nedeljo volilo |url=https://info360.si/politika/skoraj-sest-tisoc-nasih-bralcev-je-povedalo-kako-bo-v-nedeljo-volilo/|website=Info360.si|date=2026-03-19|accessdate=2026-03-19|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|14.–17.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''858''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|30,7}} |26,0 | colspan=3 |8,2 |7,7 | colspan=2 |8,4 | style="background:silver" |3,2 |6,7 | style="background:silver" |2,1 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |0,3 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,9 | style="background:silver" |3,1 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|4,7}} |<ref>{{Navedi splet|title= Nespremenjene smeri gibanja|url= https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/nespremenjene-smeri-gibanja-2791268/ |website=www.dnevnik.si|date=2026-03-19|accessdate=2026-03-19|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|13.–16.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''852''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|30,4}} |26,1 | colspan=3 |8,0 |8,0 | colspan=2 |8,8 | style="background:silver" |3,2 |6,7 | style="background:silver" |1,7 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:silver" |1,8 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |2,4 | colspan=2 style="background:silver" |0,7 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|4,3}} |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda je v trendu rasti, tekmeci stagnirajo|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-je-v-trendu-rasti-tekmeci-stagnirajo-2791042/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-18|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|13.–16.}} marec |Valicon<br>Siol.net |'''900''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|25,6}} |23,1 | colspan=3 |7,5 |7,1 | colspan=2 |8,0 |4,0 |9,0 |4,3 | colspan=2 style="background:silver" |1,6 | style="background:silver" |3,2 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |3,2 | colspan=2 style="background:silver" |1,1 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|2,5}} |<ref>{{Navedi splet|title=Tik pred volitvami: Svoboda in SDS v tesnem dvoboju|url=https://siol.net/novice/slovenija/tik-pred-volitvami-svoboda-in-sds-v-tesnem-dvoboju-687032|website=siol.net|accessdate=2026-03-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|10.–16.}} marec |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''719''' |19,8 | style="background:#fffb90" |27,6 | colspan=3 |10,1 |11,8 | colspan=2 |7,0 |5,5 |7,8 | style="background:silver" |2,8 | colspan=2 style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |3,0 | style="background:silver" |0,2 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |2,6 | colspan=2 style="background:silver" |0,0 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |7,8 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, marec 2026|url=https://www.ijek.si/2026/03/16/utrip-druzbe-marec-2026-kontinuirana-raziskava-2-del/|website=IJEK.si|date=2026-03-16|accessdate=2026-03-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|12.–14.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''855''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|29,7}} |26,4 | colspan=3 |7,9 |8,3 | colspan=2 |8,4 | style="background:silver" |3,6 |6,7 | style="background:silver" |1,4 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,0 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |2,4 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|3,3}} |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vodilni vladni stranki se zvišuje, odločilna bo volilna udeležba |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/odlocilna-bo-volilna-udelezba-2790906/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-17|accessdate=2026-03-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|11.–13.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''752''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|28,3}} |26,0 | colspan=3 |8,1 |7,8 | colspan=2 |8,8 | style="background:silver" |3,5 |7,2 | style="background:silver" |1,7 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,1 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |2,6 | colspan=2 style="background:silver" |0,4 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|2,3}} |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda? Ali vendarle SDS? Kakšni so trendi?|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-ali-vendarle-sds-kaksni-so-trendi-2790307/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-16|accessdate=2026-03-17|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|9.–12.}} marec |Mediana<br>{{nowrap|RTV SLO}} |'''716''' |25,1 | style="background:#fffb90" |31,2 | colspan=3 |7,0 |6,5 | colspan=2 |8,4 |4,7 |7,5 | style="background:silver" |2,2 | colspan=2 style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,2 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,5 | style="background:silver" |1,8 | colspan=2 style="background:silver" |0,9 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |6,1 |<ref>{{Navedi splet|title=Anketa: Sedem strank čez parlamentarni prag, sestavljanje koalicije bo težavno|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/raziskave-javnega-mnenja/anketa-sedem-strank-cez-parlamentarni-prag-sestavljanje-koalicije-bo-tezavno/776371|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-15|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> |- |{{nowrap|7.–10.}} marec |Ninamedia<br>Dnevnik |'''935''' | style="background:#6687e7" |{{font color|white|27,5}} |26,6 | colspan=3 |8,1 |8,2 | colspan=2 |8,2 | style="background:silver" |3,6 |7,0 | style="background:silver" |1,3 | colspan=2 style="background:silver" |0,8 | style="background:silver" |2,2 | style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |3,0 | colspan=2 style="background:silver" |0,1 | style="background:{{party color|Gibanje Svoboda}}" |{{font color|white|0,9}} |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda prehiteva SDS, levica se je okrepila|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-prehiteva-sds-levica-se-je-okrepila-2790189/|website=www.dnevnik.si|date=2026-03-13|accessdate=2026-03-14|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|6.–10.}} marec |Parsifal<br>Nova24TV |'''681''' |23,1 | style="background:#fffb90" |30,0 | colspan=3 |7,5 |7,6 | colspan=2 |7,9 |4,6 |9,2 | style="background:silver" |2,5 | colspan=2 style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |1,3 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |0,6 | style="background:silver" |2,2 | colspan=2 style="background:silver" |/ | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |6,9 |<ref>{{Navedi splet|title=[Anketa Parsifal]: Stranka SDS še naprej ohranja trdno vodstvo pred Golobovo Svobodo {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/anketa-parsifal-stranka-sds-se-naprej-ohranja-trdno-vodstvo-pred-golobovo-svobodo/|date=2026-03-11|accessdate=2026-03-11|language=sl-SI}}</ref> |- |{{nowrap|1.–10.}} marec |RC IJEK<br>UtripDružbe |'''723''' |20,3 | style="background:#fffb90" |29,8 | colspan=3 |9,0 |11,4 | colspan=2 |5,9 |4,0 |8,9 | style="background:silver" |2,9 | colspan=2 style="background:silver" |1,0 | style="background:silver" |2,8 | style="background:silver" |0,2 | style="background:silver" |0,4 | style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |2,9 | colspan=2 style="background:silver" |0,0 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |9,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Utrip družbe, marec 2026|url=https://www.ijek.si/2026/03/11/utrip-druzbe-marec-2026/|website=IJEK.si|date=2026-03-11|accessdate=2026-03-11|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|6.–9.}} marec |Valicon<br>Siol.net |'''1.041''' |23,3 | style="background:#fffb90" |24,2 | colspan=3 |6,5 |9,1 | colspan=2 |7,6 |4,4 |10,3 | style="background:silver" |3,6 | colspan=2 style="background:silver" |0,9 | style="background:silver" |2,6 | style="background:silver" |0,7 | style="background:silver" |/ | style="background:silver" |1,7 | style="background:silver" |3,0 | colspan=2 style="background:silver" |1,3 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |0,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Enajst dni pred volitvami: SDS in Svoboda skoraj izenačeni|url= https://siol.net/novice/slovenija/11-dni-pred-volitvami-sds-in-svoboda-skoraj-izenaceni-686397 |website=siol.net|accessdate=2026-03-11|language=sl}}</ref> |- |{{nowrap|2.–5.}} marec |Mediana<br>{{nowrap|DELO}} |'''731''' |25,1 | style="background:#fffb90" |27,7 | colspan=3 |8,0 |6,9 | colspan=2 |9,7 | style="background:silver" |3,8 |6,7 | style="background:silver" |3,6 | colspan=2 style="background:silver" |0,3 | style="background:silver" |2,3 | style="background:silver" |1,6 | style="background:silver" |0,5 | style="background:silver" |1,9 | style="background:silver" |1,3 | colspan=2 style="background:silver" |0,4 | style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |2,6 |<ref>{{Navedi splet|title=Razlika med Gibanjem Svoboda in SDS je skoraj skopnela|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/razlika-med-gibanjem-svoboda-in-sds-je-skoraj-skopnela|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-11|language=sl}}</ref> |- |} ==Opombe== {{noteslist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:2026 elections in Slovenia}} * [https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/ Volitve v Državni zbor 2026 – Državna volilna komisija] {{Volitve v RS}} [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Državnozborske volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:Državnozborske volitve v Sloveniji 2026| ]] pj5dw61ilqjtuiqp8hkhqs7mrhtbqna 0 581180 6657551 6560716 2026-04-08T16:31:58Z Sporti 5955 dp 6657551 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Žak Eržen | image = 2025 UEC Track Elite European Championships 209.jpg | full_name = | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | weight = | currentteam = {{UCI team code|TBV}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski | amateuryears1 = 2022–2023 | amateurteam1 = Adria Mobil Jr. | proyears1 = 2024 | proteam1 = {{UCI team code|CTF|2024}}<ref>{{cite web|url=https://www.uci.org/team-details/19757|title=CTF VICTORIOUS|work=UCI.org|publisher=[[Union Cycliste Internationale]]|accessdate=15 September 2024}}</ref> | proyears2 = 2025– | proteam2 = {{UCI team code|TBV|2025}} | majorwins = | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalSport|moško [[cestno kolesarstvo]]}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvo|Evropska prvenstva]]}} {{MedalBronze|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvo 2023|Drenthe 2023]]|ml. cestna dirka}} | show-medals = }} '''Žak Eržen''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[19. oktober]] [[2005]], [[Novo mesto]]. Eržen je slovenski profesionalni kolesar, ki od leta 2025 tekmuje za [[UCI WorldTeam]] ekipo {{UCI team code|TBV}}.<ref>{{cite web|url=https://www.uci.org/team-details/20237|title=Bahrain Victorious|publisher=[[Union Cycliste Internationale|UCI]]|access-date=5 January 2025}}</ref><ref>{{cite news |title=BAHRAIN VICTORIOUS WELCOMES 2024 STAGIAIRES AND NEW YOUNGSTERS FOR THE 2025 SEASON |url=https://bahraincyclingteam.com/bahrain-victorious-welcomes-2024-stagiaires-and-new-youngsters-for-the-2025-season/ |access-date=17 November 2024 |date=18 August 2024 |work=bahraincyclingteam.com |publisher={{UCI team code|TBV|2024}} }}</ref> Leta [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvo 2023|2023]] je zmagal na cestni dirki [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvo|evropskega prvenstva]] za mladince, leta 2024 pa na dirki [[VN Adria Mobil]]. Leta 2026 je bil peti na enodnevni belgijski dirki [[Scheldeprijs]], ker je njegov največji uspeh v mladi karieri.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/erzen-peti-na-neuradnem-svetovnem-prvenstvu-sprinterjev/778816 |title=Eržen peti na neuradnem svetovnem prvenstvu sprinterjev |accessdate=2026-04-08 |date=2026-04-08 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Njegov oče [[Milan Eržen]] je nekdanji kolesar in športni direktor ekipe {{UCI team code|TBV}}. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Eržen, Žak}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Novomeški športniki]] 5zumur5sbcrzb6gacckomkz9ncs1087 0 581252 6657785 6642287 2026-04-09T08:59:13Z Gledalec 242658 np 6657785 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | image = Captain America The First Avenger 2011 Movie Logo.svg | caption = Logotip filma. | director = [[Joe Johnston]] | producer = [[ Kevin Feige]] | writer = [[Christopher Markus]], [[Stephen McFeely]] | based on = [[Stotnik Amerika]] | starring = [[Chris Evans (igralec)|Chris Evans]]<br />[[Tommy Lee Jones]]<br />[[Hugo Weaving]]<br />[[Hayley Atwell]]<br />[[Sebastian Stan]]<br />[[Dominic Cooper]]<br />[[Toby Jones]]<br />[[Neal McDonough]]<br />[[Derek Luke]]<br />[[Stanley Tucci]] | music = [[Alan Silvestri]] | distributor = [[Paramount Pictures]] | released = 22. julij 2011 (Združene države Amerike) | runtime = 124 min | country = [[Združene države Amerike]] | language = [[angleščina]] }} '''Stotnik Amerika: Prvi maščevalec''' je ameriški superjunaški film iz leta 2011, ki temelji na [[Stotnik Amerika|istoimenskem liku]] iz Marvelovih stripov. Produciral ga je [[Marvel Studios]], distributiral pa Paramount Pictrures. Film je režiral [[Joe Johnston]], scenarij pa sta napisala [[Christopher Markus]] in [[Stephen McFeely]]. V filmu igrajo [[Chris Evans (igralec)|Chris Evans]], [[Tommy Lee Jones]], [[Hugo Weaving]], [[Hayley Atwell]], [[Sebastian Stan]], [[Dominic Cooper]], [[Toby Jones]], [[Neal McDonough]], [[Derek Luke]] in [[Stanley Tucci]].  V filmu med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] se Steve Rogers, krhki moški, spremeni v supervojaka Stotnika Ameriko in mora [[Rdeča lobanja (lik)|Rdeči lobanji]] preprečiti uporabo Tesseracta kot vira energije za svetovno prevlado. Razvoj filma se je začel leta 1997, distribucijo pa je načrtoval Artisan Entertainment. Vendar je tožba prekinila projekt in je bil znova zagnan šele septembra 2003. Leta 2005 je Marvel Studios prejel posojilo od Merrill Lynch in načrtoval financiranje in izdajo filma prek Paramount Pictures. Režiserja [[Jon Favreau]] in [[Louis Leterrier]] sta se potegovala za režijo, preden so leta 2008 najeli Johnstona. Glavni igralci so bili izbrani med marcem in junijem 2010. Produkcija se je začela junija, snemanje pa je potekalo v [[London|Londonu]], [[Manchester|Manchestru]], [[Caerwent|Caerwentu]], [[Liverpool|Liverpoolu]] in [[Los Angeles|Los Angelesu]].<ref>{{cite web |last=|first=|date=|url=https://www.movie-locations.com/movies/c/Captain-America.php|title=Captain America: The First Avenger Movie Locations listing|publisher=Movie-Locations.com|accessdate=June 30, 2021}}</ref> Stotnik Amerika: Prvi maščevalec je bil premierno predvajan v gledališču El Capitan v Los Angelesu 19. julija 2011, v [[Združene države Amerike|Združenih državah]] pa je bil izdan 22. julija kot del prve faze MCU. Film je bil komercialno uspešen, saj je zaslužil več kot 370 milijonov dolarjev po vsem svetu in prejel pozitivne ocene kritikov, ki so pohvalili Evansov nastop, filmsko upodobitev časovnega obdobja 1940-ih in Johnstonovo režijo. Izšli sta dve nadaljevanji: [[Stotnik Amerika: Zimski vojak]] (2014) in [[Stotnik Amerika: Državljanska vojna]] (2016). == Vsebina == Dandanes znanstveniki na [[Arktika|Arktiki]] odkrijejo strmoglavljeno staro letalo, v katerem najdejo zamrznjenega človeka, skupaj z okroglim ščitom. Predtem, marca 1942, med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], nacistični generalpodpolkovnik in vodja Hidre [[Rdeča lobanja (lik)|Johann Schmidt]] iz mesta [[Tønsberg]] na [[Norveška|Norveškem]] pod nemško okupacijo ukrade skrivnostno relikvijo, imenovano Tesseract, ki ima neizmerne božje moči. Predtem v [[New York|New Yorku]] Stevea Rogersa zavrnejo za pridružitev v ameriško vojsko zaradi njegove nizke postave in slabega zdravja. Med obiskom Stark Expo, dogodka, ki ga organizira slavni inženir Howard Stark, se Rogers poskuša ponovno prijaviti. Dr. Abraham Erskine, ko sliši Rogersa povedati svojemu najboljšemu prijatelju Jamesu "Buckyju" Barnesu, da se želi boriti za svojo državo, dovoli Rogersu, da se pridruži vojski. Pošljejo ga v strateški znanstveni rezervat kot del eksperimenta "super-vojaka" pod vodstvom Erskina, Starka, polkovnika Chesterja Phillipsa in britanske agentke MI6 Peggy Carter. Phillipsa ne prepričajo Erskinove trditve, da je Rogers prava oseba za poseg, dokler Rogers nesebično ne skoči na granato kot del testa. Erskine razkrije Rogersu, da je bil znanstvenik pod Schmidtovim vodstvom, dokler ta ni vzel prototipne različice formule supervojaka, ki mu je dala nadčloveško moč, a boleče spremenila njegov videz. Schmidt in [[Arnim Zola|dr. Arnim Zola]] izkoristita energijo Tesseracta za spodbujanje Zolajevih izumov in Hydrine načrtovane svetovne ofenzive. Schmidt odkrije Erskinovo lokacijo in pošlje morilca Heinza Krugerja, da ga ubije. Erskine in Stark pa Rogersa podredita zdravljenju, vbrizgata mu formulo in mu dodata "vita-žarke". Ko Rogers vstane po končanem eksperimentu, postani višji in bolj mišičast, Kruger pa ubije Erskina in pobegne z zadnjo vialo formule. Rogers zasleduje in ujame Krugerja, a se morilec izogne ​​zaslišanju tako, da stori samomor, ko poje kapsulo s [[Cianid|cianidom]]. Viala je med lovom uničena. Ker je Erskine mrtev in njegova formula izgubljena, ameriški senator Brandt Rogersa naroči turnejo po državi kot "stotnik Amerika", da bi promoviral vojne vezi, medtem ko znanstveniki preučujejo njegovo kri in poskušajo formulo spremeniti z obratnim inženirstvom. Leta 1943, med vojaško operacijo po [[Italija|Italiji]], Rogers po bitki proti Schmidtovim silam izve, da je Barnesova enota MIA. Rogers naroči Carterju in Starku, da ga odpeljeta za sovražnikovo linijo, da organizira reševanje. Rogers se nato odpravi v Schmidtovo trdnjavo, kjer osvobodi Barnesa in druge zapornike ter se sooči s Schmidtom. Slednji pobegne, a najprej odstrani masko, da s tem razkrije rdeč, lobanji podoben obraz, zaradi katerega si je prislužil vzdevek "rdeča lobanja". Rogers reši Barnesa in druge osvobojene zapornike, da sestavijo ekipo Horing Commandos. Stark Rogersa opremi s krožnim ščitom iz redke, skoraj neuničljive kovine, imenovane vibranij.  Rogers in njegova ekipa sabotirajo različne operacije Hydra, medtem ko se med njim on in Carterjevo začne razvijati romanca. Leta 1945 ekipa napade vlak, na katerem je bil Zola. Ujamejo ga, toda Barnes pade z vlaka in navidezno umre. Z uporabo informacij, pridobljenih od Zole, se najde končna trdnjava Hydra in Rogers organizira napad, da Schmidtu prepreči uporabo OMU v večjih ameriških mestih. Rogers se nato med vzletom povzpne na Schmidtov superbombnik. Med naslednjim bojem je Tesseract osvobojen in Schmidt ga pobere ter odpre portal v [[vesolje]], skozi katerega ga potegne. Tesseract zgori v letalu in pade v ocean. Ker ne vidi možnosti za pristanek letala, ne da bi tvegal, da bi se njegovo orožje sprožilo, Rogers po radiu pokliče Carterjevo, da se poslovi od nje, preden strmoglavi na Arktiki. Po koncu vojne Stark pobere Tesseract z oceanskega dna, vendar ne more najti strmoglavljenega letala in domneva se, da je Rogers mrtev. Rogers se pozneje zbudi v bolnišnični sobi, ki spominja na stil sobe iz 1940-ih. Ko sliši radijski prenos bejzbolske tekme, ki se je je udeležil leta 1941, se Rogers pojavijo sumi in pobegne iz sobe. Znajde se na sodobnem trgu Times Square, kjer mu vodja S.H.I.E.L.D. Nick Fury mu sporoči, da je bil Rogers 70 let zamrznjen v ledu. V prizoru po koncu filma se Fury obrne na Rogersa in predlaga izvesti misijo, ki lahko prinese svetovne posledice. == Vloge == * [[Chris Evans (igralec)|Chris Evans]] - Steve Rogers/Stotnik Amerika * [[Tommy Lee Jones]] - Chester Phillips * [[Hugo Weaving]] - Johann Schmidt/[[Rdeča lobanja (lik)|Rdeča lobanja]] * [[Hayley Atwell]] - Margaret "Peggy" Carter * [[Sebastian Stan]] - James Buchanan "Bucky" Barnes * [[Dominic Cooper]] - Howard Stark * [[Toby Jones]] - [[Arnim Zola]] * [[Neal McDonough]] - Timothy "Dum Dum" Dugan * [[Derek Luke]] - Gabe Jones * [[Stanley Tucci]] - Abraham Erskine * [[Samuel L. Jackson]] - Nick Furry == Produkcija == === Razvoj === [[Slika:Joe Johnston.jpg|sličica|267x267_pik|Režiser filma, [[Joe Johnston]].]] Aprila 1997 se je studio [[Marvel Enterprises]] začel pogajati z [[Mark Gordon|Markom Gordonom]] in [[Gary Levinsoh|Garyjem Levinsohnom]] o produkciji filma Stotnik Amerika po scenariju [[Larry Wilson|Larryja Wilsona]] in [[Leslie Bohem]]. Maja 2000 je studio sklenil dogovor z [[Artisan Entertainment]] za koprodukcijo, financiranje in distribucijo filma. Produkcija je bila ustavljena zaradi spora glede pravic do lika med [[Marvel Comics]] in [[Joe Simon|Joejem Simonom]]. Ta spor je bil rešen septembra 2003, studio pa je razmišljal o prodaji filmskih pravic podjetju [[Warner Bros.|Warner Bros]]. Takrat je [[David Maisel]] predlagal, da Marvel Studios film producira sam. Leta 2005 je studio od [[Merril Lynch|Merrill Lyncha]] pridobil 525 milijonov dolarjev, kar mu je omogočilo, da film producira sam. Studio je sklenil distribucijski dogovor s [[Paramount Pictures]]. [[Avi Arad]] je za režiserja predlagal [[Jon Favreau|Jona Favreauja]], vendar se je ta raje odločil za delo na filmu [[Iron Man (film, 2008)|Iron Man]]. Aprila 2006 je bil za pisanje scenarija najet [[David Self]]. Istega leta se je [[Joe Johnston]] začel pogajati s studiem o režiji filma. Leta 2007 je [[Kevin Feige]] napovedal, da se bo precejšen del filma dogajal med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], preden se bo preselil v sedanjost. Produkcija filma je bila med letoma 2007 in 2008 ustavljena zaradi stavke scenaristov v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Januarja 2008 je [[Marvel Entertainment]] dosegel dogovor s sindikatom scenaristov, ki je studiju omogočil nadaljevanje dela na projektih. Maja je bil objavljen datum izida filma v ZDA, in sicer 6. maj 2011. Oktobra je bilo objavljeno, da je bil Johnston najet za režiserja, scenarij pa bosta napisala [[Christopher Markus]] in [[Stephen McFeely]]. Aprila 2010 je bil datum izida prestavljen na 22. julij; razkrit je bil tudi polni naslov filma, ki se glasi Stotnik Amerika: Prvi maščevalec. Marca 2010 je bil objavljen, da je bil [[Chris Evans (igralec)|Chris Evans]] izbran za vlogo Stotnika Amerike. Istega meseca je bilo objavljeno, da bo [[Hugo Weaving]] igral glavnega antagonista, [[Rdeča lobanja (lik)|Rdečo lobanjo]]. Aprila so se igralski zasedbi pridružili [[Sebastian Stan]] kot Bucky Barnes, [[Hayley Atwell]] kot [[Peggy Carter]] in [[Samuel L. Jackson]] kot [[Nick Fury]]. Maja so poročali, da [[Toby Jones]] končuje pogajanja za vlogo [[Arnim Zola|Arnima Zoleta]]. Takrat je bilo tudi objavljeno, da bo [[Dominic Cooper]] igral mlajšo različico Howarda Starka, [[Tommy Lee Jones]] pa se je igralski zasedbi pridružil kot Chester Phillips. Junija je bilo objavljeno, da sta v glavnih vlogah igrala [[Neal McDonough]] kot Dum Dum Dugan in [[Stanley Tucci]] kot Abraham Erskine. === Snemanje === [[Slika:Captain america set.JPG|sličica|278x278_pik|Lokacija v Manchestru, kjer je potekalo snemanje enega izmed prizorov v filmu.]] Snemanje filma se je začelo 12. julija 2010 v [[London|Londonu]]. Avgusta so bili vojni prizori posneti v valižanski vasi [[Caerwent]] ([[Monmouthshire]]). Snemanlna ekipa se je nato preselila v [[Manchester]] in [[Liverpool]]. Obe ekipi sta pravtako posneli prizore na [[Manhattan|Manhattanu]]. Snemanje je potekalo tudi v studijih Aldershoth, Shepperton in Pinewood. Snemanje se je končalo 19. novembra. Dodatno snemanje je potekalo aprila 2011 v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] in v [[Los Angeles|Los Angelesu]]. Istega meseca je bil posnet tudi prizor na [[Times Square|Times Squareu]] v [[New York|New Yorku]]. Joe Johnston je dejal, da so bili nekateri filmski prizori posneti štirikrat. Najprej je so bili posneti prizori, kjer je Chris Evans v vlogi Stotnika Amerike z drugimi igralci, nato Evans sam, nato drugi igralci brez Evansa in nazadnje z Deenyjem namesto Evansa, čigar obraz je bil digitalno nadomeščen. == Glasba == Album z glasbo za film Stotnik Amerika: Prvi maščevalec vsebuje originalno glasbo [[Alan Silvestri|Alana Silvestrija]] in originalno pesem »Star Spangled Man«, ki jo je posnel [[Alan Menken]], napisal pa [[David Zippel]]. Glasba je bila posneta v studiu Air Studios v [[London|Londonu]] in izdana pri založbi Walt Disney Records 19. julija 2011. == Izid in zaslužek == [[Slika:Captain America The First Avenger premiere.jpg|sličica|271x271_pik|Gledališče El Capitan v [[Hollywood|Hollywoodu]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]] pred svetovno premiero filma.]] Stotnik Amerika: Prvi maščevalec je bil premierno predvajan 19. julija 2011 v gledališču El Capitan v [[Hollywood|Hollywoodu]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Film je bil predvajan na San Diego Comic-Conu 21. julija 2011. V [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Kanada|Kanadi]] je bil komercialno izdan 22. julija 2011. Stotnik Amerika: Prvi maščevalec je peti del prvega poglavja [[Marvel Cinematic Universe|MCU]]. Stotnik Amerika: Prvi maščevalec je v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] zaslužil 176,7 milijona dolarjev, v drugih državah pa 193,9 milijona dolarjev, kar je skupaj 370,6 milijona dolarjev po vsem svetu. Film je v Združenih državah Amerike na dan premiere 22. julija 2011 in v polnočnih predvajanjih zaslužil 4 milijone dolarjev, s čimer je presegel druge originalne superjunaške filme iz leta 2011, kot sta [[Thor (film, 2011)|Thor]] in [[Green Lantern]], ter predzgodbo [[X-Men: First Class]], ki so vsi v petkovih polnočnih predvajanjih zaslužili med 3,25 in 3,5 milijona dolarjev. V petek se je film s 25,7 milijona dolarjev uvrstil na prvo mesto v ameriških in kanadskih blagajnah. Nato je v drugem najuspešnejšem otvoritvenem vikendu za superjunaški film v letu 2011 zaslužil 65,1 milijona dolarjev, takoj za Thorom (65,7 milijona dolarjev). Ob izidu je Stotnik Amerika: Prvi maščevalec postal tretji najuspešnejši film, ki se dogaja v času [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], takoj za filmoma [[Reševanje vojaka Ryana]] in [[Pearl Harbor (film)|Pearl Harbor]]. == Odzivi in ocene == [[Roger Moore (kritik)|Roger Moore]] iz časopisa [[Orlando Sentinel]] je filmu dal pozitivno oceno in dejal: "Johnston je ustvaril lahkoten, pameten in spretno uravnotežen pustolovski film s pravo nostalgijo po nacistih – ki so najboljši zlobneži – in z ljubečimi referencami na Vojno zvezd in Iskalce izgubljene skrinje." [[Roger Ebert]] iz [[Chicago Sun-Times|Chicago Sun-Timesa]] je filmu prav tako dal pozitivno oceno in pripomnil: "Film mi je bil všeč. Cenil sem prizorišča in kostume iz obdobja 40. let prejšnjega stoletja, ki so bili prelomnica z običajnimi generičnimi mestnimi podobami. Občudoval sem način, kako je režiser Joe Johnston poganjal pripoved. Dobil sem občutek široke zgodbe in ne vtisa vrste senzacionalnih prizorov. Če je Marvel moder, bo to in Iron Mana vzel za predlogo." [[A.O. Scott]] iz časopisa [[The New York Times]] je film označil za precej zabavnega. [[Karina Longworth]] iz revije [[The Village Voice]] je filmu dala negativno oceno in ga označila za [p]oholičen, trapast, več kot dve uri trajajoč potek prehoda franšize/napihovanja cen, skupaj s popolnoma nepotrebno 3D-tehnologijo po pretvorbi. [[Peter Debruge]] iz revije [[Variety (revija)|Variety]] je dejal: "Stotnik Amerika: Prvi maščevalec deluje kot standardni predzgodba prihajajočega filma Maščevalci studija Marvel." [[Kirk Honeycutt]] iz revije [[The Hollywood Reporter]] je o filmu izrazil zadržano mnenje in je zapisal: "Kot zadnja predzgodba Marvela, ki vključuje dva filma Iron Mana, Neverjetnega Hulka in Thora pred filmom Maščevalci naslednje poletje, se ta morda zdi nekoliko preveč poenostavljen in rutinski." == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Stotnik Amerika: Zimski vojak]] * [[Stotnik Amerika: Državljanska vojna]] == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 2011]] [[Kategorija:Filmi o Stotniku Amerika]] [[Kategorija:Filmi o superherojih]] [[Kategorija:Filmi o odraščanju]] [[Kategorija:3D filmi]] [[Kategorija:Alternativnozgodovinski filmi]] [[Kategorija:Filmi o drugi svetovni vojni]] [[Kategorija:Filmi o nacistih]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v New York]] [[Kategorija:Filmi Paramount Pictures]] [[Kategorija:Filmi Marvel Studios]] 7ez2vwdg5jsbweys4smb71luqwdzvto 118 584108 6657557 6657280 2026-04-08T17:17:44Z Raprep 220594 urejanje virov 6657557 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == Razlogi spopada. Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja.<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Način slovenskih oblasti, ki ga je narekovala predvsem vladna koalicija [[:sl:DEMOS|Demos]], so zaznamovale enostranske in celo nezakonite poteze.{{listref|VII|p=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) tradicionalni lastni in neposredni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|Zveznega izvršnega sveta]] (ZIS) oziroma proračuna federacije, ne lastni prihodek republiških izvršnih svetov ("vlad") oziroma proračunov. Odločitev o prisvajanju carin je slovenska vlada sprejela nekaj dni po [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS]] konec decembra 1990; cariniki, sicer uslužbenci Zvezne carinske uprave, delujoči na ozemlju RS, pa so odpovedali poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu.{{listref|III|p=68—69}} V odgovor na slovensko prisvajanje carin je ZIS aprila 1991 pripravil in maja sprejel odlok o izvajanju zveznih carinskih predpisov na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji. Odlok je ZIS omogočal gotovinsko carinjenje v Sloveniji ter angažiranje zveznih miličnikov in carinikov iz drugih jugoslovanskih republik na zunanji meji SFRJ v Sloveniji. [[Jugoslovanska ljudska armada]] (JLA), tudi zadolžena za izvedbo odloka, pa naj bi carinikom, lojalnim ZIS, in zveznim miličnikom pomagala pri razmestitvi na mejo ter prevzemu mejnih prehodov in poskrbela za varovanje ter transport gotovine v Beograd.{{listref|VII|p=273—275}} Carinski spor so v obdobju do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991 zaznamovali opozorila in pozivi zveznih oblasti, naj slovenske oblasti izvajajo zvezne carinske predpise in preusmerijo carine v zvezni proračun, ter prazne obljube o izvajanju zveznih carinskih predpisov s slovenske strani. {{listref|III|p=68—69}} Slovensko vodstvo se je odločilo za taktiko zavlačevanja, izmikanja in zavajanja vse do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991, ki so ji sledili zavzetje carinarnic in mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji s strani oboroženih formacij RS, prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo in zamenjava državnih simbolov na meji.{{listref|VII|p=274}} ZIS je na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 na enostranske poteze RS odgovoril z izvršbo aprila pripravljenega "carinskega" odloka in posledično intervencijo v Sloveniji.{{listref|IV|p=40}} Intervencija poleti 1991 je bila omejena{{listref|II|p=8—9}} in ni ogrožala oblasti RS, saj JLA ni napadla njenih upravnih institucij, niti ni imela polnomočja za razpustitev Demosove vlade, Predsedstva RS ali [[:sl:Skupščina_Socialistične_republike_Slovenije|Skupščine RS]]. JLA takisto ni ogrožala pravice do samoodločbe in dogovorjene osamosvojitve RS. S prelivanjem krvi je 27. 6. 1991 začela slovenska stran.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=315}}<ref name=":3" />{{Rp|page=47}}<ref name=":4" />{{Rp|page=286}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. Slovenske oborožene sile so v noči s 28. na 29. 6. 1991 začele obširnejši napad in do jutranjih ur zavzele več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA so dokaj hitro podlegle bojnemu delovanju obloženih formacij RS. Prvotni taktični uspeh JLA, ki je z omejeno "carinsko" akcijo v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje in vzpostavila nadzor nad večino mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji,<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|pages=48—49}} se je kasneje prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.{{listref|II|p=8—9}} Pobuda v konfliktu je spet prešla na stran JLA, ko je intenzivirala bojno delovanje svojega letalstva, tako prisilila slovensko stran k pogajanjem in 2. 7. 1991 tudi k sprejetju pogojev premirja. Slovensko vodstvo, ki je med pogajanji na televiziji spremljalo posnetke (posledic) zračnih napadov JLA, je bilo besno, a je hkrati želelo napade čim prej ustaviti. Pristalo je na okvir premirja, nastal po diktatu JLA; zahteve JLA so bile: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, popolna deblokada enot in ustanov JLA, vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine, umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije, takojšnja izpustitev vseh ujetnikov. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve ZIS o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.{{listref|VII|p=302—303}} Okvir premirja, slovenski strani vsiljen 2. 7. 1991, je bil osnova za nadaljnja pogajanj na Brionih 7. 7. 1991. Slovenska politična garnitura je osamosvojitev izpeljala v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršila mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignorirala svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njene politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez.{{listref|E}}<ref name=":13">{{Navedi revijo|date=24. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} V mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York}}</ref>{{Rp|page=142}} ZIS je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je namreč formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve ZIS in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna (“Badinterjeva”) komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je Zveznemu izvršnemu svetu dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.{{listref|IX|p=115}} Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi dogovora sledili obsežni letalski napadi in kopenska intervencija večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos.<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Zaradi različnih pogledov na politično, pravno in institucionalno preureditev Jugoslavije in slovenskega zagovarjanja avtonomije povečini z Albanci poseljenega [[Kosovo|Kosova]] sta se Slovenija in [[Serbia|Srbija]] že konec osemdesetih zapletli v spor, ki je prerasel v ekonomsko vojno,<ref name=":4" />{{Rp|page=63}} politično vodstvo Srbije pa napeljal k zaključku, da je treba Slovenijo "''izgnati''"<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=159}} iz Jugoslavije. Srbsko vodstvo se je zavedalo, da je izgon Slovenije pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, potem ko je ravnanje slovenske strani razumel kot zahrbtno in kot izigravanje doseženih dogovorov. Konflikt v Sloveniji je vodstvo Srbije izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, s pomočjo svojih zaveznikov v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo pa je na koncu doseglo tudi izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,{{listref|VII|p=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo. == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije, sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "centrifugalni federalizem".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvorna suverenost in zveznemu centru izvedena.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/Iskanje.php?type=napredno&stl0=Avtor&niz0=Petra%C4%8D+Kvirin&lang=eng|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=februar 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala "''v konfederacijo republik''"<ref name=":1" /> ('''alternativa''': v močan približek konfederacije republik) in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === Srbski nacionalisti v osemdesetih letih, s kulturniki in akademiki na čelu, so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana. Motila sta jih predvsem z Ustavo SFRJ (1974) zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo zvezne ustave, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. ['''OPOMBA''': popis prebivalstva 1991, Srbov 36 %] Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil Slobodan Milošević, čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih. Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z mobilizacijo protestov. V času "protibirokratske revolucije" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v Predsedstvu SFRJ (PSFRJ). PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem. Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovo večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinjanjem avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi republiko Slovenijo politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomska vojna zoper Slovenijo, prepovedani "miting resnice" in razpad ZKJ === Milošević je v odgovor marca 1989 začel ekonomsko vojno zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}} ['''OPOMBA:''' Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo pa med sovpadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].] Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in dodatne "konfederalizacije" programa Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ) na 14. (izrednem) kongresu januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben razlog razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.{{listref|I}} Ambicijo po približevanju k ES je nekoliko kasneje izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} ['''OPOMBA''' Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> ] A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade Anteja Markovića in nasprotovanja konfederalni preureditvi Jugoslavije, za katero se je zavzemala Slovenija, se je v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek osamosvojitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in izpostavljena potreba po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij. ['''OPOMBA''' Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost;{{listref|VIII}} "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. A dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je prav slovensko vodstvo s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, sprenevedanjem, lažmi, krajo, na koncu s prelivanjem krvi.] === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij; Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije. [VIRI: Zimmermann, Drnovšek, Repe] V internih pogovorih je vodstvo Srbije preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije, ki bi sledil predhodnemu umiku JLA iz Slovenije. [VIR Jović] Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustave SFRJ]] (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve. Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> '''OPOMBA''' {{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne tehnične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in tehnične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvorno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili kot servisi, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali le "tekoče posle", izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države ali razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnem procesu razdruževanja republike.<ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} '''[OPOMBA''': primerjava z BREXIT] V različnih jugoslovanskih republikah so ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločba konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Novembra 1990 se je vladajoča koalicija v Sloveniji odločila za razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti. Janez Janša, takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS (ZPSN)<ref>{{Navedi revijo|date=11. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije'|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=}}</ref> predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) slovenska republika naj ostane v okviru federativne Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost zunaj Jugoslavije –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno.<ref name=":4" />{{Rp|page=65}} Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so ES, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Glasovalni upravičenci so se na plebiscitu odločali glede nejasne oblike samostojnosti, saj je ZPSN odločitev glede polne samostojnost RS (zunaj Jugoslavije) ali samostojnosti v okviru jugoslovanske konfederacije prepuščal vodstvu RS. Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovenska oblast je po razglasitvi rezultatov plebiscita dala prednost samostojnosti Slovenije v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in v začetku leta 1991 poskušala za preureditev Jugoslavije v konfederacijo navdušiti tudi vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo republike Hrvaške je nedvoumno podprlo slovenski predlog preoblikovanja Jugoslavijo v konfederacijo.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo vodstvo Srbije – njegovo stališče je bilo, da je boljši razpad Jugoslavije kot konfederalno preurejena Jugoslavija. Je pa vodstvo Srbije podprlo samoodločbo in samostojnost Slovenije. [Delo, 25. 1. 1991] Vodstvo RS je sčasoma prišlo do zaključka, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je tako 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član PSFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} A za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Ogrevanje v Pekrah === Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}} Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.{{listref|IX|p=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstva SFRJ]], sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5" />{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} === Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam === Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejstev in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleški jezik|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana. Samoodločba ne more biti enostransko dejanje, izpeljana je lahko le z dialogom in na miren način,<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> Enostranske poteze RS in RH ne zavezujejo nikogar; tiste, ki jih vlečejo, pa lahko doletijo sankcije. V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl "carinsko" intervencijo ZIS v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} 23. 6. 1991 je na RS in RH podobno sporočilo naslovila tudi Evropska skupnost. ES je opozorila RS in RH, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Pred sprejemanjem enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS (12. 6. 1991) je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref>{{Navedi revijo|date=13. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=8. 4. 2026}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} ['''OPOMBA:''' primerjava z BREXIT] === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – na [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|Hrvaškem je bil maja 1991 referendum]], na katerem se je večina glasovalnih upravičencev odločila za samostojnost RH – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov proračuna zveznih institucij, ne posameznih (kon)federalnih enot. ['''OPOMBA:''' Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, ker carine so tradicionalna lastna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek posameznih držav članic EU.<ref>{{Navedi splet|url=https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/eu-budget/long-term-eu-budget/2021-2027/revenue/own-resources/customs-duties_sl|title=Carine|publisher=Evropska komisija|accessdate=7. 4. 2026}}</ref> ] Podobno je bil carinski sistem urejen v SFRJ. Carinski prihodki, obračunani in pobrani na ozemlju Slovenije, so šteli za tradicionalna lastna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna v Beogradu, ne republiške/ga v Ljubljani.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}}<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Odločitve in poteze slovenskih oblasti, ki so vodile do spopada v Sloveniji poleti 1991, so se nanašale prav na carine, natančneje rečeno – na prilaščanje carin s strani slovenskih oblasti. Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS so se upravniki carinarnic na ozemlju RS sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun Republike Slovenije na račun, odprt pri [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].{{listref|III|p=68}} Demosova vlada je osamosvajanje začela s prilaščanjem zveznih sredstev. ZIS ji je 19. 4. 1991 poslal dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobil odgovora, je 24. 4. 1991 pripravil odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je ZIS odlok sprejel šele 20. 5. 1991 skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi dopuščal, da na mejne prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne uprave za carine (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave{{listref|III|p=68}}), a so obrnili hrbet svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za razmestitev in varovanje zveznih miličnikov in carinikov, lojalnih ZIS, na mejo je odlok zadolžil JLA. V njem je bilo tudi določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[:sl:Andrej_Ocvirk|Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah".{{listref|III|p=69}} Izkazalo se je, da se je Ocvirk Markovića zavajal; zavajal pa je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.{{listref|VII|p=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejel pričakovanih carinskih vplačil, je postavil nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela tudi carinsko službo na ozemlju RS {{listref|VII|p=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.{{listref|VII|p=282}} == Oborožen spopad == === Vodstvo RS sproži spopad === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku vlade RS [[Lojze Peterle|Lojzetu Peterletu]] v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".{{listref|VII|p=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Slovensko vodstvo je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami ES in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} Zaradi zavrnitve konstruktivnih predlogov za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podanih s strani Predsedstva SFRJ, slovensko vodstvo ne nosi odgovornosti le za začetek spopada v Sloveniji, pač pa, kot je Kučanu pred začetkom Konference o Jugoslaviji septembra 1991 v Haagu očital Zimmermann, tudi velik del odgovornosti za prelivanje krvi v drugih delih Jugoslavije. Slovensko vodstvo se je zavedalo, da lahko "odhod" Slovenije pred sprejetjem zvezne zakonodaje, ki bi urejala in določala dogovorjene pogoje in proces razdružitve za vse republike oziroma narode, sproži "''verižno reakcijo''"<ref name=":4" />{{Rp|page=81}} in izbruh nasilja v preostalih delih Jugoslavije.<ref name=":10" />{{Rp|page=146}} ['''OPOMBA''': vrstni red - resolucija o razdružitvi SLO, potem CRO, potem SAO Knin, potem spopad v Pankracu 1. marca 1991 vir: Repe 74] Ambasador ZDA je Sloveniji očital, da njeno ravnanje zaznamujeta sebičnost in enostranskost.<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meja.{{listref|IV|p=40}}{{listref|VII|p=275}} Odlok o zavarovanju meja, objavljen v Službenom listu SFRJ, ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali za zavzetje teritorija RS. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka ZIS prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci zavajal, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.{{listref|IV|p=46—47}} Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".{{listref|VII|p=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.{{listref|VII|p=289}} Tudi ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal psihološko vojno slovenske strani, temelječo na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Psihološko-propagandno vojno je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.{{listref|II|p=8—9}} JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.{{listref|IV|p=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imela v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić{{listref|VII|p=286}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. Oborožene sile RS je tvorilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 pripadnikov slovenske milice in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so prodirale enote JLA proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;{{listref|II|p=8—9}} slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.{{listref|VII|p=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.{{listref|VI|p=78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.{{listref|IV|p=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so v času spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.{{listref|IV|p=41—42}} Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA prepoznali kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."{{listref|IV|p=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.{{listref|IV|p=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.{{listref|IV|p=48}}{{listref|VII|p=294}} ZIS je "angažiral" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,{{listref|IV|p=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.{{listref|VII|p=282}} Predsednik ZIS Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.{{listref|IV|p=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno že na drugi dan spopada; 28. 6. 1991 sta ga prek telefonske povezave dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=29. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref> Premirje ni nikoli zares zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.{{listref|II|p=8—9}} Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].{{listref|IV|p=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA Veljka Kadijevića. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} A Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} [ '''OPOMBA''': Srbski član Predsedstva SFRJ Jovič je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} ] === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. Že na drugi dan spopada v Sloveniji (28. 6. 1991) se je slovenski predsednik Kučan sestal v Zagrebu s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket"; ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih (celo nezakonitih) aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član PSFRJ Mesić in predsednik ZIS Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi deblokado Predsedstva SFRJ (PSFRJ) z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko vodstvo svojo politiko izvršenih dejstev in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991 – kot so formulacijo o zamrznitvi tolmačili posredniki ES. Tudi tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic osamosvojitve, ne kot le zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.{{listref|VII|p=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatsko ofenzivo v Beogradu oziroma pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 (na 5. dan spopada v Sloveniji) Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.{{listref|IV|p=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana RH na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,{{listref|VII|p=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. ['''OPOMBA''' {{efn|TO je tako napadla tudi enoto JLA, ki se je nameravala umakniti v svojo vojašnico – enota, ki je bila zaustavljena na cestni barikadi pri naselju Medvedjek pri [[:sl:Trebnje|Trebnjem]], se je izmuznila iz obroča z namenom, da se vrne v Karlovec.{{listref|IV|p=61}} V Krakovskem gozdu jo je zaustavila minirana barikada iz tovornih vozil. Neuspešnim pogajanjem in pozivom k vdaji je 2. 7. 1991 sledil napad enot TO.{{listref|IX|p=78}}}} ] V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja v Zagrebu generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[:sl:Igor_Bavčar|Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[:sl:Ciril_Zlobec|Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Bavčarja označil za državni udar. Rekel jima je, naj, če hočeta vojno, najprej prevzameta oblast, ne bosta pa je vodila za hrbtom Predsedstva RS.{{listref|VII|p=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,{{listref|VII|p=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka ZIS, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.{{listref|VII|p=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[:sl:Miha_Butara|Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.{{listref|VI|p=86—88}} ['''OPOMBA''' {{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.{{listref|viii}}{{listref|VI|p=88}}}}] === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Grozil je, da ne priznava PSFRJ kot vrhovnega poveljstva in da JLA veže le Ustava SFRJ. Slovensko vodstvo, ki je, opisuje zgodovinar Repe, "''med pogajanji imelo ves čas vključen televizor, kjer so kazali posnetke (posledic) letalskih napadov JLA, je bilo besno, a je tudi želelo čim prej ustaviti napade. V veliki meri pod pritiskom JLA je bil sprejet okvir, ki naj bi zagotovil premirje: vzpostavitev prvotnega stanja na mejah, popolna deblokada enot in ustanov JLA, vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine, umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije, takojšnja izpustitev vseh ujetnikov''".{{listref|VII|p=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je pristanek na pogajalske pogoje, v veliki meri prilagojene diktatu JLA, komentiral z besedami: "''To je puč. Gre za proti-slovenski diktat''."<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Prav pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih otrok/bratov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.{{listref|IV|p=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.{{listref|VII|p=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.{{listref|VII|p=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.{{listref|IV|p=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.{{listref|VII|p=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe PSFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da ZIS in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".{{listref|VII|p=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani vse Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki je vodstvo RS ni tajilo in jo odkrito priznalo,{{listref|VII|p=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. S slednjo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom. ['''OPOMBA''' {{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.{{listref|VII|p=372}}}}] Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne vse zaseženo orožje in opremo JLA ter de-aktivira TO.{{listref|IX|p=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.{{listref|IV|p=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela! ==== Slovenska kapitulacija ==== Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi (Clausewitz), potem v vojni zmaga stran, ki zaščiti svoje politične interese ali jih celo vsili sovražni strani. Spopad v Sloveniji se ni končal s slovensko zmago, saj slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo, je že na pogajanjih 7. 7. 1991 na Brionih deklaracijo, ki jo je v podpis ponudila delegacija ES, označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.{{listref|VII|p=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."{{listref|VII|p=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,{{listref|VII|p=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata ES. Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.{{listref|VII|p=353}} Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".{{listref|VII|p=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v zahodnih državah.{{listref|VII|p=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.{{listref|VII|p=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije in izjava Skupščine RS ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.{{listref|IV|p=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".{{listref|VII|p=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je slovensko vodstvo pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja ga je gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski odlok" zvezne vlade, izvršen 26. 6. 1991, ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> Skupaj z brionsko deklaracijo je bila sprejeta še posebna izjava, s katero je Skupščina RS priznala, da za nobeno jugoslovansko republiko ali zvezni organ pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil način osamosvojitve RS (tj. enostranske poteze slovenskih oblasti).<ref name=":9" /> Izjava implicira, da tudi izpogajana (oziroma z zveznimi zakoni urejena) osamosvojitev, državnost in ozemeljska celovitost RS nikoli niso bili ogroženi in da je bil oborožen spopad, ki ga je začela slovenska stran v imenu zaščite plebiscitne odločitve in obrambe "dežele", nepotreben. === Žrtve === V desetdnevnem spopadu je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v "nesreči". En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 (torej nekaj dni po koncu spopada v Sloveniji) poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,{{listref|II|p=8—9}} nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade, kot tudi nekaterih službujočih v JLA – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski "posel" === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "potiskati" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu. (Zaradi slovenskega zagovarjanja pravic albanske etnije v Srbiji in avtonomije Kosova{{listref|C}} je Srbija leta 1989 začela gospodarsko vojno zoper Slovenijo v obliki bojkota slovenskih izdelkov in prekinitve sodelovanja srbskih podjetij s slovenskimi.<ref name=":4" />{{Rp|page=141}}) O možnosti umika JLA iz Slovenije pa sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ (PSFRJ) Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 (11 dni po podpisu brionske deklaracije) je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz BiH [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.{{listref|IV|p=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim lahkotno kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."{{listref|IX|p=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.{{listref|IV|p=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega "posla" poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA. V kadrovskem smislu se je postopno preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek vseeno umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref>{{listref|V|p=55—56}} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == === Uradni viri in mnenja === {{listref/reflist|liststyle=upper-alpha |id1=A |ref1=Arbitražna (“Badinterjeva”) komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''. |id2=B |ref2=Evropska komisija: [https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/eu-budget/long-term-eu-budget/2021-2027/revenue/own-resources/customs-duties_sl Carine]. |id3=C |ref3=Kučan, Milan (27. 2. 1989): [https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument V Starem Trgu se brani Jugoslavija]. |id4=D |ref4=Kučan, Milan (28. 9. 1990): [https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92 O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije]. |id5=E |ref5=Organization for Security and Co-operation in Europe (angleška verzija besedila, 20. 6. 1991): [https://www.osce.org/mc/40234 Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers, Berlin]. |id6=F |ref6=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije, posebna številka (11. 12. 1990): ''Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije''. |id7=G |ref7=Uradni list RS, št. 3/1991: [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije]. |id8=H |ref8=Uradni list RS, št. 5/1991: [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II].}} === Strokovna gradiva === {{listref/reflist|liststyle=upper-roman |id1=I |ref1=Balažic, Milan (2002): ''Evropa zdaj''. V: Teorija in praksa (ur. Igor Lukšič), 559–578. Ljubljana: Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede. |id2=II |ref2=Bebler, Anton (2011): ''Zakaj je vojna ostala na uzdah''. Sobotna priloga, 22. december. Ljubljana: Delo. |id3=III |ref3=Hepe, Boštjan, Katarina Janjič, Stanislav Mikuž in Ivan Živko (2011): ''Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve''. Ljubljana: Carinska uprava Republike Slovenije. |id4=IV |ref4=Nikolić, Kosta in Vladimir Petrović (2012): ''Rat u Sloveniji''. Beograd: Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo. |id5=V |ref5=Prešeren, Marko (2009): ''Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991''. Ljubljana: Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede. |id6=VI |ref6=Remškar, Sanja (2007): ''Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)''. Ljubljana: Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta. |id7=VII |ref7=Repe, Božo (2002): ''Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije''. Ljubljana: Modrijan. |id8=VIII |ref8=Todorova, Marija (2001): ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK. |id9=IX |ref9=Uršič, Irena (2016): ''Samostojni!'' Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije.}} === Pričevanja, memoari === {{listref/reflist|liststyle=decimal |id1=1 |ref1=Drnovšek, Janez (1996): [http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument Escape from hell]. |id2=2 |ref2= Drnovšek, Janez (1996): ''Moja resnica''. Ljubljana: Mladinska knjiga. |id3=3 |ref3= Janša, Janez (1992): ''Premiki''. Ljubljana: Mladinska knjiga. |id4=4 |ref4= Janša, Janez (1994): ''The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia''. Ljubljana: Mladinska knjiga. |id5=5 |ref5=Jović, Borisav (1996): ''Zadnji dnevi SFRJ''. Ljubljana: Slovenska knjiga. |id6=6 |ref6=Meier, Viktor (1999): ''Yugoslavia: a history of its demise''. London: Routeledge. |id7=7 |ref7= Mesić, Stipe (2004): The demise oy Yugoslavia: a political memoir. Budapest: Central European University Press. |id8=8 |ref8=Zimmermann, Warren (1999): ''Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers''. New York: Times Books.}} === Medijski viri === {{listref/reflist|liststyle=lower-roman |id1=i |ref1=Brankovič, Jure (2014): [https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652 Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca]. MMC RTV SLO, 1. julij. |id2=ii |ref2=Bratož, Igor (2016): [https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"]. Delo, 8. junij. |id3=iii |ref3=Bukovec, Tomaž (2011): ''Ena žrtev bi bila preveč''. Nedeljski dnevnik, 10. julij. Ljubljana: Dnevnik. |id4=iv |ref4=Delo (13. 6. 1991, št. 136): [https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html Skupna rešitev pred koncem razdruževanja]. |id5=v |ref5=Delo (24. 6. 1991, št. 145): [https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html Opomin dvanajsterice]. |id6=vi |ref6=Delo (29. 6. 1991, št. 151): [https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html Ustavitev ognja in prve kršitve]. |id7=vii |ref7=Klasinc, Janja (1991): [https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]. Delo (št. 144), 22. junij. |id8=viii |ref8=Mekina, Igor (2020): [https://insajder.com/slovenija/kako-je-jansa-za-rtv-slo-znova-zavajal-slovensko-javnost Kako je Janša za RTV SLO (znova) zavajal slovensko javnost]. Insajder, 4. september. |id9=ix |ref9=Politika (19. 5. 1996): [https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11 Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia].}} === Blog === {{listref/reflist|liststyle=lower-greek |id1=α |ref1=besedilo.si: [https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92 Evropa ‘92] (Dušan Velkaverh (besedilo, 1990), Toto Cutugno (glasba, 1990), izvedba: Pepel in kri).}} __VSILIKAZALOVSEBINE__ __KAZALO__ jons6dfpvmtjzhq12jj9a2twvpix9gw 6657600 6657557 2026-04-08T19:11:28Z Raprep 220594 urejanje virov 6657600 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == Razlogi spopada. Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja.<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Način slovenskih oblasti, ki ga je narekovala predvsem vladna koalicija [[:sl:DEMOS|Demos]], so zaznamovale enostranske in celo nezakonite poteze.<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) tradicionalni lastni in neposredni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|Zveznega izvršnega sveta]] (ZIS) oziroma proračuna federacije, ne lastni prihodek republiških izvršnih svetov ("vlad") oziroma proračunov. Odločitev o prisvajanju carin je slovenska vlada sprejela nekaj dni po [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS]] konec decembra 1990; cariniki, sicer uslužbenci Zvezne carinske uprave, delujoči na ozemlju RS, pa so odpovedali poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu.<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|pages=68—69}} V odgovor na slovensko prisvajanje carin je ZIS aprila 1991 pripravil in maja sprejel odlok o izvajanju zveznih carinskih predpisov na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji. Odlok je ZIS omogočal gotovinsko carinjenje v Sloveniji ter angažiranje zveznih miličnikov in carinikov iz drugih jugoslovanskih republik na zunanji meji SFRJ v Sloveniji. [[Jugoslovanska ljudska armada]] (JLA), tudi zadolžena za izvedbo odloka, pa naj bi carinikom, lojalnim ZIS, in zveznim miličnikom pomagala pri razmestitvi na mejo ter prevzemu mejnih prehodov in poskrbela za varovanje ter transport gotovine v Beograd.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—275}} Carinski spor so v obdobju do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991 zaznamovali opozorila in pozivi zveznih oblasti, naj slovenske oblasti izvajajo zvezne carinske predpise in preusmerijo carine v zvezni proračun, ter prazne obljube o izvajanju zveznih carinskih predpisov s slovenske strani.<ref name=":16" />{{Rp|pages=68—69}} Slovensko vodstvo se je odločilo za taktiko zavlačevanja, izmikanja in zavajanja vse do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991, ki so ji sledili zavzetje carinarnic in mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji s strani oboroženih formacij RS, prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo in zamenjava državnih simbolov na meji.<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} ZIS je na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 na enostranske poteze RS odgovoril z izvršbo aprila pripravljenega "carinskega" odloka in posledično intervencijo v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}} Intervencija poleti 1991 je bila omejena<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2011|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> in ni ogrožala oblasti RS, saj JLA ni napadla njenih upravnih institucij, niti ni imela polnomočja za razpustitev Demosove vlade, Predsedstva RS ali [[:sl:Skupščina_Socialistične_republike_Slovenije|Skupščine RS]]. JLA takisto ni ogrožala pravice do samoodločbe in dogovorjene osamosvojitve RS. S prelivanjem krvi je 27. 6. 1991 začela slovenska stran.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=315}}<ref name=":3" />{{Rp|page=47}}<ref name=":4" />{{Rp|page=286}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. Slovenske oborožene sile so v noči s 28. na 29. 6. 1991 začele obširnejši napad in do jutranjih ur zavzele več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA so dokaj hitro podlegle bojnemu delovanju obloženih formacij RS. Prvotni taktični uspeh JLA, ki je z omejeno "carinsko" akcijo v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje in vzpostavila nadzor nad večino mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji,<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|pages=48—49}} se je kasneje prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Pobuda v konfliktu je spet prešla na stran JLA, ko je intenzivirala bojno delovanje svojega letalstva, tako prisilila slovensko stran k pogajanjem in 2. 7. 1991 tudi k sprejetju pogojev premirja. Slovensko vodstvo, ki je med pogajanji na televiziji spremljalo posnetke (posledic) zračnih napadov JLA, je bilo besno, a je hkrati želelo napade čim prej ustaviti. Pristalo je na okvir premirja, nastal po diktatu JLA; zahteve JLA so bile: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, popolna deblokada enot in ustanov JLA, vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine, umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije, takojšnja izpustitev vseh ujetnikov. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve ZIS o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.{{listref|VII|p=302—303}} Okvir premirja, slovenski strani vsiljen 2. 7. 1991, je bil osnova za nadaljnja pogajanj na Brionih 7. 7. 1991. Slovenska politična garnitura je osamosvojitev izpeljala v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršila mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignorirala svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njene politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=24. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} V mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York}}</ref>{{Rp|page=142}} ZIS je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je namreč formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve ZIS in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna (“Badinterjeva”) komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je Zveznemu izvršnemu svetu dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}} Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi dogovora sledili obsežni letalski napadi in kopenska intervencija večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos.<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Zaradi različnih pogledov na politično, pravno in institucionalno preureditev Jugoslavije in slovenskega zagovarjanja avtonomije povečini z Albanci poseljenega [[Kosovo|Kosova]] sta se Slovenija in [[Serbia|Srbija]] že konec osemdesetih zapletli v spor, ki je prerasel v ekonomsko vojno,<ref name=":4" />{{Rp|page=63}} politično vodstvo Srbije pa napeljal k zaključku, da je treba Slovenijo "''izgnati''"<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=159}} iz Jugoslavije. Srbsko vodstvo se je zavedalo, da je izgon Slovenije pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, potem ko je ravnanje slovenske strani razumel kot zahrbtno in kot izigravanje doseženih dogovorov. Konflikt v Sloveniji je vodstvo Srbije izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, s pomočjo svojih zaveznikov v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo pa je na koncu doseglo tudi izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,{{listref|VII|p=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo. == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije, sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "centrifugalni federalizem".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvorna suverenost in zveznemu centru izvedena.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/Iskanje.php?type=napredno&stl0=Avtor&niz0=Petra%C4%8D+Kvirin&lang=eng|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=februar 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala "''v konfederacijo republik''"<ref name=":1" /> ('''alternativa''': v močan približek konfederacije republik) in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === Srbski nacionalisti v osemdesetih letih, s kulturniki in akademiki na čelu, so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana. Motila sta jih predvsem z Ustavo SFRJ (1974) zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo zvezne ustave, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. ['''OPOMBA''': popis prebivalstva 1991, Srbov 36 %] Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil Slobodan Milošević, čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih. Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z mobilizacijo protestov. V času "protibirokratske revolucije" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v Predsedstvu SFRJ (PSFRJ). PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem. Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovo večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinjanjem avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi republiko Slovenijo politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomska vojna zoper Slovenijo, prepovedani "miting resnice" in razpad ZKJ === Milošević je v odgovor marca 1989 začel ekonomsko vojno zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}} ['''OPOMBA:''' Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo pa med sovpadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].] Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in dodatne "konfederalizacije" programa Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ) na 14. (izrednem) kongresu januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben razlog razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je nekoliko kasneje izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} ['''OPOMBA''' Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> ] A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade Anteja Markovića in nasprotovanja konfederalni preureditvi Jugoslavije, za katero se je zavzemala Slovenija, se je v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek osamosvojitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in izpostavljena potreba po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij. ['''OPOMBA''' Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost;<ref>{{Navedi knjigo|title=Imaginarij Balkana|last=Todorova|first=Marija|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK|year=2001|location=Ljubljana}}</ref> "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. A dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je prav slovensko vodstvo s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, sprenevedanjem, lažmi, krajo, na koncu s prelivanjem krvi.] === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij; Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije. [VIRI: Zimmermann, Drnovšek, Repe] V internih pogovorih je vodstvo Srbije preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije, ki bi sledil predhodnemu umiku JLA iz Slovenije. [VIR Jović] Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustave SFRJ]] (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve. Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> '''OPOMBA''' {{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne tehnične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in tehnične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvorno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili kot servisi, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali le "tekoče posle", izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države ali razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnem procesu razdruževanja republike.<ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} '''[OPOMBA''': primerjava z BREXIT] V različnih jugoslovanskih republikah so ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločba konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Novembra 1990 se je vladajoča koalicija v Sloveniji odločila za razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti. Janez Janša, takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS (ZPSN)<ref>{{Navedi revijo|date=11. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije'|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=}}</ref> predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) slovenska republika naj ostane v okviru federativne Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost zunaj Jugoslavije –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno.<ref name=":4" />{{Rp|page=65}} Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so ES, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Glasovalni upravičenci so se na plebiscitu odločali glede nejasne oblike samostojnosti, saj je ZPSN odločitev glede polne samostojnost RS (zunaj Jugoslavije) ali samostojnosti v okviru jugoslovanske konfederacije prepuščal vodstvu RS. Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovenska oblast je po razglasitvi rezultatov plebiscita dala prednost samostojnosti Slovenije v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in v začetku leta 1991 poskušala za preureditev Jugoslavije v konfederacijo navdušiti tudi vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo republike Hrvaške je nedvoumno podprlo slovenski predlog preoblikovanja Jugoslavijo v konfederacijo.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo vodstvo Srbije – njegovo stališče je bilo, da je boljši razpad Jugoslavije kot konfederalno preurejena Jugoslavija. Je pa vodstvo Srbije podprlo samoodločbo in samostojnost Slovenije. [Delo, 25. 1. 1991] Vodstvo RS je sčasoma prišlo do zaključka, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je tako 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član PSFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} A za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Ogrevanje v Pekrah === Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}} Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstva SFRJ]], sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5" />{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} === Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam === Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejstev in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana. Samoodločba ne more biti enostransko dejanje, izpeljana je lahko le z dialogom in na miren način,<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> Enostranske poteze RS in RH ne zavezujejo nikogar; tiste, ki jih vlečejo, pa lahko doletijo sankcije. V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl "carinsko" intervencijo ZIS v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} 23. 6. 1991 je na RS in RH podobno sporočilo naslovila tudi Evropska skupnost. ES je opozorila RS in RH, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Pred sprejemanjem enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS (12. 6. 1991) je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref>{{Navedi revijo|date=13. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=8. 4. 2026}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} ['''OPOMBA:''' primerjava z BREXIT] === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – na [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|Hrvaškem je bil maja 1991 referendum]], na katerem se je večina glasovalnih upravičencev odločila za samostojnost RH – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov proračuna zveznih institucij, ne posameznih (kon)federalnih enot. ['''OPOMBA:''' Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, ker carine so tradicionalna lastna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek posameznih držav članic EU.<ref>{{Navedi splet|url=https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/eu-budget/long-term-eu-budget/2021-2027/revenue/own-resources/customs-duties_sl|title=Carine|publisher=Evropska komisija|accessdate=7. 4. 2026}}</ref> ] Podobno je bil carinski sistem urejen v SFRJ. Carinski prihodki, obračunani in pobrani na ozemlju Slovenije, so šteli za tradicionalna lastna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna v Beogradu, ne republiške/ga v Ljubljani.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}}<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Odločitve in poteze slovenskih oblasti, ki so vodile do spopada v Sloveniji poleti 1991, so se nanašale prav na carine, natančneje rečeno – na prilaščanje carin s strani slovenskih oblasti. Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS so se upravniki carinarnic na ozemlju RS sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun Republike Slovenije na račun, odprt pri [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} Demosova vlada je osamosvajanje začela s prilaščanjem zveznih sredstev. ZIS ji je 19. 4. 1991 poslal dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobil odgovora, je 24. 4. 1991 pripravil odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je ZIS odlok sprejel šele 20. 5. 1991 skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi dopuščal, da na mejne prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne uprave za carine (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so obrnili hrbet svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za razmestitev in varovanje zveznih miličnikov in carinikov, lojalnih ZIS, na mejo je odlok zadolžil JLA. V njem je bilo tudi določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[:sl:Andrej_Ocvirk|Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Izkazalo se je, da se je Ocvirk Markovića zavajal; zavajal pa je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejel pričakovanih carinskih vplačil, je postavil nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela tudi carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Vodstvo RS sproži spopad === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku vlade RS [[Lojze Peterle|Lojzetu Peterletu]] v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".{{listref|VII|p=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Slovensko vodstvo je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami ES in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} Zaradi zavrnitve konstruktivnih predlogov za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podanih s strani Predsedstva SFRJ, slovensko vodstvo ne nosi odgovornosti le za začetek spopada v Sloveniji, pač pa, kot je Kučanu pred začetkom Konference o Jugoslaviji septembra 1991 v Haagu očital Zimmermann, tudi velik del odgovornosti za prelivanje krvi v drugih delih Jugoslavije. Slovensko vodstvo se je zavedalo, da lahko "odhod" Slovenije pred sprejetjem zvezne zakonodaje, ki bi urejala in določala dogovorjene pogoje in proces razdružitve za vse republike oziroma narode, sproži "''verižno reakcijo''"<ref name=":4" />{{Rp|page=81}} in izbruh nasilja v preostalih delih Jugoslavije.<ref name=":10" />{{Rp|page=146}} ['''OPOMBA''': vrstni red - resolucija o razdružitvi SLO, potem CRO, potem SAO Knin, potem spopad v Pankracu 1. marca 1991 vir: Repe 74] Ambasador ZDA je Sloveniji očital, da njeno ravnanje zaznamujeta sebičnost in enostranskost.<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meja.{{listref|IV|p=40}}{{listref|VII|p=275}} Odlok o zavarovanju meja, objavljen v Službenom listu SFRJ, ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali za zavzetje teritorija RS. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka ZIS prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci zavajal, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.{{listref|IV|p=46—47}} Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".{{listref|VII|p=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.{{listref|VII|p=289}} Tudi ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal psihološko vojno slovenske strani, temelječo na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Psihološko-propagandno vojno je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17" /> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imela v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. Oborožene sile RS je tvorilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 pripadnikov slovenske milice in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so prodirale enote JLA proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so v času spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.{{listref|IV|p=41—42}} Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA prepoznali kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."{{listref|IV|p=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.{{listref|IV|p=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.{{listref|IV|p=48}}{{listref|VII|p=294}} ZIS je "angažiral" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,{{listref|IV|p=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.{{listref|VII|p=282}} Predsednik ZIS Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.{{listref|IV|p=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno že na drugi dan spopada; 28. 6. 1991 sta ga prek telefonske povezave dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=29. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref> Premirje ni nikoli zares zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].{{listref|IV|p=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA Veljka Kadijevića. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} A Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} [ '''OPOMBA''': Srbski član Predsedstva SFRJ Jovič je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} ] === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. Že na drugi dan spopada v Sloveniji (28. 6. 1991) se je slovenski predsednik Kučan sestal v Zagrebu s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket"; ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih (celo nezakonitih) aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član PSFRJ Mesić in predsednik ZIS Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi deblokado Predsedstva SFRJ (PSFRJ) z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko vodstvo svojo politiko izvršenih dejstev in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991 – kot so formulacijo o zamrznitvi tolmačili posredniki ES. Tudi tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic osamosvojitve, ne kot le zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.{{listref|VII|p=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatsko ofenzivo v Beogradu oziroma pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 (na 5. dan spopada v Sloveniji) Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.{{listref|IV|p=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana RH na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,{{listref|VII|p=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. ['''OPOMBA''' {{efn|TO je tako napadla tudi enoto JLA, ki se je nameravala umakniti v svojo vojašnico – enota, ki je bila zaustavljena na cestni barikadi pri naselju Medvedjek pri [[:sl:Trebnje|Trebnjem]], se je izmuznila iz obroča z namenom, da se vrne v Karlovec.{{listref|IV|p=61}} V Krakovskem gozdu jo je zaustavila minirana barikada iz tovornih vozil. Neuspešnim pogajanjem in pozivom k vdaji je 2. 7. 1991 sledil napad enot TO.{{listref|IX|p=78}}}} ] V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja v Zagrebu generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[:sl:Igor_Bavčar|Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[:sl:Ciril_Zlobec|Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Bavčarja označil za državni udar. Rekel jima je, naj, če hočeta vojno, najprej prevzameta oblast, ne bosta pa je vodila za hrbtom Predsedstva RS.{{listref|VII|p=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,{{listref|VII|p=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka ZIS, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.{{listref|VII|p=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[:sl:Miha_Butara|Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":19" />{{Rp|pages=86—88}} ['''OPOMBA''' {{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.{{listref|viii}}{{listref|VI|p=88}}}}] === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Grozil je, da ne priznava PSFRJ kot vrhovnega poveljstva in da JLA veže le Ustava SFRJ. Slovensko vodstvo, ki je, opisuje zgodovinar Repe, "''med pogajanji imelo ves čas vključen televizor, kjer so kazali posnetke (posledic) letalskih napadov JLA, je bilo besno, a je tudi želelo čim prej ustaviti napade. V veliki meri pod pritiskom JLA je bil sprejet okvir, ki naj bi zagotovil premirje: vzpostavitev prvotnega stanja na mejah, popolna deblokada enot in ustanov JLA, vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine, umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije, takojšnja izpustitev vseh ujetnikov''".{{listref|VII|p=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je pristanek na pogajalske pogoje, v veliki meri prilagojene diktatu JLA, komentiral z besedami: "''To je puč. Gre za proti-slovenski diktat''."<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Prav pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih otrok/bratov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.{{listref|IV|p=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.{{listref|VII|p=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.{{listref|VII|p=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.{{listref|IV|p=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.{{listref|VII|p=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe PSFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da ZIS in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".{{listref|VII|p=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani vse Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki je vodstvo RS ni tajilo in jo odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. S slednjo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom. ['''OPOMBA''' {{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.{{listref|VII|p=372}}}}] Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela! ==== Slovenska kapitulacija ==== Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi (Clausewitz), potem v vojni zmaga stran, ki zaščiti svoje politične interese ali jih celo vsili sovražni strani. Spopad v Sloveniji se ni končal s slovensko zmago, saj slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo, je že na pogajanjih 7. 7. 1991 na Brionih deklaracijo, ki jo je v podpis ponudila delegacija ES, označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata ES. Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v zahodnih državah.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije in izjava Skupščine RS ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je slovensko vodstvo pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja ga je gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski odlok" zvezne vlade, izvršen 26. 6. 1991, ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> Skupaj z brionsko deklaracijo je bila sprejeta še posebna izjava, s katero je Skupščina RS priznala, da za nobeno jugoslovansko republiko ali zvezni organ pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil način osamosvojitve RS (tj. enostranske poteze slovenskih oblasti).<ref name=":9" /> Izjava implicira, da tudi izpogajana (oziroma z zveznimi zakoni urejena) osamosvojitev, državnost in ozemeljska celovitost RS nikoli niso bili ogroženi in da je bil oborožen spopad, ki ga je začela slovenska stran v imenu zaščite plebiscitne odločitve in obrambe "dežele", nepotreben. === Žrtve === V desetdnevnem spopadu je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v "nesreči". En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 (torej nekaj dni po koncu spopada v Sloveniji) poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade, kot tudi nekaterih službujočih v JLA – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski "posel" === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "potiskati" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu. (Zaradi slovenskega zagovarjanja pravic albanske etnije v Srbiji in avtonomije Kosova{{listref|C}} je Srbija leta 1989 začela gospodarsko vojno zoper Slovenijo v obliki bojkota slovenskih izdelkov in prekinitve sodelovanja srbskih podjetij s slovenskimi.<ref name=":4" />{{Rp|page=141}}) O možnosti umika JLA iz Slovenije pa sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ (PSFRJ) Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 (11 dni po podpisu brionske deklaracije) je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz BiH [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim lahkotno kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega "posla" poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA. V kadrovskem smislu se je postopno preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek vseeno umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == === Uradni viri in mnenja === {{listref/reflist|liststyle=upper-alpha |id1=A |ref1=Arbitražna (“Badinterjeva”) komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''. |id2=B |ref2=Evropska komisija: [https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/eu-budget/long-term-eu-budget/2021-2027/revenue/own-resources/customs-duties_sl Carine]. |id3=C |ref3=Kučan, Milan (27. 2. 1989): [https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument V Starem Trgu se brani Jugoslavija]. |id4=D |ref4=Kučan, Milan (28. 9. 1990): [https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92 O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije]. |id5=E |ref5=Organization for Security and Co-operation in Europe (angleška verzija besedila, 20. 6. 1991): [https://www.osce.org/mc/40234 Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers, Berlin]. |id6=F |ref6=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije, posebna številka (11. 12. 1990): ''Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije''. |id7=G |ref7=Uradni list RS, št. 3/1991: [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije]. |id8=H |ref8=Uradni list RS, št. 5/1991: [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II].}} === Strokovna gradiva === {{listref/reflist|liststyle=upper-roman |id1=I |ref1=Balažic, Milan (2002): ''Evropa zdaj''. V: Teorija in praksa (ur. Igor Lukšič), 559–578. Ljubljana: Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede. |id2=II |ref2=Bebler, Anton (2011): ''Zakaj je vojna ostala na uzdah''. Sobotna priloga, 22. december. Ljubljana: Delo. |id3=III |ref3=Hepe, Boštjan, Katarina Janjič, Stanislav Mikuž in Ivan Živko (2011): ''Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve''. Ljubljana: Carinska uprava Republike Slovenije. |id4=IV |ref4=Nikolić, Kosta in Vladimir Petrović (2012): ''Rat u Sloveniji''. Beograd: Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo. |id5=V |ref5=Prešeren, Marko (2009): ''Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991''. Ljubljana: Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede. |id6=VI |ref6=Remškar, Sanja (2007): ''Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)''. Ljubljana: Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta. |id7=VII |ref7=Repe, Božo (2002): ''Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije''. Ljubljana: Modrijan. |id8=VIII |ref8=Todorova, Marija (2001): ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK. |id9=IX |ref9=Uršič, Irena (2016): ''Samostojni!'' Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije.}} === Pričevanja, memoari === {{listref/reflist|liststyle=decimal |id1=1 |ref1=Drnovšek, Janez (1996): [http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument Escape from hell]. |id2=2 |ref2= Drnovšek, Janez (1996): ''Moja resnica''. Ljubljana: Mladinska knjiga. |id3=3 |ref3= Janša, Janez (1992): ''Premiki''. Ljubljana: Mladinska knjiga. |id4=4 |ref4= Janša, Janez (1994): ''The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia''. Ljubljana: Mladinska knjiga. |id5=5 |ref5=Jović, Borisav (1996): ''Zadnji dnevi SFRJ''. Ljubljana: Slovenska knjiga. |id6=6 |ref6=Meier, Viktor (1999): ''Yugoslavia: a history of its demise''. London: Routeledge. |id7=7 |ref7= Mesić, Stipe (2004): The demise oy Yugoslavia: a political memoir. Budapest: Central European University Press. |id8=8 |ref8=Zimmermann, Warren (1999): ''Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers''. New York: Times Books.}} === Medijski viri === {{listref/reflist|liststyle=lower-roman |id1=i |ref1=Brankovič, Jure (2014): [https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652 Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca]. MMC RTV SLO, 1. julij. |id2=ii |ref2=Bratož, Igor (2016): [https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"]. Delo, 8. junij. |id3=iii |ref3=Bukovec, Tomaž (2011): ''Ena žrtev bi bila preveč''. Nedeljski dnevnik, 10. julij. Ljubljana: Dnevnik. |id4=iv |ref4=Delo (13. 6. 1991, št. 136): [https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html Skupna rešitev pred koncem razdruževanja]. |id5=v |ref5=Delo (24. 6. 1991, št. 145): [https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html Opomin dvanajsterice]. |id6=vi |ref6=Delo (29. 6. 1991, št. 151): [https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html Ustavitev ognja in prve kršitve]. |id7=vii |ref7=Klasinc, Janja (1991): [https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]. Delo (št. 144), 22. junij. |id8=viii |ref8=Mekina, Igor (2020): [https://insajder.com/slovenija/kako-je-jansa-za-rtv-slo-znova-zavajal-slovensko-javnost Kako je Janša za RTV SLO (znova) zavajal slovensko javnost]. Insajder, 4. september. |id9=ix |ref9=Politika (19. 5. 1996): [https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11 Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia].}} === Blog === {{listref/reflist|liststyle=lower-greek |id1=α |ref1=besedilo.si: [https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92 Evropa ‘92] (Dušan Velkaverh (besedilo, 1990), Toto Cutugno (glasba, 1990), izvedba: Pepel in kri).}} __VSILIKAZALOVSEBINE__ __KAZALO__ 6w16pfmd54dzkeck7obyzg3xpmvuxkj 6657612 6657600 2026-04-08T19:37:42Z Raprep 220594 urejanje virov in opombe 6657612 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == Razlogi spopada. Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja.<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Način slovenskih oblasti, ki ga je narekovala predvsem vladna koalicija [[:sl:DEMOS|Demos]], so zaznamovale enostranske in celo nezakonite poteze.<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) tradicionalni lastni in neposredni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|Zveznega izvršnega sveta]] (ZIS) oziroma proračuna federacije, ne lastni prihodek republiških izvršnih svetov ("vlad") oziroma proračunov. Odločitev o prisvajanju carin je slovenska vlada sprejela nekaj dni po [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS]] konec decembra 1990; cariniki, sicer uslužbenci Zvezne carinske uprave, delujoči na ozemlju RS, pa so odpovedali poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu.<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|pages=68—69}} V odgovor na slovensko prisvajanje carin je ZIS aprila 1991 pripravil in maja sprejel odlok o izvajanju zveznih carinskih predpisov na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji. Odlok je ZIS omogočal gotovinsko carinjenje v Sloveniji ter angažiranje zveznih miličnikov in carinikov iz drugih jugoslovanskih republik na zunanji meji SFRJ v Sloveniji. [[Jugoslovanska ljudska armada]] (JLA), tudi zadolžena za izvedbo odloka, pa naj bi carinikom, lojalnim ZIS, in zveznim miličnikom pomagala pri razmestitvi na mejo ter prevzemu mejnih prehodov in poskrbela za varovanje ter transport gotovine v Beograd.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—275}} Carinski spor so v obdobju do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991 zaznamovali opozorila in pozivi zveznih oblasti, naj slovenske oblasti izvajajo zvezne carinske predpise in preusmerijo carine v zvezni proračun, ter prazne obljube o izvajanju zveznih carinskih predpisov s slovenske strani.<ref name=":16" />{{Rp|pages=68—69}} Slovensko vodstvo se je odločilo za taktiko zavlačevanja, izmikanja in zavajanja vse do razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991, ki so ji sledili zavzetje carinarnic in mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji s strani oboroženih formacij RS, prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo in zamenjava državnih simbolov na meji.<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} ZIS je na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 na enostranske poteze RS odgovoril z izvršbo aprila pripravljenega "carinskega" odloka in posledično intervencijo v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}} Intervencija poleti 1991 je bila omejena<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2011|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> in ni ogrožala oblasti RS, saj JLA ni napadla njenih upravnih institucij, niti ni imela polnomočja za razpustitev Demosove vlade, Predsedstva RS ali [[:sl:Skupščina_Socialistične_republike_Slovenije|Skupščine RS]]. JLA takisto ni ogrožala pravice do samoodločbe in dogovorjene osamosvojitve RS. S prelivanjem krvi je 27. 6. 1991 začela slovenska stran.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=315}}<ref name=":3" />{{Rp|page=47}}<ref name=":4" />{{Rp|page=286}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. Slovenske oborožene sile so v noči s 28. na 29. 6. 1991 začele obširnejši napad in do jutranjih ur zavzele več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA so dokaj hitro podlegle bojnemu delovanju obloženih formacij RS. Prvotni taktični uspeh JLA, ki je z omejeno "carinsko" akcijo v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje in vzpostavila nadzor nad večino mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji,<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|pages=48—49}} se je kasneje prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Pobuda v konfliktu je spet prešla na stran JLA, ko je intenzivirala bojno delovanje svojega letalstva, tako prisilila slovensko stran k pogajanjem in 2. 7. 1991 tudi k sprejetju pogojev premirja. Slovensko vodstvo, ki je med pogajanji na televiziji spremljalo posnetke (posledic) zračnih napadov JLA, je bilo besno, a je hkrati želelo napade čim prej ustaviti. Pristalo je na okvir premirja, nastal po diktatu JLA; zahteve JLA so bile: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, popolna deblokada enot in ustanov JLA, vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine, umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije, takojšnja izpustitev vseh ujetnikov. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve ZIS o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.{{listref|VII|p=302—303}} Okvir premirja, slovenski strani vsiljen 2. 7. 1991, je bil osnova za nadaljnja pogajanj na Brionih 7. 7. 1991. Slovenska politična garnitura je osamosvojitev izpeljala v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršila mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignorirala svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njene politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=24. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} V mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York}}</ref>{{Rp|page=142}} ZIS je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je namreč formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve ZIS in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna (“Badinterjeva”) komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je Zveznemu izvršnemu svetu dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}} Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi dogovora sledili obsežni letalski napadi in kopenska intervencija večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos.<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Zaradi različnih pogledov na politično, pravno in institucionalno preureditev Jugoslavije in slovenskega zagovarjanja avtonomije povečini z Albanci poseljenega [[Kosovo|Kosova]] sta se Slovenija in [[Serbia|Srbija]] že konec osemdesetih zapletli v spor, ki je prerasel v ekonomsko vojno,<ref name=":4" />{{Rp|page=63}} politično vodstvo Srbije pa napeljal k zaključku, da je treba Slovenijo "''izgnati''"<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=159}} iz Jugoslavije. Srbsko vodstvo se je zavedalo, da je izgon Slovenije pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, potem ko je ravnanje slovenske strani razumel kot zahrbtno in kot izigravanje doseženih dogovorov. Konflikt v Sloveniji je vodstvo Srbije izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, s pomočjo svojih zaveznikov v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo pa je na koncu doseglo tudi izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,{{listref|VII|p=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo. == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije, sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "centrifugalni federalizem".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvorna suverenost in zveznemu centru izvedena.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/Iskanje.php?type=napredno&stl0=Avtor&niz0=Petra%C4%8D+Kvirin&lang=eng|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=februar 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala "''v konfederacijo republik''"<ref name=":1" /> ('''alternativa''': v močan približek konfederacije republik) in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === Srbski nacionalisti v osemdesetih letih, s kulturniki in akademiki na čelu, so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana. Motila sta jih predvsem z Ustavo SFRJ (1974) zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo zvezne ustave, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. ['''OPOMBA''': popis prebivalstva 1991, Srbov 36 %] Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil Slobodan Milošević, čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih. Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z mobilizacijo protestov. V času "protibirokratske revolucije" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v Predsedstvu SFRJ (PSFRJ). PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem. Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovo večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinjanjem avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi republiko Slovenijo politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomska vojna zoper Slovenijo, prepovedani "miting resnice" in razpad ZKJ === Milošević je v odgovor marca 1989 začel ekonomsko vojno zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}} ['''OPOMBA:''' Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo pa med sovpadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].] Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in dodatne "konfederalizacije" programa Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ) na 14. (izrednem) kongresu januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben razlog razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je nekoliko kasneje izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} ['''OPOMBA''' Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> ] A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade Anteja Markovića in nasprotovanja konfederalni preureditvi Jugoslavije, za katero se je zavzemala Slovenija, se je v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek osamosvojitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in izpostavljena potreba po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij. ['''OPOMBA''' Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost;<ref>{{Navedi knjigo|title=Imaginarij Balkana|last=Todorova|first=Marija|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK|year=2001|location=Ljubljana}}</ref> "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. A dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je prav slovensko vodstvo s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, sprenevedanjem, lažmi, krajo, na koncu s prelivanjem krvi.] === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij; Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije. [VIRI: Zimmermann, Drnovšek, Repe] V internih pogovorih je vodstvo Srbije preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije, ki bi sledil predhodnemu umiku JLA iz Slovenije. [VIR Jović] Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustave SFRJ]] (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve. Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne tehnične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in tehnične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvorno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili kot servisi, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali le "tekoče posle", izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države ali razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnem procesu razdruževanja republike.<ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} '''[OPOMBA''': primerjava z BREXIT] V različnih jugoslovanskih republikah so ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločba konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Novembra 1990 se je vladajoča koalicija v Sloveniji odločila za razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti. Janez Janša, takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS (ZPSN)<ref>{{Navedi revijo|date=11. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije'|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=}}</ref> predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) slovenska republika naj ostane v okviru federativne Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost zunaj Jugoslavije –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno.<ref name=":4" />{{Rp|page=65}} Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so ES, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Glasovalni upravičenci so se na plebiscitu odločali glede nejasne oblike samostojnosti, saj je ZPSN odločitev glede polne samostojnost RS (zunaj Jugoslavije) ali samostojnosti v okviru jugoslovanske konfederacije prepuščal vodstvu RS. Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovenska oblast je po razglasitvi rezultatov plebiscita dala prednost samostojnosti Slovenije v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in v začetku leta 1991 poskušala za preureditev Jugoslavije v konfederacijo navdušiti tudi vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo republike Hrvaške je nedvoumno podprlo slovenski predlog preoblikovanja Jugoslavijo v konfederacijo.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo vodstvo Srbije – njegovo stališče je bilo, da je boljši razpad Jugoslavije kot konfederalno preurejena Jugoslavija. Je pa vodstvo Srbije podprlo samoodločbo in samostojnost Slovenije. [Delo, 25. 1. 1991] Vodstvo RS je sčasoma prišlo do zaključka, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je tako 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član PSFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} A za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Ogrevanje v Pekrah === Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}} Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstva SFRJ]], sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5" />{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} === Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam === Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejstev in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana. Samoodločba ne more biti enostransko dejanje, izpeljana je lahko le z dialogom in na miren način,<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> Enostranske poteze RS in RH ne zavezujejo nikogar; tiste, ki jih vlečejo, pa lahko doletijo sankcije. V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl "carinsko" intervencijo ZIS v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} 23. 6. 1991 je na RS in RH podobno sporočilo naslovila tudi Evropska skupnost. ES je opozorila RS in RH, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Pred sprejemanjem enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS (12. 6. 1991) je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref>{{Navedi revijo|date=13. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=8. 4. 2026}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} ['''OPOMBA:''' primerjava z BREXIT] === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – na [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|Hrvaškem je bil maja 1991 referendum]], na katerem se je večina glasovalnih upravičencev odločila za samostojnost RH – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov proračuna zveznih institucij, ne posameznih (kon)federalnih enot. ['''OPOMBA:''' Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, ker carine so tradicionalna lastna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek posameznih držav članic EU.<ref>{{Navedi splet|url=https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/eu-budget/long-term-eu-budget/2021-2027/revenue/own-resources/customs-duties_sl|title=Carine|publisher=Evropska komisija|accessdate=7. 4. 2026}}</ref> ] Podobno je bil carinski sistem urejen v SFRJ. Carinski prihodki, obračunani in pobrani na ozemlju Slovenije, so šteli za tradicionalna lastna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna v Beogradu, ne republiške/ga v Ljubljani.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}}<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Odločitve in poteze slovenskih oblasti, ki so vodile do spopada v Sloveniji poleti 1991, so se nanašale prav na carine, natančneje rečeno – na prilaščanje carin s strani slovenskih oblasti. Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti RS so se upravniki carinarnic na ozemlju RS sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun Republike Slovenije na račun, odprt pri [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} Demosova vlada je osamosvajanje začela s prilaščanjem zveznih sredstev. ZIS ji je 19. 4. 1991 poslal dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobil odgovora, je 24. 4. 1991 pripravil odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je ZIS odlok sprejel šele 20. 5. 1991 skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi dopuščal, da na mejne prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne uprave za carine (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so obrnili hrbet svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za razmestitev in varovanje zveznih miličnikov in carinikov, lojalnih ZIS, na mejo je odlok zadolžil JLA. V njem je bilo tudi določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[:sl:Andrej_Ocvirk|Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Izkazalo se je, da se je Ocvirk Markovića zavajal; zavajal pa je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejel pričakovanih carinskih vplačil, je postavil nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela tudi carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Vodstvo RS sproži spopad === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku vlade RS [[Lojze Peterle|Lojzetu Peterletu]] v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".{{listref|VII|p=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Slovensko vodstvo je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami ES in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} Zaradi zavrnitve konstruktivnih predlogov za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podanih s strani Predsedstva SFRJ, slovensko vodstvo ne nosi odgovornosti le za začetek spopada v Sloveniji, pač pa, kot je Kučanu pred začetkom Konference o Jugoslaviji septembra 1991 v Haagu očital Zimmermann, tudi velik del odgovornosti za prelivanje krvi v drugih delih Jugoslavije. Slovensko vodstvo se je zavedalo, da lahko "odhod" Slovenije pred sprejetjem zvezne zakonodaje, ki bi urejala in določala dogovorjene pogoje in proces razdružitve za vse republike oziroma narode, sproži "''verižno reakcijo''"<ref name=":4" />{{Rp|page=81}} in izbruh nasilja v preostalih delih Jugoslavije.<ref name=":10" />{{Rp|page=146}} ['''OPOMBA''': vrstni red - resolucija o razdružitvi SLO, potem CRO, potem SAO Knin, potem spopad v Pankracu 1. marca 1991 vir: Repe 74] Ambasador ZDA je Sloveniji očital, da njeno ravnanje zaznamujeta sebičnost in enostranskost.<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meja.{{listref|IV|p=40}}{{listref|VII|p=275}} Odlok o zavarovanju meja, objavljen v Službenom listu SFRJ, ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali za zavzetje teritorija RS. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka ZIS prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci zavajal, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.{{listref|IV|p=46—47}} Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".{{listref|VII|p=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.{{listref|VII|p=289}} Tudi ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal psihološko vojno slovenske strani, temelječo na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Psihološko-propagandno vojno je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17" /> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imela v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. Oborožene sile RS je tvorilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 pripadnikov slovenske milice in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so prodirale enote JLA proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so v času spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.{{listref|IV|p=41—42}} Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA prepoznali kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."{{listref|IV|p=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.{{listref|IV|p=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.{{listref|IV|p=48}}{{listref|VII|p=294}} ZIS je "angažiral" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,{{listref|IV|p=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.{{listref|VII|p=282}} Predsednik ZIS Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.{{listref|IV|p=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno že na drugi dan spopada; 28. 6. 1991 sta ga prek telefonske povezave dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=29. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref> Premirje ni nikoli zares zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].{{listref|IV|p=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA Veljka Kadijevića. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} A Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} [ '''OPOMBA''': Srbski član Predsedstva SFRJ Jovič je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} ] === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. Že na drugi dan spopada v Sloveniji (28. 6. 1991) se je slovenski predsednik Kučan sestal v Zagrebu s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket"; ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih (celo nezakonitih) aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član PSFRJ Mesić in predsednik ZIS Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi deblokado Predsedstva SFRJ (PSFRJ) z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko vodstvo svojo politiko izvršenih dejstev in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991 – kot so formulacijo o zamrznitvi tolmačili posredniki ES. Tudi tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic osamosvojitve, ne kot le zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatsko ofenzivo v Beogradu oziroma pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 (na 5. dan spopada v Sloveniji) Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana RH na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta.{{efn|TO je tako napadla tudi enoto JLA, ki se je nameravala umakniti v svojo vojašnico – enota, ki je bila zaustavljena na cestni barikadi pri naselju Medvedjek pri [[Trebnje|Trebnjem]], se je izmuznila iz obroča z namenom, da se vrne v Karlovec.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} V Krakovskem gozdu jo je zaustavila minirana barikada iz tovornih vozil. Neuspešnim pogajanjem in pozivom k vdaji je 2. 7. 1991 sledil napad enot TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=78}}}} V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja v Zagrebu generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Bavčarja označil za državni udar. Rekel jima je, naj, če hočeta vojno, najprej prevzameta oblast, ne bosta pa je vodila za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka ZIS, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":19" />{{Rp|pages=86—88}} ['''OPOMBA''' {{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.{{listref|viii}}{{listref|VI|p=88}}}}] === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Grozil je, da ne priznava PSFRJ kot vrhovnega poveljstva in da JLA veže le Ustava SFRJ. Slovensko vodstvo, ki je, opisuje zgodovinar Repe, "''med pogajanji imelo ves čas vključen televizor, kjer so kazali posnetke (posledic) letalskih napadov JLA, je bilo besno, a je tudi želelo čim prej ustaviti napade. V veliki meri pod pritiskom JLA je bil sprejet okvir, ki naj bi zagotovil premirje: vzpostavitev prvotnega stanja na mejah, popolna deblokada enot in ustanov JLA, vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine, umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije, takojšnja izpustitev vseh ujetnikov''".{{listref|VII|p=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je pristanek na pogajalske pogoje, v veliki meri prilagojene diktatu JLA, komentiral z besedami: "''To je puč. Gre za proti-slovenski diktat''."<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Prav pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih otrok/bratov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.{{listref|IV|p=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.{{listref|VII|p=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.{{listref|VII|p=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.{{listref|IV|p=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.{{listref|VII|p=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe PSFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da ZIS in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".{{listref|VII|p=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani vse Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki je vodstvo RS ni tajilo in jo odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. S slednjo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom. ['''OPOMBA''' {{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.{{listref|VII|p=372}}}}] Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela! ==== Slovenska kapitulacija ==== Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi (Clausewitz), potem v vojni zmaga stran, ki zaščiti svoje politične interese ali jih celo vsili sovražni strani. Spopad v Sloveniji se ni končal s slovensko zmago, saj slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo, je že na pogajanjih 7. 7. 1991 na Brionih deklaracijo, ki jo je v podpis ponudila delegacija ES, označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata ES. Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v zahodnih državah.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije in izjava Skupščine RS ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je slovensko vodstvo pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja ga je gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski odlok" zvezne vlade, izvršen 26. 6. 1991, ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> Skupaj z brionsko deklaracijo je bila sprejeta še posebna izjava, s katero je Skupščina RS priznala, da za nobeno jugoslovansko republiko ali zvezni organ pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil način osamosvojitve RS (tj. enostranske poteze slovenskih oblasti).<ref name=":9" /> Izjava implicira, da tudi izpogajana (oziroma z zveznimi zakoni urejena) osamosvojitev, državnost in ozemeljska celovitost RS nikoli niso bili ogroženi in da je bil oborožen spopad, ki ga je začela slovenska stran v imenu zaščite plebiscitne odločitve in obrambe "dežele", nepotreben. === Žrtve === V desetdnevnem spopadu je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v "nesreči". En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 (torej nekaj dni po koncu spopada v Sloveniji) poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade, kot tudi nekaterih službujočih v JLA – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski "posel" === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "potiskati" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu. (Zaradi slovenskega zagovarjanja pravic albanske etnije v Srbiji in avtonomije Kosova{{listref|C}} je Srbija leta 1989 začela gospodarsko vojno zoper Slovenijo v obliki bojkota slovenskih izdelkov in prekinitve sodelovanja srbskih podjetij s slovenskimi.<ref name=":4" />{{Rp|page=141}}) O možnosti umika JLA iz Slovenije pa sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ (PSFRJ) Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 (11 dni po podpisu brionske deklaracije) je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz BiH [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim lahkotno kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega "posla" poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA. V kadrovskem smislu se je postopno preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek vseeno umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == __VSILIKAZALOVSEBINE__ __KAZALO__ r1sat3xur49tj34dl17klhnipwmbx5u 0 585512 6657702 6651598 2026-04-09T06:53:58Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Ustanovitve leta 2025]]; dodal [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2025]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6657702 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = {{party color|Levica (Slovenija)}} | name = Levica in Vesna | native_name = | logo = File:Koalicija Levice in Vesne.png | leader1_title = Vodja | leader1_name = | leader2_title = Sookordinatorja, predsednika strank | leader2_name = [[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]]<br>[[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] | founded = 17. junij 2025 | headquarters = | ideology = [[progresivizem]]<br>[[zelena politika]]<br>[[demokratični socializem]] | position = [[leva sredina]] do [[levica]] | international = | merger = [[Levica (Slovenija)|Levica]]<br>[[VESNA – zelena stranka]] | european = [[Stranka evropske levice]]<br>[[Evropska zelena stranka]] | europarl = [[Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze|Zeleni/EFA]]<br>[[Skupina levice v Evropskem parlamentu – GUE/NGL|Levica – GUE/NGL]] | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|3|90|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Composition bar|0|9|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|28|2750|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | colors = {{colorbox|#e6342a;}} [[rdeča]]<br> {{colorbox|#00964f;}} [[zelena]] | website = }} '''Levica in Vesna''' (tudi '''Zeleno-leva koalicija''') je zavezništvo dveh slovenskih političnih strank, ki je nastopilo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Sestavljata ga [[Levica (Slovenija)|Levica]] in [[VESNA – zelena stranka]], ki sta uradni sporazum o volilnem sodelovanju podpisali 17. junija 2025.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Politična zavezništva: sodelovanje Levice in Vesne ter pripojitev stranke Konkretno k Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicna-zaveznistva-sodelovanje-levice-in-vesne-ter-pripojitev-stranke-konkretno-k-demokratom/749237|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-01|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Marca 2025 so predstavniki strank [[Levica (Slovenija)|Levice]] in [[VESNA – zelena stranka|Vesne]] začeli pogovore o morebitnem sodelovanju. Po besedah sopredsednice Vesne [[Urška Zgojznik|Urše Zgojznik]] so bile podlaga za povezavo predvsem [[Zelena politika|zelene poltike]], skupne obema strankama. Iskanje zavezništev je dodatno spodbudil odhod vidnega člana Levice [[Miha Kordiš|Mihe Kordiša]], ki je napovedal in kasneje ustanovil novo socialistično stranko [[Mi, socialisti!]].<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje in drobljenje na levici, Miha Kordiš napovedal ustanovitev stranke Levo krilo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/povezovanje-in-drobljenje-na-levici-miha-kordis-napovedal-ustanovitev-stranke-levo-krilo/738388|website=RTVSLO.si|accessdate=2026-01-05|language=sl|date=2025-03-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kordiš s somišljeniki ustanovil stranko Mi, socialisti|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/kordis-s-somisljeniki-ustanovil-stranko-mi-socialisti-1861564|website=Reporter|accessdate=2025-11-16|language=sl}}</ref> Svet stranke Levica je sodelovanje potrdil na seji dne 15. junija 2025.<ref>{{Navedi splet|title=Svet stranke Levica prikimal predvolilnemu povezovanju z Vesno. Kaj bo storil Prebilič?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-stranke-levica-prikimal-predvolilnemu-povezovanju-z-vesno-kaj-bo-storil-prebilic/749064|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> 17. junija 2025 sta stranki podpisali predvolilni sporazum, ki je napovedal skupni nastop strank na prihodnjih volitvah.<ref name=":4" /> Na volilnem kongresu Levice dne 4. oktobra je bilo sodelovanje v zavezništvu s strani stranke uradno potrjeno.<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko napovedala, da gre Levica na parlamentarne volitve skupaj s stranko Vesna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-napovedala-da-gre-levica-na-parlamentarne-volitve-skupaj-s-stranko-vesna/759676|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-10|language=sl}}</ref> Partnersko sodelovanje je 14. oktobra na seji sveta potrdila še stranka Vesna.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna potrdila sporazum o sodelovanju z Levico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesna-potrdila-sporazum-o-sodelovanju-z-levico/760796|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-20|language=sl}}</ref> Oktobra 2025 so bili o sodelovanju v tej koaliciji oznanjeni pogovori z novoustanovljeno župansko stranko [[Skupnost (stranka)|Skupnost]],<ref>{{Navedi splet|title=Nova predvolilna zveza, ki spreminja igro na levem polu|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ni-cas-za-drobljenje-ampak-za-sodelovanje-in-povezovanje|website=www.delo.si|accessdate=2025-11-28|language=sl}}</ref> ki se kasneje za kandidaturo na volitvah ni odločila.<ref>{{Navedi splet|title=Županska stranka ne gre na državnozborske volitve. »Vidimo se čez štiri leta,« pravijo.|url=https://info360.si/politika/zupanska-stranka-ne-gre-na-drzavnozborske-volitve-vidimo-se-cez-stiri-leta-pravijo/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-02-15|language=sl-SI}}</ref> Volilni kongres Levice, na katerem sta kandidaturo v tandemu napovedala Asta Vrečko in Luka Mesec, se je zaključil 14. novembra, ko sta bila oba potrjena za sokoordinatorja.<ref>{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/asta-vrecko-in-luka-mesec-izvoljena-za-sokoordinatorja-levice/|title=Levica z novima sokoordinatorjema cilja na podvojitev sedanjega števila poslancev|date=2025-11-14|accessdate=2025-11-16|website=n1info.si|language=sl|first=T.|last=Lo.}}</ref> 15. novembra 2025 se je v Kranju odvil volilni kongres stranke Vesna, na katerem sta bila za sopredsednika vnovič potrjena [[Urša Zgojznik]] in [[Uroš Macerl]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-celu-vesne-ostajata-sopredsednika-uros-macerl-in-ursa-zgojznik/764169|title=Na čelu Vesne ostajata sopredsednika Uroš Macerl in Urša Zgojznik|date=2025-11-15|accessdate=2026-01-05|website=RTVSLO.si|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref> Decembra 2025 so v javnosti zaokrožili pozivi, da bi se morala koalicija Levice in Vesne združiti s stranko Mi, socialisti! ter [[Piratska stranka Slovenije|Piratsko stranko]] v »Progresivno fronto«, češ da bi lažje dosegla boljši rezultat na volitvah v Državni zbor.<ref>{{Navedi splet|title=Progresivna fronta ali posledice razdrobljenosti?|url=https://www.dnevnik.si/mnenja/odprta-stran/progresivna-fronta-ali-posledice-razdrobljenosti-2776352/|website=www.dnevnik.si|date=2026-01-05|accessdate=2026-01-05|language=sl}}</ref><ref>{{Citat|title=PROGRESIVNA FRONTA: Levica + Vesna + Mi, Socialisti + Pirati|url=https://www.youtube.com/watch?v=JaN0yvAG7yc|date=2025-12-26|accessdate=2026-01-05|last=Petkova Propagandna Poročila}}</ref> Pobudnik povezovanja je bil [[Jaša Jenull]], civilnodružbeni aktivist in vodja petkovih protestov v času [[15. vlada Republike Slovenije|vlade Janeza Janše]].<ref>{{Navedi splet|title=Ponuja recept, da bi preprečili četrto vlado Janeza Janše|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/progresivna-fronta-jasa-jenull-cetrta-janseva-vlada-1872834|website=Reporter|date=2026-01-10|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> Pogovorov ali odzivov v to smer s strani predstavnikov omenjenih strank ni bilo. === Oblikovanje kandidatne liste === {{Glavni|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} 28. januarja 2026 je Levica objavila, da se ji je pridružila dolgoletna aktivistka [[Biserka Marolt Meden]], ki jo je stranka uvrstila na kandidatno listo (Šiška III in Šiška IV).<ref>{{Navedi splet|title=Levici se je pridružila Biserka Marolt Meden {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levici-se-je-pridruzila-biserka-marolt-meden.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> 11. februarja 2026 je k stranki pristopila še pravna strokovnjakinja, vodja službe za zakonodajo na vrhovnem sodišču Tina Brecelj; na skupni listi kandidira v okraju Škofja Loka I.<ref>{{Navedi splet|title=Levica na volitve z okrepljeno ekipo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-na-volitve-z-branjenjem-demokracije-in-clovekovih-pravic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> Skupno listo kandidatov sta stranki predstavili 13. februarja 2026. Kandidirajo vse 4 sovodje strank Vrečko (Bežigrad II), Mesec (Ljubljana Center in Šiška I), Macerl (Zagorje), Zgojznik (Mozirje), poleg njih še tretji minister levice [[Simon Maljevac]] (Hrastnik), državna sekretarja Marko Rusjan (Nova Gorica II) in Dan Juvan (Šiška II), podpredsednika Vesne Jaka Zevnik (Kranj I in Kranj II) ter Barbara Strajnar (Vrhnika), pa podjetnik Matej Feguš, ilustrator Ivan Mitrevski in predstavnik romske skupnosti Darko Rudaš.<ref>{{Navedi splet|title=Kje bodo kandidirali vidnejši predstavniki Levice in Vesne? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/levica-in-vesna-bosta-predstavili-kandidatno-listo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-15|language=sl}}</ref> Predstavniki so izrazili prepričanje za osvojitev več kot 10 poslanskih mandatov in napovedali »bolj solidarno, zeleno in vključujočo družbo.«<ref>{{Navedi splet|title=V Levici in Vesni verjamejo, da lahko dobijo več kot 10 poslanskih mest|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-levici-in-vesni-verjamejo-da-lahko-dobijo-vec-kot-10-poslanskih-mest/773375|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-15|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> == Ideologija in program == Koalicija združuje demokratično-socialistična načela Levice ter okoljsko in trajnostno usmerjenost Vesne. Ključne programske točke vključujejo: * Podnebno pravičnost in pospešen zeleni prehod * Krepitev javnega zdravstva in šolstva * Pravice delavcev in socialna varnost * Participativna demokracija in preglednost * Feministične in vključujoče politike == Partnerji == {| class="wikitable" style="text;font-size:96%;line-height:22px" |- ! colspan="3" rowspan="2" width="280px" | Politične stranke ! rowspan="2" |Ideologija ! rowspan="2" |Sookordinatorja<br>predsednika ! colspan="2" |Poslanci na dan volitev ! rowspan="5" | ! rowspan="2" |Število mest<br>na listi |- ! Državni zbor ! Evroposlanci |- ! style="background:#e6342a; width:2 px;" | | align="center" | '''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[demokratični socializem]] | [[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|3|90|#e6342a}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#e6342a}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|55|88|#e6342a}}''' |- ! style="background:#00964f; width:2 px;" | | align="center" | '''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | [[zelena politika]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#00964f}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#00964f}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|33|88|#00964f}}''' |- |} == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 65.087 | 5,58 | {{steady}} | {{Composition bar|5|90|hex=#e6342a}} | {{steady}} | 6. | |- |} === Volitve v Državni zbor 2026 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Koalicija je na parlamentarnih volitvah nastopila s skupno listo. Kandidatno listo sta stranki s podporo poslancev vložili 18. februarja 2026, pri čemer je na listi Levici pripadalo 55 okrajev in v njih 51 kandidatov, Vesni pa 33 okrajev in v njih 32 kandidatov.<ref>{{Navedi splet|title=Mesec: Levica in Vesna sta ključ do levosredinske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-levica-in-vesna-sta-kljuc-do-levosredinske-vlade/773853|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2025]] [[Kategorija:Predvolilne koalicije za državnozborske volitve 2026]] [[Kategorija:Levica (Slovenija)]] [[Kategorija:VESNA – zelena stranka]] 332pef2i13b1fag6f2dmjjw5otj04e8 0 592853 6657783 6545637 2026-04-09T08:56:52Z Gledalec 242658 pp 6657783 wikitext text/x-wiki [[Slika:Montreal Comiccon 2015 - Red Skull (19458585595).jpg|sličica|Rdeča lobanja, ki ga v kostumu upodablja igralec. ]] '''Rdeča lobanja''' je [[Izmišljena oseba|izmišljena osebnost]], stripovski superzlobnež, ki se pojavlja v stripih ameriške založbe [[Marvel Comics|Marvel]]. Ustvarili so ga risarji [[France Herron]], [[Jack Kirby]] in [[Joe Simon]], prvič pa se je pojavil v stripu [[Captain America Comics #1]] (Marec 1941). V stripih je Rdeča lobanja prikazan kot [[Nacionalsocializem|nacistični]] agent in varovanec nacističnega diktatorja [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Čeprav sprva nosi masko le zato, da bi njegov obraz izgledal kot rdeča lobanja, '''Johann''' '''Shmidt''' (kateri se skriva pod identiteto Rdeče lobanje) desetletja pozneje utrpi grozljivo pohabljenost, zaradi katere njegov obraz postane podoben njegovemu soimenjaku. Rdeča lobanja je eden največjih sovražnikov superjunaka [[Stotnik Amerika|Stotnika Amerike]]. Rdeča lobanja se je najprej pojavil v filmu [[Stotnik Amerika: Prvi maščevalec]], kjer ga je upodobil igralec [[Hugo Weaving]], pozneje pa se je pojavil tudi v filmih [[Maščevalci: Brezmejna vojna]] in [[Maščevalci: Zaključek]], kjer ga pa je upodobil igralec [[Ross Marquand]]. == Glej tudi == * [[Arnim Zola]] == Zunanje povezave == * [http://marvel.com/universe/Red_Skull_%28disambiguation%29 Red Skull (disambiguation)] at Marvel.com * [http://marvel.com/universe/Red_Skull_%28Johann_Shmidt%29 Red Skull (Johann Shmidt)] at Marvel.com * [http://marvel.com/universe/Red_Skull_%28Albert_Malik%29 Red Skull (Albert Malik)] at Marvel.com * {{Marvunapp|http://www.marvunapp.com/Appendix/rskul2.htm|Red Skull II}} [[Kategorija:Marvelovi liki]] [[Kategorija:Superzlobneži]] [[Kategorija:Dela leta 1941]] kvc7x45qsz9udzzbg80upfj5lx70q9w 0 595467 6657516 6657420 2026-04-08T14:35:52Z Florentina Veršič 146476 6657516 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Videoigra | title = Grand Theft Auto III | image = GTA3boxcover.jpg | alt = A collage of various characters and scenarios from the game | caption = | developer = [[DMA Design]]{{efn|Vse različice razen originalne za PlayStation 2 so bile izdane pod novim imenom studia - Rockstar North. Različico za Xbox je pripravil Rockstar Vienna. Različico ob 10. obletnici so razvili pri War Drum Studios.}} | publisher = [[Rockstar Games]] | producer = [[Leslie Benzies]] | programmer = {{ubl|Obbe Vermeij|Adam Fowler}} | artist = Aaron Garbut | writer = {{ubl|James Worrall|Paul Kurowski|[[Dan Houser]]}} | composer = {{ubl|Craig Conner|Stuart Ross}} | series = ''[[Grand Theft Auto]]'' | engine = [[RenderWare]] | platforms = {{collapsible list|title={{nobold|[[PlayStation 2]]}} |[[Microsoft Windows|Windows]] |[[Microsoft Xbox|Xbox]] |[[Mac OS|Mac OS X]] |[[Android (operacijski sistem)|Android]] |[[iOS]] |[[Fire OS]]}} | released = {{Collapsible list |title={{nobold|23. oktober 2001}} | '''PlayStation 2''' | {{Video game release|NA|23. oktober 2001|PAL|oktober 2001}} | '''Windows''' | {{Video game release|NA|21. maj 2002|PAL|24. maj 2002}} | '''Xbox''' | {{Video game release|NA|4. november 2003|PAL|2. januar 2004}} | '''Mac OS X''' | 12. november 2010 | '''Android, iOS''' | 15. december 2011 | '''Fire OS''' | 15. maj 2014}} | genre = [[Akcijsko-pustolovska videoigra]] | modes = [[Enoigralska videoigra|enoigralski]] }} '''''Grand Theft Auto III''''' je [[Akcijsko-pustolovska videoigra|akcijsko-pustolovska igra]] iz leta 2001, ki jo je razvilo podjetje DMA Design, izdalo pa Rockstar Games. Bila je prva 3D igra v seriji ''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)|Grand Theft Auto]]''. Zgodba, ki se dogaja v Liberty Cityju, ohlapno zasnovanem na [[New York|New Yorku]], spremlja Clauda, tihega protagonista, ki se zaplete v svet kriminala, drog, tolp in korupcije. Igra se igra iz perspektive tretje osebe, po odprtem svetu pa se igralec lahko premika peš ali z vozilom. Odprti svet igralcem omogoča prosto gibanje po Liberty Cityju. Pri razvoju sta sodelovala DMA Design s sedežem v [[Edinburg|Edinburghu]] in Rockstar s sedežem v New Yorku. Razvoj je vključeval preoblikovanje priljubljenih elementov iger serije ''Grand Theft Auto'' v popolnoma 3D-svet, kar se je zgodilo prvič v zgodovini. Izdaja igre je bila po [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadih 11. septembra]] prestavljena, da je ekipa lahko spremenila reference in nekatere elemente, ki bi lahko izpadli neprimerno. ''Grand Theft Auto III'' je izšel oktobra 2001 za PlayStation 2, maja 2002 za [[Microsoft Windows|Windows]] in novembra 2003 za [[Microsoft Xbox|Xbox]]. Mobilne različice so bile izdane ob deseti obletnici leta 2011, ob dvajseti obletnici pa je leta 2021 sledila predelana različica. ''Grand Theft Auto III'' je bil deležen pohval zaradi svojega koncepta, igranja, zvočnega oblikovanja in vizualne natančnosti, vendar je sprožil polemike zaradi nasilne in spolne vsebine. S strani več igralniških publikacij je ob koncu leta prejel nagrade in velja za prelomnico v konceptu odprtega sveta, eno najpomembnejših iger za šesto generacijo konzol in eno najboljših videoiger vseh časov.<ref name="Greatest"/> Bil je najbolje prodajana videoigra leta 2001 in med najbolje prodajanimi igrami za PlayStation 2 z več kot 11,6&nbsp;milijoni prodanih izvodov. Skupno so prodali več kot 14,5&nbsp;milijonov izvodov. Igri so sledili ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' (2002) in dve predzgodbi, ''[[Grand Theft Auto Advance]]'' (2004) in ''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' (2005). == Igranje == ''Grand Theft Auto III'' je [[Akcijsko-pustolovska videoigra|akcijsko-pustolovska igra,]] ki se igra iz perspektive tretje osebe. Igralci opravljajo misije – linearne scenarije z določenimi cilji – da napredujejo skozi zgodbo.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2001/10/22/grand-theft-auto-iii-3|title=Grand Theft Auto III|date=22. 10. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Doug|archive-date=2016-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160420085031/http://www.ign.com/articles/2001/10/22/grand-theft-auto-iii-3|url-status=bot: unknown}}</ref> Hkrati je mogoče izbrati več misij, saj nekatere misije zahtevajo, da igralci počakajo na nadaljnja navodila ali dogodke.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/03/an-interview-with-dmas-les-benzies|title=An Interview With DMA's Les Benzies|date=4. 10. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Zunaj misij se lahko igralci prosto sprehajajo po odprtem svetu in opravljajo neobvezne stranske misije. Začnejo v okrožju Portland in ko napredujejo skozi zgodbo, odklenejo otoka Staunton in Shoreside Vale.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/02/23/grand-theft-auto-3-interview-with-dma|title=Grand Theft Auto 3: Interview with DMA|date=23. 2. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Igralci lahko tečejo, skačejo ali uporabljajo vozila za premikanje po odprtem svetu igre.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/05/13/the-cars-of-grand-theft-auto-iii|title=The Cars of Grand Theft Auto III|date=13. 5. 2002|accessdate=25. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Douglass}}</ref> Med bojevanjem se lahko kot pomoč proti sovražnikom uporabi samodejno ciljanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/e3-2001-hands-on-grand-theft-auto-3/1100-2762402/|title=E3 2001 Hands-on: Grand Theft Auto 3|date=20. 5. 2001|accessdate=25. 12. 2025|website=GameSpot|last=Gerstmann|first=Jeff}}</ref> Če igralec utrpi škodo, si lahko obnovi svoj merilnik zdravja z dodatki za zdravje. Za absorpcijo strelov in eksplozivne škode se lahko uporabi neprebojni jopič, vendar se pri tem izčrpa.<ref name=":3">DMA Design 2001, stran 12.</ref> Ko je zdravje popolnoma izčrpano, se igranje ustavi in ​​igralec se ponovno pojavi v najbližji bolnišnici, pri čemer izgubi oklep, orožje in določeno količino denarja.<ref name=":21">{{Navedi splet|url=http://www.gamerevolution.com/review/grand-theft-auto-3|title=Grand Theft Auto 3 Review|date=1. 11. 2001|accessdate=25. 12. 2025|website=Game Revolution|last=Silverman|first=Ben|archive-date=2016-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160420033021/http://www.gamerevolution.com/review/grand-theft-auto-3|url-status=bot: unknown}}</ref> Če igralec med igranjem stori kaznivo dejanje, se lahko odzovejo organi pregona v igri, kar je označeno z merilnikom <nowiki>''iskanja''</nowiki> na projekcijskem zaslonu (HUD). Na merilniku prikazane zvezdice označujejo trenutno stopnjo iskanja.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.allgame.com/game.php?id=34181&tab=review|title=Grand Theft Auto III - Review|accessdate=25. 12. 2025|website=AllGame|last=Marriott|first=Scott Alan|archive-date=2014-11-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20141114184120/http://www.allgame.com/game.php?id=34181&tab=review|url-status=dead}}</ref> Pri najvišji stopnji šestih zvezdic postanejo prizadevanja organov pregona za onesposobitev igralca zelo agresivna.<ref>DMA Design 2001, stran 11.</ref> Policisti bodo iskali igralca, tudi ko ta zapusti območje, kjer je naredil kaznivo dejanje. Merilnik iskanja preide v način ohlajanja in se sčasoma izprazni, ko je igralec skrit iz vidnega polja policistov.<ref name=":0" /> Igralec v igri nadzoruje nemega kriminalca Clauda.<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/51974aa3a99a59/grand-theft-auto-iii-your-questions-answered-part-one-claude-dar.html|title=Grand Theft Auto III: Your Questions Answered – Part One (Claude, Darkel & Other Characters)|date=15. 12. 2011|accessdate=28. 12. 2025|website=Rockstar Games}}</ref> Skozi zgodbo Claude srečuje različne like iz kriminalnega podzemlja. Ko igralci opravljajo misije za različne tolpe in kriminalne organizacije, jih drugi člani tolpe pogosto branijo, medtem ko člani tekmecev prepoznajo igralca in nanj streljajo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/01/the-gangs-and-weapons-in-grand-theft-auto-iii|title=The Gangs and Weapons in Grand Theft Auto III|date=2. 10. 2001|accessdate=28. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Med prostim potepanjem po igralnem svetu se lahko igralec ukvarja z dejavnostmi, kot so mini igre v vlogi policista, gasilca, reševalca in taksista.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/09/25/beneath-the-hood-of-grand-theft-auto-iii|title=Beneath the Hood of Grand Theft Auto III|date=26. 9. 2001|accessdate=28. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Izpolnitev teh nalog igralcu prinese kontekstualno specifične nagrade, na primer izpolnitev nalog v vlogi policista igralcu omogoči, da po storjenem kaznivem dejanju s podkupnino zmanjša stopnjo pregona.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/features/essential-50-gta3|title=The Essential 50 Part 49: Grand Theft Auto III|date=10. 3. 2016|accessdate=28. 12. 2025|website=1UP|last=Parish|first=Jeremy|archive-date=2016-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20160310225646/http://www.1up.com/features/essential-50-gta3|url-status=dead}}</ref> Igralci lahko za boj proti sovražnikom uporabljajo napade od blizu, strelno orožje in eksploziv. Med strelnim orožjem so na voljo tudi Micro Uzi, puška [[M16]] in [[plamenomet]].<ref name=":2" /> Tridimenzionalno okolje igre omogoča pogled iz prve osebe med ciljanjem z [[Ostrostrelna puška|ostrostrelno puško]], metalcem raket in puško M16. Poleg tega je bil boj v igri preoblikovan tako, da igralcem omogoča streljanje med vožnjo na stran.<ref name=":1" /> Igra igralcem ponuja široko paleto možnega orožja – kupijo ga lahko pri lokalnih trgovcih s strelnim orožjem, ga najdejo na tleh, ga poberejo mrtvim sovražnikom ali pa ga najdejo raztresenega po mestu.<ref name=":3" /> == Zgodba == Manjšega kriminalca Clauda izda in ustreli njegovo dekle Catalina ([[Cynthia Farrell]]) med ropom banke izven Liberty Cityja. Clauda aretirajo, a med prevozom v zapor pobegne, ko člani kolumbijskega kartela iz zasede napadejo njegov transport, da bi ugrabili drugega zapornika. Med pobegom se Claude spoprijatelji s strokovnjakom za eksplozive in soobsojencem 8-Ballom ([[Guru (raper)|Guru]]), ki ga vzame pod svoje zavetje in ga predstavi mafijski družini Leone, da bi mu priskrbeli delo. Claude pomaga mafiji pri različnih operacijah, vključno z zmago v vojni tolp proti lokalni skupini [[Triada (organiziran kriminal)|triad]], s čimer si prisluži spoštovanje Dona Salvatoreja Leoneja ([[Frank Vincent]]). Ko izve, da kartel ustvarja in prodaja novo ulično drogo z imenom SPANK, da bi financiral svojo širitev v Liberty City, Salvatore ukaže Claudu, naj uniči ladjo, ki predstavlja njihov plavajoči laboratorij drog. Claudu to uspe s pomočjo 8-Balla. Salvatore kasneje naroči Claudu, naj se spoprime z manjšo težavo, toda Salvatorejeva žena Maria ([[Debi Mazar]]), ki ji je Claude všeč, mu razkrije, da gre za past. Maria pove, da je Salvatoreju rekla, da ima afero s Claudom, da bi ga naredila ljubosumnega, zato ga Salvatore sedaj hoče ubiti. Claude pobegne na otok Staunton z Mario in njeno prijateljico Asuko Kasen ([[Lianna Pai]]), sovoditeljico [[Jakuze|jakuz]]. Potem ko ubije Salvatoreja, da bi prekinil vezi z mafijo, Claude začne delati za jakuze. V tem času pomaga tudi skorumpiranemu policijskemu inšpektorju Rayu Machowskemu ([[Robert Loggia]]), kateremu na koncu tudi pomaga pobegniti iz mesta, in vplivnemu poslovnežu Donaldu Loveu ([[Kyle MacLachlan]]). Donald najame Clauda, ​​da ubije Asukinega brata Kendžija ([[Les J.N. Mau]]) pod pretvezo napada kartela, da bi začel vojno med tolpami, zaradi česar bi lahko dobil gradbišča za svoja podjetja. Po uspešno opravljeni nalogi Claude uspe priti do srečanja s Catalino, ki je zdaj vodja kartela, na gradbišču. Vendar Catalina pobegne, potem ko izda in ustreli svojega partnerja Miguela ([[Al Espinosa]]). Asuka krivi kartel za Kendžijevo smrt in zaseže gradbišče. Jakuze ujamejo ranjenega Miguela in ga mučijo, da bi dobili informacije o kartelskih operacijah v mestu, kar Claudu omogoči, da jih napada in ovira kartel. Besna Catalina umori Asuko in Miguela ter ugrabi Mario, za katero zahteva 500.000 dolarjev. Claude se sreča s Catalino, da bi plačal odkupnino, vendar ga Catalina ponovno prevara in ga ujame v past. Claude pobegne, reši Mario in uniči helikopter, s katerim Catalina poskuša pobegniti, pri čemer jo ubije. Ko Claude in Maria zapustita kraj dogodka, se Maria začne pritoževati nad ugrabitvijo, a jo utiša strel.{{efn|Zvok strela in utišanje Mariinega glasu sta privedla do ugibanj, da jo je Claude ubil ali pa le utišal. Rockstar ni nikoli potrdil, kaj se je v zgodbi dejansko zgodilo.}} == Razvoj == {{Multiple image |align=right |direction=horizontal |total_width=400 |image1=Leslie Benzies @ Everywhere Game.jpg |alt1=Leslie Benzies |image2=Dan Houser at Rockstar Games.png |alt2=Dan Houser |image3=Sam Houser at Rockstar Games.png |alt3=Sam Houser |footer=[[Leslie Benzies]] (levo) je produciral igro skupaj z [[Dan Houser|Danom Houserjem ]] (na sredini), ki je tudi soavtor zgodbe. [[Sam Houser]] (desno), predsednik družbe Rockstar Games, je bil izvršni producent igre.}} Osrednjo razvojno ekipo igre ''Grand Theft Auto III'' je sestavljalo približno 23 ljudi pri družbi [[DMA Design]] v [[Edinburg|Edinburgu]], ki so tesno sodelovali z založnikom [[Rockstar Games]] v New Yorku.<ref name=":2" /> Prvotni tehnološki demo je bil ustvarjen na [[Sega|Seginem]] [[Dreamcast|Dreamcastu]] v času konca razvoja igre ''[[Grand Theft Auto 2]]'' leta 1999.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/20-years-later-rockstar-reflects-on-how-gta-3-showed-us-the-first-glimpse-of-what-was-possible/|title=20 years later, Rockstar reflects on how GTA 3 "showed us the first glimpse of what was possible"|date=22. 10. 2021|accessdate=27. 1. 2026|website=GamesRadar+|last=Donnelly|first=Joe}}</ref> Rockstar je pritiskal na svoje ekipe, naj ustvarijo 3D odprt svet. Skupina DMA, ki je ustvarila igro ''Space Station Silicon Valley'' (1998), je začela delati na projektu, ločenem od ekipe za ''Grand Theft Auto 2''. Alan Jack, podporni inženir pri DMA, ga je opisal kot kombinacijo raziskovanja iz igre ''Body Harvest'' (1998) z mestno ravnijo igre ''Space Station Silicon Valley.''<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.timeextension.com/news/2024/04/grand-theft-auto-iii-likely-wouldnt-exist-without-the-sega-dreamcast|title=Grand Theft Auto III Likely Wouldn't Exist Without The Sega Dreamcast|date=26. 4. 2024|accessdate=27. 1. 2026|website=Time Extension|last=Yarwood|first=Jack}}</ref> Ekipa se je odločila, da ne bo uporabljala blagovne znamke ''Grand Theft Auto'', da bi se izognila konfliktu z ekipo za ''Grand Theft Auto 2'', in je začela razvijati svojo igro kot projekt ''Godzilla''. Potem ko je [[Take-Two Interactive]] septembra 1999 od Infogramesa prevzel DMA, sta se ekipi za igri ''Space Station Silicon Valley'' in ''Grand Theft Auto 2'' združili. Združena ekipa je sprva začela razvijati ''Grand Theft Auto III'' za Dreamcast, vendar je po štirih mesecih prešla na [[PlayStation 2]]. Tehnični direktor Obbe Vermeij je dejal, da premik ni bil posledica strojne opreme, temveč so se tako odločili zato, ker je postalo jasno, da Dreamcast ni komercialno uspešen. Odločitev je opisal kot razočarajočo in poudaril, da so bili zaposleni v DMA Design veliki oboževalci igre ''Phantasy Star Online'' (2000).<ref name=":4" /> V času razvoja igre za Dreamcast je DMA Design razvijal mestne bloke z rjavimi hišami, pristanišča, trgovske površine, vozila in pešce.<ref name=":4" /> Do začetka leta 2001 je ekipa zasnovala mesto, avtomobile in nekaj orožja.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/dan-houser-opens-up-about-grand-theft-auto-iii/1100-6341347/|title=Dan Houser Opens Up About Grand Theft Auto III|date=21. 10. 2011|accessdate=28. 1. 2026|website=GameSpot|last=McInnis|first=Shaun}}</ref> Producent Leslie Benzies je ''Grand Theft Auto III'' opisal kot "simulator kriminala".<ref name=":2" /> Rockstar je ponudil ''Grand Theft Auto III'' podjetju Microsoft Game Studios kot ekskluzivno igro za [[Microsoft Xbox|Xbox]], vendar je Microsoft ponudbo zavrnil zaradi narave igre in slabe prodaje predhodnikov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/news150506xboxgta3|title=Microsoft turned down GTA III|date=15. 5. 2006|accessdate=28. 1. 2026|website=Eurogamer|last=Bramwell|first=Tom}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/microsoft-recalls-time-it-rejected-rockstars-pitch-to-put-gta3-on-the-original-xbox|title=Microsoft recalls time it rejected Rockstar's pitch to put GTA3 on the original Xbox|date=15. 12. 2021|accessdate=28. 1. 2026|website=Eurogamer|last=Wales|first=Matt}}</ref> Igra je bila za PlayStation 2 v Severni Ameriki izdana 23. oktobra 2001.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/18/grand-theft-auto-iii-release-date-confirmed|title=Grand Theft Auto III Release Date Confirmed|date=19. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=IGN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.rockstargames.com/GrandTheftAuto3/html/news.html|title=10/23: In Stores Now|date=23. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=Rockstar Games|archive-date=2001-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20011113185851/http://www.rockstargames.com/GrandTheftAuto3/html/news.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/filters/products/0,11114,466217,00.html|title=Grand Theft Auto 3|date=18. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=GameSpot|archive-date=2001-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20011018143413/http://gamespot.com/gamespot/filters/products/0,11114,466217,00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Ekipa je izdajo različice za Windows odložila na čas po izdaji za PlayStation 2, da bi zagotovila visokokakovosten prenos, pri čemer je navedla težave s sočasno izdajo prejšnjih iger ''Grand Theft Auto'' na tej platformi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/04/21/grand-theft-auto-iii-interview|title=Grand Theft Auto III Interview|date=21. 4. 2002|accessdate=28. 1. 2026|website=IGN|last=Adams|first=Dan}}</ref> Zoo Corporation je angleško različico igre za Windows na Japonskem izdal 28. junija 2002. Po izteku založniške pogodbe<ref>{{Navedi splet|url=http://gta3.zoo.co.jp/main.html|title=GTA 3|date=8. 7. 2003|accessdate=29. 1. 2026|website=Zoo Corporation}}</ref> je Capcom 25. septembra 2003 izdal japonsko različico za PlayStation 2 in Windows.<ref name=":46">{{Navedi splet|url=https://www.timeextension.com/features/the-inside-story-behind-grand-theft-auto-iiis-japanese-release|title=The Inside Story Behind Grand Theft Auto III's Japanese Release|date=27. 8. 2024|accessdate=29. 1. 2026|website=Time Extension|last=Yarwood|first=Jack}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/capcom-to-release-gta-iii-in-japan/1100-6030083/|title=Capcom to release GTA III in Japan|date=16. 6. 2003|accessdate=29. 1. 2026|website=GameSpot|last=Calvert|first=Justin}}</ref> === Oblikovanje === ''Grand Theft Auto III'' je prva 3D igra v seriji,<ref>Kushner 2012, strani 81–82.</ref> ki uporablja igralni mehanizem družbe Criterion Games, RenderWare.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kotaku.com.au/2015/04/grand-theft-auto-vbenchmarked-pushing-pc-graphics-to-the-limit/|title=Grand Theft Auto V Benchmarked: Pushing PC Graphics To The Limit|date=19. 4. 2015|accessdate=2. 2. 2026|website=Kotaku|last=Walton|first=Steven|archive-date=2016-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20160318225629/http://www.kotaku.com.au/2015/04/grand-theft-auto-vbenchmarked-pushing-pc-graphics-to-the-limit/|url-status=dead}}</ref> Izvršni producent Sam Houser si je vedno želel, da bi serija prešla v 3D,<ref name=":5" /> DMA Design pa je eksperimentiral s 3D svetovi v igrah, kot sta ''Body Harvest'' in ''Space Station Silicon Valley''.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.gamesindustry.biz/grown-up-video-games-and-a-template-for-the-open-world-the-legacy-of-grand-theft-auto-3|title=The legacy of Grand Theft Auto 3: Grown-up video games and a template for the open world|date=11. 11. 2021|accessdate=2. 2. 2026|website=GamesIndustry|last=Batchelor|first=James}}</ref> Z izidom PlayStationa 2 leta 2000 je ekipa verjela, da je velik 3D svet končno mogoč.<ref name=":6" /> Umetniški direktor Aaron Garbut je menil, da so bile druge videoigre tistega časa "stvar, ki si jo igral", medtem ko je želel, da bi bil ''Grand Theft Auto III'' "kraj, v katerem si živel".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.inverse.com/gaming/gta-3-20th-anniversary-rockstar-aaron-garbut|title='GTA III' 20th anniversary: How Rockstar invented open-world gaming|date=22. 10. 2021|accessdate=2. 2. 2026|website=Inverse|last=Glennon|first=Jen}}</ref> Načrtovani spletni način za več igralcev je bil zaradi časovnih in drugih omejitev opuščen.<ref name=":10">Crookes 2013, strani 58–63.</ref> Pri oblikovanju igre je razvojna ekipa razširila koncepte, predstavljene v prejšnjih igrah ''Grand Theft Auto''. Benzies je dejal, da je bil namen poustvariti "svobodo in raznolikost" prejšnjih iger v "živem, dihajočem 3D svetu" z uporabo moči PlayStationa 2.<ref name=":2" /> Podpora konzole za [[DVD]]-je, nadgradnja formata [[Zgoščenka|zgoščenk]] PlayStationa, je razvijalcem dala več prostora za shranjevanje animacij, glasbe in okolij.<ref>Kushner 2012, stran 81.</ref> Kljub temu se je ekipa zaradi obsega igre počutila omejeno z 32-imi megabajti [[Bralno-pisalni pomnilnik|RAM]]-a PlayStationa 2. Njena velikost je povzročala težave tudi preizkuševalcem zaradi raznolikosti scenarijev, ki so jih morali potrditi.<ref name=":7" /> Benzies je verjel, da je ustvarjanje živega mesta "temeljno načelo" koncepta igre med razvojem.<ref name=":2" /> Sam Houser je menil, da je 3D element igre omogočil, da se je "kemija ekipe prvič popolnoma združila".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/features/sam-houser-interview|title=Sam Houser Interview|accessdate=2. 2. 2026|website=1UP.com|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305021114/http://www.1up.com/features/sam-houser-interview|url-status=dead}}</ref> Razvijalci so imeli težave z integracijo vseh vidikov igre v popolnoma 3D-svet, kot so zvoki in radijske postaje, ter z oblikovanjem in sinhronizacijo velikega števila neigralskih likov, prisotnih v odprtem svetu.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2011/10/18/dan-houser-talks-grand-theft-auto-iii|title=Dan Houser Talks Grand Theft Auto III|date=18. 10. 2011|accessdate=5. 2. 2026|website=IGN|last=Miller|first=Greg}}</ref> Producent Dan Houser je povedal, da je bilo posnetih približno 8000 vrstic dialogov,<ref name=":8" /> medtem ko je programer zvoka Raymond Usher ocenil, da jih je bilo približno 18.000.<ref>{{Navedi splet|url=http://designingsound.org/2013/09/interview-with-raymond-usher/|title=Interview with Raymond Usher|date=30. 9. 2013|accessdate=5. 2. 2026|website=Designing Sound|last=Cullen|first=Neil}}</ref> Razvijalci so do sredine leta 2000 združili osnovne tehnične elemente igre s prototipom mehanike kraje avtomobila in stabilnim modelom pretakanja.<ref name=":11">{{Navedi splet|url=http://games.ign.com/articles/121/1210471p2.html|title=How Grand Theft Auto III Was Made|date=22. 10. 2011|accessdate=5. 2. 2026|website=IGN|last=Thomsen|first=Michael|archive-date=2011-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20111024184826/http://games.ign.com/articles/121/1210471p2.html|url-status=dead}}</ref> Pretakanje je bilo sprva namenjeno le nalaganju glasbe in geometrije zemljevida, vendar se je njegov obseg razširil na druge elemente, ko je ekipa ugotovila, da je treba obdelati več igralnih podatkov.<ref name=":7" /> Za oblikovanje igralnega sveta so razvijalci sprva ustvarili "hibridno mesto", ki ga je Dan Houser opisal kot "postindustrijsko mesto srednjega zahoda, ki vsebuje tudi značilnosti vzhodne obale<nowiki>''</nowiki>.<ref name=":8" /> Ko je ekipa začela razvijati igro znotraj tega sveta, so spoznali, da če dizajn temelji na resnični lokaciji, »lahko o njej poveš veliko stvari«.<ref name=":8" /> Posledično so preoblikovali Liberty City, ki je bil prej predstavljen v prvi igri ''Grand Theft Auto'' (1997), tako da je postal ohlapno zasnovan na New Yorku.<ref name=":8" /> DMA Design je sodeloval z ekipo pri Rockstarju v New Yorku pri kulturnih referencah. Ekipa Rockstarja je redno delala dolge ure po cele tedne, da bi zagotovila, da se reference, kot so proizvajalci avtomobilov v igri, nanašajo na mesto.<ref name=":6" /> Mesto je razdeljeno na tri otoke: industrijski del, ki predstavlja [[Brooklyn]] in [[Queens]], trgovsko središče, ki spominja na [[Manhattan]], in predmestja, podobna [[New Jersey|New Jerseyju]].<ref>Kushner 2012, stran 83.</ref> Otoki se odklenejo, igralec napreduje skozi zgodbo. Ekipa je želela, da igralci "na začetku občutijo revščino in si prizadevajo postati bogatejši".<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://ew.com/article/2011/10/21/grand-theft-auto-iii-anniversary-dan-houser/|title='Grand Theft Auto III' anniversary: Co-creator Dan Houser speaks!|date=21. 10. 2011|accessdate=8. 2. 2026|website=Entertainment|last=Franich|first=Darren}}</ref> Dan Houser je Liberty City opisal kot "hibrid generičnega ameriškega mesta", vključno s [[Chicago|Chicagom]], [[Pittsburgh|Pittsburghom]], [[Detroit|Detroitom]], New Yorkom in [[Philadelphia, Pensilvanija|Filadelfijo]].<ref name=":12" /> Menil je, da vzporedni realizem sveta ekipi omogoča več družbenih komentarjev.<ref name=":10" /> Sam Houser je kot navdih za okolje navedel filme in serije, kot sta ''Heat'' (1995) in ''[[Sopranovi]]'' (1999–2007), in jih želel posnemati v igri.<ref name=":13">Kushner 2012, stran 82.</ref> Navedel je tudi vpliv franšize ''[[The Legend of Zelda]]'', videoigre ''[[Super Mario 64]]'' (1996) in filma ''[[Dobri fantje]]'' (1990). ''Grand Theft Auto III'' pa je opisal kot "križanca med gangsterskim filmom in RPG".<ref name=":15">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2001/09/10/rockstars-sam-houser-mouths-off|title=Rockstar's Sam Houser Mouths Off|date=10. 9. 2001|accessdate=8. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.|archive-date=2012-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20121108073851/http://www.ign.com/articles/2001/09/10/rockstars-sam-houser-mouths-off|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2012/11/10/arts/video-games/q-and-a-rockstars-dan-houser-on-grand-theft-auto-v.html|title=Americana at Its Most Felonious|date=9. 11. 2012|accessdate=8. 2. 2026|website=The New York Times|last=Houser|first=Dan}}</ref> === Zgodba in liki === Ekipa je zgodbo in oblikovanje igre razvijala hkrati. Dan Houser je dejal: »Zgodbo uporabljamo za razkrivanje mehanike in mehaniko za pripovedovanje zgodbe.«<ref name=":9" /> Vendar se mu je zdelo težko ustvariti pripoved, saj je igra osredotočena na to, da igralcem daje svobodo izbire. Želel je, da bi bila zgodba bolj niansirana in zanimiva kot generični »vzpon, padec in ponovni vzpon superjunaka in zlobneža«.<ref name=":12" /> Scenarij igre se je osredotočal na cilje misije in poskušal implementirati veliko interaktivnosti.<ref name=":11" /> Dan Houser je menil, da je vsaka misija »lastna kratka zgodba« in del »celovite zgodbe«.<ref name=":9" /> S soscenaristom Jamesom Worrallom sta črpala navdih iz filmov, kot so ''The Warriors'', ''[[Taksist]]'', ''Scarface'' in ''Payback'',<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/details/Official_UK_Playstation_2_Magazine_Issue_003_2001_01_Future_Publishing_GB/page/8/mode/2up|title=Larceny in NYC|accessdate=8. 2. 2026|website=Official UK PlayStation 2 Magazine|last=Richards|first=Sam}}</ref> ter upodobitve mafijcev v filmih [[Martin Scorsese|Martina Scorseseja]].<ref name=":11" /> Med pisanjem zgodbe sta se Dan Houser in Worrall redno srečevala z oblikovalci in polnila sobo s samolepilnimi listki, da bi sestavili zaplet, ki bi oblikoval igro.<ref name=":11" /> Mnogi liki v igri so bili animirani z uporabo zajemanja gibanja, ki je bilo posneto v najetem studiu v Brooklyn Navy Yardu,<ref name=":13" /> čeprav je bilo to omejeno zaradi tehničnih omejitev. Tudi gibanje likov so ustvarjali filmsko, čeprav so omejeni poligoni to močno ovirali.<ref name=":11" /> Animiranje neigralskih likov, ki vstopajo in vozijo avtomobile, se je za ekipo izkazalo za težavno zaradi raznolikosti modelov vozil. »Vključevalo je združevanje več deset različnih animacij in spreminjanje ključnih sličic v kodi,« se je spominjal programski inženir Alan Campbell.<ref name=":10" /> Ekipa je pri animiranju prizorov v igri uporabljala različne kote kamere, da bi prikazala različna čustva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/09/the-cinematic-touch-of-grand-theft-auto-iii|title=The Cinematic Touch of Grand Theft Auto III|date=9. 10. 2001|accessdate=9. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Za glasovno igranje si je ekipa želela »naravne, subtilne predstave«, kar se je izkazalo za težavno, saj so mnogi igralci »imeli v glavi idejo, da morajo biti tudi njihove predstave animirane, ker so videoigre animirane,« je povedal režiser zajemanja gibanja Navid Khonsari.<ref name=":11" /> Claude v igri ni imenovan,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/08/29/the-characters-of-grand-theft-auto-iii-2|title=The Characters of Grand Theft Auto III|date=29. 8. 2001|accessdate=10. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> njegovo ime pa je bilo uradno razkrito šele po njegovem nastopu v ''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' (2004). Je tihi protagonist, ki med svojimi nastopi v seriji nikoli ne spregovori. Ekipa se je za to odločila predvsem zato, ker se jim to "ni zdelo velika težava" v primerjavi z drugimi izzivi, s katerimi so se soočali med razvojem, deloma pa tudi zato, da bi igralcem pomagala, da se poistovetijo z likom in ga naredijo takšnega, kot si ga želijo.<ref name=":14" /> Razvijalci za Clauda niso imeli "eno samo inspiracijo". Všeč jim je bila ideja o "močnem, tihem morilcu, ki bi bil postavljen ob bok vsem tem nevrotičnim mafijcem".<ref name=":14" /> === Oblikovanje zvoka in radia === ''Grand Theft Auto III'' vsebuje približno tri ure in pol radijskega gradiva v igri. Ekipa je iskala široko paleto glasbe, da bi igralcem omogočila preskakovanje med postajami kot v resničnem življenju, kar bi odražalo kulturo gangsterskih filmov, ki jo igra prikliče. Ekipa je uporabila pogovorne radijske postaje, da bi mestu dodala značaj in ponudila "edinstven pogled na ameriško življenje".<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/02/the-pet-sounds-of-grand-theft-auto-iii-part-3|title=The Pet Sounds of Grand Theft Auto III, Part 3|date=2. 10. 2001|accessdate=15. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Sam Houser je to opisal kot "zelo ikonoklastičen pogled na Ameriko".<ref name=":15" /> Ekipa je za postaje v igri izbrala prave [[Didžej|DJ-je]] in zanje napisala nenavadne dialoge, s čimer je želela doseči učinek "visokih produkcijskih vrednosti in absurdnih vsebin". Glasbeni direktor Craig Conner je sestavil sredstva radijske postaje – glasbo, oglase, dialoge DJ-jev in logotipe postaj.<ref name=":16" /> Chatterbox FM, ena od radijskih postaj, ki se predvaja v igri, je v celoti pogovorni radio, ki ga vodi [[Lazlow Jones]], ki se je leta 2001 srečal z generalnim direktorjem Rockstarja Terryjem Donovanom, ko sta se oba pripravljala na potovanje v Los Angeles na dogodek E3. Donovan je Jonesa povabil v pisarne Rockstarja na Manhattnu, kjer se je srečal z razvojno ekipo, vključno z Danom in Samom Houserjem ter producentom Jamiejem Kingom, ki so ga povabili k sodelovanju pri igri. Ustvarjali so v stanovanju Dana Houserja, celoten proces, vključno z montažo in snemanjem, pa je trajal približno štiri do pet mesecev. Z gosti in klicatelji postaje so pisci želeli satirizirati ameriški življenjski slog in so se zato osredotočili na ustvarjanje izmišljenih zgodb, namesto da bi jih utemeljili na novicah tistega časa, ki bi hitro zastarele. Jonesu so se pogovori zdeli naravni, saj je več let delal na radiu. Vloge gostov so upodobili Jonesovi prijatelji in sosedje, vključno z njegovim očetom, posneti pa so bili v New Yorku.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/the-story-behind-grand-theft-auto-iiis-ground-breaking-radio-station-chatterbox-fm|title=The Story Behind Grand Theft Auto 3’s Ground-breaking Radio Station Chatterbox FM|date=3. 8. 2021|accessdate=15. 2. 2026|website=IGN|last=Yarwood|first=Jack}}</ref> === Spremembe === :»[Menili smo], da je popoln pregled vsebine vseh naših naslovov in tržnih gradiv, ki jih uporabljamo za njihovo predstavitev, nujno potreben ... Naleteli smo na nekatere manjše kontekstualne reference, s katerimi se nismo več počutili udobno, pa tudi na nekaj zelo redkih primerov igranja, ki se nam niso zdeli več primerni.« — Terry Donovan, generalni direktor Rockstarja<ref name=":17">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/09/19/take-two-examines-changes-fall-games|title=Take-Two Examines, Changes Fall Games|date=18. 6. 2012|accessdate=19. 2. 2026|website=IGN}}</ref> Pred izdajo igre je bilo narejenih več sprememb, med katerimi so večino naredili zaradi [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra]] v New Yorku in okolici [[Washington, D.C.|Washingtona]]. 19. septembra 2001 je Rockstar izdajo igre odložil za tri tedne, pri čemer je napade navedel kot vplivni dejavnik.<ref name=":17" /> Paul Eibeler, takratni predsednik družbe Take-Two Interactive, je dejal, da je "vsak imel kakšnega strica ali brata", ki jih je napad prizadel.<ref>Kushner 2012, stran 98.</ref> Ena od sprememb, ki so bile uvedene po napadih, je bila barvna shema policijskih avtomobilov. Prvotno modra z belimi črtami, ki je spominjala na livrejo policijske uprave mesta New York, je bila spremenjena v črno-belo zasnovo, ki je običajna med več policijskimi upravami v Združenih državah. Druge spremembe so vključevale spremembo poti letala, da se izognemo vtisu, da leti v ali za nebotičnik, in odstranitev misije, ki se nanaša na teroriste, ter nekatere spremembe dialogov pešcev in pogovornega radia.<ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/rockstar-how-9-11-changed-grand-theft-auto-3|title=How 9/11 changed Grand Theft Auto 3|date=18. 11. 2011|accessdate=19. 2. 2026|website=Eurogamer|last=Phillips|first=Tom}}</ref> Druga sprememba v igri je bil lik Darkela, revolucionarnega borca, ki je prisegel, da bo uničil mestno gospodarstvo. Ko so v kodi igre našli omembe Darkela, so se pojavila ugibanja, da je povezan z 11. septembrom, vendar je Dan Houser pojasnil, da je bil lik izrezan "že mesece pred [izdajo]".<ref name=":18" /> Obstajala so poročila in predogledi, ki so navajali, da je igra pred izidom med pešci vsebovala tudi šolarje,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.co.uk/stories/previews/0%2C2160%2C2056706-2%2C00.html|title=Grand Theft Auto 3 First Impressions|date=24. 4. 2001|accessdate=19. 2. 2026|website=GameSpot|last=Ayinde|first=Modupe|archive-date=2001-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20010611042253/http://www.gamespot.co.uk/stories/previews/0%2C2160%2C2056706-2%2C00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> čeprav je Rockstar takšne govorice zavrnil kot "nesmisel".<ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/25o241181oaa23/grand-theft-auto-iii-your-questions-answered-part-two-911-the-gh.html|title=Grand Theft Auto III: Your Questions Answered – Part Two (9/11, The "Ghost Town", The Dodo and Other Mysteries)|date=5. 1. 2012|accessdate=19. 2. 2026|website=Rockstar Games}}</ref> Pri Rockstarju so izjavili, da je bila igra po 11. septembru "približno 1 % drugačna", največjospremembo pa je doživela naslovnica. Menili so, da je bila originalna naslovnica igre, ki je bila še vedno uporabljena za njeno izdajo v Evropi, po 11. septembru "preveč surova", zato so jo spremenili v tisto, kar je postalo "prepoznavni slog" serije.<ref name=":19" /> Sam Houser je dejal, da je bila naslovnica oblikovana zvečer in je bila takoj bolj priljubljena kot originalna.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/features/liberty-city-stories|title=Liberty City stories|date=15. 12. 2011|accessdate=19. 2. 2026|website=Edge|archive-date=2012-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120519025844/http://www.edge-online.com/features/liberty-city-stories|url-status=bot: unknown}}</ref> Navdih za naslovnico so bili filmski plakati za filme iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, kot je ''Afera Thomasa Crowna'' (1968).<ref name=":19" /> == Sprejem == === Odziv kritikov === {{Video game reviews | title = Sprejem različice za PlayStation 2 | MC = 97/100 | 1UP = A+ | Allgame = 5/5 | Edge = 8/10 | EuroG = 10/10 | GamePro = 5/5 | GameRev = A | GI = 9.5/10 | GSpot = 9.6/10 | GSpy = 94/100 | IGN = 9.6/10 }} ''Grand Theft Auto III'' je bil izdan ob pohvalah kritikov. ''[[Metacritic]]'' je na podlagi 56-ih ocen izračunal povprečno oceno 97 od 100, kar pomeni "splošno priznanje". Igra je izenačena s ''Tony Hawk's Pro Skater 3'' kot najvišje ocenjena igra za PlayStation 2 na spletnem mestu in izenačena s številnimi drugimi kot šesta najvišje ocenjena igra skupno.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.metacritic.com/browse/games/score/metascore/all/all/filtered|title=Best Video Games of All Time|accessdate=22. 2. 2026|website=Metacritic|archive-date=2015-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20151127234902/http://www.metacritic.com/browse/games/score/metascore/all/all/filtered|url-status=bot: unknown}}</ref> Recenzentom je bil všeč zvok igre,<ref name=":1" /><ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/r-gta3-ps2|title=Grand Theft Auto III PS2 Review|date=18. 7. 2005|accessdate=22. 2. 2026|website=Eurogamer|last=Bramwell|first=Tom}}</ref><ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-review/1900-2820025/|title=Grand Theft Auto III Review|date=24. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GameSpot|last=Gerstmann|first=Jeff}}</ref> igranje<ref name=":23">{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/reviews/grand-theft-auto-iii|title=Grand Theft Auto III Review for PS2|accessdate=22. 2. 2026|website=1UP|archive-date=2015-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20151018143147/http://www.1up.com/reviews/grand-theft-auto-iii|url-status=dead}}</ref><ref name=":20" /><ref name=":24">{{Navedi splet|url=http://www.gamesradar.com/published/reviews/game_review_477.html|title=Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 2. 2026|website=GamesMaster|archive-date=2001-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20011223211703/http://www.gamesradar.com/published/reviews/game_review_477.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in zasnovo odprtega sveta,<ref name=":1" /><ref name=":21" /><ref name=":25">{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/Games/Review/200112/R03.0804.1625.14160.htm?CS_pid=280166|title=Rockstar's Reservoir Dogs|accessdate=22. 2. 2026|website=Game Informer|last=Helgeson|first=Matt|last2=Leeper|first2=Justin|archive-date=2009-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20090614031044/http://www.gameinformer.com/Games/Review/200112/R03.0804.1625.14160.htm?CS_pid=280166|url-status=dead}}</ref> čeprav je bilo nekaj kritik usmerjenih na upravljanje.<ref name=":0" /><ref name=":27">{{Navedi splet|url=http://www.gamepro.com/sony/ps2/games/reviews/17600.shtml|title=Grand Theft Auto III Review for PS2|date=26. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GamePro|last=Four-Eyed Dragon|archive-date=2004-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20040219034423/http://www.gamepro.com/sony/ps2/games/reviews/17600.shtml|url-status=dead}}</ref><ref name=":26">{{Navedi splet|url=http://www.planetps2.com/features/reviews/2001/grandtheftauto3/|title=Grand Theft Auto 3|date=31. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GameSpy|last=Alupului|first=Andrei|archive-date=2001-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20011102102241/http://www.planetps2.com/features/reviews/2001/grandtheftauto3/|url-status=bot: unknown}}</ref> Tom Bramwell iz ''Eurogamerja'' je ''Grand Theft Auto III'' označil za "sočen, razvejan ep",<ref name=":20" /> revija ''Official PlayStation Magazine'' pa ga je označila za "najbolj inovativno, nenavadno, briljantno videoigro".<ref>"Grand Theft Auto III Review". ''Official PlayStation Magazine''. Ziff Davis. January 2002. Stran 126.</ref> Jeff Gerstmann iz ''GameSpota'' je igro opisal kot »neverjetno izkušnjo, ki je nihče ne bi smel zamuditi«.<ref name=":22" /> Doug Perry iz ''IGN''-ja jo je označil za »eno najboljših iger leta, na PlayStationu 2 ali katerem koli drugem sistemu«.<ref name=":1" /> Mnogi recenzenti so 3D-grafiko ocenili kot dobrodošlo spremembo v primerjavi z 2D-grafiko prejšnjih iger.<ref name=":1" /><ref name=":24" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' je še posebej pohvalil modele likov in vozil ter splošno kakovost tekstur mesta.<ref name=":22" /> Andrei Alupului iz ''GameSpyja'' je grafiko ocenil kot "resnično impresivno", modele avtomobilov pa je opisal kot "močno izboljšane" v primerjavi s tistimi v ''Midnight Clubu''.<ref name=":26" /> Bramwell iz ''Eurogamerja'' je grafiko ocenil kot "na splošno prijetno za gledanje", vendar jo je ocenil kot slabšo od iger, kot sta ''Gran Turismo 3'' in ''Ico''.<ref name=":20" /> Justin Leeper iz ''Game Informerja'' je svet igre opisal kot "osupljiv po obsegu in podrobnostih",<ref name=":25" /> Perry iz ''IGN-a'' pa ga je ocenil kot "resnično epskega obsega".<ref name=":1" /> Ben Silverman iz ''Game Revolutiona'' je mesto označil za "tehnološki čudež ... ki v neverjetnih podrobnostih ujame bistvo surovega mestnega življenja".<ref name=":21" /> Perry iz ''IGN-a'' je zvok igre ocenil kot "neverjetnega in natančno podanega", še posebej pa je pohvalil zvočne posnetke, glasovno igranje in oblikovanje zvoka ter izjavil, da je bilo "resnično obravnavano, kot da bi bilo posneto za film".<ref name=":1" /> Bramwell iz ''Eurogamerja'' je ponovil te občutke in zvoke mesta opisal kot "popolne", zvočni posnetek pa kot "pošasten".<ref name=":20" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' in Silverman iz ''Game Revolutiona'' sta zvok opisala kot "izjemen",<ref name=":21" /><ref name=":22" /> ''1UP.com'' pa je cenil subtilnost radijskih postaj v igri.<ref name=":23" /> Scott Alan Marriott iz ''AllGamea'' je glasbo označil za "pravo zvezdo" igre.<ref name=":0" /> Recenzenti so slog misij v igri ocenili kot dobrodošel odmik od tistih v prejšnjih igrah.<ref name=":20" /><ref name=":22" /> ''1UP.com'' je misije opisal kot "čudovito ustvarjalne",<ref name=":23" /> medtem ko je ''GamesMaster'' cenil raznolikost.<ref name=":24" /> Perry iz ''IGN''-a je podobno cenil raznolikost in obseg misij ter pohvalil količino razpoložljivih stranskih misij.<ref name=":1" /> Alupului iz ''GameSpyja'' je zgodbo igre opisal kot "dobro tempirano" in "koherentno", z elementi zapleta, podobnimi filmu o mafiji.<ref name=":26" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' je misije ocenil kot zabavne in zahtevne, vendar je opozoril, da raziskovanje igralnega sveta igralcem ponuja tudi "veliko zabave".<ref name=":22" /> Odzivi na upravljanje igre so bili mešani. Alupului iz ''GameSpyja'' je menil, da se igra "lepo upravlja", tako med vožnjo kot peš.<ref name=":26" /> Silverman iz ''Game Revolutiona'' je težave z upravljanjem opredelil kot edino pomanjkljivost igre, čeprav je pohvalil odzivnost mehanike vožnje.<ref name=":21" /> Matt Helgeson iz ''Game Informerja'' je podobno opisal vožnjo kot "odlično", vendar je opozoril na "neroden" boj.<ref name=":25" /> Igralec Four-Eyed Dragon iz ''GameProja'' je menil, da je avtomobile enostavno manevrirati.<ref name=":27" /> ''Edge'' je boj v igri opisal kot "neroden sistem, ki ga ovirajo igralci".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-3-review/|title=Grand Theft Auto III Review|date=29. 11. 2001|accessdate=24. 2. 2026|website=Edge|archive-date=2012-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20121220093927/http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-3-review/|url-status=bot: unknown}}</ref> ''1UP.com'' je opazil posebne pomanjkljivosti v sistemu ciljanja in pojasnil, da se "pogosto osredotoči na napačnega tipa".<ref name=":23" /> ==== Različica za Windows ==== {{Video game reviews | title = Sprejem različice za Windows | MC = 93/100 | GI = 9.5/10 | GSpot = 9.3/10 | GSpy = 94/100 | IGN = 9.4/10 | PCGUS = 92% | XPlay = 4/5 }} Ko je bil ''Grand Theft Auto III'' maja 2002 izdan za Windows, je bil deležen podobnih odzivov. ''Metacritic'' je na podlagi 20-ih ocen izračunal povprečno oceno 93 od 100, kar pomeni "splošno priznanje".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/game/grand-theft-auto-iii/critic-reviews/?platform=pc|title=Grand Theft Auto III for PC Reviews|accessdate=6. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> S tem je postal najvišje ocenjena igra za Windows iz leta 2002 na ''Metacriticu''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/browse/game/|title=Best PC Video Games for 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> Ocenjevalcem so bile všeč vizualne izboljšave<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-review/1900-2868062/|title=Grand Theft Auto III Review|date=28. 5. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=GameSpot|last=Wolpaw|first=Erik}}</ref><ref name=":31">{{Navedi splet|url=http://www.gamespy.com/reviews/june02/gta3pc/|title=Grand Theft Auto III (PC)|date=4. 6. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=GameSpy|last=Accardo|first=Sal|archive-date=2002-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20020811001646/http://www.gamespy.com/reviews/june02/gta3pc/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref name=":29">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2002/05/27/grand-theft-auto-iii-2|title=Grand Theft Auto III|date=27. 5. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=IGN|last=Blevins|first=Tal|archive-date=2016-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160106030306/http://www.ign.com/articles/2002/05/27/grand-theft-auto-iii-2|url-status=bot: unknown}}</ref> in izboljšave upravljanja,<ref name=":32">{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/Games/Review/200208/R03.0801.1639.54994.htm|title=Thug Life for Da PC Eezy|accessdate=6. 3. 2026|website=Game Informer|last=Helgeson|first=Matt|archive-date=2003-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20031028174901/http://www.gameinformer.com/Games/Review/200208/R03.0801.1639.54994.htm|url-status=dead}}</ref><ref name=":33">{{Navedi splet|url=http://www.pcgamer.com/archives/2005/07/grand_theft_aut_1.html|title=Grand Theft Auto III|accessdate=6. 3. 2026|website=PC Gamer|last=Morris|first=Daniel|archive-date=2006-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20060315144837/http://www.pcgamer.com/archives/2005/07/grand_theft_aut_1.html|url-status=bot: unknown}}</ref><ref name=":30">{{Navedi splet|url=http://www.techtv.com/extendedplay/reviews/story/0%2C24330%2C3388522%2C00.html|title='Grand Theft Auto III' (PC) Review|date=28. 6. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=X-Play|last=Bub|archive-date=2002-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20020806200759/http://www.techtv.com/extendedplay/reviews/story/0%2C24330%2C3388522%2C00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> vendar so nekaj kritik namenili sistemskim zahtevam.<ref name=":28" /><ref name=":29" /><ref name=":30" /> Funkcije in kontrole v igri v tej različici so bile na splošno dobro sprejete. Tal Blevins iz ''IGN''-a je pohvalil večjo natančnost upravljanja z miško, predvsem se mu je zdel natančnejši mehanizem ciljanja.<ref name=":29" /> Erik Wolpaw iz ''GameSpota'' je prav tako pohvalil upravljanje z miško, vendar ni odobraval sistema ponovnega predvajanja, zlasti zaradi pomanjkanja možnosti za merjenje časa in upravljanje kamere.<ref name=":28" /> Andrew Bub iz ''Extended Playa'' je cenil dodatek radijske postaje po meri, pa tudi razpoložljivost preoblek po meri.<ref name=":30" /> Daniel Morris iz ''PC Gamerja'' je pohvalil izboljšave igranja, ki jih ponuja prenos, vendar je kritiziral pomanjkanje večjih dodatnih funkcij, kot je zemljevid mesta v igri.<ref name=":33" /> Vizualna podoba te različice je bila deležna pozitivnega odziva recenzentov. Wolpaw iz ''GameSpota'' je pohvalil predelane teksture, vendar je kritiziral pogosta pojavna okna in napredne sistemske zahteve.<ref name=":28" /> Blevins iz ''IGN''-a je podobno kritiziral potrebo po naprednem sistemu za stabilno igranje, vendar je na koncu menil, da je ta različica videti "nekoliko lepša" od originalne igre.<ref name=":29" /> Sal Accardo iz ''GameSpyja'' je menil, da je različica za Windows "videti veliko ostrejša" kot različica za PlayStation 2, čeprav je opazil nekaj "trgajočih" animacij.<ref name=":31" /> Bub iz ''Extended Playa'' je omenil, da so napredne nastavitve povzročile upočasnitev in sesutje sistema.<ref name=":30" /> Matt Helgeson iz ''Game Informerja'' je opazil majhno razliko med vizualnimi elementi originala in nove različice.<ref name=":32" /> ==== Mobilna različica ==== {{Video game reviews | title = Sprejem mobilne različice | MC = 80/100 | Destruct = 7/10 | EuroG = 5/10 | GSpot = 7/10 | IGN = 7.5/10 | rev1 = ''[[Pocket Gamer]]'' | rev1Score = 9/10 }} Ko je bil ''Grand Theft Auto III'' decembra 2011 izdan za mobilne naprave, je prejel na splošno pozitivne ocene. ''Metacritic'' je na podlagi 26-ih ocen izračunal povprečno oceno 80 od 100.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/game/grand-theft-auto-iii/critic-reviews/?platform=ios-iphoneipad|title=Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary Edition for iPhone/iPad Reviews|accessdate=12. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> Ocenjevalcem je bila všeč izboljšana grafika,<ref name=":34">{{Navedi splet|url=http://www.destructoid.com/review-grand-theft-auto-iii-10-year-anniversary-218563.phtml|title=Review: Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary|date=27. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=Destructoid|last=Sterling|first=Jim}}</ref><ref name=":35">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2011/12/19/grand-theft-auto-3-ios-review|title=Grand Theft Auto 3 (iOS) Review|date=19. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=IGN|last=Eykemans|first=Peter|archive-date=2012-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20121101022337/http://www.ign.com/articles/2011/12/19/grand-theft-auto-3-ios-review|url-status=bot: unknown}}</ref> kritike pa so bile usmerjene na upravljanje na zaslonu na dotik.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/grand-theft-auto-3-10-year-anniversary-edition-review-review|title=Grand Theft Auto 3: 10 Year Anniversary Edition Review|date=19. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=Eurogamer|last=Whitehead|first=Dan}}</ref><ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-10-year-anniversary-edition-r/1900-6347881/|title=Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary Edition Review|date=22. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=GameSpot|last=Walton|first=Mark}}</ref> Peter Eykemans iz ''IGN''-a je pohvalil bolj gladke teksture, zlasti zgoščene na zaslonu mobilnega telefona,<ref name=":35" /> medtem ko je James Stephanie Sterling iz ''Destructoida'' opazil izboljšave pri modelih likov in vozil.<ref name=":34" /> Mark Walton iz ''GameSpota'' je zapisal, da igra dobro deluje na vrhunskih napravah, kot sta Motorola Xoom in Samsung Galaxy S II, vendar je opazil znatne težave s hitrostjo sličic in teksturami na Xperia Play.<ref name=":37" /> Mark Brown iz ''Pocket Gamerja'' je ugotovil kratko razdaljo risanja v igri, kar je vodilo do nenadnih pojavnih oken, čeprav je še vedno ugotovil, da so bili modeli in teksture v tej različici "izboljšani".<ref name=":38">{{Navedi splet|url=https://www.pocketgamer.com/|title=Grand Theft Auto 3: 10th Anniversary Edition review|date=15. 12. 2011|accessdate=14. 3. 2026|website=Pocket Gamer|last=Brown|first=Mark}}</ref> Upravljanje na zaslonu na dotik je prejelo mešane odzive. Dan Whitehead iz ''Eurogamerja'' je cenil mehaniko vožnje, vendar je menil, da je premikanje peš "neuravnotežen način navigacije" po svetu, in je kritiziral "nerodno" mehaniko streljanja, saj večine pušk ni mogoče ročno ciljati.<ref name=":36" /> Eykemans iz ''IGN''-a je menil, da kontrole "naredijo polovico izkušnje frustrirajočo",<ref name=":35" /> Sterling iz ''Destructoida'' pa jih je opisal kot "daleč največjo oviro užitku" v mobilni različici igre.<ref name=":34" /> Brown iz ''Pocket Gamerja'' je ugotovil, da zaslon na dotik "ni preveč drastično oviral [igre]", pohvalil pa je preprosto gibanje in "lahko" mehaniko vožnje.<ref name=":38" /> Nekateri kritiki so opazili boljše kontrole pri uporabi zunanjih igralnih ploščkov, vendar so menili, da ovirajo prenosljivost igre.<ref name=":37" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pocketgamer.com/|title=Grand Theft Auto 3: 10th Anniversary Edition review – Xperia Play|date=23. 12. 2011|accessdate=14. 3. 2026|website=Pocket Gamer|last=Caldwell|first=Brendan}}</ref> === Nagrade === ''Grand Theft Auto III'' je prejel številne nominacije in nagrade igralniških publikacij. Na 2. podelitvi nagrad Game Developers Choice je bil nagrajen za igro leta.<ref name=":39">{{Navedi splet|url=https://gamechoiceawards.com/archive/gdca_2nd.html|title=2nd Annual GDCA|accessdate=22. 3. 2026|website=Game Developers Choice Awards}}</ref> Prav tako sta ga za najboljšo igro leta proglasila ''GameSpot''<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p6_06.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Game of the Year|date=8. 2. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20020208073702/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p6_06.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''GameSpy''.<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/overall/overall_goty2001.shtml|title=Game of the Year: Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20060503143707/http://archive.gamespy.com/goty2001/overall/overall_goty2001.shtml|url-status=dead}}</ref> ''Game Revolution'',<ref name=":40">{{Navedi splet|url=http://gr.bolt.com/articles/awards/ps2/ps2_2001.htm|title=Best PS2 Games of 2001|accessdate=22. 3. 2026|website=Game Revolution|archive-date=2005-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20050307063622/http://gr.bolt.com/articles/awards/ps2/ps2_2001.htm|url-status=dead}}</ref> ''GameSpot'',<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p5_08.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Best PlayStation 2 Game|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20020204034250/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p5_08.html|url-status=bot: unknown}}</ref> ''GameSpy''<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/ps2/ps2_goty.shtml|title=PS2 Game of the Year: Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20061212064914/http://archive.gamespy.com/goty2001/ps2/ps2_goty.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''IGN''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/01/18/ps2-game-of-the-year-2001|title=PS2 Game of the Year 2001|date=18. 1. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Doug}}</ref> so ga razglasili za najboljšo igro za PlayStation 2. Osvojil je tudi nagrado za najboljšo akcijsko igro po izboru ''Game Revolutiona'',<ref name=":40" /> ''GameSpota'',<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p3_02.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Best Action/Adventure Game|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2001-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20011227153428/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p3_02.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''IGN''-a,<ref>{{Navedi splet|url=http://ps2.ign.com/news/40912.html|title=Best Action Game of 2001|date=14. 1. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=IGN|archive-date=2002-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20020117204708/http://ps2.ign.com/news/40912.html|url-status=dead}}</ref> nagrado za najbolj inovativno igro po izboru ''GameSpota''<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p2_06.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Most Innovative|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20020204020322/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p2_06.html|url-status=bot: unknown}}</ref> ter nagrado za odličnost v oblikovanju iger na podelitvi nagrad Game Developers Choice.<ref name=":39" /> ''GameSpy'' je igro razglasil tudi za najbolj napadalno<ref name=":44">{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/24.shtml|title=Most Offensive: Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110195949/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/24.shtml|url-status=dead}}</ref> in ji podelil nagrado za najboljšo uporabo radia<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/26.shtml|title=Best Use of Radio: Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110193257/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/26.shtml|url-status=dead}}</ref> ter za najboljšo uporabo umetne inteligence.<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/6.shtml|title=Best Artificial Intelligence: The Runner Up Awards Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110192202/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/6.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> Osvojil je globalno nagrado na 7. podelitvi nagrad CESA leta 2003<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2003/10/30/cesa-announces-game-awards-2|title=CESA Announces Game Awards|date=31. 10. 2003|accessdate=23. 3. 2026|website=IGN}}</ref> in nagrado za odličnost na 8. podelitvi nagrad CESA leta 2004.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamedeveloper.com/game-platforms/cesa-game-awards-2004-announced|title=CESA Game Awards 2004 Announced|date=29. 10. 2004|accessdate=23. 3. 2026|website=Game Developer|last=Jenkins|first=David}}</ref> Na 5. letni podelitvi nagrad Interactive Achievement Awards je ''Grand Theft Auto III'' osvojil nagradi za izjemne dosežke v oblikovanju iger in izjemne dosežke v inženirstvu igranja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/fifth-annual-aias-awards-announced/1100-2852523/|title=Fifth annual AIAS awards announced|date=4. 3. 2002|accessdate=24. 3. 2026|website=GameSpot|last=Varanini|first=Giancarlo}}</ref> ter bil nominiran za akcijsko/pustolovsko igro leta za konzole.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/02/07/2001-academy-awards-for-games|title=2001 Academy Awards for Games|date=7. 2. 2002|accessdate=24. 3. 2026|website=IGN}}</ref> Naslednje leto je na 6. letni podelitvi nagrad Interactive Achievement različica za Windows osvojila nagrado za računalniško akcijsko/pustolovsko igro leta<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/2002-aias-award-winners-announced/1100-2911851/|title=2002 AIAS award winners announced|date=4. 3. 2003|accessdate=24. 3. 2026|website=GameSpot|last=Colayco|first=Bob}}</ref> in bila nominirana za izjemne inovacije v računalniških igrah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.interactive.org/awards/award_category_details.asp?idAward=2003&idGameAwardType=69|title=Innovation in Computer Games|accessdate=24. 3. 2026|website=Academy of Interactive Arts & Sciences}}</ref> == Prodaja == V Združenih državah Amerike je bil ''Grand Theft Auto III'' najbolje prodajana igra leta 2001, saj so do decembra prodali več kot 1,4 milijona enot<ref name=":41">{{Navedi splet|url=https://www.nintendoworldreport.com/news/6845/better-csfb-numbers|title=Better CSFB Numbers|date=5. 1. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Nintendo World Report|last=Powers|first=Rick}}</ref> in do februarja 2002 dva milijona.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.npd.com/dynamic/releases/press_020207.htm|title=NPD Reports Annual 2001 U.S. Interactive Entertainment Sales Shatter Industry Record|date=7. 2. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Port Washington|last=Radwick|first=Dora|last2=Dolan|first2=Sean P.|archive-date=2004-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20040814133238/http://www.npd.com/dynamic/releases/press_020207.htm|url-status=dead}}</ref> Delnice Take-Two so se znatno zvišale,<ref>Kushner 2012, stran 102.</ref> igra pa je bila uvrščena na seznam največjih uspešnic PlayStationa.<ref name=":10" /> V enem letu so prodali šest milijonov izvodov in ustvarili več kot 250 milijonov ameriških dolarjev prihodka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newspapers.com/article/news-press-game-controversy-nothing-new/84459172/|title=Game: Controversy nothing new|date=5. 11. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Newspapers}}</ref> Do januarja 2003 se je prodalo sedem milijonov izvodov, s čimer so zaslužili več kot 350 milijonov ameriških dolarjev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newspapers.com/article/88629304/edmonton-journal/?__cf_chl_tk=jY5C3eVaAcL2cTGgpSlUdRWzXy2XOtrawkNRp1aI4UQ-1774613098-1.0.1.1-NJ7HSw5fYcgZaKWPAkvBs.qpkUNqhdnWONcyRKqoa6c|title=Parents take on their game boys|date=3. 1. 2003|accessdate=27. 3. 2026|website=Edmonton Journal|last=Macdonald|first=Don}}</ref> Postala je druga najbolje prodajana igra leta 2002, takoj za svojim nadaljevanjem, ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.npd.com/press/releases/press_030128a.htm|title=The NPD Group Reports Annual 2002 U.S. Video Game Sales Break Record|date=27. 1. 2003|accessdate=27. 3. 2026|website=Port Washington|last=Radwick|first=Dora|last2=Dolan|first2=Sean P.|archive-date=2016-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160306233306/https://www.npd.com/press/releases/press_030128a.htm|url-status=dead}}</ref> V Združenih državah Amerike so do junija 2004 prodali 5,35 milijona enot,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|title=US Platinum Chart Games|accessdate=27. 3. 2026|website=The MagicBox|date=5. 6. 2004|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225054756/http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> do decembra 2007 pa 6,55 milijona enot.<ref name=":42">{{Navedi splet|url=http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|title=US Platinum Chart Games|date=27. 12. 2007|accessdate=27. 3. 2026|website=The MagicBox|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225054756/http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> Različica za Windows je do avgusta 2006 v Združenih državah Amerike dosegla številko 420.000 prodanih izvodov in 16,9 milijona dolarjev zaslužka, v preteklih 6,5 letih pa je bila 34. najbolje prodajana računalniška igra.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/features/top-100-pc-games-21st-century/|title=The Top 100 PC Games of the 21st Century|date=25. 8. 2006|accessdate=27. 3. 2026|website=Edge|archive-date=2012-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20121017165955/http://www.edge-online.com/features/top-100-pc-games-21st-century/|url-status=bot: unknown}}</ref> Evropska prodaja igre ''Grand Theft Auto III'' je do decembra 2001 dosegla ameriške številke.<ref name=":41" /> Bila je prva igra, ki je v Združenem kraljestvu prejela nagrado "Diamond", kar pomeni več kot milijon prodanih izvodov.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=http://www.elspa.com/?i=3946|title=ELSPA Sales Awards: Diamond|accessdate=29. 3. 2026|website=Entertainment and Leisure Software Publishers Association|archive-date=2010-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100703023209/http://www.elspa.com/?i=3946|url-status=bot: unknown}}</ref> V Italiji se je igra v prvih treh mesecih prodala v 75.000 izvodih, kar je več kot petkrat več od pričakovanj distributerjev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nextgame.it/html/articolo.php?id=2356|title=GTA IV, Duke Nukem Forever, Nintendo, i prezzi dei videogiochi: Intervista a Pietro Vago|date=11. 3. 2002|accessdate=29. 3. 2026|website=Nextgame|archive-date=2002-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20020601090357/http://www.nextgame.it/html/articolo.php?id=2356|url-status=bot: unknown}}</ref> Na Japonskem so v prvem dnevu prodali približno 75.000 izvodov,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesindustry.biz/capcom-launches-grand-theft-auto-in-japan|title=Capcom launches Grand Theft Auto in Japan|date=30. 9. 2003|accessdate=29. 3. 2026|website=Games Industry|last=Fahey|first=Rob}}</ref> v prvem tednu 120.000,<ref name=":43">{{Navedi splet|url=http://www.japan-gamecharts.com/ps2.php|title=Sony PS2 Japanese Ranking|date=13. 1. 2008|accessdate=29. 3. 2026|website=Japan Game Charts|archive-date=2008-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20080116201555/http://www.japan-gamecharts.com/ps2.php|url-status=dead}}</ref> približno 300.000 do decembra 2003,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.multiplayer.it/b2b/articoli.php3?id=10382|title=Take-Two: risultati finanziari 2003|date=22. 12. 2003|accessdate=29. 3. 2026|website=Multiplayer|archive-date=2004-08-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20040823065341/http://www.multiplayer.it/b2b/articoli.php3?id=10382|url-status=dead}}</ref> in več kot 350.000 do januarja 2008.<ref name=":43" /> ''Grand Theft Auto: Double Pack'' – paket, ki je vseboval ''Grand Theft Auto III'' in ''Grand Theft Auto: Vice City'' – je postal ena najbolje prodajanih iger za Xbox z več kot 1,59 milijona prodanimi izvodi v Združenih državah Amerike<ref name=":42" /> in več kot 1,25 milijona na Japonskem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www5e.biglobe.ne.jp/~hokora/xbrank.html|title=Xbox Software Best Seller Ranking (From: Feb 22, 2002 – Jan 16, 2004)|date=30. 1. 2005|accessdate=29. 3. 2026|website=Shrine of Data|archive-date=2005-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20050227195038/http://www5e.biglobe.ne.jp/~hokora/xbrank.html|url-status=dead}}</ref> Igra je postala ena najbolje prodajanih iger za PlayStation 2 z 11,6 milijona prodanimi izvodi,<ref>{{Navedi knjigo|title=Guinness World Records 2009 Gamer's Edition|last=Glenday|first=Craig|publisher=Guinness World Records|year=2009|isbn=978-1-904-99445-9|page=108}}</ref> do marca 2008 pa je bilo prodanih skupno 14,5 milijona enot.<ref>{{Navedi splet|url=http://taketwovalue.com/documents/TTWO_Value.pdf|title=Take-Two Interactive Software, Inc. Recommendation of the Board of Directors to Reject Electronic Arts Inc.'s Tender Offer|date=26. 3. 2008|accessdate=29. 3. 2026|website=Take-Two Interactive|archive-date=2008-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20080408234728/http://taketwovalue.com/documents/TTWO_Value.pdf|url-status=bot: unknown}}</ref> == Kontroverznosti == ''Grand Theft Auto III'' je sprožil več polemik. ''GameSpy'' mu je podelil nagrado za "najbolj nasilno igro leta". Označili so ga za "absolutno zavržnega" in zapisali, da igra nagrajuje igralce za "povzročanje kaosa" in "ubijanje na ducate nedolžnih ljudi", s čimer so podvomili o njegovi primernosti.<ref name=":44" /> Zaradi razvpitosti je ameriški trgovec [[Walmart|WalMart]] preverjal identiteto kupcev, ki so bili pri nakupu iger za odrasle mlajši od 17 let.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/05/06/ign-presents-the-history-of-grand-theft-auto-2?page=2|title=IGN Presents The History of Grand Theft Auto|date=6. 5. 2013|accessdate=5. 4. 2026|website=IGN|last=McLaughlin|first=Rus|last2=Thomas|first2=Lucas M.}}</ref> Shira Chess je ugotovila, da nasilje igralcev nima posledic zaradi možnosti ponovnega pojavljanja po smrti ali zaporu, in ugotovila, da zanika "resničnost smrtnosti in jo hkrati [vsiljuje] igralcem".<ref>Chess 2006, strani 80–90.</ref> Benzies je trdil, da je bilo nasilje mišljeno komično in da igre "ni treba jemati resno",<ref name=":2" /> Dan Houser pa je dejal, da se je ekipa zavedala pozornosti, ki jo bo igra pritegnila, vendar je "nikoli ni tržila na način, ki bi to izkoriščal".<ref name=":8" /> Igra igralcem omogoča sodelovanje v spolnih aktivnostih s prostitutkami in njihove umore, s čimer si igralec povrne porabljen denar, kar je naletelo na široko polemiko.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/men/the-filter/10308095/Grand-Theft-Auto-10-most-memorable-moments-in-GTA-history.html|title=Grand Theft Auto: 10 most memorable moments in GTA history|date=16. 9. 2013|accessdate=5. 4. 2026|website=The Daily Telegraph|last=Hoggins|first=Tom}}</ref> Igra je bila deležna tudi nekaj negativnih odzivov zaradi upodobitve kriminala in dovoljevanja nasilja nad policisti. Psiholog David Walsh z Nacionalnega inštituta za medije in družino je dejal, da igra "poveličuje antisocialno in kriminalno dejavnost"<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160418202744/http://usatoday30.usatoday.com/life/cyber/tech/review/games/2001/12/20/game-glorifies-crime.htm|title=Game glorifies a life of crime|date=20. 12. 2001|accessdate=5. 4. 2026|website=USA Today|last=Kent|first=Steven}}</ref> in da je "namen igre izvrševanje kaznivih dejanj".<ref name=":45">{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160422204919/http://www.kotaku.com.au/2011/10/grand-theft-auto-iii-the-birth-of-a-media-scapegoat/|title=Grand Theft Auto III: The Birth Of A Media Scapegoat|date=23. 10. 2011|accessdate=7. 4. 2026|website=Kotaku|last=Good|first=Owen}}</ref> V odgovor je pisec na ''Kotakuju'' Owen Good zapisal, da igra ne nagrajuje igralcev za "spretnost v kriminalu, ne glede na to, koliko je obtožena tega".<ref name=":45" /> Joanna Weiss iz ''The Boston Globe'' je opozorila na "adrenalin", ki ga igralci občutijo, ko v igri storijo kazniva dejanja, in opravičila nasilje zaradi njene zrele klasifikacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20020115141759/http://www.boston.com/globe/sunday/focus/stories/011302_theft.shtml|title=Connecting with your inner thug|date=13. 1. 2002|accessdate=7. 4. 2026|website=The Boston Globe|last=Weiss|first=Joanna}}</ref> Januarja 2002 je Nacionalna organizacija za ženske pozvala Rockstar in Take-Two, naj igro umakneta iz prodaje, saj "spodbuja nasilje in poniževanje žensk".<ref>{{Navedi splet|url=http://www-bcf.usc.edu/~anthonyb/itp101/articles/morality.doc|title=Playing a "Good" Game: A Philosophical Approach to Understanding the Morality of Games|accessdate=7. 4. 2026|website=University of Southern California|last=Reynolds|first=Ren}}</ref> Matt Richtel iz časopisa ''[[The New York Times]]'' je zapisal, da so dejavnosti v igri "presegle mejo slabega okusa".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2002/02/10/business/backslash-mayhem-and-far-from-the-nicest-kind.html|title=BACKSLASH; Mayhem, and Far From the Nicest Kind|date=10. 2. 2002|accessdate=7. 4. 2026|website=The New York Times|last=Richtel|first=Matt}}</ref> ''Grand Theft Auto III'' je bil sprva izdan v Avstraliji s klasifikacijo MA15+, vendar ga je Urad za klasifikacijo filma in literature (OFLC) po ponovnem pregledu prepovedal, pri čemer je navedel spolno vsebino in nasilje nad prostitutkami.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/australian-gtaiii-ban-upheld/1100-2832465/|title=Australian GTAIII ban upheld|date=13. 12. 2001|accessdate=7. 4. 2026|website=GameSpot|last=Ahmed|first=Shahed}}</ref><ref name=":47">{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.com/videos/grand-theft-auto-iiis-scandalous-australian-histor/2300-6341550/|title=Grand Theft Auto III's Scandalous Australian History|date=20. 10. 2011|accessdate=8. 4. 2026|website=GameSpot|last=Parker|first=Laura|last2=Tran|first2=Edmond}}</ref> Po pritožbi družbe Take-Two je OFLC 11. decembra 2001 ponovno potrdil prepoved, potem ko je igro skupaj s forenzičnim psihologom ponovno analiziral. Take-Two je igro v Avstraliji odpoklical, Rockstar pa je uvedel ustrezne spremembe. Januarja 2002 je bila izdana spremenjena različica s klasifikacijo MA15+, pri čemer so bile odstranjene spolne interakcije s prostitutkami.<ref name=":47" /> Igra je bila septembra 2019 ponovno ocenjena s klasifikacijo R18+, pri čemer so navedli "spolne dejavnosti, povezane s spodbudami in nagradami".<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20190928163647/https://www.kotaku.com.au/2019/09/grand-theft-auto-3-rated-r18-australia/|title=Grand Theft Auto 3 Has Been Re-Rated R18+|date=27. 9. 2019|accessdate=8. 4. 2026|website=Kotaku|last=Walker|first=Alex}}</ref> Na Japonskem je bila igra junija 2005 v prefekturi Kanagawa označena kot "škodljiva" za otroke, s čimer je bila v bistvu umaknjena z odprtih polic. Capcom je odločitev kritiziral in razmišljal o pravnih ukrepih, vendar ni nadaljeval, oznaka pa je na koncu privedla do povečanja prodaje.<ref name=":46" /> 25. junija 2003 sta najstniška polbrata William in Josh Buckner streljala na voznike motornih vozil, pri čemer sta ubila Aarona Hamela in ranila Kimberly Bede. Storilca sta v izjavah preiskovalcem trdila, da so bila njuna dejanja navdihnjena z igro ''Grand Theft Auto III''. Družini Hamel in Bede sta se 20. oktobra 2003 odzvali s tožbo v višini 246 milijonov ameriških dolarjev proti podjetjem Rockstar, Take-Two, Sony Computer Entertainment in Wal-Mart. Rockstar in Take-Two sta 29. oktobra 2003 na okrožnem sodišču Združenih držav Amerike vložila zahtevo za zavrženje tožbe, pri čemer sta navedla, da so "ideje in koncepti" ter "domnevni psihološki učinki" storilcev zaščiteni s klavzulo o svobodi govora iz prvega amandmaja. Jack Thompson, odvetnik, ki je zastopal žrtve, je zanikal Rockstarjeve trditve in poskušal tožbo prenesti na državno sodišče v obravnavo v skladu z zakonom o varstvu potrošnikov v Tennesseeju. == Zapuščina == ''Grand Theft Auto III'' je bil večkrat uvrščen med najboljše videoigre vseh časov. Leta 2007 je ''GamePro'' ''Grand Theft Auto III'' označil za najpomembnejšo videoigro vseh časov in pojasnil, da so "elementi odprtega igranja igre revolucionarno spremenili način nastanka vseh videoiger". Podobno je ''IGN'' igro uvrstil med "10 najvplivnejših iger", ''GameSpot'' pa jo je uvrstil med najboljše igre vseh časov. Leta 2009 je ''Game Informer'' zapisal, da je ''Grand Theft Auto III'' "s svojim poglobljenim odprtim svetom za vedno spremenil igralniško pokrajino", leta 2016 pa jo je ''GamesRadar+'' označil za "najpomembnejšo igro" prvega desetletja 21. stoletja. ''Time'' jo je novembra 2012 in avgusta 2016 označil za eno največjih videoiger vseh časov. Igra je bila izbrana kot del potujoče razstave ''Game On'', ki je prikazovala nekatere razvojne načrte in umetniška dela igre. Leta 2016 je Nacionalni muzej iger Strong uvrstil ''Grand Theft Auto III'' v svojo svetovno dvorano slavnih videoiger. == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{Sklici|2|refs= <ref name="Greatest">Med viri, ki so uvrstili ''Grand Theft Auto III'' med najboljše videoigre vseh časov, so: * {{cite web |url=http://www.cnet.com/1990-11136_1-6310088-1.html |title=Top 10 video games |last=O'Neal |first=William |work=[[CNET]] |publisher=[[CBS Interactive]] |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080705120729/http://www.cnet.com/1990-11136_1-6310088-1.html |archive-date=5 July 2008 |ref=none}} * {{cite web |url=http://top100.ign.com/2003/11-20.html#18 |title=IGN's Top 100 Games of All Time |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=8 May 2003 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8rTRL2P?url=http://top100.ign.com/2003/11-20.html#18 |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}} * {{cite web |url=http://top100.ign.com/2005/051-060.html |title=IGN's Top 100 Games |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=2005 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8s87cmv?url=http://top100.ign.com/2005/051-060.html |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}} * {{cite web |url=http://microsites.ign.com/kfc/top99games/5.html |title=IGN and KFC Snacker Present Readers' Top 99 Games |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=21 April 2006 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8sJOgYD?url=http://microsites.ign.com/kfc/top99games/5.html |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}}</ref> }} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{Wikiquote}} * {{Official website}} [[Kategorija:Igre za Xbox]] [[Kategorija:Igre za Windows]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 2]] [[Kategorija:Igre za iOS]] [[Kategorija:Grand Theft Auto|3]] [[Kategorija:Igre za Android]] [[Kategorija:Akcijsko-pustolovske videoigre]] [[Kategorija:Videoigre leta 2001]] 7njambv1rd6yrs3qm877htjtic81ucx 6657548 6657516 2026-04-08T16:25:49Z Florentina Veršič 146476 Dodani viri. 6657548 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Videoigra | title = Grand Theft Auto III | image = GTA3boxcover.jpg | alt = A collage of various characters and scenarios from the game | caption = | developer = [[DMA Design]]{{efn|Vse različice razen originalne za PlayStation 2 so bile izdane pod novim imenom studia - Rockstar North. Različico za Xbox je pripravil Rockstar Vienna. Različico ob 10. obletnici so razvili pri War Drum Studios.}} | publisher = [[Rockstar Games]] | producer = [[Leslie Benzies]] | programmer = {{ubl|Obbe Vermeij|Adam Fowler}} | artist = Aaron Garbut | writer = {{ubl|James Worrall|Paul Kurowski|[[Dan Houser]]}} | composer = {{ubl|Craig Conner|Stuart Ross}} | series = ''[[Grand Theft Auto]]'' | engine = [[RenderWare]] | platforms = {{collapsible list|title={{nobold|[[PlayStation 2]]}} |[[Microsoft Windows|Windows]] |[[Microsoft Xbox|Xbox]] |[[Mac OS|Mac OS X]] |[[Android (operacijski sistem)|Android]] |[[iOS]] |[[Fire OS]]}} | released = {{Collapsible list |title={{nobold|23. oktober 2001}} | '''PlayStation 2''' | {{Video game release|NA|23. oktober 2001|PAL|oktober 2001}} | '''Windows''' | {{Video game release|NA|21. maj 2002|PAL|24. maj 2002}} | '''Xbox''' | {{Video game release|NA|4. november 2003|PAL|2. januar 2004}} | '''Mac OS X''' | 12. november 2010 | '''Android, iOS''' | 15. december 2011 | '''Fire OS''' | 15. maj 2014}} | genre = [[Akcijsko-pustolovska videoigra]] | modes = [[Enoigralska videoigra|enoigralski]] }} '''''Grand Theft Auto III''''' je [[Akcijsko-pustolovska videoigra|akcijsko-pustolovska igra]] iz leta 2001, ki jo je razvilo podjetje DMA Design, izdalo pa Rockstar Games. Bila je prva 3D igra v seriji ''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)|Grand Theft Auto]]''. Zgodba, ki se dogaja v Liberty Cityju, ohlapno zasnovanem na [[New York|New Yorku]], spremlja Clauda, tihega protagonista, ki se zaplete v svet kriminala, drog, tolp in korupcije. Igra se igra iz perspektive tretje osebe, po odprtem svetu pa se igralec lahko premika peš ali z vozilom. Odprti svet igralcem omogoča prosto gibanje po Liberty Cityju. Pri razvoju sta sodelovala DMA Design s sedežem v [[Edinburg|Edinburghu]] in Rockstar s sedežem v New Yorku. Razvoj je vključeval preoblikovanje priljubljenih elementov iger serije ''Grand Theft Auto'' v popolnoma 3D-svet, kar se je zgodilo prvič v zgodovini. Izdaja igre je bila po [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadih 11. septembra]] prestavljena, da je ekipa lahko spremenila reference in nekatere elemente, ki bi lahko izpadli neprimerno. ''Grand Theft Auto III'' je izšel oktobra 2001 za PlayStation 2, maja 2002 za [[Microsoft Windows|Windows]] in novembra 2003 za [[Microsoft Xbox|Xbox]]. Mobilne različice so bile izdane ob deseti obletnici leta 2011, ob dvajseti obletnici pa je leta 2021 sledila predelana različica. ''Grand Theft Auto III'' je bil deležen pohval zaradi svojega koncepta, igranja, zvočnega oblikovanja in vizualne natančnosti, vendar je sprožil polemike zaradi nasilne in spolne vsebine. S strani več igralniških publikacij je ob koncu leta prejel nagrade in velja za prelomnico v konceptu odprtega sveta, eno najpomembnejših iger za šesto generacijo konzol in eno najboljših videoiger vseh časov.<ref name="Greatest"/> Bil je najbolje prodajana videoigra leta 2001 in med najbolje prodajanimi igrami za PlayStation 2 z več kot 11,6&nbsp;milijoni prodanih izvodov. Skupno so prodali več kot 14,5&nbsp;milijonov izvodov. Igri so sledili ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' (2002) in dve predzgodbi, ''[[Grand Theft Auto Advance]]'' (2004) in ''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' (2005). == Igranje == ''Grand Theft Auto III'' je [[Akcijsko-pustolovska videoigra|akcijsko-pustolovska igra,]] ki se igra iz perspektive tretje osebe. Igralci opravljajo misije – linearne scenarije z določenimi cilji – da napredujejo skozi zgodbo.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2001/10/22/grand-theft-auto-iii-3|title=Grand Theft Auto III|date=22. 10. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Doug|archive-date=2016-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160420085031/http://www.ign.com/articles/2001/10/22/grand-theft-auto-iii-3|url-status=bot: unknown}}</ref> Hkrati je mogoče izbrati več misij, saj nekatere misije zahtevajo, da igralci počakajo na nadaljnja navodila ali dogodke.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/03/an-interview-with-dmas-les-benzies|title=An Interview With DMA's Les Benzies|date=4. 10. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Zunaj misij se lahko igralci prosto sprehajajo po odprtem svetu in opravljajo neobvezne stranske misije. Začnejo v okrožju Portland in ko napredujejo skozi zgodbo, odklenejo otoka Staunton in Shoreside Vale.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/02/23/grand-theft-auto-3-interview-with-dma|title=Grand Theft Auto 3: Interview with DMA|date=23. 2. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Igralci lahko tečejo, skačejo ali uporabljajo vozila za premikanje po odprtem svetu igre.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/05/13/the-cars-of-grand-theft-auto-iii|title=The Cars of Grand Theft Auto III|date=13. 5. 2002|accessdate=25. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Douglass}}</ref> Med bojevanjem se lahko kot pomoč proti sovražnikom uporabi samodejno ciljanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/e3-2001-hands-on-grand-theft-auto-3/1100-2762402/|title=E3 2001 Hands-on: Grand Theft Auto 3|date=20. 5. 2001|accessdate=25. 12. 2025|website=GameSpot|last=Gerstmann|first=Jeff}}</ref> Če igralec utrpi škodo, si lahko obnovi svoj merilnik zdravja z dodatki za zdravje. Za absorpcijo strelov in eksplozivne škode se lahko uporabi neprebojni jopič, vendar se pri tem izčrpa.<ref name=":3">DMA Design 2001, stran 12.</ref> Ko je zdravje popolnoma izčrpano, se igranje ustavi in ​​igralec se ponovno pojavi v najbližji bolnišnici, pri čemer izgubi oklep, orožje in določeno količino denarja.<ref name=":21">{{Navedi splet|url=http://www.gamerevolution.com/review/grand-theft-auto-3|title=Grand Theft Auto 3 Review|date=1. 11. 2001|accessdate=25. 12. 2025|website=Game Revolution|last=Silverman|first=Ben|archive-date=2016-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160420033021/http://www.gamerevolution.com/review/grand-theft-auto-3|url-status=bot: unknown}}</ref> Če igralec med igranjem stori kaznivo dejanje, se lahko odzovejo organi pregona v igri, kar je označeno z merilnikom <nowiki>''iskanja''</nowiki> na projekcijskem zaslonu (HUD). Na merilniku prikazane zvezdice označujejo trenutno stopnjo iskanja.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.allgame.com/game.php?id=34181&tab=review|title=Grand Theft Auto III - Review|accessdate=25. 12. 2025|website=AllGame|last=Marriott|first=Scott Alan|archive-date=2014-11-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20141114184120/http://www.allgame.com/game.php?id=34181&tab=review|url-status=dead}}</ref> Pri najvišji stopnji šestih zvezdic postanejo prizadevanja organov pregona za onesposobitev igralca zelo agresivna.<ref>DMA Design 2001, stran 11.</ref> Policisti bodo iskali igralca, tudi ko ta zapusti območje, kjer je naredil kaznivo dejanje. Merilnik iskanja preide v način ohlajanja in se sčasoma izprazni, ko je igralec skrit iz vidnega polja policistov.<ref name=":0" /> Igralec v igri nadzoruje nemega kriminalca Clauda.<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/51974aa3a99a59/grand-theft-auto-iii-your-questions-answered-part-one-claude-dar.html|title=Grand Theft Auto III: Your Questions Answered – Part One (Claude, Darkel & Other Characters)|date=15. 12. 2011|accessdate=28. 12. 2025|website=Rockstar Games}}</ref> Skozi zgodbo Claude srečuje različne like iz kriminalnega podzemlja. Ko igralci opravljajo misije za različne tolpe in kriminalne organizacije, jih drugi člani tolpe pogosto branijo, medtem ko člani tekmecev prepoznajo igralca in nanj streljajo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/01/the-gangs-and-weapons-in-grand-theft-auto-iii|title=The Gangs and Weapons in Grand Theft Auto III|date=2. 10. 2001|accessdate=28. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Med prostim potepanjem po igralnem svetu se lahko igralec ukvarja z dejavnostmi, kot so mini igre v vlogi policista, gasilca, reševalca in taksista.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/09/25/beneath-the-hood-of-grand-theft-auto-iii|title=Beneath the Hood of Grand Theft Auto III|date=26. 9. 2001|accessdate=28. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Izpolnitev teh nalog igralcu prinese kontekstualno specifične nagrade, na primer izpolnitev nalog v vlogi policista igralcu omogoči, da po storjenem kaznivem dejanju s podkupnino zmanjša stopnjo pregona.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/features/essential-50-gta3|title=The Essential 50 Part 49: Grand Theft Auto III|date=10. 3. 2016|accessdate=28. 12. 2025|website=1UP|last=Parish|first=Jeremy|archive-date=2016-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20160310225646/http://www.1up.com/features/essential-50-gta3|url-status=dead}}</ref> Igralci lahko za boj proti sovražnikom uporabljajo napade od blizu, strelno orožje in eksploziv. Med strelnim orožjem so na voljo tudi Micro Uzi, puška [[M16]] in [[plamenomet]].<ref name=":2" /> Tridimenzionalno okolje igre omogoča pogled iz prve osebe med ciljanjem z [[Ostrostrelna puška|ostrostrelno puško]], metalcem raket in puško M16. Poleg tega je bil boj v igri preoblikovan tako, da igralcem omogoča streljanje med vožnjo na stran.<ref name=":1" /> Igra igralcem ponuja široko paleto možnega orožja – kupijo ga lahko pri lokalnih trgovcih s strelnim orožjem, ga najdejo na tleh, ga poberejo mrtvim sovražnikom ali pa ga najdejo raztresenega po mestu.<ref name=":3" /> == Zgodba == Manjšega kriminalca Clauda izda in ustreli njegovo dekle Catalina ([[Cynthia Farrell]]) med ropom banke izven Liberty Cityja. Clauda aretirajo, a med prevozom v zapor pobegne, ko člani kolumbijskega kartela iz zasede napadejo njegov transport, da bi ugrabili drugega zapornika. Med pobegom se Claude spoprijatelji s strokovnjakom za eksplozive in soobsojencem 8-Ballom ([[Guru (raper)|Guru]]), ki ga vzame pod svoje zavetje in ga predstavi mafijski družini Leone, da bi mu priskrbeli delo. Claude pomaga mafiji pri različnih operacijah, vključno z zmago v vojni tolp proti lokalni skupini [[Triada (organiziran kriminal)|triad]], s čimer si prisluži spoštovanje Dona Salvatoreja Leoneja ([[Frank Vincent]]). Ko izve, da kartel ustvarja in prodaja novo ulično drogo z imenom SPANK, da bi financiral svojo širitev v Liberty City, Salvatore ukaže Claudu, naj uniči ladjo, ki predstavlja njihov plavajoči laboratorij drog. Claudu to uspe s pomočjo 8-Balla. Salvatore kasneje naroči Claudu, naj se spoprime z manjšo težavo, toda Salvatorejeva žena Maria ([[Debi Mazar]]), ki ji je Claude všeč, mu razkrije, da gre za past. Maria pove, da je Salvatoreju rekla, da ima afero s Claudom, da bi ga naredila ljubosumnega, zato ga Salvatore sedaj hoče ubiti. Claude pobegne na otok Staunton z Mario in njeno prijateljico Asuko Kasen ([[Lianna Pai]]), sovoditeljico [[Jakuze|jakuz]]. Potem ko ubije Salvatoreja, da bi prekinil vezi z mafijo, Claude začne delati za jakuze. V tem času pomaga tudi skorumpiranemu policijskemu inšpektorju Rayu Machowskemu ([[Robert Loggia]]), kateremu na koncu tudi pomaga pobegniti iz mesta, in vplivnemu poslovnežu Donaldu Loveu ([[Kyle MacLachlan]]). Donald najame Clauda, ​​da ubije Asukinega brata Kendžija ([[Les J.N. Mau]]) pod pretvezo napada kartela, da bi začel vojno med tolpami, zaradi česar bi lahko dobil gradbišča za svoja podjetja. Po uspešno opravljeni nalogi Claude uspe priti do srečanja s Catalino, ki je zdaj vodja kartela, na gradbišču. Vendar Catalina pobegne, potem ko izda in ustreli svojega partnerja Miguela ([[Al Espinosa]]). Asuka krivi kartel za Kendžijevo smrt in zaseže gradbišče. Jakuze ujamejo ranjenega Miguela in ga mučijo, da bi dobili informacije o kartelskih operacijah v mestu, kar Claudu omogoči, da jih napada in ovira kartel. Besna Catalina umori Asuko in Miguela ter ugrabi Mario, za katero zahteva 500.000 dolarjev. Claude se sreča s Catalino, da bi plačal odkupnino, vendar ga Catalina ponovno prevara in ga ujame v past. Claude pobegne, reši Mario in uniči helikopter, s katerim Catalina poskuša pobegniti, pri čemer jo ubije. Ko Claude in Maria zapustita kraj dogodka, se Maria začne pritoževati nad ugrabitvijo, a jo utiša strel.{{efn|Zvok strela in utišanje Mariinega glasu sta privedla do ugibanj, da jo je Claude ubil ali pa le utišal. Rockstar ni nikoli potrdil, kaj se je v zgodbi dejansko zgodilo.}} == Razvoj == {{Multiple image |align=right |direction=horizontal |total_width=400 |image1=Leslie Benzies @ Everywhere Game.jpg |alt1=Leslie Benzies |image2=Dan Houser at Rockstar Games.png |alt2=Dan Houser |image3=Sam Houser at Rockstar Games.png |alt3=Sam Houser |footer=[[Leslie Benzies]] (levo) je produciral igro skupaj z [[Dan Houser|Danom Houserjem ]] (na sredini), ki je tudi soavtor zgodbe. [[Sam Houser]] (desno), predsednik družbe Rockstar Games, je bil izvršni producent igre.}} Osrednjo razvojno ekipo igre ''Grand Theft Auto III'' je sestavljalo približno 23 ljudi pri družbi [[DMA Design]] v [[Edinburg|Edinburgu]], ki so tesno sodelovali z založnikom [[Rockstar Games]] v New Yorku.<ref name=":2" /> Prvotni tehnološki demo je bil ustvarjen na [[Sega|Seginem]] [[Dreamcast|Dreamcastu]] v času konca razvoja igre ''[[Grand Theft Auto 2]]'' leta 1999.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/20-years-later-rockstar-reflects-on-how-gta-3-showed-us-the-first-glimpse-of-what-was-possible/|title=20 years later, Rockstar reflects on how GTA 3 "showed us the first glimpse of what was possible"|date=22. 10. 2021|accessdate=27. 1. 2026|website=GamesRadar+|last=Donnelly|first=Joe}}</ref> Rockstar je pritiskal na svoje ekipe, naj ustvarijo 3D odprt svet. Skupina DMA, ki je ustvarila igro ''Space Station Silicon Valley'' (1998), je začela delati na projektu, ločenem od ekipe za ''Grand Theft Auto 2''. Alan Jack, podporni inženir pri DMA, ga je opisal kot kombinacijo raziskovanja iz igre ''Body Harvest'' (1998) z mestno ravnijo igre ''Space Station Silicon Valley.''<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.timeextension.com/news/2024/04/grand-theft-auto-iii-likely-wouldnt-exist-without-the-sega-dreamcast|title=Grand Theft Auto III Likely Wouldn't Exist Without The Sega Dreamcast|date=26. 4. 2024|accessdate=27. 1. 2026|website=Time Extension|last=Yarwood|first=Jack}}</ref> Ekipa se je odločila, da ne bo uporabljala blagovne znamke ''Grand Theft Auto'', da bi se izognila konfliktu z ekipo za ''Grand Theft Auto 2'', in je začela razvijati svojo igro kot projekt ''Godzilla''. Potem ko je [[Take-Two Interactive]] septembra 1999 od Infogramesa prevzel DMA, sta se ekipi za igri ''Space Station Silicon Valley'' in ''Grand Theft Auto 2'' združili. Združena ekipa je sprva začela razvijati ''Grand Theft Auto III'' za Dreamcast, vendar je po štirih mesecih prešla na [[PlayStation 2]]. Tehnični direktor Obbe Vermeij je dejal, da premik ni bil posledica strojne opreme, temveč so se tako odločili zato, ker je postalo jasno, da Dreamcast ni komercialno uspešen. Odločitev je opisal kot razočarajočo in poudaril, da so bili zaposleni v DMA Design veliki oboževalci igre ''Phantasy Star Online'' (2000).<ref name=":4" /> V času razvoja igre za Dreamcast je DMA Design razvijal mestne bloke z rjavimi hišami, pristanišča, trgovske površine, vozila in pešce.<ref name=":4" /> Do začetka leta 2001 je ekipa zasnovala mesto, avtomobile in nekaj orožja.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/dan-houser-opens-up-about-grand-theft-auto-iii/1100-6341347/|title=Dan Houser Opens Up About Grand Theft Auto III|date=21. 10. 2011|accessdate=28. 1. 2026|website=GameSpot|last=McInnis|first=Shaun}}</ref> Producent Leslie Benzies je ''Grand Theft Auto III'' opisal kot "simulator kriminala".<ref name=":2" /> Rockstar je ponudil ''Grand Theft Auto III'' podjetju Microsoft Game Studios kot ekskluzivno igro za [[Microsoft Xbox|Xbox]], vendar je Microsoft ponudbo zavrnil zaradi narave igre in slabe prodaje predhodnikov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/news150506xboxgta3|title=Microsoft turned down GTA III|date=15. 5. 2006|accessdate=28. 1. 2026|website=Eurogamer|last=Bramwell|first=Tom}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/microsoft-recalls-time-it-rejected-rockstars-pitch-to-put-gta3-on-the-original-xbox|title=Microsoft recalls time it rejected Rockstar's pitch to put GTA3 on the original Xbox|date=15. 12. 2021|accessdate=28. 1. 2026|website=Eurogamer|last=Wales|first=Matt}}</ref> Igra je bila za PlayStation 2 v Severni Ameriki izdana 23. oktobra 2001.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/18/grand-theft-auto-iii-release-date-confirmed|title=Grand Theft Auto III Release Date Confirmed|date=19. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=IGN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.rockstargames.com/GrandTheftAuto3/html/news.html|title=10/23: In Stores Now|date=23. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=Rockstar Games|archive-date=2001-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20011113185851/http://www.rockstargames.com/GrandTheftAuto3/html/news.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/filters/products/0,11114,466217,00.html|title=Grand Theft Auto 3|date=18. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=GameSpot|archive-date=2001-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20011018143413/http://gamespot.com/gamespot/filters/products/0,11114,466217,00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Ekipa je izdajo različice za Windows odložila na čas po izdaji za PlayStation 2, da bi zagotovila visokokakovosten prenos, pri čemer je navedla težave s sočasno izdajo prejšnjih iger ''Grand Theft Auto'' na tej platformi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/04/21/grand-theft-auto-iii-interview|title=Grand Theft Auto III Interview|date=21. 4. 2002|accessdate=28. 1. 2026|website=IGN|last=Adams|first=Dan}}</ref> Zoo Corporation je angleško različico igre za Windows na Japonskem izdal 28. junija 2002. Po izteku založniške pogodbe<ref>{{Navedi splet|url=http://gta3.zoo.co.jp/main.html|title=GTA 3|date=8. 7. 2003|accessdate=29. 1. 2026|website=Zoo Corporation}}</ref> je Capcom 25. septembra 2003 izdal japonsko različico za PlayStation 2 in Windows.<ref name=":46">{{Navedi splet|url=https://www.timeextension.com/features/the-inside-story-behind-grand-theft-auto-iiis-japanese-release|title=The Inside Story Behind Grand Theft Auto III's Japanese Release|date=27. 8. 2024|accessdate=29. 1. 2026|website=Time Extension|last=Yarwood|first=Jack}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/capcom-to-release-gta-iii-in-japan/1100-6030083/|title=Capcom to release GTA III in Japan|date=16. 6. 2003|accessdate=29. 1. 2026|website=GameSpot|last=Calvert|first=Justin}}</ref> === Oblikovanje === ''Grand Theft Auto III'' je prva 3D igra v seriji,<ref>Kushner 2012, strani 81–82.</ref> ki uporablja igralni mehanizem družbe Criterion Games, RenderWare.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kotaku.com.au/2015/04/grand-theft-auto-vbenchmarked-pushing-pc-graphics-to-the-limit/|title=Grand Theft Auto V Benchmarked: Pushing PC Graphics To The Limit|date=19. 4. 2015|accessdate=2. 2. 2026|website=Kotaku|last=Walton|first=Steven|archive-date=2016-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20160318225629/http://www.kotaku.com.au/2015/04/grand-theft-auto-vbenchmarked-pushing-pc-graphics-to-the-limit/|url-status=dead}}</ref> Izvršni producent Sam Houser si je vedno želel, da bi serija prešla v 3D,<ref name=":5" /> DMA Design pa je eksperimentiral s 3D svetovi v igrah, kot sta ''Body Harvest'' in ''Space Station Silicon Valley''.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.gamesindustry.biz/grown-up-video-games-and-a-template-for-the-open-world-the-legacy-of-grand-theft-auto-3|title=The legacy of Grand Theft Auto 3: Grown-up video games and a template for the open world|date=11. 11. 2021|accessdate=2. 2. 2026|website=GamesIndustry|last=Batchelor|first=James}}</ref> Z izidom PlayStationa 2 leta 2000 je ekipa verjela, da je velik 3D svet končno mogoč.<ref name=":6" /> Umetniški direktor Aaron Garbut je menil, da so bile druge videoigre tistega časa "stvar, ki si jo igral", medtem ko je želel, da bi bil ''Grand Theft Auto III'' "kraj, v katerem si živel".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.inverse.com/gaming/gta-3-20th-anniversary-rockstar-aaron-garbut|title='GTA III' 20th anniversary: How Rockstar invented open-world gaming|date=22. 10. 2021|accessdate=2. 2. 2026|website=Inverse|last=Glennon|first=Jen}}</ref> Načrtovani spletni način za več igralcev je bil zaradi časovnih in drugih omejitev opuščen.<ref name=":10">Crookes 2013, strani 58–63.</ref> Pri oblikovanju igre je razvojna ekipa razširila koncepte, predstavljene v prejšnjih igrah ''Grand Theft Auto''. Benzies je dejal, da je bil namen poustvariti "svobodo in raznolikost" prejšnjih iger v "živem, dihajočem 3D svetu" z uporabo moči PlayStationa 2.<ref name=":2" /> Podpora konzole za [[DVD]]-je, nadgradnja formata [[Zgoščenka|zgoščenk]] PlayStationa, je razvijalcem dala več prostora za shranjevanje animacij, glasbe in okolij.<ref>Kushner 2012, stran 81.</ref> Kljub temu se je ekipa zaradi obsega igre počutila omejeno z 32-imi megabajti [[Bralno-pisalni pomnilnik|RAM]]-a PlayStationa 2. Njena velikost je povzročala težave tudi preizkuševalcem zaradi raznolikosti scenarijev, ki so jih morali potrditi.<ref name=":7" /> Benzies je verjel, da je ustvarjanje živega mesta "temeljno načelo" koncepta igre med razvojem.<ref name=":2" /> Sam Houser je menil, da je 3D element igre omogočil, da se je "kemija ekipe prvič popolnoma združila".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/features/sam-houser-interview|title=Sam Houser Interview|accessdate=2. 2. 2026|website=1UP.com|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305021114/http://www.1up.com/features/sam-houser-interview|url-status=dead}}</ref> Razvijalci so imeli težave z integracijo vseh vidikov igre v popolnoma 3D-svet, kot so zvoki in radijske postaje, ter z oblikovanjem in sinhronizacijo velikega števila neigralskih likov, prisotnih v odprtem svetu.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2011/10/18/dan-houser-talks-grand-theft-auto-iii|title=Dan Houser Talks Grand Theft Auto III|date=18. 10. 2011|accessdate=5. 2. 2026|website=IGN|last=Miller|first=Greg}}</ref> Producent Dan Houser je povedal, da je bilo posnetih približno 8000 vrstic dialogov,<ref name=":8" /> medtem ko je programer zvoka Raymond Usher ocenil, da jih je bilo približno 18.000.<ref>{{Navedi splet|url=http://designingsound.org/2013/09/interview-with-raymond-usher/|title=Interview with Raymond Usher|date=30. 9. 2013|accessdate=5. 2. 2026|website=Designing Sound|last=Cullen|first=Neil}}</ref> Razvijalci so do sredine leta 2000 združili osnovne tehnične elemente igre s prototipom mehanike kraje avtomobila in stabilnim modelom pretakanja.<ref name=":11">{{Navedi splet|url=http://games.ign.com/articles/121/1210471p2.html|title=How Grand Theft Auto III Was Made|date=22. 10. 2011|accessdate=5. 2. 2026|website=IGN|last=Thomsen|first=Michael|archive-date=2011-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20111024184826/http://games.ign.com/articles/121/1210471p2.html|url-status=dead}}</ref> Pretakanje je bilo sprva namenjeno le nalaganju glasbe in geometrije zemljevida, vendar se je njegov obseg razširil na druge elemente, ko je ekipa ugotovila, da je treba obdelati več igralnih podatkov.<ref name=":7" /> Za oblikovanje igralnega sveta so razvijalci sprva ustvarili "hibridno mesto", ki ga je Dan Houser opisal kot "postindustrijsko mesto srednjega zahoda, ki vsebuje tudi značilnosti vzhodne obale<nowiki>''</nowiki>.<ref name=":8" /> Ko je ekipa začela razvijati igro znotraj tega sveta, so spoznali, da če dizajn temelji na resnični lokaciji, »lahko o njej poveš veliko stvari«.<ref name=":8" /> Posledično so preoblikovali Liberty City, ki je bil prej predstavljen v prvi igri ''Grand Theft Auto'' (1997), tako da je postal ohlapno zasnovan na New Yorku.<ref name=":8" /> DMA Design je sodeloval z ekipo pri Rockstarju v New Yorku pri kulturnih referencah. Ekipa Rockstarja je redno delala dolge ure po cele tedne, da bi zagotovila, da se reference, kot so proizvajalci avtomobilov v igri, nanašajo na mesto.<ref name=":6" /> Mesto je razdeljeno na tri otoke: industrijski del, ki predstavlja [[Brooklyn]] in [[Queens]], trgovsko središče, ki spominja na [[Manhattan]], in predmestja, podobna [[New Jersey|New Jerseyju]].<ref>Kushner 2012, stran 83.</ref> Otoki se odklenejo, igralec napreduje skozi zgodbo. Ekipa je želela, da igralci "na začetku občutijo revščino in si prizadevajo postati bogatejši".<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://ew.com/article/2011/10/21/grand-theft-auto-iii-anniversary-dan-houser/|title='Grand Theft Auto III' anniversary: Co-creator Dan Houser speaks!|date=21. 10. 2011|accessdate=8. 2. 2026|website=Entertainment|last=Franich|first=Darren}}</ref> Dan Houser je Liberty City opisal kot "hibrid generičnega ameriškega mesta", vključno s [[Chicago|Chicagom]], [[Pittsburgh|Pittsburghom]], [[Detroit|Detroitom]], New Yorkom in [[Philadelphia, Pensilvanija|Filadelfijo]].<ref name=":12" /> Menil je, da vzporedni realizem sveta ekipi omogoča več družbenih komentarjev.<ref name=":10" /> Sam Houser je kot navdih za okolje navedel filme in serije, kot sta ''Heat'' (1995) in ''[[Sopranovi]]'' (1999–2007), in jih želel posnemati v igri.<ref name=":13">Kushner 2012, stran 82.</ref> Navedel je tudi vpliv franšize ''[[The Legend of Zelda]]'', videoigre ''[[Super Mario 64]]'' (1996) in filma ''[[Dobri fantje]]'' (1990). ''Grand Theft Auto III'' pa je opisal kot "križanca med gangsterskim filmom in RPG".<ref name=":15">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2001/09/10/rockstars-sam-houser-mouths-off|title=Rockstar's Sam Houser Mouths Off|date=10. 9. 2001|accessdate=8. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.|archive-date=2012-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20121108073851/http://www.ign.com/articles/2001/09/10/rockstars-sam-houser-mouths-off|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2012/11/10/arts/video-games/q-and-a-rockstars-dan-houser-on-grand-theft-auto-v.html|title=Americana at Its Most Felonious|date=9. 11. 2012|accessdate=8. 2. 2026|website=The New York Times|last=Houser|first=Dan}}</ref> === Zgodba in liki === Ekipa je zgodbo in oblikovanje igre razvijala hkrati. Dan Houser je dejal: »Zgodbo uporabljamo za razkrivanje mehanike in mehaniko za pripovedovanje zgodbe.«<ref name=":9" /> Vendar se mu je zdelo težko ustvariti pripoved, saj je igra osredotočena na to, da igralcem daje svobodo izbire. Želel je, da bi bila zgodba bolj niansirana in zanimiva kot generični »vzpon, padec in ponovni vzpon superjunaka in zlobneža«.<ref name=":12" /> Scenarij igre se je osredotočal na cilje misije in poskušal implementirati veliko interaktivnosti.<ref name=":11" /> Dan Houser je menil, da je vsaka misija »lastna kratka zgodba« in del »celovite zgodbe«.<ref name=":9" /> S soscenaristom Jamesom Worrallom sta črpala navdih iz filmov, kot so ''The Warriors'', ''[[Taksist]]'', ''Scarface'' in ''Payback'',<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/details/Official_UK_Playstation_2_Magazine_Issue_003_2001_01_Future_Publishing_GB/page/8/mode/2up|title=Larceny in NYC|accessdate=8. 2. 2026|website=Official UK PlayStation 2 Magazine|last=Richards|first=Sam}}</ref> ter upodobitve mafijcev v filmih [[Martin Scorsese|Martina Scorseseja]].<ref name=":11" /> Med pisanjem zgodbe sta se Dan Houser in Worrall redno srečevala z oblikovalci in polnila sobo s samolepilnimi listki, da bi sestavili zaplet, ki bi oblikoval igro.<ref name=":11" /> Mnogi liki v igri so bili animirani z uporabo zajemanja gibanja, ki je bilo posneto v najetem studiu v Brooklyn Navy Yardu,<ref name=":13" /> čeprav je bilo to omejeno zaradi tehničnih omejitev. Tudi gibanje likov so ustvarjali filmsko, čeprav so omejeni poligoni to močno ovirali.<ref name=":11" /> Animiranje neigralskih likov, ki vstopajo in vozijo avtomobile, se je za ekipo izkazalo za težavno zaradi raznolikosti modelov vozil. »Vključevalo je združevanje več deset različnih animacij in spreminjanje ključnih sličic v kodi,« se je spominjal programski inženir Alan Campbell.<ref name=":10" /> Ekipa je pri animiranju prizorov v igri uporabljala različne kote kamere, da bi prikazala različna čustva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/09/the-cinematic-touch-of-grand-theft-auto-iii|title=The Cinematic Touch of Grand Theft Auto III|date=9. 10. 2001|accessdate=9. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Za glasovno igranje si je ekipa želela »naravne, subtilne predstave«, kar se je izkazalo za težavno, saj so mnogi igralci »imeli v glavi idejo, da morajo biti tudi njihove predstave animirane, ker so videoigre animirane,« je povedal režiser zajemanja gibanja Navid Khonsari.<ref name=":11" /> Claude v igri ni imenovan,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/08/29/the-characters-of-grand-theft-auto-iii-2|title=The Characters of Grand Theft Auto III|date=29. 8. 2001|accessdate=10. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> njegovo ime pa je bilo uradno razkrito šele po njegovem nastopu v ''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' (2004). Je tihi protagonist, ki med svojimi nastopi v seriji nikoli ne spregovori. Ekipa se je za to odločila predvsem zato, ker se jim to "ni zdelo velika težava" v primerjavi z drugimi izzivi, s katerimi so se soočali med razvojem, deloma pa tudi zato, da bi igralcem pomagala, da se poistovetijo z likom in ga naredijo takšnega, kot si ga želijo.<ref name=":14" /> Razvijalci za Clauda niso imeli "eno samo inspiracijo". Všeč jim je bila ideja o "močnem, tihem morilcu, ki bi bil postavljen ob bok vsem tem nevrotičnim mafijcem".<ref name=":14" /> === Oblikovanje zvoka in radia === ''Grand Theft Auto III'' vsebuje približno tri ure in pol radijskega gradiva v igri. Ekipa je iskala široko paleto glasbe, da bi igralcem omogočila preskakovanje med postajami kot v resničnem življenju, kar bi odražalo kulturo gangsterskih filmov, ki jo igra prikliče. Ekipa je uporabila pogovorne radijske postaje, da bi mestu dodala značaj in ponudila "edinstven pogled na ameriško življenje".<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/02/the-pet-sounds-of-grand-theft-auto-iii-part-3|title=The Pet Sounds of Grand Theft Auto III, Part 3|date=2. 10. 2001|accessdate=15. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Sam Houser je to opisal kot "zelo ikonoklastičen pogled na Ameriko".<ref name=":15" /> Ekipa je za postaje v igri izbrala prave [[Didžej|DJ-je]] in zanje napisala nenavadne dialoge, s čimer je želela doseči učinek "visokih produkcijskih vrednosti in absurdnih vsebin". Glasbeni direktor Craig Conner je sestavil sredstva radijske postaje – glasbo, oglase, dialoge DJ-jev in logotipe postaj.<ref name=":16" /> Chatterbox FM, ena od radijskih postaj, ki se predvaja v igri, je v celoti pogovorni radio, ki ga vodi [[Lazlow Jones]], ki se je leta 2001 srečal z generalnim direktorjem Rockstarja Terryjem Donovanom, ko sta se oba pripravljala na potovanje v Los Angeles na dogodek E3. Donovan je Jonesa povabil v pisarne Rockstarja na Manhattnu, kjer se je srečal z razvojno ekipo, vključno z Danom in Samom Houserjem ter producentom Jamiejem Kingom, ki so ga povabili k sodelovanju pri igri. Ustvarjali so v stanovanju Dana Houserja, celoten proces, vključno z montažo in snemanjem, pa je trajal približno štiri do pet mesecev. Z gosti in klicatelji postaje so pisci želeli satirizirati ameriški življenjski slog in so se zato osredotočili na ustvarjanje izmišljenih zgodb, namesto da bi jih utemeljili na novicah tistega časa, ki bi hitro zastarele. Jonesu so se pogovori zdeli naravni, saj je več let delal na radiu. Vloge gostov so upodobili Jonesovi prijatelji in sosedje, vključno z njegovim očetom, posneti pa so bili v New Yorku.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/the-story-behind-grand-theft-auto-iiis-ground-breaking-radio-station-chatterbox-fm|title=The Story Behind Grand Theft Auto 3’s Ground-breaking Radio Station Chatterbox FM|date=3. 8. 2021|accessdate=15. 2. 2026|website=IGN|last=Yarwood|first=Jack}}</ref> === Spremembe === :»[Menili smo], da je popoln pregled vsebine vseh naših naslovov in tržnih gradiv, ki jih uporabljamo za njihovo predstavitev, nujno potreben ... Naleteli smo na nekatere manjše kontekstualne reference, s katerimi se nismo več počutili udobno, pa tudi na nekaj zelo redkih primerov igranja, ki se nam niso zdeli več primerni.« — Terry Donovan, generalni direktor Rockstarja<ref name=":17">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/09/19/take-two-examines-changes-fall-games|title=Take-Two Examines, Changes Fall Games|date=18. 6. 2012|accessdate=19. 2. 2026|website=IGN}}</ref> Pred izdajo igre je bilo narejenih več sprememb, med katerimi so večino naredili zaradi [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra]] v New Yorku in okolici [[Washington, D.C.|Washingtona]]. 19. septembra 2001 je Rockstar izdajo igre odložil za tri tedne, pri čemer je napade navedel kot vplivni dejavnik.<ref name=":17" /> Paul Eibeler, takratni predsednik družbe Take-Two Interactive, je dejal, da je "vsak imel kakšnega strica ali brata", ki jih je napad prizadel.<ref>Kushner 2012, stran 98.</ref> Ena od sprememb, ki so bile uvedene po napadih, je bila barvna shema policijskih avtomobilov. Prvotno modra z belimi črtami, ki je spominjala na livrejo policijske uprave mesta New York, je bila spremenjena v črno-belo zasnovo, ki je običajna med več policijskimi upravami v Združenih državah. Druge spremembe so vključevale spremembo poti letala, da se izognemo vtisu, da leti v ali za nebotičnik, in odstranitev misije, ki se nanaša na teroriste, ter nekatere spremembe dialogov pešcev in pogovornega radia.<ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/rockstar-how-9-11-changed-grand-theft-auto-3|title=How 9/11 changed Grand Theft Auto 3|date=18. 11. 2011|accessdate=19. 2. 2026|website=Eurogamer|last=Phillips|first=Tom}}</ref> Druga sprememba v igri je bil lik Darkela, revolucionarnega borca, ki je prisegel, da bo uničil mestno gospodarstvo. Ko so v kodi igre našli omembe Darkela, so se pojavila ugibanja, da je povezan z 11. septembrom, vendar je Dan Houser pojasnil, da je bil lik izrezan "že mesece pred [izdajo]".<ref name=":18" /> Obstajala so poročila in predogledi, ki so navajali, da je igra pred izidom med pešci vsebovala tudi šolarje,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.co.uk/stories/previews/0%2C2160%2C2056706-2%2C00.html|title=Grand Theft Auto 3 First Impressions|date=24. 4. 2001|accessdate=19. 2. 2026|website=GameSpot|last=Ayinde|first=Modupe|archive-date=2001-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20010611042253/http://www.gamespot.co.uk/stories/previews/0%2C2160%2C2056706-2%2C00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> čeprav je Rockstar takšne govorice zavrnil kot "nesmisel".<ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/25o241181oaa23/grand-theft-auto-iii-your-questions-answered-part-two-911-the-gh.html|title=Grand Theft Auto III: Your Questions Answered – Part Two (9/11, The "Ghost Town", The Dodo and Other Mysteries)|date=5. 1. 2012|accessdate=19. 2. 2026|website=Rockstar Games}}</ref> Pri Rockstarju so izjavili, da je bila igra po 11. septembru "približno 1 % drugačna", največjospremembo pa je doživela naslovnica. Menili so, da je bila originalna naslovnica igre, ki je bila še vedno uporabljena za njeno izdajo v Evropi, po 11. septembru "preveč surova", zato so jo spremenili v tisto, kar je postalo "prepoznavni slog" serije.<ref name=":19" /> Sam Houser je dejal, da je bila naslovnica oblikovana zvečer in je bila takoj bolj priljubljena kot originalna.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/features/liberty-city-stories|title=Liberty City stories|date=15. 12. 2011|accessdate=19. 2. 2026|website=Edge|archive-date=2012-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120519025844/http://www.edge-online.com/features/liberty-city-stories|url-status=bot: unknown}}</ref> Navdih za naslovnico so bili filmski plakati za filme iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, kot je ''Afera Thomasa Crowna'' (1968).<ref name=":19" /> == Sprejem == === Odziv kritikov === {{Video game reviews | title = Sprejem različice za PlayStation 2 | MC = 97/100 | 1UP = A+ | Allgame = 5/5 | Edge = 8/10 | EuroG = 10/10 | GamePro = 5/5 | GameRev = A | GI = 9.5/10 | GSpot = 9.6/10 | GSpy = 94/100 | IGN = 9.6/10 }} ''Grand Theft Auto III'' je bil izdan ob pohvalah kritikov. ''[[Metacritic]]'' je na podlagi 56-ih ocen izračunal povprečno oceno 97 od 100, kar pomeni "splošno priznanje". Igra je izenačena s ''Tony Hawk's Pro Skater 3'' kot najvišje ocenjena igra za PlayStation 2 na spletnem mestu in izenačena s številnimi drugimi kot šesta najvišje ocenjena igra skupno.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.metacritic.com/browse/games/score/metascore/all/all/filtered|title=Best Video Games of All Time|accessdate=22. 2. 2026|website=Metacritic|archive-date=2015-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20151127234902/http://www.metacritic.com/browse/games/score/metascore/all/all/filtered|url-status=bot: unknown}}</ref> Recenzentom je bil všeč zvok igre,<ref name=":1" /><ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/r-gta3-ps2|title=Grand Theft Auto III PS2 Review|date=18. 7. 2005|accessdate=22. 2. 2026|website=Eurogamer|last=Bramwell|first=Tom}}</ref><ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-review/1900-2820025/|title=Grand Theft Auto III Review|date=24. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GameSpot|last=Gerstmann|first=Jeff}}</ref> igranje<ref name=":23">{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/reviews/grand-theft-auto-iii|title=Grand Theft Auto III Review for PS2|accessdate=22. 2. 2026|website=1UP|archive-date=2015-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20151018143147/http://www.1up.com/reviews/grand-theft-auto-iii|url-status=dead}}</ref><ref name=":20" /><ref name=":24">{{Navedi splet|url=http://www.gamesradar.com/published/reviews/game_review_477.html|title=Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 2. 2026|website=GamesMaster|archive-date=2001-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20011223211703/http://www.gamesradar.com/published/reviews/game_review_477.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in zasnovo odprtega sveta,<ref name=":1" /><ref name=":21" /><ref name=":25">{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/Games/Review/200112/R03.0804.1625.14160.htm?CS_pid=280166|title=Rockstar's Reservoir Dogs|accessdate=22. 2. 2026|website=Game Informer|last=Helgeson|first=Matt|last2=Leeper|first2=Justin|archive-date=2009-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20090614031044/http://www.gameinformer.com/Games/Review/200112/R03.0804.1625.14160.htm?CS_pid=280166|url-status=dead}}</ref> čeprav je bilo nekaj kritik usmerjenih na upravljanje.<ref name=":0" /><ref name=":27">{{Navedi splet|url=http://www.gamepro.com/sony/ps2/games/reviews/17600.shtml|title=Grand Theft Auto III Review for PS2|date=26. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GamePro|last=Four-Eyed Dragon|archive-date=2004-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20040219034423/http://www.gamepro.com/sony/ps2/games/reviews/17600.shtml|url-status=dead}}</ref><ref name=":26">{{Navedi splet|url=http://www.planetps2.com/features/reviews/2001/grandtheftauto3/|title=Grand Theft Auto 3|date=31. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GameSpy|last=Alupului|first=Andrei|archive-date=2001-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20011102102241/http://www.planetps2.com/features/reviews/2001/grandtheftauto3/|url-status=bot: unknown}}</ref> Tom Bramwell iz ''Eurogamerja'' je ''Grand Theft Auto III'' označil za "sočen, razvejan ep",<ref name=":20" /> revija ''Official PlayStation Magazine'' pa ga je označila za "najbolj inovativno, nenavadno, briljantno videoigro".<ref>"Grand Theft Auto III Review". ''Official PlayStation Magazine''. Ziff Davis. January 2002. Stran 126.</ref> Jeff Gerstmann iz ''GameSpota'' je igro opisal kot »neverjetno izkušnjo, ki je nihče ne bi smel zamuditi«.<ref name=":22" /> Doug Perry iz ''IGN''-ja jo je označil za »eno najboljših iger leta, na PlayStationu 2 ali katerem koli drugem sistemu«.<ref name=":1" /> Mnogi recenzenti so 3D-grafiko ocenili kot dobrodošlo spremembo v primerjavi z 2D-grafiko prejšnjih iger.<ref name=":1" /><ref name=":24" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' je še posebej pohvalil modele likov in vozil ter splošno kakovost tekstur mesta.<ref name=":22" /> Andrei Alupului iz ''GameSpyja'' je grafiko ocenil kot "resnično impresivno", modele avtomobilov pa je opisal kot "močno izboljšane" v primerjavi s tistimi v ''Midnight Clubu''.<ref name=":26" /> Bramwell iz ''Eurogamerja'' je grafiko ocenil kot "na splošno prijetno za gledanje", vendar jo je ocenil kot slabšo od iger, kot sta ''Gran Turismo 3'' in ''Ico''.<ref name=":20" /> Justin Leeper iz ''Game Informerja'' je svet igre opisal kot "osupljiv po obsegu in podrobnostih",<ref name=":25" /> Perry iz ''IGN-a'' pa ga je ocenil kot "resnično epskega obsega".<ref name=":1" /> Ben Silverman iz ''Game Revolutiona'' je mesto označil za "tehnološki čudež ... ki v neverjetnih podrobnostih ujame bistvo surovega mestnega življenja".<ref name=":21" /> Perry iz ''IGN-a'' je zvok igre ocenil kot "neverjetnega in natančno podanega", še posebej pa je pohvalil zvočne posnetke, glasovno igranje in oblikovanje zvoka ter izjavil, da je bilo "resnično obravnavano, kot da bi bilo posneto za film".<ref name=":1" /> Bramwell iz ''Eurogamerja'' je ponovil te občutke in zvoke mesta opisal kot "popolne", zvočni posnetek pa kot "pošasten".<ref name=":20" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' in Silverman iz ''Game Revolutiona'' sta zvok opisala kot "izjemen",<ref name=":21" /><ref name=":22" /> ''1UP.com'' pa je cenil subtilnost radijskih postaj v igri.<ref name=":23" /> Scott Alan Marriott iz ''AllGamea'' je glasbo označil za "pravo zvezdo" igre.<ref name=":0" /> Recenzenti so slog misij v igri ocenili kot dobrodošel odmik od tistih v prejšnjih igrah.<ref name=":20" /><ref name=":22" /> ''1UP.com'' je misije opisal kot "čudovito ustvarjalne",<ref name=":23" /> medtem ko je ''GamesMaster'' cenil raznolikost.<ref name=":24" /> Perry iz ''IGN''-a je podobno cenil raznolikost in obseg misij ter pohvalil količino razpoložljivih stranskih misij.<ref name=":1" /> Alupului iz ''GameSpyja'' je zgodbo igre opisal kot "dobro tempirano" in "koherentno", z elementi zapleta, podobnimi filmu o mafiji.<ref name=":26" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' je misije ocenil kot zabavne in zahtevne, vendar je opozoril, da raziskovanje igralnega sveta igralcem ponuja tudi "veliko zabave".<ref name=":22" /> Odzivi na upravljanje igre so bili mešani. Alupului iz ''GameSpyja'' je menil, da se igra "lepo upravlja", tako med vožnjo kot peš.<ref name=":26" /> Silverman iz ''Game Revolutiona'' je težave z upravljanjem opredelil kot edino pomanjkljivost igre, čeprav je pohvalil odzivnost mehanike vožnje.<ref name=":21" /> Matt Helgeson iz ''Game Informerja'' je podobno opisal vožnjo kot "odlično", vendar je opozoril na "neroden" boj.<ref name=":25" /> Igralec Four-Eyed Dragon iz ''GameProja'' je menil, da je avtomobile enostavno manevrirati.<ref name=":27" /> ''Edge'' je boj v igri opisal kot "neroden sistem, ki ga ovirajo igralci".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-3-review/|title=Grand Theft Auto III Review|date=29. 11. 2001|accessdate=24. 2. 2026|website=Edge|archive-date=2012-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20121220093927/http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-3-review/|url-status=bot: unknown}}</ref> ''1UP.com'' je opazil posebne pomanjkljivosti v sistemu ciljanja in pojasnil, da se "pogosto osredotoči na napačnega tipa".<ref name=":23" /> ==== Različica za Windows ==== {{Video game reviews | title = Sprejem različice za Windows | MC = 93/100 | GI = 9.5/10 | GSpot = 9.3/10 | GSpy = 94/100 | IGN = 9.4/10 | PCGUS = 92% | XPlay = 4/5 }} Ko je bil ''Grand Theft Auto III'' maja 2002 izdan za Windows, je bil deležen podobnih odzivov. ''Metacritic'' je na podlagi 20-ih ocen izračunal povprečno oceno 93 od 100, kar pomeni "splošno priznanje".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/game/grand-theft-auto-iii/critic-reviews/?platform=pc|title=Grand Theft Auto III for PC Reviews|accessdate=6. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> S tem je postal najvišje ocenjena igra za Windows iz leta 2002 na ''Metacriticu''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/browse/game/|title=Best PC Video Games for 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> Ocenjevalcem so bile všeč vizualne izboljšave<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-review/1900-2868062/|title=Grand Theft Auto III Review|date=28. 5. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=GameSpot|last=Wolpaw|first=Erik}}</ref><ref name=":31">{{Navedi splet|url=http://www.gamespy.com/reviews/june02/gta3pc/|title=Grand Theft Auto III (PC)|date=4. 6. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=GameSpy|last=Accardo|first=Sal|archive-date=2002-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20020811001646/http://www.gamespy.com/reviews/june02/gta3pc/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref name=":29">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2002/05/27/grand-theft-auto-iii-2|title=Grand Theft Auto III|date=27. 5. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=IGN|last=Blevins|first=Tal|archive-date=2016-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160106030306/http://www.ign.com/articles/2002/05/27/grand-theft-auto-iii-2|url-status=bot: unknown}}</ref> in izboljšave upravljanja,<ref name=":32">{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/Games/Review/200208/R03.0801.1639.54994.htm|title=Thug Life for Da PC Eezy|accessdate=6. 3. 2026|website=Game Informer|last=Helgeson|first=Matt|archive-date=2003-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20031028174901/http://www.gameinformer.com/Games/Review/200208/R03.0801.1639.54994.htm|url-status=dead}}</ref><ref name=":33">{{Navedi splet|url=http://www.pcgamer.com/archives/2005/07/grand_theft_aut_1.html|title=Grand Theft Auto III|accessdate=6. 3. 2026|website=PC Gamer|last=Morris|first=Daniel|archive-date=2006-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20060315144837/http://www.pcgamer.com/archives/2005/07/grand_theft_aut_1.html|url-status=bot: unknown}}</ref><ref name=":30">{{Navedi splet|url=http://www.techtv.com/extendedplay/reviews/story/0%2C24330%2C3388522%2C00.html|title='Grand Theft Auto III' (PC) Review|date=28. 6. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=X-Play|last=Bub|archive-date=2002-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20020806200759/http://www.techtv.com/extendedplay/reviews/story/0%2C24330%2C3388522%2C00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> vendar so nekaj kritik namenili sistemskim zahtevam.<ref name=":28" /><ref name=":29" /><ref name=":30" /> Funkcije in kontrole v igri v tej različici so bile na splošno dobro sprejete. Tal Blevins iz ''IGN''-a je pohvalil večjo natančnost upravljanja z miško, predvsem se mu je zdel natančnejši mehanizem ciljanja.<ref name=":29" /> Erik Wolpaw iz ''GameSpota'' je prav tako pohvalil upravljanje z miško, vendar ni odobraval sistema ponovnega predvajanja, zlasti zaradi pomanjkanja možnosti za merjenje časa in upravljanje kamere.<ref name=":28" /> Andrew Bub iz ''Extended Playa'' je cenil dodatek radijske postaje po meri, pa tudi razpoložljivost preoblek po meri.<ref name=":30" /> Daniel Morris iz ''PC Gamerja'' je pohvalil izboljšave igranja, ki jih ponuja prenos, vendar je kritiziral pomanjkanje večjih dodatnih funkcij, kot je zemljevid mesta v igri.<ref name=":33" /> Vizualna podoba te različice je bila deležna pozitivnega odziva recenzentov. Wolpaw iz ''GameSpota'' je pohvalil predelane teksture, vendar je kritiziral pogosta pojavna okna in napredne sistemske zahteve.<ref name=":28" /> Blevins iz ''IGN''-a je podobno kritiziral potrebo po naprednem sistemu za stabilno igranje, vendar je na koncu menil, da je ta različica videti "nekoliko lepša" od originalne igre.<ref name=":29" /> Sal Accardo iz ''GameSpyja'' je menil, da je različica za Windows "videti veliko ostrejša" kot različica za PlayStation 2, čeprav je opazil nekaj "trgajočih" animacij.<ref name=":31" /> Bub iz ''Extended Playa'' je omenil, da so napredne nastavitve povzročile upočasnitev in sesutje sistema.<ref name=":30" /> Matt Helgeson iz ''Game Informerja'' je opazil majhno razliko med vizualnimi elementi originala in nove različice.<ref name=":32" /> ==== Mobilna različica ==== {{Video game reviews | title = Sprejem mobilne različice | MC = 80/100 | Destruct = 7/10 | EuroG = 5/10 | GSpot = 7/10 | IGN = 7.5/10 | rev1 = ''[[Pocket Gamer]]'' | rev1Score = 9/10 }} Ko je bil ''Grand Theft Auto III'' decembra 2011 izdan za mobilne naprave, je prejel na splošno pozitivne ocene. ''Metacritic'' je na podlagi 26-ih ocen izračunal povprečno oceno 80 od 100.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/game/grand-theft-auto-iii/critic-reviews/?platform=ios-iphoneipad|title=Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary Edition for iPhone/iPad Reviews|accessdate=12. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> Ocenjevalcem je bila všeč izboljšana grafika,<ref name=":34">{{Navedi splet|url=http://www.destructoid.com/review-grand-theft-auto-iii-10-year-anniversary-218563.phtml|title=Review: Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary|date=27. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=Destructoid|last=Sterling|first=Jim}}</ref><ref name=":35">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2011/12/19/grand-theft-auto-3-ios-review|title=Grand Theft Auto 3 (iOS) Review|date=19. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=IGN|last=Eykemans|first=Peter|archive-date=2012-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20121101022337/http://www.ign.com/articles/2011/12/19/grand-theft-auto-3-ios-review|url-status=bot: unknown}}</ref> kritike pa so bile usmerjene na upravljanje na zaslonu na dotik.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/grand-theft-auto-3-10-year-anniversary-edition-review-review|title=Grand Theft Auto 3: 10 Year Anniversary Edition Review|date=19. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=Eurogamer|last=Whitehead|first=Dan}}</ref><ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-10-year-anniversary-edition-r/1900-6347881/|title=Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary Edition Review|date=22. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=GameSpot|last=Walton|first=Mark}}</ref> Peter Eykemans iz ''IGN''-a je pohvalil bolj gladke teksture, zlasti zgoščene na zaslonu mobilnega telefona,<ref name=":35" /> medtem ko je James Stephanie Sterling iz ''Destructoida'' opazil izboljšave pri modelih likov in vozil.<ref name=":34" /> Mark Walton iz ''GameSpota'' je zapisal, da igra dobro deluje na vrhunskih napravah, kot sta Motorola Xoom in Samsung Galaxy S II, vendar je opazil znatne težave s hitrostjo sličic in teksturami na Xperia Play.<ref name=":37" /> Mark Brown iz ''Pocket Gamerja'' je ugotovil kratko razdaljo risanja v igri, kar je vodilo do nenadnih pojavnih oken, čeprav je še vedno ugotovil, da so bili modeli in teksture v tej različici "izboljšani".<ref name=":38">{{Navedi splet|url=https://www.pocketgamer.com/|title=Grand Theft Auto 3: 10th Anniversary Edition review|date=15. 12. 2011|accessdate=14. 3. 2026|website=Pocket Gamer|last=Brown|first=Mark}}</ref> Upravljanje na zaslonu na dotik je prejelo mešane odzive. Dan Whitehead iz ''Eurogamerja'' je cenil mehaniko vožnje, vendar je menil, da je premikanje peš "neuravnotežen način navigacije" po svetu, in je kritiziral "nerodno" mehaniko streljanja, saj večine pušk ni mogoče ročno ciljati.<ref name=":36" /> Eykemans iz ''IGN''-a je menil, da kontrole "naredijo polovico izkušnje frustrirajočo",<ref name=":35" /> Sterling iz ''Destructoida'' pa jih je opisal kot "daleč največjo oviro užitku" v mobilni različici igre.<ref name=":34" /> Brown iz ''Pocket Gamerja'' je ugotovil, da zaslon na dotik "ni preveč drastično oviral [igre]", pohvalil pa je preprosto gibanje in "lahko" mehaniko vožnje.<ref name=":38" /> Nekateri kritiki so opazili boljše kontrole pri uporabi zunanjih igralnih ploščkov, vendar so menili, da ovirajo prenosljivost igre.<ref name=":37" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pocketgamer.com/|title=Grand Theft Auto 3: 10th Anniversary Edition review – Xperia Play|date=23. 12. 2011|accessdate=14. 3. 2026|website=Pocket Gamer|last=Caldwell|first=Brendan}}</ref> === Nagrade === ''Grand Theft Auto III'' je prejel številne nominacije in nagrade igralniških publikacij. Na 2. podelitvi nagrad Game Developers Choice je bil nagrajen za igro leta.<ref name=":39">{{Navedi splet|url=https://gamechoiceawards.com/archive/gdca_2nd.html|title=2nd Annual GDCA|accessdate=22. 3. 2026|website=Game Developers Choice Awards}}</ref> Prav tako sta ga za najboljšo igro leta proglasila ''GameSpot''<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p6_06.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Game of the Year|date=8. 2. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20020208073702/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p6_06.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''GameSpy''.<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/overall/overall_goty2001.shtml|title=Game of the Year: Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20060503143707/http://archive.gamespy.com/goty2001/overall/overall_goty2001.shtml|url-status=dead}}</ref> ''Game Revolution'',<ref name=":40">{{Navedi splet|url=http://gr.bolt.com/articles/awards/ps2/ps2_2001.htm|title=Best PS2 Games of 2001|accessdate=22. 3. 2026|website=Game Revolution|archive-date=2005-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20050307063622/http://gr.bolt.com/articles/awards/ps2/ps2_2001.htm|url-status=dead}}</ref> ''GameSpot'',<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p5_08.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Best PlayStation 2 Game|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20020204034250/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p5_08.html|url-status=bot: unknown}}</ref> ''GameSpy''<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/ps2/ps2_goty.shtml|title=PS2 Game of the Year: Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20061212064914/http://archive.gamespy.com/goty2001/ps2/ps2_goty.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''IGN''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/01/18/ps2-game-of-the-year-2001|title=PS2 Game of the Year 2001|date=18. 1. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Doug}}</ref> so ga razglasili za najboljšo igro za PlayStation 2. Osvojil je tudi nagrado za najboljšo akcijsko igro po izboru ''Game Revolutiona'',<ref name=":40" /> ''GameSpota'',<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p3_02.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Best Action/Adventure Game|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2001-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20011227153428/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p3_02.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''IGN''-a,<ref>{{Navedi splet|url=http://ps2.ign.com/news/40912.html|title=Best Action Game of 2001|date=14. 1. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=IGN|archive-date=2002-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20020117204708/http://ps2.ign.com/news/40912.html|url-status=dead}}</ref> nagrado za najbolj inovativno igro po izboru ''GameSpota''<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p2_06.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Most Innovative|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20020204020322/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p2_06.html|url-status=bot: unknown}}</ref> ter nagrado za odličnost v oblikovanju iger na podelitvi nagrad Game Developers Choice.<ref name=":39" /> ''GameSpy'' je igro razglasil tudi za najbolj napadalno<ref name=":44">{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/24.shtml|title=Most Offensive: Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110195949/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/24.shtml|url-status=dead}}</ref> in ji podelil nagrado za najboljšo uporabo radia<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/26.shtml|title=Best Use of Radio: Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110193257/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/26.shtml|url-status=dead}}</ref> ter za najboljšo uporabo umetne inteligence.<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/6.shtml|title=Best Artificial Intelligence: The Runner Up Awards Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110192202/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/6.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> Osvojil je globalno nagrado na 7. podelitvi nagrad CESA leta 2003<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2003/10/30/cesa-announces-game-awards-2|title=CESA Announces Game Awards|date=31. 10. 2003|accessdate=23. 3. 2026|website=IGN}}</ref> in nagrado za odličnost na 8. podelitvi nagrad CESA leta 2004.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamedeveloper.com/game-platforms/cesa-game-awards-2004-announced|title=CESA Game Awards 2004 Announced|date=29. 10. 2004|accessdate=23. 3. 2026|website=Game Developer|last=Jenkins|first=David}}</ref> Na 5. letni podelitvi nagrad Interactive Achievement Awards je ''Grand Theft Auto III'' osvojil nagradi za izjemne dosežke v oblikovanju iger in izjemne dosežke v inženirstvu igranja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/fifth-annual-aias-awards-announced/1100-2852523/|title=Fifth annual AIAS awards announced|date=4. 3. 2002|accessdate=24. 3. 2026|website=GameSpot|last=Varanini|first=Giancarlo}}</ref> ter bil nominiran za akcijsko/pustolovsko igro leta za konzole.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/02/07/2001-academy-awards-for-games|title=2001 Academy Awards for Games|date=7. 2. 2002|accessdate=24. 3. 2026|website=IGN}}</ref> Naslednje leto je na 6. letni podelitvi nagrad Interactive Achievement različica za Windows osvojila nagrado za računalniško akcijsko/pustolovsko igro leta<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/2002-aias-award-winners-announced/1100-2911851/|title=2002 AIAS award winners announced|date=4. 3. 2003|accessdate=24. 3. 2026|website=GameSpot|last=Colayco|first=Bob}}</ref> in bila nominirana za izjemne inovacije v računalniških igrah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.interactive.org/awards/award_category_details.asp?idAward=2003&idGameAwardType=69|title=Innovation in Computer Games|accessdate=24. 3. 2026|website=Academy of Interactive Arts & Sciences}}</ref> == Prodaja == V Združenih državah Amerike je bil ''Grand Theft Auto III'' najbolje prodajana igra leta 2001, saj so do decembra prodali več kot 1,4 milijona enot<ref name=":41">{{Navedi splet|url=https://www.nintendoworldreport.com/news/6845/better-csfb-numbers|title=Better CSFB Numbers|date=5. 1. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Nintendo World Report|last=Powers|first=Rick}}</ref> in do februarja 2002 dva milijona.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.npd.com/dynamic/releases/press_020207.htm|title=NPD Reports Annual 2001 U.S. Interactive Entertainment Sales Shatter Industry Record|date=7. 2. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Port Washington|last=Radwick|first=Dora|last2=Dolan|first2=Sean P.|archive-date=2004-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20040814133238/http://www.npd.com/dynamic/releases/press_020207.htm|url-status=dead}}</ref> Delnice Take-Two so se znatno zvišale,<ref>Kushner 2012, stran 102.</ref> igra pa je bila uvrščena na seznam največjih uspešnic PlayStationa.<ref name=":10" /> V enem letu so prodali šest milijonov izvodov in ustvarili več kot 250 milijonov ameriških dolarjev prihodka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newspapers.com/article/news-press-game-controversy-nothing-new/84459172/|title=Game: Controversy nothing new|date=5. 11. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Newspapers}}</ref> Do januarja 2003 se je prodalo sedem milijonov izvodov, s čimer so zaslužili več kot 350 milijonov ameriških dolarjev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newspapers.com/article/88629304/edmonton-journal/?__cf_chl_tk=jY5C3eVaAcL2cTGgpSlUdRWzXy2XOtrawkNRp1aI4UQ-1774613098-1.0.1.1-NJ7HSw5fYcgZaKWPAkvBs.qpkUNqhdnWONcyRKqoa6c|title=Parents take on their game boys|date=3. 1. 2003|accessdate=27. 3. 2026|website=Edmonton Journal|last=Macdonald|first=Don}}</ref> Postala je druga najbolje prodajana igra leta 2002, takoj za svojim nadaljevanjem, ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.npd.com/press/releases/press_030128a.htm|title=The NPD Group Reports Annual 2002 U.S. Video Game Sales Break Record|date=27. 1. 2003|accessdate=27. 3. 2026|website=Port Washington|last=Radwick|first=Dora|last2=Dolan|first2=Sean P.|archive-date=2016-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160306233306/https://www.npd.com/press/releases/press_030128a.htm|url-status=dead}}</ref> V Združenih državah Amerike so do junija 2004 prodali 5,35 milijona enot,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|title=US Platinum Chart Games|accessdate=27. 3. 2026|website=The MagicBox|date=5. 6. 2004|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225054756/http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> do decembra 2007 pa 6,55 milijona enot.<ref name=":42">{{Navedi splet|url=http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|title=US Platinum Chart Games|date=27. 12. 2007|accessdate=27. 3. 2026|website=The MagicBox|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225054756/http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> Različica za Windows je do avgusta 2006 v Združenih državah Amerike dosegla številko 420.000 prodanih izvodov in 16,9 milijona dolarjev zaslužka, v preteklih 6,5 letih pa je bila 34. najbolje prodajana računalniška igra.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/features/top-100-pc-games-21st-century/|title=The Top 100 PC Games of the 21st Century|date=25. 8. 2006|accessdate=27. 3. 2026|website=Edge|archive-date=2012-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20121017165955/http://www.edge-online.com/features/top-100-pc-games-21st-century/|url-status=bot: unknown}}</ref> Evropska prodaja igre ''Grand Theft Auto III'' je do decembra 2001 dosegla ameriške številke.<ref name=":41" /> Bila je prva igra, ki je v Združenem kraljestvu prejela nagrado "Diamond", kar pomeni več kot milijon prodanih izvodov.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=http://www.elspa.com/?i=3946|title=ELSPA Sales Awards: Diamond|accessdate=29. 3. 2026|website=Entertainment and Leisure Software Publishers Association|archive-date=2010-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100703023209/http://www.elspa.com/?i=3946|url-status=bot: unknown}}</ref> V Italiji se je igra v prvih treh mesecih prodala v 75.000 izvodih, kar je več kot petkrat več od pričakovanj distributerjev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nextgame.it/html/articolo.php?id=2356|title=GTA IV, Duke Nukem Forever, Nintendo, i prezzi dei videogiochi: Intervista a Pietro Vago|date=11. 3. 2002|accessdate=29. 3. 2026|website=Nextgame|archive-date=2002-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20020601090357/http://www.nextgame.it/html/articolo.php?id=2356|url-status=bot: unknown}}</ref> Na Japonskem so v prvem dnevu prodali približno 75.000 izvodov,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesindustry.biz/capcom-launches-grand-theft-auto-in-japan|title=Capcom launches Grand Theft Auto in Japan|date=30. 9. 2003|accessdate=29. 3. 2026|website=Games Industry|last=Fahey|first=Rob}}</ref> v prvem tednu 120.000,<ref name=":43">{{Navedi splet|url=http://www.japan-gamecharts.com/ps2.php|title=Sony PS2 Japanese Ranking|date=13. 1. 2008|accessdate=29. 3. 2026|website=Japan Game Charts|archive-date=2008-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20080116201555/http://www.japan-gamecharts.com/ps2.php|url-status=dead}}</ref> približno 300.000 do decembra 2003,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.multiplayer.it/b2b/articoli.php3?id=10382|title=Take-Two: risultati finanziari 2003|date=22. 12. 2003|accessdate=29. 3. 2026|website=Multiplayer|archive-date=2004-08-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20040823065341/http://www.multiplayer.it/b2b/articoli.php3?id=10382|url-status=dead}}</ref> in več kot 350.000 do januarja 2008.<ref name=":43" /> ''Grand Theft Auto: Double Pack'' – paket, ki je vseboval ''Grand Theft Auto III'' in ''Grand Theft Auto: Vice City'' – je postal ena najbolje prodajanih iger za Xbox z več kot 1,59 milijona prodanimi izvodi v Združenih državah Amerike<ref name=":42" /> in več kot 1,25 milijona na Japonskem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www5e.biglobe.ne.jp/~hokora/xbrank.html|title=Xbox Software Best Seller Ranking (From: Feb 22, 2002 – Jan 16, 2004)|date=30. 1. 2005|accessdate=29. 3. 2026|website=Shrine of Data|archive-date=2005-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20050227195038/http://www5e.biglobe.ne.jp/~hokora/xbrank.html|url-status=dead}}</ref> Igra je postala ena najbolje prodajanih iger za PlayStation 2 z 11,6 milijona prodanimi izvodi,<ref>{{Navedi knjigo|title=Guinness World Records 2009 Gamer's Edition|last=Glenday|first=Craig|publisher=Guinness World Records|year=2009|isbn=978-1-904-99445-9|page=108}}</ref> do marca 2008 pa je bilo prodanih skupno 14,5 milijona enot.<ref>{{Navedi splet|url=http://taketwovalue.com/documents/TTWO_Value.pdf|title=Take-Two Interactive Software, Inc. Recommendation of the Board of Directors to Reject Electronic Arts Inc.'s Tender Offer|date=26. 3. 2008|accessdate=29. 3. 2026|website=Take-Two Interactive|archive-date=2008-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20080408234728/http://taketwovalue.com/documents/TTWO_Value.pdf|url-status=bot: unknown}}</ref> == Kontroverznosti == ''Grand Theft Auto III'' je sprožil več polemik. ''GameSpy'' mu je podelil nagrado za "najbolj nasilno igro leta". Označili so ga za "absolutno zavržnega" in zapisali, da igra nagrajuje igralce za "povzročanje kaosa" in "ubijanje na ducate nedolžnih ljudi", s čimer so podvomili o njegovi primernosti.<ref name=":44" /> Zaradi razvpitosti je ameriški trgovec [[Walmart|WalMart]] preverjal identiteto kupcev, ki so bili pri nakupu iger za odrasle mlajši od 17 let.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/05/06/ign-presents-the-history-of-grand-theft-auto-2?page=2|title=IGN Presents The History of Grand Theft Auto|date=6. 5. 2013|accessdate=5. 4. 2026|website=IGN|last=McLaughlin|first=Rus|last2=Thomas|first2=Lucas M.}}</ref> Shira Chess je ugotovila, da nasilje igralcev nima posledic zaradi možnosti ponovnega pojavljanja po smrti ali zaporu, in ugotovila, da zanika "resničnost smrtnosti in jo hkrati [vsiljuje] igralcem".<ref>Chess 2006, strani 80–90.</ref> Benzies je trdil, da je bilo nasilje mišljeno komično in da igre "ni treba jemati resno",<ref name=":2" /> Dan Houser pa je dejal, da se je ekipa zavedala pozornosti, ki jo bo igra pritegnila, vendar je "nikoli ni tržila na način, ki bi to izkoriščal".<ref name=":8" /> Igra igralcem omogoča sodelovanje v spolnih aktivnostih s prostitutkami in njihove umore, s čimer si igralec povrne porabljen denar, kar je naletelo na široko polemiko.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/men/the-filter/10308095/Grand-Theft-Auto-10-most-memorable-moments-in-GTA-history.html|title=Grand Theft Auto: 10 most memorable moments in GTA history|date=16. 9. 2013|accessdate=5. 4. 2026|website=The Daily Telegraph|last=Hoggins|first=Tom}}</ref> Igra je bila deležna tudi nekaj negativnih odzivov zaradi upodobitve kriminala in dovoljevanja nasilja nad policisti. Psiholog David Walsh z Nacionalnega inštituta za medije in družino je dejal, da igra "poveličuje antisocialno in kriminalno dejavnost"<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160418202744/http://usatoday30.usatoday.com/life/cyber/tech/review/games/2001/12/20/game-glorifies-crime.htm|title=Game glorifies a life of crime|date=20. 12. 2001|accessdate=5. 4. 2026|website=USA Today|last=Kent|first=Steven}}</ref> in da je "namen igre izvrševanje kaznivih dejanj".<ref name=":45">{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160422204919/http://www.kotaku.com.au/2011/10/grand-theft-auto-iii-the-birth-of-a-media-scapegoat/|title=Grand Theft Auto III: The Birth Of A Media Scapegoat|date=23. 10. 2011|accessdate=7. 4. 2026|website=Kotaku|last=Good|first=Owen}}</ref> V odgovor je pisec na ''Kotakuju'' Owen Good zapisal, da igra ne nagrajuje igralcev za "spretnost v kriminalu, ne glede na to, koliko je obtožena tega".<ref name=":45" /> Joanna Weiss iz ''The Boston Globe'' je opozorila na "adrenalin", ki ga igralci občutijo, ko v igri storijo kazniva dejanja, in opravičila nasilje zaradi njene zrele klasifikacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20020115141759/http://www.boston.com/globe/sunday/focus/stories/011302_theft.shtml|title=Connecting with your inner thug|date=13. 1. 2002|accessdate=7. 4. 2026|website=The Boston Globe|last=Weiss|first=Joanna}}</ref> Januarja 2002 je Nacionalna organizacija za ženske pozvala Rockstar in Take-Two, naj igro umakneta iz prodaje, saj "spodbuja nasilje in poniževanje žensk".<ref>{{Navedi splet|url=http://www-bcf.usc.edu/~anthonyb/itp101/articles/morality.doc|title=Playing a "Good" Game: A Philosophical Approach to Understanding the Morality of Games|accessdate=7. 4. 2026|website=University of Southern California|last=Reynolds|first=Ren}}</ref> Matt Richtel iz časopisa ''[[The New York Times]]'' je zapisal, da so dejavnosti v igri "presegle mejo slabega okusa".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2002/02/10/business/backslash-mayhem-and-far-from-the-nicest-kind.html|title=BACKSLASH; Mayhem, and Far From the Nicest Kind|date=10. 2. 2002|accessdate=7. 4. 2026|website=The New York Times|last=Richtel|first=Matt}}</ref> ''Grand Theft Auto III'' je bil sprva izdan v Avstraliji s klasifikacijo MA15+, vendar ga je Urad za klasifikacijo filma in literature (OFLC) po ponovnem pregledu prepovedal, pri čemer je navedel spolno vsebino in nasilje nad prostitutkami.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/australian-gtaiii-ban-upheld/1100-2832465/|title=Australian GTAIII ban upheld|date=13. 12. 2001|accessdate=7. 4. 2026|website=GameSpot|last=Ahmed|first=Shahed}}</ref><ref name=":47">{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.com/videos/grand-theft-auto-iiis-scandalous-australian-histor/2300-6341550/|title=Grand Theft Auto III's Scandalous Australian History|date=20. 10. 2011|accessdate=8. 4. 2026|website=GameSpot|last=Parker|first=Laura|last2=Tran|first2=Edmond}}</ref> Po pritožbi družbe Take-Two je OFLC 11. decembra 2001 ponovno potrdil prepoved, potem ko je igro skupaj s forenzičnim psihologom ponovno analiziral. Take-Two je igro v Avstraliji odpoklical, Rockstar pa je uvedel ustrezne spremembe. Januarja 2002 je bila izdana spremenjena različica s klasifikacijo MA15+, pri čemer so bile odstranjene spolne interakcije s prostitutkami.<ref name=":47" /> Igra je bila septembra 2019 ponovno ocenjena s klasifikacijo R18+, pri čemer so navedli "spolne dejavnosti, povezane s spodbudami in nagradami".<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20190928163647/https://www.kotaku.com.au/2019/09/grand-theft-auto-3-rated-r18-australia/|title=Grand Theft Auto 3 Has Been Re-Rated R18+|date=27. 9. 2019|accessdate=8. 4. 2026|website=Kotaku|last=Walker|first=Alex}}</ref> Na Japonskem je bila igra junija 2005 v prefekturi Kanagawa označena kot "škodljiva" za otroke, s čimer je bila v bistvu umaknjena z odprtih polic. Capcom je odločitev kritiziral in razmišljal o pravnih ukrepih, vendar ni nadaljeval, oznaka pa je na koncu privedla do povečanja prodaje.<ref name=":46" /> 25. junija 2003 sta najstniška krušna brata William in Josh Buckner streljala na voznike motornih vozil, pri čemer sta ubila Aarona Hamela in ranila Kimberly Bede. Storilca sta v izjavah preiskovalcem trdila, da so bila njuna dejanja navdihnjena z igro ''Grand Theft Auto III''. Družini Hamel in Bede sta se 20. oktobra 2003 odzvali s tožbo v višini 246 milijonov ameriških dolarjev proti podjetjem Rockstar, Take-Two, Sony Computer Entertainment in Wal-Mart.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20040816044256/http://edition.cnn.com/2003/LAW/10/22/videogame.lawsuit.ap/index.html|title=Lawsuit filed against Sony, Wal-Mart over game linked to shootings|date=23. 10. 2003|accessdate=8. 4. 2026|website=CNN}}</ref> Rockstar in Take-Two sta 29. oktobra 2003 na okrožnem sodišču Združenih držav Amerike vložila zahtevo za zavrženje tožbe, pri čemer sta navedla, da so "ideje in koncepti" ter "domnevni psihološki učinki" storilcev zaščiteni s klavzulo o svobodi govora iz prvega amandmaja.<ref name=":48">{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.com/articles/rockstar-seeks-to-dismiss-gtaiii-lawsuit/1100-6081737/|title=Rockstar seeks to dismiss GTAIII lawsuit|date=11. 11. 2003|accessdate=8. 4. 2026|website=GameSpot|last=Calvert|first=Justin}}</ref> Jack Thompson, odvetnik, ki je zastopal žrtve, je zanikal Rockstarjeve trditve in poskušal tožbo prenesti na državno sodišče v obravnavo v skladu z zakonom o varstvu potrošnikov v Tennesseeju.<ref name=":48" /> == Zapuščina == ''Grand Theft Auto III'' je bil večkrat uvrščen med najboljše videoigre vseh časov. Leta 2007 je ''GamePro'' ''Grand Theft Auto III'' označil za najpomembnejšo videoigro vseh časov in pojasnil, da so "elementi odprtega igranja igre revolucionarno spremenili način nastanka vseh videoiger". Podobno je ''IGN'' igro uvrstil med "10 najvplivnejših iger", ''GameSpot'' pa jo je uvrstil med najboljše igre vseh časov. Leta 2009 je ''Game Informer'' zapisal, da je ''Grand Theft Auto III'' "s svojim poglobljenim odprtim svetom za vedno spremenil igralniško pokrajino", leta 2016 pa jo je ''GamesRadar+'' označil za "najpomembnejšo igro" prvega desetletja 21. stoletja. ''Time'' jo je novembra 2012 in avgusta 2016 označil za eno največjih videoiger vseh časov. Igra je bila izbrana kot del potujoče razstave ''Game On'', ki je prikazovala nekatere razvojne načrte in umetniška dela igre. Leta 2016 je Nacionalni muzej iger Strong uvrstil ''Grand Theft Auto III'' v svojo svetovno dvorano slavnih videoiger. == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{Sklici|2|refs= <ref name="Greatest">Med viri, ki so uvrstili ''Grand Theft Auto III'' med najboljše videoigre vseh časov, so: * {{cite web |url=http://www.cnet.com/1990-11136_1-6310088-1.html |title=Top 10 video games |last=O'Neal |first=William |work=[[CNET]] |publisher=[[CBS Interactive]] |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080705120729/http://www.cnet.com/1990-11136_1-6310088-1.html |archive-date=5 July 2008 |ref=none}} * {{cite web |url=http://top100.ign.com/2003/11-20.html#18 |title=IGN's Top 100 Games of All Time |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=8 May 2003 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8rTRL2P?url=http://top100.ign.com/2003/11-20.html#18 |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}} * {{cite web |url=http://top100.ign.com/2005/051-060.html |title=IGN's Top 100 Games |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=2005 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8s87cmv?url=http://top100.ign.com/2005/051-060.html |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}} * {{cite web |url=http://microsites.ign.com/kfc/top99games/5.html |title=IGN and KFC Snacker Present Readers' Top 99 Games |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=21 April 2006 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8sJOgYD?url=http://microsites.ign.com/kfc/top99games/5.html |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}}</ref> }} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{Wikiquote}} * {{Official website}} [[Kategorija:Igre za Xbox]] [[Kategorija:Igre za Windows]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 2]] [[Kategorija:Igre za iOS]] [[Kategorija:Grand Theft Auto|3]] [[Kategorija:Igre za Android]] [[Kategorija:Akcijsko-pustolovske videoigre]] [[Kategorija:Videoigre leta 2001]] odjxoqhoj3z90zb9l46vj6bjknj86kk 6657550 6657548 2026-04-08T16:29:36Z Florentina Veršič 146476 Dodajanje virov. 6657550 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Videoigra | title = Grand Theft Auto III | image = GTA3boxcover.jpg | alt = A collage of various characters and scenarios from the game | caption = | developer = [[DMA Design]]{{efn|Vse različice razen originalne za PlayStation 2 so bile izdane pod novim imenom studia - Rockstar North. Različico za Xbox je pripravil Rockstar Vienna. Različico ob 10. obletnici so razvili pri War Drum Studios.}} | publisher = [[Rockstar Games]] | producer = [[Leslie Benzies]] | programmer = {{ubl|Obbe Vermeij|Adam Fowler}} | artist = Aaron Garbut | writer = {{ubl|James Worrall|Paul Kurowski|[[Dan Houser]]}} | composer = {{ubl|Craig Conner|Stuart Ross}} | series = ''[[Grand Theft Auto]]'' | engine = [[RenderWare]] | platforms = {{collapsible list|title={{nobold|[[PlayStation 2]]}} |[[Microsoft Windows|Windows]] |[[Microsoft Xbox|Xbox]] |[[Mac OS|Mac OS X]] |[[Android (operacijski sistem)|Android]] |[[iOS]] |[[Fire OS]]}} | released = {{Collapsible list |title={{nobold|23. oktober 2001}} | '''PlayStation 2''' | {{Video game release|NA|23. oktober 2001|PAL|oktober 2001}} | '''Windows''' | {{Video game release|NA|21. maj 2002|PAL|24. maj 2002}} | '''Xbox''' | {{Video game release|NA|4. november 2003|PAL|2. januar 2004}} | '''Mac OS X''' | 12. november 2010 | '''Android, iOS''' | 15. december 2011 | '''Fire OS''' | 15. maj 2014}} | genre = [[Akcijsko-pustolovska videoigra]] | modes = [[Enoigralska videoigra|enoigralski]] }} '''''Grand Theft Auto III''''' je [[Akcijsko-pustolovska videoigra|akcijsko-pustolovska igra]] iz leta 2001, ki jo je razvilo podjetje DMA Design, izdalo pa Rockstar Games. Bila je prva 3D igra v seriji ''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)|Grand Theft Auto]]''. Zgodba, ki se dogaja v Liberty Cityju, ohlapno zasnovanem na [[New York|New Yorku]], spremlja Clauda, tihega protagonista, ki se zaplete v svet kriminala, drog, tolp in korupcije. Igra se igra iz perspektive tretje osebe, po odprtem svetu pa se igralec lahko premika peš ali z vozilom. Odprti svet igralcem omogoča prosto gibanje po Liberty Cityju. Pri razvoju sta sodelovala DMA Design s sedežem v [[Edinburg|Edinburghu]] in Rockstar s sedežem v New Yorku. Razvoj je vključeval preoblikovanje priljubljenih elementov iger serije ''Grand Theft Auto'' v popolnoma 3D-svet, kar se je zgodilo prvič v zgodovini. Izdaja igre je bila po [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadih 11. septembra]] prestavljena, da je ekipa lahko spremenila reference in nekatere elemente, ki bi lahko izpadli neprimerno. ''Grand Theft Auto III'' je izšel oktobra 2001 za PlayStation 2, maja 2002 za [[Microsoft Windows|Windows]] in novembra 2003 za [[Microsoft Xbox|Xbox]]. Mobilne različice so bile izdane ob deseti obletnici leta 2011, ob dvajseti obletnici pa je leta 2021 sledila predelana različica. ''Grand Theft Auto III'' je bil deležen pohval zaradi svojega koncepta, igranja, zvočnega oblikovanja in vizualne natančnosti, vendar je sprožil polemike zaradi nasilne in spolne vsebine. S strani več igralniških publikacij je ob koncu leta prejel nagrade in velja za prelomnico v konceptu odprtega sveta, eno najpomembnejših iger za šesto generacijo konzol in eno najboljših videoiger vseh časov.<ref name="Greatest"/> Bil je najbolje prodajana videoigra leta 2001 in med najbolje prodajanimi igrami za PlayStation 2 z več kot 11,6&nbsp;milijoni prodanih izvodov. Skupno so prodali več kot 14,5&nbsp;milijonov izvodov. Igri so sledili ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' (2002) in dve predzgodbi, ''[[Grand Theft Auto Advance]]'' (2004) in ''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' (2005). == Igranje == ''Grand Theft Auto III'' je [[Akcijsko-pustolovska videoigra|akcijsko-pustolovska igra,]] ki se igra iz perspektive tretje osebe. Igralci opravljajo misije – linearne scenarije z določenimi cilji – da napredujejo skozi zgodbo.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2001/10/22/grand-theft-auto-iii-3|title=Grand Theft Auto III|date=22. 10. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Doug|archive-date=2016-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160420085031/http://www.ign.com/articles/2001/10/22/grand-theft-auto-iii-3|url-status=bot: unknown}}</ref> Hkrati je mogoče izbrati več misij, saj nekatere misije zahtevajo, da igralci počakajo na nadaljnja navodila ali dogodke.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/03/an-interview-with-dmas-les-benzies|title=An Interview With DMA's Les Benzies|date=4. 10. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Zunaj misij se lahko igralci prosto sprehajajo po odprtem svetu in opravljajo neobvezne stranske misije. Začnejo v okrožju Portland in ko napredujejo skozi zgodbo, odklenejo otoka Staunton in Shoreside Vale.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/02/23/grand-theft-auto-3-interview-with-dma|title=Grand Theft Auto 3: Interview with DMA|date=23. 2. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Igralci lahko tečejo, skačejo ali uporabljajo vozila za premikanje po odprtem svetu igre.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/05/13/the-cars-of-grand-theft-auto-iii|title=The Cars of Grand Theft Auto III|date=13. 5. 2002|accessdate=25. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Douglass}}</ref> Med bojevanjem se lahko kot pomoč proti sovražnikom uporabi samodejno ciljanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/e3-2001-hands-on-grand-theft-auto-3/1100-2762402/|title=E3 2001 Hands-on: Grand Theft Auto 3|date=20. 5. 2001|accessdate=25. 12. 2025|website=GameSpot|last=Gerstmann|first=Jeff}}</ref> Če igralec utrpi škodo, si lahko obnovi svoj merilnik zdravja z dodatki za zdravje. Za absorpcijo strelov in eksplozivne škode se lahko uporabi neprebojni jopič, vendar se pri tem izčrpa.<ref name=":3">DMA Design 2001, stran 12.</ref> Ko je zdravje popolnoma izčrpano, se igranje ustavi in ​​igralec se ponovno pojavi v najbližji bolnišnici, pri čemer izgubi oklep, orožje in določeno količino denarja.<ref name=":21">{{Navedi splet|url=http://www.gamerevolution.com/review/grand-theft-auto-3|title=Grand Theft Auto 3 Review|date=1. 11. 2001|accessdate=25. 12. 2025|website=Game Revolution|last=Silverman|first=Ben|archive-date=2016-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160420033021/http://www.gamerevolution.com/review/grand-theft-auto-3|url-status=bot: unknown}}</ref> Če igralec med igranjem stori kaznivo dejanje, se lahko odzovejo organi pregona v igri, kar je označeno z merilnikom <nowiki>''iskanja''</nowiki> na projekcijskem zaslonu (HUD). Na merilniku prikazane zvezdice označujejo trenutno stopnjo iskanja.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.allgame.com/game.php?id=34181&tab=review|title=Grand Theft Auto III - Review|accessdate=25. 12. 2025|website=AllGame|last=Marriott|first=Scott Alan|archive-date=2014-11-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20141114184120/http://www.allgame.com/game.php?id=34181&tab=review|url-status=dead}}</ref> Pri najvišji stopnji šestih zvezdic postanejo prizadevanja organov pregona za onesposobitev igralca zelo agresivna.<ref>DMA Design 2001, stran 11.</ref> Policisti bodo iskali igralca, tudi ko ta zapusti območje, kjer je naredil kaznivo dejanje. Merilnik iskanja preide v način ohlajanja in se sčasoma izprazni, ko je igralec skrit iz vidnega polja policistov.<ref name=":0" /> Igralec v igri nadzoruje nemega kriminalca Clauda.<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/51974aa3a99a59/grand-theft-auto-iii-your-questions-answered-part-one-claude-dar.html|title=Grand Theft Auto III: Your Questions Answered – Part One (Claude, Darkel & Other Characters)|date=15. 12. 2011|accessdate=28. 12. 2025|website=Rockstar Games}}</ref> Skozi zgodbo Claude srečuje različne like iz kriminalnega podzemlja. Ko igralci opravljajo misije za različne tolpe in kriminalne organizacije, jih drugi člani tolpe pogosto branijo, medtem ko člani tekmecev prepoznajo igralca in nanj streljajo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/01/the-gangs-and-weapons-in-grand-theft-auto-iii|title=The Gangs and Weapons in Grand Theft Auto III|date=2. 10. 2001|accessdate=28. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Med prostim potepanjem po igralnem svetu se lahko igralec ukvarja z dejavnostmi, kot so mini igre v vlogi policista, gasilca, reševalca in taksista.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/09/25/beneath-the-hood-of-grand-theft-auto-iii|title=Beneath the Hood of Grand Theft Auto III|date=26. 9. 2001|accessdate=28. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Izpolnitev teh nalog igralcu prinese kontekstualno specifične nagrade, na primer izpolnitev nalog v vlogi policista igralcu omogoči, da po storjenem kaznivem dejanju s podkupnino zmanjša stopnjo pregona.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/features/essential-50-gta3|title=The Essential 50 Part 49: Grand Theft Auto III|date=10. 3. 2016|accessdate=28. 12. 2025|website=1UP|last=Parish|first=Jeremy|archive-date=2016-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20160310225646/http://www.1up.com/features/essential-50-gta3|url-status=dead}}</ref> Igralci lahko za boj proti sovražnikom uporabljajo napade od blizu, strelno orožje in eksploziv. Med strelnim orožjem so na voljo tudi Micro Uzi, puška [[M16]] in [[plamenomet]].<ref name=":2" /> Tridimenzionalno okolje igre omogoča pogled iz prve osebe med ciljanjem z [[Ostrostrelna puška|ostrostrelno puško]], metalcem raket in puško M16. Poleg tega je bil boj v igri preoblikovan tako, da igralcem omogoča streljanje med vožnjo na stran.<ref name=":1" /> Igra igralcem ponuja široko paleto možnega orožja – kupijo ga lahko pri lokalnih trgovcih s strelnim orožjem, ga najdejo na tleh, ga poberejo mrtvim sovražnikom ali pa ga najdejo raztresenega po mestu.<ref name=":3" /> == Zgodba == Manjšega kriminalca Clauda izda in ustreli njegovo dekle Catalina ([[Cynthia Farrell]]) med ropom banke izven Liberty Cityja. Clauda aretirajo, a med prevozom v zapor pobegne, ko člani kolumbijskega kartela iz zasede napadejo njegov transport, da bi ugrabili drugega zapornika. Med pobegom se Claude spoprijatelji s strokovnjakom za eksplozive in soobsojencem 8-Ballom ([[Guru (raper)|Guru]]), ki ga vzame pod svoje zavetje in ga predstavi mafijski družini Leone, da bi mu priskrbeli delo. Claude pomaga mafiji pri različnih operacijah, vključno z zmago v vojni tolp proti lokalni skupini [[Triada (organiziran kriminal)|triad]], s čimer si prisluži spoštovanje Dona Salvatoreja Leoneja ([[Frank Vincent]]). Ko izve, da kartel ustvarja in prodaja novo ulično drogo z imenom SPANK, da bi financiral svojo širitev v Liberty City, Salvatore ukaže Claudu, naj uniči ladjo, ki predstavlja njihov plavajoči laboratorij drog. Claudu to uspe s pomočjo 8-Balla. Salvatore kasneje naroči Claudu, naj se spoprime z manjšo težavo, toda Salvatorejeva žena Maria ([[Debi Mazar]]), ki ji je Claude všeč, mu razkrije, da gre za past. Maria pove, da je Salvatoreju rekla, da ima afero s Claudom, da bi ga naredila ljubosumnega, zato ga Salvatore sedaj hoče ubiti. Claude pobegne na otok Staunton z Mario in njeno prijateljico Asuko Kasen ([[Lianna Pai]]), sovoditeljico [[Jakuze|jakuz]]. Potem ko ubije Salvatoreja, da bi prekinil vezi z mafijo, Claude začne delati za jakuze. V tem času pomaga tudi skorumpiranemu policijskemu inšpektorju Rayu Machowskemu ([[Robert Loggia]]), kateremu na koncu tudi pomaga pobegniti iz mesta, in vplivnemu poslovnežu Donaldu Loveu ([[Kyle MacLachlan]]). Donald najame Clauda, ​​da ubije Asukinega brata Kendžija ([[Les J.N. Mau]]) pod pretvezo napada kartela, da bi začel vojno med tolpami, zaradi česar bi lahko dobil gradbišča za svoja podjetja. Po uspešno opravljeni nalogi Claude uspe priti do srečanja s Catalino, ki je zdaj vodja kartela, na gradbišču. Vendar Catalina pobegne, potem ko izda in ustreli svojega partnerja Miguela ([[Al Espinosa]]). Asuka krivi kartel za Kendžijevo smrt in zaseže gradbišče. Jakuze ujamejo ranjenega Miguela in ga mučijo, da bi dobili informacije o kartelskih operacijah v mestu, kar Claudu omogoči, da jih napada in ovira kartel. Besna Catalina umori Asuko in Miguela ter ugrabi Mario, za katero zahteva 500.000 dolarjev. Claude se sreča s Catalino, da bi plačal odkupnino, vendar ga Catalina ponovno prevara in ga ujame v past. Claude pobegne, reši Mario in uniči helikopter, s katerim Catalina poskuša pobegniti, pri čemer jo ubije. Ko Claude in Maria zapustita kraj dogodka, se Maria začne pritoževati nad ugrabitvijo, a jo utiša strel.{{efn|Zvok strela in utišanje Mariinega glasu sta privedla do ugibanj, da jo je Claude ubil ali pa le utišal. Rockstar ni nikoli potrdil, kaj se je v zgodbi dejansko zgodilo.}} == Razvoj == {{Multiple image |align=right |direction=horizontal |total_width=400 |image1=Leslie Benzies @ Everywhere Game.jpg |alt1=Leslie Benzies |image2=Dan Houser at Rockstar Games.png |alt2=Dan Houser |image3=Sam Houser at Rockstar Games.png |alt3=Sam Houser |footer=[[Leslie Benzies]] (levo) je produciral igro skupaj z [[Dan Houser|Danom Houserjem ]] (na sredini), ki je tudi soavtor zgodbe. [[Sam Houser]] (desno), predsednik družbe Rockstar Games, je bil izvršni producent igre.}} Osrednjo razvojno ekipo igre ''Grand Theft Auto III'' je sestavljalo približno 23 ljudi pri družbi [[DMA Design]] v [[Edinburg|Edinburgu]], ki so tesno sodelovali z založnikom [[Rockstar Games]] v New Yorku.<ref name=":2" /> Prvotni tehnološki demo je bil ustvarjen na [[Sega|Seginem]] [[Dreamcast|Dreamcastu]] v času konca razvoja igre ''[[Grand Theft Auto 2]]'' leta 1999.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/20-years-later-rockstar-reflects-on-how-gta-3-showed-us-the-first-glimpse-of-what-was-possible/|title=20 years later, Rockstar reflects on how GTA 3 "showed us the first glimpse of what was possible"|date=22. 10. 2021|accessdate=27. 1. 2026|website=GamesRadar+|last=Donnelly|first=Joe}}</ref> Rockstar je pritiskal na svoje ekipe, naj ustvarijo 3D odprt svet. Skupina DMA, ki je ustvarila igro ''Space Station Silicon Valley'' (1998), je začela delati na projektu, ločenem od ekipe za ''Grand Theft Auto 2''. Alan Jack, podporni inženir pri DMA, ga je opisal kot kombinacijo raziskovanja iz igre ''Body Harvest'' (1998) z mestno ravnijo igre ''Space Station Silicon Valley.''<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.timeextension.com/news/2024/04/grand-theft-auto-iii-likely-wouldnt-exist-without-the-sega-dreamcast|title=Grand Theft Auto III Likely Wouldn't Exist Without The Sega Dreamcast|date=26. 4. 2024|accessdate=27. 1. 2026|website=Time Extension|last=Yarwood|first=Jack}}</ref> Ekipa se je odločila, da ne bo uporabljala blagovne znamke ''Grand Theft Auto'', da bi se izognila konfliktu z ekipo za ''Grand Theft Auto 2'', in je začela razvijati svojo igro kot projekt ''Godzilla''. Potem ko je [[Take-Two Interactive]] septembra 1999 od Infogramesa prevzel DMA, sta se ekipi za igri ''Space Station Silicon Valley'' in ''Grand Theft Auto 2'' združili. Združena ekipa je sprva začela razvijati ''Grand Theft Auto III'' za Dreamcast, vendar je po štirih mesecih prešla na [[PlayStation 2]]. Tehnični direktor Obbe Vermeij je dejal, da premik ni bil posledica strojne opreme, temveč so se tako odločili zato, ker je postalo jasno, da Dreamcast ni komercialno uspešen. Odločitev je opisal kot razočarajočo in poudaril, da so bili zaposleni v DMA Design veliki oboževalci igre ''Phantasy Star Online'' (2000).<ref name=":4" /> V času razvoja igre za Dreamcast je DMA Design razvijal mestne bloke z rjavimi hišami, pristanišča, trgovske površine, vozila in pešce.<ref name=":4" /> Do začetka leta 2001 je ekipa zasnovala mesto, avtomobile in nekaj orožja.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/dan-houser-opens-up-about-grand-theft-auto-iii/1100-6341347/|title=Dan Houser Opens Up About Grand Theft Auto III|date=21. 10. 2011|accessdate=28. 1. 2026|website=GameSpot|last=McInnis|first=Shaun}}</ref> Producent Leslie Benzies je ''Grand Theft Auto III'' opisal kot "simulator kriminala".<ref name=":2" /> Rockstar je ponudil ''Grand Theft Auto III'' podjetju Microsoft Game Studios kot ekskluzivno igro za [[Microsoft Xbox|Xbox]], vendar je Microsoft ponudbo zavrnil zaradi narave igre in slabe prodaje predhodnikov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/news150506xboxgta3|title=Microsoft turned down GTA III|date=15. 5. 2006|accessdate=28. 1. 2026|website=Eurogamer|last=Bramwell|first=Tom}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/microsoft-recalls-time-it-rejected-rockstars-pitch-to-put-gta3-on-the-original-xbox|title=Microsoft recalls time it rejected Rockstar's pitch to put GTA3 on the original Xbox|date=15. 12. 2021|accessdate=28. 1. 2026|website=Eurogamer|last=Wales|first=Matt}}</ref> Igra je bila za PlayStation 2 v Severni Ameriki izdana 23. oktobra 2001.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/18/grand-theft-auto-iii-release-date-confirmed|title=Grand Theft Auto III Release Date Confirmed|date=19. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=IGN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.rockstargames.com/GrandTheftAuto3/html/news.html|title=10/23: In Stores Now|date=23. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=Rockstar Games|archive-date=2001-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20011113185851/http://www.rockstargames.com/GrandTheftAuto3/html/news.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/filters/products/0,11114,466217,00.html|title=Grand Theft Auto 3|date=18. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=GameSpot|archive-date=2001-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20011018143413/http://gamespot.com/gamespot/filters/products/0,11114,466217,00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Ekipa je izdajo različice za Windows odložila na čas po izdaji za PlayStation 2, da bi zagotovila visokokakovosten prenos, pri čemer je navedla težave s sočasno izdajo prejšnjih iger ''Grand Theft Auto'' na tej platformi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/04/21/grand-theft-auto-iii-interview|title=Grand Theft Auto III Interview|date=21. 4. 2002|accessdate=28. 1. 2026|website=IGN|last=Adams|first=Dan}}</ref> Zoo Corporation je angleško različico igre za Windows na Japonskem izdal 28. junija 2002. Po izteku založniške pogodbe<ref>{{Navedi splet|url=http://gta3.zoo.co.jp/main.html|title=GTA 3|date=8. 7. 2003|accessdate=29. 1. 2026|website=Zoo Corporation}}</ref> je Capcom 25. septembra 2003 izdal japonsko različico za PlayStation 2 in Windows.<ref name=":46">{{Navedi splet|url=https://www.timeextension.com/features/the-inside-story-behind-grand-theft-auto-iiis-japanese-release|title=The Inside Story Behind Grand Theft Auto III's Japanese Release|date=27. 8. 2024|accessdate=29. 1. 2026|website=Time Extension|last=Yarwood|first=Jack}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/capcom-to-release-gta-iii-in-japan/1100-6030083/|title=Capcom to release GTA III in Japan|date=16. 6. 2003|accessdate=29. 1. 2026|website=GameSpot|last=Calvert|first=Justin}}</ref> === Oblikovanje === ''Grand Theft Auto III'' je prva 3D igra v seriji,<ref>Kushner 2012, strani 81–82.</ref> ki uporablja igralni mehanizem družbe Criterion Games, RenderWare.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kotaku.com.au/2015/04/grand-theft-auto-vbenchmarked-pushing-pc-graphics-to-the-limit/|title=Grand Theft Auto V Benchmarked: Pushing PC Graphics To The Limit|date=19. 4. 2015|accessdate=2. 2. 2026|website=Kotaku|last=Walton|first=Steven|archive-date=2016-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20160318225629/http://www.kotaku.com.au/2015/04/grand-theft-auto-vbenchmarked-pushing-pc-graphics-to-the-limit/|url-status=dead}}</ref> Izvršni producent Sam Houser si je vedno želel, da bi serija prešla v 3D,<ref name=":5" /> DMA Design pa je eksperimentiral s 3D svetovi v igrah, kot sta ''Body Harvest'' in ''Space Station Silicon Valley''.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.gamesindustry.biz/grown-up-video-games-and-a-template-for-the-open-world-the-legacy-of-grand-theft-auto-3|title=The legacy of Grand Theft Auto 3: Grown-up video games and a template for the open world|date=11. 11. 2021|accessdate=2. 2. 2026|website=GamesIndustry|last=Batchelor|first=James}}</ref> Z izidom PlayStationa 2 leta 2000 je ekipa verjela, da je velik 3D svet končno mogoč.<ref name=":6" /> Umetniški direktor Aaron Garbut je menil, da so bile druge videoigre tistega časa "stvar, ki si jo igral", medtem ko je želel, da bi bil ''Grand Theft Auto III'' "kraj, v katerem si živel".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.inverse.com/gaming/gta-3-20th-anniversary-rockstar-aaron-garbut|title='GTA III' 20th anniversary: How Rockstar invented open-world gaming|date=22. 10. 2021|accessdate=2. 2. 2026|website=Inverse|last=Glennon|first=Jen}}</ref> Načrtovani spletni način za več igralcev je bil zaradi časovnih in drugih omejitev opuščen.<ref name=":10">Crookes 2013, strani 58–63.</ref> Pri oblikovanju igre je razvojna ekipa razširila koncepte, predstavljene v prejšnjih igrah ''Grand Theft Auto''. Benzies je dejal, da je bil namen poustvariti "svobodo in raznolikost" prejšnjih iger v "živem, dihajočem 3D svetu" z uporabo moči PlayStationa 2.<ref name=":2" /> Podpora konzole za [[DVD]]-je, nadgradnja formata [[Zgoščenka|zgoščenk]] PlayStationa, je razvijalcem dala več prostora za shranjevanje animacij, glasbe in okolij.<ref>Kushner 2012, stran 81.</ref> Kljub temu se je ekipa zaradi obsega igre počutila omejeno z 32-imi megabajti [[Bralno-pisalni pomnilnik|RAM]]-a PlayStationa 2. Njena velikost je povzročala težave tudi preizkuševalcem zaradi raznolikosti scenarijev, ki so jih morali potrditi.<ref name=":7" /> Benzies je verjel, da je ustvarjanje živega mesta "temeljno načelo" koncepta igre med razvojem.<ref name=":2" /> Sam Houser je menil, da je 3D element igre omogočil, da se je "kemija ekipe prvič popolnoma združila".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/features/sam-houser-interview|title=Sam Houser Interview|accessdate=2. 2. 2026|website=1UP.com|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305021114/http://www.1up.com/features/sam-houser-interview|url-status=dead}}</ref> Razvijalci so imeli težave z integracijo vseh vidikov igre v popolnoma 3D-svet, kot so zvoki in radijske postaje, ter z oblikovanjem in sinhronizacijo velikega števila neigralskih likov, prisotnih v odprtem svetu.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2011/10/18/dan-houser-talks-grand-theft-auto-iii|title=Dan Houser Talks Grand Theft Auto III|date=18. 10. 2011|accessdate=5. 2. 2026|website=IGN|last=Miller|first=Greg}}</ref> Producent Dan Houser je povedal, da je bilo posnetih približno 8000 vrstic dialogov,<ref name=":8" /> medtem ko je programer zvoka Raymond Usher ocenil, da jih je bilo približno 18.000.<ref>{{Navedi splet|url=http://designingsound.org/2013/09/interview-with-raymond-usher/|title=Interview with Raymond Usher|date=30. 9. 2013|accessdate=5. 2. 2026|website=Designing Sound|last=Cullen|first=Neil}}</ref> Razvijalci so do sredine leta 2000 združili osnovne tehnične elemente igre s prototipom mehanike kraje avtomobila in stabilnim modelom pretakanja.<ref name=":11">{{Navedi splet|url=http://games.ign.com/articles/121/1210471p2.html|title=How Grand Theft Auto III Was Made|date=22. 10. 2011|accessdate=5. 2. 2026|website=IGN|last=Thomsen|first=Michael|archive-date=2011-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20111024184826/http://games.ign.com/articles/121/1210471p2.html|url-status=dead}}</ref> Pretakanje je bilo sprva namenjeno le nalaganju glasbe in geometrije zemljevida, vendar se je njegov obseg razširil na druge elemente, ko je ekipa ugotovila, da je treba obdelati več igralnih podatkov.<ref name=":7" /> Za oblikovanje igralnega sveta so razvijalci sprva ustvarili "hibridno mesto", ki ga je Dan Houser opisal kot "postindustrijsko mesto srednjega zahoda, ki vsebuje tudi značilnosti vzhodne obale<nowiki>''</nowiki>.<ref name=":8" /> Ko je ekipa začela razvijati igro znotraj tega sveta, so spoznali, da če dizajn temelji na resnični lokaciji, »lahko o njej poveš veliko stvari«.<ref name=":8" /> Posledično so preoblikovali Liberty City, ki je bil prej predstavljen v prvi igri ''Grand Theft Auto'' (1997), tako da je postal ohlapno zasnovan na New Yorku.<ref name=":8" /> DMA Design je sodeloval z ekipo pri Rockstarju v New Yorku pri kulturnih referencah. Ekipa Rockstarja je redno delala dolge ure po cele tedne, da bi zagotovila, da se reference, kot so proizvajalci avtomobilov v igri, nanašajo na mesto.<ref name=":6" /> Mesto je razdeljeno na tri otoke: industrijski del, ki predstavlja [[Brooklyn]] in [[Queens]], trgovsko središče, ki spominja na [[Manhattan]], in predmestja, podobna [[New Jersey|New Jerseyju]].<ref>Kushner 2012, stran 83.</ref> Otoki se odklenejo, igralec napreduje skozi zgodbo. Ekipa je želela, da igralci "na začetku občutijo revščino in si prizadevajo postati bogatejši".<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://ew.com/article/2011/10/21/grand-theft-auto-iii-anniversary-dan-houser/|title='Grand Theft Auto III' anniversary: Co-creator Dan Houser speaks!|date=21. 10. 2011|accessdate=8. 2. 2026|website=Entertainment|last=Franich|first=Darren}}</ref> Dan Houser je Liberty City opisal kot "hibrid generičnega ameriškega mesta", vključno s [[Chicago|Chicagom]], [[Pittsburgh|Pittsburghom]], [[Detroit|Detroitom]], New Yorkom in [[Philadelphia, Pensilvanija|Filadelfijo]].<ref name=":12" /> Menil je, da vzporedni realizem sveta ekipi omogoča več družbenih komentarjev.<ref name=":10" /> Sam Houser je kot navdih za okolje navedel filme in serije, kot sta ''Heat'' (1995) in ''[[Sopranovi]]'' (1999–2007), in jih želel posnemati v igri.<ref name=":13">Kushner 2012, stran 82.</ref> Navedel je tudi vpliv franšize ''[[The Legend of Zelda]]'', videoigre ''[[Super Mario 64]]'' (1996) in filma ''[[Dobri fantje]]'' (1990). ''Grand Theft Auto III'' pa je opisal kot "križanca med gangsterskim filmom in RPG".<ref name=":15">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2001/09/10/rockstars-sam-houser-mouths-off|title=Rockstar's Sam Houser Mouths Off|date=10. 9. 2001|accessdate=8. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.|archive-date=2012-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20121108073851/http://www.ign.com/articles/2001/09/10/rockstars-sam-houser-mouths-off|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2012/11/10/arts/video-games/q-and-a-rockstars-dan-houser-on-grand-theft-auto-v.html|title=Americana at Its Most Felonious|date=9. 11. 2012|accessdate=8. 2. 2026|website=The New York Times|last=Houser|first=Dan}}</ref> === Zgodba in liki === Ekipa je zgodbo in oblikovanje igre razvijala hkrati. Dan Houser je dejal: »Zgodbo uporabljamo za razkrivanje mehanike in mehaniko za pripovedovanje zgodbe.«<ref name=":9" /> Vendar se mu je zdelo težko ustvariti pripoved, saj je igra osredotočena na to, da igralcem daje svobodo izbire. Želel je, da bi bila zgodba bolj niansirana in zanimiva kot generični »vzpon, padec in ponovni vzpon superjunaka in zlobneža«.<ref name=":12" /> Scenarij igre se je osredotočal na cilje misije in poskušal implementirati veliko interaktivnosti.<ref name=":11" /> Dan Houser je menil, da je vsaka misija »lastna kratka zgodba« in del »celovite zgodbe«.<ref name=":9" /> S soscenaristom Jamesom Worrallom sta črpala navdih iz filmov, kot so ''The Warriors'', ''[[Taksist]]'', ''Scarface'' in ''Payback'',<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/details/Official_UK_Playstation_2_Magazine_Issue_003_2001_01_Future_Publishing_GB/page/8/mode/2up|title=Larceny in NYC|accessdate=8. 2. 2026|website=Official UK PlayStation 2 Magazine|last=Richards|first=Sam}}</ref> ter upodobitve mafijcev v filmih [[Martin Scorsese|Martina Scorseseja]].<ref name=":11" /> Med pisanjem zgodbe sta se Dan Houser in Worrall redno srečevala z oblikovalci in polnila sobo s samolepilnimi listki, da bi sestavili zaplet, ki bi oblikoval igro.<ref name=":11" /> Mnogi liki v igri so bili animirani z uporabo zajemanja gibanja, ki je bilo posneto v najetem studiu v Brooklyn Navy Yardu,<ref name=":13" /> čeprav je bilo to omejeno zaradi tehničnih omejitev. Tudi gibanje likov so ustvarjali filmsko, čeprav so omejeni poligoni to močno ovirali.<ref name=":11" /> Animiranje neigralskih likov, ki vstopajo in vozijo avtomobile, se je za ekipo izkazalo za težavno zaradi raznolikosti modelov vozil. »Vključevalo je združevanje več deset različnih animacij in spreminjanje ključnih sličic v kodi,« se je spominjal programski inženir Alan Campbell.<ref name=":10" /> Ekipa je pri animiranju prizorov v igri uporabljala različne kote kamere, da bi prikazala različna čustva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/09/the-cinematic-touch-of-grand-theft-auto-iii|title=The Cinematic Touch of Grand Theft Auto III|date=9. 10. 2001|accessdate=9. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Za glasovno igranje si je ekipa želela »naravne, subtilne predstave«, kar se je izkazalo za težavno, saj so mnogi igralci »imeli v glavi idejo, da morajo biti tudi njihove predstave animirane, ker so videoigre animirane,« je povedal režiser zajemanja gibanja Navid Khonsari.<ref name=":11" /> Claude v igri ni imenovan,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/08/29/the-characters-of-grand-theft-auto-iii-2|title=The Characters of Grand Theft Auto III|date=29. 8. 2001|accessdate=10. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> njegovo ime pa je bilo uradno razkrito šele po njegovem nastopu v ''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' (2004). Je tihi protagonist, ki med svojimi nastopi v seriji nikoli ne spregovori. Ekipa se je za to odločila predvsem zato, ker se jim to "ni zdelo velika težava" v primerjavi z drugimi izzivi, s katerimi so se soočali med razvojem, deloma pa tudi zato, da bi igralcem pomagala, da se poistovetijo z likom in ga naredijo takšnega, kot si ga želijo.<ref name=":14" /> Razvijalci za Clauda niso imeli "eno samo inspiracijo". Všeč jim je bila ideja o "močnem, tihem morilcu, ki bi bil postavljen ob bok vsem tem nevrotičnim mafijcem".<ref name=":14" /> === Oblikovanje zvoka in radia === ''Grand Theft Auto III'' vsebuje približno tri ure in pol radijskega gradiva v igri. Ekipa je iskala široko paleto glasbe, da bi igralcem omogočila preskakovanje med postajami kot v resničnem življenju, kar bi odražalo kulturo gangsterskih filmov, ki jo igra prikliče. Ekipa je uporabila pogovorne radijske postaje, da bi mestu dodala značaj in ponudila "edinstven pogled na ameriško življenje".<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/02/the-pet-sounds-of-grand-theft-auto-iii-part-3|title=The Pet Sounds of Grand Theft Auto III, Part 3|date=2. 10. 2001|accessdate=15. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Sam Houser je to opisal kot "zelo ikonoklastičen pogled na Ameriko".<ref name=":15" /> Ekipa je za postaje v igri izbrala prave [[Didžej|DJ-je]] in zanje napisala nenavadne dialoge, s čimer je želela doseči učinek "visokih produkcijskih vrednosti in absurdnih vsebin". Glasbeni direktor Craig Conner je sestavil sredstva radijske postaje – glasbo, oglase, dialoge DJ-jev in logotipe postaj.<ref name=":16" /> Chatterbox FM, ena od radijskih postaj, ki se predvaja v igri, je v celoti pogovorni radio, ki ga vodi [[Lazlow Jones]], ki se je leta 2001 srečal z generalnim direktorjem Rockstarja Terryjem Donovanom, ko sta se oba pripravljala na potovanje v Los Angeles na dogodek E3. Donovan je Jonesa povabil v pisarne Rockstarja na Manhattnu, kjer se je srečal z razvojno ekipo, vključno z Danom in Samom Houserjem ter producentom Jamiejem Kingom, ki so ga povabili k sodelovanju pri igri. Ustvarjali so v stanovanju Dana Houserja, celoten proces, vključno z montažo in snemanjem, pa je trajal približno štiri do pet mesecev. Z gosti in klicatelji postaje so pisci želeli satirizirati ameriški življenjski slog in so se zato osredotočili na ustvarjanje izmišljenih zgodb, namesto da bi jih utemeljili na novicah tistega časa, ki bi hitro zastarele. Jonesu so se pogovori zdeli naravni, saj je več let delal na radiu. Vloge gostov so upodobili Jonesovi prijatelji in sosedje, vključno z njegovim očetom, posneti pa so bili v New Yorku.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/the-story-behind-grand-theft-auto-iiis-ground-breaking-radio-station-chatterbox-fm|title=The Story Behind Grand Theft Auto 3’s Ground-breaking Radio Station Chatterbox FM|date=3. 8. 2021|accessdate=15. 2. 2026|website=IGN|last=Yarwood|first=Jack}}</ref> === Spremembe === :»[Menili smo], da je popoln pregled vsebine vseh naših naslovov in tržnih gradiv, ki jih uporabljamo za njihovo predstavitev, nujno potreben ... Naleteli smo na nekatere manjše kontekstualne reference, s katerimi se nismo več počutili udobno, pa tudi na nekaj zelo redkih primerov igranja, ki se nam niso zdeli več primerni.« — Terry Donovan, generalni direktor Rockstarja<ref name=":17">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/09/19/take-two-examines-changes-fall-games|title=Take-Two Examines, Changes Fall Games|date=18. 6. 2012|accessdate=19. 2. 2026|website=IGN}}</ref> Pred izdajo igre je bilo narejenih več sprememb, med katerimi so večino naredili zaradi [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra]] v New Yorku in okolici [[Washington, D.C.|Washingtona]]. 19. septembra 2001 je Rockstar izdajo igre odložil za tri tedne, pri čemer je napade navedel kot vplivni dejavnik.<ref name=":17" /> Paul Eibeler, takratni predsednik družbe Take-Two Interactive, je dejal, da je "vsak imel kakšnega strica ali brata", ki jih je napad prizadel.<ref>Kushner 2012, stran 98.</ref> Ena od sprememb, ki so bile uvedene po napadih, je bila barvna shema policijskih avtomobilov. Prvotno modra z belimi črtami, ki je spominjala na livrejo policijske uprave mesta New York, je bila spremenjena v črno-belo zasnovo, ki je običajna med več policijskimi upravami v Združenih državah. Druge spremembe so vključevale spremembo poti letala, da se izognemo vtisu, da leti v ali za nebotičnik, in odstranitev misije, ki se nanaša na teroriste, ter nekatere spremembe dialogov pešcev in pogovornega radia.<ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/rockstar-how-9-11-changed-grand-theft-auto-3|title=How 9/11 changed Grand Theft Auto 3|date=18. 11. 2011|accessdate=19. 2. 2026|website=Eurogamer|last=Phillips|first=Tom}}</ref> Druga sprememba v igri je bil lik Darkela, revolucionarnega borca, ki je prisegel, da bo uničil mestno gospodarstvo. Ko so v kodi igre našli omembe Darkela, so se pojavila ugibanja, da je povezan z 11. septembrom, vendar je Dan Houser pojasnil, da je bil lik izrezan "že mesece pred [izdajo]".<ref name=":18" /> Obstajala so poročila in predogledi, ki so navajali, da je igra pred izidom med pešci vsebovala tudi šolarje,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.co.uk/stories/previews/0%2C2160%2C2056706-2%2C00.html|title=Grand Theft Auto 3 First Impressions|date=24. 4. 2001|accessdate=19. 2. 2026|website=GameSpot|last=Ayinde|first=Modupe|archive-date=2001-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20010611042253/http://www.gamespot.co.uk/stories/previews/0%2C2160%2C2056706-2%2C00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> čeprav je Rockstar takšne govorice zavrnil kot "nesmisel".<ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/25o241181oaa23/grand-theft-auto-iii-your-questions-answered-part-two-911-the-gh.html|title=Grand Theft Auto III: Your Questions Answered – Part Two (9/11, The "Ghost Town", The Dodo and Other Mysteries)|date=5. 1. 2012|accessdate=19. 2. 2026|website=Rockstar Games}}</ref> Pri Rockstarju so izjavili, da je bila igra po 11. septembru "približno 1 % drugačna", največjospremembo pa je doživela naslovnica. Menili so, da je bila originalna naslovnica igre, ki je bila še vedno uporabljena za njeno izdajo v Evropi, po 11. septembru "preveč surova", zato so jo spremenili v tisto, kar je postalo "prepoznavni slog" serije.<ref name=":19" /> Sam Houser je dejal, da je bila naslovnica oblikovana zvečer in je bila takoj bolj priljubljena kot originalna.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/features/liberty-city-stories|title=Liberty City stories|date=15. 12. 2011|accessdate=19. 2. 2026|website=Edge|archive-date=2012-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120519025844/http://www.edge-online.com/features/liberty-city-stories|url-status=bot: unknown}}</ref> Navdih za naslovnico so bili filmski plakati za filme iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, kot je ''Afera Thomasa Crowna'' (1968).<ref name=":19" /> == Sprejem == === Odziv kritikov === {{Video game reviews | title = Sprejem različice za PlayStation 2 | MC = 97/100 | 1UP = A+ | Allgame = 5/5 | Edge = 8/10 | EuroG = 10/10 | GamePro = 5/5 | GameRev = A | GI = 9.5/10 | GSpot = 9.6/10 | GSpy = 94/100 | IGN = 9.6/10 }} ''Grand Theft Auto III'' je bil izdan ob pohvalah kritikov. ''[[Metacritic]]'' je na podlagi 56-ih ocen izračunal povprečno oceno 97 od 100, kar pomeni "splošno priznanje". Igra je izenačena s ''Tony Hawk's Pro Skater 3'' kot najvišje ocenjena igra za PlayStation 2 na spletnem mestu in izenačena s številnimi drugimi kot šesta najvišje ocenjena igra skupno.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.metacritic.com/browse/games/score/metascore/all/all/filtered|title=Best Video Games of All Time|accessdate=22. 2. 2026|website=Metacritic|archive-date=2015-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20151127234902/http://www.metacritic.com/browse/games/score/metascore/all/all/filtered|url-status=bot: unknown}}</ref> Recenzentom je bil všeč zvok igre,<ref name=":1" /><ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/r-gta3-ps2|title=Grand Theft Auto III PS2 Review|date=18. 7. 2005|accessdate=22. 2. 2026|website=Eurogamer|last=Bramwell|first=Tom}}</ref><ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-review/1900-2820025/|title=Grand Theft Auto III Review|date=24. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GameSpot|last=Gerstmann|first=Jeff}}</ref> igranje<ref name=":23">{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/reviews/grand-theft-auto-iii|title=Grand Theft Auto III Review for PS2|accessdate=22. 2. 2026|website=1UP|archive-date=2015-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20151018143147/http://www.1up.com/reviews/grand-theft-auto-iii|url-status=dead}}</ref><ref name=":20" /><ref name=":24">{{Navedi splet|url=http://www.gamesradar.com/published/reviews/game_review_477.html|title=Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 2. 2026|website=GamesMaster|archive-date=2001-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20011223211703/http://www.gamesradar.com/published/reviews/game_review_477.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in zasnovo odprtega sveta,<ref name=":1" /><ref name=":21" /><ref name=":25">{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/Games/Review/200112/R03.0804.1625.14160.htm?CS_pid=280166|title=Rockstar's Reservoir Dogs|accessdate=22. 2. 2026|website=Game Informer|last=Helgeson|first=Matt|last2=Leeper|first2=Justin|archive-date=2009-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20090614031044/http://www.gameinformer.com/Games/Review/200112/R03.0804.1625.14160.htm?CS_pid=280166|url-status=dead}}</ref> čeprav je bilo nekaj kritik usmerjenih na upravljanje.<ref name=":0" /><ref name=":27">{{Navedi splet|url=http://www.gamepro.com/sony/ps2/games/reviews/17600.shtml|title=Grand Theft Auto III Review for PS2|date=26. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GamePro|last=Four-Eyed Dragon|archive-date=2004-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20040219034423/http://www.gamepro.com/sony/ps2/games/reviews/17600.shtml|url-status=dead}}</ref><ref name=":26">{{Navedi splet|url=http://www.planetps2.com/features/reviews/2001/grandtheftauto3/|title=Grand Theft Auto 3|date=31. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GameSpy|last=Alupului|first=Andrei|archive-date=2001-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20011102102241/http://www.planetps2.com/features/reviews/2001/grandtheftauto3/|url-status=bot: unknown}}</ref> Tom Bramwell iz ''Eurogamerja'' je ''Grand Theft Auto III'' označil za "sočen, razvejan ep",<ref name=":20" /> revija ''Official PlayStation Magazine'' pa ga je označila za "najbolj inovativno, nenavadno, briljantno videoigro".<ref>"Grand Theft Auto III Review". ''Official PlayStation Magazine''. Ziff Davis. January 2002. Stran 126.</ref> Jeff Gerstmann iz ''GameSpota'' je igro opisal kot »neverjetno izkušnjo, ki je nihče ne bi smel zamuditi«.<ref name=":22" /> Doug Perry iz ''IGN''-ja jo je označil za »eno najboljših iger leta, na PlayStationu 2 ali katerem koli drugem sistemu«.<ref name=":1" /> Mnogi recenzenti so 3D-grafiko ocenili kot dobrodošlo spremembo v primerjavi z 2D-grafiko prejšnjih iger.<ref name=":1" /><ref name=":24" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' je še posebej pohvalil modele likov in vozil ter splošno kakovost tekstur mesta.<ref name=":22" /> Andrei Alupului iz ''GameSpyja'' je grafiko ocenil kot "resnično impresivno", modele avtomobilov pa je opisal kot "močno izboljšane" v primerjavi s tistimi v ''Midnight Clubu''.<ref name=":26" /> Bramwell iz ''Eurogamerja'' je grafiko ocenil kot "na splošno prijetno za gledanje", vendar jo je ocenil kot slabšo od iger, kot sta ''Gran Turismo 3'' in ''Ico''.<ref name=":20" /> Justin Leeper iz ''Game Informerja'' je svet igre opisal kot "osupljiv po obsegu in podrobnostih",<ref name=":25" /> Perry iz ''IGN-a'' pa ga je ocenil kot "resnično epskega obsega".<ref name=":1" /> Ben Silverman iz ''Game Revolutiona'' je mesto označil za "tehnološki čudež ... ki v neverjetnih podrobnostih ujame bistvo surovega mestnega življenja".<ref name=":21" /> Perry iz ''IGN-a'' je zvok igre ocenil kot "neverjetnega in natančno podanega", še posebej pa je pohvalil zvočne posnetke, glasovno igranje in oblikovanje zvoka ter izjavil, da je bilo "resnično obravnavano, kot da bi bilo posneto za film".<ref name=":1" /> Bramwell iz ''Eurogamerja'' je ponovil te občutke in zvoke mesta opisal kot "popolne", zvočni posnetek pa kot "pošasten".<ref name=":20" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' in Silverman iz ''Game Revolutiona'' sta zvok opisala kot "izjemen",<ref name=":21" /><ref name=":22" /> ''1UP.com'' pa je cenil subtilnost radijskih postaj v igri.<ref name=":23" /> Scott Alan Marriott iz ''AllGamea'' je glasbo označil za "pravo zvezdo" igre.<ref name=":0" /> Recenzenti so slog misij v igri ocenili kot dobrodošel odmik od tistih v prejšnjih igrah.<ref name=":20" /><ref name=":22" /> ''1UP.com'' je misije opisal kot "čudovito ustvarjalne",<ref name=":23" /> medtem ko je ''GamesMaster'' cenil raznolikost.<ref name=":24" /> Perry iz ''IGN''-a je podobno cenil raznolikost in obseg misij ter pohvalil količino razpoložljivih stranskih misij.<ref name=":1" /> Alupului iz ''GameSpyja'' je zgodbo igre opisal kot "dobro tempirano" in "koherentno", z elementi zapleta, podobnimi filmu o mafiji.<ref name=":26" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' je misije ocenil kot zabavne in zahtevne, vendar je opozoril, da raziskovanje igralnega sveta igralcem ponuja tudi "veliko zabave".<ref name=":22" /> Odzivi na upravljanje igre so bili mešani. Alupului iz ''GameSpyja'' je menil, da se igra "lepo upravlja", tako med vožnjo kot peš.<ref name=":26" /> Silverman iz ''Game Revolutiona'' je težave z upravljanjem opredelil kot edino pomanjkljivost igre, čeprav je pohvalil odzivnost mehanike vožnje.<ref name=":21" /> Matt Helgeson iz ''Game Informerja'' je podobno opisal vožnjo kot "odlično", vendar je opozoril na "neroden" boj.<ref name=":25" /> Igralec Four-Eyed Dragon iz ''GameProja'' je menil, da je avtomobile enostavno manevrirati.<ref name=":27" /> ''Edge'' je boj v igri opisal kot "neroden sistem, ki ga ovirajo igralci".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-3-review/|title=Grand Theft Auto III Review|date=29. 11. 2001|accessdate=24. 2. 2026|website=Edge|archive-date=2012-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20121220093927/http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-3-review/|url-status=bot: unknown}}</ref> ''1UP.com'' je opazil posebne pomanjkljivosti v sistemu ciljanja in pojasnil, da se "pogosto osredotoči na napačnega tipa".<ref name=":23" /> ==== Različica za Windows ==== {{Video game reviews | title = Sprejem različice za Windows | MC = 93/100 | GI = 9.5/10 | GSpot = 9.3/10 | GSpy = 94/100 | IGN = 9.4/10 | PCGUS = 92% | XPlay = 4/5 }} Ko je bil ''Grand Theft Auto III'' maja 2002 izdan za Windows, je bil deležen podobnih odzivov. ''Metacritic'' je na podlagi 20-ih ocen izračunal povprečno oceno 93 od 100, kar pomeni "splošno priznanje".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/game/grand-theft-auto-iii/critic-reviews/?platform=pc|title=Grand Theft Auto III for PC Reviews|accessdate=6. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> S tem je postal najvišje ocenjena igra za Windows iz leta 2002 na ''Metacriticu''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/browse/game/|title=Best PC Video Games for 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> Ocenjevalcem so bile všeč vizualne izboljšave<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-review/1900-2868062/|title=Grand Theft Auto III Review|date=28. 5. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=GameSpot|last=Wolpaw|first=Erik}}</ref><ref name=":31">{{Navedi splet|url=http://www.gamespy.com/reviews/june02/gta3pc/|title=Grand Theft Auto III (PC)|date=4. 6. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=GameSpy|last=Accardo|first=Sal|archive-date=2002-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20020811001646/http://www.gamespy.com/reviews/june02/gta3pc/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref name=":29">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2002/05/27/grand-theft-auto-iii-2|title=Grand Theft Auto III|date=27. 5. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=IGN|last=Blevins|first=Tal|archive-date=2016-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160106030306/http://www.ign.com/articles/2002/05/27/grand-theft-auto-iii-2|url-status=bot: unknown}}</ref> in izboljšave upravljanja,<ref name=":32">{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/Games/Review/200208/R03.0801.1639.54994.htm|title=Thug Life for Da PC Eezy|accessdate=6. 3. 2026|website=Game Informer|last=Helgeson|first=Matt|archive-date=2003-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20031028174901/http://www.gameinformer.com/Games/Review/200208/R03.0801.1639.54994.htm|url-status=dead}}</ref><ref name=":33">{{Navedi splet|url=http://www.pcgamer.com/archives/2005/07/grand_theft_aut_1.html|title=Grand Theft Auto III|accessdate=6. 3. 2026|website=PC Gamer|last=Morris|first=Daniel|archive-date=2006-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20060315144837/http://www.pcgamer.com/archives/2005/07/grand_theft_aut_1.html|url-status=bot: unknown}}</ref><ref name=":30">{{Navedi splet|url=http://www.techtv.com/extendedplay/reviews/story/0%2C24330%2C3388522%2C00.html|title='Grand Theft Auto III' (PC) Review|date=28. 6. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=X-Play|last=Bub|archive-date=2002-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20020806200759/http://www.techtv.com/extendedplay/reviews/story/0%2C24330%2C3388522%2C00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> vendar so nekaj kritik namenili sistemskim zahtevam.<ref name=":28" /><ref name=":29" /><ref name=":30" /> Funkcije in kontrole v igri v tej različici so bile na splošno dobro sprejete. Tal Blevins iz ''IGN''-a je pohvalil večjo natančnost upravljanja z miško, predvsem se mu je zdel natančnejši mehanizem ciljanja.<ref name=":29" /> Erik Wolpaw iz ''GameSpota'' je prav tako pohvalil upravljanje z miško, vendar ni odobraval sistema ponovnega predvajanja, zlasti zaradi pomanjkanja možnosti za merjenje časa in upravljanje kamere.<ref name=":28" /> Andrew Bub iz ''Extended Playa'' je cenil dodatek radijske postaje po meri, pa tudi razpoložljivost preoblek po meri.<ref name=":30" /> Daniel Morris iz ''PC Gamerja'' je pohvalil izboljšave igranja, ki jih ponuja prenos, vendar je kritiziral pomanjkanje večjih dodatnih funkcij, kot je zemljevid mesta v igri.<ref name=":33" /> Vizualna podoba te različice je bila deležna pozitivnega odziva recenzentov. Wolpaw iz ''GameSpota'' je pohvalil predelane teksture, vendar je kritiziral pogosta pojavna okna in napredne sistemske zahteve.<ref name=":28" /> Blevins iz ''IGN''-a je podobno kritiziral potrebo po naprednem sistemu za stabilno igranje, vendar je na koncu menil, da je ta različica videti "nekoliko lepša" od originalne igre.<ref name=":29" /> Sal Accardo iz ''GameSpyja'' je menil, da je različica za Windows "videti veliko ostrejša" kot različica za PlayStation 2, čeprav je opazil nekaj "trgajočih" animacij.<ref name=":31" /> Bub iz ''Extended Playa'' je omenil, da so napredne nastavitve povzročile upočasnitev in sesutje sistema.<ref name=":30" /> Matt Helgeson iz ''Game Informerja'' je opazil majhno razliko med vizualnimi elementi originala in nove različice.<ref name=":32" /> ==== Mobilna različica ==== {{Video game reviews | title = Sprejem mobilne različice | MC = 80/100 | Destruct = 7/10 | EuroG = 5/10 | GSpot = 7/10 | IGN = 7.5/10 | rev1 = ''[[Pocket Gamer]]'' | rev1Score = 9/10 }} Ko je bil ''Grand Theft Auto III'' decembra 2011 izdan za mobilne naprave, je prejel na splošno pozitivne ocene. ''Metacritic'' je na podlagi 26-ih ocen izračunal povprečno oceno 80 od 100.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/game/grand-theft-auto-iii/critic-reviews/?platform=ios-iphoneipad|title=Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary Edition for iPhone/iPad Reviews|accessdate=12. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> Ocenjevalcem je bila všeč izboljšana grafika,<ref name=":34">{{Navedi splet|url=http://www.destructoid.com/review-grand-theft-auto-iii-10-year-anniversary-218563.phtml|title=Review: Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary|date=27. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=Destructoid|last=Sterling|first=Jim}}</ref><ref name=":35">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2011/12/19/grand-theft-auto-3-ios-review|title=Grand Theft Auto 3 (iOS) Review|date=19. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=IGN|last=Eykemans|first=Peter|archive-date=2012-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20121101022337/http://www.ign.com/articles/2011/12/19/grand-theft-auto-3-ios-review|url-status=bot: unknown}}</ref> kritike pa so bile usmerjene na upravljanje na zaslonu na dotik.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/grand-theft-auto-3-10-year-anniversary-edition-review-review|title=Grand Theft Auto 3: 10 Year Anniversary Edition Review|date=19. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=Eurogamer|last=Whitehead|first=Dan}}</ref><ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-10-year-anniversary-edition-r/1900-6347881/|title=Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary Edition Review|date=22. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=GameSpot|last=Walton|first=Mark}}</ref> Peter Eykemans iz ''IGN''-a je pohvalil bolj gladke teksture, zlasti zgoščene na zaslonu mobilnega telefona,<ref name=":35" /> medtem ko je James Stephanie Sterling iz ''Destructoida'' opazil izboljšave pri modelih likov in vozil.<ref name=":34" /> Mark Walton iz ''GameSpota'' je zapisal, da igra dobro deluje na vrhunskih napravah, kot sta Motorola Xoom in Samsung Galaxy S II, vendar je opazil znatne težave s hitrostjo sličic in teksturami na Xperia Play.<ref name=":37" /> Mark Brown iz ''Pocket Gamerja'' je ugotovil kratko razdaljo risanja v igri, kar je vodilo do nenadnih pojavnih oken, čeprav je še vedno ugotovil, da so bili modeli in teksture v tej različici "izboljšani".<ref name=":38">{{Navedi splet|url=https://www.pocketgamer.com/|title=Grand Theft Auto 3: 10th Anniversary Edition review|date=15. 12. 2011|accessdate=14. 3. 2026|website=Pocket Gamer|last=Brown|first=Mark}}</ref> Upravljanje na zaslonu na dotik je prejelo mešane odzive. Dan Whitehead iz ''Eurogamerja'' je cenil mehaniko vožnje, vendar je menil, da je premikanje peš "neuravnotežen način navigacije" po svetu, in je kritiziral "nerodno" mehaniko streljanja, saj večine pušk ni mogoče ročno ciljati.<ref name=":36" /> Eykemans iz ''IGN''-a je menil, da kontrole "naredijo polovico izkušnje frustrirajočo",<ref name=":35" /> Sterling iz ''Destructoida'' pa jih je opisal kot "daleč največjo oviro užitku" v mobilni različici igre.<ref name=":34" /> Brown iz ''Pocket Gamerja'' je ugotovil, da zaslon na dotik "ni preveč drastično oviral [igre]", pohvalil pa je preprosto gibanje in "lahko" mehaniko vožnje.<ref name=":38" /> Nekateri kritiki so opazili boljše kontrole pri uporabi zunanjih igralnih ploščkov, vendar so menili, da ovirajo prenosljivost igre.<ref name=":37" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pocketgamer.com/|title=Grand Theft Auto 3: 10th Anniversary Edition review – Xperia Play|date=23. 12. 2011|accessdate=14. 3. 2026|website=Pocket Gamer|last=Caldwell|first=Brendan}}</ref> === Nagrade === ''Grand Theft Auto III'' je prejel številne nominacije in nagrade igralniških publikacij. Na 2. podelitvi nagrad Game Developers Choice je bil nagrajen za igro leta.<ref name=":39">{{Navedi splet|url=https://gamechoiceawards.com/archive/gdca_2nd.html|title=2nd Annual GDCA|accessdate=22. 3. 2026|website=Game Developers Choice Awards}}</ref> Prav tako sta ga za najboljšo igro leta proglasila ''GameSpot''<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p6_06.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Game of the Year|date=8. 2. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20020208073702/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p6_06.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''GameSpy''.<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/overall/overall_goty2001.shtml|title=Game of the Year: Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20060503143707/http://archive.gamespy.com/goty2001/overall/overall_goty2001.shtml|url-status=dead}}</ref> ''Game Revolution'',<ref name=":40">{{Navedi splet|url=http://gr.bolt.com/articles/awards/ps2/ps2_2001.htm|title=Best PS2 Games of 2001|accessdate=22. 3. 2026|website=Game Revolution|archive-date=2005-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20050307063622/http://gr.bolt.com/articles/awards/ps2/ps2_2001.htm|url-status=dead}}</ref> ''GameSpot'',<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p5_08.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Best PlayStation 2 Game|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20020204034250/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p5_08.html|url-status=bot: unknown}}</ref> ''GameSpy''<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/ps2/ps2_goty.shtml|title=PS2 Game of the Year: Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20061212064914/http://archive.gamespy.com/goty2001/ps2/ps2_goty.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''IGN''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/01/18/ps2-game-of-the-year-2001|title=PS2 Game of the Year 2001|date=18. 1. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Doug}}</ref> so ga razglasili za najboljšo igro za PlayStation 2. Osvojil je tudi nagrado za najboljšo akcijsko igro po izboru ''Game Revolutiona'',<ref name=":40" /> ''GameSpota'',<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p3_02.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Best Action/Adventure Game|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2001-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20011227153428/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p3_02.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''IGN''-a,<ref>{{Navedi splet|url=http://ps2.ign.com/news/40912.html|title=Best Action Game of 2001|date=14. 1. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=IGN|archive-date=2002-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20020117204708/http://ps2.ign.com/news/40912.html|url-status=dead}}</ref> nagrado za najbolj inovativno igro po izboru ''GameSpota''<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p2_06.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Most Innovative|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20020204020322/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p2_06.html|url-status=bot: unknown}}</ref> ter nagrado za odličnost v oblikovanju iger na podelitvi nagrad Game Developers Choice.<ref name=":39" /> ''GameSpy'' je igro razglasil tudi za najbolj napadalno<ref name=":44">{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/24.shtml|title=Most Offensive: Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110195949/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/24.shtml|url-status=dead}}</ref> in ji podelil nagrado za najboljšo uporabo radia<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/26.shtml|title=Best Use of Radio: Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110193257/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/26.shtml|url-status=dead}}</ref> ter za najboljšo uporabo umetne inteligence.<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/6.shtml|title=Best Artificial Intelligence: The Runner Up Awards Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110192202/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/6.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> Osvojil je globalno nagrado na 7. podelitvi nagrad CESA leta 2003<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2003/10/30/cesa-announces-game-awards-2|title=CESA Announces Game Awards|date=31. 10. 2003|accessdate=23. 3. 2026|website=IGN}}</ref> in nagrado za odličnost na 8. podelitvi nagrad CESA leta 2004.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamedeveloper.com/game-platforms/cesa-game-awards-2004-announced|title=CESA Game Awards 2004 Announced|date=29. 10. 2004|accessdate=23. 3. 2026|website=Game Developer|last=Jenkins|first=David}}</ref> Na 5. letni podelitvi nagrad Interactive Achievement Awards je ''Grand Theft Auto III'' osvojil nagradi za izjemne dosežke v oblikovanju iger in izjemne dosežke v inženirstvu igranja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/fifth-annual-aias-awards-announced/1100-2852523/|title=Fifth annual AIAS awards announced|date=4. 3. 2002|accessdate=24. 3. 2026|website=GameSpot|last=Varanini|first=Giancarlo}}</ref> ter bil nominiran za akcijsko/pustolovsko igro leta za konzole.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/02/07/2001-academy-awards-for-games|title=2001 Academy Awards for Games|date=7. 2. 2002|accessdate=24. 3. 2026|website=IGN}}</ref> Naslednje leto je na 6. letni podelitvi nagrad Interactive Achievement različica za Windows osvojila nagrado za računalniško akcijsko/pustolovsko igro leta<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/2002-aias-award-winners-announced/1100-2911851/|title=2002 AIAS award winners announced|date=4. 3. 2003|accessdate=24. 3. 2026|website=GameSpot|last=Colayco|first=Bob}}</ref> in bila nominirana za izjemne inovacije v računalniških igrah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.interactive.org/awards/award_category_details.asp?idAward=2003&idGameAwardType=69|title=Innovation in Computer Games|accessdate=24. 3. 2026|website=Academy of Interactive Arts & Sciences}}</ref> == Prodaja == V Združenih državah Amerike je bil ''Grand Theft Auto III'' najbolje prodajana igra leta 2001, saj so do decembra prodali več kot 1,4 milijona enot<ref name=":41">{{Navedi splet|url=https://www.nintendoworldreport.com/news/6845/better-csfb-numbers|title=Better CSFB Numbers|date=5. 1. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Nintendo World Report|last=Powers|first=Rick}}</ref> in do februarja 2002 dva milijona.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.npd.com/dynamic/releases/press_020207.htm|title=NPD Reports Annual 2001 U.S. Interactive Entertainment Sales Shatter Industry Record|date=7. 2. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Port Washington|last=Radwick|first=Dora|last2=Dolan|first2=Sean P.|archive-date=2004-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20040814133238/http://www.npd.com/dynamic/releases/press_020207.htm|url-status=dead}}</ref> Delnice Take-Two so se znatno zvišale,<ref>Kushner 2012, stran 102.</ref> igra pa je bila uvrščena na seznam največjih uspešnic PlayStationa.<ref name=":10" /> V enem letu so prodali šest milijonov izvodov in ustvarili več kot 250 milijonov ameriških dolarjev prihodka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newspapers.com/article/news-press-game-controversy-nothing-new/84459172/|title=Game: Controversy nothing new|date=5. 11. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Newspapers}}</ref> Do januarja 2003 se je prodalo sedem milijonov izvodov, s čimer so zaslužili več kot 350 milijonov ameriških dolarjev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newspapers.com/article/88629304/edmonton-journal/?__cf_chl_tk=jY5C3eVaAcL2cTGgpSlUdRWzXy2XOtrawkNRp1aI4UQ-1774613098-1.0.1.1-NJ7HSw5fYcgZaKWPAkvBs.qpkUNqhdnWONcyRKqoa6c|title=Parents take on their game boys|date=3. 1. 2003|accessdate=27. 3. 2026|website=Edmonton Journal|last=Macdonald|first=Don}}</ref> Postala je druga najbolje prodajana igra leta 2002, takoj za svojim nadaljevanjem, ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.npd.com/press/releases/press_030128a.htm|title=The NPD Group Reports Annual 2002 U.S. Video Game Sales Break Record|date=27. 1. 2003|accessdate=27. 3. 2026|website=Port Washington|last=Radwick|first=Dora|last2=Dolan|first2=Sean P.|archive-date=2016-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160306233306/https://www.npd.com/press/releases/press_030128a.htm|url-status=dead}}</ref> V Združenih državah Amerike so do junija 2004 prodali 5,35 milijona enot,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|title=US Platinum Chart Games|accessdate=27. 3. 2026|website=The MagicBox|date=5. 6. 2004|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225054756/http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> do decembra 2007 pa 6,55 milijona enot.<ref name=":42">{{Navedi splet|url=http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|title=US Platinum Chart Games|date=27. 12. 2007|accessdate=27. 3. 2026|website=The MagicBox|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225054756/http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> Različica za Windows je do avgusta 2006 v Združenih državah Amerike dosegla številko 420.000 prodanih izvodov in 16,9 milijona dolarjev zaslužka, v preteklih 6,5 letih pa je bila 34. najbolje prodajana računalniška igra.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/features/top-100-pc-games-21st-century/|title=The Top 100 PC Games of the 21st Century|date=25. 8. 2006|accessdate=27. 3. 2026|website=Edge|archive-date=2012-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20121017165955/http://www.edge-online.com/features/top-100-pc-games-21st-century/|url-status=bot: unknown}}</ref> Evropska prodaja igre ''Grand Theft Auto III'' je do decembra 2001 dosegla ameriške številke.<ref name=":41" /> Bila je prva igra, ki je v Združenem kraljestvu prejela nagrado "Diamond", kar pomeni več kot milijon prodanih izvodov.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=http://www.elspa.com/?i=3946|title=ELSPA Sales Awards: Diamond|accessdate=29. 3. 2026|website=Entertainment and Leisure Software Publishers Association|archive-date=2010-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100703023209/http://www.elspa.com/?i=3946|url-status=bot: unknown}}</ref> V Italiji se je igra v prvih treh mesecih prodala v 75.000 izvodih, kar je več kot petkrat več od pričakovanj distributerjev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nextgame.it/html/articolo.php?id=2356|title=GTA IV, Duke Nukem Forever, Nintendo, i prezzi dei videogiochi: Intervista a Pietro Vago|date=11. 3. 2002|accessdate=29. 3. 2026|website=Nextgame|archive-date=2002-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20020601090357/http://www.nextgame.it/html/articolo.php?id=2356|url-status=bot: unknown}}</ref> Na Japonskem so v prvem dnevu prodali približno 75.000 izvodov,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesindustry.biz/capcom-launches-grand-theft-auto-in-japan|title=Capcom launches Grand Theft Auto in Japan|date=30. 9. 2003|accessdate=29. 3. 2026|website=Games Industry|last=Fahey|first=Rob}}</ref> v prvem tednu 120.000,<ref name=":43">{{Navedi splet|url=http://www.japan-gamecharts.com/ps2.php|title=Sony PS2 Japanese Ranking|date=13. 1. 2008|accessdate=29. 3. 2026|website=Japan Game Charts|archive-date=2008-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20080116201555/http://www.japan-gamecharts.com/ps2.php|url-status=dead}}</ref> približno 300.000 do decembra 2003,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.multiplayer.it/b2b/articoli.php3?id=10382|title=Take-Two: risultati finanziari 2003|date=22. 12. 2003|accessdate=29. 3. 2026|website=Multiplayer|archive-date=2004-08-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20040823065341/http://www.multiplayer.it/b2b/articoli.php3?id=10382|url-status=dead}}</ref> in več kot 350.000 do januarja 2008.<ref name=":43" /> ''Grand Theft Auto: Double Pack'' – paket, ki je vseboval ''Grand Theft Auto III'' in ''Grand Theft Auto: Vice City'' – je postal ena najbolje prodajanih iger za Xbox z več kot 1,59 milijona prodanimi izvodi v Združenih državah Amerike<ref name=":42" /> in več kot 1,25 milijona na Japonskem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www5e.biglobe.ne.jp/~hokora/xbrank.html|title=Xbox Software Best Seller Ranking (From: Feb 22, 2002 – Jan 16, 2004)|date=30. 1. 2005|accessdate=29. 3. 2026|website=Shrine of Data|archive-date=2005-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20050227195038/http://www5e.biglobe.ne.jp/~hokora/xbrank.html|url-status=dead}}</ref> Igra je postala ena najbolje prodajanih iger za PlayStation 2 z 11,6 milijona prodanimi izvodi,<ref>{{Navedi knjigo|title=Guinness World Records 2009 Gamer's Edition|last=Glenday|first=Craig|publisher=Guinness World Records|year=2009|isbn=978-1-904-99445-9|page=108}}</ref> do marca 2008 pa je bilo prodanih skupno 14,5 milijona enot.<ref>{{Navedi splet|url=http://taketwovalue.com/documents/TTWO_Value.pdf|title=Take-Two Interactive Software, Inc. Recommendation of the Board of Directors to Reject Electronic Arts Inc.'s Tender Offer|date=26. 3. 2008|accessdate=29. 3. 2026|website=Take-Two Interactive|archive-date=2008-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20080408234728/http://taketwovalue.com/documents/TTWO_Value.pdf|url-status=bot: unknown}}</ref> == Kontroverznosti == ''Grand Theft Auto III'' je sprožil več polemik. ''GameSpy'' mu je podelil nagrado za "najbolj nasilno igro leta". Označili so ga za "absolutno zavržnega" in zapisali, da igra nagrajuje igralce za "povzročanje kaosa" in "ubijanje na ducate nedolžnih ljudi", s čimer so podvomili o njegovi primernosti.<ref name=":44" /> Zaradi razvpitosti je ameriški trgovec [[Walmart|WalMart]] preverjal identiteto kupcev, ki so bili pri nakupu iger za odrasle mlajši od 17 let.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/05/06/ign-presents-the-history-of-grand-theft-auto-2?page=2|title=IGN Presents The History of Grand Theft Auto|date=6. 5. 2013|accessdate=5. 4. 2026|website=IGN|last=McLaughlin|first=Rus|last2=Thomas|first2=Lucas M.}}</ref> Shira Chess je ugotovila, da nasilje igralcev nima posledic zaradi možnosti ponovnega pojavljanja po smrti ali zaporu, in ugotovila, da zanika "resničnost smrtnosti in jo hkrati [vsiljuje] igralcem".<ref>Chess 2006, strani 80–90.</ref> Benzies je trdil, da je bilo nasilje mišljeno komično in da igre "ni treba jemati resno",<ref name=":2" /> Dan Houser pa je dejal, da se je ekipa zavedala pozornosti, ki jo bo igra pritegnila, vendar je "nikoli ni tržila na način, ki bi to izkoriščal".<ref name=":8" /> Igra igralcem omogoča sodelovanje v spolnih aktivnostih s prostitutkami in njihove umore, s čimer si igralec povrne porabljen denar, kar je naletelo na široko polemiko.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/men/the-filter/10308095/Grand-Theft-Auto-10-most-memorable-moments-in-GTA-history.html|title=Grand Theft Auto: 10 most memorable moments in GTA history|date=16. 9. 2013|accessdate=5. 4. 2026|website=The Daily Telegraph|last=Hoggins|first=Tom}}</ref> Igra je bila deležna tudi nekaj negativnih odzivov zaradi upodobitve kriminala in dovoljevanja nasilja nad policisti. Psiholog David Walsh z Nacionalnega inštituta za medije in družino je dejal, da igra "poveličuje antisocialno in kriminalno dejavnost"<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160418202744/http://usatoday30.usatoday.com/life/cyber/tech/review/games/2001/12/20/game-glorifies-crime.htm|title=Game glorifies a life of crime|date=20. 12. 2001|accessdate=5. 4. 2026|website=USA Today|last=Kent|first=Steven}}</ref> in da je "namen igre izvrševanje kaznivih dejanj".<ref name=":45">{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160422204919/http://www.kotaku.com.au/2011/10/grand-theft-auto-iii-the-birth-of-a-media-scapegoat/|title=Grand Theft Auto III: The Birth Of A Media Scapegoat|date=23. 10. 2011|accessdate=7. 4. 2026|website=Kotaku|last=Good|first=Owen}}</ref> V odgovor je pisec na ''Kotakuju'' Owen Good zapisal, da igra ne nagrajuje igralcev za "spretnost v kriminalu, ne glede na to, koliko je obtožena tega".<ref name=":45" /> Joanna Weiss iz ''The Boston Globe'' je opozorila na "adrenalin", ki ga igralci občutijo, ko v igri storijo kazniva dejanja, in opravičila nasilje zaradi njene zrele klasifikacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20020115141759/http://www.boston.com/globe/sunday/focus/stories/011302_theft.shtml|title=Connecting with your inner thug|date=13. 1. 2002|accessdate=7. 4. 2026|website=The Boston Globe|last=Weiss|first=Joanna}}</ref> Januarja 2002 je Nacionalna organizacija za ženske pozvala Rockstar in Take-Two, naj igro umakneta iz prodaje, saj "spodbuja nasilje in poniževanje žensk".<ref>{{Navedi splet|url=http://www-bcf.usc.edu/~anthonyb/itp101/articles/morality.doc|title=Playing a "Good" Game: A Philosophical Approach to Understanding the Morality of Games|accessdate=7. 4. 2026|website=University of Southern California|last=Reynolds|first=Ren}}</ref> Matt Richtel iz časopisa ''[[The New York Times]]'' je zapisal, da so dejavnosti v igri "presegle mejo slabega okusa".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2002/02/10/business/backslash-mayhem-and-far-from-the-nicest-kind.html|title=BACKSLASH; Mayhem, and Far From the Nicest Kind|date=10. 2. 2002|accessdate=7. 4. 2026|website=The New York Times|last=Richtel|first=Matt}}</ref> ''Grand Theft Auto III'' je bil sprva izdan v Avstraliji s klasifikacijo MA15+, vendar ga je Urad za klasifikacijo filma in literature (OFLC) po ponovnem pregledu prepovedal, pri čemer je navedel spolno vsebino in nasilje nad prostitutkami.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/australian-gtaiii-ban-upheld/1100-2832465/|title=Australian GTAIII ban upheld|date=13. 12. 2001|accessdate=7. 4. 2026|website=GameSpot|last=Ahmed|first=Shahed}}</ref><ref name=":47">{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.com/videos/grand-theft-auto-iiis-scandalous-australian-histor/2300-6341550/|title=Grand Theft Auto III's Scandalous Australian History|date=20. 10. 2011|accessdate=8. 4. 2026|website=GameSpot|last=Parker|first=Laura|last2=Tran|first2=Edmond}}</ref> Po pritožbi družbe Take-Two je OFLC 11. decembra 2001 ponovno potrdil prepoved, potem ko je igro skupaj s forenzičnim psihologom ponovno analiziral. Take-Two je igro v Avstraliji odpoklical, Rockstar pa je uvedel ustrezne spremembe. Januarja 2002 je bila izdana spremenjena različica s klasifikacijo MA15+, pri čemer so bile odstranjene spolne interakcije s prostitutkami.<ref name=":47" /> Igra je bila septembra 2019 ponovno ocenjena s klasifikacijo R18+, pri čemer so navedli "spolne dejavnosti, povezane s spodbudami in nagradami".<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20190928163647/https://www.kotaku.com.au/2019/09/grand-theft-auto-3-rated-r18-australia/|title=Grand Theft Auto 3 Has Been Re-Rated R18+|date=27. 9. 2019|accessdate=8. 4. 2026|website=Kotaku|last=Walker|first=Alex}}</ref> Na Japonskem je bila igra junija 2005 v prefekturi Kanagawa označena kot "škodljiva" za otroke, s čimer je bila v bistvu umaknjena z odprtih polic. Capcom je odločitev kritiziral in razmišljal o pravnih ukrepih, vendar ni nadaljeval, oznaka pa je na koncu privedla do povečanja prodaje.<ref name=":46" /> 25. junija 2003 sta najstniška krušna brata William in Josh Buckner streljala na voznike motornih vozil, pri čemer sta ubila Aarona Hamela in ranila Kimberly Bede. Storilca sta v izjavah preiskovalcem trdila, da so bila njuna dejanja navdihnjena z igro ''Grand Theft Auto III''. Družini Hamel in Bede sta se 20. oktobra 2003 odzvali s tožbo v višini 246 milijonov ameriških dolarjev proti podjetjem Rockstar, Take-Two, Sony Computer Entertainment in Wal-Mart.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20040816044256/http://edition.cnn.com/2003/LAW/10/22/videogame.lawsuit.ap/index.html|title=Lawsuit filed against Sony, Wal-Mart over game linked to shootings|date=23. 10. 2003|accessdate=8. 4. 2026|website=CNN}}</ref> Rockstar in Take-Two sta 29. oktobra 2003 na okrožnem sodišču Združenih držav Amerike vložila zahtevo za zavrženje tožbe, pri čemer sta navedla, da so "ideje in koncepti" ter "domnevni psihološki učinki" storilcev zaščiteni s klavzulo o svobodi govora iz prvega amandmaja.<ref name=":48">{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.com/articles/rockstar-seeks-to-dismiss-gtaiii-lawsuit/1100-6081737/|title=Rockstar seeks to dismiss GTAIII lawsuit|date=11. 11. 2003|accessdate=8. 4. 2026|website=GameSpot|last=Calvert|first=Justin}}</ref> Jack Thompson, odvetnik, ki je zastopal žrtve, je zanikal Rockstarjeve trditve in poskušal tožbo prenesti na državno sodišče v obravnavo v skladu z zakonom o varstvu potrošnikov v Tennesseeju.<ref name=":48" /> == Zapuščina == ''Grand Theft Auto III'' je bil večkrat uvrščen med najboljše videoigre vseh časov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.webcitation.org/6g8rTRL2P?url=http://top100.ign.com/2003/11-20.html#18|title=IGN's Top 100 Games of All Time|date=8. 5. 2003|accessdate=8. 4. 2026|website=IGN}}</ref> Leta 2007 je ''GamePro'' ''Grand Theft Auto III'' označil za najpomembnejšo videoigro vseh časov in pojasnil, da so "elementi odprtega igranja igre revolucionarno spremenili način nastanka vseh videoiger".<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20110607143452/http://www.gamepro.com/article/features/110088/the-52-most-important-video-games-of-all-time-page-8-of-8/|title=Feature: The 52 Most Important Video Games of All Time (page 8 of 8)|date=24. 4. 2007|accessdate=8. 4. 2026|website=GamePro}}</ref> Podobno je ''IGN'' igro uvrstil med "10 najvplivnejših iger",<ref>{{Navedi splet|url=http://ign.com/articles/2007/12/11/igns-top-10-most-influential-games?page=2|title=IGN's Top 10 Most Influential Games|date=10. 12. 2007|accessdate=8. 4. 2026|website=IGN|last=Geddes|first=Ryan|last2=Hatfield|first2=Daemon}}</ref> ''GameSpot'' pa jo je uvrstil med najboljše igre vseh časov. Leta 2009 je ''Game Informer'' zapisal, da je ''Grand Theft Auto III'' "s svojim poglobljenim odprtim svetom za vedno spremenil igralniško pokrajino", leta 2016 pa jo je ''GamesRadar+'' označil za "najpomembnejšo igro" prvega desetletja 21. stoletja. ''Time'' jo je novembra 2012 in avgusta 2016 označil za eno največjih videoiger vseh časov. Igra je bila izbrana kot del potujoče razstave ''Game On'', ki je prikazovala nekatere razvojne načrte in umetniška dela igre. Leta 2016 je Nacionalni muzej iger Strong uvrstil ''Grand Theft Auto III'' v svojo svetovno dvorano slavnih videoiger. == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{Sklici|2|refs= <ref name="Greatest">Med viri, ki so uvrstili ''Grand Theft Auto III'' med najboljše videoigre vseh časov, so: * {{cite web |url=http://www.cnet.com/1990-11136_1-6310088-1.html |title=Top 10 video games |last=O'Neal |first=William |work=[[CNET]] |publisher=[[CBS Interactive]] |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080705120729/http://www.cnet.com/1990-11136_1-6310088-1.html |archive-date=5 July 2008 |ref=none}} * {{cite web |url=http://top100.ign.com/2003/11-20.html#18 |title=IGN's Top 100 Games of All Time |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=8 May 2003 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8rTRL2P?url=http://top100.ign.com/2003/11-20.html#18 |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}} * {{cite web |url=http://top100.ign.com/2005/051-060.html |title=IGN's Top 100 Games |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=2005 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8s87cmv?url=http://top100.ign.com/2005/051-060.html |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}} * {{cite web |url=http://microsites.ign.com/kfc/top99games/5.html |title=IGN and KFC Snacker Present Readers' Top 99 Games |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=21 April 2006 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8sJOgYD?url=http://microsites.ign.com/kfc/top99games/5.html |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}}</ref> }} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{Wikiquote}} * {{Official website}} [[Kategorija:Igre za Xbox]] [[Kategorija:Igre za Windows]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 2]] [[Kategorija:Igre za iOS]] [[Kategorija:Grand Theft Auto|3]] [[Kategorija:Igre za Android]] [[Kategorija:Akcijsko-pustolovske videoigre]] [[Kategorija:Videoigre leta 2001]] hanuvwy9nwbjuoufsweluewyunpti5e 6657599 6657550 2026-04-08T19:07:00Z Florentina Veršič 146476 Dopolnjen uvod po vzoru enwiki. 6657599 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Videoigra | title = Grand Theft Auto III | image = GTA3boxcover.jpg | alt = A collage of various characters and scenarios from the game | caption = | developer = [[DMA Design]]{{efn|Vse različice razen originalne za PlayStation 2 so bile izdane pod novim imenom studia - Rockstar North. Različico za Xbox je pripravil Rockstar Vienna. Različico ob 10. obletnici so razvili pri War Drum Studios.}} | publisher = [[Rockstar Games]] | producer = [[Leslie Benzies]] | programmer = {{ubl|Obbe Vermeij|Adam Fowler}} | artist = Aaron Garbut | writer = {{ubl|James Worrall|Paul Kurowski|[[Dan Houser]]}} | composer = {{ubl|Craig Conner|Stuart Ross}} | series = ''[[Grand Theft Auto]]'' | engine = [[RenderWare]] | platforms = {{collapsible list|title={{nobold|[[PlayStation 2]]}} |[[Microsoft Windows|Windows]] |[[Microsoft Xbox|Xbox]] |[[Mac OS|Mac OS X]] |[[Android (operacijski sistem)|Android]] |[[iOS]] |[[Fire OS]]}} | released = {{Collapsible list |title={{nobold|23. oktober 2001}} | '''PlayStation 2''' | {{Video game release|NA|23. oktober 2001|PAL|oktober 2001}} | '''Windows''' | {{Video game release|NA|21. maj 2002|PAL|24. maj 2002}} | '''Xbox''' | {{Video game release|NA|4. november 2003|PAL|2. januar 2004}} | '''Mac OS X''' | 12. november 2010 | '''Android, iOS''' | 15. december 2011 | '''Fire OS''' | 15. maj 2014}} | genre = [[Akcijsko-pustolovska videoigra]] | modes = [[Enoigralska videoigra|enoigralski]] }} '''''Grand Theft Auto III''''' je [[Akcijsko-pustolovska videoigra|akcijsko-pustolovska igra]] iz leta 2001, ki jo je razvilo podjetje DMA Design, izdalo pa Rockstar Games. Bila je prva 3D igra v seriji ''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)|Grand Theft Auto]]''. Zgodba, ki se dogaja v Liberty Cityju, ohlapno zasnovanem na [[New York|New Yorku]], spremlja Clauda, tihega protagonista, ki se zaplete v svet kriminala, drog, tolp in korupcije. Igra se igra iz perspektive tretje osebe, po odprtem svetu pa se igralec lahko premika peš ali z vozilom. Odprti svet igralcem omogoča prosto gibanje po Liberty Cityju. Pri razvoju sta sodelovala DMA Design s sedežem v [[Edinburg|Edinburghu]] in Rockstar s sedežem v New Yorku. Razvoj je vključeval preoblikovanje priljubljenih elementov iger serije ''Grand Theft Auto'' v popolnoma 3D-svet, kar se je zgodilo prvič v zgodovini. Izdaja igre je bila po [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadih 11. septembra]] prestavljena, da je ekipa lahko spremenila reference in nekatere elemente, ki bi lahko izpadli neprimerno. ''Grand Theft Auto III'' je izšel oktobra 2001 za PlayStation 2, maja 2002 za [[Microsoft Windows|Windows]] in novembra 2003 za [[Microsoft Xbox|Xbox]]. Mobilne različice so bile izdane ob deseti obletnici leta 2011, ob dvajseti obletnici pa je leta 2021 sledila predelana različica. ''Grand Theft Auto III'' je bil deležen pohval zaradi svojega koncepta, igranja, zvočnega oblikovanja in vizualne natančnosti, vendar je sprožil polemike zaradi nasilne in spolne vsebine. S strani več igralniških publikacij je ob koncu leta prejel nagrade in velja za prelomnico v konceptu odprtega sveta, eno najpomembnejših iger za šesto generacijo konzol in eno najboljših videoiger vseh časov.<ref name="Greatest"/> Bil je najbolje prodajana videoigra leta 2001 in med najbolje prodajanimi igrami za PlayStation 2 z več kot 11,6&nbsp;milijoni prodanih izvodov. Skupno so prodali več kot 14,5&nbsp;milijonov izvodov. Igri so sledili ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' (2002) in dve predzgodbi, ''[[Grand Theft Auto Advance]]'' (2004) in ''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' (2005). == Igranje == ''Grand Theft Auto III'' je [[Akcijsko-pustolovska videoigra|akcijsko-pustolovska igra,]] ki se igra iz perspektive tretje osebe. Igralci opravljajo misije – linearne scenarije z določenimi cilji – da napredujejo skozi zgodbo.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2001/10/22/grand-theft-auto-iii-3|title=Grand Theft Auto III|date=22. 10. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Doug|archive-date=2016-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160420085031/http://www.ign.com/articles/2001/10/22/grand-theft-auto-iii-3|url-status=bot: unknown}}</ref> Hkrati je mogoče izbrati več misij, saj nekatere misije zahtevajo, da igralci počakajo na nadaljnja navodila ali dogodke.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/03/an-interview-with-dmas-les-benzies|title=An Interview With DMA's Les Benzies|date=4. 10. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Zunaj misij se lahko igralci prosto sprehajajo po odprtem svetu in opravljajo neobvezne stranske misije. Začnejo v okrožju Portland in ko napredujejo skozi zgodbo, odklenejo otoka Staunton in Shoreside Vale.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/02/23/grand-theft-auto-3-interview-with-dma|title=Grand Theft Auto 3: Interview with DMA|date=23. 2. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Igralci lahko tečejo, skačejo ali uporabljajo vozila za premikanje po odprtem svetu igre.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/05/13/the-cars-of-grand-theft-auto-iii|title=The Cars of Grand Theft Auto III|date=13. 5. 2002|accessdate=25. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Douglass}}</ref> Med bojevanjem se lahko kot pomoč proti sovražnikom uporabi samodejno ciljanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/e3-2001-hands-on-grand-theft-auto-3/1100-2762402/|title=E3 2001 Hands-on: Grand Theft Auto 3|date=20. 5. 2001|accessdate=25. 12. 2025|website=GameSpot|last=Gerstmann|first=Jeff}}</ref> Če igralec utrpi škodo, si lahko obnovi svoj merilnik zdravja z dodatki za zdravje. Za absorpcijo strelov in eksplozivne škode se lahko uporabi neprebojni jopič, vendar se pri tem izčrpa.<ref name=":3">DMA Design 2001, stran 12.</ref> Ko je zdravje popolnoma izčrpano, se igranje ustavi in ​​igralec se ponovno pojavi v najbližji bolnišnici, pri čemer izgubi oklep, orožje in določeno količino denarja.<ref name=":21">{{Navedi splet|url=http://www.gamerevolution.com/review/grand-theft-auto-3|title=Grand Theft Auto 3 Review|date=1. 11. 2001|accessdate=25. 12. 2025|website=Game Revolution|last=Silverman|first=Ben|archive-date=2016-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160420033021/http://www.gamerevolution.com/review/grand-theft-auto-3|url-status=bot: unknown}}</ref> Če igralec med igranjem stori kaznivo dejanje, se lahko odzovejo organi pregona v igri, kar je označeno z merilnikom <nowiki>''iskanja''</nowiki> na projekcijskem zaslonu (HUD). Na merilniku prikazane zvezdice označujejo trenutno stopnjo iskanja.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.allgame.com/game.php?id=34181&tab=review|title=Grand Theft Auto III - Review|accessdate=25. 12. 2025|website=AllGame|last=Marriott|first=Scott Alan|archive-date=2014-11-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20141114184120/http://www.allgame.com/game.php?id=34181&tab=review|url-status=dead}}</ref> Pri najvišji stopnji šestih zvezdic postanejo prizadevanja organov pregona za onesposobitev igralca zelo agresivna.<ref>DMA Design 2001, stran 11.</ref> Policisti bodo iskali igralca, tudi ko ta zapusti območje, kjer je naredil kaznivo dejanje. Merilnik iskanja preide v način ohlajanja in se sčasoma izprazni, ko je igralec skrit iz vidnega polja policistov.<ref name=":0" /> Igralec v igri nadzoruje nemega kriminalca Clauda.<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/51974aa3a99a59/grand-theft-auto-iii-your-questions-answered-part-one-claude-dar.html|title=Grand Theft Auto III: Your Questions Answered – Part One (Claude, Darkel & Other Characters)|date=15. 12. 2011|accessdate=28. 12. 2025|website=Rockstar Games}}</ref> Skozi zgodbo Claude srečuje različne like iz kriminalnega podzemlja. Ko igralci opravljajo misije za različne tolpe in kriminalne organizacije, jih drugi člani tolpe pogosto branijo, medtem ko člani tekmecev prepoznajo igralca in nanj streljajo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/01/the-gangs-and-weapons-in-grand-theft-auto-iii|title=The Gangs and Weapons in Grand Theft Auto III|date=2. 10. 2001|accessdate=28. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Med prostim potepanjem po igralnem svetu se lahko igralec ukvarja z dejavnostmi, kot so mini igre v vlogi policista, gasilca, reševalca in taksista.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/09/25/beneath-the-hood-of-grand-theft-auto-iii|title=Beneath the Hood of Grand Theft Auto III|date=26. 9. 2001|accessdate=28. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Izpolnitev teh nalog igralcu prinese kontekstualno specifične nagrade, na primer izpolnitev nalog v vlogi policista igralcu omogoči, da po storjenem kaznivem dejanju s podkupnino zmanjša stopnjo pregona.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/features/essential-50-gta3|title=The Essential 50 Part 49: Grand Theft Auto III|date=10. 3. 2016|accessdate=28. 12. 2025|website=1UP|last=Parish|first=Jeremy|archive-date=2016-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20160310225646/http://www.1up.com/features/essential-50-gta3|url-status=dead}}</ref> Igralci lahko za boj proti sovražnikom uporabljajo napade od blizu, strelno orožje in eksploziv. Med strelnim orožjem so na voljo tudi Micro Uzi, puška [[M16]] in [[plamenomet]].<ref name=":2" /> Tridimenzionalno okolje igre omogoča pogled iz prve osebe med ciljanjem z [[Ostrostrelna puška|ostrostrelno puško]], metalcem raket in puško M16. Poleg tega je bil boj v igri preoblikovan tako, da igralcem omogoča streljanje med vožnjo na stran.<ref name=":1" /> Igra igralcem ponuja široko paleto možnega orožja – kupijo ga lahko pri lokalnih trgovcih s strelnim orožjem, ga najdejo na tleh, ga poberejo mrtvim sovražnikom ali pa ga najdejo raztresenega po mestu.<ref name=":3" /> == Zgodba == Manjšega kriminalca Clauda izda in ustreli njegovo dekle Catalina ([[Cynthia Farrell]]) med ropom banke izven Liberty Cityja. Clauda aretirajo, a med prevozom v zapor pobegne, ko člani kolumbijskega kartela iz zasede napadejo njegov transport, da bi ugrabili drugega zapornika. Med pobegom se Claude spoprijatelji s strokovnjakom za eksplozive in soobsojencem 8-Ballom ([[Guru (raper)|Guru]]), ki ga vzame pod svoje zavetje in ga predstavi mafijski družini Leone, da bi mu priskrbeli delo. Claude pomaga mafiji pri različnih operacijah, vključno z zmago v vojni tolp proti lokalni skupini [[Triada (organiziran kriminal)|triad]], s čimer si prisluži spoštovanje Dona Salvatoreja Leoneja ([[Frank Vincent]]). Ko izve, da kartel ustvarja in prodaja novo ulično drogo z imenom SPANK, da bi financiral svojo širitev v Liberty City, Salvatore ukaže Claudu, naj uniči ladjo, ki predstavlja njihov plavajoči laboratorij drog. Claudu to uspe s pomočjo 8-Balla. Salvatore kasneje naroči Claudu, naj se spoprime z manjšo težavo, toda Salvatorejeva žena Maria ([[Debi Mazar]]), ki ji je Claude všeč, mu razkrije, da gre za past. Maria pove, da je Salvatoreju rekla, da ima afero s Claudom, da bi ga naredila ljubosumnega, zato ga Salvatore sedaj hoče ubiti. Claude pobegne na otok Staunton z Mario in njeno prijateljico Asuko Kasen ([[Lianna Pai]]), sovoditeljico [[Jakuze|jakuz]]. Potem ko ubije Salvatoreja, da bi prekinil vezi z mafijo, Claude začne delati za jakuze. V tem času pomaga tudi skorumpiranemu policijskemu inšpektorju Rayu Machowskemu ([[Robert Loggia]]), kateremu na koncu tudi pomaga pobegniti iz mesta, in vplivnemu poslovnežu Donaldu Loveu ([[Kyle MacLachlan]]). Donald najame Clauda, ​​da ubije Asukinega brata Kendžija ([[Les J.N. Mau]]) pod pretvezo napada kartela, da bi začel vojno med tolpami, zaradi česar bi lahko dobil gradbišča za svoja podjetja. Po uspešno opravljeni nalogi Claude uspe priti do srečanja s Catalino, ki je zdaj vodja kartela, na gradbišču. Vendar Catalina pobegne, potem ko izda in ustreli svojega partnerja Miguela ([[Al Espinosa]]). Asuka krivi kartel za Kendžijevo smrt in zaseže gradbišče. Jakuze ujamejo ranjenega Miguela in ga mučijo, da bi dobili informacije o kartelskih operacijah v mestu, kar Claudu omogoči, da jih napada in ovira kartel. Besna Catalina umori Asuko in Miguela ter ugrabi Mario, za katero zahteva 500.000 dolarjev. Claude se sreča s Catalino, da bi plačal odkupnino, vendar ga Catalina ponovno prevara in ga ujame v past. Claude pobegne, reši Mario in uniči helikopter, s katerim Catalina poskuša pobegniti, pri čemer jo ubije. Ko Claude in Maria zapustita kraj dogodka, se Maria začne pritoževati nad ugrabitvijo, a jo utiša strel.{{efn|Zvok strela in utišanje Mariinega glasu sta privedla do ugibanj, da jo je Claude ubil ali pa le utišal. Rockstar ni nikoli potrdil, kaj se je v zgodbi dejansko zgodilo.}} == Razvoj == {{Multiple image |align=right |direction=horizontal |total_width=400 |image1=Leslie Benzies @ Everywhere Game.jpg |alt1=Leslie Benzies |image2=Dan Houser at Rockstar Games.png |alt2=Dan Houser |image3=Sam Houser at Rockstar Games.png |alt3=Sam Houser |footer=[[Leslie Benzies]] (levo) je produciral igro skupaj z [[Dan Houser|Danom Houserjem ]] (na sredini), ki je tudi soavtor zgodbe. [[Sam Houser]] (desno), predsednik družbe Rockstar Games, je bil izvršni producent igre.}} Osrednjo razvojno ekipo igre ''Grand Theft Auto III'' je sestavljalo približno 23 ljudi pri družbi [[DMA Design]] v [[Edinburg|Edinburgu]], ki so tesno sodelovali z založnikom [[Rockstar Games]] v New Yorku.<ref name=":2" /> Prvotni tehnološki demo je bil ustvarjen na [[Sega|Seginem]] [[Dreamcast|Dreamcastu]] v času konca razvoja igre ''[[Grand Theft Auto 2]]'' leta 1999.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/20-years-later-rockstar-reflects-on-how-gta-3-showed-us-the-first-glimpse-of-what-was-possible/|title=20 years later, Rockstar reflects on how GTA 3 "showed us the first glimpse of what was possible"|date=22. 10. 2021|accessdate=27. 1. 2026|website=GamesRadar+|last=Donnelly|first=Joe}}</ref> Rockstar je pritiskal na svoje ekipe, naj ustvarijo 3D odprt svet. Skupina DMA, ki je ustvarila igro ''Space Station Silicon Valley'' (1998), je začela delati na projektu, ločenem od ekipe za ''Grand Theft Auto 2''. Alan Jack, podporni inženir pri DMA, ga je opisal kot kombinacijo raziskovanja iz igre ''Body Harvest'' (1998) z mestno ravnijo igre ''Space Station Silicon Valley.''<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.timeextension.com/news/2024/04/grand-theft-auto-iii-likely-wouldnt-exist-without-the-sega-dreamcast|title=Grand Theft Auto III Likely Wouldn't Exist Without The Sega Dreamcast|date=26. 4. 2024|accessdate=27. 1. 2026|website=Time Extension|last=Yarwood|first=Jack}}</ref> Ekipa se je odločila, da ne bo uporabljala blagovne znamke ''Grand Theft Auto'', da bi se izognila konfliktu z ekipo za ''Grand Theft Auto 2'', in je začela razvijati svojo igro kot projekt ''Godzilla''. Potem ko je [[Take-Two Interactive]] septembra 1999 od Infogramesa prevzel DMA, sta se ekipi za igri ''Space Station Silicon Valley'' in ''Grand Theft Auto 2'' združili. Združena ekipa je sprva začela razvijati ''Grand Theft Auto III'' za Dreamcast, vendar je po štirih mesecih prešla na [[PlayStation 2]]. Tehnični direktor Obbe Vermeij je dejal, da premik ni bil posledica strojne opreme, temveč so se tako odločili zato, ker je postalo jasno, da Dreamcast ni komercialno uspešen. Odločitev je opisal kot razočarajočo in poudaril, da so bili zaposleni v DMA Design veliki oboževalci igre ''Phantasy Star Online'' (2000).<ref name=":4" /> V času razvoja igre za Dreamcast je DMA Design razvijal mestne bloke z rjavimi hišami, pristanišča, trgovske površine, vozila in pešce.<ref name=":4" /> Do začetka leta 2001 je ekipa zasnovala mesto, avtomobile in nekaj orožja.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/dan-houser-opens-up-about-grand-theft-auto-iii/1100-6341347/|title=Dan Houser Opens Up About Grand Theft Auto III|date=21. 10. 2011|accessdate=28. 1. 2026|website=GameSpot|last=McInnis|first=Shaun}}</ref> Producent Leslie Benzies je ''Grand Theft Auto III'' opisal kot "simulator kriminala".<ref name=":2" /> Rockstar je ponudil ''Grand Theft Auto III'' podjetju Microsoft Game Studios kot ekskluzivno igro za [[Microsoft Xbox|Xbox]], vendar je Microsoft ponudbo zavrnil zaradi narave igre in slabe prodaje predhodnikov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/news150506xboxgta3|title=Microsoft turned down GTA III|date=15. 5. 2006|accessdate=28. 1. 2026|website=Eurogamer|last=Bramwell|first=Tom}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/microsoft-recalls-time-it-rejected-rockstars-pitch-to-put-gta3-on-the-original-xbox|title=Microsoft recalls time it rejected Rockstar's pitch to put GTA3 on the original Xbox|date=15. 12. 2021|accessdate=28. 1. 2026|website=Eurogamer|last=Wales|first=Matt}}</ref> Igra je bila za PlayStation 2 v Severni Ameriki izdana 23. oktobra 2001.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/18/grand-theft-auto-iii-release-date-confirmed|title=Grand Theft Auto III Release Date Confirmed|date=19. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=IGN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.rockstargames.com/GrandTheftAuto3/html/news.html|title=10/23: In Stores Now|date=23. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=Rockstar Games|archive-date=2001-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20011113185851/http://www.rockstargames.com/GrandTheftAuto3/html/news.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/filters/products/0,11114,466217,00.html|title=Grand Theft Auto 3|date=18. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=GameSpot|archive-date=2001-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20011018143413/http://gamespot.com/gamespot/filters/products/0,11114,466217,00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Ekipa je izdajo različice za Windows odložila na čas po izdaji za PlayStation 2, da bi zagotovila visokokakovosten prenos, pri čemer je navedla težave s sočasno izdajo prejšnjih iger ''Grand Theft Auto'' na tej platformi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/04/21/grand-theft-auto-iii-interview|title=Grand Theft Auto III Interview|date=21. 4. 2002|accessdate=28. 1. 2026|website=IGN|last=Adams|first=Dan}}</ref> Zoo Corporation je angleško različico igre za Windows na Japonskem izdal 28. junija 2002. Po izteku založniške pogodbe<ref>{{Navedi splet|url=http://gta3.zoo.co.jp/main.html|title=GTA 3|date=8. 7. 2003|accessdate=29. 1. 2026|website=Zoo Corporation}}</ref> je Capcom 25. septembra 2003 izdal japonsko različico za PlayStation 2 in Windows.<ref name=":46">{{Navedi splet|url=https://www.timeextension.com/features/the-inside-story-behind-grand-theft-auto-iiis-japanese-release|title=The Inside Story Behind Grand Theft Auto III's Japanese Release|date=27. 8. 2024|accessdate=29. 1. 2026|website=Time Extension|last=Yarwood|first=Jack}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/capcom-to-release-gta-iii-in-japan/1100-6030083/|title=Capcom to release GTA III in Japan|date=16. 6. 2003|accessdate=29. 1. 2026|website=GameSpot|last=Calvert|first=Justin}}</ref> === Oblikovanje === ''Grand Theft Auto III'' je prva 3D igra v seriji,<ref>Kushner 2012, strani 81–82.</ref> ki uporablja igralni mehanizem družbe Criterion Games, RenderWare.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kotaku.com.au/2015/04/grand-theft-auto-vbenchmarked-pushing-pc-graphics-to-the-limit/|title=Grand Theft Auto V Benchmarked: Pushing PC Graphics To The Limit|date=19. 4. 2015|accessdate=2. 2. 2026|website=Kotaku|last=Walton|first=Steven|archive-date=2016-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20160318225629/http://www.kotaku.com.au/2015/04/grand-theft-auto-vbenchmarked-pushing-pc-graphics-to-the-limit/|url-status=dead}}</ref> Izvršni producent Sam Houser si je vedno želel, da bi serija prešla v 3D,<ref name=":5" /> DMA Design pa je eksperimentiral s 3D svetovi v igrah, kot sta ''Body Harvest'' in ''Space Station Silicon Valley''.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.gamesindustry.biz/grown-up-video-games-and-a-template-for-the-open-world-the-legacy-of-grand-theft-auto-3|title=The legacy of Grand Theft Auto 3: Grown-up video games and a template for the open world|date=11. 11. 2021|accessdate=2. 2. 2026|website=GamesIndustry|last=Batchelor|first=James}}</ref> Z izidom PlayStationa 2 leta 2000 je ekipa verjela, da je velik 3D svet končno mogoč.<ref name=":6" /> Umetniški direktor Aaron Garbut je menil, da so bile druge videoigre tistega časa "stvar, ki si jo igral", medtem ko je želel, da bi bil ''Grand Theft Auto III'' "kraj, v katerem si živel".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.inverse.com/gaming/gta-3-20th-anniversary-rockstar-aaron-garbut|title='GTA III' 20th anniversary: How Rockstar invented open-world gaming|date=22. 10. 2021|accessdate=2. 2. 2026|website=Inverse|last=Glennon|first=Jen}}</ref> Načrtovani spletni način za več igralcev je bil zaradi časovnih in drugih omejitev opuščen.<ref name=":10">Crookes 2013, strani 58–63.</ref> Pri oblikovanju igre je razvojna ekipa razširila koncepte, predstavljene v prejšnjih igrah ''Grand Theft Auto''. Benzies je dejal, da je bil namen poustvariti "svobodo in raznolikost" prejšnjih iger v "živem, dihajočem 3D svetu" z uporabo moči PlayStationa 2.<ref name=":2" /> Podpora konzole za [[DVD]]-je, nadgradnja formata [[Zgoščenka|zgoščenk]] PlayStationa, je razvijalcem dala več prostora za shranjevanje animacij, glasbe in okolij.<ref>Kushner 2012, stran 81.</ref> Kljub temu se je ekipa zaradi obsega igre počutila omejeno z 32-imi megabajti [[Bralno-pisalni pomnilnik|RAM]]-a PlayStationa 2. Njena velikost je povzročala težave tudi preizkuševalcem zaradi raznolikosti scenarijev, ki so jih morali potrditi.<ref name=":7" /> Benzies je verjel, da je ustvarjanje živega mesta "temeljno načelo" koncepta igre med razvojem.<ref name=":2" /> Sam Houser je menil, da je 3D element igre omogočil, da se je "kemija ekipe prvič popolnoma združila".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/features/sam-houser-interview|title=Sam Houser Interview|accessdate=2. 2. 2026|website=1UP.com|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305021114/http://www.1up.com/features/sam-houser-interview|url-status=dead}}</ref> Razvijalci so imeli težave z integracijo vseh vidikov igre v popolnoma 3D-svet, kot so zvoki in radijske postaje, ter z oblikovanjem in sinhronizacijo velikega števila neigralskih likov, prisotnih v odprtem svetu.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2011/10/18/dan-houser-talks-grand-theft-auto-iii|title=Dan Houser Talks Grand Theft Auto III|date=18. 10. 2011|accessdate=5. 2. 2026|website=IGN|last=Miller|first=Greg}}</ref> Producent Dan Houser je povedal, da je bilo posnetih približno 8000 vrstic dialogov,<ref name=":8" /> medtem ko je programer zvoka Raymond Usher ocenil, da jih je bilo približno 18.000.<ref>{{Navedi splet|url=http://designingsound.org/2013/09/interview-with-raymond-usher/|title=Interview with Raymond Usher|date=30. 9. 2013|accessdate=5. 2. 2026|website=Designing Sound|last=Cullen|first=Neil}}</ref> Razvijalci so do sredine leta 2000 združili osnovne tehnične elemente igre s prototipom mehanike kraje avtomobila in stabilnim modelom pretakanja.<ref name=":11">{{Navedi splet|url=http://games.ign.com/articles/121/1210471p2.html|title=How Grand Theft Auto III Was Made|date=22. 10. 2011|accessdate=5. 2. 2026|website=IGN|last=Thomsen|first=Michael|archive-date=2011-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20111024184826/http://games.ign.com/articles/121/1210471p2.html|url-status=dead}}</ref> Pretakanje je bilo sprva namenjeno le nalaganju glasbe in geometrije zemljevida, vendar se je njegov obseg razširil na druge elemente, ko je ekipa ugotovila, da je treba obdelati več igralnih podatkov.<ref name=":7" /> Za oblikovanje igralnega sveta so razvijalci sprva ustvarili "hibridno mesto", ki ga je Dan Houser opisal kot "postindustrijsko mesto srednjega zahoda, ki vsebuje tudi značilnosti vzhodne obale<nowiki>''</nowiki>.<ref name=":8" /> Ko je ekipa začela razvijati igro znotraj tega sveta, so spoznali, da če dizajn temelji na resnični lokaciji, »lahko o njej poveš veliko stvari«.<ref name=":8" /> Posledično so preoblikovali Liberty City, ki je bil prej predstavljen v prvi igri ''Grand Theft Auto'' (1997), tako da je postal ohlapno zasnovan na New Yorku.<ref name=":8" /> DMA Design je sodeloval z ekipo pri Rockstarju v New Yorku pri kulturnih referencah. Ekipa Rockstarja je redno delala dolge ure po cele tedne, da bi zagotovila, da se reference, kot so proizvajalci avtomobilov v igri, nanašajo na mesto.<ref name=":6" /> Mesto je razdeljeno na tri otoke: industrijski del, ki predstavlja [[Brooklyn]] in [[Queens]], trgovsko središče, ki spominja na [[Manhattan]], in predmestja, podobna [[New Jersey|New Jerseyju]].<ref>Kushner 2012, stran 83.</ref> Otoki se odklenejo, igralec napreduje skozi zgodbo. Ekipa je želela, da igralci "na začetku občutijo revščino in si prizadevajo postati bogatejši".<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://ew.com/article/2011/10/21/grand-theft-auto-iii-anniversary-dan-houser/|title='Grand Theft Auto III' anniversary: Co-creator Dan Houser speaks!|date=21. 10. 2011|accessdate=8. 2. 2026|website=Entertainment|last=Franich|first=Darren}}</ref> Dan Houser je Liberty City opisal kot "hibrid generičnega ameriškega mesta", vključno s [[Chicago|Chicagom]], [[Pittsburgh|Pittsburghom]], [[Detroit|Detroitom]], New Yorkom in [[Philadelphia, Pensilvanija|Filadelfijo]].<ref name=":12" /> Menil je, da vzporedni realizem sveta ekipi omogoča več družbenih komentarjev.<ref name=":10" /> Sam Houser je kot navdih za okolje navedel filme in serije, kot sta ''Heat'' (1995) in ''[[Sopranovi]]'' (1999–2007), in jih želel posnemati v igri.<ref name=":13">Kushner 2012, stran 82.</ref> Navedel je tudi vpliv franšize ''[[The Legend of Zelda]]'', videoigre ''[[Super Mario 64]]'' (1996) in filma ''[[Dobri fantje]]'' (1990). ''Grand Theft Auto III'' pa je opisal kot "križanca med gangsterskim filmom in RPG".<ref name=":15">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2001/09/10/rockstars-sam-houser-mouths-off|title=Rockstar's Sam Houser Mouths Off|date=10. 9. 2001|accessdate=8. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.|archive-date=2012-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20121108073851/http://www.ign.com/articles/2001/09/10/rockstars-sam-houser-mouths-off|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2012/11/10/arts/video-games/q-and-a-rockstars-dan-houser-on-grand-theft-auto-v.html|title=Americana at Its Most Felonious|date=9. 11. 2012|accessdate=8. 2. 2026|website=The New York Times|last=Houser|first=Dan}}</ref> === Zgodba in liki === Ekipa je zgodbo in oblikovanje igre razvijala hkrati. Dan Houser je dejal: »Zgodbo uporabljamo za razkrivanje mehanike in mehaniko za pripovedovanje zgodbe.«<ref name=":9" /> Vendar se mu je zdelo težko ustvariti pripoved, saj je igra osredotočena na to, da igralcem daje svobodo izbire. Želel je, da bi bila zgodba bolj niansirana in zanimiva kot generični »vzpon, padec in ponovni vzpon superjunaka in zlobneža«.<ref name=":12" /> Scenarij igre se je osredotočal na cilje misije in poskušal implementirati veliko interaktivnosti.<ref name=":11" /> Dan Houser je menil, da je vsaka misija »lastna kratka zgodba« in del »celovite zgodbe«.<ref name=":9" /> S soscenaristom Jamesom Worrallom sta črpala navdih iz filmov, kot so ''The Warriors'', ''[[Taksist]]'', ''Scarface'' in ''Payback'',<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/details/Official_UK_Playstation_2_Magazine_Issue_003_2001_01_Future_Publishing_GB/page/8/mode/2up|title=Larceny in NYC|accessdate=8. 2. 2026|website=Official UK PlayStation 2 Magazine|last=Richards|first=Sam}}</ref> ter upodobitve mafijcev v filmih [[Martin Scorsese|Martina Scorseseja]].<ref name=":11" /> Med pisanjem zgodbe sta se Dan Houser in Worrall redno srečevala z oblikovalci in polnila sobo s samolepilnimi listki, da bi sestavili zaplet, ki bi oblikoval igro.<ref name=":11" /> Mnogi liki v igri so bili animirani z uporabo zajemanja gibanja, ki je bilo posneto v najetem studiu v Brooklyn Navy Yardu,<ref name=":13" /> čeprav je bilo to omejeno zaradi tehničnih omejitev. Tudi gibanje likov so ustvarjali filmsko, čeprav so omejeni poligoni to močno ovirali.<ref name=":11" /> Animiranje neigralskih likov, ki vstopajo in vozijo avtomobile, se je za ekipo izkazalo za težavno zaradi raznolikosti modelov vozil. »Vključevalo je združevanje več deset različnih animacij in spreminjanje ključnih sličic v kodi,« se je spominjal programski inženir Alan Campbell.<ref name=":10" /> Ekipa je pri animiranju prizorov v igri uporabljala različne kote kamere, da bi prikazala različna čustva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/09/the-cinematic-touch-of-grand-theft-auto-iii|title=The Cinematic Touch of Grand Theft Auto III|date=9. 10. 2001|accessdate=9. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Za glasovno igranje si je ekipa želela »naravne, subtilne predstave«, kar se je izkazalo za težavno, saj so mnogi igralci »imeli v glavi idejo, da morajo biti tudi njihove predstave animirane, ker so videoigre animirane,« je povedal režiser zajemanja gibanja Navid Khonsari.<ref name=":11" /> Claude v igri ni imenovan,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/08/29/the-characters-of-grand-theft-auto-iii-2|title=The Characters of Grand Theft Auto III|date=29. 8. 2001|accessdate=10. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> njegovo ime pa je bilo uradno razkrito šele po njegovem nastopu v ''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' (2004). Je tihi protagonist, ki med svojimi nastopi v seriji nikoli ne spregovori. Ekipa se je za to odločila predvsem zato, ker se jim to "ni zdelo velika težava" v primerjavi z drugimi izzivi, s katerimi so se soočali med razvojem, deloma pa tudi zato, da bi igralcem pomagala, da se poistovetijo z likom in ga naredijo takšnega, kot si ga želijo.<ref name=":14" /> Razvijalci za Clauda niso imeli "eno samo inspiracijo". Všeč jim je bila ideja o "močnem, tihem morilcu, ki bi bil postavljen ob bok vsem tem nevrotičnim mafijcem".<ref name=":14" /> === Oblikovanje zvoka in radia === ''Grand Theft Auto III'' vsebuje približno tri ure in pol radijskega gradiva v igri. Ekipa je iskala široko paleto glasbe, da bi igralcem omogočila preskakovanje med postajami kot v resničnem življenju, kar bi odražalo kulturo gangsterskih filmov, ki jo igra prikliče. Ekipa je uporabila pogovorne radijske postaje, da bi mestu dodala značaj in ponudila "edinstven pogled na ameriško življenje".<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/02/the-pet-sounds-of-grand-theft-auto-iii-part-3|title=The Pet Sounds of Grand Theft Auto III, Part 3|date=2. 10. 2001|accessdate=15. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Sam Houser je to opisal kot "zelo ikonoklastičen pogled na Ameriko".<ref name=":15" /> Ekipa je za postaje v igri izbrala prave [[Didžej|DJ-je]] in zanje napisala nenavadne dialoge, s čimer je želela doseči učinek "visokih produkcijskih vrednosti in absurdnih vsebin". Glasbeni direktor Craig Conner je sestavil sredstva radijske postaje – glasbo, oglase, dialoge DJ-jev in logotipe postaj.<ref name=":16" /> Chatterbox FM, ena od radijskih postaj, ki se predvaja v igri, je v celoti pogovorni radio, ki ga vodi [[Lazlow Jones]], ki se je leta 2001 srečal z generalnim direktorjem Rockstarja Terryjem Donovanom, ko sta se oba pripravljala na potovanje v Los Angeles na dogodek E3. Donovan je Jonesa povabil v pisarne Rockstarja na Manhattnu, kjer se je srečal z razvojno ekipo, vključno z Danom in Samom Houserjem ter producentom Jamiejem Kingom, ki so ga povabili k sodelovanju pri igri. Ustvarjali so v stanovanju Dana Houserja, celoten proces, vključno z montažo in snemanjem, pa je trajal približno štiri do pet mesecev. Z gosti in klicatelji postaje so pisci želeli satirizirati ameriški življenjski slog in so se zato osredotočili na ustvarjanje izmišljenih zgodb, namesto da bi jih utemeljili na novicah tistega časa, ki bi hitro zastarele. Jonesu so se pogovori zdeli naravni, saj je več let delal na radiu. Vloge gostov so upodobili Jonesovi prijatelji in sosedje, vključno z njegovim očetom, posneti pa so bili v New Yorku.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/the-story-behind-grand-theft-auto-iiis-ground-breaking-radio-station-chatterbox-fm|title=The Story Behind Grand Theft Auto 3’s Ground-breaking Radio Station Chatterbox FM|date=3. 8. 2021|accessdate=15. 2. 2026|website=IGN|last=Yarwood|first=Jack}}</ref> === Spremembe === :»[Menili smo], da je popoln pregled vsebine vseh naših naslovov in tržnih gradiv, ki jih uporabljamo za njihovo predstavitev, nujno potreben ... Naleteli smo na nekatere manjše kontekstualne reference, s katerimi se nismo več počutili udobno, pa tudi na nekaj zelo redkih primerov igranja, ki se nam niso zdeli več primerni.« — Terry Donovan, generalni direktor Rockstarja<ref name=":17">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/09/19/take-two-examines-changes-fall-games|title=Take-Two Examines, Changes Fall Games|date=18. 6. 2012|accessdate=19. 2. 2026|website=IGN}}</ref> Pred izdajo igre je bilo narejenih več sprememb, med katerimi so večino naredili zaradi [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra]] v New Yorku in okolici [[Washington, D.C.|Washingtona]]. 19. septembra 2001 je Rockstar izdajo igre odložil za tri tedne, pri čemer je napade navedel kot vplivni dejavnik.<ref name=":17" /> Paul Eibeler, takratni predsednik družbe Take-Two Interactive, je dejal, da je "vsak imel kakšnega strica ali brata", ki jih je napad prizadel.<ref>Kushner 2012, stran 98.</ref> Ena od sprememb, ki so bile uvedene po napadih, je bila barvna shema policijskih avtomobilov. Prvotno modra z belimi črtami, ki je spominjala na livrejo policijske uprave mesta New York, je bila spremenjena v črno-belo zasnovo, ki je običajna med več policijskimi upravami v Združenih državah. Druge spremembe so vključevale spremembo poti letala, da se izognemo vtisu, da leti v ali za nebotičnik, in odstranitev misije, ki se nanaša na teroriste, ter nekatere spremembe dialogov pešcev in pogovornega radia.<ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/rockstar-how-9-11-changed-grand-theft-auto-3|title=How 9/11 changed Grand Theft Auto 3|date=18. 11. 2011|accessdate=19. 2. 2026|website=Eurogamer|last=Phillips|first=Tom}}</ref> Druga sprememba v igri je bil lik Darkela, revolucionarnega borca, ki je prisegel, da bo uničil mestno gospodarstvo. Ko so v kodi igre našli omembe Darkela, so se pojavila ugibanja, da je povezan z 11. septembrom, vendar je Dan Houser pojasnil, da je bil lik izrezan "že mesece pred [izdajo]".<ref name=":18" /> Obstajala so poročila in predogledi, ki so navajali, da je igra pred izidom med pešci vsebovala tudi šolarje,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.co.uk/stories/previews/0%2C2160%2C2056706-2%2C00.html|title=Grand Theft Auto 3 First Impressions|date=24. 4. 2001|accessdate=19. 2. 2026|website=GameSpot|last=Ayinde|first=Modupe|archive-date=2001-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20010611042253/http://www.gamespot.co.uk/stories/previews/0%2C2160%2C2056706-2%2C00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> čeprav je Rockstar takšne govorice zavrnil kot "nesmisel".<ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/25o241181oaa23/grand-theft-auto-iii-your-questions-answered-part-two-911-the-gh.html|title=Grand Theft Auto III: Your Questions Answered – Part Two (9/11, The "Ghost Town", The Dodo and Other Mysteries)|date=5. 1. 2012|accessdate=19. 2. 2026|website=Rockstar Games}}</ref> Pri Rockstarju so izjavili, da je bila igra po 11. septembru "približno 1 % drugačna", največjospremembo pa je doživela naslovnica. Menili so, da je bila originalna naslovnica igre, ki je bila še vedno uporabljena za njeno izdajo v Evropi, po 11. septembru "preveč surova", zato so jo spremenili v tisto, kar je postalo "prepoznavni slog" serije.<ref name=":19" /> Sam Houser je dejal, da je bila naslovnica oblikovana zvečer in je bila takoj bolj priljubljena kot originalna.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/features/liberty-city-stories|title=Liberty City stories|date=15. 12. 2011|accessdate=19. 2. 2026|website=Edge|archive-date=2012-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120519025844/http://www.edge-online.com/features/liberty-city-stories|url-status=bot: unknown}}</ref> Navdih za naslovnico so bili filmski plakati za filme iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, kot je ''Afera Thomasa Crowna'' (1968).<ref name=":19" /> == Sprejem == === Odziv kritikov === {{Video game reviews | title = Sprejem različice za PlayStation 2 | MC = 97/100 | 1UP = A+ | Allgame = 5/5 | Edge = 8/10 | EuroG = 10/10 | GamePro = 5/5 | GameRev = A | GI = 9.5/10 | GSpot = 9.6/10 | GSpy = 94/100 | IGN = 9.6/10 }} ''Grand Theft Auto III'' je bil izdan ob pohvalah kritikov. ''[[Metacritic]]'' je na podlagi 56-ih ocen izračunal povprečno oceno 97 od 100, kar pomeni "splošno priznanje". Igra je izenačena s ''Tony Hawk's Pro Skater 3'' kot najvišje ocenjena igra za PlayStation 2 na spletnem mestu in izenačena s številnimi drugimi kot šesta najvišje ocenjena igra skupno.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.metacritic.com/browse/games/score/metascore/all/all/filtered|title=Best Video Games of All Time|accessdate=22. 2. 2026|website=Metacritic|archive-date=2015-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20151127234902/http://www.metacritic.com/browse/games/score/metascore/all/all/filtered|url-status=bot: unknown}}</ref> Recenzentom je bil všeč zvok igre,<ref name=":1" /><ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/r-gta3-ps2|title=Grand Theft Auto III PS2 Review|date=18. 7. 2005|accessdate=22. 2. 2026|website=Eurogamer|last=Bramwell|first=Tom}}</ref><ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-review/1900-2820025/|title=Grand Theft Auto III Review|date=24. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GameSpot|last=Gerstmann|first=Jeff}}</ref> igranje<ref name=":23">{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/reviews/grand-theft-auto-iii|title=Grand Theft Auto III Review for PS2|accessdate=22. 2. 2026|website=1UP|archive-date=2015-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20151018143147/http://www.1up.com/reviews/grand-theft-auto-iii|url-status=dead}}</ref><ref name=":20" /><ref name=":24">{{Navedi splet|url=http://www.gamesradar.com/published/reviews/game_review_477.html|title=Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 2. 2026|website=GamesMaster|archive-date=2001-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20011223211703/http://www.gamesradar.com/published/reviews/game_review_477.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in zasnovo odprtega sveta,<ref name=":1" /><ref name=":21" /><ref name=":25">{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/Games/Review/200112/R03.0804.1625.14160.htm?CS_pid=280166|title=Rockstar's Reservoir Dogs|accessdate=22. 2. 2026|website=Game Informer|last=Helgeson|first=Matt|last2=Leeper|first2=Justin|archive-date=2009-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20090614031044/http://www.gameinformer.com/Games/Review/200112/R03.0804.1625.14160.htm?CS_pid=280166|url-status=dead}}</ref> čeprav je bilo nekaj kritik usmerjenih na upravljanje.<ref name=":0" /><ref name=":27">{{Navedi splet|url=http://www.gamepro.com/sony/ps2/games/reviews/17600.shtml|title=Grand Theft Auto III Review for PS2|date=26. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GamePro|last=Four-Eyed Dragon|archive-date=2004-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20040219034423/http://www.gamepro.com/sony/ps2/games/reviews/17600.shtml|url-status=dead}}</ref><ref name=":26">{{Navedi splet|url=http://www.planetps2.com/features/reviews/2001/grandtheftauto3/|title=Grand Theft Auto 3|date=31. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GameSpy|last=Alupului|first=Andrei|archive-date=2001-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20011102102241/http://www.planetps2.com/features/reviews/2001/grandtheftauto3/|url-status=bot: unknown}}</ref> Tom Bramwell iz ''Eurogamerja'' je ''Grand Theft Auto III'' označil za "sočen, razvejan ep",<ref name=":20" /> revija ''Official PlayStation Magazine'' pa ga je označila za "najbolj inovativno, nenavadno, briljantno videoigro".<ref>"Grand Theft Auto III Review". ''Official PlayStation Magazine''. Ziff Davis. January 2002. Stran 126.</ref> Jeff Gerstmann iz ''GameSpota'' je igro opisal kot »neverjetno izkušnjo, ki je nihče ne bi smel zamuditi«.<ref name=":22" /> Doug Perry iz ''IGN''-ja jo je označil za »eno najboljših iger leta, na PlayStationu 2 ali katerem koli drugem sistemu«.<ref name=":1" /> Mnogi recenzenti so 3D-grafiko ocenili kot dobrodošlo spremembo v primerjavi z 2D-grafiko prejšnjih iger.<ref name=":1" /><ref name=":24" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' je še posebej pohvalil modele likov in vozil ter splošno kakovost tekstur mesta.<ref name=":22" /> Andrei Alupului iz ''GameSpyja'' je grafiko ocenil kot "resnično impresivno", modele avtomobilov pa je opisal kot "močno izboljšane" v primerjavi s tistimi v ''Midnight Clubu''.<ref name=":26" /> Bramwell iz ''Eurogamerja'' je grafiko ocenil kot "na splošno prijetno za gledanje", vendar jo je ocenil kot slabšo od iger, kot sta ''Gran Turismo 3'' in ''Ico''.<ref name=":20" /> Justin Leeper iz ''Game Informerja'' je svet igre opisal kot "osupljiv po obsegu in podrobnostih",<ref name=":25" /> Perry iz ''IGN-a'' pa ga je ocenil kot "resnično epskega obsega".<ref name=":1" /> Ben Silverman iz ''Game Revolutiona'' je mesto označil za "tehnološki čudež ... ki v neverjetnih podrobnostih ujame bistvo surovega mestnega življenja".<ref name=":21" /> Perry iz ''IGN-a'' je zvok igre ocenil kot "neverjetnega in natančno podanega", še posebej pa je pohvalil zvočne posnetke, glasovno igranje in oblikovanje zvoka ter izjavil, da je bilo "resnično obravnavano, kot da bi bilo posneto za film".<ref name=":1" /> Bramwell iz ''Eurogamerja'' je ponovil te občutke in zvoke mesta opisal kot "popolne", zvočni posnetek pa kot "pošasten".<ref name=":20" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' in Silverman iz ''Game Revolutiona'' sta zvok opisala kot "izjemen",<ref name=":21" /><ref name=":22" /> ''1UP.com'' pa je cenil subtilnost radijskih postaj v igri.<ref name=":23" /> Scott Alan Marriott iz ''AllGamea'' je glasbo označil za "pravo zvezdo" igre.<ref name=":0" /> Recenzenti so slog misij v igri ocenili kot dobrodošel odmik od tistih v prejšnjih igrah.<ref name=":20" /><ref name=":22" /> ''1UP.com'' je misije opisal kot "čudovito ustvarjalne",<ref name=":23" /> medtem ko je ''GamesMaster'' cenil raznolikost.<ref name=":24" /> Perry iz ''IGN''-a je podobno cenil raznolikost in obseg misij ter pohvalil količino razpoložljivih stranskih misij.<ref name=":1" /> Alupului iz ''GameSpyja'' je zgodbo igre opisal kot "dobro tempirano" in "koherentno", z elementi zapleta, podobnimi filmu o mafiji.<ref name=":26" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' je misije ocenil kot zabavne in zahtevne, vendar je opozoril, da raziskovanje igralnega sveta igralcem ponuja tudi "veliko zabave".<ref name=":22" /> Odzivi na upravljanje igre so bili mešani. Alupului iz ''GameSpyja'' je menil, da se igra "lepo upravlja", tako med vožnjo kot peš.<ref name=":26" /> Silverman iz ''Game Revolutiona'' je težave z upravljanjem opredelil kot edino pomanjkljivost igre, čeprav je pohvalil odzivnost mehanike vožnje.<ref name=":21" /> Matt Helgeson iz ''Game Informerja'' je podobno opisal vožnjo kot "odlično", vendar je opozoril na "neroden" boj.<ref name=":25" /> Igralec Four-Eyed Dragon iz ''GameProja'' je menil, da je avtomobile enostavno manevrirati.<ref name=":27" /> ''Edge'' je boj v igri opisal kot "neroden sistem, ki ga ovirajo igralci".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-3-review/|title=Grand Theft Auto III Review|date=29. 11. 2001|accessdate=24. 2. 2026|website=Edge|archive-date=2012-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20121220093927/http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-3-review/|url-status=bot: unknown}}</ref> ''1UP.com'' je opazil posebne pomanjkljivosti v sistemu ciljanja in pojasnil, da se "pogosto osredotoči na napačnega tipa".<ref name=":23" /> ==== Različica za Windows ==== {{Video game reviews | title = Sprejem različice za Windows | MC = 93/100 | GI = 9.5/10 | GSpot = 9.3/10 | GSpy = 94/100 | IGN = 9.4/10 | PCGUS = 92% | XPlay = 4/5 }} Ko je bil ''Grand Theft Auto III'' maja 2002 izdan za Windows, je bil deležen podobnih odzivov. ''Metacritic'' je na podlagi 20-ih ocen izračunal povprečno oceno 93 od 100, kar pomeni "splošno priznanje".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/game/grand-theft-auto-iii/critic-reviews/?platform=pc|title=Grand Theft Auto III for PC Reviews|accessdate=6. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> S tem je postal najvišje ocenjena igra za Windows iz leta 2002 na ''Metacriticu''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/browse/game/|title=Best PC Video Games for 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> Ocenjevalcem so bile všeč vizualne izboljšave<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-review/1900-2868062/|title=Grand Theft Auto III Review|date=28. 5. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=GameSpot|last=Wolpaw|first=Erik}}</ref><ref name=":31">{{Navedi splet|url=http://www.gamespy.com/reviews/june02/gta3pc/|title=Grand Theft Auto III (PC)|date=4. 6. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=GameSpy|last=Accardo|first=Sal|archive-date=2002-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20020811001646/http://www.gamespy.com/reviews/june02/gta3pc/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref name=":29">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2002/05/27/grand-theft-auto-iii-2|title=Grand Theft Auto III|date=27. 5. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=IGN|last=Blevins|first=Tal|archive-date=2016-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160106030306/http://www.ign.com/articles/2002/05/27/grand-theft-auto-iii-2|url-status=bot: unknown}}</ref> in izboljšave upravljanja,<ref name=":32">{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/Games/Review/200208/R03.0801.1639.54994.htm|title=Thug Life for Da PC Eezy|accessdate=6. 3. 2026|website=Game Informer|last=Helgeson|first=Matt|archive-date=2003-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20031028174901/http://www.gameinformer.com/Games/Review/200208/R03.0801.1639.54994.htm|url-status=dead}}</ref><ref name=":33">{{Navedi splet|url=http://www.pcgamer.com/archives/2005/07/grand_theft_aut_1.html|title=Grand Theft Auto III|accessdate=6. 3. 2026|website=PC Gamer|last=Morris|first=Daniel|archive-date=2006-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20060315144837/http://www.pcgamer.com/archives/2005/07/grand_theft_aut_1.html|url-status=bot: unknown}}</ref><ref name=":30">{{Navedi splet|url=http://www.techtv.com/extendedplay/reviews/story/0%2C24330%2C3388522%2C00.html|title='Grand Theft Auto III' (PC) Review|date=28. 6. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=X-Play|last=Bub|archive-date=2002-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20020806200759/http://www.techtv.com/extendedplay/reviews/story/0%2C24330%2C3388522%2C00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> vendar so nekaj kritik namenili sistemskim zahtevam.<ref name=":28" /><ref name=":29" /><ref name=":30" /> Funkcije in kontrole v igri v tej različici so bile na splošno dobro sprejete. Tal Blevins iz ''IGN''-a je pohvalil večjo natančnost upravljanja z miško, predvsem se mu je zdel natančnejši mehanizem ciljanja.<ref name=":29" /> Erik Wolpaw iz ''GameSpota'' je prav tako pohvalil upravljanje z miško, vendar ni odobraval sistema ponovnega predvajanja, zlasti zaradi pomanjkanja možnosti za merjenje časa in upravljanje kamere.<ref name=":28" /> Andrew Bub iz ''Extended Playa'' je cenil dodatek radijske postaje po meri, pa tudi razpoložljivost preoblek po meri.<ref name=":30" /> Daniel Morris iz ''PC Gamerja'' je pohvalil izboljšave igranja, ki jih ponuja prenos, vendar je kritiziral pomanjkanje večjih dodatnih funkcij, kot je zemljevid mesta v igri.<ref name=":33" /> Vizualna podoba te različice je bila deležna pozitivnega odziva recenzentov. Wolpaw iz ''GameSpota'' je pohvalil predelane teksture, vendar je kritiziral pogosta pojavna okna in napredne sistemske zahteve.<ref name=":28" /> Blevins iz ''IGN''-a je podobno kritiziral potrebo po naprednem sistemu za stabilno igranje, vendar je na koncu menil, da je ta različica videti "nekoliko lepša" od originalne igre.<ref name=":29" /> Sal Accardo iz ''GameSpyja'' je menil, da je različica za Windows "videti veliko ostrejša" kot različica za PlayStation 2, čeprav je opazil nekaj "trgajočih" animacij.<ref name=":31" /> Bub iz ''Extended Playa'' je omenil, da so napredne nastavitve povzročile upočasnitev in sesutje sistema.<ref name=":30" /> Matt Helgeson iz ''Game Informerja'' je opazil majhno razliko med vizualnimi elementi originala in nove različice.<ref name=":32" /> ==== Mobilna različica ==== {{Video game reviews | title = Sprejem mobilne različice | MC = 80/100 | Destruct = 7/10 | EuroG = 5/10 | GSpot = 7/10 | IGN = 7.5/10 | rev1 = ''[[Pocket Gamer]]'' | rev1Score = 9/10 }} Ko je bil ''Grand Theft Auto III'' decembra 2011 izdan za mobilne naprave, je prejel na splošno pozitivne ocene. ''Metacritic'' je na podlagi 26-ih ocen izračunal povprečno oceno 80 od 100.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/game/grand-theft-auto-iii/critic-reviews/?platform=ios-iphoneipad|title=Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary Edition for iPhone/iPad Reviews|accessdate=12. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> Ocenjevalcem je bila všeč izboljšana grafika,<ref name=":34">{{Navedi splet|url=http://www.destructoid.com/review-grand-theft-auto-iii-10-year-anniversary-218563.phtml|title=Review: Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary|date=27. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=Destructoid|last=Sterling|first=Jim}}</ref><ref name=":35">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2011/12/19/grand-theft-auto-3-ios-review|title=Grand Theft Auto 3 (iOS) Review|date=19. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=IGN|last=Eykemans|first=Peter|archive-date=2012-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20121101022337/http://www.ign.com/articles/2011/12/19/grand-theft-auto-3-ios-review|url-status=bot: unknown}}</ref> kritike pa so bile usmerjene na upravljanje na zaslonu na dotik.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/grand-theft-auto-3-10-year-anniversary-edition-review-review|title=Grand Theft Auto 3: 10 Year Anniversary Edition Review|date=19. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=Eurogamer|last=Whitehead|first=Dan}}</ref><ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-10-year-anniversary-edition-r/1900-6347881/|title=Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary Edition Review|date=22. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=GameSpot|last=Walton|first=Mark}}</ref> Peter Eykemans iz ''IGN''-a je pohvalil bolj gladke teksture, zlasti zgoščene na zaslonu mobilnega telefona,<ref name=":35" /> medtem ko je James Stephanie Sterling iz ''Destructoida'' opazil izboljšave pri modelih likov in vozil.<ref name=":34" /> Mark Walton iz ''GameSpota'' je zapisal, da igra dobro deluje na vrhunskih napravah, kot sta Motorola Xoom in Samsung Galaxy S II, vendar je opazil znatne težave s hitrostjo sličic in teksturami na Xperia Play.<ref name=":37" /> Mark Brown iz ''Pocket Gamerja'' je ugotovil kratko razdaljo risanja v igri, kar je vodilo do nenadnih pojavnih oken, čeprav je še vedno ugotovil, da so bili modeli in teksture v tej različici "izboljšani".<ref name=":38">{{Navedi splet|url=https://www.pocketgamer.com/|title=Grand Theft Auto 3: 10th Anniversary Edition review|date=15. 12. 2011|accessdate=14. 3. 2026|website=Pocket Gamer|last=Brown|first=Mark}}</ref> Upravljanje na zaslonu na dotik je prejelo mešane odzive. Dan Whitehead iz ''Eurogamerja'' je cenil mehaniko vožnje, vendar je menil, da je premikanje peš "neuravnotežen način navigacije" po svetu, in je kritiziral "nerodno" mehaniko streljanja, saj večine pušk ni mogoče ročno ciljati.<ref name=":36" /> Eykemans iz ''IGN''-a je menil, da kontrole "naredijo polovico izkušnje frustrirajočo",<ref name=":35" /> Sterling iz ''Destructoida'' pa jih je opisal kot "daleč največjo oviro užitku" v mobilni različici igre.<ref name=":34" /> Brown iz ''Pocket Gamerja'' je ugotovil, da zaslon na dotik "ni preveč drastično oviral [igre]", pohvalil pa je preprosto gibanje in "lahko" mehaniko vožnje.<ref name=":38" /> Nekateri kritiki so opazili boljše kontrole pri uporabi zunanjih igralnih ploščkov, vendar so menili, da ovirajo prenosljivost igre.<ref name=":37" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pocketgamer.com/|title=Grand Theft Auto 3: 10th Anniversary Edition review – Xperia Play|date=23. 12. 2011|accessdate=14. 3. 2026|website=Pocket Gamer|last=Caldwell|first=Brendan}}</ref> === Nagrade === ''Grand Theft Auto III'' je prejel številne nominacije in nagrade igralniških publikacij. Na 2. podelitvi nagrad Game Developers Choice je bil nagrajen za igro leta.<ref name=":39">{{Navedi splet|url=https://gamechoiceawards.com/archive/gdca_2nd.html|title=2nd Annual GDCA|accessdate=22. 3. 2026|website=Game Developers Choice Awards}}</ref> Prav tako sta ga za najboljšo igro leta proglasila ''GameSpot''<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p6_06.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Game of the Year|date=8. 2. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20020208073702/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p6_06.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''GameSpy''.<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/overall/overall_goty2001.shtml|title=Game of the Year: Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20060503143707/http://archive.gamespy.com/goty2001/overall/overall_goty2001.shtml|url-status=dead}}</ref> ''Game Revolution'',<ref name=":40">{{Navedi splet|url=http://gr.bolt.com/articles/awards/ps2/ps2_2001.htm|title=Best PS2 Games of 2001|accessdate=22. 3. 2026|website=Game Revolution|archive-date=2005-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20050307063622/http://gr.bolt.com/articles/awards/ps2/ps2_2001.htm|url-status=dead}}</ref> ''GameSpot'',<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p5_08.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Best PlayStation 2 Game|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20020204034250/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p5_08.html|url-status=bot: unknown}}</ref> ''GameSpy''<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/ps2/ps2_goty.shtml|title=PS2 Game of the Year: Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20061212064914/http://archive.gamespy.com/goty2001/ps2/ps2_goty.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''IGN''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/01/18/ps2-game-of-the-year-2001|title=PS2 Game of the Year 2001|date=18. 1. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Doug}}</ref> so ga razglasili za najboljšo igro za PlayStation 2. Osvojil je tudi nagrado za najboljšo akcijsko igro po izboru ''Game Revolutiona'',<ref name=":40" /> ''GameSpota'',<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p3_02.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Best Action/Adventure Game|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2001-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20011227153428/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p3_02.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''IGN''-a,<ref>{{Navedi splet|url=http://ps2.ign.com/news/40912.html|title=Best Action Game of 2001|date=14. 1. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=IGN|archive-date=2002-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20020117204708/http://ps2.ign.com/news/40912.html|url-status=dead}}</ref> nagrado za najbolj inovativno igro po izboru ''GameSpota''<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p2_06.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Most Innovative|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20020204020322/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p2_06.html|url-status=bot: unknown}}</ref> ter nagrado za odličnost v oblikovanju iger na podelitvi nagrad Game Developers Choice.<ref name=":39" /> ''GameSpy'' je igro razglasil tudi za najbolj napadalno<ref name=":44">{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/24.shtml|title=Most Offensive: Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110195949/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/24.shtml|url-status=dead}}</ref> in ji podelil nagrado za najboljšo uporabo radia<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/26.shtml|title=Best Use of Radio: Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110193257/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/26.shtml|url-status=dead}}</ref> ter za najboljšo uporabo umetne inteligence.<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/6.shtml|title=Best Artificial Intelligence: The Runner Up Awards Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110192202/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/6.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> Osvojil je globalno nagrado na 7. podelitvi nagrad CESA leta 2003<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2003/10/30/cesa-announces-game-awards-2|title=CESA Announces Game Awards|date=31. 10. 2003|accessdate=23. 3. 2026|website=IGN}}</ref> in nagrado za odličnost na 8. podelitvi nagrad CESA leta 2004.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamedeveloper.com/game-platforms/cesa-game-awards-2004-announced|title=CESA Game Awards 2004 Announced|date=29. 10. 2004|accessdate=23. 3. 2026|website=Game Developer|last=Jenkins|first=David}}</ref> Na 5. letni podelitvi nagrad Interactive Achievement Awards je ''Grand Theft Auto III'' osvojil nagradi za izjemne dosežke v oblikovanju iger in izjemne dosežke v inženirstvu igranja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/fifth-annual-aias-awards-announced/1100-2852523/|title=Fifth annual AIAS awards announced|date=4. 3. 2002|accessdate=24. 3. 2026|website=GameSpot|last=Varanini|first=Giancarlo}}</ref> ter bil nominiran za akcijsko/pustolovsko igro leta za konzole.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/02/07/2001-academy-awards-for-games|title=2001 Academy Awards for Games|date=7. 2. 2002|accessdate=24. 3. 2026|website=IGN}}</ref> Naslednje leto je na 6. letni podelitvi nagrad Interactive Achievement različica za Windows osvojila nagrado za računalniško akcijsko/pustolovsko igro leta<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/2002-aias-award-winners-announced/1100-2911851/|title=2002 AIAS award winners announced|date=4. 3. 2003|accessdate=24. 3. 2026|website=GameSpot|last=Colayco|first=Bob}}</ref> in bila nominirana za izjemne inovacije v računalniških igrah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.interactive.org/awards/award_category_details.asp?idAward=2003&idGameAwardType=69|title=Innovation in Computer Games|accessdate=24. 3. 2026|website=Academy of Interactive Arts & Sciences}}</ref> == Prodaja == V Združenih državah Amerike je bil ''Grand Theft Auto III'' najbolje prodajana igra leta 2001, saj so do decembra prodali več kot 1,4 milijona enot<ref name=":41">{{Navedi splet|url=https://www.nintendoworldreport.com/news/6845/better-csfb-numbers|title=Better CSFB Numbers|date=5. 1. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Nintendo World Report|last=Powers|first=Rick}}</ref> in do februarja 2002 dva milijona.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.npd.com/dynamic/releases/press_020207.htm|title=NPD Reports Annual 2001 U.S. Interactive Entertainment Sales Shatter Industry Record|date=7. 2. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Port Washington|last=Radwick|first=Dora|last2=Dolan|first2=Sean P.|archive-date=2004-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20040814133238/http://www.npd.com/dynamic/releases/press_020207.htm|url-status=dead}}</ref> Delnice Take-Two so se znatno zvišale,<ref>Kushner 2012, stran 102.</ref> igra pa je bila uvrščena na seznam največjih uspešnic PlayStationa.<ref name=":10" /> V enem letu so prodali šest milijonov izvodov in ustvarili več kot 250 milijonov ameriških dolarjev prihodka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newspapers.com/article/news-press-game-controversy-nothing-new/84459172/|title=Game: Controversy nothing new|date=5. 11. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Newspapers}}</ref> Do januarja 2003 se je prodalo sedem milijonov izvodov, s čimer so zaslužili več kot 350 milijonov ameriških dolarjev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newspapers.com/article/88629304/edmonton-journal/?__cf_chl_tk=jY5C3eVaAcL2cTGgpSlUdRWzXy2XOtrawkNRp1aI4UQ-1774613098-1.0.1.1-NJ7HSw5fYcgZaKWPAkvBs.qpkUNqhdnWONcyRKqoa6c|title=Parents take on their game boys|date=3. 1. 2003|accessdate=27. 3. 2026|website=Edmonton Journal|last=Macdonald|first=Don}}</ref> Postala je druga najbolje prodajana igra leta 2002, takoj za svojim nadaljevanjem, ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.npd.com/press/releases/press_030128a.htm|title=The NPD Group Reports Annual 2002 U.S. Video Game Sales Break Record|date=27. 1. 2003|accessdate=27. 3. 2026|website=Port Washington|last=Radwick|first=Dora|last2=Dolan|first2=Sean P.|archive-date=2016-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160306233306/https://www.npd.com/press/releases/press_030128a.htm|url-status=dead}}</ref> V Združenih državah Amerike so do junija 2004 prodali 5,35 milijona enot,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|title=US Platinum Chart Games|accessdate=27. 3. 2026|website=The MagicBox|date=5. 6. 2004|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225054756/http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> do decembra 2007 pa 6,55 milijona enot.<ref name=":42">{{Navedi splet|url=http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|title=US Platinum Chart Games|date=27. 12. 2007|accessdate=27. 3. 2026|website=The MagicBox|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225054756/http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> Različica za Windows je do avgusta 2006 v Združenih državah Amerike dosegla številko 420.000 prodanih izvodov in 16,9 milijona dolarjev zaslužka, v preteklih 6,5 letih pa je bila 34. najbolje prodajana računalniška igra.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/features/top-100-pc-games-21st-century/|title=The Top 100 PC Games of the 21st Century|date=25. 8. 2006|accessdate=27. 3. 2026|website=Edge|archive-date=2012-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20121017165955/http://www.edge-online.com/features/top-100-pc-games-21st-century/|url-status=bot: unknown}}</ref> Evropska prodaja igre ''Grand Theft Auto III'' je do decembra 2001 dosegla ameriške številke.<ref name=":41" /> Bila je prva igra, ki je v Združenem kraljestvu prejela nagrado "Diamond", kar pomeni več kot milijon prodanih izvodov.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=http://www.elspa.com/?i=3946|title=ELSPA Sales Awards: Diamond|accessdate=29. 3. 2026|website=Entertainment and Leisure Software Publishers Association|archive-date=2010-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100703023209/http://www.elspa.com/?i=3946|url-status=bot: unknown}}</ref> V Italiji se je igra v prvih treh mesecih prodala v 75.000 izvodih, kar je več kot petkrat več od pričakovanj distributerjev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nextgame.it/html/articolo.php?id=2356|title=GTA IV, Duke Nukem Forever, Nintendo, i prezzi dei videogiochi: Intervista a Pietro Vago|date=11. 3. 2002|accessdate=29. 3. 2026|website=Nextgame|archive-date=2002-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20020601090357/http://www.nextgame.it/html/articolo.php?id=2356|url-status=bot: unknown}}</ref> Na Japonskem so v prvem dnevu prodali približno 75.000 izvodov,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesindustry.biz/capcom-launches-grand-theft-auto-in-japan|title=Capcom launches Grand Theft Auto in Japan|date=30. 9. 2003|accessdate=29. 3. 2026|website=Games Industry|last=Fahey|first=Rob}}</ref> v prvem tednu 120.000,<ref name=":43">{{Navedi splet|url=http://www.japan-gamecharts.com/ps2.php|title=Sony PS2 Japanese Ranking|date=13. 1. 2008|accessdate=29. 3. 2026|website=Japan Game Charts|archive-date=2008-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20080116201555/http://www.japan-gamecharts.com/ps2.php|url-status=dead}}</ref> približno 300.000 do decembra 2003,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.multiplayer.it/b2b/articoli.php3?id=10382|title=Take-Two: risultati finanziari 2003|date=22. 12. 2003|accessdate=29. 3. 2026|website=Multiplayer|archive-date=2004-08-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20040823065341/http://www.multiplayer.it/b2b/articoli.php3?id=10382|url-status=dead}}</ref> in več kot 350.000 do januarja 2008.<ref name=":43" /> ''Grand Theft Auto: Double Pack'' – paket, ki je vseboval ''Grand Theft Auto III'' in ''Grand Theft Auto: Vice City'' – je postal ena najbolje prodajanih iger za Xbox z več kot 1,59 milijona prodanimi izvodi v Združenih državah Amerike<ref name=":42" /> in več kot 1,25 milijona na Japonskem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www5e.biglobe.ne.jp/~hokora/xbrank.html|title=Xbox Software Best Seller Ranking (From: Feb 22, 2002 – Jan 16, 2004)|date=30. 1. 2005|accessdate=29. 3. 2026|website=Shrine of Data|archive-date=2005-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20050227195038/http://www5e.biglobe.ne.jp/~hokora/xbrank.html|url-status=dead}}</ref> Igra je postala ena najbolje prodajanih iger za PlayStation 2 z 11,6 milijona prodanimi izvodi,<ref>{{Navedi knjigo|title=Guinness World Records 2009 Gamer's Edition|last=Glenday|first=Craig|publisher=Guinness World Records|year=2009|isbn=978-1-904-99445-9|page=108}}</ref> do marca 2008 pa je bilo prodanih skupno 14,5 milijona enot.<ref>{{Navedi splet|url=http://taketwovalue.com/documents/TTWO_Value.pdf|title=Take-Two Interactive Software, Inc. Recommendation of the Board of Directors to Reject Electronic Arts Inc.'s Tender Offer|date=26. 3. 2008|accessdate=29. 3. 2026|website=Take-Two Interactive|archive-date=2008-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20080408234728/http://taketwovalue.com/documents/TTWO_Value.pdf|url-status=bot: unknown}}</ref> == Kontroverznosti == ''Grand Theft Auto III'' je sprožil več polemik. ''GameSpy'' mu je podelil nagrado za "najbolj nasilno igro leta". Označili so ga za "absolutno zavržnega" in zapisali, da igra nagrajuje igralce za "povzročanje kaosa" in "ubijanje na ducate nedolžnih ljudi", s čimer so podvomili o njegovi primernosti.<ref name=":44" /> Zaradi razvpitosti je ameriški trgovec [[Walmart|WalMart]] preverjal identiteto kupcev, ki so bili pri nakupu iger za odrasle mlajši od 17 let.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/05/06/ign-presents-the-history-of-grand-theft-auto-2?page=2|title=IGN Presents The History of Grand Theft Auto|date=6. 5. 2013|accessdate=5. 4. 2026|website=IGN|last=McLaughlin|first=Rus|last2=Thomas|first2=Lucas M.}}</ref> Shira Chess je ugotovila, da nasilje igralcev nima posledic zaradi možnosti ponovnega pojavljanja po smrti ali zaporu, in ugotovila, da zanika "resničnost smrtnosti in jo hkrati [vsiljuje] igralcem".<ref>Chess 2006, strani 80–90.</ref> Benzies je trdil, da je bilo nasilje mišljeno komično in da igre "ni treba jemati resno",<ref name=":2" /> Dan Houser pa je dejal, da se je ekipa zavedala pozornosti, ki jo bo igra pritegnila, vendar je "nikoli ni tržila na način, ki bi to izkoriščal".<ref name=":8" /> Igra igralcem omogoča sodelovanje v spolnih aktivnostih s prostitutkami in njihove umore, s čimer si igralec povrne porabljen denar, kar je naletelo na široko polemiko.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/men/the-filter/10308095/Grand-Theft-Auto-10-most-memorable-moments-in-GTA-history.html|title=Grand Theft Auto: 10 most memorable moments in GTA history|date=16. 9. 2013|accessdate=5. 4. 2026|website=The Daily Telegraph|last=Hoggins|first=Tom}}</ref> Igra je bila deležna tudi nekaj negativnih odzivov zaradi upodobitve kriminala in dovoljevanja nasilja nad policisti. Psiholog David Walsh z Nacionalnega inštituta za medije in družino je dejal, da igra "poveličuje antisocialno in kriminalno dejavnost"<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160418202744/http://usatoday30.usatoday.com/life/cyber/tech/review/games/2001/12/20/game-glorifies-crime.htm|title=Game glorifies a life of crime|date=20. 12. 2001|accessdate=5. 4. 2026|website=USA Today|last=Kent|first=Steven}}</ref> in da je "namen igre izvrševanje kaznivih dejanj".<ref name=":45">{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160422204919/http://www.kotaku.com.au/2011/10/grand-theft-auto-iii-the-birth-of-a-media-scapegoat/|title=Grand Theft Auto III: The Birth Of A Media Scapegoat|date=23. 10. 2011|accessdate=7. 4. 2026|website=Kotaku|last=Good|first=Owen}}</ref> V odgovor je pisec na ''Kotakuju'' Owen Good zapisal, da igra ne nagrajuje igralcev za "spretnost v kriminalu, ne glede na to, koliko je obtožena tega".<ref name=":45" /> Joanna Weiss iz ''The Boston Globe'' je opozorila na "adrenalin", ki ga igralci občutijo, ko v igri storijo kazniva dejanja, in opravičila nasilje zaradi njene zrele klasifikacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20020115141759/http://www.boston.com/globe/sunday/focus/stories/011302_theft.shtml|title=Connecting with your inner thug|date=13. 1. 2002|accessdate=7. 4. 2026|website=The Boston Globe|last=Weiss|first=Joanna}}</ref> Januarja 2002 je Nacionalna organizacija za ženske pozvala Rockstar in Take-Two, naj igro umakneta iz prodaje, saj "spodbuja nasilje in poniževanje žensk".<ref>{{Navedi splet|url=http://www-bcf.usc.edu/~anthonyb/itp101/articles/morality.doc|title=Playing a "Good" Game: A Philosophical Approach to Understanding the Morality of Games|accessdate=7. 4. 2026|website=University of Southern California|last=Reynolds|first=Ren}}</ref> Matt Richtel iz časopisa ''[[The New York Times]]'' je zapisal, da so dejavnosti v igri "presegle mejo slabega okusa".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2002/02/10/business/backslash-mayhem-and-far-from-the-nicest-kind.html|title=BACKSLASH; Mayhem, and Far From the Nicest Kind|date=10. 2. 2002|accessdate=7. 4. 2026|website=The New York Times|last=Richtel|first=Matt}}</ref> ''Grand Theft Auto III'' je bil sprva izdan v Avstraliji s klasifikacijo MA15+, vendar ga je Urad za klasifikacijo filma in literature (OFLC) po ponovnem pregledu prepovedal, pri čemer je navedel spolno vsebino in nasilje nad prostitutkami.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/australian-gtaiii-ban-upheld/1100-2832465/|title=Australian GTAIII ban upheld|date=13. 12. 2001|accessdate=7. 4. 2026|website=GameSpot|last=Ahmed|first=Shahed}}</ref><ref name=":47">{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.com/videos/grand-theft-auto-iiis-scandalous-australian-histor/2300-6341550/|title=Grand Theft Auto III's Scandalous Australian History|date=20. 10. 2011|accessdate=8. 4. 2026|website=GameSpot|last=Parker|first=Laura|last2=Tran|first2=Edmond}}</ref> Po pritožbi družbe Take-Two je OFLC 11. decembra 2001 ponovno potrdil prepoved, potem ko je igro skupaj s forenzičnim psihologom ponovno analiziral. Take-Two je igro v Avstraliji odpoklical, Rockstar pa je uvedel ustrezne spremembe. Januarja 2002 je bila izdana spremenjena različica s klasifikacijo MA15+, pri čemer so bile odstranjene spolne interakcije s prostitutkami.<ref name=":47" /> Igra je bila septembra 2019 ponovno ocenjena s klasifikacijo R18+, pri čemer so navedli "spolne dejavnosti, povezane s spodbudami in nagradami".<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20190928163647/https://www.kotaku.com.au/2019/09/grand-theft-auto-3-rated-r18-australia/|title=Grand Theft Auto 3 Has Been Re-Rated R18+|date=27. 9. 2019|accessdate=8. 4. 2026|website=Kotaku|last=Walker|first=Alex}}</ref> Na Japonskem je bila igra junija 2005 v prefekturi Kanagawa označena kot "škodljiva" za otroke, s čimer je bila v bistvu umaknjena z odprtih polic. Capcom je odločitev kritiziral in razmišljal o pravnih ukrepih, vendar ni nadaljeval, oznaka pa je na koncu privedla do povečanja prodaje.<ref name=":46" /> 25. junija 2003 sta najstniška krušna brata William in Josh Buckner streljala na voznike motornih vozil, pri čemer sta ubila Aarona Hamela in ranila Kimberly Bede. Storilca sta v izjavah preiskovalcem trdila, da so bila njuna dejanja navdihnjena z igro ''Grand Theft Auto III''. Družini Hamel in Bede sta se 20. oktobra 2003 odzvali s tožbo v višini 246 milijonov ameriških dolarjev proti podjetjem Rockstar, Take-Two, Sony Computer Entertainment in Wal-Mart.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20040816044256/http://edition.cnn.com/2003/LAW/10/22/videogame.lawsuit.ap/index.html|title=Lawsuit filed against Sony, Wal-Mart over game linked to shootings|date=23. 10. 2003|accessdate=8. 4. 2026|website=CNN}}</ref> Rockstar in Take-Two sta 29. oktobra 2003 na okrožnem sodišču Združenih držav Amerike vložila zahtevo za zavrženje tožbe, pri čemer sta navedla, da so "ideje in koncepti" ter "domnevni psihološki učinki" storilcev zaščiteni s klavzulo o svobodi govora iz prvega amandmaja.<ref name=":48">{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.com/articles/rockstar-seeks-to-dismiss-gtaiii-lawsuit/1100-6081737/|title=Rockstar seeks to dismiss GTAIII lawsuit|date=11. 11. 2003|accessdate=8. 4. 2026|website=GameSpot|last=Calvert|first=Justin}}</ref> Jack Thompson, odvetnik, ki je zastopal žrtve, je zanikal Rockstarjeve trditve in poskušal tožbo prenesti na državno sodišče v obravnavo v skladu z zakonom o varstvu potrošnikov v Tennesseeju.<ref name=":48" /> == Zapuščina == ''Grand Theft Auto III'' je bil večkrat uvrščen med najboljše videoigre vseh časov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.webcitation.org/6g8rTRL2P?url=http://top100.ign.com/2003/11-20.html#18|title=IGN's Top 100 Games of All Time|date=8. 5. 2003|accessdate=8. 4. 2026|website=IGN}}</ref> Leta 2007 je ''GamePro'' ''Grand Theft Auto III'' označil za najpomembnejšo videoigro vseh časov in pojasnil, da so "elementi odprtega igranja igre revolucionarno spremenili način nastanka vseh videoiger".<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20110607143452/http://www.gamepro.com/article/features/110088/the-52-most-important-video-games-of-all-time-page-8-of-8/|title=Feature: The 52 Most Important Video Games of All Time (page 8 of 8)|date=24. 4. 2007|accessdate=8. 4. 2026|website=GamePro}}</ref> Podobno je ''IGN'' igro uvrstil med "10 najvplivnejših iger",<ref>{{Navedi splet|url=http://ign.com/articles/2007/12/11/igns-top-10-most-influential-games?page=2|title=IGN's Top 10 Most Influential Games|date=10. 12. 2007|accessdate=8. 4. 2026|website=IGN|last=Geddes|first=Ryan|last2=Hatfield|first2=Daemon}}</ref> ''GameSpot'' pa jo je uvrstil med najboljše igre vseh časov.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20070605020830/http://www.gamespot.com/features/6171873/index.html|title=Greatest Games of All Time: Grand Theft Auto III|date=4. 6. 2007|accessdate=8. 4. 2026|website=GameSpot}}</ref> Leta 2009 je ''Game Informer'' zapisal, da je ''Grand Theft Auto III'' "s svojim poglobljenim odprtim svetom za vedno spremenil igralniško pokrajino",<ref>Game Informer 2009, strani 44–79.</ref> leta 2016 pa jo je ''GamesRadar+'' označil za "najpomembnejšo igro" prvega desetletja 21. stoletja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/the-top-20-most-important-games-of-the-decade/|title=The top 20 most important games of the decade|date=1. 1. 2010|accessdate=8. 4. 2026|website=GamesRadar}}</ref> ''Time'' jo je novembra 2012 in avgusta 2016 označil za eno največjih videoiger vseh časov. Igra je bila izbrana kot del potujoče razstave ''Game On'', ki je prikazovala nekatere razvojne načrte in umetniška dela igre. Leta 2016 je Nacionalni muzej iger Strong uvrstil ''Grand Theft Auto III'' v svojo svetovno dvorano slavnih videoiger. ''Grand Theft Auto III'' velja za igro, ki je popularizirala tip iger "sandbox", ki je navdihnil igre, kot so ''Crackdown'', ''Mafia'', ''Saints'' ''Row'', ''True'' ''Crime'' in ''Watch Dogs''. Izraz "klon ''Grand Theft Auto''" se pogosto uporablja za opis kasnejših videoiger, izdanih s podobnim odprtim igranjem kot ''Grand Theft Auto III''. Medtem ko so prejšnje videoigre, vključno s prejšnjimi igrami ''Grand Theft Auto'', uporabljale odprti svet, je ''Grand Theft Auto III'' to osnovo igranja razširil v 3D-svet ter ponudil izjemno raznolikost mini iger in stranskih misij. Novinar Tom Bramwell je menil, da igra ni izumila veliko svojih igralnih funkcij, ampak jih je "združila vse skupaj". Zaradi večjega uspeha v primerjavi s predhodniki ji pripisujejo zasluge za popularizacijo žanra odprtega sveta. Dan Houser je menil, da je igra postala "eden najbolj živahnih žanrov danes", Garbut pa je menil, da je privedla do kompleksnosti prihodnjih iger odprtega sveta Rockstarja, vključno s poznejšimi igrami ''Grand Theft Auto'' in ''Red Dead Redemption 2'' (2018). Jack Harwood iz ''IGN''-a je menil, da je radijska postaja v igri navdihnila podobne vključitve v druge igre odprtega sveta, kot sta ''Mafia III'' (2016) in ''Watch Dogs: Legion'' (2020). == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{Sklici|2|refs= <ref name="Greatest">Med viri, ki so uvrstili ''Grand Theft Auto III'' med najboljše videoigre vseh časov, so: * {{cite web |url=http://www.cnet.com/1990-11136_1-6310088-1.html |title=Top 10 video games |last=O'Neal |first=William |work=[[CNET]] |publisher=[[CBS Interactive]] |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080705120729/http://www.cnet.com/1990-11136_1-6310088-1.html |archive-date=5 July 2008 |ref=none}} * {{cite web |url=http://top100.ign.com/2003/11-20.html#18 |title=IGN's Top 100 Games of All Time |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=8 May 2003 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8rTRL2P?url=http://top100.ign.com/2003/11-20.html#18 |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}} * {{cite web |url=http://top100.ign.com/2005/051-060.html |title=IGN's Top 100 Games |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=2005 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8s87cmv?url=http://top100.ign.com/2005/051-060.html |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}} * {{cite web |url=http://microsites.ign.com/kfc/top99games/5.html |title=IGN and KFC Snacker Present Readers' Top 99 Games |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=21 April 2006 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8sJOgYD?url=http://microsites.ign.com/kfc/top99games/5.html |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}}</ref> }} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{Wikiquote}} * {{Official website}} [[Kategorija:Igre za Xbox]] [[Kategorija:Igre za Windows]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 2]] [[Kategorija:Igre za iOS]] [[Kategorija:Grand Theft Auto|3]] [[Kategorija:Igre za Android]] [[Kategorija:Akcijsko-pustolovske videoigre]] [[Kategorija:Videoigre leta 2001]] ptcv2dwnfoflozsbl28rwqqdpynonax 6657770 6657599 2026-04-09T08:17:24Z Florentina Veršič 146476 Razširitev. 6657770 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Videoigra | title = Grand Theft Auto III | image = GTA3boxcover.jpg | alt = A collage of various characters and scenarios from the game | caption = | developer = [[DMA Design]]{{efn|Vse različice razen originalne za PlayStation 2 so bile izdane pod novim imenom studia - Rockstar North. Različico za Xbox je pripravil Rockstar Vienna. Različico ob 10. obletnici so razvili pri War Drum Studios.}} | publisher = [[Rockstar Games]] | producer = [[Leslie Benzies]] | programmer = {{ubl|Obbe Vermeij|Adam Fowler}} | artist = Aaron Garbut | writer = {{ubl|James Worrall|Paul Kurowski|[[Dan Houser]]}} | composer = {{ubl|Craig Conner|Stuart Ross}} | series = ''[[Grand Theft Auto]]'' | engine = [[RenderWare]] | platforms = {{collapsible list|title={{nobold|[[PlayStation 2]]}} |[[Microsoft Windows|Windows]] |[[Microsoft Xbox|Xbox]] |[[Mac OS|Mac OS X]] |[[Android (operacijski sistem)|Android]] |[[iOS]] |[[Fire OS]]}} | released = {{Collapsible list |title={{nobold|23. oktober 2001}} | '''PlayStation 2''' | {{Video game release|NA|23. oktober 2001|PAL|oktober 2001}} | '''Windows''' | {{Video game release|NA|21. maj 2002|PAL|24. maj 2002}} | '''Xbox''' | {{Video game release|NA|4. november 2003|PAL|2. januar 2004}} | '''Mac OS X''' | 12. november 2010 | '''Android, iOS''' | 15. december 2011 | '''Fire OS''' | 15. maj 2014}} | genre = [[Akcijsko-pustolovska videoigra]] | modes = [[Enoigralska videoigra|enoigralski]] }} '''''Grand Theft Auto III''''' je [[Akcijsko-pustolovska videoigra|akcijsko-pustolovska igra]] iz leta 2001, ki jo je razvilo podjetje DMA Design, izdalo pa Rockstar Games. Bila je prva 3D igra v seriji ''[[Grand Theft Auto (serija videoiger)|Grand Theft Auto]]''. Zgodba, ki se dogaja v Liberty Cityju, ohlapno zasnovanem na [[New York|New Yorku]], spremlja Clauda, tihega protagonista, ki se zaplete v svet kriminala, drog, tolp in korupcije. Igra se igra iz perspektive tretje osebe, po odprtem svetu pa se igralec lahko premika peš ali z vozilom. Odprti svet igralcem omogoča prosto gibanje po Liberty Cityju. Pri razvoju sta sodelovala DMA Design s sedežem v [[Edinburg|Edinburghu]] in Rockstar s sedežem v New Yorku. Razvoj je vključeval preoblikovanje priljubljenih elementov iger serije ''Grand Theft Auto'' v popolnoma 3D-svet, kar se je zgodilo prvič v zgodovini. Izdaja igre je bila po [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadih 11. septembra]] prestavljena, da je ekipa lahko spremenila reference in nekatere elemente, ki bi lahko izpadli neprimerno. ''Grand Theft Auto III'' je izšel oktobra 2001 za PlayStation 2, maja 2002 za [[Microsoft Windows|Windows]] in novembra 2003 za [[Microsoft Xbox|Xbox]]. Mobilne različice so bile izdane ob deseti obletnici leta 2011, ob dvajseti obletnici pa je leta 2021 sledila predelana različica. ''Grand Theft Auto III'' je bil deležen pohval zaradi svojega koncepta, igranja, zvočnega oblikovanja in vizualne natančnosti, vendar je sprožil polemike zaradi nasilne in spolne vsebine. S strani več igralniških publikacij je ob koncu leta prejel nagrade in velja za prelomnico v konceptu odprtega sveta, eno najpomembnejših iger za šesto generacijo konzol in eno najboljših videoiger vseh časov.<ref name="Greatest"/> Bil je najbolje prodajana videoigra leta 2001 in med najbolje prodajanimi igrami za PlayStation 2 z več kot 11,6&nbsp;milijoni prodanih izvodov. Skupno so prodali več kot 14,5&nbsp;milijonov izvodov. Igri so sledili ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' (2002) in dve predzgodbi, ''[[Grand Theft Auto Advance]]'' (2004) in ''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' (2005). == Igranje == ''Grand Theft Auto III'' je [[Akcijsko-pustolovska videoigra|akcijsko-pustolovska igra,]] ki se igra iz perspektive tretje osebe. Igralci opravljajo misije – linearne scenarije z določenimi cilji – da napredujejo skozi zgodbo.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2001/10/22/grand-theft-auto-iii-3|title=Grand Theft Auto III|date=22. 10. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Doug|archive-date=2016-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160420085031/http://www.ign.com/articles/2001/10/22/grand-theft-auto-iii-3|url-status=bot: unknown}}</ref> Hkrati je mogoče izbrati več misij, saj nekatere misije zahtevajo, da igralci počakajo na nadaljnja navodila ali dogodke.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/03/an-interview-with-dmas-les-benzies|title=An Interview With DMA's Les Benzies|date=4. 10. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Zunaj misij se lahko igralci prosto sprehajajo po odprtem svetu in opravljajo neobvezne stranske misije. Začnejo v okrožju Portland in ko napredujejo skozi zgodbo, odklenejo otoka Staunton in Shoreside Vale.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/02/23/grand-theft-auto-3-interview-with-dma|title=Grand Theft Auto 3: Interview with DMA|date=23. 2. 2001|accessdate=24. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Igralci lahko tečejo, skačejo ali uporabljajo vozila za premikanje po odprtem svetu igre.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/05/13/the-cars-of-grand-theft-auto-iii|title=The Cars of Grand Theft Auto III|date=13. 5. 2002|accessdate=25. 12. 2025|website=IGN|last=Perry|first=Douglass}}</ref> Med bojevanjem se lahko kot pomoč proti sovražnikom uporabi samodejno ciljanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/e3-2001-hands-on-grand-theft-auto-3/1100-2762402/|title=E3 2001 Hands-on: Grand Theft Auto 3|date=20. 5. 2001|accessdate=25. 12. 2025|website=GameSpot|last=Gerstmann|first=Jeff}}</ref> Če igralec utrpi škodo, si lahko obnovi svoj merilnik zdravja z dodatki za zdravje. Za absorpcijo strelov in eksplozivne škode se lahko uporabi neprebojni jopič, vendar se pri tem izčrpa.<ref name=":3">DMA Design 2001, stran 12.</ref> Ko je zdravje popolnoma izčrpano, se igranje ustavi in ​​igralec se ponovno pojavi v najbližji bolnišnici, pri čemer izgubi oklep, orožje in določeno količino denarja.<ref name=":21">{{Navedi splet|url=http://www.gamerevolution.com/review/grand-theft-auto-3|title=Grand Theft Auto 3 Review|date=1. 11. 2001|accessdate=25. 12. 2025|website=Game Revolution|last=Silverman|first=Ben|archive-date=2016-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160420033021/http://www.gamerevolution.com/review/grand-theft-auto-3|url-status=bot: unknown}}</ref> Če igralec med igranjem stori kaznivo dejanje, se lahko odzovejo organi pregona v igri, kar je označeno z merilnikom <nowiki>''iskanja''</nowiki> na projekcijskem zaslonu (HUD). Na merilniku prikazane zvezdice označujejo trenutno stopnjo iskanja.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.allgame.com/game.php?id=34181&tab=review|title=Grand Theft Auto III - Review|accessdate=25. 12. 2025|website=AllGame|last=Marriott|first=Scott Alan|archive-date=2014-11-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20141114184120/http://www.allgame.com/game.php?id=34181&tab=review|url-status=dead}}</ref> Pri najvišji stopnji šestih zvezdic postanejo prizadevanja organov pregona za onesposobitev igralca zelo agresivna.<ref>DMA Design 2001, stran 11.</ref> Policisti bodo iskali igralca, tudi ko ta zapusti območje, kjer je naredil kaznivo dejanje. Merilnik iskanja preide v način ohlajanja in se sčasoma izprazni, ko je igralec skrit iz vidnega polja policistov.<ref name=":0" /> Igralec v igri nadzoruje nemega kriminalca Clauda.<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/51974aa3a99a59/grand-theft-auto-iii-your-questions-answered-part-one-claude-dar.html|title=Grand Theft Auto III: Your Questions Answered – Part One (Claude, Darkel & Other Characters)|date=15. 12. 2011|accessdate=28. 12. 2025|website=Rockstar Games}}</ref> Skozi zgodbo Claude srečuje različne like iz kriminalnega podzemlja. Ko igralci opravljajo misije za različne tolpe in kriminalne organizacije, jih drugi člani tolpe pogosto branijo, medtem ko člani tekmecev prepoznajo igralca in nanj streljajo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/01/the-gangs-and-weapons-in-grand-theft-auto-iii|title=The Gangs and Weapons in Grand Theft Auto III|date=2. 10. 2001|accessdate=28. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Med prostim potepanjem po igralnem svetu se lahko igralec ukvarja z dejavnostmi, kot so mini igre v vlogi policista, gasilca, reševalca in taksista.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/09/25/beneath-the-hood-of-grand-theft-auto-iii|title=Beneath the Hood of Grand Theft Auto III|date=26. 9. 2001|accessdate=28. 12. 2025|website=IGN}}</ref> Izpolnitev teh nalog igralcu prinese kontekstualno specifične nagrade, na primer izpolnitev nalog v vlogi policista igralcu omogoči, da po storjenem kaznivem dejanju s podkupnino zmanjša stopnjo pregona.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/features/essential-50-gta3|title=The Essential 50 Part 49: Grand Theft Auto III|date=10. 3. 2016|accessdate=28. 12. 2025|website=1UP|last=Parish|first=Jeremy|archive-date=2016-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20160310225646/http://www.1up.com/features/essential-50-gta3|url-status=dead}}</ref> Igralci lahko za boj proti sovražnikom uporabljajo napade od blizu, strelno orožje in eksploziv. Med strelnim orožjem so na voljo tudi Micro Uzi, puška [[M16]] in [[plamenomet]].<ref name=":2" /> Tridimenzionalno okolje igre omogoča pogled iz prve osebe med ciljanjem z [[Ostrostrelna puška|ostrostrelno puško]], metalcem raket in puško M16. Poleg tega je bil boj v igri preoblikovan tako, da igralcem omogoča streljanje med vožnjo na stran.<ref name=":1" /> Igra igralcem ponuja široko paleto možnega orožja – kupijo ga lahko pri lokalnih trgovcih s strelnim orožjem, ga najdejo na tleh, ga poberejo mrtvim sovražnikom ali pa ga najdejo raztresenega po mestu.<ref name=":3" /> == Zgodba == Manjšega kriminalca Clauda izda in ustreli njegovo dekle Catalina ([[Cynthia Farrell]]) med ropom banke izven Liberty Cityja. Clauda aretirajo, a med prevozom v zapor pobegne, ko člani kolumbijskega kartela iz zasede napadejo njegov transport, da bi ugrabili drugega zapornika. Med pobegom se Claude spoprijatelji s strokovnjakom za eksplozive in soobsojencem 8-Ballom ([[Guru (raper)|Guru]]), ki ga vzame pod svoje zavetje in ga predstavi mafijski družini Leone, da bi mu priskrbeli delo. Claude pomaga mafiji pri različnih operacijah, vključno z zmago v vojni tolp proti lokalni skupini [[Triada (organiziran kriminal)|triad]], s čimer si prisluži spoštovanje Dona Salvatoreja Leoneja ([[Frank Vincent]]). Ko izve, da kartel ustvarja in prodaja novo ulično drogo z imenom SPANK, da bi financiral svojo širitev v Liberty City, Salvatore ukaže Claudu, naj uniči ladjo, ki predstavlja njihov plavajoči laboratorij drog. Claudu to uspe s pomočjo 8-Balla. Salvatore kasneje naroči Claudu, naj se spoprime z manjšo težavo, toda Salvatorejeva žena Maria ([[Debi Mazar]]), ki ji je Claude všeč, mu razkrije, da gre za past. Maria pove, da je Salvatoreju rekla, da ima afero s Claudom, da bi ga naredila ljubosumnega, zato ga Salvatore sedaj hoče ubiti. Claude pobegne na otok Staunton z Mario in njeno prijateljico Asuko Kasen ([[Lianna Pai]]), sovoditeljico [[Jakuze|jakuz]]. Potem ko ubije Salvatoreja, da bi prekinil vezi z mafijo, Claude začne delati za jakuze. V tem času pomaga tudi skorumpiranemu policijskemu inšpektorju Rayu Machowskemu ([[Robert Loggia]]), kateremu na koncu tudi pomaga pobegniti iz mesta, in vplivnemu poslovnežu Donaldu Loveu ([[Kyle MacLachlan]]). Donald najame Clauda, ​​da ubije Asukinega brata Kendžija ([[Les J.N. Mau]]) pod pretvezo napada kartela, da bi začel vojno med tolpami, zaradi česar bi lahko dobil gradbišča za svoja podjetja. Po uspešno opravljeni nalogi Claude uspe priti do srečanja s Catalino, ki je zdaj vodja kartela, na gradbišču. Vendar Catalina pobegne, potem ko izda in ustreli svojega partnerja Miguela ([[Al Espinosa]]). Asuka krivi kartel za Kendžijevo smrt in zaseže gradbišče. Jakuze ujamejo ranjenega Miguela in ga mučijo, da bi dobili informacije o kartelskih operacijah v mestu, kar Claudu omogoči, da jih napada in ovira kartel. Besna Catalina umori Asuko in Miguela ter ugrabi Mario, za katero zahteva 500.000 dolarjev. Claude se sreča s Catalino, da bi plačal odkupnino, vendar ga Catalina ponovno prevara in ga ujame v past. Claude pobegne, reši Mario in uniči helikopter, s katerim Catalina poskuša pobegniti, pri čemer jo ubije. Ko Claude in Maria zapustita kraj dogodka, se Maria začne pritoževati nad ugrabitvijo, a jo utiša strel.{{efn|Zvok strela in utišanje Mariinega glasu sta privedla do ugibanj, da jo je Claude ubil ali pa le utišal. Rockstar ni nikoli potrdil, kaj se je v zgodbi dejansko zgodilo.}} == Razvoj == {{Multiple image |align=right |direction=horizontal |total_width=400 |image1=Leslie Benzies @ Everywhere Game.jpg |alt1=Leslie Benzies |image2=Dan Houser at Rockstar Games.png |alt2=Dan Houser |image3=Sam Houser at Rockstar Games.png |alt3=Sam Houser |footer=[[Leslie Benzies]] (levo) je produciral igro skupaj z [[Dan Houser|Danom Houserjem ]] (na sredini), ki je tudi soavtor zgodbe. [[Sam Houser]] (desno), predsednik družbe Rockstar Games, je bil izvršni producent igre.}} Osrednjo razvojno ekipo igre ''Grand Theft Auto III'' je sestavljalo približno 23 ljudi pri družbi [[DMA Design]] v [[Edinburg|Edinburgu]], ki so tesno sodelovali z založnikom [[Rockstar Games]] v New Yorku.<ref name=":2" /> Prvotni tehnološki demo je bil ustvarjen na [[Sega|Seginem]] [[Dreamcast|Dreamcastu]] v času konca razvoja igre ''[[Grand Theft Auto 2]]'' leta 1999.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/20-years-later-rockstar-reflects-on-how-gta-3-showed-us-the-first-glimpse-of-what-was-possible/|title=20 years later, Rockstar reflects on how GTA 3 "showed us the first glimpse of what was possible"|date=22. 10. 2021|accessdate=27. 1. 2026|website=GamesRadar+|last=Donnelly|first=Joe}}</ref> Rockstar je pritiskal na svoje ekipe, naj ustvarijo 3D odprt svet. Skupina DMA, ki je ustvarila igro ''Space Station Silicon Valley'' (1998), je začela delati na projektu, ločenem od ekipe za ''Grand Theft Auto 2''. Alan Jack, podporni inženir pri DMA, ga je opisal kot kombinacijo raziskovanja iz igre ''Body Harvest'' (1998) z mestno ravnijo igre ''Space Station Silicon Valley.''<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.timeextension.com/news/2024/04/grand-theft-auto-iii-likely-wouldnt-exist-without-the-sega-dreamcast|title=Grand Theft Auto III Likely Wouldn't Exist Without The Sega Dreamcast|date=26. 4. 2024|accessdate=27. 1. 2026|website=Time Extension|last=Yarwood|first=Jack}}</ref> Ekipa se je odločila, da ne bo uporabljala blagovne znamke ''Grand Theft Auto'', da bi se izognila konfliktu z ekipo za ''Grand Theft Auto 2'', in je začela razvijati svojo igro kot projekt ''Godzilla''. Potem ko je [[Take-Two Interactive]] septembra 1999 od Infogramesa prevzel DMA, sta se ekipi za igri ''Space Station Silicon Valley'' in ''Grand Theft Auto 2'' združili. Združena ekipa je sprva začela razvijati ''Grand Theft Auto III'' za Dreamcast, vendar je po štirih mesecih prešla na [[PlayStation 2]]. Tehnični direktor Obbe Vermeij je dejal, da premik ni bil posledica strojne opreme, temveč so se tako odločili zato, ker je postalo jasno, da Dreamcast ni komercialno uspešen. Odločitev je opisal kot razočarajočo in poudaril, da so bili zaposleni v DMA Design veliki oboževalci igre ''Phantasy Star Online'' (2000).<ref name=":4" /> V času razvoja igre za Dreamcast je DMA Design razvijal mestne bloke z rjavimi hišami, pristanišča, trgovske površine, vozila in pešce.<ref name=":4" /> Do začetka leta 2001 je ekipa zasnovala mesto, avtomobile in nekaj orožja.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/dan-houser-opens-up-about-grand-theft-auto-iii/1100-6341347/|title=Dan Houser Opens Up About Grand Theft Auto III|date=21. 10. 2011|accessdate=28. 1. 2026|website=GameSpot|last=McInnis|first=Shaun}}</ref> Producent Leslie Benzies je ''Grand Theft Auto III'' opisal kot "simulator kriminala".<ref name=":2" /> Rockstar je ponudil ''Grand Theft Auto III'' podjetju Microsoft Game Studios kot ekskluzivno igro za [[Microsoft Xbox|Xbox]], vendar je Microsoft ponudbo zavrnil zaradi narave igre in slabe prodaje predhodnikov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/news150506xboxgta3|title=Microsoft turned down GTA III|date=15. 5. 2006|accessdate=28. 1. 2026|website=Eurogamer|last=Bramwell|first=Tom}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/microsoft-recalls-time-it-rejected-rockstars-pitch-to-put-gta3-on-the-original-xbox|title=Microsoft recalls time it rejected Rockstar's pitch to put GTA3 on the original Xbox|date=15. 12. 2021|accessdate=28. 1. 2026|website=Eurogamer|last=Wales|first=Matt}}</ref> Igra je bila za PlayStation 2 v Severni Ameriki izdana 23. oktobra 2001.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/18/grand-theft-auto-iii-release-date-confirmed|title=Grand Theft Auto III Release Date Confirmed|date=19. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=IGN}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.rockstargames.com/GrandTheftAuto3/html/news.html|title=10/23: In Stores Now|date=23. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=Rockstar Games|archive-date=2001-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20011113185851/http://www.rockstargames.com/GrandTheftAuto3/html/news.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/filters/products/0,11114,466217,00.html|title=Grand Theft Auto 3|date=18. 10. 2001|accessdate=28. 1. 2026|website=GameSpot|archive-date=2001-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20011018143413/http://gamespot.com/gamespot/filters/products/0,11114,466217,00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Ekipa je izdajo različice za Windows odložila na čas po izdaji za PlayStation 2, da bi zagotovila visokokakovosten prenos, pri čemer je navedla težave s sočasno izdajo prejšnjih iger ''Grand Theft Auto'' na tej platformi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/04/21/grand-theft-auto-iii-interview|title=Grand Theft Auto III Interview|date=21. 4. 2002|accessdate=28. 1. 2026|website=IGN|last=Adams|first=Dan}}</ref> Zoo Corporation je angleško različico igre za Windows na Japonskem izdal 28. junija 2002. Po izteku založniške pogodbe<ref>{{Navedi splet|url=http://gta3.zoo.co.jp/main.html|title=GTA 3|date=8. 7. 2003|accessdate=29. 1. 2026|website=Zoo Corporation}}</ref> je Capcom 25. septembra 2003 izdal japonsko različico za PlayStation 2 in Windows.<ref name=":46">{{Navedi splet|url=https://www.timeextension.com/features/the-inside-story-behind-grand-theft-auto-iiis-japanese-release|title=The Inside Story Behind Grand Theft Auto III's Japanese Release|date=27. 8. 2024|accessdate=29. 1. 2026|website=Time Extension|last=Yarwood|first=Jack}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/capcom-to-release-gta-iii-in-japan/1100-6030083/|title=Capcom to release GTA III in Japan|date=16. 6. 2003|accessdate=29. 1. 2026|website=GameSpot|last=Calvert|first=Justin}}</ref> === Oblikovanje === ''Grand Theft Auto III'' je prva 3D igra v seriji,<ref>Kushner 2012, strani 81–82.</ref> ki uporablja igralni mehanizem družbe Criterion Games, RenderWare.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kotaku.com.au/2015/04/grand-theft-auto-vbenchmarked-pushing-pc-graphics-to-the-limit/|title=Grand Theft Auto V Benchmarked: Pushing PC Graphics To The Limit|date=19. 4. 2015|accessdate=2. 2. 2026|website=Kotaku|last=Walton|first=Steven|archive-date=2016-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20160318225629/http://www.kotaku.com.au/2015/04/grand-theft-auto-vbenchmarked-pushing-pc-graphics-to-the-limit/|url-status=dead}}</ref> Izvršni producent Sam Houser si je vedno želel, da bi serija prešla v 3D,<ref name=":5" /> DMA Design pa je eksperimentiral s 3D svetovi v igrah, kot sta ''Body Harvest'' in ''Space Station Silicon Valley''.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.gamesindustry.biz/grown-up-video-games-and-a-template-for-the-open-world-the-legacy-of-grand-theft-auto-3|title=The legacy of Grand Theft Auto 3: Grown-up video games and a template for the open world|date=11. 11. 2021|accessdate=2. 2. 2026|website=GamesIndustry|last=Batchelor|first=James}}</ref> Z izidom PlayStationa 2 leta 2000 je ekipa verjela, da je velik 3D svet končno mogoč.<ref name=":6" /> Umetniški direktor Aaron Garbut je menil, da so bile druge videoigre tistega časa "stvar, ki si jo igral", medtem ko je želel, da bi bil ''Grand Theft Auto III'' "kraj, v katerem si živel".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.inverse.com/gaming/gta-3-20th-anniversary-rockstar-aaron-garbut|title='GTA III' 20th anniversary: How Rockstar invented open-world gaming|date=22. 10. 2021|accessdate=2. 2. 2026|website=Inverse|last=Glennon|first=Jen}}</ref> Načrtovani spletni način za več igralcev je bil zaradi časovnih in drugih omejitev opuščen.<ref name=":10">Crookes 2013, strani 58–63.</ref> Pri oblikovanju igre je razvojna ekipa razširila koncepte, predstavljene v prejšnjih igrah ''Grand Theft Auto''. Benzies je dejal, da je bil namen poustvariti "svobodo in raznolikost" prejšnjih iger v "živem, dihajočem 3D svetu" z uporabo moči PlayStationa 2.<ref name=":2" /> Podpora konzole za [[DVD]]-je, nadgradnja formata [[Zgoščenka|zgoščenk]] PlayStationa, je razvijalcem dala več prostora za shranjevanje animacij, glasbe in okolij.<ref>Kushner 2012, stran 81.</ref> Kljub temu se je ekipa zaradi obsega igre počutila omejeno z 32-imi megabajti [[Bralno-pisalni pomnilnik|RAM]]-a PlayStationa 2. Njena velikost je povzročala težave tudi preizkuševalcem zaradi raznolikosti scenarijev, ki so jih morali potrditi.<ref name=":7" /> Benzies je verjel, da je ustvarjanje živega mesta "temeljno načelo" koncepta igre med razvojem.<ref name=":2" /> Sam Houser je menil, da je 3D element igre omogočil, da se je "kemija ekipe prvič popolnoma združila".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/features/sam-houser-interview|title=Sam Houser Interview|accessdate=2. 2. 2026|website=1UP.com|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305021114/http://www.1up.com/features/sam-houser-interview|url-status=dead}}</ref> Razvijalci so imeli težave z integracijo vseh vidikov igre v popolnoma 3D-svet, kot so zvoki in radijske postaje, ter z oblikovanjem in sinhronizacijo velikega števila neigralskih likov, prisotnih v odprtem svetu.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2011/10/18/dan-houser-talks-grand-theft-auto-iii|title=Dan Houser Talks Grand Theft Auto III|date=18. 10. 2011|accessdate=5. 2. 2026|website=IGN|last=Miller|first=Greg}}</ref> Producent Dan Houser je povedal, da je bilo posnetih približno 8000 vrstic dialogov,<ref name=":8" /> medtem ko je programer zvoka Raymond Usher ocenil, da jih je bilo približno 18.000.<ref>{{Navedi splet|url=http://designingsound.org/2013/09/interview-with-raymond-usher/|title=Interview with Raymond Usher|date=30. 9. 2013|accessdate=5. 2. 2026|website=Designing Sound|last=Cullen|first=Neil}}</ref> Razvijalci so do sredine leta 2000 združili osnovne tehnične elemente igre s prototipom mehanike kraje avtomobila in stabilnim modelom pretakanja.<ref name=":11">{{Navedi splet|url=http://games.ign.com/articles/121/1210471p2.html|title=How Grand Theft Auto III Was Made|date=22. 10. 2011|accessdate=5. 2. 2026|website=IGN|last=Thomsen|first=Michael|archive-date=2011-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20111024184826/http://games.ign.com/articles/121/1210471p2.html|url-status=dead}}</ref> Pretakanje je bilo sprva namenjeno le nalaganju glasbe in geometrije zemljevida, vendar se je njegov obseg razširil na druge elemente, ko je ekipa ugotovila, da je treba obdelati več igralnih podatkov.<ref name=":7" /> Za oblikovanje igralnega sveta so razvijalci sprva ustvarili "hibridno mesto", ki ga je Dan Houser opisal kot "postindustrijsko mesto srednjega zahoda, ki vsebuje tudi značilnosti vzhodne obale<nowiki>''</nowiki>.<ref name=":8" /> Ko je ekipa začela razvijati igro znotraj tega sveta, so spoznali, da če dizajn temelji na resnični lokaciji, »lahko o njej poveš veliko stvari«.<ref name=":8" /> Posledično so preoblikovali Liberty City, ki je bil prej predstavljen v prvi igri ''Grand Theft Auto'' (1997), tako da je postal ohlapno zasnovan na New Yorku.<ref name=":8" /> DMA Design je sodeloval z ekipo pri Rockstarju v New Yorku pri kulturnih referencah. Ekipa Rockstarja je redno delala dolge ure po cele tedne, da bi zagotovila, da se reference, kot so proizvajalci avtomobilov v igri, nanašajo na mesto.<ref name=":6" /> Mesto je razdeljeno na tri otoke: industrijski del, ki predstavlja [[Brooklyn]] in [[Queens]], trgovsko središče, ki spominja na [[Manhattan]], in predmestja, podobna [[New Jersey|New Jerseyju]].<ref>Kushner 2012, stran 83.</ref> Otoki se odklenejo, igralec napreduje skozi zgodbo. Ekipa je želela, da igralci "na začetku občutijo revščino in si prizadevajo postati bogatejši".<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://ew.com/article/2011/10/21/grand-theft-auto-iii-anniversary-dan-houser/|title='Grand Theft Auto III' anniversary: Co-creator Dan Houser speaks!|date=21. 10. 2011|accessdate=8. 2. 2026|website=Entertainment|last=Franich|first=Darren}}</ref> Dan Houser je Liberty City opisal kot "hibrid generičnega ameriškega mesta", vključno s [[Chicago|Chicagom]], [[Pittsburgh|Pittsburghom]], [[Detroit|Detroitom]], New Yorkom in [[Philadelphia, Pensilvanija|Filadelfijo]].<ref name=":12" /> Menil je, da vzporedni realizem sveta ekipi omogoča več družbenih komentarjev.<ref name=":10" /> Sam Houser je kot navdih za okolje navedel filme in serije, kot sta ''Heat'' (1995) in ''[[Sopranovi]]'' (1999–2007), in jih želel posnemati v igri.<ref name=":13">Kushner 2012, stran 82.</ref> Navedel je tudi vpliv franšize ''[[The Legend of Zelda]]'', videoigre ''[[Super Mario 64]]'' (1996) in filma ''[[Dobri fantje]]'' (1990). ''Grand Theft Auto III'' pa je opisal kot "križanca med gangsterskim filmom in RPG".<ref name=":15">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2001/09/10/rockstars-sam-houser-mouths-off|title=Rockstar's Sam Houser Mouths Off|date=10. 9. 2001|accessdate=8. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.|archive-date=2012-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20121108073851/http://www.ign.com/articles/2001/09/10/rockstars-sam-houser-mouths-off|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2012/11/10/arts/video-games/q-and-a-rockstars-dan-houser-on-grand-theft-auto-v.html|title=Americana at Its Most Felonious|date=9. 11. 2012|accessdate=8. 2. 2026|website=The New York Times|last=Houser|first=Dan}}</ref> === Zgodba in liki === Ekipa je zgodbo in oblikovanje igre razvijala hkrati. Dan Houser je dejal: »Zgodbo uporabljamo za razkrivanje mehanike in mehaniko za pripovedovanje zgodbe.«<ref name=":9" /> Vendar se mu je zdelo težko ustvariti pripoved, saj je igra osredotočena na to, da igralcem daje svobodo izbire. Želel je, da bi bila zgodba bolj niansirana in zanimiva kot generični »vzpon, padec in ponovni vzpon superjunaka in zlobneža«.<ref name=":12" /> Scenarij igre se je osredotočal na cilje misije in poskušal implementirati veliko interaktivnosti.<ref name=":11" /> Dan Houser je menil, da je vsaka misija »lastna kratka zgodba« in del »celovite zgodbe«.<ref name=":9" /> S soscenaristom Jamesom Worrallom sta črpala navdih iz filmov, kot so ''The Warriors'', ''[[Taksist]]'', ''Scarface'' in ''Payback'',<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/details/Official_UK_Playstation_2_Magazine_Issue_003_2001_01_Future_Publishing_GB/page/8/mode/2up|title=Larceny in NYC|accessdate=8. 2. 2026|website=Official UK PlayStation 2 Magazine|last=Richards|first=Sam}}</ref> ter upodobitve mafijcev v filmih [[Martin Scorsese|Martina Scorseseja]].<ref name=":11" /> Med pisanjem zgodbe sta se Dan Houser in Worrall redno srečevala z oblikovalci in polnila sobo s samolepilnimi listki, da bi sestavili zaplet, ki bi oblikoval igro.<ref name=":11" /> Mnogi liki v igri so bili animirani z uporabo zajemanja gibanja, ki je bilo posneto v najetem studiu v Brooklyn Navy Yardu,<ref name=":13" /> čeprav je bilo to omejeno zaradi tehničnih omejitev. Tudi gibanje likov so ustvarjali filmsko, čeprav so omejeni poligoni to močno ovirali.<ref name=":11" /> Animiranje neigralskih likov, ki vstopajo in vozijo avtomobile, se je za ekipo izkazalo za težavno zaradi raznolikosti modelov vozil. »Vključevalo je združevanje več deset različnih animacij in spreminjanje ključnih sličic v kodi,« se je spominjal programski inženir Alan Campbell.<ref name=":10" /> Ekipa je pri animiranju prizorov v igri uporabljala različne kote kamere, da bi prikazala različna čustva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/09/the-cinematic-touch-of-grand-theft-auto-iii|title=The Cinematic Touch of Grand Theft Auto III|date=9. 10. 2001|accessdate=9. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Za glasovno igranje si je ekipa želela »naravne, subtilne predstave«, kar se je izkazalo za težavno, saj so mnogi igralci »imeli v glavi idejo, da morajo biti tudi njihove predstave animirane, ker so videoigre animirane,« je povedal režiser zajemanja gibanja Navid Khonsari.<ref name=":11" /> Claude v igri ni imenovan,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/08/29/the-characters-of-grand-theft-auto-iii-2|title=The Characters of Grand Theft Auto III|date=29. 8. 2001|accessdate=10. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> njegovo ime pa je bilo uradno razkrito šele po njegovem nastopu v ''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' (2004). Je tihi protagonist, ki med svojimi nastopi v seriji nikoli ne spregovori. Ekipa se je za to odločila predvsem zato, ker se jim to "ni zdelo velika težava" v primerjavi z drugimi izzivi, s katerimi so se soočali med razvojem, deloma pa tudi zato, da bi igralcem pomagala, da se poistovetijo z likom in ga naredijo takšnega, kot si ga želijo.<ref name=":14" /> Razvijalci za Clauda niso imeli "eno samo inspiracijo". Všeč jim je bila ideja o "močnem, tihem morilcu, ki bi bil postavljen ob bok vsem tem nevrotičnim mafijcem".<ref name=":14" /> === Oblikovanje zvoka in radia === ''Grand Theft Auto III'' vsebuje približno tri ure in pol radijskega gradiva v igri. Ekipa je iskala široko paleto glasbe, da bi igralcem omogočila preskakovanje med postajami kot v resničnem življenju, kar bi odražalo kulturo gangsterskih filmov, ki jo igra prikliče. Ekipa je uporabila pogovorne radijske postaje, da bi mestu dodala značaj in ponudila "edinstven pogled na ameriško življenje".<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/10/02/the-pet-sounds-of-grand-theft-auto-iii-part-3|title=The Pet Sounds of Grand Theft Auto III, Part 3|date=2. 10. 2001|accessdate=15. 2. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Douglass C.}}</ref> Sam Houser je to opisal kot "zelo ikonoklastičen pogled na Ameriko".<ref name=":15" /> Ekipa je za postaje v igri izbrala prave [[Didžej|DJ-je]] in zanje napisala nenavadne dialoge, s čimer je želela doseči učinek "visokih produkcijskih vrednosti in absurdnih vsebin". Glasbeni direktor Craig Conner je sestavil sredstva radijske postaje – glasbo, oglase, dialoge DJ-jev in logotipe postaj.<ref name=":16" /> Chatterbox FM, ena od radijskih postaj, ki se predvaja v igri, je v celoti pogovorni radio, ki ga vodi [[Lazlow Jones]], ki se je leta 2001 srečal z generalnim direktorjem Rockstarja Terryjem Donovanom, ko sta se oba pripravljala na potovanje v Los Angeles na dogodek E3. Donovan je Jonesa povabil v pisarne Rockstarja na Manhattnu, kjer se je srečal z razvojno ekipo, vključno z Danom in Samom Houserjem ter producentom Jamiejem Kingom, ki so ga povabili k sodelovanju pri igri. Ustvarjali so v stanovanju Dana Houserja, celoten proces, vključno z montažo in snemanjem, pa je trajal približno štiri do pet mesecev. Z gosti in klicatelji postaje so pisci želeli satirizirati ameriški življenjski slog in so se zato osredotočili na ustvarjanje izmišljenih zgodb, namesto da bi jih utemeljili na novicah tistega časa, ki bi hitro zastarele. Jonesu so se pogovori zdeli naravni, saj je več let delal na radiu. Vloge gostov so upodobili Jonesovi prijatelji in sosedje, vključno z njegovim očetom, posneti pa so bili v New Yorku.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/the-story-behind-grand-theft-auto-iiis-ground-breaking-radio-station-chatterbox-fm|title=The Story Behind Grand Theft Auto 3’s Ground-breaking Radio Station Chatterbox FM|date=3. 8. 2021|accessdate=15. 2. 2026|website=IGN|last=Yarwood|first=Jack}}</ref> === Spremembe === :»[Menili smo], da je popoln pregled vsebine vseh naših naslovov in tržnih gradiv, ki jih uporabljamo za njihovo predstavitev, nujno potreben ... Naleteli smo na nekatere manjše kontekstualne reference, s katerimi se nismo več počutili udobno, pa tudi na nekaj zelo redkih primerov igranja, ki se nam niso zdeli več primerni.« — Terry Donovan, generalni direktor Rockstarja<ref name=":17">{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2001/09/19/take-two-examines-changes-fall-games|title=Take-Two Examines, Changes Fall Games|date=18. 6. 2012|accessdate=19. 2. 2026|website=IGN}}</ref> Pred izdajo igre je bilo narejenih več sprememb, med katerimi so večino naredili zaradi [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadov 11. septembra]] v New Yorku in okolici [[Washington, D.C.|Washingtona]]. 19. septembra 2001 je Rockstar izdajo igre odložil za tri tedne, pri čemer je napade navedel kot vplivni dejavnik.<ref name=":17" /> Paul Eibeler, takratni predsednik družbe Take-Two Interactive, je dejal, da je "vsak imel kakšnega strica ali brata", ki jih je napad prizadel.<ref>Kushner 2012, stran 98.</ref> Ena od sprememb, ki so bile uvedene po napadih, je bila barvna shema policijskih avtomobilov. Prvotno modra z belimi črtami, ki je spominjala na livrejo policijske uprave mesta New York, je bila spremenjena v črno-belo zasnovo, ki je običajna med več policijskimi upravami v Združenih državah. Druge spremembe so vključevale spremembo poti letala, da se izognemo vtisu, da leti v ali za nebotičnik, in odstranitev misije, ki se nanaša na teroriste, ter nekatere spremembe dialogov pešcev in pogovornega radia.<ref name=":18">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/rockstar-how-9-11-changed-grand-theft-auto-3|title=How 9/11 changed Grand Theft Auto 3|date=18. 11. 2011|accessdate=19. 2. 2026|website=Eurogamer|last=Phillips|first=Tom}}</ref> Druga sprememba v igri je bil lik Darkela, revolucionarnega borca, ki je prisegel, da bo uničil mestno gospodarstvo. Ko so v kodi igre našli omembe Darkela, so se pojavila ugibanja, da je povezan z 11. septembrom, vendar je Dan Houser pojasnil, da je bil lik izrezan "že mesece pred [izdajo]".<ref name=":18" /> Obstajala so poročila in predogledi, ki so navajali, da je igra pred izidom med pešci vsebovala tudi šolarje,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.co.uk/stories/previews/0%2C2160%2C2056706-2%2C00.html|title=Grand Theft Auto 3 First Impressions|date=24. 4. 2001|accessdate=19. 2. 2026|website=GameSpot|last=Ayinde|first=Modupe|archive-date=2001-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20010611042253/http://www.gamespot.co.uk/stories/previews/0%2C2160%2C2056706-2%2C00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> čeprav je Rockstar takšne govorice zavrnil kot "nesmisel".<ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://www.rockstargames.com/newswire/article/25o241181oaa23/grand-theft-auto-iii-your-questions-answered-part-two-911-the-gh.html|title=Grand Theft Auto III: Your Questions Answered – Part Two (9/11, The "Ghost Town", The Dodo and Other Mysteries)|date=5. 1. 2012|accessdate=19. 2. 2026|website=Rockstar Games}}</ref> Pri Rockstarju so izjavili, da je bila igra po 11. septembru "približno 1 % drugačna", največjospremembo pa je doživela naslovnica. Menili so, da je bila originalna naslovnica igre, ki je bila še vedno uporabljena za njeno izdajo v Evropi, po 11. septembru "preveč surova", zato so jo spremenili v tisto, kar je postalo "prepoznavni slog" serije.<ref name=":19" /> Sam Houser je dejal, da je bila naslovnica oblikovana zvečer in je bila takoj bolj priljubljena kot originalna.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/features/liberty-city-stories|title=Liberty City stories|date=15. 12. 2011|accessdate=19. 2. 2026|website=Edge|archive-date=2012-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120519025844/http://www.edge-online.com/features/liberty-city-stories|url-status=bot: unknown}}</ref> Navdih za naslovnico so bili filmski plakati za filme iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, kot je ''Afera Thomasa Crowna'' (1968).<ref name=":19" /> == Sprejem == === Odziv kritikov === {{Video game reviews | title = Sprejem različice za PlayStation 2 | MC = 97/100 | 1UP = A+ | Allgame = 5/5 | Edge = 8/10 | EuroG = 10/10 | GamePro = 5/5 | GameRev = A | GI = 9.5/10 | GSpot = 9.6/10 | GSpy = 94/100 | IGN = 9.6/10 }} ''Grand Theft Auto III'' je bil izdan ob pohvalah kritikov. ''[[Metacritic]]'' je na podlagi 56-ih ocen izračunal povprečno oceno 97 od 100, kar pomeni "splošno priznanje". Igra je izenačena s ''Tony Hawk's Pro Skater 3'' kot najvišje ocenjena igra za PlayStation 2 na spletnem mestu in izenačena s številnimi drugimi kot šesta najvišje ocenjena igra skupno.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.metacritic.com/browse/games/score/metascore/all/all/filtered|title=Best Video Games of All Time|accessdate=22. 2. 2026|website=Metacritic|archive-date=2015-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20151127234902/http://www.metacritic.com/browse/games/score/metascore/all/all/filtered|url-status=bot: unknown}}</ref> Recenzentom je bil všeč zvok igre,<ref name=":1" /><ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/r-gta3-ps2|title=Grand Theft Auto III PS2 Review|date=18. 7. 2005|accessdate=22. 2. 2026|website=Eurogamer|last=Bramwell|first=Tom}}</ref><ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-review/1900-2820025/|title=Grand Theft Auto III Review|date=24. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GameSpot|last=Gerstmann|first=Jeff}}</ref> igranje<ref name=":23">{{Navedi splet|url=http://www.1up.com/reviews/grand-theft-auto-iii|title=Grand Theft Auto III Review for PS2|accessdate=22. 2. 2026|website=1UP|archive-date=2015-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20151018143147/http://www.1up.com/reviews/grand-theft-auto-iii|url-status=dead}}</ref><ref name=":20" /><ref name=":24">{{Navedi splet|url=http://www.gamesradar.com/published/reviews/game_review_477.html|title=Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 2. 2026|website=GamesMaster|archive-date=2001-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20011223211703/http://www.gamesradar.com/published/reviews/game_review_477.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in zasnovo odprtega sveta,<ref name=":1" /><ref name=":21" /><ref name=":25">{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/Games/Review/200112/R03.0804.1625.14160.htm?CS_pid=280166|title=Rockstar's Reservoir Dogs|accessdate=22. 2. 2026|website=Game Informer|last=Helgeson|first=Matt|last2=Leeper|first2=Justin|archive-date=2009-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20090614031044/http://www.gameinformer.com/Games/Review/200112/R03.0804.1625.14160.htm?CS_pid=280166|url-status=dead}}</ref> čeprav je bilo nekaj kritik usmerjenih na upravljanje.<ref name=":0" /><ref name=":27">{{Navedi splet|url=http://www.gamepro.com/sony/ps2/games/reviews/17600.shtml|title=Grand Theft Auto III Review for PS2|date=26. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GamePro|last=Four-Eyed Dragon|archive-date=2004-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20040219034423/http://www.gamepro.com/sony/ps2/games/reviews/17600.shtml|url-status=dead}}</ref><ref name=":26">{{Navedi splet|url=http://www.planetps2.com/features/reviews/2001/grandtheftauto3/|title=Grand Theft Auto 3|date=31. 10. 2001|accessdate=22. 2. 2026|website=GameSpy|last=Alupului|first=Andrei|archive-date=2001-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20011102102241/http://www.planetps2.com/features/reviews/2001/grandtheftauto3/|url-status=bot: unknown}}</ref> Tom Bramwell iz ''Eurogamerja'' je ''Grand Theft Auto III'' označil za "sočen, razvejan ep",<ref name=":20" /> revija ''Official PlayStation Magazine'' pa ga je označila za "najbolj inovativno, nenavadno, briljantno videoigro".<ref>"Grand Theft Auto III Review". ''Official PlayStation Magazine''. Ziff Davis. January 2002. Stran 126.</ref> Jeff Gerstmann iz ''GameSpota'' je igro opisal kot »neverjetno izkušnjo, ki je nihče ne bi smel zamuditi«.<ref name=":22" /> Doug Perry iz ''IGN''-ja jo je označil za »eno najboljših iger leta, na PlayStationu 2 ali katerem koli drugem sistemu«.<ref name=":1" /> Mnogi recenzenti so 3D-grafiko ocenili kot dobrodošlo spremembo v primerjavi z 2D-grafiko prejšnjih iger.<ref name=":1" /><ref name=":24" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' je še posebej pohvalil modele likov in vozil ter splošno kakovost tekstur mesta.<ref name=":22" /> Andrei Alupului iz ''GameSpyja'' je grafiko ocenil kot "resnično impresivno", modele avtomobilov pa je opisal kot "močno izboljšane" v primerjavi s tistimi v ''Midnight Clubu''.<ref name=":26" /> Bramwell iz ''Eurogamerja'' je grafiko ocenil kot "na splošno prijetno za gledanje", vendar jo je ocenil kot slabšo od iger, kot sta ''Gran Turismo 3'' in ''Ico''.<ref name=":20" /> Justin Leeper iz ''Game Informerja'' je svet igre opisal kot "osupljiv po obsegu in podrobnostih",<ref name=":25" /> Perry iz ''IGN-a'' pa ga je ocenil kot "resnično epskega obsega".<ref name=":1" /> Ben Silverman iz ''Game Revolutiona'' je mesto označil za "tehnološki čudež ... ki v neverjetnih podrobnostih ujame bistvo surovega mestnega življenja".<ref name=":21" /> Perry iz ''IGN-a'' je zvok igre ocenil kot "neverjetnega in natančno podanega", še posebej pa je pohvalil zvočne posnetke, glasovno igranje in oblikovanje zvoka ter izjavil, da je bilo "resnično obravnavano, kot da bi bilo posneto za film".<ref name=":1" /> Bramwell iz ''Eurogamerja'' je ponovil te občutke in zvoke mesta opisal kot "popolne", zvočni posnetek pa kot "pošasten".<ref name=":20" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' in Silverman iz ''Game Revolutiona'' sta zvok opisala kot "izjemen",<ref name=":21" /><ref name=":22" /> ''1UP.com'' pa je cenil subtilnost radijskih postaj v igri.<ref name=":23" /> Scott Alan Marriott iz ''AllGamea'' je glasbo označil za "pravo zvezdo" igre.<ref name=":0" /> Recenzenti so slog misij v igri ocenili kot dobrodošel odmik od tistih v prejšnjih igrah.<ref name=":20" /><ref name=":22" /> ''1UP.com'' je misije opisal kot "čudovito ustvarjalne",<ref name=":23" /> medtem ko je ''GamesMaster'' cenil raznolikost.<ref name=":24" /> Perry iz ''IGN''-a je podobno cenil raznolikost in obseg misij ter pohvalil količino razpoložljivih stranskih misij.<ref name=":1" /> Alupului iz ''GameSpyja'' je zgodbo igre opisal kot "dobro tempirano" in "koherentno", z elementi zapleta, podobnimi filmu o mafiji.<ref name=":26" /> Gerstmann iz ''GameSpota'' je misije ocenil kot zabavne in zahtevne, vendar je opozoril, da raziskovanje igralnega sveta igralcem ponuja tudi "veliko zabave".<ref name=":22" /> Odzivi na upravljanje igre so bili mešani. Alupului iz ''GameSpyja'' je menil, da se igra "lepo upravlja", tako med vožnjo kot peš.<ref name=":26" /> Silverman iz ''Game Revolutiona'' je težave z upravljanjem opredelil kot edino pomanjkljivost igre, čeprav je pohvalil odzivnost mehanike vožnje.<ref name=":21" /> Matt Helgeson iz ''Game Informerja'' je podobno opisal vožnjo kot "odlično", vendar je opozoril na "neroden" boj.<ref name=":25" /> Igralec Four-Eyed Dragon iz ''GameProja'' je menil, da je avtomobile enostavno manevrirati.<ref name=":27" /> ''Edge'' je boj v igri opisal kot "neroden sistem, ki ga ovirajo igralci".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-3-review/|title=Grand Theft Auto III Review|date=29. 11. 2001|accessdate=24. 2. 2026|website=Edge|archive-date=2012-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20121220093927/http://www.edge-online.com/review/grand-theft-auto-3-review/|url-status=bot: unknown}}</ref> ''1UP.com'' je opazil posebne pomanjkljivosti v sistemu ciljanja in pojasnil, da se "pogosto osredotoči na napačnega tipa".<ref name=":23" /> ==== Različica za Windows ==== {{Video game reviews | title = Sprejem različice za Windows | MC = 93/100 | GI = 9.5/10 | GSpot = 9.3/10 | GSpy = 94/100 | IGN = 9.4/10 | PCGUS = 92% | XPlay = 4/5 }} Ko je bil ''Grand Theft Auto III'' maja 2002 izdan za Windows, je bil deležen podobnih odzivov. ''Metacritic'' je na podlagi 20-ih ocen izračunal povprečno oceno 93 od 100, kar pomeni "splošno priznanje".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/game/grand-theft-auto-iii/critic-reviews/?platform=pc|title=Grand Theft Auto III for PC Reviews|accessdate=6. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> S tem je postal najvišje ocenjena igra za Windows iz leta 2002 na ''Metacriticu''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/browse/game/|title=Best PC Video Games for 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> Ocenjevalcem so bile všeč vizualne izboljšave<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-review/1900-2868062/|title=Grand Theft Auto III Review|date=28. 5. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=GameSpot|last=Wolpaw|first=Erik}}</ref><ref name=":31">{{Navedi splet|url=http://www.gamespy.com/reviews/june02/gta3pc/|title=Grand Theft Auto III (PC)|date=4. 6. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=GameSpy|last=Accardo|first=Sal|archive-date=2002-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20020811001646/http://www.gamespy.com/reviews/june02/gta3pc/|url-status=bot: unknown}}</ref><ref name=":29">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2002/05/27/grand-theft-auto-iii-2|title=Grand Theft Auto III|date=27. 5. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=IGN|last=Blevins|first=Tal|archive-date=2016-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160106030306/http://www.ign.com/articles/2002/05/27/grand-theft-auto-iii-2|url-status=bot: unknown}}</ref> in izboljšave upravljanja,<ref name=":32">{{Navedi splet|url=http://www.gameinformer.com/Games/Review/200208/R03.0801.1639.54994.htm|title=Thug Life for Da PC Eezy|accessdate=6. 3. 2026|website=Game Informer|last=Helgeson|first=Matt|archive-date=2003-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20031028174901/http://www.gameinformer.com/Games/Review/200208/R03.0801.1639.54994.htm|url-status=dead}}</ref><ref name=":33">{{Navedi splet|url=http://www.pcgamer.com/archives/2005/07/grand_theft_aut_1.html|title=Grand Theft Auto III|accessdate=6. 3. 2026|website=PC Gamer|last=Morris|first=Daniel|archive-date=2006-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20060315144837/http://www.pcgamer.com/archives/2005/07/grand_theft_aut_1.html|url-status=bot: unknown}}</ref><ref name=":30">{{Navedi splet|url=http://www.techtv.com/extendedplay/reviews/story/0%2C24330%2C3388522%2C00.html|title='Grand Theft Auto III' (PC) Review|date=28. 6. 2002|accessdate=6. 3. 2026|website=X-Play|last=Bub|archive-date=2002-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20020806200759/http://www.techtv.com/extendedplay/reviews/story/0%2C24330%2C3388522%2C00.html|url-status=bot: unknown}}</ref> vendar so nekaj kritik namenili sistemskim zahtevam.<ref name=":28" /><ref name=":29" /><ref name=":30" /> Funkcije in kontrole v igri v tej različici so bile na splošno dobro sprejete. Tal Blevins iz ''IGN''-a je pohvalil večjo natančnost upravljanja z miško, predvsem se mu je zdel natančnejši mehanizem ciljanja.<ref name=":29" /> Erik Wolpaw iz ''GameSpota'' je prav tako pohvalil upravljanje z miško, vendar ni odobraval sistema ponovnega predvajanja, zlasti zaradi pomanjkanja možnosti za merjenje časa in upravljanje kamere.<ref name=":28" /> Andrew Bub iz ''Extended Playa'' je cenil dodatek radijske postaje po meri, pa tudi razpoložljivost preoblek po meri.<ref name=":30" /> Daniel Morris iz ''PC Gamerja'' je pohvalil izboljšave igranja, ki jih ponuja prenos, vendar je kritiziral pomanjkanje večjih dodatnih funkcij, kot je zemljevid mesta v igri.<ref name=":33" /> Vizualna podoba te različice je bila deležna pozitivnega odziva recenzentov. Wolpaw iz ''GameSpota'' je pohvalil predelane teksture, vendar je kritiziral pogosta pojavna okna in napredne sistemske zahteve.<ref name=":28" /> Blevins iz ''IGN''-a je podobno kritiziral potrebo po naprednem sistemu za stabilno igranje, vendar je na koncu menil, da je ta različica videti "nekoliko lepša" od originalne igre.<ref name=":29" /> Sal Accardo iz ''GameSpyja'' je menil, da je različica za Windows "videti veliko ostrejša" kot različica za PlayStation 2, čeprav je opazil nekaj "trgajočih" animacij.<ref name=":31" /> Bub iz ''Extended Playa'' je omenil, da so napredne nastavitve povzročile upočasnitev in sesutje sistema.<ref name=":30" /> Matt Helgeson iz ''Game Informerja'' je opazil majhno razliko med vizualnimi elementi originala in nove različice.<ref name=":32" /> ==== Mobilna različica ==== {{Video game reviews | title = Sprejem mobilne različice | MC = 80/100 | Destruct = 7/10 | EuroG = 5/10 | GSpot = 7/10 | IGN = 7.5/10 | rev1 = ''[[Pocket Gamer]]'' | rev1Score = 9/10 }} Ko je bil ''Grand Theft Auto III'' decembra 2011 izdan za mobilne naprave, je prejel na splošno pozitivne ocene. ''Metacritic'' je na podlagi 26-ih ocen izračunal povprečno oceno 80 od 100.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metacritic.com/game/grand-theft-auto-iii/critic-reviews/?platform=ios-iphoneipad|title=Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary Edition for iPhone/iPad Reviews|accessdate=12. 3. 2026|website=Metacritic}}</ref> Ocenjevalcem je bila všeč izboljšana grafika,<ref name=":34">{{Navedi splet|url=http://www.destructoid.com/review-grand-theft-auto-iii-10-year-anniversary-218563.phtml|title=Review: Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary|date=27. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=Destructoid|last=Sterling|first=Jim}}</ref><ref name=":35">{{Navedi splet|url=http://www.ign.com/articles/2011/12/19/grand-theft-auto-3-ios-review|title=Grand Theft Auto 3 (iOS) Review|date=19. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=IGN|last=Eykemans|first=Peter|archive-date=2012-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20121101022337/http://www.ign.com/articles/2011/12/19/grand-theft-auto-3-ios-review|url-status=bot: unknown}}</ref> kritike pa so bile usmerjene na upravljanje na zaslonu na dotik.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://www.eurogamer.net/grand-theft-auto-3-10-year-anniversary-edition-review-review|title=Grand Theft Auto 3: 10 Year Anniversary Edition Review|date=19. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=Eurogamer|last=Whitehead|first=Dan}}</ref><ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/reviews/grand-theft-auto-iii-10-year-anniversary-edition-r/1900-6347881/|title=Grand Theft Auto III: 10 Year Anniversary Edition Review|date=22. 12. 2011|accessdate=12. 3. 2026|website=GameSpot|last=Walton|first=Mark}}</ref> Peter Eykemans iz ''IGN''-a je pohvalil bolj gladke teksture, zlasti zgoščene na zaslonu mobilnega telefona,<ref name=":35" /> medtem ko je James Stephanie Sterling iz ''Destructoida'' opazil izboljšave pri modelih likov in vozil.<ref name=":34" /> Mark Walton iz ''GameSpota'' je zapisal, da igra dobro deluje na vrhunskih napravah, kot sta Motorola Xoom in Samsung Galaxy S II, vendar je opazil znatne težave s hitrostjo sličic in teksturami na Xperia Play.<ref name=":37" /> Mark Brown iz ''Pocket Gamerja'' je ugotovil kratko razdaljo risanja v igri, kar je vodilo do nenadnih pojavnih oken, čeprav je še vedno ugotovil, da so bili modeli in teksture v tej različici "izboljšani".<ref name=":38">{{Navedi splet|url=https://www.pocketgamer.com/|title=Grand Theft Auto 3: 10th Anniversary Edition review|date=15. 12. 2011|accessdate=14. 3. 2026|website=Pocket Gamer|last=Brown|first=Mark}}</ref> Upravljanje na zaslonu na dotik je prejelo mešane odzive. Dan Whitehead iz ''Eurogamerja'' je cenil mehaniko vožnje, vendar je menil, da je premikanje peš "neuravnotežen način navigacije" po svetu, in je kritiziral "nerodno" mehaniko streljanja, saj večine pušk ni mogoče ročno ciljati.<ref name=":36" /> Eykemans iz ''IGN''-a je menil, da kontrole "naredijo polovico izkušnje frustrirajočo",<ref name=":35" /> Sterling iz ''Destructoida'' pa jih je opisal kot "daleč največjo oviro užitku" v mobilni različici igre.<ref name=":34" /> Brown iz ''Pocket Gamerja'' je ugotovil, da zaslon na dotik "ni preveč drastično oviral [igre]", pohvalil pa je preprosto gibanje in "lahko" mehaniko vožnje.<ref name=":38" /> Nekateri kritiki so opazili boljše kontrole pri uporabi zunanjih igralnih ploščkov, vendar so menili, da ovirajo prenosljivost igre.<ref name=":37" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pocketgamer.com/|title=Grand Theft Auto 3: 10th Anniversary Edition review – Xperia Play|date=23. 12. 2011|accessdate=14. 3. 2026|website=Pocket Gamer|last=Caldwell|first=Brendan}}</ref> === Nagrade === ''Grand Theft Auto III'' je prejel številne nominacije in nagrade igralniških publikacij. Na 2. podelitvi nagrad Game Developers Choice je bil nagrajen za igro leta.<ref name=":39">{{Navedi splet|url=https://gamechoiceawards.com/archive/gdca_2nd.html|title=2nd Annual GDCA|accessdate=22. 3. 2026|website=Game Developers Choice Awards}}</ref> Prav tako sta ga za najboljšo igro leta proglasila ''GameSpot''<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p6_06.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Game of the Year|date=8. 2. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20020208073702/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p6_06.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''GameSpy''.<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/overall/overall_goty2001.shtml|title=Game of the Year: Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20060503143707/http://archive.gamespy.com/goty2001/overall/overall_goty2001.shtml|url-status=dead}}</ref> ''Game Revolution'',<ref name=":40">{{Navedi splet|url=http://gr.bolt.com/articles/awards/ps2/ps2_2001.htm|title=Best PS2 Games of 2001|accessdate=22. 3. 2026|website=Game Revolution|archive-date=2005-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20050307063622/http://gr.bolt.com/articles/awards/ps2/ps2_2001.htm|url-status=dead}}</ref> ''GameSpot'',<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p5_08.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Best PlayStation 2 Game|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20020204034250/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p5_08.html|url-status=bot: unknown}}</ref> ''GameSpy''<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/ps2/ps2_goty.shtml|title=PS2 Game of the Year: Grand Theft Auto 3|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20061212064914/http://archive.gamespy.com/goty2001/ps2/ps2_goty.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''IGN''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/01/18/ps2-game-of-the-year-2001|title=PS2 Game of the Year 2001|date=18. 1. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=IGN|last=Perry|first=Doug}}</ref> so ga razglasili za najboljšo igro za PlayStation 2. Osvojil je tudi nagrado za najboljšo akcijsko igro po izboru ''Game Revolutiona'',<ref name=":40" /> ''GameSpota'',<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p3_02.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Best Action/Adventure Game|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2001-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20011227153428/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p3_02.html|url-status=bot: unknown}}</ref> in ''IGN''-a,<ref>{{Navedi splet|url=http://ps2.ign.com/news/40912.html|title=Best Action Game of 2001|date=14. 1. 2002|accessdate=22. 3. 2026|website=IGN|archive-date=2002-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20020117204708/http://ps2.ign.com/news/40912.html|url-status=dead}}</ref> nagrado za najbolj inovativno igro po izboru ''GameSpota''<ref>{{Navedi splet|url=http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p2_06.html|title=GameSpot Presents: The Best and Worst of 2001 – Most Innovative|accessdate=22. 3. 2026|website=GameSpot|archive-date=2002-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20020204020322/http://gamespot.com/gamespot/features/video/bestof_2001/p2_06.html|url-status=bot: unknown}}</ref> ter nagrado za odličnost v oblikovanju iger na podelitvi nagrad Game Developers Choice.<ref name=":39" /> ''GameSpy'' je igro razglasil tudi za najbolj napadalno<ref name=":44">{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/24.shtml|title=Most Offensive: Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110195949/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/24.shtml|url-status=dead}}</ref> in ji podelil nagrado za najboljšo uporabo radia<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/26.shtml|title=Best Use of Radio: Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110193257/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/26.shtml|url-status=dead}}</ref> ter za najboljšo uporabo umetne inteligence.<ref>{{Navedi splet|url=http://archive.gamespy.com/goty2001/special/6.shtml|title=Best Artificial Intelligence: The Runner Up Awards Grand Theft Auto 3|accessdate=23. 3. 2026|website=GameSpy|archive-date=2006-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20060110192202/http://archive.gamespy.com/goty2001/special/6.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> Osvojil je globalno nagrado na 7. podelitvi nagrad CESA leta 2003<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2003/10/30/cesa-announces-game-awards-2|title=CESA Announces Game Awards|date=31. 10. 2003|accessdate=23. 3. 2026|website=IGN}}</ref> in nagrado za odličnost na 8. podelitvi nagrad CESA leta 2004.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamedeveloper.com/game-platforms/cesa-game-awards-2004-announced|title=CESA Game Awards 2004 Announced|date=29. 10. 2004|accessdate=23. 3. 2026|website=Game Developer|last=Jenkins|first=David}}</ref> Na 5. letni podelitvi nagrad Interactive Achievement Awards je ''Grand Theft Auto III'' osvojil nagradi za izjemne dosežke v oblikovanju iger in izjemne dosežke v inženirstvu igranja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/fifth-annual-aias-awards-announced/1100-2852523/|title=Fifth annual AIAS awards announced|date=4. 3. 2002|accessdate=24. 3. 2026|website=GameSpot|last=Varanini|first=Giancarlo}}</ref> ter bil nominiran za akcijsko/pustolovsko igro leta za konzole.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2002/02/07/2001-academy-awards-for-games|title=2001 Academy Awards for Games|date=7. 2. 2002|accessdate=24. 3. 2026|website=IGN}}</ref> Naslednje leto je na 6. letni podelitvi nagrad Interactive Achievement različica za Windows osvojila nagrado za računalniško akcijsko/pustolovsko igro leta<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/2002-aias-award-winners-announced/1100-2911851/|title=2002 AIAS award winners announced|date=4. 3. 2003|accessdate=24. 3. 2026|website=GameSpot|last=Colayco|first=Bob}}</ref> in bila nominirana za izjemne inovacije v računalniških igrah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.interactive.org/awards/award_category_details.asp?idAward=2003&idGameAwardType=69|title=Innovation in Computer Games|accessdate=24. 3. 2026|website=Academy of Interactive Arts & Sciences}}</ref> == Prodaja == V Združenih državah Amerike je bil ''Grand Theft Auto III'' najbolje prodajana igra leta 2001, saj so do decembra prodali več kot 1,4 milijona enot<ref name=":41">{{Navedi splet|url=https://www.nintendoworldreport.com/news/6845/better-csfb-numbers|title=Better CSFB Numbers|date=5. 1. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Nintendo World Report|last=Powers|first=Rick}}</ref> in do februarja 2002 dva milijona.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.npd.com/dynamic/releases/press_020207.htm|title=NPD Reports Annual 2001 U.S. Interactive Entertainment Sales Shatter Industry Record|date=7. 2. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Port Washington|last=Radwick|first=Dora|last2=Dolan|first2=Sean P.|archive-date=2004-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20040814133238/http://www.npd.com/dynamic/releases/press_020207.htm|url-status=dead}}</ref> Delnice Take-Two so se znatno zvišale,<ref>Kushner 2012, stran 102.</ref> igra pa je bila uvrščena na seznam največjih uspešnic PlayStationa.<ref name=":10" /> V enem letu so prodali šest milijonov izvodov in ustvarili več kot 250 milijonov ameriških dolarjev prihodka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newspapers.com/article/news-press-game-controversy-nothing-new/84459172/|title=Game: Controversy nothing new|date=5. 11. 2002|accessdate=26. 3. 2026|website=Newspapers}}</ref> Do januarja 2003 se je prodalo sedem milijonov izvodov, s čimer so zaslužili več kot 350 milijonov ameriških dolarjev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newspapers.com/article/88629304/edmonton-journal/?__cf_chl_tk=jY5C3eVaAcL2cTGgpSlUdRWzXy2XOtrawkNRp1aI4UQ-1774613098-1.0.1.1-NJ7HSw5fYcgZaKWPAkvBs.qpkUNqhdnWONcyRKqoa6c|title=Parents take on their game boys|date=3. 1. 2003|accessdate=27. 3. 2026|website=Edmonton Journal|last=Macdonald|first=Don}}</ref> Postala je druga najbolje prodajana igra leta 2002, takoj za svojim nadaljevanjem, ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.npd.com/press/releases/press_030128a.htm|title=The NPD Group Reports Annual 2002 U.S. Video Game Sales Break Record|date=27. 1. 2003|accessdate=27. 3. 2026|website=Port Washington|last=Radwick|first=Dora|last2=Dolan|first2=Sean P.|archive-date=2016-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160306233306/https://www.npd.com/press/releases/press_030128a.htm|url-status=dead}}</ref> V Združenih državah Amerike so do junija 2004 prodali 5,35 milijona enot,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|title=US Platinum Chart Games|accessdate=27. 3. 2026|website=The MagicBox|date=5. 6. 2004|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225054756/http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> do decembra 2007 pa 6,55 milijona enot.<ref name=":42">{{Navedi splet|url=http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|title=US Platinum Chart Games|date=27. 12. 2007|accessdate=27. 3. 2026|website=The MagicBox|archive-date=2021-12-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225054756/http://www.the-magicbox.com/Chart-USPlatinum.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> Različica za Windows je do avgusta 2006 v Združenih državah Amerike dosegla številko 420.000 prodanih izvodov in 16,9 milijona dolarjev zaslužka, v preteklih 6,5 letih pa je bila 34. najbolje prodajana računalniška igra.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.edge-online.com/features/top-100-pc-games-21st-century/|title=The Top 100 PC Games of the 21st Century|date=25. 8. 2006|accessdate=27. 3. 2026|website=Edge|archive-date=2012-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20121017165955/http://www.edge-online.com/features/top-100-pc-games-21st-century/|url-status=bot: unknown}}</ref> Evropska prodaja igre ''Grand Theft Auto III'' je do decembra 2001 dosegla ameriške številke.<ref name=":41" /> Bila je prva igra, ki je v Združenem kraljestvu prejela nagrado "Diamond", kar pomeni več kot milijon prodanih izvodov.<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|url=http://www.elspa.com/?i=3946|title=ELSPA Sales Awards: Diamond|accessdate=29. 3. 2026|website=Entertainment and Leisure Software Publishers Association|archive-date=2010-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100703023209/http://www.elspa.com/?i=3946|url-status=bot: unknown}}</ref> V Italiji se je igra v prvih treh mesecih prodala v 75.000 izvodih, kar je več kot petkrat več od pričakovanj distributerjev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nextgame.it/html/articolo.php?id=2356|title=GTA IV, Duke Nukem Forever, Nintendo, i prezzi dei videogiochi: Intervista a Pietro Vago|date=11. 3. 2002|accessdate=29. 3. 2026|website=Nextgame|archive-date=2002-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20020601090357/http://www.nextgame.it/html/articolo.php?id=2356|url-status=bot: unknown}}</ref> Na Japonskem so v prvem dnevu prodali približno 75.000 izvodov,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesindustry.biz/capcom-launches-grand-theft-auto-in-japan|title=Capcom launches Grand Theft Auto in Japan|date=30. 9. 2003|accessdate=29. 3. 2026|website=Games Industry|last=Fahey|first=Rob}}</ref> v prvem tednu 120.000,<ref name=":43">{{Navedi splet|url=http://www.japan-gamecharts.com/ps2.php|title=Sony PS2 Japanese Ranking|date=13. 1. 2008|accessdate=29. 3. 2026|website=Japan Game Charts|archive-date=2008-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20080116201555/http://www.japan-gamecharts.com/ps2.php|url-status=dead}}</ref> približno 300.000 do decembra 2003,<ref>{{Navedi splet|url=http://www.multiplayer.it/b2b/articoli.php3?id=10382|title=Take-Two: risultati finanziari 2003|date=22. 12. 2003|accessdate=29. 3. 2026|website=Multiplayer|archive-date=2004-08-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20040823065341/http://www.multiplayer.it/b2b/articoli.php3?id=10382|url-status=dead}}</ref> in več kot 350.000 do januarja 2008.<ref name=":43" /> ''Grand Theft Auto: Double Pack'' – paket, ki je vseboval ''Grand Theft Auto III'' in ''Grand Theft Auto: Vice City'' – je postal ena najbolje prodajanih iger za Xbox z več kot 1,59 milijona prodanimi izvodi v Združenih državah Amerike<ref name=":42" /> in več kot 1,25 milijona na Japonskem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www5e.biglobe.ne.jp/~hokora/xbrank.html|title=Xbox Software Best Seller Ranking (From: Feb 22, 2002 – Jan 16, 2004)|date=30. 1. 2005|accessdate=29. 3. 2026|website=Shrine of Data|archive-date=2005-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20050227195038/http://www5e.biglobe.ne.jp/~hokora/xbrank.html|url-status=dead}}</ref> Igra je postala ena najbolje prodajanih iger za PlayStation 2 z 11,6 milijona prodanimi izvodi,<ref>{{Navedi knjigo|title=Guinness World Records 2009 Gamer's Edition|last=Glenday|first=Craig|publisher=Guinness World Records|year=2009|isbn=978-1-904-99445-9|page=108}}</ref> do marca 2008 pa je bilo prodanih skupno 14,5 milijona enot.<ref>{{Navedi splet|url=http://taketwovalue.com/documents/TTWO_Value.pdf|title=Take-Two Interactive Software, Inc. Recommendation of the Board of Directors to Reject Electronic Arts Inc.'s Tender Offer|date=26. 3. 2008|accessdate=29. 3. 2026|website=Take-Two Interactive|archive-date=2008-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20080408234728/http://taketwovalue.com/documents/TTWO_Value.pdf|url-status=bot: unknown}}</ref> == Kontroverznosti == ''Grand Theft Auto III'' je sprožil več polemik. ''GameSpy'' mu je podelil nagrado za "najbolj nasilno igro leta". Označili so ga za "absolutno zavržnega" in zapisali, da igra nagrajuje igralce za "povzročanje kaosa" in "ubijanje na ducate nedolžnih ljudi", s čimer so podvomili o njegovi primernosti.<ref name=":44" /> Zaradi razvpitosti je ameriški trgovec [[Walmart|WalMart]] preverjal identiteto kupcev, ki so bili pri nakupu iger za odrasle mlajši od 17 let.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ign.com/articles/2013/05/06/ign-presents-the-history-of-grand-theft-auto-2?page=2|title=IGN Presents The History of Grand Theft Auto|date=6. 5. 2013|accessdate=5. 4. 2026|website=IGN|last=McLaughlin|first=Rus|last2=Thomas|first2=Lucas M.}}</ref> Shira Chess je ugotovila, da nasilje igralcev nima posledic zaradi možnosti ponovnega pojavljanja po smrti ali zaporu, in ugotovila, da zanika "resničnost smrtnosti in jo hkrati [vsiljuje] igralcem".<ref>Chess 2006, strani 80–90.</ref> Benzies je trdil, da je bilo nasilje mišljeno komično in da igre "ni treba jemati resno",<ref name=":2" /> Dan Houser pa je dejal, da se je ekipa zavedala pozornosti, ki jo bo igra pritegnila, vendar je "nikoli ni tržila na način, ki bi to izkoriščal".<ref name=":8" /> Igra igralcem omogoča sodelovanje v spolnih aktivnostih s prostitutkami in njihove umore, s čimer si igralec povrne porabljen denar, kar je naletelo na široko polemiko.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/men/the-filter/10308095/Grand-Theft-Auto-10-most-memorable-moments-in-GTA-history.html|title=Grand Theft Auto: 10 most memorable moments in GTA history|date=16. 9. 2013|accessdate=5. 4. 2026|website=The Daily Telegraph|last=Hoggins|first=Tom}}</ref> Igra je bila deležna tudi nekaj negativnih odzivov zaradi upodobitve kriminala in dovoljevanja nasilja nad policisti. Psiholog David Walsh z Nacionalnega inštituta za medije in družino je dejal, da igra "poveličuje antisocialno in kriminalno dejavnost"<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160418202744/http://usatoday30.usatoday.com/life/cyber/tech/review/games/2001/12/20/game-glorifies-crime.htm|title=Game glorifies a life of crime|date=20. 12. 2001|accessdate=5. 4. 2026|website=USA Today|last=Kent|first=Steven}}</ref> in da je "namen igre izvrševanje kaznivih dejanj".<ref name=":45">{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160422204919/http://www.kotaku.com.au/2011/10/grand-theft-auto-iii-the-birth-of-a-media-scapegoat/|title=Grand Theft Auto III: The Birth Of A Media Scapegoat|date=23. 10. 2011|accessdate=7. 4. 2026|website=Kotaku|last=Good|first=Owen}}</ref> V odgovor je pisec na ''Kotakuju'' Owen Good zapisal, da igra ne nagrajuje igralcev za "spretnost v kriminalu, ne glede na to, koliko je obtožena tega".<ref name=":45" /> Joanna Weiss iz ''The Boston Globe'' je opozorila na "adrenalin", ki ga igralci občutijo, ko v igri storijo kazniva dejanja, in opravičila nasilje zaradi njene zrele klasifikacije.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20020115141759/http://www.boston.com/globe/sunday/focus/stories/011302_theft.shtml|title=Connecting with your inner thug|date=13. 1. 2002|accessdate=7. 4. 2026|website=The Boston Globe|last=Weiss|first=Joanna}}</ref> Januarja 2002 je Nacionalna organizacija za ženske pozvala Rockstar in Take-Two, naj igro umakneta iz prodaje, saj "spodbuja nasilje in poniževanje žensk".<ref>{{Navedi splet|url=http://www-bcf.usc.edu/~anthonyb/itp101/articles/morality.doc|title=Playing a "Good" Game: A Philosophical Approach to Understanding the Morality of Games|accessdate=7. 4. 2026|website=University of Southern California|last=Reynolds|first=Ren}}</ref> Matt Richtel iz časopisa ''[[The New York Times]]'' je zapisal, da so dejavnosti v igri "presegle mejo slabega okusa".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2002/02/10/business/backslash-mayhem-and-far-from-the-nicest-kind.html|title=BACKSLASH; Mayhem, and Far From the Nicest Kind|date=10. 2. 2002|accessdate=7. 4. 2026|website=The New York Times|last=Richtel|first=Matt}}</ref> ''Grand Theft Auto III'' je bil sprva izdan v Avstraliji s klasifikacijo MA15+, vendar ga je Urad za klasifikacijo filma in literature (OFLC) po ponovnem pregledu prepovedal, pri čemer je navedel spolno vsebino in nasilje nad prostitutkami.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamespot.com/articles/australian-gtaiii-ban-upheld/1100-2832465/|title=Australian GTAIII ban upheld|date=13. 12. 2001|accessdate=7. 4. 2026|website=GameSpot|last=Ahmed|first=Shahed}}</ref><ref name=":47">{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.com/videos/grand-theft-auto-iiis-scandalous-australian-histor/2300-6341550/|title=Grand Theft Auto III's Scandalous Australian History|date=20. 10. 2011|accessdate=8. 4. 2026|website=GameSpot|last=Parker|first=Laura|last2=Tran|first2=Edmond}}</ref> Po pritožbi družbe Take-Two je OFLC 11. decembra 2001 ponovno potrdil prepoved, potem ko je igro skupaj s forenzičnim psihologom ponovno analiziral. Take-Two je igro v Avstraliji odpoklical, Rockstar pa je uvedel ustrezne spremembe. Januarja 2002 je bila izdana spremenjena različica s klasifikacijo MA15+, pri čemer so bile odstranjene spolne interakcije s prostitutkami.<ref name=":47" /> Igra je bila septembra 2019 ponovno ocenjena s klasifikacijo R18+, pri čemer so navedli "spolne dejavnosti, povezane s spodbudami in nagradami".<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20190928163647/https://www.kotaku.com.au/2019/09/grand-theft-auto-3-rated-r18-australia/|title=Grand Theft Auto 3 Has Been Re-Rated R18+|date=27. 9. 2019|accessdate=8. 4. 2026|website=Kotaku|last=Walker|first=Alex}}</ref> Na Japonskem je bila igra junija 2005 v prefekturi Kanagawa označena kot "škodljiva" za otroke, s čimer je bila v bistvu umaknjena z odprtih polic. Capcom je odločitev kritiziral in razmišljal o pravnih ukrepih, vendar ni nadaljeval, oznaka pa je na koncu privedla do povečanja prodaje.<ref name=":46" /> 25. junija 2003 sta najstniška krušna brata William in Josh Buckner streljala na voznike motornih vozil, pri čemer sta ubila Aarona Hamela in ranila Kimberly Bede. Storilca sta v izjavah preiskovalcem trdila, da so bila njuna dejanja navdihnjena z igro ''Grand Theft Auto III''. Družini Hamel in Bede sta se 20. oktobra 2003 odzvali s tožbo v višini 246 milijonov ameriških dolarjev proti podjetjem Rockstar, Take-Two, Sony Computer Entertainment in Wal-Mart.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20040816044256/http://edition.cnn.com/2003/LAW/10/22/videogame.lawsuit.ap/index.html|title=Lawsuit filed against Sony, Wal-Mart over game linked to shootings|date=23. 10. 2003|accessdate=8. 4. 2026|website=CNN}}</ref> Rockstar in Take-Two sta 29. oktobra 2003 na okrožnem sodišču Združenih držav Amerike vložila zahtevo za zavrženje tožbe, pri čemer sta navedla, da so "ideje in koncepti" ter "domnevni psihološki učinki" storilcev zaščiteni s klavzulo o svobodi govora iz prvega amandmaja.<ref name=":48">{{Navedi splet|url=http://www.gamespot.com/articles/rockstar-seeks-to-dismiss-gtaiii-lawsuit/1100-6081737/|title=Rockstar seeks to dismiss GTAIII lawsuit|date=11. 11. 2003|accessdate=8. 4. 2026|website=GameSpot|last=Calvert|first=Justin}}</ref> Jack Thompson, odvetnik, ki je zastopal žrtve, je zanikal Rockstarjeve trditve in poskušal tožbo prenesti na državno sodišče v obravnavo v skladu z zakonom o varstvu potrošnikov v Tennesseeju.<ref name=":48" /> == Zapuščina == ''Grand Theft Auto III'' je bil večkrat uvrščen med najboljše videoigre vseh časov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.webcitation.org/6g8rTRL2P?url=http://top100.ign.com/2003/11-20.html#18|title=IGN's Top 100 Games of All Time|date=8. 5. 2003|accessdate=8. 4. 2026|website=IGN}}</ref> Leta 2007 je ''GamePro'' ''Grand Theft Auto III'' označil za najpomembnejšo videoigro vseh časov in pojasnil, da so "elementi odprtega igranja igre revolucionarno spremenili način nastanka vseh videoiger".<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20110607143452/http://www.gamepro.com/article/features/110088/the-52-most-important-video-games-of-all-time-page-8-of-8/|title=Feature: The 52 Most Important Video Games of All Time (page 8 of 8)|date=24. 4. 2007|accessdate=8. 4. 2026|website=GamePro}}</ref> Podobno je ''IGN'' igro uvrstil med "10 najvplivnejših iger",<ref name=":49">{{Navedi splet|url=http://ign.com/articles/2007/12/11/igns-top-10-most-influential-games?page=2|title=IGN's Top 10 Most Influential Games|date=10. 12. 2007|accessdate=8. 4. 2026|website=IGN|last=Geddes|first=Ryan|last2=Hatfield|first2=Daemon}}</ref> ''GameSpot'' pa jo je uvrstil med najboljše igre vseh časov.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20070605020830/http://www.gamespot.com/features/6171873/index.html|title=Greatest Games of All Time: Grand Theft Auto III|date=4. 6. 2007|accessdate=8. 4. 2026|website=GameSpot}}</ref> Leta 2009 je ''Game Informer'' zapisal, da je ''Grand Theft Auto III'' "s svojim poglobljenim odprtim svetom za vedno spremenil igralniško pokrajino",<ref>Game Informer 2009, strani 44–79.</ref> leta 2016 pa jo je ''GamesRadar+'' označil za "najpomembnejšo igro" prvega desetletja 21. stoletja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/the-top-20-most-important-games-of-the-decade/|title=The top 20 most important games of the decade|date=1. 1. 2010|accessdate=8. 4. 2026|website=GamesRadar}}</ref> ''[[Time]]'' jo je novembra 2012<ref>{{Navedi splet|url=https://techland.time.com/2012/11/15/all-time-100-video-games/slide/all/|title=All-Time 100 Video Games|date=15. 11. 2012|accessdate=9. 4. 2026|website=Time}}</ref> in avgusta 2016<ref>{{Navedi splet|url=https://time.com/4458554/best-video-games-all-time/|title=The 50 Best Video Games of All Time|date=23. 8. 2016|accessdate=9. 4. 2026|website=Time|last=Peckham|first=Matt|last2=Eadicicco|first2=Lisa|last3=Fitzpatrick|first3=Alex}}</ref> označil za eno največjih videoiger vseh časov. Igra je bila izbrana kot del potujoče razstave ''Game On'', ki je prikazovala nekatere razvojne načrte in umetniška dela igre.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20200605082933/https://www.kotaku.com.au/2016/03/what-grand-theft-auto-iii-looked-like-on-the-drawing-board/|title=What Grand Theft Auto III Looked Like On The Drawing Board|date=3. 3. 2016|accessdate=9. 4. 2026|website=Kotaku|last=Eisenbeis|first=Richard}}</ref> Leta 2016 je Nacionalni muzej iger Strong uvrstil ''Grand Theft Auto III'' v svojo svetovno dvorano slavnih videoiger.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gamesradar.com/gta-3-sonic-the-hedgehog-and-more-join-world-video-game-hall-of-fame/|title=GTA 3, Sonic the Hedgehog, and more join World Video Game Hall of Fame|date=6. 5. 2016|accessdate=9. 4. 2026|website=GamesRadar+|last=Prell|first=Sam}}</ref> ''Grand Theft Auto III'' velja za igro, ki je popularizirala tip iger "sandbox", ki je navdihnil igre, kot so ''Crackdown'', ''Mafia'', ''Saints'' ''Row'', ''True'' ''Crime'' in ''Watch Dogs''.<ref name=":6" /><ref name=":49" /> Izraz "klon ''Grand Theft Auto''" se pogosto uporablja za opis kasnejših videoiger, izdanih s podobnim odprtim igranjem kot ''Grand Theft Auto III''. Medtem ko so prejšnje videoigre, vključno s prejšnjimi igrami ''Grand Theft Auto'', uporabljale odprti svet, je ''Grand Theft Auto III'' to osnovo igranja razširil v 3D-svet ter ponudil izjemno raznolikost mini iger in stranskih misij. Novinar Tom Bramwell je menil, da igra ni izumila veliko svojih igralnih funkcij, ampak jih je "združila vse skupaj". Zaradi večjega uspeha v primerjavi s predhodniki ji pripisujejo zasluge za popularizacijo žanra odprtega sveta. Dan Houser je menil, da je igra postala "eden najbolj živahnih žanrov danes", Garbut pa je menil, da je privedla do kompleksnosti prihodnjih iger odprtega sveta Rockstarja, vključno s poznejšimi igrami ''Grand Theft Auto'' in ''Red Dead Redemption 2'' (2018). Jack Harwood iz ''IGN''-a je menil, da je radijska postaja v igri navdihnila podobne vključitve v druge igre odprtega sveta, kot sta ''Mafia III'' (2016) in ''Watch Dogs: Legion'' (2020). Igra je tudi vzpodbudila trend ustvarjaanja videoiger za odrasle. Dan Houser je menil, da je drugim razvijalcem omogočila ustvarjanje nasilnih streljačin. Hal Halpin, predsednik Združenja potrošnikov zabavne industrije, je ''Grand Theft Auto III'' opisal kot "strelovod za razpravo o nasilju v igrah". Roger Hargreaves iz ''Metroa'' je zapisal, da je "spodbudila povsem nov val iger, ki so bile ... obsedene z nasiljem [in] kulturo tolp". Greg Ford iz ''Electronic Gaming Monthly'' je menil, da je igra mediju omogočila, da obravnava teme za odrasle na resnejši način, kot se je prej zdelo, in opozoril na izboljšanje klasifikacije videoiger zaradi njene polemike. King je dejal, da so bile videoigre takrat pogosto povezane z otroki ali piflarji, razvojna ekipa pa je "želela, da bi preostala zabavna industrija bila pozorna" in razumela, da lahko medij vsebuje tudi vsebine za odrasle. Po uspehu je Rockstar razvil nadaljnje igre v seriji. ''[[Grand Theft Auto: Vice City]]'' in ''[[Grand Theft Auto: San Andreas]]'' se dogajata na svojih naslovnih lokacijah v letih 1986 oziroma 1992. ''[[GTA Advance]]'' (2004) se dogaja v Liberty Cityju približno leto dni pred dogodki v ''Grand Theft Auto III''. ''[[Grand Theft Auto: Liberty City Stories]]'' (2005) se dogaja tri leta pred dogodki v ''Grand Theft Auto III'' v isti različici Liberty Cityja. Popolnoma prenovljena različica mesta je bila kasneje uporabljena v ''[[Grand Theft Auto IV]]'' (2008), ''[[Grand Theft Auto IV: The Lost and Damned]]'' (2009), ''[[Grand Theft Auto: The Ballad of Gay Tony]]'' (2009) in ''[[Grand Theft Auto: Chinatown Wars]]'' (2009). == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{Sklici|2|refs= <ref name="Greatest">Med viri, ki so uvrstili ''Grand Theft Auto III'' med najboljše videoigre vseh časov, so: * {{cite web |url=http://www.cnet.com/1990-11136_1-6310088-1.html |title=Top 10 video games |last=O'Neal |first=William |work=[[CNET]] |publisher=[[CBS Interactive]] |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080705120729/http://www.cnet.com/1990-11136_1-6310088-1.html |archive-date=5 July 2008 |ref=none}} * {{cite web |url=http://top100.ign.com/2003/11-20.html#18 |title=IGN's Top 100 Games of All Time |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=8 May 2003 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8rTRL2P?url=http://top100.ign.com/2003/11-20.html#18 |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}} * {{cite web |url=http://top100.ign.com/2005/051-060.html |title=IGN's Top 100 Games |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=2005 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8s87cmv?url=http://top100.ign.com/2005/051-060.html |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}} * {{cite web |url=http://microsites.ign.com/kfc/top99games/5.html |title=IGN and KFC Snacker Present Readers' Top 99 Games |work=[[IGN]] |publisher=[[Ziff Davis]] |date=21 April 2006 |access-date=20 March 2016 |archive-url=https://www.webcitation.org/6g8sJOgYD?url=http://microsites.ign.com/kfc/top99games/5.html |archive-date=20 March 2016 |url-status=dead}}</ref> }} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{Wikiquote}} * {{Official website}} [[Kategorija:Igre za Xbox]] [[Kategorija:Igre za Windows]] [[Kategorija:Igre za PlayStation 2]] [[Kategorija:Igre za iOS]] [[Kategorija:Grand Theft Auto|3]] [[Kategorija:Igre za Android]] [[Kategorija:Akcijsko-pustolovske videoigre]] [[Kategorija:Videoigre leta 2001]] gpn3cay49xy5xbkx9etre8w3gvsa362 0 596307 6657671 6605621 2026-04-09T00:20:50Z ~2026-13659-49 255600 /* N */ 6657671 wikitext text/x-wiki '''Seznam vietnamskih politikov''' je urejen po abecedi v običajnem vrstnem redu vietnamskih osebnih imen, tj. priimek, srednje ime in nato osebno ime. Ženska imena so označena z zvezdico* {{CompactTOC2}} {{seznami poklicev za narode|Vietnamcev|Vietnam|vietnamskih}} == B == *[[Bao Dai]] *[[Bùi Bằng Đoàn]] *[[Bùi Thanh Sơn]] *[[Bùi Thị Minh Hoài]]* ==C== * [[Chu Huy Mân]] * Chủ tịch đoàn == D == *[[Đàm Quang Trung]] *[[Đặng Thị Ngọc Thịnh]] *[[Đào Duy Tùng]] *[[Đinh La Thăng]] *[[Đinh Tiến Dũng]] *[[Đinh Thế Huynh]] *Đoàn Huy Chương *[[Đoàn Khuê]] *Đoàn Văn Điện *Đỗ Hoàng Điềm *[[Đỗ Mười]] (= Nguyen Duy Cong) (1917–2018) *[[Đồng Sỹ Nguyên]] *[[Đỗ Văn Chiến]] *[[Dương Đức Hiền]] *[[Dương Văn Minh]] == H == *[[Hà Huy Tập]] *[[Hoàng Anh]] (1912–2016) *Hoàng Cơ Minh *Hoàng Minh Chính *[[Hoàng Minh Giám]] *[[Hoàng Quốc Việt]] *[[Hoàng Trung Hải]] *[[Hoàng Văn Thụ]] *[[Hoàng Văn Hoan]] *[[Hồ Đức Phớc]] *[[Hồ Quốc Dũng]] *[[Ho Ši Minh (politik)|Ho Ši Minh]] *Hoàng Xuân Hãn *Hong Trung *[[Huỳnh Đảm]] *Huỳnh Phú Sổ *[[Huỳnh Tấn Phát]] *Huỳnh Thúc Kháng == L == *Lâm Văn Tết *[[Lê Duẩn]] *[[Lê Đức Anh]] (1920–2019) *[[Le Duc Tho|Lê Đức Thọ]] *[[Lê Hoài Trung]] *[[Lê Hồng Anh]] *[[Lê Hồng Phong]] *[[Le Kha Phieu]] *[[Lê Minh Hưng]] *[[Lê Minh Hương]] *[[Lê Minh Khái]] *[[Lê Phước Thọ]] *[[Lê Quang Đạo]] *[[Lê Thanh Hải]] *[[Lê Thanh Nghị]] *[[Lê Thành Long]] *[[Le Van Hoach]] *[[Lê Văn Lương]] *[[Lê Văn Thành]] *Lý Thái Hùng *[[Lương Cường]] *[[Lương Tam Quang]] == M == * [[Mai Chí Thọ]] * [[Mai Văn Chính]] == N == *Nghiêm Xuân Yêm *[[Ngo Dinh Diem]] *[[Nguyễn An Ninh]] *[[Nguyễn Bá Cẩn]] *[[Nguyen Cao Ky|Nguyễn Cao Kỳ]] *[[Nguyễn Chí Dũng]] *[[Nguyễn Chí Thanh]] *[[Nguyễn Cơ Thạch]] *[[Nguyễn Côn]] (1916–2022) *[[Nguyễn Công Tạn]] *[[Nguyễn Đóa]] *[[Nông Đức Mạnh]] *[[Nguyễn Duy Ngọc]] *[[Nguyễn Đức Tâm]] *[[Nguyễn Duy Trinh]] *[[Nguyễn Dy Niên]] *Nguyễn Giác Ngộ *[[Nguyễn Hải Thần]] (= Vu Hai Thu) *[[Nguyễn Hòa Bình]] *[[Nguyễn Hữu Thọ]] *Nguyen Kim *[[Nguyen Khanh|Nguyễn Khánh]] *[[Nguyễn Khoa Điềm]] *[[Nguyễn Lương Bằng]] *[[Nguyễn Lưu Viên]] *[[Nguyễn Mạnh Cầm]] *[[Nguyen Minh Triet]] *[[Nguyen Ngoc Tho]] *[[Nguyễn Ngọc Trìu]] *[[Nguyễn Phan Long]] *[[Nguyễn Phú Trọng]] *[[Nguyen Phuoc Buu Loc]], princ *[[Nguyễn Quyết]] (1922–2024) *[[Nguyễn Quốc Định]] *Nguyen Si Binh *[[Nguyễn Sinh Hùng]] *[[Nguyen Tan Dung]] *[[Nguyễn Thái Học]] *[[Nguyễn Thanh Bình]] *[[Nguyễn Thành Lê]] *[[Nguyễn Thị Bình]]* *[[Nguyễn Thị Định]] *[[Nguyễn Thị Doan]] *[[Nguyễn Thiện Nhân]] *[[Nguyễn Thị Kim Ngân]]* *[[Nguyễn Thị Xuân Mỹ]]* *[[Nguyễn Thị Thu Hà]]* *[[Nguyễn Trọng Nghĩa]] *[[Nguyễn Văn An]] *[[Nguyễn Văn Bình]] *[[Nguyễn Văn Chiền]] *[[Nguyễn Văn Cừ]] *[[Nguyễn Văn Huyên]] *[[Nguyễn Văn Kiết]] *[[Nguyễn Văn Linh]] *[[Nguyễn Văn Lộc]] *Thadeus Nguyễn Văn Lý *[[Nguyễn Văn Nên]] *[[Nguyen Van Tam]] *[[Nguyen Van Thieu|Nguyễn Văn Thiệu]] *[[Nguyen Van Thin]] *[[Nguyễn Văn Tố]] *[[Nguyễn Văn Vy]] *[[Nguyen Van Xuan]] *Nguyễn Xiển *Nguyễn Xuân Ngãi *[[Nguyễn Xuân Oánh]] *[[Nguyễn Xuân Phúc]] *[[Nguyễn Xuân Thắng]] *[[Nhất Linh]]=Nguyễn Tường Tam == P == *[[Phạm Bình Minh]] *[[Phạm Đăng Lâm]] *Phạm Đoan Trang* *[[Phạm Gia Khiêm]] *[[Phạm Hồng Thái]] *[[Phạm Hùng]] *[[Phạm Minh Chính]] *[[Phạm Quang Nghị]] *[[Phùng Quang Thanh]] *[[Phạm Thanh Ngân]] *[[Phạm Thế Duyệt]] *[[Phạm Thị Thanh Trà]] *[[Phạm Văn Trà]] *[[Phan Anh]] *[[Phan Châu Trinh]] *[[Phan Diễn]] *[[Phan Đình Trạc]] *[[Phan Huy Quát]] *[[Phan Khac Suu]] *[[Phan Kế Toại]] *[[Phan Quang Đán]] *Phan Tư Nghĩa *[[Phạm Văn Đồng]] *[[Phan Văn Giang]] *[[Phan Văn Khải]] *[[Phùng Quang Thanh]] *[[Phùng Văn Cung]] == T == *[[Tạ Thu Thâu]] *Thích Đôn Hậu *Thích Huyền Quang *Thích Quảng Độ *[[Tố Hữu]] *[[Tô Huy Rứa]] *[[Tô Lâm]] *[[Tôn Đức Thắng]] *[[Tòng Thị Phóng]]* *Tôn Thất Dương Kỵ *Trần Anh Kim *[[Trần Cẩm Tú]] *[[Trần Chánh Thành]] *[[Trần Đại Quang]] *[[Trần Đình Hoan]] *[[Trần Đức Lương]] *[[Trần Hồng Hà]] *[[Trần Lưu Quang]] *[[Trần Phú]] *[[Trần Phương]] *[[Trần Quỳnh]] *Tran Quoc Hien *[[Trần Quốc Hoàn]] *[[Trần Quốc Vượng]] *[[Trần Thanh Mẫn]] *[[Trần Thiện Khiêm]] *[[Trần Thị Trung Chiến]]* *[[Trần Trọng Kim]] *[[Trần Tuấn Anh]] (Tran Van An) *[[Trần Văn Chương]] *[[Trần Văn Cung]] *[[Trần Văn Đỗ]] *Philippe Trần Văn Hoài *[[Trần Văn Hương]] *[[Trần Văn Hữu]] *[[Trần Văn Khá]] *[[Trần Văn Lắm]] *[[Trần Xuân Bách]] *[[Trịnh Đình Dũng]] *[[Trịnh Đình Thảo]] *[[Trường Chinh]] (= Dang Xuan Hu) *[[Trương Hòa Bình]] *Truong Minh Duc *[[Trương Mỹ Hoa]] *[[Trương Quang Được]] *[[Trương Tấn Sang]] *[[Trương Thị Mai]]* *Trương Tử Anh *[[Trương Vĩnh Trọng]] == U == * [[Ung Văn Khiêm]] * Ủy ban Trung ương == V == *[[Van Tien Dung]] *Vi Đức Hồi *[[Võ Chí Công]] (1912–2011) *[[Vương Đình Huệ]] *[[Vo Nguyen Giap|Võ Nguyên Giáp]] *[[Võ Thị Ánh Xuân]] *[[Võ Văn Kiệt]] *[[Võ Văn Thưởng]] *[[Vũ Khoan]] *[[Vũ Oanh]] *[[Vương Đình Huệ]] *[[Vương Văn Bắc]] *[[Vũ Đức Đam]] *[[Vũ Hồng Khanh]] (1898–1993) *[[Vũ Trọng Kim]] *[[Vũ Văn Mẫu]] *[[Vũ Văn Ninh]] == X == * [[Xuân Thuỷ]] [[Kategorija:Seznami politikov]] [[Kategorija:Seznami Vietnamcev]] [[Kategorija:Vietnamski politiki]] 31sx8y08rdy186wxnlistmcsqak4949 6657672 6657671 2026-04-09T00:23:52Z ~2026-13659-49 255600 /* N */ 6657672 wikitext text/x-wiki '''Seznam vietnamskih politikov''' je urejen po abecedi v običajnem vrstnem redu vietnamskih osebnih imen, tj. priimek, srednje ime in nato osebno ime. Ženska imena so označena z zvezdico* {{CompactTOC2}} {{seznami poklicev za narode|Vietnamcev|Vietnam|vietnamskih}} == B == *[[Bao Dai]] (= Nguyen Vinh Thuy) *[[Bùi Bằng Đoàn]] *[[Bùi Thanh Sơn]] *[[Bùi Thị Minh Hoài]]* ==C== * [[Chu Huy Mân]] * Chủ tịch đoàn == D == *[[Đàm Quang Trung]] *[[Đặng Thị Ngọc Thịnh]] *[[Đào Duy Tùng]] *[[Đinh La Thăng]] *[[Đinh Tiến Dũng]] *[[Đinh Thế Huynh]] *Đoàn Huy Chương *[[Đoàn Khuê]] *Đoàn Văn Điện *Đỗ Hoàng Điềm *[[Đỗ Mười]] (= Nguyen Duy Cong) (1917–2018) *[[Đồng Sỹ Nguyên]] *[[Đỗ Văn Chiến]] *[[Dương Đức Hiền]] *[[Dương Văn Minh]] == H == *[[Hà Huy Tập]] *[[Hoàng Anh]] (1912–2016) *Hoàng Cơ Minh *Hoàng Minh Chính *[[Hoàng Minh Giám]] *[[Hoàng Quốc Việt]] *[[Hoàng Trung Hải]] *[[Hoàng Văn Thụ]] *[[Hoàng Văn Hoan]] *[[Hồ Đức Phớc]] *[[Hồ Quốc Dũng]] *[[Ho Ši Minh (politik)|Ho Ši Minh]] *Hoàng Xuân Hãn *Hong Trung *[[Huỳnh Đảm]] *Huỳnh Phú Sổ *[[Huỳnh Tấn Phát]] *Huỳnh Thúc Kháng == L == *Lâm Văn Tết *[[Lê Duẩn]] *[[Lê Đức Anh]] (1920–2019) *[[Le Duc Tho|Lê Đức Thọ]] *[[Lê Hoài Trung]] *[[Lê Hồng Anh]] *[[Lê Hồng Phong]] *[[Le Kha Phieu]] *[[Lê Minh Hưng]] *[[Lê Minh Hương]] *[[Lê Minh Khái]] *[[Lê Phước Thọ]] *[[Lê Quang Đạo]] *[[Lê Thanh Hải]] *[[Lê Thanh Nghị]] *[[Lê Thành Long]] *[[Le Van Hoach]] *[[Lê Văn Lương]] *[[Lê Văn Thành]] *Lý Thái Hùng *[[Lương Cường]] *[[Lương Tam Quang]] == M == * [[Mai Chí Thọ]] * [[Mai Văn Chính]] == N == *Nghiêm Xuân Yêm *[[Ngo Dinh Diem]] *[[Nguyễn An Ninh]] *[[Nguyễn Bá Cẩn]] *[[Nguyen Cao Ky|Nguyễn Cao Kỳ]] *[[Nguyễn Chí Dũng]] *[[Nguyễn Chí Thanh]] *[[Nguyễn Cơ Thạch]] *[[Nguyễn Côn]] (1916–2022) *[[Nguyễn Công Tạn]] *[[Nguyễn Đóa]] *[[Nông Đức Mạnh]] *[[Nguyễn Duy Ngọc]] *[[Nguyễn Đức Tâm]] *[[Nguyễn Duy Trinh]] *[[Nguyễn Dy Niên]] *Nguyễn Giác Ngộ *[[Nguyễn Hải Thần]] (= Vu Hai Thu) *[[Nguyễn Hòa Bình]] *[[Nguyễn Hữu Thọ]] *Nguyen Kim *[[Nguyen Khanh|Nguyễn Khánh]] *[[Nguyễn Khoa Điềm]] *[[Nguyễn Lương Bằng]] *[[Nguyễn Lưu Viên]] *[[Nguyễn Mạnh Cầm]] *[[Nguyen Minh Triet]] *[[Nguyen Ngoc Tho]] *[[Nguyễn Ngọc Trìu]] *[[Nguyễn Phan Long]] *[[Nguyễn Phú Trọng]] *[[Nguyen Phuoc Buu Loc]], princ *[[Nguyễn Quyết]] (1922–2024) *[[Nguyễn Quốc Định]] *Nguyen Si Binh *[[Nguyễn Sinh Hùng]] *[[Nguyen Tan Dung]] *[[Nguyễn Thái Học]] *[[Nguyễn Thanh Bình]] *[[Nguyễn Thành Lê]] *[[Nguyễn Thị Bình]]* *[[Nguyễn Thị Định]] *[[Nguyễn Thị Doan]] *[[Nguyễn Thiện Nhân]] *[[Nguyễn Thị Kim Ngân]]* *[[Nguyễn Thị Xuân Mỹ]]* *[[Nguyễn Thị Thu Hà]]* *[[Nguyễn Trọng Nghĩa]] *[[Nguyễn Văn An]] *[[Nguyễn Văn Bình]] *[[Nguyễn Văn Chiền]] *[[Nguyễn Văn Cừ]] *[[Nguyễn Văn Huyên]] *[[Nguyễn Văn Kiết]] *[[Nguyễn Văn Linh]] *[[Nguyễn Văn Lộc]] *Thadeus Nguyễn Văn Lý *[[Nguyễn Văn Nên]] *[[Nguyen Van Tam]] *[[Nguyen Van Thieu|Nguyễn Văn Thiệu]] *[[Nguyen Van Thin]] *[[Nguyễn Văn Tố]] *[[Nguyễn Văn Vy]] *[[Nguyen Van Xuan]] *Nguyễn Xiển *Nguyễn Xuân Ngãi *[[Nguyễn Xuân Oánh]] *[[Nguyễn Xuân Phúc]] *[[Nguyễn Xuân Thắng]] *[[Nhất Linh]]=Nguyễn Tường Tam == P == *[[Phạm Bình Minh]] *[[Phạm Đăng Lâm]] *Phạm Đoan Trang* *[[Phạm Gia Khiêm]] *[[Phạm Hồng Thái]] *[[Phạm Hùng]] *[[Phạm Minh Chính]] *[[Phạm Quang Nghị]] *[[Phùng Quang Thanh]] *[[Phạm Thanh Ngân]] *[[Phạm Thế Duyệt]] *[[Phạm Thị Thanh Trà]] *[[Phạm Văn Trà]] *[[Phan Anh]] *[[Phan Châu Trinh]] *[[Phan Diễn]] *[[Phan Đình Trạc]] *[[Phan Huy Quát]] *[[Phan Khac Suu]] *[[Phan Kế Toại]] *[[Phan Quang Đán]] *Phan Tư Nghĩa *[[Phạm Văn Đồng]] *[[Phan Văn Giang]] *[[Phan Văn Khải]] *[[Phùng Quang Thanh]] *[[Phùng Văn Cung]] == T == *[[Tạ Thu Thâu]] *Thích Đôn Hậu *Thích Huyền Quang *Thích Quảng Độ *[[Tố Hữu]] *[[Tô Huy Rứa]] *[[Tô Lâm]] *[[Tôn Đức Thắng]] *[[Tòng Thị Phóng]]* *Tôn Thất Dương Kỵ *Trần Anh Kim *[[Trần Cẩm Tú]] *[[Trần Chánh Thành]] *[[Trần Đại Quang]] *[[Trần Đình Hoan]] *[[Trần Đức Lương]] *[[Trần Hồng Hà]] *[[Trần Lưu Quang]] *[[Trần Phú]] *[[Trần Phương]] *[[Trần Quỳnh]] *Tran Quoc Hien *[[Trần Quốc Hoàn]] *[[Trần Quốc Vượng]] *[[Trần Thanh Mẫn]] *[[Trần Thiện Khiêm]] *[[Trần Thị Trung Chiến]]* *[[Trần Trọng Kim]] *[[Trần Tuấn Anh]] (Tran Van An) *[[Trần Văn Chương]] *[[Trần Văn Cung]] *[[Trần Văn Đỗ]] *Philippe Trần Văn Hoài *[[Trần Văn Hương]] *[[Trần Văn Hữu]] *[[Trần Văn Khá]] *[[Trần Văn Lắm]] *[[Trần Xuân Bách]] *[[Trịnh Đình Dũng]] *[[Trịnh Đình Thảo]] *[[Trường Chinh]] (= Dang Xuan Hu) *[[Trương Hòa Bình]] *Truong Minh Duc *[[Trương Mỹ Hoa]] *[[Trương Quang Được]] *[[Trương Tấn Sang]] *[[Trương Thị Mai]]* *Trương Tử Anh *[[Trương Vĩnh Trọng]] == U == * [[Ung Văn Khiêm]] * Ủy ban Trung ương == V == *[[Van Tien Dung]] *Vi Đức Hồi *[[Võ Chí Công]] (1912–2011) *[[Vương Đình Huệ]] *[[Vo Nguyen Giap|Võ Nguyên Giáp]] *[[Võ Thị Ánh Xuân]] *[[Võ Văn Kiệt]] *[[Võ Văn Thưởng]] *[[Vũ Khoan]] *[[Vũ Oanh]] *[[Vương Đình Huệ]] *[[Vương Văn Bắc]] *[[Vũ Đức Đam]] *[[Vũ Hồng Khanh]] (1898–1993) *[[Vũ Trọng Kim]] *[[Vũ Văn Mẫu]] *[[Vũ Văn Ninh]] == X == * [[Xuân Thuỷ]] [[Kategorija:Seznami politikov]] [[Kategorija:Seznami Vietnamcev]] [[Kategorija:Vietnamski politiki]] jrenapeivq7saqxe7kyn678mg809ns1 6657673 6657672 2026-04-09T00:25:32Z ~2026-13659-49 255600 /* L */ 6657673 wikitext text/x-wiki '''Seznam vietnamskih politikov''' je urejen po abecedi v običajnem vrstnem redu vietnamskih osebnih imen, tj. priimek, srednje ime in nato osebno ime. Ženska imena so označena z zvezdico* {{CompactTOC2}} {{seznami poklicev za narode|Vietnamcev|Vietnam|vietnamskih}} == B == *[[Bao Dai]] (= Nguyen Vinh Thuy) *[[Bùi Bằng Đoàn]] *[[Bùi Thanh Sơn]] *[[Bùi Thị Minh Hoài]]* ==C== * [[Chu Huy Mân]] * Chủ tịch đoàn == D == *[[Đàm Quang Trung]] *[[Đặng Thị Ngọc Thịnh]] *[[Đào Duy Tùng]] *[[Đinh La Thăng]] *[[Đinh Tiến Dũng]] *[[Đinh Thế Huynh]] *Đoàn Huy Chương *[[Đoàn Khuê]] *Đoàn Văn Điện *Đỗ Hoàng Điềm *[[Đỗ Mười]] (= Nguyen Duy Cong) (1917–2018) *[[Đồng Sỹ Nguyên]] *[[Đỗ Văn Chiến]] *[[Dương Đức Hiền]] *[[Dương Văn Minh]] == H == *[[Hà Huy Tập]] *[[Hoàng Anh]] (1912–2016) *Hoàng Cơ Minh *Hoàng Minh Chính *[[Hoàng Minh Giám]] *[[Hoàng Quốc Việt]] *[[Hoàng Trung Hải]] *[[Hoàng Văn Thụ]] *[[Hoàng Văn Hoan]] *[[Hồ Đức Phớc]] *[[Hồ Quốc Dũng]] *[[Ho Ši Minh (politik)|Ho Ši Minh]] *Hoàng Xuân Hãn *Hong Trung *[[Huỳnh Đảm]] *Huỳnh Phú Sổ *[[Huỳnh Tấn Phát]] *Huỳnh Thúc Kháng == L == *Lâm Văn Tết *[[Lê Duẩn]] (= Lê Văn Nhuận) *[[Lê Đức Anh]] (1920–2019) *[[Le Duc Tho|Lê Đức Thọ]] *[[Lê Hoài Trung]] *[[Lê Hồng Anh]] *[[Lê Hồng Phong]] *[[Le Kha Phieu]] *[[Lê Minh Hưng]] *[[Lê Minh Hương]] *[[Lê Minh Khái]] *[[Lê Phước Thọ]] *[[Lê Quang Đạo]] *[[Lê Thanh Hải]] *[[Lê Thanh Nghị]] *[[Lê Thành Long]] *[[Le Van Hoach]] *[[Lê Văn Lương]] *[[Lê Văn Thành]] *Lý Thái Hùng *[[Lương Cường]] *[[Lương Tam Quang]] == M == * [[Mai Chí Thọ]] * [[Mai Văn Chính]] == N == *Nghiêm Xuân Yêm *[[Ngo Dinh Diem]] *[[Nguyễn An Ninh]] *[[Nguyễn Bá Cẩn]] *[[Nguyen Cao Ky|Nguyễn Cao Kỳ]] *[[Nguyễn Chí Dũng]] *[[Nguyễn Chí Thanh]] *[[Nguyễn Cơ Thạch]] *[[Nguyễn Côn]] (1916–2022) *[[Nguyễn Công Tạn]] *[[Nguyễn Đóa]] *[[Nông Đức Mạnh]] *[[Nguyễn Duy Ngọc]] *[[Nguyễn Đức Tâm]] *[[Nguyễn Duy Trinh]] *[[Nguyễn Dy Niên]] *Nguyễn Giác Ngộ *[[Nguyễn Hải Thần]] (= Vu Hai Thu) *[[Nguyễn Hòa Bình]] *[[Nguyễn Hữu Thọ]] *Nguyen Kim *[[Nguyen Khanh|Nguyễn Khánh]] *[[Nguyễn Khoa Điềm]] *[[Nguyễn Lương Bằng]] *[[Nguyễn Lưu Viên]] *[[Nguyễn Mạnh Cầm]] *[[Nguyen Minh Triet]] *[[Nguyen Ngoc Tho]] *[[Nguyễn Ngọc Trìu]] *[[Nguyễn Phan Long]] *[[Nguyễn Phú Trọng]] *[[Nguyen Phuoc Buu Loc]], princ *[[Nguyễn Quyết]] (1922–2024) *[[Nguyễn Quốc Định]] *Nguyen Si Binh *[[Nguyễn Sinh Hùng]] *[[Nguyen Tan Dung]] *[[Nguyễn Thái Học]] *[[Nguyễn Thanh Bình]] *[[Nguyễn Thành Lê]] *[[Nguyễn Thị Bình]]* *[[Nguyễn Thị Định]] *[[Nguyễn Thị Doan]] *[[Nguyễn Thiện Nhân]] *[[Nguyễn Thị Kim Ngân]]* *[[Nguyễn Thị Xuân Mỹ]]* *[[Nguyễn Thị Thu Hà]]* *[[Nguyễn Trọng Nghĩa]] *[[Nguyễn Văn An]] *[[Nguyễn Văn Bình]] *[[Nguyễn Văn Chiền]] *[[Nguyễn Văn Cừ]] *[[Nguyễn Văn Huyên]] *[[Nguyễn Văn Kiết]] *[[Nguyễn Văn Linh]] *[[Nguyễn Văn Lộc]] *Thadeus Nguyễn Văn Lý *[[Nguyễn Văn Nên]] *[[Nguyen Van Tam]] *[[Nguyen Van Thieu|Nguyễn Văn Thiệu]] *[[Nguyen Van Thin]] *[[Nguyễn Văn Tố]] *[[Nguyễn Văn Vy]] *[[Nguyen Van Xuan]] *Nguyễn Xiển *Nguyễn Xuân Ngãi *[[Nguyễn Xuân Oánh]] *[[Nguyễn Xuân Phúc]] *[[Nguyễn Xuân Thắng]] *[[Nhất Linh]]=Nguyễn Tường Tam == P == *[[Phạm Bình Minh]] *[[Phạm Đăng Lâm]] *Phạm Đoan Trang* *[[Phạm Gia Khiêm]] *[[Phạm Hồng Thái]] *[[Phạm Hùng]] *[[Phạm Minh Chính]] *[[Phạm Quang Nghị]] *[[Phùng Quang Thanh]] *[[Phạm Thanh Ngân]] *[[Phạm Thế Duyệt]] *[[Phạm Thị Thanh Trà]] *[[Phạm Văn Trà]] *[[Phan Anh]] *[[Phan Châu Trinh]] *[[Phan Diễn]] *[[Phan Đình Trạc]] *[[Phan Huy Quát]] *[[Phan Khac Suu]] *[[Phan Kế Toại]] *[[Phan Quang Đán]] *Phan Tư Nghĩa *[[Phạm Văn Đồng]] *[[Phan Văn Giang]] *[[Phan Văn Khải]] *[[Phùng Quang Thanh]] *[[Phùng Văn Cung]] == T == *[[Tạ Thu Thâu]] *Thích Đôn Hậu *Thích Huyền Quang *Thích Quảng Độ *[[Tố Hữu]] *[[Tô Huy Rứa]] *[[Tô Lâm]] *[[Tôn Đức Thắng]] *[[Tòng Thị Phóng]]* *Tôn Thất Dương Kỵ *Trần Anh Kim *[[Trần Cẩm Tú]] *[[Trần Chánh Thành]] *[[Trần Đại Quang]] *[[Trần Đình Hoan]] *[[Trần Đức Lương]] *[[Trần Hồng Hà]] *[[Trần Lưu Quang]] *[[Trần Phú]] *[[Trần Phương]] *[[Trần Quỳnh]] *Tran Quoc Hien *[[Trần Quốc Hoàn]] *[[Trần Quốc Vượng]] *[[Trần Thanh Mẫn]] *[[Trần Thiện Khiêm]] *[[Trần Thị Trung Chiến]]* *[[Trần Trọng Kim]] *[[Trần Tuấn Anh]] (Tran Van An) *[[Trần Văn Chương]] *[[Trần Văn Cung]] *[[Trần Văn Đỗ]] *Philippe Trần Văn Hoài *[[Trần Văn Hương]] *[[Trần Văn Hữu]] *[[Trần Văn Khá]] *[[Trần Văn Lắm]] *[[Trần Xuân Bách]] *[[Trịnh Đình Dũng]] *[[Trịnh Đình Thảo]] *[[Trường Chinh]] (= Dang Xuan Hu) *[[Trương Hòa Bình]] *Truong Minh Duc *[[Trương Mỹ Hoa]] *[[Trương Quang Được]] *[[Trương Tấn Sang]] *[[Trương Thị Mai]]* *Trương Tử Anh *[[Trương Vĩnh Trọng]] == U == * [[Ung Văn Khiêm]] * Ủy ban Trung ương == V == *[[Van Tien Dung]] *Vi Đức Hồi *[[Võ Chí Công]] (1912–2011) *[[Vương Đình Huệ]] *[[Vo Nguyen Giap|Võ Nguyên Giáp]] *[[Võ Thị Ánh Xuân]] *[[Võ Văn Kiệt]] *[[Võ Văn Thưởng]] *[[Vũ Khoan]] *[[Vũ Oanh]] *[[Vương Đình Huệ]] *[[Vương Văn Bắc]] *[[Vũ Đức Đam]] *[[Vũ Hồng Khanh]] (1898–1993) *[[Vũ Trọng Kim]] *[[Vũ Văn Mẫu]] *[[Vũ Văn Ninh]] == X == * [[Xuân Thuỷ]] [[Kategorija:Seznami politikov]] [[Kategorija:Seznami Vietnamcev]] [[Kategorija:Vietnamski politiki]] 70dzftvskiogw011dmoks9d2zlp8v9o 4 596359 6657455 6657412 2026-04-08T12:11:18Z Shabicht 3554 /* Pregled nad napredkom */ 6657455 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska vojska |tema=Slovenske župnije |mentor= |koordinator=[[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] |sodelovanje=[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]], Wikipedisti |nadrejeni=Krščanstvo na Slovenskem |podrejeni= }} [[Wikipedija:WikiProjekt|Wikiprojekt]] [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|Slovenske župnije]] je Wikiprojekt, namenjen urejenemu dopolnjevanju/ustvarjanju/popravljanju člankov o slovenskih župnijah. == Cilji projekta == S projektom želimo prispevati k člankom o slovenskih župnijah. Ključne informacije, ki bi jih morala vsebovati vsaka stran so: * '''uprava in vodstvo''' (''škofija, dekanija, naddekanat; župnik, duhovni pomočnik, kaplan/ upravljana z druge župnije...''); * '''naselja in podružnične cerkve v župniji;''' * '''osnovna zgodovina''' ''(ustanovitev oz. prva omemba, matična župnija, spremembe v upravi (npr. škofija), spremembe v obsegu...);'' * povezava na spletno stran (če ta obstaja); Dobrodošel je tudi npr. seznam župnikov in župnijskih upraviteljev. Prav tako želimo ustvariti članke, ki še ne obstajajo: '''Grškokatoliške župnije''' * [[Grkokatoliška župnija Drage]] * [[Grkokatoliška parohija Ljubljana]] * [[Grkokatoliška župnija Metlika]] * [[Grkokatoliška skupnost Novo mesto]] '''Slovenske zamejske župnije''' * [[Župnija Doberdob]], Italija * [[Župnija Gornji Senik|Gornji Senik]], Madžarska '''Slovenske župnije v Ameriki''' ''(župnije slovenskih izseljencev v ZDA, Kanadi, Argentini...)'' == Pregled nad napredkom == {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col4center" ! [[Župnija]] ! [[Dekanija]] ! [[Škofija]] !urejeno !opombe |- | [[Župnija Adlešiči|Adlešiči]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, sakralni objekti | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic (v ločenih člankih), viri in sklici |- | [[Župnija Ajdovec|Ajdovec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis cerkva, spominske plošče | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnice, župnija nima spletne strani, e-maila, vir zgodovinskih podatkov je omejen |- | [[Župnija Ajdovščina|Ajdovščina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva | manjka: zgodovina, opis župnijske cerkve, opis podružnice, viri |- | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic, zgodovina in zgodovinski viri |- | [[Župnija Ankaran|Ankaran]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev, viri |- | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), župnija nima spletne strani, opis kapel, zgodovinski viri ter sklici |- | [[Župnija Artiče|Artiče]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bakovci|Bakovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Banja Loka|Banja Loka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, spletne povezave, popis sedanjih cerkva | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, fotografije, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Batuje|Batuje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, spletne povezave, popis cerkva, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, sklici in citati iz navedenih virov |- | [[Župnija Begunje na Gorenjskem|Begunje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, opis župnijske cerkve in podružnice | manjka: opis druge podružnice (v ločenem članku), zgodovina, sklici iz virov |- | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stanje, zgodovina, opis cerkva (v ločenih člankih), sklici in viri |- | [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stranje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, sklici, uprava župnije |- | [[Župnija Bele Vode|Bele Vode]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, popis župnijske cerkve in obeh podružnic | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici in pisni viri, opisi in fotografije podružnic |- | [[Župnija Beltinci|Beltinci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), kapela (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|Koper]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Besnica|Besnica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bevke|Bevke]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, sklici | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri |- | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, viri | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri o župniji v času Jožefa II., opisi in fotografije podružnic. |- | [[Župnija Bilje|Bilje]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, opis župnijske cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku, pisni viri o ustanovitvi župnije, fotografije |- | [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic, viri, sklici |- | [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev in ena podružnica (v ločenih člankih), povečana župnija | manjka: opis cerkve v Šentožboltu, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, samostan | manjka: opis ene podružnice, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, seznam podružnic | manjka: opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bočna|Bočna]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis župnijske cerkve | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), zgodovina, seznam in opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bogojina|Bogojina]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, kapele | manjka: zgodovinski viri, opis kapel (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Bohinjska Bela|Bohinjska Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnice, zgodovinski viri | manjka: župnijska cerkev in podružnica v ločenih člankih, sklici |- | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici in viri |- | [[Župnija Borovnica|Borovnica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici |- | [[Župnija Branik|Branik]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), sklici | |- | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic (v ločenih člankih), fotografije, sklici |- | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, spletna stran | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovinski viri,sklici |- | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, zgodovinski viri in sklici | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku) |- | [[Župnija Brezovica (Nadškofija Ljubljana)|Brezovica]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brežice|Brežice]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis sakralnih objektov, sedanje stanje | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brusnice|Brusnice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, viri in sklici |- | [[Župnija Buče|Buče]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), viri in sklici |- | [[Župnija Bučka|Bučka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Cankova|Cankova]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Celje - Bl. Anton Martin Slomšek|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Celje - Sv. Cecilija|Celje - Sv. Cecilija]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, stolnica | |- | [[Župnija Celje - Sv. Duh|Celje - Sv. Duh]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Celje - Sv. Jožef|Celje - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Cezanjevci|Cezanjevci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Col|Col]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje in zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Čatež ob Savi|Čatež ob Savi]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Črenšovci|Črenšovci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Črešnjevec|Črešnjevec]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Črneče|Črneče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh|Črni Vrh]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|Črni Vrh nad Idrijo]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črniče|Črniče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, župnijska cerkev, zgodovina cerkve | manjka zgodovina župnije in viri o tem | |- | [[Župnija Deskle|Deskle]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Divača|Divača]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dob|Dob]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrovnik|Dobrovnik]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dokležovje|Dokležovje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol pri Hrastniku]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dolenci|Dolenci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dolenja vas|Dolenja vas]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dolnji Logatec|Dolnji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dornava|Dornava]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Dornberk|Dornberk]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dovje|Dovje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dragatuš|Dragatuš]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Dravograd|Dravograd]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Drežnica|Drežnica]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice, spletna stran | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis cerkva |- | [[Župnija Duplje|Duplje]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Fram|Fram]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Frankolovo|Frankolovo]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | |- | [[Župnija Galicija|Galicija]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Godovič|Godovič]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Gomilsko|Gomilsko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goriče|Goriče]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gorje|Gorje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornja Ponikva|Gornja Ponikva]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gornja Sveta Kungota|Gornja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gotovlje|Gotovlje]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gozd|Gozd]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Hoče|Hoče]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Horjul|Horjul]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotedršica|Hotedršica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotič|Hotič]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotiza|Hotiza]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrpelje-Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ihan|Ihan]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izlake|Izlake]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice | dopolniti zgodovino, opis podružnic |- | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jarše|Jarše]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javor|Javor]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javorje|Javorje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Javorje nad Škofjo Loko|Javorje nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Jernej nad Muto|Jernej nad Muto]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jezersko|Jezersko]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jurklošter|Jurklošter]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Kartuzija Jurklošter]] | zamenjati infopolje, manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnica|Kamnica]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kančevci|Kančevci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapela pri Radencih|Kapela pri Radencih]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kapla na Kozjaku|Kapla na Kozjaku]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kebelj|Kebelj]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kidričevo|Kidričevo]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje in podružnice | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kobilje|Kobilje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kočevska Reka|Kočevska Reka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kog|Kog]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kokrica|Kokrica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Komenda|Komenda]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Koprivna|Koprivna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Koprivnik v Bohinju|Koprivnik v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koroška Bela|Koroška Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kotlje|Kotlje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kovor|Kovor]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Šmartin|Kranj - Šmartin]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Zlato Polje|Kranj - Zlato Polje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krašnja|Krašnja]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križe|Križe]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križevci pri Ljutomeru|Križevci pri Ljutomeru]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kuzma|Kuzma]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Laporje|Laporje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina pražupnije | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Ledine|Ledine]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|Lenart v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Levpa|Levpa]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Libeliče|Libeliče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lipoglav|Lipoglav]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Litija|Litija]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubečna|Ljubečna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Barje|Ljubljana - Barje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Bežigrad|Ljubljana - Bežigrad]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Črnuče|Ljubljana - Črnuče]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Dravlje|Ljubljana - Dravlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Fužine|Ljubljana - Fužine]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Ježica|Ljubljana - Ježica]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog|Ljubljana - Kašelj/Zalog]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kodeljevo|Ljubljana - Kodeljevo]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Podutik|Ljubljana - Podutik]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Rudnik|Ljubljana - Rudnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Stožice|Ljubljana - Stožice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Jakob|Ljubljana - Sv. Jakob]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Križ|Ljubljana - Sv. Križ]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj|Ljubljana - Sv. Nikolaj]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Ljubljana - Sv. Peter]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šiška|Ljubljana - Šiška]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Ljubljana - Šmartno ob Savi|Ljubljana - Šmartno ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Štepanja vas|Ljubljana - Štepanja vas]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Trnovo|Ljubljana - Trnovo]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Vič|Ljubljana - Vič]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Zadobrova|Ljubljana - Zadobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah (Loče)]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Loka pri Zidanem mostu|Loka pri Zidanem mostu]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lokev|Lokev]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lom (Nadškofija Ljubljana)|Lom]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Loški Potok|Loški Potok]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Lucija|Lucija]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino |- | [[Župnija Luče ob Savinji|Luče ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lučine|Lučine]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Majšperk|Majšperk]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Makole|Makole]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Mala Nedelja|Mala Nedelja]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zvonik | manjkata zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Košaki|Maribor - Košaki]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija, Mati Cerkve, Maribor - Pobrežje|Maribor - Marija, Mati Cerkve]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Radvanje|Maribor - Radvanje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Bosko|Maribor - Sv. Janez Bosko]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik|Maribor - Sv. Janez Krstnik]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Jožef|Maribor - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Križ|Maribor - Sv. Križ]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Magdalena|Maribor - Sv. Magdalena]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Rešnje Telo|Maribor - Sv. Rešnje Telo]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Tezno|Maribor - Tezno]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Martjanci|Martjanci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, ugotoviti podružnice, opis podružnic |- | [[Župnija Mavčiče|Mavčiče]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mengeš|Mengeš]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mežica|Mežica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mošnje|Mošnje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Motnik|Motnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mozelj|Mozelj]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Muta|Muta]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Naklo|Naklo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, samostana | |- | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Nevlje|Nevlje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Notranje Gorice|Notranje Gorice]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Štifta|Nova Štifta]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Kapitelj|Novo mesto - Kapitelj]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Novo mesto - Šmihel]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Odranci|Odranci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Opatje selo|Opatje selo]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ormož|Ormož]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Osilnica|Osilnica]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Otlica|Otlica]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ovsiše|Ovsiše]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pečarovci|Pečarovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Peče|Peče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pernice|Pernice]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pertoča|Pertoča]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Pesnica|Pesnica]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Petrovče|Petrovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, minoritski samostan | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pišece|Pišece]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pivka|Pivka]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Planina pri Sevnici|Planina pri Sevnici]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podbrdo|Podbrdo]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podgorje pri Slovenj Gradcu|Podgorje pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Koper)|Podgrad]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podkraj|Podkraj]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podlipa|Podlipa]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polzela|Polzela]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Ponikva|Ponikva]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, nekatere podružnice |- | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino, viri |- | [[Župnija Postojna|Postojna]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Prebold|Prebold]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | |manjka infopolje, zgodovina, župijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Predoslje|Predoslje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preloka|Preloka]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preska|Preska]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |zgodovina, podružnice, obseg, osnovni podatki, seznam župnikov | |- | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Prevorje|Prevorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, podružnice | |- | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prvačina|Prvačina]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|Ptuj - Sv. Jurij]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjkajo podružnice z opisi |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Ožbalt|Ptuj - Sv. Ožbalt]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Peter in Pavel|Ptuj - Sv. Peter in Pavel]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev - bazilika | |- | [[Župnija Rače|Rače]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radenci|Radenci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radmirje|Radmirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, Radmirska zakladnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Radomlje|Radomlje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Radovljica|Radovljica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Raka|Raka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Rakek|Rakek]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rakitna|Rakitna]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rateče - Planica|Rateče - Planica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razbor pod Lisco|Razbor pod Lisco]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Razbor pri Slovenj Gradcu|Razbor pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razkrižje|Razkrižje]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Remšnik|Remšnik]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Renče|Renče]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Reteče|Reteče]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ribno|Ribno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Rogatec|Rogatec]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Rova|Rova]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rovte|Rovte]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnici | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sela pri Kamniku|Sela pri Kamniku]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sela pri Šumberku|Sela pri Šumberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, nekatere podružnice | manjkajo: zgodovina, opis župnijske cerkve in podružnic |- | [[Župnija Sele pri Slovenj Gradcu|Sele pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Senovo|Senovo]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sinji Vrh|Sinji Vrh]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Skomarje|Skomarje]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | '''izbrani članek Wikipedije''' | |- | [[Župnija Smlednik|Smlednik]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, podružnice |- | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Solkan|Solkan]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sora|Sora]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sorica|Sorica]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sostro|Sostro]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |osnovni podatki, zgodovina, podružnice | |- | [[Župnija Soteska|Soteska]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Spodnja Sveta Kungota|Spodnja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Srednja vas v Bohinju|Srednja vas v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sromlje|Sromlje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stična|Stična]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev, cistercijanski samostan | |- | [[Župnija Stoperce|Stoperce]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stranice|Stranice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Stranje|Stranje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strojna|Strojna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Struge|Struge]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Studenice|Studenice]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, samostan, podružnice | |- | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Suhor|Suhor]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Ana v Slovenskih goricah|Sv. Ana v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž nad Polzelo|Sv. Andraž nad Polzelo]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec|Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton (Škofija Koper)|Sv. Anton]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Anton na Pohorju|Sv. Anton na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton v Slovenskih goricah|Sv. Anton v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Slovenskih goricah|Sv. Barbara v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane|Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikt v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah|Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Danijel nad Prevaljami|Sv. Danijel nad Prevaljami]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh - Veliki Trn|Sv. Duh - Veliki Trn]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh na Ostrem vrhu|Sv. Duh na Ostrem vrhu]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Ema|Sv. Ema]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Florijan v Doliču|Sv. Florijan v Doliču]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjkajo podružnice in njihov opis |- | [[Župnija Sv. Gregor|Sv. Gregor]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob ob Savi|Sv. Jakob ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob v Slovenskih goricah|Sv. Jakob v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jedert nad Laškim|Sv. Jedert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sv. Jernej pri Ločah]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sv. Jošt na Kozjaku|Sv. Jošt na Kozjaku]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Pesnici|Sv. Jurij ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Taboru|Sv. Jurij ob Taboru]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sv. Katarina - Topol]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Jesenicami|Sv. Križ nad Jesenicami]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Mariborom|Sv. Križ nad Mariborom]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Sv. Kunigunda na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, | manjka zgodovina, podružnica na Resniku |- | [[Župnija Sv. Lenart|Sv. Lenart]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart nad Laškim|Sv. Lenart nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart - Podgorci|Sv. Lenart - Podgorci]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc - Juršinci|Sv. Lovrenc - Juršinci]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju|Sv. Lovrenc na Dravskem polju]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc nad Štorami|Sv. Lovrenc nad Štorami]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta niže Ptuja|Sv. Marjeta niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta ob Pesnici|Sv. Marjeta ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Marko niže Ptuja|Sv. Marko niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Martin na Pohorju|Sv. Martin na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane|Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž nad Laškim|Sv. Miklavž nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž ob Dravi|Sv. Miklavž ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Ožbalt ob Dravi|Sv. Ožbalt ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kristan Vrhu|Sv. Peter na Kristan Vrhu]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kronski gori|Sv. Peter na Kronski gori]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, [[Svete gore, Bistrica ob Sotli|Svete gore]] | manjka vse ostalo! |- | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Primož na Pohorju|Sv. Primož na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Rok ob Sotli|Sv. Rok ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Rupert nad Laškim|Sv. Rupert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Rupert v Slovenskih goricah|Sv. Rupert v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Štefan|Sv. Štefan]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Tomaž|Sv. Tomaž]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica nad Cerknico|Sv. Trojica nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Urban - Destrnik|Sv. Urban - Destrnik]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Venčesl|Sv. Venčesl]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Vid pri Planini|Sv. Vid pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Cerknico|Sv. Vid nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Valdekom|Sv. Vid nad Valdekom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid pri Ptuju|Sv. Vid pri Ptuju]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svečina|Svečina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Svetinje|Svetinje]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svibno|Svibno]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šempas|Šempas]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šenčur|Šenčur]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentgotard|Šentgotard]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjanž na Vinski Gori|Šentjanž na Vinski Gori]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjur|Šentjur]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjurij - Podkum|Šentjurij - Podkum]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlambert|Šentlambert]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlovrenc|Šentlovrenc]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofije|Škofije]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofja Loka - Suha|Škofja Loka - Suha]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofljica|Škofljica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmarca - Duplica|Šmarca - Duplica]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Dreti|Šmartno ob Dreti]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno pod Šmarno goro|Šmartno pod Šmarno goro]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šmartno v Rožni dolini|Šmartno v Rožni dolini]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmihel|Šmihel]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmihel nad Mozirjem|Šmihel nad Mozirjem]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmihel pri Žužemberku|Šmihel pri Žužemberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmiklavž pri Slovenj Gradcu|Šmiklavž pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Ljubljana)|Špitalič]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, Žička kartuzija | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Št. Ilj pod Turjakom|Št. Ilj pod Turjakom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|Št. Ilj pri Velenju]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj v Slovenskih goricah|Št. Ilj v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž na Dravskem polju - Starše|Št. Janž na Dravskem polju - Starše]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž pri Dravogradu|Št. Janž pri Dravogradu]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Jurij pri Grosupljem|Št. Jurij pri Grosupljem]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Štanga|Štanga]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šturje|Šturje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Teharje|Teharje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Tinje|Tinje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka opis, župnijska cerkev, podružnice in opis podružnic |- | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Toplice|Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trbonje|Trbonje]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Marija|Trbovlje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trebelno|Trebelno]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trnje|Trnje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Trstenik|Trstenik]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trzin|Trzin]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Tunjice|Tunjice]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Unec|Unec]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velenje - Bl. A. M. Slomšek|Velenje - Bl. A. M. Slomšek]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Velika Polana|Velika Polana]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Veliki Gaber|Veliki Gaber]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Veržej|Veržej]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Vipava|Vipava]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vir|Vir]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vogrsko|Vogrsko]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, podružnice | |- | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vranja Peč|Vranja Peč]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrh - Sv. Trije Kralji|Vrh - Sv. Trije Kralji]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Škofija Koper)|Vrhpolje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana)|Vrhpolje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrtojba|Vrtojba]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vuhred|Vuhred]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Koper)|Zagorje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Zaplana|Zaplana]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zasip|Zasip]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zavodnje|Zavodnje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zdole|Zdole]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zgornja Polskava|Zgornja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, zgodovina, opis podružnic |- | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjkata sedanja in nekdanja župnijska cerkev, ki sta združeni |- | [[Župnija Žalec|Žalec]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žalna|Žalna]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Železniki|Železniki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Želimlje|Želimlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Žiče|Žiče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Žiri|Žiri]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žusem|Žusem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |} {| class="wikitable" |+ ![[Župnija]] / [[vikariat]] !urejeno !opombe |- |[[Bolniška župnija]] | | |- |[[Univerzitetna župnija Maribor]] | | |- |[[Zaporniški vikariat]] | | |- |[[Policijski vikariat]] | | |- |[[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] | | |} == Glej tudi: == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Aktivni WikiProjekti]] eotgyiso440g0mto3sj04ibq1j0if1r 6657588 6657455 2026-04-08T18:31:06Z Shabicht 3554 /* Pregled nad napredkom */ 6657588 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt |projekt=Slovenska vojska |tema=Slovenske župnije |mentor= |koordinator=[[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] |sodelovanje=[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]], Wikipedisti |nadrejeni=Krščanstvo na Slovenskem |podrejeni= }} [[Wikipedija:WikiProjekt|Wikiprojekt]] [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji|Slovenske župnije]] je Wikiprojekt, namenjen urejenemu dopolnjevanju/ustvarjanju/popravljanju člankov o slovenskih župnijah. == Cilji projekta == S projektom želimo prispevati k člankom o slovenskih župnijah. Ključne informacije, ki bi jih morala vsebovati vsaka stran so: * '''uprava in vodstvo''' (''škofija, dekanija, naddekanat; župnik, duhovni pomočnik, kaplan/ upravljana z druge župnije...''); * '''naselja in podružnične cerkve v župniji;''' * '''osnovna zgodovina''' ''(ustanovitev oz. prva omemba, matična župnija, spremembe v upravi (npr. škofija), spremembe v obsegu...);'' * povezava na spletno stran (če ta obstaja); Dobrodošel je tudi npr. seznam župnikov in župnijskih upraviteljev. Prav tako želimo ustvariti članke, ki še ne obstajajo: '''Grškokatoliške župnije''' * [[Grkokatoliška župnija Drage]] * [[Grkokatoliška parohija Ljubljana]] * [[Grkokatoliška župnija Metlika]] * [[Grkokatoliška skupnost Novo mesto]] '''Slovenske zamejske župnije''' * [[Župnija Doberdob]], Italija * [[Župnija Gornji Senik|Gornji Senik]], Madžarska '''Slovenske župnije v Ameriki''' ''(župnije slovenskih izseljencev v ZDA, Kanadi, Argentini...)'' == Pregled nad napredkom == {{Statično številčenje vrstic}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col4center" ! [[Župnija]] ! [[Dekanija]] ! [[Škofija]] !urejeno !opombe |- | [[Župnija Adlešiči|Adlešiči]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, sakralni objekti | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic (v ločenih člankih), viri in sklici |- | [[Župnija Ajdovec|Ajdovec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis cerkva, spominske plošče | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnice, župnija nima spletne strani, e-maila, vir zgodovinskih podatkov je omejen |- | [[Župnija Ajdovščina|Ajdovščina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva | manjka: zgodovina, opis župnijske cerkve, opis podružnice, viri |- | [[Župnija Ambrus|Ambrus]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: opis župnijske cerkve, opis podružnic, zgodovina in zgodovinski viri |- | [[Župnija Ankaran|Ankaran]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka: župnijska cerkev, viri |- | [[Župnija Apače|Apače]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), župnija nima spletne strani, opis kapel, zgodovinski viri ter sklici |- | [[Župnija Artiče|Artiče]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bakovci|Bakovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, popis sakralnih objektov | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Banja Loka|Banja Loka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, spletne povezave, popis sedanjih cerkva | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, fotografije, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Batuje|Batuje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, spletne povezave, popis cerkva, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnice, sklici in citati iz navedenih virov |- | [[Župnija Begunje na Gorenjskem|Begunje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, opis župnijske cerkve in podružnice | manjka: opis druge podružnice (v ločenem članku), zgodovina, sklici iz virov |- | [[Župnija Begunje pri Cerknici|Begunje pri Cerknici]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stanje, zgodovina, opis cerkva (v ločenih člankih), sklici in viri |- | [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, zgodovina, popis župnijske cerkve in podružnic | manjka: sedanje stranje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, sklici, uprava župnije |- | [[Župnija Bele Vode|Bele Vode]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, popis župnijske cerkve in obeh podružnic | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), sklici in pisni viri, opisi in fotografije podružnic |- | [[Župnija Beltinci|Beltinci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), kapela (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bertoki|Bertoki]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|Koper]] | infopolje, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Besnica|Besnica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici in pisni viri |- | [[Župnija Bevke|Bevke]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, sklici | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri |- | [[Župnija Biljana|Biljana]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, viri | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), pisni viri o župniji v času Jožefa II., opisi in fotografije podružnic. |- | [[Župnija Bilje|Bilje]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, opis župnijske cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku, pisni viri o ustanovitvi župnije, fotografije |- | [[Župnija Bizeljsko|Bizeljsko]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku) | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic, viri, sklici |- | [[Župnija Blagovica|Blagovica]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev in ena podružnica (v ločenih člankih), povečana župnija | manjka: opis cerkve v Šentožboltu, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bled|Bled]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, samostan | manjka: opis ene podružnice, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bloke|Bloke]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, seznam podružnic | manjka: opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bočna|Bočna]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis župnijske cerkve | manjka: opis župnijske cerkve (v ločenem članku), zgodovina, seznam in opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Bogojina|Bogojina]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, kapele | manjka: zgodovinski viri, opis kapel (v ločenih člankih) |- | [[Župnija Bohinjska Bela|Bohinjska Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis župnijske cerkve in podružnice, zgodovinski viri | manjka: župnijska cerkev in podružnica v ločenih člankih, sklici |- | [[Župnija Bohinjska Bistrica|Bohinjska Bistrica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, sklici in viri |- | [[Župnija Borovnica|Borovnica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Boštanj|Boštanj]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bovec|Bovec]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), zgodovina, sklici |- | [[Župnija Branik|Branik]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi cerkva (v ločenih člankih), sklici | |- | [[Župnija Braslovče|Braslovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkva, pisni viri, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opisi podružnic (v ločenih člankih), fotografije, sklici |- | [[Župnija Brdo|Brdo]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, spletna stran | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Brestanica|Brestanica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, pravilna dekanija, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve in podružnic (v ločenih člankih), zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Breznica|Breznica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis sakralnih objektov | manjka: zgodovina, župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovinski viri,sklici |- | [[Župnija Brezno|Brezno]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina, zgodovinski viri in sklici | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku) |- | [[Župnija Brezovica (Nadškofija Ljubljana)|Brezovica]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brežice|Brežice]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis sakralnih objektov, sedanje stanje | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opis podružnic, zgodovinski viri in sklici |- | [[Župnija Brusnice|Brusnice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opis podružnic, viri in sklici |- | [[Župnija Buče|Buče]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, popis cerkve, zgodovina | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), viri in sklici |- | [[Župnija Bučka|Bučka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | infopolje, popis cerkva | manjka: sedanje stanje, opis župnijske cerkve (v ločenem članku), opisi podružnic, zgodovina, viri in sklici |- | [[Župnija Budanje|Budanje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, popis sakralnih objektov, zgodovina, spletna stran, viri | manjka: župnijska cerkev (v ločenem članku), opisi podružnic, sklici |- | [[Župnija Bukovica|Bukovica]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Cankova|Cankova]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Celje - Bl. Anton Martin Slomšek|Celje - Bl. Anton Martin Slomšek]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Celje - Sv. Cecilija|Celje - Sv. Cecilija]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Celje - Sv. Danijel|Celje - Sv. Danijel]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, stolnica | |- | [[Župnija Celje - Sv. Duh|Celje - Sv. Duh]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Celje - Sv. Jožef|Celje - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Cerklje ob Krki|Cerklje ob Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Cerknica|Cerknica]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Cerkno|Cerkno]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Cezanjevci|Cezanjevci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Cirkovce|Cirkovce]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Col|Col]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Čadram - Oplotnica|Čadram - Oplotnica]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje in zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Čatež - Zaplaz|Čatež - Zaplaz]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Čatež ob Savi|Čatež ob Savi]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Čemšenik|Čemšenik]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Črenšovci|Črenšovci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Črešnjevec|Črešnjevec]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Črmošnjice|Črmošnjice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Črneče|Črneče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh|Črni Vrh]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Črni Vrh nad Idrijo|Črni Vrh nad Idrijo]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črniče|Črniče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Davča|Davča]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dekani|Dekani]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, župnijska cerkev, zgodovina cerkve | manjka zgodovina župnije in viri o tem | |- | [[Župnija Deskle|Deskle]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Divača|Divača]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dob|Dob]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobje pri Planini|Dobje pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobova|Dobova]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dobovec|Dobovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrepolje - Videm|Dobrepolje - Videm]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrna|Dobrna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Dobrnič|Dobrnič]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dobrova|Dobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dobrovnik|Dobrovnik]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dokležovje|Dokležovje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dol pri Hrastniku|Dol pri Hrastniku]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dole pri Litiji|Dole pri Litiji]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dolenci|Dolenci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Dolenja vas|Dolenja vas]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dolnji Logatec|Dolnji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Domžale|Domžale]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dornava|Dornava]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Dornberk|Dornberk]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Dovje|Dovje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dragatuš|Dragatuš]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Dramlje|Dramlje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Dravograd|Dravograd]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Drežnica|Drežnica]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice, spletna stran | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis cerkva |- | [[Župnija Duplje|Duplje]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Dutovlje|Dutovlje]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Fara pri Kočevju|Fara pri Kočevju]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Fram|Fram]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Frankolovo|Frankolovo]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina | |- | [[Župnija Galicija|Galicija]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goče|Goče]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Godovič|Godovič]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Gomilsko|Gomilsko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Goriče|Goriče]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gorje|Gorje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornja Ponikva|Gornja Ponikva]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gornja Radgona|Gornja Radgona]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gornja Sveta Kungota|Gornja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje in zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Gornji Logatec|Gornji Logatec]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Gotovlje|Gotovlje]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Gozd|Gozd]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grad|Grad]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Grahovo|Grahovo]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Grgar|Grgar]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Griže|Griže]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hajdina|Hajdina]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Hinje|Hinje]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Hoče|Hoče]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Homec|Homec]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Horjul|Horjul]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotedršica|Hotedršica]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotič|Hotič]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Hotiza|Hotiza]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Hrastnik|Hrastnik]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Hrenovice|Hrenovice]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrpelje-Kozina|Hrpelje - Kozina]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Hrušica|Hrušica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Idrija|Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ig|Ig]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ihan|Ihan]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izlake|Izlake]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Izola|Izola]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, podružnice | dopolniti zgodovino, opis podružnic |- | [[Župnija Jarenina|Jarenina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jarše|Jarše]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javor|Javor]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Javorje|Javorje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Javorje nad Škofjo Loko|Javorje nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jelšane|Jelšane]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Jernej nad Muto|Jernej nad Muto]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Jesenice|Jesenice]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jezersko|Jezersko]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Jurklošter|Jurklošter]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|Kartuzija Jurklošter]] | zamenjati infopolje, manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Kalobje|Kalobje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kamna Gorica|Kamna Gorica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnica|Kamnica]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kamnik|Kamnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kamnje|Kamnje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kanal|Kanal]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kančevci|Kančevci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapela pri Radencih|Kapela pri Radencih]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kapele pri Brežicah|Kapele pri Brežicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kapla na Kozjaku|Kapla na Kozjaku]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kebelj|Kebelj]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Kidričevo|Kidričevo]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Kisovec|Kisovec]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Knežak|Knežak]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje in podružnice | manjka zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Kobarid|Kobarid]] | [[Dekanija Kobarid|Kobarid]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kobilje|Kobilje]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Kočevje|Kočevje]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kočevska Reka|Kočevska Reka]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kog|Kog]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kojsko|Kojsko]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kokrica|Kokrica]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kolovrat|Kolovrat]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Komen|Komen]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Komenda|Komenda]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kopanj|Kopanj]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koper - Marijino vnebovzetje|Koper - Marijino vnebovzetje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, stolnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Koper - Sv. Marko|Koper - Sv. Marko]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | |- | [[Župnija Koprivna|Koprivna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Koprivnica|Koprivnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Koprivnik v Bohinju|Koprivnik v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Koroška Bela|Koroška Bela]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Korte|Korte]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krasu|Kostanjevica na Krasu]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kostrivnica|Kostrivnica]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Košana|Košana]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kotlje|Kotlje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Kovor|Kovor]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kozje|Kozje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Kranj|Kranj]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Drulovka/Breg|Kranj - Drulovka/Breg]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Primskovo|Kranj - Primskovo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Šmartin|Kranj - Šmartin]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranj - Zlato Polje|Kranj - Zlato Polje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kranjska Gora|Kranjska Gora]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krašnja|Krašnja]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Kresnice|Kresnice]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križe|Križe]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Križevci pri Ljutomeru|Križevci pri Ljutomeru]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Krka|Krka]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Krkavče|Krkavče]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kromberk|Kromberk]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Kropa|Kropa]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Krško|Krško]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Kuzma|Kuzma]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Laporje|Laporje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | |- | [[Župnija Laško|Laško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina pražupnije | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Ledine|Ledine]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|Lenart v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lendava|Lendava]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Lesce|Lesce]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Leskovec pri Krškem|Leskovec pri Krškem]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Levpa|Levpa]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Libeliče|Libeliče]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Limbuš|Limbuš]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Lipoglav|Lipoglav]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Litija|Litija]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubečna|Ljubečna]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Barje|Ljubljana - Barje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Bežigrad|Ljubljana - Bežigrad]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Črnuče|Ljubljana - Črnuče]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Dravlje|Ljubljana - Dravlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Fužine|Ljubljana - Fužine]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Ježica|Ljubljana - Ježica]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kašelj/Zalog|Ljubljana - Kašelj/Zalog]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Kodeljevo|Ljubljana - Kodeljevo]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Koseze|Ljubljana - Koseze]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Ljubljana - Marijino oznanjenje]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Podutik|Ljubljana - Podutik]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Polje|Ljubljana - Polje]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Rakovnik|Ljubljana - Rakovnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljubljana - Rudnik|Ljubljana - Rudnik]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Stožice|Ljubljana - Stožice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Jakob|Ljubljana - Sv. Jakob]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Križ|Ljubljana - Sv. Križ]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Nikolaj|Ljubljana - Sv. Nikolaj]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Sv. Peter|Ljubljana - Sv. Peter]] | [[Dekanija Ljubljana - Center|Ljubljana - Center]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Šiška|Ljubljana - Šiška]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Ljubljana - Šmartno ob Savi|Ljubljana - Šmartno ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Štepanja vas|Ljubljana - Štepanja vas]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Trnovo|Ljubljana - Trnovo]] | [[Dekanija Ljubljana - Center‎|Ljubljana - Center‎]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Vič|Ljubljana - Vič]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubljana - Zadobrova|Ljubljana - Zadobrova]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno|Ljubno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ljubno ob Savinji|Ljubno ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Loče pri Poljčanah|Loče pri Poljčanah (Loče)]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Loka pri Zidanem mostu|Loka pri Zidanem mostu]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lokavec|Lokavec]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lokev|Lokev]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Lom (Nadškofija Ljubljana)|Lom]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Loški Potok|Loški Potok]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Lucija|Lucija]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino |- | [[Župnija Luče ob Savinji|Luče ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Lučine|Lučine]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Majšperk|Majšperk]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Makole|Makole]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Mala Nedelja|Mala Nedelja]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Marezige|Marezige]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zvonik | manjkata zgodovina, župnijska cerkev in opis podružnic |- | [[Župnija Maribor - Brezje|Maribor - Brezje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Košaki|Maribor - Košaki]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija, Mati Cerkve, Maribor - Pobrežje|Maribor - Marija, Mati Cerkve]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Radvanje|Maribor - Radvanje]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Bosko|Maribor - Sv. Janez Bosko]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik|Maribor - Sv. Janez Krstnik]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Jožef|Maribor - Sv. Jožef]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Križ|Maribor - Sv. Križ]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Magdalena|Maribor - Sv. Magdalena]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Marija|Maribor - Sv. Marija]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Sv. Rešnje Telo|Maribor - Sv. Rešnje Telo]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Maribor - Tezno|Maribor - Tezno]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Reka|Marija Reka]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Marija Snežna|Marija Snežna]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Marija Širje|Marija Širje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Markovci|Markovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Martjanci|Martjanci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Matenja vas|Matenja vas]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | manjka infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, ugotoviti podružnice, opis podružnic |- | [[Župnija Mavčiče|Mavčiče]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mekinje|Mekinje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mengeš|Mengeš]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Metlika|Metlika]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mežica|Mežica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Miren|Miren]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mirna|Mirna]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mirna Peč|Mirna Peč]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mokronog|Mokronog]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Moravče|Moravče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Most na Soči|Most na Soči]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Mošnje|Mošnje]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Motnik|Motnik]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Mozelj|Mozelj]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Mozirje|Mozirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Muta|Muta]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Naklo|Naklo]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nazarje|Nazarje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, samostana | |- | [[Župnija Negova|Negova]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Nevlje|Nevlje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Notranje Gorice|Notranje Gorice]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Gorica - Kapela|Nova Gorica - Kapela]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Nova Štifta|Nova Štifta]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Kapitelj|Novo mesto - Kapitelj]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Janez|Novo mesto - Sv. Janez]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Sv. Lenart|Novo mesto - Sv. Lenart]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Novo mesto - Šmihel|Novo mesto - Šmihel]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Odranci|Odranci]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Ojstrica|Ojstrica]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Olimje|Olimje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Opatje selo|Opatje selo]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ormož|Ormož]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Osek|Osek]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Osilnica|Osilnica]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Otlica|Otlica]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ovsiše|Ovsiše]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pameče|Pameče]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pečarovci|Pečarovci]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Peče|Peče]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pernice|Pernice]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Pertoča|Pertoča]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Pesnica|Pesnica]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Petrovče|Petrovče]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Piran|Piran]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, minoritski samostan | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Pirniče|Pirniče]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Pišece|Pišece]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Pivka|Pivka]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina|Planina]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Planina pri Rakeku|Planina pri Rakeku]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, | manjka opis podružnic |- | [[Župnija Planina pri Sevnici|Planina pri Sevnici]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podbrdo|Podbrdo]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podbrezje|Podbrezje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podčetrtek|Podčetrtek]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podgorje pri Slovenj Gradcu|Podgorje pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Koper)|Podgrad]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podgrad (Škofija Novo mesto)|Podgrad]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Podgraje|Podgraje]] | [[Dekanija Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podkraj|Podkraj]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podlipa|Podlipa]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Podnanos|Podnanos]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Podsreda|Podsreda]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Podzemelj|Podzemelj]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Polenšak|Polenšak]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Polhov Gradec|Polhov Gradec]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polica|Polica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Poljane - Dolenjske Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Poljane nad Škofjo Loko|Poljane nad Škofjo Loko]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Poljčane|Poljčane]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Polje ob Sotli|Polje ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Polšnik|Polšnik]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Polzela|Polzela]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Ponikva|Ponikva]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, nekatere podružnice |- | [[Župnija Portorož|Portorož]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | dopolniti zgodovino, viri |- | [[Župnija Postojna|Postojna]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Prebold|Prebold]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prečna|Prečna]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preddvor|Preddvor]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Predloka|Predloka]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | |manjka infopolje, zgodovina, župijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Predoslje|Predoslje]] | [[Dekanija Kranj|Kranj]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preloka|Preloka]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Preserje|Preserje]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Preska|Preska]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |zgodovina, podružnice, obseg, osnovni podatki, seznam župnikov | |- | [[Župnija Prevalje|Prevalje]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Prevorje|Prevorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Prežganje|Prežganje]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prihova|Prihova]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, podružnice | |- | [[Župnija Primskovo na Dolenjskem|Primskovo na Dolenjskem]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Prvačina|Prvačina]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|Ptuj - Sv. Jurij]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjkajo podružnice z opisi |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Ožbalt|Ptuj - Sv. Ožbalt]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptuj - Sv. Peter in Pavel|Ptuj - Sv. Peter in Pavel]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ptujska Gora|Ptujska Gora]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev - bazilika | |- | [[Župnija Rače|Rače]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radeče|Radeče]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radenci|Radenci]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Radmirje|Radmirje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, Radmirska zakladnica | manjkajo podružnice |- | [[Župnija Radomlje|Radomlje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Radovica|Radovica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Radovljica|Radovljica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Raka|Raka]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Rakek|Rakek]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rakitna|Rakitna]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rateče - Planica|Rateče - Planica]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razbor pod Lisco|Razbor pod Lisco]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Razbor pri Slovenj Gradcu|Razbor pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Razkrižje|Razkrižje]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Remšnik|Remšnik]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Renče|Renče]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Reteče|Reteče]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica|Ribnica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Ribno|Ribno]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rob|Rob]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Rogatec|Rogatec]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Rova|Rova]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Rovte|Rovte]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Ruše|Ruše]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sečovlje|Sečovlje]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnici | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sela pri Kamniku|Sela pri Kamniku]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sela pri Šumberku|Sela pri Šumberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Selca|Selca]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, nekatere podružnice | manjkajo: zgodovina, opis župnijske cerkve in podružnic |- | [[Župnija Sele pri Slovenj Gradcu|Sele pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Semič|Semič]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Senovo|Senovo]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Senožeče|Senožeče]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sevnica|Sevnica]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sežana|Sežana]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sinji Vrh|Sinji Vrh]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Skomarje|Skomarje]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Sladka Gora|Sladka Gora]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Slavina|Slavina]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Slivnica pri Celju|Slivnica pri Celju]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | '''izbrani članek Wikipedije''' | |- | [[Župnija Smlednik|Smlednik]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sočerga|Sočerga]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, podružnice |- | [[Župnija Sodražica|Sodražica]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Solčava|Solčava]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Solkan|Solkan]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Sora|Sora]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sorica|Sorica]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sostro|Sostro]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] |osnovni podatki, zgodovina, podružnice | |- | [[Župnija Soteska|Soteska]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Spodnja Idrija|Spodnja Idrija]] | [[Dekanija Idrija - Cerkno|Idrija - Cerkno]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Spodnja Polskava|Spodnja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | |- | [[Župnija Spodnja Sveta Kungota|Spodnja Sveta Kungota]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Srednja vas v Bohinju|Srednja vas v Bohinju]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sromlje|Sromlje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Stara Cerkev|Stara Cerkev]] | [[Dekanija Kočevje|Kočevje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stara Loka|Stara Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg ob Kolpi|Stari trg ob Kolpi]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Ložu|Stari trg pri Ložu]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu|Stari trg pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stična|Stična]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | infopolje, župnijska cerkev, cistercijanski samostan | |- | [[Župnija Stoperce|Stoperce]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Stopiče|Stopiče]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Stranice|Stranice]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Stranje|Stranje]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strojna|Strojna]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Struge|Struge]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Strunjan|Strunjan]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Studenec|Studenec]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Studenice|Studenice]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev, samostan, podružnice | |- | [[Župnija Studeno|Studeno]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Suhor|Suhor]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Ana v Slovenskih goricah|Sv. Ana v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž nad Polzelo|Sv. Andraž nad Polzelo]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec|Sv. Andraž v Halozah - Zgornji Leskovec]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andraž v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton (Škofija Koper)|Sv. Anton]] | [[Dekanija Koper|Koper]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje | manjka zgodovina, župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Anton na Pohorju|Sv. Anton na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Anton v Slovenskih goricah|Sv. Anton v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Slovenskih goricah|Sv. Barbara v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane|Sv. Barbara v Halozah - Cirkulane]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah|Sv. Benedikt v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah|Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Danijel nad Prevaljami|Sv. Danijel nad Prevaljami]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh - Veliki Trn|Sv. Duh - Veliki Trn]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh na Ostrem vrhu|Sv. Duh na Ostrem vrhu]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Duh pri Škofji Loki|Sv. Duh pri Škofji Loki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Ema|Sv. Ema]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Florijan ob Boču|Sv. Florijan ob Boču]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Florijan v Doliču|Sv. Florijan v Doliču]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjkajo podružnice in njihov opis |- | [[Župnija Sv. Gregor|Sv. Gregor]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Helena - Dolsko|Sv. Helena - Dolsko]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob ob Savi|Sv. Jakob ob Savi]] | [[Dekanija Ljubljana - Moste|Ljubljana - Moste]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Jakob v Slovenskih goricah|Sv. Jakob v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jedert nad Laškim|Sv. Jedert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sv. Jernej pri Ločah]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Sv. Jošt na Kozjaku|Sv. Jošt na Kozjaku]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Pesnici|Sv. Jurij ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Ščavnici|Sv. Jurij ob Ščavnici]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij ob Taboru|Sv. Jurij ob Taboru]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Prekmurju|Sv. Jurij v Prekmurju]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah|Sv. Jurij v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Katarina - Topol|Sv. Katarina - Topol]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Gabrovka|Sv. Križ - Gabrovka]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ - Podbočje|Sv. Križ - Podbočje]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Jesenicami|Sv. Križ nad Jesenicami]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Križ nad Mariborom|Sv. Križ nad Mariborom]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Sv. Kunigunda na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, | manjka zgodovina, podružnica na Resniku |- | [[Župnija Sv. Lenart|Sv. Lenart]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart nad Laškim|Sv. Lenart nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Lenart - Podgorci|Sv. Lenart - Podgorci]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc - Juršinci|Sv. Lovrenc - Juršinci]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc na Dravskem polju|Sv. Lovrenc na Dravskem polju]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Lovrenc nad Štorami|Sv. Lovrenc nad Štorami]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Marija v Puščavi|Sv. Marija v Puščavi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta niže Ptuja|Sv. Marjeta niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta ob Pesnici|Sv. Marjeta ob Pesnici]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah|Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Marko niže Ptuja|Sv. Marko niže Ptuja]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Martin na Pohorju|Sv. Martin na Pohorju]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, župnijska cerkev | |- | [[Župnija Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane|Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž nad Laškim|Sv. Miklavž nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž ob Dravi|Sv. Miklavž ob Dravi]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Miklavž pri Ormožu|Sv. Miklavž pri Ormožu]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Ožbalt ob Dravi|Sv. Ožbalt ob Dravi]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kristan Vrhu|Sv. Peter na Kristan Vrhu]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter na Kronski gori|Sv. Peter na Kronski gori]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Sv. Peter pod Svetimi gorami]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, [[Svete gore, Bistrica ob Sotli|Svete gore]] | manjka vse ostalo! |- | [[Župnija Sv. Peter pri Mariboru|Sv. Peter pri Mariboru]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Primož na Pohorju|Sv. Primož na Pohorju]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Rok ob Sotli|Sv. Rok ob Sotli]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Rupert nad Laškim|Sv. Rupert nad Laškim]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Sv. Rupert v Slovenskih goricah|Sv. Rupert v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Štefan|Sv. Štefan]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Tomaž|Sv. Tomaž]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica - Podlehnik|Sv. Trojica - Podlehnik]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica nad Cerknico|Sv. Trojica nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Trojica v Slovenskih goricah|Sv. Trojica v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Lenart|Lenart]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Urban - Destrnik|Sv. Urban - Destrnik]] | [[Dekanija Ptuj|Ptuj]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Venčesl|Sv. Venčesl]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Sv. Vid pri Planini|Sv. Vid pri Planini]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Cerknico|Sv. Vid nad Cerknico]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid nad Valdekom|Sv. Vid nad Valdekom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sv. Vid pri Ptuju|Sv. Vid pri Ptuju]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svečina|Svečina]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Sveta gora|Sveta gora]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Svetina|Svetina]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Svetinje|Svetinje]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Svibno|Svibno]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šempas|Šempas]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter pri Gorici|Šempeter pri Gorici]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šenčur|Šenčur]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentgotard|Šentgotard]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjanž|Šentjanž]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjanž na Vinski Gori|Šentjanž na Vinski Gori]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjernej|Šentjernej]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentjošt nad Horjulom|Šentjošt nad Horjulom]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentjur|Šentjur]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentjurij - Podkum|Šentjurij - Podkum]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlambert|Šentlambert]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentlovrenc|Šentlovrenc]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentrupert|Šentrupert]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Grobelnem|Šentvid pri Grobelnem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šentvid pri Stični|Šentvid pri Stični]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šentviška Gora|Šentviška Gora]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Novem mestu|Škocjan pri Novem mestu]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Škocjan pri Turjaku|Škocjan pri Turjaku]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofije|Škofije]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofja Loka - Suha|Škofja Loka - Suha]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Škofljica|Škofljica]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šlovrenc|Šlovrenc]] | [[Dekanija Nova Gorica|Nova Gorica]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmarca - Duplica|Šmarca - Duplica]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje - Sap|Šmarje - Sap]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmarje pri Kopru|Šmarje pri Kopru]] | [[Dekanija Dekani|Dekani]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev, opis podružnic |- | [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Dreti|Šmartno ob Dreti]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Šmartno pod Šmarno goro|Šmartno pod Šmarno goro]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartno pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šmartno v Rožni dolini|Šmartno v Rožni dolini]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmartno v Tuhinju|Šmartno v Tuhinju]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Šmihel|Šmihel]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šmihel nad Mozirjem|Šmihel nad Mozirjem]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje | |- | [[Župnija Šmihel pri Žužemberku|Šmihel pri Žužemberku]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Šmiklavž pri Slovenj Gradcu|Šmiklavž pri Slovenj Gradcu]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Šoštanj|Šoštanj]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Ljubljana)|Špitalič]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, Žička kartuzija | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Št. Ilj pod Turjakom|Št. Ilj pod Turjakom]] | [[Dekanija Stari trg|Stari trg]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|Št. Ilj pri Velenju]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Št. Ilj v Slovenskih goricah|Št. Ilj v Slovenskih goricah]] | [[Dekanija Jarenina|Jarenina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž na Dravskem polju - Starše|Št. Janž na Dravskem polju - Starše]] | [[Dekanija Dravsko polje|Dravsko polje]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Janž pri Dravogradu|Št. Janž pri Dravogradu]] | [[Dekanija Dravograd-Mežiška dolina|Dravograd-Mežiška dolina]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Št. Jurij pri Grosupljem|Št. Jurij pri Grosupljem]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Št. Peter - Otočec|Št. Peter - Otočec]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Štanga|Štanga]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Štanjel|Štanjel]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Šturje|Šturje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Teharje|Teharje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Tinje|Tinje]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Tišina|Tišina]] | [[Dekanija Murska Sobota|Murska Sobota]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Tolmin|Tolmin]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | infopolje, zgodovina | manjka opis, župnijska cerkev, podružnice in opis podružnic |- | [[Župnija Tomaj|Tomaj]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Tomišelj|Tomišelj]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Toplice|Toplice]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trata - Gorenja vas|Trata - Gorenja vas]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trboje|Trboje]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trbonje|Trbonje]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Marija|Trbovlje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trbovlje - Sv. Martin|Trbovlje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Trebelno|Trebelno]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trebnje|Trebnje]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Trnje|Trnje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Trstenik|Trstenik]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Trzin|Trzin]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič|Tržič]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržič - Bistrica|Tržič - Bistrica]] | [[Dekanija Tržič|Tržič]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Tržišče|Tržišče]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Tunjice|Tunjice]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Turnišče|Turnišče]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Unec|Unec]] | [[Dekanija Cerknica|Cerknica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vače|Vače]] | [[Dekanija Litija|Litija]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vavta vas|Vavta vas]] | [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velenje - Bl. A. M. Slomšek|Velenje - Bl. A. M. Slomšek]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Marija|Velenje - Sv. Marija]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velenje - Sv. Martin|Velenje - Sv. Martin]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Velesovo|Velesovo]] | [[Dekanija Šenčur|Šenčur]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Velika Dolina|Velika Dolina]] | [[Dekanija Leskovec|Leskovec]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Dekanija Velika Nedelja|Velika Nedelja]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Velika Polana|Velika Polana]] | [[Dekanija Lendava|Lendava]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Velike Lašče|Velike Lašče]] | [[Dekanija Ribnica|Ribnica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Veliki Gaber|Veliki Gaber]] | [[Dekanija Trebnje|Trebnje]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Veržej|Veržej]] | [[Dekanija Ljutomer|Ljutomer]] | [[Škofija Murska Sobota|MS]] | | |- | [[Župnija Videm - Krško|Videm - Krško]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vinica|Vinica]] | [[Dekanija Črnomelj|Črnomelj]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Vipava|Vipava]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vipavski Križ|Vipavski Križ]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vir|Vir]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Višnja Gora|Višnja Gora]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vitanje|Vitanje]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjka župnijska cerkev, opis nekaterih podružnic |- | [[Župnija Vodice|Vodice]] | [[Dekanija Ljubljana - Šentvid|Ljubljana - Šentvid]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vogrsko|Vogrsko]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vojnik|Vojnik]] | [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | [[Škofija Celje|CE]] | infopolje, podružnice | |- | [[Župnija Volče|Volče]] | [[Dekanija Tolmin|Tolmin]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vranja Peč|Vranja Peč]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vransko|Vransko]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Vreme|Vreme]] | [[Kraška dekanija|Kraška]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrh - Sv. Trije Kralji|Vrh - Sv. Trije Kralji]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Škofija Koper)|Vrhpolje]] | [[Vipavska dekanija|Vipavska]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vrhpolje (Nadškofija Ljubljana)|Vrhpolje]] | [[Dekanija Domžale|Domžale]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Vrtojba|Vrtojba]] | [[Dekanija Šempeter|Šempeter]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Vuhred|Vuhred]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vurberk|Vurberk]] | [[Dekanija Maribor|Maribor]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Vuzenica|Vuzenica]] | [[Dekanija Radlje-Vuzenica|Radlje-Vuzenica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zabukovje|Zabukovje]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Celje)|Zagorje]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zagorje (Škofija Koper)|Zagorje]] | [[Dekanija Postojna|Postojna]] | [[Škofija Koper|KP]] | | |- | [[Župnija Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]] | [[Dekanija Zagorje|Zagorje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zagradec|Zagradec]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |- | [[Župnija Zaplana|Zaplana]] | [[Dekanija Vrhnika|Vrhnika]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zasip|Zasip]] | [[Dekanija Radovljica|Radovljica]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zavodnje|Zavodnje]] | [[Dekanija Gornji Grad - Šaleška dolina|Gornji Grad - Šaleška dolina]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zavrč|Zavrč]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Zdole|Zdole]] | [[Dekanija Laško - Videm ob Savi|Laško - Videm ob Savi]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zgornja Polskava|Zgornja Polskava]] | [[Dekanija Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje | manjka župnijska cerkev, zgodovina, opis podružnic |- | [[Župnija Zgornji Tuhinj|Zgornji Tuhinj]] | [[Dekanija Kamnik|Kamnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Zibika|Zibika]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Zreče|Zreče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina, podružnice | manjkata sedanja in nekdanja župnijska cerkev, ki sta združeni |- | [[Župnija Žalec|Žalec]] | [[Dekanija Žalec - Braslovče|Žalec - Braslovče]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žalna|Žalna]] | [[Dekanija Grosuplje|Grosuplje]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Železniki|Železniki]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Želimlje|Želimlje]] | [[Dekanija Ljubljana - Vič/Rakovnik|Ljubljana - Vič/Rakovnik]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žetale|Žetale]] | [[Dekanija Zavrč|Zavrč]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | | |- | [[Župnija Žiče|Žiče]] | [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]] | [[Nadškofija Maribor|MB]] | infopolje, zgodovina | manjka župnijska cerkev |- | [[Župnija Žiri|Žiri]] | [[Dekanija Škofja Loka|Škofja Loka]] | [[Nadškofija Ljubljana|LJ]] | | |- | [[Župnija Žusem|Žusem]] | [[Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah|Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] | [[Škofija Celje|CE]] | | |- | [[Župnija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Dekanija Žužemberk|Žužemberk]] | [[Škofija Novo mesto|NM]] | | |} {| class="wikitable" |+ ![[Župnija]] / [[vikariat]] !urejeno !opombe |- |[[Bolniška župnija]] | | |- |[[Univerzitetna župnija Maribor]] | | |- |[[Zaporniški vikariat]] | | |- |[[Policijski vikariat]] | | |- |[[Vojaški vikariat Slovenske vojske|Vojaški vikariat]] | | |} == Glej tudi: == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] [[Kategorija:Aktivni WikiProjekti]] aa0nd7f7vb9oioj3u84qq17iwywu9f7 0 596605 6657701 6651161 2026-04-09T06:53:40Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Ustanovitve leta 2025]]; dodal [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2025]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6657701 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = {{party color|Nova Slovenija}} | name = Koalicija NSi, SLS in Fokusa | native_name = | logo = [[Slika:NSI SLS FOKUS koalicija logo-removebg-preview.png|250px]] | leader1_title = Vodja | leader1_name = | leader2_title = Predsedniki strank | leader2_name = [[Jernej Vrtovec]]<br>[[Tina Bregant]]<br>[[Marko Lotrič]] | founded = 19. november 2025<br>{{small|(oznanitev)}}<br>21. januar 2026<br>{{small|(uraden sporazum)}} | headquarters = | slogan = ''Skupaj v akcijo.'' | ideology = [[krščanska demokracija]]<br>[[agrarizem]]<br>[[konservativni liberalizem]] | position = [[desna sredina]] | international = | merger = [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]]<br>{{nowrap|[[Slovenska ljudska stranka]]}}<br>[[Fokus (stranka)|FOKUS Marka Lotriča]] | european = [[Evropska ljudska stranka]] | europarl = [[Skupina Evropske ljudske stranke|Skupina EPP]] | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|8|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Composition bar|1|9|{{party color|Nova Slovenija}}}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|26|212|{{party color|Nova Slovenija}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|361|2750|{{party color|Nova Slovenija}}}} | website = [https://www.skupajvakcijo.si/ Skupaj v akcijo] }} '''Koalicija NSi, SLS in Fokusa''' je zavezništvo treh slovenskih političnih strank, ki je nastopilo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Sestavljajo ga [[Nova Slovenija]], [[Slovenska ljudska stranka]] in [[Fokus (stranka)|Fokus Marka Lotriča]], ki so sporazum o začetku pogovorov o sodelovanju podpisale 19. novembra 2025.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus bi šli na volitve s skupno listo: "Ta trojček je porok za spremembo oblasti"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nsi-sls-in-fokus-bodo-podpisale-izjavo-o-nameri-sodelovanja-na-prihodnjih-volitvah/|website=N1|date=2025-11-19|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> Po več tednih pogajanj je bil skupen nastop uradno potrjen 15. januarja 2026, ko je bilo objavljeno tudi dodeljeno število kandidatnih mest posamezni stranki.<ref>{{Navedi splet|title=V SLS, Fokus in NSi potrjujejo skupni nastop na volitvah, presenečenje iz Fokusa - Domovina|url=https://www.domovina.je/v-sls-fokus-in-nsi-potrjujejo-skupni-nastop-na-volitvah-presenecenje-iz-fokusa|website=Domovina.je|accessdate=2026-01-15|language=en}}</ref> Sporazum o sodelovanju treh strank na skupni listi so [[Jernej Vrtovec]] (NSi), [[Tina Bregant]] (SLS) in [[Marko Lotrič]] (FOKUS) podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus v sredo v podpis sporazuma za več poslanskih mandatov|url=https://info360.si/politika/nsi-sls-in-fokus-v-sredo-v-podpis-sporazuma-za-vec-poslanskih-mandatov/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus podpisali sporazum o sodelovanju na volitvah: "Nismo na Titaniku, ampak na skupnem čolnu"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsedniki-nsi-sls-in-fokus-podpisali-sporazum-o-sodelovanju-na-drzavnozborskih-volitvah/|website=N1|date=2026-01-21|accessdate=2026-01-21|language=sl-SI}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Koalicija NSi SLS Fokus.png|sličica|Marko Lotrič, Tina Bregant in Jernej Vrtovec]] === Ozadje povezovanja === Leto dni po izvolitvi za [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2024–2029)|evropskega poslanca]] je 20. junija 2025 dotedanji predsednik NSi [[Matej Tonin]] napovedal, da se ne bo potegoval za nov mandat na čelu stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Matej Tonin po septembrskem kongresu ne bo več predsednik stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/matej-tonin-po-septembrskem-kongresu-ne-bo-vec-predsednik-stranke/749666|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Na volilnem kongresu 13. septembra 2025 je bil za novega predsednika izvoljen [[Jernej Vrtovec]],<ref>{{Navedi novice|title=Jernej Vrtovec je novi predsednik Nove Slovenije|date=2025-09-13|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jernej-vrtovec-je-novi-predsednik-nove-slovenije/757298|accessdate=2026-01-07|last=Ma.|first=Al.|publisher=|work=RTVSLO.si}}</ref> ki se je nato 18. septembra že prvič sestal s predsednico SLS [[Tina Bregant|Tino Bregant]]. Oba sta izrazila naklonjenost povezovanju in izpostavila skupne vrednote, na področju ekonomske politike, povezovanje pa bi po njunem mnenju preprečilo drobljenje glasov na desni sredini, ki bi tako lažje imela '''»'''vpliv pri oblikovanju državotvorne politike.«<ref>{{Navedi splet|title=NSi in SLS napovedujeta povezovanje pred volitvami {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/nsi-in-sls-napovedujeta-povezovanje-pred-volitvami.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Vrtovec in Bregant obudila pogovore o predvolilnem povezovanju NSi in SLS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vrtovec-in-bregant-obudila-pogovore-o-predvolilnem-povezovanju-nsi-in-sls/|newspaper=N1|date=2025-09-19|accessdate=2026-01-07|language=}}</ref> 8. oktobra 2025 je glavni odbor SLS potrdil, da se stranka na volitve odpravi v sodelovanju za razvojno koalicijo. S tem je bil sprejet sklep, da nadaljujejo pogovore z NSi, pa tudi s strankama [[Fokus (stranka)|Fokus Marka Lotriča]] ter [[Demokrati.]], ki jo vodi [[Anže Logar]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica SLS Tina Bregant se bo za sodelovanje na volitvah pogovarjala z NSi, Fokusom in Demokrati – v tem vrstnem redu|url=https://www.zanima.me/predsednica-sls-tina-bregant-se-bo-za-sodelovanje-na-volitvah-pogovarjala-z-nsi-fokusom-in-demokrati-v-tem-vrstnem-redu/|website=Zanima.me|date=2025-10-09|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> Tina Bregant je v intervjuju poudarila nujnost povezovanja programsko sorodnih strank, kot potencialnega partnerja pa omenila še [[Glas upokojencev|Glas upokojencev Pavla Ruparja]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AW1qA5qBW8c|title=[AKTUALNO] 01.10.2025 Nova24TV Gostja: Tina Bregant|date=2025-10-01|accessdate=2026-01-07|website=YouTube|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> [[Pavel Rupar]] je za tem povezovanje z NSi in SLS večkrat zavrnil in napovedal samostojno kandidaturo upokojenske stranke.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/1994256554221048281|title=Preveč vas skrbi, da ne bo 4% glasov na volitvah in da bodo šli glasovi v prazno.|date=2025-11-28|accessdate=2026-01-07|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/rupar_pavel/status/1994781341561303487|title=Glas upokojencev ima dobre možnosti, da se prebije v parlament!|date=2025-11-29|accessdate=2026-01-07|website=X.com|last=Rupar|first=Pavel}}</ref> 19. novembra 2025 so NSi, SLS in Fokus podpisale namero o začetku pogovorov za skupen nastop na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah marca 2026]]. Predsednik NSi Jernej Vrtovec je ob tem poudaril, da »ta trojček daje upanje za oblikovanje razvojne koalicije, ki je najbolj možna v okviru desnosredinske vlade«.<ref name=":0" /> Predsednica SLS Tina Bregant je podpis namere označila kot dokaz zrelosti za preseganje razlik ob hkratnem ohranjanju tradicije in vrednot strank. Predsednik Fokusa [[Marko Lotrič]] je zavezništvo opisal kot »novo, stabilno in odgovorno razvojno politično alternativo«, katere cilj je oblikovanje prihodnje razvojne vlade, pri čemer naj bi vse tri stranke ohranile svojo identiteto. Povezovanje treh strank je javno pozdravil tudi [[Janez Janša]], predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; v intervjuju je dejal, da »drži pesti, da jim uspe doseči dogovor«.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Stranke NSi, SLS in Fokus se pogovarjajo o možnem sodelovanju na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranke-nsi-sls-in-fokus-se-pogovarjajo-o-moznem-sodelovanju-na-volitvah/764538|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> === Medstrankarska pogajanja === 4. decembra 2025 sta Bregant in Lotrič potrdila, da so tri stranke že v procesu usklajevanja skupne liste in razdelitve volilnih okrajev.<ref>{{Navedi splet|title=Povezovanje na desni sredini: kot alternativa Janši ali da mu omogočijo sestavo vlade? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/povezovanje-nsi-sls-in-fokusa-kot-alternativa-jansi-ali-da-mu-omogocijo-sestavo-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Izvršilni odbor in svet stranke NSi sta odločila, da slednja stranki SLS prepusti približno 20, Fokusu pa 10 kandidatnih mest. Ob tem naj bi pri nekaterih okrajih prihajalo do prerivanj; v okraju Škofja Loka 2 naj bi želela kandidirati tako Marko Lotrič kot poslanec NSi [[Janez Žakelj]], za okraj Slovenska Bistrica naj bi se medtem zanimala [[Ivan Žagar (politik)|Ivan Žagar]], župan iz vrst SLS, ter generalna sekretarka Fokusa Monika Kirbiš Rojs.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Predvolilno povezovanje na desnici prešlo v drugo fazo. Kje prihaja do prerivanj?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predvolilno-povezovanje-na-desnici-preslo-v-drugo-fazo-kje-prihaja-do-prerivanj/|website=N1|date=2025-12-17|accessdate=2026-01-07|language=sl-SI}}</ref> Iz kvote NSi naj bi bil na listi tudi [[David Klobasa]], župan Svete Trojice v Slovenskih goricah, ne bo pa na njej Mateja Tonina.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike razpisala državnozborske volitve. Stranke pripravljajo kandidatne liste.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-razpisala-drzavnozborske-volitve-stranke-pripravljajo-kandidatne-liste/769208|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-07|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Iz kvote SLS naj bi med drugim kandidirali župani [[Franc Rokavec]] (Litija), Srečko Ocvirk (Sevnica) in Franc Horvat (Tišina). Fokus pa bo na kandidatno listo poleg drugih prispeval sociologinjo Leo Furlan in športnega psihologa Mateja Tušaka.<ref name=":1" /> === Potrjevanje kandidatne liste === [[Slika:Skupaj v akcijo Slogan NSi SLS Fokus.png|sličica|Uradni slogan zavezništva|250px]] 14. januarja 2026 sta Marko Lotrič in Monika Kirbiš Rojs oznanila, da na skupni listi ne bosta kandidirala za poslanca, saj da želita dokončati mandat v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]]; kljub temu sta napovedala aktivno sodelovanje v volilni kampanji.<ref>{{Navedi splet|title=Skupna lista NSI, SLS in Fokus sestavljena, Marka Lotriča ne bo na njej|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/skupna-lista-nsi-sls-fokus-sestavljena-marko-lotric-1873764|website=Reporter|date=2026-01-14|accessdate=2026-01-15|language=sl}}</ref> Lista je bila v tem obdobju tudi dokončno sestavljena, sodelovanje pa potrjeno. 15. januarja je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest.<ref>{{Navedi splet|title=Pogovori o predvolilnem sodelovanju na desni obrodili sadove, a prinesli tudi presenečenje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pogovori-o-predvolilnem-sodelovanju-na-desni-obrodili-sadove-a-prinesli-tudi-presenecenje/|website=N1|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|language=sl-SI}}</ref> Tina Bregant je ob tem za medije poudarila, da so bila pogajanja z NSi težka, skupna lista pa da bo »kompromis kot dobra popotnica za skupni nastop in nadaljnje delo.«<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na seji potrdila glavni odbor SLS in svet stranke Fokus.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/strankaSLS/status/2011853810709266731|title=Glavni odbor SLS je potrdil sporazum o skupnem nastopu z NSi in Fokus na DZ volitvah 22. marca!|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-15|website=X.com|last=SLS}}</ref> 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=NSi potrdil skupen nastop na volitvah s Fokusom in SLS-om|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-potrdil-skupen-nastop-na-volitvah-s-fokusom-in-sls-om/770533|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Predsednik NSi je sklep sveta pospremil z besedami, da je »samo razvojna koalicija resnična zmaga za prihodnost za vse.«<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/JernejVrtovec/status/2013352679360102527|title=Skupaj. Po zmago za prihodnost.|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|website=X.com|last=Vrtovec|first=J.}}</ref> Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref name=":3" /> Ob podpisu sporazuma so napovedali, da so »presegli pretekla nesoglasja in se podajajo v dolgoročno sodelovanje« ter ob tem obljubili stabilnost in predvidljivost.<ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus podpisali dogovor: okraji (skoraj) dodeljeni, na listi tudi presenečenje iz estrade|url=https://www.zanima.me/nsi-sls-in-fokus-podpisali-dogovor-okraji-skoraj-razdeljeni-na-listi-tudi-presenecenje-iz-estrade/|website=Zanima.me|date=2026-01-21|accessdate=2026-01-21|language=sl-SI}}</ref><ref name=":4" /> 5. februarja 2026 sta svet stranke Fokus in glavni odbor SLS na svojih sejah potrdila skupno listo kandidatov zavezništva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/strankaSLS/posts/pfbid02cSVwKNZhTWLdGt8cZLuPuAP34ECUU41BJYyfF3SK5Du1ay2YHb11AyJP8FsWUQ22l?rdid=HiedCXmX2UGQzS5W#|title=Glavni odbor SLS je včeraj soglasno potrdil celotno listo kandidatov skupne liste NSi + SLS + Fokus za državnozborske volitve 2026!|date=2026-02-06|accessdate=2026-02-06|website=Facebook.com|last=SLS}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019506012307464615|title=Stranka FOKUS @LotricMarko je danes, 5. februarja 2026, v Ljubljani izvedela sejo Izvršilnega odbora in nato še sejo Sveta stranke.|date=2026-02-05|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref> == Program == Stranke so svoj program predstavile 17. februarja 2026, ob tem so napovedale uvrstitev na tretje mesto in 15 osvojenih poslanskih mandatov.<ref>{{Navedi splet|title=Desnosredinski trojček napoveduje "bronasto medaljo" na prihajajočih volitvah|url=https://n1info.si/volitve-2026/desnosredinski-trojcek-napoveduje-bronasto-medaljo-na-prihajajocih-volitvah/|website=N1|date=2026-02-17|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SLOVENIJA TEČE NAPROTI SPREMEMBAM – PRIORITETE SKUPNE LISTE NSi, SLS, FOKUS – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/slovenija-tece-naproti-spremembam-prioritete-skupne-liste-nsi-sls-fokus/|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref> === Gospodarstvo in davki === Izhodišča je predstavil Marko Lotrič. Izpostavljena je bila razbremenitev dela, poenostavitev [[Davčni sistem|davčnega sistema]] ter večja konkurenčnost gospodarstva. Med osrednjimi predlogi je postopno zvišanje splošne [[Dohodnina|dohodninske]] olajšave s 5.620 evrov na 8.000 evrov, z nadaljnjim dvigom na 10.500 evrov do leta 2029. Program predvideva uvedbo enostavnega in preglednega davčnega pavšala za podjetnike ter ponovno vzpostavitev višjih prihodkovnih pragov za normirance, pri čemer bi se meja povprečnih letnih prihodkov za polne normirance zvišala s 120.000 na 150.000 evrov. Stranke predlagajo tudi uvedbo statusa študentskega samostojnega podjetnika ter odpravo omejitev pri delu upokojencev, ki bi ob zaposlitvi ohranili polno pokojnino (t. i. dvojni status). Predlagano je znižanje prispevka za dolgotrajno oskrbo z 2 % na 1 % za podjetnike ter ukinitev tega prispevka za upokojence. Na področju bolniških nadomestil pa program predvideva, da bi [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|ZZZS]] kril nadomestilo že od 7. dne odsotnosti za kmete in samostojne podjetnike ter od 20. dne za vse ostale zaposlene. === Zdravstvo === Izhodišča je predstavila Tina Bregant. Program s področja zdravstva napoveduje prenovo sistema z okrepljeno vlogo javnega zdravstva. Kot ključno je izpostavljeno skrajševanje čakalnih vrst z uporabo vseh razpoložljivih zmogljivosti ter uvedbo plačevanja zdravstvenih storitev glede na količino ali dosežene rezultate. Predvidena je jasnejša opredelitev pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter preoblikovanje ZZZS v preglednejšo in učinkovitejšo zdravstveno zavarovalnico. Program predvideva tudi debirokratizacijo sistema, uporabo umetne inteligence za analitiko podatkov ter vzpostavitev povezanih zdravstvenih registrov. Poseben poudarek je na krepitvi primarne ravni [[Zdravstveno varstvo|zdravstvenega varstva]], standardizaciji informacijske infrastrukture ter zagotovitvi ustrezne opreme za izvajanje storitev. Med infrastrukturnimi projekti stranke napovedujejo vzpostavitev akademskega kvartarnega centra z najsodobnejšimi metodami zdravljenja, ureditev delujoče, helikopterske nujne medicinske pomoči po vsej državi, sistemska ureditev paliativne oskrbe ter začetek gradnje nove stavbe [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|UKC Ljubljana]] in modernizacija [[Univerzitetni klinični center Maribor|UKC Maribor]]. === Infrastruktura in promet === Izhodišča je predstavil Jernej Vrtovec. Program NSi, SLS in FOKUS na področju infrastrukture temelji na načelu »ljudje pred tranzitom«, pri čemer daje prednost vsakodnevni mobilnosti prebivalcev pred tovornim prometom. Med ključnimi projekti je predvidena vzpostavitev hitre železniške povezave med Ljubljano in Mariborom s ciljem, da bi potovalni čas znašal manj kot eno uro. Predlagana je tudi razširitev glavnih vpadnic v šestpasovne ceste ter razvoj regionalnih hitrih cest za izboljšanje dostopnosti in prometne varnosti. Program vključuje ustanovitev enotnega centra odločanja za projekte državnega pomena, ki naj bi pospešil izvedbo infrastrukturnih investicij. Na energetskem področju je napovedan začetek gradnje drugega bloka [[Jedrska elektrarna Krško|Jedrske elektrarne Krško]]. === Regionalni razvoj === Izhodišča je predstavil Marko Lotrič. Program strank je napovedal ukrepe za zmanjševanje razvojnih razlik med posameznimi območji države; med osrednjimi predlogi je uvedba pokrajin, na katere bi se prenesel del pristojnosti in državnih sredstev, s ciljem učinkovitejšega regionalnega odločanja. Izhodišča vključujejo usmeritev več evropskih sredstev v manj razvite regije, selitev dela javnih služb, vključno z nekaterimi ministrstvi, iz Ljubljane v druge regije ter krepitev regionalnih razvojnih središč. Stranke se zavzemajo za poenostavitev postopkov za pridobivanje evropskih sredstev ter digitalizaciji prijav projektov. === Demografija === Izhodišča je predstavil Jernej Vrtovec. NSi, SLS in FOKUS se zavzemajo za izboljšanje pogojev za mlade in družine ter spodbujanje stanovanjske dostopnosti, z uvedbo 95-odstotnega državnega jamstva za nakup prvega stanovanja za mlade, predviden je tudi brezplačen vrtec za vse otroke. Program zajema davčne razbremenitve za družine z otroki in uvedbo 12-mesečnih davčnih počitnic ob prvi zaposlitvi. Na področju izobraževanja so napovedane spremembe šolskega sistema z večjim poudarkom na razvoju kritičnega mišljenja in praktičnih veščin, kot sta računalniška in finančna pismenost. === Kmetijstvo in podeželje === Izhodišča je predstavila Tina Bregant. Program opredeljuje [[Prehranska varnost|prehransko varnost]] kot strateški cilj države, s poudarkom na doseganju najmanj 80-odstotne samooskrbe pri ključnih živilih. Poudarjeno je zmanjševanje uvozne odvisnosti, kot tudi spodbujanje kratkih prehranskih verig ter prednostna uporaba slovenske hrane v javnih ustanovah. Stranke zavezništva podpirajo krepitev družinskih kmetij, izboljšanje njihovega položaja v prehranski verigi ter razvoj gozdno-lesne verige, ki bi povečala dodano vrednost in na podeželju omogočila nova delovna mesta. Program vključuje zaščito rodovitnih kmetijskih zemljišč pred pozidavo, zmanjšanje administrativnih bremen in davčnih obremenitev ter krepitev socialne varnosti kmetov. Napovedano je vlaganje v sodobne tehnologije, podpora mladim prevzemnikom kmetij in prilagajanje [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]]. == Partnerji == {| class="wikitable" style="text;font-size:96%;line-height:22px" |- ! colspan="3" rowspan="2" width="280px" | Politične stranke ! rowspan="2" |Ideologija ! rowspan="2" |Predsednik ! colspan="2" |Poslanci na dan volitev ! rowspan="5" | ! rowspan="2" |Število mest<br>na listi |- ! Državni zbor ! Evroposlanci |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:2 px;" | | align="center" | '''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[krščanska demokracija]] | [[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|8|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|1|9|{{party color|Nova Slovenija}}}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|49|88|{{party color|Nova Slovenija}}}}''' |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:2 px;" | | align="center" | '''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[agrarizem]] | [[Tina Bregant]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|24|88|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}}''' |- ! style="background:#1961ac; width:2 px;" | | align="center" | '''Fokus''' | [[FOKUS Marka Lotriča]] | [[konservativni liberalizem]] | [[Marko Lotrič]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#1961ac}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#1961ac}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|15|88|#1961ac}}''' |- |} == Rezultati volitev == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 108.386 | 9,29 | {{steady}} | {{Composition bar|9|90|hex={{party color|Nova Slovenija}}}} | {{steady}} | 3. | |- |} === Državnozborske volitve 2026 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Koalicija je na volitvah 22. marca nastopila s skupno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Kje bodo kandidirali politični liderji? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kje-bodo-kandidirali-politicni-liderji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-07|language=sl}}</ref> Dokončna lista 88 kandidatov je bila objavljena 10. februarja 2026, naslednjega dne pa so jo trije predsedniki, v družbi poslancev NSi, kot prvi vložili na Državno volilno komisijo.<ref>{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov, s katero gredo na volitve NSi, SLS in Fokus|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-s-katero-gredo-na-volitve-nsi-sls-in-fokus/|website=info360.si|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus vložili listo za volitve. Vrtovec: To je pomemben korak do nove desnosredinske vlade|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-sls-in-fokus-vlozile-listo-za-volitve-vrtovec-to-je-pomemben-korak-do-nove-desnosredinske-vlade/|website=N1|date=2026-02-11|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Po odpovedi oddaje [[Tarča (TV oddaja)|Tarča]], ki bi morala biti predvajana 12. februarja 2026 in katere umik naj bi bil po navedbah nekaterih medijev posledica pritiska posameznikov, povezanih z [[15. vlada Republike Slovenije|vlado Roberta Goloba]],<ref>{{Navedi splet|title=Eriko Žnidaršič utišali do volitev|url=https://info360.si/politika/eriko-znidarsic-utisali-do-volitev/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref> na vodstvo RTV Slovenija, je stranka NSi napovedala bojkot parlamentarnih soočenj na TV in Radiu Slovenija, če se odpovedana oddaja ne predvaja ali vsebina ne razkrije.<ref>{{Navedi splet|title=Na nacionalki ne bo Janše in Vrtovca, bosta pa Erjavec in Kordiš|url=https://info360.si/politika/na-nacionalki-ne-bo-janse-in-vrtovca-bosta-pa-erjavec-in-kordis/|website=info360.si|date=2025-03-11|accessdate=2026-02-17|language=sl-SI}}</ref> Vodstvo RTV je sicer očitke o cenzuri zavrnilo, bojkotu se je medtem pridružila tudi [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref>{{Navedi splet|title=Odpoved oddaje Tarča: RTV Slovenija zavrača navedbe nekaterih medijev|url=https://siol.net/trendi/zanimivosti/odpoved-oddaje-tarca-rtv-slovenija-zavraca-navedbe-nekaterih-medijev-684318|website=siol.net|accessdate=2026-02-17|language=sl}}</ref> Na prihodnjem soočenju, ki je bilo na sporedu teden dni po prvem, so znova sodelovali.<ref>{{Navedi splet|title=Kakšne so rešitve za učinkovitejše zdravstvo in dolgotrajno oskrbo?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/soocenja/kaksne-so-resitve-za-ucinkovitejse-zdravstvo-in-dolgotrajno-oskrbo/774668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-08|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> Koalicija strank je z začetkom volilne kampanje dne 19. februarja otvorila tudi volilno kavarno na Miklošičevi cesti v Ljubljani, ki je namenjena srečevanju z volivci in različnim dogodkom, prav tako v času kampanje tam potekajo vse tiskovne konference.<ref>{{Navedi splet|title=V desnosredinskem trojčku NSi, SLS, Fokus prepričani, da bodo "volitve prinesle pomlad"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-desnosredinskem-trojcku-nsi-sls-fokus-prepricani-da-bodo-volitve-prinesle-pomlad/773960|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Tekom kampanje se je v NSi vnovič včlanil prvi predsednik slovenske vlade [[Lojze Peterle]] (stranko je zapustil konec leta 2024) in ob tem močno pozdravil skupno listo z SLS in Fokusom.<ref>{{Navedi splet|title=Peterle se je vrnil v NSi, Vrtovec pozdravlja podporo "ključnega osamosvojitelja"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/peterle-se-je-vrnil-v-nsi-vrtovec-pozdravlja-podporo-kljucnega-osamosvojitelja/775069|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-08|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2025]] [[Kategorija:Predvolilne koalicije za državnozborske volitve 2026]] [[Kategorija:Nova Slovenija]] [[Kategorija:Slovenska ljudska stranka]] [[Kategorija:Fokus Marka Lotriča]] iss6u098yax8b6envl8epgkrtyke0qo 0 596750 6657704 6647813 2026-04-09T06:54:32Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Ustanovitve leta 2025]]; dodal [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2025]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6657704 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = #0000ff | name = Koalicija zedinjenega naroda | native_name = | logo = File:KZN logo.png | leader1_title = Koordinator | leader1_name = Ivan Bolfek | leader2_title = Predsedniki strank | leader2_name = [[Andrej Šiško]]<br>Sašo Pajk | founded = 30. december 2025 | headquarters = | ideology = [[Slovenci|slovenski]] [[nacionalizem]]<br>[[suverenizem]]<br>[[konservatizem]] | position = [[politična desnica|desnica]] do [[skrajna desnica]] | international = | merger = [[Gibanje Zedinjena Slovenija]]<br>{{nowrap|[[Stranka slovenskega naroda]]}} | european = | europarl = | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|0|90|#0000ff}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Composition bar|0|9|#0000ff}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|#0000ff}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|0|2750|#0000ff}} | colors = {{colorbox|#FFFFFF;}} bela<br>{{colorbox|#0000FF;}} modra<br>{{colorbox|#FF0000;}} rdeča | website = }} '''Koalicija zedinjenega naroda''' je zavezništvo dveh slovenskih zunajparlamentarnih političnih strank, ki je napovedalo nastop na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Sestavljata ga [[Gibanje Zedinjena Slovenija]] in [[Stranka slovenskega naroda]], ki sta sporazum o volilnem sodelovanju podpisali 30. decembra 2025.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zunajparlamentarni Stranka slovenskega naroda in Zedinjena Slovenija s predvolilno koalicijo|url=https://megafon.si/po-domace/zunajparlamentarni-stranka-slovenskega-naroda-in-zedinjena-slovenija-s-predvolilno-koalicijo/|website=Megafon|accessdate=2026-01-09|language=sl-SI}}</ref> Zaradi zavrnitve kandidatnih list v vseh volilnih enotah na volitvah nazadnje ni nastopila.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=DVK potrdil 17 kandidatnih list, dve bosta nastopili le v po eni volilni enoti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/dvk-potrdil-17-kandidatnih-list-dve-bosta-nastopili-le-v-po-eni-volilni-enoti/775101|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-22|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> == Zgodovina == 26. septembra 2025 je predsednik Gibanja Zedinjena Slovenija [[Andrej Šiško]] skupaj z [[Dejan Kaloh|Dejanom Kalohom]], predsednikom stranke [[Suvereni]], ob napovedi politične akcije ''SLOEXIT'' oznanil oblikovanje »nacionalnega bloka domoljubov«, ki bi s skupno listo nastopil na državnozborskih volitvah 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Kaloh in Šiško predlagata izstop Slovenije iz EU-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/kaloh-in-sisko-predlagata-izstop-slovenije-iz-eu-ja/758915|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-09|language=sl|first=T. K.|last=B|date=2025-09-26}}</ref> Stranki sta v naslednjih tednih organizirali več srečanj, med drugim »piknik domoljubov« ter praznovanje [[Dan suverenosti|dneva suverenosti]], na dogodkih pa so bili prisotni tudi predstavniki Stranke slovenskega naroda.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/ivan.bolfek.58/posts/prvi-domoljubni-piknik-na-%C5%A1tajerskem-za%C4%8Detek-povezovanja-za-spremembev-soboto-27/1496887211658143/|title=Prvi domoljubni piknik na Štajerskem – začetek povezovanja za spremembe|date=2025-09-28|accessdate=2026-01-09|website=Facebook|last=Bolfek|first=Ivan}}</ref> Novembra 2025 so Suvereni nato začeli pogovore s stranko [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje Karla Erjavca]], decembra pa oznanili samostojno kandidaturo na volitvah, do nadaljnjih pogovorov z gibanjem ZSi zato ni prišlo.<ref>{{Navedi splet|title=Preobrat: Dejan Kaloh in Karl Erjavec ne gresta skupaj na volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/preobrat-dejan-kaloh-in-karl-erjavec-ne-gresta-skupaj-na-volitve/|website=N1|date=2025-12-22|accessdate=2026-01-09|language=sl-SI}}</ref> 30. decembra 2025 so Andrej Šiško, podpredsednica ZSi Adriana Divjak, predsednik SSN Sašo Pajk in podpredsednik SSN Ivan Bolfek v Mariboru podpisali sporazum o predvolilni koaliciji, ki so jo poimenovali Koalicija zedinjenega naroda (KZN).<ref>{{Navedi splet|title=STA: Zunajparlamentarni Stranka slovenskega naroda in Zedinjena Slovenija s predvolilno koalicijo|url=https://www.sta.si/3506783/zunajparlamentarni-stranka-slovenskega-naroda-in-zedinjena-slovenija-s-predvolilno-koalicijo|website=www.sta.si|accessdate=2026-01-09}}</ref> Na tiskovni konferenci dne 8. januarja 2026 so nato predstavili idejo in temeljne programske točke zavezništva; zavzeli so se za »samozadostno, odgovorno in suvereno Slovenijo«, izrazili so nasprotovanje »multikulturalizmu« ter poudarili potrebo po regulaciji migracij.<ref name=":0" /> == Partnerji == {| class="wikitable" style="text;font-size:96%;line-height:22px" |- ! colspan="3" rowspan="2" width="280px" | Politične stranke ! rowspan="2" |Ideologija ! rowspan="2" |Predsednik ! colspan="2" |Poslanci na dan volitev |- ! Državni zbor ! Evroposlanci |- ! style="background:#5aad39; width:2 px;" | | align="center" | '''ZSi''' | [[Gibanje Zedinjena Slovenija]] | [[Slovenci|slovenski]] [[nacionalizem]] | [[Andrej Šiško]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#5aad39}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#5aad39}} |- ! style="background:#0c5390; width:2 px;" | | align="center" | '''SSN''' | [[Stranka slovenskega naroda]] | [[Slovenci|slovenski]] [[nacionalizem]] | Sašo Pajk | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#0c5390}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#0c5390}} |- |} == Državnozborske volitve == === Volitve v državni zbor 2026 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Koalicija je nameravala nastopiti na volitvah 22. marca, vložila je kandidatne liste v vseh volilnih enotah, a so bile vse zavrnjene.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Za volitve v državni zbor vloženih 18 kandidatnih list|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/za-volitve-v-drzavni-zbor-vlozenih-18-kandidatnih-list|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-22|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znano je, kakšen bo vrsti red 15 kandidatnih list na glasovnicah v volilni enoti Novo mesto|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/znano-je-kaksen-bo-vrsti-red-15-kandidatnih-list-na-glasovnicah-v-volilni-enoti-novo-mesto/774790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2025]] [[Kategorija:Predvolilne koalicije za državnozborske volitve 2026]] [[Kategorija:Gibanje Zedinjena Slovenija]] [[Kategorija:Stranka slovenskega naroda]] gto4sfciv9ew2rdu9zb5nygnls88mn0 0 597089 6657669 6629999 2026-04-08T23:48:49Z ~2026-13659-49 255600 /* M */ 6657669 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Gruzinci|gruzinskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Gruzincev|Gruzija|gruzinskih}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Lavrentij Berija]] == C == * [[Miheil Grigolis dze Chakaia]] * [[Irakli Cereteli]] == Č == * [[Kandid Čarkviani]] * [[Otar Čerkezia]] * [[Zurab Čheidze]] * [[Nodar Čitanava]] == D == * [[Daud Davitadze]] * [[Miheil Delba]] * [[Josif Stalin|Josif Džugašvili Stalin]] == E == * Shalva Eliava * [[Aleko Elisašvili]] == G == * [[Tamaz Gamkrelidze]] * [[Zviad Gamsahurdija]] * Levan (Lavrenti) Gogoberidze * Vasil Barnabis dze Gogua * [[Givi Gumbaridze]] == J == * [[Abel Jenukidze]] == K == * [[Miheil Kahiani]] * [[Lavrenti Kartvelišvili]] * [[Mihail Kavelašvili]] * [[Sergej Kavtaradze]] * [[Irakli Kobahidze]] * [[Merab Kostava]] == L == * [[Nestor Lakoba]] * [[Vano Lominadze]] == M == * [[Filip Maharadze|Filip(p) Maharadze]] * [[Miheil Maharadze]] * [[Samson Mamulia]] * [[Avtandil Margiani]] * [[Polikarp Mdivani|Polikarp ("Budu") Mdivani]] * [[Akaki Mgeladze]] * [[Džemal Mikeladze|Džemal ("Jimi") Mikeladze]] * [[Vasil Mžavanadze]] == O == * [[Mamia Orahelašvili]] * [[Sergo Ordžonikizde]] == P == * [[Džumber Patiašvili]] == R == * [[Šota Rustaveli]] == S == * [[Miheil Saakašvili]] * [[Tengiz Sigua]] * Giorgi Tevdores Sturua * Ivane "Vano" Sturua * Vladimir (Levan) Suhišvili == Š == * [[Eduard Ševardnadze]] == Z == * [[Salome Zurabišvili]] == Ž == * [[Noe Žordanija]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Gruzincev|Politiki]] [[Kategorija:Gruzinski politiki| ]] cvogyvme8uih0fwxy3ikhgeq1woo0ia 6657686 6657669 2026-04-09T05:01:21Z Mnogoterost 140263 pp 6657686 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Gruzinci|gruzinskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Gruzincev|Gruzija|gruzinskih}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Lavrentij Berija]] == C == * [[Miheil Grigolis dze Chakaia]] * [[Irakli Cereteli]] == Č == * [[Kandid Čarkviani]] * [[Otar Čerkezia]] * [[Zurab Čheidze]] * [[Nodar Čitanava]] == D == * [[Daud Davitadze]] * [[Miheil Delba]] * [[Josif Stalin|Josif Džugašvili Stalin]] == E == * Shalva Eliava * [[Aleko Elisašvili]] == G == * [[Tamaz Gamkrelidze]] * [[Zviad Gamsahurdija]] * Levan (Lavrenti) Gogoberidze * Vasil Barnabis dze Gogua * [[Givi Gumbaridze]] == J == * [[Abel Jenukidze]] == K == * [[Miheil Kahiani]] * [[Lavrenti Kartvelišvili]] * [[Mihail Kavelašvili]] * [[Sergej Kavtaradze]] * [[Irakli Kobahidze]] * [[Merab Kostava]] == L == * [[Nestor Lakoba]] * [[Vano Lominadze]] == M == * [[Filip Maharadze|Filip(p) Maharadze]] * [[Miheil Maharadze]] * [[Samson Mamulia]] * [[Avtandil Margiani]] * [[Polikarp Mdivani|Polikarp ("Budu") Mdivani]] * [[Akaki Mgeladze]] * [[Džemal Mikeladze|Džemal ("Jimi") Mikeladze]] * [[Vasil Mžavanadze]] == O == * [[Mamia Orahelašvili]] * [[Sergo Ordžonikizde|Sergo Ordžonikidze]] == P == * [[Džumber Patiašvili]] == R == * [[Šota Rustaveli]] == S == * [[Miheil Saakašvili]] * [[Tengiz Sigua]] * Giorgi Tevdores Sturua * Ivane "Vano" Sturua * Vladimir (Levan) Suhišvili == Š == * [[Eduard Ševardnadze]] == Z == * [[Salome Zurabišvili]] == Ž == * [[Noe Žordanija]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Gruzincev|Politiki]] [[Kategorija:Gruzinski politiki| ]] 8kqthep2dogdmsm281x9kr2wutt4gzf 6657693 6657686 2026-04-09T06:28:19Z Upwinxp 126544 pnp 6657693 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Gruzinci|gruzinskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Gruzincev|Gruzija|gruzinskih}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Lavrentij Berija]] == C == * [[Miheil Grigolis dze Chakaia]] * [[Irakli Cereteli]] == Č == * [[Kandid Čarkviani]] * [[Otar Čerkezia]] * [[Zurab Čheidze]] * [[Nodar Čitanava]] == D == * [[Daud Davitadze]] * [[Miheil Delba]] * [[Josif Stalin|Josif Džugašvili Stalin]] == E == * Shalva Eliava * [[Aleko Elisašvili]] == G == * [[Tamaz Gamkrelidze]] * [[Zviad Gamsahurdija]] * Levan (Lavrenti) Gogoberidze * Vasil Barnabis dze Gogua * [[Givi Gumbaridze]] == J == * [[Abel Jenukidze]] == K == * [[Miheil Kahiani]] * [[Lavrenti Kartvelišvili]] * [[Mihail Kavelašvili]] * [[Sergej Kavtaradze]] * [[Irakli Kobahidze]] * [[Merab Kostava]] == L == * [[Nestor Lakoba]] * [[Vano Lominadze]] == M == * [[Filip Maharadze|Filip(p) Maharadze]] * [[Miheil Maharadze]] * [[Samson Mamulia]] * [[Avtandil Margiani]] * [[Polikarp Mdivani|Polikarp ("Budu") Mdivani]] * [[Akaki Mgeladze]] * [[Džemal Mikeladze|Džemal ("Jimi") Mikeladze]] * [[Vasil Mžavanadze]] == O == * [[Mamia Orahelašvili]] * [[Sergo Ordžonikidze]] == P == * [[Džumber Patiašvili]] == R == * [[Šota Rustaveli]] == S == * [[Miheil Saakašvili]] * [[Tengiz Sigua]] * Giorgi Tevdores Sturua * Ivane "Vano" Sturua * Vladimir (Levan) Suhišvili == Š == * [[Eduard Ševardnadze]] == Z == * [[Salome Zurabišvili]] == Ž == * [[Noe Žordanija]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Gruzincev|Politiki]] [[Kategorija:Gruzinski politiki| ]] ae3fthr7k75s662p7duq688o76zovbo 0 597219 6657705 6651557 2026-04-09T06:55:00Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]]; dodal [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6657705 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = #ee2932 | name = Alternativa za Slovenijo | native_name = | logo = [[File:AzaS-Logotip 2025.png|250px]] | leader1_title = Koordinator | leader1_name = | leader2_title = Predsedniki strank | leader2_name = [[Violeta Tomić]]<br>Boris Žulj<br>Jure Pogačnik | founded = 19. januar 2026 | headquarters = | ideology = [[:en:Right-wing antiglobalism|antiglobalizem]]<br>[[suverenizem]]<br>[[populizem]]<br>[[evroskepticizem|mehki evroskepticizem]]<br>odprava obveznega cepljenja | position = [[centrizem|sredina]] do [[leva sredina]]<ref name=":1" /> | international = | merger = [[Nič od tega]]<br>{{nowrap|[[Za zdravo družbo]]}}<br>Gibanje Naprej<br>Društvo TRS<br>Civilna iniciativa ZA upokojence | european = | europarl = | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|0|90|#ee2932}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Composition bar|0|9|#ee2932}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|#ee2932}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|0|2750|#ee2932}} | colors = {{colorbox|#FFFFFF;}} bela<br>{{colorbox|#2b2f6e;}} modra<br>{{colorbox|#ee2932;}} rdeča | website = [https://alternativa-za-slovenijo.si/ Alternativa za Slovenijo] }} '''Alternativa za Slovenijo''' je zavezništvo dveh slovenskih zunajparlamentarnih političnih strank ter treh manjših gibanj, ki je nastopilo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Sestavljata ga [[Nič od tega]] in [[Za zdravo družbo]], ki sta kandidaturo na skupni listi prvič uradno napovedali 21. avgusta 2025.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Stranka NOT in Za zdravo družbo sta združili moči|url=https://www.facebook.com/reel/1294858792223360|website=Facebook.com|accessdate=2025-09-21|language=sl}}</ref> == Zgodovina == 21. avgusta 2025 sta Jure Pogačnik, predsednik Za zdravo družbo, in [[Violeta Tomić]], podpredsednica Nič od tega, v skupnem sporočilu za javnost oznanila začetek povezovanja strank, ki bi prineslo tudi skupno listo za državnozborske volitve.<ref name=":0" /> Po lastnih navedbah naj bi k sodelovanju povabili tudi stranko [[Resni.ca]], a je ta možnost skupnega nastopa zavrnila.<ref name=":0" /> Decembra 2025 je predstavnik stranke Nič od tega v intervjuju potrdil pogovore o sodelovanju z Za zdravo družbo, pa tudi z drugimi gibanji, kot sta Slovenija proti rusofobiji in gibanje Naprej.<ref>{{Navedi splet|title=»V Sloveniji ima mafija svojo državo«|url=https://preiskovalno.si/clanek/v-sloveniji-ima-mafija-svojo-drzavo/|website=Preiskovalno.si|date=2025-12-16|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI|last=Preiskovalno.si}}</ref> 19. januarja 2026 so Jure Pogačnik (ZD), Violeta Tomić in Boris Žulj (NOT) ter predstavnika manjših partnerskih gibanj na tiskovni konferenci oznanili skupno listo pod imenom Alternativa za Slovenijo.<ref>{{Navedi splet|title=Več strank in gibanj na volitve z listo Alternativa za Slovenijo|url=https://siol.net/novice/slovenija/vec-strank-in-gibanj-na-volitve-z-listo-alternativa-za-slovenijo-682161|website=siol.net|accessdate=2026-01-19|language=sl}}</ref> Dejali so, da predstavljajo alternativo predvsem levemu polu, med prioritetami pa izpostavili boj proti sistemski korupciji, odpravo obveznega cepljenja, zavzemanje za mir in politiko neuvrščenosti ter gospodarsko približevanje državam skupine [[BRICS]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tomić: Sredstva, ki se nespametno zapravljajo za tuje vojne, bomo usmerili v blaginjo naših ljudi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tomic-sredstva-ki-se-nespametno-zapravljajo-za-tuje-vojne-bomo-usmerili-v-blaginjo-nasih-ljudi/770615|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-19|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Cilj skupne liste je po besedah Tomić vstop v parlament in »biti alternativa vsem obstoječim strankam.«<ref>{{Navedi splet|title=Več strank in gibanj napovedalo skupni nastop na volitvah z listo Alternativa za Slovenijo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vec-strank-in-gibanj-napovedalo-skupni-nastop-na-volitvah-z-listo-alternativa-za-slovenijo/|website=N1|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref> == Program == === Zdravstvo === Na področju zdravstva AZAS zagovarja odpravo obveznega [[Cepljenje (medicina)|cepljenja]] ter nasprotuje politikam, ki jih razume kot »vsiljene ali centralno usmerjene,« zlasti s strani [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]]. Poudarja nacionalno pristojnost pri odločanju o zdravstvenih ukrepih. Program vključuje tudi omejevanje [[Elektromagnetno valovanje|elektromagnetnega sevanja]] (predvsem 5G) ter zmanjšanje uporabe kemičnih sredstev v okolju zaradi vpliva na zdravje prebivalstva.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Predvolilni program – Alternativa za Slovenijo|url=https://alternativa-za-slovenijo.si/predvolilni-program/|accessdate=2026-02-18|language=sl-SI}}</ref> === Zunanja politika === Zavezništvo zagovarja »suvereno, nevtralno in miroljubno zunanjo politiko«. Kritična je do [[Evropska unija|Evropske unije]] in zveze [[NATO]], nasprotuje vključevanju Slovenije v vojaške konflikte. V zvezi z [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo na Ukrajino]] trdi, da »ne gre za lokalni konflikt, temveč je to vojna NATO pakta proti Rusiji.« Zavzema se za zmanjšanje militarizacije, večjo samostojnost pri zunanjepolitičnih odločitvah, usmerjenost k diplomaciji in dialogu in približevanje državam skupine [[BRICS]].<ref name=":1" /><ref name=":2" /> === Gospodarstvo in davki === Program AZAS poudarja ekonomsko suverenost, nasprotovanje deindustrializaciji ter zmanjševanje vpliva nadnacionalnih gospodarskih centrov. Zavzema se za zaščito domače proizvodnje, prehransko varnost in ohranitev gensko nespremenjenega semena. Predlaga omejevanje pesticidov in [[Glifosat|glifosata]] ter spodbujanje alternativnih rešitev v kmetijstvu. Na davčnem področju zagovarja enako obravnavo vseh subjektov, vključno z verskimi institucijami, ter »odpravo finančnih privilegijev Cerkve«. Program poudarja tudi strožje ukrepanje proti neplačevanju socialnih prispevkov.<ref name=":2" /> === Boj proti korupciji === Program predvideva okrepljen pregon sistemske korupcije, strožji nadzor nad zakonitostjo premoženja ter učinkovitejši zaseg nezakonito pridobljenih sredstev. Predlaga prepoved opravljanja vodilnih funkcij za osebe, povezane s koruptivnimi dejanji, ter preverjanje premoženja povezanih oseb v primerih stečajev. Zavzema se tudi za prepoved prehajanja vodilnih kadrov med regulatorji in reguliranimi subjekti ter za dosledno spoštovanje zakonodaje na področju plačevanja prispevkov in upravljanja javnega premoženja.<ref name=":2" /> == Partnerji == {| class="wikitable" style="text;font-size:96%;line-height:22px" |- ! colspan="3" rowspan="2" width="280px" | Politične stranke ! rowspan="2" |Ideologija ! rowspan="2" |Predsednik ! colspan="2" |Poslanci na dan volitev |- ! Državni zbor ! Evroposlanci |- ! style="background:{{party color|Nič od tega}}; width:2 px;" | | align="center" | '''NOT''' | [[Nič od tega]] | populistični suverenizem | Boris Žulj | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Nič od tega}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|{{party color|Nič od tega}}}} |- ! style="background:#f47104; width:2 px;" | | align="center" | '''ZD''' | [[Za zdravo družbo]] | antiglobalizem | Jure Pogačnik | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#f47104}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#f47104}} |- |} == Rezultati volitev == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 4.730 | 0,41 | {{steady}} | {{Composition bar|0|90|hex=#ee2932}} | {{steady}} | 13. | style="background:silver" |– |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2026 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Koalicija je na volitvah 22. marca nastopila s skupno listo. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] [[Kategorija:Predvolilne koalicije za državnozborske volitve 2026]] [[Kategorija:Nič od tega]] [[Kategorija:Za zdravo družbo]] 1zc5h3js9ls8o9is16lhr1dk3a7tkvb 0 597845 6657703 6651180 2026-04-09T06:54:10Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]]; dodal [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6657703 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenija | colorcode = {{party color|Zeleni Slovenije}} | name = Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij | native_name = | logo = [[Slika:SG in Zeleni LOGO.png|250px]] | leader1_title = Vodja | leader1_name = | leader2_title = Predsednika strank | leader2_name = [[Vlado Dimovski]]<br>[[Andrej Čuš]] | founded = 3. februar 2026 | headquarters = | ideology = [[zelena politika]]<br>[[socialni liberalizem]]<br>[[zeleni konservatizem]] | position = [[centrizem|sredina]]<ref name=":1" /> | slogan = ''Izbira za vse generacije'' | international = | merger = [[Stranka generacij]]<br>[[Zeleni Slovenije]] | european = | europarl = | colours = {{colorbox|#629b3c;}} [[zelena]] <br> {{colorbox|#006ea1;}} [[modra]] | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|0|90|{{party color|Zeleni Slovenije}}}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Composition bar|0|9|{{party color|Zeleni Slovenije}}}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|{{party color|Zeleni Slovenije}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|31|2750|{{party color|Zeleni Slovenije}}}} | website = }} '''Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij''' je zavezništvo dveh slovenskih političnih strank, ki bo nastopilo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. Sestavljata ga [[Stranka generacij]] in [[Zeleni Slovenije]], ki sta sodelovanje napovedali 3. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na državnozborske volitve|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-drzavnozborske-volitve|website=www.delo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl}}</ref> == Zgodovina == === Ozadje povezovanja === 10. junija 2025 so predstavniki vodstva Zelenih Slovenije ob 36. obletnici ustanovitve stranke pozvali in povabili k združitvi vseh zelenih sil na partnersko listo.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije praznujejo 36 let. Želijo si skupen nastop zelenih opcij na parlamentarnih volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zeleni-slovenije-praznujejo-36-let-zelijo-si-skupen-nastop-zelenih-opcij-na-parlamentarnih-volitvah/748543|website=RTVSLO.si|accessdate=2026-02-04|language=sl}}</ref> Predsednik [[Andrej Čuš]] je izpostavil, da je razdrobljenost tovrstnih strank velik faktor manka zelene alternative na državni ravni.<ref name=":0" /> V stranki [[VESNA – zelena stranka]] so potrdili prejem pobude, a so izrazili dvom v njeno iskrenost, saj da naj bi šlo za »manever desnice.« Vesna je kasneje tvorila [[Koalicija Levice in Vesne|predvolilno koalicijo]] s stranko [[Levica (Slovenija)|Levica]].<ref>{{Navedi splet|title=Politična zavezništva: sodelovanje Levice in Vesne ter pripojitev stranke Konkretno k Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicna-zaveznistva-sodelovanje-levice-in-vesne-ter-pripojitev-stranke-konkretno-k-demokratom/749237|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Predsednik Stranke generacij (SG) [[Vlado Dimovski]] je medtem k pogovorom povabil [[Vladimir Prebilič|Vladimirja Prebiliča]], predsednika oktobra 2025 ustanovljene stranke [[Prerod (stranka)|Prerod]].<ref>{{Navedi splet|title=Vladimir Prebilič je dobil klic Matjaža Hana s pobudo o sodelovanju|url=https://info360.si/politika/vladimir-prebilic-je-dobil-klic-matjaza-hana-s-pobudo-o-sodelovanju/|website=info360.si|date=|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI}}</ref> Svet slednje je v luči ugibanj o povezovanju s [[Socialni demokrati|Socialnimi demokrati]] napovedal samostojno kandidaturo, nadaljevali pa naj bi pogovore s Stranko generacij.<ref>{{Navedi splet|title=Prebilič zavrnil ponudbo SD-ja za oblikovanje skupne liste|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prebilic-zavrnil-ponudbo-sd-ja-za-oblikovanje-skupne-liste/766429|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Tudi slednji so kasneje propadli; po besedah Dimovskega so se v Prerodu tako odločili, četudi naj bi Stranki generacij prvotno ponujalo 30 kandidatnih mest na njihovi listi in vodenje volilnega štaba.<ref>{{Navedi splet|title=Vladimirju Prebiliču propadlo še eno predvolilno sodelovanje|url=https://info360.si/politika/vladimirju-prebilicu-propadlo-se-eno-predvolilno-sodelovanje/|website=info360.si|date=2026-01-05|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI}}</ref> === Oznanitev sodelovanja === Novica o sodelovanju Zelenih in SG je v medijih prvič zaokrožila 2. februarja 2026.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/politikasi/status/2018376445538574751|title=Zeleni Slovenije bodo na prihajajočih volitvah nastopili skupaj s Stranko Generacij.|date=2026-02-02|accessdate=2026-02-04|website=X.com|last=politika.si}}</ref> Prihodnjega dne sta predsednika strank, Čuš in Dimovski, na skupni tiskovni konferenci potrdila ter uradno napovedala oblikovanje skupne liste za volitve v državni zbor.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Zunajparlamentarni stranki Zeleni Slovenije in Stranka generacij skupaj na volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zunajparlamentarni-stranki-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-skupaj-na-volitve/772203|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-04|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Oznanila sta kandidaturo pod sloganom ''Izbira za vse generacije'' ter med prioritetami zavezništva izpostavila skrb za vse generacije, boj proti [[Korupcija|korupciji]], stabilno in zdravo gospodarstvo ter skrb za okolje.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Nova skupna lista za volitve, ki zase pravi, da »ni v sistemu globoke države«|url=https://info360.si/politika/nova-skupna-lista-za-volitve/|website=info360.si|date=2026-02-03|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI}}</ref> 12. februarja 2026 sta sveta obeh strank na ločenih sejah potrdila skupno kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni in Stranka generacij potrdili skupno kandidatno listo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zeleni-in-stranka-generacij-potrdili-skupno-kandidatno-listo/773296|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-14|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> === Kandidatna lista === 21. februarja 2026 so se kandidati strank zbrali in predstavili na predvolilni konvenciji na Vrhniki. Poudarili so zavzemanje za »trajnostni razvoj, medgeneracijsko sodelovanje in odgovorno upravljanje države« ter ob tem izrazili prepričanje, da bodo »največje presenečenje teh volitev«.<ref name=":31">{{Navedi splet|title=Svoje kandidate predstavil tudi dvojček Zeleni Slovenije in Stranka generacij|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoje-kandidate-predstavil-tudi-dvojcek-zeleni-slovenije-in-stranka-generacij/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> Iz kvote Zelenih Slovenije so na listi med drugim predsednik Andrej Čuš (Ptuj I in Ptuj II), generalni sekretar [[Nejc Škof]] (Vrhnika), podpredsednika [[Nada Pavšer]] (Ribnica) in [[Zvonko Lah]] (Trebnje), predsednik programskega sveta Gorazd Pretnar (Radovljica I), predsednik podmladka Jaka Petrovič (Kranj II), pa tudi spletna vplivnica Ana Taks Pusovnik (Ravne na Koroškem).<ref name=":31" /><ref>{{Navedi splet|title=Ena izmed naših največjih Only Fans zvezdnic bo kandidirala za poslanko|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/ena-izmed-nasih-najvecjih-only-fans-zvezdnic-bo-kandidirala-na-listi-zelenih-slovenije|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-02-21|language=sl}}</ref> Iz Stranke generacij poleg drugih kandidirajo predsednik Vlado Dimovski (Šiška I), podpredsednik Smiljan Mekicar (Murska Sobota I in II), nekdanji poslanec [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] [[Dušan Šiško]] (Krško), nekdanji minister iz vrst [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]] [[Peter Jožef Česnik]] (Tolmin), arhitekt Stojan Lipolt (Ilirska Bistrica) ter univerzitetni profesor [[Matjaž Klemenčič]] (Postojna in Koper I).<ref name=":31" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Seznam kandidatov skupne liste Zeleni Slovenije + Stranke generacij|url=https://strankageneracij.si/index.php/novosti/seznam-kandidatov-skupne-liste-zeleni-slovenije-stranke-generacij|website=strankageneracij.si|accessdate=2026-02-21}}</ref> == Partnerji == {| class="wikitable" style="text;font-size:96%;line-height:22px" |- ! colspan="3" rowspan="2" width="280px" | Politične stranke ! rowspan="2" |Ideologija ! rowspan="2" |Predsednik ! colspan="2" |Poslanci na dan volitev ! rowspan="5" | ! rowspan="2" |Število mest<br>na listi |- ! Državni zbor ! Evroposlanci |- ! style="background:#7ed957; width:2 px;" | | align="center" | '''SG''' | [[Stranka generacij]] | [[socialni liberalizem]] | [[Vlado Dimovski]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|#7ed957}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|#7ed957}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|48|88|#7ed957}}''' |- ! style="background:{{party color|Zeleni Slovenije}}; width:2 px;" | | align="center" | '''ZS''' | [[Zeleni Slovenije]] | zeleni konservatizem | [[Andrej Čuš]] | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|90|{{party color|Zeleni Slovenije}}}} | style="text-align:center;" |{{Composition bar|0|9|{{party color|Zeleni Slovenije}}}} | style="text-align:center;" |'''{{Composition bar|40|88|{{party color|Zeleni Slovenije}}}}''' |- |} == Rezultati volitev == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 5.150 | 0,44 | {{steady}} | {{Composition bar|0|90|hex={{party color|Zeleni Slovenije}}}} | {{steady}} | 12. | style="background:silver" |– |- |} === Državnozborske volitve 2026 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranki sta na volitvah 22. marca nastopili s skupno listo. Kandidatne liste sta v vseh enotah vložili 17. februarja 2026,<ref>{{Navedi splet|title=Zeleni Slovenije in Stranka generacij na volitve z željo preboja v parlament|url=https://megafon.si/po-domace/zeleni-slovenije-in-stranka-generacij-na-volitve-z-zeljo-preboja-v-parlament/|website=Megafon|accessdate=2026-02-21|language=sl-SI}}</ref> pri čemer na listi SG pripada 48 okrajev in v njih 45 kandidatov, Zelenim pa 40 okrajev in v njih 38 kandidatov.<ref name=":2" /> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] [[Kategorija:Predvolilne koalicije za državnozborske volitve 2026]] [[Kategorija:Zeleni Slovenije]] [[Kategorija:Stranka generacij]] 29qd00lops4py7q2u4isv1mf8xtvab5 0 598764 6657719 6654675 2026-04-09T07:05:17Z ~2026-21871-82 257924 pp 6657719 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Vitez teme | director = [[Christopher Nolan]] | producer = [[Emma Thomas]]<br />[[Charles Roven]]<br />[[Christopher Nolan]] | writer = [[Christopher Nolan]]<br />[[David S. Goyer]] | starring = [[Christian Bale]]<br />[[Michael Caine]]<br />[[Heath Ledger]]<br />[[Gary Oldman]]<br />[[Aaron Eckhart]]<br />[[Maggie Gyllenhaal]]<br />[[Morgan Freeman]] | music = [[Hans Zimmer]]<br />[[James Newton Howard]] | distributor = [[Warner Bros. Pictures]] | released = 18. julij 2008 (ZDA) | runtime = 152 minut | country = [[Združene države Amerike]] | language = [[angleščina]] }}'''Vitez teme''' je ameriški superjunaški film iz leta 2008, ki ga je režiral [[Christopher Nolan]] po scenariju, ki ga je napisal skupaj z njegovim bratom [[Jonathan Nolan|Jonathanom]] in temelji na superjunaku Batmanu iz [[DC Comics]]. Je nadaljevanje filma [[Batman: Na začetku]] (2005) in drugi del trilogije Vitez teme. Zgodba govori o [[Batman|Batmanu]], policijskemu poročniku Jamesu Gordonu in okrožnemu tožilcu Harveyju Dentu, ki sklenejo zavezništvo za ustavitev organiziranega kriminala v mestu Gotham. Njihova prizadevanja ogrozi [[Joker (lik)|Joker]], anarhistični mojster, ki želi preizkusiti, kako daleč bo šel Batman, da bi rešil mesto pred kaosom. V filmu so zaigrali [[Christian Bale]], [[Michael Caine]], [[Heath Ledger]], [[Gary Oldman]], [[Aaron Eckhart]], [[Maggie Gyllenhaal]] in [[Morgan Freeman]]. Film je bil posnet v [[Chicago|Chicagu]] in [[Hongkong|Hong Kongu]]. To je bil prvi celovečerni film, v katerem je bila za snemanje nekaterih prizorov uporabljena tehnologija [[IMAX]]. Pred njegovo izdajo je potekala ogromna oglaševalna kampanja na spletu. Poleg tega je posebno pozornost v množičnih medijih pritegnila smrt igralca Heatha Ledgerja, kateri je umrl 22. januarja 2008, kmalu po koncu snemanja. Vitez teme je bil premierno predvajan 18. julija 2008 v [[New York|New Yorku]]. Film je zaslužil več kot milijardo dolarjev po vsem svetu ter ostal številka ena med najuspešnejšimi superjunaškimi filmi kar tri leta. Film, ki velja za "predlogo" za številne sodobne filme o superjunakih in eden najboljših filmov 2000-ih, je prejel pozitivne ocene kritikov, pri čemer so kritiki pohvalili film zaradi temnega, realističnega tona, zrelih tem, vizualnega sloga in nastopov igralske zasedbe, zlasti Ledgerjev nastop. Film je prejel številne nominacije in nagrade, vključno z dvema [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjema]], Richardu Kingu za najboljšo montažo zvoka in Heathu Ledgerju kot najboljšemu stranskemu igralcu (posmrtno). Nadaljevanje, [[Vzpon viteza teme]], je izšlo leta 2012.<ref>{{cite web|url=https://www.oscars.org/oscars/ceremonies/2009|title=The 81st Academy Awards (2009) Nominees and Winners|publisher=[[Academy of Motion Picture Arts and Sciences]]|access-date=January 15, 2024}}</ref> == Vsebina == Tolpa zamaskiranih kriminalcev oropa banko v Gotham Cityju, ki je v lasti mafije, se izdajajo in ubijajo, dokler se edini preživeli, [[Joker (lik)|Joker]], ne razkrije kot glavni mož in pobegne z ukradenim denarjem. Superjunak [[Batman]], okrožni državni tožilec Harvey Dent in policijski poročnik Jim Gordon so zavezniki za odpravo organiziranega kriminala Gothama. Batmanova prava identiteta, milijarder Bruce Wayne, javno podpira Denta kot zakonitega zaščitnika Gothama, saj verjame, da mu bo Dentov uspeh omogočil, da se upokoji kot Batman in romantično osvaja svojo prijateljico iz otroštva Rachel Dawes – kljub temu, da je bila z Dentom. Mafijski šefi Gothama se zberejo, da bi razpravljali o zaščiti svojih organizacij pred Jokerjem, mestno policijo in Batmanom. Joker prekine sestanek in ponudi umor Batmana za polovico premoženja, ki ga je njihov računovodja Lau skril, preden je pobegnil v [[Hongkong]], da bi se izognil izročitvi. Batman s pomočjo izvršnega direktorja Wayne Enterprises Luciusa Foxa najde Lauja v Hong Kongu in ga odpelje v pripor Gothamske policije. Njegovo pričanje Dentu omogoči prijeti kriminalne družine. Šefi sprejmejo Jokerjevo ponudbo in ta ubije odmevne tarče, vpletene v sojenje, vključno s sodnikom in policijskim komisarjem. Čeprav Gordon reši župana, Joker grozi, da se bodo njegovi napadi nadaljevali, dokler Batman ne razkrije svoje identitete. Joker z svojimi možmi nato vdre na večerjo za zbiranje sredstev, da bi našel Denta in pri tem vrže Rachel skozi okno, vendar jo Batman reši. Bruce poskuša razumeti Jokerjeve namene, na kar njegov skrbnik Alfred Pennyworth pravi, da "nekateri moški samo želijo gledati, kako svet gori." Dent trdi, da je Batman, da bi izvabil Jokerja, ki napade policijski konvoj, ki prevaža Denta. Batman in Gordon prijeta Jokerja, Gordon pa postane komisar. Na policijski postaji Batman zaslišuje Jokerja, ki pravi, da se mu zdi Batman zabaven in da ga ne namerava ubiti. Potem, ko je Joker ugotovil Batmanova čustva do Rachel, razkrije, da sta z Dentom zaprta ločeno v zgradbah, obdanih z [[Eksploziv|eksplozivom]]. Batman odhiti, da bi rešil Rachel, medtem ko Gordon in drugi policisti poskušajo rešiti Denta, vendar odkrijejo, da je Joker postavil njihove položaje obratno. Eksplozivi se sprožijo in ubijejo Rachel, Dentov obraz pa močno opečejo na eni strani. Joker pobegne iz pripora, od Lauja pridobi lokacijo bogastva in ga zažge ter med tem ubije Lauja. Coleman Reese, svetovalec podjetja Wayne Enterprises, sklepa in poskuša razkriti Batmanovo identiteto, vendar Joker grozi, da bo razstrelil mestno bolnišnico, če Reese ne bo ubit. Medtem, ko policija evakuira bolnišnice in se Gordon trudi ohraniti Reese pri življenju, se Joker sreča z prizadetim Dentom in ga prepriča, naj vzame zakon v svoje roke in se maščuje za Rachelino smrt. Dent svoje odločitve prepusti svojemu zdaj napol razbrazgotinjenemu [[Kovanec|kovancu]] z dvema glavama, pri čemer se odloči ubiti policiste in mafijo, vpletene v Rachelino smrt. Medtem ko mesto zajame panika, Joker razkrije, da sta dva evakuacijska trajekta, eden ki prevaža civiliste in drugi ki prevaža zapornike, pripravljena tako, da eksplodirata ob polnoči, razen če ena skupina žrtvuje drugo. Na Jokerjevo nejevero potniki nočejo ubiti drug drugega. Batman ujame in ukroti Jokerja, vendar ga noče ubiti. Preden policija aretira Jokerja, pove, da je Batman, čeprav se je izkazal za nepodkupljivega, uspel. Dent ugrabi Gordonovo družino za talca in za Rachelino smrt krivi njegovo malomarnost. Vrže kovanec, da bi odločil o njuni usodi, toda Batman prispe na pomoč, da bi rešil Gordonovega sina, in Dent pade iz zgrabe, zaradi česar ta umre. Batman verjame, da je Dent junak, ki ga mesto potrebuje, in da bo resnica o njegovi pokvarjenosti škodovala Gothamu, zato prevzame krivdo za njegovo smrt in dejanja ter prepriča Gordona, da prikrije resnico. Alfred zažge nedostavljeno pismo Rachel Brucu, v katerem piše, da je izbrala Denta, Fox pa uniči invazivno nadzorno mrežo, ki je Batmanu pomagala najti Jokerja. Mesto žaluje za Dentom in ga razglasi kot heroja, policija pa sproži lov za Batmanom, katerega začne preganjati. == Vloge == * [[Christian Bale]] - [[Batman|Bruce Wayne/Batman]] * [[Michael Caine]] - Alfred Pennyworth * [[Heath Ledger]] - [[Joker (lik)|Joker]] * [[Gary Oldman]] - James Gordon * [[Aaron Eckhart]] - Harvey Dent/Two-Face * [[Maggie Gyllenhaal]] - Rachel Dawes * [[Morgan Freeman]] - Lucius Fox == Produkcija in oglaševanje == [[Warner Bros.|Warner Bros]] je sprva ustvaril veliko oglaševalno kampanjo filma Vitez teme, razvil je promocijska spletna mesta in napovednike, ki so poudarjali posnetke zaslona Healtha Ledgerja v vlogi Jokerja. Ledger je umrl 22. januarja 2008, nekaj mesecev po koncu snemanja in šest mesecev pred izidom filma zaradi zastoja srca, ki je bila posledica zastrupitve s predpisanimi zdravili, kar je pritegnilo veliko pozornost tiska in filmske javnosti. Vitez teme je bil prvi mainstream film, ki je delno uporabljal 70 mm kamere IMAX, pri čemer jih je [[Christopher Nolan]] uporabil, da je posnel prvih 28 minut filma, vključno s prvim nastopom Jokerja. Film je bil posnet v [[Chicago|Chicagu]] in [[Hongkong|Hong Kongu]]. Nekaj ​​prizorov je bilo posnetih tudi v [[London|Londonu]]. Med snemanjem v Chicagu se je Nolan odločil, da bo razstrelitev zapuščene Brachove tovarne sladkarij uporabil kot razstrelitev mestne bolnišnice Gotham v filmu. Film Vitez teme je bil premierno predvajan 18. julija 2008 v [[New York|New Yorku]]. == Ocene in odzivi == Film je doživel zelo velik uspeh, prejel je zelo pozitivne ocene kritikov. Novinar [[Chicago Sun-Times|Chicago Sun-Timesa]] je film opisal kot "mučen film, ki skoči onkraj svojega izvora" in kot "pretresljivo tragedijo". Ameriški dnevnik je pohvalil tudi igralsko zasedbo, režijo, pa tudi scenarij. Dodal je tudi, da Vitez teme "na novo definira možnosti stripovskih filmov." Dodal je še, da je bila "ključna predstava" v filmu igra Heatha Ledgerja, in celo dvomil o možnosti, da bi avstralski igralec, ki je umrl januarja 2008, prejel posmrtnega oskarja. [[The New York Times|New York Times]] je Ledgerjevo upodobitev Jokerja opisal kot »mojstrovino«. Revija [[Empire (revija)|Empire]] je režiserja Christopherja Nolana označila za "najboljšega dobavitelja inteligentne uspešnice" in potrdila, da je njegovo delo v skladu z "vrhunskim nastopom Heatha Ledgerja". [[Los Angeles Times]] je Temnega viteza opisala kot film, ki je zelo blizu mitologiji Batmana, "z temnejšimi temami od običajnih, ki vplivajo na današnji način življenja." Film je pravtako doživel navdušenje med gledalcev, saj je v manj kot tednu dni je prejel več kot 115.000 pozitivnih mnenj na spletni strani [[Internet Movie Database|IMDb]]. Uvrščen je kot četrti najboljši film (9/10) vseh časov na podlagi 1.750.001 mnenj. V mesecu septembru 2008 je revija Empire objavila seznam 500 najboljših filmov vseh časov, ki jo je sestavilo 10.000 bralcev revije, 150 ameriških režiserjev in 50 filmskih kritikov. Vitez teme je uvrščen na 15. mesto najboljših filmov vseh časov in preprosto najboljši film, ustvarjen v 21. stoletju. == Nagrade == Na 81. podelitvi oskarjev je film prejel osem nominacij. Prejel je nagrado za najboljšo montažo zvoka, Heath Ledger pa je bil posmrtno nagrajen za najboljšega stranskega igralca. Mnogi ljudje so bili razburjeni, ker film ni bil nominiran za oskarja za najboljši film. Takrat je bilo za to kategorijo lahko nominiranih le pet filmov. Ker so bili mnogi zaradi tega razočarani, je Akademija spremenila število filmov, ki so bili lahko nominirani za najboljši film, s pet na deset. == Glej tudi == * [[Batman: Na začetku]] * [[Vzpon viteza teme]] == Sklici == <references /> == Literatura == * {{cite book|last=O'Neil|first=Dennis|authorlink=Dennis O'Neil|others=Novelization of the movie|title=The Dark Knight|url=https://archive.org/details/darkknight00onei|format=Paperback|year=2009|publisher=Berkley|isbn=978-0-425-22286-7}} * {{cite book|authorlink=Christopher Nolan|last1=Loeb|first1=Jeph|last2=Sale|first2=Tim|title=Absolute Batman: The Long Halloween|url=https://archive.org/details/absolutebatmanlo0000loeb|format=Hardcover|year=2008|publisher=[[DC Comics]]|location=New York|isbn=978-1-4012-1282-7|chapter=Introduction}} * {{cite book|last1=Byrne|first1=Craig|last2=Kane|first2=Bob|title=The Dark Knight: Featuring Production Art and Full Shooting Script|url=https://archive.org/details/darkknightfeatur0000byrn|format=Hardcover|year=2009|publisher=Universe|isbn=978-0-7893-1812-1}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filmi leta 2008]] [[Kategorija:Filmi o Batmanu]] [[Kategorija:Ameriški akcijski filmski trilerji]] [[Kategorija:Filmi o maščevanju]] [[Kategorija:IMAX filmi]] [[Kategorija:Filmi neonoir]] [[Kategorija:Ameriška nadaljevanja filmov]] [[Kategorija:Filmi o serijskih morilcih]] [[Kategorija:Britanski filmi]] [[Kategorija:Filmi o preživelih v požaru]] [[Kategorija:Filmi o bančnih ropih]] [[Kategorija:Filmi o ugrabitvah]] [[Kategorija:Filmi o organiziranem kriminalu]] [[Kategorija:Filmi o psihopatih]] [[Kategorija:Filmi o varnosti in nadzoru]] [[Kategorija:Filmi o ugrabitvah ladij]] [[Kategorija:Filmi o terorizmu]] [[Kategorija:Filmi v režiji Christopherja Nolana]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Hong Kong]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni na otok]] [[Kategorija:Filmi Legendary Pictures]] [[Kategorija:Filmi Warner Bros.]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v zaklonišče]] 45wdhmaxo24jg6rqymhpp62si4kseby 4 598870 6657518 6654689 2026-04-08T14:50:52Z ~2026-21750-19 257888 /* Hranozavest */ odgovor 6657518 wikitext text/x-wiki __NOINDEX__ ===[[:Hranozavest]]=== :{{la|Hranozavest}} Beseda je izmišljena. Obstaja sicer v [[Sprotni slovar slovenskega jezika|Sprotnem slovarju slovenskega jezika]], ki ga »''lahko sooblikujejo tudi obiskovalci prek družbenih omrežij''«, vendar se PMM nekdo umetno (aktivistično) trudi, da bi se uveljavila. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 11:15, 1. marec 2026 (CET) :{{za}} v trenutni obliki so viri res nezadostni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:25, 1. marec 2026 (CET) :{{proti}} Beseda se zdi že uveljavljena, viri se lahko dopolnijo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:03, 1. marec 2026 (CET) :{{proti}} Strinjam se z mnenjem romanm, da ima beseda aktivistično konotacijo, kar pa se mi ne zdi argument za brisanje gesla. Zmanjševanje zavržkov hrane in socialno pravično razporejanje hrane je pač področje, ki potrebuje aktivistične dejavnosti. Beseda je že nekaj let vse bolj in bolj uveljavljena. Bi pa članek res potreboval dopolnitev. Se bom jaz potrudil in naredil nekaj dopolnitev. [[Uporabnik:FrankFE|FrankFE]] ([[Uporabniški pogovor:FrankFE|pogovor]]) 14:06, 1. marec 2026 (CET) :{{komentar}} Argument, da gre sicer za izmišljeno besedo, ki pa "''potrebuje aktivistične dejavnosti''", se mi zdi v direktnim nasprotjem z [[Wikipedija:Nepristranskost|načelom nepristranskosti]]. Prav tako se ne strinjam, da je beseda "vse bolj in bolj uveljavljena". Figo je, prvič slišim zanjo. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:56, 1. marec 2026 (CET) ::Pozdravljeni, Mi smo zelo veseli, da je nekdo ta pojem vpisal, ker smo prva država v EU, ki ima poseben nacionalni dan - 24. april in na ta dan smo 2023 slavnostno otvorili Mini tovarno na Rodici [https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-mini-tovarno-in-ozavescanjem-do-manj-zavrzene-hrane.html Z Mini tovarno in ozaveščanjem do manj zavržene hrane | 24ur.com] Predstavili smo to besedo in pristop tudi v Bruslju ob sprejemu EU strategije na tem področju. Slovenija je svojo strategijo imela sprejeto pred EU. 2x smo imeli že hranozavestno pogostitev v CD na Tedx dogodku - kruhovi cmočki iz starega kruha. In že tri leta iz ustvarjenega zaradi visoke hranozavesti delimo brezplačne obroke na Pod strehci na Zaloški cesti 42 v Ljubljani. V letu 2025 jih je bilo 20.000 postreženih. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-21750-19|&#126;2026-21750-19]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-21750-19|pogovor]]) 16:50, 8. april 2026 (CEST) :{{za}}. Tudi po mojem mnenju beseda ni uveljavljena, v vsakem primeru Wikipedija ni slovar in še manj platforma za aktivizem. Druge wikipedije tematiko obravnavajo v člankih "[[:d:Q18919#sitelinks-wikipedia|Prehranski odpadki]]", kar se mi zdi primernejši koncept. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:55, 6. marec 2026 (CET) :{{proti}} '''brisanju'''. Beseda Hranozavest ima toliko aktivistično konotacijo kot jo ima npr. [[Prekarno delo]]. Tudi prekarno delo nima neke uradne definicije, ampak je skovanka. Ali pa [[Državljanska nepokorščina]]. Wikipedija res ni niti slovar niti platforma za aktivizem, ampak je enciklopedija, ki opisuje naravo in družbo. In gibanje okoli hranozavesti je en pomemben družbeni pojav (z aktivistično noto), zato je primerno, da ga wikipedija objektivno (neaktivistično) opiše in razloži. [[Uporabnik:Krefts|Krefts]] ([[Uporabniški pogovor:Krefts|pogovor]]) 09:17, 2. april 2026 (CEST) bm6vpqj5vwtdx5fkruopyaunevp3kuf 6657519 6657518 2026-04-08T15:01:24Z A09 188929 /* Hranozavest */ odgovor 6657519 wikitext text/x-wiki __NOINDEX__ ===[[:Hranozavest]]=== :{{la|Hranozavest}} Beseda je izmišljena. Obstaja sicer v [[Sprotni slovar slovenskega jezika|Sprotnem slovarju slovenskega jezika]], ki ga »''lahko sooblikujejo tudi obiskovalci prek družbenih omrežij''«, vendar se PMM nekdo umetno (aktivistično) trudi, da bi se uveljavila. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 11:15, 1. marec 2026 (CET) :{{za}} v trenutni obliki so viri res nezadostni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:25, 1. marec 2026 (CET) :{{proti}} Beseda se zdi že uveljavljena, viri se lahko dopolnijo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:03, 1. marec 2026 (CET) :{{proti}} Strinjam se z mnenjem romanm, da ima beseda aktivistično konotacijo, kar pa se mi ne zdi argument za brisanje gesla. Zmanjševanje zavržkov hrane in socialno pravično razporejanje hrane je pač področje, ki potrebuje aktivistične dejavnosti. Beseda je že nekaj let vse bolj in bolj uveljavljena. Bi pa članek res potreboval dopolnitev. Se bom jaz potrudil in naredil nekaj dopolnitev. [[Uporabnik:FrankFE|FrankFE]] ([[Uporabniški pogovor:FrankFE|pogovor]]) 14:06, 1. marec 2026 (CET) :{{komentar}} Argument, da gre sicer za izmišljeno besedo, ki pa "''potrebuje aktivistične dejavnosti''", se mi zdi v direktnim nasprotjem z [[Wikipedija:Nepristranskost|načelom nepristranskosti]]. Prav tako se ne strinjam, da je beseda "vse bolj in bolj uveljavljena". Figo je, prvič slišim zanjo. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:56, 1. marec 2026 (CET) ::Pozdravljeni, Mi smo zelo veseli, da je nekdo ta pojem vpisal, ker smo prva država v EU, ki ima poseben nacionalni dan - 24. april in na ta dan smo 2023 slavnostno otvorili Mini tovarno na Rodici [https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-mini-tovarno-in-ozavescanjem-do-manj-zavrzene-hrane.html Z Mini tovarno in ozaveščanjem do manj zavržene hrane | 24ur.com] Predstavili smo to besedo in pristop tudi v Bruslju ob sprejemu EU strategije na tem področju. Slovenija je svojo strategijo imela sprejeto pred EU. 2x smo imeli že hranozavestno pogostitev v CD na Tedx dogodku - kruhovi cmočki iz starega kruha. In že tri leta iz ustvarjenega zaradi visoke hranozavesti delimo brezplačne obroke na Pod strehci na Zaloški cesti 42 v Ljubljani. V letu 2025 jih je bilo 20.000 postreženih. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-21750-19|&#126;2026-21750-19]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-21750-19|pogovor]]) 16:50, 8. april 2026 (CEST) :::Članek niti enkrat ne omenja "hranozavesti" kot take; v tem je težava, ne zato ker ne bi splošna tematika o etičnem ravnanju s hrano dosegala enciklopedičnosti. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:01, 8. april 2026 (CEST) :{{za}}. Tudi po mojem mnenju beseda ni uveljavljena, v vsakem primeru Wikipedija ni slovar in še manj platforma za aktivizem. Druge wikipedije tematiko obravnavajo v člankih "[[:d:Q18919#sitelinks-wikipedia|Prehranski odpadki]]", kar se mi zdi primernejši koncept. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:55, 6. marec 2026 (CET) :{{proti}} '''brisanju'''. Beseda Hranozavest ima toliko aktivistično konotacijo kot jo ima npr. [[Prekarno delo]]. Tudi prekarno delo nima neke uradne definicije, ampak je skovanka. Ali pa [[Državljanska nepokorščina]]. Wikipedija res ni niti slovar niti platforma za aktivizem, ampak je enciklopedija, ki opisuje naravo in družbo. In gibanje okoli hranozavesti je en pomemben družbeni pojav (z aktivistično noto), zato je primerno, da ga wikipedija objektivno (neaktivistično) opiše in razloži. [[Uporabnik:Krefts|Krefts]] ([[Uporabniški pogovor:Krefts|pogovor]]) 09:17, 2. april 2026 (CEST) rj0ntoqvek718p0badej2ikvlum6gzb 6657520 6657519 2026-04-08T15:02:35Z A09 188929 /* Hranozavest */ odgovor 6657520 wikitext text/x-wiki __NOINDEX__ ===[[:Hranozavest]]=== :{{la|Hranozavest}} Beseda je izmišljena. Obstaja sicer v [[Sprotni slovar slovenskega jezika|Sprotnem slovarju slovenskega jezika]], ki ga »''lahko sooblikujejo tudi obiskovalci prek družbenih omrežij''«, vendar se PMM nekdo umetno (aktivistično) trudi, da bi se uveljavila. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 11:15, 1. marec 2026 (CET) :{{za}} v trenutni obliki so viri res nezadostni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:25, 1. marec 2026 (CET) :{{proti}} Beseda se zdi že uveljavljena, viri se lahko dopolnijo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:03, 1. marec 2026 (CET) :{{proti}} Strinjam se z mnenjem romanm, da ima beseda aktivistično konotacijo, kar pa se mi ne zdi argument za brisanje gesla. Zmanjševanje zavržkov hrane in socialno pravično razporejanje hrane je pač področje, ki potrebuje aktivistične dejavnosti. Beseda je že nekaj let vse bolj in bolj uveljavljena. Bi pa članek res potreboval dopolnitev. Se bom jaz potrudil in naredil nekaj dopolnitev. [[Uporabnik:FrankFE|FrankFE]] ([[Uporabniški pogovor:FrankFE|pogovor]]) 14:06, 1. marec 2026 (CET) :{{komentar}} Argument, da gre sicer za izmišljeno besedo, ki pa "''potrebuje aktivistične dejavnosti''", se mi zdi v direktnim nasprotjem z [[Wikipedija:Nepristranskost|načelom nepristranskosti]]. Prav tako se ne strinjam, da je beseda "vse bolj in bolj uveljavljena". Figo je, prvič slišim zanjo. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:56, 1. marec 2026 (CET) ::Pozdravljeni, Mi smo zelo veseli, da je nekdo ta pojem vpisal, ker smo prva država v EU, ki ima poseben nacionalni dan - 24. april in na ta dan smo 2023 slavnostno otvorili Mini tovarno na Rodici [https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-mini-tovarno-in-ozavescanjem-do-manj-zavrzene-hrane.html Z Mini tovarno in ozaveščanjem do manj zavržene hrane | 24ur.com] Predstavili smo to besedo in pristop tudi v Bruslju ob sprejemu EU strategije na tem področju. Slovenija je svojo strategijo imela sprejeto pred EU. 2x smo imeli že hranozavestno pogostitev v CD na Tedx dogodku - kruhovi cmočki iz starega kruha. In že tri leta iz ustvarjenega zaradi visoke hranozavesti delimo brezplačne obroke na Pod strehci na Zaloški cesti 42 v Ljubljani. V letu 2025 jih je bilo 20.000 postreženih. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-21750-19|&#126;2026-21750-19]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-21750-19|pogovor]]) 16:50, 8. april 2026 (CEST) :::Članek niti enkrat ne omenja "hranozavesti" kot take; v tem je težava, ne zato ker ne bi splošna tematika o etičnem ravnanju s hrano dosegala enciklopedičnosti. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:01, 8. april 2026 (CEST) :{{za}}. Tudi po mojem mnenju beseda ni uveljavljena, v vsakem primeru Wikipedija ni slovar in še manj platforma za aktivizem. Druge wikipedije tematiko obravnavajo v člankih "[[:d:Q18919#sitelinks-wikipedia|Prehranski odpadki]]", kar se mi zdi primernejši koncept. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:55, 6. marec 2026 (CET) :{{proti}} '''brisanju'''. Beseda Hranozavest ima toliko aktivistično konotacijo kot jo ima npr. [[Prekarno delo]]. Tudi prekarno delo nima neke uradne definicije, ampak je skovanka. Ali pa [[Državljanska nepokorščina]]. Wikipedija res ni niti slovar niti platforma za aktivizem, ampak je enciklopedija, ki opisuje naravo in družbo. In gibanje okoli hranozavesti je en pomemben družbeni pojav (z aktivistično noto), zato je primerno, da ga wikipedija objektivno (neaktivistično) opiše in razloži. [[Uporabnik:Krefts|Krefts]] ([[Uporabniški pogovor:Krefts|pogovor]]) 09:17, 2. april 2026 (CEST) ::To sploh ni pomembno. Članek govori o hranozavesti kot konceptu, ki pa dosedaj vsaj v taki besedotvorni obliki ni razširjen med viri, sama tematika ravnanja s hrano pa je PMM enciklopedična. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:02, 8. april 2026 (CEST) ozmm1x76p1g5l5ywf7sy181c703zser 5 598965 6657761 6657355 2026-04-09T08:08:13Z Pinky sl 2932 Zahodni Kavkaz 6657761 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Država z zvezdico == Ali država z zvezdico ne sodeluje? Češka ima vseeno seznam? [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:17, 24. marec 2026 (CET) : Prispevki o državah z zvezdico štejejo za naš natečaj kot vsi drugi. Zvezdica pomeni, da wikiskupnost te države letos ne organizira tekmovanja, to pa pomeni, da ni med obveznimi državami za [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Hall of Fame|"hall of fame"]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:31, 24. marec 2026 (CET) : Na [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Hall of Fame|"hall of fame"]] je napisano tole: The CEE Spring Barnstar! '''Check the list frequently, because some communities might start after the official start of the contest!''' Users that created articles about all of the following countries: Albania, Armenia, Aromanian, Austria, Azerbaijan, Bashkortostan, Belarus, Bosnia and Herzegovina, Chuvasz, Crimean Tatars, Croatia, Greece, Hungary, Kazakhstan, Kosovo, Latvia, Lithuania, Malta, North Macedonia, Novgorodian, Poland, Romania and Moldova, Serbia, Slovakia, Slovenia, Tatars, Ukraine. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:05, 25. marec 2026 (CET) :: Ta seznam je lanski in še čakamo, da objavijo posodobljenega. Hm, tisto o posodabljanju seznama skupnosti mi je novo. Včasih je bilo tako, da skupnosti, ki prijavijo sodelovanje po 21. marcu, pač niso obvezne za hall of fame. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:14, 25. marec 2026 (CET) :: [[:m:Talk:Wikimedia_CEE_Spring_2026#CEE_Spring_2026_Timeline|Pravijo]], da je letošnji seznam "obveznih" potrjen in bo kmalu objavljen. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:16, 25. marec 2026 (CET) : Ali že imamo seznam obveznih držav ?--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 18:20, 31. marec 2026 (CEST) == Zgodovina Azerbajdžana == Na prvem seznamu člankov '1000 nujnih' je bila tudi Zgodovina Azerbajdžana. To še vedno drži ali ne? [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:40, 4. april 2026 (CEST) :{{ping|Octopus}} drži, seveda. Samo snel sem jo s seznama, ker si začel članek. Tisti seznam je mišljen kot seznam idej za pisanje; bonus bo podeljen za vse članke, ki bodo izboljšali pokritost razširjenega seznama "nujnih" tem - lahko pobrskaš sam po [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded|izvornem seznamu]] in najdeš CEE teme za pisanje v njem, le da boš moral sam pogledati, če je obstoječi članek dovolj kratek, da bo z razširitvijo uvrščen v višji velikostni razred. Tako kot na primer članek o [[Lvov]]u, ki ga je razširila {{u|Ljuba24b|Ljuba}}, bo štel tudi za bonus, če ga bo uvrstila med svoje prispevke. Manjkajoči so vsi v [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Seznami člankov/10k|našem seznamu]], če si v dvomih glede kake konkretne teme pa kar vprašaj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:48, 7. april 2026 (CEST) ::Zdaj mi je vse jasno. Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:16, 8. april 2026 (CEST) == Zahodni Kavkaz == A bi "Čečenija in Dagestan" preuredili v Zahodni kavkaz v predlogi {{tl|CEE Pomlad 2026}}? Tako kot je to poimenovano v seznamih člankov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:08, 9. april 2026 (CEST) mjmimbeqzlxapsf5k73aw9labm6kajr 6657767 6657761 2026-04-09T08:14:32Z Pinky sl 2932 /* Zahodni Kavkaz */ tn 6657767 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Država z zvezdico == Ali država z zvezdico ne sodeluje? Češka ima vseeno seznam? [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:17, 24. marec 2026 (CET) : Prispevki o državah z zvezdico štejejo za naš natečaj kot vsi drugi. Zvezdica pomeni, da wikiskupnost te države letos ne organizira tekmovanja, to pa pomeni, da ni med obveznimi državami za [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Hall of Fame|"hall of fame"]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:31, 24. marec 2026 (CET) : Na [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Hall of Fame|"hall of fame"]] je napisano tole: The CEE Spring Barnstar! '''Check the list frequently, because some communities might start after the official start of the contest!''' Users that created articles about all of the following countries: Albania, Armenia, Aromanian, Austria, Azerbaijan, Bashkortostan, Belarus, Bosnia and Herzegovina, Chuvasz, Crimean Tatars, Croatia, Greece, Hungary, Kazakhstan, Kosovo, Latvia, Lithuania, Malta, North Macedonia, Novgorodian, Poland, Romania and Moldova, Serbia, Slovakia, Slovenia, Tatars, Ukraine. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:05, 25. marec 2026 (CET) :: Ta seznam je lanski in še čakamo, da objavijo posodobljenega. Hm, tisto o posodabljanju seznama skupnosti mi je novo. Včasih je bilo tako, da skupnosti, ki prijavijo sodelovanje po 21. marcu, pač niso obvezne za hall of fame. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:14, 25. marec 2026 (CET) :: [[:m:Talk:Wikimedia_CEE_Spring_2026#CEE_Spring_2026_Timeline|Pravijo]], da je letošnji seznam "obveznih" potrjen in bo kmalu objavljen. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:16, 25. marec 2026 (CET) : Ali že imamo seznam obveznih držav ?--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 18:20, 31. marec 2026 (CEST) == Zgodovina Azerbajdžana == Na prvem seznamu člankov '1000 nujnih' je bila tudi Zgodovina Azerbajdžana. To še vedno drži ali ne? [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 20:40, 4. april 2026 (CEST) :{{ping|Octopus}} drži, seveda. Samo snel sem jo s seznama, ker si začel članek. Tisti seznam je mišljen kot seznam idej za pisanje; bonus bo podeljen za vse članke, ki bodo izboljšali pokritost razširjenega seznama "nujnih" tem - lahko pobrskaš sam po [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded|izvornem seznamu]] in najdeš CEE teme za pisanje v njem, le da boš moral sam pogledati, če je obstoječi članek dovolj kratek, da bo z razširitvijo uvrščen v višji velikostni razred. Tako kot na primer članek o [[Lvov]]u, ki ga je razširila {{u|Ljuba24b|Ljuba}}, bo štel tudi za bonus, če ga bo uvrstila med svoje prispevke. Manjkajoči so vsi v [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Seznami člankov/10k|našem seznamu]], če si v dvomih glede kake konkretne teme pa kar vprašaj. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:48, 7. april 2026 (CEST) ::Zdaj mi je vse jasno. Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 09:16, 8. april 2026 (CEST) == Zahodni Kavkaz == A bi "Čečenija in Dagestan" preuredili v Severni kavkaz v predlogi {{tl|CEE Pomlad 2026}}? Tako kot je to poimenovano v seznamih člankov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:08, 9. april 2026 (CEST) gexc7itjrauy3dnwdo0x068xc05mi5j 4 599018 6657500 6657435 2026-04-08T13:54:18Z Ljuba24b 92351 /* Sodelujoči in prispevki */ 6657500 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-07 01:41:39 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[U Are the Universe]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Latvija}} [[Zahodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''devet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] e7ayjbyozfkgf5h83tuh7xzurzp6pll 6657511 6657500 2026-04-08T14:23:01Z Ljuba24b 92351 /* Sodelujoči in prispevki */ 6657511 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-07 01:41:39 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[U Are the Universe]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Latvija}} [[Zahodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''devet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] b8b0ofiucuisyz0drgaofd3rrn6hb1e 6657525 6657511 2026-04-08T15:19:56Z Ljuba24b 92351 /* Sodelujoči in prispevki */ 6657525 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-07 01:41:39 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[U Are the Universe]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Latvija}} [[Zahodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''devet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] ptaxv55uvzgoo8ksmxidbd4j5yo48d5 6657528 6657525 2026-04-08T15:26:42Z A09 188929 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6657528 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-07 01:41:39 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[U Are the Universe]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''devet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] d21xuhj2w401s48txrzy7gf5cls8g2r 6657536 6657528 2026-04-08T15:45:52Z Sporti 5955 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6657536 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-07 01:41:39 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[U Are the Universe]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''devet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] qdpz26uob2rzhspmlkl8bk6h6mrqzha 6657543 6657536 2026-04-08T16:09:10Z Ljuba24b 92351 /* Sodelujoči in prispevki */ 6657543 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-07 01:41:39 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[U Are the Universe]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{Ikona zastave|tatari}} [[Qul Ghali]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''devet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] mqhh9lnc3m91bnaopvbu7bppdasgwrm 6657544 6657543 2026-04-08T16:11:13Z Ljuba24b 92351 /* Sodelujoči in prispevki */ 6657544 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-07 01:41:39 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[U Are the Universe]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''devet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] tv8zkviguhpgcmftq2pnmo5i3dljwck 6657597 6657544 2026-04-08T18:59:21Z Ljuba24b 92351 /* Sodelujoči in prispevki */ 6657597 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-07 01:41:39 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[U Are the Universe]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''devet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] b39hjthqgclg262lzg9c66zs1uckzpg 6657604 6657597 2026-04-08T19:15:05Z Yerpo 8417 +1 6657604 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-08 20:02:43 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[U Are the Universe]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''devet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] bydzawj7mfnpubq3n2na262x7da7226 6657764 6657604 2026-04-09T08:12:37Z Pinky sl 2932 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6657764 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-08 20:02:43 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[U Are the Universe]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikona zastave|Avarci}} [[Dagestan]] (Zahodni Kavkaz?) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''devet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] px2frr9djpep0dkun1ehw34upqbeg2x 6657766 6657764 2026-04-09T08:13:14Z Pinky sl 2932 /* Sodelujoči in prispevki */ 6657766 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-08 20:02:43 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[U Are the Universe]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (Zahodni Kavkaz?) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''devet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] bmnznze08mdiy8jd55aizykunwhcx79 6657769 6657766 2026-04-09T08:16:09Z Pinky sl 2932 /* Sodelujoči in prispevki */ 6657769 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-08 20:02:43 CEST smo bili na '''sedmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[U Are the Universe]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Grčija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (Severni Kavkaz?) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''devet podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] ndglausbteqooryyz0lypfavmier3o9 0 599077 6657631 6646027 2026-04-08T20:10:09Z FJJ 4310 dod info 6657631 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta|name=Ulica arhitekta Novaka|former_names=Bolnišnična ulica <br>(pred c. 1906)<br> Kolodvorska ulica <br>(c. 1906–c. 1960)|named_after=[[Feri Novak|Franc Novak]]|location=[[Slika:Coat of arms of Murska Sobota.svg|25px|Grb Mestne občine Murska Sobota]] [[Murska Sobota]]|terminus_a=Križišče s Slovensko ulico|terminus_b=[[železniška postaja Murska Sobota]]|image=Ulica arhitekta Novaka, Murska Sobota.jpg|image_alt=Ulica arhitekta Novaka v Murski Soboti. Pogled od Slovenske ulice proti železniški postaji.|caption=Pogled proti železniški postaji}} '''Ulica arhitekta Novaka''' je [[ulica]] v središču [[Murska Sobota|Murske Sobote]]. == Poimenovanje == Poimenovana je po [[Feri Novak|Francu Novaku]], murskosoboškemu arhitektu in urbanistu. Je edina ulica s tem imenom v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Kako pogosta so enaka imena naselij in ulic?|url=https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Search?s=arhitekta%20novaka&streets=1|website=Statistični urad Republike Slovenije|accessdate=2026-03-07}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Poplava v Murski Soboti (5).jpg|sličica|220x220_pik|Takratna Kolodvorska ulica v poplavi novembra 1925]] Prvotno se je imenovala ''Bolnišnična''<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Bolnišnična ulica - Kórház utcza (danes Ulica arhitekta Novaka)|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/bolnisnicna-ulica-korhaz-utcza-danes-ulica-arhitekta-novaka/|accessdate=2026-03-07|date=10. 2. 2015|website=Portal Kamra}}</ref> ali ''Bolniška ulica''<ref>{{Navedi splet|title=Soboške ulice (imena) skozi čas|url=https://www.pomurski-muzej.si/pages/posts/soboke-ulice-imena-skozi-as-159.php|website=Pomurski muzej Murska Sobota|accessdate=2026-03-07|last=Kuzmič|first=Franc}}</ref> (madž. ''Kórház utca''), po gradnji prve bolnišnice leta 1893.<ref name=":0" /> Po gradnji železniške proge Murska Sobota–[[Budimpešta]] leta 1906 so jo preimenovali v Kolodvorsko ulico (madž. ''Vasút utca''). Po smrtni nesreči mestnega urbanista Franca Novaka leta 1959 so jo preimenovali njemu v čast. == Opis == Poteka v smeri zahod–vzhod. Hišne številke se začnejo na zahodni strani, kjer se Ulica arhitekta Novaka priključi na [[Slovenska ulica, Murska Sobota|Slovensko ulico]]. Južna stran ulice med Slovensko in [[Gregorčičeva ulica, Murska Sobota|Gregoričičevo ulico]] je skoraj v celoti prazna. Leta 2021 so porušili kompleks [[Veletrgovina Potrošnik|Veletrgovine Potrošnik]], ki je stal na tem mestu. Od takrat je na parceli divje parkirišče. Lastnik parcele je bil [[Mercator]], ki je tu nameraval zgraditi trgovsko središče. Mestna občina se je z Mercatorjem pogovarjala tudi o gradnji upravnega centra, a sta oba projekta zastala.<ref>{{Navedi splet|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/vecmilijonska-investicija-na-divjem-parkiriscu-v-murski-soboti-bi-namesto-trgovskega|title=Večmilijonska investicija: Na 'divjem parkirišču' v Murski Soboti bi namesto trgovskega centra lahko zrasel ...|date=2025-02-13|accessdate=2026-04-08|website=sobotainfo.com}}</ref> Leta 2025 je Mercator parcelo prodal podjetju Alpin ŠTIRI LJ, ki načrtov s parcelo ni razkrilo.<ref>{{Navedi splet|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/ekskluzivno-mercator-ni-vec-lastnik-zemljisca-v-srediscu-murske-sobote-kaj-bo-z-nakupovalnim-centrom/309371|title=Ekskluzivno: Mercator ni več lastnik zemljišča v središču Murske Sobote, kaj bo z nakupovalnim centrom?|date=2025-09-22|accessdate=2026-04-08|website=sobotainfo.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/kdo-je-ante-bracic-skrivnostni-poslovnez-ki-je-kupil-najboljso-parcelo-v-murski-soboti/309577|title=Kdo je Ante Bračić, skrivnostni poslovnež, ki je kupil najboljšo parcelo v Murski Soboti|date=2025-09-23|accessdate=2026-04-08|website=sobotainfo.com}}</ref> Proti vzhodu je krožišče z Gregorčičevo ulico, na vzhodnem koncu je [[Železniška postaja Murska Sobota|železniška postaja]]. Tam se ulica razcepi desno na (slepo) parkirišče za zaposlene [[Slovenske železnice|SŽ]] in levo okoli parne lokomotive, kjer se priključi na Partizansko ulico. == Pomembnejše zgradbe, objekti in ustanove == * hiša dr. Franca Bajleca (hišna št. 2) – v zgradbi je nekoč imela delavnice [[Tovarna Mura|Mura]], pozneje pisarne [[Veletrgovina Potrošnik|Potrošnika]] * Brandijeva vila<ref>{{Navedi splet|url=https://eid.gov.si/#!/enota/6812|title=Murska Sobota - Brandijeva vila|accessdate=2026-04-08|website=Register nepremične kulturne dediščine}}</ref>, v kateri je [[Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje|Zavod za zaposlovanje]] (št. 3) * [[Policijska uprava Murska Sobota]] (št. 5) * [[Policijska postaja]] Murska Sobota (št. 11) * ''Žuta kuča'', poslovna zgradba (št. 13) * [[MOL Slovenija]] (št. 6) * [[Nacionalni inštitut za javno zdravje|NIJZ]] Murska Sobota (št. 2b) * [[Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano]], Oddelek za medicinsko mikrobiologijo Murska Sobota (št. 2b) * [[Zavod za gozdove]], območna enota Murska Sobota (št. 17) * Parna lokomotiva JŽ 53-017 ''Gorička Mariška'' * [[železniška postaja Murska Sobota]] (št. 23) * stanovanjska bloka, zgrajena po Novakovih načrtih: št. 7 (enakega tipa kot ob [[Ulica Štefana Kovača, Murska Sobota|ulici Štefana Kovača]]) in št. 19 (''bobi blok'') == Sklici == <references /> [[Kategorija:Ulice v Murski Soboti]] [[Kategorija:Feri Novak]] 1kd2mdygg1jmjpxslmcdcw3e7rrfkvj 0 599580 6657546 6650651 2026-04-08T16:23:08Z Yerpo 8417 slog, dp 6657546 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Texas Roadhouse, Inc. | logo = Texas Roadhouse.svg | logo_size = 260px | image = Texas Roadhouse, Dothan, Alabama.jpg | image_caption = Texas Roadhouse, [[Dothan, Alabama]] | type = | traded_as = | industry = restavracije | founded = 1993, [[Clarksville, Indiana]] | founder = [[W. Kent Taylor]] | hq_location_city = Louisville, [[Kentucky]] | hq_location_country = ZDA | num_locations = 872 (november 2025) | area_served = Združene države Amerike, Saudova Arabija, Kuvajt, Bahrajn, Združeni arabski emirati, Katar, Filipini, Tajvan, Mehika, Kitajska in Južna Koreja, Portoriko | key_people = | products = | revenue = 4,631 milijarde USD<ref>{{cite web|url=https://www.nasdaq.com/market-activity/stocks/txrh/financials |title=Texas Roadhouse, Inc. Common Stock (TXRH) Financials|publisher=Nasdaq |date=2024-09-10 |access-date=2024-09-10}}</ref> | revenue_year = 2023 | operating_income = | income_year = | net_income = | net_income_year = | assets = | assets_year = | equity = | equity_year = | num_employees = ~64.900<ref name="10-K 2016">{{cite web|url=https://www.sec.gov/Archives/edgar/data/1289460/000155837017001021/txrh-20161227x10k.htm|title=US SEC: Form 10-K Texas Roadhouse, Inc.|publisher=United States Securities and Exchange Commission |access-date=January 9, 2017}}</ref> | num_employees_year = 2020 | website = {{URL|texasroadhouse.com}} }} '''Texas Roadhouse''' je ameriška veriga restavracij z zrezki, specializirana za slog teksaške in ameriške jugozahodne kuhinje.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bloggingstocks.com/2007/11/15/texas-roadhouse-txrh-shares-forming-bullish-flag-pattern/|title=Texas Roadhouse (TXRH) shares forming bullish "flag" pattern|publisher=BloggingStocks|date=2007-11-15|accessdate=2011-06-24|archivedate=March 27, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190327090121/http://www.bloggingstocks.com/2007/11/15/texas-roadhouse-txrh-shares-forming-bullish-flag-pattern/}}</ref> Je hčerinska družba podjetja Texas Roadhouse Inc, ki ima še dva koncepta (Bubba's 33 in Jaggers) in ima sedež v [[Louisville, Kentucky|Louisvillu v Kentuckyju]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/companies/TXRH.O|date=2019|title=Texas Roadhouse Inc - About Texas Roadhouse Inc|website=[[Reuters]]|accessdate=May 22, 2020}}</ref> Avgusta 2025 je veriga upravljala približno 800 restavracij v 49 ameriških zveznih državah in 70 restavracij v 11 tujih državah.<ref>{{Navedi novice|last=Pietsch|first=Bryan|date=March 21, 2021|title=Kent Taylor, Texas Roadhouse Founder and C.E.O., Dies at 65|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2021/03/21/business/kent-taylor-dead.html|accessdate=March 21, 2021}}</ref> == Operacije in trženje == [[Slika:Texas_Roadhouse_restaurant_in_California,_Maryland.jpg|sličica|levo|Texas Roadhouse v Kaliforniji, Maryland]] Poslanstvo podjetja Texas Roadhouse je »Legendarna hrana, legendarna postrežba«. Njihova maskota je pasavec po imenu Andy. Restavracije ponujajo zabavo v obliki [[Vrstni ples|plesa v vrsti]]. Natakarji, natakarice in gostitelji te plese izvajajo vso noč. Zaposleni sodelujejo v medpodjetniških tekmovanjih: barmani tekmujejo na tekmovanju »The Real Bar«, mesarji pa na letnem tekmovanju »Meat Hero Competition«.<ref>{{Citat|title=General Info|publisher=Texas Roadhouse|url=http://www.texasroadhouse.com/restaurant-locations/virginia/yorktown|access-date=2013-01-28}}</ref> Korporacija Roadhouse podpira programa za graditev domov Habitat for Humanity International in Homes For Our Troops.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.texasroadhouse.com/content.php?menu=aboutus&display=n-habitat|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071108172433/http://www.texasroadhouse.com/content.php?menu=aboutus&display=n-habitat|title=Roadhouse Habitat for Humanity|archivedate=November 8, 2007}}</ref> Podjetje sponzorira tudi cestno kolesarsko ekipo približno 20 kolesarjev. Texas Roadhouse je pomemben podpornik Specialne olimpijade. Vsaka restavracija je imela mizo z imenom "Willie's Corner" s slikami in spominki Willieja Nelsona. Leta 2002 je Nelson podpisal pogodbo, s katero je postal uradni partner verige Texas Roadhouse. Od takrat Nelson močno promovira verigo, vključno s posebno oddajo na Food Network. Willie Nelson je lastnik restavracije Texas Roadhouse v South Austinu v Teksasu. == Kuhinja == Texas Roadhouse streže teksaško in ameriško kuhinjo, med drugim steake (zrezke), rebrca, piščanca in morske sadeže.<ref name="texasroadhouse.com">{{Navedi splet|title=Texas Roadhouse Fact Sheet|url=http://www.texasroadhouse.com/docs/fact-sheet/texas-roadhouse-fact-sheet.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140327050335/http://www.texasroadhouse.com/docs/fact-sheet/texas-roadhouse-fact-sheet.pdf|archivedate=2014-03-27|accessdate=2023-10-28|website=Texas Roadhouse}}</ref> == Sklici == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|www.texasroadhouse.com}} [[Kategorija:Ameriška podjetja]] [[Kategorija:Prehrambena podjetja]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1993]] 1yktomf2b1bwwv4z3wdu9x8uvpvi1b8 0 599795 6657663 6655017 2026-04-08T22:24:39Z VidicK01 193275 +uradno ustanovna seja 10.4. 6657663 wikitext text/x-wiki Spodaj je '''seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije''', ki so bili [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|na državnozborskih volitvah]] izvoljeni 22. marca 2026. Po trenutni zakonodaji se mora Državni zbor sestati največ 20 dni po izvolitvi; ustanovno sejo je predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]] sklicala za 10. april, do tedaj pa velja tudi mandat [[Seznam poslancev 9. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancem trenutnega 9. Državnega zbora]].<ref>{{Navedi splet|title=Kaj sledi po volitvah? Stranke previdno o sestanku z Gibanjem Svoboda.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kaj-sledi-po-volitvah-stranke-previdno-o-sestanku-z-gibanjem-svoboda/777355|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> Zakonodaja v prehodnem obdobju med konstitucijsko sejo Državnega zbora ter ustanovno sejo nove vlade omogoča združljivost funkcij poslanca ter ministra, v kolikor je bila oseba, ki že zaseda ministrski naziv, tudi izvoljena v nov Državni zbor.<ref>{{Navedi splet|title=Deset ministrov bo sedlo v poslanske klopi: kaj jih čaka?|url=https://siol.net/novice/slovenija/deset-ministrov-bo-sedlo-v-poslanske-klopi-kaj-jih-caka-688421|website=siol.net|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> == Poslanci == === Gibanje Svoboda === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" |+ !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Alenka Bratušek]] |Kranj |Jesenice<br>Kranj 2 |10. april 2026 | |Trenutna ministrica za infrastrukturo. |- |[[Sandra Gazinkovski]] |Kranj |Kranj 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Borut Sajovic]] |Kranj |Tržič |10. april 2026 | |Trenutni minister za obrambo. |- |[[Robert Janev]] |Postojna |Izola |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tamara Kozlovič]] |Postojna |Koper 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Mateja Čalušić]] |Postojna |Koper 2 |10. april 2026 | |Trenutna ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. |- |[[Matej Arčon]] |Postojna |Nova Gorica 2 |10. april 2026 | |Trenutni minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. |- |[[Tamara Vonta]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Klemenc]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Duško Vujanović]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Lucija Tacer Perlin]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška 3 |10. april 2026 | |Z 29 leti najmlajša poslanka sklica.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Največ glasov za Roberta Goloba, največji delež glasov prejel Matej Arčon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/najvec-glasov-za-roberta-goloba-najvecji-delez-glasov-prejel-matej-arcon/777185|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-31|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> |- |[[Lenart Žavbi]] |Ljubljana Center |Ljubljana Moste - Polje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Martin Premk]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste - Polje 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Robert Golob]] |Ljubljana Center |Ljubljana Bežigrad 1<br>Domžale 2 |10. april 2026 | |Predsednik trenutne 15. vlade. |- |[[Tereza Novak]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Bežigrad 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janja Sluga]] |Celje |Celje 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Dušan Stojanovič]] |Celje |Slovenj Gradec |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Metka Pešl Šater]] |Celje |Ravne na Koroškem |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jana Jerman]] |Novo mesto |Črnomelj |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Klemen Boštjančič]] |Novo mesto |Novo mesto 2<br>Krško |10. april 2026 | |Trenutni minister za finance. |- |[[Nataša Avšič Bogovič]] |Novo mesto |Brežice<br>Hrastnik - Trbovlje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Vinko Logaj]] |Novo mesto |Litija |10. april 2026 | |Trenutni minister za vzgojo in izobraževanje. |- |[[Teodor Uranič]] |Novo mesto |Zagorje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Lena Grgurevič]] |Maribor |Maribor 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tomaž Lah]] |Maribor |Maribor 6 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andreja Rajbenšu]] |Maribor |Maribor 7 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Dejan Süč]] |Ptuj |Lendava |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Sara Žibrat]] |Ptuj |Ljutomer |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Matej Grah]] |Ptuj |Murska Sobota 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Slovenska demokratska stranka === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Andrej Kosec]] |Kranj |Kranj III |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Žan Mahnič]] |Kranj |Škofja Loka 2 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Poglajen]] |Kranj |Idrija |10. april 2026 | |S 25 leti najmlajši poslanec sklica.<ref name=":1" /> |- |[[Danijel Krivec]] |Postojna |Tolmin |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Adrijana Kocjančič]] |Postojna |Ilirska Bistrica |10. april 2026 | |S 63 leti najstarejša poslanka sklica.<ref name=":1" /> |- |[[Jana Gržinič]] |Postojna |Postojna |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Zvone Černač]] |Postojna |Ajdovščina |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Zoran Mojškerc]] |Ljubljana Center |Logatec |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Alenka Jeraj]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Aleš Hojs]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič - Rudnik 4 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Vinko Levstek]] |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Janša]] |Ljubljana Bežigrad |Grosuplje<br>Ivančna Gorica |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Rado Gladek]] |Ljubljana Bežigrad |Domžale 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jelka Godec]] |Celje |Šentjur |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Damjan Muzel]] |Celje |Celje I |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jožef Jelen]] |Celje |Mozirje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Manja Lesnik]] |Celje |Velenje II |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Anja Bah Žibert]] |Novo mesto |Novo mesto 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franci Kepa]] |Novo mesto |Trebnje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Jože Olovec]] |Novo mesto |Krško |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tomaž Lisec]] |Novo mesto |Sevnica |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Anton Šturbej]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Karmen Furman]] |Maribor |Slovenska Bistrica |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Bojan Podkrajšek]] |Maribor |Slovenske Konjice |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andrej Kosi]] |Ptuj |Ormož |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franc Breznik]] |Ptuj |Lenart |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jožef Lenart]] |Ptuj |Ptuj 1 |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Suzana Lep Šimenko]] |Ptuj |Ptuj 3 |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Nova Slovenija, SLS, FOKUS Marka Lotriča === Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka ter FOKUS Marka Lotriča so nastopile v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|skupni koaliciji]], navkljub temu pa so ohranile status samostojnih političnih strank. {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width="70" |Enota ! width="140" |Okraj !Stranka ! width="115" |Začetek mandata ! width="115" |Konec mandata !Opombe |- |[[Marjeta Šmid]] |Kranj |Škofja Loka 1 |FOKUS |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Žakelj]] |Kranj |Škofja Loka 2 |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Jernej Vrtovec]] |Postojna |Ajdovščina |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Iva Dimic]] |Ljubljana Center |Logatec |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Janez Cigler Kralj]] |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Aleksander Reberšek]] |Celje |Žalec II |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Srečko Ocvirk]] |Novo mesto |Sevnica |SLS |10. april 2026 | |Trenutni župan [[občina Sevnica|občine Sevnice]], ob prevzemu poslanskega mandata mu poteče županski mandat.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=V treh občinah, kjer so bili za poslance izvoljeni župani, nadomestnih volitev ne bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/v-treh-obcinah-kjer-so-bili-za-poslance-izvoljeni-zupani-nadomestnih-volitev-ne-bo/777322|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> |- |[[Martin Mikolič]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |NSi |10. april 2026 | |Trenutni župan [[občina Rogatec|občine Rogatec]], ob prevzemu poslanskega mandata mu poteče županski mandat.<ref name=":0" /> |- |[[Aleksander Gungl]] |Ptuj |Lenart |NSi |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Socialni demokrati === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Meira Hot]] |Postojna |Piran |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Luka Goršek]] |Ljubljana Center |Ljubljana Šiška II |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Andreja Katič]] |Celje |Velenje I |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Matjaž Han]] |Novo mesto |Laško |10. april 2026 | |Trenutni minister za gospodarstvo. |- |[[Darko Ratajc]] |Maribor |Slovenske Konjice |10. april 2026 | |Trenutni župan [[občina Slovenske Konjice|občine Slovenske Konjice]], ob prevzemu poslanskega mandata mu poteče županski mandat.<ref name=":0" /> |- |[[Damijan Zrim|Damijan Bezjak Zrim]] |Ptuj |Murska Sobota I |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Demokrati. Anžeta Logarja === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Tea Košir]] |Kranj |Radovljica II |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Tadej Ostrc]] |Ljubljana Center |Ljubljana Vič Rudnik IV |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Barbara Levstik Šega]] |Ljubljana Bežigrad |Ribnica-Dobrepolje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Robert Potnik]] |Celje |Radlje |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Franc Križan]] |Maribor |Šmarje pri Jelšah |10. april 2026 | |Z 72 leti najstarejši poslanec sklica.<ref name=":1" /> |- |[[Mojca Žnidarič]] |Ptuj |Ormož |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Levica in Vesna === Levica in Vesna sta na volitvah nastopili v [[Koalicija Levice in Vesne|skupni koaliciji]], vendar so poslanske mandate osvojili le kandidati iz stranke Levica. Stranki sta še vedno samostojni politični organizaciji. {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width="70" |Enota ! width="140" |Okraj ! width="115" |Začetek mandata ! width="115" |Konec mandata !Opombe |- |[[Tina Brecelj]] |Kranj |Škofja Loka I |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Nataša Sukič]] |Postojna |Koper I |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Luka Mesec]] |Ljubljana Center |Ljubljana Center |10. april 2026 | |Trenutni minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. |- |[[Asta Vrečko]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Bežigrad II |10. april 2026 | |Trenutna ministrica za kulturo. |- |[[Vladimir Šega]] |Maribor |Maribor IV |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Resni.ca === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" !Poslanec ! width=70|Enota ! width=140|Okraj ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Zoran Stevanović]] |Kranj |Kranj II |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Nedeljko Todorović]] |Ljubljana Bežigrad |Ljubljana Moste Polje II |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Aleksander Štorek]] |Celje |Celje II |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Katja Kokot]] |Maribor |Maribor III |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Boris Mijič]] |Ptuj |Gornja Radgona |10. april 2026 | |{{n/a}} |} === Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;" ! width=90|Poslanec ! width=70|Enota ! width=180|Predstavlja ! width=115|Začetek mandata ! width=115|Konec mandata !Opombe |- |[[Felice Ziza]] |Koper |Italijanska narodna manjšina |10. april 2026 | |{{n/a}} |- |[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] |Lendava |Madžarska narodna manjšina |10. april 2026 | |{{n/a}} |} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Seznami poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] p09l8y4oqw25xhewh3zys2mwph1bm3o 0 599884 6657641 6654004 2026-04-08T21:16:27Z FJJ 4310 dod povzetek 6657641 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |image=Ivan Matetić Ronjgov, spomenik, Viškovo.jpg |caption=Doprsni kip v Viškovem}} '''Ivan Matetić Ronjgov''', [[Hrvati|hrvaški]] [[skladatelj]], [[Etnomuzikologija|etnomuzikolog]] in glasbeni pedagog, * [[10. april]] [[1880]], [[Ronjgi]], † [[27. junij]] [[1960]], [[Lovran]]. Matetić je več desetletij zapisoval in preučeval ljudsko glasbo [[Istra|Istre]], {{Medjezikovna povezava|Hrvaško primorje|lt=hrvaškega primorja|hr|Hrvatsko primorje|WD=}} in [[Kvarner|Kvarnerskih]] otokov ter iz tega razvil teoretično osnovo za njeno zapisovanje, t.i. [[Istrska lestvica|istrsko lestvico]]. == Življenje == Rodil se je v [[zaselek|zaselku]] Ronjgi v občini [[Viškovo]], po čemer je dobil nadimek ''Ronjgov''. Končal je [[učiteljišče v Kopru]], kjer je osvojil prva glasbena znanja. V letih [[1899]] do [[1912]] je poučeval v več [[Istra|istrskih]] krajih, med drugimi v [[Žminj|Žminju]], [[Barban|Barbanu]], in [[Kanfanar|Kanfanarju]]. Po tem je do leta 1919 bil učitelj v [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatiji]]. Pred koncem [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je kratko študiral na [[Dunaj|Dunaju]]. Leta 1919 je, kot mnogi drugi Hrvati, zapustil Istro zaradi italijanske okupacije. Med leti 1919 in 1921 je študiral kompozicijo na glasbeni akademiji v [[Zagreb|Zagrebu]] pri [[Franjo Dugan (1874-1948)|Franju Duganu]]. Od leta 1921 do 1925 je bil učitelj petja na gimnaziji na [[Sušak, Reka|Sušaku]]. Tam je leta 1923 ustanovil zasebno glasbeno šolo, ki je delovala do leta 1927. V Zagrebu je bil tajnik glasbene akademije od 1925 do 1938. [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] je preživel v Beogradu pri hčerki Ivki. Po vojni je dve leti predaval glasbeno folkloro na glasbeni akademiji v Zagrebu. Leta 1947 se je preselil na [[Rijeka|Reko]], kjer je do leta 1951 poučeval na glasbeni šoli. Ob 80. rojstnem dnevu ga je [[Josip Broz Tito|Tito]] odlikoval z [[Red dela|redom dela]] I. stopnje. Po krajši težji bolezni je umrl v bolnišnici v [[Lovran]]u 27. junija 1960. Pokopan je v [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatiji]]. Imel je dve hčerki: Ivka Matetić Damjanović je bila harfistka, Vjera Matetić pa profesorica solfeggia. Po njem sta poimenovani glasbeni šoli na [[Rijeka|Reki]] in v [[Pula|Pulju]]. == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri == * [https://www.istrianet.org/istria/illustri/matetic-ronjgov/intro.htm Istria on the Internet - Prominent Istrians - Ivan Matetić]. Prevzeto 24. 3. 2026. * [https://zaspal-pave.ustanova-imronjgov.hr/uvod Probuđeni Pave - O istarskoj ljestvici i glazbenoj baštini]. Prevzeto 24. 3. 2026. * [https://www.enciklopedija.hr/clanak/matetic-ronjgov-ivan Matetić Ronjgov, Ivan]. ''Hrvatska enciklopedija''. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026. Prevzeto 24. 3. 2026. {{normativna kontrola}} {{Škrbina-bio}} {{DEFAULTSORT:Matetić Ronjgov, Ivan}} [[Kategorija:Hrvaški skladatelji]] 2kmvskqz6151j7oprk8dg1ytgf35fjy 0 600032 6657591 6652179 2026-04-08T18:41:33Z Ljuba24b 92351 /* Sedanje stanje */ np 6657591 wikitext text/x-wiki [[Slika:United Armenia.png|thumb|300px|right|Sodobni koncept Združene Armenije kot ga zagovarja Armenska revolucionarna zveza{{legend|#ffc20e|Ozemlja s pretežno armenskim prebivalstom (Republika Armenija: 98&nbsp;%<ref>{{cite web|title=2011 Census Results|url=http://armstat.am/file/article/sv_03_13a_520.pdf|website=armstat.am|publisher=National Statistical Service of Republic of Armenia|page=144}}</ref> in [[Džavahetija]]: 95&nbsp;%)}}{{legend|#fff542|Zgodovinsko armenska območja, kjer po pobojih (1894–1897), genocidu (1915–1917) in izgonih (2023) trenutno ni armenskega prebivalstva ali ga je zanemarljivo malo (Zahodna Armenija, [[Nahičevan]] in nekdanja [[Republika Arcah]] v [[Gorski Karabah|Gorskem Karabahu]])}}]] '''Zahodna Armenija''' ([[armenščina|zahodnoarmensko]]: Արեւմտեան Հայաստան, Arevmdian Hayasdan) je izraz, ki se nanaša na zahodne dele [[Armensko višavje|Armenskega višavja]] v sedanji [[Turčija|Turčiji]]. Ozemlje je zgodovinska domovina Armencev.<ref>{{cite book |last=Myhill |first=John |title=Language, Religion and National Identity in Europe and the Middle East: A historical study |publisher=J. Benjamins |year=2006 |isbn=978-90-272-9351-0 |location=Amsterdam |page=32}}</ref> Izraz Zahodna Armenija se lahko nanaša tudi na Bizantinsko Armenijo, ki je nastala po delitvi Velike Armenije med [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]] (Zahodna Armenija) in [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidsko Perzijo]] (Vzhodna Armenija) leta 387. Ozemlje Zahodne Armenije je bilo predmet sporov in osmansko-perzijskih vojn. Osmansko cesarstvo ga je osvojilo med vojnama leta 1532–1555 in 1623–1639.<ref name="auto">{{cite book |last1=Wallimann |first1=Isidor |url=https://books.google.com/books?id=yED-aVDCbycC&q=ottoman+empire+western+armenia+safavid&pg=PA228 |title=Genocide and the Modern Age: Etiology and Case Studies of Mass Death |last2=Dobkowski |first2=Michael N. |date=March 2000 |publisher=Syracuse University Press |isbn=9780815628286 |access-date=30 December 2014}}</ref> Ozemlje je po osvojitvi postalo znano kot Turška<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=juMGAAAAQAAJ&q=turkish+armenia&pg=PA107|title=Turkish Armenia and Eastern Asia Minor|last1=Tozer|first1=Henry Fanshawe|year=1881|publisher=Longmans, Green, and Company |isbn=9780404164621 }}</ref> ali Osmanska Armenija.<ref>{{cite book |last=Laderman |first=Charlie |year=2019 |url=https://books.google.com/books?id=GDGoDwAAQBAJ&pg=PA42 |title=Sharing the Burden: The Armenian Question, Humanitarian Intervention, and Anglo-American Visions of Global Order |page=42 |publisher=Oxford University Press |isbn=9780190618605}}</ref> Razdeljena je bila na šest [[vilajet]]ov. V 19. stoletju je dele Zahodne Armenije, vključno s [[Kars]]om, osvojilo [[Rusko carstvo]]. [[Slika:Treaty of Sèvres 1920.svg|thumbnail|300px|Načrtovana delitev Osmanskega cesarstva po [[Sevreška mirovna pogodba|Sevreški mirovni pogodbi]], sklenjeni leta 1920]] Armensko prebivalstvo Zahodne Armenije je bilo v 90. letih 19. stoletja žrtev obsežnih pobojev, med armenskim genocidom leta 1915 in v naslednjih letih pa žrtev sistematičnega iztrebljanja in deportacij. Sistematično se je uničevala tudi armenska kulturna dediščina, stara več kot 4000 let.<ref>{{cite book|title=Diaspora and Memory: Figures of Displacement in Contemporary Literature, Arts and Politics|year=2007|publisher=Rodopi|isbn=9789042021297|page=174|author1=Marie-Aude Baronian |author2=Stephan Besser |author3=Yolande Jansen }}</ref><ref>{{cite book|last=Shirinian|first=Lorne|title=The Republic of Armenia and the rethinking of the North-American Diaspora in literature|year=1992|location=Lewiston, New York|publisher=Edwin Mellen Press|isbn=9780773496132|page=ix|quote=}}</ref> Leta 1920 je [[Sevreška mirovna pogodba]], podpisana med Osmanskim cesarstvom in zavezniškimi silami [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], predvidela meje, po katerih bi bila Zahodna Armenija vključena v Republiko Armenijo. Razmejitev nikoli ni bila izvedena zaradi turške invazije na Armenijo in priključitev Karsa in Surmaluja k Turčiji. Te priključitve so bile formalizirane z [[Aleksandropolski sporazum|Aleksandropolskim]] (1920), [[Moskovski sporazum|Moskovskim]] (1920) in [[Karski sporazum|Karskim spozumom]] (1921). Armenci, tako v diaspori kot avtohtoni prebivalci sodobne Turčije, si od armenskega genocida in turške invazije prizadevajo za politično zastopanost ali združitev z Republiko Armenijo. V diaspori deluje Kongres potomcev preživelih v genocidu.<ref>[https://gov-wa.nt.am?lang=en "About Government"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230415115927/https://gov-wa.nt.am/?lang=en|date=2023-04-15}}. The Government of the Republic of Western Armenia (Armenia).</ref><ref name=":02">{{Cite news |date=16 November 2007 |title=Western Armenians are preparing |url=http://www.a1plus.am/en/?page=issue&iid=54602 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080927065715/http://www.a1plus.am/en/?page=issue&iid=54602 |archive-date=27 September 2008 |work=A1+}}</ref> Leta 2020 so tri tradicionalne armenske stranke – Armenska revolucionarna federacija (Dašnaki), Hunčaška socialdemokratska stranka (Hunčaki) in Armenska demokratsko-liberalna stranka (Ramgavarji) – izdale skupno izjavo ob stoletnici Sevreške pogodbe, v kateri so navedle, da je Sevreška pogodba edini veljavni pravni dokument, ki določa mejo med Armenijo in Turčijo.<ref>{{Cite web |date=2021-01-13 |title=Սեւրի Դաշնագրի 100-ամեակին առիթով Ս.Դ.Հ.Կ.-Հ.Յ.Դ.-Ռ.Ա.Կ. միացեալ յայտարարութիւն – Հայ Դատի Կենտրոնական Խորհուրդ — Armenian National Committee – International |url=https://ancnews.info/?p=17441 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210113082002/https://ancnews.info/?p=17441 |archive-date=2021-01-13 |access-date=2022-07-29 |language=hy |trans-quote=}}</ref> Prehod meje med zahodno in vzhodno Armenijo je zaradi nenehne turško-azerbajdžanske blokade Armenije prepovedan že od leta 1993. ==Imena== [[Slika:Mount Ararat and the Yerevan skyline.jpg|thumb|left|250px|Gora [[Ararat]], zdaj v Turčiji, kot je vidna iz armenske prestolnice [[Erevan]]; Ararat v armenski javnosti simbolizira zahodno Armenijo]] Regija ima več armenskih imen. V vzhodni armenščini, ki se govori večinoma v [[Armenija|Armeniji]], [[Rusija|Rusiji]], [[Gruzija|Gruziji]] in [[Iran]]u, je zdaj najpogostejše ime ''Arevmtjan Hajastan'' (Արևմտյան Հայաստան). V zahodni armenščini, ki se govori v diaspori v [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Francija|Franciji]], [[Libanon]]u, [[Sirija|Siriji]], [[Argentina|Argentini]] in drugod, se imenuje ''Arevmdean Hajasdan'' (Արեւմտեան Հայաստան). Med arhaičnimi imeni, ki so se uporabljala pred 20. leti 20. stoletja, sta ''Tačkahajastan'' (Տաճկահայաստան) v vzhodni armenščini in ''Daǰkahajasdan'' v zahodni armenščini. V tistem obdobju sta se uporabljali tudi imeni ''T'urk'ahajastan'' (ֹուրքարքայաստան) in ''T'rk'ahajastan'' (ֹրքահայաստան), ki obe pomenita ''Turška Armenija''.<ref>{{Cite news | url = https://www.evnreport.com/magazine-issues/the-terrain-of-living-western-armenian-literature | title = The Terrain of "Living" Western Armenian Literature}}</ref> V turškem jeziku se dobesedni prevod imena ''Zahodna Armenija'' glasi ''Batı Ermenistan''. Odkar je bilo na prvem turškem geografskem kongresu leta 1941 opredeljenih sedem geografskih regij Turčije, je bila Zahodna Armenija uradno opredeljena kot Vzhodna Anatolija (Doğu Anadolu). Skozi večji del zapisane zgodovine se za vzhodno mejo Anatolije ni štela reka Araks, ki označuje današnjo mejo med državama Armenijo in Iranom.<ref>{{cite book|last= Hacikyan|first=Agop Jack|title=The Heritage of Armenian Literature: From the eighteenth century to modern times|publisher=Wayne State University Press |year=2005|isbn=0814332218|url=https://books.google.com/books?id=GmtPLvnrc38C&pg=PA10}}</ref> Raba imena Armenija je bila v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]] v 80. letih 19. stoletja prepovedana. Uradno preimenovanje regije v Vzhodno Anatolijo v 20. letih 20. stoletja<ref> Richard G. Hovannisian (2011). The Armenian Genocide: Cultural and Ethical Legacies, str. 3</ref><ref>Cheterian, Vicken (2015). Open Wounds: Armenians, Turks and a Century of Genocide. Oxford and New York City: Oxford University Press. str. 65. ISBN 978-1-84904-458-5</ref><ref>Galichian, Rouben (2004). Historic Maps of Armenia: The Cartographic Heritage. London and New York City: I.B. Tauris. str. 8–9. ISBN 978-1-86064-979-0</ref><ref>Journal of the Society for Armenian Studies. Vol. 14–16. Los Angeles. 2005. str. 55</ref><ref>Helft, Susan (2020). "The Past, Present and Future of the Canon of Ancient Anatolian Art". In Gansell, Amy Rebecca; Shafer, Ann (ur.). Testing the Canon of Ancient Near Eastern Art and Archaeology. Oxford University Press. str. 91. ISBN 978-0-19-067316-1</ref><ref>Smith, Adam T. (december 2022). "Unseeing the Past: Archaeology and the Legacy of the Armenian Genocide". Current Anthropology. 63: 56–90. doi:10.1086/722380. ISSN 0011-3204</ref> je bilo označeno kot poskus Turčije, da bi izbrisala armensko zgodovino regije.<ref> Hovannisian, Richard G. (1997). "Etiology and Sequelae of the Armenian Genocide". In Andreopoulos, George J. (ed.). Genocide: Conceptual and Historical Dimensions. University of Pennsylvania Press. str. 127. ISBN 978-0-8122-1616-5.</ref><ref> Cheterian, Vicken (2015). Open Wounds: Armenians, Turks and a Century of Genocide. Oxford and New York City: Oxford University Press. str. 65. ISBN 978-1-84904-458-5</ref><ref>Galichian, Rouben (2004). Historic Maps of Armenia: The Cartographic Heritage. London and New York City: I.B. Tauris. str. 8–9. ISBN 978-1-86064-979-0</ref><ref> Journal of the Society for Armenian Studies. Vol. 14–16. Los Angeles. 2005. str. 55</ref> ==Zgodovina== ===Osmanska zasedba=== Po osmansko-perzijski vojni (1623–1639) je Zahodna Armenija dokončno postala del Osmanskega cesarstva.<ref name="auto"/> Po rusko-turški vojni 1828–1829 se je izraz "Zahodna Armenija" nanašal na z Armenci naseljena območja Osmanskega cesarstva, ki so ostala pod osmansko oblastjo, potem ko so [[Kadžari]] po rusko-perzijski vojni (1804–1813) in rusko-perzijski vojni (1826–1828) vzhodni del Armenije prepustili Ruskemu carstvu.<ref>{{Cite book|first=Timothy C. |last=Dowling |url=https://books.google.com/books?id=KTq2BQAAQBAJ&pg=PA728 |title=Russia at War: From the Mongol Conquest to Afghanistan, Chechnya, and Beyond |pages=728–729 |publisher=ABC-CLIO |year=2014|isbn=978-1598849486}}</ref> === Prva svetovna vojna in poznejša leta=== [[Slika:Ray Stannard Baker's diagram of the six secret agreements which were used in the negotiations to partition the Ottoman Empire.jpg|thumb|250px|Meje za delitev Osmanskega cesarstva, kot jih je po šestih tajnih sporazumih med Pariško mirovno konferenco leta 1923 povzel Ray Stannard Baker, tiskovni sekretar Woodrowa Wilsona]] [[Slika:SevresOttoman1927.JPG|250px|thumbnail|Različica zemljevida iz leta 1927, ki ga je uporabljala Velika narodna skupščina Turčije]] ====Armenski genocid==== {{Glavni|Armenski genocid}} V letih 1894–1896 in 1915 je Osmansko cesarstvo izvajalo sistematične poboje in prisilne deportacije Armencev,<ref>Britannica</ref> kar je povzročilo armenski genocid. Množične deportacije in poboji Armencev so se začeli spomladi 1915. 24. aprila 1915 so bili iz [[Carigrad|Konstantinopla]] deportirani armenski intelektualci in voditelji armenske skupnosti. Po podatkih v razlišnih virih naj bi bilo ubitih približno 1.500.000 Armencev. ==== Kavkaška kampanja==== Med kavkaško kampanjo v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Rusko carstvo okupiralo večino z Armenci naseljenih območij Osmanskega cesarstva. Med letoma 1915 in 1918 je bila na okupiranih območjih ustanovljena začasna pokrajinska vlada. Kaos, ki ga je povzročila [[ruska revolucija]] leta 1917, je ustavil vse ruske vojaške operacije in ruske sile so se začele umikati. V [[Erevan]]u sta leta 1917 in 1919 potekaka Prvi in Drugi kongres Zahodnih Armencev.<ref>{{Cite news | url = https://armenianweekly.com/2018/05/24/the-lasting-legacy-of-the-second-congress-of-western-armenians/ | title = The Lasting Legacy of the Second Congress of Western Armenians}}</ref> ====Sporazum Sazonov-Paleologue==== [[Sporazum Sazonov-Paleologue]], sklenjen 26. aprila 1916 med ruskim zunanjim ministrom Sergejem Sazonovom in francoskim veleposlanikom v Rusiji Mauriceom Paleologueom, je predlagal, da se Zahodna Armenija izroči Rusiji v zameno za rusko privolitev v [[Sykes-Picotov sporazum]].<ref name="Tucker2005">{{cite book|author=Spencer Tucker|title=World War I: Encyclopedia|url=https://books.google.com/books?id=2YqjfHLyyj8C&pg=PA1142|year=2005|publisher=ABC-CLIO|isbn=978-1-85109-420-2|pages=1142–}}</ref><ref>{{cite book|title=The Armenian Review|url=https://books.google.com/books?id=1SoiAQAAIAAJ|year=1956|publisher=Hairenik Association|quote=}}</ref> Slednji je bil tajni dogovor med vladama [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združenega kraljestva]] in [[Francija|Francije]] izleta 1916, v katerem sta državi z vednostjo Ruskega imperija določili svoja interesna območja v Zahodni Aziji po pričakovanem razpadu Osmanskega cesarstva. ==Ozemlje== Zahodna Armenija je razdeljena na šest vilajetov (''vilâyat-ı sitte''), ki so obstajali že v Osmanskem cesarstvu: Erzurum, Van, Bitlis, Diyarbekir, Kharput in Sivas.<ref>{{Cite web |title=Armenia |url=https://www.worldstatesmen.org/Armenia.html |website=worldstatesmen.org}}</ref> V [[Cicernakaberd]]u, spominskemu kompleksu, posvečenemu armenskemu genocidu, se Zahodna Armenija imenuje "12 izgubljenih provinc":<ref name="Deirdre Holding, Tom Allen">{{cite book |author=Deirdre Holding, Tom Allen |url=https://books.google.com/books?id=Upx-DwAAQBAJ&pg=PA171 |title=Armenia with Nagorno Karabagh |publisher=Bradt Travel Guides |year=2018 |isbn=978-1-78477-079-2 |pages=171}}</ref><ref>{{Cite web |title=Genocide Memorial Monument {{!}} Genocide Education Project |url=https://genocideeducation.org/background/armenian-genocide-memorial-monument/ |access-date=2025-07-31 |website=genocideeducation.org}}</ref> Kars, Batum, Trebizond, Sivas, Kayseri, Adana, Haleb, Harpert, Diyarbekir/Amed, Bitlis, Erzerum in Van. ==Sedanje stanje== [[Slika:Flag of Western Armenia.png|thumb|Zastava Zahodne Armenije, ki jo je privzel Narodni svet Zahodne Armenije<ref>[http://www.western-armenia.eu/stat.gov.wa/en/index_en.htm Government of Western Armenia]</ref><ref>[https://parliament-wa.info/hy/archives/599 Decree on the flag of Western Armenia]</ref>]] Usoda Zahodne Armenije, običajno imenovana ''[[armensko vprašanje]]'', velja za ključno vprašanje v sodobni zgodovini armenskega naroda.<ref>{{Cite book |last=Kirakossian |first=Arman J. |url=http://gomidas.org/books/show/52 |title=British Diplomacy and the Armenian Question, from the 1830s to 1914 |publisher=Taderon |year=2004}}</ref> Armenija trenutno nima nobenih ozemeljskih zahtev do Turčije, čeprav ena od političnih strank, Armenska revolucionarna federacija, največja armenska stranka v diaspori, zahteva ozemlje, ki je bilo v [[Sevreška mirovna pogodba|Sevreškem sporazumu]] iz leta 1920 označeno kot del Republike Armenije (1918–1920). Ozemlje je znano tudi kot Wilsonova Armenija. Od leta 2000 je v armenski diaspori dejaven organizacijski odbor kongresa dedičev Zahodnih Armencev, ki so preživeli armenski genocid.<ref name=":0">{{Cite news |url=http://www.a1plus.am/en/?page=issue&iid=54602 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080927065715/http://www.a1plus.am/en/?page=issue&iid=54602 |archive-date=27 September 2008 |url-status=dead |title=Western Armenians are preparing |work=A1+ |date=16 November 2007}}</ref> V anketi, opravljeni v Armeniji leta 2014, so anketirance spraševali, kakšne zahteve bi bilo treba postaviti Turčiji. Približno 80 % jih je menilo, da bi Armenija morala postaviti teritorialne zahteve. 30 % jih je odgovorilo, da le teritorialne, 50 % pa teritorialne, moralne, finančne in lastniške. Samo 5,5 % vprašanih je menilo, da ne bi smelo biti nobenih zahtev.<ref name=":1">{{Cite web |date=2016-03-04 |title=Ի՞նչ ենք ուզում Թուրքիայից - Real Politics - Barometer |url=http://www.barometer.am/news/real-politics/20141219/178/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304041622/http://www.barometer.am/news/real-politics/20141219/178/ |archive-date=2016-03-04 |access-date=2022-07-29 |last1=Am |first1=Barometer}}</ref> V raziskavi leta 2012 se je 36 % vprašanih Armencev strinjalo ali delno strinjalo, da bi turško priznanje armenskega genocida povzročilo teritorialno odškodnino, medtem ko jih je 45 % menilo, da ne.<ref>{{Cite web |date=2014-06-11 |title=Caucasus Barometer 2012 Armenia {{!}} Armenia will receive territorial compensation, if Turkey recognizes the Genocide {{!}} Online Data Analysis |url=http://caucasusbarometer.org/en/cb2012am/ARMGEN73/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20140611014035/http://caucasusbarometer.org/en/cb2012am/ARMGEN73/ |archive-date=11 June 2014 |access-date=2022-07-29}}</ref> Spletna publikacija Barometer.am je ob tem zapisala: ''"Zdi se, da naše pragmatično prebivalstvo meni, da bi bilo treba vse možne zahteve posredovati Turčiji [...], vendar relativna večina meni, da je praktična uresničitev teritorialnih zahtev do Turčije nerealna."''<ref name=":1" /> ==Galerija== <gallery mode="packed" heights="130"> Slika:Cosmographia Claudii Ptolomaei ante 1467 (7456204) (cropped).jpg Slika:Moll, Herman. Turkey in Asia; or Asia Minor &c. 1736.jpg|Zahodna Armenija v prvi polovici 18. stoletja; zemljevid Hermana Molla, 1736. Slika:Bowen, Frances. Turkey in Asia. 1810.jpg|''Armenia Turkomania'' na zemljevidu iz leta 1810 Slika:Fenner, Rest. Persis, Parthia, Armenia. 1835 (A).jpg|Perzija, Partija, Armenija; Rest Fenner, 1835 Slika:Six armenian provinces.png|Šest armenskih vilajetov Zahodne Armenije v Osmanskem cesarstvu Slika:Autonomus Armenian province project 1913.png|Avtonomna armenska provinca znotraj Osmanskega cesarstva, ki so jo leta 1913 predlagali Rusko carstvo, Armenska narodna skupščina in Armenski katolikat Slika:Armenian reform package in Ottoman Empire 1912-1914.png|Armenski paket reform v Osmanskem cesarstvu, ki so ga predstavniki Osmanskega cesarstva in Ruskega cesarstva dokončno podpisali 8. februarja 1914 in je predvideval ustanovitev dveh provinc pod nadzorom generalnih inšpektorjev, ki bi jih imenovale velike sile Slika:Armenian Genocide Map-en.svg|Armenski genocid: zemljevid lokacij pobojev, deportacij in koncentracijskih taborišč Slika:Western Armenia Russian occupation 1916.jpg|Ozemlje ruske okupacije Zahodne Armenije poleti 1916 (ruski zemljevid) Slika:Armenia-1916-front.jpg|Ozemlje ruske okupacije Zahodne Armenije poleti 1916 Slika:ATD of the regions of Turkey occupied by Russian troops during WW1.png|Administrativno-teritorialna delitev Zahodne Armenije med rusko okupacije 1915-1917 Slika:Soviet territorial claims against Turkey 1945-1953.png|Ozemeljske zahteve Armenske SSR in Gruzijske SSR proti Turčiji 1945–1953 Slika:United Armenia.png|Sodobni koncept Združene Armenije, kot sta ga uporabljala Woodrow Wilson in Armenska revolucionarna federacija (Dašnaktsutjun) Slika:Armenian presence within modern Turkish borders in early 1600s.png|Razširjenost Armencev v zgodnjih 17. stoletjih, nekaj desetletij po osmanski osvojitvi, znotraj sodobne Turčije<ref>State Committee of the Real Estate Cadastre of the Republic of Armenia (2007). ''Հայաստանի Ազգային Ատլաս (National Atlas of Armenia)'', Yerevan: Center of Geodesy and Cartography SNPO, p. 102 [https://archive.today/20130828203822/http://3.bp.blogspot.com/-S_I7EHa8sjQ/UXeXMdiCTuI/AAAAAAAASX4/ojPaKj-rogE/s1600/102.jpg see map]</ref> </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Dodatno branje== {{refbegin |2}} * Arman J. Kirakosian, "English Policy towards Western Armenia and Public Opinion in Great Britain (1890–1900)", Yerevan, 1981 (armensko in rusko) * Armen Ayvazyan, [http://hayq.org/upload/files/aa-EO4.pdf "Western Armenia vs Eastern Anatolia"], Europe & Orient – n°4, 2007 {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Armenije]] [[Kategorija:Zgodovina Turčije]] attrbtjn83452ryxyaujwe4evg8k53u 100 600359 6657611 6656977 2026-04-08T19:37:29Z TadejM 738 umrla [[Ana Jud]] 6657611 wikitext text/x-wiki [[File:Artemis II Launch (NHQ202604010307).jpg|170px|right|Izstrelitev Artemis II]] *Odprava s človeško posadko '''[[Artemis II]]''' <small>(na sliki)</small> je kot prva po [[Apollo 17|Apollu 17]] obkrožila [[Luna|Luno]]. *'''[[Domen Prevc]]''' in '''[[Nika Prevc]]''' sta v svojih kategorijah osvojila zmagi v skupnih seštevkih za '''[[svetovni pokal v smučarskih skokih 2026]]'''. * V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale '''[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitve v državni zbor]]'''. * Prometu je bila predana druga cev '''[[Avtocestni predor Karavanke|avtocestnega predora Karavanke]]'''. * [[Izrael]] in [[Združene države Amerike]] so izvedli '''[[Izraelsko-ameriški napad na Iran (2026)|koordinirane zračne napade]]''' na več ciljev v [[Iran]]u, v katerih je bil ubit iranski vrhovni voditelj [[Ali Hamenej]]. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|Afganistansko-pakistanska vojna]] * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Ana Jud]] ({{abbr|47}}), slovenska novinarka; [[Anton Bebler]] ({{abbr|89|umrl 5. aprila}}), slovenski diplomat; [[Edvard Kokšarov]] ({{abbr|50|umrl 31. marca}}), ruski rokometaš; [[Birutė Galdikas]] ({{abbr|79|umrla 24. marca}}), litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja; [[J. Michael Bishop]] ({{abbr|90|umrl 20. marca}}), ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec; [[Chuck Norris]] ({{abbr|86|umrl 19. marca}}), ameriški igralec kvcwnw66wn01xsw1pkuhj1ra47k0b0t 0 600493 6657526 6656837 2026-04-08T15:26:25Z ~2026-13482-91 255553 6657526 wikitext text/x-wiki {{Short description|Kampanja cepljenja v Španskem cesarstvu (1803–06)}} {{Infobox event | title = Kraljeva filantropska odprava cepiva (''Real Expedición Filantrópica de la Vacuna'') | image = María Pita por Francisco Pérez.jpg | caption = Ladja María Pita odpluje iz pristanišča La Coruña 30.11.1803 (slika Francisco Péreza) | date = 30. novembra leta 1803 do 1806 | place = ''Monarchia Hispaniae'' [[Slika:Flag of Spain (1785–1873, 1875–1931).svg|20px]]<br>''Monarchia Universalis'' [[Slika:Flag of Cross of Burgundy.svg|20px]] ([[Španski imperij]]) | type = [[Evropska in ameriška znanstvena raziskovanja|Znanstvena odprava]] | cause = Visoka stopnja umrljivosti v podkraljevstvih [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] zaradi [[Črne koze|črnih koz]] | motive = Cepiti prebivalce podkraljevstev [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] proti črnim kozam }} [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 01.svg|thumb|Odprava Balmisa in njegovih sodelavcev v Ameriko]] [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 02.svg|thumb|Podrobnosti o poteh odprave na Filipinih]] '''Kraljeva filantropska odprava cepiva''', znana tudi kot '''Balmisova odprava''' po španskem zdravniku Franciscu Javierju Balmisu, je bila filantropska odprava, ki je med letoma 1803 in 1806 obplula svet. Njen glavni cilj je bil zagotoviti, da cepivo proti črnim kozam doseže vse kotičke Španskega cesarstva, saj je visoka stopnja umrljivosti zaradi virusa povzročala smrt tisočev otrok. Španski kralj [[Karel IV. Španski|Karel IV.]] je z javnim denarjem podpiral in financiral načrt dvornega zdravnika dr. Balmisa za množično cepljenje otrok po vsem cesarstvu, ker je njegova hči, infanta Marija Terezija, leta 1794 umrla zaradi bolezni. Cepivo je v Španijo prvič prispelo konec leta 1800, do konca leta 1801 pa je bilo po vsej državi cepljenih več tisoč ljudi. Prizadevanja so bila v Španiji široko objavljena in do leta 1804 je bilo objavljenih na desetine člankov, razprav, revijalnih člankov in uvodnikov o cepivu proti črnim kozam.<ref>{{url|https://www.jstor.org/stable/44448715|título=The World's First Immunization Campaign: The Spanish Smallpox Vaccine Expedition}}</ref> Ocenjuje se, da je konec 18. stoletja v Evropi zaradi črnih koz vsako leto umrlo približno 400.000 ljudi.<ref>{{url|http://www.scielo.cl/scielo.php?script=sci_abstract&pid=S0716-10182009000700014&lng=es&nrm=iso&tlng=es}}</ref> Velja za prvo mednarodno zdravstveno odpravo v zgodovini.<ref>«[http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html La Coruña: A progressive city]» {{Wayback|url=http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html|date=20041209142829}} </ref><ref>[http://nosvamosdeviaje.com/jose-salvany-y-la-expedicion-de-la-vacuna-de-la-viruela-por-sudamerica.html José Salvany y la expedición de la vacuna de la viruela por Sudamérica.]</ref> Globalno jo lahko razumemo kot »otroško karavano, namenjeno v Novi svet, da bi prepeljali cepivo v živo v telesih dvanajstih otrok, idejo, ki jo je prvotno zasnoval dr. Rafael Malaguilla, vendar ni imel dovolj sredstev za njeno izvedbo; in da bi preprečili epidemije črnih koz, kar je povzročilo eno najnenavadnejših potovanj, ki so vključevala medicino in znanost v 19. stoletju.«Na Kubi je bilo cepljenih več kot 300.000 ljudi.<ref>{{url|https://www.culturaydeporte.gob.es/cultura/areas/archivos/mc/centros/cida/4-difusion-cooperacion/4-2-guias-de-lectura/homenaje-personal-sanitario/expedicion-balmis.html#:~:text=Cuando%20Balmis%20lleg%C3%B3%20a%20La,fueron%20vacunadas%20en%20toda%20Cuba.|título=Expedición Balmis (1803-1810)}}</ref> V podkraljestvu Peru je bilo cepljenih 22.726 ljudi, je povedal Gonzalo Díaz de Yraola.<ref>{{url|https://www3.paho.org/Spanish/DD/PIN/Numero11_articulo6.htm}}</ref> Skupno se ocenjuje, da je bilo na Balmisovi odpravi neposredno cepljenih več kot 500.000 ljudi. == Začetki == [[Slika:El caballito de Tolsa a.jpg|sličica|Konjeniški kip [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] avtorja [[Manuel Tolsá]], [[Ciudad de México]]]] Pred odkritjem samega cepiva, zaradi katerega so bile črne koze izkoreninjene, se je uporabljala tehnika, znana kot [[variolacija]]. Ta je obsegala odvzem tekočine iz pustul osebe v zadnjih fazah bolezni in njeno cepljenje v drugo osebo skozi zarezo na roki. Prejemnik se je okužil, vendar je le redko umrl, saj je prejel zmanjšan odmerek virusa. Leta 1796, na vrhuncu epidemije črnih koz v Evropi, je angleški podeželski zdravnik [[Edward Jenner]] opazil, da so mlekarice občasno zbolele za vrsto "kravjih koz" ali "kravjih koz" zaradi nenehnega stika s temi živalmi in da gre za blago različico smrtonosnih človeških črnih koz, proti katerim so tako pridobile imunost. Prilagodila je tehniko variolacije, pri kateri je iz pustul na vimenu bolne krave odvzel tekočino, da bi cepila Jamesa Phillipsa, 8-letnega dečka. Deček je kazal simptome okužbe s kravjimi kozam, vendar veliko blažje, in ni umrl. Ostali cepljeni otroci so se presenetljivo dobro odzvali in postali imuni na črne koze. Toda Jenner je naredil še eno pomembno odkritje: spoznal je, da se ta okužba lahko prenaša z ene osebe na drugo. Na mestu, kamor je bila tekočina vnesena, je prejemnik razvil pustule; tekočino, ki se je nabrala, pa je bilo mogoče odvzeti in uporabiti za nadaljnja cepljenja. Takrat je bilo težko ohraniti cepivni serum v dobrem stanju, saj je učinkovit le, dokler so virusi, ki jih vsebuje, aktivni. Danes imamo hladilne komore, toda takrat so ga za shranjevanje le deset dni namočili v tekočino, ga položili med dve stekleni plošči in zapečatili z voskom. To je bila praksa v Evropi; toda prečkanje Atlantika je pomenilo daleč prekoračitev roka uporabnosti. V Ameriki ni bilo krav, na katerih bi lahko izvajali variolacijo. Prav v Ameriko je želel španski kralj Karel IV., ki je zaradi črnih koz izgubil eno od svojih hčera, Marijo Terezijo (1791–1794), prinesti cepivo. V Španijo je prispelo leta 1800, natančneje v Puigcerdo, prinesel pa ga je španski zdravnik Francisco Piguillem i Verdacer.<ref>{{url|http://www.aeped.es/sites/default/files/documentos/4.pdf}}</ref> Balmisov predlog za uvedbo cepiva v imperij je imel že precedense, kot je bil tisti, ki ga je 24. avgusta 1802 podal Rafael de Malaguilla, triintridesetletni kirurg, ki je delal v Andaluziji, a je takrat živel v Madridu, in ki ga je podprl vojaški častnik Arturo O'Neill. Odbor kraljevega zdravniškega zbora ga je zavrnil zaradi pomanjkanja izkušenj prosilca in prejema drugih načrtov, kot je na primer načrt gvatemalsko-španskega zdravnika Joséja Felipeja Floresa ali Balmisovega. Boj proti črnim kozam se je v zadnjih letih 18. stoletja v Ameriki okrepil tudi zato, ker je kralj zahteval medicinska dela, ki so si prizadevala za reforme za izboljšanje javnega zdravja in soočanje z boleznijo, kot sta na primer "Razmišljanja o črnih kozah" Eugenia de Santa Cruza y Espeja v podkraljestvu Nova Granada ali "Navodilo, ki lahko služi za ozdravitev bolnih z epidemijo črnih koz" Joséja Ignacija Bartolacheja v podkraljestvu Nova Španija. Obe sta bili objavljeni leta 1785 oziroma 1779.<ref>{{url|https://www.cervantesvirtual.com/obra-visor/escritos-del-doctor-francisco-javier-eugenio-santa-cruz-y-espejo-tomo-ii--0/html/0039b8fc-82b2-11df-acc7-002185ce6064_22.html}}</ref> Pet let po objavi tega odkritja, leta 1803, je Karel IV. po Balmisovem nasvetu odredil odpravo za širjenje cepiva po vseh čezmorskih ozemljih (Ameriki in Filipinih). Namen ni bil le cepljenje lokalnega prebivalstva, temveč tudi ustanovitev cepitvenih odborov v obiskanih mestih, da bi zagotovili ohranitev cepiva in njegovo dostopnost prihodnjim generacijam. Leta 1805 je bil z odobritvijo Kraljevega kirurškega odbora izdan kraljevi odlok, ki je odredil, da morajo vse bolnišnice določiti prostor za shranjevanje cepiva.<ref>{{url|http://xn--historiadeespaa-crb.net/la-primera-campana-de-vacunacion-mundial-de-la-historia-francisco-javier-balmis/}}</ref> Glavna težava, s katero se je soočal Balmis, ki mu je bila zaupana ta misija, je bila, kako zagotoviti, da cepivo preživi celotno pot v brezhibnem stanju. Rešitev se je Balmisu porodila sama in bi jo lahko opisali kot prevoz živih ljudi. Na krovu bi potovala skupina necepljenih ljudi. Dva od njih bi bila cepljena z virusom in ločena od ostalih. Proti koncu bolezni bi jim iz pustul izvlekli tekočino in jo uporabili za cepljenje naslednjih dveh ljudi in tako naprej, dokler niso dosegli Južne Amerike. Za to človeško verigo prenosa virusa niso iskali prostovoljcev; Balmis se je odločil, da s seboj vzame 22 osirotelih otrok (najdencev), starih med tretjim in devetim letom starosti.<ref>{{url|Kleine Geschichte der Pocken, oder wie 22 Waisenkinder die Welt impften (Die Zeit)}}</ref> == Razvoj ekspedicije == Operacija se je začela s tovorom korvete »María Pita« (na sliki gor), ki je prevažala dvaindvajset otrok; Balmis, dva zdravniška pomočnika, dva pilota, tri medicinske sestre in ravnateljica sirotišnice »Casa de Expósitos« v [[A Coruña|La Coruñi]], [[Isabel Zendal Gómez]]. 30. novembra 1803 je ladja s 37 ljudmi na krovu izplula iz pristanišča A Coruña. Med dvaindvajsetimi otroki je bilo šest iz Casa de Desamparados (Dom za zapuščene) v Madridu, enajst iz Hospital de la Caridad (Dobrodelna bolnišnica) v A Coruñi in pet iz Santiaga de Compostela. Cepivo so morali imeti otroci, ki niso preboleli črnih koz, in prenašalo se je z enega na drugega vsakih devet ali deset dni. Otroci, med katerimi so bili Isabelin sin, Benito Vélez, devet let, in Andrés Naya (8 let), Antonio Veredia (7 let), Cándido (7 let), Clemente (6 let), Domingo Naya (6 let), Francisco Antonio (9 let), Francisco Florencio (5 let), Gerónimo María (7 let), Jacinto (6 let), José (3 leta), Juan Antonio (5 let), Juan Francisco (9 let), José Jorge Nicolás de los Dolores (3 leta), José Manuel María (6 let), Manuel María (3 leta), Martín (3 leta), Pascual Aniceto (3 leta), Tomás Melitón (3 leta), Vicente Ferrer (7 let), Vicente María Sale y Bellido (3 leta) star) in še en otrok (čigar ime ni znano), ki je umrl med potovanjem. Predpisi odprave so jasno določali oskrbo, ki naj bi bila namenjena otrokom. Nobeden od njih se ni vrnil v Galicijo. Vsak otrok je prejel sveženj, ki je vseboval dva para čevljev, šest srajc, klobuk, tri pare lanenih hlač z ustreznimi suknjiči in še en par platnenih hlač za hladnejše dni. Za osebno higieno: tri ovratne rute, tri nosne trakove in glavnik; za obroke pa: kozarec, krožnik in celoten komplet jedilnega pribora.<ref>«[http://enfeps.blogspot.com.es/2010/05/isabel-cendala-y-gomez-primera.html Isabel Cendala y Gómez. Primera enfermera de salud pública de México]» • blog.</ref> Misiji je uspelo prinesti cepivo na Kanarske otoke, v Venezuelo, Kolumbijo, Ekvador, Peru, Novo Španijo (''Meksiko'' od 1821), Filipine in dinastijo Qing na Kitajskem. Ladja je prevažala kirurške in znanstvene instrumente ter prevod Moreau de la Sartheove "Praktične in zgodovinske razprave o cepljenju", ki naj bi ga razdelile ustanovljene komisije za cepljenje. Na Filipinih je odprava prejela znatno podporo lokalne katoliške cerkve za organizacijo cepljenja avtohtonega prebivalstva. 14. avgusta 1809 se je glavnina odprave vrnila v Acapulco, medtem ko je Balmis, ki je izključil vrnitev v Novo Španijo, nadaljeval pot na Kitajsko. Isabel de Cendal je ostala v Puebli s sinom; v Španijo se nista želela vrniti. === Kitajska === Ker je Balmis vedel, da cepivo še ni prispelo na Kitajsko (torej izven španskega imperija), je zaprosil za dovoljenje za potovanje v Macao, kar mu je bilo odobreno. Iz Manile je odpotoval 3. septembra 1805. Balmis je končno prispel in po težkem potovanju v portugalsko kolonijo Macao 5. oktobra istega leta vstopil na kitajsko ozemlje. Cepil je prebivalstvo več mest, dokler ni dosegel province Kanton.<ref>{{url|http://www.aeped.es/sites/default/files/documentos/5.pdf}}</ref> === Vrnitev v Španijo === Na poti nazaj v Španijo je Balmisu uspelo prepričati britanske oblasti Svete Helene (1806), da so se strinjale s cepljenjem prebivalstva, in nato je 14. avgusta 1806 prispel v Lizbono. [[Edward Jenner]], odkritelj cepiva proti črnim kozam, je o odpravi zapisal: "Ne morem si predstavljati, da bi anali zgodovine ponudili plemenitejši in obsežnejši primer filantropije od tega." O istem dogodku je [[Alexander von Humboldt]] leta 1825 zapisal: "To potovanje bo ostalo najbolj nepozabno v analih zgodovine." [[Slika:Monumento homenaxe expedición Balmis Coruña.JPG|400px|thumb|Spomenik v pristanišču La Coruña v čast otrokom odprave]] [[Slika:Balcón homenaxe á expedición Balmis, domus A Coruña.jpg|400px|thumb|Balkon v spomin na odprave]] == Sklici == [[Kategorija:Zgodovina medicine]] s8ni05brdis671vjqvb7h8dg9c6j7yz 6657529 6657526 2026-04-08T15:31:06Z ~2026-13482-91 255553 Dodal sem kategorije 6657529 wikitext text/x-wiki {{Short description|Kampanja cepljenja v Španskem cesarstvu (1803–06)}} {{Infobox event | title = Kraljeva filantropska odprava cepiva (''Real Expedición Filantrópica de la Vacuna'') | image = María Pita por Francisco Pérez.jpg | caption = Ladja María Pita odpluje iz pristanišča La Coruña 30.11.1803 (slika Francisco Péreza) | date = 30. novembra leta 1803 do 1806 | place = ''Monarchia Hispaniae'' [[Slika:Flag of Spain (1785–1873, 1875–1931).svg|20px]]<br>''Monarchia Universalis'' [[Slika:Flag of Cross of Burgundy.svg|20px]] ([[Španski imperij]]) | type = [[Evropska in ameriška znanstvena raziskovanja|Znanstvena odprava]] | cause = Visoka stopnja umrljivosti v podkraljevstvih [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] zaradi [[Črne koze|črnih koz]] | motive = Cepiti prebivalce podkraljevstev [[Španski imperij|Španskega cesarstva]] proti črnim kozam }} [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 01.svg|thumb|Odprava Balmisa in njegovih sodelavcev v Ameriko]] [[File:Real Expedición Filantrópica de la Vacuna 02.svg|thumb|Podrobnosti o poteh odprave na Filipinih]] '''Kraljeva filantropska odprava cepiva''', znana tudi kot '''Balmisova odprava''' po španskem zdravniku Franciscu Javierju Balmisu, je bila filantropska odprava, ki je med letoma 1803 in 1806 obplula svet. Njen glavni cilj je bil zagotoviti, da cepivo proti črnim kozam doseže vse kotičke Španskega cesarstva, saj je visoka stopnja umrljivosti zaradi virusa povzročala smrt tisočev otrok. Španski kralj [[Karel IV. Španski|Karel IV.]] je z javnim denarjem podpiral in financiral načrt dvornega zdravnika dr. Balmisa za množično cepljenje otrok po vsem cesarstvu, ker je njegova hči, infanta Marija Terezija, leta 1794 umrla zaradi bolezni. Cepivo je v Španijo prvič prispelo konec leta 1800, do konca leta 1801 pa je bilo po vsej državi cepljenih več tisoč ljudi. Prizadevanja so bila v Španiji široko objavljena in do leta 1804 je bilo objavljenih na desetine člankov, razprav, revijalnih člankov in uvodnikov o cepivu proti črnim kozam.<ref>{{url|https://www.jstor.org/stable/44448715|título=The World's First Immunization Campaign: The Spanish Smallpox Vaccine Expedition}}</ref> Ocenjuje se, da je konec 18. stoletja v Evropi zaradi črnih koz vsako leto umrlo približno 400.000 ljudi.<ref>{{url|http://www.scielo.cl/scielo.php?script=sci_abstract&pid=S0716-10182009000700014&lng=es&nrm=iso&tlng=es}}</ref> Velja za prvo mednarodno zdravstveno odpravo v zgodovini.<ref>«[http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html La Coruña: A progressive city]» {{Wayback|url=http://www.aytolacoruna.es/en/3ciudad/31presen/3125libe.html|date=20041209142829}} </ref><ref>[http://nosvamosdeviaje.com/jose-salvany-y-la-expedicion-de-la-vacuna-de-la-viruela-por-sudamerica.html José Salvany y la expedición de la vacuna de la viruela por Sudamérica.]</ref> Globalno jo lahko razumemo kot »otroško karavano, namenjeno v Novi svet, da bi prepeljali cepivo v živo v telesih dvanajstih otrok, idejo, ki jo je prvotno zasnoval dr. Rafael Malaguilla, vendar ni imel dovolj sredstev za njeno izvedbo; in da bi preprečili epidemije črnih koz, kar je povzročilo eno najnenavadnejših potovanj, ki so vključevala medicino in znanost v 19. stoletju.«Na Kubi je bilo cepljenih več kot 300.000 ljudi.<ref>{{url|https://www.culturaydeporte.gob.es/cultura/areas/archivos/mc/centros/cida/4-difusion-cooperacion/4-2-guias-de-lectura/homenaje-personal-sanitario/expedicion-balmis.html#:~:text=Cuando%20Balmis%20lleg%C3%B3%20a%20La,fueron%20vacunadas%20en%20toda%20Cuba.|título=Expedición Balmis (1803-1810)}}</ref> V podkraljestvu Peru je bilo cepljenih 22.726 ljudi, je povedal Gonzalo Díaz de Yraola.<ref>{{url|https://www3.paho.org/Spanish/DD/PIN/Numero11_articulo6.htm}}</ref> Skupno se ocenjuje, da je bilo na Balmisovi odpravi neposredno cepljenih več kot 500.000 ljudi. == Začetki == [[Slika:El caballito de Tolsa a.jpg|sličica|Konjeniški kip [[Karel IV. Španski|Karla IV.]] avtorja [[Manuel Tolsá]], [[Ciudad de México]]]] Pred odkritjem samega cepiva, zaradi katerega so bile črne koze izkoreninjene, se je uporabljala tehnika, znana kot [[variolacija]]. Ta je obsegala odvzem tekočine iz pustul osebe v zadnjih fazah bolezni in njeno cepljenje v drugo osebo skozi zarezo na roki. Prejemnik se je okužil, vendar je le redko umrl, saj je prejel zmanjšan odmerek virusa. Leta 1796, na vrhuncu epidemije črnih koz v Evropi, je angleški podeželski zdravnik [[Edward Jenner]] opazil, da so mlekarice občasno zbolele za vrsto "kravjih koz" ali "kravjih koz" zaradi nenehnega stika s temi živalmi in da gre za blago različico smrtonosnih človeških črnih koz, proti katerim so tako pridobile imunost. Prilagodila je tehniko variolacije, pri kateri je iz pustul na vimenu bolne krave odvzel tekočino, da bi cepila Jamesa Phillipsa, 8-letnega dečka. Deček je kazal simptome okužbe s kravjimi kozam, vendar veliko blažje, in ni umrl. Ostali cepljeni otroci so se presenetljivo dobro odzvali in postali imuni na črne koze. Toda Jenner je naredil še eno pomembno odkritje: spoznal je, da se ta okužba lahko prenaša z ene osebe na drugo. Na mestu, kamor je bila tekočina vnesena, je prejemnik razvil pustule; tekočino, ki se je nabrala, pa je bilo mogoče odvzeti in uporabiti za nadaljnja cepljenja. Takrat je bilo težko ohraniti cepivni serum v dobrem stanju, saj je učinkovit le, dokler so virusi, ki jih vsebuje, aktivni. Danes imamo hladilne komore, toda takrat so ga za shranjevanje le deset dni namočili v tekočino, ga položili med dve stekleni plošči in zapečatili z voskom. To je bila praksa v Evropi; toda prečkanje Atlantika je pomenilo daleč prekoračitev roka uporabnosti. V Ameriki ni bilo krav, na katerih bi lahko izvajali variolacijo. Prav v Ameriko je želel španski kralj Karel IV., ki je zaradi črnih koz izgubil eno od svojih hčera, Marijo Terezijo (1791–1794), prinesti cepivo. V Španijo je prispelo leta 1800, natančneje v Puigcerdo, prinesel pa ga je španski zdravnik Francisco Piguillem i Verdacer.<ref>{{url|http://www.aeped.es/sites/default/files/documentos/4.pdf}}</ref> Balmisov predlog za uvedbo cepiva v imperij je imel že precedense, kot je bil tisti, ki ga je 24. avgusta 1802 podal Rafael de Malaguilla, triintridesetletni kirurg, ki je delal v Andaluziji, a je takrat živel v Madridu, in ki ga je podprl vojaški častnik Arturo O'Neill. Odbor kraljevega zdravniškega zbora ga je zavrnil zaradi pomanjkanja izkušenj prosilca in prejema drugih načrtov, kot je na primer načrt gvatemalsko-španskega zdravnika Joséja Felipeja Floresa ali Balmisovega. Boj proti črnim kozam se je v zadnjih letih 18. stoletja v Ameriki okrepil tudi zato, ker je kralj zahteval medicinska dela, ki so si prizadevala za reforme za izboljšanje javnega zdravja in soočanje z boleznijo, kot sta na primer "Razmišljanja o črnih kozah" Eugenia de Santa Cruza y Espeja v podkraljestvu Nova Granada ali "Navodilo, ki lahko služi za ozdravitev bolnih z epidemijo črnih koz" Joséja Ignacija Bartolacheja v podkraljestvu Nova Španija. Obe sta bili objavljeni leta 1785 oziroma 1779.<ref>{{url|https://www.cervantesvirtual.com/obra-visor/escritos-del-doctor-francisco-javier-eugenio-santa-cruz-y-espejo-tomo-ii--0/html/0039b8fc-82b2-11df-acc7-002185ce6064_22.html}}</ref> Pet let po objavi tega odkritja, leta 1803, je Karel IV. po Balmisovem nasvetu odredil odpravo za širjenje cepiva po vseh čezmorskih ozemljih (Ameriki in Filipinih). Namen ni bil le cepljenje lokalnega prebivalstva, temveč tudi ustanovitev cepitvenih odborov v obiskanih mestih, da bi zagotovili ohranitev cepiva in njegovo dostopnost prihodnjim generacijam. Leta 1805 je bil z odobritvijo Kraljevega kirurškega odbora izdan kraljevi odlok, ki je odredil, da morajo vse bolnišnice določiti prostor za shranjevanje cepiva.<ref>{{url|http://xn--historiadeespaa-crb.net/la-primera-campana-de-vacunacion-mundial-de-la-historia-francisco-javier-balmis/}}</ref> Glavna težava, s katero se je soočal Balmis, ki mu je bila zaupana ta misija, je bila, kako zagotoviti, da cepivo preživi celotno pot v brezhibnem stanju. Rešitev se je Balmisu porodila sama in bi jo lahko opisali kot prevoz živih ljudi. Na krovu bi potovala skupina necepljenih ljudi. Dva od njih bi bila cepljena z virusom in ločena od ostalih. Proti koncu bolezni bi jim iz pustul izvlekli tekočino in jo uporabili za cepljenje naslednjih dveh ljudi in tako naprej, dokler niso dosegli Južne Amerike. Za to človeško verigo prenosa virusa niso iskali prostovoljcev; Balmis se je odločil, da s seboj vzame 22 osirotelih otrok (najdencev), starih med tretjim in devetim letom starosti.<ref>{{url|Kleine Geschichte der Pocken, oder wie 22 Waisenkinder die Welt impften (Die Zeit)}}</ref> == Razvoj ekspedicije == Operacija se je začela s tovorom korvete »María Pita« (na sliki gor), ki je prevažala dvaindvajset otrok; Balmis, dva zdravniška pomočnika, dva pilota, tri medicinske sestre in ravnateljica sirotišnice »Casa de Expósitos« v [[A Coruña|La Coruñi]], [[Isabel Zendal Gómez]]. 30. novembra 1803 je ladja s 37 ljudmi na krovu izplula iz pristanišča A Coruña. Med dvaindvajsetimi otroki je bilo šest iz Casa de Desamparados (Dom za zapuščene) v Madridu, enajst iz Hospital de la Caridad (Dobrodelna bolnišnica) v A Coruñi in pet iz Santiaga de Compostela. Cepivo so morali imeti otroci, ki niso preboleli črnih koz, in prenašalo se je z enega na drugega vsakih devet ali deset dni. Otroci, med katerimi so bili Isabelin sin, Benito Vélez, devet let, in Andrés Naya (8 let), Antonio Veredia (7 let), Cándido (7 let), Clemente (6 let), Domingo Naya (6 let), Francisco Antonio (9 let), Francisco Florencio (5 let), Gerónimo María (7 let), Jacinto (6 let), José (3 leta), Juan Antonio (5 let), Juan Francisco (9 let), José Jorge Nicolás de los Dolores (3 leta), José Manuel María (6 let), Manuel María (3 leta), Martín (3 leta), Pascual Aniceto (3 leta), Tomás Melitón (3 leta), Vicente Ferrer (7 let), Vicente María Sale y Bellido (3 leta) star) in še en otrok (čigar ime ni znano), ki je umrl med potovanjem. Predpisi odprave so jasno določali oskrbo, ki naj bi bila namenjena otrokom. Nobeden od njih se ni vrnil v Galicijo. Vsak otrok je prejel sveženj, ki je vseboval dva para čevljev, šest srajc, klobuk, tri pare lanenih hlač z ustreznimi suknjiči in še en par platnenih hlač za hladnejše dni. Za osebno higieno: tri ovratne rute, tri nosne trakove in glavnik; za obroke pa: kozarec, krožnik in celoten komplet jedilnega pribora.<ref>«[http://enfeps.blogspot.com.es/2010/05/isabel-cendala-y-gomez-primera.html Isabel Cendala y Gómez. Primera enfermera de salud pública de México]» • blog.</ref> Misiji je uspelo prinesti cepivo na Kanarske otoke, v Venezuelo, Kolumbijo, Ekvador, Peru, Novo Španijo (''Meksiko'' od 1821), Filipine in dinastijo Qing na Kitajskem. Ladja je prevažala kirurške in znanstvene instrumente ter prevod Moreau de la Sartheove "Praktične in zgodovinske razprave o cepljenju", ki naj bi ga razdelile ustanovljene komisije za cepljenje. Na Filipinih je odprava prejela znatno podporo lokalne katoliške cerkve za organizacijo cepljenja avtohtonega prebivalstva. 14. avgusta 1809 se je glavnina odprave vrnila v Acapulco, medtem ko je Balmis, ki je izključil vrnitev v Novo Španijo, nadaljeval pot na Kitajsko. Isabel de Cendal je ostala v Puebli s sinom; v Španijo se nista želela vrniti. === Kitajska === Ker je Balmis vedel, da cepivo še ni prispelo na Kitajsko (torej izven španskega imperija), je zaprosil za dovoljenje za potovanje v Macao, kar mu je bilo odobreno. Iz Manile je odpotoval 3. septembra 1805. Balmis je končno prispel in po težkem potovanju v portugalsko kolonijo Macao 5. oktobra istega leta vstopil na kitajsko ozemlje. Cepil je prebivalstvo več mest, dokler ni dosegel province Kanton.<ref>{{url|http://www.aeped.es/sites/default/files/documentos/5.pdf}}</ref> === Vrnitev v Španijo === Na poti nazaj v Španijo je Balmisu uspelo prepričati britanske oblasti Svete Helene (1806), da so se strinjale s cepljenjem prebivalstva, in nato je 14. avgusta 1806 prispel v Lizbono. [[Edward Jenner]], odkritelj cepiva proti črnim kozam, je o odpravi zapisal: "Ne morem si predstavljati, da bi anali zgodovine ponudili plemenitejši in obsežnejši primer filantropije od tega." O istem dogodku je [[Alexander von Humboldt]] leta 1825 zapisal: "To potovanje bo ostalo najbolj nepozabno v analih zgodovine." [[Slika:Monumento homenaxe expedición Balmis Coruña.JPG|400px|thumb|Spomenik v pristanišču La Coruña v čast otrokom odprave]] [[Slika:Balcón homenaxe á expedición Balmis, domus A Coruña.jpg|400px|thumb|Balkon v spomin na odprave]] == Sklici == [[Kategorija:Zgodovina medicine]] <references /> [[Kategorija:Medicina]] [[Kategorija:Svetovna zgodovina]] [[Kategorija:Cepiva]] [[Kategorija:Španija]] [[Kategorija:Dobrodelne organizacije]] 41bplwijzk6nskxb57peyuwqynxgyjk 0 600560 6657616 6657406 2026-04-08T19:54:01Z Ihana Aneta 242446 6657616 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Antonija Volk Krebelj''', [[Slovenci|slovenska]] [[Kmet|kmetica]], [[Pirh|izdelovalka suhorskih pirhov]] in [[Ljudska umetnost|hraniteljica ljudske umetnosti]], * [[1908]], [[Suhorje]], † [[2003]]. == Otroštvo == Rojena je bila leta 1908 v [[Suhorje|Suhorju]] v domačiji znani kot "pri Stanetovih".<ref>{{Navedi novice|title=Aktivni Suhorci|date=maj 2018|page=51|last=Vanja|first=Kovač|newspaper=Pivški list|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBRNLPHV|publisher=Občina Pivka|language=Sl}}</ref> Njena mati je bila kmetica in izdelovalka sihorskih pirhov Marija Volk (1876–1956) iz Suhorja, njen oče pa kmet Franc Volk (†1944).<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Vremski Britof - Cemetery - #10347237 (Names)|url=https://en.geneanet.org/cemetery/view/10347237/persons/?individu_filter=KREBELJ%20Antonija|website=Geneanet|accessdate=2026-04-05|language=En|publisher=genanet.si}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Izdelovanje suhorskih pirhov {{!}} Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=https://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/izdelovanje-suhorskih-pirhov|website=www.nesnovnadediscina.si|accessdate=2026-04-05|publisher=Slovenski etnografski muzej|language=Sl}}</ref> (Kljub istemu priimku ni znano, da bi bila njena starša v sorodu.) Imela je pet sester in tri brate.<ref name=":5">{{Navedi novice|title=Velikonočni pirhi s Suhorja|date=30.3.1991|page=9|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q73RQA5Q|language=Sl|publisher=Notranjski informacijski center|volume=13|newspaper=Noč|last=Ržek|first=Stojan}}</ref> Njena mati je vsako leto izdelovala suhorske pirhe, znanih tudi kot "pirihi". Te pirhi so običajno trdo kuhana kokošja jajca barvani s čebulnimi listi, ki jih pobarvajo v različne odtenke rdeče-rjave, in lubjem nekega brazilskega drevesa, ki so mi v Suhorju rekli "pražilka", ki je jajca pobarvalo na rdeče. Ko je bilo jajce pobarvani je njena mati z majhnim rezilom izpraskala okraske, kot naprimer rože, srca in simbole vere, upanja in ljubezni.<ref name=":3" /> V 19. stoletju je bila izdelava suhorskih pirhov razširjena po celotnih Brkinih, nato pa je zaradi oddaljevanje ljudstva od cerkve ter revščine po I. svetovni vojni hitro upadala.<ref name=":3" /> Nekateri so tako suharske pirhe tudi naročali in kupovali. Tako je njena mati izdelovala pirhe po naročilih tudi za druge. Antonija je obiskovala osnovno šolo v domačem kraju. Že kot deklico jo je mati učila izdelovanja pirhov. Enega svojih prvih samostojno izdelanih pirhov je podarila svoji tedanji učiteljici Pavli Hvala, ki je pirhi hranila skozi vse selitve do smrti.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Kako nastanejo umetelni suhorski pirhi? "Stara mama je rekla, da njej vsaka rožca zraste v glavi."|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/kako-nastanejo-umetelni-suhorski-pirhi-stara-mama-je-rekla-da-njej-vsaka-rozca-zraste-v-glavi/778029|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=Tanja|last=Kozorog Blatnik|date=3. april 2026|publisher=RTV Slovenija}}</ref> V otroštvu je nekaj časa stanovala tudi v [[Ostrožno Brdo|Ostrožnem Brdu]].<ref name=":6" /> == Delo == Po šolanju je delala na domači kmetiji in v postnem času samostojno izdelovala pirhe. Za njeno mater in zanjo je značilen poseben motiv, šopek src, ki so ga pozneje prevzele njene potomke.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Porisani suhorski pirhi|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/175078/porisani-suhorski-pirhi/|website=vzajemnost.si|accessdate=2026-04-05|date=18. marec 2026|publisher=Revija Vzajemnost|language=Sl}}</ref> Še mlada se je poročila z fantom iz svojih krajev in z njem imela več otrok.<ref name=":5" /> Živeli so njeni domači kmetiji. Poleg dela na kmetiji je bila zaposlena kot delavka v [[Pivka|Pivki]].<ref name=":5" /> Takrat si pogosto ni kupila kosila, temveč je denar za hrano hranila in z njim kupovala knjige. Posebno pri srcu ji je bila poezija [[Simon Gregorčič|Simona Gregorčiča]].<ref name=":5" /> Med drugo svetovno vojno je zbirala in pripravljala hrano za partizane.<ref name=":1">{{Navedi novice|title=Ostrožani in Suhorci pred posebnim fašističnim sodiščem v Rimu 4.|date=9.9.1981|page=4|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TC9ERKIW|volume=213|language=Sl|last=Zadnik|first=Maks|newspaper=Primorski dnevnik|publisher=Založništvo tržaškega tiska}}</ref> Leta 1942 sta bila kot talca od Nemcev hkrati ubita dva od njenih bratov.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2/E02B3857-AF8D-4321-8A36-D3ECF481718B|website=www.sistory.si|accessdate=2026-04-05|title=Franc Volk|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|last=Dobaja|first=Dunja|last2=Rendla|first2=Marta|last3=Tominšek|first3=Tadeja|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2/709D4E85-4E69-4DFF-AD82-72CEECE1717B|website=www.sistory.si|accessdate=2026-04-08|title=Ivan Volk|last=Dobaja|first=Dunja|last2=Rendla|first2=Marta|last3=Tominšek|first3=Tadeja|language=Sl|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino}}</ref><ref name=":2" /> Po njuni smrti je z možem prevzela domačo kmetijo.<ref name=":5" /><ref name=":7" /> Med italijansko okupacijo je bilo uničenih veliko njenih slovenskih knjig.<ref name=":5" /> Po drugi svetovni vojni je zaradi nove, veri sovražne oblasti velika večina vaščanov prenehala z izdelovanjem suhorskih pirhov za veliko noč. Antonija se je odločila, da bo tradicijo ohranila in je z izdelovanjem suhorskih pirhov nadaljevala. Sčasoma je po tem postala znana. Pirhe so ljudje pri njej naročali in kupovali.<ref name=":3" /><ref name=":5" /> Bili so priljubljeni spominki za rojake v tujini. Z izdelavo pirhov je začela v začetku postnega časa in jih izdelovala do velike noči, po naročilih pa jih je izdelovala tudi med letom. Za izdelavo enega pirha je potrebovala eno uro. Izdelovanja pirhov je naučila tudi hčer, kasneje pa tudi vnukinje in pravnukinje.<ref name=":5" /><ref name=":3" /> Začela je uporabljati nove motive, ki se prej na pirhih niso pojavljali: geometrijske, rastlinske, bolj podrobne cvetlične motive, goreče srce, srce z napisom IHS, Svetega Duha, jagnjeta, grozdje, žitno klasje, barčice, lastovko in goloba z oljčno vejico v kljunu,...<ref name=":3" /> Na pirhe je kdaj vpraskala tudi napise, večinoma nabožne, pa tudi osebna imena družinskih članov, prijateljev, posvetila obdarovancem pa tudi letnico izdelave pirha.<ref name=":3" /> Poleg kokošjih je začela pirhe izdelovati tudi iz račjih ali gosjih jajc. Ko so v [[Vremska dolina|Vremski dolini]] ob koncu 20. stoletja začeli gojiti noje, je včasih uporabila tudi nojeva jajca.<ref name=":3" /> Po slovenski osamosvojitvi je za ohranitev ljudske umetnosti dobila tudi javno priznanje. Aprila 1993 je dobila prvo nagrado na natečaju za najlepše pirhe CPZ Kmečki glas. Njeni nagrajeni pirhi so bili razstavljeni na Velikonočni razstavi na [[Magistrat|ljubljanskem magistratu]] v soorganizaciji [[Slovenski etnografski muzej|Slovenskega etnografskega muzeja]].<ref>{{Navedi novice|title=Butarice, pirhi in ljubenske potice|date=9.4.1993|page=28|language=Sl|newspaper=Gorenjski glas|publisher=Gorenjski glas, Kranj|volume=28|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNTB25JF}}</ref> Leta 1993 in leta 1995 je razstavljala svoje pirhe na razstavi Velika noč na Pivškem v [[Notranjski muzej Postojna|Notranjskem muzeju Postojna]].<ref name=":3" /> Ilirskobistriški muzejski študijski krožek je leta 1995 izdala razglednico z motivom njenih pirhov. Na veliki četrtek, 13. aprila 1995 je pošta Prem 66255 uporabljala priložnostni poštni žig z motivom njene družine – šopka srčkov.<ref name=":4" /><ref name=":6">{{Navedi splet|title=Brkinski pirhi iz rok Antonije Krebelj, Suhorje, 1995|url=https://www.kamra.si/album-slovenije/brkinski-pirhi-iz-rok-antonije-krebelj-suhorje-1995/|accessdate=2026-04-06|language=sl-SI|date=2.5.2017|website=kamra.si|last=Čeligoj|first=Vojko}}</ref> V tem času je začela predstavljati tradicijo risanja pirhov v bližnjih osnovnih šolah ter pripravljala delavnice učenja "risanja pirihov", kot so v Suhorju rekli izdelovanju suhorskih pirhov.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> Organizirala je različne delavnice v šolah, v okviru svoje župnije, na prireditvah, razstavah, kjer je prenašala svoje znanje na mlajše generacije.<ref name=":3" /> == Poznejše življenje in smrt == Na stara leta je zbirateljem ljudskega izročila povedala in popisala več ljudskih pripovedk, vaških običajev pa tudi dogodkov iz zgodovine njene vasi.<ref>{{Navedi knjigo|title=Indija Komandija|editor-last=Černigoj|editor-first=Franc|editor-link=Franc Černigoj|language=Sl|chapter=Učitelj Anton Pegan iz Vipavskega trga|year=2007|page=17}}</ref><ref name=":5" /><ref name=":7">{{Navedi knjigo|title=Vekuli riti u garžet|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|isbn=9789612548889|editor-last=Stanonik|editor-first=Marija|editor-link=Marija Stanonik|others=Ilustrirala Nada Kerševan|language=Sl|year=2016}}</ref> Še v visoki starosti je izdelovala suhorske pirhe in druge učila, kako jih izdelovati.<ref name=":0" /> Zadnji njen pirhi, ki ga v domačem arhivu hrani njena hči, je iz leta 2002.<ref>{{Navedi novice|title=Suhorski pirhi|date=maj 2024|pages=42-43|last=Furlan Čadež|first=Alenka|newspaper=Pivški list|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E76N2I4W|publisher=Občina Pivka}}</ref> Umrla je leta 2003. Pokopana je na pokopališču v Suhorju v grobu svojih staršev.<ref name=":2" /> == Dediščina == Njeno delo ohranjanja ljudske umetnosti izdelovanja suhorskih pirhov sedaj nadaljujejo njena hči, vnukinje in pravnukinje. Aprila 2022 je bilo izdelovanje suhorskih pirhov vpisano na seznam nesnovne kulturne dediščine Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00107.pdf|title=opis enote nesnovne kulturne dediščine|date=22.4.2022|publisher=Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V register nesnovne kulturne dediščine vpisanih pet novih enot - sentrupert.si|url=https://www.sentrupert.si/objava/633917|website=www.sentrupert.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|last=|publisher=Občina Šentrupert}}</ref> V njeni rojstni hiši, kjer je preživela večino življenja, redno potekajo delavnice izdelovanja suhorskih pirhov.<ref>{{Navedi splet|title=Jožefovo in Velika noč na Suhorju|url=https://drustvo-lipa.si/index.php/novice/novice-2019/612-jozefovo-in-velika-noc-na-suhorju|website=drustvo-lipa.si|accessdate=2026-04-08|date=25.3.2019|last=Perdan Ocepek|first=Manica|language=Sl|publisher=Društvo Lipa Domžale}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Brkinski pirhi, paša za oči|url=https://primorske.svet24.si/plus/sobota/brkinski-pirhi,-pasa-za-oci|website=primorske.svet24.si|date=2016-03-26|accessdate=2026-04-08|language=sl|last=Krebelj|first=Jana}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsaka rožica ji zraste v glavi|url=https://primorske.svet24.si/plus/sobota/vsaka-rozica-ji-zraste-v-glavi|website=primorske.svet24.si|date=2018-04-01|accessdate=2026-04-08|language=sl|last=Cek|first=Danijel}}</ref> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Volk Krebelj, Antonija }} [[Kategorija:Rojeni leta 1908]] [[Kategorija:Umrli leta 2003]] [[Kategorija:Slovenski kmetje]] [[Kategorija:Slovenski umetniki]] [[Kategorija:Slovenske umetnice]] [[Kategorija:Velika noč]] [[Kategorija:Ljudska umetnost]] nsfzp1fg544rf41zsniyx5tn3f8pl3g 6657617 6657616 2026-04-08T19:54:53Z Ihana Aneta 242446 6657617 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Antonija Volk Krebelj''', [[Slovenci|slovenska]] [[Kmet|kmetica]], [[Pirh|izdelovalka suhorskih pirhov]] in [[Ljudska umetnost|hraniteljica ljudske umetnosti]], * [[1908]], [[Suhorje]], † [[2003]]. == Otroštvo == Rojena je bila leta 1908 v [[Suhorje|Suhorju]] v domačiji znani kot "pri Stanetovih".<ref>{{Navedi novice|title=Aktivni Suhorci|date=maj 2018|page=51|last=Vanja|first=Kovač|newspaper=Pivški list|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBRNLPHV|publisher=Občina Pivka|language=Sl}}</ref> Njena mati je bila kmetica in izdelovalka sihorskih pirhov Marija Volk (1876–1956) iz Suhorja, njen oče pa kmet Franc Volk (†1944).<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Vremski Britof - Cemetery - #10347237 (Names)|url=https://en.geneanet.org/cemetery/view/10347237/persons/?individu_filter=KREBELJ%20Antonija|website=Geneanet|accessdate=2026-04-05|language=En|publisher=genanet.si}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Izdelovanje suhorskih pirhov {{!}} Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=https://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/izdelovanje-suhorskih-pirhov|website=www.nesnovnadediscina.si|accessdate=2026-04-05|publisher=Slovenski etnografski muzej|language=Sl}}</ref> (Kljub istemu priimku ni znano, da bi bila njena starša v sorodu.) Imela je pet sester in tri brate.<ref name=":5">{{Navedi novice|title=Velikonočni pirhi s Suhorja|date=30.3.1991|page=9|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q73RQA5Q|language=Sl|publisher=Notranjski informacijski center|volume=13|newspaper=Noč|last=Ržek|first=Stojan}}</ref> Njena mati je vsako leto izdelovala suhorske pirhe, znanih tudi kot "pirihi". Te pirhi so običajno trdo kuhana kokošja jajca barvani s čebulnimi listi, ki jih pobarvajo v različne odtenke rdeče-rjave, in lubjem nekega brazilskega drevesa, ki so mi v Suhorju rekli "pražilka", ki je jajca pobarvalo na rdeče. Ko je bilo jajce pobarvani je njena mati z majhnim rezilom izpraskala okraske, kot naprimer rože, srca in simbole vere, upanja in ljubezni.<ref name=":3" /> V 19. stoletju je bila izdelava suhorskih pirhov razširjena po celotnih Brkinih, nato pa je zaradi oddaljevanje ljudstva od cerkve ter revščine po I. svetovni vojni hitro upadala.<ref name=":3" /> Nekateri so tako suharske pirhe tudi naročali in kupovali. Tako je njena mati izdelovala pirhe po naročilih tudi za druge. Antonija je obiskovala osnovno šolo v domačem kraju. Že kot deklico jo je mati učila izdelovanja pirhov. Enega svojih prvih samostojno izdelanih pirhov je podarila svoji tedanji učiteljici Pavli Hvala, ki je pirhi hranila skozi vse selitve do smrti.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Kako nastanejo umetelni suhorski pirhi? "Stara mama je rekla, da njej vsaka rožca zraste v glavi."|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/kako-nastanejo-umetelni-suhorski-pirhi-stara-mama-je-rekla-da-njej-vsaka-rozca-zraste-v-glavi/778029|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=Tanja|last=Kozorog Blatnik|date=3. april 2026|publisher=RTV Slovenija}}</ref> V otroštvu je nekaj časa stanovala tudi v [[Ostrožno Brdo|Ostrožnem Brdu]].<ref name=":6" /> == Delo == Po šolanju je delala na domači kmetiji in v postnem času samostojno izdelovala pirhe. Za njeno mater in zanjo je značilen poseben motiv, šopek src, ki so ga pozneje prevzele njene potomke.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Porisani suhorski pirhi|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/175078/porisani-suhorski-pirhi/|website=vzajemnost.si|accessdate=2026-04-05|date=18. marec 2026|publisher=Revija Vzajemnost|language=Sl}}</ref> Še mlada se je poročila z fantom iz svojih krajev in z njem imela več otrok.<ref name=":5" /> Živeli so njeni domači kmetiji. Poleg dela na kmetiji je bila zaposlena kot delavka v [[Pivka|Pivki]].<ref name=":5" /> Takrat si pogosto ni kupila kosila, temveč je denar za hrano hranila in z njim kupovala knjige. Posebno pri srcu ji je bila poezija [[Simon Gregorčič|Simona Gregorčiča]].<ref name=":5" /> Med drugo svetovno vojno je zbirala in pripravljala hrano za partizane.<ref name=":1">{{Navedi novice|title=Ostrožani in Suhorci pred posebnim fašističnim sodiščem v Rimu 4.|date=9.9.1981|page=4|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TC9ERKIW|volume=213|language=Sl|last=Zadnik|first=Maks|newspaper=Primorski dnevnik|publisher=Založništvo tržaškega tiska}}</ref> Leta 1942 sta bila kot talca od Nemcev hkrati ubita dva od njenih bratov.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2/E02B3857-AF8D-4321-8A36-D3ECF481718B|website=www.sistory.si|accessdate=2026-04-05|title=Franc Volk|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|last=Dobaja|first=Dunja|last2=Rendla|first2=Marta|last3=Tominšek|first3=Tadeja|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2/709D4E85-4E69-4DFF-AD82-72CEECE1717B|website=www.sistory.si|accessdate=2026-04-08|title=Ivan Volk|last=Dobaja|first=Dunja|last2=Rendla|first2=Marta|last3=Tominšek|first3=Tadeja|language=Sl|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino}}</ref><ref name=":2" /> Po njuni smrti je z možem prevzela domačo kmetijo.<ref name=":5" /><ref name=":7" /> Med italijansko okupacijo je bilo uničenih veliko njenih slovenskih knjig.<ref name=":5" /> Po drugi svetovni vojni je zaradi nove, veri sovražne oblasti velika večina vaščanov prenehala z izdelovanjem suhorskih pirhov za veliko noč. Antonija se je odločila, da bo tradicijo ohranila in je z izdelovanjem suhorskih pirhov nadaljevala. Sčasoma je po tem postala znana. Pirhe so ljudje pri njej naročali in kupovali.<ref name=":3" /><ref name=":5" /> Bili so priljubljeni spominki za rojake v tujini. Z izdelavo pirhov je začela v začetku postnega časa in jih izdelovala do velike noči, po naročilih pa jih je izdelovala tudi med letom. Za izdelavo enega pirha je potrebovala eno uro. Izdelovanja pirhov je naučila tudi hčer, kasneje pa tudi vnukinje in pravnukinje.<ref name=":5" /><ref name=":3" /> Začela je uporabljati nove motive, ki se prej na pirhih niso pojavljali: geometrijske, rastlinske, bolj podrobne cvetlične motive, goreče srce, srce z napisom IHS, Svetega Duha, jagnjeta, grozdje, žitno klasje, barčice, lastovko in goloba z oljčno vejico v kljunu,...<ref name=":3" /> Na pirhe je kdaj vpraskala tudi napise, večinoma nabožne, pa tudi osebna imena družinskih članov, prijateljev, posvetila obdarovancem pa tudi letnico izdelave pirha.<ref name=":3" /> Poleg kokošjih je začela pirhe izdelovati tudi iz račjih ali gosjih jajc. Ko so v [[Vremska dolina|Vremski dolini]] ob koncu 20. stoletja začeli gojiti noje, je včasih uporabila tudi nojeva jajca.<ref name=":3" /> Po slovenski osamosvojitvi je za ohranitev ljudske umetnosti dobila tudi javno priznanje. Aprila 1993 je dobila prvo nagrado na natečaju za najlepše pirhe CPZ Kmečki glas. Njeni nagrajeni pirhi so bili razstavljeni na Velikonočni razstavi na [[Magistrat|ljubljanskem magistratu]] v soorganizaciji [[Slovenski etnografski muzej|Slovenskega etnografskega muzeja]].<ref>{{Navedi novice|title=Butarice, pirhi in ljubenske potice|date=9.4.1993|page=28|language=Sl|newspaper=Gorenjski glas|publisher=Gorenjski glas, Kranj|volume=28|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNTB25JF}}</ref> Leta 1993 in leta 1995 je razstavljala svoje pirhe na razstavi Velika noč na Pivškem v [[Notranjski muzej Postojna|Notranjskem muzeju Postojna]].<ref name=":3" /> Ilirskobistriški muzejski študijski krožek je leta 1995 izdala razglednico z motivom njenih pirhov. Na veliki četrtek, 13. aprila 1995 je pošta [[Prem]] 66255 uporabljala priložnostni poštni žig z motivom njene družine – šopka srčkov.<ref name=":4" /><ref name=":6">{{Navedi splet|title=Brkinski pirhi iz rok Antonije Krebelj, Suhorje, 1995|url=https://www.kamra.si/album-slovenije/brkinski-pirhi-iz-rok-antonije-krebelj-suhorje-1995/|accessdate=2026-04-06|language=sl-SI|date=2.5.2017|website=kamra.si|last=Čeligoj|first=Vojko}}</ref> V tem času je začela predstavljati tradicijo risanja pirhov v bližnjih osnovnih šolah ter pripravljala delavnice učenja "risanja pirihov", kot so v Suhorju rekli izdelovanju suhorskih pirhov.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> Organizirala je različne delavnice v šolah, v okviru svoje župnije, na prireditvah, razstavah, kjer je prenašala svoje znanje na mlajše generacije.<ref name=":3" /> == Poznejše življenje in smrt == Na stara leta je zbirateljem ljudskega izročila povedala in popisala več ljudskih pripovedk, vaških običajev pa tudi dogodkov iz zgodovine njene vasi.<ref>{{Navedi knjigo|title=Indija Komandija|editor-last=Černigoj|editor-first=Franc|editor-link=Franc Černigoj|language=Sl|chapter=Učitelj Anton Pegan iz Vipavskega trga|year=2007|page=17}}</ref><ref name=":5" /><ref name=":7">{{Navedi knjigo|title=Vekuli riti u garžet|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|isbn=9789612548889|editor-last=Stanonik|editor-first=Marija|editor-link=Marija Stanonik|others=Ilustrirala Nada Kerševan|language=Sl|year=2016}}</ref> Še v visoki starosti je izdelovala suhorske pirhe in druge učila, kako jih izdelovati.<ref name=":0" /> Zadnji njen pirhi, ki ga v domačem arhivu hrani njena hči, je iz leta 2002.<ref>{{Navedi novice|title=Suhorski pirhi|date=maj 2024|pages=42-43|last=Furlan Čadež|first=Alenka|newspaper=Pivški list|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E76N2I4W|publisher=Občina Pivka}}</ref> Umrla je leta 2003. Pokopana je na pokopališču v Suhorju v grobu svojih staršev.<ref name=":2" /> == Dediščina == Njeno delo ohranjanja ljudske umetnosti izdelovanja suhorskih pirhov sedaj nadaljujejo njena hči, vnukinje in pravnukinje. Aprila 2022 je bilo izdelovanje suhorskih pirhov vpisano na seznam nesnovne kulturne dediščine Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00107.pdf|title=opis enote nesnovne kulturne dediščine|date=22.4.2022|publisher=Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V register nesnovne kulturne dediščine vpisanih pet novih enot - sentrupert.si|url=https://www.sentrupert.si/objava/633917|website=www.sentrupert.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|last=|publisher=Občina Šentrupert}}</ref> V njeni rojstni hiši, kjer je preživela večino življenja, redno potekajo delavnice izdelovanja suhorskih pirhov.<ref>{{Navedi splet|title=Jožefovo in Velika noč na Suhorju|url=https://drustvo-lipa.si/index.php/novice/novice-2019/612-jozefovo-in-velika-noc-na-suhorju|website=drustvo-lipa.si|accessdate=2026-04-08|date=25.3.2019|last=Perdan Ocepek|first=Manica|language=Sl|publisher=Društvo Lipa Domžale}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Brkinski pirhi, paša za oči|url=https://primorske.svet24.si/plus/sobota/brkinski-pirhi,-pasa-za-oci|website=primorske.svet24.si|date=2016-03-26|accessdate=2026-04-08|language=sl|last=Krebelj|first=Jana}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsaka rožica ji zraste v glavi|url=https://primorske.svet24.si/plus/sobota/vsaka-rozica-ji-zraste-v-glavi|website=primorske.svet24.si|date=2018-04-01|accessdate=2026-04-08|language=sl|last=Cek|first=Danijel}}</ref> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Volk Krebelj, Antonija }} [[Kategorija:Rojeni leta 1908]] [[Kategorija:Umrli leta 2003]] [[Kategorija:Slovenski kmetje]] [[Kategorija:Slovenski umetniki]] [[Kategorija:Slovenske umetnice]] [[Kategorija:Velika noč]] [[Kategorija:Ljudska umetnost]] kzwflun2ofativa2stn3nlxflrai30h 6657637 6657617 2026-04-08T20:24:19Z Ihana Aneta 242446 6657637 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Antonija Volk Krebelj''', [[Slovenci|slovenska]] [[Kmet|kmetica]], [[Pirh|izdelovalka suhorskih pirhov]] in [[Ljudska umetnost|hraniteljica ljudske umetnosti]], * [[1908]], [[Suhorje]], † [[2003]]. == Otroštvo == Rojena je bila leta 1908 v [[Suhorje|Suhorju]] v domačiji znani kot "pri Stanetovih".<ref>{{Navedi novice|title=Aktivni Suhorci|date=maj 2018|page=51|last=Vanja|first=Kovač|newspaper=Pivški list|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBRNLPHV|publisher=Občina Pivka|language=Sl}}</ref> Njena mati je bila kmetica in izdelovalka sihorskih pirhov Marija Volk (1876–1956) iz Suhorja, njen oče pa kmet Franc Volk (†1944).<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Vremski Britof - Cemetery - #10347237 (Names)|url=https://en.geneanet.org/cemetery/view/10347237/persons/?individu_filter=KREBELJ%20Antonija|website=Geneanet|accessdate=2026-04-05|language=En|publisher=genanet.si}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Izdelovanje suhorskih pirhov {{!}} Nesnovna kulturna dediščina Slovenije|url=https://www.nesnovnadediscina.si/sl/register/izdelovanje-suhorskih-pirhov|website=www.nesnovnadediscina.si|accessdate=2026-04-05|publisher=Slovenski etnografski muzej|language=Sl}}</ref> (Kljub istemu priimku ni znano, da bi bila njena starša v sorodu.) Imela je pet sester in tri brate.<ref name=":5">{{Navedi novice|title=Velikonočni pirhi s Suhorja|date=30.3.1991|page=9|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q73RQA5Q|language=Sl|publisher=Notranjski informacijski center|volume=13|newspaper=Noč|last=Ržek|first=Stojan}}</ref> Njena mati je vsako leto izdelovala suhorske pirhe, znanih tudi kot "pirihi". Ti pirhi so običajno trdo kuhana kokošja jajca barvani s čebulnimi listi, ki jih pobarvajo v različne odtenke rdeče-rjave, in lubjem nekega brazilskega drevesa, ki so mu v Suhorju rekli "pražilka", ki je jajca pobarvalo na rdeče. Ko je bilo jajce pobarvani je njena mati z majhnim rezilom izpraskala okraske, kot naprimer rože, srca in simbole vere, upanja in ljubezni.<ref name=":3" /> V 19. stoletju je bila izdelava suhorskih pirhov razširjena po celotnih Brkinih, nato pa je zaradi oddaljevanje ljudstva od cerkve ter revščine po I. svetovni vojni hitro upadala.<ref name=":3" /> Nekateri so tako suharske pirhe tudi naročali in kupovali. Tako je njena mati izdelovala pirhe po naročilih tudi za druge. Antonija je obiskovala osnovno šolo v domačem kraju. Že kot deklico jo je mati učila izdelovanja pirhov. Enega svojih prvih samostojno izdelanih pirhov je podarila svoji tedanji učiteljici Pavli Hvala, ki je pirhi hranila skozi vse selitve do smrti.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Kako nastanejo umetelni suhorski pirhi? "Stara mama je rekla, da njej vsaka rožca zraste v glavi."|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/kako-nastanejo-umetelni-suhorski-pirhi-stara-mama-je-rekla-da-njej-vsaka-rozca-zraste-v-glavi/778029|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=Tanja|last=Kozorog Blatnik|date=3. april 2026|publisher=RTV Slovenija}}</ref> V otroštvu je nekaj časa stanovala tudi v [[Ostrožno Brdo|Ostrožnem Brdu]].<ref name=":6" /> == Delo == Po šolanju je delala na domači kmetiji in v postnem času samostojno izdelovala pirhe. Za njeno mater in zanjo je značilen poseben motiv, šopek src, ki so ga pozneje prevzele njene potomke.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Porisani suhorski pirhi|url=https://www.vzajemnost.si/clanek/175078/porisani-suhorski-pirhi/|website=vzajemnost.si|accessdate=2026-04-05|date=18. marec 2026|publisher=Revija Vzajemnost|language=Sl}}</ref> Še mlada se je poročila z fantom iz svojih krajev in z njem imela več otrok.<ref name=":5" /> Živeli so njeni domači kmetiji. Poleg dela na kmetiji je bila zaposlena kot delavka v [[Pivka|Pivki]].<ref name=":5" /> Takrat si pogosto ni kupila kosila, temveč je denar za hrano hranila in z njim kupovala knjige. Posebno pri srcu ji je bila poezija [[Simon Gregorčič|Simona Gregorčiča]].<ref name=":5" /> Med drugo svetovno vojno je zbirala in pripravljala hrano za partizane.<ref name=":1">{{Navedi novice|title=Ostrožani in Suhorci pred posebnim fašističnim sodiščem v Rimu 4.|date=9.9.1981|page=4|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TC9ERKIW|volume=213|language=Sl|last=Zadnik|first=Maks|newspaper=Primorski dnevnik|publisher=Založništvo tržaškega tiska}}</ref> Leta 1942 sta bila kot talca od Nemcev hkrati ubita dva od njenih bratov.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2/E02B3857-AF8D-4321-8A36-D3ECF481718B|website=www.sistory.si|accessdate=2026-04-05|title=Franc Volk|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|last=Dobaja|first=Dunja|last2=Rendla|first2=Marta|last3=Tominšek|first3=Tadeja|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2/709D4E85-4E69-4DFF-AD82-72CEECE1717B|website=www.sistory.si|accessdate=2026-04-08|title=Ivan Volk|last=Dobaja|first=Dunja|last2=Rendla|first2=Marta|last3=Tominšek|first3=Tadeja|language=Sl|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino}}</ref><ref name=":2" /> Po njuni smrti je z možem prevzela domačo kmetijo.<ref name=":5" /><ref name=":7" /> Med italijansko okupacijo je bilo uničenih veliko njenih slovenskih knjig.<ref name=":5" /> Po drugi svetovni vojni je zaradi nove, veri sovražne oblasti velika večina vaščanov prenehala z izdelovanjem suhorskih pirhov za veliko noč. Antonija se je odločila, da bo tradicijo ohranila in je z izdelovanjem suhorskih pirhov nadaljevala. Sčasoma je po tem postala znana. Pirhe so ljudje pri njej naročali in kupovali.<ref name=":3" /><ref name=":5" /> Bili so priljubljeni spominki za rojake v tujini. Z izdelavo pirhov je začela v začetku postnega časa in jih izdelovala do velike noči, po naročilih pa jih je izdelovala tudi med letom. Za izdelavo enega pirha je potrebovala eno uro. Izdelovanja pirhov je naučila tudi hčer, kasneje pa tudi vnukinje in pravnukinje.<ref name=":5" /><ref name=":3" /> Začela je uporabljati nove motive, ki se prej na pirhih niso pojavljali: geometrijske, rastlinske, bolj podrobne cvetlične motive, goreče srce, srce z napisom IHS, Svetega Duha, jagnjeta, grozdje, žitno klasje, barčice, lastovko in goloba z oljčno vejico v kljunu,...<ref name=":3" /> Na pirhe je kdaj vpraskala tudi napise, večinoma nabožne, pa tudi osebna imena družinskih članov, prijateljev, posvetila obdarovancem pa tudi letnico izdelave pirha.<ref name=":3" /> Poleg kokošjih je začela pirhe izdelovati tudi iz račjih ali gosjih jajc. Ko so v [[Vremska dolina|Vremski dolini]] ob koncu 20. stoletja začeli gojiti noje, je včasih uporabila tudi nojeva jajca.<ref name=":3" /> Po slovenski osamosvojitvi je za ohranitev ljudske umetnosti dobila tudi javno priznanje. Aprila 1993 je dobila prvo nagrado na natečaju za najlepše pirhe CPZ Kmečki glas. Njeni nagrajeni pirhi so bili razstavljeni na Velikonočni razstavi na [[Magistrat|ljubljanskem magistratu]] v soorganizaciji [[Slovenski etnografski muzej|Slovenskega etnografskega muzeja]].<ref>{{Navedi novice|title=Butarice, pirhi in ljubenske potice|date=9.4.1993|page=28|language=Sl|newspaper=Gorenjski glas|publisher=Gorenjski glas, Kranj|volume=28|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNTB25JF}}</ref> Leta 1993 in leta 1995 je razstavljala svoje pirhe na razstavi Velika noč na Pivškem v [[Notranjski muzej Postojna|Notranjskem muzeju Postojna]].<ref name=":3" /> Ilirskobistriški muzejski študijski krožek je leta 1995 izdala razglednico z motivom njenih pirhov. Na veliki četrtek, 13. aprila 1995 je pošta [[Prem]] 66255 uporabljala priložnostni poštni žig z motivom njene družine – šopka srčkov.<ref name=":4" /><ref name=":6">{{Navedi splet|title=Brkinski pirhi iz rok Antonije Krebelj, Suhorje, 1995|url=https://www.kamra.si/album-slovenije/brkinski-pirhi-iz-rok-antonije-krebelj-suhorje-1995/|accessdate=2026-04-06|language=sl-SI|date=2.5.2017|website=kamra.si|last=Čeligoj|first=Vojko}}</ref> V tem času je začela predstavljati tradicijo risanja pirhov v bližnjih osnovnih šolah ter pripravljala delavnice učenja "risanja pirihov", kot so v Suhorju rekli izdelovanju suhorskih pirhov.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> Organizirala je različne delavnice v šolah, v okviru svoje župnije, na prireditvah, razstavah, kjer je prenašala svoje znanje na mlajše generacije.<ref name=":3" /> == Poznejše življenje in smrt == Na stara leta je zbirateljem ljudskega izročila povedala in popisala več ljudskih pripovedk, vaških običajev pa tudi dogodkov iz zgodovine njene vasi.<ref>{{Navedi knjigo|title=Indija Komandija|editor-last=Černigoj|editor-first=Franc|editor-link=Franc Černigoj|language=Sl|chapter=Učitelj Anton Pegan iz Vipavskega trga|year=2007|page=17}}</ref><ref name=":5" /><ref name=":7">{{Navedi knjigo|title=Vekuli riti u garžet|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|isbn=9789612548889|editor-last=Stanonik|editor-first=Marija|editor-link=Marija Stanonik|others=Ilustrirala Nada Kerševan|language=Sl|year=2016}}</ref> Še v visoki starosti je izdelovala suhorske pirhe in druge učila, kako jih izdelovati.<ref name=":0" /> Zadnji njen pirhi, ki ga v domačem arhivu hrani njena hči, je iz leta 2002.<ref>{{Navedi novice|title=Suhorski pirhi|date=maj 2024|pages=42-43|last=Furlan Čadež|first=Alenka|newspaper=Pivški list|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E76N2I4W|publisher=Občina Pivka}}</ref> Umrla je leta 2003. Pokopana je na pokopališču v Suhorju v grobu svojih staršev.<ref name=":2" /> == Dediščina == Njeno delo ohranjanja ljudske umetnosti izdelovanja suhorskih pirhov sedaj nadaljujejo njena hči, vnukinje in pravnukinje. Aprila 2022 je bilo izdelovanje suhorskih pirhov vpisano na seznam nesnovne kulturne dediščine Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00107.pdf|title=opis enote nesnovne kulturne dediščine|date=22.4.2022|publisher=Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V register nesnovne kulturne dediščine vpisanih pet novih enot - sentrupert.si|url=https://www.sentrupert.si/objava/633917|website=www.sentrupert.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|last=|publisher=Občina Šentrupert}}</ref> V njeni rojstni hiši, kjer je preživela večino življenja, redno potekajo delavnice izdelovanja suhorskih pirhov.<ref>{{Navedi splet|title=Jožefovo in Velika noč na Suhorju|url=https://drustvo-lipa.si/index.php/novice/novice-2019/612-jozefovo-in-velika-noc-na-suhorju|website=drustvo-lipa.si|accessdate=2026-04-08|date=25.3.2019|last=Perdan Ocepek|first=Manica|language=Sl|publisher=Društvo Lipa Domžale}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Brkinski pirhi, paša za oči|url=https://primorske.svet24.si/plus/sobota/brkinski-pirhi,-pasa-za-oci|website=primorske.svet24.si|date=2016-03-26|accessdate=2026-04-08|language=sl|last=Krebelj|first=Jana}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsaka rožica ji zraste v glavi|url=https://primorske.svet24.si/plus/sobota/vsaka-rozica-ji-zraste-v-glavi|website=primorske.svet24.si|date=2018-04-01|accessdate=2026-04-08|language=sl|last=Cek|first=Danijel}}</ref> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Volk Krebelj, Antonija }} [[Kategorija:Rojeni leta 1908]] [[Kategorija:Umrli leta 2003]] [[Kategorija:Slovenski kmetje]] [[Kategorija:Slovenski umetniki]] [[Kategorija:Slovenske umetnice]] [[Kategorija:Velika noč]] [[Kategorija:Ljudska umetnost]] j35ub9je51q5qlo6iq4e07w3cfto9lx 0 600632 6657656 6657311 2026-04-08T22:15:27Z Stebunik 55592 /* Sklici */ 6657656 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Peški patriarhat}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjevanju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, vendar je bil srbski patriarhat obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak Gerasim Sokolović. <ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci |Sremskih Karlovcih]], je „Sremska škofija“ postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718) |Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beogradska škofija je zopet prišla pod oblast peških patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“ in nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolitanija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjenja [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo ]] in tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto. === Zgodovina beograjske nadškofije (eparhije) po letu 1920 === Leta 1920 je po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi v eno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]]. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija tudi prisvojila mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofije Beograd in Karlovci“ je zgodovinsko pogojeno: vključuje sicer ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostsn s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Personal name ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>LeontiusЛеонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]] <br>[[Agathangelus of Constantinople|Agathangelus]]'''<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]] <br>Anthimus'''<br>Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] 39wehaliithyxpdxukdrww0uqc5dt78 6657657 6657656 2026-04-08T22:16:53Z Stebunik 55592 /* Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) */ 6657657 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Peški patriarhat}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjevanju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, vendar je bil srbski patriarhat obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak Gerasim Sokolović. <ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci |Sremskih Karlovcih]], je „Sremska škofija“ postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718) |Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beogradska škofija je zopet prišla pod oblast peških patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“ in nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolitanija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjenja [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo ]] in tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto. === Zgodovina beograjske nadškofije (eparhije) po letu 1920 === Leta 1920 je po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi v eno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]]. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija tudi prisvojila mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofije Beograd in Karlovci“ je zgodovinsko pogojeno: vključuje sicer ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostsn s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>LeontiusЛеонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]] <br>[[Agathangelus of Constantinople|Agathangelus]]'''<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]] <br>Anthimus'''<br>Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] 70jvg9ifjgifx5s3neqw9vy9m4qu12n 6657666 6657657 2026-04-08T22:41:17Z Stebunik 55592 /* Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) */ 6657666 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Škofija | jurisdiction = | name = Nadškofija Beograd-Karlovci | latin = Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia | local = {{lang|sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}} | image = Саборна црква у Београду DSC 0017 Saborna crkva.jpg | image_size = 220px | image_alt = | caption = Stolnica sv. Mihaela nadangela | coat_of_arms = Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png <!---- Locations ----> | country = {{Zastava|Srbija}} | country1 = Srbija | territory = | province = | metropolitan = Metropolija Beograd | archdeaconries = | deaneries = | subdivisions = | coordinates = <!-- Use {{coord}} --> <!---- Statistics ----> | area_km2 = | population = | population_as_of = | catholics = | catholics_percent = | parishes = | churches = <!-- Number of churches in the diocese --> | congregations = <!-- Number of congregations in the diocese --> 12 samostanov | schools = <!-- Number of church supported schools in the diocese --> | members = <!-- Number of members in the diocese --> <!---- Information ----> | denomination = [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] | rite = [[Vzhodne pravoslavne Cerkve|vzhodni obred]] | established = 1931 | cathedral = [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. nadangela Mihaela]] | cocathedral = | patron = [[Sveti Mihael]] | patron_title = <!-- Use to override the default label "Patron saint" --> | priests = <!-- Number of priests in the diocese --> <!---- Current leadership ----> | pope = | patriarch = [[Porfirij Perić|Porfirij]]<br>''архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски''<br>''"nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovaški in patriarh srbski"'' | major_archbishop = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | bishop = | bishop_title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovški nadškof]]<br>[[patriarh]] | metro_archbishop = | coadjutor = | auxiliary_bishops = | Викар = {{ublist | Епископ ремезијански Стефан|remezijanski škof Štefan | Епископ хвостански Алексеј|hvostanski škof Aleksej | Епископ новобрдски Иларион|novobrški škof Hilarion | Епископ топлички Петар|topliški škof Peter | Епископ липљански Доситеј|lipljanski škof Dositej | Епископ јенопољски Никон|jenopoljski škof Nikon | Епископ моравички Тихон|moraviški škof Tihon }} | vicar_general = | episcopal_vicar = | archdeacons = | emeritus bishops = <!---- Map ----> | map = Map of Eparchies of Serbian Orthodox Church (including Orthodox Ohrid Archbishopric)-en.svg | map_size = 270px | map_alt = | map_caption = [[Zemljevid]] [[škofija|škofij]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] na ozemlju bivše [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] <!---- Website ----> | website = https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 [https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%B5%D0%BF%D0%B8%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%B1%D0%B5%D0%BE%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE-%D0%BA%D0%B0%D1%80%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0 Uradna stran Nadškofije Beograd-Karlovci] | footnotes = }} '''Nadškofija Beograd-Karlovci''' oziroma '''Beograjsko-karlovška nadškofija''' ({{lang-la|Archidiœcesis Belogradensis-Carolovicia}}; {{lang-sr|Архиепископија београдско-карловачка/Arhiepiskopija beogradsko-karlovačka}}; {{lang-en|Archbishopric of Belgrade and Karlovci}}) je osrednja [[škofija]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], ki je [[nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem v [[Beograd|Beogradu]]; mestu pripada še neposredna okolica z [[Zemun|Zemunom]] in [[Krnjača|Krnjačo]]. Njen redni stolujoči škof in obenem [[patriarh]] je sedaj [[Porfirij Perić|Porfirij]]<ref>{{Cite web |url=http://arhiepiskopija.rs/ |title=Архиепископија београдско-карловачка: Почетак |access-date=25. april 2016 |archive-date=3. januar 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103090441/http://arhiepiskopija.rs/ |url-status=dead}}</ref> == Ozemlje == [[File:Coat of arms of Serbian Orthodox Church.png|thumb|300px|right|<center>[[Grb]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in obenem [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovške nadškofije]] ]]</center> Danes Belograjsko-karlovška nadškofija pokriva ozemlje (Starega) [[Beograd]]a, od sedanjega Novega Beograda [[Zemun]], a od [[Banat]]a naselje [[Krnjača|Krnjačo]]. ==Zgodovina== === Zgodovinsko ozadje do leta 1920 === {{glej tudi|Peški patriarhat}} ==== Od rimskih časov do prihoda Turkov ==== [[Nadškofija Beograd|Beograjska škofija]] je ena najstarejših [[krščanstvo|krščanskih]] cerkvenih ustanov v tem delu [[Evropa|Evrope]]. Starodavna škofija Singidunum je bila pomembno cerkveno središče poznega rimskega cesarstva v 4. in 5. stoletju. Njena škofa Urzakij (Ursacius) in Sekundijan (Secundianus) sta dejavno sodelovala v verskih sporih glede [[arijanstvo|arijanstva]].{{sfn|Kalić|1967|pp=18-20}} Ta starodavna škofija je dokončno propadla po letu 584, ko so panonski [[Avari]] uničili starodavni [[Singidunum]]. Po pokristjanjevanju [[Slovani|Slovanov]] je bila škofija obnovljena šele v 9. stoletju, najstarejši znani beograjski škof pa je bil leta 878 Sergij (Sergios).{{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinska oblast]] v Beogradu je bila vzpostavljena leta 1018, leta 1019 pa se Beograd omenja kot eden od 16 škofovskih sedežev [[Nadškofija Ohrid|Ohridske nadškofije]].{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=3}} Beograjska škofija je vključevala tudi cerkvena središča v [[Gradac|Gradcu]], [[Užice|Užicah]], [[Bela Crkva|Beli Crkvi]] in [[Glavotina|Glavotini]]<ref>Glavotina (albansko: Gllavatini) je danes kraj na Kosovem, ki je štel 2011 le 391 prebivalca</ref> ter 40 klerikov in 40 vaških duhovnikov, zaradi česar je bila ena najbogatejših in največjih v Ohridski nadškofiji.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=4}} V začetku 13. stoletja je bil Beograd bojišče med ogrskimi in bolgarskimi vladarji, po madžarskem prevzemu oblasti v 1230-ih letih pa je [[papež Gregor IX.]] postavil beograjsko in braničevsko škofijo v novo ustanovljeno škofijo Srem.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=5}} Beograd in drugo ozemlje je ogrski kralj nekaj časa po letu 1284 odstopil srbskemu kralju [[Štefan Dragutin|Štefanu Dragutinu]], ki je zatrl katoliško cerkveno ureditev v Sremu; v Beogradu je bil umeščen srbski pravoslavni mačvanski škof.{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|pp=7-8}} Mačvanska škofija se je najverjetneje raztezala po "Sremskih deželah".{{sfn|Mitrović|Koprivica|2016|p=10}} Na začetku 15. stoletja, med vladavino srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]], so bili beograjski metropoliti med najvplivnejšimi sremskimi cerkvenimi dostojanstveniki. ==== Patriarhat v Peći ==== Beograd je leta 1521 padel pod turško oblast, vendar je bil srbski patriarhat obnovljen leta 1557 s sedežem v patriarhalnem samostanu v Peći. 1574 je veliki vezir [[Mehmed Paša Sokolović|Mehmed Paša]] – ki so ga kot krščanskega otroka za janičarja ugrabili Turki v rodni Bosni – imenoval svojega nečaka Antonija Sokolovića, ki je bil [[metropolit]] v [[Hercegovina|Hercegovini]], za novega pravoslavnega [[Nadškofija Ohrid|ohridskega nadškofa]]. Ko je istega leta umrl peški patriarh Makarij, je Antonij postal njegov naslednik. Naslednje leto je umrl tudi Antonij in na njegovo mesto je prišel drug Mehmedov nečak Gerasim Sokolović. <ref>{{cite web|url=https://leksikon.muzej-marindrzic.eu/sokolovic-mehmed-pasa-sokollu-mehmet-pasa/|title=SOKOLOVIĆ, MEHMED-PAŠA (SOKOLLU MEHMET PAŞA)|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža i Dom Marina Držića|author=Drago Roksandić & Milovan Tatarin|place=|language=hr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref> ==== Beograjsko-sremska metropolija ==== V 16. in 17. stoletju so pravoslavni beograjski škofje nosili naslov "metropolit Beograda in Srema". Konec 17. stoletja sta bili področji Beograda in Srema ločeni kot posledica [[Velika turška vojna|Velike avstrijsko-turške vojne (1683–1699)]], pri čemer sta Beograd in Spodnji Srem ostala pod osmansko oblastjo, Zgornji Srem pa je prišel pod habsburško oblast. Leta 1708 je bila v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]] ustanovljena avtokefalna srbska metropolija s sedežem v [[Sremski Karlovci |Sremskih Karlovcih]], je „Sremska škofija“ postala metropolitanska nadškofija. Dva sedeža: Beograd in Karlovci, sta bila ponovno združena med letoma 1726 in 1739, nato pa ponovno ločena po končani [[Avstrijsko-turška vojna (1716–1718) |Avstrijsko-turški vojni]].{{sfn|Schwicker|1881|p=305-450}}{{sfn|Točanac-Radović|2018|p=155-167}} Sremska škofija je ostala v sklopu Karlovške metropolije (1848-1920 je to bil Karlovški patriarhat), a Beogradska škofija je zopet prišla pod oblast peških patriarhov. Po ukinitvi Peške patriarhije leta 1766 pa je beograjska škofija pripadla neposredno pod oblast Carigrajskega patriarhata.{{sfn|Radosavljević|2018|p=300}} Leta 1831 je Carigrajski patriarh pravoslavnim Srbom v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] dovolil določeno neodvisnost in tako je postal Beograd sedež „Beograjske metropolije“ in nadškof je tako postal „metropolit Srbije“.{{sfn|Radosavljević|2018|p=310}} To ozemlje je vključevalo območja današnjih škofij „Šumadijske“ in „Braničevske“. Metropolitanija je od Carigrada 1879 pridobila avtokefalnost.{{sfn|Kiminas|2009|p=21}} Leta 1920 se je Beograjska metropolija združila z drugimi srbskimi cerkvenimi pokrajinami s področja zedinjenja [[Država SHS|Države SHS]] in [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v [[Kraljevina Jugoslavija |Kraljevino Jugoslavijo ]] in tudi cerkveno iz šesterih različnih pravnih sistemov v poenoteno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno cerkev]] s sedežem v Beogradu. Istega leta se je Beograd odpovedal braničevskemu območju ter je bila obnovljena starodavna „Škofija Braničevo“. Leta 1947 se je od Beograjske nadškofije ločila tudi pokrajina [[Šumadija]] in ustanovljena je bila nova „Šumadijska škofija ali eparhija“. Beograjska nadškofija se je tedaj zožila na notranje beograjsko mesto. === Zgodovina beograjske nadškofije (eparhije) po letu 1920 === Leta 1920 je po združitvi vseh šestih srbskih cerkvenih pokrajin z različnimi pravnimi sistemi v eno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]]. Stara "Sremska škofija" s sedežem v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] prišla pod neposredno upravo beograjskega nadškofa, ki je tega leta postal tudi srbski patriarh. Formalno sta se škofiji dokončno združili leta 1931, ko je bila „Nadškofija Beograd“ združena s „Škofijo Srem“ v ''[[Nadškofija Beograd-Karlovci|Nadškofijo Beograd in Sremski Karlovci]]''. Takrat si je nadškofija tudi prisvojila mesto [[Pančevo]] iz „Banatske škofije" s sedežem v [[Vršac|Vršcu]]. Leta 1947 sta se ločili od „Beograjske nadškofije" „Sremska škofija“ in „Šumadijska škofija (eparhija)“ in postali samostojni škofiji; mesto Pančevo pa je bilo vrnjeno Banatski škofiji. Ime „Nadškofije Beograd in Karlovci“ je zgodovinsko pogojeno: vključuje sicer ime mesta Sremskih Karlovcev, čeprav so Sremski Karlovci danes del „Sremske škofije“ in ne „Nadškofije Beograd in Karlovci“. ==Samostani== V nadškofiji je 7 samostanov: #Rajinovac – samostan s Cerkvijo Marijinega rojstva #Rakovica – samostan s Cerkvijo sv. Mihaela Nadangela #Zemun – samostsn s Cerkvijo sv. Gabrijela Nadangela #Senjak – samostan je osnovan 1935; cerkev pa je posvečena „Vavedenju presvete Bogorodice“ <ref>Na praznik „Vavedenja“ se kristjani spominjajo dneva, ko je bila triletna Marija prvič pripeljana v Jeruzalemski tempelj; pravoslavni kristjani obhajajo ta praznik 4. decembra</ref> #Slanci – samostan med vasema [[Slanci]] in [[Veliko Selo]] stoji vzhodno od [[Karaburma|Karaburme]] s cerkvijo [[Sveti Štefan|Svetega arhidiakona Štefana]] #Mislođin – samostan ob reki [[Donava|Donavi]]; cerkev je posvečena sv. [[Krištof]]u (Kristoforu) #Trojeručica – manastir Trojeručica (Dobranjci) s cerkvijo Rojstva presvete Bogorodice Triročice (crkva Rođenja Presvete Bogorodice Trojeručice) stoji na Svetogorski planini 2,5 kilometra od [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Četrti po pomenu med [[Atos|atoškimi]] samostani je [[Hilandar]] znan tudi pod imenom „Manastir Trojeručica“ in ga je utemeljil [[Štefan Nemanja]] leta 1198.<ref>{{cite web|url= https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/manastir-trojerucica/|title= Manastir Trojeručica|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://manastiri.rs/eparhije/beogradska/|title= Eparhija Beogradska Srpske Pravoslavne Crkve|publisher=manastiri.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=7. april 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija|publisher=Hrvatska enciklopedija|author=|place=Zagreb|language=hr|date=15. december 2024|accessdate=7. april 2026}}</ref> == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{Cite book|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{Cite book|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{Cite book|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{Cite book|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{Cite book|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf}} * {{Cite book|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{Cite book|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{Cite book|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] blv6mjzohspj3nk4s7nlodwwtx6sq3z 0 600672 6657605 6657144 2026-04-08T19:15:34Z Yerpo 8417 /* Zunanje povezave */ škrbinska oznaka 6657605 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vodno telo | name = Brebeneskul | image = Високогірне озеро.jpg | caption = | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = [[Zakarpatska oblast]], [[Ukrajina]] | coords = {{Coord|48|6|8|N|24|33|41|E|display=it}} | type = [[ledeniško jezero]], [[endoreična kotlina|endoreično jezero]] | pushpin_map = Ukrajina#Evropa | inflow = nima | outflow = nima | catchment = | length = 147 m | width = 67 m | area = 0,0061 km² | depth = | max-depth = 3,2 m | volume = | residence_time = | shore = | elevation = 1801 m | frozen = 5-6 mesecev na leto }} '''Brebeneskul''' ({{jezik-uk|Озеро Бребенескул}}) je [[ledeniško jezero]], ki leži v Gozdnih [[Karpati]]h v [[Zakarpatska oblast|Zakarpatski oblasti]] na skrajnem zahodu [[Ukrajina|Ukrajine]]. Z gladino na 1801&nbsp;m nadmorske višine je najvišje ležeče ukrajinsko jezero.<ref name="KBZ">{{navedi splet | title=Lake Brebeneskul | publisher=Karpatski biosferni rezervat | date=2021-12-24 | url=https://kbz.in.ua/en/location/lake-brebeneskul/ | access-date=2026-04-07}}</ref> Isto ime nosita tudi [[Brebeneskul|bližnji vrh]], ki je druga najvišja gora Ukrajine, in [[Brebeneskul (reka)|reka Brebeneskul]], ki izvira na pobočjih in se izliva v [[Tisa|Tiso]]. Ime naj bi izviralo iz [[romunščina|romunske]] besede za [[zimzelen]], po drugi razlagi pa iz lokalnega glasbila bernenicija.<ref>{{navedi splet | title=Brebeneskul | publisher=Karpatski biosferni rezervat | date=2021-12-24 | url=https://karpatskyi-park.in.ua/en/location/brebeneskul-2/ | access-date=2026-04-07}}</ref> == Opis == Jezero je nastalo z [[ledenik|ledeniškim]] delovanjem, ki je izdolblo [[krnica|krnico]] na jugozahodnem pobočju grebena Črnogora med vrhovoma Brebeneskul (2035 m n. m.) in Gutin-Tomnatek (2016 m n. v.). Meri približno 147 m v dolžino in 67 m v širino, skupaj 0,6 [[hektar]]ja, medtem ko globina ne presega nekaj metrov. Vanj se preko [[podtalnica|podtalnice]] stekajo vode z okoliških vrhov, iztoka pa nima – voda odteka le s šibkim pronicanjem skozi ledeniško [[morena|moreno]], ki zapira jezersko kotanjo z vzhoda.<ref name="KBZ"/><ref name="Tsarenko2019">{{cite journal | last1=Tsarenko | first1=Petro | last2=Wołowski | first2=Konrad | last3=Lenarczyk | first3=Joanna | last4=Bilous | first4=Olena | last5=Lilitska | first5=Halyna | title=Green and charophytic algae of the high-mountain Nesamovyte and Brebeneskul lakes (Eastern Carpathians, Ukraine) | journal=Plant and Fungal Systematics | volume=64 | issue=1 | date=2019-07-01 | issn=2657-5000 | doi=10.2478/pfs-2019-0007 | pages=53–64}}</ref> Dno pokriva kamenjast [[mulj]], voda je bistra, z malo hranili.<ref name="Tsarenko2019"/> == Ekologija == Skoraj pol leta vsako leto Brebeneskul v celoti zamrzne, zato v njem ni [[ribe|rib]] ali drugih večjih vodnih živali. Se pa v njem razmnožujejo različne [[dvoživke]], kot so [[planinski pupek]], pupek vrste ''[[Lissotriton montandoni]]'' in žaba [[sekulja]].<ref name="KBZ"/> Ranljivo ravnovesje gorskega okolja ogrožajo turisti, ki ob bregovih kurijo in odmetavajo odpadke ter se v jezeru kopajo. Območje je sicer zaščiteno kot del [[Karpatski biosferni rezervat|Karpatskega biosfernega rezervata]].<ref name="KBZ"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Brebeneskul Lake|Brebeneskul}} {{škrbina-jezero}} [[Kategorija:Jezera v Ukrajini]] [[Kategorija:Zakarpatska oblast]] cz2ojk3itzjxhirf158awu19g0dg9vx 0 600692 6657523 6657443 2026-04-08T15:18:17Z Octopus 13285 urejanje 6657523 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Hotinska bitka (1621) | partof = vojn moldavskih magnatov in poljsko-osmanske vojne (1620–1621) | image = Józef Brandt, Bitwa pod Chocimiem.jpg | image_size = 300 | caption = Józef Brandt: ''Bitka pri Hotinu'' | date = 2. september – 9. oktober 1621 | place = okolica [[Hotin]]a (zdaj [[Ukrajina]]) | combatant1 = [[Republika obeh narodov]]<br />[[Zaporoški kozaki]] | combatant2 = [[Osmansko cesarstvo]]<br />[[Krimski kanat]]<br />[[Budžaška horda]]<br />[[Kneževina Transilvanija|Transilvanija]]<br />[[Vlaška]]<br />[[Moldavija]] | commander1 = veliki hetman [[Jan Karol Chodkiewicz]] (umrl naravne smrti)<br />general Stanisław Lubomirski<br />prestolonaslednik [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]]<br />Petro Sahajdačni (ranjen)<br />Ivan Sirko | commander2 = [[sultan]] [[Osman II.]]<br />[[veliki vezir]] Ohrili Husein Paša<br />Kan Temir<br /> Džanibek Giraj | strength1 = {{ubl|25.000<ref name=Frost>{{Cite book |last1=Frost |first1=Robert I. |title= After the Deluge: Poland-Lithuania and the Second Northern War, 1655-1660| publisher=Cambridge University Press| year=2004 |pages= 13}}</ref> poljsko-litovskih vojakov:|{{*}}4.800 litovskih pešcev<ref name=Sliesoriūnas>{{Cite book |last1=Sliesoriūnas |first1=Gintautas |title=Lietuvos Istorija |publisher=Lietuvos Istorijos Institutas |year=2015 |volume = 6|pages=182}}</ref>|{{*}}3.500 litovskih konjenikov<ref name= Sliesoriūnas/>|20.000–25.000 zaporoških kozakov<ref name=Frost/>}} | strength2 = 120.000–160.000 osmanskih vojakov<ref name="google.com.au">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=KDrwwl5LbhYC&q=bitwa+pod+chocimiem+160,000|title=Encyklopedya polska|date=11 April 2019|publisher=Nakl. Polskiej Akademii Umiejetnosci; skl. gl. w ksieg.: Gebethner i Wolff}}</ref> in Tatarov,<br> 13.000 Moldavcev in Vlahov<ref name=Podhorodecki>{{Cite book|last=Podhorodecki|first=Leszek|title=Chocim 1621|publisher=MON|year=1988|series=Historyczne bitwy}}</ref><br> 34.825 vojakov redne vojske:<ref name="tarih">{{cite book|title=(Ottoman Turkish) (Ottoman campaign register/logbook) TÂRİH-İ KAMANİÇE (metin)|pages=33|url=http://ekitap.kulturturizm.gov.tr/Eklenti/10727,metinpdf.pdf?0|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20161031212409/http://ekitap.kulturturizm.gov.tr/Eklenti/10727%2Cmetinpdf.pdf?0|archive-date=31 October 2016}}</ref> <br /> ~18.000 [[janičar]]jev,<br /> ~1.800 džebekov,<br /> ~1.300 topničarjev, <br /> ~13.000 konjenikov | casualties1 = 14.000 mrtvih<ref name="Davies99">Brian Davies, ''Warfare, State and Society on the Black Sea Steppe, 1500–1700'', (Routledge, 2007), str. 99</ref> | casualties2 = 40.000–80.000 mrtvih<ref name="Davies99" /><ref name=":1">Kotlyar; Lymar, Yuriy; Marharyta (2023). "Ukrainian Shield in Defense of European Civilization: Chronology and Periodization"</ref> | campaignbox = | territory = osmanska vojska se je zaradi velikih izgub in prihajajoče zime umaknila iz Hotina }} '''Hotinska bitka''' ali '''hotinska vojna'''<ref>{{Cite journal|title = The European tributary states of the Ottoman Empire in the sixteenth and seventeenth centuries|journal = Choice|date = 2014-05-01|volume = 51|issue = 9|first = Kelly Robert|last = DeVries}}</ref> ([[Turščina|turško]]: Hotin Muharebesi) je bila kombinacija obleganja in niz bitk, ki so potekale od 2. septembra do 9. oktobra 1621 med poljsko-litovsko [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]] pod poveljstvom velikega litovskega hetmana [[Jan Karol Chodkiewicz|Jana Karola Chodkiewicza]] in napadajočo osmansko cesarsko vojsko pod vodstvom sultana [[Osman II.|Osmana II.]] Obleganje je bilo ustavljeno pred prvim jesenskim snegom. 9. oktobra so Osmani zaradi zaradi prihajajopče zime in velikih izgub med neuspelimi napadi na utrdbe opustili obleganje in bitka se je končala z zmago poljske, litovske in kozaške vojske. Chodkiewicz je umrl 24. septembra 1621, malo pred odhodom napadalcev. ==Ime== Mesto Hotin so osvojile in mu vladale številne države, kar je povzročilo številne spremembe imena: ukrajinsko Хотин, poljsko Chocim, romunsko Hotin in turško Hotin. Zlasti v poljščini se omenjajo tudi druga imena. ==Predigra== === Napetosti med Poljsko–Litvo in Osmanskim cesarstvom === Konec 16. in začetek 17. stoletja so se magnati poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] vmešavali v notranje zadeve [[Kneževina Moldavija|Kneževine Moldavije]], ki je bila od osvojitve [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmeda II.]] v 15. stoletju vazalna država Osmanskega cesarstva. Odnose so še bolj zaostrili nenehni vpadi ukrajinskih kozakov, takrat uradno podložnikov Republike obeh narodov. Medtem je v Evropi divjala [[tridesetletna vojna]]. Republike obeh narodov je bila v to vojno relativno malo vpletena, a je poljski kralj [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] kljub temu poslal [[Habsburžani|Habsburžanom]] na pomoč svojo elitno in okrutno najemniško enoto [[Lisovčiki]]. [[Ferdinand II. Habsburški]] je bil namreč njegov bratranec. Sigismund sam je leta 1619 v bitki pri Humennéju premagal transilvanskega kneza [[Jurij II. Rákóczi|Jurija Rákóczija]]. [[Gabriel Bethlen]], vladajoči [[Transilvanija|transilvanski]] knez, je sultana Osmana II. prosil za pomoč. Sultan se je prošnji ugodil in se z veliko vojsko odpravil na kazenski pohod proti Republiki obeh narodov. ===Kampanja leta 1620=== 20. septembra 1620 je osmanska vojska pod poveljstvom guvernerja Očakova Iskenderja Paše v bitki pri Cecori premagala poljsko-litivsko vojsko, ujela Stanislava Koniecpolskega in obglavila Stanislava Żółkiewskega.<ref name="Davies">Davies, N., 2005, God's Playground, Vol. 1, New York: Columbia University Press, {{ISBN|9780231128179}}</ref>{{rp|347}} Iskender Paša je na Poljsko poslal Tatare, ki so opustošili južno Poljsko.<ref name="shaw">Shaw, Stanford J. (1976). ''History of the Ottoman Empire and Modern Turkey'', Vol. 1. Cambridge University Press, str. 191–192</ref> Kampanja je bila čez zimo prekinjena in se spomladi nadaljavala. ===Kampanja leta 1621=== [[Slika:‘Osmān II and the army proceeding for the Hotin campaign, TPML, H. 1124, 53b-54a.jpg|thumb|350px|Osman II. in osmanske vojska na pohodu proti Hotinu (Şehnāme-i Nādirī, TPML, H. 1124, 53b-54a)<ref name="YO">{{cite book |last1=Yıldız |first1=Özlem |title=The Sultan and his commanders: representations of ideal leadership in the Şehname-i Nadiri |date=1 January 2017 |publisher=Sabancı University |page=119 |url=https://www.academia.edu/90820452/The_Sultan_and_his_commanders_representations_of_ideal_leadership_in_the_%C5%9Eehname_i_Nadiri}}</ref>]] ====Osmanske sile==== Aprila 1621 je iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]] in [[Odrin]]a proti poljski meji krenila vojska 120.000–160.000 vojakov<ref name="google.com.au"/><ref name=Podhorodecki/> pod poveljstvom [[Osman II.|Osmana II.]] Osmanski strani sta se v bitki pridružila Kan Temir iz [[Budžaška horda|Budžaške horde]] in krimski kan Džanibek Girej. Približno 25 % osmanskih sil so sestavljali kontingenti iz njihovih vazalnih držav - Tatari, Moldavci in Vlahi, skupaj približno 13.000 vojakov. Osmanska vojska je imela približno 66 težkih topov. Ko so Osmani prodrli približno do [[Iași]]ja, so vojakom razdelili plače (''bahşiş'').<ref name="tarih" /> V vojski je bilo 34.825 rednih vojakov (''kapikulu'') ki so prejeli po 1.000 akč.<ref name="tarih" /> ====Sile Republike obeh narodov==== Medtem se je sejm Republike obeh narodov, pretresen zaradi lanskega poraza, strinjal z zvišanjem davkov in financiranjem večje vojske ter z rekrutiranjem velikega števila kozakov. Poveljnik poljsko-litovskih sil, veliki litovski hetman [[Jan Karol Chodkiewicz]], je septembra 1621 prečkal reko [[Dnester]] s približno 20.000 do 35.000 vojaki, ki jim se je pridružilo 10.000 vojakov pod vodstvom bodočega poljskega kralja, kneza [[Vladislav IV. Poljski |Vladislava Vase]].<ref name="Hrushevsky">Hrushevsky, M., 1999, The History of the Ukrainian Cossacks, Vol. 1, The Cossack Age to 1625, Edmonton: Canadian Institute of Ukrainian Studies Press, {{ISBN|1895571286}}</ref>{{rp|369}} Njegova vojska je štela 30.000 mož, 18.000 konjenikov in 12.000 pešcev. V zavezniški kozaški vojski pod poveljstvom [[ataman]]a Petra Konaševiča-Sahajdačnega je bilo 25.000–40.000 vojakov, večinoma pešcev,<ref name=Hrushevsky/>{{rp|368}} z okoli 22 topovi.<ref name=Hrushevsky/>{{rp|369}} ==Bitka== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bitke]] [[Kategorija:Leto 1621]] d6llimnahaee1l7kiczpad3txegqa2j 6657715 6657523 2026-04-09T07:04:06Z Octopus 13285 /* Bitka */ nadaljevanje 6657715 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Hotinska bitka (1621) | partof = vojn moldavskih magnatov in poljsko-osmanske vojne (1620–1621) | image = Józef Brandt, Bitwa pod Chocimiem.jpg | image_size = 300 | caption = Józef Brandt: ''Bitka pri Hotinu'' | date = 2. september – 9. oktober 1621 | place = okolica [[Hotin]]a (zdaj [[Ukrajina]]) | combatant1 = [[Republika obeh narodov]]<br />[[Zaporoški kozaki]] | combatant2 = [[Osmansko cesarstvo]]<br />[[Krimski kanat]]<br />[[Budžaška horda]]<br />[[Kneževina Transilvanija|Transilvanija]]<br />[[Vlaška]]<br />[[Moldavija]] | commander1 = veliki hetman [[Jan Karol Chodkiewicz]] (umrl naravne smrti)<br />general Stanisław Lubomirski<br />prestolonaslednik [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]]<br />Petro Sahajdačni (ranjen)<br />Ivan Sirko | commander2 = [[sultan]] [[Osman II.]]<br />[[veliki vezir]] Ohrili Husein Paša<br />Kan Temir<br /> Džanibek Giraj | strength1 = {{ubl|25.000<ref name=Frost>{{Cite book |last1=Frost |first1=Robert I. |title= After the Deluge: Poland-Lithuania and the Second Northern War, 1655-1660| publisher=Cambridge University Press| year=2004 |pages= 13}}</ref> poljsko-litovskih vojakov:|{{*}}4.800 litovskih pešcev<ref name=Sliesoriūnas>{{Cite book |last1=Sliesoriūnas |first1=Gintautas |title=Lietuvos Istorija |publisher=Lietuvos Istorijos Institutas |year=2015 |volume = 6|pages=182}}</ref>|{{*}}3.500 litovskih konjenikov<ref name= Sliesoriūnas/>|20.000–25.000 zaporoških kozakov<ref name=Frost/>}} | strength2 = 120.000–160.000 osmanskih vojakov<ref name="google.com.au">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=KDrwwl5LbhYC&q=bitwa+pod+chocimiem+160,000|title=Encyklopedya polska|date=11 April 2019|publisher=Nakl. Polskiej Akademii Umiejetnosci; skl. gl. w ksieg.: Gebethner i Wolff}}</ref> in Tatarov,<br> 13.000 Moldavcev in Vlahov<ref name=Podhorodecki>{{Cite book|last=Podhorodecki|first=Leszek|title=Chocim 1621|publisher=MON|year=1988|series=Historyczne bitwy}}</ref><br> 34.825 vojakov redne vojske:<ref name="tarih">{{cite book|title=(Ottoman Turkish) (Ottoman campaign register/logbook) TÂRİH-İ KAMANİÇE (metin)|pages=33|url=http://ekitap.kulturturizm.gov.tr/Eklenti/10727,metinpdf.pdf?0|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20161031212409/http://ekitap.kulturturizm.gov.tr/Eklenti/10727%2Cmetinpdf.pdf?0|archive-date=31 October 2016}}</ref> <br /> ~18.000 [[janičar]]jev,<br /> ~1.800 džebekov,<br /> ~1.300 topničarjev, <br /> ~13.000 konjenikov | casualties1 = 14.000 mrtvih<ref name="Davies99">Brian Davies, ''Warfare, State and Society on the Black Sea Steppe, 1500–1700'', (Routledge, 2007), str. 99</ref> | casualties2 = 40.000–80.000 mrtvih<ref name="Davies99" /><ref name=":1">Kotlyar; Lymar, Yuriy; Marharyta (2023). "Ukrainian Shield in Defense of European Civilization: Chronology and Periodization"</ref> | campaignbox = | territory = osmanska vojska se je zaradi velikih izgub in prihajajoče zime umaknila iz Hotina }} '''Hotinska bitka''' ali '''hotinska vojna'''<ref>{{Cite journal|title = The European tributary states of the Ottoman Empire in the sixteenth and seventeenth centuries|journal = Choice|date = 2014-05-01|volume = 51|issue = 9|first = Kelly Robert|last = DeVries}}</ref> ([[Turščina|turško]]: Hotin Muharebesi) je bila kombinacija obleganja in niz bitk, ki so potekale od 2. septembra do 9. oktobra 1621 med poljsko-litovsko [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]] pod poveljstvom velikega litovskega hetmana [[Jan Karol Chodkiewicz|Jana Karola Chodkiewicza]] in napadajočo osmansko cesarsko vojsko pod vodstvom sultana [[Osman II.|Osmana II.]] Obleganje je bilo ustavljeno pred prvim jesenskim snegom. 9. oktobra so Osmani zaradi zaradi prihajajopče zime in velikih izgub med neuspelimi napadi na utrdbe opustili obleganje in bitka se je končala z zmago poljske, litovske in kozaške vojske. Chodkiewicz je umrl 24. septembra 1621, malo pred odhodom napadalcev. ==Ime== Mesto Hotin so osvojile in mu vladale številne države, kar je povzročilo številne spremembe imena: ukrajinsko Хотин, poljsko Chocim, romunsko Hotin in turško Hotin. Zlasti v poljščini se omenjajo tudi druga imena. ==Predigra== === Napetosti med Poljsko–Litvo in Osmanskim cesarstvom === Konec 16. in začetek 17. stoletja so se magnati poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] vmešavali v notranje zadeve [[Kneževina Moldavija|Kneževine Moldavije]], ki je bila od osvojitve [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmeda II.]] v 15. stoletju vazalna država Osmanskega cesarstva. Odnose so še bolj zaostrili nenehni vpadi ukrajinskih kozakov, takrat uradno podložnikov Republike obeh narodov. Medtem je v Evropi divjala [[tridesetletna vojna]]. Republike obeh narodov je bila v to vojno relativno malo vpletena, a je poljski kralj [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] kljub temu poslal [[Habsburžani|Habsburžanom]] na pomoč svojo elitno in okrutno najemniško enoto [[Lisovčiki]]. [[Ferdinand II. Habsburški]] je bil namreč njegov bratranec. Sigismund sam je leta 1619 v bitki pri Humennéju premagal transilvanskega kneza [[Jurij II. Rákóczi|Jurija Rákóczija]]. [[Gabriel Bethlen]], vladajoči [[Transilvanija|transilvanski]] knez, je sultana Osmana II. prosil za pomoč. Sultan se je prošnji ugodil in se z veliko vojsko odpravil na kazenski pohod proti Republiki obeh narodov. ===Kampanja leta 1620=== 20. septembra 1620 je osmanska vojska pod poveljstvom guvernerja Očakova Iskenderja Paše v bitki pri Cecori premagala poljsko-litivsko vojsko, ujela Stanislava Koniecpolskega in obglavila Stanislava Żółkiewskega.<ref name="Davies">Davies, N., 2005, God's Playground, Vol. 1, New York: Columbia University Press, {{ISBN|9780231128179}}</ref>{{rp|347}} Iskender Paša je na Poljsko poslal Tatare, ki so opustošili južno Poljsko.<ref name="shaw">Shaw, Stanford J. (1976). ''History of the Ottoman Empire and Modern Turkey'', Vol. 1. Cambridge University Press, str. 191–192</ref> Kampanja je bila čez zimo prekinjena in se spomladi nadaljavala. ===Kampanja leta 1621=== [[Slika:‘Osmān II and the army proceeding for the Hotin campaign, TPML, H. 1124, 53b-54a.jpg|thumb|350px|Osman II. in osmanske vojska na pohodu proti Hotinu (Şehnāme-i Nādirī, TPML, H. 1124, 53b-54a)<ref name="YO">{{cite book |last1=Yıldız |first1=Özlem |title=The Sultan and his commanders: representations of ideal leadership in the Şehname-i Nadiri |date=1 January 2017 |publisher=Sabancı University |page=119 |url=https://www.academia.edu/90820452/The_Sultan_and_his_commanders_representations_of_ideal_leadership_in_the_%C5%9Eehname_i_Nadiri}}</ref>]] ====Osmanske sile==== Aprila 1621 je iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]] in [[Odrin]]a proti poljski meji krenila vojska 120.000–160.000 vojakov<ref name="google.com.au"/><ref name=Podhorodecki/> pod poveljstvom [[Osman II.|Osmana II.]] Osmanski strani sta se v bitki pridružila Kan Temir iz [[Budžaška horda|Budžaške horde]] in krimski kan Džanibek Girej. Približno 25 % osmanskih sil so sestavljali kontingenti iz njihovih vazalnih držav - Tatari, Moldavci in Vlahi, skupaj približno 13.000 vojakov. Osmanska vojska je imela približno 66 težkih topov. Ko so Osmani prodrli približno do [[Iași]]ja, so vojakom razdelili plače (''bahşiş'').<ref name="tarih" /> V vojski je bilo 34.825 rednih vojakov (''kapikulu'') ki so prejeli po 1.000 akč.<ref name="tarih" /> ====Sile Republike obeh narodov==== Medtem se je sejm Republike obeh narodov, pretresen zaradi lanskega poraza, strinjal z zvišanjem davkov in financiranjem večje vojske ter z rekrutiranjem velikega števila kozakov. Poveljnik poljsko-litovskih sil, veliki litovski hetman [[Jan Karol Chodkiewicz]], je septembra 1621 prečkal reko [[Dnester]] s približno 20.000 do 35.000 vojaki, ki jim se je pridružilo 10.000 vojakov pod vodstvom bodočega poljskega kralja, kneza [[Vladislav IV. Poljski |Vladislava Vase]].<ref name="Hrushevsky">Hrushevsky, M., 1999, The History of the Ukrainian Cossacks, Vol. 1, The Cossack Age to 1625, Edmonton: Canadian Institute of Ukrainian Studies Press, {{ISBN|1895571286}}</ref>{{rp|369}} Njegova vojska je štela 30.000 mož, 18.000 konjenikov in 12.000 pešcev. V zavezniški kozaški vojski pod poveljstvom [[ataman]]a Petra Konaševiča-Sahajdačnega je bilo 25.000–40.000 vojakov, večinoma pešcev,<ref name=Hrushevsky/>{{rp|368}} z okoli 22 topovi.<ref name=Hrushevsky/>{{rp|369}} ==Bitka== === Poljsko-litovski načrti === [[Slika:Hotin seferi 1621 hotin campaign map.png|thumbnail|250px| Pot osmanske vojske proti Hotinu, ki so ga dosegli 2. septembra 1621]] [[Slika:Battle of Chocim 1621.gif|thumb|250px|right| Sodobna risba bojnih položajev napadalcev in branilcev]] Poljsko-litovska vojska je okoli 24. avgusta prispela pred trdnajvo Hotin in se začela utrjevati, da bi ustavila pohod osmanske vojske.<ref name="Tucker"/>{{rp|570}} Obramba je bila globoka z več utrdbami pred glavno obrambo tabora. Utrdbe so imele polkrožno obliko in bile zasnovane tako, da so omogočale protinapade konjenice. Branilci so se zanašali zlasti na svoje elitne [[huzar]]je in [[Kozaki|kozak]]e. Za samo trdnjavo je bila reka Dnester. Desnemu krilu branilcev je poveljeval hetman Chodkiewicz, sredini princ Vladislav in levemu regimentarz Lubomirski. Pred glavno obrambno črto sta bila postavljena utrjena tabora kozakov in najemnikov, slavnih [[Lisovčiki|lisovčikov]]. ====Prvi osmanski in kozaški spopadi==== 27. avgusta je kozaški konjeniški odred izvedel samomorilski napad na Osmane in zadržal bližajoče se osmanske sile. Žrtve na osmanski strani so bile nekajkrat večje kot na kozaški, vendar so bili kozaki skoraj uničeni. 31. avgusta je osmanska konjenica napadla kozaške sile zunaj tabora. Osmani so poskušali razkropiti kozake in jih odrezati od glavnih poljsko-litovskih sil, vendar jim to ni uspelo. Do 2. septembra je prispela glavnina osmanske vojske, obleganje pa se je začelo dan potem, ko so se kozaki pridružili poljskemu taboru.<ref name=Hrushevsky/>{{rp|368}} ===Obleganje=== ====Osmanski napadi==== 2. septembra so Osmani poskušali vdreti v nedokončani kozaški tabor, vendar so kozaki, okrepljeni s poljsko-litovsko vojsko, obdržali svoje položaje. 3. septembra so Osmani napadli Lubomirskega in tudi ta napad je bil odbit. Popoldne so Osmani z veliko vojsko napadli kozaški tabor. Vnel se je srdit boj, v katerem so bili Osmani odbiti. Kozaki so nato zasledovali Osmane v njihov tabor in se v mraku vrnili z bogatim plenom. Naslednji dan, 4. septembra, so Osmani ponovno poskušali prevzeti kozaški tabor, vendar jim je spet spodletelo. V protinapadu je branilcem uspelo uničiti več osmanskih topov na njihovih položajih.<ref name=Hrushevsky/>{{rp|369}} Izkušene poljsko-litovske sile so se lahko uprirale osmanskim napadom, ker so imeli nasprotniki preveč konjenikov in preveč neizkušenih topničarjev, da bi bili učinkoviti. 7. septembra so osmanske čete štirikrat napadle kozaški tabor in bile vsakič odbite. Opoldne so osmanski vojaki vdrli v poljsko-litovski tabor, ki do takrat še ni bil napaden. Janičarji so izkoristili pomanjkanje budnosti spečih Poljakov, napadli njihov desni bok, vdrli v poljske okope in ubili približno sto pešakov. Janičarji so bili nato odbiti, vendar so branilci pričakovali nov val napadov. 8. septembra so janičarji in tatarske čete napadle kozaški konvoj. Kozaki so sovražniku dovolili, da se je jim je približal, potem pa so začeli nanj streljati z mušketami. Osmani in Tatari so bili zaradi velikih izgub prisiljeni na umik. V neuspelem napadu je umrlo približno 3.000 janičarjev.<ref name=":0">{{cite book|author=Sobchenko Ivan Sergeevich|title=Kosh Otaman of Zaporozhian Sich I.D. Sirko (In Russian)|url=https://www.rulit.me/author/sobchenko-ivan-sergeevich/koshevoj-ataman-zaporozhskoj-sechi-i-d-serko-download-603254.html|year=2020|location=Moscow|publisher=Ваш формат|page=8}}</ref> === Protinapad branilcev=== Naslednjemu napadu okoli 10.000 Osmanov se je zoperstavil Chodkiewicz s tremi huzarskimi in enim konjeniškim polkom, skupaj med 600 in 650 možmi. Spahije protinapada niso mogli prenesti in so se kaotično umaknili. Chodkiewicz jih je s svojo konjenico zasledoval do tabora. Osmanske izgube so znašale več kot 500 ubitih, poljsko-litovske pa 30 ubitih. Neuspeli napad z veliko žrtvami je močno vplival na moralo osmanske vojske.<ref>Sikora, Radosław. ''Wojskowość polska w dobie wojny polsko-szwedzkiej 1626-1629. Kryzys mocarstwa'', Sorus, Poznań 2005, {{ISBN|83-89949-09-1}}</ref> 10. septembra je Chodkiewicz predlagal nočni napad. Napad je bil načrtovan za noč z 12. na 13. september, a je tik pred napadom začelo močno deževati in akcija je bila odpovedana. ====Nadaljevanje osmanskih napadov==== [[Slika:Ottoman-Polish battle during the Hotin campaign, TPML, H. 1124, 67b-68a.jpg|thumb|350px|Bitka med Osmani in branilci (''[[Şehnāme-i Nādirī]]'', TPML, H. 1124, 67b-68a).<ref>{{cite book |last1=Yıldız |first1=Özlem |title=The Sultan and his commanders: representations of ideal leadership in the Şehname-i Nadiri |date=1 January 2017 |publisher=Sabancı University |page=121 |url=https://www.academia.edu/90820452/The_Sultan_and_his_commanders_representations_of_ideal_leadership_in_the_%C5%9Eehname_i_Nadiri}}</ref>]] Po več neuspešnih napadih z velikimi izgubami v prvem tednu obleganja so Osmani poskušali zavzeti trdnjavo tako, da so prekinili oskrbo in okrepitve ter počakali, da lakota in bolezen omehčata branilce.<ref name="Hrushevsky" />{{rp|370}} Do 14. septembra so čez Dnester zgradili začasen most, ki je preprečil oskrbovanje trdnjave po reki in komunikacijo s sosednjo trdnjavo Kamjanec-Podilski. Omogočil jim je tudi premestitev nekaj topov na drugi breg reke in obstreljujevanje trdnjave od zadaj. Osmanski napad 15. septembra je bil ponovno odbit. ====Napad kozakov==== Ponoči 18. septembra so kozaki vdrli v osmanski tabor ob Dnestru. Napad je bil uspešen in Osmani so utrpeli velike izgube. Podoben napad se je zgodil v noči z 21. na 22. september. Tokrat je bil cilj stan Ohrilija Huseina Paše, ki je bil skoraj ujet. Vsa ta dejanja so dvignila moralo branilcev.<ref name=Hrushevsky/>{{rp|371}} ====Zadnji napadi==== Četudi so bili branilci oslabljeni, Osmani niso uspeli zlomiti njihove morale. Pomanjkanje hrane in zalog ni pestilo samo branilcev, saj so imeli podobne težave tudi napadalci. 24. septembra, nekaj dni pred koncem obleganja, je ostareli veliki hetman Chodkiewicz umrl zaradi izčrpanosti in bolezni.<ref name="Tucker" />{{rp|570}} Poveljstvo nad poljskimi silami je 23. septembra prevzel njegov namestnik, regimentarz Stanislav Lubomirski. 25. septembra je Lubomirski svojim oslabljenim silam ukazal, naj se umaknejo in zasedejo krajšo obrambno linijo. Med umikom so jih napadli Osmani v upanju, da bo umik neorganiziran, a jim je tudi ta napad spodletel. Zadnji napad so sprožili 28. septembra, potem pa so napadi prenehali.<ref name="Hrushevsky" />{{rp|372}} Prihajajoča zima, izguba 40.000–80.000 mož v bitkah, splošna izčrpanost vojske in primanjkovanje zalog, domnevno tudi bolezen, so Osmana II. prisilili, da je sprejel prošnjo branilcev za začetek pogajanj.<ref name=":1">{{Cite web |title=Ukrainian Shield in Defense of European Civilization: Chronology and Periodization |last=Kotlyar; Lymar |first=Yuriy; Marharyta |url=https://www.researchgate.net/publication/375623580_Ukrainian_Shield_in_Defense_of_European_Civilization_Chronology_and_Periodization/fulltext/65536caab86a1d521be2896a/Ukrainian-Shield-in-Defense-of-European-Civilization-Chronology-and-Periodization.pdf |year=2023 |publisher=Petro Mohyla Black Sea National University |location=[[Mykolaiv]]|page=266}}</ref><ref name=":0"/><ref name=Tucker>Tucker, S.C., editor, 2010, A Global Chronology of Conflict, Vol. Two, Santa Barbara: ABC-CLIO, LLC, {{ISBN|9781851096671}}</ref>{{rp|570}} Stanje branilcev je bilo kritično, saj so tudi oni ostali skoraj brez zalog. Legenda pravi, da jim je ostal samo še en sod smodnika. ==Posledice== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bitke]] [[Kategorija:Leto 1621]] 13zk2yvubjt4r20434hicdtpurgbrap 6657720 6657715 2026-04-09T07:06:16Z Octopus 13285 /* Zadnji napadi */ ref 6657720 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Hotinska bitka (1621) | partof = vojn moldavskih magnatov in poljsko-osmanske vojne (1620–1621) | image = Józef Brandt, Bitwa pod Chocimiem.jpg | image_size = 300 | caption = Józef Brandt: ''Bitka pri Hotinu'' | date = 2. september – 9. oktober 1621 | place = okolica [[Hotin]]a (zdaj [[Ukrajina]]) | combatant1 = [[Republika obeh narodov]]<br />[[Zaporoški kozaki]] | combatant2 = [[Osmansko cesarstvo]]<br />[[Krimski kanat]]<br />[[Budžaška horda]]<br />[[Kneževina Transilvanija|Transilvanija]]<br />[[Vlaška]]<br />[[Moldavija]] | commander1 = veliki hetman [[Jan Karol Chodkiewicz]] (umrl naravne smrti)<br />general Stanisław Lubomirski<br />prestolonaslednik [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]]<br />Petro Sahajdačni (ranjen)<br />Ivan Sirko | commander2 = [[sultan]] [[Osman II.]]<br />[[veliki vezir]] Ohrili Husein Paša<br />Kan Temir<br /> Džanibek Giraj | strength1 = {{ubl|25.000<ref name=Frost>{{Cite book |last1=Frost |first1=Robert I. |title= After the Deluge: Poland-Lithuania and the Second Northern War, 1655-1660| publisher=Cambridge University Press| year=2004 |pages= 13}}</ref> poljsko-litovskih vojakov:|{{*}}4.800 litovskih pešcev<ref name=Sliesoriūnas>{{Cite book |last1=Sliesoriūnas |first1=Gintautas |title=Lietuvos Istorija |publisher=Lietuvos Istorijos Institutas |year=2015 |volume = 6|pages=182}}</ref>|{{*}}3.500 litovskih konjenikov<ref name= Sliesoriūnas/>|20.000–25.000 zaporoških kozakov<ref name=Frost/>}} | strength2 = 120.000–160.000 osmanskih vojakov<ref name="google.com.au">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=KDrwwl5LbhYC&q=bitwa+pod+chocimiem+160,000|title=Encyklopedya polska|date=11 April 2019|publisher=Nakl. Polskiej Akademii Umiejetnosci; skl. gl. w ksieg.: Gebethner i Wolff}}</ref> in Tatarov,<br> 13.000 Moldavcev in Vlahov<ref name=Podhorodecki>{{Cite book|last=Podhorodecki|first=Leszek|title=Chocim 1621|publisher=MON|year=1988|series=Historyczne bitwy}}</ref><br> 34.825 vojakov redne vojske:<ref name="tarih">{{cite book|title=(Ottoman Turkish) (Ottoman campaign register/logbook) TÂRİH-İ KAMANİÇE (metin)|pages=33|url=http://ekitap.kulturturizm.gov.tr/Eklenti/10727,metinpdf.pdf?0|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20161031212409/http://ekitap.kulturturizm.gov.tr/Eklenti/10727%2Cmetinpdf.pdf?0|archive-date=31 October 2016}}</ref> <br /> ~18.000 [[janičar]]jev,<br /> ~1.800 džebekov,<br /> ~1.300 topničarjev, <br /> ~13.000 konjenikov | casualties1 = 14.000 mrtvih<ref name="Davies99">Brian Davies, ''Warfare, State and Society on the Black Sea Steppe, 1500–1700'', (Routledge, 2007), str. 99</ref> | casualties2 = 40.000–80.000 mrtvih<ref name="Davies99" /><ref name=":1">Kotlyar; Lymar, Yuriy; Marharyta (2023). "Ukrainian Shield in Defense of European Civilization: Chronology and Periodization"</ref> | campaignbox = | territory = osmanska vojska se je zaradi velikih izgub in prihajajoče zime umaknila iz Hotina }} '''Hotinska bitka''' ali '''hotinska vojna'''<ref>{{Cite journal|title = The European tributary states of the Ottoman Empire in the sixteenth and seventeenth centuries|journal = Choice|date = 2014-05-01|volume = 51|issue = 9|first = Kelly Robert|last = DeVries}}</ref> ([[Turščina|turško]]: Hotin Muharebesi) je bila kombinacija obleganja in niz bitk, ki so potekale od 2. septembra do 9. oktobra 1621 med poljsko-litovsko [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]] pod poveljstvom velikega litovskega hetmana [[Jan Karol Chodkiewicz|Jana Karola Chodkiewicza]] in napadajočo osmansko cesarsko vojsko pod vodstvom sultana [[Osman II.|Osmana II.]] Obleganje je bilo ustavljeno pred prvim jesenskim snegom. 9. oktobra so Osmani zaradi zaradi prihajajopče zime in velikih izgub med neuspelimi napadi na utrdbe opustili obleganje in bitka se je končala z zmago poljske, litovske in kozaške vojske. Chodkiewicz je umrl 24. septembra 1621, malo pred odhodom napadalcev. ==Ime== Mesto Hotin so osvojile in mu vladale številne države, kar je povzročilo številne spremembe imena: ukrajinsko Хотин, poljsko Chocim, romunsko Hotin in turško Hotin. Zlasti v poljščini se omenjajo tudi druga imena. ==Predigra== === Napetosti med Poljsko–Litvo in Osmanskim cesarstvom === Konec 16. in začetek 17. stoletja so se magnati poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] vmešavali v notranje zadeve [[Kneževina Moldavija|Kneževine Moldavije]], ki je bila od osvojitve [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmeda II.]] v 15. stoletju vazalna država Osmanskega cesarstva. Odnose so še bolj zaostrili nenehni vpadi ukrajinskih kozakov, takrat uradno podložnikov Republike obeh narodov. Medtem je v Evropi divjala [[tridesetletna vojna]]. Republike obeh narodov je bila v to vojno relativno malo vpletena, a je poljski kralj [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] kljub temu poslal [[Habsburžani|Habsburžanom]] na pomoč svojo elitno in okrutno najemniško enoto [[Lisovčiki]]. [[Ferdinand II. Habsburški]] je bil namreč njegov bratranec. Sigismund sam je leta 1619 v bitki pri Humennéju premagal transilvanskega kneza [[Jurij II. Rákóczi|Jurija Rákóczija]]. [[Gabriel Bethlen]], vladajoči [[Transilvanija|transilvanski]] knez, je sultana Osmana II. prosil za pomoč. Sultan se je prošnji ugodil in se z veliko vojsko odpravil na kazenski pohod proti Republiki obeh narodov. ===Kampanja leta 1620=== 20. septembra 1620 je osmanska vojska pod poveljstvom guvernerja Očakova Iskenderja Paše v bitki pri Cecori premagala poljsko-litivsko vojsko, ujela Stanislava Koniecpolskega in obglavila Stanislava Żółkiewskega.<ref name="Davies">Davies, N., 2005, God's Playground, Vol. 1, New York: Columbia University Press, {{ISBN|9780231128179}}</ref>{{rp|347}} Iskender Paša je na Poljsko poslal Tatare, ki so opustošili južno Poljsko.<ref name="shaw">Shaw, Stanford J. (1976). ''History of the Ottoman Empire and Modern Turkey'', Vol. 1. Cambridge University Press, str. 191–192</ref> Kampanja je bila čez zimo prekinjena in se spomladi nadaljavala. ===Kampanja leta 1621=== [[Slika:‘Osmān II and the army proceeding for the Hotin campaign, TPML, H. 1124, 53b-54a.jpg|thumb|350px|Osman II. in osmanske vojska na pohodu proti Hotinu (Şehnāme-i Nādirī, TPML, H. 1124, 53b-54a)<ref name="YO">{{cite book |last1=Yıldız |first1=Özlem |title=The Sultan and his commanders: representations of ideal leadership in the Şehname-i Nadiri |date=1 January 2017 |publisher=Sabancı University |page=119 |url=https://www.academia.edu/90820452/The_Sultan_and_his_commanders_representations_of_ideal_leadership_in_the_%C5%9Eehname_i_Nadiri}}</ref>]] ====Osmanske sile==== Aprila 1621 je iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]] in [[Odrin]]a proti poljski meji krenila vojska 120.000–160.000 vojakov<ref name="google.com.au"/><ref name=Podhorodecki/> pod poveljstvom [[Osman II.|Osmana II.]] Osmanski strani sta se v bitki pridružila Kan Temir iz [[Budžaška horda|Budžaške horde]] in krimski kan Džanibek Girej. Približno 25 % osmanskih sil so sestavljali kontingenti iz njihovih vazalnih držav - Tatari, Moldavci in Vlahi, skupaj približno 13.000 vojakov. Osmanska vojska je imela približno 66 težkih topov. Ko so Osmani prodrli približno do [[Iași]]ja, so vojakom razdelili plače (''bahşiş'').<ref name="tarih" /> V vojski je bilo 34.825 rednih vojakov (''kapikulu'') ki so prejeli po 1.000 akč.<ref name="tarih" /> ====Sile Republike obeh narodov==== Medtem se je sejm Republike obeh narodov, pretresen zaradi lanskega poraza, strinjal z zvišanjem davkov in financiranjem večje vojske ter z rekrutiranjem velikega števila kozakov. Poveljnik poljsko-litovskih sil, veliki litovski hetman [[Jan Karol Chodkiewicz]], je septembra 1621 prečkal reko [[Dnester]] s približno 20.000 do 35.000 vojaki, ki jim se je pridružilo 10.000 vojakov pod vodstvom bodočega poljskega kralja, kneza [[Vladislav IV. Poljski |Vladislava Vase]].<ref name="Hrushevsky">Hrushevsky, M., 1999, The History of the Ukrainian Cossacks, Vol. 1, The Cossack Age to 1625, Edmonton: Canadian Institute of Ukrainian Studies Press, {{ISBN|1895571286}}</ref>{{rp|369}} Njegova vojska je štela 30.000 mož, 18.000 konjenikov in 12.000 pešcev. V zavezniški kozaški vojski pod poveljstvom [[ataman]]a Petra Konaševiča-Sahajdačnega je bilo 25.000–40.000 vojakov, večinoma pešcev,<ref name=Hrushevsky/>{{rp|368}} z okoli 22 topovi.<ref name=Hrushevsky/>{{rp|369}} ==Bitka== === Poljsko-litovski načrti === [[Slika:Hotin seferi 1621 hotin campaign map.png|thumbnail|250px| Pot osmanske vojske proti Hotinu, ki so ga dosegli 2. septembra 1621]] [[Slika:Battle of Chocim 1621.gif|thumb|250px|right| Sodobna risba bojnih položajev napadalcev in branilcev]] Poljsko-litovska vojska je okoli 24. avgusta prispela pred trdnajvo Hotin in se začela utrjevati, da bi ustavila pohod osmanske vojske.<ref name="Tucker"/>{{rp|570}} Obramba je bila globoka z več utrdbami pred glavno obrambo tabora. Utrdbe so imele polkrožno obliko in bile zasnovane tako, da so omogočale protinapade konjenice. Branilci so se zanašali zlasti na svoje elitne [[huzar]]je in [[Kozaki|kozak]]e. Za samo trdnjavo je bila reka Dnester. Desnemu krilu branilcev je poveljeval hetman Chodkiewicz, sredini princ Vladislav in levemu regimentarz Lubomirski. Pred glavno obrambno črto sta bila postavljena utrjena tabora kozakov in najemnikov, slavnih [[Lisovčiki|lisovčikov]]. ====Prvi osmanski in kozaški spopadi==== 27. avgusta je kozaški konjeniški odred izvedel samomorilski napad na Osmane in zadržal bližajoče se osmanske sile. Žrtve na osmanski strani so bile nekajkrat večje kot na kozaški, vendar so bili kozaki skoraj uničeni. 31. avgusta je osmanska konjenica napadla kozaške sile zunaj tabora. Osmani so poskušali razkropiti kozake in jih odrezati od glavnih poljsko-litovskih sil, vendar jim to ni uspelo. Do 2. septembra je prispela glavnina osmanske vojske, obleganje pa se je začelo dan potem, ko so se kozaki pridružili poljskemu taboru.<ref name=Hrushevsky/>{{rp|368}} ===Obleganje=== ====Osmanski napadi==== 2. septembra so Osmani poskušali vdreti v nedokončani kozaški tabor, vendar so kozaki, okrepljeni s poljsko-litovsko vojsko, obdržali svoje položaje. 3. septembra so Osmani napadli Lubomirskega in tudi ta napad je bil odbit. Popoldne so Osmani z veliko vojsko napadli kozaški tabor. Vnel se je srdit boj, v katerem so bili Osmani odbiti. Kozaki so nato zasledovali Osmane v njihov tabor in se v mraku vrnili z bogatim plenom. Naslednji dan, 4. septembra, so Osmani ponovno poskušali prevzeti kozaški tabor, vendar jim je spet spodletelo. V protinapadu je branilcem uspelo uničiti več osmanskih topov na njihovih položajih.<ref name=Hrushevsky/>{{rp|369}} Izkušene poljsko-litovske sile so se lahko uprirale osmanskim napadom, ker so imeli nasprotniki preveč konjenikov in preveč neizkušenih topničarjev, da bi bili učinkoviti. 7. septembra so osmanske čete štirikrat napadle kozaški tabor in bile vsakič odbite. Opoldne so osmanski vojaki vdrli v poljsko-litovski tabor, ki do takrat še ni bil napaden. Janičarji so izkoristili pomanjkanje budnosti spečih Poljakov, napadli njihov desni bok, vdrli v poljske okope in ubili približno sto pešakov. Janičarji so bili nato odbiti, vendar so branilci pričakovali nov val napadov. 8. septembra so janičarji in tatarske čete napadle kozaški konvoj. Kozaki so sovražniku dovolili, da se je jim je približal, potem pa so začeli nanj streljati z mušketami. Osmani in Tatari so bili zaradi velikih izgub prisiljeni na umik. V neuspelem napadu je umrlo približno 3.000 janičarjev.<ref name=":0">{{cite book|author=Sobchenko Ivan Sergeevich|title=Kosh Otaman of Zaporozhian Sich I.D. Sirko (In Russian)|url=https://www.rulit.me/author/sobchenko-ivan-sergeevich/koshevoj-ataman-zaporozhskoj-sechi-i-d-serko-download-603254.html|year=2020|location=Moscow|publisher=Ваш формат|page=8}}</ref> === Protinapad branilcev=== Naslednjemu napadu okoli 10.000 Osmanov se je zoperstavil Chodkiewicz s tremi huzarskimi in enim konjeniškim polkom, skupaj med 600 in 650 možmi. Spahije protinapada niso mogli prenesti in so se kaotično umaknili. Chodkiewicz jih je s svojo konjenico zasledoval do tabora. Osmanske izgube so znašale več kot 500 ubitih, poljsko-litovske pa 30 ubitih. Neuspeli napad z veliko žrtvami je močno vplival na moralo osmanske vojske.<ref>Sikora, Radosław. ''Wojskowość polska w dobie wojny polsko-szwedzkiej 1626-1629. Kryzys mocarstwa'', Sorus, Poznań 2005, {{ISBN|83-89949-09-1}}</ref> 10. septembra je Chodkiewicz predlagal nočni napad. Napad je bil načrtovan za noč z 12. na 13. september, a je tik pred napadom začelo močno deževati in akcija je bila odpovedana. ====Nadaljevanje osmanskih napadov==== [[Slika:Ottoman-Polish battle during the Hotin campaign, TPML, H. 1124, 67b-68a.jpg|thumb|350px|Bitka med Osmani in branilci (''[[Şehnāme-i Nādirī]]'', TPML, H. 1124, 67b-68a).<ref>{{cite book |last1=Yıldız |first1=Özlem |title=The Sultan and his commanders: representations of ideal leadership in the Şehname-i Nadiri |date=1 January 2017 |publisher=Sabancı University |page=121 |url=https://www.academia.edu/90820452/The_Sultan_and_his_commanders_representations_of_ideal_leadership_in_the_%C5%9Eehname_i_Nadiri}}</ref>]] Po več neuspešnih napadih z velikimi izgubami v prvem tednu obleganja so Osmani poskušali zavzeti trdnjavo tako, da so prekinili oskrbo in okrepitve ter počakali, da lakota in bolezen omehčata branilce.<ref name="Hrushevsky" />{{rp|370}} Do 14. septembra so čez Dnester zgradili začasen most, ki je preprečil oskrbovanje trdnjave po reki in komunikacijo s sosednjo trdnjavo Kamjanec-Podilski. Omogočil jim je tudi premestitev nekaj topov na drugi breg reke in obstreljujevanje trdnjave od zadaj. Osmanski napad 15. septembra je bil ponovno odbit. ====Napad kozakov==== Ponoči 18. septembra so kozaki vdrli v osmanski tabor ob Dnestru. Napad je bil uspešen in Osmani so utrpeli velike izgube. Podoben napad se je zgodil v noči z 21. na 22. september. Tokrat je bil cilj stan Ohrilija Huseina Paše, ki je bil skoraj ujet. Vsa ta dejanja so dvignila moralo branilcev.<ref name=Hrushevsky/>{{rp|371}} ====Zadnji napadi==== Četudi so bili branilci oslabljeni, Osmani niso uspeli zlomiti njihove morale. Pomanjkanje hrane in zalog ni pestilo samo branilcev, saj so imeli podobne težave tudi napadalci. 24. septembra, nekaj dni pred koncem obleganja, je ostareli veliki hetman Chodkiewicz umrl zaradi izčrpanosti in bolezni.<ref name="Tucker" />{{rp|570}} Poveljstvo nad poljskimi silami je 23. septembra prevzel njegov namestnik, regimentarz Stanislav Lubomirski. 25. septembra je Lubomirski svojim oslabljenim silam ukazal, naj se umaknejo in zasedejo krajšo obrambno linijo. Med umikom so jih napadli Osmani v upanju, da bo umik neorganiziran, a jim je tudi ta napad spodletel. Zadnji napad so sprožili 28. septembra, potem pa so napadi prenehali.<ref name="Hrushevsky" />{{rp|372}} Prihajajoča zima, izguba 40.000–80.000 mož v bitkah, splošna izčrpanost vojske in primanjkovanje zalog, domnevno tudi bolezen, so Osmana II. prisilili, da je sprejel prošnjo branilcev za začetek pogajanj.<ref name=":1"/><ref name=":0"/><ref name=Tucker>Tucker, S.C., editor, 2010, A Global Chronology of Conflict, Vol. Two, Santa Barbara: ABC-CLIO, LLC, {{ISBN|9781851096671}}</ref>{{rp|570}} Stanje branilcev je bilo kritično, saj so tudi oni ostali skoraj brez zalog. Legenda pravi, da jim je ostal samo še en sod smodnika. ==Posledice== ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bitke]] [[Kategorija:Leto 1621]] l12mgddrs99kquocj53bxl8wrdoiklp 6657744 6657720 2026-04-09T07:52:29Z Octopus 13285 /* Posledice */ nadaljevanje 6657744 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Hotinska bitka (1621) | partof = vojn moldavskih magnatov in poljsko-osmanske vojne (1620–1621) | image = Józef Brandt, Bitwa pod Chocimiem.jpg | image_size = 300 | caption = Józef Brandt: ''Bitka pri Hotinu'' | date = 2. september – 9. oktober 1621 | place = okolica [[Hotin]]a (zdaj [[Ukrajina]]) | combatant1 = [[Republika obeh narodov]]<br />[[Zaporoški kozaki]] | combatant2 = [[Osmansko cesarstvo]]<br />[[Krimski kanat]]<br />[[Budžaška horda]]<br />[[Kneževina Transilvanija|Transilvanija]]<br />[[Vlaška]]<br />[[Moldavija]] | commander1 = veliki hetman [[Jan Karol Chodkiewicz]] (umrl naravne smrti)<br />general Stanisław Lubomirski<br />prestolonaslednik [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]]<br />Petro Sahajdačni (ranjen)<br />Ivan Sirko | commander2 = [[sultan]] [[Osman II.]]<br />[[veliki vezir]] Ohrili Husein Paša<br />Kan Temir<br /> Džanibek Giraj | strength1 = {{ubl|25.000<ref name=Frost>{{Cite book |last1=Frost |first1=Robert I. |title= After the Deluge: Poland-Lithuania and the Second Northern War, 1655-1660| publisher=Cambridge University Press| year=2004 |pages= 13}}</ref> poljsko-litovskih vojakov:|{{*}}4.800 litovskih pešcev<ref name=Sliesoriūnas>{{Cite book |last1=Sliesoriūnas |first1=Gintautas |title=Lietuvos Istorija |publisher=Lietuvos Istorijos Institutas |year=2015 |volume = 6|pages=182}}</ref>|{{*}}3.500 litovskih konjenikov<ref name= Sliesoriūnas/>|20.000–25.000 zaporoških kozakov<ref name=Frost/>}} | strength2 = 120.000–160.000 osmanskih vojakov<ref name="google.com.au">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=KDrwwl5LbhYC&q=bitwa+pod+chocimiem+160,000|title=Encyklopedya polska|date=11 April 2019|publisher=Nakl. Polskiej Akademii Umiejetnosci; skl. gl. w ksieg.: Gebethner i Wolff}}</ref> in Tatarov,<br> 13.000 Moldavcev in Vlahov<ref name=Podhorodecki>{{Cite book|last=Podhorodecki|first=Leszek|title=Chocim 1621|publisher=MON|year=1988|series=Historyczne bitwy}}</ref><br> 34.825 vojakov redne vojske:<ref name="tarih">{{cite book|title=(Ottoman Turkish) (Ottoman campaign register/logbook) TÂRİH-İ KAMANİÇE (metin)|pages=33|url=http://ekitap.kulturturizm.gov.tr/Eklenti/10727,metinpdf.pdf?0|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20161031212409/http://ekitap.kulturturizm.gov.tr/Eklenti/10727%2Cmetinpdf.pdf?0|archive-date=31 October 2016}}</ref> <br /> ~18.000 [[janičar]]jev,<br /> ~1.800 džebekov,<br /> ~1.300 topničarjev, <br /> ~13.000 konjenikov | casualties1 = 14.000 mrtvih<ref name="Davies99">Brian Davies, ''Warfare, State and Society on the Black Sea Steppe, 1500–1700'', (Routledge, 2007), str. 99</ref> | casualties2 = 40.000–80.000 mrtvih<ref name="Davies99" /><ref name=":1">Kotlyar; Lymar, Yuriy; Marharyta (2023). "Ukrainian Shield in Defense of European Civilization: Chronology and Periodization"</ref> | campaignbox = | territory = osmanska vojska se je zaradi velikih izgub in prihajajoče zime umaknila iz Hotina }} '''Hotinska bitka''' ali '''hotinska vojna'''<ref>{{Cite journal|title = The European tributary states of the Ottoman Empire in the sixteenth and seventeenth centuries|journal = Choice|date = 2014-05-01|volume = 51|issue = 9|first = Kelly Robert|last = DeVries}}</ref> ([[Turščina|turško]]: Hotin Muharebesi) je bila kombinacija obleganja in niz bitk, ki so potekale od 2. septembra do 9. oktobra 1621 med poljsko-litovsko [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]] pod poveljstvom velikega litovskega hetmana [[Jan Karol Chodkiewicz|Jana Karola Chodkiewicza]] in napadajočo osmansko cesarsko vojsko pod vodstvom sultana [[Osman II.|Osmana II.]] Obleganje je bilo ustavljeno pred prvim jesenskim snegom. 9. oktobra so Osmani zaradi zaradi prihajajopče zime in velikih izgub med neuspelimi napadi na utrdbe opustili obleganje in bitka se je končala z zmago poljske, litovske in kozaške vojske. Chodkiewicz je umrl 24. septembra 1621, malo pred odhodom napadalcev. ==Ime== Mesto Hotin so osvojile in mu vladale številne države, kar je povzročilo številne spremembe imena: ukrajinsko Хотин, poljsko Chocim, romunsko Hotin in turško Hotin. Zlasti v poljščini se omenjajo tudi druga imena. ==Predigra== === Napetosti med Poljsko–Litvo in Osmanskim cesarstvom === Konec 16. in začetek 17. stoletja so se magnati poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] vmešavali v notranje zadeve [[Kneževina Moldavija|Kneževine Moldavije]], ki je bila od osvojitve [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmeda II.]] v 15. stoletju vazalna država Osmanskega cesarstva. Odnose so še bolj zaostrili nenehni vpadi ukrajinskih kozakov, takrat uradno podložnikov Republike obeh narodov. Medtem je v Evropi divjala [[tridesetletna vojna]]. Republike obeh narodov je bila v to vojno relativno malo vpletena, a je poljski kralj [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] kljub temu poslal [[Habsburžani|Habsburžanom]] na pomoč svojo elitno in okrutno najemniško enoto [[Lisovčiki]]. [[Ferdinand II. Habsburški]] je bil namreč njegov bratranec. Sigismund sam je leta 1619 v bitki pri Humennéju premagal transilvanskega kneza [[Jurij II. Rákóczi|Jurija Rákóczija]]. [[Gabriel Bethlen]], vladajoči [[Transilvanija|transilvanski]] knez, je sultana Osmana II. prosil za pomoč. Sultan se je prošnji ugodil in se z veliko vojsko odpravil na kazenski pohod proti Republiki obeh narodov. ===Kampanja leta 1620=== 20. septembra 1620 je osmanska vojska pod poveljstvom guvernerja Očakova Iskenderja Paše v bitki pri Cecori premagala poljsko-litivsko vojsko, ujela Stanislava Koniecpolskega in obglavila Stanislava Żółkiewskega.<ref name="Davies">Davies, N., 2005, God's Playground, Vol. 1, New York: Columbia University Press, {{ISBN|9780231128179}}</ref>{{rp|347}} Iskender Paša je na Poljsko poslal Tatare, ki so opustošili južno Poljsko.<ref name="shaw">Shaw, Stanford J. (1976). ''History of the Ottoman Empire and Modern Turkey'', Vol. 1. Cambridge University Press, str. 191–192</ref> Kampanja je bila čez zimo prekinjena in se spomladi nadaljavala. ===Kampanja leta 1621=== [[Slika:‘Osmān II and the army proceeding for the Hotin campaign, TPML, H. 1124, 53b-54a.jpg|thumb|350px|Osman II. in osmanske vojska na pohodu proti Hotinu (Şehnāme-i Nādirī, TPML, H. 1124, 53b-54a)<ref name="YO">{{cite book |last1=Yıldız |first1=Özlem |title=The Sultan and his commanders: representations of ideal leadership in the Şehname-i Nadiri |date=1 January 2017 |publisher=Sabancı University |page=119 |url=https://www.academia.edu/90820452/The_Sultan_and_his_commanders_representations_of_ideal_leadership_in_the_%C5%9Eehname_i_Nadiri}}</ref>]] ====Osmanske sile==== Aprila 1621 je iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]] in [[Odrin]]a proti poljski meji krenila vojska 120.000–160.000 vojakov<ref name="google.com.au"/><ref name=Podhorodecki/> pod poveljstvom [[Osman II.|Osmana II.]] Osmanski strani sta se v bitki pridružila Kan Temir iz [[Budžaška horda|Budžaške horde]] in krimski kan Džanibek Girej. Približno 25 % osmanskih sil so sestavljali kontingenti iz njihovih vazalnih držav - Tatari, Moldavci in Vlahi, skupaj približno 13.000 vojakov. Osmanska vojska je imela približno 66 težkih topov. Ko so Osmani prodrli približno do [[Iași]]ja, so vojakom razdelili plače (''bahşiş'').<ref name="tarih" /> V vojski je bilo 34.825 rednih vojakov (''kapikulu'') ki so prejeli po 1.000 akč.<ref name="tarih" /> ====Sile Republike obeh narodov==== Medtem se je sejm Republike obeh narodov, pretresen zaradi lanskega poraza, strinjal z zvišanjem davkov in financiranjem večje vojske ter z rekrutiranjem velikega števila kozakov. Poveljnik poljsko-litovskih sil, veliki litovski hetman [[Jan Karol Chodkiewicz]], je septembra 1621 prečkal reko [[Dnester]] s približno 20.000 do 35.000 vojaki, ki jim se je pridružilo 10.000 vojakov pod vodstvom bodočega poljskega kralja, kneza [[Vladislav IV. Poljski |Vladislava Vase]].<ref name="Hrushevsky">Hrushevsky, M., 1999, The History of the Ukrainian Cossacks, Vol. 1, The Cossack Age to 1625, Edmonton: Canadian Institute of Ukrainian Studies Press, {{ISBN|1895571286}}</ref>{{rp|369}} Njegova vojska je štela 30.000 mož, 18.000 konjenikov in 12.000 pešcev. V zavezniški kozaški vojski pod poveljstvom [[ataman]]a Petra Konaševiča-Sahajdačnega je bilo 25.000–40.000 vojakov, večinoma pešcev,<ref name=Hrushevsky/>{{rp|368}} z okoli 22 topovi.<ref name=Hrushevsky/>{{rp|369}} ==Bitka== === Poljsko-litovski načrti === [[Slika:Hotin seferi 1621 hotin campaign map.png|thumbnail|250px| Pot osmanske vojske proti Hotinu, ki so ga dosegli 2. septembra 1621]] [[Slika:Battle of Chocim 1621.gif|thumb|250px|right| Sodobna risba bojnih položajev napadalcev in branilcev]] Poljsko-litovska vojska je okoli 24. avgusta prispela pred trdnajvo Hotin in se začela utrjevati, da bi ustavila pohod osmanske vojske.<ref name="Tucker"/>{{rp|570}} Obramba je bila globoka z več utrdbami pred glavno obrambo tabora. Utrdbe so imele polkrožno obliko in bile zasnovane tako, da so omogočale protinapade konjenice. Branilci so se zanašali zlasti na svoje elitne [[huzar]]je in [[Kozaki|kozak]]e. Za samo trdnjavo je bila reka Dnester. Desnemu krilu branilcev je poveljeval hetman Chodkiewicz, sredini princ Vladislav in levemu regimentarz Lubomirski. Pred glavno obrambno črto sta bila postavljena utrjena tabora kozakov in najemnikov, slavnih [[Lisovčiki|lisovčikov]]. ====Prvi osmanski in kozaški spopadi==== 27. avgusta je kozaški konjeniški odred izvedel samomorilski napad na Osmane in zadržal bližajoče se osmanske sile. Žrtve na osmanski strani so bile nekajkrat večje kot na kozaški, vendar so bili kozaki skoraj uničeni. 31. avgusta je osmanska konjenica napadla kozaške sile zunaj tabora. Osmani so poskušali razkropiti kozake in jih odrezati od glavnih poljsko-litovskih sil, vendar jim to ni uspelo. Do 2. septembra je prispela glavnina osmanske vojske, obleganje pa se je začelo dan potem, ko so se kozaki pridružili poljskemu taboru.<ref name=Hrushevsky/>{{rp|368}} ===Obleganje=== ====Osmanski napadi==== 2. septembra so Osmani poskušali vdreti v nedokončani kozaški tabor, vendar so kozaki, okrepljeni s poljsko-litovsko vojsko, obdržali svoje položaje. 3. septembra so Osmani napadli Lubomirskega in tudi ta napad je bil odbit. Popoldne so Osmani z veliko vojsko napadli kozaški tabor. Vnel se je srdit boj, v katerem so bili Osmani odbiti. Kozaki so nato zasledovali Osmane v njihov tabor in se v mraku vrnili z bogatim plenom. Naslednji dan, 4. septembra, so Osmani ponovno poskušali prevzeti kozaški tabor, vendar jim je spet spodletelo. V protinapadu je branilcem uspelo uničiti več osmanskih topov na njihovih položajih.<ref name=Hrushevsky/>{{rp|369}} Izkušene poljsko-litovske sile so se lahko uprirale osmanskim napadom, ker so imeli nasprotniki preveč konjenikov in preveč neizkušenih topničarjev, da bi bili učinkoviti. 7. septembra so osmanske čete štirikrat napadle kozaški tabor in bile vsakič odbite. Opoldne so osmanski vojaki vdrli v poljsko-litovski tabor, ki do takrat še ni bil napaden. Janičarji so izkoristili pomanjkanje budnosti spečih Poljakov, napadli njihov desni bok, vdrli v poljske okope in ubili približno sto pešakov. Janičarji so bili nato odbiti, vendar so branilci pričakovali nov val napadov. 8. septembra so janičarji in tatarske čete napadle kozaški konvoj. Kozaki so sovražniku dovolili, da se je jim je približal, potem pa so začeli nanj streljati z mušketami. Osmani in Tatari so bili zaradi velikih izgub prisiljeni na umik. V neuspelem napadu je umrlo približno 3.000 janičarjev.<ref name=":0">{{cite book|author=Sobchenko Ivan Sergeevich|title=Kosh Otaman of Zaporozhian Sich I.D. Sirko (In Russian)|url=https://www.rulit.me/author/sobchenko-ivan-sergeevich/koshevoj-ataman-zaporozhskoj-sechi-i-d-serko-download-603254.html|year=2020|location=Moscow|publisher=Ваш формат|page=8}}</ref> === Protinapad branilcev=== Naslednjemu napadu okoli 10.000 Osmanov se je zoperstavil Chodkiewicz s tremi huzarskimi in enim konjeniškim polkom, skupaj med 600 in 650 možmi. Spahije protinapada niso mogli prenesti in so se kaotično umaknili. Chodkiewicz jih je s svojo konjenico zasledoval do tabora. Osmanske izgube so znašale več kot 500 ubitih, poljsko-litovske pa 30 ubitih. Neuspeli napad z veliko žrtvami je močno vplival na moralo osmanske vojske.<ref>Sikora, Radosław. ''Wojskowość polska w dobie wojny polsko-szwedzkiej 1626-1629. Kryzys mocarstwa'', Sorus, Poznań 2005, {{ISBN|83-89949-09-1}}</ref> 10. septembra je Chodkiewicz predlagal nočni napad. Napad je bil načrtovan za noč z 12. na 13. september, a je tik pred napadom začelo močno deževati in akcija je bila odpovedana. ====Nadaljevanje osmanskih napadov==== [[Slika:Ottoman-Polish battle during the Hotin campaign, TPML, H. 1124, 67b-68a.jpg|thumb|350px|Bitka med Osmani in branilci (''[[Şehnāme-i Nādirī]]'', TPML, H. 1124, 67b-68a).<ref>{{cite book |last1=Yıldız |first1=Özlem |title=The Sultan and his commanders: representations of ideal leadership in the Şehname-i Nadiri |date=1 January 2017 |publisher=Sabancı University |page=121 |url=https://www.academia.edu/90820452/The_Sultan_and_his_commanders_representations_of_ideal_leadership_in_the_%C5%9Eehname_i_Nadiri}}</ref>]] Po več neuspešnih napadih z velikimi izgubami v prvem tednu obleganja so Osmani poskušali zavzeti trdnjavo tako, da so prekinili oskrbo in okrepitve ter počakali, da lakota in bolezen omehčata branilce.<ref name="Hrushevsky" />{{rp|370}} Do 14. septembra so čez Dnester zgradili začasen most, ki je preprečil oskrbovanje trdnjave po reki in komunikacijo s sosednjo trdnjavo Kamjanec-Podilski. Omogočil jim je tudi premestitev nekaj topov na drugi breg reke in obstreljujevanje trdnjave od zadaj. Osmanski napad 15. septembra je bil ponovno odbit. ====Napad kozakov==== Ponoči 18. septembra so kozaki vdrli v osmanski tabor ob Dnestru. Napad je bil uspešen in Osmani so utrpeli velike izgube. Podoben napad se je zgodil v noči z 21. na 22. september. Tokrat je bil cilj stan Ohrilija Huseina Paše, ki je bil skoraj ujet. Vsa ta dejanja so dvignila moralo branilcev.<ref name=Hrushevsky/>{{rp|371}} ====Zadnji napadi==== Četudi so bili branilci oslabljeni, Osmani niso uspeli zlomiti njihove morale. Pomanjkanje hrane in zalog ni pestilo samo branilcev, saj so imeli podobne težave tudi napadalci. 24. septembra, nekaj dni pred koncem obleganja, je ostareli veliki hetman Chodkiewicz umrl zaradi izčrpanosti in bolezni.<ref name="Tucker" />{{rp|570}} Poveljstvo nad poljskimi silami je 23. septembra prevzel njegov namestnik, regimentarz Stanislav Lubomirski. 25. septembra je Lubomirski svojim oslabljenim silam ukazal, naj se umaknejo in zasedejo krajšo obrambno linijo. Med umikom so jih napadli Osmani v upanju, da bo umik neorganiziran, a jim je tudi ta napad spodletel. Zadnji napad so sprožili 28. septembra, potem pa so napadi prenehali.<ref name="Hrushevsky" />{{rp|372}} Prihajajoča zima, izguba 40.000–80.000 mož v bitkah, splošna izčrpanost vojske in primanjkovanje zalog, domnevno tudi bolezen, so Osmana II. prisilili, da je sprejel prošnjo branilcev za začetek pogajanj.<ref name=":1"/><ref name=":0"/><ref name=Tucker>Tucker, S.C., editor, 2010, A Global Chronology of Conflict, Vol. Two, Santa Barbara: ABC-CLIO, LLC, {{ISBN|9781851096671}}</ref>{{rp|570}} Stanje branilcev je bilo kritično, saj so tudi oni ostali skoraj brez zalog. Legenda pravi, da jim je ostal samo še en sod smodnika. ==Posledice== [[Slika:Chodkiewicz death.JPG|thumb|250px| Franciszek Smuglewicz (1806): ''Chodkiewiczeva smrt'']] Hotinski mirovni sporazum je bil podpisan 9. oktobra 1621.<ref name=Hrushevsky/>{{rp|373}} Nekatere določbe so bile v prid Republiki obeh narodov, vendar je tudi Osmansko cesarstvo dobilo, kar je želelo. Ozemeljski sprememb ni bilo. Potrjena je bila meja med Republiko in Osmanskim cesarstvom na reki Dnester, Republika pa je priznal osmansko suverenost nad [[Kneževina Moldavija|Moldavijo]]. Tako v Republiki kot med kozaki so zaustavitev ogromne osmanske vojske slavili kot veliko zmago. Sultan Osman II. ni bil zadovoljen z izidom bitke in je krivdo zanjo pripisal janičarjem. Janičarsko vojsko je nameraval posodobiti, vendar so njegovim načrtom za modernizacijo nasprotovali prav tradicionalno misleči janičarji. To nasprotovanje je leta 1622 povzročilo upor janičarjev, v katerem je bil Osman II. odstavljen in ubit.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id%3DtYIxK0Mo1wwC%26pg%3DPA9 |title=The Ottoman Empire 1326-1699 - Stephen Turnbull - Google Boeken |access-date=2016-02-07 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140704042446/http://books.google.com/books?id=tYIxK0Mo1wwC |archive-date=4 July 2014}}</ref> Potem ko je Republika obeh narodov v bitki izgubila velikega hetmana Chodkiewicza, je kmalu zatem izgubila še eno od svojih najpomembnejših vojaških osebnosti zgodnjega 17. stoletja, hetmana registriranih kozakov Petra Konaševiča-Sahajdačnega, ki si ni opomogel od poškodb v bojih in je nekaj mesecev pozneje umrl. ==Rezultat== Številni viri menijo, da je bila bitka poljsko-litovsko-kozaška zmaga,<ref>{{Cite book |last=Plokhy |first=Serhii |title=The Cossacks and Religion in Early Modern Ukraine |publisher=Oxford University Press |year=2001 |page=93 |quote=}}</ref> drugi pa jo opisujejo kot zastoj.<ref>Ágoston, Gábor & Masters, Bruce A. (2009). Encyclopedia of the Ottoman Empire. Infobase, str. 446</ref><ref>Shaw, Stanford J. (1976). History of the Ottoman Empire and Modern Turkey, Vol. 1. Cambridge University Press, str. 191–192</ref><ref>Sakaoğlu, Necdet (1999). Bu Mülkün Sultanları: 36 Osmanlı Padişahı (The Sultans of this Realm: 36 Ottoman Sultans), str. 214</ref><ref>Plokhy, Serhii (2015). The Gates of Europe: A History of Ukraine. Penguin Random House, str. 101</ref><ref>Grygorieva, Tetiana (2021). Eastern European History Review, Vol. 4, str. 186</ref> ==Kulturni vpliv== Bitka pri Hotinu je bila do takrat največja bitka v zgodovini poljske republike in je bila razglašena za veliko zmago nad "pogani". Med poročili o bitki je precej enostransko poročilo v delu Wacława Potockega ''Transakcja wojny chocimskiej'' (''Napredek hotimske vojne'')<ref name=Davies/>{{rp|347}} napisanem v obdobju 1669–1672. Poročilo je temeljilo na manj znanem ''Commentariorum Chotinensis belli libri tres'' (''Komentar hotimske vojne v treh zvezkih''), dnevniku Jakuba Sobieskega, objavljenega leta 1646, in drugih, zdaj izgubljeni virih. [[Slika:Defending the Polish banner at Chocim, by Juliusz Kossak, 1892.jpg|thumb|250px|right| Juliusz Kossak (1892): ''Obramba poljskega prapora v Hotinu'']] Na osmanski strani je mladi sultan Osman II. javno izjavil, da je rezultat te bitke osmanska zmaga nad "džavri". Ko se je 27. decembra 1621 vrnil v Konstantinopel, je vstopil v zmagovalni procesiji. Zmaga se je slavila tri dni.<ref name="sakaoglu">N. Sakaoglu (1999). Bu Mulkun Sultanlari (Sultani tega kraljestva), Istanbul:Oglak {{ISBN|975-329-299-6}}. str. 224 (v turščini)</ref> Sicer pa je bil mladi sultan osebno zelo nezadovoljen z izidom bitke in vedenjem svojih elitnih čet, janičarjev. Začel je uvajati ukrepe za reformo osmanske vojske, kar je maja 1622 v Konstantinoplu privedel do upora vojske, učencev [[Medresa|medrese]] (verske šole) in bogatih trgovcev. Voditeljem drhali je na koncu uspelo odstaviti sultana in ga ubiti.<ref name="shaw">str. 192–3</ref> Star je bil komaj sedemnajst let. Njegova smrt je eden od dogodkov, o katerih so največ pisali osmanski zgodovinarji. Pogosto se pojavlja tudi v osmanski dvorni in ljudski književnosti. V kavarnah v [[Carigrad|Istanbul]]u so javni pripovedovalci do konca 19. stoletja pripovedovali zgodbe, mnoge v pesniški obliki, o podvigih mladega Osmana, vključno s Hotinom, in njegovi tragični smrti.<ref name="sakaoglu"/> Bitka pri Hotinu je na grobu neznanega vojaka v [[Varšava|Varšavi]] obeležena z napisom "CHOCIM 2 IX - 9 X 1621/10 - 11 XI 1673". ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bitke]] [[Kategorija:Leto 1621]] kcpp0my04qv6zy68apx0rdq0om24q90 6657755 6657744 2026-04-09T07:56:53Z Octopus 13285 /* Kulturni vpliv */ ref 6657755 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Hotinska bitka (1621) | partof = vojn moldavskih magnatov in poljsko-osmanske vojne (1620–1621) | image = Józef Brandt, Bitwa pod Chocimiem.jpg | image_size = 300 | caption = Józef Brandt: ''Bitka pri Hotinu'' | date = 2. september – 9. oktober 1621 | place = okolica [[Hotin]]a (zdaj [[Ukrajina]]) | combatant1 = [[Republika obeh narodov]]<br />[[Zaporoški kozaki]] | combatant2 = [[Osmansko cesarstvo]]<br />[[Krimski kanat]]<br />[[Budžaška horda]]<br />[[Kneževina Transilvanija|Transilvanija]]<br />[[Vlaška]]<br />[[Moldavija]] | commander1 = veliki hetman [[Jan Karol Chodkiewicz]] (umrl naravne smrti)<br />general Stanisław Lubomirski<br />prestolonaslednik [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]]<br />Petro Sahajdačni (ranjen)<br />Ivan Sirko | commander2 = [[sultan]] [[Osman II.]]<br />[[veliki vezir]] Ohrili Husein Paša<br />Kan Temir<br /> Džanibek Giraj | strength1 = {{ubl|25.000<ref name=Frost>{{Cite book |last1=Frost |first1=Robert I. |title= After the Deluge: Poland-Lithuania and the Second Northern War, 1655-1660| publisher=Cambridge University Press| year=2004 |pages= 13}}</ref> poljsko-litovskih vojakov:|{{*}}4.800 litovskih pešcev<ref name=Sliesoriūnas>{{Cite book |last1=Sliesoriūnas |first1=Gintautas |title=Lietuvos Istorija |publisher=Lietuvos Istorijos Institutas |year=2015 |volume = 6|pages=182}}</ref>|{{*}}3.500 litovskih konjenikov<ref name= Sliesoriūnas/>|20.000–25.000 zaporoških kozakov<ref name=Frost/>}} | strength2 = 120.000–160.000 osmanskih vojakov<ref name="google.com.au">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=KDrwwl5LbhYC&q=bitwa+pod+chocimiem+160,000|title=Encyklopedya polska|date=11 April 2019|publisher=Nakl. Polskiej Akademii Umiejetnosci; skl. gl. w ksieg.: Gebethner i Wolff}}</ref> in Tatarov,<br> 13.000 Moldavcev in Vlahov<ref name=Podhorodecki>{{Cite book|last=Podhorodecki|first=Leszek|title=Chocim 1621|publisher=MON|year=1988|series=Historyczne bitwy}}</ref><br> 34.825 vojakov redne vojske:<ref name="tarih">{{cite book|title=(Ottoman Turkish) (Ottoman campaign register/logbook) TÂRİH-İ KAMANİÇE (metin)|pages=33|url=http://ekitap.kulturturizm.gov.tr/Eklenti/10727,metinpdf.pdf?0|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20161031212409/http://ekitap.kulturturizm.gov.tr/Eklenti/10727%2Cmetinpdf.pdf?0|archive-date=31 October 2016}}</ref> <br /> ~18.000 [[janičar]]jev,<br /> ~1.800 džebekov,<br /> ~1.300 topničarjev, <br /> ~13.000 konjenikov | casualties1 = 14.000 mrtvih<ref name="Davies99">Brian Davies, ''Warfare, State and Society on the Black Sea Steppe, 1500–1700'', (Routledge, 2007), str. 99</ref> | casualties2 = 40.000–80.000 mrtvih<ref name="Davies99" /><ref name=":1">Kotlyar; Lymar, Yuriy; Marharyta (2023). "Ukrainian Shield in Defense of European Civilization: Chronology and Periodization"</ref> | campaignbox = | territory = osmanska vojska se je zaradi velikih izgub in prihajajoče zime umaknila iz Hotina }} '''Hotinska bitka''' ali '''hotinska vojna'''<ref>{{Cite journal|title = The European tributary states of the Ottoman Empire in the sixteenth and seventeenth centuries|journal = Choice|date = 2014-05-01|volume = 51|issue = 9|first = Kelly Robert|last = DeVries}}</ref> ([[Turščina|turško]]: Hotin Muharebesi) je bila kombinacija obleganja in niz bitk, ki so potekale od 2. septembra do 9. oktobra 1621 med poljsko-litovsko [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]] pod poveljstvom velikega litovskega hetmana [[Jan Karol Chodkiewicz|Jana Karola Chodkiewicza]] in napadajočo osmansko cesarsko vojsko pod vodstvom sultana [[Osman II.|Osmana II.]] Obleganje je bilo ustavljeno pred prvim jesenskim snegom. 9. oktobra so Osmani zaradi zaradi prihajajopče zime in velikih izgub med neuspelimi napadi na utrdbe opustili obleganje in bitka se je končala z zmago poljske, litovske in kozaške vojske. Chodkiewicz je umrl 24. septembra 1621, malo pred odhodom napadalcev. ==Ime== Mesto Hotin so osvojile in mu vladale številne države, kar je povzročilo številne spremembe imena: ukrajinsko Хотин, poljsko Chocim, romunsko Hotin in turško Hotin. Zlasti v poljščini se omenjajo tudi druga imena. ==Predigra== === Napetosti med Poljsko–Litvo in Osmanskim cesarstvom === Konec 16. in začetek 17. stoletja so se magnati poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] vmešavali v notranje zadeve [[Kneževina Moldavija|Kneževine Moldavije]], ki je bila od osvojitve [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmeda II.]] v 15. stoletju vazalna država Osmanskega cesarstva. Odnose so še bolj zaostrili nenehni vpadi ukrajinskih kozakov, takrat uradno podložnikov Republike obeh narodov. Medtem je v Evropi divjala [[tridesetletna vojna]]. Republike obeh narodov je bila v to vojno relativno malo vpletena, a je poljski kralj [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] kljub temu poslal [[Habsburžani|Habsburžanom]] na pomoč svojo elitno in okrutno najemniško enoto [[Lisovčiki]]. [[Ferdinand II. Habsburški]] je bil namreč njegov bratranec. Sigismund sam je leta 1619 v bitki pri Humennéju premagal transilvanskega kneza [[Jurij II. Rákóczi|Jurija Rákóczija]]. [[Gabriel Bethlen]], vladajoči [[Transilvanija|transilvanski]] knez, je sultana Osmana II. prosil za pomoč. Sultan se je prošnji ugodil in se z veliko vojsko odpravil na kazenski pohod proti Republiki obeh narodov. ===Kampanja leta 1620=== 20. septembra 1620 je osmanska vojska pod poveljstvom guvernerja Očakova Iskenderja Paše v bitki pri Cecori premagala poljsko-litivsko vojsko, ujela Stanislava Koniecpolskega in obglavila Stanislava Żółkiewskega.<ref name="Davies">Davies, N., 2005, God's Playground, Vol. 1, New York: Columbia University Press, {{ISBN|9780231128179}}</ref>{{rp|347}} Iskender Paša je na Poljsko poslal Tatare, ki so opustošili južno Poljsko.<ref name="shaw">Shaw, Stanford J. (1976). ''History of the Ottoman Empire and Modern Turkey'', Vol. 1. Cambridge University Press, str. 191–192</ref> Kampanja je bila čez zimo prekinjena in se spomladi nadaljavala. ===Kampanja leta 1621=== [[Slika:‘Osmān II and the army proceeding for the Hotin campaign, TPML, H. 1124, 53b-54a.jpg|thumb|350px|Osman II. in osmanske vojska na pohodu proti Hotinu (Şehnāme-i Nādirī, TPML, H. 1124, 53b-54a)<ref name="YO">{{cite book |last1=Yıldız |first1=Özlem |title=The Sultan and his commanders: representations of ideal leadership in the Şehname-i Nadiri |date=1 January 2017 |publisher=Sabancı University |page=119 |url=https://www.academia.edu/90820452/The_Sultan_and_his_commanders_representations_of_ideal_leadership_in_the_%C5%9Eehname_i_Nadiri}}</ref>]] ====Osmanske sile==== Aprila 1621 je iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]] in [[Odrin]]a proti poljski meji krenila vojska 120.000–160.000 vojakov<ref name="google.com.au"/><ref name=Podhorodecki/> pod poveljstvom [[Osman II.|Osmana II.]] Osmanski strani sta se v bitki pridružila Kan Temir iz [[Budžaška horda|Budžaške horde]] in krimski kan Džanibek Girej. Približno 25 % osmanskih sil so sestavljali kontingenti iz njihovih vazalnih držav - Tatari, Moldavci in Vlahi, skupaj približno 13.000 vojakov. Osmanska vojska je imela približno 66 težkih topov. Ko so Osmani prodrli približno do [[Iași]]ja, so vojakom razdelili plače (''bahşiş'').<ref name="tarih" /> V vojski je bilo 34.825 rednih vojakov (''kapikulu'') ki so prejeli po 1.000 akč.<ref name="tarih" /> ====Sile Republike obeh narodov==== Medtem se je sejm Republike obeh narodov, pretresen zaradi lanskega poraza, strinjal z zvišanjem davkov in financiranjem večje vojske ter z rekrutiranjem velikega števila kozakov. Poveljnik poljsko-litovskih sil, veliki litovski hetman [[Jan Karol Chodkiewicz]], je septembra 1621 prečkal reko [[Dnester]] s približno 20.000 do 35.000 vojaki, ki jim se je pridružilo 10.000 vojakov pod vodstvom bodočega poljskega kralja, kneza [[Vladislav IV. Poljski |Vladislava Vase]].<ref name="Hrushevsky">Hrushevsky, M., 1999, The History of the Ukrainian Cossacks, Vol. 1, The Cossack Age to 1625, Edmonton: Canadian Institute of Ukrainian Studies Press, {{ISBN|1895571286}}</ref>{{rp|369}} Njegova vojska je štela 30.000 mož, 18.000 konjenikov in 12.000 pešcev. V zavezniški kozaški vojski pod poveljstvom [[ataman]]a Petra Konaševiča-Sahajdačnega je bilo 25.000–40.000 vojakov, večinoma pešcev,<ref name=Hrushevsky/>{{rp|368}} z okoli 22 topovi.<ref name=Hrushevsky/>{{rp|369}} ==Bitka== === Poljsko-litovski načrti === [[Slika:Hotin seferi 1621 hotin campaign map.png|thumbnail|250px| Pot osmanske vojske proti Hotinu, ki so ga dosegli 2. septembra 1621]] [[Slika:Battle of Chocim 1621.gif|thumb|250px|right| Sodobna risba bojnih položajev napadalcev in branilcev]] Poljsko-litovska vojska je okoli 24. avgusta prispela pred trdnajvo Hotin in se začela utrjevati, da bi ustavila pohod osmanske vojske.<ref name="Tucker"/>{{rp|570}} Obramba je bila globoka z več utrdbami pred glavno obrambo tabora. Utrdbe so imele polkrožno obliko in bile zasnovane tako, da so omogočale protinapade konjenice. Branilci so se zanašali zlasti na svoje elitne [[huzar]]je in [[Kozaki|kozak]]e. Za samo trdnjavo je bila reka Dnester. Desnemu krilu branilcev je poveljeval hetman Chodkiewicz, sredini princ Vladislav in levemu regimentarz Lubomirski. Pred glavno obrambno črto sta bila postavljena utrjena tabora kozakov in najemnikov, slavnih [[Lisovčiki|lisovčikov]]. ====Prvi osmanski in kozaški spopadi==== 27. avgusta je kozaški konjeniški odred izvedel samomorilski napad na Osmane in zadržal bližajoče se osmanske sile. Žrtve na osmanski strani so bile nekajkrat večje kot na kozaški, vendar so bili kozaki skoraj uničeni. 31. avgusta je osmanska konjenica napadla kozaške sile zunaj tabora. Osmani so poskušali razkropiti kozake in jih odrezati od glavnih poljsko-litovskih sil, vendar jim to ni uspelo. Do 2. septembra je prispela glavnina osmanske vojske, obleganje pa se je začelo dan potem, ko so se kozaki pridružili poljskemu taboru.<ref name=Hrushevsky/>{{rp|368}} ===Obleganje=== ====Osmanski napadi==== 2. septembra so Osmani poskušali vdreti v nedokončani kozaški tabor, vendar so kozaki, okrepljeni s poljsko-litovsko vojsko, obdržali svoje položaje. 3. septembra so Osmani napadli Lubomirskega in tudi ta napad je bil odbit. Popoldne so Osmani z veliko vojsko napadli kozaški tabor. Vnel se je srdit boj, v katerem so bili Osmani odbiti. Kozaki so nato zasledovali Osmane v njihov tabor in se v mraku vrnili z bogatim plenom. Naslednji dan, 4. septembra, so Osmani ponovno poskušali prevzeti kozaški tabor, vendar jim je spet spodletelo. V protinapadu je branilcem uspelo uničiti več osmanskih topov na njihovih položajih.<ref name=Hrushevsky/>{{rp|369}} Izkušene poljsko-litovske sile so se lahko uprirale osmanskim napadom, ker so imeli nasprotniki preveč konjenikov in preveč neizkušenih topničarjev, da bi bili učinkoviti. 7. septembra so osmanske čete štirikrat napadle kozaški tabor in bile vsakič odbite. Opoldne so osmanski vojaki vdrli v poljsko-litovski tabor, ki do takrat še ni bil napaden. Janičarji so izkoristili pomanjkanje budnosti spečih Poljakov, napadli njihov desni bok, vdrli v poljske okope in ubili približno sto pešakov. Janičarji so bili nato odbiti, vendar so branilci pričakovali nov val napadov. 8. septembra so janičarji in tatarske čete napadle kozaški konvoj. Kozaki so sovražniku dovolili, da se je jim je približal, potem pa so začeli nanj streljati z mušketami. Osmani in Tatari so bili zaradi velikih izgub prisiljeni na umik. V neuspelem napadu je umrlo približno 3.000 janičarjev.<ref name=":0">{{cite book|author=Sobchenko Ivan Sergeevich|title=Kosh Otaman of Zaporozhian Sich I.D. Sirko (In Russian)|url=https://www.rulit.me/author/sobchenko-ivan-sergeevich/koshevoj-ataman-zaporozhskoj-sechi-i-d-serko-download-603254.html|year=2020|location=Moscow|publisher=Ваш формат|page=8}}</ref> === Protinapad branilcev=== Naslednjemu napadu okoli 10.000 Osmanov se je zoperstavil Chodkiewicz s tremi huzarskimi in enim konjeniškim polkom, skupaj med 600 in 650 možmi. Spahije protinapada niso mogli prenesti in so se kaotično umaknili. Chodkiewicz jih je s svojo konjenico zasledoval do tabora. Osmanske izgube so znašale več kot 500 ubitih, poljsko-litovske pa 30 ubitih. Neuspeli napad z veliko žrtvami je močno vplival na moralo osmanske vojske.<ref>Sikora, Radosław. ''Wojskowość polska w dobie wojny polsko-szwedzkiej 1626-1629. Kryzys mocarstwa'', Sorus, Poznań 2005, {{ISBN|83-89949-09-1}}</ref> 10. septembra je Chodkiewicz predlagal nočni napad. Napad je bil načrtovan za noč z 12. na 13. september, a je tik pred napadom začelo močno deževati in akcija je bila odpovedana. ====Nadaljevanje osmanskih napadov==== [[Slika:Ottoman-Polish battle during the Hotin campaign, TPML, H. 1124, 67b-68a.jpg|thumb|350px|Bitka med Osmani in branilci (''[[Şehnāme-i Nādirī]]'', TPML, H. 1124, 67b-68a).<ref>{{cite book |last1=Yıldız |first1=Özlem |title=The Sultan and his commanders: representations of ideal leadership in the Şehname-i Nadiri |date=1 January 2017 |publisher=Sabancı University |page=121 |url=https://www.academia.edu/90820452/The_Sultan_and_his_commanders_representations_of_ideal_leadership_in_the_%C5%9Eehname_i_Nadiri}}</ref>]] Po več neuspešnih napadih z velikimi izgubami v prvem tednu obleganja so Osmani poskušali zavzeti trdnjavo tako, da so prekinili oskrbo in okrepitve ter počakali, da lakota in bolezen omehčata branilce.<ref name="Hrushevsky" />{{rp|370}} Do 14. septembra so čez Dnester zgradili začasen most, ki je preprečil oskrbovanje trdnjave po reki in komunikacijo s sosednjo trdnjavo Kamjanec-Podilski. Omogočil jim je tudi premestitev nekaj topov na drugi breg reke in obstreljujevanje trdnjave od zadaj. Osmanski napad 15. septembra je bil ponovno odbit. ====Napad kozakov==== Ponoči 18. septembra so kozaki vdrli v osmanski tabor ob Dnestru. Napad je bil uspešen in Osmani so utrpeli velike izgube. Podoben napad se je zgodil v noči z 21. na 22. september. Tokrat je bil cilj stan Ohrilija Huseina Paše, ki je bil skoraj ujet. Vsa ta dejanja so dvignila moralo branilcev.<ref name=Hrushevsky/>{{rp|371}} ====Zadnji napadi==== Četudi so bili branilci oslabljeni, Osmani niso uspeli zlomiti njihove morale. Pomanjkanje hrane in zalog ni pestilo samo branilcev, saj so imeli podobne težave tudi napadalci. 24. septembra, nekaj dni pred koncem obleganja, je ostareli veliki hetman Chodkiewicz umrl zaradi izčrpanosti in bolezni.<ref name="Tucker" />{{rp|570}} Poveljstvo nad poljskimi silami je 23. septembra prevzel njegov namestnik, regimentarz Stanislav Lubomirski. 25. septembra je Lubomirski svojim oslabljenim silam ukazal, naj se umaknejo in zasedejo krajšo obrambno linijo. Med umikom so jih napadli Osmani v upanju, da bo umik neorganiziran, a jim je tudi ta napad spodletel. Zadnji napad so sprožili 28. septembra, potem pa so napadi prenehali.<ref name="Hrushevsky" />{{rp|372}} Prihajajoča zima, izguba 40.000–80.000 mož v bitkah, splošna izčrpanost vojske in primanjkovanje zalog, domnevno tudi bolezen, so Osmana II. prisilili, da je sprejel prošnjo branilcev za začetek pogajanj.<ref name=":1"/><ref name=":0"/><ref name=Tucker>Tucker, S.C., editor, 2010, A Global Chronology of Conflict, Vol. Two, Santa Barbara: ABC-CLIO, LLC, {{ISBN|9781851096671}}</ref>{{rp|570}} Stanje branilcev je bilo kritično, saj so tudi oni ostali skoraj brez zalog. Legenda pravi, da jim je ostal samo še en sod smodnika. ==Posledice== [[Slika:Chodkiewicz death.JPG|thumb|250px| Franciszek Smuglewicz (1806): ''Chodkiewiczeva smrt'']] Hotinski mirovni sporazum je bil podpisan 9. oktobra 1621.<ref name=Hrushevsky/>{{rp|373}} Nekatere določbe so bile v prid Republiki obeh narodov, vendar je tudi Osmansko cesarstvo dobilo, kar je želelo. Ozemeljski sprememb ni bilo. Potrjena je bila meja med Republiko in Osmanskim cesarstvom na reki Dnester, Republika pa je priznal osmansko suverenost nad [[Kneževina Moldavija|Moldavijo]]. Tako v Republiki kot med kozaki so zaustavitev ogromne osmanske vojske slavili kot veliko zmago. Sultan Osman II. ni bil zadovoljen z izidom bitke in je krivdo zanjo pripisal janičarjem. Janičarsko vojsko je nameraval posodobiti, vendar so njegovim načrtom za modernizacijo nasprotovali prav tradicionalno misleči janičarji. To nasprotovanje je leta 1622 povzročilo upor janičarjev, v katerem je bil Osman II. odstavljen in ubit.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id%3DtYIxK0Mo1wwC%26pg%3DPA9 |title=The Ottoman Empire 1326-1699 - Stephen Turnbull - Google Boeken |access-date=2016-02-07 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140704042446/http://books.google.com/books?id=tYIxK0Mo1wwC |archive-date=4 July 2014}}</ref> Potem ko je Republika obeh narodov v bitki izgubila velikega hetmana Chodkiewicza, je kmalu zatem izgubila še eno od svojih najpomembnejših vojaških osebnosti zgodnjega 17. stoletja, hetmana registriranih kozakov Petra Konaševiča-Sahajdačnega, ki si ni opomogel od poškodb v bojih in je nekaj mesecev pozneje umrl. ==Rezultat== Številni viri menijo, da je bila bitka poljsko-litovsko-kozaška zmaga,<ref>{{Cite book |last=Plokhy |first=Serhii |title=The Cossacks and Religion in Early Modern Ukraine |publisher=Oxford University Press |year=2001 |page=93 |quote=}}</ref> drugi pa jo opisujejo kot zastoj.<ref>Ágoston, Gábor & Masters, Bruce A. (2009). Encyclopedia of the Ottoman Empire. Infobase, str. 446</ref><ref>Shaw, Stanford J. (1976). History of the Ottoman Empire and Modern Turkey, Vol. 1. Cambridge University Press, str. 191–192</ref><ref>Sakaoğlu, Necdet (1999). Bu Mülkün Sultanları: 36 Osmanlı Padişahı (The Sultans of this Realm: 36 Ottoman Sultans), str. 214</ref><ref>Plokhy, Serhii (2015). The Gates of Europe: A History of Ukraine. Penguin Random House, str. 101</ref><ref>Grygorieva, Tetiana (2021). Eastern European History Review, Vol. 4, str. 186</ref> ==Kulturni vpliv== Bitka pri Hotinu je bila do takrat največja bitka v zgodovini poljske republike in je bila razglašena za veliko zmago nad "pogani". Med poročili o bitki je precej enostransko poročilo v delu Wacława Potockega ''Transakcja wojny chocimskiej'' (''Napredek hotimske vojne'')<ref name=Davies/>{{rp|347}} napisanem v obdobju 1669–1672. Poročilo je temeljilo na manj znanem ''Commentariorum Chotinensis belli libri tres'' (''Komentar hotimske vojne v treh zvezkih''), dnevniku Jakuba Sobieskega, objavljenega leta 1646, in drugih, zdaj izgubljeni virih. [[Slika:Defending the Polish banner at Chocim, by Juliusz Kossak, 1892.jpg|thumb|250px|right| Juliusz Kossak (1892): ''Obramba poljskega prapora v Hotinu'']] Na osmanski strani je mladi sultan Osman II. javno izjavil, da je rezultat te bitke osmanska zmaga nad "džavri". Ko se je 27. decembra 1621 vrnil v Konstantinopel, je vstopil v zmagovalni procesiji. Zmaga se je slavila tri dni.<ref name="sakaoglu">N. Sakaoglu (1999). Bu Mulkun Sultanlari (Sultani tega kraljestva), Istanbul:Oglak {{ISBN|975-329-299-6}}. str. 224 (v turščini)</ref> Sicer pa je bil mladi sultan osebno zelo nezadovoljen z izidom bitke in vedenjem svojih elitnih čet, janičarjev. Začel je uvajati ukrepe za reformo osmanske vojske, kar je maja 1622 v Konstantinoplu privedel do upora vojske, učencev [[Medresa|medrese]] (verske šole) in bogatih trgovcev. Voditeljem drhali je na koncu uspelo odstaviti sultana in ga ubiti.{{sfn|Shaw|1976|p=192-193}} Star je bil komaj sedemnajst let. Njegova smrt je eden od dogodkov, o katerih so največ pisali osmanski zgodovinarji. Pogosto se pojavlja tudi v osmanski dvorni in ljudski književnosti. V kavarnah v [[Carigrad|Istanbul]]u so javni pripovedovalci do konca 19. stoletja pripovedovali zgodbe, mnoge v pesniški obliki, o podvigih mladega Osmana, vključno s Hotinom, in njegovi tragični smrti.<ref name="sakaoglu"/> Bitka pri Hotinu je na grobu neznanega vojaka v [[Varšava|Varšavi]] obeležena z napisom "CHOCIM 2 IX - 9 X 1621/10 - 11 XI 1673". ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bitke]] [[Kategorija:Leto 1621]] 4tqrdx2t9rc3h16icv125j5wenmk2kz 6657757 6657755 2026-04-09T07:59:08Z Octopus 13285 /* Viri */ branje 6657757 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Hotinska bitka (1621) | partof = vojn moldavskih magnatov in poljsko-osmanske vojne (1620–1621) | image = Józef Brandt, Bitwa pod Chocimiem.jpg | image_size = 300 | caption = Józef Brandt: ''Bitka pri Hotinu'' | date = 2. september – 9. oktober 1621 | place = okolica [[Hotin]]a (zdaj [[Ukrajina]]) | combatant1 = [[Republika obeh narodov]]<br />[[Zaporoški kozaki]] | combatant2 = [[Osmansko cesarstvo]]<br />[[Krimski kanat]]<br />[[Budžaška horda]]<br />[[Kneževina Transilvanija|Transilvanija]]<br />[[Vlaška]]<br />[[Moldavija]] | commander1 = veliki hetman [[Jan Karol Chodkiewicz]] (umrl naravne smrti)<br />general Stanisław Lubomirski<br />prestolonaslednik [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]]<br />Petro Sahajdačni (ranjen)<br />Ivan Sirko | commander2 = [[sultan]] [[Osman II.]]<br />[[veliki vezir]] Ohrili Husein Paša<br />Kan Temir<br /> Džanibek Giraj | strength1 = {{ubl|25.000<ref name=Frost>{{Cite book |last1=Frost |first1=Robert I. |title= After the Deluge: Poland-Lithuania and the Second Northern War, 1655-1660| publisher=Cambridge University Press| year=2004 |pages= 13}}</ref> poljsko-litovskih vojakov:|{{*}}4.800 litovskih pešcev<ref name=Sliesoriūnas>{{Cite book |last1=Sliesoriūnas |first1=Gintautas |title=Lietuvos Istorija |publisher=Lietuvos Istorijos Institutas |year=2015 |volume = 6|pages=182}}</ref>|{{*}}3.500 litovskih konjenikov<ref name= Sliesoriūnas/>|20.000–25.000 zaporoških kozakov<ref name=Frost/>}} | strength2 = 120.000–160.000 osmanskih vojakov<ref name="google.com.au">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=KDrwwl5LbhYC&q=bitwa+pod+chocimiem+160,000|title=Encyklopedya polska|date=11 April 2019|publisher=Nakl. Polskiej Akademii Umiejetnosci; skl. gl. w ksieg.: Gebethner i Wolff}}</ref> in Tatarov,<br> 13.000 Moldavcev in Vlahov<ref name=Podhorodecki>{{Cite book|last=Podhorodecki|first=Leszek|title=Chocim 1621|publisher=MON|year=1988|series=Historyczne bitwy}}</ref><br> 34.825 vojakov redne vojske:<ref name="tarih">{{cite book|title=(Ottoman Turkish) (Ottoman campaign register/logbook) TÂRİH-İ KAMANİÇE (metin)|pages=33|url=http://ekitap.kulturturizm.gov.tr/Eklenti/10727,metinpdf.pdf?0|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20161031212409/http://ekitap.kulturturizm.gov.tr/Eklenti/10727%2Cmetinpdf.pdf?0|archive-date=31 October 2016}}</ref> <br /> ~18.000 [[janičar]]jev,<br /> ~1.800 džebekov,<br /> ~1.300 topničarjev, <br /> ~13.000 konjenikov | casualties1 = 14.000 mrtvih<ref name="Davies99">Brian Davies, ''Warfare, State and Society on the Black Sea Steppe, 1500–1700'', (Routledge, 2007), str. 99</ref> | casualties2 = 40.000–80.000 mrtvih<ref name="Davies99" /><ref name=":1">Kotlyar; Lymar, Yuriy; Marharyta (2023). "Ukrainian Shield in Defense of European Civilization: Chronology and Periodization"</ref> | campaignbox = | territory = osmanska vojska se je zaradi velikih izgub in prihajajoče zime umaknila iz Hotina }} '''Hotinska bitka''' ali '''hotinska vojna'''<ref>{{Cite journal|title = The European tributary states of the Ottoman Empire in the sixteenth and seventeenth centuries|journal = Choice|date = 2014-05-01|volume = 51|issue = 9|first = Kelly Robert|last = DeVries}}</ref> ([[Turščina|turško]]: Hotin Muharebesi) je bila kombinacija obleganja in niz bitk, ki so potekale od 2. septembra do 9. oktobra 1621 med poljsko-litovsko [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]] pod poveljstvom velikega litovskega hetmana [[Jan Karol Chodkiewicz|Jana Karola Chodkiewicza]] in napadajočo osmansko cesarsko vojsko pod vodstvom sultana [[Osman II.|Osmana II.]] Obleganje je bilo ustavljeno pred prvim jesenskim snegom. 9. oktobra so Osmani zaradi zaradi prihajajopče zime in velikih izgub med neuspelimi napadi na utrdbe opustili obleganje in bitka se je končala z zmago poljske, litovske in kozaške vojske. Chodkiewicz je umrl 24. septembra 1621, malo pred odhodom napadalcev. ==Ime== Mesto Hotin so osvojile in mu vladale številne države, kar je povzročilo številne spremembe imena: ukrajinsko Хотин, poljsko Chocim, romunsko Hotin in turško Hotin. Zlasti v poljščini se omenjajo tudi druga imena. ==Predigra== === Napetosti med Poljsko–Litvo in Osmanskim cesarstvom === Konec 16. in začetek 17. stoletja so se magnati poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] vmešavali v notranje zadeve [[Kneževina Moldavija|Kneževine Moldavije]], ki je bila od osvojitve [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmeda II.]] v 15. stoletju vazalna država Osmanskega cesarstva. Odnose so še bolj zaostrili nenehni vpadi ukrajinskih kozakov, takrat uradno podložnikov Republike obeh narodov. Medtem je v Evropi divjala [[tridesetletna vojna]]. Republike obeh narodov je bila v to vojno relativno malo vpletena, a je poljski kralj [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] kljub temu poslal [[Habsburžani|Habsburžanom]] na pomoč svojo elitno in okrutno najemniško enoto [[Lisovčiki]]. [[Ferdinand II. Habsburški]] je bil namreč njegov bratranec. Sigismund sam je leta 1619 v bitki pri Humennéju premagal transilvanskega kneza [[Jurij II. Rákóczi|Jurija Rákóczija]]. [[Gabriel Bethlen]], vladajoči [[Transilvanija|transilvanski]] knez, je sultana Osmana II. prosil za pomoč. Sultan se je prošnji ugodil in se z veliko vojsko odpravil na kazenski pohod proti Republiki obeh narodov. ===Kampanja leta 1620=== 20. septembra 1620 je osmanska vojska pod poveljstvom guvernerja Očakova Iskenderja Paše v bitki pri Cecori premagala poljsko-litivsko vojsko, ujela Stanislava Koniecpolskega in obglavila Stanislava Żółkiewskega.<ref name="Davies">Davies, N., 2005, God's Playground, Vol. 1, New York: Columbia University Press, {{ISBN|9780231128179}}</ref>{{rp|347}} Iskender Paša je na Poljsko poslal Tatare, ki so opustošili južno Poljsko.<ref name="shaw">Shaw, Stanford J. (1976). ''History of the Ottoman Empire and Modern Turkey'', Vol. 1. Cambridge University Press, str. 191–192</ref> Kampanja je bila čez zimo prekinjena in se spomladi nadaljavala. ===Kampanja leta 1621=== [[Slika:‘Osmān II and the army proceeding for the Hotin campaign, TPML, H. 1124, 53b-54a.jpg|thumb|350px|Osman II. in osmanske vojska na pohodu proti Hotinu (Şehnāme-i Nādirī, TPML, H. 1124, 53b-54a)<ref name="YO">{{cite book |last1=Yıldız |first1=Özlem |title=The Sultan and his commanders: representations of ideal leadership in the Şehname-i Nadiri |date=1 January 2017 |publisher=Sabancı University |page=119 |url=https://www.academia.edu/90820452/The_Sultan_and_his_commanders_representations_of_ideal_leadership_in_the_%C5%9Eehname_i_Nadiri}}</ref>]] ====Osmanske sile==== Aprila 1621 je iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]] in [[Odrin]]a proti poljski meji krenila vojska 120.000–160.000 vojakov<ref name="google.com.au"/><ref name=Podhorodecki/> pod poveljstvom [[Osman II.|Osmana II.]] Osmanski strani sta se v bitki pridružila Kan Temir iz [[Budžaška horda|Budžaške horde]] in krimski kan Džanibek Girej. Približno 25 % osmanskih sil so sestavljali kontingenti iz njihovih vazalnih držav - Tatari, Moldavci in Vlahi, skupaj približno 13.000 vojakov. Osmanska vojska je imela približno 66 težkih topov. Ko so Osmani prodrli približno do [[Iași]]ja, so vojakom razdelili plače (''bahşiş'').<ref name="tarih" /> V vojski je bilo 34.825 rednih vojakov (''kapikulu'') ki so prejeli po 1.000 akč.<ref name="tarih" /> ====Sile Republike obeh narodov==== Medtem se je sejm Republike obeh narodov, pretresen zaradi lanskega poraza, strinjal z zvišanjem davkov in financiranjem večje vojske ter z rekrutiranjem velikega števila kozakov. Poveljnik poljsko-litovskih sil, veliki litovski hetman [[Jan Karol Chodkiewicz]], je septembra 1621 prečkal reko [[Dnester]] s približno 20.000 do 35.000 vojaki, ki jim se je pridružilo 10.000 vojakov pod vodstvom bodočega poljskega kralja, kneza [[Vladislav IV. Poljski |Vladislava Vase]].<ref name="Hrushevsky">Hrushevsky, M., 1999, The History of the Ukrainian Cossacks, Vol. 1, The Cossack Age to 1625, Edmonton: Canadian Institute of Ukrainian Studies Press, {{ISBN|1895571286}}</ref>{{rp|369}} Njegova vojska je štela 30.000 mož, 18.000 konjenikov in 12.000 pešcev. V zavezniški kozaški vojski pod poveljstvom [[ataman]]a Petra Konaševiča-Sahajdačnega je bilo 25.000–40.000 vojakov, večinoma pešcev,<ref name=Hrushevsky/>{{rp|368}} z okoli 22 topovi.<ref name=Hrushevsky/>{{rp|369}} ==Bitka== === Poljsko-litovski načrti === [[Slika:Hotin seferi 1621 hotin campaign map.png|thumbnail|250px| Pot osmanske vojske proti Hotinu, ki so ga dosegli 2. septembra 1621]] [[Slika:Battle of Chocim 1621.gif|thumb|250px|right| Sodobna risba bojnih položajev napadalcev in branilcev]] Poljsko-litovska vojska je okoli 24. avgusta prispela pred trdnajvo Hotin in se začela utrjevati, da bi ustavila pohod osmanske vojske.<ref name="Tucker"/>{{rp|570}} Obramba je bila globoka z več utrdbami pred glavno obrambo tabora. Utrdbe so imele polkrožno obliko in bile zasnovane tako, da so omogočale protinapade konjenice. Branilci so se zanašali zlasti na svoje elitne [[huzar]]je in [[Kozaki|kozak]]e. Za samo trdnjavo je bila reka Dnester. Desnemu krilu branilcev je poveljeval hetman Chodkiewicz, sredini princ Vladislav in levemu regimentarz Lubomirski. Pred glavno obrambno črto sta bila postavljena utrjena tabora kozakov in najemnikov, slavnih [[Lisovčiki|lisovčikov]]. ====Prvi osmanski in kozaški spopadi==== 27. avgusta je kozaški konjeniški odred izvedel samomorilski napad na Osmane in zadržal bližajoče se osmanske sile. Žrtve na osmanski strani so bile nekajkrat večje kot na kozaški, vendar so bili kozaki skoraj uničeni. 31. avgusta je osmanska konjenica napadla kozaške sile zunaj tabora. Osmani so poskušali razkropiti kozake in jih odrezati od glavnih poljsko-litovskih sil, vendar jim to ni uspelo. Do 2. septembra je prispela glavnina osmanske vojske, obleganje pa se je začelo dan potem, ko so se kozaki pridružili poljskemu taboru.<ref name=Hrushevsky/>{{rp|368}} ===Obleganje=== ====Osmanski napadi==== 2. septembra so Osmani poskušali vdreti v nedokončani kozaški tabor, vendar so kozaki, okrepljeni s poljsko-litovsko vojsko, obdržali svoje položaje. 3. septembra so Osmani napadli Lubomirskega in tudi ta napad je bil odbit. Popoldne so Osmani z veliko vojsko napadli kozaški tabor. Vnel se je srdit boj, v katerem so bili Osmani odbiti. Kozaki so nato zasledovali Osmane v njihov tabor in se v mraku vrnili z bogatim plenom. Naslednji dan, 4. septembra, so Osmani ponovno poskušali prevzeti kozaški tabor, vendar jim je spet spodletelo. V protinapadu je branilcem uspelo uničiti več osmanskih topov na njihovih položajih.<ref name=Hrushevsky/>{{rp|369}} Izkušene poljsko-litovske sile so se lahko uprirale osmanskim napadom, ker so imeli nasprotniki preveč konjenikov in preveč neizkušenih topničarjev, da bi bili učinkoviti. 7. septembra so osmanske čete štirikrat napadle kozaški tabor in bile vsakič odbite. Opoldne so osmanski vojaki vdrli v poljsko-litovski tabor, ki do takrat še ni bil napaden. Janičarji so izkoristili pomanjkanje budnosti spečih Poljakov, napadli njihov desni bok, vdrli v poljske okope in ubili približno sto pešakov. Janičarji so bili nato odbiti, vendar so branilci pričakovali nov val napadov. 8. septembra so janičarji in tatarske čete napadle kozaški konvoj. Kozaki so sovražniku dovolili, da se je jim je približal, potem pa so začeli nanj streljati z mušketami. Osmani in Tatari so bili zaradi velikih izgub prisiljeni na umik. V neuspelem napadu je umrlo približno 3.000 janičarjev.<ref name=":0">{{cite book|author=Sobchenko Ivan Sergeevich|title=Kosh Otaman of Zaporozhian Sich I.D. Sirko (In Russian)|url=https://www.rulit.me/author/sobchenko-ivan-sergeevich/koshevoj-ataman-zaporozhskoj-sechi-i-d-serko-download-603254.html|year=2020|location=Moscow|publisher=Ваш формат|page=8}}</ref> === Protinapad branilcev=== Naslednjemu napadu okoli 10.000 Osmanov se je zoperstavil Chodkiewicz s tremi huzarskimi in enim konjeniškim polkom, skupaj med 600 in 650 možmi. Spahije protinapada niso mogli prenesti in so se kaotično umaknili. Chodkiewicz jih je s svojo konjenico zasledoval do tabora. Osmanske izgube so znašale več kot 500 ubitih, poljsko-litovske pa 30 ubitih. Neuspeli napad z veliko žrtvami je močno vplival na moralo osmanske vojske.<ref>Sikora, Radosław. ''Wojskowość polska w dobie wojny polsko-szwedzkiej 1626-1629. Kryzys mocarstwa'', Sorus, Poznań 2005, {{ISBN|83-89949-09-1}}</ref> 10. septembra je Chodkiewicz predlagal nočni napad. Napad je bil načrtovan za noč z 12. na 13. september, a je tik pred napadom začelo močno deževati in akcija je bila odpovedana. ====Nadaljevanje osmanskih napadov==== [[Slika:Ottoman-Polish battle during the Hotin campaign, TPML, H. 1124, 67b-68a.jpg|thumb|350px|Bitka med Osmani in branilci (''[[Şehnāme-i Nādirī]]'', TPML, H. 1124, 67b-68a).<ref>{{cite book |last1=Yıldız |first1=Özlem |title=The Sultan and his commanders: representations of ideal leadership in the Şehname-i Nadiri |date=1 January 2017 |publisher=Sabancı University |page=121 |url=https://www.academia.edu/90820452/The_Sultan_and_his_commanders_representations_of_ideal_leadership_in_the_%C5%9Eehname_i_Nadiri}}</ref>]] Po več neuspešnih napadih z velikimi izgubami v prvem tednu obleganja so Osmani poskušali zavzeti trdnjavo tako, da so prekinili oskrbo in okrepitve ter počakali, da lakota in bolezen omehčata branilce.<ref name="Hrushevsky" />{{rp|370}} Do 14. septembra so čez Dnester zgradili začasen most, ki je preprečil oskrbovanje trdnjave po reki in komunikacijo s sosednjo trdnjavo Kamjanec-Podilski. Omogočil jim je tudi premestitev nekaj topov na drugi breg reke in obstreljujevanje trdnjave od zadaj. Osmanski napad 15. septembra je bil ponovno odbit. ====Napad kozakov==== Ponoči 18. septembra so kozaki vdrli v osmanski tabor ob Dnestru. Napad je bil uspešen in Osmani so utrpeli velike izgube. Podoben napad se je zgodil v noči z 21. na 22. september. Tokrat je bil cilj stan Ohrilija Huseina Paše, ki je bil skoraj ujet. Vsa ta dejanja so dvignila moralo branilcev.<ref name=Hrushevsky/>{{rp|371}} ====Zadnji napadi==== Četudi so bili branilci oslabljeni, Osmani niso uspeli zlomiti njihove morale. Pomanjkanje hrane in zalog ni pestilo samo branilcev, saj so imeli podobne težave tudi napadalci. 24. septembra, nekaj dni pred koncem obleganja, je ostareli veliki hetman Chodkiewicz umrl zaradi izčrpanosti in bolezni.<ref name="Tucker" />{{rp|570}} Poveljstvo nad poljskimi silami je 23. septembra prevzel njegov namestnik, regimentarz Stanislav Lubomirski. 25. septembra je Lubomirski svojim oslabljenim silam ukazal, naj se umaknejo in zasedejo krajšo obrambno linijo. Med umikom so jih napadli Osmani v upanju, da bo umik neorganiziran, a jim je tudi ta napad spodletel. Zadnji napad so sprožili 28. septembra, potem pa so napadi prenehali.<ref name="Hrushevsky" />{{rp|372}} Prihajajoča zima, izguba 40.000–80.000 mož v bitkah, splošna izčrpanost vojske in primanjkovanje zalog, domnevno tudi bolezen, so Osmana II. prisilili, da je sprejel prošnjo branilcev za začetek pogajanj.<ref name=":1"/><ref name=":0"/><ref name=Tucker>Tucker, S.C., editor, 2010, A Global Chronology of Conflict, Vol. Two, Santa Barbara: ABC-CLIO, LLC, {{ISBN|9781851096671}}</ref>{{rp|570}} Stanje branilcev je bilo kritično, saj so tudi oni ostali skoraj brez zalog. Legenda pravi, da jim je ostal samo še en sod smodnika. ==Posledice== [[Slika:Chodkiewicz death.JPG|thumb|250px| Franciszek Smuglewicz (1806): ''Chodkiewiczeva smrt'']] Hotinski mirovni sporazum je bil podpisan 9. oktobra 1621.<ref name=Hrushevsky/>{{rp|373}} Nekatere določbe so bile v prid Republiki obeh narodov, vendar je tudi Osmansko cesarstvo dobilo, kar je želelo. Ozemeljski sprememb ni bilo. Potrjena je bila meja med Republiko in Osmanskim cesarstvom na reki Dnester, Republika pa je priznal osmansko suverenost nad [[Kneževina Moldavija|Moldavijo]]. Tako v Republiki kot med kozaki so zaustavitev ogromne osmanske vojske slavili kot veliko zmago. Sultan Osman II. ni bil zadovoljen z izidom bitke in je krivdo zanjo pripisal janičarjem. Janičarsko vojsko je nameraval posodobiti, vendar so njegovim načrtom za modernizacijo nasprotovali prav tradicionalno misleči janičarji. To nasprotovanje je leta 1622 povzročilo upor janičarjev, v katerem je bil Osman II. odstavljen in ubit.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id%3DtYIxK0Mo1wwC%26pg%3DPA9 |title=The Ottoman Empire 1326-1699 - Stephen Turnbull - Google Boeken |access-date=2016-02-07 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140704042446/http://books.google.com/books?id=tYIxK0Mo1wwC |archive-date=4 July 2014}}</ref> Potem ko je Republika obeh narodov v bitki izgubila velikega hetmana Chodkiewicza, je kmalu zatem izgubila še eno od svojih najpomembnejših vojaških osebnosti zgodnjega 17. stoletja, hetmana registriranih kozakov Petra Konaševiča-Sahajdačnega, ki si ni opomogel od poškodb v bojih in je nekaj mesecev pozneje umrl. ==Rezultat== Številni viri menijo, da je bila bitka poljsko-litovsko-kozaška zmaga,<ref>{{Cite book |last=Plokhy |first=Serhii |title=The Cossacks and Religion in Early Modern Ukraine |publisher=Oxford University Press |year=2001 |page=93 |quote=}}</ref> drugi pa jo opisujejo kot zastoj.<ref>Ágoston, Gábor & Masters, Bruce A. (2009). Encyclopedia of the Ottoman Empire. Infobase, str. 446</ref><ref>Shaw, Stanford J. (1976). History of the Ottoman Empire and Modern Turkey, Vol. 1. Cambridge University Press, str. 191–192</ref><ref>Sakaoğlu, Necdet (1999). Bu Mülkün Sultanları: 36 Osmanlı Padişahı (The Sultans of this Realm: 36 Ottoman Sultans), str. 214</ref><ref>Plokhy, Serhii (2015). The Gates of Europe: A History of Ukraine. Penguin Random House, str. 101</ref><ref>Grygorieva, Tetiana (2021). Eastern European History Review, Vol. 4, str. 186</ref> ==Kulturni vpliv== Bitka pri Hotinu je bila do takrat največja bitka v zgodovini poljske republike in je bila razglašena za veliko zmago nad "pogani". Med poročili o bitki je precej enostransko poročilo v delu Wacława Potockega ''Transakcja wojny chocimskiej'' (''Napredek hotimske vojne'')<ref name=Davies/>{{rp|347}} napisanem v obdobju 1669–1672. Poročilo je temeljilo na manj znanem ''Commentariorum Chotinensis belli libri tres'' (''Komentar hotimske vojne v treh zvezkih''), dnevniku Jakuba Sobieskega, objavljenega leta 1646, in drugih, zdaj izgubljeni virih. [[Slika:Defending the Polish banner at Chocim, by Juliusz Kossak, 1892.jpg|thumb|250px|right| Juliusz Kossak (1892): ''Obramba poljskega prapora v Hotinu'']] Na osmanski strani je mladi sultan Osman II. javno izjavil, da je rezultat te bitke osmanska zmaga nad "džavri". Ko se je 27. decembra 1621 vrnil v Konstantinopel, je vstopil v zmagovalni procesiji. Zmaga se je slavila tri dni.<ref name="sakaoglu">N. Sakaoglu (1999). Bu Mulkun Sultanlari (Sultani tega kraljestva), Istanbul:Oglak {{ISBN|975-329-299-6}}. str. 224 (v turščini)</ref> Sicer pa je bil mladi sultan osebno zelo nezadovoljen z izidom bitke in vedenjem svojih elitnih čet, janičarjev. Začel je uvajati ukrepe za reformo osmanske vojske, kar je maja 1622 v Konstantinoplu privedel do upora vojske, učencev [[Medresa|medrese]] (verske šole) in bogatih trgovcev. Voditeljem drhali je na koncu uspelo odstaviti sultana in ga ubiti.{{sfn|Shaw|1976|p=192-193}} Star je bil komaj sedemnajst let. Njegova smrt je eden od dogodkov, o katerih so največ pisali osmanski zgodovinarji. Pogosto se pojavlja tudi v osmanski dvorni in ljudski književnosti. V kavarnah v [[Carigrad|Istanbul]]u so javni pripovedovalci do konca 19. stoletja pripovedovali zgodbe, mnoge v pesniški obliki, o podvigih mladega Osmana, vključno s Hotinom, in njegovi tragični smrti.<ref name="sakaoglu"/> Bitka pri Hotinu je na grobu neznanega vojaka v [[Varšava|Varšavi]] obeležena z napisom "CHOCIM 2 IX - 9 X 1621/10 - 11 XI 1673". ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Dodatno branje== {{refbegin |2}} * Leszek Podhorodecki ''Wojna chocimska 1621 roku'', Wydawnictwo Literackie, 1979, {{ISBN|83-08-00146-7}} (v poljščini) * Janusz Pajewski, ''Buńczuk i koncerz: z dziejów wojen polsko-tureckich'', Wydawnictwo Poznańskie, Poznań 1997 (v poljščini) * Necdet Sakaoglu (1999) ''Bu Mulkun Sultanlari (Sultans of This Realm)'', Istanbul:Oglak {{ISBN|975-329-299-6}} (v turščini) * Stanford. J. Shaw (1976), ''History of the Ottoman Empire and Modern Turkey Vol.1 Empire of Ghazis'', Cambridge: Cambridge University Press {{ISBN|0-521-29163-1}} pp.&nbsp;191–2 * {{cite journal|author=Tezcan, Baki|title=Khotin 1621, or how the Poles changed the course of Ottoman history|journal=Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae|publisher=Akadémiai Kiadó|volume=62|issue=2|date=June 2009|pages=185–198|jstor=23658975|doi=10.1556/AOrient.62.2009.2.2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bitke]] [[Kategorija:Leto 1621]] kzsm83sri195dpd7ohkhst1cb0yc97z 6657763 6657757 2026-04-09T08:08:40Z Octopus 13285 /* Dodatno branje */ karegorizacija 6657763 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Hotinska bitka (1621) | partof = vojn moldavskih magnatov in poljsko-osmanske vojne (1620–1621) | image = Józef Brandt, Bitwa pod Chocimiem.jpg | image_size = 300 | caption = Józef Brandt: ''Bitka pri Hotinu'' | date = 2. september – 9. oktober 1621 | place = okolica [[Hotin]]a (zdaj [[Ukrajina]]) | combatant1 = [[Republika obeh narodov]]<br />[[Zaporoški kozaki]] | combatant2 = [[Osmansko cesarstvo]]<br />[[Krimski kanat]]<br />[[Budžaška horda]]<br />[[Kneževina Transilvanija|Transilvanija]]<br />[[Vlaška]]<br />[[Moldavija]] | commander1 = veliki hetman [[Jan Karol Chodkiewicz]] (umrl naravne smrti)<br />general Stanisław Lubomirski<br />prestolonaslednik [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav IV.]]<br />Petro Sahajdačni (ranjen)<br />Ivan Sirko | commander2 = [[sultan]] [[Osman II.]]<br />[[veliki vezir]] Ohrili Husein Paša<br />Kan Temir<br /> Džanibek Giraj | strength1 = {{ubl|25.000<ref name=Frost>{{Cite book |last1=Frost |first1=Robert I. |title= After the Deluge: Poland-Lithuania and the Second Northern War, 1655-1660| publisher=Cambridge University Press| year=2004 |pages= 13}}</ref> poljsko-litovskih vojakov:|{{*}}4.800 litovskih pešcev<ref name=Sliesoriūnas>{{Cite book |last1=Sliesoriūnas |first1=Gintautas |title=Lietuvos Istorija |publisher=Lietuvos Istorijos Institutas |year=2015 |volume = 6|pages=182}}</ref>|{{*}}3.500 litovskih konjenikov<ref name= Sliesoriūnas/>|20.000–25.000 zaporoških kozakov<ref name=Frost/>}} | strength2 = 120.000–160.000 osmanskih vojakov<ref name="google.com.au">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=KDrwwl5LbhYC&q=bitwa+pod+chocimiem+160,000|title=Encyklopedya polska|date=11 April 2019|publisher=Nakl. Polskiej Akademii Umiejetnosci; skl. gl. w ksieg.: Gebethner i Wolff}}</ref> in Tatarov,<br> 13.000 Moldavcev in Vlahov<ref name=Podhorodecki>{{Cite book|last=Podhorodecki|first=Leszek|title=Chocim 1621|publisher=MON|year=1988|series=Historyczne bitwy}}</ref><br> 34.825 vojakov redne vojske:<ref name="tarih">{{cite book|title=(Ottoman Turkish) (Ottoman campaign register/logbook) TÂRİH-İ KAMANİÇE (metin)|pages=33|url=http://ekitap.kulturturizm.gov.tr/Eklenti/10727,metinpdf.pdf?0|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20161031212409/http://ekitap.kulturturizm.gov.tr/Eklenti/10727%2Cmetinpdf.pdf?0|archive-date=31 October 2016}}</ref> <br /> ~18.000 [[janičar]]jev,<br /> ~1.800 džebekov,<br /> ~1.300 topničarjev, <br /> ~13.000 konjenikov | casualties1 = 14.000 mrtvih<ref name="Davies99">Brian Davies, ''Warfare, State and Society on the Black Sea Steppe, 1500–1700'', (Routledge, 2007), str. 99</ref> | casualties2 = 40.000–80.000 mrtvih<ref name="Davies99" /><ref name=":1">Kotlyar; Lymar, Yuriy; Marharyta (2023). "Ukrainian Shield in Defense of European Civilization: Chronology and Periodization"</ref> | campaignbox = | territory = osmanska vojska se je zaradi velikih izgub in prihajajoče zime umaknila iz Hotina }} '''Hotinska bitka''' ali '''hotinska vojna'''<ref>{{Cite journal|title = The European tributary states of the Ottoman Empire in the sixteenth and seventeenth centuries|journal = Choice|date = 2014-05-01|volume = 51|issue = 9|first = Kelly Robert|last = DeVries}}</ref> ([[Turščina|turško]]: Hotin Muharebesi) je bila kombinacija obleganja in niz bitk, ki so potekale od 2. septembra do 9. oktobra 1621 med poljsko-litovsko [[Republika obeh narodov|Republiko obeh narodov]] pod poveljstvom velikega litovskega hetmana [[Jan Karol Chodkiewicz|Jana Karola Chodkiewicza]] in napadajočo osmansko cesarsko vojsko pod vodstvom sultana [[Osman II.|Osmana II.]] Obleganje je bilo ustavljeno pred prvim jesenskim snegom. 9. oktobra so Osmani zaradi zaradi prihajajopče zime in velikih izgub med neuspelimi napadi na utrdbe opustili obleganje in bitka se je končala z zmago poljske, litovske in kozaške vojske. Chodkiewicz je umrl 24. septembra 1621, malo pred odhodom napadalcev. ==Ime== Mesto Hotin so osvojile in mu vladale številne države, kar je povzročilo številne spremembe imena: ukrajinsko Хотин, poljsko Chocim, romunsko Hotin in turško Hotin. Zlasti v poljščini se omenjajo tudi druga imena. ==Predigra== === Napetosti med Poljsko–Litvo in Osmanskim cesarstvom === Konec 16. in začetek 17. stoletja so se magnati poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] vmešavali v notranje zadeve [[Kneževina Moldavija|Kneževine Moldavije]], ki je bila od osvojitve [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmeda II.]] v 15. stoletju vazalna država Osmanskega cesarstva. Odnose so še bolj zaostrili nenehni vpadi ukrajinskih kozakov, takrat uradno podložnikov Republike obeh narodov. Medtem je v Evropi divjala [[tridesetletna vojna]]. Republike obeh narodov je bila v to vojno relativno malo vpletena, a je poljski kralj [[Sigismund III. Poljski|Sigismund III. Vasa]] kljub temu poslal [[Habsburžani|Habsburžanom]] na pomoč svojo elitno in okrutno najemniško enoto [[Lisovčiki]]. [[Ferdinand II. Habsburški]] je bil namreč njegov bratranec. Sigismund sam je leta 1619 v bitki pri Humennéju premagal transilvanskega kneza [[Jurij II. Rákóczi|Jurija Rákóczija]]. [[Gabriel Bethlen]], vladajoči [[Transilvanija|transilvanski]] knez, je sultana Osmana II. prosil za pomoč. Sultan se je prošnji ugodil in se z veliko vojsko odpravil na kazenski pohod proti Republiki obeh narodov. ===Kampanja leta 1620=== 20. septembra 1620 je osmanska vojska pod poveljstvom guvernerja Očakova Iskenderja Paše v bitki pri Cecori premagala poljsko-litivsko vojsko, ujela Stanislava Koniecpolskega in obglavila Stanislava Żółkiewskega.<ref name="Davies">Davies, N., 2005, God's Playground, Vol. 1, New York: Columbia University Press, {{ISBN|9780231128179}}</ref>{{rp|347}} Iskender Paša je na Poljsko poslal Tatare, ki so opustošili južno Poljsko.<ref name="shaw">Shaw, Stanford J. (1976). ''History of the Ottoman Empire and Modern Turkey'', Vol. 1. Cambridge University Press, str. 191–192</ref> Kampanja je bila čez zimo prekinjena in se spomladi nadaljavala. ===Kampanja leta 1621=== [[Slika:‘Osmān II and the army proceeding for the Hotin campaign, TPML, H. 1124, 53b-54a.jpg|thumb|350px|Osman II. in osmanske vojska na pohodu proti Hotinu (Şehnāme-i Nādirī, TPML, H. 1124, 53b-54a)<ref name="YO">{{cite book |last1=Yıldız |first1=Özlem |title=The Sultan and his commanders: representations of ideal leadership in the Şehname-i Nadiri |date=1 January 2017 |publisher=Sabancı University |page=119 |url=https://www.academia.edu/90820452/The_Sultan_and_his_commanders_representations_of_ideal_leadership_in_the_%C5%9Eehname_i_Nadiri}}</ref>]] ====Osmanske sile==== Aprila 1621 je iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]] in [[Odrin]]a proti poljski meji krenila vojska 120.000–160.000 vojakov<ref name="google.com.au"/><ref name=Podhorodecki/> pod poveljstvom [[Osman II.|Osmana II.]] Osmanski strani sta se v bitki pridružila Kan Temir iz [[Budžaška horda|Budžaške horde]] in krimski kan Džanibek Girej. Približno 25 % osmanskih sil so sestavljali kontingenti iz njihovih vazalnih držav - Tatari, Moldavci in Vlahi, skupaj približno 13.000 vojakov. Osmanska vojska je imela približno 66 težkih topov. Ko so Osmani prodrli približno do [[Iași]]ja, so vojakom razdelili plače (''bahşiş'').<ref name="tarih" /> V vojski je bilo 34.825 rednih vojakov (''kapikulu'') ki so prejeli po 1.000 akč.<ref name="tarih" /> ====Sile Republike obeh narodov==== Medtem se je sejm Republike obeh narodov, pretresen zaradi lanskega poraza, strinjal z zvišanjem davkov in financiranjem večje vojske ter z rekrutiranjem velikega števila kozakov. Poveljnik poljsko-litovskih sil, veliki litovski hetman [[Jan Karol Chodkiewicz]], je septembra 1621 prečkal reko [[Dnester]] s približno 20.000 do 35.000 vojaki, ki jim se je pridružilo 10.000 vojakov pod vodstvom bodočega poljskega kralja, kneza [[Vladislav IV. Poljski |Vladislava Vase]].<ref name="Hrushevsky">Hrushevsky, M., 1999, The History of the Ukrainian Cossacks, Vol. 1, The Cossack Age to 1625, Edmonton: Canadian Institute of Ukrainian Studies Press, {{ISBN|1895571286}}</ref>{{rp|369}} Njegova vojska je štela 30.000 mož, 18.000 konjenikov in 12.000 pešcev. V zavezniški kozaški vojski pod poveljstvom [[ataman]]a Petra Konaševiča-Sahajdačnega je bilo 25.000–40.000 vojakov, večinoma pešcev,<ref name=Hrushevsky/>{{rp|368}} z okoli 22 topovi.<ref name=Hrushevsky/>{{rp|369}} ==Bitka== === Poljsko-litovski načrti === [[Slika:Hotin seferi 1621 hotin campaign map.png|thumbnail|250px| Pot osmanske vojske proti Hotinu, ki so ga dosegli 2. septembra 1621]] [[Slika:Battle of Chocim 1621.gif|thumb|250px|right| Sodobna risba bojnih položajev napadalcev in branilcev]] Poljsko-litovska vojska je okoli 24. avgusta prispela pred trdnajvo Hotin in se začela utrjevati, da bi ustavila pohod osmanske vojske.<ref name="Tucker"/>{{rp|570}} Obramba je bila globoka z več utrdbami pred glavno obrambo tabora. Utrdbe so imele polkrožno obliko in bile zasnovane tako, da so omogočale protinapade konjenice. Branilci so se zanašali zlasti na svoje elitne [[huzar]]je in [[Kozaki|kozak]]e. Za samo trdnjavo je bila reka Dnester. Desnemu krilu branilcev je poveljeval hetman Chodkiewicz, sredini princ Vladislav in levemu regimentarz Lubomirski. Pred glavno obrambno črto sta bila postavljena utrjena tabora kozakov in najemnikov, slavnih [[Lisovčiki|lisovčikov]]. ====Prvi osmanski in kozaški spopadi==== 27. avgusta je kozaški konjeniški odred izvedel samomorilski napad na Osmane in zadržal bližajoče se osmanske sile. Žrtve na osmanski strani so bile nekajkrat večje kot na kozaški, vendar so bili kozaki skoraj uničeni. 31. avgusta je osmanska konjenica napadla kozaške sile zunaj tabora. Osmani so poskušali razkropiti kozake in jih odrezati od glavnih poljsko-litovskih sil, vendar jim to ni uspelo. Do 2. septembra je prispela glavnina osmanske vojske, obleganje pa se je začelo dan potem, ko so se kozaki pridružili poljskemu taboru.<ref name=Hrushevsky/>{{rp|368}} ===Obleganje=== ====Osmanski napadi==== 2. septembra so Osmani poskušali vdreti v nedokončani kozaški tabor, vendar so kozaki, okrepljeni s poljsko-litovsko vojsko, obdržali svoje položaje. 3. septembra so Osmani napadli Lubomirskega in tudi ta napad je bil odbit. Popoldne so Osmani z veliko vojsko napadli kozaški tabor. Vnel se je srdit boj, v katerem so bili Osmani odbiti. Kozaki so nato zasledovali Osmane v njihov tabor in se v mraku vrnili z bogatim plenom. Naslednji dan, 4. septembra, so Osmani ponovno poskušali prevzeti kozaški tabor, vendar jim je spet spodletelo. V protinapadu je branilcem uspelo uničiti več osmanskih topov na njihovih položajih.<ref name=Hrushevsky/>{{rp|369}} Izkušene poljsko-litovske sile so se lahko uprirale osmanskim napadom, ker so imeli nasprotniki preveč konjenikov in preveč neizkušenih topničarjev, da bi bili učinkoviti. 7. septembra so osmanske čete štirikrat napadle kozaški tabor in bile vsakič odbite. Opoldne so osmanski vojaki vdrli v poljsko-litovski tabor, ki do takrat še ni bil napaden. Janičarji so izkoristili pomanjkanje budnosti spečih Poljakov, napadli njihov desni bok, vdrli v poljske okope in ubili približno sto pešakov. Janičarji so bili nato odbiti, vendar so branilci pričakovali nov val napadov. 8. septembra so janičarji in tatarske čete napadle kozaški konvoj. Kozaki so sovražniku dovolili, da se je jim je približal, potem pa so začeli nanj streljati z mušketami. Osmani in Tatari so bili zaradi velikih izgub prisiljeni na umik. V neuspelem napadu je umrlo približno 3.000 janičarjev.<ref name=":0">{{cite book|author=Sobchenko Ivan Sergeevich|title=Kosh Otaman of Zaporozhian Sich I.D. Sirko (In Russian)|url=https://www.rulit.me/author/sobchenko-ivan-sergeevich/koshevoj-ataman-zaporozhskoj-sechi-i-d-serko-download-603254.html|year=2020|location=Moscow|publisher=Ваш формат|page=8}}</ref> === Protinapad branilcev=== Naslednjemu napadu okoli 10.000 Osmanov se je zoperstavil Chodkiewicz s tremi huzarskimi in enim konjeniškim polkom, skupaj med 600 in 650 možmi. Spahije protinapada niso mogli prenesti in so se kaotično umaknili. Chodkiewicz jih je s svojo konjenico zasledoval do tabora. Osmanske izgube so znašale več kot 500 ubitih, poljsko-litovske pa 30 ubitih. Neuspeli napad z veliko žrtvami je močno vplival na moralo osmanske vojske.<ref>Sikora, Radosław. ''Wojskowość polska w dobie wojny polsko-szwedzkiej 1626-1629. Kryzys mocarstwa'', Sorus, Poznań 2005, {{ISBN|83-89949-09-1}}</ref> 10. septembra je Chodkiewicz predlagal nočni napad. Napad je bil načrtovan za noč z 12. na 13. september, a je tik pred napadom začelo močno deževati in akcija je bila odpovedana. ====Nadaljevanje osmanskih napadov==== [[Slika:Ottoman-Polish battle during the Hotin campaign, TPML, H. 1124, 67b-68a.jpg|thumb|350px|Bitka med Osmani in branilci (''[[Şehnāme-i Nādirī]]'', TPML, H. 1124, 67b-68a).<ref>{{cite book |last1=Yıldız |first1=Özlem |title=The Sultan and his commanders: representations of ideal leadership in the Şehname-i Nadiri |date=1 January 2017 |publisher=Sabancı University |page=121 |url=https://www.academia.edu/90820452/The_Sultan_and_his_commanders_representations_of_ideal_leadership_in_the_%C5%9Eehname_i_Nadiri}}</ref>]] Po več neuspešnih napadih z velikimi izgubami v prvem tednu obleganja so Osmani poskušali zavzeti trdnjavo tako, da so prekinili oskrbo in okrepitve ter počakali, da lakota in bolezen omehčata branilce.<ref name="Hrushevsky" />{{rp|370}} Do 14. septembra so čez Dnester zgradili začasen most, ki je preprečil oskrbovanje trdnjave po reki in komunikacijo s sosednjo trdnjavo Kamjanec-Podilski. Omogočil jim je tudi premestitev nekaj topov na drugi breg reke in obstreljujevanje trdnjave od zadaj. Osmanski napad 15. septembra je bil ponovno odbit. ====Napad kozakov==== Ponoči 18. septembra so kozaki vdrli v osmanski tabor ob Dnestru. Napad je bil uspešen in Osmani so utrpeli velike izgube. Podoben napad se je zgodil v noči z 21. na 22. september. Tokrat je bil cilj stan Ohrilija Huseina Paše, ki je bil skoraj ujet. Vsa ta dejanja so dvignila moralo branilcev.<ref name=Hrushevsky/>{{rp|371}} ====Zadnji napadi==== Četudi so bili branilci oslabljeni, Osmani niso uspeli zlomiti njihove morale. Pomanjkanje hrane in zalog ni pestilo samo branilcev, saj so imeli podobne težave tudi napadalci. 24. septembra, nekaj dni pred koncem obleganja, je ostareli veliki hetman Chodkiewicz umrl zaradi izčrpanosti in bolezni.<ref name="Tucker" />{{rp|570}} Poveljstvo nad poljskimi silami je 23. septembra prevzel njegov namestnik, regimentarz Stanislav Lubomirski. 25. septembra je Lubomirski svojim oslabljenim silam ukazal, naj se umaknejo in zasedejo krajšo obrambno linijo. Med umikom so jih napadli Osmani v upanju, da bo umik neorganiziran, a jim je tudi ta napad spodletel. Zadnji napad so sprožili 28. septembra, potem pa so napadi prenehali.<ref name="Hrushevsky" />{{rp|372}} Prihajajoča zima, izguba 40.000–80.000 mož v bitkah, splošna izčrpanost vojske in primanjkovanje zalog, domnevno tudi bolezen, so Osmana II. prisilili, da je sprejel prošnjo branilcev za začetek pogajanj.<ref name=":1"/><ref name=":0"/><ref name=Tucker>Tucker, S.C., editor, 2010, A Global Chronology of Conflict, Vol. Two, Santa Barbara: ABC-CLIO, LLC, {{ISBN|9781851096671}}</ref>{{rp|570}} Stanje branilcev je bilo kritično, saj so tudi oni ostali skoraj brez zalog. Legenda pravi, da jim je ostal samo še en sod smodnika. ==Posledice== [[Slika:Chodkiewicz death.JPG|thumb|250px| Franciszek Smuglewicz (1806): ''Chodkiewiczeva smrt'']] Hotinski mirovni sporazum je bil podpisan 9. oktobra 1621.<ref name=Hrushevsky/>{{rp|373}} Nekatere določbe so bile v prid Republiki obeh narodov, vendar je tudi Osmansko cesarstvo dobilo, kar je želelo. Ozemeljski sprememb ni bilo. Potrjena je bila meja med Republiko in Osmanskim cesarstvom na reki Dnester, Republika pa je priznal osmansko suverenost nad [[Kneževina Moldavija|Moldavijo]]. Tako v Republiki kot med kozaki so zaustavitev ogromne osmanske vojske slavili kot veliko zmago. Sultan Osman II. ni bil zadovoljen z izidom bitke in je krivdo zanjo pripisal janičarjem. Janičarsko vojsko je nameraval posodobiti, vendar so njegovim načrtom za modernizacijo nasprotovali prav tradicionalno misleči janičarji. To nasprotovanje je leta 1622 povzročilo upor janičarjev, v katerem je bil Osman II. odstavljen in ubit.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id%3DtYIxK0Mo1wwC%26pg%3DPA9 |title=The Ottoman Empire 1326-1699 - Stephen Turnbull - Google Boeken |access-date=2016-02-07 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140704042446/http://books.google.com/books?id=tYIxK0Mo1wwC |archive-date=4 July 2014}}</ref> Potem ko je Republika obeh narodov v bitki izgubila velikega hetmana Chodkiewicza, je kmalu zatem izgubila še eno od svojih najpomembnejših vojaških osebnosti zgodnjega 17. stoletja, hetmana registriranih kozakov Petra Konaševiča-Sahajdačnega, ki si ni opomogel od poškodb v bojih in je nekaj mesecev pozneje umrl. ==Rezultat== Številni viri menijo, da je bila bitka poljsko-litovsko-kozaška zmaga,<ref>{{Cite book |last=Plokhy |first=Serhii |title=The Cossacks and Religion in Early Modern Ukraine |publisher=Oxford University Press |year=2001 |page=93 |quote=}}</ref> drugi pa jo opisujejo kot zastoj.<ref>Ágoston, Gábor & Masters, Bruce A. (2009). Encyclopedia of the Ottoman Empire. Infobase, str. 446</ref><ref>Shaw, Stanford J. (1976). History of the Ottoman Empire and Modern Turkey, Vol. 1. Cambridge University Press, str. 191–192</ref><ref>Sakaoğlu, Necdet (1999). Bu Mülkün Sultanları: 36 Osmanlı Padişahı (The Sultans of this Realm: 36 Ottoman Sultans), str. 214</ref><ref>Plokhy, Serhii (2015). The Gates of Europe: A History of Ukraine. Penguin Random House, str. 101</ref><ref>Grygorieva, Tetiana (2021). Eastern European History Review, Vol. 4, str. 186</ref> ==Kulturni vpliv== Bitka pri Hotinu je bila do takrat največja bitka v zgodovini poljske republike in je bila razglašena za veliko zmago nad "pogani". Med poročili o bitki je precej enostransko poročilo v delu Wacława Potockega ''Transakcja wojny chocimskiej'' (''Napredek hotimske vojne'')<ref name=Davies/>{{rp|347}} napisanem v obdobju 1669–1672. Poročilo je temeljilo na manj znanem ''Commentariorum Chotinensis belli libri tres'' (''Komentar hotimske vojne v treh zvezkih''), dnevniku Jakuba Sobieskega, objavljenega leta 1646, in drugih, zdaj izgubljeni virih. [[Slika:Defending the Polish banner at Chocim, by Juliusz Kossak, 1892.jpg|thumb|250px|right| Juliusz Kossak (1892): ''Obramba poljskega prapora v Hotinu'']] Na osmanski strani je mladi sultan Osman II. javno izjavil, da je rezultat te bitke osmanska zmaga nad "džavri". Ko se je 27. decembra 1621 vrnil v Konstantinopel, je vstopil v zmagovalni procesiji. Zmaga se je slavila tri dni.<ref name="sakaoglu">N. Sakaoglu (1999). Bu Mulkun Sultanlari (Sultani tega kraljestva), Istanbul:Oglak {{ISBN|975-329-299-6}}. str. 224 (v turščini)</ref> Sicer pa je bil mladi sultan osebno zelo nezadovoljen z izidom bitke in vedenjem svojih elitnih čet, janičarjev. Začel je uvajati ukrepe za reformo osmanske vojske, kar je maja 1622 v Konstantinoplu privedel do upora vojske, učencev [[Medresa|medrese]] (verske šole) in bogatih trgovcev. Voditeljem drhali je na koncu uspelo odstaviti sultana in ga ubiti.{{sfn|Shaw|1976|p=192-193}} Star je bil komaj sedemnajst let. Njegova smrt je eden od dogodkov, o katerih so največ pisali osmanski zgodovinarji. Pogosto se pojavlja tudi v osmanski dvorni in ljudski književnosti. V kavarnah v [[Carigrad|Istanbul]]u so javni pripovedovalci do konca 19. stoletja pripovedovali zgodbe, mnoge v pesniški obliki, o podvigih mladega Osmana, vključno s Hotinom, in njegovi tragični smrti.<ref name="sakaoglu"/> Bitka pri Hotinu je na grobu neznanega vojaka v [[Varšava|Varšavi]] obeležena z napisom "CHOCIM 2 IX - 9 X 1621/10 - 11 XI 1673". ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Dodatno branje== {{refbegin |2}} * Leszek Podhorodecki ''Wojna chocimska 1621 roku'', Wydawnictwo Literackie, 1979, {{ISBN|83-08-00146-7}} (v poljščini) * Janusz Pajewski, ''Buńczuk i koncerz: z dziejów wojen polsko-tureckich'', Wydawnictwo Poznańskie, Poznań 1997 (v poljščini) * Necdet Sakaoglu (1999) ''Bu Mulkun Sultanlari (Sultans of This Realm)'', Istanbul:Oglak {{ISBN|975-329-299-6}} (v turščini) * Stanford. J. Shaw (1976), ''History of the Ottoman Empire and Modern Turkey Vol.1 Empire of Ghazis'', Cambridge: Cambridge University Press {{ISBN|0-521-29163-1}} pp.&nbsp;191–2 * {{cite journal|author=Tezcan, Baki|title=Khotin 1621, or how the Poles changed the course of Ottoman history|journal=Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae|publisher=Akadémiai Kiadó|volume=62|issue=2|date=June 2009|pages=185–198|jstor=23658975|doi=10.1556/AOrient.62.2009.2.2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bitke]] [[Kategorija:Leto 1621]] [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] [[Kategorija:Zgodovina Litve]] [[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]] 43q22szr42g32hrnxljxlgdwo0ytq6h 0 600707 6657467 2026-04-08T12:38:32Z Romanm 13 preusmeritev na [[Škocjan v Podjuni]] 6657467 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Škocjan v Podjuni]] ly1vv8cl8fmua9s05hm051qinocbevm 0 600708 6657469 2026-04-08T13:25:26Z Anzet 118843 nova stran z vsebino: »'''2. [[Festival slovenskega filma]]''' je potekal od 11. do 13. marca 1999 v Avditoriju Portorož. ==Festivalska ekipa in strokovna žirija== * direktor festivala: Filip Robar Dorin * svet festivala: Janez Lombergar (RTV SLO), Majda Širca (Filmski sklad RS), Jure Apih (Filmski sklad RS), Silvan Furlan (Slovenska kinoteka), Jana Tolja (Avditorij Portorož) * selektorica: Nerina Kocjančič * strokovna žirija: Simon Popek, Duška Zagorac, Igor Šterk ==Nagrade==...« 6657469 wikitext text/x-wiki '''2. [[Festival slovenskega filma]]''' je potekal od 11. do 13. marca 1999 v Avditoriju Portorož. ==Festivalska ekipa in strokovna žirija== * direktor festivala: Filip Robar Dorin * svet festivala: Janez Lombergar (RTV SLO), Majda Širca (Filmski sklad RS), Jure Apih (Filmski sklad RS), Silvan Furlan (Slovenska kinoteka), Jana Tolja (Avditorij Portorož) * selektorica: Nerina Kocjančič * strokovna žirija: Simon Popek, Duška Zagorac, Igor Šterk ==Nagrade== * Kodakova nagrada: Radovan Čok (''Kratka himna domovini'') * nagrada FIPRESCI: ''V leru'' (r. Janez Burger) * nagrada Jožeta Babiča za dokumentarno oddajo: ''Hiša nasprotij'' (r. Jasna Hribernik) * nagrade revije Stop ** epizodist leta: Jernej Šugman (''Blues za Saro'') ** igralec leta: Jan Cvitkovič (''V leru'') ** obetavna igralka leta: Mojca Fatur (''V leru'') * nagrada za najboljše televizijsko igrano ali dokumentarno delo, predvajano s filmskega ali magnetnega traku: ''Cesta bratstva in enotnosti'' (r. Maja Weiss) * nagrada za najboljši celovečerni film: ''V leru'' (r. Janez Burger) * nagrada za najboljši kratki film (igrani, dokumentarni in animirani), predvajan s filmskega traku s svetlobnim zapisom tona: ''My First Cut'' (r. Zdravko Barišić) * nagrada za najboljši scenarij: Janez Burger, Jan Cvitkovič (''V leru'') * nagrada za najboljši študentski film: ''Zjutro'' (r. Hanna A. W. Slak) * nagrada za najboljšo glasbo: Iztok Mlakar (''Abesinija'') * nagrada za najboljšo kostumografijo: Alan Hranitelj (''Temni angeli usode'') * nagrada za najboljšo montažo: Vesna Nikolovska Kržičnik (''Temni angeli usode'') * nagrada Metod Badjura za življenjsko delo: Boštjan Hladnik ==Filmski program== 1) Celovečerni igrani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Temni angeli usode'' || Sašo Podgoršek |- | ''Blues za Saro'' || Boris Jurjaševič |- | ''Patriot'' || Tugo Štiglic |- | ''V leru'' || Janez Burger |} 2) TV filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Spleti čisto blizu vasi'' || Brane Bitenc |} 3) Kratki igrani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Kratka himna domovini'' || Boris Palčič |- | ''Vrvohodec'' || Hanna A. W. Slak |- | ''Križišče'' || Igor Prodnik |- | ''My First Cut'' || Zdravko Barišič |- | ''Samota v dvoje - Jutro'' || Nataša Prosenc |- | ''Lucky Number'' || Vinci Vogue Anžlovar |- | ''Mostovi mojega dedka'' || Franc Arko |- | ''Razpoke v času - slovenski miti in legende: Tolmin Jaga baba'' || Polona Sepe |} 4) Dokumentarni filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Obrazi zelene reke'' || Ciril Mlinar |- | ''Cesta bratstva in enotnosti'' || Maja Weiss |- | ''Tretji zemeljski pol'' || Matjaž Fistravec |- | ''Aulofonia Domestica'' || Alenka Auersperger |- | ''Motorkult'' || Harry Rag (Peter Braatz) |- | ''Življenje kot film - portret Angelce Hlebce'' || Slavko Hren |- | ''Mnogo glasov, eno srce'' || Joseph Valenčič |- | ''Jabolko v snegu: portret Dušana Pirjevca'' || Brane Bitenc |- | ''Mila naša Mila - portret Mile Kačič'' || Slavko Hren |- | ''Skice za portret glasbenika Urban Koder'' || Miran Zupanič |- | ''Slasti jezika - portret Milana Jesiha'' || Filip Robar-Dorin |- | ''Gore in ljudje: "Pot za življenje"'' || Hanna Kastelicova |- | ''Kalvarija Hrastovec'' || Mojca Vočko |- | ''Med štirimi stenami'' || Zemira Alajbegović Pečovnik in Neven Korda |- | ''Sirene na mejah noči'' || Alma Granič |- | ''Skrivnostna notranjost Bele gore'' || Igor Likar |- | ''Rave - do jutra in naprej'' || Petra Hauc |- | ''Gary Lucas & Golem'' || Peter Braatz |- | ''Maks Fabiani'' || Amir Muratović |- | ''Prinesite mi glavo Sama Packinpaha'' || Igor Pediček |- | ''Hiša nasprotij'' || Jasna Hribernik |- | ''Cesta Ro(c)ka'' || Špela Kuclar |- | ''Poti'' || Maja Žerovnik |- | ''Abesinija'' || Karpo Godina |} 5) Kratki animirani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''En prišparan tolar'' || Eka Vogelnik |- | ''Medved Bojan - Robinzon'' || Dušan Povh |- | ''Spominek'' || Željko Ivančič |- | ''Peter Klepec'' || Koni Steinbacher |} 6) Filmi študentov AGRFT {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Sine'' || Simon Obleščak |- | ''Oglas'' || Boštjan Mašera |- | ''Rop stoletja'' || Urška Kos |- | ''Zjutro'' || Hanna A. W. Slak |- | ''Dim ni kar dim'' || Siena Krušič |- | ''Zijalo'' || Klemen Dvornik |- | ''Delirium credens'' || Martin Srebotnjak |- | ''Desetka'' || Arne Brejc |} 7) Video film {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Menhir'' || Ema Kugler |} ==Nove sile== V posebnem programu Nove sile je bilo prikazanih troje filmov: 1) 3 filmi, nastali na pobudo režiserja Andreja Žumbergarja in s pomočjo Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija (najverjetneje na podlagi scenarističnih natečajev po osnovnih in srednjih šolah): * ''Almir'' (r. Olmo Omerzu) * ''Neresnež'' (r. Andrej Žumbergar) * ''Cricho'' (r. Martina Benedetti, Špela Varmuž) 2) 3 filmi po izboru selektorice festivala: * ''Razpoloženjska podoba'' (r. Tatjana Šajatovič, Jure Rudolf) * ''Sled'' (r. Jure Zebec) * ''Zadnji poljub'' (r. Jure Meden) 3) izbor filmov s 3. festivala neodvisnega filma in videa: * ''Joj, angeli se mi prikazujejo'' (r. Zmago Kalan) * ''Kozara−Ljubljana−Kozara'' (r. Esad Babačić) * ''Ljubljanski tramvaj'' (r. Gregor Cuzak, Vlado Grman, Jure Mežek) * ''Nova gorica'' (produkcija poletne vizualne šole SAZU) * ''Omar Pištol'' (r. Skupina 999) * ''Trip srca motorista'' (r. Jani Vrtačnik) ==Viri== * {{navedi splet |url= https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/26/2-festival-slovenskega-filma-portoroz/|title=2. Festival slovenskega filma, Portorož |accessdate=8. 4. 2026 |date= |format= |work=Slovenski filmski center }} * {{navedi knjigo |author=Kocjančič, Nerina; Weiss, Ida (ur.) |year=1999 |title=Katalog 2. festivala slovenskega filma |publisher=Filmski sklad RS |isbn= |cobiss=100824832 |pages=}} {{Festival slovenskega filma}} pvfgne9kxrpukv6u679yjed50u0k8e0 6657470 6657469 2026-04-08T13:26:09Z Anzet 118843 +[[Kategorija:Festival slovenskega filma]]; +[[Kategorija:1999 v Sloveniji]]; +[[Kategorija:1999 v filmu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6657470 wikitext text/x-wiki '''2. [[Festival slovenskega filma]]''' je potekal od 11. do 13. marca 1999 v Avditoriju Portorož. ==Festivalska ekipa in strokovna žirija== * direktor festivala: Filip Robar Dorin * svet festivala: Janez Lombergar (RTV SLO), Majda Širca (Filmski sklad RS), Jure Apih (Filmski sklad RS), Silvan Furlan (Slovenska kinoteka), Jana Tolja (Avditorij Portorož) * selektorica: Nerina Kocjančič * strokovna žirija: Simon Popek, Duška Zagorac, Igor Šterk ==Nagrade== * Kodakova nagrada: Radovan Čok (''Kratka himna domovini'') * nagrada FIPRESCI: ''V leru'' (r. Janez Burger) * nagrada Jožeta Babiča za dokumentarno oddajo: ''Hiša nasprotij'' (r. Jasna Hribernik) * nagrade revije Stop ** epizodist leta: Jernej Šugman (''Blues za Saro'') ** igralec leta: Jan Cvitkovič (''V leru'') ** obetavna igralka leta: Mojca Fatur (''V leru'') * nagrada za najboljše televizijsko igrano ali dokumentarno delo, predvajano s filmskega ali magnetnega traku: ''Cesta bratstva in enotnosti'' (r. Maja Weiss) * nagrada za najboljši celovečerni film: ''V leru'' (r. Janez Burger) * nagrada za najboljši kratki film (igrani, dokumentarni in animirani), predvajan s filmskega traku s svetlobnim zapisom tona: ''My First Cut'' (r. Zdravko Barišić) * nagrada za najboljši scenarij: Janez Burger, Jan Cvitkovič (''V leru'') * nagrada za najboljši študentski film: ''Zjutro'' (r. Hanna A. W. Slak) * nagrada za najboljšo glasbo: Iztok Mlakar (''Abesinija'') * nagrada za najboljšo kostumografijo: Alan Hranitelj (''Temni angeli usode'') * nagrada za najboljšo montažo: Vesna Nikolovska Kržičnik (''Temni angeli usode'') * nagrada Metod Badjura za življenjsko delo: Boštjan Hladnik ==Filmski program== 1) Celovečerni igrani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Temni angeli usode'' || Sašo Podgoršek |- | ''Blues za Saro'' || Boris Jurjaševič |- | ''Patriot'' || Tugo Štiglic |- | ''V leru'' || Janez Burger |} 2) TV filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Spleti čisto blizu vasi'' || Brane Bitenc |} 3) Kratki igrani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Kratka himna domovini'' || Boris Palčič |- | ''Vrvohodec'' || Hanna A. W. Slak |- | ''Križišče'' || Igor Prodnik |- | ''My First Cut'' || Zdravko Barišič |- | ''Samota v dvoje - Jutro'' || Nataša Prosenc |- | ''Lucky Number'' || Vinci Vogue Anžlovar |- | ''Mostovi mojega dedka'' || Franc Arko |- | ''Razpoke v času - slovenski miti in legende: Tolmin Jaga baba'' || Polona Sepe |} 4) Dokumentarni filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Obrazi zelene reke'' || Ciril Mlinar |- | ''Cesta bratstva in enotnosti'' || Maja Weiss |- | ''Tretji zemeljski pol'' || Matjaž Fistravec |- | ''Aulofonia Domestica'' || Alenka Auersperger |- | ''Motorkult'' || Harry Rag (Peter Braatz) |- | ''Življenje kot film - portret Angelce Hlebce'' || Slavko Hren |- | ''Mnogo glasov, eno srce'' || Joseph Valenčič |- | ''Jabolko v snegu: portret Dušana Pirjevca'' || Brane Bitenc |- | ''Mila naša Mila - portret Mile Kačič'' || Slavko Hren |- | ''Skice za portret glasbenika Urban Koder'' || Miran Zupanič |- | ''Slasti jezika - portret Milana Jesiha'' || Filip Robar-Dorin |- | ''Gore in ljudje: "Pot za življenje"'' || Hanna Kastelicova |- | ''Kalvarija Hrastovec'' || Mojca Vočko |- | ''Med štirimi stenami'' || Zemira Alajbegović Pečovnik in Neven Korda |- | ''Sirene na mejah noči'' || Alma Granič |- | ''Skrivnostna notranjost Bele gore'' || Igor Likar |- | ''Rave - do jutra in naprej'' || Petra Hauc |- | ''Gary Lucas & Golem'' || Peter Braatz |- | ''Maks Fabiani'' || Amir Muratović |- | ''Prinesite mi glavo Sama Packinpaha'' || Igor Pediček |- | ''Hiša nasprotij'' || Jasna Hribernik |- | ''Cesta Ro(c)ka'' || Špela Kuclar |- | ''Poti'' || Maja Žerovnik |- | ''Abesinija'' || Karpo Godina |} 5) Kratki animirani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''En prišparan tolar'' || Eka Vogelnik |- | ''Medved Bojan - Robinzon'' || Dušan Povh |- | ''Spominek'' || Željko Ivančič |- | ''Peter Klepec'' || Koni Steinbacher |} 6) Filmi študentov AGRFT {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Sine'' || Simon Obleščak |- | ''Oglas'' || Boštjan Mašera |- | ''Rop stoletja'' || Urška Kos |- | ''Zjutro'' || Hanna A. W. Slak |- | ''Dim ni kar dim'' || Siena Krušič |- | ''Zijalo'' || Klemen Dvornik |- | ''Delirium credens'' || Martin Srebotnjak |- | ''Desetka'' || Arne Brejc |} 7) Video film {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Menhir'' || Ema Kugler |} ==Nove sile== V posebnem programu Nove sile je bilo prikazanih troje filmov: 1) 3 filmi, nastali na pobudo režiserja Andreja Žumbergarja in s pomočjo Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija (najverjetneje na podlagi scenarističnih natečajev po osnovnih in srednjih šolah): * ''Almir'' (r. Olmo Omerzu) * ''Neresnež'' (r. Andrej Žumbergar) * ''Cricho'' (r. Martina Benedetti, Špela Varmuž) 2) 3 filmi po izboru selektorice festivala: * ''Razpoloženjska podoba'' (r. Tatjana Šajatovič, Jure Rudolf) * ''Sled'' (r. Jure Zebec) * ''Zadnji poljub'' (r. Jure Meden) 3) izbor filmov s 3. festivala neodvisnega filma in videa: * ''Joj, angeli se mi prikazujejo'' (r. Zmago Kalan) * ''Kozara−Ljubljana−Kozara'' (r. Esad Babačić) * ''Ljubljanski tramvaj'' (r. Gregor Cuzak, Vlado Grman, Jure Mežek) * ''Nova gorica'' (produkcija poletne vizualne šole SAZU) * ''Omar Pištol'' (r. Skupina 999) * ''Trip srca motorista'' (r. Jani Vrtačnik) ==Viri== * {{navedi splet |url= https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/26/2-festival-slovenskega-filma-portoroz/|title=2. Festival slovenskega filma, Portorož |accessdate=8. 4. 2026 |date= |format= |work=Slovenski filmski center }} * {{navedi knjigo |author=Kocjančič, Nerina; Weiss, Ida (ur.) |year=1999 |title=Katalog 2. festivala slovenskega filma |publisher=Filmski sklad RS |isbn= |cobiss=100824832 |pages=}} {{Festival slovenskega filma}} [[Kategorija:Festival slovenskega filma]] [[Kategorija:1999 v Sloveniji]] [[Kategorija:1999 v filmu]] 0g5z393kdn5i78qtgm0k2wl23l9lhtt 6657490 6657470 2026-04-08T13:49:44Z Anzet 118843 np 6657490 wikitext text/x-wiki '''2. [[Festival slovenskega filma]]''' je potekal od 11. do 13. marca 1999 v [[Avditorij Portorož|Avditoriju Portorož]]. ==Festivalska ekipa in strokovna žirija== * direktor festivala: [[Filip Robar Dorin]] * svet festivala: Janez Lombergar ([[RTV SLO]]), [[Majda Širca Ravnikar|Majda Širca]] (Filmski sklad RS), Jure Apih (Filmski sklad RS), [[Silvan Furlan]] (Slovenska kinoteka), Jana Tolja (Avditorij Portorož) * selektorica: Nerina Kocjančič * strokovna žirija: Simon Popek, Duška Zagorac, [[Igor Šterk]] ==Nagrade== * Kodakova nagrada: Radovan Čok (''Kratka himna domovini'') * nagrada FIPRESCI: ''[[V leru]]'' (r. [[Janez Burger]]) * nagrada Jožeta Babiča za dokumentarno oddajo: ''Hiša nasprotij'' (r. Jasna Hribernik) * nagrade revije Stop ** epizodist leta: [[Jernej Šugman]] (''[[Blues za Saro]]'') ** igralec leta: [[Jan Cvitkovič]] (''V leru'') ** obetavna igralka leta: [[Mojca Fatur]] (''V leru'') * nagrada za najboljše televizijsko igrano ali dokumentarno delo, predvajano s filmskega ali magnetnega traku: ''Cesta bratstva in enotnosti'' (r. [[Maja Weiss]]) * nagrada za najboljši celovečerni film: ''V leru'' (r. Janez Burger) * nagrada za najboljši kratki film (igrani, dokumentarni in animirani), predvajan s filmskega traku s svetlobnim zapisom tona: ''My First Cut'' (r. Zdravko Barišić) * nagrada za najboljši scenarij: Janez Burger, Jan Cvitkovič (''V leru'') * nagrada za najboljši študentski film: ''Zjutro'' (r. [[Hanna A. W. Slak]]) * nagrada za najboljšo glasbo: [[Iztok Mlakar]] (''Abesinija'') * nagrada za najboljšo kostumografijo: [[Alan Hranitelj]] (''[[Temni angeli usode]]'') * nagrada za najboljšo montažo: Vesna Nikolovska Kržičnik (''Temni angeli usode'') * nagrada Metod Badjura za življenjsko delo: [[Boštjan Hladnik]] ==Filmski program== 1) Celovečerni igrani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''[[Temni angeli usode]]'' || Sašo Podgoršek |- | ''[[Blues za Saro]]'' || [[Boris Jurjaševič]] |- | ''[[Patriot (film, 1999)|Patriot]]'' || [[Tugo Štiglic]] |- | ''[[V leru]]'' || [[Janez Burger]] |} 2) TV filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Spleti čisto blizu vasi'' || Brane Bitenc |} 3) Kratki igrani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Kratka himna domovini'' || [[Boris Palčič]] |- | ''Vrvohodec'' || [[Hanna A. W. Slak]] |- | ''Križišče'' || Igor Prodnik |- | ''My First Cut'' || Zdravko Barišič |- | ''Samota v dvoje: Jutro'' || [[Nataša Prosenc Stearns|Nataša Prosenc]] |- | ''Lucky Number'' || [[Vinci Vogue Anžlovar]] |- | ''Mostovi mojega dedka'' || [[Franc Arko]] |- | ''Razpoke v času – slovenski miti in legende: Tolmin Jaga baba'' || [[Polona Sepe]] |} 4) Dokumentarni filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Obrazi zelene reke'' || [[Ciril Mlinar Cic|Ciril Mlinar]] |- | ''Cesta bratstva in enotnosti'' || [[Maja Weiss]] |- | ''Tretji zemeljski pol'' || [[Matjaž Fistravec]] |- | ''Aulofonia Domestica'' || Alenka Auersperger |- | ''Motorkult'' || Harry Rag (Peter Braatz) |- | ''Življenje kot film – portret Angelce Hlebce'' || Slavko Hren |- | ''Mnogo glasov, eno srce'' || Joseph Valenčič |- | ''Jabolko v snegu: portret Dušana Pirjevca'' || Brane Bitenc |- | ''Mila naša Mila – portret Mile Kačič'' || Slavko Hren |- | ''Skice za portret glasbenika Urban Koder'' || [[Miran Zupanič]] |- | ''Slasti jezika – portret Milana Jesiha'' || [[Filip Robar Dorin]] |- | ''Gore in ljudje: Pot za življenje'' || Hanna Kastelicova |- | ''Kalvarija Hrastovec'' || Mojca Vočko |- | ''Med štirimi stenami'' || [[Zemira Alajbegović Pečovnik]], Neven Korda |- | ''Sirene na mejah noči'' || [[Alma Lapajne|Alma Granič]] |- | ''Skrivnostna notranjost Bele gore'' || [[Igor Likar]] |- | ''Rave – do jutra in naprej'' || Petra Hauc |- | ''Gary Lucas & Golem'' || Peter Braatz |- | ''Maks Fabiani'' || Amir Muratović |- | ''Prinesite mi glavo Sama Packinpaha'' || Igor Pediček |- | ''Hiša nasprotij'' || Jasna Hribernik |- | ''Cesta Rocka'' || [[Špela Kuclar]] |- | ''Poti'' || Maja Žerovnik |- | ''Abesinija'' || [[Karpo Godina]] |} 5) Kratki animirani filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''En prišparan tolar'' || [[Eka Vogelnik]] |- | ''[[Medved Bojan|Medved Bojan: Robinzon]]'' || [[Dušan Povh]] |- | ''Spominek'' || Željko Ivančič |- | ''Peter Klepec'' || Koni Steinbacher |} 6) Filmi študentov AGRFT {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Sine'' || Simon Obleščak |- | ''Oglas'' || Boštjan Mašera |- | ''Rop stoletja'' || Urška Kos |- | ''Zjutro'' || [[Hanna A. W. Slak]] |- | ''Dim ni kar dim'' || Siena Krušič |- | ''Zijalo'' || [[Klemen Dvornik]] |- | ''Delirium credens'' || [[Martin Srebotnjak]] |- | ''Desetka'' || Arne Brejc |} 7) Video film {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija |- | ''Menhir'' || [[Ema Kugler]] |} ==Nove sile== V posebnem programu Nove sile je bilo prikazanih troje filmov: 1) 3 filmi, nastali na pobudo režiserja Andreja Žumbergarja in s pomočjo Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija (najverjetneje na podlagi scenarističnih natečajev po osnovnih in srednjih šolah): * ''Almir'' (r. [[Olmo Omerzu]]) * ''Neresnež'' (r. Andrej Žumbergar) * ''Cricho'' (r. Martina Benedetti, Špela Varmuž) 2) 3 filmi po izboru selektorice festivala: * ''Razpoloženjska podoba'' (r. Tatjana Šajatovič, Jure Rudolf) * ''Sled'' (r. Jure Zebec) * ''Zadnji poljub'' (r. Jure Meden) 3) izbor filmov s 3. festivala neodvisnega filma in videa: * ''Joj, angeli se mi prikazujejo'' (r. Zmago Kalan) * ''Kozara−Ljubljana−Kozara'' (r. [[Esad Babačić]]) * ''Ljubljanski tramvaj'' (r. Gregor Cuzak, Vlado Grman, Jure Mežek) * ''Nova gorica'' (produkcija poletne vizualne šole SAZU) * ''Omar Pištol'' (r. Skupina 999) * ''Trip srca motorista'' (r. Jani Vrtačnik) ==Viri== * {{navedi splet |url= https://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/festival/26/2-festival-slovenskega-filma-portoroz/|title=2. Festival slovenskega filma, Portorož |accessdate=8. 4. 2026 |date= |format= |work=Slovenski filmski center }} * {{navedi knjigo |author=Kocjančič, Nerina; Weiss, Ida (ur.) |year=1999 |title=Katalog 2. festivala slovenskega filma |publisher=Filmski sklad RS |isbn= |cobiss=100824832 |pages=}} {{Festival slovenskega filma}} [[Kategorija:Festival slovenskega filma]] [[Kategorija:1999 v Sloveniji]] [[Kategorija:1999 v filmu]] 4eg8osguj576dp5n5o02rgs4bx0jlwy 0 600709 6657496 2026-04-08T13:52:04Z Ljuba24b 92351 nov iz en in ru wiki 6657496 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Naravni rezervat Prisurski | alt_name = {{langx|ru|Присурский заповедник}}<br/>(Also: Prisursky) | iucn_category = ia | photo = Батыревский участок 1.jpg | photo_caption = Batirevski del naravnega rezervata Prisurski | photo_size = 300 | map = Russia | relief = yes | map_caption = Lega rezervata | location = [[Čuvašija]] | nearest_city = [[Čeboksari]] | coordinates = {{coord|55|2|0|N|46|45|0|E|region:RU|format=dms|display=inline,title}} | coords_ref = | area = 9150,4 ha | established = {{start date|1995}} | website=http://www.zapoved.ru/catalog/105/ | governing_body=Ministrstvo za naravne vire in okolje (Rusija) }} '''Naravni rezervat Prisurski''' ({{langx|ru|Присурский заповедник}}) (tudi Prisurski) je ruski [[zapovednik]] (strogi ekološki rezervat) v severnem Volškem višavju [[Vzhodnoevropsko nižavje|Vzhodnoevropskega nižavja]]. Za preučevanje varuje območje gozdno-stepskega in mešanega gozda, z odseki v različnih delih [[Čuvašija|Čuvašije]]. Največji odsek je Alatirski naravni rezervat, ki je v dolini reke Sure (mešani iglasti in listopadni gozdovi), in dva majhna stepska odseka na jugovzhodu (rezervata Batirevski in Jaltjikski). Rezervat je v Alatirju v Čuvaškem okrožju Čuvaške republike. Leta 1995 je bil razglašen za rezervat za zaščito največjega in najmanj motenega območja južnega nižinskega gozda tajge v Čuvašiji, pa tudi stepskega habitata na severnem robu njegovega območja razširjenosti. Posebna skrb je bila zaščita habitata [[pižmovka|pižmovke]] in sezonskih vodnih ptic. Rezervat pokriva površino 9150 ha.<ref name='reservesite'>{{cite web|title=Prisurski Zapovednik (Official Site)|url=http://www.zapoved.ru/catalog/105/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=ru|access-date=January 21, 2016}}</ref><ref name='zapsite'>{{cite web|title=Prisurski Zapovednik|url=http://www.zapoved.ru/catalog/105/|publisher=Ministry of Natural Resources and Environment (Russia)|language=ru|access-date=January 21, 2016}}</ref> == Topografija == Rezervat Prisurski ima teren, ki je večinoma hribovita ravnina z mešanim gozdom na peščeno-glinastih tleh. Kjer pokrajino prečkajo potoki, so grape in soteske. Splošni teren je na nadmorski višini od 130 do 180 metrov, z najvišjo točko 221 metrov nad morsko gladino. Trije deli rezervata so: *Naravni rezervat Alatirski (9025 ha). Nahaja se na desnem bregu doline reke Sure vzdolž njene poplavne ravnice. Ta del je večinoma mešani iglavci in listopadni gozdovi. *Naravni rezervat Batirevski (27,60 ha). Stepski teren na strmem pobočju, obrnjenem proti jugu. *Naravni rezervat Jaltjikski (97,80 ha). Stepski teren; mreža rek in grap ob izvirih rek. Obdajajo jih varovalni pasovi v skupni velikosti 25.497,5 hektarjev. == Podnebje in ekoregija == Prisurski okraj je v [[Vzhodnoevropska gozdna stepa|vzhodnoevropski gozdno-stepski]] [[ekoregija|ekoregiji]], ki je prehodno območje med širokolistnimi gozdovi na severu in travniki na jugu. Ta ekoregija je mozaik gozdov, step in rečnih mokrišč.<ref name="ecomap">{{cite web|title=Map of Ecoregions 2017|url=https://ecoregions2017.appspot.com/|publisher=Resolve, using WWF data|language=en|access-date=September 14, 2019}}</ref> Podnebje Prisurskega okraja je vlažno celinsko podnebje s toplimi poletji ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] (''Dfb'')). Prisotna so velika nihanja temperature, tako dnevne kot sezonske, z milimi poletji in hladnimi, snežnimi zimami.<ref>{{cite web|first1=M. |last1=Kottek |first2=J. |last2=Grieser |first3=C. |last3=Beck |first4=B. |last4=Rudolf |first5=F. |last5=Rubel |date=2006 |title=World Map of Koppen-Geiger Climate Classification Updated|url=http://koeppen-geiger.vu-wien.ac.at/pdf/Paper_2006.pdf|publisher=Gebrüder Borntraeger 2006|language=en|access-date=September 14, 2019}}</ref><ref name="kop-data">{{cite web|title=Dataset - Koppen climate classifications|url=https://datacatalog.worldbank.org/dataset/world-maps-k%C3%B6ppen-geiger-climate-classification|publisher=World Bank|language=en|access-date=September 14, 2019}}</ref> Povprečna temperatura januarja je -12,5 °C, povprečna temperatura julija pa 19 °C. Letna količina padavin je od 430 do 750 mm/leto. Rastna doba traja 153 dni.<ref name='zapsite'/> V Prisurskem okraju 80 % padavin pade spomladi, kar vodi do obsežnih spomladanskih poplav, s stabilno zimo in nizko vodo poleti. == Rastlinstvo in živalstvo == V naravnem rezervatu Prisurski (vsa tri območja) raste 800 rastlinskih vrst. Triindevetdeset od teh je uvrščenih v Rdečo knjigo Čuvaške republike, vključno s petimi vrstami, ki so navedene v Rdeči knjigi Ruske federacije: ''[[Iris aphylla]]'', rdeča naglavka (''Cephalanthera rubra''), ''Neottianta cucullata'', ''Stipa pinnata'' in ''Astragalus zingeri''. Dve vrsti sta navedeni na Rdečem seznamu IUCN: ''Astragalus zingeri'' in raznolistna mačina (''Serratula zyuznikolifolia'').<ref name="zapov1">{{cite web |author = |lang = ru |url = http://gov.cap.ru/SiteMap.aspx?gov_id=4&id=423810 |title = Государственный природный заповедник «Присурский» |access-date = 2017-07-20 |archive-date = 2018-05-06 |archive-url = https://web.archive.org/web/20180506040000/http://gov.cap.ru/SiteMap.aspx?gov_id=4&id=423810 |url-status = live }}</ref> Na območju Alatir raste 658 vrst vaskularnih rastlin (iz 91 družin), od katerih jih je 59 uvrščenih v Rdečo knjigo Čuvaške republike. V rezervoarjih zavarovanega območja raste redek plavajoči vodni orešek (''Trapa natans''), ki je uvrščen v rusko Rdečo knjigo. Na najdišču Jalčikski so prisotni elementi travniške [[stepa|stepe]], vključno ''Stípa capilláta'', ''Festúca valesiáca'', ''Phleum phleoides'', vretenčasta (''Salvia verticillata'') in stepska kadulja, avstrijski divjakovec (''Doronicum austriacum''), '' Onosma simplicissima'' in zvončica ''Campanula wolgensis''.<ref name="prisur1">{{cite web |author = |url = http://gov.cap.ru/hierarhy.asp?page=./13/77009/145630/190649/423810 |title = Государственный природный заповедник «Присурский» |lang = ru |website = gov.cap.ru |date = |access-date = 2022-08-13 |url-status = live |archive-url = |archive-date = }}</ref> Med divjimi živalmi so [[los]], [[divja svinja]], [[planinski zajec]], [[bober]], gozdna voluharica (''Myodes glareolus''), gozdni polh (''Dryomys nitedula''), [[kuna zlatica]], [[volk]], [[ris]] in [[rjavi medved]]. Na treh lokacijah naravnega rezervata Prisurski je bilo zabeleženih skupno 136 vrst ptic iz 34 redov. Na najdišču Alatirski je 128 vrst (57 ne-gnezdečih); na najdišču Batirevski je 49 vrst (23 negnezdečih); na najdišču Jalčikski pa 46 vrst (19 negnezdečih). Pevci (''Passeriformes'') predstavljajo 74 vrst. Preostalih 62 vrst spada v redove, kot so ''Anseriformes'', ''Falconiformes'', ''Galliformes'', ''Strigiformes'', ''Piciformes'' in druge. Od 136 vrst ptic jih je 19 uvrščenih v rdeče knjige različnih stopenj. Poplavna ravnica reke Sure, ki je vključena v varovano območje rezervata, je ključno območje za ptice mednarodnega pomena. Obilje vodnih teles privablja močvirne in obvodne ptice, vključno z različnimi racami, pobrežniki, galebi in čigrami. Tu počivajo in se hranijo tudi jate selivskih gosi in žerjavov. Na varovanem območju rezervata gnezdijo redke vrste ptic, uvrščene v rusko rdečo knjigo: [[belorepec]], [[velika uharica]], [[kačar]], školjkarica (''Haematopus ostralegus''), [[mala čigra]] (''Sternula albifrons''), [[veliki srakoper]] (''Lanius excubitor'') in druge. Simbol rezervata je volški divji petelin (''Tetrao urogallus volgensis''), podvrsta divjega petelina, ki ga najdemo le v regiji Sura in ga je opisal A.S. Buturlin leta 1907. Odkritih je bilo več kot 2500 vrst žuželk, vključno z redkimi, kot sta hrošča [[puščavnik]] (''Osmoderma eremita'') in ''Euidosomus acuminatus''; metulja [[gorski apolon]] in [[črni apolon]]; kožekrilca ''Xylocopa valga'' in ''Parnopes grandior''<ref name="fauna1">{{cite web |author = |lang = ru |url = http://prisursk.ru/message/38/ |url-status = dead |title = Фауна заповедника «Присурский» |access-date = 2013-01-01 |archive-date = 2020-03-03 |archive-url = https://web.archive.org/web/20200303173439/http://prisursk.ru/message/38/}}. prisursk.ru</ref> ter mravlja ''Lasius fuliginosus''.<ref name="krasilnikov2002">Красильников В. А. Об обнаружении пахучего муравья-древоточца Lasius (Dendrolasius) fuliginosus (Latreille, 1798) в Государственном природном заповеднике «Присурский». // Научные труды ГПЗ «Присурский». — Чебоксары-Атрат, 2002. — Т. 10. — С. 76-77.</ref> <gallery class="center"> Illustration Trapa natans1.jpg|Vodni orešek Desmana moschata MHNT.INS.10.jpg|Svizec je naveden v Rdečih knjigah Rusije in Čuvašije Взрослый байбак.jpg|Odrasli svizec Parnassius mnemosyne by Nemos.jpg|Metulj črni apolon </gallery> === Seznam redkih rastlin in gliv === Približno 60 rastlinskih vrst, ki jih najdemo v rezervatu, je uvrščenih v Rdečo knjigo Čuvašije. Sedem vrst rastlin in gliv, ki jih najdemo tukaj, je vključenih v Rdečo knjigo Rusije:<ref name="flora1">{{cite web |author = |lang = ru |url = http://prisursk.ru/message/37/ |url-status = dead |title = Флора заповедника «Присурский» |access-date = 2013-01-01 |archive-date = 2020-03-03 |archive-url = https://web.archive.org/web/20200303173435/http://prisursk.ru/message/37/}}. prisursk.ru{{ref|ru}}</ref> * 4 vrste gob: ''Leccinum percandidum'', modrikasti jurček (''Gyróporus cyanéscens''), ''Herícium coralloídes'' in ''Clavariadélphus pistilláris'' * 5 vrst žilnih rastlin: ''iris aphylla'', rdeča naglavka ('' Cephalanthera rubra''), ''Neottianta cucullata'', ''Stípa pennáta'', ''Astragálus zíngeri'' === Seznam redkih žuželk === Približno 10 vrst žuželk, ki jih najdemo v rezervatu, je uvrščenih v Rdečo knjigo Rusije:<ref name="fauna2">{{cite web |author = |lang = ru |url = http://prisursk.ru/message/29/ |url-status = dead |title = Редкие виды: Алатырский участок |access-date = 2013-01-01 |archive-date = 2020-03-03 |archive-url = https://web.archive.org/web/20200303173435/http://prisursk.ru/message/29/}}. prisursk.ru{{ref|ru}}</ref><ref name="fauna3">{{cite web |author = |lang = ru |url = http://prisursk.ru/message/31/ |url-status = dead |title = Редкие виды: Батыревский участок |access-date = 2013-01-01 |archive-date = 2020-03-03 |archive-url = https://web.archive.org/web/20200303173436/http://prisursk.ru/message/31/}}. prisursk.ru{{ref|ru}}</ref> * [[puščavnik]] in ''Euidosomus acuminatus''; metulja [[gorski apolon]] in [[črni apolon]]; kožekrilca ''Xylocopa valga'' in ''Parnopes grandior''; ''Parnopes grandior'', ''Bombus fragrans'', ''Bombus ruderatus'', ''Bombus muscorum'', ''Bombus serrisquama'', ''Bombus schrencki'' in === Seznam redkih ptic === 13 vrst ptic, ki jih najdemo v rezervatu, je vključenih v Rdečo knjigo Rusije: * ribji orel, [[stepski lunj]], [[kačar]], [[veliki klinkač]], kraljevi orel, planinski orel, belorepec, sokol selec, školjkarica, veliki škurh, mala čigra, velika uharica, veliki srakoper. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.protectedplanet.net/199960 Map of Prisurski Reserve, ProtectedPlanet] [[Kategorija:Zavarovana območja Rusije]] [[Kategorija:Geografija Čuvašije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1995]] 9xrzyhb5dah80jaywh93nzqewy78ru6 1 600710 6657498 2026-04-08T13:53:24Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema= Geografija |država=Čuvašija}}« 6657498 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema= Geografija |država=Čuvašija}} bqug8mc7zeilm7tcm0asodkg7exr1gl 0 600711 6657502 2026-04-08T14:07:36Z ~2026-13482-91 255553 nova stran z vsebino: »'''Real de a ocho''' (''osemrealec''), '''peso de ocho''', '''peso fuerte''' ali '''peso duro''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' (angleško: ''piece of eight'') ali '''''Carolus''''' (iz latinskega ''Carolus''), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden real. Zaradi...« 6657502 wikitext text/x-wiki '''Real de a ocho''' (''osemrealec''), '''peso de ocho''', '''peso fuerte''' ali '''peso duro''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' (angleško: ''piece of eight'') ali '''''Carolus''''' (iz latinskega ''Carolus''), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden real. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, celotni Ameriki in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po real de a ocho, na primer dolar, [[Renminbi|yuan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz »peso« včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega reala de a ocho. To je zato, ker so imeli pesosi podobno težo in premer kot real de a ocho. Vendar se izraz »peso« v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o realu de a ocho. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil real de a ocho znan kot španski dolar, pieces of eight ali eight real coin. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz Herkulovih stebrov in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani reala de a ocho. Simbol prečrtanega S je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani S uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (peso fuerte, real de a ocho ali peso v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. 4uiom5eon8ikpo5u8cp054orsqqgaxf 6657513 6657502 2026-04-08T14:31:57Z ~2026-13482-91 255553 6657513 wikitext text/x-wiki '''Real de a ocho''' (''osemrealec''), '''peso de ocho''', '''peso fuerte''' ali '''peso duro''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' (angleško: ''piece of eight'') ali '''''Carolus''''' (iz latinskega ''Carolus''), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden real. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, celotni Ameriki in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po real de a ocho, na primer dolar, [[Renminbi|yuan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz »peso« včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega reala de a ocho. To je zato, ker so imeli pesosi podobno težo in premer kot real de a ocho. Vendar se izraz »peso« v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o realu de a ocho. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil real de a ocho znan kot španski dolar, pieces of eight ali eight real coin. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz Herkulovih stebrov in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani reala de a ocho. Simbol prečrtanega S je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani S uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (peso fuerte, real de a ocho ali peso v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. [[Kategorija:Bivše valute]] aaog0tyslwu4fo8feokjvz7y3f8vqi2 6657530 6657513 2026-04-08T15:33:32Z ~2026-13482-91 255553 Dodal sem kategorije 6657530 wikitext text/x-wiki '''Real de a ocho''' (''osemrealec''), '''peso de ocho''', '''peso fuerte''' ali '''peso duro''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' (angleško: ''piece of eight'') ali '''''Carolus''''' (iz latinskega ''Carolus''), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden real. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, celotni Ameriki in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po real de a ocho, na primer dolar, [[Renminbi|yuan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz »peso« včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega reala de a ocho. To je zato, ker so imeli pesosi podobno težo in premer kot real de a ocho. Vendar se izraz »peso« v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o realu de a ocho. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil real de a ocho znan kot španski dolar, pieces of eight ali eight real coin. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz Herkulovih stebrov in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani reala de a ocho. Simbol prečrtanega S je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani S uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (peso fuerte, real de a ocho ali peso v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. [[Kategorija:Bivše valute]] <references /> [[Kategorija:Svetovna zgodovina]] [[Kategorija:Ekonomija]] [[Kategorija:Gospodarska zgodovina]] fa7lv9m6ylzrog2c3om5z5eptduey5u 6657532 6657530 2026-04-08T15:39:10Z ~2026-13482-91 255553 6657532 wikitext text/x-wiki '''Real de a ocho''' (''osemrealec''), '''peso de ocho''', '''peso fuerte''' ali '''peso duro''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' (angleško: ''piece of eight'') ali '''''Carolus''''' (iz latinskega ''Carolus''), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden real. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, celotni Ameriki in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po real de a ocho, na primer dolar, [[Renminbi|yuan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz »peso« včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega reala de a ocho. To je zato, ker so imeli pesosi podobno težo in premer kot real de a ocho. Vendar se izraz »peso« v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o realu de a ocho. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil real de a ocho znan kot španski dolar, pieces of eight ali eight real coin. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz Herkulovih stebrov in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani reala de a ocho. Simbol prečrtanega S je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani S uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (peso fuerte, real de a ocho ali peso v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|mini|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v Limi, La Plati, Cartageni de Indias, Bogoti, Caracasu, Cuzcu, Santiagu de Chile, Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je galeon iz Manile redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na Filipinih, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč srebra, odkritih predvsem v Potosíju (današnja Bolivija) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. [[Kategorija:Bivše valute]] <references /> [[Kategorija:Svetovna zgodovina]] [[Kategorija:Ekonomija]] [[Kategorija:Gospodarska zgodovina]] kdl8gj9k7rgc351l3q9irnvmswf7ejp 6657609 6657532 2026-04-08T19:26:03Z Ljuba24b 92351 dp, np 6657609 wikitext text/x-wiki '''Real de a ocho''' (''osemrealec''), '''peso de ocho''', '''peso fuerte''' ali '''peso duro''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, celotni Ameriki in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herhulovi stebri|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|mini|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Svetovna zgodovina]] [[Kategorija:Ekonomija]] [[Kategorija:Gospodarska zgodovina]] mtkn591sqykbm5w8y8mphti8gm0ddfq 6657610 6657609 2026-04-08T19:27:23Z Ljuba24b 92351 /* Sklici */ 6657610 wikitext text/x-wiki '''Real de a ocho''' (''osemrealec''), '''peso de ocho''', '''peso fuerte''' ali '''peso duro''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, celotni Ameriki in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herhulovi stebri|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|mini|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Svetovna zgodovina]] [[Kategorija:Ekonomija]] [[Kategorija:Gospodarska zgodovina]] {{škrbina}} cfev7vu7cgqvm27qjsjigosgbyf6tkw 6657713 6657610 2026-04-09T07:03:15Z ~2026-13482-91 255553 6657713 wikitext text/x-wiki '''Real de a ocho''' (''osemrealec''), '''peso de ocho''', '''peso fuerte''' ali '''peso duro''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, celotni Ameriki in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herhulovi stebri|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|mini|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je real de a ocho razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost reala de a ocho povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so realu de a ocho rekli v angleščini. Real de a ocho je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: »thaler« (v španščino prevedeno kot »tálero«). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot real de a ocho, vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (»thaller« in »daller«) pripomogli, da so v Združenih državah real de a ocho poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. Real de a ocho bo dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta bo ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za tael (Kitajska), jen (Japonska), von (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski real de a ocho in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|levo|mini|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''[[LewRockwell.com]]''</ref> </blockquote> Real de a ocho je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je real de a ocho vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|mini|730px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] Reali de a ocho so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje »two bits« (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od reala de a ocho, zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemony valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je funt sterling, ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara, in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih realov de a ocho, da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel real de a ocho vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. Real de a ocho je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega wona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je real de a ocho ali peso duro preprosto imenoval duro. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil duro osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov vellóna ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Svetovna zgodovina]] [[Kategorija:Ekonomija]] [[Kategorija:Gospodarska zgodovina]] {{škrbina}} 3ipkad5oywad62zeco7w0r6lhkeenl5 6657716 6657713 2026-04-09T07:04:46Z ~2026-13482-91 255553 /* Razširjenost */ 6657716 wikitext text/x-wiki '''Real de a ocho''' (''osemrealec''), '''peso de ocho''', '''peso fuerte''' ali '''peso duro''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, celotni Ameriki in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herhulovi stebri|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|mini|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je real de a ocho razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost reala de a ocho povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so realu de a ocho rekli v angleščini. Real de a ocho je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: »thaler« (v španščino prevedeno kot »tálero«). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot real de a ocho, vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (»thaller« in »daller«) pripomogli, da so v Združenih državah real de a ocho poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. Real de a ocho bo dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta bo ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za tael (Kitajska), jen (Japonska), von (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski real de a ocho in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|mini|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''[[LewRockwell.com]]''</ref> </blockquote> Real de a ocho je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je real de a ocho vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|mini|730px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] Reali de a ocho so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje »two bits« (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od reala de a ocho, zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemony valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je funt sterling, ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara, in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih realov de a ocho, da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel real de a ocho vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. Real de a ocho je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega wona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je real de a ocho ali peso duro preprosto imenoval duro. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil duro osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov vellóna ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Svetovna zgodovina]] [[Kategorija:Ekonomija]] [[Kategorija:Gospodarska zgodovina]] {{škrbina}} fukgmfgrkoqw0q3ygga8h1wk9643ago 6657721 6657716 2026-04-09T07:16:18Z ~2026-13482-91 255553 6657721 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh stebrov in dveh svetov, kar sta simbola Habsburžanov in Bourbonov na imperialnem kovancu ('''real de a ocho''')]]. '''Real de a ocho''' (''osemrealec''), '''peso de ocho''', '''peso fuerte''' ali '''peso duro''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, celotni Ameriki in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herhulovi stebri|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|mini|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je real de a ocho razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost reala de a ocho povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so realu de a ocho rekli v angleščini. Real de a ocho je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: »thaler« (v španščino prevedeno kot »tálero«). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot real de a ocho, vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (»thaller« in »daller«) pripomogli, da so v Združenih državah real de a ocho poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. Real de a ocho bo dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta bo ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za tael (Kitajska), jen (Japonska), von (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski real de a ocho in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|mini|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''[[LewRockwell.com]]''</ref> </blockquote> Real de a ocho je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je real de a ocho vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|mini|730px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] Reali de a ocho so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje »two bits« (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od reala de a ocho, zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemony valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je funt sterling, ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara, in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih realov de a ocho, da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel real de a ocho vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. Real de a ocho je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega wona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je real de a ocho ali peso duro preprosto imenoval duro. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil duro osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov vellóna ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Svetovna zgodovina]] [[Kategorija:Ekonomija]] [[Kategorija:Gospodarska zgodovina]] {{škrbina}} ea24udkqu4mv87djdxpirje7sog6q3l 6657722 6657721 2026-04-09T07:16:37Z ~2026-13482-91 255553 6657722 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh stebrov in dveh svetov, kar sta simbola Habsburžanov in Bourbonov na imperialnem kovancu ('''real de a ocho''')]]. '''Real de a ocho''' (''osemrealec''), '''peso de ocho''', '''peso fuerte''' ali '''peso duro''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, celotni Ameriki in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herhulovi stebri|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|mini|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je real de a ocho razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost reala de a ocho povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so realu de a ocho rekli v angleščini. Real de a ocho je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: »thaler« (v španščino prevedeno kot »tálero«). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot real de a ocho, vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (»thaller« in »daller«) pripomogli, da so v Združenih državah real de a ocho poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. Real de a ocho bo dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta bo ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za tael (Kitajska), jen (Japonska), von (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski real de a ocho in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|mini|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''[[LewRockwell.com]]''</ref> </blockquote> Real de a ocho je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je real de a ocho vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|mini|730px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] Reali de a ocho so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje »two bits« (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od reala de a ocho, zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemony valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je funt sterling, ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara, in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih realov de a ocho, da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel real de a ocho vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. Real de a ocho je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega wona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je real de a ocho ali peso duro preprosto imenoval duro. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil duro osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov vellóna ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Svetovna zgodovina]] [[Kategorija:Ekonomija]] [[Kategorija:Gospodarska zgodovina]] {{škrbina}} 6k9tjiggakjtfjut7avqktfmhjeffvy 6657723 6657722 2026-04-09T07:22:34Z ~2026-13482-91 255553 /* Sklici */ 6657723 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh stebrov in dveh svetov, kar sta simbola Habsburžanov in Bourbonov na imperialnem kovancu ('''real de a ocho''')]]. '''Real de a ocho''' (''osemrealec''), '''peso de ocho''', '''peso fuerte''' ali '''peso duro''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, celotni Ameriki in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herhulovi stebri|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|mini|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je real de a ocho razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost reala de a ocho povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so realu de a ocho rekli v angleščini. Real de a ocho je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: »thaler« (v španščino prevedeno kot »tálero«). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot real de a ocho, vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (»thaller« in »daller«) pripomogli, da so v Združenih državah real de a ocho poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. Real de a ocho bo dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta bo ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za tael (Kitajska), jen (Japonska), von (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski real de a ocho in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|mini|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''[[LewRockwell.com]]''</ref> </blockquote> Real de a ocho je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je real de a ocho vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|mini|730px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] Reali de a ocho so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje »two bits« (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od reala de a ocho, zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemony valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je funt sterling, ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara, in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih realov de a ocho, da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel real de a ocho vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. Real de a ocho je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega wona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je real de a ocho ali peso duro preprosto imenoval duro. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil duro osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov vellóna ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ZaTsHqhMdHo |title=Did You know that the dollar symbol has its origin in Spain? |publisher=The Hispanic Council |language=en}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Svetovna zgodovina]] [[Kategorija:Ekonomija]] [[Kategorija:Gospodarska zgodovina]] {{škrbina}} acw5cp6fnf15ht9te4r9nkho1lxuvih 6657724 6657723 2026-04-09T07:25:40Z ~2026-13482-91 255553 /* Zunanje povezave */ 6657724 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh stebrov in dveh svetov, kar sta simbola Habsburžanov in Bourbonov na imperialnem kovancu ('''real de a ocho''')]]. '''Real de a ocho''' (''osemrealec''), '''peso de ocho''', '''peso fuerte''' ali '''peso duro''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, celotni Ameriki in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herhulovi stebri|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|mini|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je real de a ocho razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost reala de a ocho povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so realu de a ocho rekli v angleščini. Real de a ocho je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: »thaler« (v španščino prevedeno kot »tálero«). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot real de a ocho, vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (»thaller« in »daller«) pripomogli, da so v Združenih državah real de a ocho poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. Real de a ocho bo dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta bo ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za tael (Kitajska), jen (Japonska), von (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski real de a ocho in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|mini|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''[[LewRockwell.com]]''</ref> </blockquote> Real de a ocho je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je real de a ocho vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|mini|730px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] Reali de a ocho so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje »two bits« (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od reala de a ocho, zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemony valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je funt sterling, ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara, in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih realov de a ocho, da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel real de a ocho vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. Real de a ocho je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega wona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je real de a ocho ali peso duro preprosto imenoval duro. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil duro osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov vellóna ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ZaTsHqhMdHo |title=Did You know that the dollar symbol has its origin in Spain? (Ali ste vedeli, da simbol dolarja izvira iz Španije?) |publisher=The Hispanic Council |language=en}} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY |title=¿Sabías que el símbolo del dólar tiene su origen en España? (Ali ste vedeli, da simbol dolarja izvira iz Španije?) |publisher=The Hispanic Council |language=es}} https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Svetovna zgodovina]] [[Kategorija:Ekonomija]] [[Kategorija:Gospodarska zgodovina]] {{škrbina}} 0z8b89ceoxxco7qj8324agz0wrs7s13 6657725 6657724 2026-04-09T07:26:17Z ~2026-13482-91 255553 /* Zunanje povezave */ 6657725 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh stebrov in dveh svetov, kar sta simbola Habsburžanov in Bourbonov na imperialnem kovancu ('''real de a ocho''')]]. '''Real de a ocho''' (''osemrealec''), '''peso de ocho''', '''peso fuerte''' ali '''peso duro''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, celotni Ameriki in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herhulovi stebri|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|mini|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je real de a ocho razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost reala de a ocho povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so realu de a ocho rekli v angleščini. Real de a ocho je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: »thaler« (v španščino prevedeno kot »tálero«). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot real de a ocho, vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (»thaller« in »daller«) pripomogli, da so v Združenih državah real de a ocho poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. Real de a ocho bo dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta bo ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za tael (Kitajska), jen (Japonska), von (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski real de a ocho in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|mini|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''[[LewRockwell.com]]''</ref> </blockquote> Real de a ocho je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je real de a ocho vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|mini|730px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] Reali de a ocho so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje »two bits« (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od reala de a ocho, zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemony valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je funt sterling, ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara, in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih realov de a ocho, da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel real de a ocho vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. Real de a ocho je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega wona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je real de a ocho ali peso duro preprosto imenoval duro. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil duro osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov vellóna ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ZaTsHqhMdHo |title=Did You know that the dollar symbol has its origin in Spain? (Ali ste vedeli, da simbol dolarja izvira iz Španije?) |publisher=The Hispanic Council |language=en}} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY |title=¿Sabías que el símbolo $ tiene su origen en España? (Ali ste vedeli, da simbol dolarja izvira iz Španije?) |publisher=The Hispanic Council |language=es}} https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Svetovna zgodovina]] [[Kategorija:Ekonomija]] [[Kategorija:Gospodarska zgodovina]] {{škrbina}} 9jzaluz1xzk9vjxeup3kljqervqeb2g 6657726 6657725 2026-04-09T07:26:51Z ~2026-13482-91 255553 /* Zunanje povezave */ 6657726 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh stebrov in dveh svetov, kar sta simbola Habsburžanov in Bourbonov na imperialnem kovancu ('''real de a ocho''')]]. '''Real de a ocho''' (''osemrealec''), '''peso de ocho''', '''peso fuerte''' ali '''peso duro''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, celotni Ameriki in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herhulovi stebri|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|mini|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je real de a ocho razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost reala de a ocho povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so realu de a ocho rekli v angleščini. Real de a ocho je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: »thaler« (v španščino prevedeno kot »tálero«). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot real de a ocho, vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (»thaller« in »daller«) pripomogli, da so v Združenih državah real de a ocho poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. Real de a ocho bo dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta bo ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za tael (Kitajska), jen (Japonska), von (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski real de a ocho in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|mini|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''[[LewRockwell.com]]''</ref> </blockquote> Real de a ocho je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je real de a ocho vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|mini|730px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] Reali de a ocho so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje »two bits« (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od reala de a ocho, zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemony valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je funt sterling, ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara, in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih realov de a ocho, da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel real de a ocho vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. Real de a ocho je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega wona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je real de a ocho ali peso duro preprosto imenoval duro. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil duro osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov vellóna ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ZaTsHqhMdHo |title=Did You know that the dollar symbol has its origin in Spain? |publisher=The Hispanic Council |language=en}} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY |title=¿Sabías que el símbolo $ tiene su origen en España? (Ali ste vedeli, da simbol dolarja izvira iz Španije?) |publisher=The Hispanic Council |language=es}} https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Svetovna zgodovina]] [[Kategorija:Ekonomija]] [[Kategorija:Gospodarska zgodovina]] {{škrbina}} g2plnhfvhyjrkz4kzngmbbwbgj6idbl 6657727 6657726 2026-04-09T07:27:07Z ~2026-13482-91 255553 /* Zunanje povezave */ 6657727 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh stebrov in dveh svetov, kar sta simbola Habsburžanov in Bourbonov na imperialnem kovancu ('''real de a ocho''')]]. '''Real de a ocho''' (''osemrealec''), '''peso de ocho''', '''peso fuerte''' ali '''peso duro''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, celotni Ameriki in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herhulovi stebri|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|mini|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je real de a ocho razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost reala de a ocho povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so realu de a ocho rekli v angleščini. Real de a ocho je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: »thaler« (v španščino prevedeno kot »tálero«). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot real de a ocho, vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (»thaller« in »daller«) pripomogli, da so v Združenih državah real de a ocho poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. Real de a ocho bo dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta bo ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za tael (Kitajska), jen (Japonska), von (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski real de a ocho in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|mini|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''[[LewRockwell.com]]''</ref> </blockquote> Real de a ocho je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je real de a ocho vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|mini|730px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] Reali de a ocho so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje »two bits« (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od reala de a ocho, zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemony valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je funt sterling, ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara, in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih realov de a ocho, da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel real de a ocho vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. Real de a ocho je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega wona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je real de a ocho ali peso duro preprosto imenoval duro. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil duro osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov vellóna ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ZaTsHqhMdHo |title=Did You know that the dollar symbol has its origin in Spain? |publisher=The Hispanic Council |language=en}} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY |title=¿Sabías que el símbolo $ tiene su origen en España? (Ali ste vedeli, da simbol dolarja izvira iz Španije?) |publisher=The Hispanic Council |language=es}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Svetovna zgodovina]] [[Kategorija:Ekonomija]] [[Kategorija:Gospodarska zgodovina]] {{škrbina}} fkcivnrgka3f2cx1hxibgfgeqs09nox 6657730 6657727 2026-04-09T07:35:05Z Yerpo 8417 − 3 kategorije; + 2 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6657730 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh stebrov in dveh svetov, kar sta simbola Habsburžanov in Bourbonov na imperialnem kovancu ('''real de a ocho''')]]. '''Real de a ocho''' (''osemrealec''), '''peso de ocho''', '''peso fuerte''' ali '''peso duro''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, celotni Ameriki in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herhulovi stebri|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|mini|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je real de a ocho razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost reala de a ocho povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so realu de a ocho rekli v angleščini. Real de a ocho je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: »thaler« (v španščino prevedeno kot »tálero«). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot real de a ocho, vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (»thaller« in »daller«) pripomogli, da so v Združenih državah real de a ocho poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. Real de a ocho bo dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta bo ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za tael (Kitajska), jen (Japonska), von (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski real de a ocho in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|mini|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''[[LewRockwell.com]]''</ref> </blockquote> Real de a ocho je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je real de a ocho vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|mini|730px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] Reali de a ocho so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje »two bits« (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od reala de a ocho, zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemony valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je funt sterling, ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara, in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih realov de a ocho, da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel real de a ocho vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. Real de a ocho je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega wona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je real de a ocho ali peso duro preprosto imenoval duro. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil duro osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov vellóna ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ZaTsHqhMdHo |title=Did You know that the dollar symbol has its origin in Spain? |publisher=The Hispanic Council |language=en}} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY |title=¿Sabías que el símbolo $ tiene su origen en España? (Ali ste vedeli, da simbol dolarja izvira iz Španije?) |publisher=The Hispanic Council |language=es}} {{škrbina}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Gospodarstvo Španije]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] 64cqpe9zc6pk9gjwsmc9pb14rx8qp98 6657732 6657730 2026-04-09T07:36:26Z ~2026-13482-91 255553 6657732 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh stebrov in dveh svetov, kar sta simbola Habsburžanov in Bourbonov na imperialnem kovancu ('''real de a ocho''')]]. [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|270px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] '''Real de a ocho''' (''osemrealec''), '''peso de ocho''', '''peso fuerte''' ali '''peso duro''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, celotni Ameriki in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herhulovi stebri|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|mini|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je real de a ocho razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost reala de a ocho povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so realu de a ocho rekli v angleščini. Real de a ocho je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: »thaler« (v španščino prevedeno kot »tálero«). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot real de a ocho, vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (»thaller« in »daller«) pripomogli, da so v Združenih državah real de a ocho poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. Real de a ocho bo dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta bo ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za tael (Kitajska), jen (Japonska), von (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski real de a ocho in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|mini|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''[[LewRockwell.com]]''</ref> </blockquote> Real de a ocho je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je real de a ocho vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|mini|730px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] Reali de a ocho so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje »two bits« (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od reala de a ocho, zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemony valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je funt sterling, ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara, in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih realov de a ocho, da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel real de a ocho vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. Real de a ocho je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega wona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je real de a ocho ali peso duro preprosto imenoval duro. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil duro osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov vellóna ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ZaTsHqhMdHo |title=Did You know that the dollar symbol has its origin in Spain? |publisher=The Hispanic Council |language=en}} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY |title=¿Sabías que el símbolo $ tiene su origen en España? (Ali ste vedeli, da simbol dolarja izvira iz Španije?) |publisher=The Hispanic Council |language=es}} {{škrbina}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Gospodarstvo Španije]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] dooeh6tbtgwdg8dexdg4odneyl7xq8a 6657733 6657732 2026-04-09T07:36:55Z ~2026-13482-91 255553 6657733 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh stebrov in dveh svetov, kar sta simbola Habsburžanov in Bourbonov na imperialnem kovancu ('''real de a ocho''')]]. [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|270px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] '''Real de a ocho''' (''osemrealec''), '''peso de ocho''', '''peso fuerte''' ali '''peso duro''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, celotni Ameriki in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herhulovi stebri|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|mini|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je real de a ocho razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost reala de a ocho povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so realu de a ocho rekli v angleščini. Real de a ocho je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: »thaler« (v španščino prevedeno kot »tálero«). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot real de a ocho, vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (»thaller« in »daller«) pripomogli, da so v Združenih državah real de a ocho poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. Real de a ocho bo dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta bo ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za tael (Kitajska), jen (Japonska), von (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski real de a ocho in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|mini|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''[[LewRockwell.com]]''</ref> </blockquote> Real de a ocho je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je real de a ocho vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|mini|730px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] Reali de a ocho so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje »two bits« (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od reala de a ocho, zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemony valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je funt sterling, ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara, in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih realov de a ocho, da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel real de a ocho vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. Real de a ocho je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega wona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je real de a ocho ali peso duro preprosto imenoval duro. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil duro osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov vellóna ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ZaTsHqhMdHo |title=Did You know that the dollar symbol has its origin in Spain? |publisher=The Hispanic Council |language=en}} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY |title=¿Sabías que el símbolo $ tiene su origen en España? (Ali ste vedeli, da simbol dolarja izvira iz Španije?) |publisher=The Hispanic Council |language=es}} {{škrbina}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Gospodarstvo Španije]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] r96m5n2jysmpom0pnbdu7azoze53s7c 6657735 6657733 2026-04-09T07:38:29Z ~2026-13482-91 255553 6657735 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh stebrov in dveh svetov, kar sta simbola Španskih [[Habsburžani|Habsburžanov]] in Španskih [[Bourboni|Bourbonov]] na imperialnem kovancu ('''real de a ocho''')]]. [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|270px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] '''Real de a ocho''' (''osemrealec''), '''peso de ocho''', '''peso fuerte''' ali '''peso duro''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, celotni Ameriki in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herhulovi stebri|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|mini|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je real de a ocho razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost reala de a ocho povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so realu de a ocho rekli v angleščini. Real de a ocho je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: »thaler« (v španščino prevedeno kot »tálero«). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot real de a ocho, vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (»thaller« in »daller«) pripomogli, da so v Združenih državah real de a ocho poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. Real de a ocho bo dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta bo ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za tael (Kitajska), jen (Japonska), von (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski real de a ocho in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|mini|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''[[LewRockwell.com]]''</ref> </blockquote> Real de a ocho je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je real de a ocho vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|mini|730px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] Reali de a ocho so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje »two bits« (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od reala de a ocho, zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemony valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je funt sterling, ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara, in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih realov de a ocho, da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel real de a ocho vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. Real de a ocho je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega wona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je real de a ocho ali peso duro preprosto imenoval duro. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil duro osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov vellóna ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ZaTsHqhMdHo |title=Did You know that the dollar symbol has its origin in Spain? |publisher=The Hispanic Council |language=en}} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY |title=¿Sabías que el símbolo $ tiene su origen en España? (Ali ste vedeli, da simbol dolarja izvira iz Španije?) |publisher=The Hispanic Council |language=es}} {{škrbina}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Gospodarstvo Španije]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] 82y5vy7107ix6a70yr01kiyukx10oh3 6657736 6657735 2026-04-09T07:40:34Z ~2026-13482-91 255553 6657736 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh [[Herkulova stebra|Herkulovih stebrov]] in dveh svetov, kar sta simbola Španskih [[Habsburžani|Habsburžanov]] in Španskih [[Bourboni|Bourbonov]] na imperialnem kovancu ('''real de a ocho''')]]. [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|270px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] '''Real de a ocho''' (''osemrealec''), '''peso de ocho''', '''peso fuerte''' ali '''peso duro''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, celotni Ameriki in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herhulovi stebri|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|mini|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je real de a ocho razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost reala de a ocho povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so realu de a ocho rekli v angleščini. Real de a ocho je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: »thaler« (v španščino prevedeno kot »tálero«). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot real de a ocho, vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (»thaller« in »daller«) pripomogli, da so v Združenih državah real de a ocho poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. Real de a ocho bo dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta bo ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za tael (Kitajska), jen (Japonska), von (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski real de a ocho in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|mini|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''[[LewRockwell.com]]''</ref> </blockquote> Real de a ocho je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je real de a ocho vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|mini|730px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] Reali de a ocho so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje »two bits« (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od reala de a ocho, zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemony valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je funt sterling, ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara, in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih realov de a ocho, da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel real de a ocho vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. Real de a ocho je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega wona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je real de a ocho ali peso duro preprosto imenoval duro. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil duro osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov vellóna ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ZaTsHqhMdHo |title=Did You know that the dollar symbol has its origin in Spain? |publisher=The Hispanic Council |language=en}} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY |title=¿Sabías que el símbolo $ tiene su origen en España? (Ali ste vedeli, da simbol dolarja izvira iz Španije?) |publisher=The Hispanic Council |language=es}} {{škrbina}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Gospodarstvo Španije]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] 9gxcdmhqk18eelym1iti2v7siwdvlos 6657738 6657736 2026-04-09T07:41:21Z ~2026-13482-91 255553 6657738 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh [[Herkulova stebra|Herkulovih stebrov]] in dveh svetov, kar sta simbola Španskih [[Habsburžani|Habsburžanov]] in Španskih [[Bourboni|Bourbonov]] na [[Španski imperij|imperialnem]] kovancu ('''real de a ocho''')]]. [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|270px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] '''Real de a ocho''' (''osemrealec''), '''peso de ocho''', '''peso fuerte''' ali '''peso duro''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, celotni Ameriki in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herhulovi stebri|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|mini|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je real de a ocho razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost reala de a ocho povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so realu de a ocho rekli v angleščini. Real de a ocho je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: »thaler« (v španščino prevedeno kot »tálero«). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot real de a ocho, vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (»thaller« in »daller«) pripomogli, da so v Združenih državah real de a ocho poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. Real de a ocho bo dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta bo ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za tael (Kitajska), jen (Japonska), von (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski real de a ocho in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|mini|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''[[LewRockwell.com]]''</ref> </blockquote> Real de a ocho je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je real de a ocho vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|mini|730px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] Reali de a ocho so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje »two bits« (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od reala de a ocho, zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemony valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je funt sterling, ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara, in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih realov de a ocho, da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel real de a ocho vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. Real de a ocho je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega wona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je real de a ocho ali peso duro preprosto imenoval duro. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil duro osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov vellóna ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ZaTsHqhMdHo |title=Did You know that the dollar symbol has its origin in Spain? |publisher=The Hispanic Council |language=en}} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY |title=¿Sabías que el símbolo $ tiene su origen en España? (Ali ste vedeli, da simbol dolarja izvira iz Španije?) |publisher=The Hispanic Council |language=es}} {{škrbina}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Gospodarstvo Španije]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] s9ipsctnfjfzj50zhjr0zadijnsa4rx 6657739 6657738 2026-04-09T07:44:39Z ~2026-13482-91 255553 6657739 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh stebrov in dveh svetov, kar sta simbola Habsburžanov in Bourbonov na imperialnem kovancu ('''real de a ocho''')]]. '''Real de a ocho''' (''osemrealec''), '''peso de ocho''', '''peso fuerte''' ali '''peso duro''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, celotni Ameriki in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herhulova stebra|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|mini|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je real de a ocho razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost reala de a ocho povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so realu de a ocho rekli v angleščini. Real de a ocho je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: »thaler« (v španščino prevedeno kot »tálero«). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot real de a ocho, vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (»thaller« in »daller«) pripomogli, da so v Združenih državah real de a ocho poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. Real de a ocho bo dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta bo ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za tael (Kitajska), jen (Japonska), von (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski real de a ocho in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|mini|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''[[LewRockwell.com]]''</ref> </blockquote> Real de a ocho je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je real de a ocho vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|mini|730px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] Reali de a ocho so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje »two bits« (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od reala de a ocho, zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemony valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je funt sterling, ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara, in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih realov de a ocho, da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel real de a ocho vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. Real de a ocho je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega wona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je real de a ocho ali peso duro preprosto imenoval duro. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil duro osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov vellóna ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ZaTsHqhMdHo |title=Did You know that the dollar symbol has its origin in Spain? |publisher=The Hispanic Council |language=en}} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY |title=¿Sabías que el símbolo $ tiene su origen en España? (Ali ste vedeli, da simbol dolarja izvira iz Španije?) |publisher=The Hispanic Council |language=es}} {{škrbina}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Gospodarstvo Španije]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] ouoyfue5u6olxj2gpgffli5rt3k8zcv 6657740 6657739 2026-04-09T07:47:09Z ~2026-13482-91 255553 6657740 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh stebrov in dveh svetov, kar sta simbola Habsburžanov in Bourbonov na imperialnem kovancu ('''real de a ocho''')]]. '''Real de a ocho''' (''osemrealec''), '''peso de ocho''', '''peso fuerte''' ali '''peso duro''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, celotni Ameriki in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herkulova stebra|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|mini|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je real de a ocho razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost reala de a ocho povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so realu de a ocho rekli v angleščini. Real de a ocho je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: »thaler« (v španščino prevedeno kot »tálero«). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot real de a ocho, vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (»thaller« in »daller«) pripomogli, da so v Združenih državah real de a ocho poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. Real de a ocho bo dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta bo ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za tael (Kitajska), jen (Japonska), von (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski real de a ocho in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|mini|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''[[LewRockwell.com]]''</ref> </blockquote> Real de a ocho je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je real de a ocho vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|mini|730px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] Reali de a ocho so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje »two bits« (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od reala de a ocho, zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemony valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je funt sterling, ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara, in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih realov de a ocho, da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel real de a ocho vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. Real de a ocho je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega wona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je real de a ocho ali peso duro preprosto imenoval duro. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil duro osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov vellóna ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ZaTsHqhMdHo |title=Did You know that the dollar symbol has its origin in Spain? |publisher=The Hispanic Council |language=en}} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY |title=¿Sabías que el símbolo $ tiene su origen en España? (Ali ste vedeli, da simbol dolarja izvira iz Španije?) |publisher=The Hispanic Council |language=es}} {{škrbina}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Gospodarstvo Španije]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] 57l5fkkmomv176mp2zrmnjf6ph5zdhk 6657759 6657740 2026-04-09T08:02:24Z ~2026-13482-91 255553 /* Razširjenost */ 6657759 wikitext text/x-wiki [[File:Colonial_Currency_Badge_of_the_Spanish_Empire.svg|desno|mini|250px|thumb|Upodobitev dveh stebrov in dveh svetov, kar sta simbola Habsburžanov in Bourbonov na imperialnem kovancu ('''real de a ocho''')]]. '''Real de a ocho''' (''osemrealec''), '''peso de ocho''', '''peso fuerte''' ali '''peso duro''', v angleško govorečem svetu znan kot '''španski dolar''' ({{langx|en|piece of eight}}') ali '''''Carolus''''' (iz {{langx|la|Carolus}}), je srebrnik v vrednosti osmih realov, ki ga je kovala [[Španski imperij|Španska monarhija]] v [[Kraljevina Kastilja|Kraljevini Kastilji]] po reformi denarnega sistema tega ozemlja leta 1497, s katero je bil uveden ''real''. Zaradi široke uporabe ob koncu 18. stoletja v Evropi, celotni Ameriki in na Daljnem vzhodu je postal prvo svetovno plačilno sredstvo. Bil je zakonito plačilno sredstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] vse do leta 1857, ko je zakon preklical njegovo uporabo. Številne današnje valute so dobile svoja imena po ''real de a ocho'', na primer dolar, [[Renminbi|juan]] ali [[peso]].<ref>{{url|https://www.oroyfinanzas.com/2015/06/cual-diferencia-entre-yuan-renminbi-chino/}}</ref> Mnogi zgodovinarji ga imajo za prvo univerzalno valuto v zgodovini zaradi njegove razširjenosti po vsem svetu v 16. stoletju in velikega vpliva na nastanek danes aktivnih valut.<ref>{{url|https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3182206|title=El real de a ocho, primera moneda universal|apellidos=Céspedes del Castillo|nombre=Guillermo|Congreso Internacional de Numismática: Madrid, 2003. Actas = proceedings = actes / coord. por Carmen Alfaro Asins, Carmen Marcos Alonso, Paloma Otero Morán, Vol. 2, 2005, ISBN 978-84-8181-238-1, págs. 1751-1760}}</ref> Danes se izraz ''peso'' včasih še vedno uporablja za označevanje zgodovinskega ''reala de a ocho''. To je zato, ker so imeli ''pesosi'' podobno težo in premer kot ''real de a ocho''. Vendar se izraz ''peso'' v španskem denarnem sistemu pojavi šele leta 1864, zato je natančneje, da se v starejšem denarnem sistemu govori o ''realu de a ocho''. V angleško govorečem svetu na splošno in v Združenih državah Amerike zlasti je bil ''real de a ocho'' znan kot španski dolar, ''pieces of eight'' ali ''eight real coin''. Obstajajo različne teorije, da izvor simbola »$« za peso in dolar izvira iz [[Herkulova stebra|Herkulovih stebrov]] in trakov na španskem grbu, ki se pojavlja na zadnji strani ''reala de a ocho''. Simbol prečrtanega ''S'' je precej starejši od kovanja stebrnjakov. V španskih dokumentih se je prečrtani ''S'' uporabljal za označevanje »skupnega zneska«; vendar so Angleži zaradi drugačnega zapisa valut verjeli, da ta prečrtani S pomeni »peso« (''peso fuerte'', ''real de a ocho'' ali ''peso'' v vrednosti 8 realov). Za znesek 2345 pesov bi španski dokument odražal »2345 p. $«, Anglež pa bi razumel, da je prvi znak znak valute, medtem ko so ga Španci pisali za zneskom. == Izvor == [[Slika:Reyes Católicos 8 reales 28829.jpg|desno|mini|250px|Srebrni 8 realov z grbom katoliških kraljev, kovan v Sevilli. Brez datuma, vendar po letu 1497.]] Da bi razumeli nastanek te valute, se moramo vrniti v 14. stoletje, ko je bil v Kastilji kovan ''real'', srebrnik, ki ga je ustvaril kralj [[Peter I. Kastiljski|Peter I.]] (1350–1369). Real je tehtal med 3,43 in 3,48 grama, njegov premer je bil med 25 in 26 milimetri, njegova vrednost pa je takrat znašala 3 maravedíje. V času vladavine [[Janez II. Kastiljski|Janeza II. Kastiljskega]] je real postal vreden 7 maravedíjev, nato pa je na začetku obdobja katoliških kraljev znašal 31 maravedíjev, od leta 1497 pa 34 maravedíjev, ko je bila objavljena pragmatična odredba o denarni reformi v Medini del Campo, ki je uvedla prve kovance za 8 realov.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2235709|title=Itinerarios mundiales de una moneda supranacional|last=García Guerra|first=María Elena|date=2006|journal=Studia historica. Historia moderna, ISSN 0213-2079, No. 28, 2006, str. 241-257.}}</ref> Po osvojitvi in kolonizaciji Amerike so se reali de a ocho kovali v ameriških kovnicah (kovnice v [[Lima|Limi]], [[La Plata|La Plati]], [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni de Indias]], [[Bogota|Bogoti]], [[Caracas]]u, [[Cuzco|Cuzcu]], [[Santiago de Chile|Santiagu de Chile]], Popayánu, Guadalajari, Panami itd.) pod imenom španski real in so se v razsutem stanju prevažali v celinsko Španijo, zaradi česar je bil ta prevoz mamljiva tarča za pirate in gusarje na morju ali neposredno za tiste, ki so jih najemali (predvsem Anglija in uporniške Nizozemske province). Po drugi strani pa se je njegova uporaba razširila tudi po jugovzhodni Aziji, saj je [[galeon]] iz [[Manila|Manile]] redno prevažal srebro v kovancih iz Nove Španije (Acapulco in druga pristanišča) v Manilo na [[Filipini]]h, kjer naj bi ga zamenjali za kitajsko in filipinsko blago, saj je bilo srebro edino tuje blago, ki ga je Kitajska sprejemala kot plačilo. V vzhodni trgovini so bili španski reali de a ocho pogosto označeni s kitajskimi znaki, ki so kazali, da gre za originalne kovance. Zaradi ogromnih nahajališč [[srebro|srebra]], odkritih predvsem v [[Potosi]]ju (današnja [[Bolivija]]) in v manjši meri v današnji Mehiki (na primer v Guanajatu, Taxcu in Zacatécasu) med letoma 1545 in 1548,<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.bizkaia.eus/fitxategiak/04/ondarea/Kobie/PDF/2/KOBIE_Paleoantropologia_36_web-11.pdf?hash=323e8eedc0b4fa4a6e2e79081072e339|title=Los Reales de a ocho de Laida y el periplo de la plata|last=Zallo Uskola, Juan Carlos y Gómez Bravo, Mercedes|date=2018|journal=Kobie. Paleoantropología, ISSN 0214-7971, No. 36, 2018, str. 223-243}}</ref> so kovnice Bolivije, Mehike in Peruja začele kovati kovance v 16. stoletju, zato so bili milijoni realov de a ocho kovanih v času podkraljevine. == Razširjenost == [[Slika:Potosì 8 reales 1768 131206.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla III., kovan v kovnici Potosí leta 1768. Najbolj znani real de a ocho je srebrni »columnario«, po katerega Herkulovih stebrih so navdihnili za nastanek simbola za dolar, $.]] [[Slika:Carlos IV Coin.jpg|desno|mini|250px|Kovanec Karla IV., kovan v kovnici v Ciudad de México leta 1806.]] Tihotapljenje različnih izdelkov je postalo običajno od 17. stoletja dalje med španskimi ozemlji in ladjami Velike Britanije in Nizozemske; to je omogočilo, da so kovanci, kovani v kovnicah Hispanske monarhije, krožili tudi zunaj španske jurisdikcije. Trinajst britanskih kolonij v Severni Ameriki je hitro začelo uporabljati reale de a ocho zaradi fine vsebnosti srebra in relativne obilice na trgu, ki je bila večja od kovancev lastne matične države. Španska trgovina s [[Kitajska|Kitajsko]], ki je uporabljala [[Filipini|Filipine]] kot bazo, je povzročila, da se je real de a ocho razširil tudi po jugovzhodni Aziji. V času, ko je bila vrednost kovanca določena z njegovo lastno vsebnostjo srebra ali zlata, je finost reala de a ocho povzročila, da je ta kovanec neuradno postal menjalno sredstvo za mednarodno trgovino v vzhodni Aziji. Prihod ameriških trgovcev na Kitajsko konec 18. stoletja je dodatno spodbudil uporabo »španskega dolarja«, kot so realu de a ocho rekli v angleščini. Real de a ocho je tako postal najbolj razširjena valuta v Ameriki, zaradi visoke notranje vrednosti in finosti pa so ga še naprej uporabljali v Severni Ameriki in jugovzhodni Aziji vse do 19. stoletja. Ko so ti srebrniki prišli v Evropo, so jih primerjali z velikimi srebrniki, ki jih je kovala Avstrija: »thaler« (v španščino prevedeno kot »tálero«). Kljub slovesu v Evropi avstrijski taler ni imel takšne svetovne razširjenosti kot real de a ocho, vendar sta njegovi imeni v francoščini in angleščini (»thaller« in »daller«) pripomogli, da so v Združenih državah real de a ocho poimenovali »španski daller«, iz česar je kasneje nastalo ime »španski dolar«, nato pa skrajšano preprosto »dolar«. Skozi 16. stoletje so različne kraljevine – ne le na trgovskih mejah Sredozemlja, ampak tudi na novih atlantskih poteh, v podkraljestvih in generalnih kapetanijah nove celine – financirale svoje podvige s kastiljskim kovancem. Real de a ocho bo dosegel ne le Zahod, ampak tudi Vzhod, prek trgovine na Daljnem vzhodu. Prav v tem delu sveta bo ta mogočna valuta še posebej vplivala, saj je sistem »mehiške piastre« (ime, pod katerim je bil kovanec osmih realov iz mehiške kovnice znan med domačini) služil kot vzor za današnje kovance. To velja za tael (Kitajska), jen (Japonska), von (Koreja), celo za dolar, srebrnik severnoameriških držav, ki se je rodil v decimalnem sistemu s političnim namenom destabilizirati španski real de a ocho in z njim njegovo gospodarstvo.<ref>{{Navedi revijo|url=https://webs.ucm.es/centros/cont/descargas/documento11367.pdf|title=El Real de a ocho: Su importancia y trascendencia|last=Trapero|first=María Ruiz|date=2005|access-date=11. januarja 2025}}</ref> [[Slika:Benjamin Franklin nature printed 55 dollar front 1779.jpg|desno|mini|490px|55 ameriških (španskih) dolarjev iz leta 1779.]] Ameriški zakon o monetarnem sistemu iz leta 1792 je ustanovil kovnico Združenih držav, čeprav prvi ameriški dolarji niso bili tako priljubljeni kot španski dolarji, saj so bili slednji težji in izdelani iz finejšega srebra. Zaradi tega je bila vrednost ameriškega dolarja izenačena z realom de a ocho, da bi se okrepil njegov mednarodni ugled: <blockquote> Glavna valuta v obtoku v Ameriki je bil daleč najpogosteje španski dolar, ki je vseboval 387 grainov čistega srebra. Dolar je bil razdeljen na »piece of eight« ali »bitove«, od katerih je vsak pomenil osmino dolarja. Španski dolarji so prišli v severnoameriške kolonije prek donosne trgovine z Zahodno Indijo. Dolar je bil najpomembnejša svetovna valuta že od začetka 16. stoletja in se je razširil deloma zaradi ogromne proizvodnje srebra v španskih podkraljestvih v Ameriki. Pomembneje pa je, da je bil španski dolar od 16. do 19. stoletja relativno najbolj stabilna in najmanj devalvirana valuta zahodnega sveta.<ref name=Rothbard>[[Murray Rothbard|Rothbard, Murray]], [http://archive.lewrockwell.com/rothbard/rothbard260.html Commodity Money in Colonial America], ''[[LewRockwell.com]]''</ref> </blockquote> Real de a ocho je imel nominalno težo 550,209 španskih grainov, kar je 27,468 gramov v decimalnem metričnem sistemu; s čistostjo 93,055 % je to pomenilo, da je real de a ocho vseboval 25,560 gramov srebra, čeprav sta se njegova teža in čistost skozi stoletja precej razlikovali med različnimi kovnicami. Nasprotno pa je navedeni ameriški zakon iz leta 1792 določal, da bo ameriški dolar vseboval 27 gramov teže, od tega le 24,1 grama srebra. [[Slika:Espacio_de_influencia_del_real_de_a_ocho_y_otras_monedas_españolas_y_portuguesas.svg|desno|mini|730px|Območje vpliva reala de a ocho in drugih španskih ter portugalskih kovancev.]] Reali de a ocho so imeli nominalno vrednost 8 realov v Kastilji in njenih podkraljestvih, vendar je potreba po drobižu povzročila, da so kovance pogosto fizično razrezali na štiri ali osem kosov, da bi dobili manjši znesek. Zanimivost je, da se v ameriški angleščini četrt dolarja imenuje »two bits« (dva kosa), kar spominja na to prakso. Zunaj španske univerzalne monarhije je bilo zelo težko dobiti španske srebrnike z manjšimi apoeni od reala de a ocho, zato je bil fizični razrez kovanca edini način, da so dobili drobiž in ga nato ponovno overili za uporabo,<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 419-420.</ref> kar se je dogajalo tudi med vojno za neodvisnost španskih podkraljestev, ko so kovanci padli v roke upornikov.<ref>David C. Harper, 2009 ''North American Coins & Prices'', Krause Publications, 2009, ISSN 1935-0562, ISBN 978-0896897052, strani 468, 471.</ref><ref>''Catálogo de monedas de México 1536-2009'', Editorial A.G.R., stran 20.</ref> Leta 1686, med vladavino Karla II., je valuta doživela veliko devalvacijo, zaradi katere se, kljub velikemu gospodarskemu delu kraljevih svetovalcev, ni bilo mogoče izogniti določeni izgubi hegemony valute, katere posledice so se pokazale šele sredi 18. stoletja, ko se je funt sterling, ustanovljen leta 1694, postavil kot tekmec realu.<ref>{{Navedi revijo|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=3856487|title="Reales de a ocho" después de la devaluación de 1686|last=Ohara|first=Yoshinori|date=2002-2003|journal=Revista española del Pacífico, ISSN 1131-6284, No. 15, 2002-2003, str. 11-36}}</ref> V Avstraliji je bila v začetku 19. stoletja kolonija šele nekaj desetletij stara, in zaradi socialne in gospodarske nestabilnosti zaradi pomanjkanja denarne mase se je guverner Novega Južnega Walesa Lachlan Macquarie leta 1812 odločil uvesti 40.000 kovancev španskih realov de a ocho, da bi stabiliziral razmere. Španski kovanec je bil zakonito plačilno sredstvo v Združenih državah vse do leta 1857, ko je bila njegova uporaba prepovedana, medtem ko je bil v obtoku v ZDA, je imel real de a ocho vrednost enega dolarja. Kot zanimivost velja omeniti, da je na primer cena delnic na borzi v Združenih državah, izražena v osminah dolarja, ostala vse do 24. junija 1997, ko je newyorška borza to denominacijo spremenila v šestnajstine dolarja, čeprav so se kmalu zatem preusmerili na decimalni zapis. Real de a ocho je osnova ameriških pesosov in filipinskega pesosa, ameriškega dolarja, poleg tega pa je izvor kitajskega juana, japonskega jena, korejskega wona, avstralskega dolarja in kanadskega dolarja. V Španiji se je real de a ocho ali peso duro preprosto imenoval duro. Prvi, na katerem je bila ta beseda vtisnjena, je bil kovan kot nujni kovanec v Gironi leta 1808 med obleganjem francoskih čet. Kasneje je bil duro osmih srebrnih realov opredeljen kot 20 realov vellóna ali pet peset. Od 1940-ih so ga kovali iz bakroniklja in izginil je s prihodom evra. == Galerija ponovnih overitev (''resellos'') == <gallery> File:Sudán.jpg|Sprednja stran kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1796 s ponovno overitvijo (resellom) Sudana. File:CeilanI.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1780 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Ceilan.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1803 s ponovno overitvijo Cejlona. File:Birmania.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. s ponovno overitvijo Burme. File:Arabia Saudí.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1797 s ponovno overitvijo Savdske Arabije. File:Tailandia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1804 s ponovno overitvijo Tajske. File:Zanzíbar.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1808 s ponovno overitvijo Zanzibarja. File:Bahrein.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Ferdinanda VII. iz leta 1821 s ponovno overitvijo Bahrajna. File:Soumanap_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1790 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Soumanap_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1791 s ponovno overitvijo Sumenepa (Indonezija). File:Aden.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1796 s ponovno overitvijo Adena. File:Holey_dollar_coinage_NSW_1813_a128577_02.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1773 z luknjo, predelan v Avstraliji (»holey dollar« – dolar z luknjo). File:Malasia_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1773 s ponovno overitvijo Malezije. File:Hawaiimoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1779 s ponovno overitvijo Havajev. File:Hong_Kongmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1781 s ponovno overitvijo Hong Konga. File:Malasia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1790 s ponovno overitvijo Malezije. File:1789_Charles_IV_Spanish_dollar_countermarked_with_Chinese_words_meaning_"Singapore".jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1789 s ponovno overitvijo Singapurja. File:India_Danesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1773 s ponovno overitvijo Danske Indije. File:India_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. s ponovno overitvijo Francoske Indije. File:Java_I.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1774 s ponovno overitvijo Jave. File:Nedj.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1778 s ponovno overitvijo Nedža. File:Ras_al_Jaima.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1779 s ponovno overitvijo Ras al-Hajme. File:Cheick_Said.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1781 s ponovno overitvijo Šejk Saida. File:Taiwán_chino.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1783 s ponovno overitvijo Tajvana. File:Qatarmon.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1786 s ponovno overitvijo Katarja. File:India_británica.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1788 s ponovno overitvijo Britanske Indije. File:Egiptomoneda.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla III. iz leta 1788 s ponovno overitvijo Egipta. File:Java.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1798 s ponovno overitvijo Jave. File:Post-medieval_coin_hoard,_Coin_3,_Cromford_dollar_(FindID_808673)_(cropped).jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1801 s ponovno overitvijo v Cromford Millu, Velika Britanija. File:Seychelles.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1801 s ponovno overitvijo Sejšelov. File:Madagascarmone.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1802 s ponovno overitvijo Madagaskarja. File:Camboya.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1806 s ponovno overitvijo Kambodže. File:Omán.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. s ponovno overitvijo Omana. File:Omán_II.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1806 s ponovno overitvijo Omana. File:Indochina_francesa.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. iz leta 1808 s ponovno overitvijo Francoske Indokine. File:Sumatra.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Karla IV. s ponovno overitvijo Sumatre. File:Obock.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Ferdinanda VII. iz leta 1820 s ponovno overitvijo Obocka (Džibuti). File:Hejaz.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Ferdinanda VII. iz leta 1820 s ponovno overitvijo Hedžaza. File:Etiopia.jpg|Sprednja stran srebrnega kovanca za 8 realov Ferdinanda VII. iz leta 1820 s ponovno overitvijo Etiopije. File:Mozambi.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1740 s ponovno overitvijo Mozambika. File:India_portuguesa.jpg|Zadnja stran srebrnega kovanca za 8 realov iz leta 1741 s ponovno overitvijo Portugalske Indije. </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=ZaTsHqhMdHo |title=Did You know that the dollar symbol has its origin in Spain? |publisher=The Hispanic Council |language=en}} * {{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=W_udCt1eppY |title=¿Sabías que el símbolo $ tiene su origen en España? (Ali ste vedeli, da simbol dolarja izvira iz Španije?) |publisher=The Hispanic Council |language=es}} {{škrbina}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Gospodarstvo Španije]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] sk274ahu59uck5ehdajt6tf6xdyki8t 0 600712 6657504 2026-04-08T14:11:33Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6657504 wikitext text/x-wiki [[Image:Uk 2008 libroservo.JPG|thumb|upright=1.1|Esperantske knjige na svetovnem esperantskem kongresu v Rotterdamu leta 2008]] Literatura v [[esperanto|esperantskem jeziku]] se je začela pred prvo uradno objavo v esperantu leta 1887: ustvarjalec jezika, L. L. Zamenhof, je v jezik prevajal [[poezija|poezijo]] in [[proza|prozo]], medtem ko ga je razvijal kot preizkus njegove popolnosti in izraznosti, ter objavil več prevodov in kratko izvirno pesem kot dodatek k prvi knjigi o jeziku, ''Unua Libro''. Drugi zgodnji govorci so pisali poezijo, zgodbe in [[esej]]e v jeziku; Henri Vallienne je bil prvi, ki je pisal [[roman]]e v esperantu. Prva esperantska romanopiska je bila Edith Alleyne Sinnotte s svojo knjigo ''Lilio'', objavljeno leta 1918.<ref>{{Cite book| last=Sutton| first=Geoffrey| url=https://books.google.com/books?id=-Z_8CG9g2jIC|title=Concise Encyclopedia of the Original Literature of Esperanto, 1887–2007|date=2008|publisher=Mondial|isbn=978-1-59569-090-6|pages=67|language=en}}</ref> Razen peščice pesmi se večina literature iz prvih dveh desetletij esperanta danes obravnava le kot zgodovinsko zanimiva. Med obema svetovnima vojnama je več novih pesnikov in romanopiscev objavilo svoja prva dela, vključno s številnimi, priznanimi kot prvi, ki so ustvarili dela izjemne kakovosti v še vedno mladem jeziku: Julio Baghy, Eŭgeno Miĥalski, Kálmán Kalocsay, Heinrich Luyken in Jean Forge. Med sodobnimi avtorji so Claude Piron in William Auld, ki je bil nominiran za Nobelovo nagrado za književnost, Sten Johansson, Trevor Steele, Miguel Fernández, Julia Sigmund, Sen Rodin, Eugène de Zilah, Liven Dek, Manuel de Seabra, Baldur Ragnarsson, Jorge Camacho, Victor Sadler, Edwin de Kock, Mao Zifu, Benoît Philippe in drugi. Esperanto je doživel solidno produkcijo gradiva v [[brajica|brajici]] od del slepega ruskega esperantista Vasilija Erošenka, ki je v desetletju po letu 1910 pisal in poučeval na Japonskem in Kitajskem, Harold Brown pa je v esperantu napisal več sodobnih iger. Največja esperantska knjižna služba pri Splošnem esperantskem združenju (''Universal Esperanto Association'') v svojem katalogu ponuja približno 4000 knjig. Približno 130 romanov je bilo prvotno objavljenih v esperantu.<ref>{{Cite web |url=https://tuhat.halvi.helsinki.fi/portal/files/15480942/literary_production_esperanto.pdf |title=Current trends in literary production in Esperanto |access-date=2014-12-27 |archive-date=2014-12-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141227215446/https://tuhat.halvi.helsinki.fi/portal/files/15480942/literary_production_esperanto.pdf |url-status=dead }}</ref> Redno izhajata dve večji literarni reviji: ''Literatura Foiro'' in ''Beletra Almanako''; nekatere druge revije, kot je ''Monato'', objavljajo tudi leposlovje. Najbolj obsežen vodnik po literaturi jezika je Geoffrey Suttonova ''Kratka enciklopedija izvirne literature esperanta'', ki jo je pod okriljem Združenja esperanto govorečih pisateljev izdala založba Mondial. == Pomembni pisatelji == Nekatere pomembne osebnosti esperantske literature: *[[Edith Alleyne Sinnotte]] *[[Marjorie Boulton]] *[[William Auld]] *[[Julio Baghy]] *[[Kazimierz Bein]] (prevajalec) *[[Jorge Camacho (pisatelj)|Jorge Camacho]] *[[Vasili Eroshenko]] *[[Antoni Grabowski]] (predvsem prevodi) *[[Sten Johansson]] *[[Kálmán Kalocsay]] *[[Nikolai Vladimirovich Nekrasov]] *[[Mauro Nervi]] *[[Claude Piron]] *[[Frederic Pujulà i Vallès]] *[[Baldur Ragnarsson]] *[[Raymond Schwartz]] *[[Trevor Steele]] *[[Vladimir Varankin]] == Sklici in viri == {{sklici}} * ''The Esperanto Book'', [https://web.archive.org/web/20080916045434/http://donh.best.vwh.net/Esperanto/EBook/chap09.html Chapter 9: "The Literary Scene"] by Don Harlow. 1995. * ''La Fenomeno Esperanto'' by William Auld. UEA, 1988. * [https://www.librejo.com/angla.html#ceole ''Concise Encyclopedia of the Original Literature of Esperanto''] by Geoffrey Sutton ==External links== * [https://www.esperantoliteraturo.com Esperanto-Literaturo] by publisher Mondial (USA) * [https://www.fadedpage.com/csearch.php?plang=eo Esperanto books] at Faded Page (Canada) * [http://www.gutenberg.org/browse/languages/eo Writings in Esperanto at Project Gutenberg] * [https://www.beletraalmanako.com Beletra Almanako] * [https://www.esperanto.boutique Notes about Esperanto literature] * [http://www.uea.org/katalogo/ UEA's book service] [[Kategorija:Esperanto]] ttg6lw9nwjfnx02zoboz6r0u6lgg0jv 0 600713 6657505 2026-04-08T14:12:55Z A09 188929 n po enwiki 6657505 wikitext text/x-wiki {{Infobox language family | name = Vzhodnobaltski jeziki | region = [[Severna Evropa]], [[Baltik]] | familycolor = Indo-European | fam2 = [[baltoslovanski jeziki]] | fam3 = [[baltski jeziki]]? | child1 = [[latvijščina]]{{Indent|1}}{{*}}[[latgalščina]] | child2 = [[litovščina]]{{Indent|1}}{{*}}[[aukštatsko narečje]]{{Indent|1}}{{*}}[[samogitščina]] | child3 = [[selonščina]] {{Extinct}} | child4 = [[semigalščina]] {{Extinct}} | map = Baltic languages in Europe.svg | mapcaption = Območje baltskih jezikov v Evropi, jeziki, ki so navadno opredeljeni kot narečja so označeni ''ležeče''<br /> '''Vzhodnobaltski jeziki''' {{legend|#31e6b4|''[[latgalščina]]''}} {{legend|#38A6A5|[[latvijščina]]}} {{legend|#005251|[[litovščina]]}} {{legend|#4e87c7|''[[samogitščina]]''}} | iso5 = bat | glotto = east2280 | glottorefname = East Baltic | lingua = 54= | ancestor = | glottoname = | notes = }} '''Vzhodnobaltski jeziki''' so [[jezikovna družina]], ki skupaj z izumrlimi [[zahodnobaltski jeziki|zahodnobaltskimi jeziki]] pripadajo skupini [[baltski jeziki|baltskih jezikov]]. Vzhodnobaltske jezike večinoma tvoritva [[litovščina]] in [[latvijščina]], po drugih definicijah pa se vanjo uvrščata še [[latgalščina]] in [[samogitščina]], navadno pa se štejeta za narečji prej omenjenih jezikov.<ref>Gibson, Catherine (2015). ''[https://www.researchgate.net/publication/281382642_Language_or_Dialect_The_Politicisation_of_Language_in_Central_and_Eastern_Europe Language or Dialect?: The Politicisation of Language in Central and Eastern Europe]''. London: [[University College London]]. p. 6. </ref><ref>Pabrėža, Juozas (2019). "The Past and Present of the Samogitian Language." In (Eds.), ''Baltu filoloģija XXVIII (I)'' [''Baltic philology'']. Riga: [[University of Latvia]]. pp. 141–148. ISSN 1691-0036. </ref> V jezikovno družino spadajo tudi [[izumrli jezik|izumrli jeziki]] [[selonščina]], [[semigalščina]] in morebiti tudi [[kurščina]], ki pa se jo občasno uvršča med zahodnobaltske jezike. Najbolj govorjeni vzhodnobaltski jezik je litovščina s tremi miljoni govorcev po celem svetu, sledi ji latvijščina z 1,75 miljona govorcev, samogitščina s 500.000 naravnimi govorci ter latgalščina s 150.000 naravnimi govorci.<ref>Lithuanian language at ''[[Ethnologue]]'' (19th ed., 2016)</ref><ref>Latvian at ''[[Ethnologue]]'' (18th ed., 2015) (subscription required), Standard Latvian language at ''[[Ethnologue]]'' (18th ed., 2015) (subscription required), Latgalian language at ''[[Ethnologue]]'' (18th ed., 2015) (subscription required)</ref> ==Zgodovina== Prvotno naj bi bila vzhodna baltščina avtohtona območjem severne vzhodne Evrope v današnji Latviji, Litvi, severnim delom [[Evropska Rusija|Evropske Rusije]] in Belorusije. Na območju Moskve so živeli Dneprski Balti ter so bili najbolj vzhodno izmed vseh plemen. Vzhodni in Zahodni Balti naj bi že prvotno imeli nekatere razlike, ki so jih delile že v prvi polovici 1. tisočletja pr. n. št., končno razlikovanje od skupnega [[protobaltščina|protobaltskega prednika]] pa je potekalo med 5. in 3. stoletjem pr. n. št.<ref>[[Vytautas Mažiulis|Mažiulis, Vytautas]] (1981). Apie senovės vakarų baltus bei jų santykius su slavais, ilirais ir germanais [On the Ancient West Balts and Their Relationship With the Slavs, Illyrians and Germanics]. In R. Volkaitė-Kulikauskienė (Eds.), ''Iš lietuvių etnogenezės'' [''From Lithuanian Ethnogenesis''] (in Lithuanian, abstract available in Russian). Vilnius: Mokslas. p. 5. </ref><ref name=":0">Zinkevičius, Zigmas, Luchtanas, Aleksiejus, Česnys, Gintautas (2006). [http://www.xn--altiniai-4wb.info/files/istorija/IA00/Zinkevi%C4%8Dius,_Luchtanas,_%C4%8Cesnys_apie_skirtumus_tarp_balt%C5%B3.IA0603.pdf ''Apie skirtumus tarp rytų ir vakarų baltų''] [''About the Differences Between East and West Balts''] (in Lithuanian).</ref> V tem času so Zahodni in Vzhodni Balti pridobili različne navade. Obe plemeni sta imeli različne stile keramike in načine gradnje hiš. V nasprotju od Zahodnih Baltov so Vzhodni Balti umrle [[upepelitev|upepeljevali]] in jih z raztrosom pepela pokopavali na bližnjih rekah in jezerih. Na Vzhodne Balte so vplivali tudi nekateri elementi kulture sosednjih [[Baltski Finci|Baltskih Fincev]] na severovzhodu.<ref name=":0" /> ==Jezikovne značilnosti== Vzhodnobaltski jeziki so v primerjavi z zahodnobaltskimi manj arhaični, latvijščina pa je najbolj inovativen baltski jezik. Nekatere vzhodnobaltske jezikovne prvine, npr. izpust naglasa v latvijščini, aliteracije soglasnikov ''p'' in ''b'' v latvijskih narečjih<ref>[[Zigmas Zinkevičius|Zinkevičius, Zigmas]] (1994). ''Lietuvių kalba naujaisiais laikais'' [''The'' ''Lithuanian Language in Modern Times''] (in Lithuanian). Vilnius: The Science and Encyclopedia Publishing Center. p. 298. </ref> ter prisotnost nikalnega [[rodilnik]]a ({{langx|lt|nematau vilko||ne vidim volka}}, {{langx|lt|matau vilką||vidim volka|label=none}}) je moč razložiti z vplivi baltofinskih sosednjih plemen.<ref>[[Zigmas Zinkevičius|Zinkevičius, Zigmas]] (1984). ''Lietuvių kalbos kilmė'' [''The Origin of the Lithuanian Language''] (in Lithuanian). Vilnius: Mokslas. pp. 180–181.</ref> Drugi vzhodnobaltski jeziki niso dobro razumljeni, saj so skoraj neizpričani v pisnih virih.<ref name=":1">''[https://web.archive.org/web/20120507121844/http://www.musicalia.lt/meli/index1.php?id=53 Rytų ir vakarų baltai. Du baltų tarimų junginiai]'' [''East and West Balts. Two Compounds of Baltic Spelling''] (in Lithuanian). [[Science and Encyclopaedia Publishing Centre]].</ref> Na podlagi analize hidronimov ter [[izposojenka|izposojenk]] vemo, da sta selonščina in kurščina ohranili [[nosnik]]e ''*an'', ''*en'', ''*in'' in ''*un''. Selonščina, semigalščina in latgalščina so [[palatalizacija|palatalizirale]] [[nebnik|mehkonebnika]] ''*k'' in ''*g'' v ''*c'' in ''*dz'' kot tudi depalatalizirale glasova ''*š'' in ''*ž'' v ''*s'' in ''*dz''. Slednje je razvidno iz lokalnih hidronimov, kot so Zirnajai, Zalva in Zarasai, kot tudi izposojenk, ki so se ohranile v litovsko-latvijskih narečjih.<ref>[[Zigmas Zinkevičius|Zinkevičius, Zigmas]] (1984). ''Lietuvių kalbos istorija'' [''History of the Lithuanian Language''] (in Lithuanian). I. Vilnius: Mokslas. p.&nbsp;361. {{ISBN|5-420-00102-0}}.</ref> Semigalščina je imela tudi [[nepregibnost|nepregiben]] zaimek, ustrezen litovskemu {{lang|lt|savo}} ({{langx|sgs|savazirgi}}, {{langx|lt|savo žirgai||konj nekoga}}).<ref>Dini, P.U. (2000). ''Baltų kalbos. Lyginamoji istorija'' [''Baltic Languages. Comparative History''] (in Lithuanian). Vilnius: [[Science and Encyclopaedia Publishing Centre]]. p.&nbsp;235. {{ISBN|5-420-01444-0}}.</ref> Vzhodnobaltski jeziki pogosto spremenijo [[diftong]] ''*ei'' v monoftong, npr. latvijski ''jē'' in litovski ''ė''. To se je dalje razvijalo v diftong ''*ie'' ({{langx|lt|dievs}}, {{langx|lv|dievas||bog}}). Ta značilnost postane očitna, ko jo primerjamo z drugimi besedami istega besednega korena s [[prevoj (jezikoslovje)|prevoji]], kjer besede tipa O nimajo te spremembe (npr. {{langx|lv|ciems}}, {{langx|lt|kaimas||vas}}). V nasprotju z zahodnobaltskimi jeziki sta kratka samoglasnika ''*o'' in ''*a'' ločena ({{langx|lt|duot}}, {{langx|lv|duoti||dati}} in primerljivo {{langx|lv|māte}}, {{langx|lt|motina||mati}}).<ref>Schmalstieg, W. R. (1974). ''[https://dokumen.pub/an-old-prussian-grammar-the-phonology-and-morphology-of-the-three-catechisms-9780271011714-0271011718.html An Old Prussian Grammar: The Phonology and Morphology of the Three Catechisms].'' The Pennsylvania State University, University Park and London, p. 17.</ref> ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Jezikovne družine]] [[Kategorija:Baltski jeziki]] po9cpiu6p0bed35mhyor5moexyzgk2m 14 600714 6657506 2026-04-08T14:13:23Z A09 188929 nova stran z vsebino: »{{Non-English-language text category}}« 6657506 wikitext text/x-wiki {{Non-English-language text category}} sujjm6pmc1so6w1q8wjzew8zmqopm9r 1 600715 6657507 2026-04-08T14:14:01Z A09 188929 CEE 6657507 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026|uporabnik=A09|država=Litva|država2=Latvija|tema=kultura}} etzf91brtfn00lzn5m36r4bk3081qx0 1 600716 6657510 2026-04-08T14:20:11Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema= Kultura ||država=Esperanto}}« 6657510 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema= Kultura ||država=Esperanto}} bylnjnp49wjvnmesuz9jtuunfmfwgpp 0 600717 6657514 2026-04-08T14:33:53Z Sporti 5955 n 6657514 wikitext text/x-wiki {{Infobox basketball biography | name = Duško Vujošević | image = <!-- WD --> | caption = | height_ft = | height_in = | weight_lb = | league = | team = | position = [[košarkarski trener]] | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | nationality = <!-- WD --> | high_school = | college = | draft_year = | career_position = | career_start = | career_end = | coach_start = 1982 | coach_end = 2021 | cyears1 = 1982–1983 | cteam1 = [[OKK Beograd]] | cyears2 = 1984–1985 | cteam2 = [[KK Mladost Zemun|Mladost Zemun]] | cyears3 = 1985–1987 | cteam3 = [[KK Partizan|Partizan]] (pom.) | cyears4 = 1987–1989 | cteam4 = Partizan | cyears5 = 1989–1990 | cteam5 = [[CD Oximesa|Oximesa]] | cyears6 = 1990–1991 | cteam6 = Partizan | cyears7 = 1991–1992 | cteam7 = [[KK Crvena zvezda|Crvena zvezda]] | cyears8 = 1992–1995 | cteam8 = [[Basket Brescia|Brescia]] | cyears9 = 1995–1997 | cteam9 = [[Olimpia Basket Pistoia|Olimpia Pistoia]] | cyears10 = 1997–1998 | cteam10 = [[Victoria Libertas Pesaro|VL Pesaro]] | cyears11 = 1999–2001 | cteam11 = [[BKK Radnički|Radnički Beograd]] | cyears12 = 2001–2010 | cteam12 = Partizan | cyears13 = 2003 | cteam13 = [[Košarkarska reprezentanca Srbije in Črne gore|Srbija in Črna gora]] | cyears14 = 2007–2010 | cteam14 = [[Črnogorska košarkarska reprezentanca|Črna gora]] | cyears15 = 2010 | cteam15 = [[KK CSKA Moskva|CSKA Moskva]] | cyears16 = 2012–2015 | cteam16 = Partizan | cyears17 = 2016–2017 | cteam17 = [[Limoges CSP|Limoges]] | cyears18 = 2017–2018 | cteam18 = [[Bosansko-hercegovska košarkarska reprezentanca|Bosna in Hercegovina]] | highlights = * zmagovalec [[Koraćev pokal|Koraćevega pokala]] (1989) * prvak [[Jugoslovanska košarkarska liga|jugoslovanske lige]] (1987) * 2× prvak [[Liga YUBA|lige FR Jugoslavije]] (2002, 2003) * 3× prvak [[Liga YUBA|srbsko-črnogorske lige]] (2004–2006) * 6× prvak [[Srbska košarkarska liga|srbske lige]] (2007–2010, 2013, 2014) * 5× prvak [[Liga ABA|Lige ABA]] (2007–2010, 2013) * zmagovalec [[Jugoslovanski košarkarski pokal|jugoslovanskega pokala]] (1989) * zmagovalec [[Košarkarski pokal FR Jugoslavije|pokala FR Jugoslavije]] (2002) * 3× zmagovalec [[Srbski košarkarski pokal|srbskega pokala]] (2008–2010) * [[Evroligin trener leta]] (2009) * [[Nagrada Slobodana Piva Ivkovića za življenjsko delo]] (2021) }} '''Duško Vujošević''', [[Črnogorci|črnogorski]]<ref>{{Cite web |title=Duško Vujošević, košarkaški trener - Gerilac na vrhu Evrope |url=https://www.ekapija.com/people/225627/dusko-vujosevic-kosarkaski-trener-gerilac-na-vrhu-evrope |access-date=2026-02-02 |website=www.ekapija.com |language=sr}}</ref> [[košarkarski trener]], * [[3. marec]] [[1959]], [[Podgorica|Titograd]], [[SFRJ|Jugoslavija]], † [[8. april]] [[2026]]. Vujošević je pri 17. letih postal trener mlajših selekcij [[KK Partizan|Partizana]], ki ga je vodil v štirih obdobjih, ob tem pa tudi [[KK Crvena zvezda|Crveno zvezdo]], [[Basket Brescia|Brescio]], [[KK CSKA Moskva|CSKA Moskvo]] in [[Limoges CSP|Limoges]] ter kot selektor košarkarske reprezentance [[Košarkarska reprezentanca Srbije in Črne gore|Srbije in Črne gore]], [[Črnogorska košarkarska reprezentanca|Črne gore]] in [[Bosansko-hercegovska košarkarska reprezentanca|Bosne in Hercegovine]]. S Partizanon je leta 1987 osvojil [[Koraćev pokal]], 12-krat postal državni prvak in petkrat prvak [[Liga ABA|Lige ABA]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/umrl-kosarkarski-trener-dusko-vujosevic/778777 |title=Umrl košarkarski trener Duško Vujošević |accessdate=2026-04-08 |date=2026-04-08 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o košarkarju}} {{DEFAULTSORT:Vujošević, Duškov}} [[Kategorija:Črnogorski košarkarski trenerji]] tk4asv0py7qul29aahqvgdjpkav23qk 6657533 6657514 2026-04-08T15:44:29Z Sporti 5955 dp, pp 6657533 wikitext text/x-wiki {{Infobox basketball biography | name = Duško Vujošević | image = <!-- WD --> | caption = | height_ft = | height_in = | weight_lb = | league = | team = | position = [[košarkarski trener]] | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | nationality = <!-- WD --> | high_school = | college = | draft_year = | career_position = | career_start = | career_end = | coach_start = 1982 | coach_end = 2021 | cyears1 = 1982–1983 | cteam1 = [[OKK Beograd]] | cyears2 = 1984–1985 | cteam2 = [[KK Mladost Zemun|Mladost Zemun]] | cyears3 = 1985–1987 | cteam3 = [[KK Partizan|Partizan]] (pom.) | cyears4 = 1987–1989 | cteam4 = Partizan | cyears5 = 1989–1990 | cteam5 = [[CD Oximesa|Oximesa]] | cyears6 = 1990–1991 | cteam6 = Partizan | cyears7 = 1991–1992 | cteam7 = [[KK Crvena zvezda|Crvena zvezda]] | cyears8 = 1992–1995 | cteam8 = [[Basket Brescia|Brescia]] | cyears9 = 1995–1997 | cteam9 = [[Olimpia Basket Pistoia|Olimpia Pistoia]] | cyears10 = 1997–1998 | cteam10 = [[Victoria Libertas Pesaro|VL Pesaro]] | cyears11 = 1999–2001 | cteam11 = [[BKK Radnički|Radnički Beograd]] | cyears12 = 2001–2010 | cteam12 = Partizan | cyears13 = 2003 | cteam13 = [[Košarkarska reprezentanca Srbije in Črne gore|Srbija in Črna gora]] | cyears14 = 2007–2010 | cteam14 = [[Črnogorska košarkarska reprezentanca|Črna gora]] | cyears15 = 2010 | cteam15 = [[KK CSKA Moskva|CSKA Moskva]] | cyears16 = 2012–2015 | cteam16 = Partizan | cyears17 = 2016–2017 | cteam17 = [[Limoges CSP|Limoges]] | cyears18 = 2017–2018 | cteam18 = [[Bosansko-hercegovska košarkarska reprezentanca|Bosna in Hercegovina]] | highlights = * zmagovalec [[Pokal Radivoja Korača|Koraćevega pokala]] (1989) * prvak [[Jugoslovanska košarkarska liga|jugoslovanske lige]] (1987) * 2× prvak [[Liga YUBA|lige FR Jugoslavije]] (2002, 2003) * 3× prvak [[Liga YUBA|srbsko-črnogorske lige]] (2004–2006) * 6× prvak [[Srbska košarkarska liga|srbske lige]] (2007–2010, 2013, 2014) * 5× prvak [[Liga ABA|Lige ABA]] (2007–2010, 2013) * zmagovalec [[Jugoslovanski košarkarski pokal|jugoslovanskega pokala]] (1989) * zmagovalec [[Košarkarski pokal FR Jugoslavije|pokala FR Jugoslavije]] (2002) * 3× zmagovalec [[Srbski košarkarski pokal|srbskega pokala]] (2008–2010) * [[Evroligin trener leta]] (2009) * [[Nagrada Slobodana Piva Ivkovića za življenjsko delo]] (2021) }} '''Duško Vujošević''', [[Črnogorci|črnogorski]]<ref>{{Cite web |title=Duško Vujošević, košarkaški trener - Gerilac na vrhu Evrope |url=https://www.ekapija.com/people/225627/dusko-vujosevic-kosarkaski-trener-gerilac-na-vrhu-evrope |access-date=2026-02-02 |website=www.ekapija.com |language=sr}}</ref> [[košarkarski trener]], * [[3. marec]] [[1959]], [[Podgorica|Titograd]], [[SFRJ|Jugoslavija]], † [[8. april]] [[2026]]. Vujošević je pri 17. letih postal trener mlajših selekcij [[KK Partizan|Partizana]], ki ga je vodil v štirih obdobjih, ob tem pa tudi [[KK Crvena zvezda|Crveno zvezdo]], [[Basket Brescia|Brescio]], [[KK CSKA Moskva|CSKA Moskvo]] in [[Limoges CSP|Limoges]] ter kot selektor košarkarske reprezentance [[Košarkarska reprezentanca Srbije in Črne gore|Srbije in Črne gore]], [[Črnogorska košarkarska reprezentanca|Črne gore]] in [[Bosansko-hercegovska košarkarska reprezentanca|Bosne in Hercegovine]]. S Partizanon je leta 1987 osvojil [[Pokal Radivoja Korača|Koraćev pokal]], 12-krat postal državni prvak ter petkrat prvak [[Liga ABA|Lige ABA]] in pokalni prvak.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/umrl-kosarkarski-trener-dusko-vujosevic/778777 |title=Umrl košarkarski trener Duško Vujošević |accessdate=2026-04-08 |date=2026-04-08 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Skupno je klub popeljal do 23 lovorik, s čimer je najuspešnejši trener v zgodovini Partizana. Leta 2009 ga je [[Evroliga]] izbrala za trenerja leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.euroleaguebasketball.net/euroleague/players/dusko-vujosevic/profile/wbh/ |title=Duško Vujošević |accessdate=2026-04-08 |work=euroleaguebasketball.net| language=en }}</ref> ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{sports links}} * [http://www.euroleague.net/competition/coaches/showcoach?pcode=WBH Profil] na euroleague.net {{normativna kontrola}} {{škrbina o košarkarju}} {{DEFAULTSORT:Vujošević, Duškov}} [[Kategorija:Črnogorski košarkarski trenerji]] npzlnuztff136hvsyiab0p8jgvgn0yl 6657538 6657533 2026-04-08T16:03:37Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6657538 wikitext text/x-wiki {{Infobox basketball biography | name = Duško Vujošević | image = <!-- WD --> | caption = | height_ft = | height_in = | weight_lb = | league = | team = | position = [[košarkarski trener]] | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | nationality = <!-- WD --> | high_school = | college = | draft_year = | career_position = | career_start = | career_end = | coach_start = 1982 | coach_end = 2021 | cyears1 = 1982–1983 | cteam1 = [[OKK Beograd]] | cyears2 = 1984–1985 | cteam2 = [[KK Mladost Zemun|Mladost Zemun]] | cyears3 = 1985–1987 | cteam3 = [[KK Partizan|Partizan]] (pom.) | cyears4 = 1987–1989 | cteam4 = Partizan | cyears5 = 1989–1990 | cteam5 = [[CD Oximesa|Oximesa]] | cyears6 = 1990–1991 | cteam6 = Partizan | cyears7 = 1991–1992 | cteam7 = [[KK Crvena zvezda|Crvena zvezda]] | cyears8 = 1992–1995 | cteam8 = [[Basket Brescia|Brescia]] | cyears9 = 1995–1997 | cteam9 = [[Olimpia Basket Pistoia|Olimpia Pistoia]] | cyears10 = 1997–1998 | cteam10 = [[Victoria Libertas Pesaro|VL Pesaro]] | cyears11 = 1999–2001 | cteam11 = [[BKK Radnički|Radnički Beograd]] | cyears12 = 2001–2010 | cteam12 = Partizan | cyears13 = 2003 | cteam13 = [[Košarkarska reprezentanca Srbije in Črne gore|Srbija in Črna gora]] | cyears14 = 2007–2010 | cteam14 = [[Črnogorska košarkarska reprezentanca|Črna gora]] | cyears15 = 2010 | cteam15 = [[KK CSKA Moskva|CSKA Moskva]] | cyears16 = 2012–2015 | cteam16 = Partizan | cyears17 = 2016–2017 | cteam17 = [[Limoges CSP|Limoges]] | cyears18 = 2017–2018 | cteam18 = [[Bosansko-hercegovska košarkarska reprezentanca|Bosna in Hercegovina]] | highlights = * zmagovalec [[Pokal Radivoja Korača|Koraćevega pokala]] (1989) * prvak [[Jugoslovanska košarkarska liga|jugoslovanske lige]] (1987) * 2× prvak [[Liga YUBA|lige FR Jugoslavije]] (2002, 2003) * 3× prvak [[Liga YUBA|srbsko-črnogorske lige]] (2004–2006) * 6× prvak [[Srbska košarkarska liga|srbske lige]] (2007–2010, 2013, 2014) * 5× prvak [[Liga ABA|Lige ABA]] (2007–2010, 2013) * zmagovalec [[Jugoslovanski košarkarski pokal|jugoslovanskega pokala]] (1989) * zmagovalec [[Košarkarski pokal FR Jugoslavije|pokala FR Jugoslavije]] (2002) * 3× zmagovalec [[Srbski košarkarski pokal|srbskega pokala]] (2008–2010) * [[Evroligin trener leta]] (2009) * [[Nagrada Slobodana Piva Ivkovića za življenjsko delo]] (2021) }} '''Duško Vujošević''', [[Črnogorci|črnogorski]]<ref>{{Cite web |title=Duško Vujošević, košarkaški trener - Gerilac na vrhu Evrope |url=https://www.ekapija.com/people/225627/dusko-vujosevic-kosarkaski-trener-gerilac-na-vrhu-evrope |access-date=2026-02-02 |website=www.ekapija.com |language=sr}}</ref> [[košarkarski trener]], * [[3. marec]] [[1959]], [[Podgorica|Titograd]], [[SFRJ|Jugoslavija]], † [[8. april]] [[2026]]. Vujošević je pri 17. letih postal trener mlajših selekcij [[KK Partizan|Partizana]], ki ga je vodil v štirih obdobjih, ob tem pa tudi [[KK Crvena zvezda|Crveno zvezdo]], [[Basket Brescia|Brescio]], [[KK CSKA Moskva|CSKA Moskvo]] in [[Limoges CSP|Limoges]] ter kot selektor košarkarske reprezentance [[Košarkarska reprezentanca Srbije in Črne gore|Srbije in Črne gore]], [[Črnogorska košarkarska reprezentanca|Črne gore]] in [[Bosansko-hercegovska košarkarska reprezentanca|Bosne in Hercegovine]]. S Partizanon je leta 1987 osvojil [[Pokal Radivoja Korača|Koraćev pokal]], 12-krat postal državni prvak ter petkrat prvak [[Liga ABA|Lige ABA]] in pokalni prvak.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/umrl-kosarkarski-trener-dusko-vujosevic/778777 |title=Umrl košarkarski trener Duško Vujošević |accessdate=2026-04-08 |date=2026-04-08 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Skupno je klub popeljal do 23 lovorik, s čimer je najuspešnejši trener v zgodovini Partizana. Leta 2009 ga je [[Evroliga]] izbrala za trenerja leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.euroleaguebasketball.net/euroleague/players/dusko-vujosevic/profile/wbh/ |title=Duško Vujošević |accessdate=2026-04-08 |work=euroleaguebasketball.net| language=en }}</ref> Znan je bil kot trener s poudarkom na razvoju in uspehu mladih košarkarjev, pod njegovim vodstvom so se med drugimi uveljavili [[Vlade Divac]], [[Žarko Paspalj]], [[Aleksandar Đorđević]], [[Predrag Danilović]], [[Predrag Drobnjak]], [[Nikola Peković]], [[Jan Vesely]], [[Bogdan Bogdanović]], [[Novica Veličković]], [[Milenko Tepić]], [[Dušan Kecman]], [[Miloš Vujanić]], [[Vladimir Lučić]], [[Uroš Tripković]], [[Dejan Milojević]], [[Luka Bogdanović]], [[Joffrey Lauvergne]] in [[Davis Bertans]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/sport/kosarka/umrl-je-dusko-vujosevic-2795569/ |title=Umrl je priznani srbski košarkarski trener |accessdate=2026-04-08 |date=2026-04-08 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] }}</ref> ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{sports links}} * [http://www.euroleague.net/competition/coaches/showcoach?pcode=WBH Profil] na euroleague.net {{normativna kontrola}} {{škrbina o košarkarju}} {{DEFAULTSORT:Vujošević, Duškov}} [[Kategorija:Črnogorski košarkarski trenerji]] 5nh9k5myim6u2267x3q8q8blcwsqv1e 1 600718 6657524 2026-04-08T15:18:22Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema= Geografija |država=Republika Srbska}}« 6657524 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema= Geografija |država=Republika Srbska}} 9mab8pwjwa47s1y833znftr1wynxb7m 0 600719 6657534 2026-04-08T15:44:47Z A09 188929 n po enwiki, dewiki, v delu 6657534 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox language | name = Semigalščina | altname = Zemigalščina | states = [[Litva]] in [[Latvija]] | region = [[Semigalija]] | extinct = 16. stoletje | familycolor = Indo-European | fam2 = [[baltoslovanski jeziki]] | fam3 = [[vzhodnobaltski jeziki]] | iso3 = xzm | linglist = xzm | glotto = zemg1234 | glottoname = Zemgalian | map = Baltic Tribes c 1200.svg | mapcaption = Zemljevid baltskih plemen okrog leta 1200. }} '''Semigalščina''' je [[izumrli jezik]] iz [[vzhodnobaltski jeziki|vzhodnobaltske jezikovne družine]], ki je ena izmed vej [[indoevropski jeziki|indoevropskih jezikov]]. Jezik so govorili [[Semigali]] na območju [[Semigalija|Semigalije]] na severu [[Litva|Litve]] in jugu [[Latvija|Latvije]]. Zaradi [[asimilacija|asimilacije]] z Latvijci in Litvanci naj bi jezik izumrl v 16. stoletju. Jezik poznamo samo na podlagi omemb jezika v dokumentih in besedilih izpred 16. stoletja, pisno pa ni izpričan. ==Zgodovina== Najpomembnejša plemena na območju današnje Latvije so bili [[Letgali]], [[Semigali]] in [[Kuri]], ki so živeli severno od [[Zahodna Dvina|Zahodne Dvine]]. Fevdalni Semigali ter Letgali so v dvanajstem stoletju ustanovili dve monarhiji, Tālavo in Gertsike, ki so ji vladali ruski princi. Semigalci so bili tesno povezani z [[Vzhodni Slovani|Vzhodnimi Slovani]], [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]] in litovskimi kraljevinami. Na severu so mejili na [[Livonci|Livonce]], [[Estonci|Estonce]] in finska plemena. Z začetkom [[severne križarske vojne|severnih križarskih vojn]] je [[Tevtonski viteški red]] leta 1212 vkorakal v Semigalijo in Kurijo. Do leta 1214 je bila zavzeta kraljevina Tālava, Semigalci pa so bili pokristjanjeni.<ref>{{navedi splet |url=https://tied.verbix.com/tree/balt/semigalian.html |title=The Semigalian language |series=Baltic (with Old Prussian, Lithuanian etc.), East Baltic (with Lithuanian, Latvian and Selonian) |website=tied.verbix.com |publisher=Tied, Verbix |lang=en |access-date=2022-09-29}}</ref> Semigalija je v virih zanesljivo izpričana že leta 870 v ''[[Annales Ryenses]]'', v runah na kamniti steli na južnem Švedskem iz leta {{c.}} 1000, kjer je omenjena kot 'Saemigala', leta 1040 pa na runskem kamnu v Mervalli kot 'Simkala'. Ruska kronika iz 11. stoletja jo omenja kot 'Zimigolo'. O Simgalih pišeta tudi vikinška ''Ingvarjeva saga'' iz 11. stoletja ter ''[[Henrikova kronika Livonije]]''. Semigalščino je kot jezik v kontekstu manjšin na nemških ozemljih leta 1323 omenil litovski veliki knez [[Gediminas]] (1275–1341). Da se je semigalščina razlikovala od kurščine, ki je prvič omenjena leta 1338, je leta 1413 zapisal tudi flamski popotnik [[Guillebert de Lannoy]]. Posamezne sledi semigalščine je poleg kurščine, letgalščine in visokolatvijskih narečij mogoče razpoznati tudi v delu ''Manuductio ad linguam lettonicam facilis'' Johanna Georga Rehenhausna iz leta 1644, ki je prvi opis [[latvijščina|latvijske slovnice]].<ref name="Gāters">{{cite book|first=Alfrēds|last=Gāters|title=Die lettische Sprache und ihre Dialekte|publisher=Mouton Publishers|series=State-of-the-Art Reports|issue=9|location=Den Haag, Paris, New York|date=1977|lang=de|isbn=9027931267|page=11|DOI=10.1515/9783110813463-006}}</ref> Jezik je verjetno izumrl s sprejetjem knjižne latvijščine v 16. stoletju ter asimilacijo z Latvijci in Litovci.<ref>{{Cite web|url=http://www.blackwellreference.com/public/tocnode?id=g9780631220398_chunk_g978063122039831_ss1-2|title=Zemgalian : Encyclopedia of the Languages of Europe : Blackwell Reference Online|website=www.blackwellreference.com|access-date=2017-06-28}}</ref> ==Glasoslovje== Semigalščino se preučuje na podlagi latvijskih toponimov in hidronimov, kar pa otežuje raziskovanje oblikoslovja. Jezik je glasoslovno podoben [[kurščina|kurščini]] in v manjši meri tudi [[latvijščina|latvijščini]]. Skupna baltska soglasnika {{IPA|/k/}} ter {{IPA|/g/}} sta postala mehčana {{IPA|/c/}} in {{IPA|/d͡z/}}. Vsi dolgi samoglasniki in diftongi na koncu protobaltskih besed so v semigalščini postali kratki.<ref>{{Cite web|url=http://tied.verbix.com/tree/balt/semigalian.html|title=Semigalian language|last=Babaev|first=Cyril|website=tied.verbix.com|access-date=2017-06-28}}</ref> Semigalščina je verjetno vsebovala večje število slovanskih besed ter [[izposojenka|izposojenk]] iz [[livonščina|livonščine]], [[estonščina|estonščine]] ter [[finščina|finščine]]. ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Baltski jeziki]] [[Kategorija:Izumrli jeziki]] [[Kategorija:Srednjeveški jeziki]] o63f5imaskjj6510lu5bw4ahecb5t69 6657576 6657534 2026-04-08T18:12:08Z A09 188929 +po ruwiki, končano 6657576 wikitext text/x-wiki {{Infobox language | name = Semigalščina | altname = Zemigalščina | states = [[Litva]] in [[Latvija]] | region = [[Semigalija]] | extinct = 16. stoletje | familycolor = Indo-European | fam2 = [[baltoslovanski jeziki]] | fam3 = [[vzhodnobaltski jeziki]] | iso3 = xzm | linglist = xzm | glotto = zemg1234 | glottoname = Zemgalian | map = Baltic Tribes c 1200.svg | mapcaption = Zemljevid baltskih plemen okrog leta 1200. }} '''Semigalščina''' je [[izumrli jezik]] iz [[vzhodnobaltski jeziki|vzhodnobaltske jezikovne družine]], ki je ena izmed vej [[indoevropski jeziki|indoevropskih jezikov]]. Jezik so govorili [[Semigali]] na območju [[Semigalija|Semigalije]] na severu [[Litva|Litve]] in jugu [[Latvija|Latvije]], predvsem v bazenih rek [[Muša]] in [[Lielupe]]. Zaradi [[asimilacija|asimilacije]] z Latvijci in Litvanci naj bi jezik izumrl v 16. stoletju. Jezik poznamo samo na podlagi omemb jezika v dokumentih in besedilih izpred 16. stoletja, pisno pa ni izpričan. ==Zgodovina== Najpomembnejša plemena na območju današnje Latvije so bili [[Letgali]], [[Semigali]] in [[Kuri]], ki so živeli severno od [[Zahodna Dvina|Zahodne Dvine]]. Fevdalni Semigali ter Letgali so v dvanajstem stoletju ustanovili dve monarhiji, Tālavo in Gertsike, ki so ji vladali ruski princi. Semigalci so bili tesno povezani z [[Vzhodni Slovani|Vzhodnimi Slovani]], [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]] in litovskimi kraljevinami. Na severu so mejili na [[Livonci|Livonce]], [[Estonci|Estonce]] in finska plemena. Z začetkom [[severne križarske vojne|severnih križarskih vojn]] je [[Tevtonski viteški red]] leta 1212 vkorakal v Semigalijo in Kurijo. Do leta 1214 je bila zavzeta kraljevina Tālava, Semigalci pa so bili pokristjanjeni.<ref>{{navedi splet |url=https://tied.verbix.com/tree/balt/semigalian.html |title=The Semigalian language |series=Baltic (with Old Prussian, Lithuanian etc.), East Baltic (with Lithuanian, Latvian and Selonian) |website=tied.verbix.com |publisher=Tied, Verbix |lang=en |access-date=2022-09-29}}</ref> Semigalija je v virih zanesljivo izpričana že leta 870 v ''[[Annales Ryenses]]'', v runah na kamniti steli na južnem Švedskem iz leta {{c.}} 1000, kjer je omenjena kot 'Saemigala', leta 1040 pa na runskem kamnu v Mervalli kot 'Simkala'. Ruski ''[[Lavrentijev letopis]]'' iz 11. stoletja jo omenja kot 'Zimigolo'. O Simgalih pišeta tudi vikinška ''Ingvarjeva saga'' iz 11. stoletja ter ''[[Henrikova kronika Livonije]]''. Semigalščino je kot jezik v kontekstu manjšin na nemških ozemljih leta 1323 omenil litovski veliki knez [[Gediminas]] (1275–1341). Da se je semigalščina razlikovala od kurščine, ki je prvič omenjena leta 1338, je leta 1413 zapisal tudi flamski popotnik [[Guillebert de Lannoy]]. Posamezne sledi semigalščine je poleg kurščine, letgalščine in visokolatvijskih narečij mogoče razpoznati tudi v delu ''Manuductio ad linguam lettonicam facilis'' Johanna Georga Rehenhausna iz leta 1644, ki je prvi opis [[latvijščina|latvijske slovnice]].<ref name="Gāters">{{cite book|first=Alfrēds|last=Gāters|title=Die lettische Sprache und ihre Dialekte|publisher=Mouton Publishers|series=State-of-the-Art Reports|issue=9|location=Den Haag, Paris, New York|date=1977|lang=de|isbn=9027931267|page=11|DOI=10.1515/9783110813463-006}}</ref> Jezik je verjetno izumrl s sprejetjem knjižne latvijščine v 16. stoletju ter asimilacijo z Latvijci in Litovci.<ref>{{Cite web|url=http://www.blackwellreference.com/public/tocnode?id=g9780631220398_chunk_g978063122039831_ss1-2|title=Zemgalian : Encyclopedia of the Languages of Europe : Blackwell Reference Online|website=www.blackwellreference.com|access-date=2017-06-28}}</ref> Semigalščina je verjetno močno vplivala na nastanek srednjelatvijskega narečja.<ref name="Реестр. Коряков Ю. Б.">{{cite web|author=Коряков Ю. Б.|authorlink=Коряков, Юрий Борисович|title=Балтийские языки|url=http://lingvarium.org/eurasia/IE/balt.shtml|date=2005-08-04|work=Реестр языков мира|publisher=Lingvarium|accessdate=2015-11-17|language=ru|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150717044644/http://lingvarium.org/eurasia/IE/balt.shtml|archivedate=2015-07-17|format=html}}</ref> == Klasifikacija == Po mnenju litovskega raziskovalca J. Cablea so nekateri deli semigalščine bolj sorodni litovščini, spet drugi pa latvijščini.<ref>{{cite book|last=Kabelka|first=J|title=Baltų filologijos įvadas|place=Vilnius|publisher=Mokslas|date=1982|pages=80}}</ref> Po mnenju V. N. Toporova pa je bila semigalščina bližje litovščini kot latvijščini in kurščini, kar upravičuje tudi vzhodnobaltsko poreklo semigalščine in litovščine, medtem ko je kurščina [[Zahodnobaltski jeziki|zahodnobaltski jezik]].<ref name="Топоров В. Н.">{{cite book|first=Vladimir|last=Toporov|author-link=Vladimir Toporov|title=Балтийские языки|series=Languages of the world|place=Moskva|publisher=[[Academia]]|year=2006|url=https://archive.org/details/languagesworldba00libg/page/n15|page=224|isbn=5-87444-225-1}}</ref> ==Jezikovne prvine== Semigalščino se preučuje na podlagi latvijskih toponimov in hidronimov, kar pa otežuje raziskovanje oblikoslovja, pa tudi latvijskih narečij.<ref name="Топоров В. Н."/><ref name="Dini 253"/> Jezik je glasoslovno podoben [[kurščina|kurščini]] in v manjši meri tudi [[latvijščina|latvijščini]]. Vsi dolgi samoglasniki in [[Dvoglasnik|dvoglasniki]] na koncu protobaltskih besed so v semigalščini postali kratki.<ref>{{Cite web|url=http://tied.verbix.com/tree/balt/semigalian.html|title=Semigalian language|last=Babaev|first=Cyril|website=tied.verbix.com|access-date=2017-06-28}}</ref> Semigalščina je ohranila razlike med [[Protobaltščina|protobaltskima]] ''*ā'' and ''*ō''. Dvoglasnik ''*ei'' se je enako kot v latvijščini in litovščini zamenjal v *ie. Protobaltska soglasnika {{IPA|/k/}} ter {{IPA|/g/}} sta postala mehčana {{IPA|/c/}} in {{IPA|/d͡z/}},<ref name="Dini 253">{{Navedi knjigo|title=Baltijskie jazyki|publisher=OGI|date=2002|location=Moskva|isbn=978-5-94282-046-6|first=Pietro U.|last=Dini|page=253}}</ref> kar pa ni splošno pravilo, saj obstajajo tako primeri premene kot tudi primeri njene odsotnosti. Pomanjkanje ustreznih palatalizacij je prisotno tudi v modernih latvijskih narečjih v okolici Blidiena.<ref name="Топоров В. Н."/><ref name="Dini 253"/> Za semigalščino je značilna ohranitev kratkih samoglasnikov pred enozložnimi r in podaljševanje z dodatnim samoglasnikom med r in naslednjim soglasnikom (npr. semigalsko in latvijsko zirags, konj ter litovsko zirgs, varana in ''vãrna'', krokar, berizs ter ''bẽrzs,'' breza).<ref name="Топоров В. Н."/> O semigalskemu oblikoslovju je zelo malo znanega. Predvidoma je poznala nepregibne svojilne zaimke, kot so danes v uporabi še v litovščini in je izpričano v toponimu ''Sàuzeŗi'', ki izvira iz besedne zveze savo žirgai, konj nekoga.<ref name="Топоров В. Н."/><ref name="Dini 254">{{Navedi knjigo|title=Baltijskie jazyki|publisher=OGI|date=2002|location=Moskva|isbn=978-5-94282-046-6|first=Pietro U.|last=Dini|page=254}}</ref> Semigalščina je verjetno vsebovala večje število slovanskih besed ter [[izposojenka|izposojenk]] iz [[livonščina|livonščine]], [[estonščina|estonščine]] ter [[finščina|finščine]]. ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Baltski jeziki]] [[Kategorija:Izumrli jeziki]] [[Kategorija:Srednjeveški jeziki]] eb0rz5pjsvalstmwkny2f3ld2y0gjkb 1 600720 6657535 2026-04-08T15:45:14Z Sporti 5955 CEE 6657535 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Sporti |tema=Šport |država=Črna gora }} 8uu2g4ksbsfjelem3tpvnnrxleoxgc6 0 600721 6657539 2026-04-08T16:04:57Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6657539 wikitext text/x-wiki {{Infobox writer | name = Qul Ghali | image =Gali monument.jpg | caption = Portret Qul Ghalija s knjigo | birth_date = {{birth year|1183}} | birth_place = | death_date = {{death year and age|1236|1183}} | occupation = Pesnik | subject = Poezija | language = Starotatarski jezik | nationality = }} '''Qul Ghali''' (starotatarsko قل علی; {{langx|tt-Cyrl|Кол Гали}}, {{lang|tt-Latn|Qol Ğali}}; {{langx|ba|Ҡол Ғәли|Qul Ğəliy}}; {{langx|cv|Кул Али|Kul Ali}}); njegova najbolj znana pesem je ''Qissa-i Yusuf'' (قصه уسف; 'Zgodba o Jusufu'), napisana v starotatarskem jeziku, ki je medsebojno razumljiv s sodobnimi tatarskimi, baškirskimi in čuvaškimi jeziki. == Življenjepis == Po mnenju zgodovinarja Ravila Buharajeva se je Gali verjetno rodil v duhovniški družini v [[Volška Bolgarija|Volški Bolgariji]]. Študiral je v [[Horezm|horezmijski]] [[medresa|medresi]]. Gali je živel ali študiral tudi na različnih območjih okoli Volške Bolgarije in morda potoval v [[Iran]], [[Sirija|Sirijo]] in druge dele [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]].<ref name=":0" /> Svojo nesmrtno pesnitev je napisal leta 1233. Teoretično je, da je Gali svoja zadnja leta preživel v [[Biljar|Biljarju]].<ref name=":0" /> Verjetno je bil ubit leta 1236 med mongolsko invazijo na Volško Bolgarijo.<ref>{{cite web|title=Кул Али|url=http://www.chuvash.org/e/d09ad183d0bb20d090d0bbd0b8|language=cv}}</ref> == Dela == ''Kisa-i Jusuf'' (قصه یوسف, tudi prečrkovano ''Qïssa-yï Jusuf''), znana tudi kot ''Jozefnam''a, je bila navdihnjena s [[Koran|koranskima]] zgodbama o Jožefu. Pesem je posvečena boju proti zlu in za človeško srečo. Pesem je igrala pomembno vlogo v muslimanski kulturi Volških Bolgarov in kasneje v baškirski in tatarski kulturi. Med [[Baškirji]] in [[Tatari]] je bilo najdenih več kot 200 rokopisov.<ref name=":0" /> Glede na besedilno analizo pesem vsebuje veliko perzijskih in arabskih izposojenk. Pesem kaže poznavanje egipčanskih in drugih bližnjevzhodnih običajev, vsebuje pa tudi podrobne opise kulture in običajev prebivalcev Volške Bolgarije. == Zapuščina == Njegove pesmi slavijo Baškirji, Tatari in Čuvaši. ''Kisa-i Jusuf'' se je stoletja pogosto uporabljala kot učbenik za poučevanje ali izboljšanje bralnih spretnosti otrok in odraslih. Pesem je močno vplivala na poznejše pesnike v regiji.<ref name=":0">{{Cite book|last1=Bukharaev|first1=Ravil|url=https://books.google.com/books?id=8z5UN5ZM5eIC|title=Historical Anthology of Kazan Tatar Verse: Voices of Eternity|last2=Matthews|first2=David John|date=2000|publisher=Psychology Press|isbn=978-0-7007-1077-5|pages=6–8|language=en}}</ref> Po besedah ​​Agnès Kefeli je »od objave do konca devetnajstega stoletja ta ep ostal 'najbolje prodajana' pesem na [[svilna pot|svilni poti]] od Rusije do Kitajske«; Med tatarskimi muslimankami v 19. stoletju je bil »ob poroki običaj, da so Qul 'Alijevo knjigo o Jožefu zavili v vezeno brisačo in jo položili na dno poročne skrinje«.<ref>Agnès Kefeli, 'The Tale of Joseph and Zulaykha on the Volga Frontier: The Struggle for Gender, Religious, and National Identity in Imperial and Postrevolutionary Russia', ''Slavic Review'', 70 (2011), 373–98. {{doi|10.5612/slavicreview.70.2.0373}}.</ref>{{Rp|pages=382, 384}} Pesem je za objavo prvič pripravil pesnik Utız İmäni, leta 1839 pa jo je natisnil Räxmätulla Ämirxanov. Od takrat je bila ponovno izdana 80-krat<ref name="TES">"Кол Гали". Tatar Encyclopaedia (in Tatar). Kazan: The Republic of Tatarstan Academy of Sciences. Institution of the Tatar Encyclopaedia. 2002.</ref> in prevedena v angleščino.<ref>Kol Gali, ''The Story of Joseph/Kissa'i Yusuf'', trans. by Fred Beake and Ravil Bukharaev (Folkestone: Global Oriental, 2010/Boston: Brill, 2010), {{ISBN|1-280-68638-3}}, {{ISBN|9786613663320}}, {{ISBN|90-04-21286-8}}, {{ISBN|9789004212862}}.</ref> == Nagrada Qul Ghali == Mednarodna nagrada Qul Ghali je poimenovana po Qul Ghaliju. Podeljuje se za priznanje odličnosti v literaturi in poeziji. Nagrada je bila ustanovljena leta 1992.<ref name="TES"/> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * ''Шакуров, Рашит Закирович'' Кул Гали // Башкортостан: краткая энциклопедия. — Уфа: Научное издательство «Башкирская энциклопедия», 1996. — 672 с. — С. 355. * Башҡорт әҙәбиәте тарихы, 6 томда. — 1 том. — Өфө, 1990. * Поэма «Кысса-и Йусуф» Кул Гали: Поэтика. Проблематика. Язык произведения / Отв. ред. Р. З. Шакуров. — Уфа, 1988. * ''Харисов, Ахнаф Ибрагимович'' Башҡорт халҡының әҙәби мираҫы. — Өфө, 1965. * ''Хусаинов, Гайса Батыргареевич'' Тюркоязычные литературы Урало-Поволжья и современность. — Уфа, 1980. [[Kategorija:Ruski pesniki]] [[Kategorija:Tatari]] [[Kategorija:Turški pesniki]] ilf281408kpfc94teeinqinunithefo 1 600722 6657541 2026-04-08T16:06:24Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema= kultura |država=Tatari}}« 6657541 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema= kultura |država=Tatari}} 1w04ktnv3khgxw7slsvv8pmt5wt8fhl 6 600723 6657545 2026-04-08T16:20:37Z Yerpo 8417 Logotip podjetja [[Texas Roadhouse]]. Vir: http://ww7.texasroadhouse.com/NMotion/Menus/Menu-L57_1108.pdf == Dovoljenje == {{logo|Logotipi podjetij|članek=Texas Roadhouse}} 6657545 wikitext text/x-wiki == Povzetek == Logotip podjetja [[Texas Roadhouse]]. Vir: http://ww7.texasroadhouse.com/NMotion/Menus/Menu-L57_1108.pdf == Dovoljenje == {{logo|Logotipi podjetij|članek=Texas Roadhouse}} p9o2727azb5ausc8018qzq67q8kpeft 0 600725 6657555 2026-04-08T16:54:11Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Avari]] 6657555 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Avari]] 4eneqhmqgfxtsl8xvctrn3lsfaaopib 0 600726 6657578 2026-04-08T18:13:12Z A09 188929 preusmeritev na [[Semigalščina]] 6657578 wikitext text/x-wiki #REDIRECT[[semigalščina]] ipyy6n9f4czlxcie7crzplmtsvg8g94 1 600727 6657579 2026-04-08T18:13:52Z A09 188929 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026|uporabnik=A09|država=Litva|država2=Latvija|tema=kultura}}« 6657579 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026|uporabnik=A09|država=Litva|država2=Latvija|tema=kultura}} etzf91brtfn00lzn5m36r4bk3081qx0 3 600728 6657584 2026-04-08T18:18:03Z A09 188929 ai 1 6657584 wikitext text/x-wiki [[File:Information.svg|25px|alt=Information icon]] Pozdravljen-a, sem [[Uporabnik:A09|A09]]. Urejanje, ki si ga pred kratkim izvršil/a izpade, kot da ga je zgeneriral [[veliki jezikovni model]] (npr. AI-pogovorna orodja ali podobne tehnologije). Besedila, ki jih generirajo tovrstne aplikacije so [[WP:AI|neprimerna za enciklopedijo]], njihovi rezultati pa morajo biti natančno preverjeni. Tvoje urejanje je morda bilo razveljavljeno. Če hočeš nadaljevati s testiranjem, prosim stori to v svojemu svoj [[Uporabnik:~2026-21694-44/peskovnik|peskovnik]]u. Če meniš, da je bila storjena napaka ali pa imaš kakršnakoli vprašanja, mi lahko pustiš sporočilo na [[Uporabniški pogovor:A09|moji pogovorni strani]]. Hvala.[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestili o uporabi velikih jezikovnih modelov|{{PAGENAME}}]]<!-- Template:uw-ai1 -->--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:17, 8. april 2026 (CEST) pl669ye6bhxyuy6kw3kzztpl1hmr62a 0 600729 6657595 2026-04-08T18:57:24Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6657595 wikitext text/x-wiki [[File:John Bull's dilemma - Dalrymple. LCCN2012648689 (cropped).jpg|thumb|upright=1.15|Dilema Johna Bulla: »Težko ga je motiti – tako dobra stranka je!« Puck, 1895]] '''Armensko vprašanje''' je bila razprava po [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] leta 1878 o tem, kako naj bi ravnali z [[Armenci]] v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]]. Izraz je postal običajen v diplomatskih krogih in v ljudskem tisku. Armensko vprašanje se nanaša na zaščito in svoboščine Armencev pred njihovimi sosednjimi skupnostmi.<ref name=etudes>''Armenian Studies: Études Arméniennes'' by Lebanese Association of Armenian University Graduates, pp. 4–6</ref> Armensko vprašanje pojasnjuje 40 let armensko-osmanske zgodovine v kontekstu angleške, nemške in ruske politike med letoma 1877 in 1914. Leta 1915 se je vodstvo Odbora za združitev in napredek, ki je nadzoroval osmansko vlado, odločilo, da bo trajno končalo armensko vprašanje z ubojem in izgonom večine Armencev iz cesarstva v [[armenski genocid|armenskem genocidu]].<ref>{{cite book |first=Hans-Lukas |last=Kieser |date=2018 |title=Talaat Pasha: Father of Modern Turkey, Architect of Genocide |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-15762-7 |author-link=|pages=12–13}}</ref> == Ozadje == {{quote box|width=30%|align=right|quote="Če v Parizu ubijejo človeka, je to umor; na Vzhodu prerežejo grla petdeset tisoč ljudem in to je vprašljivo."|source=— [[Victor Hugo]]<ref>Peterson. ''Catholic World'', Vol. 61, 1895, pp. 665, 667</ref>}} Po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] so se od 19. stoletja naprej v Osmanskem cesarstvu pojavila tudi nacionalistična gibanja po vsem svetu, ki so destabilizirala regijo. Sprva so se Grki, nato Albanci in Arabci, uprli s pomočjo velikih sil, vsak s ciljem ustanovitve lastnih nacionalnih držav. V tem obdobju so Grki, Srbi, Bolgari in druge nemuslimanske skupine dosegle neodvisnost. Glavne evropske sile so vsaj od 1870-ih načrtovale strategije za izkoriščanje plena, vključno z manipulacijo etničnih skupin, kot so osmanski Armenci. Osmanska vlada je leta 1882, v strahu pred uvoženimi revolucionarnimi idejami, Armencem prepovedala izseljevanje, leta 1893 pa vrnitev.<ref>{{Cite book |last=Hamed-Troyansky |first=Vladimir |title=Empire of refugees: North Caucasian Muslims and the late Ottoman state |date=2024 |publisher=Stanford University Press |isbn=978-1-5036-3696-5 |location=Stanford, California |page=45}}</ref> Da bi si prizadevali za neodvisnost, so Armenci ustanovili organizaciji Hunčak in Dašnak ter se lotili terorja in propagande.{{sfn|Nalbandian|1963|p=110}} Njihova strategija je vključevala spodbujanje konfliktov med muslimani in Armenci, da bi izzvali evropsko posredovanje in podporo neodvisni armenski državi v vzhodni Anatoliji, pri čemer so teror uporabljali kot glavno taktiko za pridobivanje podpore in spodbujanje upora, ne le v vzhodnih provincah, temveč tudi v Carigradu.{{sfn|Nalbandian|1963|p=110}} Do leta 1878 so jih v Osmanskem cesarstvu imeli za m''illet-i sadıka'' ali 'zvesto proso'.<ref>{{Cite book |last=Suny |first=Ronald Grigor |title="They can live in the desert but nowhere else": a history of the Armenian genocide |date=2015 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-1-4008-6558-1 |series=Human rights and crimes against humanity |location=Princeton |pages=48,96}}</ref><ref name="Dadrian">{{cite book |author-link = |last = Dadrian |first = Vahakn N |title = The History of the Armenian Genocide: Ethnic Conflict from the Balkans to Anatolia to the Caucasus |page=192 |place = Oxford |publisher = Berghahn Books |year = 1995 |isbn = 1-57181-666-6}}</ref> V letih 1827–28 je car [[Nikolaj I. Ruski]] v [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|rusko-perzijski vojni]] zaprosil za pomoč perzijske Armence in obljubil, da jim bo po tem pomagal izboljšati življenje. Leta 1828 so Rusi napovedali vojno Osmanskemu cesarstvu. Leta 1828 je Rusija s [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajskim mirovnim sporazumom]] priključila [[Erevanski kanat]], [[Nahčivanski kanat]] in okoliško podeželje. Po Turkmenčajskem mirovnem sporazumu so Armence, ki so še vedno živeli pod perzijsko oblastjo, spodbudili k izselitvi v rusko Armenijo, pozivu pa je sledilo 30.000 ljudi. Rusija je priključila znatne dele ozemlja, ki so ga zasedli Armenci.{{sfn|Peimani|2009|pp=236}} Po ruskem popisu prebivalstva leta 1897 je bilo v ruskih ozemljih preštetih 1.127.212 Armencev. V istem obdobju (1896 Vital Cuinet) je bilo v Osmanskem cesarstvu 1.095.889 Armencev:<ref>Vital Cuinet, ''La Turquie d'Asie : géographie administrative, statistique, descriptive et raisonée de chaque province de l'Asie-Mineure'', 4 vols., Paris, 1890–95.</ref> Ko je Rusija napredovala na svoji južni meji, se je vse bolj vpletala v osmanske zadeve. Rusija je bila ključna pri doseganju neodvisnosti Romunije in Srbije. Rusija in rusko življenje sta privabljala Armence. Mnogi Armenci so se izobrazili in sprejeli ruske načine življenja.{{sfn|Peimani|2009|pp=236}} Rusija je bila za Armence tudi pot v Evropo. Rusija je pridobila nadzor nad velikim delom Armenije in postala zagovornica Armencev v Osmanskem cesarstvu. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *{{cite book|last=Hooman|first=Peimani|title=Conflict and Security in Central Asia and the Caucasus|year=2009|ref=CITEREFPeimani2009}} *{{Citation |last=Hovannisian |first=Richard G. |title=The Historical Dimensions of the Armenian Question, 1878–1923 |date=1986 |work=The Armenian Genocide in Perspective |url= |publisher=Routledge |doi= |isbn=978-1-315-13102-3}} *{{cite book|title=The Armenian revolutionary movement; the development of Armenian political parties through the nineteenth century|url=https://archive.org/details/bub_gb__dIsS3aidr0C|last=Nalbandian|first=Louise|year=1963|publisher=Berkeley, University of California Press}} *Riegg, Stephen Badalyan (2019), "British Travelers and the Armenian Question During the First Half of the 19th Century," ''Nationalities Papers'' 47, 1: 136-148. {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Armenije]] [[Kategorija:Zgodovina Turčije]] mug3d61ai90otnc7itv906qyu572klo 6657601 6657595 2026-04-08T19:13:01Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6657601 wikitext text/x-wiki [[File:John Bull's dilemma - Dalrymple. LCCN2012648689 (cropped).jpg|thumb|upright=1.15|Dilema Johna Bulla: »Težko ga je motiti – tako dobra stranka je!« Puck, 1895]] '''Armensko vprašanje''' je bila razprava po [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] leta 1878 o tem, kako naj bi ravnali z [[Armenci]] v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]]. Izraz je postal običajen v diplomatskih krogih in v ljudskem tisku. Armensko vprašanje se nanaša na zaščito in svoboščine Armencev pred njihovimi sosednjimi skupnostmi.<ref name=etudes>''Armenian Studies: Études Arméniennes'' by Lebanese Association of Armenian University Graduates, pp. 4–6</ref> Armensko vprašanje pojasnjuje 40 let armensko-osmanske zgodovine v kontekstu angleške, nemške in ruske politike med letoma 1877 in 1914. Leta 1915 se je vodstvo Odbora za združitev in napredek, ki je nadzoroval osmansko vlado, odločilo, da bo trajno končalo armensko vprašanje z ubojem in izgonom večine Armencev iz cesarstva v [[armenski genocid|armenskem genocidu]].<ref>{{cite book |first=Hans-Lukas |last=Kieser |date=2018 |title=Talaat Pasha: Father of Modern Turkey, Architect of Genocide |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-15762-7 |author-link=|pages=12–13}}</ref> == Ozadje == {{quote box|width=30%|align=right|quote="Če v Parizu ubijejo človeka, je to umor; na Vzhodu prerežejo grla petdeset tisoč ljudem in to je vprašljivo."|source=— [[Victor Hugo]]<ref>Peterson. ''Catholic World'', Vol. 61, 1895, pp. 665, 667</ref>}} Po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] so se od 19. stoletja naprej v Osmanskem cesarstvu pojavila tudi nacionalistična gibanja po vsem svetu, ki so destabilizirala regijo. Sprva so se Grki, nato Albanci in Arabci, uprli s pomočjo velikih sil, vsak s ciljem ustanovitve lastnih nacionalnih držav. V tem obdobju so Grki, Srbi, Bolgari in druge nemuslimanske skupine dosegle neodvisnost. Glavne evropske sile so vsaj od 1870-ih načrtovale strategije za izkoriščanje plena, vključno z manipulacijo etničnih skupin, kot so osmanski Armenci. Osmanska vlada je leta 1882, v strahu pred uvoženimi revolucionarnimi idejami, Armencem prepovedala izseljevanje, leta 1893 pa vrnitev.<ref>{{Cite book |last=Hamed-Troyansky |first=Vladimir |title=Empire of refugees: North Caucasian Muslims and the late Ottoman state |date=2024 |publisher=Stanford University Press |isbn=978-1-5036-3696-5 |location=Stanford, California |page=45}}</ref> Da bi si prizadevali za neodvisnost, so Armenci ustanovili organizaciji Hunčak in Dašnak ter se lotili terorja in propagande.{{sfn|Nalbandian|1963|p=110}} Njihova strategija je vključevala spodbujanje konfliktov med muslimani in Armenci, da bi izzvali evropsko posredovanje in podporo neodvisni armenski državi v vzhodni Anatoliji, pri čemer so teror uporabljali kot glavno taktiko za pridobivanje podpore in spodbujanje upora, ne le v vzhodnih provincah, temveč tudi v Carigradu.{{sfn|Nalbandian|1963|p=110}} Do leta 1878 so jih v Osmanskem cesarstvu imeli za m''illet-i sadıka'' ali 'zvesto proso'.<ref>{{Cite book |last=Suny |first=Ronald Grigor |title="They can live in the desert but nowhere else": a history of the Armenian genocide |date=2015 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-1-4008-6558-1 |series=Human rights and crimes against humanity |location=Princeton |pages=48,96}}</ref><ref name="Dadrian">{{cite book |author-link = |last = Dadrian |first = Vahakn N |title = The History of the Armenian Genocide: Ethnic Conflict from the Balkans to Anatolia to the Caucasus |page=192 |place = Oxford |publisher = Berghahn Books |year = 1995 |isbn = 1-57181-666-6}}</ref> V letih 1827–28 je car [[Nikolaj I. Ruski]] v [[Rusko-perzijska vojna (1826–1828)|rusko-perzijski vojni]] zaprosil za pomoč perzijske Armence in obljubil, da jim bo po tem pomagal izboljšati življenje. Leta 1828 so Rusi napovedali vojno Osmanskemu cesarstvu. Leta 1828 je Rusija s [[Turkmančajski mirovni sporazum|Turkmenčajskim mirovnim sporazumom]] priključila [[Erevanski kanat]], [[Nahčivanski kanat]] in okoliško podeželje. Po Turkmenčajskem mirovnem sporazumu so Armence, ki so še vedno živeli pod perzijsko oblastjo, spodbudili k izselitvi v rusko Armenijo, pozivu pa je sledilo 30.000 ljudi. Rusija je priključila znatne dele ozemlja, ki so ga zasedli Armenci.{{sfn|Peimani|2009|pp=236}} Po ruskem popisu prebivalstva leta 1897 je bilo v ruskih ozemljih preštetih 1.127.212 Armencev. V istem obdobju (1896 Vital Cuinet) je bilo v Osmanskem cesarstvu 1.095.889 Armencev:<ref>Vital Cuinet, ''La Turquie d'Asie : géographie administrative, statistique, descriptive et raisonée de chaque province de l'Asie-Mineure'', 4 vols., Paris, 1890–95.</ref> Ko je Rusija napredovala na svoji južni meji, se je vse bolj vpletala v osmanske zadeve. Rusija je bila ključna pri doseganju neodvisnosti Romunije in Srbije. Rusija in rusko življenje sta privabljala Armence. Mnogi Armenci so se izobrazili in sprejeli ruske načine življenja.{{sfn|Peimani|2009|pp=236}} Rusija je bila za Armence tudi pot v Evropo. Rusija je pridobila nadzor nad velikim delom Armenije in postala zagovornica Armencev v Osmanskem cesarstvu. == Izvor == {{multiple image | align = right | direction = vertical | header = Internacionalizacija | width = 200 | image1=The Russo-Turkish War in Caucasia, 1877.gif | caption1=Rusko-turška vojna (1877–78) | image2=Treaty of San Stefano.jpg | caption2=Pogajanja o sporazumu iz San Stefana so vključevala "16. člen" | image3=Berliner kongress.jpg | caption3=Berlinski kongres je privedel do Berlinske pogodbe (1878), ki je vključevala "61. člen" }} Večina Armencev je živela v provincah, ki so mejile na Rusijo in ne na druge evropske države. Z [[Odrinski mir (1829)|Odrinsko pogodbo]] je Osmansko cesarstvo Rusiji prepustilo Akhalkalak in Ahalcihe. Približno 25.000 osmanskih Armencev se je preselilo v rusko Armenijo, pri čemer so se izselili iz drugih območij cesarstva.<ref>Bournoutian. ''Armenian People'', p. 105</ref> Armenci so začeli bolj gledati na [[Ruski imperij]] kot na končnega garanta svoje varnosti. Mnogi Armenci v vzhodnih provincah Osmanskega cesarstva, ki so živeli pod grožnjo nenadzorovanega nasilja in plenjenja s strani agresivnih sosednjih ljudstev, so napredujočo rusko vojsko pozdravili kot osvoboditelje. Januarja 1878 se je armenski carigrajski patriarh Nerses II. Varžapetian obrnil na rusko vodstvo, da bi dobil zagotovilo, da bo Rusija v novo mirovno pogodbo vključila določbe o armenski samoupravi. Marca 1878, po koncu [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turške vojne (1877–1878)]], je patriarh Nerses Varžapetian velesilam posredoval armenske pritožbe o razširjenem »prisilnem zasegu zemlje ... prisilnem spreobračanju žensk in otrok, požigu, izsiljevanju, posilstvih in umorih«. Patriarh Nerses Varžapetian je prepričal Ruse, naj v Sanstefansko pogodbo vključijo 16. člen, ki je določal, da se bodo ruske sile, ki bodo zasedle armensko naseljene province v vzhodnem Osmanskem cesarstvu, umaknile le s popolno izvedbo reform. Čeprav ni bil tako ekspliciten, se je 16. člen Sanstefanske pogodbe glasil: {{quote|Ker bi evakuacija ruskih čet z ozemlja, ki ga zasedajo v Armeniji in ki naj bi bilo vrnjeno Turčiji, lahko povzročila konflikte in zaplete, ki bi škodovali ohranjanju dobrih odnosov med državama, se je [[Visoka porta]] zavezala, da bo brez nadaljnjega odlašanja izvedla izboljšave in reforme, ki jih zahtevajo lokalne potrebe v provincah, naseljenih z Armenci, in zagotovila njihovo varnost pred [[Kurdi]] in [[Čerkezi]].<ref>{{Citation | last = Hertslet | first = Edward | author-link= | title = The Map of Europe by Treaty | volume = 4 | place = London | publisher = Butterworths | year = 1891 | page = 2686}}.</ref>}} Vendar je [[Velika Britanija]] junija 1878 nasprotovala temu, da bi Rusija obdržala toliko osmanskega ozemlja in pritiskala na velike sile, naj začnejo nova pogajanja v okviru Berlinskega kongresa. 16. člen je bil spremenjen tako, da je bila odstranjena vsaka omemba ruskih sil, ki so ostale v provincah. Namesto tega naj bi osmanska vlada redno obveščala velike sile o napredku reform. V končnem besedilu Berlinske pogodbe je bil preoblikovan v 61. člen, ki se je glasil: {{quote|Visoko porto se zavezuje, da bo brez nadaljnjega odlašanja izvedla izboljšave in reforme, ki jih zahtevajo lokalne potrebe v provincah, naseljenih z Armenci, in zagotovila njihovo varnost pred Čerkezi in Kurdi. Občasno bo obveščala sile o ukrepih, sprejetih v ta namen, ki bodo nadzorovale njihovo izvajanje.<ref>{{Citation|author1-link= | last = Hurewitz | first = Jacob C. | title = Diplomacy in the Near and Middle East: A Documentary Record 1535–1956 | volume = I | place = Princeton, NJ | publisher = Van Nostrand | year = 1956 | page = 190}}.</ref>}} Armenski narodni zbor in patriarh Nerses Varžapetjan sta prosila Mkrtiča Hrimijana, svojega predhodnika na patriarhalnem sedežu in bodočega katolikosa, naj v Berlinu predstavi primer Armencev. Armenska delegacija pod vodstvom Mkrtiča Hrimiana je odpotovala v [[Berlin]], da bi predstavila primer Armencev, vendar je bila na njihovo veliko razočaranje izključena iz pogajanj. Po berlinskih pogajanjih je Mkrtič Hrimian imel znan domoljubni govor »Zajemalka papirja«, v katerem je Armencem svetoval, naj si nacionalno prebujenje Bolgarije (osvoboditev Bolgarije) vzamejo za model upanja na samoodločbo.<ref>Haig Ajemian, ''Hayotz Hayrig,'' pp. 511–13; translated by Fr. Vazken Movsesian.</ref> V bolgarski historiografiji se osvoboditev Bolgarije nanaša na dogodke rusko-turške vojne 1877–78, ki je s Sanstefansko pogodbo privedla do ponovne vzpostavitve bolgarske suverene države. [[File:Six armenian provinces.png|thumb|320px|Šest armenskih provinc Osmanskega cesarstva]] Leta 1880 so Armenci, ki jih je še posebej spodbujal predsednik vlade Gladstone, odprli armensko vprašanje z besedami: »Služiti Armeniji pomeni služiti civilizaciji«. 11. junija 1880 so velike sile v Bolgarijo poslale »identično noto«, v kateri so zahtevale uveljavitev 61. člena.{{sfn|Nalbandian|1963|p=84}} Temu je 2. januarja 1881 sledila »britanska okrožnica o Armeniji«, poslana drugim silam.{{sfn|Nalbandian|1963|p=84}} == Armenski program reform == Armenski program reform z dne 11. maja 1895 je bil sklop reform, ki so jih predlagale evropske sile.{{sfn|Nalbandian|1963|pp=128}} Francoski diplomat Victor Bérard je zapisal: {{quote|Po šestih mesecih nenehnih pobojev, medtem ko se je Evropa pretvarjala, da je armensko vprašanje že rešeno, so se Armenci odločili Evropi pokazati, da armensko vprašanje še vedno obstaja, vendar da osmanske vlade ni več.<ref>V. Bérard, "La Politique du Sultan," ''Revue de Paris,'' January 15, 1897, p. 457</ref>}} == Armenske reforme iz leta 1914 == Armenske reforme iz leta 1914 so evropske sile zasnovale v letih 1912–1914 in predvidevale ustanovitev dveh provinc, ki bi bile pod nadzorom dveh evropskih generalnih inšpektorjev. Teh reform niso nikoli dosegle. Zaradi pomanjkanja vidnega napredka pri izboljšanju stiske armenske skupnosti se je več razočaranih armenskih intelektualcev, ki so v 1880-ih in 1890-ih živeli v Evropi in Rusiji, odločilo ustanoviti politične stranke in revolucionarna društva, da bi si prizadevali za boljše razmere za svoje rojake.<ref>{{Citation | first = Richard G | last = Hovannisian | contribution = The Armenian Question in the Ottoman Empire, 1876–1914 | title = The Armenian People from Ancient to Modern Times | year = 1997 | volume = II: Foreign Dominion to Statehood: The Fifteenth Century to the Twentieth Century | editor-first = Richard G | editor-last = Hovannisian | place = New York | publisher = St Martin's Press | pages = [https://archive.org/details/armenianpeoplefr00rich_0/page/206 206–12] | isbn = 0-312-10168-6 | url = https://archive.org/details/armenianpeoplefr00rich_0/page/206 }}.</ref> == Slike pobitih Armencev == <gallery> File:1895erzurum-victims.jpg|[[Hamidian massacres|Armenski poboji v Erzurumu, 1895 File:Adana massacre - Ադանայի կոտորած (1909) 01JPG.jpg|Armenski poboji v Adani, 1909 File:Marcharmenians.jpg|Genocid nad Armeni, Vilajet Harberd, 1915 </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *{{cite book|last=Hooman|first=Peimani|title=Conflict and Security in Central Asia and the Caucasus|year=2009|ref=CITEREFPeimani2009}} *{{Citation |last=Hovannisian |first=Richard G. |title=The Historical Dimensions of the Armenian Question, 1878–1923 |date=1986 |work=The Armenian Genocide in Perspective |url= |publisher=Routledge |doi= |isbn=978-1-315-13102-3}} *{{cite book|title=The Armenian revolutionary movement; the development of Armenian political parties through the nineteenth century|url=https://archive.org/details/bub_gb__dIsS3aidr0C|last=Nalbandian|first=Louise|year=1963|publisher=Berkeley, University of California Press}} *Riegg, Stephen Badalyan (2019), "British Travelers and the Armenian Question During the First Half of the 19th Century," ''Nationalities Papers'' 47, 1: 136-148. {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Armenije]] [[Kategorija:Zgodovina Turčije]] dofqvp4o36ilr2dnlktrudua6epcc92 1 600730 6657596 2026-04-08T18:58:23Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema= Zgodovina |država=Zahodna Armenija}}« 6657596 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema= Zgodovina |država=Zahodna Armenija}} nfxm03age97sclctzfb1ijo304dl9or 0 600731 6657602 2026-04-08T19:13:08Z Yerpo 8417 n 6657602 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka | name = Svratka | image = Soutok Svratky a Svitavy za obvyklých podmínek.jpg | image_caption = Sotočje Svratke (levo) in Svitave v Brnu | source1_location = [[Cikháj]], [[Moravska]] | source1_coordinates = {{coord|49|38|38|N|15|59|57|E|display=inline}} | mouth_location = [[Dyje]] | mouth_coordinates = {{coord|48|54|16|N|16|36|44|E|display=it}} | progression = Djye → [[Morava]] → [[Donava]] → [[Črno morje]] | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Češka]] | subdivision_type2 = [[Okraji Češke|Okraji]] | subdivision_name2 = {{hlist|[[Visočinski okraj|Visočinski]]|[[Južnomoravski okraj|Južnomoravski]]}} | length = 168,5 km | source1_elevation = 772 m | mouth_elevation = 163 m | discharge1_avg = 27,24 m³ blizu izliva | basin_size = 7115,6 km² }} '''Svratka''' je [[reka]] na [[Češka|Češkem]], levi pritok reke [[Djye]], ki se izliva v [[Morava|Moravo]]. Teče skozi [[Visočinski okraj|Visočinski]] in [[Južnomoravski okraj]] na jugu države ter je z 168,5 km deveta najdaljša reka na Češkem. Ob njenem bregu stojita mesti [[Brno]] in [[Tišnov]]. == Etimologija == Po eni od razlag izvira ime iz [[praslovanščina|praslovanskega]] glagola ''vort'' (''vrátit'' v sodobni [[češčina|češčini]]) – »vrniti (se)«, kar naj bi se nanašalo na [[Meander|vijugast tok]], po drugi pa iz [[Germanski jeziki|germanske]] besede ''swarta'' v pomenu »črna voda«. Pogovorno so ji pravili tudi ''Švarcava'' ali ''Švorcava''.<ref>{{cite web |last=Svoboda|first=Jiří|title=O původu názvů českých řek|url=https://sites.google.com/site/bskotyz/home/jiri-svoboda/o-puavodu-nazvua-rek|language=cs|date=2011-09-08|access-date=2019-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20201025122958/https://sites.google.com/site/bskotyz/home/jiri-svoboda/o-puavodu-nazvua-rek|archive-date=2020-10-25}}</ref> == Opis == [[slika:Cikháj - pramen Svratky obr01.jpg|thumb|left|Izvir Svratke]] Reka izvira na ozemlju kraja [[Cikháj]] v višavju zgornjega toka Svratke pri 772 m nadmorske višine in teče v dolžini 168,488 km proti jugu-jugovzhodu do umetnih jezer Nové Mlýny, kjer se izlije v reko Djye blizu meje z [[Avstrija|Avstrijo]]. Njeno porečje meri 7115,6 km².<ref name="chmi">{{cite web |title=Vodní toky|url=https://mapy.chmi.cz/ords/chmi_app/r/fewshlprf/stream-list?|work=Evidence hlásných profilů|publisher=Češki hidrometeorološki inštitut |language=cs|access-date=2024-10-18}}</ref><ref name=dibavod>{{cite web |title=Základní charakteristiky toku Svratka a jeho povodí|url=https://www.dibavod.cz/download.php?id_souboru=2402|publisher=Inštitut T. G. Masaryka za raziskave voda |language=cs|access-date=2025-06-02}}</ref> Med pomembnejšimi pritoki sta reki [[Jihlava]] in [[Svitava]]. Sotočje s slednjo je v Brnu.<ref name="chmi"/> Na reki je več zajezitvenih jezer: Brno (259 ha), Vír I (224 ha) in Vír II (13 ha).<ref name=dibavod/> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Svratka (river)|Svratka}} {{škrbina-reka}} [[Kategorija:Reke na Češkem]] [[Kategorija:Južnomoravski okraj]] [[Kategorija:Visočinski okraj]] rkmdh5at1rhijke5yj240dvxxnmukfr 1 600732 6657603 2026-04-08T19:14:21Z Yerpo 8417 {{CEE Pomlad 2026}} 6657603 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Yerpo |tema=geografija |država=Češka}} 0gskr4pthjaj3i72dv4rxcv9cs02xlo 118 600733 6657622 2026-04-08T20:02:36Z ~2026-21715-74 257908 nova stran z vsebino: »= Gašper Kogelnik = '''Gašper Kogelnik''' (rojen 1. oktobra 1990 v Slovenj Gradcu) je slovenski arhitekt in publicist. Kot pooblaščeni arhitekt z večletnimi izkušnjami se ukvarja s projektiranjem stavb vseh zahtevnosti in vodenjem vseh faz projektne dokumentacije. Trenutno živi in ustvarja v Mariboru. == Življenjepis in izobraževanje == Svoje zgodnje šolanje je zaključil na Gimnaziji Ravne na Koroškem, ki jo je obiskoval med letoma 2005 in 2009. Izobra...« 6657622 wikitext text/x-wiki = Gašper Kogelnik = '''Gašper Kogelnik''' (rojen 1. oktobra 1990 v Slovenj Gradcu) je slovenski arhitekt in publicist. Kot pooblaščeni arhitekt z večletnimi izkušnjami se ukvarja s projektiranjem stavb vseh zahtevnosti in vodenjem vseh faz projektne dokumentacije. Trenutno živi in ustvarja v Mariboru. == Življenjepis in izobraževanje == Svoje zgodnje šolanje je zaključil na Gimnaziji Ravne na Koroškem, ki jo je obiskoval med letoma 2005 in 2009. Izobraževanje je nato nadaljeval s prvostopenjskim študijem arhitekture na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru (FGPA UM). Študij je potekal od leta 2009 do 2013, ob zaključku pa je pridobil strokovni naziv diplomirani inženir arhitekture (d. i. a.). Znanje je nadgradil na isti fakulteti, kjer je med letoma 2013 in 2018 uspešno končal drugostopenjski študij in pridobil naziv magister inženir arhitekture (m. i. a.).<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Arhitekturno projektiranje {{!}} Arhitektura Gašper Kogelnik|url=https://www.agk.si/|website=www.agk.si|accessdate=2026-04-08|language=en}}</ref> Z zavedanjem, da lahko svojo arhitekturno prakso dvigne na višjo raven, je del svojega izobraževanja opravil v tujini. V študijskem letu 2012–2013 se je šolal a danski instituciji VIA University College Horsens s poudarkom na arhitekturnih konstrukcijah in tehnologijah. Poleg tega je v letih 2015–2016 na Švedskem opravljal magistrski program urbanih študij (Master of Urban Studies) na Univerzi v Malmöju. Med študijem na Univerzi v Mariboru je bil akademsko zelo aktiven; med letoma 2010 in 2015 je deloval kot član študentskega sveta FGPA ter Oddelka za kakovost Univerze v Mariboru. Prav tako je bil v letih 2010 do 2012 na fakulteti angažiran kot študent tutor.<ref name=":0" /> == Karierna pot == Strokovne izkušnje v arhitekturi in načrtovanju je gradil z delovanjem v več uveljavljenih slovenskih arhitekturnih studiih:<ref name=":0" /> * Od oktobra 2016 do leta 2022 je sodeloval s podjetjem Studio perspektiva, d. o. o. * Med februarjem 2017 in letom 2019 je bil del projektantske ekipe v biroju Reichenberg arhitektura, d. o. o. * V letih 2017 in 2018 je deloval v podjetju Žiher Projekt, d. o. o. * Od leta 2019 do 2020 je sodeloval v biroju AB objekt, d. o. o. * V obdobju med letoma 2020 in 2024 je nabiral strokovne izkušnje v podjetju Coinhab, d. o. o. * Med letom 2024 in aprilom 2026 je bil pooblaščeni arhitekt ter vodja projektiranja pri Novogradnje Maribor, d. o. o. Leta 2018 je ob svojem rednem delu ustanovil lastno arhitekturno podjetje AGK, Gašper Kogelnik s.p., pod okriljem katerega še danes aktivno ustvarja s sedežem na Prevaljah ter v stiku z mariborskim urbanim okoljem. Deluje kot pooblaščeni arhitekt ter je vpisan v imenik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS 2343 PA). V sklopu svojega biroja AGK nudi celostno arhitekturno projektiranje, notranje oblikovanje ter poslovno in tehnično svetovanje, s posebnim poudarkom na elegantnih detajlih, oživljanju kulturnih spomenikov ter trajnostnih rešitvah z leseno in jekleno modularno gradnjo.<ref name=":0" /> == Publicistika in svetovanje == Svoje arhitekturno znanje redno deli s širšo javnostjo tudi kot strokovni avtor. Je uveljavljen pisec za ''Priročnik DOM za družine'', vodilno slovensko tiskano in spletno edicijo na področju svetovanja pred nakupom, gradnjo ali adaptacijo objektov. S prispevki (npr. ''Zasnovi hiše prilagojena fasada'') bralcem skozi strokovno optiko arhitekta odpira ključna vprašanja o ustrezni in vizualno dovršeni zasnovi stanovanjskih objektov.<ref>{{Navedi splet|title=Gašper Kogelnik, m. i. a., Author at Priročnik DOM|url=https://prirocnikdom.si/author/cap-gasper-kogelnik-arhitekt/|website=Priročnik DOM|accessdate=2026-04-08|language=en-US}}</ref> == Arhitekturni dosežki in nagrade == S svojim arhitekturnim snovanjem in inovativnimi rešitvami je dosegel več odmevnih uspehov na natečajih in osvojil mednarodna priznanja:<ref>{{Navedi splet|title=Leber tourist complex|url=https://bigsee.eu/leber-tourist-complex/|website=BIG SEE|accessdate=2026-04-08|language=en-US}}</ref> * '''Prva nagrada na natečaju za sosesko Novo Pobrežje (2019):''' Kot del tima uveljavljenega biroja Reichenberg arhitektura je sodeloval pri zmagovalni ideji na državnem natečaju pod okriljem Stanovanjskega sklada RS. Projekt se osredotoča na obsežno urbanistično in arhitekturno rešitev nove stanovanjske soseske s kar 15 stolpiči ter integriranim javnim programom v Mariboru. * '''Nagrada BIG See Award (2024):''' Z ekipiko Coinhab d.o.o. je prejel mednarodno priznano arhitekturno nagrado BIG See Award za leto 2024. Priznanje mu je bilo podeljeno za estetsko izjemno realizacijo in rekonstrukcijo projekta »Hiša 1642« – Vino Leber v občini Kungota. * '''Demola Maribor:''' Že v času študija je v semestru 2013/2014 z zmagovalnim projektom osvojil prvo mesto pri obravnavi tematike ptic na električnih daljnovodih (Birds on electrical overhead wire conductors). == Športni dosežki == Še preden se je v celoti posvetil arhitekturni stroki, je Gašper Kogelnik tekmoval v številnih športnih disciplinah in ob tem beležil visoke uvrstitve na državni ravni: * Leta 1998 je postal državni prvak v karateju. * Med letoma 1999 in 2000 je nosil naslov regijskega prvaka v plavanju v kratkih bazenih. * Zelo uspešen in uveljavljen je bil na področju atletike, saj je bil med letoma 2000 in 2008 član slovenske državne reprezentance ter državni rekorder v teku na 400, 800 in 1500 metrov. * Leta 2008 je bil prav tako eden izmed pobudnikov ustanovitve in aktivni igralec kluba hokeja na ledu ter inline hokeja Fužinar Ravne. Svojo privrženost športu je kasneje udejanjil v akademski sferi, saj je na fakulteti FGPA v letih 2010–2011 deloval tudi kot koordinator za šport. 0pt844h2qcnpmg2vsr6vetq576h8hla 6657623 6657622 2026-04-08T20:04:52Z ~2026-21715-74 257908 ZAPS številka 6657623 wikitext text/x-wiki = Gašper Kogelnik = '''Gašper Kogelnik''' (rojen 1. oktobra 1990 v Slovenj Gradcu) je slovenski arhitekt in publicist. Kot pooblaščeni arhitekt z večletnimi izkušnjami se ukvarja s projektiranjem stavb vseh zahtevnosti in vodenjem vseh faz projektne dokumentacije. Trenutno živi in ustvarja v Mariboru. == Življenjepis in izobraževanje == Svoje zgodnje šolanje je zaključil na Gimnaziji Ravne na Koroškem, ki jo je obiskoval med letoma 2005 in 2009. Izobraževanje je nato nadaljeval s prvostopenjskim študijem arhitekture na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru (FGPA UM). Študij je potekal od leta 2009 do 2013, ob zaključku pa je pridobil strokovni naziv diplomirani inženir arhitekture (d. i. a.). Znanje je nadgradil na isti fakulteti, kjer je med letoma 2013 in 2018 uspešno končal drugostopenjski študij in pridobil naziv magister inženir arhitekture (m. i. a.).<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Arhitekturno projektiranje {{!}} Arhitektura Gašper Kogelnik|url=https://www.agk.si/|website=www.agk.si|accessdate=2026-04-08|language=en}}</ref> Z zavedanjem, da lahko svojo arhitekturno prakso dvigne na višjo raven, je del svojega izobraževanja opravil v tujini. V študijskem letu 2012–2013 se je šolal a danski instituciji VIA University College Horsens s poudarkom na arhitekturnih konstrukcijah in tehnologijah. Poleg tega je v letih 2015–2016 na Švedskem opravljal magistrski program urbanih študij (Master of Urban Studies) na Univerzi v Malmöju. Med študijem na Univerzi v Mariboru je bil akademsko zelo aktiven; med letoma 2010 in 2015 je deloval kot član študentskega sveta FGPA ter Oddelka za kakovost Univerze v Mariboru. Prav tako je bil v letih 2010 do 2012 na fakulteti angažiran kot študent tutor.<ref name=":0" /> == Karierna pot == Strokovne izkušnje v arhitekturi in načrtovanju je gradil z delovanjem v več uveljavljenih slovenskih arhitekturnih studiih:<ref name=":0" /> * Od oktobra 2016 do leta 2022 je sodeloval s podjetjem Studio perspektiva, d. o. o. * Med februarjem 2017 in letom 2019 je bil del projektantske ekipe v biroju Reichenberg arhitektura, d. o. o. * V letih 2017 in 2018 je deloval v podjetju Žiher Projekt, d. o. o. * Od leta 2019 do 2020 je sodeloval v biroju AB objekt, d. o. o. * V obdobju med letoma 2020 in 2024 je nabiral strokovne izkušnje v podjetju Coinhab, d. o. o. * Med letom 2024 in aprilom 2026 je bil pooblaščeni arhitekt ter vodja projektiranja pri Novogradnje Maribor, d. o. o. Leta 2018 je ob svojem rednem delu ustanovil lastno arhitekturno podjetje AGK, Gašper Kogelnik s.p., pod okriljem katerega še danes aktivno ustvarja s sedežem na Prevaljah ter v stiku z mariborskim urbanim okoljem. Deluje kot pooblaščeni arhitekt ter je vpisan v imenik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. V sklopu svojega biroja AGK nudi celostno arhitekturno projektiranje, notranje oblikovanje ter poslovno in tehnično svetovanje, s posebnim poudarkom na elegantnih detajlih, oživljanju kulturnih spomenikov ter trajnostnih rešitvah z leseno in jekleno modularno gradnjo.<ref name=":0" /> == Publicistika in svetovanje == Svoje arhitekturno znanje redno deli s širšo javnostjo tudi kot strokovni avtor. Je uveljavljen pisec za ''Priročnik DOM za družine'', vodilno slovensko tiskano in spletno edicijo na področju svetovanja pred nakupom, gradnjo ali adaptacijo objektov. S prispevki (npr. ''Zasnovi hiše prilagojena fasada'') bralcem skozi strokovno optiko arhitekta odpira ključna vprašanja o ustrezni in vizualno dovršeni zasnovi stanovanjskih objektov.<ref>{{Navedi splet|title=Gašper Kogelnik, m. i. a., Author at Priročnik DOM|url=https://prirocnikdom.si/author/cap-gasper-kogelnik-arhitekt/|website=Priročnik DOM|accessdate=2026-04-08|language=en-US}}</ref> == Arhitekturni dosežki in nagrade == S svojim arhitekturnim snovanjem in inovativnimi rešitvami je dosegel več odmevnih uspehov na natečajih in osvojil mednarodna priznanja:<ref>{{Navedi splet|title=Leber tourist complex|url=https://bigsee.eu/leber-tourist-complex/|website=BIG SEE|accessdate=2026-04-08|language=en-US}}</ref> * '''Prva nagrada na natečaju za sosesko Novo Pobrežje (2019):''' Kot del tima uveljavljenega biroja Reichenberg arhitektura je sodeloval pri zmagovalni ideji na državnem natečaju pod okriljem Stanovanjskega sklada RS. Projekt se osredotoča na obsežno urbanistično in arhitekturno rešitev nove stanovanjske soseske s kar 15 stolpiči ter integriranim javnim programom v Mariboru. * '''Nagrada BIG See Award (2024):''' Z ekipiko Coinhab d.o.o. je prejel mednarodno priznano arhitekturno nagrado BIG See Award za leto 2024. Priznanje mu je bilo podeljeno za estetsko izjemno realizacijo in rekonstrukcijo projekta »Hiša 1642« – Vino Leber v občini Kungota. * '''Demola Maribor:''' Že v času študija je v semestru 2013/2014 z zmagovalnim projektom osvojil prvo mesto pri obravnavi tematike ptic na električnih daljnovodih (Birds on electrical overhead wire conductors). == Športni dosežki == Še preden se je v celoti posvetil arhitekturni stroki, je Gašper Kogelnik tekmoval v številnih športnih disciplinah in ob tem beležil visoke uvrstitve na državni ravni: * Leta 1998 je postal državni prvak v karateju. * Med letoma 1999 in 2000 je nosil naslov regijskega prvaka v plavanju v kratkih bazenih. * Zelo uspešen in uveljavljen je bil na področju atletike, saj je bil med letoma 2000 in 2008 član slovenske državne reprezentance ter državni rekorder v teku na 400, 800 in 1500 metrov. * Leta 2008 je bil prav tako eden izmed pobudnikov ustanovitve in aktivni igralec kluba hokeja na ledu ter inline hokeja Fužinar Ravne. Svojo privrženost športu je kasneje udejanjil v akademski sferi, saj je na fakulteti FGPA v letih 2010–2011 deloval tudi kot koordinator za šport. jih6hlfvl2rw76pjhd9r2wt6na0vwzb 6657624 6657623 2026-04-08T20:05:04Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Gašper Kogelnik]] na [[Osnutek:Gašper Kogelnik]] brez preusmeritve: tole pmm (še) ni za objavo v enciklopediji 6657623 wikitext text/x-wiki = Gašper Kogelnik = '''Gašper Kogelnik''' (rojen 1. oktobra 1990 v Slovenj Gradcu) je slovenski arhitekt in publicist. Kot pooblaščeni arhitekt z večletnimi izkušnjami se ukvarja s projektiranjem stavb vseh zahtevnosti in vodenjem vseh faz projektne dokumentacije. Trenutno živi in ustvarja v Mariboru. == Življenjepis in izobraževanje == Svoje zgodnje šolanje je zaključil na Gimnaziji Ravne na Koroškem, ki jo je obiskoval med letoma 2005 in 2009. Izobraževanje je nato nadaljeval s prvostopenjskim študijem arhitekture na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru (FGPA UM). Študij je potekal od leta 2009 do 2013, ob zaključku pa je pridobil strokovni naziv diplomirani inženir arhitekture (d. i. a.). Znanje je nadgradil na isti fakulteti, kjer je med letoma 2013 in 2018 uspešno končal drugostopenjski študij in pridobil naziv magister inženir arhitekture (m. i. a.).<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Arhitekturno projektiranje {{!}} Arhitektura Gašper Kogelnik|url=https://www.agk.si/|website=www.agk.si|accessdate=2026-04-08|language=en}}</ref> Z zavedanjem, da lahko svojo arhitekturno prakso dvigne na višjo raven, je del svojega izobraževanja opravil v tujini. V študijskem letu 2012–2013 se je šolal a danski instituciji VIA University College Horsens s poudarkom na arhitekturnih konstrukcijah in tehnologijah. Poleg tega je v letih 2015–2016 na Švedskem opravljal magistrski program urbanih študij (Master of Urban Studies) na Univerzi v Malmöju. Med študijem na Univerzi v Mariboru je bil akademsko zelo aktiven; med letoma 2010 in 2015 je deloval kot član študentskega sveta FGPA ter Oddelka za kakovost Univerze v Mariboru. Prav tako je bil v letih 2010 do 2012 na fakulteti angažiran kot študent tutor.<ref name=":0" /> == Karierna pot == Strokovne izkušnje v arhitekturi in načrtovanju je gradil z delovanjem v več uveljavljenih slovenskih arhitekturnih studiih:<ref name=":0" /> * Od oktobra 2016 do leta 2022 je sodeloval s podjetjem Studio perspektiva, d. o. o. * Med februarjem 2017 in letom 2019 je bil del projektantske ekipe v biroju Reichenberg arhitektura, d. o. o. * V letih 2017 in 2018 je deloval v podjetju Žiher Projekt, d. o. o. * Od leta 2019 do 2020 je sodeloval v biroju AB objekt, d. o. o. * V obdobju med letoma 2020 in 2024 je nabiral strokovne izkušnje v podjetju Coinhab, d. o. o. * Med letom 2024 in aprilom 2026 je bil pooblaščeni arhitekt ter vodja projektiranja pri Novogradnje Maribor, d. o. o. Leta 2018 je ob svojem rednem delu ustanovil lastno arhitekturno podjetje AGK, Gašper Kogelnik s.p., pod okriljem katerega še danes aktivno ustvarja s sedežem na Prevaljah ter v stiku z mariborskim urbanim okoljem. Deluje kot pooblaščeni arhitekt ter je vpisan v imenik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. V sklopu svojega biroja AGK nudi celostno arhitekturno projektiranje, notranje oblikovanje ter poslovno in tehnično svetovanje, s posebnim poudarkom na elegantnih detajlih, oživljanju kulturnih spomenikov ter trajnostnih rešitvah z leseno in jekleno modularno gradnjo.<ref name=":0" /> == Publicistika in svetovanje == Svoje arhitekturno znanje redno deli s širšo javnostjo tudi kot strokovni avtor. Je uveljavljen pisec za ''Priročnik DOM za družine'', vodilno slovensko tiskano in spletno edicijo na področju svetovanja pred nakupom, gradnjo ali adaptacijo objektov. S prispevki (npr. ''Zasnovi hiše prilagojena fasada'') bralcem skozi strokovno optiko arhitekta odpira ključna vprašanja o ustrezni in vizualno dovršeni zasnovi stanovanjskih objektov.<ref>{{Navedi splet|title=Gašper Kogelnik, m. i. a., Author at Priročnik DOM|url=https://prirocnikdom.si/author/cap-gasper-kogelnik-arhitekt/|website=Priročnik DOM|accessdate=2026-04-08|language=en-US}}</ref> == Arhitekturni dosežki in nagrade == S svojim arhitekturnim snovanjem in inovativnimi rešitvami je dosegel več odmevnih uspehov na natečajih in osvojil mednarodna priznanja:<ref>{{Navedi splet|title=Leber tourist complex|url=https://bigsee.eu/leber-tourist-complex/|website=BIG SEE|accessdate=2026-04-08|language=en-US}}</ref> * '''Prva nagrada na natečaju za sosesko Novo Pobrežje (2019):''' Kot del tima uveljavljenega biroja Reichenberg arhitektura je sodeloval pri zmagovalni ideji na državnem natečaju pod okriljem Stanovanjskega sklada RS. Projekt se osredotoča na obsežno urbanistično in arhitekturno rešitev nove stanovanjske soseske s kar 15 stolpiči ter integriranim javnim programom v Mariboru. * '''Nagrada BIG See Award (2024):''' Z ekipiko Coinhab d.o.o. je prejel mednarodno priznano arhitekturno nagrado BIG See Award za leto 2024. Priznanje mu je bilo podeljeno za estetsko izjemno realizacijo in rekonstrukcijo projekta »Hiša 1642« – Vino Leber v občini Kungota. * '''Demola Maribor:''' Že v času študija je v semestru 2013/2014 z zmagovalnim projektom osvojil prvo mesto pri obravnavi tematike ptic na električnih daljnovodih (Birds on electrical overhead wire conductors). == Športni dosežki == Še preden se je v celoti posvetil arhitekturni stroki, je Gašper Kogelnik tekmoval v številnih športnih disciplinah in ob tem beležil visoke uvrstitve na državni ravni: * Leta 1998 je postal državni prvak v karateju. * Med letoma 1999 in 2000 je nosil naslov regijskega prvaka v plavanju v kratkih bazenih. * Zelo uspešen in uveljavljen je bil na področju atletike, saj je bil med letoma 2000 in 2008 član slovenske državne reprezentance ter državni rekorder v teku na 400, 800 in 1500 metrov. * Leta 2008 je bil prav tako eden izmed pobudnikov ustanovitve in aktivni igralec kluba hokeja na ledu ter inline hokeja Fužinar Ravne. Svojo privrženost športu je kasneje udejanjil v akademski sferi, saj je na fakulteti FGPA v letih 2010–2011 deloval tudi kot koordinator za šport. jih6hlfvl2rw76pjhd9r2wt6na0vwzb 6657626 6657624 2026-04-08T20:06:19Z Yerpo 8417 {{Predložitev ČU}} 6657626 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|||ts=20260408220200|u=~2026-21715-74|ns=118|demo=}} '''Gašper Kogelnik''' (rojen 1. oktobra 1990 v Slovenj Gradcu) je slovenski arhitekt in publicist. Kot pooblaščeni arhitekt z večletnimi izkušnjami se ukvarja s projektiranjem stavb vseh zahtevnosti in vodenjem vseh faz projektne dokumentacije. Trenutno živi in ustvarja v Mariboru. == Življenjepis in izobraževanje == Svoje zgodnje šolanje je zaključil na Gimnaziji Ravne na Koroškem, ki jo je obiskoval med letoma 2005 in 2009. Izobraževanje je nato nadaljeval s prvostopenjskim študijem arhitekture na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru (FGPA UM). Študij je potekal od leta 2009 do 2013, ob zaključku pa je pridobil strokovni naziv diplomirani inženir arhitekture (d. i. a.). Znanje je nadgradil na isti fakulteti, kjer je med letoma 2013 in 2018 uspešno končal drugostopenjski študij in pridobil naziv magister inženir arhitekture (m. i. a.).<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Arhitekturno projektiranje {{!}} Arhitektura Gašper Kogelnik|url=https://www.agk.si/|website=www.agk.si|accessdate=2026-04-08|language=en}}</ref> Z zavedanjem, da lahko svojo arhitekturno prakso dvigne na višjo raven, je del svojega izobraževanja opravil v tujini. V študijskem letu 2012–2013 se je šolal a danski instituciji VIA University College Horsens s poudarkom na arhitekturnih konstrukcijah in tehnologijah. Poleg tega je v letih 2015–2016 na Švedskem opravljal magistrski program urbanih študij (Master of Urban Studies) na Univerzi v Malmöju. Med študijem na Univerzi v Mariboru je bil akademsko zelo aktiven; med letoma 2010 in 2015 je deloval kot član študentskega sveta FGPA ter Oddelka za kakovost Univerze v Mariboru. Prav tako je bil v letih 2010 do 2012 na fakulteti angažiran kot študent tutor.<ref name=":0" /> == Karierna pot == Strokovne izkušnje v arhitekturi in načrtovanju je gradil z delovanjem v več uveljavljenih slovenskih arhitekturnih studiih:<ref name=":0" /> * Od oktobra 2016 do leta 2022 je sodeloval s podjetjem Studio perspektiva, d. o. o. * Med februarjem 2017 in letom 2019 je bil del projektantske ekipe v biroju Reichenberg arhitektura, d. o. o. * V letih 2017 in 2018 je deloval v podjetju Žiher Projekt, d. o. o. * Od leta 2019 do 2020 je sodeloval v biroju AB objekt, d. o. o. * V obdobju med letoma 2020 in 2024 je nabiral strokovne izkušnje v podjetju Coinhab, d. o. o. * Med letom 2024 in aprilom 2026 je bil pooblaščeni arhitekt ter vodja projektiranja pri Novogradnje Maribor, d. o. o. Leta 2018 je ob svojem rednem delu ustanovil lastno arhitekturno podjetje AGK, Gašper Kogelnik s.p., pod okriljem katerega še danes aktivno ustvarja s sedežem na Prevaljah ter v stiku z mariborskim urbanim okoljem. Deluje kot pooblaščeni arhitekt ter je vpisan v imenik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. V sklopu svojega biroja AGK nudi celostno arhitekturno projektiranje, notranje oblikovanje ter poslovno in tehnično svetovanje, s posebnim poudarkom na elegantnih detajlih, oživljanju kulturnih spomenikov ter trajnostnih rešitvah z leseno in jekleno modularno gradnjo.<ref name=":0" /> == Publicistika in svetovanje == Svoje arhitekturno znanje redno deli s širšo javnostjo tudi kot strokovni avtor. Je uveljavljen pisec za ''Priročnik DOM za družine'', vodilno slovensko tiskano in spletno edicijo na področju svetovanja pred nakupom, gradnjo ali adaptacijo objektov. S prispevki (npr. ''Zasnovi hiše prilagojena fasada'') bralcem skozi strokovno optiko arhitekta odpira ključna vprašanja o ustrezni in vizualno dovršeni zasnovi stanovanjskih objektov.<ref>{{Navedi splet|title=Gašper Kogelnik, m. i. a., Author at Priročnik DOM|url=https://prirocnikdom.si/author/cap-gasper-kogelnik-arhitekt/|website=Priročnik DOM|accessdate=2026-04-08|language=en-US}}</ref> == Arhitekturni dosežki in nagrade == S svojim arhitekturnim snovanjem in inovativnimi rešitvami je dosegel več odmevnih uspehov na natečajih in osvojil mednarodna priznanja:<ref>{{Navedi splet|title=Leber tourist complex|url=https://bigsee.eu/leber-tourist-complex/|website=BIG SEE|accessdate=2026-04-08|language=en-US}}</ref> * '''Prva nagrada na natečaju za sosesko Novo Pobrežje (2019):''' Kot del tima uveljavljenega biroja Reichenberg arhitektura je sodeloval pri zmagovalni ideji na državnem natečaju pod okriljem Stanovanjskega sklada RS. Projekt se osredotoča na obsežno urbanistično in arhitekturno rešitev nove stanovanjske soseske s kar 15 stolpiči ter integriranim javnim programom v Mariboru. * '''Nagrada BIG See Award (2024):''' Z ekipiko Coinhab d.o.o. je prejel mednarodno priznano arhitekturno nagrado BIG See Award za leto 2024. Priznanje mu je bilo podeljeno za estetsko izjemno realizacijo in rekonstrukcijo projekta »Hiša 1642« – Vino Leber v občini Kungota. * '''Demola Maribor:''' Že v času študija je v semestru 2013/2014 z zmagovalnim projektom osvojil prvo mesto pri obravnavi tematike ptic na električnih daljnovodih (Birds on electrical overhead wire conductors). == Športni dosežki == Še preden se je v celoti posvetil arhitekturni stroki, je Gašper Kogelnik tekmoval v številnih športnih disciplinah in ob tem beležil visoke uvrstitve na državni ravni: * Leta 1998 je postal državni prvak v karateju. * Med letoma 1999 in 2000 je nosil naslov regijskega prvaka v plavanju v kratkih bazenih. * Zelo uspešen in uveljavljen je bil na področju atletike, saj je bil med letoma 2000 in 2008 član slovenske državne reprezentance ter državni rekorder v teku na 400, 800 in 1500 metrov. * Leta 2008 je bil prav tako eden izmed pobudnikov ustanovitve in aktivni igralec kluba hokeja na ledu ter inline hokeja Fužinar Ravne. Svojo privrženost športu je kasneje udejanjil v akademski sferi, saj je na fakulteti FGPA v letih 2010–2011 deloval tudi kot koordinator za šport. esg8rehv2x7wzetpsnlhw70jduidszc 6657629 6657626 2026-04-08T20:06:34Z Yerpo 8417 Odklanjam predložitev: biografija - Predložitev se nanaša na osebo, ki ne izpolnjuje smernice o odmevnosti ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6657629 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|bio|u=~2026-21715-74|ns=118|demo=|decliner=Yerpo|declinets=20260408220634|ts=20260408220200}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> '''Gašper Kogelnik''' (rojen 1. oktobra 1990 v Slovenj Gradcu) je slovenski arhitekt in publicist. Kot pooblaščeni arhitekt z večletnimi izkušnjami se ukvarja s projektiranjem stavb vseh zahtevnosti in vodenjem vseh faz projektne dokumentacije. Trenutno živi in ustvarja v Mariboru. == Življenjepis in izobraževanje == Svoje zgodnje šolanje je zaključil na Gimnaziji Ravne na Koroškem, ki jo je obiskoval med letoma 2005 in 2009. Izobraževanje je nato nadaljeval s prvostopenjskim študijem arhitekture na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru (FGPA UM). Študij je potekal od leta 2009 do 2013, ob zaključku pa je pridobil strokovni naziv diplomirani inženir arhitekture (d. i. a.). Znanje je nadgradil na isti fakulteti, kjer je med letoma 2013 in 2018 uspešno končal drugostopenjski študij in pridobil naziv magister inženir arhitekture (m. i. a.).<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Arhitekturno projektiranje {{!}} Arhitektura Gašper Kogelnik|url=https://www.agk.si/|website=www.agk.si|accessdate=2026-04-08|language=en}}</ref> Z zavedanjem, da lahko svojo arhitekturno prakso dvigne na višjo raven, je del svojega izobraževanja opravil v tujini. V študijskem letu 2012–2013 se je šolal a danski instituciji VIA University College Horsens s poudarkom na arhitekturnih konstrukcijah in tehnologijah. Poleg tega je v letih 2015–2016 na Švedskem opravljal magistrski program urbanih študij (Master of Urban Studies) na Univerzi v Malmöju. Med študijem na Univerzi v Mariboru je bil akademsko zelo aktiven; med letoma 2010 in 2015 je deloval kot član študentskega sveta FGPA ter Oddelka za kakovost Univerze v Mariboru. Prav tako je bil v letih 2010 do 2012 na fakulteti angažiran kot študent tutor.<ref name=":0" /> == Karierna pot == Strokovne izkušnje v arhitekturi in načrtovanju je gradil z delovanjem v več uveljavljenih slovenskih arhitekturnih studiih:<ref name=":0" /> * Od oktobra 2016 do leta 2022 je sodeloval s podjetjem Studio perspektiva, d. o. o. * Med februarjem 2017 in letom 2019 je bil del projektantske ekipe v biroju Reichenberg arhitektura, d. o. o. * V letih 2017 in 2018 je deloval v podjetju Žiher Projekt, d. o. o. * Od leta 2019 do 2020 je sodeloval v biroju AB objekt, d. o. o. * V obdobju med letoma 2020 in 2024 je nabiral strokovne izkušnje v podjetju Coinhab, d. o. o. * Med letom 2024 in aprilom 2026 je bil pooblaščeni arhitekt ter vodja projektiranja pri Novogradnje Maribor, d. o. o. Leta 2018 je ob svojem rednem delu ustanovil lastno arhitekturno podjetje AGK, Gašper Kogelnik s.p., pod okriljem katerega še danes aktivno ustvarja s sedežem na Prevaljah ter v stiku z mariborskim urbanim okoljem. Deluje kot pooblaščeni arhitekt ter je vpisan v imenik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. V sklopu svojega biroja AGK nudi celostno arhitekturno projektiranje, notranje oblikovanje ter poslovno in tehnično svetovanje, s posebnim poudarkom na elegantnih detajlih, oživljanju kulturnih spomenikov ter trajnostnih rešitvah z leseno in jekleno modularno gradnjo.<ref name=":0" /> == Publicistika in svetovanje == Svoje arhitekturno znanje redno deli s širšo javnostjo tudi kot strokovni avtor. Je uveljavljen pisec za ''Priročnik DOM za družine'', vodilno slovensko tiskano in spletno edicijo na področju svetovanja pred nakupom, gradnjo ali adaptacijo objektov. S prispevki (npr. ''Zasnovi hiše prilagojena fasada'') bralcem skozi strokovno optiko arhitekta odpira ključna vprašanja o ustrezni in vizualno dovršeni zasnovi stanovanjskih objektov.<ref>{{Navedi splet|title=Gašper Kogelnik, m. i. a., Author at Priročnik DOM|url=https://prirocnikdom.si/author/cap-gasper-kogelnik-arhitekt/|website=Priročnik DOM|accessdate=2026-04-08|language=en-US}}</ref> == Arhitekturni dosežki in nagrade == S svojim arhitekturnim snovanjem in inovativnimi rešitvami je dosegel več odmevnih uspehov na natečajih in osvojil mednarodna priznanja:<ref>{{Navedi splet|title=Leber tourist complex|url=https://bigsee.eu/leber-tourist-complex/|website=BIG SEE|accessdate=2026-04-08|language=en-US}}</ref> * '''Prva nagrada na natečaju za sosesko Novo Pobrežje (2019):''' Kot del tima uveljavljenega biroja Reichenberg arhitektura je sodeloval pri zmagovalni ideji na državnem natečaju pod okriljem Stanovanjskega sklada RS. Projekt se osredotoča na obsežno urbanistično in arhitekturno rešitev nove stanovanjske soseske s kar 15 stolpiči ter integriranim javnim programom v Mariboru. * '''Nagrada BIG See Award (2024):''' Z ekipiko Coinhab d.o.o. je prejel mednarodno priznano arhitekturno nagrado BIG See Award za leto 2024. Priznanje mu je bilo podeljeno za estetsko izjemno realizacijo in rekonstrukcijo projekta »Hiša 1642« – Vino Leber v občini Kungota. * '''Demola Maribor:''' Že v času študija je v semestru 2013/2014 z zmagovalnim projektom osvojil prvo mesto pri obravnavi tematike ptic na električnih daljnovodih (Birds on electrical overhead wire conductors). == Športni dosežki == Še preden se je v celoti posvetil arhitekturni stroki, je Gašper Kogelnik tekmoval v številnih športnih disciplinah in ob tem beležil visoke uvrstitve na državni ravni: * Leta 1998 je postal državni prvak v karateju. * Med letoma 1999 in 2000 je nosil naslov regijskega prvaka v plavanju v kratkih bazenih. * Zelo uspešen in uveljavljen je bil na področju atletike, saj je bil med letoma 2000 in 2008 član slovenske državne reprezentance ter državni rekorder v teku na 400, 800 in 1500 metrov. * Leta 2008 je bil prav tako eden izmed pobudnikov ustanovitve in aktivni igralec kluba hokeja na ledu ter inline hokeja Fužinar Ravne. Svojo privrženost športu je kasneje udejanjil v akademski sferi, saj je na fakulteti FGPA v letih 2010–2011 deloval tudi kot koordinator za šport. nyyxpgiv8ll653ud60ctbx6p8e92bz4 6657632 6657629 2026-04-08T20:12:47Z ~2026-21715-74 257908 ICG Covnetry 6657632 wikitext text/x-wiki = Gašper Kogelnik = '''Gašper Kogelnik''' (rojen 1. oktobra 1990 v Slovenj Gradcu) je slovenski arhitekt in publicist. Kot pooblaščeni arhitekt z večletnimi izkušnjami se ukvarja s projektiranjem stavb vseh zahtevnosti in vodenjem vseh faz projektne dokumentacije. Trenutno živi in ustvarja v Mariboru. == Življenjepis in izobraževanje == Svoje zgodnje šolanje je zaključil na Gimnaziji Ravne na Koroškem, ki jo je obiskoval med letoma 2005 in 2009. Izobraževanje je nato nadaljeval s prvostopenjskim študijem arhitekture na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru (FGPA UM). Študij je potekal od leta 2009 do 2013, ob zaključku pa je pridobil strokovni naziv diplomirani inženir arhitekture (d. i. a.). Znanje je nadgradil na isti fakulteti, kjer je med letoma 2013 in 2018 uspešno končal drugostopenjski študij in pridobil naziv magister inženir arhitekture (m. i. a.).<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Arhitekturno projektiranje {{!}} Arhitektura Gašper Kogelnik|url=https://www.agk.si/|website=www.agk.si|accessdate=2026-04-08|language=en}}</ref> Z zavedanjem, da lahko svojo arhitekturno prakso dvigne na višjo raven, je del svojega izobraževanja opravil v tujini. V študijskem letu 2012–2013 se je šolal a danski instituciji VIA University College Horsens s poudarkom na arhitekturnih konstrukcijah in tehnologijah. Poleg tega je v letih 2015–2016 na Švedskem opravljal magistrski program urbanih študij (Master of Urban Studies) na Univerzi v Malmöju. Med študijem na Univerzi v Mariboru je bil akademsko zelo aktiven; med letoma 2010 in 2015 je deloval kot član študentskega sveta FGPA ter Oddelka za kakovost Univerze v Mariboru. Prav tako je bil v letih 2010 do 2012 na fakulteti angažiran kot študent tutor.<ref name=":0" /> == Karierna pot == Strokovne izkušnje v arhitekturi in načrtovanju je gradil z delovanjem v več uveljavljenih slovenskih arhitekturnih studiih:<ref name=":0" /> * Od oktobra 2016 do leta 2022 je sodeloval s podjetjem Studio perspektiva, d. o. o. * Med februarjem 2017 in letom 2019 je bil del projektantske ekipe v biroju Reichenberg arhitektura, d. o. o. * V letih 2017 in 2018 je deloval v podjetju Žiher Projekt, d. o. o. * Od leta 2019 do 2020 je sodeloval v biroju AB objekt, d. o. o. * V obdobju med letoma 2020 in 2024 je nabiral strokovne izkušnje v podjetju Coinhab, d. o. o. * Med letom 2024 in aprilom 2026 je bil pooblaščeni arhitekt ter vodja projektiranja pri Novogradnje Maribor, d. o. o. Leta 2018 je ob svojem rednem delu ustanovil lastno arhitekturno podjetje AGK, Gašper Kogelnik s.p., pod okriljem katerega še danes aktivno ustvarja s sedežem na Prevaljah ter v stiku z mariborskim urbanim okoljem. Deluje kot pooblaščeni arhitekt ter je vpisan v imenik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS 2343 PA). V sklopu svojega biroja AGK nudi celostno arhitekturno projektiranje, notranje oblikovanje ter poslovno in tehnično svetovanje, s posebnim poudarkom na elegantnih detajlih, oživljanju kulturnih spomenikov ter trajnostnih rešitvah z leseno in jekleno modularno gradnjo.<ref name=":0" /> == Publicistika in svetovanje == Svoje arhitekturno znanje redno deli s širšo javnostjo tudi kot strokovni avtor. Je uveljavljen pisec za ''Priročnik DOM za družine'', vodilno slovensko tiskano in spletno edicijo na področju svetovanja pred nakupom, gradnjo ali adaptacijo objektov. S prispevki (npr. ''Zasnovi hiše prilagojena fasada'') bralcem skozi strokovno optiko arhitekta odpira ključna vprašanja o ustrezni in vizualno dovršeni zasnovi stanovanjskih objektov.<ref>{{Navedi splet|title=Gašper Kogelnik, m. i. a., Author at Priročnik DOM|url=https://prirocnikdom.si/author/cap-gasper-kogelnik-arhitekt/|website=Priročnik DOM|accessdate=2026-04-08|language=en-US}}</ref> == Arhitekturni dosežki in nagrade == S svojim arhitekturnim snovanjem in inovativnimi rešitvami je dosegel več odmevnih uspehov na natečajih in osvojil mednarodna priznanja:<ref>{{Navedi splet|title=Leber tourist complex|url=https://bigsee.eu/leber-tourist-complex/|website=BIG SEE|accessdate=2026-04-08|language=en-US}}</ref> * '''Prva nagrada na natečaju za sosesko Novo Pobrežje (2019):''' Kot del tima uveljavljenega biroja Reichenberg arhitektura je sodeloval pri zmagovalni ideji na državnem natečaju pod okriljem Stanovanjskega sklada RS. Projekt se osredotoča na obsežno urbanistično in arhitekturno rešitev nove stanovanjske soseske s kar 15 stolpiči ter integriranim javnim programom v Mariboru. * '''Nagrada BIG See Award (2024):''' Z ekipiko Coinhab d.o.o. je prejel mednarodno priznano arhitekturno nagrado BIG See Award za leto 2024. Priznanje mu je bilo podeljeno za estetsko izjemno realizacijo in rekonstrukcijo projekta »Hiša 1642« – Vino Leber v občini Kungota. * '''Demola Maribor:''' Že v času študija je v semestru 2013/2014 z zmagovalnim projektom osvojil prvo mesto pri obravnavi tematike ptic na električnih daljnovodih (Birds on electrical overhead wire conductors). == Športni dosežki == Še preden se je v celoti posvetil arhitekturni stroki, je Gašper Kogelnik tekmoval v številnih športnih disciplinah in ob tem beležil visoke uvrstitve na državni in mednarodni ravni: * Leta 1998 je postal državni prvak v karateju. * Med letoma 1999 in 2000 je nosil naslov regijskega prvaka v plavanju v kratkih bazenih. * Zelo uspešen in uveljavljen je bil na področju atletike, saj je bil med letoma 2000 in 2008 član slovenske državne reprezentance ter državni rekorder v teku na 800 in 1500 metrov. Prav tako je bil drugouvršeni na športni olimpijadi ICG v Coventyju, Anglija na teku na 1500m. * Leta 2008 je bil prav tako eden izmed pobudnikov ustanovitve in aktivni igralec kluba hokeja na ledu ter inline hokeja Fužinar Ravne. Svojo privrženost športu je kasneje udejanjil v akademski sferi, saj je na fakulteti FGPA v letih 2010–2011 deloval tudi kot koordinator za šport. dgsxg3l79uf89yfxgrhi2raziw7ndu2 6657633 6657632 2026-04-08T20:14:24Z ~2026-21715-74 257908 studio AGK 6657633 wikitext text/x-wiki = Gašper Kogelnik = '''Gašper Kogelnik''' (rojen 1. oktobra 1990 v Slovenj Gradcu) je slovenski arhitekt in publicist. Kot pooblaščeni arhitekt z večletnimi izkušnjami se ukvarja s projektiranjem stavb vseh zahtevnosti in vodenjem vseh faz projektne dokumentacije. Trenutno živi in ustvarja v Mariboru. == Življenjepis in izobraževanje == Svoje zgodnje šolanje je zaključil na Gimnaziji Ravne na Koroškem, ki jo je obiskoval med letoma 2005 in 2009. Izobraževanje je nato nadaljeval s prvostopenjskim študijem arhitekture na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru (FGPA UM). Študij je potekal od leta 2009 do 2013, ob zaključku pa je pridobil strokovni naziv diplomirani inženir arhitekture (d. i. a.). Znanje je nadgradil na isti fakulteti, kjer je med letoma 2013 in 2018 uspešno končal drugostopenjski študij in pridobil naziv magister inženir arhitekture (m. i. a.).<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Arhitekturno projektiranje {{!}} Arhitektura Gašper Kogelnik|url=https://www.agk.si/|website=www.agk.si|accessdate=2026-04-08|language=en}}</ref> Z zavedanjem, da lahko svojo arhitekturno prakso dvigne na višjo raven, je del svojega izobraževanja opravil v tujini. V študijskem letu 2012–2013 se je šolal a danski instituciji VIA University College Horsens s poudarkom na arhitekturnih konstrukcijah in tehnologijah. Poleg tega je v letih 2015–2016 na Švedskem opravljal magistrski program urbanih študij (Master of Urban Studies) na Univerzi v Malmöju. Med študijem na Univerzi v Mariboru je bil akademsko zelo aktiven; med letoma 2010 in 2015 je deloval kot član študentskega sveta FGPA ter Oddelka za kakovost Univerze v Mariboru. Prav tako je bil v letih 2010 do 2012 na fakulteti angažiran kot študent tutor.<ref name=":0" /> == Karierna pot == Strokovne izkušnje v arhitekturi in načrtovanju je gradil z delovanjem v več uveljavljenih slovenskih arhitekturnih studiih:<ref name=":0" /> * Od oktobra 2016 do leta 2022 je sodeloval s podjetjem Studio perspektiva, d. o. o. * Med februarjem 2017 in letom 2019 je bil del projektantske ekipe v biroju Reichenberg arhitektura, d. o. o. * V letih 2017 in 2018 je deloval v podjetju Žiher Projekt, d. o. o. * Od leta 2019 do 2020 je sodeloval v biroju AB objekt, d. o. o. * V obdobju med letoma 2020 in 2024 je nabiral strokovne izkušnje v podjetju Coinhab, d. o. o. * Med letom 2024 in aprilom 2026 je bil pooblaščeni arhitekt ter vodja projektiranja pri Novogradnje Maribor, d. o. o. Leta 2018 je ob svojem rednem delu ustanovil lastno arhitekturno podjetje AGK, Gašper Kogelnik s.p., pod okriljem katerega še danes aktivno ustvarja s sedežem na Prevaljah ter v stiku z mariborskim urbanim okoljem. Deluje kot pooblaščeni arhitekt ter je vpisan v imenik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. V sklopu svojega arhitekturnega studija AGK nudi celostno arhitekturno projektiranje, notranje oblikovanje ter poslovno in tehnično svetovanje, s posebnim poudarkom na elegantnih detajlih, oživljanju kulturnih spomenikov ter trajnostnih rešitvah z leseno in jekleno modularno gradnjo.<ref name=":0" /> == Publicistika in svetovanje == Svoje arhitekturno znanje redno deli s širšo javnostjo tudi kot strokovni avtor. Je uveljavljen pisec za ''Priročnik DOM za družine'', vodilno slovensko tiskano in spletno edicijo na področju svetovanja pred nakupom, gradnjo ali adaptacijo objektov. S prispevki (npr. ''Zasnovi hiše prilagojena fasada'') bralcem skozi strokovno optiko arhitekta odpira ključna vprašanja o ustrezni in vizualno dovršeni zasnovi stanovanjskih objektov.<ref>{{Navedi splet|title=Gašper Kogelnik, m. i. a., Author at Priročnik DOM|url=https://prirocnikdom.si/author/cap-gasper-kogelnik-arhitekt/|website=Priročnik DOM|accessdate=2026-04-08|language=en-US}}</ref> == Arhitekturni dosežki in nagrade == S svojim arhitekturnim snovanjem in inovativnimi rešitvami je dosegel več odmevnih uspehov na natečajih in osvojil mednarodna priznanja:<ref>{{Navedi splet|title=Leber tourist complex|url=https://bigsee.eu/leber-tourist-complex/|website=BIG SEE|accessdate=2026-04-08|language=en-US}}</ref> * '''Prva nagrada na natečaju za sosesko Novo Pobrežje (2019):''' Kot del tima uveljavljenega biroja Reichenberg arhitektura je sodeloval pri zmagovalni ideji na državnem natečaju pod okriljem Stanovanjskega sklada RS. Projekt se osredotoča na obsežno urbanistično in arhitekturno rešitev nove stanovanjske soseske s kar 15 stolpiči ter integriranim javnim programom v Mariboru. * '''Nagrada BIG See Award (2024):''' Z ekipiko Coinhab d.o.o. je prejel mednarodno priznano arhitekturno nagrado BIG See Award za leto 2024. Priznanje mu je bilo podeljeno za estetsko izjemno realizacijo in rekonstrukcijo projekta »Hiša 1642« – Vino Leber v občini Kungota. * '''Demola Maribor:''' Že v času študija je v semestru 2013/2014 z zmagovalnim projektom osvojil prvo mesto pri obravnavi tematike ptic na električnih daljnovodih (Birds on electrical overhead wire conductors). == Športni dosežki == Še preden se je v celoti posvetil arhitekturni stroki, je Gašper Kogelnik tekmoval v številnih športnih disciplinah in ob tem beležil visoke uvrstitve na državni in mednarodni ravni: * Leta 1998 je postal državni prvak v karateju. * Med letoma 1999 in 2000 je nosil naslov regijskega prvaka v plavanju v kratkih bazenih. * Zelo uspešen in uveljavljen je bil na področju atletike, saj je bil med letoma 2000 in 2008 član slovenske državne reprezentance ter državni rekorder v teku na 800 in 1500 metrov. Prav tako je bil drugouvršeni na športni olimpijadi ICG v Coventyju, Anglija na teku na 1500m. * Leta 2008 je bil prav tako eden izmed pobudnikov ustanovitve in aktivni igralec kluba hokeja na ledu ter inline hokeja Fužinar Ravne. Svojo privrženost športu je kasneje udejanjil v akademski sferi, saj je na fakulteti FGPA v letih 2010–2011 deloval tudi kot koordinator za šport. pdab4qyq8wh8nhmf4pw3qqgee2u7uzg 6657638 6657633 2026-04-08T20:34:13Z ~2026-21715-74 257908 Dodajanje virov 6657638 wikitext text/x-wiki = Gašper Kogelnik = '''Gašper Kogelnik''' (rojen 1. oktobra 1990 v Slovenj Gradcu) je slovenski arhitekt in publicist<ref>{{Navedi splet|title=Gašper Kogelnik, m. i. a., Author at Priročnik DOM|url=https://prirocnikdom.si/author/cap-gasper-kogelnik-arhitekt/|website=Priročnik DOM|accessdate=2026-04-08|language=en-US}}</ref>. Kot pooblaščeni arhitekt z večletnimi izkušnjami se ukvarja s projektiranjem stavb vseh zahtevnosti in vodenjem vseh faz projektne dokumentacije. Trenutno živi in ustvarja v Mariboru. == Življenjepis in izobraževanje == Svoje zgodnje šolanje je zaključil na Gimnaziji Ravne na Koroškem, ki jo je obiskoval med letoma 2005 in 2009. Izobraževanje je nato nadaljeval s prvostopenjskim študijem arhitekture na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru (FGPA UM). Študij je potekal od leta 2009 do 2013, ob zaključku pa je pridobil strokovni naziv diplomirani inženir arhitekture (d. i. a.). Znanje je nadgradil na isti fakulteti, kjer je med letoma 2013 in 2018 uspešno končal drugostopenjski študij in pridobil naziv magister inženir arhitekture (m. i. a.).<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Arhitekturno projektiranje {{!}} Arhitektura Gašper Kogelnik|url=https://www.agk.si/|website=www.agk.si|accessdate=2026-04-08|language=en}}</ref> Z zavedanjem, da lahko svojo arhitekturno prakso dvigne na višjo raven, je del svojega izobraževanja opravil v tujini. V študijskem letu 2012–2013 se je šolal a danski instituciji VIA University College Horsens s poudarkom na arhitekturnih konstrukcijah in tehnologijah. Poleg tega je v letih 2015–2016 na Švedskem opravljal magistrski program urbanih študij (Master of Urban Studies) na Univerzi v Malmöju. Med študijem na Univerzi v Mariboru je bil akademsko zelo aktiven; med letoma 2010 in 2015 je deloval kot član študentskega sveta FGPA ter Oddelka za kakovost Univerze v Mariboru. Prav tako je bil v letih 2010 do 2012 na fakulteti angažiran kot študent tutor.<ref name=":0" /> == Karierna pot == Strokovne izkušnje v arhitekturi in načrtovanju je gradil z delovanjem v več uveljavljenih slovenskih arhitekturnih studiih:<ref name=":0" /> * Od oktobra 2016 do leta 2022 je sodeloval s podjetjem Studio perspektiva, d. o. o. * Med februarjem 2017 in letom 2019 je bil del projektantske ekipe v biroju Reichenberg arhitektura, d. o. o. * V letih 2017 in 2018 je deloval v podjetju Žiher Projekt, d. o. o. * Od leta 2019 do 2020 je sodeloval v biroju AB objekt, d. o. o. * V obdobju med letoma 2020 in 2024 je nabiral strokovne izkušnje v podjetju Coinhab, d. o. o. * Med letom 2024 in aprilom 2026 je bil pooblaščeni arhitekt ter vodja projektiranja pri Novogradnje Maribor, d. o. o. Leta 2018 je ob svojem rednem delu ustanovil lastno arhitekturno podjetje AGK, Gašper Kogelnik s.p., pod okriljem katerega še danes aktivno ustvarja s sedežem na Prevaljah ter v stiku z mariborskim urbanim okoljem. Deluje kot pooblaščeni arhitekt ter je vpisan v imenik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. V sklopu svojega arhitekturnega studija AGK nudi celostno arhitekturno projektiranje, notranje oblikovanje ter poslovno in tehnično svetovanje, s posebnim poudarkom na elegantnih detajlih, oživljanju kulturnih spomenikov ter trajnostnih rešitvah z leseno in jekleno modularno gradnjo.<ref name=":0" /> == Publicistika in svetovanje == Svoje arhitekturno znanje redno deli s širšo javnostjo tudi kot strokovni avtor<ref>{{Navedi splet|title="Sodobni pristopi prostorskih raziskav" : končno poročilo o raziskovalnem projektu|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57095|website=dk.um.si|date=2015|accessdate=2026-04-08|first=Kaja|last=Pogačar|first2=Miran|last2=Lavrič|first3=Gregor|last3=Reichenberg|first4=Robert|last4=Veselko|first5=Freya Anastasia|last5=Molnar|first6=Alen|last6=Štandeker|first7=Urška|last7=Pignar|first8=Kaja|last8=Svetina|first9=Rebeka|last9=Pinosa}}</ref>. Je avtor za ''Priročnik DOM za družine'', vodilno slovensko tiskano in spletno edicijo na področju svetovanja pred nakupom, gradnjo ali adaptacijo objektov. S prispevki (npr. ''Zasnovi hiše prilagojena fasada, Zelena streha'') bralcem skozi strokovno optiko arhitekta odpira ključna vprašanja o ustrezni in vizualno dovršeni zasnovi stanovanjskih objektov.<ref>{{Navedi splet|title=Gašper Kogelnik, m. i. a., Author at Priročnik DOM|url=https://prirocnikdom.si/author/cap-gasper-kogelnik-arhitekt/|website=Priročnik DOM|accessdate=2026-04-08|language=en-US}}</ref> == Arhitekturni dosežki in nagrade == S svojim arhitekturnim snovanjem in inovativnimi rešitvami je dosegel več odmevnih uspehov na natečajih in osvojil mednarodna priznanja:<ref>{{Navedi splet|title=Leber tourist complex|url=https://bigsee.eu/leber-tourist-complex/|website=BIG SEE|accessdate=2026-04-08|language=en-US}}</ref> * '''Prva nagrada na natečaju za sosesko Novo Pobrežje (2019):''' Kot del tima uveljavljenega biroja Reichenberg arhitektura je sodeloval pri zmagovalni ideji na državnem natečaju pod okriljem Stanovanjskega sklada RS. Projekt se osredotoča na obsežno urbanistično in arhitekturno rešitev nove stanovanjske soseske s kar 15 stolpiči ter integriranim javnim programom v Mariboru.<ref>{{Navedi splet|title=Soseska Novo Pobrežje Maribor|url=https://zaps.si/natecaji/soseska-novo-pobrezje-maribor/|website=ZAPS|accessdate=2026-04-08|language=sl|last=ZAPS}}</ref> * '''Nagrada BIG See Award (2024):''' Z ekipiko Coinhab d.o.o. je prejel mednarodno priznano arhitekturno nagrado BIG See Award za leto 2024. Priznanje mu je bilo podeljeno za estetsko izjemno realizacijo in rekonstrukcijo projekta »Hiša 1642« – Vino Leber v občini Kungota.<ref>{{Navedi splet|title=Kako je družina Leber prepoznala, da izbris dediščine ni rešitev. Nadaljevala je 400 let staro zgodbo|url=https://vecer.com/v-soboto/kako-je-druzina-leber-prepoznala-da-izbris-dediscine-ni-resitev-nadaljevala-je-400-let-staro-zgodbo-10369726|website=Večer|date=2024-11-16|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> * '''Demola Maribor:''' Že v času študija je v semestru 2013/2014 z zmagovalnim projektom osvojil prvo mesto pri obravnavi tematike ptic na električnih daljnovodih (Birds on electrical overhead wire conductors). == Športni dosežki == Še preden se je v celoti posvetil arhitekturni stroki, je Gašper Kogelnik tekmoval v številnih športnih disciplinah in ob tem beležil visoke uvrstitve na državni in mednarodni ravni: * Leta 1998 je postal državni prvak v karateju. * Med letoma 1999 in 2000 je nosil naslov regijskega prvaka v plavanju v kratkih bazenih. * Zelo uspešen in uveljavljen je bil na področju atletike, saj je bil med letoma 2000 in 2008 član slovenske državne reprezentance ter državni rekorder v teku na 800 in 1500 metrov. Prav tako je bil drugouvršeni na športni olimpijadi ICG v Coventyju, Anglija na teku na 1500m. * Leta 2008 je bil prav tako eden izmed pobudnikov ustanovitve in aktivni igralec kluba hokeja na ledu ter inline hokeja Fužinar Ravne. Svojo privrženost športu je kasneje udejanjil v akademski sferi, saj je na fakulteti FGPA v letih 2010–2011 deloval tudi kot koordinator za šport. 61vb3wfpwilyks3eihtjt88eq5z8akv 3 600734 6657628 2026-04-08T20:06:34Z Yerpo 8417 Obvestilo: Vaša [[Osnutek:Gašper Kogelnik|predložitev]] je bila odklonjena ([[:en:WP:AFCH|AFCH]]) 6657628 wikitext text/x-wiki {{Talk header}} == Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: [[Osnutek:Gašper Kogelnik|Gašper Kogelnik]] (8. april) == <div style="border: solid 1px #FCC; background-color: #F8EEBC; padding: 0.5em 1em; color: #000; margin: 1.5em; width: 90%;"> [[File:AFC-Logo_Decline.svg|50px|left]]Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled<!-- na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|Člankih za ustvaritev]]-->, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet.<nowiki> </nowiki>Razlog je naslednji: {{divbox|gray|3=Sklici te predložitve ne dokazujejo, da subjekt [[Wikipedija:Odmevnost|izpolnjuje kriterije smernice o odmevnosti]]; to pomeni, da je subjekt premalokrat predstavljen (pod to ne spadajo bežne omembe) v ''objavljenih'', ''[[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivih]]'', ''[[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Sekundarni viri|sekundarnih virih]]'', ''neodvisnih'' od subjekta. Pred ponovno predložitvijo je treba v osnutek dodati dodatne sklice, ki ta merila izpolnjujejo (glejte [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike|tehnično pomoč]]). Če ne najdete dodatnih sklicev, tema ni primerna za Wikipedijo.|}}<!-- -- --> Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, ''po popravi'' pa članek znova predložite v pregled. {{clear}} * Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na [[Osnutek:Gašper Kogelnik]] in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna. * Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in [[Wikipedija:Merila za hitri izbris#S13. Opuščeni osnutki in predložitve Člankov za ustvaritev|se lahko izbriše]]. * Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Ga%C5%A1per_Kogelnik '''Forumu za pomoč''']</span>, na <span class="plainlinks">[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new&nosummary=1&preload=Template:AfC_decline/HD_preload&preloadparams%5B%5D=Osnutek:Ga%C5%A1per_Kogelnik '''pregledovalčevi pogovorni strani''']</span> ali uporabite {{telegram|ime=pomoč izkušenih urejevalcev v živo|t.me/sl_wiki}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:06, 8. april 2026 (CEST)</div><!--Predloga:Odklonitev ČU--> l40vqcguo2ui2zw3qlvai863aaosl5w 0 600735 6657661 2026-04-08T22:21:38Z VidicK01 193275 Novo, začetek 6657661 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Državni zbor|name=10. državni zbor Republike Slovenije|leader3=|meeting_place=[[Stavba Državnega zbora Republike Slovenije]]|session_room=|next_election1=2030|last_election1=22. marec 2026|voting_system1=Proporcionalni volilni sistem. Volilni prag 4 %.|political_groups1={{legend|#005DA3|Svoboda: 29}} {{legend|#FFF300|SDS: 28}} {{legend|#009AC7|NSi, SLS, FOKUS: 9}} {{legend|#E3000F|SD: 6}} {{legend|#2AEBEB|Demokrati: 6}} {{legend|#9A231C|Levica in Vesna: 5}} {{legend|#7C5199|Resni.ca: 5}} {{legend|#DFDFDF|Manjšinska poslanca: 2}}|structure1_res=280px|structure1=Slovenia National Assembly 2026.svg|members=90|party3=|leader3_type=&ensp;|native_name=|party2=|leader2=|leader2_type=Podpredsedniki|party1=|leader1=TBA|leader1_type=Predsednik|house_type=|new_session=10. april 2026|coa_res=140px|coa_pic=Coat of Arms of Slovenia.svg|website=http://www.dz-rs.si/}} '''10. državni zbor Republike Slovenije''' je bil konstituiran po ukazu o sklicu konstitutivne seje, ki ga je izdala predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]], na podlagi [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitev v Državni zbor]], ki so potekale 22. marca 2026. Ustanovna seja bo potekala 10. aprila 2026, na njej bodo novoizvoljeni poslanci izvolili novega predsednika Državnega zbora.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike za petek sklicala ustanovno sejo DZ-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-za-petek-sklicala-ustanovno-sejo-dz-ja/778721|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> == Politične stranke == Navedene funkcije predsednikov strank veljajo na dan 9. aprila 2026. {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="4" |Stranka ! Predsednik ! Sedeži |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''GS''' | colspan="2" |[[Gibanje Svoboda]] |[[Robert Golob]]<br>{{small|premier}} |{{Composition bar|29|90|hex=#005DA4}} |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' | colspan="2" |[[Slovenska demokratska stranka]] |[[Janez Janša]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|28|90|hex=#FEF200}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}" | | style="text-align:center;" |'''NSi''' | rowspan="3" |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Koalicija<br> NSi, SLS, FOKUS]] | [[Nova Slovenija]] | [[Jernej Vrtovec]]<br>{{small|poslanec}} | rowspan="3 style="text-align:center;" |{{Composition bar|9|90|#009AC7}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | style="text-align:center;" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[Tina Bregant]]<br>{{small|svetnica MOL}} |- ! style="background:#1961ac" | | style="text-align:center;" |'''Fokus''' | [[FOKUS Marka Lotriča]] | [[Marko Lotrič]]<br>{{small|predsednik DS}} |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''SD''' | colspan="2" |[[Socialni demokrati]] |[[Matjaž Han]]<br>{{small|minister}} |{{Composition bar|6|90|#E3000F}} |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''D.''' | colspan="2" |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] |[[Anže Logar]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|6|90|#2AEBEB}} |- ! style="background:#e6342a" | | style="text-align:center;" |'''L''' | rowspan="2" |[[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[Asta Vrečko]]<br>{{small|ministrica}}<br>[[Luka Mesec]]<br>{{small|minister}} | rowspan="2 style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|#9A231C}} |- ! style="background:#00964f" | | style="text-align:center;" |'''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' | colspan="2" |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] |[[Zoran Stevanović]]<br>{{small|svetnik MOK}} |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} |- |} == Poslanske skupine == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" |Poslanska skupina !Začasni vodja !Namestnik vodje{{efn|Poslanske skupine z več kot 20 poslanci imajo lahko 2 namestnika}} |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''PS Svoboda''' |[[Poslanska skupina Svoboda]] |[[Borut Sajovic]] |TBA |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''PS SDS''' |[[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] |[[Jelka Godec]] |TBA |- | style="background:#009AC7" | | style="text-align:center;" |'''PS NSi, SLS, Fokus''' |[[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS]] |[[Janez Cigler Kralj]] |TBA |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''PS SD''' |[[Poslanska skupina Socialnih demokratov]] |[[Meira Hot]] |TBA |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''PS Demokrati''' |[[Poslanska skupina Demokratov]] |[[Franc Križan]] |TBA |- | style="background:#9A231C" | | style="text-align:center;" |'''PS Levica''' |[[Poslanska skupina Levica]] |[[Luka Mesec]] |TBA |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''PS Resni.ca''' |[[Poslanska skupina Resni.ca]] |[[Zoran Stevanović]] |TBA |- | style="background:#DFDFDF" | | style="text-align:center;" |'''PS IMNS''' |[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti]] |[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] |TBA |} {{noteslist}} == Poslanci == {{Glavni članek|Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije}} == Zgodovina == 8. aprila 2026 so se pri takratni [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednici državnega zbora]] [[Urška Klakočar Zupančič|Urški Klakočar Zupančič]] sestali začasne vodje poslanskih skupin strank novega sklica.<ref>{{Navedi splet|title=Mesto predsednika mandatno-volilne komisije Demokratom, ti predlagajo Tadeja Ostrca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesto-predsednika-mandatno-volilne-komisije-demokratom-ti-predlagajo-tadeja-ostrca/778737|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=T. L. Š , B.|last=R}}</ref> Gibanje Svoboda je zastopal [[Borut Sajovic]], SDS [[Jelka Godec]], NSi, SLS in FOKUS [[Janez Cigler Kralj]], SD [[Meira Hot]], Demokrate Franc Križan, Levico in Vesno [[Luka Mesec]], Resni.co pa [[Zoran Stevanović]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Presenečenje v parlamentu: Svoboda in SDS s predlogoma nista uspeli, na čelu mandatno-volilne komisije Demokrati in Resnica|url=https://n1info.si/volitve-2026/zacasni-vodje-poslanskih-skupin-na-sestanku-pri-urski-klakocar-zupancic-na-mizi-tudi-dve-razlicici-razreza-delovnih-teles/|website=N1|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> Na srečanju so se udeleženci dogovorili o dnevnem redu ustanovne seje in sedežnem redu v veliki dvorani ter določili sestavo mandatno-volilne komisije v novem mandatu. Pri tem je predsedniško mesto v komisiji pripadlo stranki Demokrati, predlagali so Tadeja Ostrca, mesto podpredsednika pa je pripadlo stranki Resni.ca.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=To je kandidat Demokratov za ključno funkcijo v DZ|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/to-je-kandidat-demokratov-za-kljucno-funkcijo-v-dz-1891571|website=Reporter|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> Stranke NSi, Demokrati in Resni.ca so se v začetku aprila povezale v [[tretji blok]], znotraj katerega bodo pripravljali predloge zakonov, ni pa predviden dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] je za mesto predsednika Državnega zbora predlagalo Janeza Ciglerja Kralja, kot možna kandidata sta se omenjala še Franc Križan (Demokrati) in Zoran Stevanović (Resni.ca), a sta oba tovrstna ugibanja, vsaj začasno, zavrnila.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović zavrnil, da je kandidat za predsednika DZ|url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-uradni-pogovori-s-sds-ne-tecejo-688856|website=siol.net|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> === Konstituiranje === Ustanovna seja novega Državnega zbora bo potekala v petek, 10. aprila 2026, vodil pa jo bo najstarejši poslanec, 72-letni Franc Križan (Demokrati).<ref>{{Navedi splet|title=»Vem, kaj so nespodobna povabila, politično trgovanje me ne zanima.«|url=https://info360.si/politika/vem-kaj-so-nespodobna-povabila-politicno-trgovanje-me-ne-zanima/|website=info360.si|date=2026-04-06|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati Rezultat državnozborskih volitev 2026] {{DZRS}} [[Kategorija:Državni zbori Republike Slovenije|09]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] [[Kategorija:9. državni zbor Republike Slovenije|*]] nhxwrmwqs4xmw5g9ajjygnvr3onghve 6657662 6657661 2026-04-08T22:22:45Z VidicK01 193275 6657662 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Državni zbor|name=10. državni zbor Republike Slovenije|leader3=|meeting_place=[[Stavba Državnega zbora Republike Slovenije]]|session_room=|next_election1=2030|last_election1=22. marec 2026|voting_system1=Proporcionalni volilni sistem. Volilni prag 4 %.|political_groups1={{legend|#005DA3|Svoboda: 29}} {{legend|#FFF300|SDS: 28}} {{legend|#009AC7|NSi, SLS, FOKUS: 9}} {{legend|#E3000F|SD: 6}} {{legend|#2AEBEB|Demokrati: 6}} {{legend|#9A231C|Levica in Vesna: 5}} {{legend|#7C5199|Resni.ca: 5}} {{legend|#DFDFDF|Manjšinska poslanca: 2}}|structure1_res=280px|structure1=Slovenia National Assembly 2026.svg|members=90|party3=|leader3_type=&ensp;|native_name=|party2=|leader2=|leader2_type=Podpredsedniki|party1=|leader1=TBA|leader1_type=Predsednik|house_type=|new_session=10. april 2026|coa_res=140px|coa_pic=Coat of Arms of Slovenia.svg|website=http://www.dz-rs.si/}} '''10. državni zbor Republike Slovenije''' je bil konstituiran po ukazu o sklicu konstitutivne seje, ki ga je izdala predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]], na podlagi [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitev v Državni zbor]], ki so potekale 22. marca 2026. Ustanovna seja bo potekala 10. aprila 2026, na njej bodo novoizvoljeni poslanci izvolili novega predsednika Državnega zbora.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike za petek sklicala ustanovno sejo DZ-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-za-petek-sklicala-ustanovno-sejo-dz-ja/778721|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> == Politične stranke == Navedene funkcije predsednikov strank veljajo na dan 9. aprila 2026. {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="4" |Stranka ! Predsednik ! Sedeži |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''GS''' | colspan="2" |[[Gibanje Svoboda]] |[[Robert Golob]]<br>{{small|premier}} |{{Composition bar|29|90|hex=#005DA4}} |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' | colspan="2" |[[Slovenska demokratska stranka]] |[[Janez Janša]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|28|90|hex=#FEF200}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}" | | style="text-align:center;" |'''NSi''' | rowspan="3" |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Koalicija<br> NSi, SLS, FOKUS]] | [[Nova Slovenija]] | [[Jernej Vrtovec]]<br>{{small|poslanec}} | rowspan="3 style="text-align:center;" |{{Composition bar|9|90|#009AC7}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | style="text-align:center;" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[Tina Bregant]]<br>{{small|svetnica MOL}} |- ! style="background:#1961ac" | | style="text-align:center;" |'''Fokus''' | [[FOKUS Marka Lotriča]] | [[Marko Lotrič]]<br>{{small|predsednik DS}} |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''SD''' | colspan="2" |[[Socialni demokrati]] |[[Matjaž Han]]<br>{{small|minister}} |{{Composition bar|6|90|#E3000F}} |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''D.''' | colspan="2" |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] |[[Anže Logar]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|6|90|#2AEBEB}} |- ! style="background:#e6342a" | | style="text-align:center;" |'''L''' | rowspan="2" |[[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[Asta Vrečko]]<br>{{small|ministrica}}<br>[[Luka Mesec]]<br>{{small|minister}} | rowspan="2 style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|#9A231C}} |- ! style="background:#00964f" | | style="text-align:center;" |'''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' | colspan="2" |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] |[[Zoran Stevanović]]<br>{{small|svetnik MOK}} |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} |- |} == Poslanske skupine == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" |Poslanska skupina !Začasni vodja !Namestnik vodje{{efn|Poslanske skupine z več kot 20 poslanci imajo lahko 2 namestnika}} |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''PS Svoboda''' |[[Poslanska skupina Svoboda]] |[[Borut Sajovic]] |TBA |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''PS SDS''' |[[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] |[[Jelka Godec]] |TBA |- | style="background:#009AC7" | | style="text-align:center;" |'''PS NSi, SLS, Fokus''' |[[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS]] |[[Janez Cigler Kralj]] |TBA |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''PS SD''' |[[Poslanska skupina Socialnih demokratov]] |[[Meira Hot]] |TBA |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''PS Demokrati''' |[[Poslanska skupina Demokratov]] |[[Franc Križan]] |TBA |- | style="background:#9A231C" | | style="text-align:center;" |'''PS Levica''' |[[Poslanska skupina Levica]] |[[Luka Mesec]] |TBA |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''PS Resni.ca''' |[[Poslanska skupina Resni.ca]] |[[Zoran Stevanović]] |TBA |- | style="background:#DFDFDF" | | style="text-align:center;" |'''PS IMNS''' |[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti]] |[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] |TBA |} {{noteslist}} == Poslanci == {{Glavni članek|Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije}} == Zgodovina == 8. aprila 2026 so se pri dosedanji [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednici državnega zbora]] [[Urška Klakočar Zupančič|Urški Klakočar Zupančič]] sestali začasne vodje poslanskih skupin strank novega sklica.<ref>{{Navedi splet|title=Mesto predsednika mandatno-volilne komisije Demokratom, ti predlagajo Tadeja Ostrca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesto-predsednika-mandatno-volilne-komisije-demokratom-ti-predlagajo-tadeja-ostrca/778737|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=T. L. Š , B.|last=R}}</ref> Gibanje Svoboda je zastopal [[Borut Sajovic]], SDS [[Jelka Godec]], NSi, SLS in FOKUS [[Janez Cigler Kralj]], SD [[Meira Hot]], Demokrate Franc Križan, Levico in Vesno [[Luka Mesec]], Resni.co pa [[Zoran Stevanović]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Presenečenje v parlamentu: Svoboda in SDS s predlogoma nista uspeli, na čelu mandatno-volilne komisije Demokrati in Resnica|url=https://n1info.si/volitve-2026/zacasni-vodje-poslanskih-skupin-na-sestanku-pri-urski-klakocar-zupancic-na-mizi-tudi-dve-razlicici-razreza-delovnih-teles/|website=N1|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> Na srečanju so se udeleženci dogovorili o dnevnem redu ustanovne seje in sedežnem redu v veliki dvorani ter določili sestavo mandatno-volilne komisije v novem mandatu. Pri tem je predsedniško mesto v komisiji pripadlo stranki Demokrati, predlagali so Tadeja Ostrca, mesto podpredsednika pa je pripadlo stranki Resni.ca.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=To je kandidat Demokratov za ključno funkcijo v DZ|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/to-je-kandidat-demokratov-za-kljucno-funkcijo-v-dz-1891571|website=Reporter|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> Stranke NSi, Demokrati in Resni.ca so se v začetku aprila povezale v [[tretji blok]], znotraj katerega bodo pripravljali predloge zakonov, ni pa predviden dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] je za mesto predsednika Državnega zbora predlagalo Janeza Ciglerja Kralja, kot možna kandidata sta se omenjala še Franc Križan (Demokrati) in Zoran Stevanović (Resni.ca), a sta oba tovrstna ugibanja, vsaj začasno, zavrnila.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović zavrnil, da je kandidat za predsednika DZ|url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-uradni-pogovori-s-sds-ne-tecejo-688856|website=siol.net|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> === Konstituiranje === Ustanovna seja novega Državnega zbora bo potekala v petek, 10. aprila 2026, vodil pa jo bo najstarejši poslanec, 72-letni Franc Križan (Demokrati).<ref>{{Navedi splet|title=»Vem, kaj so nespodobna povabila, politično trgovanje me ne zanima.«|url=https://info360.si/politika/vem-kaj-so-nespodobna-povabila-politicno-trgovanje-me-ne-zanima/|website=info360.si|date=2026-04-06|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati Rezultat državnozborskih volitev 2026] {{DZRS}} [[Kategorija:Državni zbori Republike Slovenije|09]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] [[Kategorija:9. državni zbor Republike Slovenije|*]] 5ytl96e976dnn6c19a8oei3h22r7ikm 6657700 6657662 2026-04-09T06:51:25Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]]; dodal [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6657700 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Državni zbor|name=10. državni zbor Republike Slovenije|leader3=|meeting_place=[[Stavba Državnega zbora Republike Slovenije]]|session_room=|next_election1=2030|last_election1=22. marec 2026|voting_system1=Proporcionalni volilni sistem. Volilni prag 4 %.|political_groups1={{legend|#005DA3|Svoboda: 29}} {{legend|#FFF300|SDS: 28}} {{legend|#009AC7|NSi, SLS, FOKUS: 9}} {{legend|#E3000F|SD: 6}} {{legend|#2AEBEB|Demokrati: 6}} {{legend|#9A231C|Levica in Vesna: 5}} {{legend|#7C5199|Resni.ca: 5}} {{legend|#DFDFDF|Manjšinska poslanca: 2}}|structure1_res=280px|structure1=Slovenia National Assembly 2026.svg|members=90|party3=|leader3_type=&ensp;|native_name=|party2=|leader2=|leader2_type=Podpredsedniki|party1=|leader1=TBA|leader1_type=Predsednik|house_type=|new_session=10. april 2026|coa_res=140px|coa_pic=Coat of Arms of Slovenia.svg|website=http://www.dz-rs.si/}} '''10. državni zbor Republike Slovenije''' je bil konstituiran po ukazu o sklicu konstitutivne seje, ki ga je izdala predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]], na podlagi [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitev v Državni zbor]], ki so potekale 22. marca 2026. Ustanovna seja bo potekala 10. aprila 2026, na njej bodo novoizvoljeni poslanci izvolili novega predsednika Državnega zbora.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike za petek sklicala ustanovno sejo DZ-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-za-petek-sklicala-ustanovno-sejo-dz-ja/778721|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> == Politične stranke == Navedene funkcije predsednikov strank veljajo na dan 9. aprila 2026. {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="4" |Stranka ! Predsednik ! Sedeži |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''GS''' | colspan="2" |[[Gibanje Svoboda]] |[[Robert Golob]]<br>{{small|premier}} |{{Composition bar|29|90|hex=#005DA4}} |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' | colspan="2" |[[Slovenska demokratska stranka]] |[[Janez Janša]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|28|90|hex=#FEF200}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}" | | style="text-align:center;" |'''NSi''' | rowspan="3" |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Koalicija<br> NSi, SLS, FOKUS]] | [[Nova Slovenija]] | [[Jernej Vrtovec]]<br>{{small|poslanec}} | rowspan="3 style="text-align:center;" |{{Composition bar|9|90|#009AC7}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | style="text-align:center;" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[Tina Bregant]]<br>{{small|svetnica MOL}} |- ! style="background:#1961ac" | | style="text-align:center;" |'''Fokus''' | [[FOKUS Marka Lotriča]] | [[Marko Lotrič]]<br>{{small|predsednik DS}} |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''SD''' | colspan="2" |[[Socialni demokrati]] |[[Matjaž Han]]<br>{{small|minister}} |{{Composition bar|6|90|#E3000F}} |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''D.''' | colspan="2" |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] |[[Anže Logar]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|6|90|#2AEBEB}} |- ! style="background:#e6342a" | | style="text-align:center;" |'''L''' | rowspan="2" |[[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[Asta Vrečko]]<br>{{small|ministrica}}<br>[[Luka Mesec]]<br>{{small|minister}} | rowspan="2 style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|#9A231C}} |- ! style="background:#00964f" | | style="text-align:center;" |'''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' | colspan="2" |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] |[[Zoran Stevanović]]<br>{{small|svetnik MOK}} |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} |- |} == Poslanske skupine == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" |Poslanska skupina !Začasni vodja !Namestnik vodje{{efn|Poslanske skupine z več kot 20 poslanci imajo lahko 2 namestnika}} |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''PS Svoboda''' |[[Poslanska skupina Svoboda]] |[[Borut Sajovic]] |TBA |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''PS SDS''' |[[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] |[[Jelka Godec]] |TBA |- | style="background:#009AC7" | | style="text-align:center;" |'''PS NSi, SLS, Fokus''' |[[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS]] |[[Janez Cigler Kralj]] |TBA |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''PS SD''' |[[Poslanska skupina Socialnih demokratov]] |[[Meira Hot]] |TBA |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''PS Demokrati''' |[[Poslanska skupina Demokratov]] |[[Franc Križan]] |TBA |- | style="background:#9A231C" | | style="text-align:center;" |'''PS Levica''' |[[Poslanska skupina Levica]] |[[Luka Mesec]] |TBA |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''PS Resni.ca''' |[[Poslanska skupina Resni.ca]] |[[Zoran Stevanović]] |TBA |- | style="background:#DFDFDF" | | style="text-align:center;" |'''PS IMNS''' |[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti]] |[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] |TBA |} {{noteslist}} == Poslanci == {{Glavni članek|Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije}} == Zgodovina == 8. aprila 2026 so se pri dosedanji [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednici državnega zbora]] [[Urška Klakočar Zupančič|Urški Klakočar Zupančič]] sestali začasne vodje poslanskih skupin strank novega sklica.<ref>{{Navedi splet|title=Mesto predsednika mandatno-volilne komisije Demokratom, ti predlagajo Tadeja Ostrca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesto-predsednika-mandatno-volilne-komisije-demokratom-ti-predlagajo-tadeja-ostrca/778737|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=T. L. Š , B.|last=R}}</ref> Gibanje Svoboda je zastopal [[Borut Sajovic]], SDS [[Jelka Godec]], NSi, SLS in FOKUS [[Janez Cigler Kralj]], SD [[Meira Hot]], Demokrate Franc Križan, Levico in Vesno [[Luka Mesec]], Resni.co pa [[Zoran Stevanović]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Presenečenje v parlamentu: Svoboda in SDS s predlogoma nista uspeli, na čelu mandatno-volilne komisije Demokrati in Resnica|url=https://n1info.si/volitve-2026/zacasni-vodje-poslanskih-skupin-na-sestanku-pri-urski-klakocar-zupancic-na-mizi-tudi-dve-razlicici-razreza-delovnih-teles/|website=N1|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> Na srečanju so se udeleženci dogovorili o dnevnem redu ustanovne seje in sedežnem redu v veliki dvorani ter določili sestavo mandatno-volilne komisije v novem mandatu. Pri tem je predsedniško mesto v komisiji pripadlo stranki Demokrati, predlagali so Tadeja Ostrca, mesto podpredsednika pa je pripadlo stranki Resni.ca.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=To je kandidat Demokratov za ključno funkcijo v DZ|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/to-je-kandidat-demokratov-za-kljucno-funkcijo-v-dz-1891571|website=Reporter|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> Stranke NSi, Demokrati in Resni.ca so se v začetku aprila povezale v [[tretji blok]], znotraj katerega bodo pripravljali predloge zakonov, ni pa predviden dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] je za mesto predsednika Državnega zbora predlagalo Janeza Ciglerja Kralja, kot možna kandidata sta se omenjala še Franc Križan (Demokrati) in Zoran Stevanović (Resni.ca), a sta oba tovrstna ugibanja, vsaj začasno, zavrnila.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović zavrnil, da je kandidat za predsednika DZ|url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-uradni-pogovori-s-sds-ne-tecejo-688856|website=siol.net|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> === Konstituiranje === Ustanovna seja novega Državnega zbora bo potekala v petek, 10. aprila 2026, vodil pa jo bo najstarejši poslanec, 72-letni Franc Križan (Demokrati).<ref>{{Navedi splet|title=»Vem, kaj so nespodobna povabila, politično trgovanje me ne zanima.«|url=https://info360.si/politika/vem-kaj-so-nespodobna-povabila-politicno-trgovanje-me-ne-zanima/|website=info360.si|date=2026-04-06|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati Rezultat državnozborskih volitev 2026] {{DZRS}} [[Kategorija:Državni zbori Republike Slovenije|09]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] [[Kategorija:9. državni zbor Republike Slovenije|*]] bvrl3u4l5velhm4z93mc599neywhtth 6657728 6657700 2026-04-09T07:30:42Z VidicK01 193275 6657728 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Državni zbor|name=10. državni zbor Republike Slovenije|leader3=|meeting_place=[[Stavba Državnega zbora Republike Slovenije]]|session_room=|next_election1=2030|last_election1=22. marec 2026|voting_system1=Proporcionalni volilni sistem. Volilni prag 4 %.|political_groups1={{legend|#005DA3|Svoboda: 29}} {{legend|#FFF300|SDS: 28}} {{legend|#009AC7|NSi, SLS, FOKUS: 9}} {{legend|#E3000F|SD: 6}} {{legend|#2AEBEB|Demokrati: 6}} {{legend|#9A231C|Levica in Vesna: 5}} {{legend|#7C5199|Resni.ca: 5}} {{legend|#DFDFDF|Manjšinska poslanca: 2}}|structure1_res=280px|structure1=Slovenia National Assembly 2026.svg|members=90|party3=|leader3_type=&ensp;|native_name=|party2=|leader2=|leader2_type=Podpredsedniki|party1=|leader1=TBA|leader1_type=Predsednik|house_type=|new_session=10. april 2026|coa_res=140px|coa_pic=Coat of Arms of Slovenia.svg|website=http://www.dz-rs.si/}} '''10. državni zbor Republike Slovenije''' je bil konstituiran po ukazu o sklicu konstitutivne seje, ki ga je izdala predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]], na podlagi [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitev v Državni zbor]], ki so potekale 22. marca 2026. Ustanovna seja bo potekala 10. aprila 2026, na njej bodo novoizvoljeni poslanci izvolili novega predsednika Državnega zbora.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike za petek sklicala ustanovno sejo DZ-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-za-petek-sklicala-ustanovno-sejo-dz-ja/778721|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> == Politične stranke == Navedene funkcije predsednikov strank veljajo na dan 9. aprila 2026. {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="4" |Stranka ! Predsednik ! Sedeži |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''GS''' | colspan="2" |[[Gibanje Svoboda]] |[[Robert Golob]]<br>{{small|premier}} |{{Composition bar|29|90|hex=#005DA4}} |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' | colspan="2" |[[Slovenska demokratska stranka]] |[[Janez Janša]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|28|90|hex=#FEF200}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}" | | style="text-align:center;" |'''NSi''' | rowspan="3" |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|Koalicija<br> NSi, SLS, FOKUS]] | [[Nova Slovenija]] | [[Jernej Vrtovec]]<br>{{small|poslanec}} | rowspan="3 style="text-align:center;" |{{Composition bar|9|90|#009AC7}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | style="text-align:center;" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[Tina Bregant]]<br>{{small|svetnica MOL}} |- ! style="background:#1961ac" | | style="text-align:center;" |'''Fokus''' | [[FOKUS Marka Lotriča]] | [[Marko Lotrič]]<br>{{small|predsednik DS}} |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''SD''' | colspan="2" |[[Socialni demokrati]] |[[Matjaž Han]]<br>{{small|minister}} |{{Composition bar|6|90|#E3000F}} |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''D.''' | colspan="2" |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] |[[Anže Logar]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|6|90|#2AEBEB}} |- ! style="background:#e6342a" | | style="text-align:center;" |'''L''' | rowspan="2" |[[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[Asta Vrečko]]<br>{{small|ministrica}}<br>[[Luka Mesec]]<br>{{small|minister}} | rowspan="2 style="text-align:center;" |{{Composition bar|5|90|#9A231C}} |- ! style="background:#00964f" | | style="text-align:center;" |'''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' | colspan="2" |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] |[[Zoran Stevanović]]<br>{{small|svetnik MOK}} |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} |- |} == Poslanske skupine == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" |Poslanska skupina !Začasni vodja !Namestnik vodje{{efn|Poslanske skupine z več kot 20 poslanci imajo lahko 2 namestnika}} |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''PS Svoboda''' |[[Poslanska skupina Svoboda]] |[[Borut Sajovic]] |TBA |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''PS SDS''' |[[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] |[[Jelka Godec]] |TBA |- | style="background:#009AC7" | | style="text-align:center;" |'''PS NSi, SLS, Fokus''' |[[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS]] |[[Janez Cigler Kralj]] |TBA |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''PS SD''' |[[Poslanska skupina Socialnih demokratov]] |[[Meira Hot]] |TBA |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''PS Demokrati''' |[[Poslanska skupina Demokratov]] |[[Franc Križan]] |TBA |- | style="background:#9A231C" | | style="text-align:center;" |'''PS Levica''' |[[Poslanska skupina Levica]] |[[Luka Mesec]] |TBA |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''PS Resni.ca''' |[[Poslanska skupina Resni.ca]] |[[Zoran Stevanović]] |TBA |- | style="background:#DFDFDF" | | style="text-align:center;" |'''PS IMNS''' |[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti]] |[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] |TBA |} {{noteslist}} == Poslanci == {{Glavni članek|Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije}} == Zgodovina == 8. aprila 2026 so se pri dosedanji [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednici državnega zbora]] [[Urška Klakočar Zupančič|Urški Klakočar Zupančič]] sestali začasne vodje poslanskih skupin strank novega sklica.<ref>{{Navedi splet|title=Mesto predsednika mandatno-volilne komisije Demokratom, ti predlagajo Tadeja Ostrca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesto-predsednika-mandatno-volilne-komisije-demokratom-ti-predlagajo-tadeja-ostrca/778737|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=T. L. Š , B.|last=R}}</ref> Gibanje Svoboda je zastopal [[Borut Sajovic]], SDS [[Jelka Godec]], NSi, SLS in FOKUS [[Janez Cigler Kralj]], SD [[Meira Hot]], Demokrate Franc Križan, Levico in Vesno [[Luka Mesec]], Resni.co pa [[Zoran Stevanović]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Presenečenje v parlamentu: Svoboda in SDS s predlogoma nista uspeli, na čelu mandatno-volilne komisije Demokrati in Resnica|url=https://n1info.si/volitve-2026/zacasni-vodje-poslanskih-skupin-na-sestanku-pri-urski-klakocar-zupancic-na-mizi-tudi-dve-razlicici-razreza-delovnih-teles/|website=N1|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> Na srečanju so se udeleženci dogovorili o dnevnem redu ustanovne seje in sedežnem redu v veliki dvorani ter določili sestavo mandatno-volilne komisije v novem mandatu. Pri tem je predsedniško mesto v komisiji pripadlo stranki Demokrati, predlagali so Tadeja Ostrca, mesto podpredsednika pa je pripadlo stranki Resni.ca.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=To je kandidat Demokratov za ključno funkcijo v DZ|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/to-je-kandidat-demokratov-za-kljucno-funkcijo-v-dz-1891571|website=Reporter|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> Stranke NSi, Demokrati in Resni.ca so se v začetku aprila povezale v [[tretji blok]], znotraj katerega bodo pripravljali predloge zakonov, ni pa predviden dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] je za mesto predsednika Državnega zbora predlagalo Janeza Ciglerja Kralja, kot možna kandidata sta se omenjala še Franc Križan (Demokrati) in Zoran Stevanović (Resni.ca), a sta oba tovrstna ugibanja, vsaj začasno, zavrnila.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović zavrnil, da je kandidat za predsednika DZ|url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-uradni-pogovori-s-sds-ne-tecejo-688856|website=siol.net|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> === Konstituiranje === Ustanovna seja novega Državnega zbora bo potekala v petek, 10. aprila 2026, vodil pa jo bo najstarejši poslanec, 72-letni Franc Križan (Demokrati).<ref>{{Navedi splet|title=»Vem, kaj so nespodobna povabila, politično trgovanje me ne zanima.«|url=https://info360.si/politika/vem-kaj-so-nespodobna-povabila-politicno-trgovanje-me-ne-zanima/|website=info360.si|date=2026-04-06|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati Rezultat državnozborskih volitev 2026] {{DZRS}} [[Kategorija:Državni zbori Republike Slovenije|10]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] [[Kategorija:10. državni zbor Republike Slovenije|*]] 436f3ag2heceskrb6iaq6jlx6nk64e7 0 600736 6657684 2026-04-09T04:55:25Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[Svratka]] 6657684 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Svratka]] hncj5gahwkmay41xh0ip4hnv7qlzfw2 14 600738 6657706 2026-04-09T06:55:44Z Yerpo 8417 n 6657706 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[politično telo|političnih telesih]], ki so bila ustanovljena leta [[2025]]}} [[Kategorija:Politična telesa po letu ustanovitve|2025]] [[Kategorija:2025 v politiki]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2025]] 4igcja5sqlrnmu1pniavkp3b6ut0y6f 14 600739 6657707 2026-04-09T06:55:57Z Yerpo 8417 n 6657707 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[politično telo|političnih telesih]], ki so bila ustanovljena leta [[2026]]}} [[Kategorija:Politična telesa po letu ustanovitve|2026]] [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] b1c4p4vq0j25kpurfxauqf73h3ue5os 1 600744 6657750 2026-04-09T07:54:44Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6657750 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 600745 6657758 2026-04-09T07:59:13Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6657758 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 600746 6657762 2026-04-09T08:08:26Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{CEE Spring 2026|uporabnik=Pinky sl |tema=Kultura |država= Čečenija in Dagestan}}« 6657762 wikitext text/x-wiki {{CEE Spring 2026|uporabnik=Pinky sl |tema=Kultura |država= Čečenija in Dagestan}} 6e69i4tbic4hvkt8drw20qoglh1afb0 0 600748 6657777 2026-04-09T08:29:22Z Anzet 118843 nova stran z vsebino: »'''3. mednarodni festival avtorskega filma [[Film Art Fest]]''' je potekal od 20. oktobra do 4. novembra 1992 v Ljubljani z osrednjim prizoriščem v Cankarjevem domu. ==Festivalska ekipa== * direktorica festivala: Jelka Stergel * kurator: Cis Bierinckx * programski svet: Vasja Babič, Cis Biernickx, Silvan Furlan, Bojan Kavčič, Stojan Pelko, Jelka Stergel * mednarodni odbor podpore: Film International, Rotterdam (Emile Fallaux); Flanders Film Festival, Genth (J...« 6657777 wikitext text/x-wiki '''3. mednarodni festival avtorskega filma [[Film Art Fest]]''' je potekal od 20. oktobra do 4. novembra 1992 v Ljubljani z osrednjim prizoriščem v Cankarjevem domu. ==Festivalska ekipa== * direktorica festivala: Jelka Stergel * kurator: Cis Bierinckx * programski svet: Vasja Babič, Cis Biernickx, Silvan Furlan, Bojan Kavčič, Stojan Pelko, Jelka Stergel * mednarodni odbor podpore: Film International, Rotterdam (Emile Fallaux); Flanders Film Festival, Genth (Jacques Debrulle, Walter Provo); Film en Televisie, Brussels (Ronnie Pede); Viennale ==Filmski program== ===Predpremiere=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država |- | ''Noč na zemlji'' || ''Night on Earth'' || Jim Jarmusch || ZDA |- | ''Ocvrti zeleni paradižniki'' || ''Fried Green Tomatoes'' || Jon Avnet || ZDA |- | ''Edvard II.'' || ''Edward II.'' || Derek Jarman || Velika Britanija |- | colspan=2|''Jacquot de Nantes'' || Agnès Varda || Francija |- | colspan=2|''Mediterraneo'' || Gabriele Salvatores || Italija |- | ''Mesto upanja'' || ''City of Hope'' || John Sayles || ZDA |- | ''Sladka Emma, draga Böbe'' || ''Édes Emma, drága Böbe'' || István Szabó || Madžarska |- | ''Boemsko življenje'' || ''La vie de bohème'' || Aki Kaurismäki || Finska, Francija |- | ''Sence in megla'' || ''Shadows and Fog'' || Woody Allen || ZDA |- | ''Dvojno Veronikino življenje'' || ''La double vie de Véronique'' || Krzysztof Kieślowski || Poljska, Francija |} ===Perspektive=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država |- | ''Meso'' || ''Carne'' || Gaspar Noé || Francija |- | colspan=2|''Sahara Sandwich'' || Paul Ruven || Nizozemska |- | colspan=2|''Benny's Video'' || Michael Haneke || Avstrija |- | ''Mladina'' || ''Cheb'' || Rachid Bouchareb || Francija, Alžirija |- | colspan=2|''Swoon'' || Tom Kalin || ZDA |- | ''Nebesa ali pekel'' || ''Himmel oder Hölle'' || Wolfgang Murnberger || Avstrija |- | ''Vse najboljše, Turek!'' || ''Happy Birthday, Türke!'' || Doris Dörrie || Nemčija |- | ''Izgubljena ogrlica golobice'' || ''Le collier perdu de la colombe <small>/ Tawk al hamama al mafkoud</small>'' || Nacer Khemir || Francija, Tunizija |- | ''Pet deklet in vrv'' || ''Wu ge nuzi he yigen shengzi <small>/ Five Girls and a Rope</small>'' || Yeh Hung-wei <small>/ Hung-Wei Yeh</small> || Tajvan |- | colspan=2|''Daens'' || Stijn Coninx || Belgija |} ===Fokus: Powell & Pressburger=== * ''Črni narcis'' * ''Divje srce'' * ''Življenje ali smrt!'' * ''Življenje in smrt polkovnika Blimpa'' ===Retrospektiva: Francoski film po izboru Cahiers du Cinéma=== Biseri francoskega filma po izboru revije Cahiers du Cinéma {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Leto |- | colspan=2|''French Cancan'' || Jean Renoir || 1954 <small>(1955)</small> |- | colspan=2|''Lola Montès'' || Max Ophüls || 1955 |- | ''Lepi Serge'' || ''Le beau Serge'' || Claude Chabrol || 1958 |- | ''Štiristo udarcev'' || ''Les quatre cents coups'' || François Truffaut || 1959 |- | ''Do zadnjega diha'' || ''Au bout de souffle'' || Jean-Luc Godard || 1959 <small>(1960)</small> |- | ''Pariz je naš'' || ''Paris nous appartient'' || Jacques Rivette || 1960 <small>(1961)</small> |- | colspan=2|''Lola'' || Jacques Demy || 1961 |- | ''Claireino koleno'' || ''Le genou de Claire'' || Éric Rohmer || 1970 |- | ''Najprej matura!'' || ''Passe ton bac d'abord'' || Maurice Pialat || 1978 |- | ''Kraj zločina'' || ''Le lieu de crime'' || André Téchiné || 1986 |- | ''Poljubi v sili'' || ''Les baisers de secours'' || Philippe Garrel || 1990 <small>(1989)</small> |- | ''Mali kriminalec'' || ''Le petit criminel'' || Jacques Doillon || 1991 <small>(1990)</small> |} ==Viri== * {{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=1992 |title=Katalog 3. mednarodnega festivala avtorskega filma Film Art Fest |journal=Ekran |volume=29 |issue=8/9 |pages=I−XXIV |publisher= |doi= |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/3.pdf |accessdate=9. 4. 2026 }} {{Liffe}} ecouj262q5v5cxsd7ts21ezo6rr00t1 6657779 6657777 2026-04-09T08:30:16Z Anzet 118843 +[[Kategorija:Liffe]]; +[[Kategorija:1992 v Sloveniji]]; +[[Kategorija:1992 v filmu]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6657779 wikitext text/x-wiki '''3. mednarodni festival avtorskega filma [[Film Art Fest]]''' je potekal od 20. oktobra do 4. novembra 1992 v Ljubljani z osrednjim prizoriščem v Cankarjevem domu. ==Festivalska ekipa== * direktorica festivala: Jelka Stergel * kurator: Cis Bierinckx * programski svet: Vasja Babič, Cis Biernickx, Silvan Furlan, Bojan Kavčič, Stojan Pelko, Jelka Stergel * mednarodni odbor podpore: Film International, Rotterdam (Emile Fallaux); Flanders Film Festival, Genth (Jacques Debrulle, Walter Provo); Film en Televisie, Brussels (Ronnie Pede); Viennale ==Filmski program== ===Predpremiere=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država |- | ''Noč na zemlji'' || ''Night on Earth'' || Jim Jarmusch || ZDA |- | ''Ocvrti zeleni paradižniki'' || ''Fried Green Tomatoes'' || Jon Avnet || ZDA |- | ''Edvard II.'' || ''Edward II.'' || Derek Jarman || Velika Britanija |- | colspan=2|''Jacquot de Nantes'' || Agnès Varda || Francija |- | colspan=2|''Mediterraneo'' || Gabriele Salvatores || Italija |- | ''Mesto upanja'' || ''City of Hope'' || John Sayles || ZDA |- | ''Sladka Emma, draga Böbe'' || ''Édes Emma, drága Böbe'' || István Szabó || Madžarska |- | ''Boemsko življenje'' || ''La vie de bohème'' || Aki Kaurismäki || Finska, Francija |- | ''Sence in megla'' || ''Shadows and Fog'' || Woody Allen || ZDA |- | ''Dvojno Veronikino življenje'' || ''La double vie de Véronique'' || Krzysztof Kieślowski || Poljska, Francija |} ===Perspektive=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država |- | ''Meso'' || ''Carne'' || Gaspar Noé || Francija |- | colspan=2|''Sahara Sandwich'' || Paul Ruven || Nizozemska |- | colspan=2|''Benny's Video'' || Michael Haneke || Avstrija |- | ''Mladina'' || ''Cheb'' || Rachid Bouchareb || Francija, Alžirija |- | colspan=2|''Swoon'' || Tom Kalin || ZDA |- | ''Nebesa ali pekel'' || ''Himmel oder Hölle'' || Wolfgang Murnberger || Avstrija |- | ''Vse najboljše, Turek!'' || ''Happy Birthday, Türke!'' || Doris Dörrie || Nemčija |- | ''Izgubljena ogrlica golobice'' || ''Le collier perdu de la colombe <small>/ Tawk al hamama al mafkoud</small>'' || Nacer Khemir || Francija, Tunizija |- | ''Pet deklet in vrv'' || ''Wu ge nuzi he yigen shengzi <small>/ Five Girls and a Rope</small>'' || Yeh Hung-wei <small>/ Hung-Wei Yeh</small> || Tajvan |- | colspan=2|''Daens'' || Stijn Coninx || Belgija |} ===Fokus: Powell & Pressburger=== * ''Črni narcis'' * ''Divje srce'' * ''Življenje ali smrt!'' * ''Življenje in smrt polkovnika Blimpa'' ===Retrospektiva: Francoski film po izboru Cahiers du Cinéma=== Biseri francoskega filma po izboru revije Cahiers du Cinéma {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Leto |- | colspan=2|''French Cancan'' || Jean Renoir || 1954 <small>(1955)</small> |- | colspan=2|''Lola Montès'' || Max Ophüls || 1955 |- | ''Lepi Serge'' || ''Le beau Serge'' || Claude Chabrol || 1958 |- | ''Štiristo udarcev'' || ''Les quatre cents coups'' || François Truffaut || 1959 |- | ''Do zadnjega diha'' || ''Au bout de souffle'' || Jean-Luc Godard || 1959 <small>(1960)</small> |- | ''Pariz je naš'' || ''Paris nous appartient'' || Jacques Rivette || 1960 <small>(1961)</small> |- | colspan=2|''Lola'' || Jacques Demy || 1961 |- | ''Claireino koleno'' || ''Le genou de Claire'' || Éric Rohmer || 1970 |- | ''Najprej matura!'' || ''Passe ton bac d'abord'' || Maurice Pialat || 1978 |- | ''Kraj zločina'' || ''Le lieu de crime'' || André Téchiné || 1986 |- | ''Poljubi v sili'' || ''Les baisers de secours'' || Philippe Garrel || 1990 <small>(1989)</small> |- | ''Mali kriminalec'' || ''Le petit criminel'' || Jacques Doillon || 1991 <small>(1990)</small> |} ==Viri== * {{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=1992 |title=Katalog 3. mednarodnega festivala avtorskega filma Film Art Fest |journal=Ekran |volume=29 |issue=8/9 |pages=I−XXIV |publisher= |doi= |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/3.pdf |accessdate=9. 4. 2026 }} {{Liffe}} [[Kategorija:Liffe]] [[Kategorija:1992 v Sloveniji]] [[Kategorija:1992 v filmu]] 829qp5xd6r57c7z89sql8f7hitzahqp 6657800 6657779 2026-04-09T10:08:11Z Anzet 118843 6657800 wikitext text/x-wiki '''3. mednarodni festival avtorskega filma [[Film Art Fest]]''' je potekal od 20. oktobra do 4. novembra 1992 v Ljubljani z osrednjim prizoriščem v Cankarjevem domu. ==Festivalska ekipa== * direktorica festivala: Jelka Stergel * kurator: Cis Bierinckx * programski svet: Vasja Babič, Cis Biernickx, Silvan Furlan, Bojan Kavčič, Stojan Pelko, Jelka Stergel * mednarodni odbor podpore: Film International, Rotterdam (Emile Fallaux); Flanders Film Festival, Genth (Jacques Debrulle, Walter Provo); Film en Televisie, Brussels (Ronnie Pede); Viennale ==Filmski program== ===Predpremiere=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država |- | ''Noč na zemlji'' || ''Night on Earth'' || [[Jim Jarmusch]]|| ZDA |- | ''[[Ocvrti zeleni paradižniki]]'' || ''Fried Green Tomatoes'' || Jon Avnet || ZDA |- | ''Edvard II.'' || ''Edward II.'' || Derek Jarman || Velika Britanija |- | colspan=2|''Jacquot de Nantes'' || Agnès Varda || Francija |- | colspan=2|''[[Mediterraneo]]'' || Gabriele Salvatores || Italija |- | ''Mesto upanja'' || ''City of Hope'' || John Sayles || ZDA |- | ''Sladka Emma, draga Böbe'' || ''Édes Emma, drága Böbe'' || István Szabó || Madžarska |- | ''Boemsko življenje'' || ''La vie de bohème'' || Aki Kaurismäki || Finska, Francija |- | ''[[Sence in megla]]'' || ''Shadows and Fog'' || [[Woody Allen]]|| ZDA |- | ''Dvojno Veronikino življenje'' || ''La double vie de Véronique'' || [[Krzysztof Kieślowski]]|| Poljska, Francija |} ===Perspektive=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država |- | ''Meso'' || ''Carne'' || Gaspar Noé || Francija |- | colspan=2|''Sahara Sandwich'' || Paul Ruven || Nizozemska |- | colspan=2|''Benny's Video'' || [[Michael Haneke]]|| Avstrija |- | ''Mladina'' || ''Cheb'' || Rachid Bouchareb || Francija, Alžirija |- | colspan=2|''Swoon'' || Tom Kalin || ZDA |- | ''Nebesa ali pekel'' || ''Himmel oder Hölle'' || Wolfgang Murnberger || Avstrija |- | ''Vse najboljše, Turek!'' || ''Happy Birthday, Türke!'' || Doris Dörrie || Nemčija |- | ''Izgubljena ogrlica golobice'' || ''Le collier perdu de la colombe <small>/ Tawk al hamama al mafkoud</small>'' || Nacer Khemir || Francija, Tunizija |- | ''Pet deklet in vrv'' || ''Wu ge nuzi he yigen shengzi <small>/ Five Girls and a Rope</small>'' || Yeh Hung-wei <small>/ Hung-Wei Yeh</small> || Tajvan |- | colspan=2|''Daens'' || Stijn Coninx || Belgija |} ===Fokus: Powell & Pressburger=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Leto |- | ''[[Črni narcis]]'' || ''Black Narcissus'' || rowspan=4|Michael Powell, Emeric Pressburger || 1947 |- | ''Divje srce'' || ''Gone to Earth <small>/ The Wild Heart</small>'' || 1950 |- | ''Življenje ali smrt!'' || ''A Matter of Life and Death'' || 1946 |- | ''Življenje in smrt polkovnika Blimpa'' || ''The Life and Death of Colonel Blimp'' || 1943 |} ===Retrospektiva: Francoski film po izboru Cahiers du Cinéma=== Biseri francoskega filma po izboru revije Cahiers du Cinéma {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Leto |- | colspan=2|''French Cancan'' || Jean Renoir || 1954 <small>(1955)</small> |- | colspan=2|''Lola Montès'' || [[Max Ophüls]]|| 1955 |- | ''Lepi Serge'' || ''Le beau Serge'' || Claude Chabrol || 1958 |- | ''Štiristo udarcev'' || ''Les quatre cents coups'' || [[François Truffaut]]|| 1959 |- | ''Do zadnjega diha'' || ''Au bout de souffle'' || [[Jean-Luc Godard]]|| 1959 <small>(1960)</small> |- | ''Pariz je naš'' || ''Paris nous appartient'' || Jacques Rivette || 1960 <small>(1961)</small> |- | colspan=2|''Lola'' || Jacques Demy || 1961 |- | ''Claireino koleno'' || ''Le genou de Claire'' || Éric Rohmer || 1970 |- | ''Najprej matura!'' || ''Passe ton bac d'abord'' || Maurice Pialat || 1978 |- | ''Kraj zločina'' || ''Le lieu de crime'' || André Téchiné || 1986 |- | ''Poljubi v sili'' || ''Les baisers de secours'' || Philippe Garrel || 1990 <small>(1989)</small> |- | ''Mali kriminalec'' || ''Le petit criminel'' || Jacques Doillon || 1991 <small>(1990)</small> |} ==Viri== * {{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=1992 |title=Katalog 3. mednarodnega festivala avtorskega filma Film Art Fest |journal=Ekran |volume=29 |issue=8/9 |pages=I−XXIV |publisher= |doi= |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/3.pdf |accessdate=9. 4. 2026 }} {{Liffe}} [[Kategorija:Liffe]] [[Kategorija:1992 v Sloveniji]] [[Kategorija:1992 v filmu]] au0in425czr1mwpypn6gyddciqzpkd8 6657802 6657800 2026-04-09T10:09:53Z Anzet 118843 np 6657802 wikitext text/x-wiki '''3. mednarodni festival avtorskega filma [[Film Art Fest]]''' je potekal od 20. oktobra do 4. novembra 1992 v Ljubljani z osrednjim prizoriščem v Cankarjevem domu. ==Festivalska ekipa== * direktorica festivala: Jelka Stergel * kurator: Cis Bierinckx * programski svet: Vasja Babič, Cis Biernickx, [[Silvan Furlan]], Bojan Kavčič, [[Stojan Pelko]], Jelka Stergel * mednarodni odbor podpore: Film International, Rotterdam (Emile Fallaux); Flanders Film Festival, Genth (Jacques Debrulle, Walter Provo); Film en Televisie, Brussels (Ronnie Pede); Viennale ==Filmski program== ===Predpremiere=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država |- | ''Noč na zemlji'' || ''Night on Earth'' || [[Jim Jarmusch]]|| ZDA |- | ''[[Ocvrti zeleni paradižniki]]'' || ''Fried Green Tomatoes'' || Jon Avnet || ZDA |- | ''Edvard II.'' || ''Edward II.'' || Derek Jarman || Velika Britanija |- | colspan=2|''Jacquot de Nantes'' || Agnès Varda || Francija |- | colspan=2|''[[Mediterraneo]]'' || Gabriele Salvatores || Italija |- | ''Mesto upanja'' || ''City of Hope'' || John Sayles || ZDA |- | ''Sladka Emma, draga Böbe'' || ''Édes Emma, drága Böbe'' || István Szabó || Madžarska |- | ''Boemsko življenje'' || ''La vie de bohème'' || Aki Kaurismäki || Finska, Francija |- | ''[[Sence in megla]]'' || ''Shadows and Fog'' || [[Woody Allen]]|| ZDA |- | ''Dvojno Veronikino življenje'' || ''La double vie de Véronique'' || [[Krzysztof Kieślowski]]|| Poljska, Francija |} ===Perspektive=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država |- | ''Meso'' || ''Carne'' || Gaspar Noé || Francija |- | colspan=2|''Sahara Sandwich'' || Paul Ruven || Nizozemska |- | colspan=2|''Benny's Video'' || [[Michael Haneke]]|| Avstrija |- | ''Mladina'' || ''Cheb'' || Rachid Bouchareb || Francija, Alžirija |- | colspan=2|''Swoon'' || Tom Kalin || ZDA |- | ''Nebesa ali pekel'' || ''Himmel oder Hölle'' || Wolfgang Murnberger || Avstrija |- | ''Vse najboljše, Turek!'' || ''Happy Birthday, Türke!'' || Doris Dörrie || Nemčija |- | ''Izgubljena ogrlica golobice'' || ''Le collier perdu de la colombe <small>/ Tawk al hamama al mafkoud</small>'' || Nacer Khemir || Francija, Tunizija |- | ''Pet deklet in vrv'' || ''Wu ge nuzi he yigen shengzi <small>/ Five Girls and a Rope</small>'' || Yeh Hung-wei <small>/ Hung-Wei Yeh</small> || Tajvan |- | colspan=2|''Daens'' || Stijn Coninx || Belgija |} ===Fokus: Powell & Pressburger=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Leto |- | ''[[Črni narcis]]'' || ''Black Narcissus'' || rowspan=4|Michael Powell, Emeric Pressburger || 1947 |- | ''Divje srce'' || ''Gone to Earth <small>/ The Wild Heart</small>'' || 1950 |- | ''Življenje ali smrt!'' || ''A Matter of Life and Death'' || 1946 |- | ''Življenje in smrt polkovnika Blimpa'' || ''The Life and Death of Colonel Blimp'' || 1943 |} ===Retrospektiva: Francoski film po izboru Cahiers du Cinéma=== Biseri francoskega filma po izboru revije Cahiers du Cinéma {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Leto |- | colspan=2|''French Cancan'' || Jean Renoir || 1954 <small>(1955)</small> |- | colspan=2|''Lola Montès'' || [[Max Ophüls]]|| 1955 |- | ''Lepi Serge'' || ''Le beau Serge'' || Claude Chabrol || 1958 |- | ''Štiristo udarcev'' || ''Les quatre cents coups'' || [[François Truffaut]]|| 1959 |- | ''Do zadnjega diha'' || ''Au bout de souffle'' || [[Jean-Luc Godard]]|| 1959 <small>(1960)</small> |- | ''Pariz je naš'' || ''Paris nous appartient'' || Jacques Rivette || 1960 <small>(1961)</small> |- | colspan=2|''Lola'' || Jacques Demy || 1961 |- | ''Claireino koleno'' || ''Le genou de Claire'' || Éric Rohmer || 1970 |- | ''Najprej matura!'' || ''Passe ton bac d'abord'' || Maurice Pialat || 1978 |- | ''Kraj zločina'' || ''Le lieu de crime'' || André Téchiné || 1986 |- | ''Poljubi v sili'' || ''Les baisers de secours'' || Philippe Garrel || 1990 <small>(1989)</small> |- | ''Mali kriminalec'' || ''Le petit criminel'' || Jacques Doillon || 1991 <small>(1990)</small> |} ==Viri== * {{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=1992 |title=Katalog 3. mednarodnega festivala avtorskega filma Film Art Fest |journal=Ekran |volume=29 |issue=8/9 |pages=I−XXIV |publisher= |doi= |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/3.pdf |accessdate=9. 4. 2026 }} {{Liffe}} [[Kategorija:Liffe]] [[Kategorija:1992 v Sloveniji]] [[Kategorija:1992 v filmu]] 1jdutqe948h62vxdkvp3uzhza86gtvk 0 600749 6657782 2026-04-09T08:54:51Z Gledalec 242658 nova stran 6657782 wikitext text/x-wiki [[Slika:SDCC 15 - Arnim Zola (19679025695).jpg|sličica|Arnim Zola, ki ga upodablja igralec v kostumu.]] '''Arnim Zola''' je izmišljena osebnost, stripovski superzlobnež, ki se pojavlja v stripih ameriške založbe [[Marvel Comics|Marvel]]. Ustvaril ga je umetnik [[Jack Kirby]], prvič pa se je pojavil v stripu Captain America and the Falcon #208 (April 1977). Zola je mojster biokemije ter ponavljajoči se sovražnik superjunaka [[Stotnik Amerika|Stotnika Amerike]] in drugih [[Maščevalci (skupina)|Maščevalcev]]. Ko je bil prvič predstavljen, je bil Zola [[Nacionalsocializem|nacistični]] znanstvenik, ki je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] eksperimentiral z genskim inženiringom. Njegove genetske sposobnosti so pritegnile pozornost [[Rdeča lobanja (lik)|Rdeče lobanje]], ki ga je najel v Hidro, da bi jim pomagal pri ustvarjanju supervojakov. Eden od njegovih poskusov je privedel do tega, da so možgane [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] kopirali v pozneje znanega kot Hate-Monger. Kasneje v življenju je Zola svoj um prenesel v prefinjeno robotsko telo, ki ga je zaščitilo tako, da ga je shranilo v prsih in prikazalo digitalno sliko Zolinega obraza na prsni plošči. To robotsko telo je Zoli omogočilo preživetje do sodobnega časa, saj je Zola lahko, kadar koli je uničeno, preprosto naložil svojo zavest v novo telo. Zola se je pojavil v več filmih [[Marvel Cinematic Universe|Marvelovega filmskega vesolja]], kjer ga je upodobil igralec [[Toby Jones]]. == Glej tudi == * [[Rdeča lobanja (lik)|Rdeča lobanja]] == Zunanje povezave == * [http://www.marvel.com/universe/Zola,_Arnim Arnim Zola] at Marvel.com * [http://marvel.wikia.com/Arnim_Zola_%28Earth-616%29 Arnim Zola] at Marvel Wiki * [https://comicvine.gamespot.com/arnim-zola/4005-14876/ Arnim Zola] at Comic Vine * [http://marvel.wikia.com/Arnim_Zola_4.2.3_%28Earth-616%29 Arnim Zola 4.2.3] at Marvel Wiki * [http://www.marveldirectory.com/individuals/a/arnimzola.htm Arnim Zola at MarvelDirectory.com] [[Kategorija:Superzlobneži]] [[Kategorija:Dela leta 1977]] 6gxpz6nuikue6b3xm1qlea51qetb42h 6657784 6657782 2026-04-09T08:57:14Z Gledalec 242658 pp 6657784 wikitext text/x-wiki [[Slika:SDCC 15 - Arnim Zola (19679025695).jpg|sličica|Arnim Zola, ki ga upodablja igralec v kostumu.]] '''Arnim Zola''' je izmišljena osebnost, stripovski superzlobnež, ki se pojavlja v stripih ameriške založbe [[Marvel Comics|Marvel]]. Ustvaril ga je umetnik [[Jack Kirby]], prvič pa se je pojavil v stripu [[Captain America and the Falcon #208]] (April 1977). Zola je mojster biokemije ter ponavljajoči se sovražnik superjunaka [[Stotnik Amerika|Stotnika Amerike]] in drugih [[Maščevalci (skupina)|Maščevalcev]]. Ko je bil prvič predstavljen, je bil Zola [[Nacionalsocializem|nacistični]] znanstvenik, ki je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] eksperimentiral z genskim inženiringom. Njegove genetske sposobnosti so pritegnile pozornost [[Rdeča lobanja (lik)|Rdeče lobanje]], ki ga je najel v Hidro, da bi jim pomagal pri ustvarjanju supervojakov. Eden od njegovih poskusov je privedel do tega, da so možgane [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] kopirali v pozneje znanega kot Hate-Monger. Kasneje v življenju je Zola svoj um prenesel v prefinjeno robotsko telo, ki ga je zaščitilo tako, da ga je shranilo v prsih in prikazalo digitalno sliko Zolinega obraza na prsni plošči. To robotsko telo je Zoli omogočilo preživetje do sodobnega časa, saj je Zola lahko, kadar koli je uničeno, preprosto naložil svojo zavest v novo telo. Zola se je pojavil v več filmih [[Marvel Cinematic Universe|Marvelovega filmskega vesolja]], kjer ga je upodobil igralec [[Toby Jones]]. == Glej tudi == * [[Rdeča lobanja (lik)|Rdeča lobanja]] == Zunanje povezave == * [http://www.marvel.com/universe/Zola,_Arnim Arnim Zola] at Marvel.com * [http://marvel.wikia.com/Arnim_Zola_%28Earth-616%29 Arnim Zola] at Marvel Wiki * [https://comicvine.gamespot.com/arnim-zola/4005-14876/ Arnim Zola] at Comic Vine * [http://marvel.wikia.com/Arnim_Zola_4.2.3_%28Earth-616%29 Arnim Zola 4.2.3] at Marvel Wiki * [http://www.marveldirectory.com/individuals/a/arnimzola.htm Arnim Zola at MarvelDirectory.com] [[Kategorija:Superzlobneži]] [[Kategorija:Dela leta 1977]] lmf3kiudnyfy2iku9oaxydt6hr6uqsw 6657807 6657784 2026-04-09T11:04:29Z A09 188929 slog 6657807 wikitext text/x-wiki [[Slika:SDCC 15 - Arnim Zola (19679025695).jpg|sličica|Arnim Zola, ki ga upodablja igralec v kostumu.]] '''Arnim Zola''' je izmišljena osebnost, stripovski superzlobnež, ki se pojavlja v stripih ameriške založbe [[Marvel Comics|Marvel]]. Ustvaril ga je umetnik [[Jack Kirby]], prvič pa se je pojavil v stripu ''Captain America and the Falcon #208'' aprila 1977. Zola je mojster biokemije ter ponavljajoči se sovražnik superjunaka [[Stotnik Amerika|Stotnika Amerike]] in drugih [[Maščevalci (skupina)|Maščevalcev]]. Ko je bil prvič predstavljen, je bil Zola [[Nacionalsocializem|nacistični]] znanstvenik, ki je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] eksperimentiral z [[Genetsko inženirstvo|genetskim inženirstvom]]. Njegove genetske sposobnosti so pritegnile pozornost [[Rdeča lobanja (lik)|Rdeče lobanje]], ki ga je sprejel v Hidro, tajno enoto za ustvarjanje supervojakov. Eden od njegovih poskusov je privedel do tega, da so možgane [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] kopirali v lik, ki je bil pozneje znanega kot Hate-Monger. Kasneje v življenju je Zola svoj um prenesel v prefinjeno robotsko telo, ki ga je zaščitilo v svojih prsih in prikazalo digitalno sliko Zolajevega obraza na prsni plošči. To robotsko telo je Zoli omogočilo preživetje do sodobnega časa, saj je Zola lahko, kadar koli je bil uničen, preprosto naložil svojo zavest v novo telo. Zola se je pojavil v več filmih [[Marvel Cinematic Universe|Marvelovega filmskega vesolja]], kjer ga je upodobil igralec [[Toby Jones]]. == Glej tudi == * [[Rdeča lobanja (lik)|Rdeča lobanja]] == Zunanje povezave == * [http://www.marvel.com/universe/Zola,_Arnim Arnim Zola] at Marvel.com * [http://marvel.wikia.com/Arnim_Zola_%28Earth-616%29 Arnim Zola] at Marvel Wiki * [https://comicvine.gamespot.com/arnim-zola/4005-14876/ Arnim Zola] at Comic Vine * [http://marvel.wikia.com/Arnim_Zola_4.2.3_%28Earth-616%29 Arnim Zola 4.2.3] at Marvel Wiki * [http://www.marveldirectory.com/individuals/a/arnimzola.htm Arnim Zola at MarvelDirectory.com] [[Kategorija:Superzlobneži]] [[Kategorija:Dela leta 1977]] mosa8vwanaw2zdf2y7bvuc8vf3qywk4 0 600751 6657809 2026-04-09T11:20:19Z Sivimedved 235862 nova stran z vsebino: »'''Športno društvo Mladina''' je slovensko amatersko športno društvo, ki so ga uradno ustanovili leta 1976 v [[Križ, Trst|Križu]] nad [[Trst|Trstom]]. == Zgodovina društva == Združenje staršev slovenske osnovne šole v [[Križ, Trst|Križu]] je že leta 1974 snovalo kako športno društvo, ki bi v vasi gojilo razlišne športne panoge in ne le nogometa.<ref>{{Navedi splet|title=Mladina|url=https://www.slosport.org/drustvo/mladina/|website=slosport|accessd...« 6657809 wikitext text/x-wiki '''Športno društvo Mladina''' je slovensko amatersko športno društvo, ki so ga uradno ustanovili leta 1976 v [[Križ, Trst|Križu]] nad [[Trst|Trstom]]. == Zgodovina društva == Združenje staršev slovenske osnovne šole v [[Križ, Trst|Križu]] je že leta 1974 snovalo kako športno društvo, ki bi v vasi gojilo razlišne športne panoge in ne le nogometa.<ref>{{Navedi splet|title=Mladina|url=https://www.slosport.org/drustvo/mladina/|website=slosport|accessdate=2026-04-09|language=sl-SI}}</ref> Tako so 27. novembra 1976 imeli prvi občni zbor in so ustanovili ''Športno društvo Mladina'', delovala sta tudi odseka za balet in namizni tenis, v prvih letih je bilo v društvu pomembno izletništvo, predsmučarska telovadba in druženje. Baletna sekcija je delovala med leti 1976 - 2000, ko je delovanje prešlo v ''Kulturno društvo Vesna'' (vedno iz [[Križ, Trst|Križa]]). Mnogo zadoščenja so prinašali tekmovalci v namiznem tenisu, saj so posamezniki pri Mladini večkrat segali po najvišjih italijanskih državnih naslovih.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.it/sl/zgodovina|website=www.mladina.it|accessdate=4. april 2026|title=www.mladina.it}}</ref> Najvidnejše športne rezultate pa so tekmovalci dosegali v smučarski in rolkarski sekciji, kjer je Mladina ena izmed najuspešnejših društev v celotni [[Italija|Italiji]]. Rolkarji Športnega društva Mladina so vedno dosegali izredno odmevne rezultate,<ref>{{Navedi splet|title=Mladina dober organizator in kovačnica rolkarskih talentov » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/mladina-dober-organizator-in-kovacnica-rolkarskih-talentov/|website=Noviglas|date=2015-07-05|accessdate=2026-04-09|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> tako da je italijanska zveza večkrat zaupala Mladini pripravo večjih tekmovanj.<ref>{{Navedi splet|title=Il Mladina celebra i suoi 40 anni di impegno a Santa Croce|url=https://www.ilpiccolo.it/cronaca/il-mladina-celebra-i-suoi-40-anni-di-impegno-a-santa-croce-wiirvfgj|website=Il Piccolo|date=2016-12-03|accessdate=2026-04-09|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=In 200 da Italia, Slovenia e Croazia alla due giorni sulle strade del Carso, brillano i velocisti Berlanda e Bolzan|url=https://www.ilpiccolo.it/sport/in-200-da-italia-slovenia-e-croazia-alla-due-giorni-sulle-strade-del-carso-brillano-i-velocisti-berlanda-e-gtg0d6q3|website=Il Piccolo|date=2019-06-24|accessdate=2026-04-09|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Rolkarska smetana na kraškem asfaltu » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/rolkarska-smetana-na-kraskem-asfaltu/|website=Noviglas|date=2019-07-08|accessdate=2026-04-09|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Organizatorji so se vedno dobro izkazali.<ref>{{Navedi splet|title=Rolkarski vikend na Krasu|url=https://www.primorski.eu/sport/243625-rolkarski-vikend-na-krasu-MGPR260518|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V soboto in nedeljo pri nas elita na tekaških rolkah|url=https://www.primorski.eu/sport/v-soboto-in-nedeljo-pri-nas-elita-na-tekaskih-rolkah-CG1383242|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl|first=Veronika|last=Sossa {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Trst je bil ... kriški|url=https://www.primorski.eu/sport/186583-trst-je-bil-kriki-LKPR191093|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> Pri Mladini so s svojimi rolkarji segli po najvišjih lovorikah,<ref>{{Navedi splet|title=Skiroll, Mladina sul podio più alto della Coppa Italia con Tretiach e Kosuta|url=https://www.ilpiccolo.it/sport/skiroll-mladina-sul-podio-piu-alto-della-coppa-italia-con-tretiach-e-kosuta-w75m24ri|website=Il Piccolo|date=2023-10-23|accessdate=2026-04-09|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Il Mladina si aggiudica la Coppa Italia a distanza di dieci anni dal primo successo|url=https://www.ilpiccolo.it/sport/il-mladina-si-aggiudica-la-coppa-italia-a-distanza-di-dieci-anni-dal-primo-successo-llqzg2bf|website=Il Piccolo|date=2018-10-06|accessdate=2026-04-09|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Članica Mladine z izbrano vrsto na svetovnem pokalu|url=https://www.primorski.eu/sport/290366-lanica-mladine-z-izbrano-vrsto-na-svetovnem-pokalu-CDPR321223|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> tudi zmage na svetovnih prvenstvih in imeli so svetovno prvakinjo in zmagovalko svetovnega pokala Matejo Bogatec.<ref>{{Navedi splet|title=Mateja Bogatec svetovna prvakinja|url=https://www.primorski.eu/sport/54001-mateja-bogatec-svetovna-prvakinja-BIPR54113|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=S soncem Mateja Bogatec na najvišji stopnički|url=https://www.primorski.eu/sport/112910-s-soncem-mateja-bogatec-na-najviji-stopniki-HCPR114298|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V štabu državne reprezentance|url=https://www.primorski.eu/sport/187740-v-tabu-dravne-reprezentance-CKPR192505|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> == Predsedniki ''Športnega društva Mladina'' == Za uspešnost in dobro delovanje športnega društva so poleg igralcev, trenerjev, prostovoljcev in odbornikov zelo pomembni predsedniki društva, saj ta funkcija zahteva mnogo odgovornosti in požrtvovalnosti: * 1976 Mauro Bogatec * 1979 Zorka Kapun Strgonšek * 1980 Boris Košuta * 1984 Ennio Bogatez * 1999 Boris Bogatec * 2009 Erik Tence * 2016 Boris Bogatec * 2021 Peter Sedmak == Delovanje == ''Športno društvo Mladina'' je včlanjeno v [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji|ZSŠDI]] - Zvezo slovenskih športnih društev v Italiji, CONI (''Comitato Olimpico Nazionale Italiano'' - italijanski olimpijski komite), Italijansko smučarsko zvezo ''FISI (Federazione Italiana Sport Invernali),'' v FISR (''Federazione italiana sport rotellistici'') italijanska federacija rolkarskih športov. Društvo dobro deluje, saj je spet oživelo pohodniško sekcijo, medtem ko smučarji in rolkarji nadaljujejo z nadpovprečnimi rezultati. Člani imajo na razpolago tudi druge, bolj rekreativne dejavnosti, kot so vadba osnovne motorike za otroke, aktivna ženska telovadba, posturalna vadba, tečaji joge, pilatesa, samoobrambe in plesa.<ref>{{Navedi splet|title=&#187;V svoje aktivnosti želimo vključiti čim več slovensko govorečih ljudi«|url=https://www.primorski.eu/sport/v-svoje-aktivnosti-zelimo-vkljuciti-cim-vec-slovensko-govorecih-ljudi-ID1621785|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> Že mnogo let prirejajo v vasi ''Ribiške dneve'',<ref>{{Navedi splet|title=Bogat kulturni program in poslastice iz morja » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/bogat-kulturni-program-poslastice-iz-morja/|website=Noviglas|date=2022-07-23|accessdate=2026-04-09|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Križ vabi na Ribiške dneve|url=https://www.primorski.eu/trzaska/287630-kri-vabi-na-ribike-dneve-IAPR316592|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> ki so že postali stalnica in pravi ribiški praznik ter je izredno priljubljen med obiskovalici, ki prihajajo iz cele [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije Julijske krajine]].<ref>{{Navedi splet|title=Križ vabi na Ribiški praznik|url=https://www.primorski.eu/trzaska/kriz-vabi-na-ribiski-praznik-GL1926118|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl|first=Sandor|last=Tence {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ribiški dnevi vabijo v Križ|url=https://www.primorski.eu/trzaska/ribiski-dnevi-vabijo-v-kriz-LD1401580|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl|first=Sandor|last=Tence {{!}}}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Slovenska športna društva]] [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] a00fghq5gz5girxggh9jz8106smm9k2